Ilustrirani Slovenec
Leto IV       Tedenska priloga »Slovenca« (št. 193) z dne 26. VII. 1928
Štev. 35
S slovenskih planin: Jutro na Stolu
Foto Premru, Kranj.
274
Vojni letalci male Antante in Poljske
so priredili pred kratkim skupen propapandni polet po Poljski in državah male antante. Slika nam kaže prihod našega letalca Radovica v Prago.
Alfred Smith
sedanji  guverner države  New  York  in kandidat demokratske stranke za bližajoče   se   volitve   predsedniku   Ztlruženih držav. Smith je zaveden katoličan.
Po Nobilovi espediciji
Eden izmed redkih Neitalijanov, ki so se udeležili znane Nobilove ekspedicije na severni tečaj, je bil tudi češki fizik dr. Fr. Behounek. Tudi on se je srečno vrnil in v Pragi ga je slovesno sprejela tisočglava množica (glej sliko). Vse je napeto pričakovalo, kaj poreče k ponesrečenemu poletu on kot soudeleženec. Na veliko presenečenje vse javnosti je izprva zagovarjal Nobilovo postopanje, sedaj je pa začel pisati za »United Press< vrsto člankov, v katerih popisuje svoje doživljaje in že iz prviii je razvidno, kako so ga italijanski tovariši s samim Nobilom na čelu povsod odrivali in komaj po milosti sploh vzeli s seboj na polet k tečaju. Kljub mirnemu piščevemu tonu je jasno videti, da so vladale med člani ekspedicije osebne spletke, zato začenjajo Italijani že sedaj polemizirati z njegovimi izvajanji.
Politika je grda stvar"
tako slišimo modrovati pogosto pol-izobražence, ki mislijo, da obstoja politika predvsem iz zmerjanja nasprotnikov in kvečjemu še iz pehanja za koriti. In vendar je politika v prvi vrsti umetnost, urejevati medsebojne odnošaje družbe tako, da doseže čim višji in večji splošni blagor. Skoro v vseh časih so se zato posvečali politiki najsposobnejši in najodličnejši možje vsakega naroda. Res je, da je v politiki toliko zlorab in toliko demagogije, kot nikjer drugod, toda to so, žal, njeni izrastki, ki pa prav nič ne zmanjšujejo njenega visokega in plemenitega poslanstva.
V Nemčiji deluje že dlje časa celo posebna visoka šola za politiko, ki .se trudi pritegniti v svoj krog najnadarjenejšo mladino. Pred kratkim je priredila v to svrho posebno tekmo dijakov raznih višjih šol. Izbranih je bilo 145 mladeničev in mladenk, ki sedaj tekmujejo pred posebno komisijo na ta način, da morajo prirediti govor o enem in istem vprašanju. Prva nagradu je brezplačno študijsko potovanje v Ameriko in sprejem v visoko šolo za politiko. — Slika nam kaže prizor s te tekme.
275
Stjepan Radić
Dne 8. avgusta ob 9 zvečer je umrl v Zagrebu voditelj HSS, Stjepan Radić. Bolehal .je, že dolgo let na sladkorni bolezni, ki se inu je potem vsled rane, prizadejane dne 20. junija, poslabšala in ga privedla do katastrofe.
Rojen je bil Radić leta 1871. v Prepaljevu pri Sisku kot kmetiški sin. Po dovršenih gimnazijskih študijah je nadaljeval pravne nauke v Zagrebu, v Pragi in v Parizu. Že kot dijak je imel stalne konflikte z oblastmi, v začetku tekočega stoletja je pa ustanovil z bratom Antonom Hrvatsko seljačko stranko. Bil je prvi hrvatski izobraženec, ki je šel med ljudstvo in ga začel buditi ter organizirati, toda ker tedaj hrvatski kmet še ni imel volivne pravice, .se pred vojno njegova politična stranka ni mogla razviti, pač je pa po prevratu njegovo gibanje vprav preplavilo vso Hrvatsko, da je postal nesporen voditelj in reprezentnnt svojega naroda. Bil je mož široke naobrazbe, toda brez jasne, stalne in premišljene politične linije, tipičen ljudski tribun in samo to. Želeti je, da bi njegova smrt Hrvate iz-treznila, da začno po dolgih desetih letih vendarle že s pozitivnim sodelovanjem na končni ureditvi našega skupnega doma.
K Slovenskemu biografskemu leksikonu 
Jakopič Rihard
(* 18691. slikar.
Jurkovič Martin
(1847—1926). nabožen pisatelj.
Frankopan Franjo Krsto
(1643—1671), hrvatski pesnik.
276
277
K 700 letnemu jubileju črnomeljske župnije
Črnomelj leži med rekama Dohli-čanka in Lahina. Pri sedanjeni Meko-vem mlinu se mesto precej zo/i. Ta ožina je bila svoj čas presekana tako. da je tekla Dobličanka tudi na tem kraju v Laliino. Čez globoko strugo se je prišlo v mesto po mostu, ki se je dal dvigati proti mestnim vratom. Na vse to spominja danes le Se ime, ki živi med ljudstvom, ki zove ta kraj ssulii mostc Najlepši prostor v mestu je glavni trg, ki ga obdaja na levi strani »komcnda«. zidana 1. 1655., na desni hotel Lakner, nekdanji grad in last gospodov Črnomaljskili, ozadje tvori impozantna stavba posojilnice, pred katero stoji vodomet. Od glavnega trga pelje glavna ulica, ki se konča na velikem železobetonskem mostu. Vzporedno z glavno ulico ste obe stranski ulici: »Farov-ška« in »Zadnja ulica<. Predmestje mesta Črnomlja tvorijo: Skadnje, Krština. Hrib, Starihovski konec in Kolnik. Nad hiše se dviga zvonik župne cerkve sv. Petra in zvonik cerkve sv. Duha.
Sodeč po spomenikih iz rimske dobe, je bila tukaj večja rimska naselbina in vojaška postojanka. Od 4. stoletja do začetka 11. veka ne dobimo pogleda v • zgodovino tega kraja. Z 12. vekom še le stopimo na jasna zgodovinska tla. L. 1165. je sezidal Oton Kraški na mestu, kjer stoji sedanji Stoničev dvor, grad ter ga imenoval Črnomelj. Njegovi potomci so se imenovali Črnomaljski gospodje. Rodo-viua Črnomaljskih gospodov je ena najstarejših narodno-plemenitih rodovin na Kranjskem. Člani te družine so opravljali pri deželnih knezih imenitne službe.
18. oktobra 1228 je ustanovil oglejski patriarh Bertold župnijo Črnomelj in dal tu ))osvetiti cerkev v čast sv. Petru. Od leta 1268. zasledujemo v Črnomlju nemški viteški red.
V listini z dne 24. januarja 1277 se omenja Črnomelj prvič kot trg, 1. 1407. pa je bil povzdignjen v vrsto mest. Od tega časa je bil Črnomelj močna trdnjava proti Turkom, ki so ga velikokrat napadli, toda premagali ga niso nikoli. Že pred letom 1500. je imelo mesto Črnomelj svojo šolo. v kateri so se učila latinska, ćirilska in glagolska pismena.
Ko .so 1. 1580. dogradili trdnjavo Karlovac, se je vojaštvo preselilo iz Črnomlja tja. Z njimi se je poslovila od Črnomlja sreča in blagostanje. Mesto je jelo pešati in propadati. Se le. odkar je stekla mimo Črnomlja 1. 1914. železnica, je začelo novo življenje v njem. Sedaj je Črnomelj vsled svoje ugodne lege središče Bele krajine: je sedež okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in davčnega urada. Poleg lepo se razvijajoče lesne indu-
strije in obrti, je sedaj v obratu tudi rudnik na Kanižarici. Mesto Črnomelj čaka .še lepa prih(wlnost.
Ustanovitelj župnije v Črnomlju, oglejski patriarh Bertold, je zasedel visoko mesto 1. 1218. Njegova škofija se je raztezala od reke Livence v Benečiji do Drave in do Kolpe, razen tega je bil pa tudi svetni vladar Furlanije, Istre in Kranjske marke. Bil je eden izmed onih redkih patriarhov, ki so se jako zanimali tudi za slovenski del svoje škofije. Sam se je pogosto mudil v naših krajih in vneto skrbel za dušni blagor svojih slovenskih podložnikov. Ker vsa Bela krajina sploh še ni imela nobenih dušnih pastirjev, je ustanovil s pomočjo svoje pobožne svakinje, Zofije Višnjegorske. leta 1228. župnijo Črnomelj in ji podredil štiri podružnice: Tri fare pri Metliki (ki je tedaj še ni bilo), Vinico, Semič in Podzemelj.
Ustanovna listina, ki jo objavljamo v sliki, se glasi v slovenskem prevodu:
»V imenu svete in edinstvene Trojice. Amen. Ker smo po božji previdnosti in blaženem Petru, namestniku Kristusovem, zato prejeli pastirstvo in vlado duš. da jih ne vodimo samo, ampak jim tudi koristimo, moramo z veliko previdnostjo in skrbjo paziti na to, kar se tiče zveličanja vernikov in časti božje ... Zato mi, Bertold, po božji milosti patriarh oglejske cerkve, naznanjamo v vednost vsem sedanjim ljudem in prihodnjim potomcem, da smo, nagnjeni po pravičnih in razumnih prošnjah preljubijene naše sestre Sofije, pobožne mejne grofice istrske, ki )o božji volji nima potomstva in je zato Aristusa. edinega sinu Marije, si izvolila za dediča, ljudstvo v okraju Metlika, ki je bilo zaslepljeno po zmotah in je posnemalo poganske tmvade, pridružili naši cerkvi, in čredo, ki je bila zgrešila pravi hlev. zopet pripeljali na pot resnice. Ukazali smo, da se v tisti deželi, na kraju, ki se imenuje Črnomelj, posveti cerkev v čast sv. Petru, prvaku apostolov, in smo ji pridružili kot materi in učiteljici štiri cerkve, ki leže v njenem okrožju. Te v Kristusu ustanovljene cerkve je imenovala naša sestra v zveličanje duše svojega soproga, mejnega grofa istrskega, našega brata, in v svoje lastno zveličanje obdarovala z bogatimi posestvi in je desetino te dežele po navadi rimske cerkve, ki je vseh glava in učiteljica, prepustila oglejski stolici, tako, da vsi, ki imajo v posesti imenovano desetino, morajo njo od nas ali naših naslednikov dobiti v fevd, imenovana naša sestra in njeni dediči pa imajo pravico patronstva.« (.Slede podpisi prič.) Ta listina je bila izdana 18. oktobra 1228.
"Partija iz Črnomlja
na levi most čez  Dobličanko,  na desni cerkvica sv. Duha.
Na levi:
Ustanovna listina čr-nomclfsRe župnije
ki se hrani v central, arhivu nem. vit. reda na Dunaju.
Spodaj:
Dr. Covro Hacin
črnomeljski okrajni glavar.
Pogled na Črnomelj
Tamošnja župnija, ena najstarejših v ljubljanski škofiji, obhaja prihodnjo nedeljo 700letnico svoje ustanovitve. — Na levi: Semič; na desni: pogled naPodsemel/, nekdanji podružnici črnomeljske ' župnije. — Na levi sliki je po pobočju hriba len" videti zidanice sredi tamošnjih Vinogradov,
Pogled na glavni trg v Črnomlju
Na desni:
Pogled na velUci oltar
črnomeljske župne cerkve. Spodaj:
Karel MUller
črnomeljski mestni župan.
278
V deželi sveta
Ni je bilo časih hvaležnejše dežele  za najrazličnejše pust()h)vce vseh narodov, nego Alaska, severno-zapadni del severnoameriškega kontinenta. Dežela sama, ki je velika za šest Jugoslavij. je gorata. Gorovja pokrivajo ledeniki, doline so večji del leta zametene z debelim sne-geni in le po nekaterih redkih delih poleti toliko sko[)ni. da je mogoče gojiti nekaj skromnega poljedelstva. Pretežna večina dežele izgleda večji del leta kot tipična severna snežna puščava, zato nima niti toliko prebivalcev, kot Ljubljana.
In vendar so hiteli časih sem tisoči in tisoči iz vseh delov sveta iskat sreče, hitrega bogastva. Alaska je namreč znana po svojem bogastvu zlata, ki ga vsebujejo tamošnja gorovja in naplavljajo s seboj reke. Zlasti proti koncu prejšnjega stoletja so odkrili ob nekateriii rekah obsežna zlata polja, kjer je bilo dobiti polno večjih in manjših zlatih zrn, zato so hiteli sem od vseh vetrov razni postopači, pustolovci, skrahiranci itd., da bi s čim manjšim trudom obogateli čez noč. Na stotine povesti in [)otopisov v vseh jezikih nam bolj ali manj nazorno in resnično popisuje življenje te mešanice naroilov in značajev, ki so si v teh samotah sami pisali zakone in ustvarjali docela samosvoj družabni red. Tudi Slovenci smo dobili nedavno lepo povest iz tamošnjega življenja, ki je izšla pod naslovom »Kristov Dimač< v Mohorjevi knjižnici.
Dežela je bila časih ruska, a ti so jo prodali leta 186?. Združenim državam. Te so pa leta 1921. prcpo-vedal(! nadaljnje iskanje zlata brez oblastnega dovoljenja in od tedaj nekdanja romantika naglo ponehu-je. Osnovale so se razne kapitalistične družbe, ki začenjajo na industrijski način izrabljati tamošnje ogromne naravne zaklade, ki jih odkrivajo še vedno nanovo. V nekaj letih bo gotovo zunanje lice Alaske že precej drugačno, nego je bilo dosedanje in ki nam ga kažejo slike.
Znana je Alaska tudi zaradi ko-žuhovine. Sk<)ro ena tretjina svetovne produkcije dragocene kožu-hovine izvira z Alaske. Zlasti cenijo tamošnje bobre, srebrne lisice, medvede i. dr. —
Por/ Melcsanđcr, najvažnejše ribiško pristanišče na Alaski. — Z jadrnicami, ki jih je videti na sliki, love domačini predvsem losose.
Na levi :
Dolina reke Senana, tipična pokrajinska slikaz Alaske spomladi.
.Spodaj :
Vasta vprega, najvažnejše prometno sredstvo na Alaski.
Na desni : "Druilna 3 MasKe, mož je
belokožee, žena Eskimka.
Spodaj :
Lđen natvecfiO »ooielov<< na MasUI, Rainey-Hotel, na istoimenskem prelazu. Čaj s 5 koščki kruha stane tu 250 dolarjev, prenočišče za 1 noč 8 dolarjev (v New-Yorku \ ó—2 dolarja).
279
Janko Petrič
priljubljeni župnik ene največjih slovenskih fara. to je šentpeterske v Ljubljani, ki je obhajal 15. avgusta ">0 letnico svoje nove maše; v župniji deluje že od 1. l')i)b.
Pogled na vas Gornje Jezero pri Ceritnici
ki jo je v nedeljo 5. avgusta popolnoma upepclil strahovit požar. Od 3i hiš jih je pogorelo do tal 26 z vsemi gospodarskimi poslopji vred. škoda je cenjena na pet milijonov dinarjev. Prebivalstvo se nahaja v silni bedi. Pomagajte!
Klinopis! Kdo ga bo prebral? Poskusi, ni tako težko! Nagradi za reševalce:  1. Trunk: Amerika in Amerikanci, 2. fiaar: Zadnja pravda.    -^uxi-f ¦¦. '   s-
Rešitev uganke v št. 33. Slika jasno kaže, kako moreš z eno jotezo spraviti vsako točko v svoj kvadrat. Začneš tudi lahko vjerkoli. Rešitev je dospelo 205: za prvo nagrado je bil izžreban Fr. Hočevar, Dorniki 17. p. Smlednik, za drugo pa li, ^i,;,       J. Farkaš, Sv. Jurij ob ščavnici.     ^ n  iMT'f i
Sergej Minclov: 
Car Berenđej.
(Povest iz sibirskega pragozda.) VI. POGLAVJE.
Vedenej Savič se je prekrižal in prečital tiho molitev pred spancem: »Da voskresnet Bog«*: potem je že bolj.še človeku pri srcu sredi noči in v tajgi!
Medtem sta ležala Grigorij in Nilka drug poleg drugega na dohi, na peči, v topli hi.ši, in se pogovarjala. Bogata ni bila ta zakajena in mala hi.šica. Saj ni bila kmetija, lovec je bil tu doma. Pri hiši sta bili ostali dve ženski z dekletcem. Gospodar z malim sinom je bil že tretji me.sec na lovu v tajgi: pozimi se tam največ zasluži! Kadar pa prične z jelk kapljati, se napotijo vsi pravoslavni na smučeh, z zvrhano polnimi sankicami proti domu. Spomladi se divjačina prelevi, in že nima tega pravega krzna!
Grigorij, Nilka in voznik so povečerjali s svojo zalogo; na poti se vedno razdelijo živila na vse sani.
pa so se spraAili spat. A čeprav so se takoj ulegli, ni hotelo >iti spanca; poslušali .so burjo. Joj. kako je drmala po oknih in vratih, kako je tulila v dimniku, kako prosila noter! Včasih .se je vzpela kakor velikan od zemlje do neba in treščila v steno tako, da se je vsa bajta pretresla. Potem pa je planila zopet proč... tulila, tožila... sesula se je po stepi kakor ti.soč tulečih volkov!
Na mizi je brlela v železno stojalo zataknjena brezova luč, oglje se je prasketaje sesulo v skledo z vodo. Starka, mati mlade gospodinje, je sukala jovesmo preje ob okencu. Poleg nje je ležalo na clopi dekletce, si bilo podprlo z roko glavico in po-slu.šalo: babica je pripovedovala pravljico. Tudi fantje so radi poslu.šali.
... Kaj vem, kdaj je bilo, točas je živel lovec — je pripovedovala starka: — revež je bil, nikoli ni imel sreče. Drugi lovci so se vrnili iz tajge s polnimi .sanmi kunjih in soboljih krzn. V njegove pasti pa so se ujeli samo kolonki pa lisice\ A nekega dne
' »Naj vstane Bog in se razprše njegovi sovražniki .. Izginejo naj ko dim, kakor izgiue vosek pred ognjem...«
' Kolonók, -ka (Mustela Sibirica) je neka manj vredna vrsta kune.
280
Modni Kotiček
: \     Pozno poletje in jesen.
Današnja moda, ki Iioče biti predvsem samo eno : mladostna, ne dela nobenih razlik med mlajšim in starejšim ženstvom. Vsekakor se starejša žena dobrega okusa ipak ne bo kosala s 15 letnim i deklicami v krat-kosti kril, a pametna mati bo svojo hčerko oblačila čim enostavneje. Ravno v enostavnosti se da najbolje uveljaviti dober okus in zmisel za modo.
Za večerne prireditve se pa sme tudi mlada deklica obleči z nekoliko več fantazije. Kot okraski prihajajo vpoštev aplikacije, ročno in strojno vezenje, gubice, obšivi itd.
Naša slika kaže nekaj velikomestnih vzorcev za dekliške večerne obleke. Na prvem vzorcu vidimo , enostavno oblekco v obliki žemperja z dolgimi rokavi. Edini okrasek so aplikacije. Temeljno barvo si mo-
ramo predstavljati kot lešnikovo rjavo, aplikacije v obliki listov so otenjave barv jesenskega listja od rožno zelene do temno rjavo-rdeče.
Vzorec je pa kakor rečeno zamišljen le kot paradna obleka za večerne prireditve. Drugače pa izborno služijo pletene oblekce, ki si bodo letos osvojile še širše polje posebno med dekliškim svetom. — Naš tretji vzorec predstavlja tako oblekco ; žemper ima obliko telovnika in je okrašen z gumbi. Vsekakor so žemperji v ohlapnih oblikah mnogo okusnejši. Novost pri pletenih oblekah bi bila v tem, da sta krilo in žemper različne barve. Preko pletene oblekce pristoja ohlapen, vihrajoč plašč (ranglan) brez gumbov; žepi so vrezani in segajo na notranjo stran. Na ovratniku je pritrjen šal, katerega en konec visi prosto, brez pentlje.
Drugi vzorec predstavlja prome-nadno oblekco za deklice. To je kostim z žemperjem, okolu vratu šal, ki je na koncu okrašen s krznom.
Zadnji vzorec je stilna obleka za svečane prireditve. Kot materijal prihajata vpoštev posebno taft in til. — Zgornji del je čisto gladek v zmislu nove modne smeri, ki jo uvaja Amerika. Krilo je iz treh obrobljenih, zvončkastih volantov. Za tovrstne oblekce je treba izbrati vedno le najnežnejše barve.
Povoščena peresa
kot okras za klobuke so novost, ki se bo brez dvoma hitro • prikupila. Pero se vtakne skozi klobučevino, kar učinkuje zelo brhko. Naša slika kaže novo obliko klobukov s povoščenimi peresi kot okraskom.
Volneno vezenje
na otroških oblekcah. naj bo' še tako enostavno, učinkuje kar naj ljubke je. V zadnjem; 'času so priljubljeni precej ' veliki motivi, posebno stilizirane cvetke. Naša slika kaže tako otroško oblekco, okrašeno' s cvetovi ivanjščice.
je prišel v tajgi na čuden sled, nikoli še ni videl kaj takega! Lovec sc je hudo začudil in nastavil past. Zvečer jo je prišel pogledati, pa je videl, da sc je ujel sobolj, pa še kakšen: neznansko velik je bil, kakor baržun temen in svetlikal se je kakor srebrn! Lovec je že dvignil roko. hotel ga je ubiti, sobolj pa je začel govoriti s človeškim glasom: — Prizanesi mi, pusti me živeti! Nisem navaden sobolj, temveč sobolji car. Prinesem ti nezaslišano srečo za vse življenje ...
Kakor potoček žubori pravljica, brni vreteno in iz teme se prikrade dremavica ter spanec...
Po burni noči je prišlo tiho in solnčno jutro. Niti peresca ni bilo na nebu. V tajgi je bilo vse tjlio. Cedre so mirno stale. Muzale so se samo v sive brade, se spominjale, kaj vse se je govorilo in storilo ponoči.
Komaj je pomežiknilo rumeno soinčece vrhuncem dreves, so že priletele iz tajge Vedenej Savi-čeve sani. Voznik se je bil razgledal okoli. — Glej ga! je rekel, spj smo prenočili tik zraven naše poti! Potemtakem so nas nemara hoteli konji potegniti nazaj ?
— Menda bo tako! — je rekel poslovodja. Medtem pa je gledal vedno naokrog: ali ni videti kje kakega čudnega klanca, ali ne zdijo kje pod snegom izgubljeni tovariši s konji vred? Ne, nikjer ni bilo slutiti kaj takega. Stepa je bila kakor miza gladka in tako je bila bela, tako se je svetlikala
kakor mašni plašči na velikonoč! Naredili so kakih pet verst, voznik je zaklical »tpr-ru? in ustavil konje: — No, na sled smo prišli, gospoda trgovca! Ali se niso tu vozili naši ljudje?
Vsi so skočili iz sani in pričeli ogledovati sneg. Prav razločno je bilo videti svežo sled od sani . . . Vedenej Savič si je zastrl pred solncem z dlanjo oči in pogledal naprej: ali ni tam koga videti? .\i . .. povsod je bila sama bela stepa.
— Naši ljudje so bili! — je zakričal Mikita: šel je najbolj daleč za sledom.
— Da bi bilo res! — se je odzval Vedenej Savič: — odkod pa to veš?
— Nihče drugi ne more biti. Videti je, da sta zraven skakala dva psa!
— Seveda, naši so! — mu je segel v besedo voznik: — kdo naj bi se še tu vozil s psom? Potemtakem so morali prenočiti na pristavi, saj tudi sled vodi odtam!
Poslovodji se je videlo na obrazu, kako mu je odleglo. — Dobro bi bilo, če je res tako! — je spregovoril. Srce mu je tako poskakovalo, ko da mu je drugič storil Matvej Palic veliko veselje.
Vsi so se usedli v sani in se peljali naprej. Tudi voznik in Mikita sta bila zadovoljna. Vsi so sedeli in se smehljali.
— No, pa poženi! — je rekel Vedenej Savič.
(Dalje prih.)
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani