Vollfvc na tehoslovašUem. Čehoslovaška je država prave demokracije (ljudovlade). Za njo velja v polnem obsegu, da je narod država in država narod. Na Čehoslovaškem si narod sam po svojih zastopnikih daje zakone, narod sam upravlja svoje javne zadeve po ministrih in uradnikih, ki so pod strogo kontrolo ljudsfcih zastopnikov v narodni skupščini in v senatu. V čehoslo^aški republiki demokracija ni beseda brez vsebine, marveč je dejstvenost, nad katero pazljivo čuva oko državnega predsednika Masaryka. Neobhodno potrebni predpogoj in bkrati najkrepkejša obramba demoikracijo so volitve. Čehoslovaška ima najmodernejši in najpopolnejši zakon za volitve narodnih poslancev. Poslanci se volijo po splošni, enaki in direktni volilni pravici moških in žensk s tajnim glasovanjem, in sicer na osnovi proporca. Volitve se vršijo brez vsakega pritiska v popolni svobodi. Ta svoboda omogočuje vsakomur, da voli poslanca po prepričanju in vesti, ne da bi se mu bilo treba bati kakšnih posledic. In vprav ta svobodna ljudska volja je /i.n,jtrdn3jši temelj Cehoslovaške države. Prihodnjo nedeljo, 19. maja, bo čehoslovaško ljudstvo zopet imelo priliko, da si nanovo izbere svoje zastopnike v poslansko zbornico in v senat. V nedeljo, 26. :i.ajj, pa bodo volitve v deželna in okrajna zastopstva. V tem mesecu se bodo torej na Čehoslovaškem obnovile vse zakonodajne, upravin samoupravne korporacije. Jeseni in v naslednjem l°tu bodo sledile volitve v občine, ld imajo na Čehoslovaškem zelo široko in r^rkovito samoupravo. Velikih sprememb v strankarskem oziru te volitve ne bodo prinesle. Čehoslovaki so politično tako izobraženi in določno opredeljeni, da število tistih, ki nibajo med strankami sem ter tja, ni veliko. \'ladni blok tvorijo: češki rcpublikanci (agrarci), češki socialni demokratje, čeboslovaška ljudska stranka in češki narodni socialisti; tem strankam so se izmed Nemcev pridružilL socialni demokratje inkmečkazveza (nomški agrarci). Proti vladinemu bloku se bori češka opozicija, ki nastopa v volilnem boju kot spojitev treh strank: narodirh demokratov pod vodstvom dr. Kramarn, narodne zveze pod A:odstvom Stribrnoga in fašisticno skupine, ki ji jo ustanovitelj znani Gajda. Mecl Slovaki je borbcno-opozicionclna slovaška katoliška Ijudska stranka, katero vodi bojeviti prelat Hlinka, ki ga diči naslov »oče Slovaške«. Avtonomija Slovaške je tisti cilj, ki od njega Hlinka ne popusti. Da bi se uspešnejše boril za njegovo uresničenje, je sklenil volilno zvez^o z avtonomisti med slovaškimi protestanti. S tem je odloženo uresničenje želje, ki napolnjuje vse zavedne čehoslovaške katoličane, da bi se namreč čehoslovaška ljudska stranka, ki jo vodi monsignor Šramek, združila s slovaško katoliško ljudsko stranko. Med Nemci na Čehoslovaškem je o priliki volitev zavladala večja zmeda; Poleg starih strank: socialno-demo-: Uratske, kmečke zveze in krščanskosocialne ljudske stranke je zadnji čas bila ustanovljena »Sudetsko-nemška domovinska fronta«, ki ji načeluje Konrad Henlein. Ko jc bila narodnosocialistična stranka med čehoslovaškimi Nemci razpuščena, je nastopila omenjena »Domovinska fronta« kot njena dedinja. V nemškem taboru je torej pričakovati precejšnje pregrupacije volilcev, ki jih strastna nemškonacionalna agitacija tira iz vladnega bloka v opozicionalno fronto.