t T57 TU krawt Slovenian Duly b tke United Slates. limed every city except Sunday* and legal Hobday* 78,000 Readers. GLAS NARODA Lisi slo^ehskih delavce* r AmerikL POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da vei ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za do«tuje potrdilo poleg naslova na listu — do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. Uprava. TELEFON: GHelses S-1242 Intend m Second Clan Matter September 21, 190S, at the Poet Offloe at Hew York, V. Y. Act of Oonereee of March 3, 1879. TELEFON: OHebea t-1241 No. 239. — Stev. 239. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 12, 1937-TOREK, 12. OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV« KONVENCIJA LEWISOVEGA ODBORA V ATLANTIC CITY Francija neodločflna glede odprtja meje A. F. L. SKUŠA ORGANIZIRATI FARMSKE DELAVCE IN KLERKE NA PACIFIČNI OBALI! Lewis pravi, da bo njegova organizacija korakala svojo pot in se ne bo brigala za Greenove pret-nje. — Bojkot japonskega blaga. — Delavska federacija bo skušala organizirati pisarniške u-službence in farmske delavce. ATLANTIC CITY, N. J., 11. oktobra. — Danes se je začela tukaj konvencija voditeljev Le-wisovega odbora za industrijalno organizacijo. — Včeraj so prihajali sem ves dan iz raznih krajev dežele. Vse kaže, da bo konvencija kratka, toda njeni radikalni sklepi bodo presenetili vso ameriško javnost. Konvencija se bo najbrž odločila za bojkot japonskega blaga. V tem slučaju bodo delegati sledili vzgledu svoje nasprotnice — Ameriške Delavske federacije, ki se je istotako izrazila za bojkot. Tozadevna resolucija bo stavil Harry Bridges, organizator Maritime unije. Resolucija bo v soglasju s predlogom predsednika Roosevelta, da je treba odrediti nekakšno karanteno proti državam, ki iščejo sporov in napadajo sosede. Člani Bridgesove unije so zaposleni na ladjah, ki večkrat plujejo v pristanišča na Daljnem iztoku- Sidney Hillman, predsednik odbora za tekstilne delavce, je dejal, da bi njegovi ljudje ne imeli nič proti bojkotu, če bi bil bojkot v zvezi z narodno politiko, kajti Japonska eksportira zelo dosti surovin v Združene države. Zaenkrat je treba seveda še počakati, kaj bo u-krenil v tem oziru predsednik Roosevelt oziroma državni tajnik Hull. Voditelji C. I. O. izjavljajo, da so spočetka nameravali v okrilju Ameriške delavske federacije storiti več za ameriško delavstvo kot je Federacija kdaj prej storila. Hoteli so pa ohraniti svojo samobitnost. Meseca marca tekočega leta je pa Federacija povzročila razkol. Leta 1935 je imela Federacija nad tri milijone članov. Danes jih ima Lewisov odbor še enkrat toliko. John L. Lewis je rekel sinoči: — Nam je popolnoma vseeno, če nas Ameriška delavska federacija izključi ali ne. Njen izvršilni odbor nas je že leta 1936 suspendiral, in izza onega časa so prekinjeni med njo in nami vsi stiki. Suspenzija je bila slična izključenju. Nato se je Lewis norčeval iz izjave Williama Greena, kater? je rekel, da bo C. I. O. "zdrobil". DENVER, Colo., II. okt. - Poseben konven-Čni obbor sestavlja resolucijo, s katero namerava Federacija izključiti deset "vstaskih" C. I. O. organizacij, ki so bile že 5. septembra 1926 suspendirane. Medtem pa dela Federacija načrte za organiziranje farmskih delavcev in pisarniških uslužbencev. Tudi ta akcija je vključena v-program boja proti C. I. O. William Green, predsednik Federacije, je naročil E. D. Van Deleuru, tajniku californijske Federacije, naj najprej, organizira farmske delavce in delavce v konservnih tovarnah na pacifični obali v "Council of Agricultural and Cannery Workers". Zastopniki 65 lokalnih unij, zastopajočih knjigovodje, stenografe in accountante, so po posvetovanju z Greenom ustanovili "American Federation of Office Employee's Internati Council". Za predsednika je bil izvoljen Frank Weikel, ki je usluŽberi kot knjigovodja v Greenovem uradu. IZREDNO VISOKE CENE ___MEJA Verižniki so krivi visokih cen mesa. — Pokupijo živino in jo drago prodajajo. SIR MOSLEY SPET NAPADEN Na zborovanju v Liverpool je bil napaden s kamen ji. — Bil je ranjen na glavi in so mu bili pretreseni možgani. LONDON, Anglija, 11. okt. OMAHA, Neb., 10. okt. — — Ko se je voditelj angleški i i Gospodinje v New Yorku pla- J fašistov sir Oswald Moslev čujejo stratofernc cene za me- ravno pripravljal, da prične ho, toda ne zaradi velike sušo, temveč zato, ker so verižniki vzeli položaj v svoje roke in obvladujejo živinski trg. Ti verižniki delajo s tihim o-dobravanjem čikaških veleklav nic in ne spravljajo samo v svoje žepe velikih dobičkov, temveč pošiljajo na trg Poželo slabo meso, kakoršno navadno vporabljajo za konser-v i ran je in v druge namene. Za tako meso plačujejo gospodinje visoke cene in mislijo, da so dobile meso dobre kakovosti. Zanašajo se na besedo mesarjev, ki pa je tudi samo trgovec in gleda, da pri prodaji napravi svoj dobiček. Meso, ki je zadnje čase prihajalo na newyorski trg, je bilo večinoma od starih krav in " vpokojenilf bikov. Kakor je ob času prohibici-je cvetelo tihotapstvo z žganjem, tako cvete sedaj nekako "tihotapstvo" na živinskem trgu. Medtem pa ko .-o stroge postave že skoro i>opolnoma zatrle tihotapstvo z žganjem, za tihotapstvo z mesom ni ni-kakih postav. Prekupovalci živine ne gledajo več na to, kako je bila živina krmi jena in kake kakovo-vosti je njihovo meso. Pokupijo vse, kar morejo dobiti, dobro in slabo in odpeljejo v klavnice. Za svoje blago dobe precej visoke cene in klavnice meso zopet prodajo za visoke cene. Fanner pa v resnici za wojo kravo ne dobi mnogo več denarja, kot prej. Prekupovalci živine in klavnice so krive sedanjih visokih cen mesa. GDANSK PROTI ŽIDOM GDANSK, 11. okt. - Na-zijski voditelj v Gdansku Albert Forster, je na zborovanju nazijske stranke rekel, da se bo v kratkem pričel boj proti Židom in sicer s tem, da l>odo prebivalstvo pridobili, I da ne bo kupovalo v židovskih i trgovinah. Forster pa je tudi 'rekel, da bo delal na tot da je I katoliška stranka v Gdansku ' razpuščena. Dalje je rekel Forster, da so se odnošaji meti Gdanskiin in Poljsko izboljšali. govoriti, tedaj so ga demonstranti napadli s kamenjem. Moslev je bil nevarno ranjen na glavi in so mu bili pretreseni možgani. Bojeviti Motley, ki je bil letos že dvakrat napaden v Londonu, ko jo s peščico svojih pristašev in pod zaščito policije korakal po ulicah, se nahaja v Walton bolnišnici v Liverpoolu in njegovo stanje je baje zadovoljivo. Moslev je stal na tovornem avtomobilu, s katerega je hotel govoriti, toda naenkrat se je zbralo okoli 10.000 ljudi, ki so navalili na njegov avtomobil in mu razbili zvočnik. Policija je aretirala 15 o-seb, ker so metale kamenje na Mosleya in njegove pristaše. Na velikem travniku, kjer je Moslev sklical zborovanje, se je zbrala velika množica, še predno je prišel Mosley. In ko se je pripeljal tovorni avtomobil z zvočnikom, so ljudje pričeli kričati in žvižgati. Ko pa se je pod varstvom policije pripeljal Moslev, je postala množica še bolj glasna. Ko je stopil na tovorni avtomobil in mahal z rokami, da bi sa ljudje pomirili, je pričelo proti njemu leteti kamenje. Mnogo kamnov ga je zadelo in je dobtl težko rano na levo stran glave. Mosley je padel na avtomobil in predno so ga mogli dvigniti, ga je drug kameu zadel zadej na glavo in Moslev se je onesvestil. Ko so ga prenesli iv njegov avtomobil, da ga odpeljejo v bolnišnico, je dvignil roko v fašistični pozdrav, toda bilo je videti, da je še omamljen. Tudi med množico je prišlo do pretepa med fašisti in komunisti. Zborovanje je bilo končano s himno- "God Save the King!" Veselo so peli komunisti in fašisti, in fašisti so dvigali roke z iztegnjeno dlanjo, komunisti pa s stisnjeno pestjo. PRITOŽBE PROTI BLACKUS0BILE ZAVRNJENE Osem sodnikov najvišje* ga sodišča je odločilo, da Levitt in Kelly nimata nobenega osebnega vzroka za pritožbe. WASHINGTON, D. C., li. oktobra. — Danes so se sestali člani najvišjega sodišča, da začno reševati zadeve, ki so so nakupičile tokom poletnih počitnic. Razsoditi bodo morali v dvesto slučajih. Prvi sta bili na vrsti pritožbi proti najnovejšemu in ob enem najmlajšemu članu najvišjega sodišča, Hugonu I.. Blacku, prvemu sodniku, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt. Proti imenovanju sta se pritožila Albert Levitt, bivši zvezni sodnik na Virginjskem o-točju, in bostonski odvetnik Henry Kelly. Po Levittovem mnenju n i Blackov prednik, sodnik Van Devanter resigniral, ko je stopil v pokoj, dočim Kelly zatrjuje, da bi Black ne smel biti imenovan za člana najvišjega sodišča, ker je kot senator glasoval, naj se najvišjim sodnikom povišajo plače. Black se razprave ni udeležil, ampak je pustil svojim osmim tovarišem razsoditi o zadevi. Sodniki so zavrgli Levittovo in Kellvjevo pritožbo, češ, da nima Levitt in Kellv nobenega o-ebnega vzroka Blacku na s.protovati. Mrs. Roosevelt stara 53 let. NT \R0(sITE SE NA M GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVIH V AMERIK} WASHINGTON, D. C., 11. oktobra. — Danes je praznovala predsednikova žena svoj 53. rojstni dan. Praznovanj se je vršilo v ozkem družinskem krogu. ADVERTISE IN 'GLAS NARODA" TAJNI TURŠKI MANEVRI ISTANBUL, Turčija, 11. oktobra. — Ob navzočnosti predsednika Kemala Atatur-ka se vrše tajni manevri turške armade in vojne mornarice. Na manevrih so navzoči samo turški ministri in častniki. Inozemski vojaški atašeji in časnikarski poročevalci niso bili povabljeni na manevre. Manevri imajo namen braniti Egejsko morje pred napadom. Sovražnosti so se pričele z napadom modre armade na u trdbe Smirne. Napad se je raztezal ob egejskem obrežju do Kušadasija. Izkrcanje napadajoče armade je varoval o-genj z bojnih ladij. Obrambna armada je izvedla protinapad z velikim številom aeroplanov, med katerimi je tudi mnogo ameriških. TEŽAK PLEN BALTIMORE. Md., 9. okt.-Iz Hettlemanovega skladišča so nkradli tatovi tono aluminU ja ter poldrugo tono svinca. — Ukradli so tudi truck, da so mogli svoj plen odpeljati. NOVA FAŠISTIČNA OFENZIVA j V BLIŽINI^ MESTA GIJ0NA PARIZ, Francija, I 1. oktobra. — Med Londonom in Parizom so v teku zelo važni razgovori, ki imajo za svoj cilj vprašanje, kako bi bilo mogoče preprečiti Italiji, da se ne bi okoristila s špansko državljansko vojno in bi se trdno ustanovila na Balearskih otokih in v Maroku in da se ne bi preveč utrdila v Libiji. Francija ne vztraja več pri svoji zahtevi, da bi bila njena meja odprta samo za španske republikance, temveč za obe stranki na Španskem. Francija namreč ne želi, da bi bila v napetih odnošajih z generalom Franeom, ako bi v sedanji vojni zmagal. Farncozi, ki so naklonjeni španskim fašistom, pravijo, da se general Franco ne zavzema za italijanski fašizem. V sedanjem boju mu je italijanska in nemška pomoč potrebna, da o-svobodi Špansko pred notranjimi sovražniki, kadar pa se bo to zgodilo, svoje dežele ne bo prepustil tuji nadvladi. | V, Angliji je zelo razširjeno mnenje, da ne kaže, da bi si Anglija nakopala sovraštvo generala Franca s tem, da bi tla la pomoč španski republikanski vladi, kajti general Franco bo Italijanom in Nemcem pokazal hrbet, ko njihove pomoči n? bo več potreboval. Italijanski odgovor nič več ne razburja angleških in francoskih diplomatov, kajti čudoviti angleški week-end je zelo potlačil prvo razburjenje. Anglija prigovarja Franciji, da ne izvede svoje pretnje, da odpre svojo mejo za španske republikance in ji priporoča diplomatska pogajanja z Italijo. Posebno Anglija želi, da bi se diplomatski prepir še dolgo vlekel, kajti s tem Anglija pridobiva na času in postaja močnejša, medtem ko Italija z zavlačevanjem samo slabi v svoji sredini, medtem ko pošilja * oddaljene kraje svoje vojaštvo. HENDAYE, Francija, 11. oktobra. — Fašisti so vrgli v boj vse svoje moči, da si prebijejo pot za konečni napad na Gijon. Na vzhodu Gijona so fašisti dospeli do Cangas de Onis, ki je važno strategično mesto 31 milj jugovzhodno od Gijona. Kadar fašisti zavzemajo tudi to mesto, jim bo na poti *amo še Villaviciosa, ki ima kako važnost pred Gijonom. Fašisti poročajo, da je bilo bojišče pokrito z mrliči in da so našteli nad 1000 mrtvih republikancev. Vladni viri pa trdijo, da so imeli fašisti večje izgube kot republikanci. Naj 1 jutejši boji so bili za hrib št. 480, kjer so republikanci zdržali napade infante-rije, tankov in aeroplanov. 28 bombnikov je pričelo napad na hrib. nato pa ga je infan-terija petkrat naskočila. Vlada poroča, da so bili vsi napadi do večera odbiti. Vladno poročilo tudi naznanja, da je v bitki pri Petiaju-banu padlo 300 fašistov. JAPONCI SO ZAVZELI ZELO VAŽNO MESTO Reka Huto je bila krvava. — Japonci so ponoči prekoračili reko. — Kitajska ima že en milijon vojakov. PEIPING, Kitajska, ll/okt. — Kitajci so se ob reki Huto trdno postavili v bran, da vsta-vi jo japonsko prodiranje proti Sikjačvangu. Voda Hutona je dobesedno krvavo tekla, kot pravi poročilo s fronte, ko so Kitajci < strojnicami na južni strani reke kosili napadajoče Japonce, ki so z neprestanimi napadi skušali prekoračiti roko. Pod zaščito noči so Japonci najprej s tanki na kraju, kjer je reka plitva, prebredli reko in so Kitajcem, ki so branili Šikiač-vang, prišli v zaledje, vsled česar so se morali umakniti iz mesta. Sikiačvang leži ob križišču Peiping-Hankov železnice in ozkotirne železnice, ki teče proti zapadu do Tajuana, glavnega mesta province fcansi. Z zavzetjem Šrkiačvanga je Japoncem odstranjena velika ovira in bo njihova vojska vdrla v Šansi. Kitajci so imeli na reki Huto plavajoče plošče iz cementa ter so imeli njih strojnic«. Japonci so se artilerijo in aero-plani obstreljevali kitajske postojanke ter posebno obstreljo. vali mostove Peiping - Hankov železnice. Druga japonska armada pa prodira ob Tiencin - Pukov železnici ter se bliža Rumeni roki, ki teče severno od Cianana. glavnega mesta province Šan-tung. Iz Cinana se je prebivalstvo že priček) seliti. Japonski aeroplani so že leteli nad Cinanom in južno v hantung ter "so bombardirali železnice. NANKING, Kitajska. 11. oktobra. — Kitajsko vrhovno poveljstvo naznanja, da so i-meli Kitajci v osmih tednih o-koli Šanghaja 75,000 izgub, med njimi 20,000 mrtvih. Nek japonski častnik pa zatrjuje, da so Japonci pobrali pred Sanghaje m57.767 mrtvih Kitajcev. Kitajski poveljniki navzli i velikim izgubam niso v velikih >krbeh zaradi vojakov, kajti človeška sila je neizerpljiva. uql28 v i* ova" New York, Tuesday, October 12, 1937 "GIAs N^oda" 4L0VRN10 Frtnk Sakser, President AMI J. Lopehs, Sec. « the M CM*. M.S. 6LA8 MAIODA (Voles «1 the Napi«), -i-C. Dty Budl71 li «io Mo um ■ AMrili ii |Za New York aa celo Mo 9T-00 Kaaado..................... HM b pot lota ...........................HBO la pol Ma......................Ki Inesmotve aa Mlo Me .r.... ItjOO So irtrt Me ILNlEi pot leto ft.Bfl i i.. i I > * . _■___AdvorttseaMat oo Sabocrlptton Xeerly 16.00 "Qiao Narodo" Uhaja neki den Ur nedelj la ptasalkov "GLAS NARODA". M W. 18th Btrwt, Now lei K Telephone: CHelaea 3—1^ SSrSS l MUSSOLINUEV SIN Najboljši ameriški filmski igralci, ki so združeni v Moving Pictures Artist Committee, so jasno pokazali Mus-holiuijevemu .-mu Vittorio Mussoliniju, da ljubijo svobodo in demokracijo. V ta namen je odbor filmskih igralcev objavil razglas, v katerem navaja izvleček iz knjige, katero je napisal Mus-.milinijev sin pod naslovom 11 Letanje nad oblaki''. V tej knjigi pravi Vittorio Mussolini med drugim tudi naslednje: "Dobili smo povelje, da ponovimo bombardiranje. . . Tako zelo je bilo zabavno .. . Toda pričakoval sum preveč . . . Tiiorostične eksplozije sem si predstavljal tako, kakoršnf ■eni videl v ameriških filmih, toda abesinske hiše, ki so iz dračja iu blata, ne dajo ni kakega zadoščenja onemu, ki jih bomSardira . . . Vojna je prav gotovo vzgojevalna . . . Priporočani jo vsem ... Za nas je bila vojna šport, najlepši in najpopolnejši izmed vseh športov." Hollvwood&ki filmski igralci, ogorčeni nad vnanjim sprejemom, katerega je bil deležen Mussolinijev sin, pa so sklenili, da hocejos.obdržati dobro ime Hollywooda ter so nabrali dovolj denarja, da pošljejo španskim republikancem železniški voz zdravil. \w the largest slovene daily in uj3j. . DOBRO ZNAMENJE Leta 1932 je imela Ameriška delavska federacija dva milijona članov. Med njimi jih je bilo dosti, ki so danes člani Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo. Predsednik Federacije, William Green, je te dni izjavil v Denverju, Colo., da ima danes Federacija tri milijone šest-Motisoč članov. Po zatrdilu Johna L. Ltwi-sa ima C. I. O. tri milijone sedemsto dvajset tisoč članov. Obe organizaciji imata potemtakem nad sedem milijonov tristo dvajset tisoč članov, oziroma štirikrat toliko kot so jih imele iste unije pred petimi leti. Škoda, da se gledata obe organizaciji kakor pes in mačka, in je želeti, da bi se čimprej pobratili. * Navzlic temu ima pa ta spor dobre posledice. Obe organizaciji sta aktivni kot nista bili še nikdar prej, kar pomeni ''a delavstvo velik napredek. V 24 Urah IZGUBILA SESTRO IN MOŽA Hmelj se je začel zelo hitro prodi&jati in prevzemati. 22. septembra so ga polnili v vreče pri Jagrovih v Vrb ju pri Žalcu. Delavce so sredi dela poklicali drugam, kjer ni električne luči. Pri Jagrovih so vse pustili kakor je bilo, in tako je* ostala tudi odprtina za basanje nepokrita, da bi zvečer pri električni luči nadaljevali. Skozi to odprtino je padla in >se ubila 67-letna ■pridna perica Mica Raz-potnikova, ko je nesla na gospodarsko poslopje vrečo fižola. Tudi njen mož se je med svetovno vojno smrtno ponesrečil na nekem gospodarskem poslopju. — Drago jutro pa se je smrt oglasila pri edini še živi sestri ponesrečenke Elizabeti Kač v Gotovljah in ji vzela moža 55 letnega posestnika Jožeta Kača. Z DREVESA JE PADEL Iz Ljutomera ftoročajo: Na Grabah se je smrtno ponesrečil posestnik Franc Kosi. Hotel je obrati hruške, zato je splezal na drevo. Nenadno pa je izgubil ravnotežje ter padel z višine na tla. Padec je bil smrten. Domnevajo tudi, da je 60 let starega moža na drevesu zadela kap in da je zaradi tega padel s krošnje, ali pa mu je postalo slabo. Pokojni je bil znan kot dolgoletni lovski čuvaj in dober svirač na harmoniko. - pučko v rokah Ln jo namerila proti ciganu, ki je takoj skočil proti njej ter ji skušal puško iotrgatoi. Med vrračem in klici obeh hčerk iia pomoč se je vodila borba za pušiko. K sreči so sosedje in z njimi družinski oče slišali iklice ter takoj prihiteli •in pregnali cigane, ki jih kljub "zasledovanju niso mogli ujeti. VLOM V STARO PLEMIŠKO GROBNICO V Gornji Lendavi se v gozdu nahaja kapelica, ki so si jo bivši lastniki 'gcmjelendavskega gradu postavili koi grobnico. V njej so ležale rakve 4 članov grefovske fa mili je. Rakve so iz pločevine ter so napravljene v dvojniku. Zunanje so z močnimi vijnfei bile pritrjene, notranje pa so Imele na zgornji strani odprtine, prikrite s steklom. Ko je grofica Ernestina Batthvanv po dolgem času zopet obiskala grobnico, je ugotovila, da so bile šipe na oknih ravf\iti \ slika Matere »božje, ki je zubrivala okna raztrgana in viiaki, s katerimi so bile ori-trjene rnfeve, odstranjeni. Razbite so bile tlidi šipe na rakvah Hin'n iknli na so 4 veliki svečniki i*/ »pločevine. POZIGALEC NE DA MIRU V soboto 18. septembra ob f>ol 2. ponoči 9e je zopet pokazal rdeči petelin pri posestnici Mariji Blatnik v Podvinu pri Lahkem. Zgorela je hiša, ki je bila last njenega sina. Zgorel nD7NI rir AMI TKI on VeS *yeBski P«***, ki ga UKZN1 UUAN1 IN rU- je spravila v klet pod hišo, zgo- GUMNA DEKLETA rek je tudi vsa hišna in kuhinj- ,, .. ot) , . i>kn oprava, ki sta si jo pripra- \ noci 28. jseptembra so c.-|vi]a sin in ,za bodočnost, gani pri Ptuju zopet izvršili | Njpn je ropaisk, napad ki .,e prebivalce nik k] zadnja ,eta dela v Kro. močno razburil. Cigani, kate- pi< V?a 1( {a SP nbiia, j,n var. Denarne _ ^ ■inirnnmimniiiniHi'ii"' unti'uniiinuiiiNiiiniiniRifivnwiMinfiiwinpinfiwninMH! posiljatve sssssssss DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO t« $ 188 _ Dla. 1M I I N_Dta. Ml < 1M_Dk m MM_Dfa. m _Din. INt ▼ ITALIJO Za $ 6.55 .......... Ur 1M f 12.28____ur Ml $ *M .......... Lir SM IHM---lir 1MI 8111M__Lir MM flfVjN_Lir MM KBft 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Izplačila v ameriških dolarjih Prejemnik dobi t atartm kraja IgpUfUo t dolarjih. -t;- h>, ia r v ^/m t //.jfjta ' muha umu ipvaftuoppi po quu uma ia PRISTOJBINO $L— SLOVCNtC PUBLISHING COMPANY "Gla* Naroda" - — - NEW YORK, N. L POŠILJATELJE OPOZARJAMO, ri'h doslej <šc niso mogli izsledili, so morali vedeti, da je posestnik Jakob Golob s svojim .sinom zvečer šel k sosedu obisk, obe hčeri pa pustil doma. Proti polnoči so nenadoma vdrli v IihŠo zakrinkani roparski napadalci, ftden je od preplašenih deklet zahteval denar, drugi pa so se razlezli po ostalih hišnih prostorih. Starejša čeval, da bi čim več pomagal materi, ki je že vsa izčrpana in bol oh na, in si uredil skromni ?a »lom za arrenke dni. In zadnji np mu je vzela satanska roka. SLUŽBO želi dobiti - ženska, Slovenka, srednje starosti, pridna in poštena. Želi dobiti hišno delo ali pa delo hčerka je napadalcu odgovori- restavrantu v kuhinji, pa ne la, da mora stopiti v sosedno soljo, kjer se nahaja denar. Namesto pa, da bi iz sobe prinesla denar, se je pojavila naenkrat med vrati z očetovo lovsko začasno temveč za stalno pri poštenih ljudeh. Plača naj se o-tneni v odgovoru. Naslov je:— E. R. Cel ar, R. R. 5, Washington, Pa. (2x) DOKAZ MOONEYEVE NEDOLŽNOSTI Nepismenost hočejo odpraviti — v petih lotih na vsein območju bivše Bosne in Hercegovine. V ta naimen je znano prometno društvo "Napredak" v Sarajevu sestavilo velikopotezen načrt. Načelnik prosvetnega odseka dr. Milan .Martinovič je na nedavni seji "Napredka" poročal, da je v Bosni in Hercegovini :i7t),(H)0 nepismenih hrvatskih katolikov. Za pobijanje nepismenosti je zatorej "Napredak" zbral samo za letos 155 tisoč din. Kakor mo-rem'o sklepati po poročilu hrvatskih listov, bodo izpreobra-čali samo hrvaitske ka.to.like k pismenosti, kajti nepismenih hrvatskih muslimanov v poročilu ne omenjajo. 2eno je vrgel v Savo. Preti beograjskim sodiščem je stal zemunski ladjar Gjura Cigilaria. Star je 43 let. Že dolgo plove z vlačiJci od Ornega morja do Srednje Evrope. Navadil se je pijače in se je naposled naveličal žene. Letos v noči na 22. aprila je sicer trdil, da je pri prevozu k vlačilcu sama padla v vodo in utonila, toda vse izpovedi prič potrjujejo. da je Ciglaria v pijanosti pahnil ženo v vodo prav po zgledu Stenke Razina. Pred sodniki se je bridko razjokal. Obsodili so ga na 12 let ječe, Jugoslov. železna ruda gre v Anglijo. Pred tedni smo poročali, da je .bila v Anglijo poslana prva pošiljka jugoslov. železne rude, in sicer zaradi preizkušnje. Sedaj poročajo iz Ljub i je v Bosni, -da je poizkus z rudo dobro uspel in da so te dni poslali v Anglijo prvi večji transport 540 vagonov jugoslov. železne rude. fte v toku letošnjega leta naj bi celotna količina izvoza rude v Anglijo dosegla 4000 do 5000 vagonov. Za prihodnje le- | to pa je predvidena dobava v | višini 15,000 vagonov. Spet je sin ubil razsipne-. ga očeta. Šele nedavno smo poročali o veli>ki družinski tragediji v Sre-mu, kjer je komaj 17-letni deček odsekal svojemu zapravljivemu in pijanskemu očetu glavo. In že poročajo o novem sličnem zločinu. V vasi Lačar-'ku je živel kmet Ranko Vido- Peter • • • • • • • • Mlade ženici je mož zbolel. Star je bil in nadložen. Bolezen se je naglo slabšala. Ve-doč, da se mu bliža zadnja ura, je poklical k bolniški postelji ženo ill par sosedov ter jim začel s slabotnim glasom govoriti: Dobro si zapomnite, kar Vam bora povedal. Trgovcu z železnino sem posodil pred se- vič, ki je (v pijanosti često pre- demnajstimi leti petdeset do-tepal ženo in hčtrko, najbolj pa larjev, ki mi jih še do danes ni sina Branka. Vidov i č se je rad vrnil. potepal po Beogradu in po dni gib inestrh. Tako je tudi nedavni dan bil v Beogradu, kjer ie zapravljal v družbi sumljivih Žensk. V pijanosti je razbijal steklenice, in okna, za kar ga. .k beograjska policija obsodila na 1000 din globe. Srdit se je vrnil domov, kjer je začel pretepati ženo in hčerko in je obe pognal od hiše. Sin Branko, ki mu je zdaj 1H let, pa se mu je postavil po robu. Oče se ni več upal udrihati po sinu s pa-lico, — Glejte, glejte, — je za-žvrgolela ženica, — kako do-lx*r spomin ima. Vse si pa zapomni. Bolnik je pa nadaljeval: — — Sosedu, ki je lani naglo-ma umrl, sem dolžan dve sto dolarjev. Ta denar naj we izplača njegovim otrokom. — O moj Bog, — ga je prekinila ženica, — se mu že meša, se mu že meša... Urednik je odgovoril "pisa- ka navdali s slrašnim srdom. Mladenič je pobite! v stajo in «e vrnil s sekiro. Z enim samim zamahom je očetu razbil lobanjo. Nato je sin hitel na ulico in ko je ravno srečal orož. nika, mn je takoj povedal, kaj je storil. Izročili so ga sodišču v Sremski Miitrovici. j sorodnike ali prijate- A 4 lje, to lahko stori. — 5 ^ Naročnina za s t a r i ^ kraj stane $7. — V i ^Italijo lista ne poši- * ffljamo,..........f GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS RDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW S togSm Od $125 v^j, PREDNO QRE8TE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NAŠ POGREBNI ZAVOD. KI VAM BO NAJ. BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH OMbno vum bo obiskal na« zastopnik, ki vam bo po. vadal can* in dal vaa druga pojaanila. NEW YORK, N. II BROOKLYN, N. Y. _____ «5 W. 43 St. 219 Atlantic Ave. iManovnm_'PEmi 6—2586 || MAlo 4—7«11 Delavski voditelj Tom Mooncrv je že nad dvajset let zaprt zaradi zločina, ki ga ni storil. Očitajo mu, da je vrgei bombo med udeležence preparedness parade. Na razpo-• lago je pa fotografija, ki jo vidite po-večeno na sliki, ki priča, da je bil Mooney v usodnem trenutku dvajset ^ blokov i vstran od kraj«, kjer se je aavreil atentat. ■*r je bbbmoJco potovati v start knj ali iofalU k*ca ttf tMB, Je peinboe, to je foatoo t vaelr itvareh. Tiled oaie MfK rtraiaje Vas nmattmt dati najboljša pejanlla in todl tm preskrbeti, da je »oteva^ ndebne ln hltic «*te m sa-a nas sa vsa pejsanila. Ml ntduk!■■ vse, bedbl preinje sa povratna dovoljenja, petal liste, ftieje la mUb vss, kar je m potovanj« potrebne t najkltrcjšca Casn, la kar je glavne, sa najaianjše strelke. ' - .»7 < Nedrftavljaal aaj m odlašajo da sadnjega trenatka, ker pfsdtae VrČS"*™ Pm>M T*U6D)e' RK*BNTRY PERMIT, navoSUa In xagouvljomi Yas^ Pišite torej takoj ta ta potovali SLOVENJC PUBLISHING COMiPANY (Travel Bureau) 216 Wrst 18th Street New York, N. Y. marvee je Jejrel v posteljo in je|f0]jn' vnrel po tlel. 4000 din ki so mu, _ Važ spis je dosti prešla-bili ostali od beograjskega kro-,^^ dfl bi preneMfl, 3ilen pH. J™?^ 11 pm.°n so ,rajl"'tisk tiskarskega stroja. Pravijo, da mora znati izobraženec najmanj petnajst tisoč besed. Nekateri jih znaj«> od dvajset do trideset tiso6. V mrazu, žeji, vročini, ali jezi pa marsikateremu izobražencu ena sama beseda zadostuje. Ena sama beseda:— Hudič! Ko začne dekle fantu ovratnico popravljati, nista več daleč narazen. Nekateri zakonci imajo lepo navado, da se nikdar vpričo o-trok ne prepirajo. Predno izbruhne prepir, pošljeta oče in mati otroke na cesto. V moji bližini živita zakonca, ki imata tri zdrave in čvrste o-troke. Zdravje jim kar sije iz obrazov. Kako tudi ne, saj so več na svežoen zraku kakor pa v hiši. Največji optimist je tisti rojak, ki gre v newyorAko restavracijo in misli, da se bo do sitega najedel. Sin-študent je brzojavil očrtu : — Pošlji mi dvajset dolarjev. Sem suh. C1e ne, bom v vodo skočil. Oče mu je odbrzojavil: — Kar skoči. Že vsaj suh ne boš. Zdravnik se je podal na lov, pa ni ničesar usmrtil. Jezen, utrujen in brez plena se je zvečer vrnil domov. — Doma bi ostal, — mu je o-čitala žena. — Doma bi ostal .in svoje delo vršil, pa bi imel Jveč uspeha. N V Rusiji skušajo izstrebiti vero. Cerkve požigajo, sveta podobe uničujejo in otrok ne vzgajajo v verskem duhu. Toda vera je trdno vkoreni-njena in je ju mogoče tako naglo odpraviti Mlada ženska je delala skušnjo za učiteljico. Težka vprašanja ji je stavila komisija. Najprej iz predmetov, ki jih bo poučevala, potem so pa komisarji hoteli ti^di vedeti, kakšno mnenje ima o veri. • — Kaj je vera*—jo je vprašal načelnik komisije. —;\TT*ra je strup za ljudstvo, — je \ mila v soglasju z bolj-ševiškmii nauki. — Kaj je Bog,? — Bog je izmišljotin . — Dobro, — je rekel načelnik komisije. — Prestali ste skušnjo. — Oh, ali resi — je vaklifcli-la vesela. —No, hvala Bogu l u o lra s vab 0 7)2» New York, Tuetclay, October 12, 1937 the largest slovene daily in u33, GUY DE MAUPASSANT: Po koeifa so si pripovedovali lovske zgodbice. Starejši prijatelj nas vseh, g. Boniface, stres ten lovec in velik prijatelj vina, vesel in močan človek, poln fauinorja, poln ironije, ki je pripovedoval vedno samo vesele neumnosti, nikoli kaj rednega ali žalostnega., je nenadoma začel: Vem za neki lovski doživljaj na desni pa je obtičal pozimi ali bolje rečeno svojevrstno na oddaljenih, gozdnatih gri. lovsko dramo, ki ji ni enake. čili. Nato sem prešel Ronenski Tega uinecn ae nikoli nikomur i gozd, včasi v diru, včasih kora-pripovedoval, boječ se, da ne bo koma in okoli pete ure sem pri-zanim&la nikogar. GOZDNI ČUVAJ Bil je mrzel, žalosten dan, ve- še nisem videl njegovega neča-ter je podil črne oblake, kot bi, ka. hotel zagrniti vse nebo z uma- "In Marij, kje pa je, da se zanimi odejami. inič ne prikaže!" Na hribčku Cantalen se mi jej Starec se je divje zganil in odprl razgled v prostrano doli- mi pogledal v obraz, no Seine, ki se je kot kača vila j "Dobro, gospod, bolje je, da preko vse doline, kolikor daleč ^ vam povem vse od kraja, mno-secn videl. Ran en je bil na levi, go bolje, da mol own in da mi z zvoniki, ki so vrtali v nebo;1 neprestano teži srce." "Kje je torej?" hudobnim potuhnjenim obra- j zom. Njegov stric ga je porinil tik pred menoj in ukazal: "Prosi odpuščen ja!" Deček ni zinil niti besedice. Starec ga je dvignil in začel tepsti s tako silo, da sera skočil pokonci in mu zaklical, naj neha. Otrofk je zatulil: "Prosim, prosim, ne več. Saj bom prosil." Cavalier 'ga je postavil na (Nadaljevanje na 4. strani.) "V hlevu je, gospod." "Kaj pa je napravil?" "Poslušajte, gospod. Nekoliko je okleval, v obraz so se 20 LET1TOOV MOBILIZIRA NJE NA JAPONSKEM. orožje morajo vsi -rezervisti od 21. do 41. leta starosti. Po vaseh že nastopajo cesarjevi glasniki, ki pozivajo ljudi pod orožje. Po mestih se koncentrirajo oddelki vpoklicanih rezervis- Georges Ohnet: 6- šel v Pavilion kjer sta me ča- mu zarezale gube^otem pa je s < .ki ^ nam ^ ]flti L' u I 'I Altu I 'ara 1AP ITI I V bat inn cnramaniamim fi-iun^im lld it u. ' ___ _ 1 Cavalier se ni mnogo spremo- » ^J0«" nil, bi je podoben staremu dre- zasledil žive duše. vera, toda Celestine bi skoro ne |Hu?al *** * poznal več. Od neprestane ho-!™:» tla *>bro vedo za moJ° je narvk reber se je skoro prelo- \ !n v mila na dvoje. Stara, izdana irNeke*a ^. u Žena je bila vedno ganjena kol ^ariieve nedeljske hlače sem me je zagledala. Tudi ona mel^M.r ffjndese4 soldov. je pri sloves« vedno pozdravila!^«1 -Ith ^ pomislil. Imel sem okrog pet in tri- kala oče Cavalier in Olestina.1 spremenjenim tresočim se gla-deset let, ko sem lovil ko divji.; Vedno sta me sprejela z istimi.som počasi začel: V tem času sem imel lovi&e; besedami: "Doiber dan, gcs[»od Opazil sem to zimo, da v Ro-na zelo samotnem kraju v oko- kakor je z zdravjem!" 'soreailskem goz«lu love divjači- lici Jmnieges, < toda no z gozdovi, ki so brli polni zajcev. Tja sem šel vsako leto za štiri ali pet dni čisto sam, niti enega prijatelja nisem nikoli vzel s seboj. <*v .»•■,.• I Za čuvaja sem postav U tja dobrega, močnega človeka, strogega in strašnega napram divjim lovcem. Bal se ni ničesar. Stanoval je sam, daleč od vasi, v mali faičici sli bolje rečeno, v neki razvalini kuhinje in shrambe in dveh podstrešnih sobic. Ena, ki je bila dovolj velik«, za posteljo, omaro in stol, je bila pripravljena zame. Oče Cavalier, tako se je imenoval čuvaj, je stanoval v dru- ffi. ... Če bi rekel, da je bil čisto sam, bi se zlagal. Pri sebi je imel še svojega nečaka, ki je bil pravi nepridiprav štirinajst Komtesa je dvignila krasne oči na »vojege starega prijatelja in za hip se ji je začrtala na i-brazu globoka zadrega, kajti markizovo vprašanje jo je bilo presenetilo v hipu, ko se ni mogla več premagovati. Solze .tala Perducieres in gospoda Tresorier in na posetoen način: "Zbogom, gospod, morda se vidimo po-slednjikrat" In žalosten, boječ pozdrav te uboge ženice, ta brezupna resi gnacija pred neizogibno smrtjo, ki ji je bila prav gotovo že blizu, me je vznemirjala vsako leto znova. Skočil sem s konja in med tem ko *je oče Oajvalier odjmal O tem sem premišljal osem dni)babice in za tašče. Novo poro-in opazil, da odhaja vedno, ko,cene žene najdejo mnogo prak- ' tičnih nasvetov in navodil za (življenje v glasilu novoporo-čenk, borzni špekulanti zopet imajo svoje gladilo. Svoj tednik se jaz vračam k obedu, gospod. In ko je nekega jutra vstal nmogo bolj zgodaj, kot po navadi vstajam jaz, sem se dvig nil takoj za njim in mu sledil. ■ i »»a jo tudi hišniki, lastniki ga-Da znam dobro slediti, to ve^.raž, filatelisti, ribiči, ljubitelji te. In videl sem, kar sem ves čas slutil. Marij, moj nečak, nečak rvašega čuvaja, je davil konja v hlev, sem Celestini po- ^ačino i»a vam zemlji. Kri dal roko in odšei z njo v kuhinjo, ki je obenem služila tudi kot jedilnica. Kmalu nato je 7Stopil tudi čuvaj. Takoi prvi mi je zastala in toWko, da ga nisem na mestu tibil, tako sem ga premlatil. Da, pretepel sem ga in mu obljubil, da ga bom v let, ki je hodil po hrano v tri nf tak "kot v»*i navzočnosti še enkrat. kilometre oddaljeno vas. Po- ^ ™ L . . . . . i i • navadno. Zdelo se n?, da ga magal le stneu pri^vsaK^anjem . . . \ . .y* J K , nekaj tezi. Bal je nemiren in brez vsakega veselja. "Ali vam gre vse po sreči?" sem ga vprašal. "Včasih da, največkrat pa Ta suhi in dolgi dečko, nekoliko sklonjen, je imel svoje rumene lase tako nemarne, da se je zdelo, da ima na glavi kokošji puh in tako redke, kot bi imel plešo. Njegove noge so bile ogromne, roke pa kot kake lopate. Močno je škilil in zato najbrž ni pogledal nikoli nikogar v obraz. Spal je v luknji wed stopnicami, ki so vodile v klet Toda med mojim bivanjem v teh razvalinah, ki sem jih imenoval Pavilion, je Marij odstopil svojo luknjo stari Celestini, ki mi je kuhala. Sedaj, ko poznate J judi in bivališče, evo vam zgodbe: Brio je leta 1954,15 oktoibra, tega dne ne bom nikoli pozabil. Jezdil sem v Rouen. Spremljal me je moj pes Bock, velik brak. ne," je zamrmral. "Kaj pa je temu vzrok?" Toda on je odkimal. "Ne, gospod, nočem vas .nadlegovati e svojo sitnostjo." Se sem silil vanj, toda zaman. Razumel sem, da mu je težko. Ne vedoČ, kaj bi mu naposled rekel, sem ga vprašal, kako je v divjačino. "'Popolnoma v redn, gospod, moje oči so povsod, hvala Bo- To je rekel s tako muko in Vidite, jaz hujšam in slabim od »žalosti, on pa nima ne očeta ne matere razen mene. Zapoditi ga ne morem, saj razumete. Rekel sem mu še, če začne znova, bom napravil temu konec brez vsakega usmiljenja. Ali sem prav storil, gospod? Ponudil sem mu roko rekoč: "Prav, oče Cavalier, bolje niste mo^li." Dvignil se je. kaktej, r.pokojenc itd. Oni dan je pa Sinila nekomu v glavo misel izdajati posebno glasilo za lenuhe. Ta list je namenjen ljudem, ki od jutra do večera nimajo kaj delati in bi tudi samo ubili čas. List pa še ni začel izhajati, ker je pač težko ii'aipisati članke, ki bi jih h muhi z navdušenjem č i tali. Vprašanje je, če me bodo lenuhi tako leni. da niti lastnega glasila ne bodo Čitali. ZDRAVJE. 0 čfoveku, ki, je tako bistveno prenarejal lice Evrope leta 1919 ko Masarvk, je razumljivo, da piše o njem časopisje vsega sveta. Povsod imenujejo Masarv.ka, da je bH filozof na predsedniškem sedežu. Nje- Hvala, gospod, grem, da ga *ove človeške lastnosti poiščem, treba je, da držim besedo. Vedel sem, da je nemogoče odvrniti ga od njegove namere. Zato sem ga pustil. Pripeljal ga je, držeč ga za tako žalostno, da je bil narav-Sedel sem na slamnatem nost smešen. Njegovi veliki,, stolni z obrazom kakega sodni-sivi brki so stali tako, kot bi ka. hoteli vsak hip pasti z.obraza.j Marij se mi je zdel večji, še Mahoma sem se spomnil, da malo grši, kot prejšnja leta, s V PREDPRODAJl — Slovensko-Amerikanski i* KDOR GA VNAPUU NABOtl MU POŠLJEMO VEl^IKj t zeMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV Je M Aacrike. Na drntfl »t rani aetaljerida M imena t seli ameriških mest Id 1 koliko prebivalcev Imajo. ' Nadalje: r. 'Kolik® prebivalcev je imel* vsaka ameriška d rta Ta prt predzadnjem tin pri zadnjem ljndikem štetja; (lavno mesto vaake dr-lave in ftavUo prebivalstva. ZraCna razdalja med večjimi drftav. Rasdalja med amerifldml mesti la masti v Jnini,Ameriki, Ud. VELIKOST 17 x M pakxv f y .H Jiu¥ ■> 4 v t ZA LETO 1938 IZIDE NOVEMBRA MESECA -i ... i _i ... ■ j i -■—f 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA ... POVESTI,. . ZEMLJBPISJE ... ZGODOVINA... NARAVOSLOVJE. . . S SLIKAMI i^t6s £o p6sebNo zanimiv Cena Koledarja je 50 centov. naročite pri : povsod visoko cenijo. Bil je nizkega rodu, pa se ga ni nikoli sramoval, ampak je bil vedno v stiku s preprostim narodom. Vse svoje življenje ni kadil in ni pol alkohola. 55na.l je pol ducata evropskih jezikov, najboljše in zares povsem dovršeno je bil zmožen angleščine. Dasi je bil oče tesne zveze Češkoslovaške s Francijo, vendar je bil svoj živ dan prijatelj Angležev. Do svojih poslednjih dni je bil vedno navdušen za London in prav posebno ga je veselilo v prejšnjih letih sedeti na vrhu kakega l ondonskega omnibusa in se taiko razgledovati po svetovnem mestu. Trije kraji so mu bili posebno pri srcu. in je v njih največ bival; hiša na-Hradčanih, kjer je imel evojo veliko knjižnico; Lany, bivša last Fuerstember gov {n hiša v TopoJČiamskem na Slovaškem, kjer je bival čez pbletje. Tn je mogel nživati woj najljubši šport, ježo, 5n tu je tako brhko jezdil, da ga je kiak spremljevalec komaj dohajal. In do nedavnega se je mogel s prsti rok dotakniti tal, ne da bi pri tem dtljučil kolena. igra se je pričela z njunim dialogim. Potem je pa stopil na oder Arm and med navdušenim ploskanjem, kai preveč navdušenim za to izbrano družbo. Od tistega trenutka je komtesa de Fontenav pozabila na vse okrog sebe, vso svojo pozornost je osredotočila na edino bitje, ki je pomenilo za njo vse na svetu. Oči uprte v obraz svojega moža je sledila njegovim kretnjam s pozornostjo mornarja, iščočega na obzorju glasnike bližajoče se nevihte. Noben gib njegovih ust, nobena poteza njegovega čela, noben tresljaj njegovih trepalnic ni ušel njeni pozornosti. Tu sredi elegantne družbe je bil Armaiul smehljaj na obraz, Jela se je premikati, da bi pregnala tesno, izgovarjala je glasno pohvai-ue besede o igralcih, lahno se je udarila s pahljačo po roki, kakor da hoče pozvati druge k ploskanju. Sredi tega radostnega doživljanja se je komtesa obranila in prepričala, da ni nihče opazil njene trenutne slabosti. To jo je deloma pomirilo. Temu energičnemu bitju je bila neznosna že sama misel, da bi mogel kdo opaziti sledove njenih muk in da bi ljudje pasli na tem svojo škodoželjnost. Potolažila jo je zavest, da je o-.stala njena tajna prikrita. Pazljivo je sledila .igri na odru, razvijajoči se lahno pred njeni-i z ročen na milost in nemilost njeni pozornosti, mi or.mi smli šepetanja gledalcev. Gledališki. odločeni priti do dna tajni niegovega življenja i?ra ji je bila (lobrodošlo razvedrilo. Sklenila ali smrti. , je p,-e«.nati si mračne misli iz glave in misliti Božajoč val radosti jo je objel, ko je videla (>amo na igro. jn res y{ je npkaj -asa ol)raz ta- \ rman da, kako se bliža razsvetljeni ograji brez ko žarpl? da je prosiepji Celo tiste, ki možnosti odvrniti od sebe pozornost, , /i j iirKSn' NAZNANILO Bojakom po ?ermsylvaniji (posebno ▼ Alleghany, Cam-[bria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal | naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLDi Rojake prosimo- naj mn po-nstreči pri nabiranju I naročnine. . Uprava Glas Naroda .U9 KRIŽEM PO JUTROVKM I knjige, BM rtranl, g slikam - Vaeblna: Jezero nortl; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarlb; Med Jeddi Oens----IN PO DIVJIM itRMBTANI] ' • 4 knjige, 6H strani, s Vsebina: AibadUa* Beg b Je6e; Krona sveta; Med , drema ognjfmf ? PO DEtBU SUPETARJBV 4 knjige, a sUM. m Vsebina: Brata AladUJa; Ko«a t . Ob Vardarjv ( SATAN Of lSKARIOT U knJk. ■ s&kaari, 1744 strani Vsebina: MJead; Toma tetar; Na «Bdn; Nerar Izdajalec; Na lova; Spet o* divjem napada; Beienl milijoni; Dedi« V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, S74 Vsebina: Kovat Blmen; Zaroka a saprekaml: 9 goJifc-njaku - Vobamedanskl svetnik AM »it WINETOV .IS knjig. • Prvikrat na dlrjem sapadn; Za MrlJenJe; Nio^a, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KemanO In Apafi; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Bar; Pri Komanfib; Wlnnetova mart; Win* netova oporoka MlrMlt; n IN rnom nasproti; Alraaden; V treh delih tveta; Naročite jih lahko pri: vl1js wzrovz* New York, Tuesday, October 12, 1937 tm largest slovene daily in ub2. w. MOREM TI RAZODETI III VODITELJI INDUSTRIJALNEGA UNIONIZM A NA ZAPADU . WMAI1i 2IVUEUA (JJ) [ik *t6LAS NARODA" PRIREDIL: I. N. O ■ » O pariškega cirkuas se je zaključil te dni z nepričakovano "točko." Dva dobro dresi rana -slo-na, .ki so ju pripreljali v areno, fanovan.le se je vselil šele pred da hi pokazala svoje ekvilibris-1kratknn' .^tlej ^111,01 stano' tičnosti, sta padla nenadno iz1™'1?/ P"1!1?™- ^ b! si pri- hranil nekaj časa, je imel tain navado, da je ska.kal kar skozi okno na cesto. V svoji raztre- 'senosti je pozabil, da leži novo stanovanje dosti višje. Klau> poskoči in jo za roke pritegne k sebi. Neto dvigne njeno povečeno glavo ter ji gleda v bledi obraz. To mu je izdalo dovolj. "Mnogo le|>ša v tej zmedenosti, dekle, in to moro tudi biti. Žen>ka, ki ni* mon* več za rdeti, me ne bi mogla očarati. Ali hočeš {»ostati moja žen«, Rena?" Njegove besede ]M>s|uša z gM>okim trej»etanjem Žensk, ki stoji preti uresničenjem velike sreče, jm je ne more še poj-miti. Sedaj |ut £a (»ogleda, *ieer še vedno zmedena, toda ju-naAko in žareče. "Klaus, kakor vendar naj razumem to veliko srečo? Ali je za revno dekle še kaka sreča! Mož kot — ti, ti — pa bi naj se pomislila — Klaus — saj tega ne morem razumeti." Prevzet velik«* sreče, j<» pri vije k sebi. \iegov glas se raztopi v mehkobo, ko reče: "Moja, moja žena — ravno tebe mi je moralo nebo pripeljati na pot; nol>ene druge ne bi mogel ljubiti tako, kot tebe." In njune ustnice se najdejo v blaženi sreči. In imata čas, da okusita jh-vo uro skupne sreče; nikdo ju ne moti, kajti uslužbenci niso niti slutili, da sta se zgoraj našla dva zaroč-na parad. Rena je prva iihn! štirimi zaljubljenci, ki pride do razuma. Zmedeno pogleda, okoli sebe. "O, Klaus, na Gardo in tvojega brata sva popolnoma pozabila." Klaus se zasmeje. "Sedaj pač od naju ne more nikdo zahtevati, da bi mislila na druge ljudi. Prepričan sem, do onadva tudi nista mislila na naju. Pa poglejva, koliko je že ura? O, že skoro enajst! R»na, pogledati morava, kaj delala onadva." Rena mu smej«' prikima. "Da, to morava. Ni čudno, če sta j»ozabila na vse. Dolgo «ta morala čakati na to uro." Klaus jo prime za roko ter jo vleče za seboj v knjižnico. Tiho odpreta vrata in vidita Oardo in Wernerja roko v roki, sedeti na klopi, oči v oči. Klaus za kaši ja. Ko se nato oba zganeta in se obrneta, jima Klaus smeje prikima. "Werner, enajst l>o še! Svojo svakinjo bi še rad pozdravil!" Garda vstane in mu steče naproti. "Klaus — dratfi Klaus, tudi tebi sem dolžna mnogo za-, hvale, tebi inJReni. Tako sem srečna, Klaus, ali me hočeš uI(>£° in se drug drugega lotila imeti za sestro!'' z okli. »Sprta sta bila zavoljo Klaus jo privije na svoje prsi ter jo iskreno in bretonsko poljubi. "In če hočem, Garda. Ali je sedaj vse dobro? Vsa teža z duše?" VVVnier pristopi in Garda mu ponudi roko. "Vse — vse to je dobro, Klaus. Poglej Wernerja, kako je srečen m tako sem tudi jaz. Rena — ljuba Rena, pridi vendar k meni in ne stoj na pragu. Ti si storila ta čudež, ki nas je napravil srečne." Reno hoče objeti, toda Klaus ji brani. "Moj, če misliš Reno poljubiti, tedaj moraš od sedaj naprej mene vprašati za dovoljenje." Fn Klaus Remi objame in jo poljubi. "Klaus! Rena! Vidva?" strmi Garda vesela in Werner prime brata za ramo in ga strese. "Kaj pa naj to pomeni, Klaus!" Klaus pa se smeje. "Za naju se nista prav nič brigala. Sedela sva in nisva imela ničesar delati. In tedaj sva se tudi zaročila. Saj veš, Wm r, , h tit ker si starejni, hotel .lati prednost. Ve-• M -sem, da m preskrbljen .in tedaj me je prevzelo hrepenenje, ta'kW nanHiijn- I« vidiš tukaj, kaj se 'je In zoj>et pritisne zardelo Reno na svoje prsi. Werner pa oba objame. " Bodita tako srečna, kot sva midva z Gardo. Več vama ne morem želeti. Toda najlepša hvala, Rena; tudi jaz se ti moram zahvaliti. Prišla si kot angel z neba, da si tukaj vse razjasnila in uredila.^' Iskreno jo poljubi in ji hvaležno stisne roko. "Nikdar ne bom pozabil, da si mi v grozni muki prinesla odrešenje, »noja Rena. Srečen sem, da boš sedaj popolnoma •noja sestra. Midva bova trdno skupaj držala in vem, da se morem zanesti na tvojo zvestobo." _ V/1 8rw"'ui in si ima.'° »»nogo dopovedovati ter se N-zdramijo šele, ko pride sluga zapirat okna. Niti najmanj ni slutil, da je njegova gospodinja imela družbo. Ko se prestraši m hoče naglo oditi, ga Garda pokliče. "Ostanite tukaj, Ernest, vi morate prvi izvedeti, da sem se ravnokar zaročila z gospodom Wernerjem Sassenom. Ck>-spicaHoll pa se je zaročila z goapodom Klauaom Sasserfom. f;™"'' pr^nesite sf"»P«njea in naj tudi ljudje pijo na naše zdiw je. Sicer je ze zelo pozno, toda za priključene Lewisove- j Profesor j< skočil iz tretjega in ga, sunil v hrbet tako TEKMECA ZA LJUBEZEN SLONOVKE. j nadstropja, v katerem je njego- Vsakdanji program nekega' vo stanovanje, v globino in se težko poškodoval. V bolnišnici je dal precej groteskno pojasnilo za to nesrečo. V GOZDNI ČUVAJ "tualjevanjfi s 3. neke samice in sta. izkoristila prvo priliko, da'opravita dvoboj. Občinstvo je sprva menilo, da gre za šalo, ko pa je postajala stvar čedalje l>o]j divja, se ga je lotila panika in je ušlo. //besneli živali sta polomili vse, OREL NAPADEL DUHOVNIKA. Nenavaden doživljaj je imel pastor v angleškem 'kraju Win- ka'- jima je prišlo na pot in fieldu Bud Yeager. Bil je _ krotilci -o bili brez moči.. Na svojim psom na sprehodu in je zadnje sta slona stekla v kan- zagledal kako je nad velikim tinft ITI cfil lam t*o v Ki I o lil I T W1 T»n I 1» t*i k'fi 1 f i n >1 /. t. /t tino in sta tam razbila in razme tala vse mize, stole, kozarce in pladnje. Ko sta si na ta način končno ohladila jezo, sta se dala mirno odvesti »v hlev. RAZTRESENI PROFESOR. Na usod,-n način se je maščevala profesorju Vancerju iz Sofije njegova raztresenost, ki je bila znana po vsem mestu. travnikom krožil orel nad cre do ovac. Da bi ujedo odgnal, je zmagal nekoliko kamnov proti njej. Orel pa je planil nenadno T>roti njemu in ga napa tlel. Yeager se je moral braniti s svojo palico, fiele po dolgem boju mu je uspelo," da je orla pohabil in ubil. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" močno, da je pokleknil: "Prosi odpuščanja!" je zakričal. Zanikrnež je zainnnral s po-to'vesenimi očmi: "Prosim odpuščanja!" Stric ga je dvignil in ga odslovil z zaušnico, ki ga je skoro pobila. Izginil je in nisem ga videl več do večera. ■ Oče Cavalier je bil strt. 'Hudoben je!" je rekel. Med obedom je neprestano ponavljal: "Ne morete razumeti, gospod, koliko žalosti mi povzroča." Skušal sem £a tolažiti, toda zaman. Odšel sem zgodaj spat, ker sem mislil oditi drugo jutro na lov. Moj pes je že spal na tleh ob moji postelji, ko sem upihnil luč. Sredi noči sem se zbudil zaradi strašnega tuljenja psa. Ta koj sem zapazil, da je soba polna dima. Skočil sem s postelje, prižgal luč in tekel odpreti vra ta. Plamen je segal še čisto do vrat. Hiša je gorela. Hitro sem jih zaprl, nato pa sva splezala skozi okno ven, še prej pa sem zmetal ven mojo KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS l.'L oktobra: NormaniHe t Havre Aquitauia t Cherbourg!* 15. oktobra: Kumiw v Bremen Iti. oktobra- ltex t Genoa oktobra: yueen Mary t Cherbourg £1. oktobra: Vuleuuia r Trst ChHmplain v Havre -is. nktolira: Brt-men v Bremen —7. oktobru: Aquitauia t Cherbourg 2K. oktolira: lie de France v Havre •"10. oktobra: Conte di Savoia v Genoa — novembra: Hurojia v Bremen .'J. uovembra: Queen Mary v Cherbourg ti. novembra : Lafayette v Havre Koma v Genoa 10. novembra: Normandie v Havre Aqultania v Cherbourg Saturnia v Trat 12. novembra: Bremen v Bremen 13. novembra: Rex v Genoa 17. novembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembru : Chani|rfaiii v Havre Conte di Savioa v Genoa J4. novembra: Normandie v Havre B^rengaria v Cherbourg 35. novembra: Kuropa v Bremen 27. novembra: Vulcania v Trst 1. deeemlira: Queen Mary v Cherbourg 4. de^pmbra: Lafayette v Havre Rex v Genoa 5. decembra: Normandie v Havre Aquitanin v Cherbourg 11. deeembra: Roma v Genoa 15. decembra: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 22. decembra: Aquitania v Cherbourg 23. decembra: Aquitania v Cherbourg 23. decembra: Sat um ia v Trst 28. decembra: Normandie v Havre strica T1 Wernerjevo čelo se nagubanči; pesti se mu stisnejo. nA ._8 ltl kako so Ganlina odkritja na me- 17 t i?" J1 Je1Mpravi1' * ^ hnjfe, kat pa bi jo Zlol;a bi m°rala biti karnajstrožje k^- ZT- L, "T0* k° W n€to° Eene ^ P^Ialo, tedaj se Garda celo svoje življenje ne bi izvlekla, iz te make. Dan zriesl8 Strahom ?akala^ da mora ^^Piti namišljena dedscina njene matere " ,*] ^Zl^iT Gard° k sehi' k«t bi jo še vedno mo-ial varovati pnSct kako nevarnostjo. Tudi Klaus »gleda jezen in resen. "Kakšno kazen naj določimo za te*a človeka*" * " GaiNla se izvije iz Wernerjeve*a objema "iPrepusrtite ga -božji kasni. Hvala Bogu, Rena me je re- #la in mi je prinesla mir in srečo," pravi tiho. , — t« i (Dalje jr^od^iiž^ Naši Kraji KAMNIŠKE PLANINE . . . OTOK BLESKI . . . BOHINJSKO JEZERO .. . TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA ... BEGUNJE ... ŠT. LOVRENC NA DOLENJSKEM . . . ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTOC-CE PRI NOVEM MESTU... CERKNIŠKO JEZERO ... CELJE ... LOGARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA SLATINA ... ITD. — 87 SLIK v finem bakrotisku, tiskane na dobrem papirju. Oglejte si teh lepot Slovenije. Knjiga Vas stane — naročite pri.- 4 Narcue pod Golico KNJIGARNf "GLAS NARODA", 216 WEST 18 tli,ST., NEW YORK obleiko, lovsko torbo in puško.; Ko sem se rešil, sem začel na' ves glas klicati starega čuvaja.' Toda oče Oavalier je spal trdno. Pogledal sem skozi o-knto v pritličju, ki ni bilo drugega kot ena sama velika žareča peč. Opazil sem tudi, da je bilo v notranjosti polno slame. Ogenj je podtaknjen, mi je padlo v glavo. Začel sem znova klicati starca, toda zaman. Pomislil sem, da se je morda že zadušil. Naenkrat me je obšla dobra misel, dal sem naboje v puško in ustrelil v njegovo okmx To je pomagalo. Stari je slišal in se v sami srajci prikazal ob oknu, ves prestrašen, skoro nor od žara, ki je razsvetljeval vso okolico. Zakričal sem inn: "Hiša gori, skočite skozi o-kno, hitro, hitro!" Plameni, ki so sikali že skozi vsa okna in špranje, so lizali zi-dovje vsega nadstropja. Zato mu ni preostal drug izhod, razen okna. Skočil je in padel na noge kakor mačka. Bil je zadnji čas. Slamnata streha je pokala in se zrušila obenem z dimnikom in zgornjimi stopnicami. Neizmeren rdeč snop se je dvignil v zrak, se razširil, kot kapljice vodome ta in sejal ognjen dež na vse strani. Propadeni Cavalier je vprašal: "Kako je moglo priti do tega?" "Ogenj je jiastal v kuhinji," sem odgovoril. "Kdo neiki je pustil tam Ogenj?" "Marij," sem naglas pomislil. Stari je razumel. Hipoma me je obšla strašna misel. Zavpil sem. "Celtestina! Kje je Celesti-na?" Nihče mi ni odgovoril. Hiša pa se je zrušila ipred našimi očmi in ni ostaJo od nje drugega, kot ogromna grmada prasketajoče slepeče žerjavice, kjer ni moglo ostati ob u'boge žene drugega kot žareče oglje. Nismo slišali niti enega krika. Ko pa je ogenj dosegel stajo hlev, ki je stal v bližini, sem se spomnil svojega konjas. Oče Cavalier je tekel, da ga osvobodi. Komaj šo bila hlevska vrata odprta, miu je švignilo med nogami gibko in urno telo Marija in ga podrlo na tlai, bežeč na vso moč. Stari se je dvignil v eni sami sekundi. V prvem hipu je hotel teči za njim, toda ko je pomislil, da ga več ne! ujame, je napol mor od nepre-1 magi jive jeze, zgrabil mojo pu. j ško, ki je ležala pred njim na tleh in ustrelil, ne da bi pomislil ali je nabasana ali ne. Eden izmed obeh nabojev, ki sem ga dal notri, da bi ga zbudil iz spanja, je zadel ubežnika v hrbet. Padel je na obraz in hipoma je bil ves v krvi. Z rokami in nogami je kopal zemljo, kot bi hotel še vedno po vseh štirih uteči, kot smrtno ranjena žival, ko vidi locva za seboj. Pognal sem se do njega. 0-trok je še hro-pel. Izdihnil je, ko je žerjavica ugasnila, ne da bi izrekel ene same besede. Cavalier, še vedno v srajci, z golima nogama je stal preti nama nepremičen, blazen. Kot priča sem na sodni ji pripovedoval vso dramo do podrobnosti, ne da bi kaj izpreme-nil. Oče Cavalier je bil oproščen. Izginil je Še isti dan in nisem ga videl nikoli več. To, gospodje, je moja lovska zgodba. Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirja ■ platnenimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_30 Dravska Banovina............30 CANADA .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 mat.t ....................15 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabaara, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 minols, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New York, Virginia .............40 NaroOlom Jo priloilU denar, bodi si v' gotovini, Money Order all pofttne tnamke po 1 ali t crate. Co poSljete gotovino, rekoannfl* rajte pisno. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 2ie W. 18 Street New York, H. T. ___ .