NaS Časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Doro Hvalica (odgovorni urednik), Rafael Jak-11S, Miloš Mauri, Smiljan Ogorelec, Janez Pečar, Janez Usenik in Janez Znidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tiska Iskama »Toneta Tomšiča« v Ljubljani mmm Leto, 2. Številka 8 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA 14. februar 1974 Dnevna sredstva obveščanja nas sproti seznanjajo s pripravami za volitve v tej ali oni občini širom Slovenije. Prav na kratko bom skušal bralce Našega časopisa obvestiti, kako je s pripravami na to najpomembnejšo nalogo vseh naprednih sil v naši občini. Lahko trdim, da se vsaj po dosedanjih pripravah delovni ljudje pri nas zavedajo, da pomenijo spomladanske volitve prekinitev s predstavniškim sistemom in da bodo te volitve pripeljale delovne ljudi brez posrednikov v skupščinski mehanizem. Ker je izvedba volitev opravilo največjega družbenopolitičnega pomena, zahteva izredno organiziranost vseh članov vodstev družbenopolitičnih organizacij, posebno pa še SZDL in sindikatov. Ob razvitem družbenem življenju na današnji stopnji, ko je formalno neposredno odločanje le redko mogoče, se jo porodila potreba, po čimboljšem uresničevanju delegatskih razmerij, ki naj človeku funkcionalno omogočijo vsebinsko neposrednost pri soodločanju in urejanju družbenih zadev. Človek bo torej moral sprejemati družbene odločitve, najprej v svoji temeljni samoupravni skupnosti na podlagi spoznanih in izoblikovanih lastnih interesov in v okviru interesov celotne družbene skupnosti. Z njo bo moral tudi tvoriti nedeljivo in med seboj odvisno celoto, da bi dosegel čim skladnejši in hitrejši razvoj svojega dela v skupnosti. Kako bomo to dosegli? V naši občini so se pravočasno vse delovne organizacije organizirale po načelih delavskih dopolnil k ustavama SBS in SFRJ. Taka organiziranost, ki izhaja iz svobodne odločitve delovnih ljudi, nam zagotavlja, da bodo v teh temeljnih samoupravnih skupnostih (delovne organizacije in krajevne skupnosti) delovni ljudje izvolili svoje delegacije za enotni zbor združenega dela V skupščini in na zbor krajevnih skupnosti. Hkrati pa bodo ljudje izvolili tudi delegate za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Iz tega izhaja, da bo občinska skupščina sestavljena iz treh zborov. Po dosedanji evidenci so že skoraj vso temeljne samoupravne skupnosti evidentirale zadostno število kandidatov za delegate, ki jim bo zaupana ne preveč lahka naloga, posredovati interese delovnih ljudi v skupščini in svoje volilne enote obveščati o sprejetih stališčih in sklepih. Po analizi, ki je bila opravljena v začetku januarja, so občani Vrhnike evidentirali osemstosedemnajst kandidatov za delegate. Med tem se je to število ob dodatnem evidentiranju še povečalo. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah so že konec lanskega leta izvolili koordinacijske odbore za volitve. V teh odborih so najodgovornejše tovarišice in tovariši, ki jim je zaupana naloga, da vodijo družbenopolitično akcijo ob volitvah. Njihovo delo pa vodita in usklajujeta volilna komisija in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Žal moram tudi ugotoviti, da je med evidentiranimi kandidati za delegate vse premalo žensk in mladine. V februarju se morajo prav vse družbenopolitične sile v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah zavzeti za to, da bodo v delegacijah ustrezno zastopani tudi ženske in mladina. Dobro se zavedamo, da je v naših delovnih organizacijah zaposleno več kot polovica žensk in mladih ljudi. Ne bi bilo prav, če bi pri sestavi delegacij premalo upoštevali strukturo zaposlenih, saj se tako ne bi dovolj odražale resnične želje in hotenja vseh delovnih ljudi. Zavedamo se, da s samo izvolitvijo delegacij še ne bodo uresničeni novi družbeni odnosi, ki jih zagotavljata novi ustavi SRS in SFRJ. Potrebno bo še veliko organiziranega prizadevanja družbenopolitičnih organizacij in posameznikov, zlasti komunistov, za uresničevanje bistveno drugačnih odnosov, saj še tako lepi sklepi ne pomenijo ničesar, če niso uresničeni. Miloš Mauri Bližajo se volitve Potekla sta dva meseca, odkar je Skupščina občine obravnavala osnutek novega statuta občine Vrhnika. Družbeno-po-litične organizacije so o njem organizirale javno razpravo, ki naj bi se podaljšala do konca februarja 1974. V temeljnih načelih obravnava osnutek statuta (v nadaljnjem besedilu: statut) delovanje družbeno-političnih in društvenih organizacij. Občina Vrhnika je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost (STDP) zasnovana na samoupravljanju in oblasti (delavskega) razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, opravljajo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. Poglavje I govori o osnovnih podatkih občine. Grb občine je »Jazonova jadrnica*, zastava pa je svetlomodre barve. II. poglavje govori o določbah o neposrednem samoupravljanju v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, o zborih občanov in zborih delovnih ljudi, referendumu ter o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Sledi III. poglavje, ki govori o delegacijah. Delegacije oblikujejo vse TOZD, KS, delovni ljudje v delovnih skupnostih, državnih organih, družbeno-političnih in drugih organizacijah in društvih ter aktivne vojaške osebe in obrtniki ter kmetje na način, določen z zakonom. IV. poglavje obravnava skupščinski sistem. Dopolnjen tekst zvezne in republiške ustave sta skupščinski sistem poenotili in določata nekatere spremembe. Zato ker so pred nami marčne splošne volitve, bomo o dopolnjenem skupščinskem sistemu zapisali besedo več. Občinska skupščina je organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti občine. Občinsko skupščino bodo sestavljali trije zbori in sicer: 1. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (ZZD), ki ga sestavljajo delegati TOZD in drugih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti g področja industrije, gradbeništva, kmetijstva in gozdarstva, prometa in zvez, trgovine, gostinstva in turizma, obrti in komunalno stanovanjske dejavnosti. Zbor naj bi imel 18 delegatskih mest. 2. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI (ZKS), ki ga sestavljajo delegati krajevnih skupnosti. Zbor naj bi imel 16 delegatskih mest. 3. DRUŽBENO- POLITIČNI ZBOR (DPZ), ki ga sestavljajo delegati družbeno-političnih organizacij. Zbor naj bi imel 16 delegatskih mest. ZZD naj bi odločal o vprašanjih, ki se tičejo delavcev in drugih delovnih ljudi v združenem delu. Javna obravnava občinskega statuta ZKS naj bi odločal o vprašanjih, ki se tičejo delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. DPZ pa naj bi odločal o vprašanjih, ki se tičejo uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. Zbori naj bi odločali samostojno, enakopravno ali na skupni seji vseh zborov. DPZ bodo sestavljali stalni delegati delovnih ljudi v družbeno-političnih organizacijah, ki so združeni v SZDL. Delegate bodo volili delovni ljudje in občani na podlagi enotne kandidatne liste za 4 leta. Novost je IZVRSNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA To je politično izvršilni organ skupščine, ki bo odgovoren za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine, kakor tudi za uskla- jevanje dela upravnih organov. Delovno področje upravnih organov se bistveno ne spreminja. V V. poglavju so zapisane norme o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine. Prvenstvena naloga in štab za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine je na sami skupščini. Nov organ je občinski javni pravobranilec. Skrb za družbeno varstvo samoupravnih pravic je potem še na sodišču, samoupravnih sodnih organih, javnem tožilstvu, javnem pravobranilstvu, sodniku za prekrške, milici in javni varnosti. VI. poglavje obravnava sredstva občine (proračun, skladi, sredstva samoupravnih interesnih skupnosti ipd.). Naslednje, VII. poglavje govori o povezanosti skupščine občine kot organa oblasti in samoupravljanja z družbenim dogovarjanjem. V VIII. poglavju so določbe o SLO in družbeni samozaščiti. V zvezni in republiški ustavi je dan velik poudarek povezovanju občin z drugimi občinami. Za občinske razmere rešujeta vprašanje IX. poglavje. Potem so še določbe o normativnih aktih (X.) in norme o prehodnih in končnih določbah. / Povedati je še treba, da bodo tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (tis, tks itd.) s pristojnim zborom skupščine enakopravno odločale o vprašanjih iz svojih področij, ki bodo tokrat v funkciji Četrtega zbora. Tudi ks (13 je vseh) morajo do začetka marca sprejeti svoje statute. To zdaj pomeni, da se bodo v marcu, aprilu in maju 1974 konstituirale po novih načelih KS, občinske skupščine, republiške in zvezne skupščine. Zaradi povedanega bo treba do konca februarja pospešeno delovati za oblikovanje statuta občine in še zlasti statutov ks. Na splošnih volitvah, ki bodo marca 1974, bodo delovni ljudje in občani neposredno, osebno in tajno volili za 4 leta: 1. v KS delegate v konferenco ali skupščino KS (vsaka ks za svojo konferenco), / (nadaljevanje na 2. str.) (nadaljevajne s 1. str.) 2. v KS delovni ljudje in občani delegacijo, ki bo delegirala delegate v ZKS glede na število delegatskih mest v ZKS občinske skupščine, 3. v TOZD in DO delegacijo, ki bo delegirala delegate v ZZD glede na število delegatskih mest v ZZD občinske skupščine, 4. vsi delovni ljudje in občani pa bodo volili po enotni kandidatni listi stalne delegate ZDPZ občinske skupščine. Drago Debeljak K v letu 1973 Ker smo slišali, da je organizacija Rdečega križa na Vrhniki zelo delavna, smo v želji, da bi zvedeli kaj več, o tem povprašali predsednico Zofko Rode. Tako smo zvedeli, da je bil vrhniški RK zelo uspešen v zbiranju prispevka v tednu Rdečega križa in zbral kar 9.706,45 dinarjev. Prostovoljnih prispevkov pa so nabrali v letu 1973: na Vrhniki 6.405 din, na Verdu 563 din, na Logu 1.244 din in v Borovnici 2.549,85 din. S članarino podpornih članov pa se je zbralo 930 dinarjev. V akciji zbiranja rabljenih oblačil je sodelovalo 24 ljudi. Samo na Vrhniki je bilo kar 10 zbirnih mest. Zbrali pa so 636 kg oblačil in 36 parov obutve. Zbrano blago so potem razdelili socialno šibkim v občini. Dejavnost organizacije Rdečega križa pa je seveda zelo raznolika, saj organizirajo tudi tečaje prve pomoči. Lani je na takšnem tečaju v okviru civilne zaščite sodelovalo 28 kandidatov. Tečaje prve pomoči za šoferske izpite pa je opravilo kar 232 kandidatov. Tri krajše tečaje prve pomoči so organizirali v Industriji usnja Vrhnika in enega za civilno zaščito. Na njih je sodelovalo 100 kandidatov. Vključeni so v akcije za zaščito okolja. Prispevajo k novoletnim obdaritvam v Domu počitka, na šolah itd. In pri vsem tem ne prejemajo nikakršne dotacije. Vsa njihova sredstva so prostovoljni prispevki, prispevki podpornih članov, plačilo za tečaje prve pomoči ipd. Vse delo vodi in organizira le šest ljudi (pet žensk in en moški), združenih v odboru, ki nima niti lastnega prostora. Vse opravijo kar v veterinarskem domu pri tovarišici Roti eto vi. V takih pogojih so naredili zelo veliko — marsičesa pa seveda niso mogli, zato se opravičujejo, ker v preteklem letu članarine niso v celoti pobrali. Preprosto ni bilo ljudi, ki bi to lahko storili. Obljubljajo pa, da bodo zaostalo nadoknadili letos. Člane prosijo za razumevanje in pomoč. Sporočajo vam tudi, da lani ni bilo krvodajalske akcije zaradi hepatitisa. Letos pa jo obljubljajo v avgustu. N. Č. Dom počitka O gradnji doma počitka na Vrhniki smo se pogovarjali s predsednikom gradbenega odbora in predsednikom vrhniškega društva upokojencev tovarišem Francem Stržinarjem. Povedal nam je, da so prvemu domu počitka na Vrhniki rekli pred kakimi sto leti kar »špitau«. Takrat so namreč imeli na voljo le dva skromna prostora za spanje. Starci, ki so tam živeli, so se morali hraniti kar »ubogajme«. Šele leta 1935 je občina uredila dom počitka, ki pa sedanjim potrebam že zdavnaj ne zadošča več. Zato so začeli razmišljati, da bi iz sredstev, ki se zbirajo v skladu Društva upokojencev, zgradili nov, sodobnejši in udobnejši dom za najstarejše. Zbralo se je kar 560 starin milijonov. Ker pa je dom namenjen trem notranjskim občinam, pomagajo pri gradnji tudi cerkniški upokojenci z 260 milijoni in logaški s 150 milijoni. Občinska organizacija ZB je tudi prispevala 87,5 milijona in Dom počitka iz lastnih sredstev 27 milijonov. Staro stavbo Doma počitka pa je kupila Industrija usnja na Vrhniki in tako navrgla še 109 milijonov. Skupaj je torej zbranih 1.184,5 milijona. In stroški? Za zemljo so odšteli 31,9 milijona, za komunalni prispevek 63 milijonov in za načrte in dokumentacijo 27,5 milijona. IGRAD pa je bil med tremi ponudniki — izvajalci najugodnejši in bo gradbena dela opravil za 956 milijonov. Še vedno jim torej manjka veliko denarja za opremo, saj bo novi dom počitka imel kar 120 ležišč (možnost razširitve za 40 dodatnih ležišč). Novi dom počitka na Vrhniki bo moderen objekt, s klubom, televizijsko sobo v vsakem nadstropju, jedilnico in kuhinjo, ki bo pripravljala tudi dietično hrano. Restavracija bo seveda zaprtega tipa. Po pogodbi mora izvajalec dom dograditi do septembra 1974. Tovariš Stržinar upa, da bo dograjen vsaj do konca letošnjega leta. (Menda so izvajalci že izgovarjajo na vreme. No, če izvajalci res upoštevajo vreme in letošnjo zimo, ki omogoča gradbeno sezono brez slehernega zastoja, morajo dom dograditi vsaj dva meseca pred obljubljenim rokom. Op. pisca.) Novi dom počitka bo zatočišče za starejše občane iz vseh treh občin, ki zanj prispevajo. Vrhnika bo imela na razpolago 80 ležišč, Logatec 15 in Cerknica 25. In spodbuden podatek za bodoče uporabnike: novi dom bo imel le eno in dvoposteljne sobe, poleg tega pa še poseben bolniški oddelek. Kaj več o novem domu počitka bomo pisali ob njegovi otvoritvi. Skupaj s tistimi, ki sedaj stanujejo v starem domu in v še slabših pogojih, pa upamo, da bo otvoritev v dogovorjenem času ali vsaj z razumno zamudo. D. H. Sindikat delavcev pri zasebnikih V občini Vrhnika zaposluje 48 zasebnih delodajalcev 91 delavcev, kar glede na velikost občine ni tako malo. Da bi tudi ti delavci postali enakovredni dejavniki v naši družbi, kar jim je z ustavo in zakoni tudi zajamčeno, pa je potrebno, da so organizirani v sindikatu. Zato je občinski sindikalni svet Vrhnika dne 13. 12. 1973 organiziral skupni sestanek vseh zasebnih delodajalcev in pri njih zaposlenih delavcev, da bi se poleg ostalega tudi dogovorili o ustanovitvi osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Vsi, ki so na sestanek prišli, so pobudo o ustanovitvi te osnovne organizacije na Vrhniki pozdravili ter jo tudi takoj ustanovili in izvolili 5-članski izvršni odbor. Dosedaj se je v to osnovno organizacijo sindikata včlanila že tretjina delavcev. F. F. Komunisti v vrhniški garniziji Zadnje dni so komunisti v garniziji na Vrhniki pokazali izredno politično aktivnost, kar se že kaže pri rezultatih skupnega dela članov tega kolektiva, kakor tudi v nadaljnji politični pripravljenosti in mobi-liziranosti članstva pri reševanju nalog v tem letu. Taka aktivnost pa ni samo trenutna, temveč je po eni strani odraz vseh dosedanjih skupnih akcij komunistov v garniziji pri izpolnjevanju nalog iz pisma tov. Tita in izvršnega biroja, po drugi strani pa je logično nadaljevanje večmesečnih priprav za mobilizacijo komunistov v predkongresni dejavnosti za pripravo in sprejemanje stališč za X. kongres ZKJ. Med temi pripravami so komunisti naše garnizije analizirali enoletno delo svoje partijske organizacije in ureničeva-nje nalog iz pisma tov. Tita. Ta analiza je pokazala, da so OOZK v celoti na pravi poti in da so v preteklem letu vložila maksimalne napore za izvrševanje teh nalog. Ravno v tem času so pripravljalni sestanki, na katerih komunisti pripravljajo reorganizacijo svoje osnovne organizacije ZK in se pripravljajo za volitve v vse partijske organe. Priprave za reorganizacijo niso samo tehnične in organizacijske narave, ker ima reorganizacija kvalitativno družbeno in moralno vsebino. Z reorganizacijo bo dosežena večja učinkovitost, ker bodo ustvarjeni taki politični in organizacijski pogoji, da bo lahko vsaka OOZK najbolj neposredno angažirala vsakega posameznika. Z reorganizacijo sedanje OOZK bomo ustanovili pet OOZK s svojo konferenco in komitejem kot najvišjima partijskima organoma v garniziji. Vsi volilni sestanki bodo imeli tudi slavnostni značaj, ker se bodo vršili v znamenju predkongresne dejavnosti. Prostori garnizije so že svečano pripravljeni za te dni. Na zidovih so stenski časopisi s slikami in teksti, ki pozivajo komuniste na enotnost v akciji. Volilna aktivnost bo končana do konca januarja, ko bomo sklicali svečano konferenco ZK v garniziji. Ob tej priliki bo tudi kulturni program. Jovan Miško v Zmagovalci V soboto, 19. januarja, je mladinski aktiv z Vrhnike (trije člani ekipe in štirje navijači) sodeloval na kvizu splošnega znanja v Mladinskem klubu Krim v Ljubljani. Na kvizu sta sodelovali še ekipi iz MK Krim in dijaškega doma Franc Rozman Stane iz Ljubljane. Vrhničani so zmagali in zasluženo prejeli nagrado materialne narave. Menda so bili tako veseli, da nagrade še do doma niso uspeli prinesti. Mladina skupaj s sindikati Tako se je glasila poglavitna tema seminarja, ki ga je v soboto 19. 1. 1974 organizirala Konferenca mladih delavcev pri Občinski konferenci ZMS Vrhnika. Predaval je tov. Ivan Nerad, sekretar komisije za družbenoekonomske odnose pri RK ZMS. Prvi del seminarja je bil posvečen aktualnim nalogam Zveze mladine v času sprejemanja nove ustave, pred kongresi Zveze komunistov in seveda pred IX. kongresom Zveze mladine Jugoslavije. V drugem delu so mladi obravnavali novo organiziranost mladinske organizacije, predvsem pa skupne naloge aktivov mladih delavcev in osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Z novo organiziranostjo se namreč mladi v delovnih organizacijah povezujejo s sindikatom kot najširšo družbeno-politično organizacijo delovnih ljudi, da skupaj z njimi rešujejo skupne in specifične probleme mladih delavcev. V razpravi je bilo največ govora o novi organiziranosti in samoupravni delavski kontroli. Dogovorili so se tudi o izvedbi tekmovanja »Mladi delavci pred kongresi«, ki naj bi mobiliziralo delavsko mladino za akcije, ki jo čakajo v obdobju do IX. kongresa ZMJ. Seminarja se je udeležilo dvajset mladih iz skoraj vseh delovnih organizacij v naši občini. Pripomniti pa je treba, da bi seminar lahko bil še bolj delaven, če bi se ga udeležili tudi vsi povabljeni predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Udeležil se ga je namreč samo eden. Richard Bauermann Delovanje MABB 11. novembra 1972 je bil v Umkovi garaži ustanovljen MOBBUS (kratica za mladinsko organizacijo Blatna Brezovica Umkov, Smukov, ker m večina v zavodu z Umkovimi in Smukovimi). Na omenjenem sestanku nas je bilo šest in sicer: Vrhovec Gorazd, Bojan, Umek Milan, Helena, Janez in Skubic Darko. Sklenili smo, da bomo povečali članstvo. To se je tudi zgodilo 25. XI. 1972. 31 mladih iz Blatne Brezovice so postali člani MABB. (Novo ime za mlar dinski aktiv Blatna Brezovica.) Kje dobiti denar, ki ga je potreboval aktiv? Na seji nekaj dni pozneje je bilo sklenjeno, da vsak član prispeva manjšo vsoto za najnujnejše potrebe. Organizirali smo pustni karneval in z njim zaslužili 1.259 dinarjev. Aktiv si je pri ustanovitvi zadal zelo obširen program dela, zato nam je tudi OK ZMS pripomogla z 2.000 dinarji. S pomočjo starejših vaščanov smo organizirali vrtno veselico, ki je zelo dobro uspela. Kljub temu, da nam je ansambel Toneta Žagarja zaračunal 5.000 dinarjev, smo imeli z vsemi poravnanimi računi še 7.000 din. Z vsem svojim denarjem se je aktiv pripravljal na svojo najvažnejšo nalogo — zgraditi košarkarsko igrišče in ga v veliki meri tudi že dogradil. Organizirali smo tudi »Mo-rostarsko noč« s svojevrstnim sporedom. Pripravili smo kviz, ki je zajemal samo znanje o naših vaseh. Upamo, da bo aktiv v letu 1974 dosegel še lepše rezultate. MABB Dopisujte v Naš časopis Nas časopis STRAN 3 Notranjski zdravstveni dom Notranjski zdravstveni dom ima svoj sedež na Vrhniki po sporazumu in združitvi, ki je bila sklenjena pred šestimi leti med občinami Vrhnika, Idrija, Cerknica in Logatec. O delu, uspehih, težavah in Problemih Notranjskega zdravstvenega doma je tekla beseda z direktorjem dr. Stankom Kogojem, ki vselej in povsod kaže živ interes za razvoj zdravstvenega varstva pri nas in še Posebej na Notranjskem. Do združitve zdravstvenih domov štirih občin je prišlo sicer zato, ker je to zahteval zakon, a tudi zaradi racionalne nuje, saj je bilo stanje dotlej nemogoče. Samo Logatec je na Primer imel kar tri samostojne zdravstvene domove. Potreba po strokovnem povezovanju je sama narekovala združitev. Z rastjo družbenega standarda se veča tudi zdravstvena prosvetljenost in s tem Bistvo tega problema je seveda v pomanjkanju kadrov, ki neradi zapuščajo mestna središča, kjer imajo boljše pogoje dela. Republiški normativi za zdravstvene kadre so enaki za mesto in podeželje. To pa seveda ni prav, saj bi se morali zaradi narave dela razlikovati v korist podeželja. Na Vrhniki imamo sicer kar srečo, saj imamo dovolj kadra, pa še zelo dober je. Težave so le v zobozdravstveni službi, kjer je čakalna doba kar do dva meseca, ker delata le dva tirna za šolsko mladino in dva tirna za odrasle, pa še eden v Borovnici in Ispecialist-ortodont na Vrhniki. Če bi hoteli odpraviti čakalne dobe, bi morali zaposliti še dva do tri tirno. No, akutne primere (bolečine) sprejemajo tudi zobozdravniki takoj. Pomanjkanje kadrov povzroča težave tudi drugje. Vedno več Da no bi bili dolgovezni z naštevanjem težav in problemov, objavljamo 1© še nekaj podatkov in številk, ki po na- NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA MED ODRASLIMI NA NAŠEM PODROČJU Bolezni dihal in pljuč 3640 primerov letno Razna revmatična obolenja 1700 primerov letno Bolezni prebavnih organov 1200 primerov letno Bolezni ledvic in sečil 600 primerov letno Živčna obolenja 750 primerov letno Nalezljive in parazitarne bolezni 250 primerov letno Bolezni kože 1300 primerov letno Poškodbe 2500 primerov letno (od tega na delu) 600 Rakasta obolenja 20 primerov letno Najpogostejši vzroki smrti pa so: — bolezni srca in ožilja — novotvorbe — bolezni dihal in — bolezni prebavil vzporedno tudi pogostejša upo-•raba zdravstvenega varstva in istočasno večanje zahtev do zdravstvene službe. Število Pregledov iz leta v leto narašča. Tako je na območju Vrhnike in Borovnice bilo v preteklem letu opravljeno. — 47.000 pregledov v splošnih ambulantah z obremenitvijo zdravnika 7,5 pacienta na uro, — 13.000 pregledov v dispanzerjih za otroke z obremenitvijo zdravnika 5,7 otrok na uro. — 5308 pregledov v dispanzerjih za žene z obremenitvijo zdravnika 6,5 žena na uro, — 7200 storitev v fizikalni terapiji ali 4 storitve na uro, 4700 pregledov v dispanzerju za pljučne bolezni, —• 2500 obiskov na domu v Patronažni službi, *— 2300 obiskov na domu v babiški službi in — 28.000 vseh obiskov v zobozdravstveni službi ali 2,5 obiska na uro. Poleg vsega tega pa so zdravniki opravili 5300 obiskov bolnikov na domovih. Obremenjenost zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev je torej izredno velika in se Po obremenjenosti uvršča Vrhnika v ljubljanski regiji kar na drugo mesto, takoj za Trbovljami. pacientov namreč zahteva specialistične pregede, ne da bi bili prej pregledani v terenski ambulanti. Ker pa sami nimajo specialistov, povzročajo ti pacienti še daljše čakalne dobe na ljubljanski polikliniki, kjer pa je pri nekaterih specialistih že itak treba čakati celo leto in več. Posamezne specialistične ambulante bi vsekakor morali Dr. Ko£oi Stanko šem mnenju dovolj nazorno ilustrirajo obseg ,dejavnosti Notranjskega zdravstvenega doma in razsežnost njih prizadevanj. Notranjski zdravstveni dom zajema štiri zdravstvene okoliše s približno 54 tisoč prebivalci. Področja dela Notranjskega zdravstvenega doma so: splošne ambulante, dispanzer za varstvo otrok, dispanzer za varstvo žena, dispanzer za medicino dela, dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo, fiziotera-pevtski oddelek, laboratorij (medicinski laboratorij, EKG, laboratorij za spiratorne funkcije), socialno medicinski oddelek s patronažno in varstveno službo, osnovna zobozdravni-ška služba za odrasle, osnovna zobozdravniška služba za predšolsko in šolsko mladino in or-todontska služba. V Notranjskem zdravstvenem domu je zaposlenih 200 delavcev: 4 specialisti, 22 ostalih zdravnikov, 15 višjih medicinskih sester, 45 srednjih medicinskih sester, 11 laboratorijskih tehnikov, 1 fizioterapevt, 1 ortodont specialist, 15 zobozdravnikov, 6 dentistov, 21 asistentov, 15 zobotehnikov, 10 reševalcev, 17 delavcev tehničnih služb in 16 delavcev na upravi. Dr. Kogoj je v razgovoru razložil tudi sistem samoupravlja- samoupravne skupine: splošna medicina, zobozdravstvo, dispanzerske patronažne službe in upravne službe. Vsaka skupina ima svoj zbor in svojo delegacijo za svet. Vsi zbori tvorijo NZD. Vsa problematika, vsi akti in dokumenti gredo skozi razpravo v osnovnih samoupravnih skupinah. Če so sklepi vseh skupin istovetni, so sprejeti. Če niso, razpravlja o njih zbor NZD. Štiri občine. Vsaka občina ima štiri zbore. To je 16 osnovnih samoupravnih enot, pa vendarle med njimi ni hujših nesoglasij, čeprav se od časa do časa kažejo svojstveni interesi posameznih občin. Upamo, da bo v prihodnje tudi tako, saj stojijo pred njimi zelo odgovorne naloge: — vsakodnevno delo s pacienti in dolgoročne naloge — nadaljnji razvoj zdravstvene službe na našem področju, saj je povsem očitno, da mora le-ta napredovati najmanj z enako intenzivnostjo kot vsa ostala področja dejavnosti naše družbe. Zdravje pa bi morda moralo imeti še svoj poseben prednostni predznak. D. Hvalica BREZ KOMENTARJA Zdravnik napiše dnevno 40 do 50 receptov. Za vsak recept porabi v povprečju eno minuto. Z novimi recepti, ki bodo v veljavi s,L marcem letos, bo mogoče na vsak recept napisati le eno samo zdravilo. Poleg tega pa je treba pisati še: napotnice za potne stroške, napotnice za specialistične preglede, potrdila in spričevala, obrazce za hišne obiske, evidence in obrazce za bolniški stalež, statistična strokovna poročila in statistična finančna poročila. Urednikov stolpec Kaže, da smo kar prav predvidevali, ko smo menili, da je med vami veliko takšnih, ki vam ni do pisanja, bi nam pa radi marsikaj sporočili. Dežu-ranje ob sredah se je zato kar lepo obneslo, saj vselej pride kdo, ki ga kaj žuli in ki ima veliko povedati. Če tisto, kar po vašem pripovedovanju potem napiše^K— ni natančno takšno, kakršno ste morda želeli, mi oprostite. Moj namen in želja sta, vam ustreči. Vse tiste, ki še ne veste in vse tiste, ki se še niste opogumili, pa vabim vsako sredo od 16. ure do 18. ure v uredništvo Našega časopisa, na Vrhniko, Cankarjeva 8 (pri Man-tovi nasproti parkirnega prostora v stavbi, kjer je tudi občinsko sodišče). Lahko tudi telefonirate na telefon 70 325. Dobrodošla nam je sleherna vest, novica, zanimivo gradivo, posebnost, ideja. Lahko nas tudi le spomnite na kakršenkoli TOZD v naši občini Na območju občine Vrhnika je 17 delovnih organizacij, ki so se do 17. januarja 1974 na novo konstituirale. Dve delovni organizaciji imata v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela (IUV ima 6 TOZD, LIKO pa 2). V 15 delovnih organizacijah so delavci na zborih odločili, da ne bodo organizirali temeljnih organizacij združenega dela. Poleg tega je v občini 6 TOZD, ki so s samoupravnim sporazumom združene (dve od teh sta sprejeli sklep o ustanovitvi TOZD) v delovne organizacije, katerih sedež je izven območja občine Vrhnika in še 'več delovnih enot in prodajaln, katerih TOZD so izven območja občine Vrhnika. imeti tudi na Vrhniki, pa je zanje žal nemogoče; dobiti ustrezen kader. Specialisti v Ljubljani pa so preobremenjeni, da bi sprejemali še dodatne obveznosti. nja v Notranjskem zdravstvenem domu. Samoupravljanje je pri njih očitno zelo dobro razvito, saj za sleherno pomembnejšo odločitev glasujejo vsi. Organizirani so v osnovne Upokojenci Upokojenci urejamo okolico svojega doma. Spomladi bo dograjeno dvostezno balinišče. Vsa zemeljska dela in betoniranje je bilo opravljeno s prostovoljnim delom. Asfaltirati nameravamo tudi parkirni prostor. Občinsko skupščino pa smo naprosili, da nam prepusti v trajno oskrbovanje in upravljanje bližnji park, s čimer bi naš dom postal prav prijeten upokojenski kotiček. Upokojence prosimo, da poravnajo članarino za tekoče leto, obenem pa naj tudi novačijo za naše novo glasilo. V svoje vrste seveda vabimo tudi vse nove upokojence. Naročnike za premog vabimo, da predajo naročila čimprej, tako bodo premog dobili že v aprilu ali maju, s tem vam odpadejo nepotrebne skrbi in dolge vrste v jeseni. Društvo upokojencev na Vrhniki izrablja to priliko za najlepšo zahvalo Tovarni usnja (IUV) za dotacijo društvu in tradicionalno obdaritev, pogostitev in vsakoletni ogled njenega razvoja. Društvo upokojencev prosi za takšno sodelovanje tudi ostale gospodarske organizacije in ustanove. Sledijo naj zgledu Industrije usnja. Stržinar Franc problem, ki ga sami ne opazimo. Poskusite. Z malo občutka za sodelovanje in s trohico dobre volje bo Naš časopis od številke do številke boljši. In brezplačen. Zakaj to poudarjam? Zato ker se dogaja, da nekateri odklanjajo časopis s trditvijo, češ, potem bodo prišli pa »kasirat«. Nekateri menda takšne govorice celo prav pridno širijo. Govorice so seveda izmišljene in lažne, čeprav vas razumem, da težko verjamete, da vam kdo ponuja dandanes kaj brezplačno. Pa je vendarle res. Doro Hvalica PRODAM PRIBLIŽNO 5 ha GOZDA na območju Borovnice (nad Bistro) po zelo ugodni ceni. Ponudbe pošljite na naslov: Jekovec Franc, Luže 35, pošta Šenčur. Predstavljamo vam krajevne skupnosti Rijavec Elo je predsednik krajevne skupnosti Verd od konca leta 1972. Poklicno pa je vzgojitelj v Vzgojnem zavodu v Zgornjem Logatcu. Verd šteje približno 1250 prebivalcev in 240 hišnih številk. Za Verd je značilno, da '"%£ razdeljen na štiri dele: Verd vas, Janezova vas, Podgora z Bistro in Mirke. Se do nedavnega se je prebivalstvo na Verdu ukvarjalo zgolj s kmetijstvom, danes pa tem izdatno tarnali. Tokrat pa so za delo zagrabili kar sami in uspeh ni izostal. Seveda vse skupaj le ni šlo tako gladko. Tudi oni so imeli težave, a so jih uspešno reševali. Tudi delajo v zelo težkih pogojih (nekatere krajevne skupnosti se na te pogoje kar nepretrgoma izgovarjajo), saj krajevna skupnost Verd tudi nima lastnih prostorov in člani sveta opravljajo svoje zadolžitve kar po domovih. Na raz- Krajevna skupnost Verd se iskreno zahvaljuje za razumevanje in materialno pomoč pri uresničitvi svojega lanskoletnega programa: — Industriji usnja Vrhnika, — LIKO Vrhnika, — Kamnolomu Verd, — Gramexu Vrhnika in — Komunalno stanovanjskemu podjetju Vrhnika (za strokovno pomoč). Še posebno pa se krajevna skupnost Verd zahvaljuje Skupščini občine Vrhnika in jo prosi za pomoč tudi v letošnjem letu. veliko ljudi dela v industriji. Saj res, ta rubrika nosi naslov Predstavljamo vam predsednike krajevnih skupnosti, čeprav v resnici predstavljamo krajevne skupnosti. Njih razvoj in življenje nasploh pa je v tolikšni meri odvisno od svetov in njihovih predsednikov, da lahko ostanemo pri sedanjem naslovu. Tudi uspehi v krajevni skupnosti Verd dokazujejo, kako zelo so povezani s prizadevnostjo njihovega predsednika. Lansko leto si je svet krajevne skupnosti zadal nalogo, izpeljati tri najnujnejše akcije: asfaltiranje na Verdu, vodovod v Podgori in vodovod na Mirkah. Ta njihov program je sprejela tudi občinska skupščina in zanj zagotovila sredstva v višini 57 Starih milijonov. Svet sam pa je uvidel, da bi lahko z dodatno udeležbo občanov storil še veliko več. Na ta način so na primer opravili delo, ki je vredno po predračunu 15 starih milijonov, za bore 4 milijone. S tako uspešnim dodatnim delom so najprej uredili del kanalizacije. Uspeh je bil tako spodbuden, da so namesto načrtovanih štirih akcij uresničili kar osem: 404 metre kanalizacije, ureditev in asfaltiranje 1000 metrov ceste, uredili so pločnike v isti dolžini, dodatno so zgradili 100 metrov kanalizacije, vodovod v Podgori, vodovod Verd, vodovod Mirke in asfaltiranje dveh stranskih poti v dolžini 380 metrov. Za vse skupaj so plačali nekaj čez 46 starih milijonov, kar nedvomno predstavlja izreden uspeh in prihranek. Bistvo prihranka pa je lastno prostovoljno delo in dejstvo, da je vse akcije vodila krajevna skupnost in jih ni dala v organizacijo drugim izvajalcem (razen vodovoda v Podgori). Tovariš Rijavec pravi, da so doslej vedno le čakali, kdaj jim bo kdo kaj naredil in ob polago jim je le prostor za sestajanje. Njihov svet šteje 9 članov in predstavljajo kar delavno telo, le tajnik jih je po treh mesecih zapustil, ne da bi za to pojasnil razloge. Pravijo, da imajo srečo, ker njihove finančne posle vodi zelo vestna računovodkinj a. Sodeč po besedah tovariša Rijavca, je Verd tudi drugače živahna krajevna skupnost, saj zagotavlja, da so tudi vse ostale organizacije v kraju zelo de- pravi center mladih, imajo svoj klub, organizirajo športne prireditve, smučarske tekme, šah, streljanje, namizni tenis. Poudariti pa velja, da ima pri vsem tem veliko zaslug tudi razumevanje kolektiva parketar-ne, ki jim izdatno pomaga. Pravijo, da še najmanj vpliva čutijo s strani občinske konference ZMS. Gasilsko društvo na Verdu je v letu 1973 praznovalo 70-let-nico delovanja in je zelo delavno (v eni prihodnjih številk NČ bomo objavili reportažo iz tega društva — op. in obljuba urednika). Tudi krajevni odbor ZB je kar dejaven, le njihovo delo se premalo pozna tudi navzven. Na Verdu so veseli, ker se je znova ustanovil moški pevski zbor, ki šteje 30 članov in ga vodi prizadevni zborovodja Tone Jurjevčič. Svet krajevne skupnosti Verd, opogumljen z uspehi preteklega leta, velikopotezno (a trezno) načrtuje tudi za letošnje leto. S pomočjo mladine in njihovim prostovoljnim delom želijo urediti park in Matja-ževko, kjer bi radi prostore znova usposobili za prvotne namene. Pričakujejo, da bo pobudnik te akcije mladina sama, saj ji povsem zaupajo. Pravijo celo, da na Verdu sploh ni »klasičnih problemov« z mladimi. Njihov namen s parkom in Ma-tjaževko je na kratko takle: Za ureditev parka bodo rabili tri stare milijone. To delo pa lahko opravi mladina s prostovoljnim delom. Če to stori, bodo sredstva za park vložena v Ma- PROGRAM KOMUNALNE DEJAVNOSTI KRAJEVNE SKUPNOSTI VERD ZA LETO 1974 1. Rekonstrukcija pokopališča (jesen) 2. Dograditev odtoka kanalizacije na križišču (poletje) 3. Ureditev parka (poletje) 4. Napeljava vodovoda Ilovica—Zebravec (jesen — september) 5. Asfaltiranje Mirk (zgodnja pomlad) 6. Asfaltiranje Janezove vasi (pod pogojem, da bodo zagotovili potrebna lastna sredstva) 7. Ureditev smetišča ob Ljubljanici (pomlad) 8. Ureditev odkupljenih zemljišč ob novo asfaltirani cesti skozi vas (april) 9. Popravilo mostu čez Ljubljanico (avgust) 10. Ureditev zemljišča nekdanjega podjetja Plamen (marec) Tako obsežen program bo krajevna skupnost Verd uresničila le s požrtvovalnim delom sveta krajevne skupnosti in pomočjo slehernega občana v njej. lavne. To velja menda tudi za SZDL, le pravega sodelovanja ni z njimi. Z vsemi organizaci-cijami in še posebej s SZDL pa bo treba po sprejetju novega statuta zelo dejavno sodelovati, sicer bo naše delo postalo vse bolj politika posameznikov in ne skupna akcija. Na Verdu gre posebna pohvala mladini in njihovemu predsedniku Jaki Susmanu. Vsako leto pripravijo najmanj po dve premieri gledališke skupine. Odziv mladih v njihovih akcijah je zelo velik. Zadružni dom je znova postal tjaževko. Tako bo mladina sama sebi obnovila Matjaževko. V teoriji menda velja, da sta predsednik in svet krajevne skupnosti takšna, kakršna ljudje zaslužijo. Pa tudi to je menda res (v teoriji), da je uspešnost krajevne skupnosti odvisna od vseh članov te skupnosti. V praksi pa je nedvomno res tudi to, da je krajevna skupnost takšna, kakršna sta njen predsednik in svet — njen uspeh pa rezultat poštenega prizadevanja obeh. To velja tudi za Verd. Doro Hvalica Med razpravo na skupščini vrhniške občinske organizacije ZRVS Program ZRVS za leto 1974 CILJ USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA S splošno vojaško vzgojo zagotoviti, da rezervni vojaški starešine načrtno pridobivajo nova in obnavljajo pridobljena znanja in spretnosti ter da spremljajo in osvajajo taktične in tehnične novosti svojega roda in službe z namenom, da bi se usposobili za uspešno poveljevanje svoji enoti in za izvajanje drugih konkretnih nalog v SLO. Z družbenopolitično vzgojo zagotoviti proučevanje razvoja našega družbenopolitičnega in gospodarskega sistema ter spremljanje mednarodnih dogajanj z namenom, da rezervni vojaški starešine pravilno razumejo in tolmačijo odgovornost vsakega občana ali organizacije pri obrambi in zaščiti nedotakljivosti SFRJ. OBVEZNI DEL PROGRAMA Vsebuje individualno proučevanje gradiva, ki bo objavljeno v NAŠI OBRAMBI, obdelavo teme »okupacijski sistem v sodobnih razmerah« in taktično-orientacijski pohod (izpit). Udeležba na predavanjih in seminarjih je obvezna za vse rezervne starešine do 65. leta starosti, medtem ko so se taktično-orientacijskega pohoda dolžni ude-žiti vsi rezervni oficirji do 50. in rezervni podoficirji do 45. leta starosti. Le-ti so dolžni tudi proučiti izpitno gradivo, ki bo objavljeno v Naši obrambi. DOPOLNILNI DEL PROGRAMA Ta del programa je ravno tako obvezen za vse rezervne starešine do 65. leta starosti. Obsega vaje v streljanju, tehnični zbor, obravnavo aktualno družbenopolitične teme ter druge akcije, ki jih bodo načrtovale in izvajale osnovne organizacije same. OBČINSKI ODBOR ZRVS VRHNIKA Podelitev nagrade za odlično uvrstitev na republiškem tel'nnovanju občinskih ekip ZRVS v Dobrni. Predlog statuta krajevne skupnosti Verd V prilogi objavljamo predlog statuta krajevne skupnosti Verd, ker menimo da je predlog dobro pripravljen, da upošteva vse potrebne spremembe jot ahko služi kot neobvezen vzorec za vse ostale krajevne!skupnosti v občini. Naš namen seveda ni, da bi vsem ostalim omogočili avtomatično prepisovanje, lahko pa vam služi kot vodilo pri prilagajanju svojim potrebam in posebnostim. a občane krajevne skupnosti Verd pa naj priloga služi kot gradivo za bližnjo razpravo o novem statutu. Na podlagi 79. člena Ustave SRS in določil Statuta občine Vrhnika, delovni ljudje krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: KS) Verd, na zboru delovnih ljudi, dne ............................................................ 1973, sprejemajo STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI VERD I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Krajevna skupnost Verd je temeljna samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov, v kateri delovni ljudje v sodelovanju z drugimi temeljnimi samoupravnimi organizacijami oziroma skupnostmi neposredno in prek svojih delegatov zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v KS, občini in širši družbenopolitični skupnosti. 2. člen V krajevni skupnosti se povezujejo delovni ljudje, ki živijo in delajo na območju te krajevne skupnosti, delovni ljudje, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela in delih temeljnih organizacij združenega dela na področju industrije, kmetijstva, trgovine, gostinstva, obrti, komunalne dejavnosti, šolstva, otroškega varstva ter delovni ljudje povezani v samoupravnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo svoje posamezne in skupne interese. II. OPREDELITEV KRAJEVNE SKUPNOSTI 3. člen Krajevna skupnost Verd je samoupravna skupnost občanov za območje, ki obsega naselja Verd, Bistro in Mirke. 4. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. 5. člen Krajevna skupnost ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike. V krogu je napis »Krajevna skupnost Verd«. 6. člen Sedež krajevne skupnosti je v vasi Verd, št.............. 7. člen Praznik krajevne skupnosti Verd je ............................................................................................................ m. PRAVICE, DOLŽNOSTI, PODROČJE DELA IN NALOGE KS 8. člen Delovni ljudje v KS zadovoljujejo in uresničujejo svoje skupne potrebe in interese na naslednjih področjih: a) urejanje medsebojnih odnosov v naseljih, b) gospodarjenje s prostorom, c) urbanističnega planiranja in urejanja naselij, d) urejanje vodnogospodarskih vprašanj, e) otroškega, socialnega in zdravstvenega varstva in zaščite, f) vzgoje in izobraževanja, prosvete, kulturne in telesno-kulturne dejavnosti, g) stanovanjske politike in upravljanja stanovanjskih zgradb, h) komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb in gospodinjstev, i) varstvo interesov potrošnikov, j) organizacija splošnega ljudskega odpora in družbena samozaščita, k) varstva in urejanja naravnega okolja, 1) upravljanja družbenega premoženja, m) urejanja drugih vprašanj, ki jih določa zakon, statut občine in ta statut. 9. člen Zaradi izvrševanja z razvojnimi programi določenih nalog krajevne skupnosti, se organi KS povezujejo z organi upravljanja temeljnih samoupravnih skupnostih, ki delujejo na območju KS Verd, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter društvi. Krajevna skupnost ureja svoje odnose z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na osnovi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. 10. člen Delovni ljudje posameznega naselja, dela naselja ali več povezanih naselij krajevne skupnosti Verd, se lahko izločijo iz te krajevne skupnosti in ustanovijo samostojno krajevno skupnost ali se združijo z drugo krajevno skupnostjo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v krajevni organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva, v skladu z določili Ustave, Statuta občine Vrhnika. 11. člen Krajevna skupnost uresničuje svoje naloge s tem, da po svojih organih: 1. organizira in pospešuje komunalno, gospodarsko, socialno zdravstveno, kulturno, telesno-vzgojno in druge dejavnosti službe, ki neposredno služijo delovnim ljudem, družini, gospodinjstvom in občanom za zadovoljevanje skupnih potreb, 2. sklicuje zbore delovnih ljudi, 3. skrbi za priprave in izvaja splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, 4. sprejema statut in druge akte krajevne skupnosti, 5. sprejema program dela, finančni načrt in zaključni račun, 6. sodeluje pri prostorski ureditvi kraja in občine, 7. uvaja krajevni samoprispevek, če se za to odločijo delovni ljudje, ali predlaga uvedbo krajevnega samoprispevka občinski skupščini, 8. predlaga skrbništvo za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo, 9. skrbi za varstvo oseb, ki jim je družbena pomoč potrebna, 10. obravnava poslovanje organizacij združenega dela, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb delovnih ljudi, 11. organizira in pospešuje vse vrste dejavnosti, ki služijo za pomoč gospodinjstvom in družinam, 12. organizira prostovoljno delo občanov na svojem območju, zbira prostovoljne prispevke, organizira kulturne, zabavne in druge prireditve, 13. sodeluje in skrbi za varstvo spomenikov NOB in kulturnih spomenikov, na svojem območju, 14. skrbi za graditev, vzdrževanje komunalnih objektov in naprav na svojem območju, 15. skrbi za protipožarno varnost, 16. ustanavlja poravnalne, potrošniške in druge svete, 17. daje pobudo za ustanovitev delovnih organizacij (servisov) za zadovoljevanje potreb družin in gospodinjstev, 18. najema kredite za določene namene, 19. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in statut ter drugi predpisi občine. 12. člen Zborom delovnih ljudi v krajevni skupnosti se mora predložiti v razpravljanje: 1. statut krajevne skupnosti, 2. program razvoja krajevne skupnosti, 3. letni program, 4. razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka, 5. poročilo o delu delegacije KS, konference KS in drugih organov KS, 6. statut občine, 7. program razvoja občine, urbanistični program občine, 8. drugi akti, pomembni za širšo družbeno skupnost, občino in KS. 13. člen Krajevna skupnost mora imeti letni program dela, ki mora biti usklajen z družbenim planom občine. Sestavni del programa dela je finančni načrt o višini predvidenih razpoložljivih sredstev, in pokrivanju predvidenih izdatkov. Namenska sredstva se smejo trošiti le za namene, za katere so bila dana. 14. člen V okviru krajevne skupnosti delovni ljudje odločajo o programu komunalnih dejavnosti, združujejo za uresničevanje tega programa svoja sredstva, se sporazumevajo o ceni komunalnih storitev in proizvodov ter uresničujejo druge skupne interese na področju komunalnega gospodarstva. 15. člen Krajevna skupnost predvsem skrbi za gradnjo tistih objektov, ki so v splošnem interesu za območje vse krajevne skupnosti. Krajevna skupnost daje prednost tistim investicijam na področju komunalne gradnje v posameznih krajih in naseljih, kjer je večja materialna udeležba in sodelovanje občanov ter je podan širši družbeni interes, upoštevajoč tudi nujnost potreb po takih komunalnih objektih. nas časopis — priloga STRAN 3 16. člen Komunalni objekti, ki jih zgradijo občani ob sodelovanju delovnih organizacij za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb, praviloma upravljajo uporabniki prek svojega samoupravnega organa. Take objekte prevzame v vzdrževanje krajevna skupnost ali komunalna skupnost, medsebojni odnosi med uporabniki in krajevno ali komunalno skupnostjo pa se uredijo s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo. 17. člen Krajevna skupnost v sodelovanju s starši, temeljnimi organizacijami združenega dela, deli temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami skrbi za neposreden in uspešen razvoj otroškega varstva. V ta namen se v krajevni skupnosti ustanavljajo otroško varstvene ustanove v skladu s programom razvoja otroškega varstva v občini, lahko pa krajevna skupnost organizira tudi laično varstvo otrok. Sredstva v te namene se zagotavljajo s krajevnim samoprispevkom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o izločanju sredstev za te namene, ki se sklenejo med krajevno skupnostjo, temeljnimi organizacijami združenega dela, deli TOZD, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi dejavniki. 18. člen Delovni ljudje v krajevni skupnosti in temeljne organizacije združenega dela v sodelovanju s socialno službo SO Vrhnika, patronažno službo zdravstvenega doma Vrhnika, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organizacijami (rdeči križ, društvo prijateljev mladine itd.) skrbijo in pomagajo pri odpravljanju vzrokov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme, izvaja socialno varstvo otrok, mladine in občanov, ki jim je družbena pomoč potrebna, organizira pomoč starim in bolnim občanom na domu in skrbi po svojih organih za izvajanje socialnega varstva in sosedske pomoči na svojem območju. 19. člen Krajevna skupnost v sodelovanju s šolo in starši ter drugimi izobraževalnimi ustanovami, temeljnimi organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi (zlasti ZMS) in družbenimi organizacijami ter društvi pomaga pri oblikovanju mlade osebnosti. V ta namen krajevna skupnost pomaga pri organiziranju in ustanavljanju društev prijateljev mladine, športnih in telesno vzgojnih društev, organizaciji taborništva, planinstva, kulturno-prosvetnih aktivnosti, klubske dejavnosti, rekreacije in drugih dejavnosti, ki omogočajo mlademu rodu uspešen duševni in telesni razvoj. IV. SAMOUPRAVLJANJE V KS 1. Neposredno samoupravljanje delovnih ljudi 20. člen Delovni ljudje v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo skupne Potrebe, interese in naloge, navedene v tem statutu: 1- neposredno na svojih zborih, 2- v krajevni organizaciji SZDL, 3. v drugih družbenopolitičnih, družbenih organizacijah in društvih, 4. v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, 5- na zborih stanovalcev, 6- v hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih, ' z referendumom, 8. s samoupravnimi sporazumi, 9- po svojih delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, 10- v samoupravnih interesnih skupnostih, *L v skupščini občine Vrhnika, 12. v konferenci krajevne skupnosti, 13. v svetu krajevne skupnosti, 14. v delovnih telesih krajevne skupnosti. 21. člen Delovni ljudje uresničujejo samoupravne pravice in dolžnosti v krajevni skupnosti neposredno: a) na zborih delovnih ljudi, b) z referendumom. a) Zbor delovnih ljudi 22. člen Zbor delovnih ljudi sestavljajo delovni ljudje, ki prebivajo oziroma delajo na območju krajevne skupnosti Verd. Delovni ljudje na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v širši družbenopolitični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj. Delovni ljudje v krajevni skupnosti imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo v delu krajevne skupnosti in njenih samoupravnih organih, neposredno Pa na zboru delovnih ljudi v krajevni skupnosti. 23. člen Zbor delovnih ljudi v krajevni skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: L obravnava in sprejema statut krajevne skupnosti ter spremembe in dopolnitve statuta, 2- sklepa o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek, voli in razrešuje delegate za konferenco krajevne skupnosti, Predlagajo možne kandidate za člane delegacije krajevne skupnosti, razpravlja o perspektivnem programu razvoja KS in letnem programu dela krajevne skupnosti ter o finančnem načrtu krajevne skupnosti, 6- obravava poročilo o delu konference, delegacije in sveta krajevne skupnosti in drugih organov krajevne skupnosti, 7. razpravlja o delu poravnalnega sveta, 8. razpravlja o drugih zadevah v skladu s statutom občine in tem statutom. 24. člen Zbor delovnih ljudi se lahko skliče za območje KS ali le za njen del. 25. člen Zbor delovnih ljudi se sklicuje po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Zbor delovnih ljudi skliče predsednik sveta KS na osnovi sklepa sveta ali konference KS ter na pobudo: 1. krajevne konference SZDL, 2. skupščine občine ali samoupravne interesne skupnosti, 3. samoupravnega organa delovne organizacije, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega interesa, 4. delegacije KS, 5. predsednika občinske skupščine. 26. člen Predsednik sveta KS mora sklicati zbor delovnih ljudi najkasneje v 5 dneh po sklepu ali sprejemu pobude dejavnikov iz 14. člena. Če predsednik sveta KS ne skliče zbora delovnih ljudi v navedenem roku ali pa sploh ne skliče, lahko skličejo zbor delovnih ljudi organizacije, organi ali skupnosti iz 24. člena tega statuta. 27. člen Sklicatelj zbora delovnih ljudi mora objaviti sklep o sklicu najmanj 3 dni pred zborom na oglasni deski KS ter poleg tega vročiti družinska vabila delovnim ljudem. Vabila pa mora poslati tudi delovnim organizacijam, ki so na območju KS. Sklep iz prejšnjega odstavka se lahko objavi tudi prek javnih sredstev informiranja. Sklep o sklicu zbora delovnih ljudi in vabilo mora vsebovati: 1. predlog dnevnega reda, 2. čas in kraj zbora, 3. kdo, oziroma na čigavo pobudo se sklicuje. Če se na zboru delovnih ljudi obravnava zadeva takega pomena, za katero se občani ne morejo odločati brez ustreznega gradiva, se mora delovnim ljudem hkrati z vabilom za zbor dostaviti tudi ustrezno gradivo. 28. člen Zbor delovnih ljudi je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj ena dvajsetina delovnih ljudi z območja krajevne skupnosti. Če na zboru ni navzočih toliko delovnih ljudi, kot je določen v prejšnjem odstavku, se lahko čez pol ure od ure, ki je bila določena za začetek zbora, opravi zbor s prisotnimi delovnimi ljudmi in se šteje, da so odločitve zbora veljavne. Zbor delovnih ljudi odloča praviloma o vseh vprašanjih javno in z večino glasov navzočih delovnih ljudi. b) Referendumom 29. člen Z referendumom delovni ljudje neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo skupen pomen za krajevno skupnost, ali za del krajevne skupnosti. Skladno s prejšnjim odstavkom se referendum razpiše za območje krajevne skupnosti ali za posamezno območje le-te. Referendum razpiše konferenca krajevne skupnosti s sklepom, potem, ko ga je sprejel zbor delovnih ljudi krajevne skupnosti. Če se z referendumom odloča o zadevi, ki je v skupnem interesu večjih krajevnih skupnosti ali njihovih delov, razpiše referendum občinska skupščina. 30. člen Referendum se razpiše za: 1. uvedbo krajevnega samoprispevka, 2. spremembo območja krajevne skupnosti. 31. člen Pravico glasovanja na referendumu v krajevni skupnosti imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik območja, na katerem se izvaja referendum. Če je referendum v krajevni skupnosti razpisan zaradi uvedbe prispevka delovnih ljudi za financiranje skupnih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 32. člen Razpis referenduma se objavi v Uradnem listu SRS in na drug krajevno običajen način. 33. člen Referendum je veljaven, če se ga udeleži večina delovnih ljudi, ki imajo glasovalno pravico z območja, za katero je razpisan referendum. Uspešen pa je, če je zanj glasovala večina občanov s pravico glasovanja, ki so se udeležili referenduma. 34. člen Organi krajevne skupnosti ne morejo izdati nobenega akta v nasprotju z izidom referenduma niti ponoviti referenduma o istem vprašanju v enem letu po izvedbi referenduma. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. 2. Posredno samoupravljanje 35. člen Delovni ljudje v krajevni skupnosti uresničujejo pravice samoupravljanja posredno: 1. v konferenci krajevne skupnosti, 2. v svetu krajevne skupnosti, 3. v delovnih telesih krajevne skupnosti, 4. v delegaciji krajevne skupnosti za zbor krajevne skupnosti v občinski skupščini in druge samoupravne organe in skupnosti, 5. v poravnalnih svetih. a) Konjerenca krajevne skupnosti 36. člen Konferenca krajevne skupnosti je najvišji organ samoupravljanja v krajevni skupnosti. 37. člen Konferenca krajevne skupnosti šteje 21 delegatov. Konferenco krajevne skupnosti sestavljajo: — 10 delegatov, ki jih izvolijo delovni ljudje na svojih zborih (4 za Verd, 3 za Bistro in 3 za Mirke), — 4 delegati LIKO — TOZD Verd, — 2 delegata DE Kamnolom Verd, — 1 delegat Muzeja Bistra, — 1 delegat Železniška postaja, — 1 delegat — obrtnikov, — 1 delegat — trgovine, — 1 delegat — osnovne šole I. Cankar. 38. člen Kandidacijski postopek za volitve delegatov iz prejšnjega člena opravi krajevna organizacija SZDL razen za delegate TOZD oziroma delov TOZD, kjer ta postopek opravi sindikalna organizacija. b) Delovno področje konference krajevne skupnosti 39. člen Konferenca krajevne skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: 1. sprejema perspektivni in letni program razvoja in dela krajevne skupnosti ter spremlja njihovo izvajanje, 2. sprejema letni finančni načrt in zaključni račun, 3. razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, 4. sprejema in potrjuje ustanovitev ali ukinitev servisov, 5. sodeluje pri oblikovanju politike razvoja gospodarskih komunalnih, socialnih, zdravstvenih, kulturno-prosvetnih, vzgojnih in drugih dejavnosti na območju krajevne skupnosti, 6. sprejema sklepe, stališča, priporočila in druge akte iz pristojnosti krajevne skupnosti, 7. obravnava vprašanja splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite, 8. razpravlja o prostorskem planiranju in urejanju naselij ter zavzema o tem stališča, 9. razpravlja in po potrebi odloča o zadevah, ki so skupnega pomena za politično, gospodarsko, kulturno in družbeno življenje v krajevni skupnosti, 10. daje pobudo za samoupravno in družbeno dogovarjanje, 11. obravnava pobudo in predloge, ki jih da organizacija SZDL ter jo obvešča o stališčih, ki jih je sprejela, 12. obravnava poslovanja organizacij združenega dela, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb delovnih ljudi, 13. voli in razrešuje predsednika in člane sveta krajevne skupnosti, člane odbora za SLO, člane štaba za CZ, člane poravnalnega sveta in njihove namestnike, člane komisij in drugih organov krajevne skupnosti, 14. sprejema tarife za storitve, ki jih opravlja krajevna skupnost,, 15. odloča in sklepa o najemanju kreditov, 16. obravnava poročila o delu delegacije krajevne skupnosti, sveta KS in drugih organov skupnosti ter daje poročila o svojem delu zboru delovnih ljudi, 17. imenuje in razrešuje tajnika krajevne skupnosti, 18. opravlja druge naloge iz pristojnosti KS na podlagi zakona in predpisov, občinske skupščine ter 19. sprejema poslovnik o delu konference in sveta KS. c) Predsednik konference in sveta krajevne skupnosti 40. člen Delo konference KS vodi predsednik sveta krajevne skupnosti, ki je hkrati predsednik konference KS po določilih poslovnika o delu konference in sveta KS. 41. člen Predsednik sveta KS sklicuje seje konference po potrebi, mora sklicati sejo konference, če to zahteva 5 delegatov konference, svet krajevne skupnosti, delegacija krajevne skupnosti ali krajevna konferenca SZDL. Seje konference so javne. d) Svet krajevne skupnosti 42. člen Svet krajevne skupnosti je izvršilni organ konference krajevne skupnosti. 43. člen Svet KS šteje 7 članov. Za člane sveta KS so lahko izvoljeni delovni ljudje, ki prebivajo oziroma delajo na območju KS. Sestavlja ga 7 članov, ki jih izvoli konferenca KS. 44. člen Člane sveta krajevne skupnosti voli konferenca krajevne skupnosti na podlagi liste s tajnim glasovanjem. Kandidiranje za volitve članov sveta se opravi na zborih delovnih ljudi, vodi pa ga krajevna organizacija SZDL. e) Delovno področje sveta krajevne skupnosti 45. člen Svet krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge: 1. pripravlja osnutek statuta in druge splošne akte KS, 2. pripravlja material za zbore delovnih ljudi in za seje konference KS, 3. skrbi za izvajanje sklepov zborov delovnih ljudi, 4. skrbi za izvajanje sklepov in stališč konference KS, 5. pripravlja dolgoročni in letni program dela, finančni načrt in zaključni račun, 6. spremlja delo komisij krajevne skupnosti in jim pomaga pri uresničitvi nalog, 7. predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, 8. skrbi za varstvo oseb, ki jim je družbena pomoč potrjena, 9. skrbi za družbeno premoženje, ki je dano v upravljanje KS in določa najemnine za uporabo objektov, ki jih upravlja in vzdržuje KS, 10. imenuje občasne komisije sveta KS, 11. poroča konferenci o svojem delu, 12. opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti konferenca KS. 46. člen Predsednik sveta KS sklicuje in vodi seje, skrbi za izvajanje sklepov, podpisuje akte, ki jih je sprejel svet na svoji seji, je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta in opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po predpisih in po tem statutu. Predsednik sveta KS podpisuje tudi vse akte in odločitve, ki jih je sprejela konferenca KS. Predsednik sveta zastopa krajevno skupnost kot pravna oseba. f) Komisije krajevne skupnosti 47. člen Za neposredno izvajanje programa KS ter za uspešno delo na posameznih delovnih področjih ima svet KS naslednje komisije: 1. komisijo za komunalno gospodarstvo, urbanistično programiranje, varstvo okolja in urejanje naselij, 2. komisijo za zdravstvo in socialno varstvo, j 3. komisijo za varstvo interesov potrošnikov, svet krajevne skupnosti se lahko odloči, da namesto komisije oblikuje svet potrošnikov, v katerem so poleg delegatov krajevne skupnosti tudi delegati TOZD, ki se ukvarjajo s to varstveno dejavnostjo, 4. komisijo za statut in druge splošne akte. 48. člen Komisije sveta krajevne skupnosti sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika komisije izvoli svet krajevne skupnosti izmed svojih članov, člane komisije pa izmed delovnih ljudi. g) Posebni organi krajevne skupnosti 49. člen Posebni organi KS so poravnalni svet, volilna komisija, odbor za SLO in štab za civilno zaščito. PORAVNALNI SVET 50. člen Naloga poravnalnega sveta je pomagati pri razvijanju dobrih odnosov med delovnimi ljudmi, člani delovnih skupnosti, organizacijami in občani s tem, da posreduje pri sporazumnem razreševanju sporov v njihovih medsebojnih razmerjih, razen če gre za zahtevke, s katerimi stranke po predpisih ne morejo prjslo razpolagati. 51. člen Poravnalni svet posreduje na predlog strank, občinskega sodišča in tožilstva ali na lastno pobudo. Udeležba v postopku pred poravnalnim svetom je prostovoljna. V tem postopku ni mogoče proti nikomur porabiti nikakršnih prisilnih ukrepov in tudi ne izreči kazni, če se stranka vabilu ne odzove ali noče dati izjave. 52. člen Postopek pred poravnalnim svetom je neposreden, usten, hiter in brezplačen. Poravnalni svet dela v skladu z zakonom o poravnalnih svetih. 53. člen Poravnalni svet deluje v sestavu treh članov, vsak član pa ima svojega namestnika. VOLILNA KOMISIJA 54. člen Volilna komisija krajevne skupnosti je organ, ki spremlja in ugotavlja zakonitost kandidacijskega in volilnega postopka pri volitvah delegacije krajevne skupnosti ter opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom o volitvah delegacij. Volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in en član. ODBOR ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR 55. člen V krajevni skupnosti se delovni ljudje neposredno organizirajo in pripravljajo: za aktivno izvajanje splošnega ljudskega odpora proti napadalcem, pri zaščiti oziroma reševanju pred vojnim delovanjem napadalcev ter za izvrše- nas Časopis — priloga vanje drugih obrambnih nalog, v skladu z ustavo, zakonom, statutom občine in tem statutom. 56. člen Odbor za splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti predvsem *•• skrbi za organizacijsko, politično in druge priprave na SLO, 2- ustvarja in proučuje pogoje za krajevnim razmeram ustrezajoče oblike SLO, 3- spodbuja delovanje vseh družbenih dejavnikov na obrambnem področju ter s tem vpliva, da priprave temeljijo na najširših samoupravnih osnovah. Odbor za SLO v krajevni skupnosti ustanovi za izvajanje nalog s področja splošnega ljudskega odpora posamezne pododbore. 57. člen Temeljne naloge odbora za SLO v miru so: *• izdelati mobilizacijski plan za delovanje organov KS v vojnem stanju, 2- organizacija in izvajanje priprav na splošni ljudski odpor v KS, 3. organizacija in izvajanje priprav za zavarovanje prebivalstva in materialnih dobrin, 4- organizacija in izvajanje priprav za zavarovanje komunalnih in drugih neposrednih potreb prebivalstva in njihovih družin v primeru vojne, idejnopolitična vzgoja, uveljavljanje načel SLO in razvijanje vseh njegovih oblik, propagandno informativna dejavnost in psihološka obramba z elementi družbene samozaščite, gospodarsko-materialna vprašanja, oskrba partizanskih enot in materializa-cija priprav, '■ izvidniško-obveščevalna dejavnost, komunikacije, zveze, *■ usklajevanje priprav na SLO s temeljnimi organizacijami združenega dela in sosednjimi KS. 58. člen Temeljne naloge odbora za SLO ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni Je uresničevanje nalog iz mobilizacijskega plana in še: 1. sodelovanje pri mobilizaciji in ustreznem obveščevanju vsega prebivalstva, skrbi za varnostne ukrepe in za odkrivanje in onemogočanje diverzantov, saboterjev, vohunov, sejalcev nemira itd., 2- aktiviranje krajevnim razmeram ustrezno službo obveščanja, propagandno-informativno in kurirsko službo, sredstva za zveze, sredstva za obveščanje in propagando, 3- uveljavljanje vseh ukrepov, smernic in predpisov naših oblasti in samoupravnih organov, 4. aktivira materialno bazo, organizira prenos materiala na vnaprej določena lokacijska mesta, 5- evakuira delovna orodja in naprave, ki bodo pomembna za partizanske delavnice, ciklostilno in drugo tehniko, reprodukcijski material, blago, živila, živino, pomembno dokumentacijo in arhiv, aktivira sanitetno službo, predvideno za vojne razmere, civilno zaščito in druge organe SLO, '■ organizira solidarnostno pomoč med prebivalstvom in skrb za ljudi, 8. opravlja še druge naloge, ki jih določajo zakon in predpisi. 59. člen Odbor za SLO ima predsednika in 5 članov. KRAJEVNI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO 60. člen Civilna zaščita organizira in vodi akcije za reševanje, pomoč in varstvo Jprebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah in ob v°jnih akcijah ter preprečuje in odpravlja nevarnosti, zaradi katerih bi lahko Pnšlo do naravnih in drugih hudih nesreč. 61. člen Civilno zaščito v krajevni skupnosti vodi krajevni štab za civilno zaščito, *i ima predsednika in 4 člane. stran 5 DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI 67. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščine občine Vrhnike, oblikujejo (izvolijo) delovni ljudje v krajevni skupnosti svojo delegacijo, ki šteje 11 članov. Krajevna skupnost Verd ima v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Vrhnika 1 (eno) delegatsko mesto. 68. člen Sestav delegacije krajevne skupnosti mora ustrezati strukturi prebivalstva in zagotoviti zastopanost delovnih ljudi v združenem delu na njenem območju. Sestav delegacije mora biti tak, da bodo člani delegacije sposobni in tudi odgovorni za razpravljanje in odločanje o vseh vprašanjih, ki jih postavljajo v občinski skupščini in v samoupravnih organih, kjer sodelujejo kot delegati. 69. člen Delovni ljudje, ki prebivajo oziroma delajo na območju krajevne skupnosti, predlagajo in določajo kandidate za člane delegacije v krajevni skupnosti. Kandidacijski postopek izvaja organizacija SZDL. Člane delegacije volijo delovni ljudje v krajevnih skupnostih neposredno in s tajnim glasovanjem v skladu z določili zakona. 70. člen Mandat članov delegacije traja 4 leta. Člani delegacije krajevne skupnosti ne morejo biti delovni ljudje, ki so odgovorni svetu krajevne skupnosti oziroma drugemu ustreznemu organu samoupravljanja krajevne skupnosti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije. DELOVNO PODROČJE DELEGACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI 71. člen Delegacija krajevne skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti: 1. delegira iz svojega sestava delegata v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, 2. prek delegatov prenaša in zastopa stališča KS v skladu s interesi KS ter se sporazumeva z drugimi delegati zaradi uresničevanja širših družbenih interesov, 3. sodeluje prek delegatov v celotnem delu in odločanju v skupščini, 4. spremlja delo občinske skupščine in delegatov v skupščini, 5. obvešča krajevno skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča o občinski skupščini, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov v drugih krajevnih skupnostih, 6. predlaga organom krajevne skupnosti v obravnavo vprašanje, na katerih ima krajevna skupnost in delovni ljudje poseben interes, 7. daje prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev v skupščino. 72. člen Delegacija je dolžna obveščati krajevno skupnost o svojem delu in o delu delegatov v občinski skupščini in je za svoje delo odgovorna delovnim ljudem v krajevni skupnosti. Delegacija lahko vsako vprašanje predloži v obravnavo organom krajevne skupnosti. Delegacija je dolžna obravnavati zadeve, ki jih njej predloži konferenca krajevne skupnosti oziroma svet krajevne skupnosti. Prav tako pa je samoupravni organ krajevne skupnosti, ki mu delegacija predloži v obravnavo posamezno vprašanje, to vprašanje dolžan obravnavati in o njem zavzeti stališče. Delegacija krajevne skupnosti lahko sodeluje z delegacijami drugih krajevnih skupnosti iz območja občine Vrhnika zaradi oblikovanja skupnih stališč, ali tudi z delegacijami krajevnih skupnosti drugih občin. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 62. člen Družbena samozaščita je sestavni del samoupravne dejavnosti delovnih ljudi, njihovih delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij v KS. 63. člen Osnovne naloge družbene samozaščite v KS so: 1- varstvo nemotenega razvoja samoupravnega socialističnega sistema, 2- varstvo samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih, *• varstvo družbene lastnine in premoženja, *• zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti občanov, 5- oblikovanje zavesti delovnih ljudi o potrebi zaščite družbenih vrednot in odklanjanje pojavov, ki povzročajo ogrožanje družbenih vrednot, 6- krepitev družbene odgovornosti, discipline in družbene morale. 64. člen Za ustvarjanje nalog družbene samozaščite se delovni ljudje v krajevni skupnosti povezujejo medsebojno, z državnimi organi, katerih delovanje je povezano z izvajanjem družbene samozaščite in solidarno z usklajeno aktivnostjo Zagotavlja učinkovit sistem družbene samozaščite. 65. člen Pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite se določajo s posebnim aktom KS v skladu s statutom občine in odlokom občinske skupščine. 66. člen Mandat članov vseh organov KS, ki jih opredeljuje in določa ta statut, traja 4 leta. Po izteku mandata so lahko še enkrat izvoljeni. 73. člen Delegat je dolžan o delu organa, kjer deluje in o svojem delu obveščati delegacije in konferenco krajevne skupnosti. Delegat je za svoje delo odgovoren delovnim ljudem, ki so ga izvolili, konferenci krajevne skupnosti in svoji delegaciji. Delovni ljudje v krajevni skupnosti in konferenca KS lahko izrečejo delegaciji ali posameznemu njenemu članu nezaupnico in ju lahko odpokličejo. Delegacija in vsak njen član ima pravico dati ostavko. Delegacija KS lahko da pobudo za odpoklic svojega delegata. 74. člen Delegacija krajevne skupnosti izvoli med svojimi člani predsednika delegacije. Prvo zasedanje delegacije krajevne skupnosti skliče predsednik sveta krajevne skupnosti. Predsednik delegacije sklicuje in vodi zasedanje delegacije v KS in skrbi za sodelovanje delegacije z organi KS. 75. člen Predsednik delegacije KS skliče delegacije, ko prejme vabilo za zasedanje občinske skupščine, v katero KS delegira svojega delegata časovno tako, da bo možno pravočasno s člani delegacije oziroma z drugimi delegacijami oblikovati skupno stališče. Delegacija izda delegatu pooblastilo za delo na zasedanju ustreznega zbora skupščine občine Vrhnika. 76. člen Delegacija na svojem zasedanju samostojno ali skupaj z delegacijami drugih krajevnih skupnosti (v okviru konference delegacij) delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo delegate za sklicano zasedanje. 77. člen Delegacija obravnava z delegati vprašanja, na katerih ima krajevna skupnost interes in ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini občine Vrhnika. 78. člen Delegacija krajevne skupnosti lahko zaradi zavzemanja skupnih stališč, določanja skupnih smernic za delo delegatov in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti, z delegacijami drugih krajevnih skupnosti oblikuje stalno konferenco delegacij krajevnih skupnosti v občini Vrhnika. Za vsako zasedanje stalne konference delegacij KS določi delegacija krajevne skupnosti svoje delegate. Število delegatov, ki jih delegacija krajevne skupnosti določi za zasedanje stalne konference delegacij KS, se določi sporazumno med krajevnimi skupnostmi. 79. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča na zasedanjih, ravna delegat v skladu s smernicami delegacije ob upoštevanju interesov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti širših družbenih interesov in potreb, pri čemer upošteva nujnost sporazumevanja, samostojen pa je pri opredeljevanju in glasovanju o vprašanjih, o katerih se odloča na zasedanjih. 80. člen Delegacija krajevne skupnosti je dolžna pred obravnavo na zasedanju občinske skupščine predložiti v obravnavo zboru delovnih ljudi v krajevni skupnosti: 1. predlog statuta občine Vrhnika, njegove spremembe in dopolnitve, 2. predlog proračuna občine Vrhnika, 3. predlog družbenega plana in program razvoja občine Vrhnika. 81. člen Druge določbe o pravicah in dolžnostih delegacij in delegatov so določene v ustavi in statutu občine Vrhnika. TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI 82. člen Krajevna skupnost ima tajnika, ki ga imenuje in razrešuje konferenca KS. Za svoje delo je odgovoren konferenci in svetu KS. Imenuje se ga za 4 leta in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. 83. člen Tajnik krajevne skupnosti je odgovoren za administrativno-tehnično poslovanje krajevne skupnosti. Pripravlja gradivo in sodeluje na sejah konference in sveta KS. Skrbi za usklajeno delovanje komisij, posebnih organov in delegacije KS. 84. člen Finančno in materialno poslovanje v krajevni skupnosti se vodi v skladu s predpisi. Finančno in materialno poslovanje organizira svet krajevne skupnosti in v ta namen sprejema v stalno in pogodbeno razmerje ustrezne delavce. 85. člen Krajevna skupnost se lahko povezuje z drugimi krajevnimi skupnostmi zaradi organiziranja skupnih strokovnih služb. V. PLANIRANJE IN PROGRAMIRANJE 86. člen S planiranjem in programiranjem se v krajevni skupnosti zagotavlja hitrejša rast in krepitev že obstoječe materialne baze gospodarstva, kakor tudi skladen razvoj posameznih dejavnosti v skladu z možnostmi in potrebami za hitrejši družbenoekonomski razvoj KS. Programi krajevne skupnosti morajo biti usklajeni s skupnimi interesi in cilji, določenimi s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. 87. člen Večletni in letni program dela in razvoja krajevne skupnosti pripravi svet krajevne skupnosti na podlagi potreb in možnosti predvidenega razvoja in izvajanja posameznih dejavnosti. Skupno s programom dela pripravi svet krajevne skupnosti tudi finančni načrt za izvajanje tega programa. Tako pripravljen osnutek programa in finančnega načrta se da v javno razpravo zborom delovnih ljudi. Po končani javni razpravi sestavi svet krajevne skupnosti dokončen predlog programa dela ter ga s predlogi in spremembami zborov delovnih ljudi predloži v obravnavo in sprejem konferenci krajevne skupnosti. 88. člen Svet krajevne skupnosti med letom spremlja in skrbi za izvajanje programa dela ter o tem poroča konferenci krajevne skupnosti in zborom delovnih ljudi. VI. SREDSTVA KRAJEVNE SKUPNOSTI 89. člen Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi in dohodki in jih v okviru letnega načrta dohodkov in izdatkov razporeja za pokrivanje programiranih nalog. 90. člen Dohodki krajevne skupnosti so: 1. samoprispevek, ki ga sprejmejo delovni ljudje z referendumom, 2. del dohodka, ki ga za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi v KS namenijo delavci TOZD iz območja KS, TOZD, katerih delavci živijo na območju KS, 3. sredstva, ki jih z družbenim planom ali programom razvoja nameni občinska skupščina, samoupravna interesna skupnost, TOZD za uresničevanje programa KS in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v KS, 4. dopolnilna sredstva, ki jih daje proračun občine, 5. del davkov, taks in drugih davščin, zbranih za območje KS in jih občina odstopa KS za uresničevanje nalog KS v skladu s plani in programi razvoja KS in občine, 6. sredstva, ki jih ustvari KS z določeno dejavnostjo, 7. darila, zapuščine občanov, 8. sredstva, ki jih v okviru KS združujejo občani za izvajanje nalog KS, 9. druga sredstva, ki jih namensko določijo delavci za območje krajevne skupnosti ali drugi delavci. 91. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom in namenska sredstva iz drugih virov, se lahko uporabijo samo za namene, za katere so bila pridobljena. 92. člen V skladu z dolgoročnim programom lahko krajevna skupnost najame posojilo za izvajanje letnih programov dela. VII. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 93. člen Družbenopolitične organizacije na čelu z zvezo komunistov morajo s svojim delovanjem v krajevni skupnosti uresničevati svojo vlogo na ta način, da se s čim boljšim delovanjem organov KS dejansko zadovoljujejo interesi in potrebe delovnih ljudi v KS. 94. člen Socialistična zveza delovnega ljudstva kot demokratična zveza delovnih ljudi in njihovih organiziranih socialističnih sil — družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij — organizira in usmerja politično aktivnost in akcije delovnih ljqudi na vseh področjih družbenega delovanja. ' Organizira in vodi politične, organizacijske in kadrovske priprave na volitve, obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v KS, sprejme kadrovska načela in merila za kandidiranje v KS, evidentira možne kandidate za voljene organe v KS in za druge potrebe, predlaga konkretne kadrovske rešitve oziroma predloge za možne kandidate, spremlja delo organov v KS in ji pri tem nudi vso pomoč itd. 95. člen Delo krajevne skupnosti in vseh njenih organov je javno. Samoupravni organi krajevne skupnosti o svojem delu seznanjajo delovne ljudi na zborih delovnih ljudi, sklepe in stališča pa objavljajo na krajevno običajen način (oglasnih deskah itd.). VIII. SPREMEMBA STATUTA KRAJEVNE SKUPNOSTI 96. člen Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta KS lahko da: zbor delovnih ljudi, konferenca krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti in krajevna organizacija SZDL. Predlog mora biti pismen. 97. člen O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta krajevne skupnosti, dokončno odloči konferenca krajevne skupnosti. Predlagane spremembe dajo v javno razpravo zborom delovnih ljudi. Po končani javni razpravi svet krajevne skupnosti pripravi dokončen predlog spremembe statuta in ga predloži v sprejem zboru delovnih ljudi. 98. člen Sprememba statuta krajevne skupnosti je sprejeta, če je zanj glasovala večina na zboru delovnih ljudi. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 99. člen Organizacija in poslovanje krajevne skupnosti v skladu s tem statutom mora biti urejeno najkasneje v 8 mesecih po uveljavitvi tega statuta. 100. člen Predpisi, ki jih mora po tem statutu izdati krajevna skupnost, morajo biti izdani najkasneje v 12 mesecih po dnevu, ko začne veljati ta statut. 101. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme najvišji organ krajevne skupnosti, po predhodni razpravi v organizaciji SZDL in po postopku, ki ga določa statut občine Vrhnika. Vrhnika, dne .......................................................................................... 1973 SKLEP: Zbor delovnih ljudi krajevne skupnosti Verd, je dne ............................................................ 1973, sprejel ta statut. Vrhnika, dne .......................................................................................... 1973 Predsednik sveta krajevne skupnosti: Elo Rijavec Nas Časopis Otvoritev (J lovke Nagovor tovariša Debevca, predsednika odbora za izgradnjo Ulovke t Prvi del športno rekreacijskega centra na Ulovki je že uresničen. Napovedi so bile torej realne. Gradbeni odbor in Komunalno stanovanjsko podjetje na Vrhniki sta v celoti izpolnila svoje obljube. Smučišč nam sicer še ni uspelo dodobra preizkusiti, SaJ nam jo je zima pošteno zagodla. Snega ni — toda snega ni niti v Kranjski gori, niti na Krvavcu in še kje drugje tudi ne, Zime pa seveda še ni konec. Na otvoritvi je več kakor 200 prisotnim govoril predsednik °dbora za izgradnjo Ulovke tovariš Anton Debevec, otvoritveno vrvico pa je prerezal delavec Polde Rapuž. Nagovor tovariša ^ebevca objavljamo v celoti: Spomladi letošnjega leta je Ponovno oživela ideja o izgradnji Ulovke. Imenovan je bil "^iciativni odbor. Ko pa je me--eca maja začel delati odbor za izgradnjo Ulovke, so bili le redki vrhničani, ki so verjeli, da bomo doživeli današnji dan. Verjetno niti sam odbor ni bil gotov v to, da lahko storimo, kar je danes že narejeno. Misel ° Ulovki, kot rekreacijskem in turističnem centru je stara več kakor 20 let. Bila je vrsta poskusov, od katerih pa nobeden ni bil realiziran, ali bolje reče-n°i vsaka akcija je propadla že v samem začetku. Danes izročamo v obratovanje res skromen objekt, ki je po svojem obsegu zares samo začetek ti-stega, za kar ima Ulovka vse p°goje, to pa je, da se v bližnji Prihodnosti lahko razvije v ^memben turistično rekreacij -ski center. Vsi dosedanji poskusi so izhajali iz pretiranih, nerealnih načrtov, brez potreben priprav, brez zaledja klovnih organizacij in brez P°trebne upornosti. Pred nami le majhen objekt s skromnimi napravami, ki pa nam vrhniča-n°m veliko pomeni. Zrastel je *> skupnega spoznanja, da ima Ulovka vse pogoje za tisto, o Čemer se že dalj časa govori. Akcija je bila začeta s podporo °bčinske skupščine, sindikata Jn drugih družbeno političnih °rganizacij in ob sodelovanju Večine delovnih organizacij. Prišli smo do spoznanja, da Ulovke ne gradimo samo za potrebe nekaterih smučarjev ali posameznikov, (kar je še vedno v glavah nekaterih posameznikov), ampak da kar delamo, delamo za našo mladino, za našega delavca in delovnega človeka sploh. Pa ne gre samo za to. Izgradnja Ulovke je še zlasti gospodarska investicija in predstavlja del petletnega načrta razvoja vrhniškega gospodarstva, ki še zlasti šepa v terciarnih dejavnosti, to je v napredku trgovine, gostinstva in turizma. Zato naj bi začeta akcija na Ulovki pomenila tudi začetek hitrejšega razvoja teh panog. Mislim, da bomo že prvo sezono, čeprav nam vreme ne gre ravno na roko, privabili ne samo naše občane, ampak tudi ljudi iz bližnje okolice in zlasti iz Ljubljane, ki Ulovko že poznajo, ter da bodo uspehi pritegnili tudi druge interesente za vlaganje na naše področje. Zlasti pa bodo Ulovko lahko koristili sindikati in naše šole, za kar so pogoji zelo dobri. Začetek je skromen, ker smo začeli s tistim, kar smo imeli in za kar lahko tudi vsak čas najdemo opravičilo. V to, kar je pred nami, je bilo doslej vloženih približno 250 milijonov starih din. Sredstva so prispevali : občinska skupščina, občinski sindikalni svet, Industrija usnja Vrhnika, Stanovanjsko komunalno podjetje, Mantova, Kovinarska, Igrad, z delovno silo pa nam je priskočil na pomoč garnizon JLA na Vrhniki. Vsem tem in tistim posameznikom, ki so kakorkoli pomagali, izrekam v imenu odbora najtoplejšo zahvalo z željo in prepričanjem, da bodo tudi v bodoče pokazali toliko razumevanja za pomoč. Obenem pa pozivam vse ostale, zlasti še delovne organizacije, da se po svojih možnostih vključijo v nadaljnje akcije. Ker smo začetniki in ker bo vrsta objektivnih težav, mislim, da bomo imeli vsi razumevanje za naše prve možne slabosti in pomanjkljivosti. Potrudili pa se bomo, da bodo vsi kar najbolj zadovoljni. V letošnjem letu slavimo 30-letnico nove Jugoslavije. Ob takih prilikah obujamo spomine na velike dni naše revolucije, naš spomin velja posebno še tistim najboljšim sinovom in hčeram naše domovine, ki so dali svoja življenja, za novo, Titovo Jugoslavijo. Svetli liki predvojnih revolucionarjev in narodnoosvobodilne borbe znova stopajo pred nas. Eden takih likov naše ljudske revolucije, ki ni dočakal svobode, je bil naš vrhniški rojak STANE DOBOVIČNIK-KRT. Verjetno večina nas pozna predvojnega študenta in športnika, ki se je že takrat povezal z naprednim gibanjem. Po napadu fašističnih okupatorjev na našo domovino in zlomu buržoazne Jugoslavije se je takoj vključil v narodno osvobodilno gibanje in marca 1942 odšel v partizane. V NOB je opravljal vrsto odgovornih političnih in vojaških dolžnosti. Tragično je preminil v aprilu 1944. leta kot komisar XIV. divizije na njenem slavnem pohodu na Štajersko. Komisar KRT ni -doživel, da bi s svojimi bojnimi tovariši dočakal svobodno domovino, za vedno je omahnil na Štajerskem za ideale, ki jim je bil vedno zvest, ker ga je tako vzgajala naša Partija. Minilo bo trideset let od njegove smrti in 80 let od njegovega rojstva. Odbor za izgradnjo Ulovke je z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami sklenil, naj center, ki ga gradimo, nosi njegovo ime. Naša skromna oddolžitev spominu velikega rojaka naj bo istočasno svetal spomin mlajši generaciji, za katero predvsem gradimo ta center, ne samo nanj, ampak na vse tiste, ki so za boljšo in lepšo bodočnost dali svoja življenja. Še enkrat vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala! Pogled na novo smučišče z novo brunarico in vlečnico Sprejem za najboljše Občinska zveza za telesno kulturo je s pomočjo Skupščine občine organizirala 21. decembra sprejem za najboljša športna kolektiva na Vrhniki: AMD-Vrhnika (karting sekcija) in košarkaški klub. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij, sta športna kolektiva prejela priznanja in nagrade. Njihove uspehe v preteklem letu je zbranim lepo predstavil sekretar občinske zveze za telesno kulturo: Na današnji slovesnosti sta se sešla dva športna kolektiva, ki sta trenutno najboljša na Vrhniki in sta Vrhniko dostojno zastopala na tekmovanjih v slovenskem in državnem merilu. Tekmovalci AMD so ekipno postali celo državni prvaki v kartingu. Tekmovalec Alojz Prek pa je postal državni prvak. Lanski mladinski prvak Miran Novak pa jo dosegel drugo mesto. Ta ekipa jo postala tudi republiški prvak, kjer je prvo mesto dosegel Ludvik Turk, tretje in četrto pa Alojz Prek in Miran Novak. Na mednarodnih tekmovanjih v Ljubljani in Postojni pa so bili ti tekmovalci najbolje uvrščeni Jugoslovani. V Ljubljani je Ludvik Turk dosegel šesto mesto in v Postojni četrto, medtem ko sta šesto in sedmo mesto zasedla Miran Novak in Alojz Prek. S svojimi športnimi dosežki pa se je izkazal tudi naš košarkaški klub. Kljub zelo dobro razviti košarki pri nas so nedvomno dokazali, da spadajo med boljše košarkarske ekipe. V svojem desetletnem delovanju so sodelovali trikrat na kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno ligo in enkrat uspeli. Iz lige so izpadli po enem letu predvsem zaradi poškodbe ključnega igralca, saj so štiri tekme doma izgubili samo za eno točko. Lansko leto pa so postali republiški pokalni prvaki. Na domačem igrišču so premagali celo Olimpijo. V letošnji tekmovalni sezoni so postali republiški prvaki. Od dosedanjih slovenskih prvakov so zbrali najvišje število točk, saj so izgubili le eno tekmo. Sledile so kvalifikacije v Kranju. Nesrečna poškodba najboljšega igralca Globačnika je botrovala, da se ekipa ni uvrstila v drugo zvezno ligo. Košarkarski klub Vrhnika pa ima tudi članice, ki tekmujejo v slovenski ligi. V novi tekmovalni sezoni želimo vsem lepih uspehov in tudi veliko športne sreče. SZDL v Borovnici V skladu z novimi nalogami Socialistične zveze delovnega ljudstva se je SZDL v Borovnici reorganizirala tako, da pet krajevnih odborov tvori konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva v krajevni skupnosti. Krajevni odbori SZDL tvorijo konferenco, predsedniki krajevnih odborov pa izvršni odbor konference. Na istem principu, kot so organizirani krajevni odbori SZDL, so organizirane tudi vaške skupnosti Borovnica, Brezovica, Breg-Pako, Pokojiščc in Dol-Laze. S. A. Ljudje in njihovo delo Učenka Majda Celarc Majdo Celarc smo izbrali za našo rubriko zato, ker je pogosteje in prizadevneje od vseh naših dopisovalcev pošiljala prispevke za Naš časopis. In še posebnost: njeni prispevki so bili brez izjeme tudi kakovostni, premišljeni in resni. Torej smo imeli dovolj razlogov za našo odločitev. Majda je resen in odkritosrčen sogovornik iskrih misli, ki kar malo presenečajo, če upoštevamo njeno starost, saj kažejo na zrelost, ki je premno-gokrat še dosti starejši od nje ne premorejo. Majda stanuje na Vrhniki v Delavskem naselju 19. Oče je upokojenec in mati delavka v Elektronu. Je učenka osmega razreda osnovne šole Janeza Mraka na Vrhniki — vseskozi odlična učenka. Pa nikar ne mislite, da spada med tiste »pi-flarske« odličnjake, ki drgnejo učenost le za naslednjo uro. Majda rabi za učenje zelo malo časa in sama pravi, da ima prostega časa na pretek, ki ga največ porabi za branje in pisanje — tudi pesniku je. Seveda bi se rada tudi zabavala, rada bi šla včasih v klub, pa ji strogi starši tega ne dovolijo. Pravi, da ji še največ pomenijo dobre prijateljice, s katerimi se zelo dobro razume. Majda Celarc Ko je najin pogovor stekel, sem komaj dohajal njenim mislim: V šolo kar rada hodim, mislim pa, da bi osnovna šola morala dati veliko več znanja. Premalo je predvsem predmetov, ki naj bi mlademu človeku izoblikovali odnos do umetnosti. Premalo imamo glasbenega pouka, premalo zgodovine glasbe, isto velja za likovni pouk. Praktičnega pouka je na tem področju morda dovolj, toda premalo zvemo o umetnostnih smereh itd. Spet pri drugih predmetih mi je všeč, ker imamo veliko praktičnega, konkretnega pouka. V tem pri nas nedvomno prednjači biolo- gija. Pri nekaterih predmetih pa je preveč teorije. Mislim, da večini učencev s teorijo pridobljeno znanje kaj hitro spuhti. Tudi učijo se le za oceno. Svoje učitelje cenim, čeprav se nekateri preveč zavedajo svoje moči nad nami in temu primerno tudi ravnajo. Spet drugi pa so .bolj vsakdanji, nam enaki, prijateljski in zato tudi uspešnejši. Mednje prav gotovo spada tovariš Sodja. Pa nikar ne mislite, da pravim to le zato, ker je on naš razrednik. Nekateri učitelji tudi preveč prenašajo slabo voljo iz svojega privatnega življenja v razred, na nas. Pouk je tako preveč odvisen od trenutnega razpoloženja učitelja. Včasih že kar vnaprej zvemo za stanje na »barometru« nekaterih učiteljev. Le še nekaj o učiteljih, le želja: učitelj se ne bi smel togo držati le predvidene učne snovi, temveč bi moral najti tudi dovolj časa za sproščen pogovor z učenci. Kaj pa učenci? Predvsem je škoda, ker smo učenci razdeljeni na zaokrožene prijateljske skupine. Precej čudni so tudi naši fantje, saj sploh niso sposobni razumeti, da je med fantom in dekletom možno tudi prijateljstvo. Če se namreč skušaš komu približati s prijateljskim, delovnim namenom, takoj mislijo v svoji zaslepljenosti, da si vanj »zatrapana«. Naša napaka je tudi, da učiteljem preveč kažemo svojo nejevoljo nad njihovim ukazo-vanjem. Največkrat pretiravamo v svojih željah po samostojnosti, čeprav smo še zelo potrebni vodenja. Zavedati bi se morali, da še potrebujemo mentorje. Kaj menim o odraslih?! Večina živi v prepričanju, da smo še nezreli otroci in ko ocenjujejo naša dejanja, velikokrat sodijo po sebi, po lastnih nazorih in lastnih napakah. Če na primer vidijo dekle v pogovoru s fantom, sošolcem ali znancem, jo kaj kmalu obsodijo z najslabšimi lastnostmi. Ne zavedajo pa se posledic svojega (ne našega) početja. Starejši se preveč sklicujejo na svojo težko mladost in težke čase. V imenu teh časov nam jemljejo prostost in prednosti, ki nam jih daje nov, boljši čas od njihovega. Majda veliko razmišlja, bere in piše. Piše tudi za Naš časopis, a ne želi biti novinarka (in ima prav). Po naravi je umetniška duša in literat. Da je to res, bomo tokrat naredili izjemo in objavili njen literarni prispevek. Kajti tudi to je njeno delo — morda celo najbistvenejše. Kdo ve? Doro Hvalica S podpisovanja samoupravnega sporazuma o združevanju v IUV Prispevki mladih dopisnikov IGRAM TAMBURICO Na naši šoli imamo tamburaški zbor. Na tamburice igramo učenci od 4. do 8. razreda. Zborček — mali orkester sestavlja 13 učencev. Vaje imamo vsak ponedeljek. Vodi ga to-varišica. Zorčeva, ki na šoli poučuje glasbeni pouk. Alenka Žerjav, 4. b Novinarski krožek Borovnica NOVINARSKI KROŽEK Novinarski krožek imamo vsak torek od 17. do 18.30. Obiskujemo ga učenci 3. in 4. razreda. Vsak torek nestrpno čakamo zvonca, ki oznani konec četrte ure. Prihitim v učilnico, kjer se zbiramo in začnem vneto sestavljati spise, ki mi trenutno leže na duši. Želim postati dobra dopisnica. Ko spis napi- šem, ga pokažem tovarišici, ki ga prebere in mi tudi svetuje, kaj in kako naj ga popravim. Z dopisovanjem imam že nekaj uspehov. Nekaj sestavkov sem imela že objavljenih, bila sem tudi na petem srečanju pionirjev dopisnikov, ki je bilo oktobra v Kopru. Želim si, da bi tudi vi objavili kak moj dopis. Lepe pozdrave pošiljam tovarišu uredniku in vsem, ki se trudite za »Naš časopis«. Alenka Žerjav, 4. b Novinarski krožek Borovnica MOJ DOMAČI KRAJ Živim v Borovnici, ki je velika vas. Leži južno od Ljubljane, ob robu Ljubljanskega barja. V vasi je osnovna šola, katero obiskujemo učenci iz Borovnice ter iz vseh okoliških vasi: Brega, Pakega, Dražice, Ohonice, Niževca, Zabočevega, Brezovice, Dola, Laz ter Pristave in Lašč. Učence s Poko-jiške planote vsak dan pripelje v Borovnico kombi. Nekaj učencev se pripelje z vlakom in sicer iz Preserja in Notranjih Goric. Nekoč je bila Borovnica znana po lepem in velikem zidanem mostu, preko katerega je tekla železnica. Ostal je samo steber tega mostu, vse ostalo so porušili med vojno. Blizu tega stebra je avtobusna postaja, samopostrežna, Mercatorjeva trgovina, zdravstveni dom z lekarno in tovarna lesnih izdelkov LIKO — obrat Borovnica. Vodo dobimo z Malnic # Brega. Ceste so asfaltirane. No' vejši del ima tudi kanalizacijo. V središču vasi je tudi javna razsvetljava. Elektriko dobimo iz termoelektrarne Šoštanj- V naši vasi živi približno 3 tisoč prebivalcev. Malo je kmetov, več je delavcev in uslužbencev. Veliko je zaposlenih % tovarni LIKO in tovarni Do-nit na Bregu. Mnogo pa se ji& vozi tudi na delo v Ljubljano- V naši vasi se vsako leto kaj spremeni in izboljša. Čez nekaj let bomo dobili §e eno novo šolsko poslopje, kopalni bazen in še kaj. Denar za to gradnjo se Že steka od samoprispevka vašča-nov. Vas je čista in lično urejena. Na vseh oknih poleti cvetijo rože, v javnih nasadih pa drevesa in okrasni grmiči. Lep okras v naši vasi pa s" tudi področja okoliških hriboVi ki so porasla z lepimi gozdovi- Potok Borovniščica ima lep" urejeno strugo, preko katere j« več mostov. Med vojno je Borovnica zel" trpela, ker je bila večkrat bom' bardirana. Pridni vaščani k« vas skrbno obnovili ter ji i velikim smislom za ličnost tU' di spremenili lice. Vsi ljubimo domači kraji zato vaščani ostajajo v vasi tef si s pridnostjo in varčevanjetf1 postavljajo nove domove. Breda Drašler, 4. * Novinarski krožek Borovnic5 DREVO Neko noč je bil vihar, ki je podrl naše in sosedovo drevo Sosedovo je bilo že votlo, naŠe pa je še rodilo sladka jabolka Ko sem drugo jutro zagleda' la obe podrti drevesi, sem bilSl sprva žalostna, ker so skoraj vsa jabolka ležala obtolčenai^ tleh. Kmalu pa smo s sosedo' vimi otroci pozabili na škod" ter se začeli vneto igrati noVe igre, ki sta nam jih nudili po' drti debli. Vsak si je poiskal svoje stanovanje v njih. ZeK radi smo se igrali. Zelo sm* bili žalostni, ko je oče razžaga' deblo. Beti Stražišar, 3. * Novinarski krožek Borovnic VIDELA SEM MEDVEDA Moj brat, sošolka Joži, sosf dov Marko in jaz smo gruaJ1 krave v gozd. Ko sva z Jožic" zagledali robidnice, sva jih z*' čeli nabirati. Marko in Frank" pa sta krave odgnala naprej-Ob sladkih robidnicah sva ■ (nadaljevanje na 7. str.' nas Časopis (nadaljevanje s 7. str.) sto pozabili na krave. Ko sva se nanje spomnili, sva stekli, da bi jih našli. Prišli sva do razpotja. Zdaj nisva vedeli, po kateri cesti naj kreneva, da bo Prav. Zaslišali sva neko šumenje * pred nama je stal medved. Kri nama je zastala v žilah, še kriknili nisva, samo tekli, tekli Sva proti domu. Domačim sva povedali, da sva videli medveda. Mama in sestra Jelka sta se ustrašili zaradi brata in Marka. Pomi-rili sta se šele, ko sta se vrnila. Zelo smo bili srečni, da smo sPet vsi doma. Rot Slavka, 3. b Novinarki krožek Borovnica Končno Na Logu smo doživeli, česar nismo več upali. Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika ln Elektro Ljubljana sta že zdavnaj dograjeno transformatorsko postajo izročila svojemu Namenu n Veselje porabnikov (žal to Se niso vsi vaščani) je veliko, če-Prav se ne moremo znebiti grenkega priokusa pri tem veselju, saj se zavedamo, da smo čakali odločno predolgo. Zlobni jeziki trdijo, da so začeli na Zaplani graditi transformatorsko postajo, ko je bila aa Logu že dograjena, pa so jo priklopili mesec dni pred loško. Velja preveriti. S. A. Literarni prispevek Majde Celarc v tišini Prehodila bi vse steze, ker vem, da nekje obstaja neka reka, polna skrivnostnih krogov; neka lipa polna skrivnostnega vonja; neka sreča zavržena v pesku, v tišini in čaka . . . PIJANEC Prvi sončni žarek je pozlatil travo, a on je odšel v krčmo. V žepu je imel zadnji dinar. Prvi kozarček je na dušek spil, čeprav ga je drago plačal. Spomnil se je lačnih otrok in zbodlo ga je nekaj v srcu. A vseeno je dalje pil. Vlival je vase kozarec za kozarcem rdeče, opojne tekočine. In ko je bil njegov žep prazen, je pil naprej. In krčmarju je govoril o plači, ki jo bo dobila njegova žena. Pil je naprej. Vino je teklo ob kozarcu, stoli so se nagibali, ljudje... Zvezde so že pričele svoj ples, a on se je z gotovimi koraki odpravil domov. Otroci so ga trepetaje pričakovali. In ko je prišel, so se njihove oči obesile na mater, ki ga je izmučena gledala. Njega, ki jo je uničil. Ni mogla pomagati prosečim pogledom njenih in njegovih otrok. Prosili so ga za kruh, a on jih je pretepal. Po obrazih, po golih telescih ... Zvezde so se ustavile in mesec se je skril za oblake. Velike kaplje dežja so rosile na zemljo — in jokale z otroci. KAPLJICA ROSE Kot najčistejša solza na svetu, vsako jutro, ko se polje budi, kapljica rose zasveti se na cvetu in vse v lepoti se tej prebudi. A opoldne, ko sonce pripeka, izgubi se kapljica mala. Dan brez nje v tišini poteka, kot da sveta se tega je bala. Vabimo vas (predvsem mlade) k sodelovanju v literarni rubriki taborniški kotiček odred "Ivan Cankar" Vrhnika LOV NA LISICO V nedeljo, o. januarja 1974. leta so taborniki že drugič organizirali taborniško igro »lov na lisico«. Igre se je kljub slabemu vremenu udeležilo 19 tabornikov. Nedeljski »lov na lisico« je potekal od Vrhnike do Starega Malna. Zmagovalna ekipa, ki je bila sestavljena iz MČ družine — lastovke je potrebovala za ulovljeno lisico 1.30 ure. Ilstenič Branko POSTALA SEM TABORNICA Na naši šoli smo ustanovili krožek tabornikov. Tudi jaz sem postala članica tega krožka. Vključeni smo v određivana Cankarja z Vrhnike. Taborniki imamo posebne naloge. Razdeljeni smo tudi po starosti in različnih imenih. Od 7. do 12. leta smo medvedki in čebelice, od 12. do 13. leta so tabornice in taborniki in nad 18 let so klubovci in klubovke. Medvedki in čebelice imamo rumene rutke, klubovci in klubovke imajo modre rutke, taborniki in tabornice pa imajo rdeče rutke. Naš prijatelj pri krožku je ročna lutka »Miki«. Pokaže nam, kaj moramo delati. Krožek imamo vsako sredo. Vodi ga prijazni tovariš Branko z Vrhnike. H krožku zelo rada hodim, ker se učimo razne »trike«, igrice in Vozle. Alenka Žerjav, 4. b Novinarski krožek Borovnica IZLET NA PLANINO Na sestanku naše družine MČ smo se s tovarišem Branetom dogovorili za izlet na Planino. Naslednji dan smo se zbrali pred Turšičem in odšli proti Storževemu griču, kjer smo postavili partizansko zasedo medvedkom in čebelicam iz družine Tarzan. Zelo smo jih presenetili. Zatem pa smo skupaj nadaljevali pot proti stolpu. Stolp na Planini je bil zgrajen leta 1955. Z njega smo videli bližnjo in daljnjo okolico Vrhnike in Triglav. Z izleta smo se vrnnili ob 13.30. utrujeni, a zadovoljni, saj nam je zaseda zelo uspela, kar pa je tudi bil glavni cilj našega izleta. Tanja Rot Družina MČ — Lastovke (Osnovna šola Ivana Cankarja) Majda Celarc »Čel ista« podarja uredništvo vrhniškim kulturnikom za njihov vztrajni molk Taborniki bodo imeli odslej svoj kotiček Želimo jim, da bi ga uspešno »polnili« Otvoritev občnega zbora tabornikov Rešujete križanke? Jih morda tudi sestavljate? Vabimo vas k sodelovanju! NAŠA Ni prav REKA ZPAAVIU) V JIOKO-HITAC MfSTK« M* rMTOA« s vero?« OiitA KMETIJI« ZAPAUM VtZNlK Sč\7. MAM U »TJ Z PATl/Mi 0tHf7£V/ ponov/Mi K R 1 Z A N K A V&ANKE Mine« ZtfGDA STKOftf iZTlT ZNOJ ENA MAM KOT SLOV. RUSKA KfiKA M. »«£ Avr. OlM \ TAi L l'iT; SLOVAN. M0L2AIIK VRiTA l/POA. 401 CAKMft. PC5N.S6I! CEUNA MESTO V bHAtlL. £<*WA ftHAlMl TV1£ ZA&StSK VOKALNI GH.CI7A sever JUrttA V AVSTRIJI ?HEPL06 KIPI. O&fi&Kl CRTA /V/C LAT. TROJAN. JUNAK Z.VS2A M.ZAV ZPAAVJ-Uićf V Nekaj misli o lepem vrhniškem okolju in njegovem varstvu Vrhničani nismo brez vzroka ponosni na svoje mesto in njegovo okolico, saj je oboje znamenito in prav lepo. Nekateri kotički pod Ljubljanskim vrhom in pod Planino so pravi naravni biseri in kot taki prav gotovo zaslužijo veliko pozornosti in pa skrbnega varstva. O Vrhniki sami ni potrebno kaj več pisati, saj poznajo njene zanimivosti in njen pomen v dalnji in bližnji preteklosti skoraj vsi občani, tudi tisti mlajši, ki še prestopajo prag osnovnih šol. V tem sestavku bi zato omenil predvsem nekaj lepih pej-sažev in nekaj bolj malo znanih zaščitenih rastlin, da bi znali vse to bolj ceniti in zato tudi očuvati pred onesnaženjem ter opustošenjem. Tehnika in z njo razviti standard v zadnjih nekaj letih sta nam prinesla to- liko odpadnega materiala, da ga kar ilegalno in brez večje nuje odlagamo v krajih, kjer kvari lepoto okolja in ga tudi postopoma, a nezadržno uničuje. Drča nad Močilnikom je primer čudovite razgledne točke in v njeni bližini tudi rasteta dve rastlini, ki sta zaradi redkosti zaščiteni. To sta kranjska bunika in rnokolica. In prav ta točka je že precej prizadeta in to predvsem zaradi nepravilnega odnosa do vsega, kar je prav v njeni neposredni bližini. Kranjska bunika (Scopolia Carniolica) spada v družino razhudnic, kot npr. krompir, paradižnik in norice ali volčja češnja ter je tej zadnji tudi zelo podobna. Latinsko ime je rastlina dobila po zdravniku J. A. Scopoliju, ki se je rodil na Južnem Tirolskem 1. 1723 in delal v Idriji od 1. 1754 do 1. 1767 kot rudarski zdravnik. Znamenit je postal po neutrudnem raziskovanju kranjske in primorske flore, kjer je odkril več novih rastlinskih vrst. Na osnovi odkritij novih vrst rastlin je napisal in 1. 1760 tudi izdal knjigo Flora Carniolica (Kranjska flora), kateri je 1. 1772 sledila druga izpopolnjena izdaja. Ta knjiga je še danes nenadomestljiva kot predloga za proučevanje slovenske flore in posebno priročna za vse tiste botanike, ki se bavijo z opisovanjem slovenskega rastlinstva. 2e meseca septembra 1. 1760 je Scopoli poslal knjigo Flora Carniolica znamenitemu švedskemu prirodoslovcu in botaniku Linneju, ki mu je napisal po sprejemu te knjige navdu- šeno pismo. V tem pismu mu Linne zagotavlja, da si je s svojim delom pridobil nesmrtno slavo. Za tedanje razmere je značilno tudi to, da je knjiga potovala iz Idrije na Švedsko skoraj leto dni. Mokolica (Sorbus aria) ali po domače tudi dobrin imenovana, spada v družino pečkatoplod-nih rožnic, kakor jablana, hruška, kutina, jerebika in druge. Raste v obliki grma ali do dva metra visokega drevesa in je bil njen plod zelo iskan, posebno v tistih davnih hudih časih, ko je morila po naših krajih lakota staro in mlado. Tej hudi šibi so bili ljudje prepuščeni precej pogosto predvsem zato, ker tedaj v Evropi še nista bili znani in razširjeni dve za prehrano zelo važni rastlini: koruza in krompir. Verjetno je prav v teh težkih časih mokolica tudi dobila svoje lepo ime dobrin. Kot zanimivost naj omenim, da so krompir prvič prodajali na ljubljanskem trgu 1. 1770 in da si je tudi po slovenskih vaseh le prav počasi utiral svojo zmagovito pot. Tedanje avstrijske oblasti so sicer izdajale posebna navodila o gojenju in uživanju krompirja, vendar ga mnogi kmetje kljub temu niso znali pripravljati in so se ga otepali na vse mogoče načine. Zato je bila primorana cesarica Marija Terezija organizirati posebne vojaške enote, da so čuvale krompirjeve nasade, seveda le v krajih, kjer je sajenje organizirala in financirala dunajska vlada. Tem vojaškim oddelkom so pravili ljudje, seveda zasmehljivo, krompir j ev-ci. Od prej omenjene Drče peljejo gozdne poti v razne smeri, ena pa v dober streljaj oddaljeno Pavkarjevo dolino, ki je lep primer kraške vrtače. Tukaj okolje še ni onesnaženo in je pravi užitek vdihavati svež zrak v blagodejnem miru, ki ga sicer že malo moti avtomobilski promet z ne preveč oddaljene avtomobilske ceste onkraj temnozelenega gozda. Na severnem obrobju Pavkar-jeve doline stoji lično zgrajen čebelnjak na katerega zadnji steni je pritrjen posebne vrste vremenokaz s »prečudno« vrvico. Na tem vremenokazu lahko prebereš nekaj hudomušnih misli. Na primer: Ako je vrvica suha — je lepo vreme Ako je vrvica mokra — je deževno vreme Ako je vrvica snežena — sneži Ako se vrvica maje — je vetrovno če te zebe — je mraz Če vrvice ne vidiš — si pijan Pa naj bo vreme lepo ali grdo, muha ne da kruha. Se ne petdeset korakov od čebelnjaka je spet kraška vrtača, ki pa je po obsegu in globini znatno manjša od Pav-karjeve doline, pa tudi razlikuje se od nje precej po rastju in sestavi tal. Z dna se nam- reč vzpenjajo v nebo vitfc smreke, s tal na obrobju P molijo sive skale, ki jih je dol gotrajna erozija že kar lepo i* oblikovala. Na samem vzhod nem robu pod mogočno bukvi jo pa je postavil, najbrž last nik zemljišča, prav čedno ki" pico, gotovo tudi za krajši d daljši oddih sprehajalcem, kit> jih slučajno vodila pot tod mo. Zal pa so v neposredni bli zini tega počivališča nelep sledovi nedeljskih ali prazni^ nih obiskovalcev, ki bi zašli1' žili največjo pohvalo, če bi v? pospravili za seboj. S tem je končan sprehod P jugozahodni strani Vrhnike 9 se za kratko omaknimo še ' nasprotno stran, to je na sever no, oziroma zahodno stran Vrh' nike. To področje je prav taKc lepo in zanimivo, le žal boj prizadeto zaradi onesnaženj3 Morda res zato, ker je bolj »pr roki« občanom, da se prej zrtf bijo nepotrebne navlake. M* zelo lepe predele v tem ok"' lišu lahko mirne duše prišteva' mo dolinico na obeh strani proti Stari Vrhniki, nedaleč o& se za kratko umaknimo še * zadnjih montažnih hišic nfl| Dolgimi njivami. Dolinica, skozi katero se vij£ pot, je poraščena z divjih grmičevjem in bolj redk.'i gozdičem, z majhnih jas v njeI pa klije skozi vse leto tisoč6 raznobarvnih cvetov. Posebu" čudovit je pogled na to narav no preprogo spomladi in jese' ni, ko se barve cvetov kot v mavrici prelivajo druga v drU' go. Skoda, da je prav tu (°| potoku Beli proti Starem*1 malnu znatno manj) skoraj ^ vsakem koraku polno prič pre* majhne skrbi in nepravilnega odnosa do lepe narave. Za zaključek pa še to: sponv nil sem se, da smo pred roff seci (13. 9. 1973) obhajali dvestoletnico smrti Antona Janšft ki ni bil samo čebelar svetoV' nega slovesa, temveč tudi veli in nežen ljubitelj narave. In * počastitev spomina tega ve., kega Slovenca doprinesimo ti di mi drobtinico za lepše $ bolj zdravo okolje! Hinko Ravbar IŠČEMO ZASTOPNIKA — RAZNAŠALCA za dostavo in obračunavanje »Dnevnika« na Vrhniki. Delo med 13. in 17. uro. Nedelje in prazniki prosti. Zaposlitev je lahko stalna ali honorarna. Služba je primerna za starše s šoloobveznimi otroci, ki pri dostavi lahko pomagajo, predvsem pa za mlajše upokojence. Ponudbe pošljite na naslov: Prodajni oddelek uprave »Dnevnika«, Ljubljana, Kopitarjeva 2.