Gospodarske stvari. 0 7arst7u gozda. II. Skušnje so 7 gozdnatib pokrajinab dokazale. da tu 7ečkrat dežuje in da dež ni tako silovit, kakor 7 golib krajib. Tudi bude ure, blisk in tresk nemajo 7 gozdnatih krajih toliko moči, kajti šume 80 oudi nekaki strelo^odi. In ker naši studenci, potoki in reke 87ojo 7odo le iz zraka dobivajo, ker dež in sneg morata prej 7 zeralji prodreti in se potem kot studenci iz nje zopet prikazujeta, zato je pod gozdnatimi gorami in hribi 7eliko 7eč in močnejšib studence^, nego pod golim bribo7Jem, 0 cemur so se učenjaki in stroko^njaki na 7ečib krajih zemlje prepričali, primerjajč studence pod gozdnatim bribo7Jem in pod posekanim in ogoljenimi strtniuami. Po raznib kvajih so učenjaki razlicae reke opazo^ali in našli, da je 7 njib strugah pred tolikim in tolikim 5asom 7eliko 7e5 7ode bilo, nego sedaj, ko seje po 7išinah, iz katerih se 7oda 7 nje odceja, 7eliko leso^ja posekalo. A še 7e5jo koristnam daje gozd, kateri 7 obče le malo obdelo^anja potrebuje. Polje se mora n. pr. gnojiti, t. j. do-dajati mu, kar se mu je od^zelo; gozd pa n. pr. se sam gnoji z lastuim listjem in dela okoli s^ojib korenin debelo in dobro odejo. To odejo pa dreTje tudi dobro 5u7a in ne dopušča, da bi jo 7eter ali dež od^zel. Na golo 7iša7o lije dež ter seboj dr7i rodo^itno zemljo po rekali 7 morje in 7 niža^e, kjer nje je itak že obilo nakupičene. V gozdu pa zabranjuje listje dre^es kapljice, da ne prilete z 780 silo in nara^nost na zemljo, a na tleli pa zadržuj6 korenine in mala zeljšča, da 7oda koristne zemlje odnesti ne more. Če posekamo gozduati breg, dobimo res za les nekaj no7ce7; ali no^ci 80 sklizki, kmalu nam iz rok izmuznejo. Dobimo pa tudi na mesto gozda, nekaj rodovitae zemlje; ali tudi ta je polzka; piha močni veter, in jo po malem odnaša; začne liti buda ploha in 7 malih urah nam odnese 7oda 7 niža^e cele kose dvage zemlje in nam so — to 7elja le sicer 7 nekaterih krajih — ostale prazne skale, brez zemlje, brcz dre^ja, brez 7sega zelenja. V goratih krajih se dogode 7ečkrat posipi, da se zemlja z brega navzdol 7dere; a to se dogodi le 7 brezgozdnih kiajih; in le 7 teh krajih so silno ne^arui snežni plazo^i. Piimerjajmo golo deželo, n. pr. Dalmacijo, kjer so pr^otno goto^o tudi gozdje bili, z našo še do^olj gozdnato štajersko deželo. V Dalmaciji je samo 26% rodovitne zemlje, 22 % nizkega leso^ja in 48°/0 golib, kamenitih pašniko^ iu 4% Pa čisto golih skal. Na Štajerskem pa, katera dežela leži dosta višje nad morjem, je 31 °/o rodo^itne zemlje, 15 °/0 pasniko7 in 46 °/0 gozdo7. Za^oljo tega pa je pri uas 7eliko boljše blagostanje, kar se vidi na številu domače ži^ine. Na 1 kvadratno miljo pride pri na- 147 knnj, 7 Dalmaciji 95, g<>7ed pri nas 1470, 7 Dalmaciji 495, svinj pri nas 1190, 7 Dalmaciji pa 182. Se^eda je nasproti temu tam dalj 7eliko ovac in koz, ali to so le maleukostna odškodnina za našo drugo lepo živino. Iu teh boljšib razmer so 7ziok naši obilni gozdi, katere nam je iz mnogib 7zroko7 čuvati. Ako iz našib krajev gozde iztrebimo, spodimo s tem tudi vse koristne nase pevce, ki nam toliko požrešuih žužko7 pokončajo. Zato 7arujte — 5e tudi vse te besede za razmere spodnje-štajerske, posebno ljutomerske niso^elja^ne — šurae pied nepie^idno sekajočo sekiro, 7arujte jib pred raznimi hrošči, 7arujte jib pied ogujem. Tudi pre^eliko stelje šumi ne jemati, kajti listjeje njeui gnoj. Na 7ašein ognijšču naj ne gori večni plamen, iu svojih peči ne kurite tako, kakoi- bi noč in dan, po leti in po zimi 7 njib kruh pekli. Namesto ploto7 iz blanj in kolov pa si delajte žive plotove, kateii so boljši, eeneji in koristneji. V njib Vain gaezdijo ptiči in od njib dobivate tudi nastelj ! Lapajne. Kako naj ravna čebelorejec z panji po Dzierzono^i osnovi. IV. Dz. panju z staro 31etno ali pa slabo matico se tudi pra7 labko pomaga, toda le tako, da se stara matica 7Jame in odstrani; sicer bi 5ebele druge matice ne sprejele, in tudi ne mlade iz nasta^ljene zalege ne izgojile; če pa ima brezmatični panj zalego ležečo čebelo, si čebele iz nasta^ljene zalege tudi ne izgojijo matice, tem^eč nasta^ljeuo matično zibelko raztrgajo in tudi piidjane oplojene matice nočejo sprejeti. Takim čebelam z čebelo, ki leže zalego ali jajca nosi, se mora nagloma pomagati z tem, da se jim da oplojena matica, toda 7 posebni matični izgojilnici (Weiselburg). Čebele potem same zamorijo čebelo, ki jim je jajca legla; ali če se ne more 7 taki posebni matičui izgojiln'ci matica pridjati, naj se iz dveh ali 7eč panje^, ki imajo stare matice, pra7 mlade cebelice 7 šte^ilu od 3000—4000 skupaj 7 euo škatlo spra7ijo (zginejo), 7 kteri je piipva^ljen sat medu z odprtimi celicami. Tu se čebelice puste tako dolgo, da so se medu do^olj nasrkale. Zdaj se 7 ra^no tej škatli skupaj na en kup stresejo, potem se 7ržejo na en mah 7 brezmatični pauj, ki se je poprej pošteno podkadil; obojne čebele so zdaj 7se zmešane in si ne storijo nič žalega. Te čebele, 7zete iz panje7 z oplojcnimi maticami, umorijo tudi napačno mater, zalego ležečo čebelo. 11. Panji po Dz. napra^ljeni se pia7 labko združijo, če so slabi, med saboj ali pa z močnejširai, iu ni jib treba, kakor se po^sod pri panjib z nepr. sati godi, z Ž7epljenjem moriti. Če bočes, posebno 7 jeseni, kteri koli panj odstraniti, ti ni treba 5ebelic po- moriti, temveč 6ebele iz takega panja, ki se ima uničiti, se lepo združijo z čebelami v drugih panjih. Taki pomnoženi panji so na spomlad uavadno prav močni, imajo mnogo delavk in dovolj zalege. Mlade čebele, ki so še le v poznem poletju izlezle iz celic, so v sponiladi jako dclavne. Pri drugib panjih z neprem. satovjem bi se bile pa morale pomoriti. 12. S takimi panji, in če se ve ž njimi razumno ravnati, se doseže mnogo več medu, kakor z panji, kterib satovje je nepremakljivo. Dz. panj ima namreč poseben prostor, odločen za med; tu sem smejo pač pribajati čebelice delavke, ne pa niatica; drugače bi tudi ondi zalego prinaaala; med bi ne bil tako 6iat in snažen iu zavoljo zalege bi se ne inogel celo poletje vun jemati. Matici se mora torej zabraniti, da ne more v prostor za sterd pribajati. To se zgodi z posredno locivno desko (Scheidebrett). Čebele zamorejo laziti skozi ozko špraujo v prostor za med, matica pa ne more. Pred glavno iu rued glavno pašo se mora tudi zabraniti, da se zalega ne innoži. Prostor za zalego se zmaujaa tako, da se 3—14 dni pred glavuo paso 3—4 sati iz panja vzamejo, in se deska naprej porine; ali če nimaš take deske, se satovje z zalego kar k žrelu pristavi, in za njim sledi sat poln sterdi, da je prostor za zalego kolikor mogoče majben. Satovje, ki je v panju še z inedom napolnjeno, se odvzame in prazno na njibovo mesto poatavi. Tudi se vtegne matica vloviti in med glavno pašo na več dni, toda ne čez 2 tedna, v matičnico zapreti, da ne more jajčic nositi. Na taki način se ob bogati paši pridelovanje medu neizrečeno pospeši. 13. Taki panji se dajo brez vsake težave preiskati in satovje z medom in zalego se jemlje, kedar koli je treba; tudi se polovi matica, druga matica vloži, se v tem ali unem panju mlada matica izredi, kakor je komu volja. Čebelarju z takimi panji ni treba čakati, da se bojo čebele rojile, ni mu treba cele tedne, da, cele meaence pri čebelab čuvati, ali se ue bode kteremu samovoljnemu lenuhu (panju) vendar enkrat rojiti spoljubilo. če 80 v ktereni Dz. panju preobilno nakopičene čebele, kjer le leuobo prodajajo, se prav labko ohladijo s tem, da se jim prostor povekša in prezrači, ali da se jim med in zalega odvzame, da se jim tako novi prostor v panju napravi. To jih spodbuja k novi delavnosti in sili, da se rojijo. Tak čebelar si napravlja roje, ali ne, kakor sam ho6e, nareja si prav lahko že zgodaj umetne roje, če si jib želi. Njemu ni mar za veliko rojev, toda vsako leto si želi vendar nekterih, da si število panjev pomnoži, in da si stare matice ponovi, ker, kakor je bilo že rečeno, 6ez 3 leta stare matice uiso več kaj prida. J. Ž. Sejmovi. 24. jun. sv. Juri pod Tabroni, Konjice, Podsreda, sv. Lenait v Slov. gor. Ruše, Ribnica, Črmožiae, Laško, Nova cerkva, sv. Janž na Dravakem polji, Žetale; 26. jun. Cmuiek; 27. jun. sv. Lovrenc na Diavskem polji.