. štev. V Ljubljani, v sobot 17. januarija 1874. Letnik II. Inserati ne sprejemajo in velj& tris topna vrsta: 8 kr., Če se tiska lkrat, 12 „ „ |) M ^ II 15 „ „ „ i, 3 ,, Kolek (stempelj) »nese vselej 80 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno imanjSa. Rokopisi se ne vračajj, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opiavništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trga h. St. 163. Politični list za slovenski narod Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 ., — ,, za četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kri za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljau velja 60 kr. več na leto. VrednKtvo je na stolnem trgu hiS. It. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Španjska in liberalizem. Španjsko ljudstvo se je bilo eno ined prvimi vdalo spačeni umni oliki, ki pod imenom liberalizma ostrupi in razje vse, kar se jej vda. Ko sta 1. 1820 Quiroga i Riego na čelu Afrancesados-ov podpihovala armado k uporu, izvolila sta si s ptujim denarjem podkupljena šuntarja lep, od ta čas pa tako oskrunjen naslov »liberalcev", zvesto ostale pod-ložnike pa sta pozivala,,servilce." Petdeset let se je od tačas šopiril ta »liberalizem' na polotoku in vzročil tako razrušbo, da so se popolnoma zgubili pojmi o patriotični dolžnosti in politični časti. Če hočemo razumeti najnovejše dogodke v Madridu in njih nasledke v pokrajinah, moramo se nazaj ozreti na zgodovino teli 50 let in v poštev vzeti, kako je ničvredno „liberalno" gospodstvo spremenilo španjsko ljudstvo. Pod svojimi postavnimi kralji in starimi zgodovinskimi ustavani bilo je to ljudstvo bogato mogočno in ponosno. Španjec je šel celo za plugom s plaščem, klobukom in mečem, liberalizem pa je to ljudstvo spremenil v revno, podkupljivo, nesamostojno množico. Ta spridenost se je pričela iii sicer od zgoraj od predstola, tako »libeialuo" iu tako neči-merno, da je sedaj komaj še kaj spriditi mogoče. Pred vsem se je odstranila najviša avtoriteta v državi, postavni kralj, kterega je Španjec Čislal z verskim spoštovanjem, in kraljevo vlast si je bila prisvojila prekanjena Kristina v imenu svoje nedorasle hčere Izabele. Ko se je tako prelomilo kraljevsko pravo, sledila je nezakonitost za nezakonitostjo. Cerkev se je obropala, družinski in obrtniški red raz-vezoval, ustava vsako leto premenjevala in odstranjevale se pokranjinske pravice. Državni novci so se tratili, državne pogodbe se niso spolnovale, štibra je rastla, šole stale so zaprte, ljudstvo je božalo in divljalo, korupcija, od dvora izišla, se je razširjala v zmirom veče kroge in naposled skoro objela ves narod. Pod nenravno in nejako vladarico Izabelo tekmovali so politični veternjaki in ljubljenci, drug me-mo druzega slabeji, za vodsto državne uprave, pa ne da bi s tem zadostovali opravičeni ali pregrešni častiželjnosti, temveč da bi si napolnili žepe z državnimi denarji. Revolucije, razglasi (pronunciamento) in dvorni upori so si sledili v čedalje veči hitrici. Spočetka so se drzno izpeljevali z orožjem v roki in uporniki se niso bali za življenje. Kmalo pa dobila je dobičkarija, ktira je bila vzrok vsega prej imenovanega početja, nizek in nečiiuern značaj. Če so kakega ministra spodriuili s stola, šel jc smejč z napolnjeno vrečo proč, k večemu z mislijo, da zna pri priliki še kedaj pospeti se nazaj. Njegov naslednik ni bil nič bolji skrbel je le za se in za svojce in odstopil potem prostor pri dobro natlačenih jaslih zopet drugemu. Pri eni tacih sprememb morala je pa tudi kraljica narediti prostor; zakaj? tega ne ve nihče natanjko povedati. Potem se je igrala komedija z laškim princem Don Amadejem, kteri seje 11. februarija preteklega leta umaknil republiki. Pa že 24. aprila padla je prva njena ustava po Castelarju in njegovih druž-nikih in zdaj se je njim enako zgodilo. Nekoliko polkov se postavilo je pred palačo »souverfinih kortesov"; častnik vstopi v zbornico in izroči predsedniku pismo, v kterem se kortesi ,.prosijo", naj se razidejo; oni to store; kričači „slavepolne ustaje" pa po telegrafu naznanijo svetu, da so nastopili vlado in reč je dognana. Tako globoko seje pogreznilo španjsko ljudstvo, tako prazno je iu neimajoče nobenega čutstva za pravo, svobodo, samostojnost in čast, da sme tako sramotno vsakdo ž njim igrati in iz jarma vprezati ga v jarem. Španjska je sedaj ravno na tistem mestu, kakor pred štirimi leti, ko je morala Izabela pobegniti iz dežele; v socijalnem in denarnem oziru pa je tako revna, kakor še nikdar ne, odkar stoji. To je sad duševnega propada, s kterim vedno in vselej neha liberalizem, ki vse izpodje in vse razruši, ki zna le podirati, nikdar ne pa vtrditi omaliajoče države ali v blagostanju ohraniti naj mogočnejšo in naj srečnejšo. Španjska to britko skuša, vendar pa je tudi za njo še nekaj upanja. Mala krajina baskiških dežel se je znala odtegniti „liberalni" poplavi in ohraniti si pod zaštitom svojih Fuerosov zdrave položaje. Tam je še doma lojalno čutstvo, cerkveno žitje in ljubezen do svobode; zato ima tam postavni kralj Karlos naklonjenost in pomoč, in zato je samo od tam mogoče oživljenje nesrečne Španije. Podlistek s« Mladi Ladis. (Povest iz sedanjega časa; poslovenil I. 8. Gombarov.) (Dalje.) Katreja je vlekla dekle za seboj v hišo in tu ste se vsedli in pogovarjali. „Glej, Micika", pravi Bolnarica, „Ladis je zapovedal, da mora v gornji hiši proč vse staro pohištvo, kterega še imam od svojega očeta; on bo iz mesta novo in bolj gosposko poslal To staro ropotijo sežgite, je rekel. In ker sem jaz hudo nasprotovala, je rekel, naj spravimo k vinogradu, kar nas je volja, za ondi je še dobro". „IIm,", pretrga Micika Katrejino pripovedko. „Potem je naročil, naj se ves hram olepša; zdaj je preveč priprost in starinsk. In vendar je naš liram najlepši v celi okolici. Ladis je vendar rad imel poslopje, ktero je kakemu gradu podobno." „0n bi pač rad hišo, kakoršne so po mestih". In Bog ve, kdo bo potem tu stanoval? „Ah, Bog nas varuj vsega hudega; jaz se zmiraj bojim. Če enkrat kdo navdan sedanjega duha začne popravljati in predelovati, ne more nikoli nehati, ker ima vse za slabo, kar je bilo poprej izvrstno. Jaz pa tega ne bom mogla gledati. Če Ladis tukaj vse po mestni šegi uravna in vse zavrže, kar je meni ljubo in drago, kar mi zbuja veliko prijetnih spominov, tedaj tukaj ne ostanem. Jaz tega ne bi mogla prenašati." „To vam pritrdim, teta! Tudi jaz ne bi ostala. Toda žalostno je, če se mati mora umikati zavoljo nehvaležnega sina. No, pa za vas, teta, še se lahka vse na dobro obrne, za me pa je vse proč. Za me je proč veselje in sreča in najbolje bi bilo, ko bi nmrla." „Zaupaj na Boga, ljubo dete, on te ne bo zapustil. Čas zaceli tudi srčne rane. Ti si še mlada in zdrava; za te hrani bodočnost še veliko skritega. A poglej mene, ki sem stara in slaba in kakor sama vidiš, — od celega sveta zapuščena." „Jaz vas nikoli ne bi zapustila, ko bi ne bila prisiljena. Kako rada bi pri vas ostala! Pa kakor je zdaj z menoj, pač sami vidite, da v ta hram več ne morem priti. Danes sem vas tukaj obiskala zadnjikrat." Katreja dolgo ni nič odgovorila, naposled pa z nekakim britkim glasom reče: „Morebiti da tukaj, v tem hramu. — Pomisli nekoliko, kar sve govorile. Bog te obvari!" Težko ste se ločile. Obema se je zdelo, da tako britkega trenutka še. niste preživele. V. Čez nekoliko dni je dobila mati Katreja od svojega sina list, v kterem jej naznanja, da je neka družina iz mesta prvo nadstropje najela za poletno prebivanje, in da bo kmalu vun se preselila. On je pogodbo z jako pogod-nimi pogoji sklenil, in nadja se, da bo mati sprejela to družino prijazno. Prav za prav zoper to Bolnarica ni nič rekla, čeravno jej ni bilo po volji, da bodo tuji ljudje prišli stanovat v njen hram. Ali ker Ladisu ni veliko zaupala, je za to pogodbo iskala raznovrstnih vzrokov. Na videz je vendar potrla vse skrbi in dvome in mirno pričakovala, kar ima priti. Nekoliko dni pozneje se res že pripeljajo veliki vozovi pohištva po cesti proti vasi in pred Bolnarje-vim hramom obstojijo. Vaščani še kaj takega niso videli. Ker je že večer bil in so bili ljudje iz polja že domu prišli, zbirali so se v velikem številu okoli voz, kar je Katrejo še bolj jezilo. Po svojem priprostem ponižnem mišljenju se jej je strašno zdelo, ako bi si ljudje mislili: »Glejte, komaj so starega poštenega Bolnarja odnesli iz hrama, vozi se že v njo hudič napuha in prevzetnosti". Take misli bi bile res morale obhajati ljudi, ki so vse to gledali; vaščani so le zijali videti, kako so raznovrstne polirane in umetno rezane stole, mize, postelje in celo glasovir pazljivo sprav- Avstrijsko cesarstvo. Slovenske tleiele. Iz LJubljane, 15. jan. „Narod" od 14. t. m. povdarja, kako je dr. Zarnik pri letošnjih sejah deželnega zbora enkrat izrekel željo, naj bi že nehali boji za narodnost, naj bi ne bilo več take stranke, ki je v djanji sovražna naši „narodni eksistenci"; naj bi se pač morda ločili v liberalce in neliberalce. To se pravi, „Na-rodovci" bi se medeno radi sklenili zoper katoliško reč, samo da bi ustavoverci hoteli po slovensko „bev" ali .,mev" zagolčati in bi potem oboji skupaj naš narod „omikovali" v „Tednikovem" in „Tagblattovem" pomenu. Toda ta „oinika" ni nič druzega, kakor dokončni pogin pretvezane „narodne eksistence". Brezverci še nobenega naroda na zemlji do razcveta povzdignili niso in tudi slovenskega ne bodo, pač pa bi pospešili njegov „verski in narodni" pogin. Slovenci, ne poslušajte čivka-nja tacih tičev. Zedinite se vsi, pa ne v liberalnem, ampak v katoliškem taboru. Iz Dolenjskega , 11. jan. (Oporekovanje civilnemu zakonu.) Sedanji čas se veliko sliši in bere o civilnem zakonu, kakor da bi prosto ljudstvo ne imelo druzih želj in skrbi in bi bilo Bog v6 kako vneto za civilni zakon. Pa slovensko ljudstvo, in še posebno mi Dolenjci, smo vedno zvesto vdani sv. katoliški veri in ne maramo za civilni zakon, ampak ga popolnoma zavržemo. Katoliška cerkev je od nekdaj imela in še ima sv. zakrament zakona, kterega je Bog sam prvima starišema v raju postavil. Tam je bila prva poroka, kteri je bil Bog sam priča in ktero zvezo je Jezus potrdil in povzdignil v zakrament. Oblast sv. zakramenta deliti pa je Jezus dal aposteljnom in njih naslednikom, nikakor pa ne posvetnim Jučnjakom, kantonskim glavarjem ali županom. Župan, ki dostikrat komaj zna brati, naj bi namesto g. fajmoštra ženinu in nevesti bral zakonsko prisego (morda celo po latinsko?), to bi se nam prostim ljudem zdelo kaj smešno in imeli bi tako poroko za neveljavno, ali da po domače povem, za cigansko poroko. Vi liberalci, ki hočete biti naši vodniki, svetite nam naprej, dajte svojim sinovom in hčeram civilni zakon, in če bomo čez kaj let videli, da bo ljali v hram. Kako se je vse bliščalo in lesketalo ! Pa Katreja je imela zastonj strah, da bi jo ljudje kaj pikali. Gledali so pač, čudili se in molčali. To je bilo nenavadno, ker znano je, kako rad se ubožec maščuje nad bogatinom z ostrimi besedami in hudobnimi opazkami. Ali so vedeli, kaj o tem mati Katreja misli, ali pa je že javno mnenje o Ladisu bilo tako dobro, da si nihče ni upal nič reči? Na tihem je Bolnarica godrnjala in zdi-hovala, ko je morala staro pohištvo za nekaj časa spravljati na dilje, novo pa pomagati v red postavljati. Videlo se je, da je v tem kaj spretna in da ni bila iz nevednosti zoper gosposko pohištvo, ampak le iz ponižnosti, ker se jej tak lišp ni zdel dostojen za kmečko gospodinjo. Zdaj se je tolažila s tem, da je pohištvo tuje družine, ki za stanovanje plačuje. Ko je Bolnarica o tem še premišljevala, nastal je nekega dne med hlapci in deklami velik hrup. Pripeljali so namreč na velikih vozovih čudne stroje s kolesi, potači, šinjami, jermeni, česar še nobeden ni videl. Posebno so občudovali mašino za mlatev. Ko so jo drugi dan postavili in začeli mlatiti, je vse popustilo svoje delo in prihilelo gledat to čudo. Vse to se je vršilo, dasiravno Ladislava ni bilo doma. S stroji je namreč poslal zvedene može, ki so razlagali in kazali hlapcem in deklam, kako pri vaših princezinjah v svilnatih oblekah ta zakon držal, potem bomo tudi mi prosti ljudje z velikimi skoki koračili za vami! (Podpisanih je lepo število srenjskih mož.) $tstjnr*kn. Iz Gradca, 14. jan. Katol. pol. društva so poslala knezu Lichtensteinu, ki je bil, kakor znano, pri volitvah za državni zbor propadel proti c. namestniku Kubecku, 40 adres, v kterih se mu zahvaljujejo, da je bil pripravljen žrtovati se za pravice katoliškega ljudstva Štajarskega. Knez se jim je zahvalil v odprtem pismu, kterega je objavil v „Sonntagsboten" in jim zagotovil, da se bode vedno bojeval za pravico in za sv. katoliško vero. Naša konservativna stranka se lepo vtr-juje. Mnogo k temu pripomorejo shodi katoli-ško-konservativnih društev, pri kterih se ob enem zbuja politična in katoliška zavest. Tukajšnje društvo bode brž ko ne za 3. februar napravilo tak shod, k kteremu mislijo tudi povabiti priprosto ljudstvo z dežele. Govorilo se bode o stanju delavcev, časnikarstva in umetnije in upamo, da se bode ljudstvo, kakor vselej, prav v obilnem številu vdeležilo tega shoda. — V deželnem zboru so se 12. t. m. razgovarjali o novih zemljiščinih knjigah. Sklenili so, da si deželni zbor pridrži njih vravnavo, le malo govornikov je bilo za to, da se ta reč prepusti državnemu zboru. Sjt. Av*rij*ko. Z Dunaja 13. jan.-Nedavno je na svitlo prišla nova brošura: „die Lage des niedern Klerus in Oesterreich", se ve anonimna. Pisatelj vse sedanje zametuje, vse hoče prekucniti, zabavlja zoper semenišča, zoper škofe, škofovsko oblast in rešenje edino pričakuje le od državne oblasti. Cerkveno pravo Čisto uničuje in cerkev izdaje državi, jo postavi celo pod državo. Nazadnje stavi nektere predloge: „Privatni patroni naj se spremene v cesarske, semeniške predstojnike in bogoslov-ske profesorje naj bi edino le imenovala državna oblast, zmožnost za samostojno pastirsko službo naj bi skazala spričevala bogoslovskih študij, večletna služba in pa državna skušnja. Všeč mu je postava, ktera škofom jemlje sod-nijsko oblast in obljubi brambo kleriku, ki se noče podvreči škofovi razsodbi, zato stavi imajo kaj narediti. Eden hlapcev, Jaka po imenu, je bil pismeno od Ladisa postavljen za oskrbnika in vodnika pri teh novih gospodarskih poskusih. Jaka je bil že od nekdaj v posebni milosti pri Ladisu; le on je smel gledati ga in opazovati, kadar je v počitnicah doma risal ali malal. Dokler je bil Ladis v mestu, je zavoljo gospodarstva le Jaku dopisoval; in če se je kaj posebnega dogodilo, moral mu je Jaka naznaniti. Zdaj, ko je Ladis sam gospodar postal, je Jaku pšenica cvetela. Kmalu so vsi vedeli, da je Jaka desna roka Ladisova. Čeravno materi Katreji nikoli ni odrekel dostojnega spoštovanja, godilo se je vendar pri hramu vse po njegovih ukazih. On je najel tudi vrtnarja, ki je prazni prostor pred hramom spremenil v lep vrt in poti po vrtu posul z belim peskom. Cesto do hrama so morali prestaviti bolj nazaj za hram, ker ni lepo, da bi vozili seno ali celo gnoj memo vrat. Tako je bilo vse po Ladisovi volji „v red postavljeno". Hram je bil pobeljen, vrata in okna pobarvana, na oknih nove polke, da je res bil videti, kakor kak gradič med drugimi lesenimi ali na pol podrtimi kočami. Zdelo se je, kakor da bi celo Katreja je z nekakim ponosom vse to opazovala, a v srcu je nad vsim tem občutila več žalosti, nego veselja. (Dalje prih.) predlog, „dass eine Atnovirung, Versetzung, Bestrafung eines Geistlichen nur aufErkennt-nis eines k. k. Gerichtes nach gehoriger straf-gerichtlicher Procedur vor gepriiften Itichtern i m Namen seiner Majestttt stattfinden moge." — Kajne, lepi predlogi? In stavi jih „eineraus dem niedern Klerus", kakor se pisatelj podpiše. Pravi se, da je zgodovina učiteljica; ta kaže, da je cerkveno življenje, da so dobri nravi, red in blagostanje zmiraj pešali, kadarkoli je državna oblast hotela cerkev in njene služabnike po svoje reformirati, da se je pa vse življenje nravno in vidno dvignilo ter oživelo, kadarkoli država ni ovirala cerkve popravljati človeške napake in slabosti, ktere so se jej vrinile in se jej zmiraj vrivajo, po svojih zakonih neodvisno od države. Enaki vzroki pa imajo zmiraj enake nasledke. Pustite cerkev na miru, ne zadržujte jej prostega gibanja, pustite, da njeni duh vse kroge prešine in videli boste, da se bo pričelo novo življenje. Sploh bi pa ovo brošuro bogoslovcem in vsem duhovnom priporočil, da bi jo prečitali in pre-vdarili. Res, vsak želi, naj se vse popravi, kar se je vrinilo slabega, naj se vse le vedno boljša — toda poprav od naznanjenih strani si nihče ne želi, naj se še toliko hlinijo nižjemu duhovstvu in prilizujejo; „tiineo Danaos et dona ferentes." Ti darovi pa že očitno kažejo svoje roge, s kterimi hočejo predreti trdni zid cerkvene hierarhije, ter zatrositi v njo razpor in zaničevanje avktoritete — ker po liberalizmu smrdi. Naj še to dodam, da je nekdo, ki ima menda precej dober nos, jezuitom na Dunaju napovedal, naj počasi kopita zbirajo, ker do meseca julija bodo iz Avstrije prognani. Ministerstvo jih sicer prav iz srca sovraži, a ono samo bi jih še ne spodilo - toda na Dunaju so fotografi, kteri pruske prekrasne postave fotografujejo in ti hočejo ministerstvo prisiliti, da se jezuiti spode. O srečna Avstrija! Ko jezuitov več ne bo, potem ne boš v nobeni vojski več tepena, noben krah te ne bo več zadel, med in mleko se bo v tebi cedilo, nobenega pomanjkanja ne boš več trpela! — Cesar so 14. t. m. prišli iz Pešte na Dunaj ter bodo predsedovali ministerskemu svetu, ki bode pretresoval konfesijonelne postave. Vnanjim listom se z Dunaja piše, da cesar ministestvu ne bodo privolili državnemu zboru predložiti jih. Vodja liberalnih ustavo-vercev pa, dr. Ilerbst, tišči iu sili ž njimi na dan. Ministerstvo bi ga rado pregovorilo, da naj potrpi, če bode pa vendar le stavil dotične predloge, pretilo bo neki z odstopom in propadom ustavoverne sisteme, in če tudi to ne bo pomagalo, skušalo bo z velikimi posestniki, Rusini, pravno stranko, in Poljaki pridobiti si večino zoper Herbstove predloge. Upamo pa, da se ne bodo vse stranke ministrom dale rabiti za orodje, saj pravna stranka gotovo ne; pri veternjakih Poljakih je po mnogih skušnjah to pač mogoče. Na vsak način pa je ministerstvo v hudi zadregi in nevarnosti; če namreč zmaga Ilerbst, spodkopana je veljava njegova navzgor, če pa zmaga ministerstvo s pomočjo konservativnih poslancev, zgubi zaupanje ustavovercev, ki mu bodo obrnili hrbet. Sicer pa se je agitacija za posilni civilni zakon tudi med občinstvom že pričela in prav po tistem receptu, ki se je pokazal tako izvrstnega pri odpravi konkordata in vpeljavi kon-fesijonelnih postav. Dunajski mestni odbor, se ve, stori začetek. Pravni odsek je namreč sklenil v odboru nasvetovati prošnje do obeh državnih zbornic za vpeljavo posilnega civilnega zakona, in ni dvombe, da bode ta nasvet z veliko večino sprejet. Občinski odbori raznih glavnih mest bodo sledili in cela druhal kon-stitucijonalnih in političnih društev se jim bo pridružila. Pravni odbor dunajskega mestnega sveta motivira svojo prošnjo z zadrego staro-katoli-kov, kterih je na Dunaju po njegovem mnenju že nad 1000 družin. V zadnjih 3 letih se je sklenilo 194 staro-katoliških zakonov, kteri so po postavi neveljavni in krščenih je bilo po staro-katoliško več ko 300 otrok, kteri so postavno nezakonski. Konfessijonelne postave tedaj ne zadostujejo, potreben je posilni civilni zakon, kteri je tudi iz mnogo drugih vzrokov postal neobhodno potreben. Liberalni listi se hudujejo, da se pravni odsek sklicuje na sta-rokatoličane, državnemu zboru pa bo prošnja zavoljo tega ravno tako dobra došla. Č<'*ka. Včeraj so se vršile volitve državnih poslancev za mesta. Ni dvoma, da so bili voljeni od staročehov priporočeni kandi-datje. „N. L." so že naprej napovedovali propad mladočehov. Vendar so ti v vsakem volilnem okraju stavili svoje kandidate in na vse strani razposlali svoje privržence, da bi obdelovali volilce za mladočeske kandidate. Opravili ne bodo nič, ampak še bolj pri ljudeh prišli ob zaupanje. Tirolska. O Šolskih postavah se v liberalnih krogih govori, da Stromnjer škofom ne bode dal le virifnih glasov v deželnem šolskem svetu, ampak jim tudi pripoznal pravico s svojim „Veto" uničiti vse sklepe. Pa stara „Pr." upa, da se bo razkrušila sprava o šolski zadevi, ker je s „Vat." istega mnenja, da šolska postava, ki dobi potrjenje briksen-škega škofa, za katoličane mora imeti potrebno garancijo, in da se bodo Tirolci v šolski postavi le porazumeli, če se postavno garantirajo njih zahteve. Nekteri listi so vedeli povedati, da so hoteli Lasser, Taaffe in Stremajer z razpravami o šolskih postavah Tirolski deželni zbor odvrniti, da bi ne bil oporekal neposred-njim državnim volitvam. Pa vse nakane so bile zastonj in zbor je 14. t. m. izrekel svoj protest proti volilni reformi. Odrska vlada je, kakor smo že povedali, zaukazala, da se preiskuje volitev v Pan-čevi. Madjarski listi namreč trdijo, da so Srbi med volitvijo zaprli nekaj madjarskih volilcev; pa to še ni dokazano, pač pa so madjari res zaprli nekaj nasprotnih nemških volilcev, da se niso mogli poslužiti volilne pravice. — Komisija enaindvajseterih je sklenila k posvetovanju dopustiti stenografe. — Tisza je v zboru vlado vprašal, kolik bi bil pomanj-kljej, če se ohrani sedanja sistema in koliko zneskov bi se moralo izdati. Szlavi je obljubil to pojasniti. Hrvaška. Naši bratje Hrvatje so jeli posnemati Slovence v tem, da so po našem društvu sv. M o h o r a, ktero pri nas že toliko let dela tako blagovitno za duhovno povzdigo našega naroda, osnovali si društvo sv. Jeronima za izdavanje spisov za prosto ljudstvo, ktero je že tudi spravilo na svetlobo nekaj prav primernih in koristnih knjižic in imelo bode 22. t. m. v dvorani nadškofovskega semenišča svoj letni shod. Konec preteklega leta pa so si vstanovili po braterni, ktero je Slovencem osnoval 1. 1852 ranjki Slomšek, da bi zedinili razkolnike k sv. kat. cerkvi, tudi Hrvatje društvo sv. Cirila in Metoda, kteremu je namen podpirati katolike obojega obreda blagotvorno ali materijalno in duševno, podpirati sploh Slovane na vzhodu. Znano je, kako hudo se godi vzhodnjim Slovanom sem ter tje po šolah in v cerkvi, in milovali smo že davno, da slavni Strosmajer ni storil kaj več ravno v tem oziru; tim bolj nas veseli to )lago početje, ktero je sedanji ban Mažura-nič naglo potrdil, in kteremu pokrovitelj je zagrebški nadškof Jos. M i hal o v ič, kije v to daroval že tudi 500 gl. Društvo je pričelo svoje delovanje z novim letom, sprejema hva-ežno stvari cerkvene in šolske, ki so še za rabo, vabi družnike, ki so vstanovniki, ako coj ali v desetih mesečnih obrokih plačajo najmanj 30 gl.. udje ali uredni članovi I. reda, ako vsako leto dajo l gl., II. reda 50 sld., in III. reda 20sld.; podporni družniki smejo biti tudi kristjani pravoslavni. Vstanovil se je vpravni veliki zbor, kteremu glavni predsednik e g. Alojzij Boroša, častni papežev kamernik in prof. veronauka na realki, pa odbor nad-škofije zagrebške, kteremu predsednik je gosp. dr. Štef. S p e v e c, profesor prava na akademiji v Zagrebu, podpredsednik g. Ivan Pli-verič, prebendar, tajnik g. Cvetko Rubetic, kateket, blagajnik dr. Uhlir, prof. realk v Zagrebu. Nadejajo se, da se napravijo tudi po drugih škofijah, n. pr. senjski in djakov-ski itd. odbori društveni, povrjeniki pa da bodo povsod gg. župniki; in ker je namen temu društvu res jako blag in potreben, mu iz srca želimo najboljšega vspeha, pa tudi obilne podpore med Slovani sploh ter posebej med Slovenci. Vnanje države. B*ru«ka. Ni še davno, kar je Bizmark pisal grofu Roonu ter mu čestital, da si prost te Jiudičeve godlje" (Teufelsgeschichte) in boš v pokoju lahko živel. Prav res hudičeva godlja je to, ktero meša Bizmark, in vidi se iz tega njegovega izreka, da mu borba zoper katoliško cerkev prizadeva dokaj nemiru in nepokoja. Vendar pa ne miruje, in ni zadovoljen, da se strahujejo in kaznujejo pruski škotje, znosil bi se rad nad francoskimi in spravil jih v zapor. Pa Francoska še ni tako slaba, da bi se vkla-njala poveljem Bismarkovim. — Iz Bavarskega došla poročila ne dajejo dvomiti, da so v 23 krajih zmagali katoliški kandidatje za državni zbor. — Nadškof Ledohovski, ki je bil za 14. t. m. poklican pred prusko cerkveno sodnijo, ni prišel. Š|»aiij*ka. Kertagena se je 13. t. m., pravijo, da vsled izdaje poveljnika poglavitne trdnjave, republikancem vdala. 2500 upornikov je na ladiji „Numanciia" pobegnilo v Afriko na Algiersko in so se v Kebiru vdali francoskim gosposkam. Med njimi so Contreras, Galvez in vsi udje uporne vlade. Upor v Kar-tageni je tedaj zadušen, a vnel se je v Barceloni je bode dal republikancem zopet dokaj opraviti. — Karlisti so iz Angleškega dobili 12 kanon, s kterimi streljajo na Bilbao in so že vzeli terdnjavo v predmestju Portugalete. Tudi Morionesu so v zadnji bitvi vzeli nekaj kanon. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. Deseta seja, 12. jan. Na Notranjskem za umrlim gospodom Korenom voljeni poslanec gosp. A. Obreza da obljubo in si izbere sedež svojega prednika. Dr. Costa interpeltge vlado, zakaj se na Notranjskem za 1873. leto ni nič davka odpisalo. Na dnevnem redu je prva točka poročilo finančnega odseka o prošnji deželnih uradnikov za povekšanje plače. Dr. Costa zahteva oziroma na to, da bi se razgovori utegnili dotikati osebnost, obravnavo o tem v tajni seji, dr. Zarnik in br. Apfaltrern pa ugovarjata in po kratkem v po poslušalcih zapuščeni dvorani se sklene, da se ima ta točka javno obravnavati. Finančni odsek predlaga po poročevalcu Dežmanu, da se ima le nekoliko plač pri dež. odboru povekšati, da se 4 službe praktikantov opuste in mesto njih vstanovijo 4 uradniške službe, ter da odslej imajo pri deželnih uradnikih nehati dietni razredi. Vname se dolga in živahna debata, dež. glavar odstopi predsedstvo namestniku gosp. Kozlerju in predlaga za ne-kterc uradnike višo plačo, dr. Savinšek ga podpira, br. Apfaltrern se izreče zoper nektere točke, posebno soper odpravo dietnih razredov, dr. Costa pa temu nasprotuje, ker dietni razredi pri dežel, uradnikih nimajo druzega pomena, kakor da se ti uradniki ozirajo na državne uradnike istega dietnega razreda in primerjajo svojo plačo s plačo onih, ter tako niso nikdar zadovoljni ž njo; tudi pri drugih dež. uradih ni teh razredov. — Kje bo li dežela denar jemala, če bomo vsako leto povek-ševali plačo uradnikov, kteri pa vendar-le ne bodo nikdar zadovoljni 1 Baron Apfaltrern stavi na to predlog, da bi sicer dozdajnim uradnikom ostali dietni razredi, a na novo bi se več ne dopustili. Dežman primerja stalne deželne službe z negotovimi privatnimi, ktere so res bolje plačane; iz tega izvirajo vedne pritožbe. Knkrat se mora ta stvar določno vstaviti, da ne bo vsako leto deželni zbor se imel le s povekšanjem plače uradnikov pečati. — Apfaltrernov predlog potem pade, predlogi finančnega odseka pa se )0 vrsti in le z nekterimi nevažnimi premem-bami sprejmo. Zavoljo pozne ure se potem seja sklene in obravnava ostalih toček preloži na drugi dan ob 9. uri zjutraj. Deželni zbor Šlajarski. V 17. seji 10. jan. je deželni zbor izrekel, da se naj mariborska okrajna sodnija loči v dve sodniji, kterih meja naj bo Drava. V Mariboru naj se pa tudi ustanovi nova okrožna sodnija. Potem je prišlo poročilo finančnega odbora, o hišah za uboge in neozdravljene bolne, za ktere je štajarska hranilnica darovala 300.000 goldinarjev. Taka hiša se je napravila v Vildonu in se zdaj zida tudi v Ptuji. Za hišo v Vildonu doplača deželni fond 14.550 gld. Deželnemu odboru se dovoli, da sme za hrano ubogih občinam računiti še manj kakor 35 kr. na dan. — Dalje se deželnemu odboru naloži, da pri vladi doseže pomnoženje okrajnih zdravnikov. Poprej je bilo na Štajarskem 19 okrajnih zdravnikov, zdaj jih je le 13. Pomanjkanje zdravnikov čuti zlasti slovenski Štajar, kjer so od prejšnjih 7 sanitetnih okrajev ostali samo trije. — Potem pridejo na vrsto razne prošnje. Prošnji Šoštanjskega okrajnega odbora, da se cesta od Šoštanja do Velenja vvrsti med okrajne ceste I. reda in se dovoli iz deželnega zaklada 2000 gld. za zidanje novega mosta čez Pako, se izročite deželnemu odboru, ki naj se o tej stvari poduči, in če je potrebno, privoli 2000 gold. iz svote, ki je odmenjena za podporo okrajnih cest II. reda. Domače stvari. (Vse ljubljanske šole) se bodo začele v sredo 21. t. m.; če bi se hoteli na koze ozirati, je rekel nek gospod zdravniškega sveta, morale bi šole prejenjati se za celo leto. Čudno, da gospodje še le zdaj pridejo do tega spoznanja. (Ljubljanski kavarnarji) so povekšali ceno kave od 10 na 12 kr. (100.000 goldinarjev zastonj) je dobilo ljubljansko mesto od dunajskega bankirja So-then-a, ker je prelomil pogodbo, po kteri mu je imel posoditi poldrugi milijon. Če bo kdaj mogel spolniti pogodbo, si bode teh 100.000 gld. vrajtal. Zdaj bodo gotovo najprvo zidali mestno šolo, ker je nedavno župan Dežman v deželnem zboru pokazal tako sočutje do na tesno v nezdravih izbah natlačenih učencev. (Za predpust.) V neki slovenski vasi se ga je I. veččrat nalezel. Nekega večera, bilo je o poli polnoči, — tedaj ravno o uri duhov, maha I. malo natrkan proti domu. Mati, bodi si, da so hoteli svojega starega kaznovati, bodi si pozabljivši, zaklenejo vežna vrata. I. trka, a nikdo se ne oglasi. Gre tedaj okoli hiše, da bi pri zadnjih vratih notri prišel. Ko se zadnjim vratom bliža, mu kar noge otrpnejo, lasje mu stopijo po koncu, ves se trese, ker pred vratmi vidi nekaj „belega". Spomni se, da je zdaj čas „duhov", teče, kolikor more v krčmo, kjer je prej pil, ljudi na pomoč klicat. A tu je že zaprto. Kaj storiti? I. se „okorajži", jo mahne zopet proti domu, izdere kol iz plota in tako oborožen gre nad „duha", sam pri sebi govoreč: „Če si tudi h----iz pekla, moraš „hin" biti!" „Tresk" vdari „beloga duha", kol se prelomi in „duh" se zvrne na tla. — I. plane na-nj in zgrabi — obleko, ktero je dekla na šajtrgo obesila, da bi se čez noč posušila. Lahko si mislite, koliko smeha je bilo, ko je I. svojim in drugim pripovedoval, kaj se mu je bilo pripetilo, in kako „korajžno" se je obnašal. (Slovensko gledišče) Danes, v soboto 17. t. m. se boste igrali dve igri: .,Zblaznela je", igra v 2 djanjih, in „Bekarjeva istorija", spevoigra v 1 djanji, godba Conradijeva. — Pri tem moramo opomniti, da z blagajnikom dramatičnega društva vred pogrešamo že dalje časa iger, ktere bi gledišče napolnile. Mi prav dobro vemo, da je pri dramatičnem društvu vloženih več izvirnih iger priljubljenih pisateljev, ki pa zarad antipatije nekterih sedanjih odbornikov do pisateljev menda čakajo boljših dni. Najnovejša poročila. Trsi, 13. jan. „Triest. Ztg." pravi, da predlog laškega ministra Minghettija o prenaredbi davka na žganje nasprotova pogodbam sklenjenim z drugimi državami, ter poživlja Nemčijo in Avstrijo, da naj o pravem času opore-kovati omenjenemu predlogu. Pariz, 15. januarija. Jetniki, kar jih je po Numanciji ušlo iz Kartagene, se bodo izročili Španjskim gosposkam, drugi begunci pa ostanejo na Algirskem. Rim, 15. jan. Vest, da je Antonelli nevarno zbolel, je izmišljena. Barcelona, 15. jan. Upor je zadušen. je možkih 2205, ženskih 2119, skupaj 4324. Porok je bilo 1110. — V primeri z letom 1872 je bilo 1. 1873, več rojenih 282, umrlo pa jih je 507 manj in porok je bilo 68 več. NB. Številke te zadevajo le katoličane. Po posameznih farah se te številke tako razdele: V fari sv. Justajebilo rojenih 424, umrlih 326, porok 110; v fari D. M. Velike (pri jezuitih) r. 686, u. 582, p. 203; v fari sv. Antona novega r. 1565, u. 1117, p. 456; v fari sv. Antona starega r. 217, u. 168, p. 75; v fari sv. Jakoba r. 888, u. 729, p. 160; v fari sv. Ivana v Vrdelji r. 177, u. 154, p. 34; v fari sv. Mohora v Rojanu r. 228, u. 193, p. 55; v mestni bolnišnici r. 229, u. 978, p. 15; v mestni siromašnici r. 1, u. 77. p. 2. Meseca novembra so v Trstu zaklali in pojedli: 1372 volov, 128 krav, 3 konje, 1472 telet, 978 koštrunov, 296 jagnjet in 297 prešičev. — Cena mesa je bila meseca novembra funt govejevega od 32 — 44 kr.; f. teletine 40-48 kr.; f. svinjine od 36 - 44 kr.; f. koštrunovega od 28-32 kr.; f. konjskega od 16—24 kr. Drva 3' dolga seženj po 19 gl. Cent koksa 1 gl. 20 kr. Cent premoga (Steinkohle) 1 gl. — Na morju je meseca novembra konec vzelo 217 jadranskih bark (Segelschiffe), in sicer 83 angleških, 25 nemških, 24 francoskih, 19 norveških, 15 laških, 11 holandskih, 11 danskih, 7 amerikanskih, 7 grških, 5 ruskih, 3 švedske, 1 španjska, 1 portugalska, 1 avst-; rijska, 1 turška, l guatimalska. 1 od Nicara-gue, 1 belgijska. Parobrodov je poginilo v tem mesecu 21, in sicer 11 angleških, 5 nemških, 1 amerikan-ski, 1 španjski, 1 francoski, 1 republike Argentinske, l turški. Umrli so: 9. jati. Marija Tušnjak, delalska žena, 71 1., pneumonia. — Martin Turk, čevljar, 76 1., za občno slabostjo. — Marija Anžič. tesarski otrok, 2 1. 6 mes., za vratnim vnetjem. — Tomaž Alič, hlapec, 34 1., in Marija Magister, 48 1., za grižo. — Marija Jerina, delalska vdova, st. 64 1., za vodenico. 10. jan. Jakob Jerančič, gostilničar in mes., 42 1., za prsno vodenico. — O to Linčinger, bivši trgovec, 56 1., za kozami. — Marija Eržen, žena sodn. služ., 54 1., za jetiko. 11. jan. Neznan mož, 50 1., za rnožg. mrt-vudom. — Janez Kunstelj, berač, 61 1., za osljab-Ijenjem moči. — Jožefa Brodman, steklarska vdova, 65 1., za kozami. — Janez Roger, bivši uradnik v sladkornici, 80 1., za oslabljenjem. 12. jan. Franc Puhar, delavec, 24 1., in Maks. Steska, otrok davkarskega nadzornika, 2 1. in 5 mes., za kozami. 13. jan. Marija Čurin, beračica, 80 1., za telesnim poškodovanjem. — Uršula Arhar, gostaški otrok, 4. 1., za kašljcm. — Anton Herman, izslu-ženi tajnik stavbenega vodstva, 90 1., za slabostjo. Razpisana ustanova. Friderik Weitenhiller-jeva ustanova s 58 gl. 80 k.-, za kranjska dekleta, ki sc može, je za leto 1873 še oddati. Odmerjena je dekletom revnih etarišev, ki so se 1. 1873 omožile. Prošnje, kterim naj sc priloži revno in zadržavno spričevalo in poročilni list, naj se oddajo do konca februarija kranjski deželni vladi. Statistična poročila iz Trsta: Leta 1873 seje v Trstu rodilo: možkih 2225, ženskih 2156, skupaj 4381; umrlo pa 9C;tz|ti*aiio: Služba učiteljev v Lašičah b 400 gl., v Ribnici s 600 gl., v Sodražici s 400 gl. , v Loškem potoku s 500 gl., v Moravčah s 450 gl., v Po- loma s 350 gl., v Spodnjem logu (Unterlag) 450 gl., v Žtalcah s 500 gl. letne plače. Prošnje se oddajajo pri dotiČnih krajnih šolskih svitih do 17. februarija. Službe ekonomičnih referentov pri okrajni ccnilni komisiji v Kamniku, v Litiji in v Črnomlji 4 gld. dnevne plače. Prošnje se oddajajo do 26. januarija pri deželni ccnilni komisiji v Ljubljani. Popravek: Za adjunkta v Lašiče ne pride g. A. Jenčič, ampak bivši avskultant L. Jenčič. Prvi ostane v Ribnici. Eksekutivne dražbe. 19. jan. 3. Fr. GlaviČ-evo iz Klečet (419 gl.) v Žužemberku. — 3. Jož. \Veber-jevo z Waldhofna (4067 gl.) v Litiji. — 3. Mat. Žali jevo (1439 gl.) v Novem mestu. — 2. Jan. Spitznagel-novo (355 gl.) v Črnomlji. — 2. Jak. Cesar jevo iz Prapreč(1712 gl.) na Rrdu. — 2. M. Novak ovo iz Krtine (2103 gl.) na Brdu. — 1. Jan. Grad-ovo (981 gl.) na Brdu. — 2. Tom. Prijatel-jevo (583 gl.) v Ribnici. — Amand Barbarič-evo v Novem mestu. — 1. Jerc Danic-evo iz Velesovega (8875 gl.) v Kranji. — 20. jan. 3. Jan. Burghard-ovih dedov (2650 gU v Metliki. — 2. Jož. Gergič-evo (1420 gl.) v Črnomlji. — 2. A. Ferjančič evo iz Zagolič v Ip;ivi. — 3. Jož. Hočcvar-jcvo iz Pijave Gorice (1032 in 2797 gl.) v Ljubljani. — Marije Ješovc-ovo v Kamniku. — 2. F. Eržen-ovo iz Kamnika (1220 gl.) v Kranju. — 1. J- Mulh-ovo iz Bab-nje peči (1881 gl.) v Litiji. — 1. J. Loparc-evo iz Kujižine (272 gl. v Črnomlji. — Jak. Premk-ovo iz Sp. Urema (948 gl.) v Senožečah. — 1. Mart. Romar-jevo iz Jelen (1405 gl.) v Litiji.— 1. A. Pakučar-jevo iz Podrage (487 gl.) v Ipavi. — Ant. Trost-ovo iz Podrage (952 gl.) v Ipavi. 21. jan. 2. llel. Cesar jeve iz Št. Andreja (1264 gl.) na Brdu. — 2. Marije Sušnik-ove (1805 gl.) na Brdu. — 2. Fr. Lavrič-evo iz Krtine (878 gl.) na Brdu. — 2. Jan. Klemen ovo iz Glinic (6374 gl.) v Ljubljani. — 2. Martin Pirkovič evo v Sp. Suliadolu (12 7 7 gl.) v Novem mestu. — 3. Katre Staudahar-jeve iz Ilrelin (370 gl.) v Črnomlji. 22. jan. 2. J. Kreutzberger-jevo (8200 gl.) v Kranji. — 1. Aurelije Tomasy jevo hišna št. 11 na velikem trgu (15000 gl.) v Ljubljani. TrleKrnitčne ilrnnriir rrne 16. januarija. Papirna renta 69 55. — Srebrna renta 74*70. — 18601etno državno posojilo 105.—,— Bankine akcije 1026 — Kreditne akcije 241.60. — London 113 70. — Srebro 106 90.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 9.05. Heiiar*t>ftie cene. 15. januarija. Državni fondi. Denar. Blago. 5°/o avstrijska papirna renta . . 69 86 69.95 74.55 74 65 Srečke Oozi) 1854. 1. . . . 97.25 97 75 „ „ 1860. 1., celi. 104.75 105.25 „ „ 1860. 1., pol. . , 116.50 116.— Premijski listi 1864. 1..... 138.— 138.50 ZemljišČine odveznice. Štajarske po 5%..... 93.— —.— Kranjske , koroške in primorske po 5*/« 86.— 89. — Ogerske po 5%..... . 74.75 75.26 Hrvaške in slavonske po 6% . 75.50 77.— Sedmogradske po 6% 73.75 74.25 Delnice (akcije). • 1026 1027 128.— 128.60 243.50 244.— Nižoavstr. eskomptne družbe . . . . 880.— 885,— 156.76 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. ▼. . 167.60 168.50 Tržaške „ 100 „ k. d. . —,— 117.- » 60 „ it ii • —— 53.— Budenske „ 40 gld. a. . 23.50 24,— SalmoVe „ 40 ,, ti ii • 34.— 35.— Palffi-jeve „ 40 „ ii ii • —.— 22.— Clarj-jeve „ 40 „ n ii • 31.50 32.— St. Genois „ 40 „ n ii 22.60 21.50 VVindischgriitz- ove „ 20 „ ii ii • 20.60 21.60 WaldBtein-ove „ 40 „ ii ii 21.- 23.— Srebro in zlato. Ces. cekini ...*... . a . 5.37 6.38 9.06 9.06 - 106.70 106.90 Natisnili Blaznikovi dediči Ljbljani. Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.