KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO 1 ŠT. 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO I. letnik Ljubljana 1955 2. številka izhaja trikrat lotiio v skupnem obsegu 14 pol Vsebina druge številko; R. Kyovsky: SOCIALNE RAZMERE NAŠEGA DELAVSTVA V KROPI, KAMNI GORICI IN ŽELEZNIKIH PROTI KONCU XIX. STOLETJA - Stran 81 J. Jarc: BELA KRAJINA V UPORU — Stran 90 P. Blaznik: GRADOVI NA LOŠKIMI O/KVIkJU — Stran 97 J. Sorn: SVILARSKE MANUFAKTLRE V LJUBLJANI (od 1723 do ok. 1800) — Stran 103 R. Grafcnaner: POMEN USTOLICENJA KOROŠKIH VOJVOD V SLOVENSKI ZGODOVINI IN NJEGOVA PROBLE- MATIKA ~ Stran 111 SLIKE IZ BRKINOV: j/s: Brkini in turizem — Stran 119 S. Vilfan: Zgodovinske slike iz Brkinov --- Stran 120 A. Savli: SPORNA IMENA KRAJEV V TOLMINSKEM URBARJU IZ LETA 1377 — Stran 130 D. Cerny: RAST PREBIVALSTVA V PREKMURJU - Stran 131 R. K.: DONESEK K SLOVENSKI KULTURNI DEJAVNOSTI MED NOB V BARIJU - Stran 138 ARHIVI PRIPOVEDUJEJO - Stran 139 MUZEJSKE NOVICE: F. Gumilar: Delo in razvoj Mestnega muzeja v Ptuju po osvobo- ditvi — Stran 140 S. Pahič: Žarno grobišče na Pobrežju pri Mariboru — Stran 141 B.: Kovaški muzej v Kropi — Stran 144 IŽ NAŠIH REVIJ - Stran 145 IZ NAŠIH KRAJEV — Stran 147 ZGODOVINSKO BRANJE: (Vilhar Srečko), Slovenci ob Jadranu — Stran 130 Orači — Stran 151 Kostanjevica na Krki — Stran 151 Idrija — Stran 151 OBJAVE UREDNIŠTVA,- Stran 152 Slika na ovitku: škofja Loka in okolica iz M. Mcrian, Topographia provinciarum austr. 1649. Številke označujejo: 1. Loški grad, 2. župna cerkev v Stari Loki, 3. starološki grad, 4. župna cerkev v Skofji Loki, 5. kapela sv. Trojice na Glavnem trgu, 6. Puštalski grad, danes loški muzej, 7. nunski samostan, 8. Rotovž, 10. Selška Sora, 11. Go- dešče, 12. Kranj, 13. Crngrob, 14. Karavanke, 15. Smlednik — stari grad, 17. Stari grad nad Kamnikom, 18. Kamnik, 19. Kriška gra- ščina, 20. Sv. Primož nad Kamnikom, 21. Grad Strmol, 22. Velesovo, 23. Sv. Jost, za njim Wartenberg. (K razpravi P. Blaznika) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik: Zvone Miklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino Predstavnik: Jože .Sorn Oprema: Arh. Ivo Spinčič Tiska: Tiskarna >Toneta Tomšiča« v Ljubljani Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski, štev. 601-T-337-75-P Letna naročnina din 400, cena posamezne številke din 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIKI. LJUBLJANA 195; ZVEZEK 2. SOCIALNE RAZMERE NAŠEGA DELAVSTVA V KROPI, KAMNI GORICI IN ŽELEZNIKIH PROTI KONCU XIX. STOLETJA Dr. Rudi Kyovsky Od štirih do eno, j od štirih do ene, so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni, vsi, fantje, možje in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni, voda nam kolesa, mehove nam žene, od štirih do ene, od štirih do ene. O. Zupančič: 2ebljarska I Izum parnega stroja leta 1765, mehanič- nili statev leta 1784, nov način pridobivanja železa z uporabo koksa leta 1780 in cela vrsta drugih izumov je proti koncu XVIII. stoletja sprožila industrijsko revolucijo, ki «se je začela v Angliji in nato nadaljevala svojo zmagovito pot po vsem svetu. Indu- strijska revolucija je sprožila do tedaj ne- sluten razvoj proizvajalnih sredstev, ki je moral nujno dovesti do revolucije v proiz- vodnih odnosih, rt. j. do dokončne zamenjave dotedanjega fevdalnega družbenega reda z novim, kapitalističnim. Ta revolucionarni prehod iz starega družbenega reda v novi je na eni strani povzročil ogromno bogate- nje in blaginjo novega gospodujočega druž- benega razreda, na drugi strani pa do tedaj neznano obubožanje in bedo novega druž- benega razreda proletarcev. To prehodno dobo, znano pod imenom prvobitna akumu- lacija, je v več ali manj podobnih oblikah preživela vsaka država, ki se je iz fevda- lizma razvijala v ikapitalistično družbo. V svoji klasični knjigi »Položaj delavskega razreda v Angliji« nam je Engels prikazal grozne razmere, v katerih je živel angleški delavski razred ob koncu štiridesetih let XIX. stoletja. Marx je v »Kapitalu« dopol- nil to sliko za razdobje šestdesetih let iste- ga stoletja. Nečloveško ravnanje z delavci, izcejanje absolutne presežne vrednosti v obliki 14- do 16-urnega delavnika, delo i otrok od 7. in 8. leta caj- nah«, iz katerih so kovači-žebljarji izdelo- vali žeblje. Ogljarstvo, rudarstvo in toplje- nje rude je s tem prenehalo, hkrati pa se je občutno zmanjšalo tudi število prebival- stva v vseh treh omenjenih krajih. Sama proizvodnja žebljev je ostala pri stari teh- niki, t. j. pri ročnem izdelovanju žebljev v majhnih kočah »vigenjcih«. Proizvodnja je ostala torej decentralizirana v majhnih lesenih barakah. Za pogonsko silo je slu- žila voda, ki je gnala mehove; ti so dova- jali zrak »ješam«, t. j. na vse strani odprtim okroglim ognjiščem, v katere so kovači in kovačice polagali »čajne«, dokler se te niso razbelile. Iz razbeljenih »cajn« so nato kovači na nakovalih skupno s svojimi »hlapci« izdelovali žeblje. Müllner našteva še za prvo polovico osemdesetih let 127 vrst žebljev, ki so jih tedaj še izdelovali v ome- njenih treh žebljarskih centrih. Poročilo obrtnega nadzornika dr. Pogačnika^ o sta- nju v Kropi in Kamni gorici oziroma v Železnikih za leto 1884 oziroma 1886 pa pravi, da so v tem času izdelovali v teh krajih le še žeblje »naplosk«, to je okrogle žeblje deset različnih velikosti, nadalje žeblje »na špico« devetih velikosti in velike žeblje »bartnagel« (canali). Če primerjamo MüUnerjeve ugotovitve o socialnem po- ložaju fužinarstva oziroma žebl j arsiva v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s po- slika 1. Vigenjca »Nava« in »Na bajerju« v Kropi, po prvi sveiovni vojni 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 2. Notranjost vigenjca >Na bajerju«. V ozadju otroci, j ki so jih matere-kovačice jemale s seboj v delavnice \ datki obrtnega inšpektorja dr. Pogačnika, vidimo, da je stari cehovski red že davno propadel in da se je uveljavil že novi kapi- talistični družbeni red. Stare patriarhalne razmere, ki so nekoč vladale med fužinarji in kovači, so izumrle. Izoblikovala se je jasna razredna ločnica, ki je ločila lastnike proizvajalnih sredstev, t. j. fužinarje, »go- spode«, »fabrikante« od neposrednih pro- izvajalcev-žebljarjev. Ta proces razredne diferenciacije se je seveda izvršil že veliko prej. Na tem mestu ni mogoče razpravljati o tem, ali je konkretno v Kamni gorici. Kropi in Železnikih šlo za »založniški si- stem« ali pa za manufakturo. Jasno pa je, da je v opisanem razdobju veljal kapitali- stični družbeni red. Pogačnik navaja, da v ljubljanskih delavnicah ni bila izobliko- vana delitev dela, značilno pa je, da gre za izdelovanje žebljev na veliko v prostorno ločenih delavnicah, kjer pa delajo delavci pod enotnim vodstvom. Tovarnarji so last- niki delavnic in inventarja, obrtnih pra- vic; ti opravljajo obrt na lasten račun in riziko. Njihova naloga je, da si poiščejo naročila in skrbe za prodajo izdelanega blaga. Ne udeležujejo pa se proizvodnega procesa, temveč le oskrbujejo kovače z železom in ogljem. Kovači morajo izvrše- vati naročila, plačani pa so glede na koli- čino in vrsto izdelanega blaga, medtem ko je »hlapec« pomočnik, ki ga najame in plača mojster. Mojster je v resnici le dela- vec, ki dela v akordu za »tovarnarja«. To- liko Pogačnik. Kakor drugod tako se je tudi v Kropi, Kamni gorici in Železnikih polagoma izvršila koncentracija kapitala v rokah posameznih družin, fužinarjev, ki so bili lastniki rudoslednih pravic, pravic oglarjenja, lastniki topilnic »vigenjcev« in vsega orodja. Tudi mecL samimi fužinarji se je vršila vse večja koncentracija kapi- tala. Izmed cele vrste fužinarskih družin v Železnikih, n. pr. Levičnikov, Koblarjev, Gasparinijev, Krekov, Boncljev, Klopčičev, Peternelov in drugih ise je končno dvignila družina Globočnikov, ki je n. pr. od 96 de- ležev združila v svojih rokah 51, medtem ko so ostali našteti fužinarji imeli le po enega do 4 deležev. Enako je bilo v Kropi med znanimi fužinarskimi družinami Zupa- nov, Potočnikov, Pibrovcev, Praprotnikov, Wodleyev in drugih, kjer se je zlasti okrepil položaj družine Zupanov in Wod- leyev, in v Kamni gorici, kjer so med fužinarskimi družinami Poznikov, Kapusov, Gasparinijev, Žigonov, Kokaljev, Ažmanov in drugih končno uspeli Tomani, da skon- centrirajo v svojih rokah večino deležev. V dobrih časih so ti fužinarji imeli v lasti velike udobne hiše, ki še danes pričajo o dobrem materialnem položaju, v katerem so živeli. Res je, da so v zvezi s krizo fuži- narstva mnogi od njih propadli; nekateri so pa svoje kapitale pravočasno naložili drugam in je iz njihovih vrst izšlo precej m^eščanskih politikov (Tomani, Pogačniki). Omenjeni fužinarji so bili zopet popolnoma odvisni od trgovcev z železnino v Ljubljani in drugod, zlasti v starejšem času s trgovci- finančniki Šelenburgi, Codelliji, Oblaki, Jugovici in Zoisi. Fužinarji so dobro pazili, da se nihče nepoklican ne vrine v njihove vrste. Zlasti so se branili »poštarjev«, to je podjetnikov, ki niso imeli lastnih vigenjcev, temveč so najemali tujo delovno silo, ki je delala v vigenjcih, za katere so »poštarji« plačevali lastnikom-fužinarjem zakupnino. Značilno je, da navaja Müllner en sam pri- mer, kako se je mojstru posrečilo vriniti se med fužinarje, s tem da je s svojimi pri- hranki kupil en delež. Kakor drugod pri nas tako so tudi fužinarji v začetku upo- rabljali nasilje pri nabavljanju delovne sile. Tako je n. pr. fužinar Pogačnik leta 1781 dal prignati nazaj svojega žebljarja Karla Kasperina, ki je ušel z dela, in ga vkovati v železje. Fužinar Globočnik pa je dal zapreti žebljarja Mateja Skokolina, ker mu je bil dolžan. Poročila iz Bohinja ome- njajo primere, da so fužinarji dali z voja- ško asistenco pripeljati pobegle rudarje. Tako se omenja n. pr. neki Luka Stroj iz Bohinjske Bistrice, ki mu je bilo ob takšni priložnosti odmerjenih 50 udarcev. Uporabo sile so kasneje zamenjala druga sredstva, predvsem ekonomska, ki so bila pa zato tem hujša. Casi, ko je delavec zaslužil še toliko, da se je lahko dobro hranil, so minili. Kar se tiče delavnika, je treba ločiti delo žebljarjev v Železnikih od njihovih tova- 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA rišev v Kropi in Kamni gorici.' V Železnikih so delali ponoči, medtem ko so v Kropi in Kamni gorici delali čez dan. V Železnikih so odhajali na delo ob 9. ali 10. uri zvečer in delali zdržema nekako do srede dopol- dneva naslednjega dne. Pri tem so delali brez razlike možje in žene, fantje in dekle- ta ter otroci. Müllner opisuje, kako so po- sebni stražarji hodili ob 9. uri zvečer po Železnikih in z glasnim vpitjem: »Oj Mica, o Katra, vstan', pojd' kovat«, budili žene- kovačice ter poziv čez pol ure ponovili, medtem to so možje v »ješah« zakurili ogenj. Isto opisuje tudi dr. Pogačnik. Ob času njegovega obiska v Železnikih so možje, žene in dekleta ter otroci začeli z delom ob 9. uri zvečer. Edini odmor so imeli med 5. in 6. uro zjutraj, ko so zajtr- kovali. Med delom so žene-kovačice pri- pravljale jed za naslednji dan v pečeh. Pogačnik poroča, da je našel na delu otroke od desetih in starce do sedemdesetih let, da so na nakovalih delali v raznih kom- binacijah mož in žena, oče, sin, mati, hči, brat, sestra, starejša sestra, mlajša sestra, pri čemer je bil »mojster« vedno eden, drugi pa »hlapec«. V Kropi in Kamni gorici niso poznali nočnega dela. Iz virov se ne da ugotoviti, zakaj so ravno v Železnikih delali ponoči. Morda-bi našli odgovor v uporabi vode, ki je služila za gonilno silo pri pogonu mehov. V Kropi in Kamni gorici pa je trajal delav- nik po poročilu dr. Pogačnika 14 ur dnevno. Z delom so začeli ob treh zjutraj ali še prej, nato so imeli ob osmih zjutraj eno uro počitka. Ob devetih so nadaljevali z delom ter delali nepretrgoma do enih po- poldne. Od enih do dveh so kosili ter nato nadaljevali z delom do sedmih zvečer. Po poročilih Matije Pibrovca so glede na od- more za jed imenovali delavnik »jed« ter ga delili na tri »jedi«. Prva od treh do osmih, druga od devetih do enih in tretja od dveh do sedmih. Približno iste razmere so veljale tudi v Kamni gorici. V vseh treh krajih so se dela pri kovanju žebljev udele- ževali enako možje kot žene, sodelovali so pa tudi otroci od osmega leta dalje. Otroke, mlajše od osmih let, so žene jemale s seboj v »vigenjc«, kjer so prečepeli ob svojih ma- terah. Otroci do 14. leta so pomagali pri izdelovanju žebljev, od 14. leta dalje pa so že samostojno izdelovali žeblje. Ce si pogledamo zaslužek delavcev pri tako dolgem delavniku, bomo takoj videli, da je šlo v vseh krajih za izcejanje absolut- ne presežne vrednosti v najbolj grobi obliki. Obstajala je sicer razlika v mezdnem si- stemu med načinom nagrajevanja v Želez- nikih in drugih dveh žebljarskih centrih, v bistvu pa je šlo v vseh krajih za najbolj grob način izrabljanja delovne sile. Pra- vilno ugotavlja Pogačnik, da je bil »moj- ster« v resnici navaden akordni delavec. Dobil je od gospodarja v Železnikih železo, iz katerega bi moral skupno s svojih hlap- cem izdelati žeblje. Mojstrov zaslužek so bili »avančni« žeblji. Mojster je namreč dobil več železa, kakor ga je po normi bilo potrebno za izdelavo 1000 komadov. Ce je pri tem izdelal več žebljev kakor 1000, so ti žeblji bili »avančni« in zaslužek njegov. Dr. Pogačnik navaja, da je bila v času nje- govega obiska norma za izdelavo 1000 žeb- ljev sledeča: a) pri najmanjših žebljih za 1000 komadov glede na vrsto 14—17 kr in 3 in pol funta železa za kalo; b) pri večjih žebljih 24—27 kr in 5 in pol funta za kalo; c) pri še večjih 35—38 kr in 6 funtov za kalo; d) pri zelo velikih 35—38 ter 6 in pol funta za kalo; e) pri največjih 35—38 kr in 7 in pol funta za kalo. Obrtni nadzornik je izračunal, da je tako mojster zaslužil 40—50 kr dnevno oz. tedensko 7—8gld; me- sečno torej 28—32 gld ter letno 336—384 gld. Ce mu je pri delu pomagala žena ali pa njegovi otroci, je seveda zaslužil pri teh še družini v korist. Ce pa je imel za hlapca tujo delovno silo, je zaslužil tedensko 1 gld 22 kr oziroma 3 gld 44 kr, tedensko 4 gld 88 kr oziroma 13,76 gld ter letno 58,56 gld oziroma 165,12 gld. V Kropi in Kamni gorici so bili kovači plačani od števila izdelanih žebljev. Obrtni nadzornik je ugotovil, da sta morala kovač in njegov hlapec pošteno delati ves teden, če sta hotela izdelati cent žebljev. Zaslužek od enega centa žebljev je znašal 153 gld, t. j. tedensko 13,60 oziroma Slika 3. Notranjost vigenjca >Nava«. Primer delavnice, ki jo je inšpekcija dela označila kot nevarno za življenje in zdravje delavcev 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO letno 153,20 gld. Da bi mogli primerjati za- služek žebljarjev z zaslužkom drugih kovi- narskih delavcev pri nas v tem času, ome- njam, da je znašal zaslužek varilca v tem času 2,80—2,90 gld dnevno, najnižji zaslužek pa 50—55 kr dnevno. Zaslužek kovačev v tovarni železa je znašal tedensko 14 gld, me- sečno 56 in letno 672. Kovači v strojnih tovarnah so pa zaslužili 1,30—1,70 dnevno. Še jasnejša bo slika položaja žebljarjev, če si ogledamo »hišni budžet« delavca, ka- kršnega je ugotovil obrtni nadzornik za naše kraje v tem času. Povprečni stroški kovača z družino 4 otrok, od katerih je bil prvi star eno leto in pol, drugi osem, tretji enajst in četrti štirinajst let, so znašali letno 447,04 gld (najemnina 89,04; kurjava, razsvetljava 18; obleka 60; hrana 260; zdra- vila 10 in druge potrebščine 10). Ce primer- jamo na eni strani zaslužek mojstrov in hlapcev s faktičnimi izdatki, potem vidimo, v kakšnem položaju so živeli naši žebljarji, zlasti »hlapci«. Upoštevati je treba namreč, da so žebljarske družine v teh krajih imele izredno visoko število otrok. Tako navaja Müllner, da so trije žebljarji Pibrovec, Pesjak in Valant imeli 72 otrok. Ce je hotel žebljar prestradati in preživeti svojo dru- žino, je moral nujno vpreči v delo poleg sebe še ženo in otroke. Celotni zaslužek je bil, kakor časopisi pravilno ugotavljajo, izpod »stradalne mezde« (Hungerlohn). Po Gorenjskem so se klatila krdela beračev iz Krope, Kamne gorice in Železnikov — brezposelnih žebljarjev, ki so hodili »na rajžo« beračit. Müllner in Pogačnik opisujeta mizerno prehrano žebljarjev. V Železnikih so n. pr. jedli žebljarji dnevno samo dvakrat, kosilo in večerjo. Opoldne so jedli »podmet« ozi- roma podmedenec, neko vrsto koruznih žgancev, za večerjo so pa jedli žgance. Ravno tako so v Kropi in Kamni gorici jedli večinoma koruzne in ajdove žgance, mleko je pa veljalo za priboljšek. Meso so jedli le redkokdaj na velike praznike in to običajno koštruna. Hrana je bila posla- na, ker so jo žene kuhale med delom. Med- tem ko so delodajalci živeli v prostornih velikih hišah, žebljarji niso imeli lastnih hiš, ampak so stanovali v hišah svojih »go- spodov«, in sicer po 3—4 družine v eni sobi — hiši. Družina se je imenovala »kruh«. Imela je lastno mizo, nad katero je visela skleda »čelešnik«, ter so pravili, da žive »trije kruhi v eni peči«. Po 14-urnem delu so prišli delavci izmučeni od dela v te hiše — peči, kjer niso imeli prilike, da se po- šteno odpočijejo. Žene so pri tem trpele še veliko bolj kot možje. Po nočnem delu ali 14-urnem delavniku jih je čakalo še običaj- no gospodinjsko delo. Da pri tem niso mogle posvečati mnogo pažnje vzgoji svojih otrok, je na dlani. Poročila o splošni šolski ob- veznosti, ki so dopuščala ravno na Kranj- skem razne izjeme, tu niso mogla priti v poštev. Po nočnem ali pa tudi dnevnem na- pornem delu otroci niso bili sposobni, da bi sledili rednemu ali pa tudi nedeljskemu pouku. Poročila dr. Pogačnika omenjajo, da je našel ob nakovalih že osemletne otroke. Delavci so bili razdeljeni v tri ka- tegorije: mojstre-kovače, ki so delali na račun fužinarja oziroma »poštarja«. V dru- go kategorijo so spadali »taužendarji«, ki so delali pod vodstvom mojstrov in bili pla- čani od vsakega tisoča izdelanih žebljev. Cilj vsakega otroka in mladeniča je bil, da bi postal čimprej »taužendar«. V tretjo ka- tegorijo tako imenovanih pomočnikov ali pomagalcev so spadali otroci od 8. do 14. leta, ki za svoje delo niso ničesar prejemali, kér je njihov zaslužek šel na račun staršev. Ob takem izrabljanju delovne sile je bilo , nujno, da so propadle cele generacije otrok, žena in odraslih. Müllner poroča o posebni »rasi žebljarjev«, ki se ženijo med seboj, ter o splošni degeneraciji rudarjev in žeb- ljarjev. Enako poroča dr. Pogačnik. Fužinarji so prejemali živež od svojih trgovcev-založnikov in ga nato prodajali svojim delavcem. Bil je to pravi »truck- sistem«, ki je bil v veljavi vse do najno- vejše dobe. Dolg se jim je odbijal ob izpla- čilu mezde. Nadzornik je ugotovil, da se je le redko zgodilo, da je kovač, potem ko je odplačal dolg za hrano, dobil še kaj iz- plačano na roko. Stanovanja, ki jih je pre- gledal nadzornik, so bila nezdrava, stene vlažne, tla ponekod preperela. Mnoga sta- novanja so imela lesene stene, tako da niso bila zaščitena pred vetrom in dežjem. Po- sledica prekomernega dela in slabe hrane je bila izredna bolehnost in umrljivost žeb- ljarjev in kovačev, kakor poroča nadzor- nik. Med njimi so nastopale stalno epide- mije, v osemdesetih letih pa celo dvakrat kolera. Kovači so umirali mladi. Po poro- čilu obrtnega nadzornika je znašala živ- ljenjska doba kovača približno 40 do 50 let. Bolehali so navadno za poklicnimi bolezni- mi, ki so po poročilu inšpektorja bile: tuber- kuloza, srčne bolezni, krčne žile na venah rok in nog (oedemi). Žene-kovačice, ki so imele otroke, cesto niso dosegle niti štiri- deset let starosti. Najbolj pogosta je bila umrljivost otrok. Večina jih je umrla že prvo leto življenja zaradi podhranjenosti. 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Mnogi pa so umirali kasneje zaradi pre- zgodnje zaposlitve. Poročilo se konča z ugotovitvijo, da se ne smemo čuditi, če je generacija kovačev slabotna, in da je bil le redkokdo od domačih fantov na na- boru potrjen k vojakom. Če pa je le kdo od kovačev ali kovačic dosegel visoko sta- rost, potem ga je čakala enaka usoda kakor n. pr. kovačico Heleno Grohar, ki je od svojega 11. do 59. leta, t. j. 48 let delala kot kovačica, pri delu oslepela in se nato pre- življala kot beračica. Poročila navajajo še več takih primerov, kot n. pr. kovača Simo- na Horvata, starega 70 let, ki je delal 60 let kot kovač in končno umrl kot berač. Anton Posavec je po 50 letih dela oslepel, čakal dolgo na miloščino in jo končno dobil, uži- val pa le 26 dni, ker je umrl in izpraznil mesto drugemu trpinu Luki Mircu. Delo- dajalci so dajali starim, onemoglim žebljar- jem miloščino v znesku 6 krajcarjev, ki jo je pa dobilo le določeno število žebljarjev in so morali drugi čakati nanjo, dokler ni kdo izmed njih umrl. Tako so čakali leta 1780 na miloščino 84-letni kovač Anton Smo- ler, 80-letni Andrej Luzner ter 79-letna Ga- šper Pogačnik in Matej Juvančič. Fužinarji so vsiljevali delavcem pijačo, jih pri tem goljufali in zapeljevali v dolgove, iz ka- terih se niso mogli nikoli rešiti. Poročilo pravi, da so tako delavci živeli vse življe- nje v suženjstvu ter da so jih fužinarji for- malno kupovali in prodajali. Dokler dela- vec dolga ni odslužil, ni smel nikamor, če pa je drug delodajalec takega zadolženega delavca sprejel na delo, je moral prejšnje- mu delodajalcu izplačati dolg, delavec je pa ostal nadalje v odvisnem razmerju pri novem gospodarju. Pogačnik pove, da bi delavec, ki bi hotel nakupovati živež drug- je, v Kropi, Kamni gorici in Železnikih ne dobil dela. Seveda so delavci plačevali ta živež veliko draže, kot bi ga sicer drugje dobili. To obupno stanje delavcev je bilo v zvezi z alkoholizmom in posurovelostjo, nad ka- tero so se pritoževali delodajalci in duhov- ščina. Ker je vladal zaostali sistem dela, so delavci, ki so jih delodajalci sami silili k popivanju, lahko popivali ob raznih cer- kvenih praznikih in še sami dodali razne »plave« dneve, ekonomska beda jih je pa silila, da so morali take izostanke drago plačati naslednje dni s pretiranim delom. Pravilno ugotavlja dr. Pogačnik, da so pri tako strašnih razmerah, v katerih so živeli, pritožbe na njihov račun odveč, ker se »iz grobega lesa ne da izrezljati Minerva«. Kljub temu se je delavstvo samo sicer po- lagoma in brez kake politične zavesti za- čelo zavedati svojega položaja. O tem nam pričajo dopisi žebljarjev, ki jih objavlja »Ljudski glas« leta 1882." V njih se delavci še previdno izražajo, zlasti kar se tiče slo- venskega delavskega giibanja, češ »da naši ubogi delavci nimajo časa in veselja pečati se s politiko in socialističnimi domišljija- mi«. Vendar opisujejo neznosno stanje in bedo žebljarjev v Kamni gorici. Kropi in Železnikih. Stavkovni val, ki je pod vpli-, Slika 4. Primer bogate in udobne fužinarske hiše iz Krope (iz Zgod. časopisa VI—VII, 1952—1933 str. 632) 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vom delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani zajel ljubljansko delavstvo, se je leta 1883 razširil tudi na Kropo. 4. junija so začeli stavkati žebljarji v Kropi. Vzroki štrajka so bili izključno ekonomski. Dopis, ki je izšel v »Ljudskem glasu,'* opisuje težke delovne pogoje delavcev in delavk, ki delajo po 16 ur dnevno, zaslužijo pa letno komaj 330 goldinarjev. Stroški pre- hrane znašajo pa več kot 339 goldinarjev, pri čemer niso kriti izdatki ne za obleko ne za obutev, gretje in kurjavo, hišno opra- vo, tobak, biro in pijačo. Dopisnik pravi: »V Kropi je pravzaprav visoka šola ali tako rekoč univerza za beračenje. Beračiti mora vsak na stare dni, tega ga ne more rešiti druzega — nego zgodnja smrt. To je neznosno stanje, to je vzrok štrajka v dan 4. junija.« Slovensko meščansko časopisje pa je o štrajku molčalo. Pogajanja z de- lavci je vodil C. kr. komisar in so se vršila v gostilni »Pri jarmu«. Dve sto delavcev je čakalo pred gostilno, komisar je pa zaslišal le odposlanstvo 6 delavcev. Značilno za sta- lišče delodajalcev in komisarja je bil očitek delavcem, da bi lahko izhajali, če bi več delali in ne pili žganja. Praviilno ugotavlja dopisnik, da bi fužinarji kot lastniki go- stiln lahko preprečili pijančevanje, če bi to v resnici hoteli. Komisar je delavcem spo- ročil, da »gospodje pravijo, da ne morejo nič plače povišati in raji delavce propuste, nakar mu je teh šest mož enoglasno reklo, da jih ne propuste, ker jih bodo čez en teden zopet radi v delo vzeli, ko bodo vi- deli, da se jim je zlati studenec posušil«. Kako je končal prvi štrajk gorenjskih žeb- ljarjev, ki so zahtevali le, da jim »gospodje puste raz mizo pasti majhno drobtinico,« iz časopisov ni razvidno. Gotovo pa je, da je splošen zlom slovenskega delavskega giba- nja po procesu proti Železnikarju in tova- rišem vplival tudi na gorenjske žebljarje. Njihovo stanje se je celo poslabšalo, kljub temu pa se ne upajo več štrajkati, temveč se leta 1885 obračajo na svoje gospodarje s ponižno prošnjo. Peticija se glasi: »Blagorodni gospodje fužinarji! Žalostno a istinito je, kar bodo gotovo tudi gospodje fužinarji pripoznali, da je stanje tu med nami tukajšnjimi žeb- ljarji silno slabo, žalostno. Tare nas ubo- štvo, pomanjkanje, kateremu sledi kot na- ravna posledica zaostajanje v razliki telesa in duha. Slabotno telo in bledi obrazi go- vore glasno, da smo oni del prebivalstva, kateremu žuga neizogibljivi pogin, ako se ne predrugačijo razmere, se nam ne izboljša stanje. Tudi v duševnem razvitju smo za- ostali, v nravnem oziru bi bilo marsikaj želeti — pripoznamo. Ime »kovač« in to smo mi — bilo je in je še zaničljivo; pomeni toliko kakor demoraliziranega, spridenega, nič vrednega človeka: nečemo tajiti, da so nekateri s svojim nelepim obnašanjem in nepravim ravnanjem — kar pa obsojamo — kakor so tudi naši predniki pravično ob- sojali — zakrivili. A kje je krivda, kje so prvotni vzroki, da nas loči tako rekoč kitaj- ski zid od drugih občanov, da smo kakor zavrženi »parias« zaničevani? Mnogi so vzroki naših slabih razmer, a poglavitna in najbolj očitna sta gotovo: ponočno delo in prevelika prostost ter. zato nerednost pri delu. Po naravni postavi in božji zapovedi od- ločen je dan za delo, a noč za počitek. Po sončnem zahodu »spava vsa narava«. In bog je govoril: šest dni — ne noči — delaj. Podnevno spanje, ko bi ga bilo tudi zadosti, ni v stanu, ker ni naravno nikdar povrniti telesu onih krepčalnih moči kakor ponočno. In kakšen je podnevi počitek, ko biva v jedni sobi po več družin, kateri nimajo odločenega časa za spanje? Jeden druzega motijo pri počitku in koliko ga je? V naj- boljšem slučaju 4—5 na dan. Težavno ponočno delo prenašati mora tudi slabeji ženski spol gotovo v veliko škodo družini in občini, ne v prospeh nravnosti. Zato so pa tudi v sosednji Kropi in Kamni gorici, kjer si jednako nam služijo kruh s kova- njem, uže davnej ponočno delo s podnev- nim nadomestili. Zato je v pretečenem letu slavna vlada po državnem zboru ukrenila postavo, ki prepoveduje uporabljati ženske moči pri ponočnih delih. Delavec je tu popolnem sam sebi pri- puščen, uživa preveliko prostost. Kadar in kolikor hoče dela. Mnogo nepotrebnih praz- nikov imamo vsi skupaj. Koliko si jih na- pravijo posamezni. Ker nikdo ne sili na to, da bi bilo delo jednakomerno vsak dan, dela marsikateri po 14 ur, zna biti še več časa skupaj, a drugo noč mora praznovati zaradi utrujenosti. Očividno je, da nam ta velika prostost ni v korist, da mnogokrat je jedini vzrok pomanjkanja. Na vas, go- spodje fužinarji, jedino na vas je ležeče, da se odpravijo ti nedostatki, da se naredi ve- likanski korak v zboljšanje našega stanja. So sicer nekateri med nami, ki se trdo- vratno upirajo vsaki prenaredbi, ki hočejo pri starem ostati, ki le nepremišljeno vpi- jejo: plača se naj nam zboljša — pa ne po- mislijo, da bi jim bilo uže pomagano, ako se odstranijo napominani vzroki. A upamo, da se na neupravičene gospodje ne bodo 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ozirali ter odpravili gotovo škodljive in nepostavne razvade. Zato se podpisani za- upljivo obračajo do vas s ponižno prošnjo: 1. naj se odpravi ponočno delo sploh, 2. naj se omeji prostost ter vpelje red pri kova- nju.«i^ i To prošnjo je podpisalo 15 kovačev in i 20 kovačic. Razmere, kakor jih opisujeta j Müllner in dr. Pogačnik, so bile, kakor vi-j dimo, zelo podobne tistim, ki jih Engels i opisuje za angleške žebljarje v štiridesetih ; letih XIX. stoletja. Tam so se našli napredni i ljudje iz vrst delodajalcev samih, ki so se zavzeli za odpravo najhujših trdot, zveza- nih s prvobitno akumulacijo. Pri nas so sicer razni zdravniki in obrtni nadzorniki objavljali podatke o strašnem položaju na- šega delavstva, zlasti žebljarjev, v omenje- nih žebljarskih centrih. Ljubljanski list'' je ; poročal, da pomeni poročilo obrtnega nad- ; zornika »senzacijo med strokovnjaki —' robstvo bolj mučno nego ono nekdanjih za- \ morskih sužnjev v Severni Ameriki, o ka-i terem je sentimentalna Beecher Stowe svoje j dni rahločutnim čitateljem spisala znani j roman »Stric Tomova koča.«« Značilno za j slovensko buržoazijo, ki je v svojih vrstah^ med vodilnimi slovenskimi politiki štela j celo ljudi, ki so bili doma iz teh krajev inj ki so torej poznali dobro krajevne razmere, j da je o vsem tem molčala. »Slovenski Na-; rod« je o poročilu obrtnega nadzornika ve- ; del povedati le to, da je »najvažnejše nad-i zorišče dunajsko pod židovo roko. Le takoj dosledno naprej!«'* Slovensko meščanstvo! je reševalo skupno z vlado socialna vpra-j sanja slovenskih delavcev in med njimi tudi žebljarjev v Kropi, Kamni gorici in Železnikih s številnimi policijskimi ukrepi, med katerimi je v tej dobi imela važno i vlogo prisilna delavnica in odgonske občin- ske postaje. Delavstvo je pač bilo navezano samo nase in je slovensko delavsko giba- nje čakala velika in težka naloga, da orga- nizacijsko poveže vse slovenske delavce v enotno organizacijo in jih povede v borbo: za ekonomsko in politično osvoboditev. VIRI \ I. F. Engels: Položaj delavskega razreda v Angliji. Lj.; 1948, str. 226—228. — 2. Kot pod 1 str. 7—8. — 3. Mestni) arhiv v Ljubljani XI-19-23 iz let 1871—1875, XV-1-4 za leta! 1872—1873. — 4. Berichte der k. k. Gewerbe-Inspektoren za. Slika 5. V takih podstrešnih kamrah so stanovali delavci (iz Zgod. časopisa VI-VII, 1952-1953 str. 628) leta 1884—1890 — Wien — k. k. Hof- und Staatsdruckerei. — 5. Denkschrift des Laibacher Stadtphisikates betreffend die sanitären Übelstände der Landeshauptstadt Laibach und j Vorschläge zur diesbezüglichen raschen und billigen Abhilfe: ¦ dr. Wilhelm Kovatsch — Laibach 1875, Kleinmayer-Bamberg. : — 6. Laibacher Zeitung od 19. I. 1887, št. 14. — 7. Alfons \ Müllner: Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien l von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts. — Wien und Leipzig, Verlag von Halm und Goldmann 1909. — 8. Leta 1885 je bil v Avstriji sprejet zakon o uvedbi obrtne inšpekcije: slovensko ozemlje razen Koroške in Prekmurja i je spadalo pod nadzorništvo Graz. Inšpektor je postal dr. Po- gačnik, ki je poleg splošnega poročila napravil v dodatku dve posebni poročili. Za leto 1884 poročilo o položaju žeb- ljarjev v Kropi in Kamni gorici in za leto 1886 enako po- ročilo o žebljarjih v Železnikih. — 9. O razmerah v Kropi in Kamni gorici je napisal posebno razpravo dr. Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna gorica, Ljubljana 1924. — 10. jLjudski glast od 16. X. 1882 št. 15: »Železniška obrtnija na Gorenjskem«, od 16. IV. 1883 št. 8: »Za žebljarske trpine< in od 16. VIII. 1885 št. 10: »Dopis iz Krope«. — U. »Ljud- ski glas« od 16. VI. 1883 št. 12: »Vzroki štrajka v dan 4. ju- nija«. — 12. »Ljubljanski list« od 2. XII. 1885 št. 276: »Giba- nje žebljarjev v Železnikih«. — IJ. »Ljubljanski list« od 29. IV., 12. V., 15. V. in 17. V. 1885 št. 96, 103, 107 in 108; i Laibacher Zeitung od 24. III. in 12. IV. 1887 št. 67 in 87. — 14. »Slovenski narod« od 7. IV. 1885. 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO BELA KRAJINA V UPORU Janko Jarc PRIPRAVE NA OBOROŽEN UPOR PROTI OKUPATORJU Ustanovitev Osvobodilne fronte sloven- skega naroda 27. aprila 1941 je prinesla razjasnitev položaja. Iztreznjenje po prvem navalu hitlerjevske vročice in splošni odpor proti italijanski okupaciji sta tudi v Beli krajini ustvarila ugodna tla za prehod širo- kih množic iz prvotne hladnosti v vse večji odpor proti okupatorju in končno v boj za svobodo in boljšo ter pravičnejšo družbeno ureditev. Narodna svoboda, državna neod- visnost ter socialistična ureditev domovine so bili ideali, za katere so prvi borci prije- mali za orožje in dobivali vse večjo oporo v najširših plasteh prebivalstva. Geslo upora, ki ga je v slovenski svet tostran in onstran okupatorskih mejnikov vrgel ustanovni se- stanek Osvobodilne fronte, pa je bilo treba s podrobnim agitacijskim in organizacij- skim delom zanesti v vsako slovensko vas. KPS je poleg tega, da je v Osvobodilni fronti organizacijsko povezovala vse pro- gresivne struje tradicionalnih političnih taborov in samostojnih skupin, stavila v službo osvobodilnega gibanja tudi vse iz- kušnje, pridobljene v dolgoletnem ilegal- nem delu, in ves svoj v tem delu izurjeni kader aktivistov, ki so takoj začeli na te- renu z organiziranjem odborov Osvobodil- ne fronte. V Beli krajini so se tega dela lotili člani okrožnega komiteja in partij- skih celic v Črnomlju, Metliki, Semiču, Gradacu in okoliških vaseh. Ti so se pri tem delu naslanjali na večje število trdnih opozicionalcev, ki so se izoblikovali v času političnih borb 1935 do 1940, in po njih raz- predli prvo organizacijsko omrežje Osvo- bodilne fronte z jedri na odsekih Metlika— Suhor, Gradac—Adlešiči, Črnomelj—Vinica in Semič. Še preden je prišlo do smotrne organi- zacije v okviru Osvobodilne fronte, so se pojavljale tu in tam ožje skupine, ki so imele namen, da netijo odpor proti okupa- torju. Tako se je v Črnomlju že 12. aprila, na dan, ko so prve nemške predhodnice zasedle mesto, v okrilju meščanske šole osnoval narodnoobrambni odbor, ki so ga sestavljali nekateri učitelji z meščanske šole in nekaj naprednih Črnomelj čanov. Ta odbor je svpje delo izvrševal predvsem tako, da je med šolsko mladino — pouk se je 23. aprila zopet začel — širil domo- ljubne ideje in po učencih iskal zveze z okoliškimi vasmi. Po hišah so se pojav- ljali patriotični napisi in po mestu so bile raztresene narodne zastavice. Ko so Itali- jani prinesli v šolo slike Mussolinija in Viktorja Emanuela III., so jih učenci obra- čali z licem v zid, preiskave in zasliševa- nja pa niso rodila uspeha. V meščansko šolo se je vselila italijanska vojna bolnica, dijaki meščanske šole pa so svojo upornost kazali s tem, da so mazali že omenjene slike, odklanjali fašistični pozdrav, pisali po zidovih zbadljivke, peli slovenske pe- smi in v šolskih nalogah izražali proti- italijansko mišljenje. V tem so bili zlasti aktivni dijaki — kasnejši partizani — Zvonko Stariha, Angela Šimec, Pavel Šimec (kasneje znani partizanski ilustrator Pajo), Milek, Jerman in dr. Okrajni komisar Emilio Cassanego je zato pogostokrat obiskoval meščansko šolo in govoril učencem in učiteljstvu ter jim grozil, da Italija za svoje nasprotnike nima kruha. Naletel je na hladen odziv. V zvezi s preiskavami zaradi pušk, ukradenih iz skladišča, so zasliševali tudi profesorja Jožeta Kosa in Milana Vrtačnika (Vrtač- nik).i Po nalogu CK KPS je bila organizacija odpornega gibanja v Beli krajini poverje- na članu CK Tonetu Šušteršiču, ki smo ga srečali v Beli krajini že leta 1932. Njegovo ilegalno ime je bilo Tine Železnik. Povsod v Beli krajini, na Krupi pri mlinarju Niku Žuniču in Viktorju Jurajevčiču, na Čreš- njevcu pri Žanu Škrinjarju, v Stranski vasi pri Ovnovih, v Tuševem dolu pri Jermano- vih, v Metliki pri Ivčevih, na Rosalnicah pri Brodariču, na Kučarju pri Podzemlju pri Speharju itd., povsod je imel svoje ljudi, kamor se je lahko zatekel, kjer je dajal svoja navodila in sprejemal poročila. Bil je tako v stalni zvezi s člani OK in snuj očimi se odbori OF (Pirkovič).*" V Črnomlju je bil osnovan okrožni odbor OF, ki so ga sestavljali: Tone Šušteršič, Milan Vrtačnik, Jože Kos, Branko Pantic in Jože Železnik. V Metliki je dal pobudo za snovanje OF metliški čevljar in član OK, Jože Slane, po rodu iz Slamne vasi. Mestni odbor OF je bil osnovan že maja 1941, potem je Slane sklical sestanek pri vodovodnem rezervo- arju na Veselici, vinski gorici tik nad Me- tliko. Udeležilo se ga je 22 članov, povečini mladih Sokolov, ki jih je Slane zaprisegel, vsi pa so prisego potrdili z lastnoročnim podpisom. Glavna točka te zaprisege je bila zaobljuba zvestobe ljudstvu in ni ga bilo med njimi, ki bi jo v letih borbe 1941 do 1945 prelomil. Deset od teh jo je v osvobo- i 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dilnem boju potrdilo tudi s svojim življe- njem, trije med njimi, Ivan Cernie, Jože Siobodnik in Toni Prus že 2. novembra 1941 na Gorenjih Lazah. Za razširjenje organi- zacije OF so na metliškem odseku s po- sebno vnemo delali: Jože Slane, Anica Ivec, prva članica KP v Beli krajini, Jože Šašek, vsi iz Metlike, Anton Kramarič, kasnejši član AVNOJ, ubit v jeseni 1943, Polde Jele- nič iz Suhorja, Martin Petric iz Ravnac, Jože Krštinc iz Dragumlje vasi, Jože Tajč- man iz Bušinje vasi in od svojega prihoda konec oktobra 1941 zlasti Jože Borštnar, takrat prometnik v Metliki itd. V Metliki je bil kmalu osnovan rajonski odbor OF. V vrstah fronte je bil skoraj leto dni zelo aktiven tudi metliški kaplan križniškega reda p. Norbert Klement, ki pa je kasneje podlegel vplivu svojih cerkvenih predstoj- nikov in škofije ter postal prav tako vnet organizator belogardizma, za kar je prejel kazen ob zavzetju belogardistične posto- janke na Suhorju novembra 1942 (Pirkovič, Košir, Šušteršič).^ Na gradaškem sestanku so bili na delu že znani člani partijskih celic Jaka Butala, Niko Jakofčič, .Milan Kovačič, Stane Cuz- nar itd., poleg njih pa še Alojzij Dollar, kovač iz Gradaca, Leopold Šegina iz Gri- belj in drugi. Poleti in jeseni 1941 je imela že vsaka vas svoj terenski odbor, v Gra- dacu pa je bil osnovan rajonski odbor OF. V Črnomlju so člani OK hitro našli po- vezavo z meščansko šolo, zlasti s profesorji Jožefom Kosom, Vrtačnikom in drugimi, v propagandi in prvih akcijah pa so bili zlasti aktivni mlajši obrtniki in dijaki, ki so bili že v letu 1940 sprejeti v Partijo: dijak Lado Mišica, sedlarski pomočnik Jože Vrščaj, čevljarski pomočnik Tone Malerič, livar Dollar Lojze, dijak Janko Stariiha, brivec Slavko Satošek, pekovski pomočnik Stanko Šimec, vsi iz Črnomlja, mizarski pomočnik Slavko Jakša iz Vojne vasi, brata Štefan in Tone Dvojmoč iz Kanižarice, Lojze Kump, pletilec iz Obrha, Jože Malic, štu- dent in telovadni učiitelj, doma z Vinice itd. (Pirkovič, Košir, Šušteršič, Šimec).' V avgustu je bil sklican sestanek komu- nistov in pristašev uporniškega gibanja za okoliš Vinice, Sinjega vrha in Poljanske doline. Sestanek je bil v zidanici Jožeta Fortuna nad Damljem in so se ga ude- ležili Jože Fortun, Jurij Fortun, Fran«" Špehar, Milan Vrtačnik in drugi. Sklenje- na je bila izvedba organizacije Osvobo • dilne fronte v vseh vaseh tega okolja. Prav tako so se osnovali odbori OF v vseh važ- nejših uradih v Črnomlju: kolodvor, okraj, pošta, zdravstveni dom itd. (Vrtačnik.) V času, ko so prvi partizani že odhajali v gozdove, je bila na Vinici ustanovljena Osvobodilna fronta kar na javnem se- stanku. Na praznik 15. avgusta je Curinov Janez — Janez Vitkovič — kar v gostilni pri Benetiču zbral nekaj zavednih ljudi, ki so si izbrali odbor fronte. Na sestanku je sodeloval tudi Ivan Benec iz Podklanca, eden vidnih voditeljev »viniške republike« iz leta 1919 (Vitkovič).^ Z vnemo so sodelo- vali še Jure Špehar in Jože Fortun iz Dam- Ija, Franc Špehar iz Špeharjev (Gorice) nad Kolpo, Peter Romanic iz Zagozdaca in drugi. V Semiču in okolici so bili na delu bratje Jože, Lojze in Ivan Mihelčič iz Vavpče vasi, Zan Škrinjar iz Crešnjevca, študent Mirko Bizjak iz Rožnega dola, Niko Zunič iz Krupe, Karel Brunskole iz Kota, Maks Nampelj, čevljar iz Seiniča, Franc Košir iz Rožnega dola, Jože Plut iz Gorenjcev pri Semiču in Ivan Bukovec iz Kota itd. Z delom imenovanih in mnogih neimeno- vanih, katerih vrste so se množile vedno bolj, je vztrajno rastlo oanrežje terenskih Slika 1. Niko Jakofčič 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO odborov OF. Po njih se je iz rajonskih odborov in okrožnega odbora med Belo- kranjce stalno pretakala propagandna lite- ratura, ki sta jo razmnoževali tudi domači ilegalni tehniki pri Gradacu in Črnomlju. Boj hitlerjevski propagandi in priprava ljudstva na oborožen upor sta bili glavni smernici za delo aktivistov Partije in OF. Posebno važno je bilo zbiranje orožja in priprava mladih ljudi na odhod med borce. Da se je zbiranje in skrivanje orožja začelo že takoj po razpadu jugoslovanske vojske, je bilo že povedano, svojsko drznost akti- vistov pa spričuje dogodek, ki se je 1. ju- nija pripetil v Semiču in nam ga je itali- janski okupator ohranil v svojih aktih: 1. VI. 1941 je korporal 8. čete 2. bat. 23. pp. »Como«, Bonu Luigi, javil karabinjerjem, da so mu fantje Rudolf Ancelj, Anton Štrumbelj in Alojz Jakša prigovarjali, naj jim za nagrado odstopi orožje svojega od- delka. Alojza Jakšo ali Slavka, ki ga po- znamo že med črnomeljskimi aktivisti, so aretirali karabinjerji v Črnomlju (Arhiv CC. RR. XI. C. A., MNO).5 Takoj po 22. juniju so po direktivi partij- skih organizacij odšli v ilegalo tisti člani Partije iz večjih in po Italijanih kontroli- ranih krajev, ki so bili najbolj poznani, in jim je zato grozila aretacija. Iz Črnomlja se je umaknil član OK Milan Šimec, iz Semiča član OK Jože Mihelčič, iz Metlike pa dr. Lojze Mihelčič. Okoli njih so kmalu nastajale skupine, ki so v prvi vrsti skrbele za zbiranje orožja in vežbanje v njem, za- čele pa tudi kmalu s prvimi sabotažnimi akcijami. Okupacijske oblasti, ki so po 22. juniju s povečano vnemo vohljale za komunisti in si pri tem iskale pomoči pri domačih prodancih, so lovile takrat tudi ljudi, ki so raznašali alarmantne vesti, spre- jete od inozemskih radijskih postaj o raz- voju nemško-sovjetskih bojev, medtem ko je zbiranje orožja registriralo poveljstvo karabinjerjev v poročilu z dne 26. 6. 1941 poveljstvu XI. C. A. in navajalo, da se po prijavah najzanesljivejših konfidentov ko- munisti trudijo, da bi v krajih Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Šentjernej in Ko- stanjevica od kmetov kupili skrito orožje. 26. VI. 1941 je patrulja 144. bat. CC. NN.* v kraju Radenci ob Kolpi zajela dva Slo- venca iz vasi Sodevci, ki sta nosila dinamit. Dobila sta ga baje v vasi Predgrad. Kra- ljeva finančna straža je potem v tej vasi preiskovala in našla še 2 kg dinamita, skri- valce pa aretirala in odpeljala v Črnomelj. Orožje bivše jugoslovanske vojske, ki je prišlo Italijanom v roke, in strelno lovsko orožje, ki so ga Italijani prisilno odvzemali, je bilo v Črnomlju shranjeno v prostorih Prosvetnega doma. V to skladišče sta vlo- mila Lojze Fabjan, urar dz Črnomlja, in Jože Brula, mehanik iz Talčjega vrha. Itali- janska straža ju je pri tem zalotila in za- prla, okoli 20. avgusta pa sta iz zaporov pobegnila in odšla v taborišče črnomeljske partizanske skupine v Miklarjih. Belokranjske priprave za upor so pote- kale v ozki povezavi z novomeškim okrož- nim vojnim komitejem, s katerim je vzdrže- val zvezo osmošolec Janko Stariha. Glavno poveljstvo slovenskih partizan- skih čet v Ljubljani, osnovano 22. junija 1941, je na sestanku 16. julija 1941 izdalo vsem slovenskim četam in skupinam po- velje za upor. Na teren v Belo krajino je to povelje prinesel Tone Šušteršič — Tine Železnik. Takrat so se začele tvoriti majh- ne, na pol ilegalne skupine, katerih člani so čez dan mirno opravljali svoj posel, ponoči, kadar je bilo treba, pa odhajali na manjše akcije, kot n. pr. rezanje telefon- skih žic in brzojavnih vodov in podobno. Vendar je bilo vse skupaj bolj vaja za prave oborožene akcije (Cuznar).^ Crnomeljska skupina je v začetku julija 1941 vključila v ilegalno delo osem članov SKOJ, ki sta jih Anton Malerič in Lado Mišica zaprisegla v polnočni uri 2. julija na Fabjanovem skednju v Loki pri Črnom- lju. Bili so to: Bojan in Lovro Fabjan, Vinko Švajger, Jože Švajger, Franc Kore- lec. Rudi Šterk, Janez Kočevar in Jože Milek.^ Prva akcija te skupine, kolikor je še mogoče danes zvedeti iz ustnih poročil in ohranjenih sovražnih dokumentov, je bila v noči od 22. na 23. julij. To noč je bilo oddanih nekaj strelov na italijansko stražo na železniškem mostu, v Črnomlju pa raztreseni letaki s proglasom CK KPS italijanskim vojakom (Zbornik, str. 39).' ^ Temu sledeče preiskave in aretacije storil- cem niso prišle na sled. 2'5. julija so Italijani zopet zabeležili na- pad z orožjem na italijansko stražo na železniškem mostu na Otovcu (Zbornik, str. 294). Statistični pregled obveščevalnega od- delka XI. C. A. od aprila do konca julija 1941 navaja za Belo krajino sledeča so- vražna dejanja: 1 napad na železniški most, 1 streljanje na vojake, 3 primere trošenja subverzivnih letakov: v Črnomlju, Metliki in Radencih ob Kolpi, 3 primere petja sub- verzivnih pesmi, govorjenja in širjenja tendenčnih vesti in 1 primer skrivanja orožja. Obveščevalni bilten istega vojaške- 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ga urada št. 19 z dne 9. 8. 1941 pa pravi, da so bili v juliju v posebno velikem številu risani komunistični znaki tudi na območju Črnomlja. Zraven naivno pripominja, da je treba te znake v Beli krajini pripisati delu in propagandi emisarjev, ki prihajajo iz Hrvatske. Semiško skupino je vodil Jože Mihelčič, ilegalec od 22. VI. 1941. Zadrževal se je ve- činoma okoli Semiča, na Crešnjevcu, na Krupi, na Štrekljevcu, v Gradacu in v semi- ških goricah (Pirkovič). V tej skupini so spočetka bili tovariši: Franc Košir, Karel Brunskole, Ivan Bukovec, Jože Plut, Jože Košir, Maks Nainpelj, Niko Žunič in Zan Škrinjar, ki je skrbel zlasti za zvezo s Suhorjem in Črnomljem. Sredi oktobra se je skupini priključil še Ivan Smrdu, ime- novan Janez. V noči med 31. julijem in 1. avgustom, ko je bil v ilegali še Jože Mihelčič sam, je ta skupina ali vsaj njen del poskusila poško- dovati progo v Kotu, kar naj bi povzročilo iztirjenje vojaškega vlaka, ki je vsako noč vozil med Trstom in Karlovcem. Napad na progo je bil izvršen s tem, da so poskusili odvili vijake pri tračnicah. Zaradi pomanj- kanja primernega orodja akcija ni povsem uspela in je bila škoda hitro popravljena, vlak pa je vozil nemoteno. Italijani so takoj naslednjega dne pre- iskali vsa poslopja v bližini, da bi našli kakšno orodje, ki bi bilo pripravno za take vrste sabotažo. Ker uspeha ni bilo, so za- prli vso delovno skupino, ki je prav takrat na tem odseku popravljala progo, in je štela 15 mož. Na karabinjerski postaji je bil 1. avgusta zaslišan najprej vodja te delovne skupine Italijan Giuseppe Negro, ki pa o delavcih ni vedel dati dosti po- jasnil. 2. avgusta so zasliševali vseh 15 de- lavcev, ne da bi prišli do kakega rezultata. Vsi so trdili, da so bili v kritični noči na svojih domovih, poizvedbe pa so dognale, da so politično nesumljivi in slovenski orožniki so o njih izjavili, da jih poznajo in ne vedo, da bi bili člani ekstremnih po- litičnih strank. Od aretiranih so pridržali v zaporu 5 delavcev, ki so jim bili deloma sumljivi le zato, ker so bili že predkazno- vani zaradi lahkih telesnih poškodb, to se pravi, zaradi fantovskih pretepov! Sicer pa so bili karabinjerji takrat mnenja, da gre pripisati sabotažo najbrže na račun neza- dovoljstva delavcev s plačo, ker so ravno prejšnjega dne prejeli po 350 do 400 lir, »kar je premalo spričo točasne draginje in so se zaradi tega tudi pritoževali ter se zdi, da so zato hoteli izvršiti represalije« (CC. RR. Črnomelj, 24/6, 3. VIII. 1941, arhiv MNO)."* Isto noč je bil presekan tudi tele- fonski vod pri Semiču (Zbornik, str. 306). Da poskus okvare na progi le ni posle- dica prenizkih delavskih plač, so Italijane lahko poučili že dogodki naslednjih dni: 5. avgusta so našli v Vavpči vasi narisanih več komunističnih znakov in parol, 7. av- gusta pa so v Semiču aretirali kar 11 oseb, ker so imele pri sebi propagandne letake. Naslednjega dne je bila pri Semiču proga poškodovana z mino, medtem ko sta pri Pri- mostku med Gradacem in Metliko isto noč ob 23,15 eksplodirali dve mini (Zbornik str. 306 in akt CC. RR. »Isonzo«). Napad na progo pri Primostku je bil po vsem videzu delo metliške partizanske sku- pine, ki jo je vodil Ivan Kopinič, progovni delavec iz Rosalnic, in je štela 6—7 članov. Gradaško skupino je vodil Jaka Butala, v njej pa so bili: Stane Cuznar iz Vranovič, Nande Butala in Jule Štampohar ter Milan Kovačič iz Gradaca, Franc in Janez Šegina iz Prilozja, Niko Jakofčič iz Cerkvišč, Tone Sobar iz Kloštra, Tone Jurajevčič iz Kap- Ijišč, Lojze Jaklič in Lojze Muc iz Zemlja in Niko Cernie iz Boginje vasi. Pri Gradacu je bil telefonski vod prerezan že 6. julija, kar je gotovo bilo delo enega imenovanih. Napad s kamenjem na italijansko ob- mejno patruljo ob Kolpi, izvršen z visoke skalne stene med Ziljem in Grduni 3. avgu- sta 1941, je najbrže bolj spontan akt ne- koga, ki ga je sicer že zajel val osvobodil- nega gibanja, kot pa rezultat kake zasede. Slika 2. Stane Cuznar 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 3. Stefan Dvojmoč in Jože Siobodnik ' PRVA PARTIZANSKA SKUPINA V GOZDU Iz doslej povedanega lahko posnamemo, da so prve belokranjske partizanske skupi- ne, katerih člani so v juliju in v začetku av- gusta, razen nekaj ilegalcev, še na svojih domovih, izvrševale nekatera sabotažna de- janja brez večje medsebojne povezave. Njih glavni namen je bil zbrati čim več orožja, se uriti v njegovi rabi in napadih na sovraž- nika in važne objekte, predvsem na proge. Da so tudi prvi napadi na proge bili bolj vaje kot prave sabotaže, kaže to, da niso bili dobro pripravljeni in je bila zato tudi stvarna škoda oziroma okvara malenkostna. Mnogo večji od prizadejane škode pa je bil propagandni uspeh. Glas o teh akcijah je šel od ust do ust in razvnemal zlasti mla- dino, da so nekateri začeli s podobnimi de- janji kar na lastno pest. Tako sta v Gradacu Slavko Cerjanec in Kaplan brez povezave z ostalimi menda v avgustu napravila Itali- janom zasedo na poti med Gradacem in Podzemljem ter oddala baje nekaj strelov. Oba je kasneje organizacija povezala iu Slavko Cerjanec je kot borec Prve belo- kranjske čete padel na Gorenjih Lazah. Da vsi ti nastopi belokranjskih na pol ilegalcev niso mogli biti pravi odgovor na povelje Glavnega poveljstva z dne 16. ju- lija, je bilo spričo organizirane vstaje, ki se je tiste dni razširila zlasti v kamniškem okraju in na Štajerskem, jasno Belokranj- cem samim. Tine Železnik je zato stremel, da spravi v gozdove prvo skupino oborože- nih borcev, ki naj kot taki tudi zažive in s svojo aktivnostjo zanetijo pravi upor. Iz- brani so bili v ta namen borci iz črnomelj- ske skupine, ki je bila najštevilnejša. Zanje je Tine Železnik izbral prvo taborišče v Miklarjih. Odhod naj bi bil zvezan z več- jim, vso Belo krajino zajemajočim udarcem na progo kot na najbolj občutljivo in za okupatorja najvažnejšo prometno zvezo. Dogovorjeno je bilo, da bodo vse skupine od Semiča do Metlike določeno noč izvršile na progi vrsto sabotaž in napadov, nakar odide prva skupina partizanov v svobodne gozdove. Ker so hoteli zadeti tudi živo so- vražno silo, je bil izbran napad na vojaški vlak, ki je okoli polnoči vozil skozi Belo krajino. Napad naj bi se po pripovedova- nju Staneta Cuznarja začel že pri Rožnem dolu, kjer naj bi semiška skupina razstre- lila postajno vodno črpalko. Pri Otovcu naj bi prva crnomeljska skupina vrgla s tira vojaški vlak. Ce bi tam to ne uspelo, naj bi vlak napadla druga crnomeljska skupina pri vranoviškem cestnem podvozu, obenem z vlakom pa napadla tudi italijansko stražo na tem mestu. Gračani naj bi med Grada- cem in Dobravicami vrgli s tira vlak, ki bi moral ta čas priti iz Hrvatske, če bi ga že ne zadržala akcija, ki naj bi jo na svojem odseku izvedli Metličani. Takoj po napadu naj bi del borcev odšel v pripravljeno ta- borišče. Za komandirja te skupine je bil določen Polde Jerman, imenovan Polče, iz Loke pri Črnomlju, za komisarja pa Jože Vrščaj, po domače Rajšič iz Črnomlja. Prišla je noč med U. in 12. avgustom, ki je bila- določena za napad. Po pripovedova- nju Staneta Cuznarja so Semicani odšli v Rožni dol in minirali črpalko, do eksplozije pa ni prišlo. Poskus iztirjenja pri Otovcu tudi ni bil izvršen, čeprav je tja odšlo ka- kih 15 Crnomeljčanov, ki jih je po izjavi Milana Šimca v'odil Slavko Jakša. Tako je vojaška tradotta nemoteno ropotala v osrč- je Bele krajine. Ob progi pri vranoviškem cestnem podv ozu v Mrzlih dragah jo je pri- čakovala druga crnomeljska skupina, ki se je pred tem zaman trudila, da bi zaradi bližine italijanske straže tiho in hitro od- vila vijake na tračnicah ter te razmaknila, kar bi povzročilo katastrofo. V tej skupini so bili tovariši: Štefan Dvojmoč, Polde Jer- man, Lado Mišica, Janko Stariha, Milan Šimec in Jože Vrščaj. Iz gradaške skupine sta se jim priključila še Stane Cuznar in Lojze Dollar. (Po izjavi Janeza Kočevarja so pri tem napadu iz črnomeljske skupine sodelovali: Tone Malerič, Lado Mišica, Jože Vrščaj, Bojan Fabjan, Ruda Jerman, Janko Stariha, Polde Jerman, Mirko Martinšek, Franc Korelec in Janez Kočevar. Oboroženi so bili s štirimi puškami tipa Mauser in 3 pištolami ter ročnimi bombami). Skupina se je dogovorila, da izrabi hrušč vozečega vlaka ter istočasno udari po njem 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in po straži. V trenutku, ko je bil vlak že blizu, je prišla po progi italijanska obhodna patrulja, sestoječa iz treh mož, od katerih je eden bil oborožen s puškomitraljezom. Ta nenadna okrepitev sovražne straže, ki je štela 6 do 7 mož, oboroženih samo, kot pra- vijo, z navadnim strelnim orožjem, je raz- merje sil in orožja odločno premaknila v korist Italijanov in med borci je za hip na- stala zmeda. V tem je že ropotal mimo vlak in nekdo je le sprožil vanj. To je spravilo v akcijo tudi ostale, ki so začeli streljati na vlak in obenem napadli stražo v šotoru. V boj je hitro posegla tudi obhodna patru- lja in po kratki borbi — Cuznar pravi, da je trajala kakih 20 minut — so se napadalci brez izgub umaknili. Gračani so to noč prerezali telefonski vod kakih 500 m od postaje proti Metliki, Metli- čani pa so severovzhodno od Primostka s 16 manjšimi polnili z eksplozivom minirali progo, toda do eksplozije ni prišlo (Zbor- nik, str. 321). Poročilo poveljstva karabinjerjev divi- zije »Isonzo« o tem napadu, štev. 3^296, poslano 12. avgusta 1941 nadrejenima po- veljstvoma pri XI. C. A. v Ljubljani in 2. armadi v Karlovcu, se v prevodu glasi: »Nocoj ob 0.45 je 4 do 6 neznanih oseb nameravalo izkoristiti hrušč, ki ga je po- vzročil vojaški vlak na poti iz Črnomlja proti Metliki, in z ognjem (6 do 7 strelov iz puške) uničiti vojaško stražo 23. pp., po- stavljeno ob podvozu, kota 165, na progi Črnomelj—Gradac. En strel je prestrelil šotor straže v višini 60—70 cm od tal. Takoj- šen nastop straže in leteče patrulje, ki je nenadno posegla vmes, je prisilila napadal- ce v beg. Na mestu so pustili dva klobuka, eno smučarsko pokrivalo iz modrega bla- ga, eno jugoslovansko vojaško kapo, en tulec za naboje tipa Mauser, dva naboja kal. 9, en naboj kal. 8 tipa Mauser, en bajo- net tipa Steyer, en bajonet tipa Mauser. Postaja kraljevih karabinjerjev je napra- vila ogled na mestu in hrani najdeni mate- rial. Tudi tenenca v Črnomlju je začela s preiskavo. Poveljstvo divizije je obveščeno.«* Takoj po napadu so tovariši Polde Jer- man, Mirko Martinšek, Franc Korelec, Jože Vrščaj, Štefan Dvojmoč, Vinko Švajger, Janko Stariha in Janez Kočevar.odšli v ta- * Zanimivost tega poročila je predvsem v tem, ker nam daje napotke za predstavo o oborožitvi in opremi prvih belokranjskih borcev. Obenem točno določa čas napada. Vsa dosedanja poročila, ustna in že objavljena, ta napad pri Vranovičih postavljajo na 12. julij, torej ravno mesec dni prezgodaj. S tem seveda tudi odhod prve skupine v taborišče. borišče, ostali pa na svoje domove (Koče- var)." V nekaj dneh sta se jim priključila še Milan Šimec in Anton Jelene. Miklarji, v bližini katerih je bilo izbrano taborišče, se imenuje posestvo ob cesti, ki vodi iz Črnomlja v Kočevje. Kake pol ure od hiše je bilo taborišče v kraški vrtači. Ivo Pirkovič v svojem rokopisnem gradivu o belokranjskih partizanih taborišče takole opisuje: »Taborišče so si Fabjanovi partizani po- stavili kake pol ure od logarjeve hiše na južni strani na pobočju 849 m visokega hri- ba. Ležišča so si uredili tako, da so kotanjo nastlali s krmo in nad njo razpeli ponjavo. Do studenca so imeli 10 minut. Vsak drugi dan jim je logar nastavil na dogovorjeno mesto okoli 5 litrov mleka, zakaj za tabo- rišče samo ni vedel. Sicer pa se je Fabja- nova četica prehranjevala z rekvizicijami v kočevskih vaseh ... Hrano so za partizane zbirali po vaseh seveda tudi aktivisti OF. Kakega vidnega enotnega znamenja parti- zani Fabjanove čete še niso nosili. Oblečeni so bili v civilno nošo in v dele vojaških uniform, če je komu po naključju prišla v Slika 4. Skica, ki označuje lego prvega taborišča belokranjskih partizanov pri Miklarjih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO roke. Vendar so bili kasneje vedno bolj oblečeni po vojaško. Taborišče je nekajkrat obiskal Tone Šušteršič.« Peter Romanic dopolnjuje to sliko še z osebnim vtisom: »Prišla sva k taborišču (on in njegov to- variš Ivan Vajdetič) zgodaj zjutraj. Za varnost so takrat še slabo skrbeli. Lahko sva se približala taborišču, ne da bi naju kdo zaustavil. V mali kotlinici, kjer sta se nastanila že prva dva (misli na Fabjana in Brulo, ki pa sta v resnici prišla v taborišče šele kak teden po odhodu črnomeljske sku- pine), so imeli partizani preko droga na- tegnjeno vagonsko pokrivalo — plahto, ki jim je služila za streho oziroma za šotor. Pri vhodu v šotor so bile prislonjene lepe nove mauserke. Na kamnih okrog šotora je bilo precej defenzivnih in ofenzivnih jugo- slovanskih bomb. Poleg bomb je ležal po- lomljen revolver. Na skali so imeli »kuhi- njo«. Ognjišče, vojaški »kazan« in nekaj kožic, zraven na bukvi pa se je sušila srnja- kova koža« (Dolenjski list 1951, št. 29, sir. 3). Teden dni po prihodu skupine, kot pravi Janez Kočevar, sta prišla v taborišče Lojze Fabjan in Jože Brula, ki sta s pomočjo črnomeljskih aktivistov pobegnila iz sodnih zaporov, kjer sta bila zaradi vloma v skla- dišče orožja. Jetniški paznik jima je odprl zapor, nakar sta splezala po strmi in glo- boki skalni pečini k Lahinji, katero sta morala še trikrat preplavati, da sta zabri- sala sled za seboj. Pri tem je Fabjan moral pravzaprav pri plavanju prenašati na sebi še Brulo, ki je bil plavanja nevešč. Po nju- nem prihodu je Tine Železnik uredil četo tako, da ji je poveljeval Lojze Fabjan, komisarske posle pa je povečini opravljal Milan Šimec. Proti koncu avgusta je torej skupina v taborišču na Miklarjih štela 12 tovarišev: Jože Vrščaj, Janko Stariha, An- ton Jelene, imenovan Gorenjec, ker je bil iz Podnarta pri Kranju doma, Polde Jerman, Vinko Švajger, Milan Šimec, Janez Kočevar, Mirko Martinšek, Franc Kolenc, Štefan Dvojmoč, Jože Brula in Lojze Fabjan. Zvezo med taboriščem in terenom je v glavnem vzdrževal Lojze Fabjan, ki se je povezal s svojimi dobrimi lovskimi tovariši iz predvojnih časov in tedanjimi aktivisti OF v Poljanski dolini Petrom Romaničem, Ivanom Vajdetičem, Pavlom Fricejem in Petrom Mavrinom, medtem ko so s Črnom- ljem bili v zvezi po Bojanu Fabjanu, s Tu- ševim dolom pa po Leopoldu Jermanu, po domače Zagarčku (Romanic, Šimec).Naj- več orožja je tej skupini preskrbel Bojan Fabjan (Kočevar). Delo v taborišču je potekalo predvsem v vajah v orožju in politični izobrazbi. V njem so razmnoževali tudi propagandno li- teraturo, ki se je od tam raztekala po Beli krajini. Tako je n. pr. Stane Cuznar redno obiskoval taborišče, kamor je v nahrbtniku prenašal živila, odnašal pa poln nahrbtnik propagandnega gradiva. Prva akcija, ki je bila izvršena iz tega taborišča, je bila namenjena pridobitvi raz- streliva, s katerim bi lahko izvrševali uspešne sabotaže in rušenje objektov, zlasti proge. S pomočjo aktivistov so vdrli v skla- dišče rudnika Kanižarica, od koder so v noči med 24. in 25. avgustom odnesli 260 kg eksplozivne mase, hranjene v zabojih po 25 kg. Prvo noč so dragoceni tovor shranili v gostem grmičju pri Butoraju, v nasled- njih nočeh pa znosili v taborišče. Italijanom je sedaj postajalo vse bolj jasno, da se tudi v Beli krajini stvari nevarno zapletajo. General Federico Romero, poveljnik divi- zije »Isonzo«, je takoj, ko je bil o tem obveščen, 25. avgusta ob 23.35 poslal Robet- ti ju to brzojavko: »Odneseno 270 kg eksplozivne mase. De- tonatorjev in vžigalne vrvi niso odnesli. Romero.« Robetti je 26. avgusta odgovoril takole: »Ko boste ugotovili, kdo je ukradel, po- stopajte z največjo strogostjo in trdostjo in se ne ogibajte tudi ustrelitve pri prvem poskusu bega ali odpora.« (CC. RR. »Ison- zo«.) Poveljnik karabinjerjev pri 2. armadi, polkovnik Francesco Delfino, pa je naročal največjo budnost, straženje in podrobne preiskave na področju posameznih postaj, da glede na krajo ogromnih množin raz- streliva »odkrijejo to zločinsko delovanje, ki gotovo stremi za tem, da se razplameni v teroristična dejanja.« (CC. RR. XL C. A.) Proti koncu avgusta je moral priti v par- tizansko taborišče tudi srbski vojak nezna- nega imena, ki je pri Metliki ušel iz ujet- niškega vlaka in ga je metliška organizacija poslala k partizanom. Nanj se najbrže na- naša brzojavka, ki so jo karabinjerji divi- zije »Isonzo« 26. avgusta poslali v Ljubljano in v kateri poročajo, da je tega dne neki neznanec, oblečen v uniformo in hrvatski govoreč, prisilil pri Giršičih nekega 8-let- nega fantiča, da ga spremlja do Gradaca in mu pokaže stražarska mesta italijanskih v^ojakov vzdolž proge. V tem času so se povečale tudi ostale sku- pine. Jožetu Mihelčiču se je pridružil Franc 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Košir, ki je od razpada Jugoslavije živel pri svojem stricu v Kotu in bil aktiven član semiške skupine. Ko je nekoč s svojim stri- cem na Kleču pri Planini pokrival streho, je neki Kočevar opazil v njegovem žepu revolver in bombo. Takoj ga je prijavil karabinjerjem, ki so ga zasliševali, pa mu je le uspelo, da se jim je izvil s tem, da je dokazoval, da ni istoveten s tistim, katerega je mislil kočevarski denunciant. Ko so ga karabinjerji-izpustili, jih prihodnjega dne seveda ni več čakal doma, ampak odšel v ilegalo. To je bilo 22. avgusta. Nekaj dni zatem se jima je pridružil tudi Karel Brun- skole (Pirkovič). Metliška skupina, ki se je med tem od časa do časa shajala v goricah pri Drašičih, je 1. septembra pri Metliki razstrelila progo. Vse bolj kot pa ta eksplozija je Belo kra- jino in okupatorsko vojaško in civilno oblast razburil napad pri Gribljah 6. sep- tembra 1941. OPOMBE i. Vrtačnik — Vrtačnik Milan, ustni vir. — la Pirkovič — rokopisno gradivo za zgodovino belo- kranjskega partizanstva, ki ga je zbiral več let in mi ga ljubeznivo stavil na razpolago. — 2. Košir — Košir Franc, Spomini iz leta 1941, rokopis; po njem prirejen članek »Za- četek junaških dni Bele krajine« v SP, št. 170, 22. VII. 1931 str. 3. — Šušteršič — Šušteršič Tone - Tine Železnik: Opis razvoja KP v Beli krajini od začetka vključno do leta 1941; rokopis v arhivu CK ZKS v Ljubljani. — 3. Ši- mec — Šimec Milan, ustni vir in podatki, poslani mi v pismih. — 4, Vitkovič — Vitkovič Janez; Iz upornih dni belokranjskega ljudstva, rokopis. — 5. CC. RR. XI. C. A., MNO ~ poveljstvo kr. karabinjerjev pri poveljstvu XI. armadnega zbora v Ljubljani; njihov arhiv hranjen v arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Glej pri- pombo 10. — 6. CC. NN. ~ Camicie nere — črne srajce — vojaške formacije italijanske fašistične stranke, sestavni del oborožene sile Italije. — 7. Cuznar — Cuznar Stane, ustni vir. ~ 8. V i t k o v i č Janez na o. m. in članek: >Osma obletnica prvih žrtev za svobodo v Beli krajini«, SP 2. XI. 1949. — 9. Zbornik — Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslavenskih na^ roda, torn VI, knjiga 1, Borbe u Sloveniji 1941 god. Izdaje Vojnoistoriski institut JNA, Beograd 1952. Citiran po srbsko- hrvatskem tekstu. — 10. CC. RR. Črnomelj — Poveljstvo karabinjerske tenence v Črnomlju. Tenenca (tenente — po- ročnik) je združevala več karabinjerskih postaj, kar bi ustrezalo našemu vodu; iz več tenenc je bila sestavljena compagnia CC. RR. — četa, vse čete v Ljubljanski pokrajini pa bataljon s poveljstvom v Ljubljani. Bil je to XIV. batf. CC. RR. »Milano« tako imenovanih teritorialnih karabinjerjev, ki so bili podrejeni ljubljanski kve- sturi in s tem notranjemu ministrstvu. Njihov arhiv tvori samostojno skupino pod oznako »Comando Gruppo CC. RR.«. Druga formacija karabinjerjev so divizijski kara- binjerji pri posameznih divizijah (n. pr. >Isonzo«), nji- hovo poveljstvo na slovenskih tleh je Comando CC. RR. XI. C. A. in se njihov ohranjeni arhiv pod to oznako čuva v sklopu arhivov MNO v Ljubljani. — 11. Kočevar — Kočevar Janez. Izpoved o početku prve partizanske skupine v Beli krajini na komandi Belokranjskega področja dne 5. aprila 1944. V izpovedi je nekaj netočnosti, najhujša pa je ta, da navaja kot uspeh napada pri Vranovičih 6 pobitih sovražnikov, med njimi 2 oficirja. Tako pretiravanje, ki sloni samo na subjektivnih domnevah in stremi kvečjemu za cenenimi propagandnimi efekti, ki pa pred zgodovino ne morejo obstati, pa ni značilno samo za gverilca, zlasti v začetni, tako rekoč njegovi učni dobi, temveč je značilno tudi za »preizkušeno in zmag vajeno« italijansko vojsko. Saj so n. pr. italijanska poveljstva skušala zmanjšati svoj poraz v Jelenovem žlebu marca 1943 s tem, da so v internih uradnih poročilih navajala - - čez 300 v tej bitki pobitih partizanov! (Glej o tem dnevna brzojavna poročila povelj- stva XI. C. A. iz konca marca 1943 v MNO). — 12. R o m a - nič — Peter Romanic, ustni vir. Popravi vi. številki Kronike na strani 12, levi stol- pec, 22. vrsta od spodaj; Ciano je prav ta dan . . . prav; Ciano je dva dni za tem. ' GRADOVI NA LOŠKEM OZEMLJU Dr. Pavle Blaznik Loška tla so podobno kot ostala slovenska zemlja posejana z gradovi, ki so navidezno neme, v resnici pa dokaj zgovorne priče naše preteklosti. Saj je razvoj gradov v najtesnejši povezanosti z usodo slovenskega naroda, ki ga je predstavljal v dobi fevda- lizma slovenski kmet. Gradovi so bili sre- dišča zemljiških gosposk, ki so skozi dolga stoletja krojila pravico svojim podložni- kom. Na razširjenost gradov je odločilno vplivala zemljiška posest; čim bolj je bila ta razdrobljena, tem več gradov je zrastlo na njej. Odmev takega razvoja najdemo tudi na loških tleh. V zgodnjem srednjem veku so si lastili našo zemljo tuji — nemški vladarji, ki so z njo neomejeno razpolagali. Oddajali So jo dalje najrazličnejšim velikašem — tako posvetnim kot cerkvenim, ki so jih skušali na tak način navezati nase. Tako je prišlo pred pičlimi tisoč leti loško ozemlje v po- sest škofa iz Freisinga na Bavarskem. Leta 973 je daroval cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu poleg vse Selške doline tudi večji del Poljanske doline in Sorskega polja. To ozemlje je škof še bolj zaokrožil v naslednjih letih. Verjetno kmalu po 989 mu je pripadel tudi ostali — zahodni manj- ši del Poljanske doline; 1002 si je pridobil Stražišče in besniško ozemlje do Save in Lipnice, medtem ko je okoli 1215 dokupil še Pungert in Gosteče. Tako je tedaj ob- segalo freisinško loško gospostvo celotno Poljansko in Selško dolino do razvodnice, hkrati pa tudi Sorsko polje do Gosteč; od tod je šla meja na Soro, ki jo je zapustila malo nad Ladjo in dosegla pri Jeperci staro cesto Medvode—Kranj; ta cesta je veljala v glavnem kot meja od Jeperce do Kranja — onstran nje so pripadale škofu le Praše in sedem kmetij v Jami. Od Kranja dalje je tekla meja po Savi do izliva Lipnice; na levi strani Save je spadalo k Loki le Okroglo, ki ga je škof pridobil 1263. Zgo- 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 1. Stari gradovi in gradišča na škofjelošlcem ozemlju dovinski pojem loškega ozemlja je torej kaj obsežen. Usoda tega prostranega sveta je bila skozi stoletja trdno povezana s frei- sinškim škofom prav do 1803, ko je postalo loško ozemlje last državne komore. Središče loškega gospostva je bilo na lo- škem gradu, ki si ga je postavil zemljiški gospod na skrbno izbranem mestu v narav- nem središču gospostva na meji med obema dolinama in Sorskim poljem. Nad gradom se je na Kranceljnu dvigal stolp, na kate- rega še danes spominja izrazit jarek. Pod. gradom se je razvilo mesto Škofja Loka. Grad in mesto je obdajalo obzidje s stolpi in trojnimi vrati. Potres je v letu 1511 grad temeljito zdelal. Toda že v nekaj letih je postavil zemljiški gospod novo poslopje, ki se je ohranilo do današnjih dni; le stolp na dvorišču so pred več desetletji odstranili. Na gradu je stanoval z ostalimi škofovimi funkcionarji loški oskrbnik kot namestnik freisinškega zemljiškega gospoda. Vsa loška posest ni bila enako trdno po- vezana v enoto. Marsikje se je meja ne-, 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika 3. Gradišče y Poljanah, v virih iz XVI. stol. omenjeno kot Tabor varno zibala zaradi sovražnega nastopanja sosedov. Loško gospostvo je mejilo na vrsto drugih zemljiških gosposk, ki niso bile vse v najboljših odnošajih do freisinškega ško- fa. Nevarni so bili zlasti ministeriali, ki so se razvili iz vrst grajskih služabnikov in so si sčasoma pridobili svoja manjša zem- ljiška gospostva. Vzhodno od ceste Medvo- de—Kranj se je širila preko Save v XIL sto- letju posest mogočnih Andechsov, ki so go- spodovali nad strnjenim ozemljem od Mot- nika in Trojan na vzhodu do Kokre, Kranja in Smlednika na zahodu; svoje središče so imeli v Kamniku. V območju te meje je bil najpomembnejši grad Smlednik, kjer se je razvilo smledniško gospostvo, ki se je vzdržalo skozi dolga stoletja. Južno od tod je mejilo loško gospostvo na spanheimsko zemljo. Spanheimi, ki so imeli med drugim v XIL in XIII. stoletju v posesti Ljubljano, so kot odvetniki loškega gosipostva zlorabljali svoj položaj in delali škodo po loškem ozemlju. Od njih so bili tedaj odvisni ministeriali na gradovih v Goričanah, Jetrbenku (Hertenberg), Polho- vem Gradcu in Sori, ki so bili kaj nadležni sosedje. Središče goričanskega ozemlja, ki je postalo v XV. stoletju last ljubljanske škofije, je bilo tedaj na gradu, od katerega so danes ohranjene le razvaline. Današnji grad, ki leži pod starim, je zrastel šele pred dobrimi tri sto leti. Največ posla je imel loški zemljiški gospod z ministeriali z Jetr- benka pri Medvodah. Njihov grad je danes le še razvalina, toda v XIV. stoletju je bila tu mogočna utrdba, ki so jo sestavljale kar tri stavbe: stari in novi Hertenberg ter stolp Nebojse. Jetrbenški so povzročali z vpadi na loško ozemlje freisinškemu škofu mnogo : , Slika 2. Loški grad — pogled s Kranclja^,, preglavic. Zato dobro razumemo škofovo željo, da bi Jetrbenške izneveril njihovim gospodom; vendar je ostal poskus račun brez krčmarja. Podobne težave je imel škof s polhograjskimi gospodi, ki so stanovali v današnjem starem gradu, pod katerim je kasneje zrasila nova utrdba. Spanheimske ministeriale srečamo v XII. in XIII. stoletju tudi v Sori, ki je bila v neposredni bližini loškega gospostva. Njihov grad je mogoče istoveten z razvalino nad Gostečami. V ne- posredni bližini teh ostankov srečamo drugo gradišče pni kmetu Močeradniku na nek- danji meji med loškim in goričanskim go- spostvom na griču, ki pada strmo proti Sorskemu polju. Na mejnih tleh med Buko- vim vrhom in Lučnami naletimo na ime Frtica; ta postojanka utegne biti istovetna z gradom Bosisen, ki se omenja že 973 — torej v času, ko je loško ozemlje postalo last freisinškega škofa. Zahodni sosed je bilo tolminsko gospostvo, ki so ga ločili v srednjem veku od loškega ozemlja veliki gozdovi. Pač pa je tod vodila že v starih časih važna pot iz Poljanske doline proti Cerknemu. Pri Novi Oselici naletimo na zaporne utrdbe, ki dokazujejo, da je bil tod razvit promet že v predslo- venski dobi. Proti bohinjski in blejski strani je bil mejaš briksenški škof z obsež- nim gospostvom. Najbolj občutljiva je bila pa meja na severovzhodni strani, kjer so bili od XII. stol. dalje sosedje Ortenburžani. Ti so se preko ministerialov iz Waidenberga (Pusti grad) globoko zajedli v freisinško posest. Preko- račili so Savo in si uredili na desni strani reke močno oporišče Wartenberg (gradišče ob Šmarjetni gori). Ko se je freisinškemu škofu konec XII. stoletja posrečilo, da je odkupil grad za veliko vsoto, ga je dal po- dreti, ker se je bal, da se ga ne bi Orten- buržani ponovno polastili. Bojazen je bila upravičena. Do končne pomiritve je namreč prišlo šele 1263, ko je škof Konrad s tež- kimi žrtvami dosegel, da so se vvaldenberški KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ministeriali končno odpovedali vsem pravi- cam do Wartenberga in Stražišča. Vendar z likvidacijo spora 1263 mejni prepiri v tem delu niso bili zaključeni, kar je končno povzročilo, da se je del loškega ozemlja freisinškemu škofu kot zemljiškemu gospo- du sploh odtujil. Glede razvoja posestnih razmer so bile razmere na loškem ozemlju zelo različne. Proti sredi XIII. stoletja se je na loških tleh mogočno dvignil rod Loških vitezov, ki so delali škofu težke preglavice. Med njimi se je najbolj uveljavil Wernher, ki je bil loški oskrbnik prav v dobi, ko se je vršilo zelo intenzivno naseljevanje loškega ozemlja. Oskrbniku je pripadla pri tem poslu vsaka deseta novo ustanovljena kme- tija. Tako je bilo priznanih tej rodbini 14 gruntov v Podblici, Zabukovju, Osovniku in Sv. Barbari. Vendar je škofu uspelo, da je s ponovno pridobitvijo gruntov v obeh do- linah kaj kmalu rešil ondotno ozemlje ne- varnih razpok. Poljanska in Selška dolina sta mu ostali v posesti tudi vnaprej skozi stoletja tako rekoč nedotaknjeni, če ne upoštevamo izgub na račun fužinarstva. Posledica takega posestnega stanja se izraža tudi v tem, da ne premore ne Poljanska ne Selška dolina nobenega fevdalnega gradu. Gradišče nad Volašoico v Poljanski dolini, kjer naj bi stal po tradiciji nekoč grad, je starejšega datuma. Številni tabori v tej do- lini so večinoma iz turške dobe; le redki med njimi (n. pr. v Poljanah) so verjetno starejši. Vendar so tako tabori kot omenje- no gradišče brez zveze z razvojem zemlji- škega gospostva. Edini dvorec, ki nastopa kot sedež samostojnega gospoda, je Šefert, po katerem se imenujejo Šefertski, ki pa so bili v Poljanski dolini omejeni le na on- dotno kmetijo. Slika 4. Kmetija Sefert v Poljanski dolini Slika 5. Puštal nad Trnjem ob vhodu v Selško dolino. Vidne ^ so umetne terase na vrhu gradišča V prav nasprotno smer je šel razvoj na besniškem ozemlju, ki se je škofu sčasoma v veliki meri odtujilo. Tod so obdržali Ortenburžani tudi po poravnavi s freisin- . škim škofom vrsto kmetij, ki so v naslednjih stoletjih večkrat menjale gospodarja. Še več kmetij so si pa pridobili loški ministe- riali, ki so se tod krepili zlasti zaradi ne- ustaljenih posestnih prilik. S temi gospodi je v tesni zvezi stolp v Zg. Besnici, katerega sledovi so še danes dobro vidni na razgledni točki v zaselku Dvor. Spomin na posestno razdrobljenost najdemo tudi v dvorcu Kucni v Rakovici, kjer je bival od 1701 dalje svo- boden kmet. Tudi Sorsko polje se je freisinškemu škofu v precejšnji meri izmaknilo. Prav na tem ozemlju srečamo več gradov, ki so zrastli v zelo različnem času. Daleč od pro- meta pod Lubnikom leži Stari grad, od koder naj bi po Valvasorju potekal rod Loških gospodov. Postanek Starega gradu sega mogoče v prazgodovinsko dobo. V za- četku XIV. stoletja ga je dal freisinški škof temeljito obnoviti; uredil je jarek in grad obzidal z zunanjim obzidjem. Skrb za grad je škof poverjal gradiščanom, ki so imeli tod svoje stražnike. V XVI. stoletju je grad odslužil. Urbar iz 1568 ga označuje kot star grad, ki je predstavljal v XVIL stoletju le še kup razvalin. Tik Škofje Loke je zrastel puštalski grad. Večkrat čitamo, da so bili tod grajski hlevi freisinškega škofa. Do takega tolma- čenja je prišlo zaradi nerazumevanja stare oblike krajevnega imena (1291 Burchstal), ki pomeni gradišče. Tod je torej stalo v davnih časih gradišče, kakršnih smo že do- slej več srečali na loških tleh. Puštalsko ozemlje je bilo škofu že zelo zgodaj od- tujeno. V rokah ga je imel rod puštalskih 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gospodov, ki SO bili deloma tudi v službi freisinškega škofa. V XVII. stoletju je rod Puštalcev izginil. V naslednjih desetletjih so se lastniki zelo menjavali, dokler ni ku- pil tega posestva 1696 poljanski kmetski sin Marx Oblak. Rodbina Oblakov si je sča- soma pridobila številne kmetije in desetine po loškem in izvenloškem ozemlju. Sredi XVIII. stoletja je puštalskemu gospostvu pripadal Puštal z 38 podložniki. Izven Pu- štala je obsegalo gospostvo še 1 grunt v Hosti, 1 v Zabnici, 2 na Godešču, 1 v Gore- nji vasi, eno tretjino in dve tretjini grunta pri Sv. Ožboltu, 4 v Vincarjih in 3 v Zmin- cu. Razen tega so imeli Oblaki fužino ob Selški Sori, ki so jo dajali v najem. Še večja je bila puštalska posest izven loškega go- spostva; tako so imeli v lasti Oblaki v Podreči poleg 1 grunta in 2 polgruntov še 3 kajže, v Zbiljah 4 grunte in 4 kajže, v Pre- bačevem 16 gruntov, dva tretjinska grunta in 5 kajž, na Šenkovem turnu 3 grunte, šest polovic gruntov in 2 kajži, v Volčjem po- toku 1 grunt in dva polovična grunta, v okolici Jetrbenka (Sv. Marjeta, Sv. Florijan, Sv. Katarina) pa 4 grunte, pet polovic grun- tov, dva četrt grunta in 1 kajžo. — Razen puštalskega gospostva so imeli Oblaki v XVIII. stoletju še druge graščine, med kate- rimi so dalj časa gospodovali na gradu Po- noviče. — Zanimivo je, da dobimo ime Puštal tudi kot oznako za hrib nad Trnjem pri Stari Loki. Ta Puštal ima od treh strani odsekano lego in dominira na meji med Sor- skim poljem in vhodom v Selško dolino. Na njem so dobro vidne umetno planirane oblike, kjer naletimo na značilno ime Dvo- rišče (dvor). Malo niže je jama — imeno- vana Kevdrc. Starološki grad se je verjetno razvil iz dvorca freisinškega zemljiškega gospoda. Ko je namreč škof dobil loško gospostvo v svojo last, je del tega ozemlja obdeloval v lastni upravi preko svojih oskrbnikov s pomočjo podložnikov-tlačanov iz sosednjih vasi. Središče te zemlje so tvorili dvorci. Sredi XII. stoletja naletimo na loškem ozem- lju na štiri take dvorce (bitenjski, žabniški, godeški in loški). Loški dvorec srečamo v listinah že 1074. Prvotno je ležal ta dvorec v Starem dvoru, na kar spominja še danes ime. Kasneje je škof prestavil dvorec v Staro Loko. Usoda starološkega gradu je tesno povezana z raznimi rodbinami, katerih člani so bili v službi freisinškega zemlji- škega gospoda. Tako naj omenim v tej zvezi Lamberge, ki so tod gospodarili v prvi polovici XVI. stoletja in ki so si utrdili položaj na loških tleh zaradi službenega razmerja do freisinškega škofa; posamezni njeni člani so bili v drugi polovici XV. sto- letja dolga leta loški oskrbniki. Kasneje je bil grad skozi desetletja v posesti rod- bine Rasp; tudi Raspi so potekali iz loške oskrbniške rodbine. V XVII. stoletju je grad prehajal iz rok v roke. Med lastniki se tedaj omenjajo tudi nekatere loške me- ščanske rodbine, kot Paplerji ali Lukančiči. V začetku XIX. stoletja je prešla posest na rodbino Strahl, ki je obdržala graščino v rokah preko sto let. H gradu je spadalo i sredi XVIII. stoletja 5 gruntov in 29 kajž j v Stari Loki ter 1 grunt v Zabnici. Izven I loškega ozemlja je bil podložen graščini le | 1 grunt v Brezju pri Kamniku ter 1 grunt 5 in 1 kajža v Hrašah pri Smledniku. Ajmanov grad je dobil svoje ime po \ dr. Jožefu Haymannu, ki je bil proti koncu XVIII. stoletja nekaj let posestnik te gra- ščine. To gospostvo je med vsemi loškimi graščinskimi posestvi najmlaj šega postanka. Grad je postavil proti koncu XVII. stoletja loški oskrbnik Fr. Matija pl. Lampfritzhaim ' na kraju, kjer so bili prej trije grunti; omenjeni podložniki so se morali brez na- slika 6. Portal starološkega gradu 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slika 7. Ajmanov grad (iz Valvasorja XI, 128) daljnjega umakniti. Slika v Valvasorjevi zgodovini Kranjske, ki je izšla prav v ti- stem času, kaže, da je bil grad kaj čedno urejen. Zraven grajskega poslopja je bila obsežna pristava z velikim vrtom in lepo drevesnico. V teku desetletij so si lastniki, ki so se precej menjavali, pridobili pod svojo oblast predvsem razne kajžarje po Sorskem polju. Tako je spadalo sredi XVIII. stoletja pod to graščino 15 kajžarjev v Stari Loki, 1 v Formah, 1 pri Sv. Duhu, 2 v Šutni, 1 v Starem dvoru, 1 v Hosti. Posest je se- gala tudi na besniška tla, kjer se je omeje- vala v Sp. Besnici na 3 grunte in 1 kajžo, a v Zg. Besnici na 1 grunt. Graščinska zem- lja se je pa širila tudi preko meja loškega gospostva; tako so spadali k njej 3 grunti in 2 kajži v Zbiljah, pol grunta in 3 kajže v Mošah, 3 grunti in 2 kajži v Čirčičah, 1 grunt na Visokem pri Kranju in 2 kajži v Šenčurju. Šentpetrska graščina (Schrottenthurn) pod Šmarjetno goro spada v vrsto tistih gradov, katerih korenine segajo daleč v preteklost. Ondotno ozemlje je bilo odtujeno freisin- škemu zemljiškemu gospodu že v XIII. stol. Grad sam je pa kot stavba mlajšega po- stanka. Postavili so ga v XVI. stoletju go- spodje pl. Schrott, po katerih je dobil grad svoje ime. Več desetletij je bil v posesti rodbine Sigesdorf, katere člani so bili skozi vse XVI. stoletje v službi loškega zemlji- škega gospoda kot oskrbniki oziroma žitni- čarji. Nekaj let so imeli celo v zakupu loško gospostvo. Kasneje so se tudi tod lastniki prav močno menjavali. Sredi XVIII. sto- letja je imela graščina le del svoje posesti v mejah loškega gospostva. Poleg graščin- ske pristave ji je tedaj pripadal še 1 grunt v Stražišču in 4 kajže pod Šmarjetno goro; bolj se je posest zajedala v besniško ob- močje, kjer je spadalo h gradu U kajž po- leg 2 gruntov v Zabukovju in 3 gruntov v Zg. Besnici. Sicer se je pa graščinska zemlja širila v drobcih med Kranjem in Begunja- mi; z njo je bila združena v Orehovljah 1 kajža, v Britofu 1 grunt, na Bregu 1 grunt in 3 kajže; dalje v Zigani vasi, ki spominja s svojim starim imenom Sigisdorf na stare lastnike, 2 grunta in 2 kajži, na Otoku 1 grunt in i kajžo, v Zapužah 1 kajžo in v Zgošah 1 grunt. Danes spadajo gradovi po funkciji, za- radi katere so bili postavljeni, le še v zgo- dovino. Deloma jih že zdavnaj prerašča ruša, deloma pa služijo namenom, ki jih narekuje novi čas. Med temi naj omenim puštalski grad, kjer ima svoje prostore loški muzej, ki s svojimi dragocenimi zbir- kami vsestransko ponazoruje tako zanimivo preteklost obsežnega loškega ozemlja. LITERATURA Kos M., Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane, Geo- grafski vestnik, XXIII, 1951, str. 157—177. — Blaznik Pavle, Kolonizacija Selške doline, 1928. — Blaznik Pavle, Koloniza- cija Poljanske doline. Glasnik Muz. društva za Slovenijo, XIX, 1938, str. 1—61. — Blaznik Pavle, Kolonizacija in kmet- sko podložuištvo na Sorskem polju (rokopis). — Blaznik Pavle, Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju (rokopis). 102 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SVILARSKE MANUFAKTURE V LJUBLJANI (1725 — ok. 1800) Jože Som Merkantilistično usmerjena avstrijska gospodarska politika se je pričela na Kranjskem močneje uveljavljati nekako po letih 1717—1720, torej potem, ko je bila proglašena svobodna plovba po Jadranu, in v času, ko je zaživela avstrijska Orientalna kompanija v svobodnih lukah Trst in Reka. Šele ta politika je dala prvi sunek za mo- dernizacijo gospodarstva oziroma industrije na Kranjskem. Toda hitrejši in globlji raz- voj industrije je po drugi strani zavirala vrsta neugodnih okoliščin: razne vojne so izčrpavale državno blagajno, splošna za- ostalost Kranjske je obetala proizvodom skromno tržišče, pomanjkanje širokopotez- nosti in izkušenosti pri trgovcih ter manu- fakturistih je bilo slabo znamenje za hitro rast obratov itd. Tu, na Kranjskem, vrhu vsega niti ni bilo zelo ugodnih naravnih po- gojev za svilarstvo; v tem sta jo v okviru habsburških dežel znatno presegali Goriška in Gradiščanska. Pa tudi ti dve se nista mogli kosati glede tega z Beneško republi- ko; ta je imela v zaledju severnega Jadrana še vedno močan položaj v svilarstvu. Ra- zumljivo je, da so Avstrijci v smislu gesel merkantilizma hoteli omejiti uvoz svile iz Benetk in postaviti svoje lastne manufak- ture. Znano je, da je cena tega luksuznega blaga bila zelo visoka (baročno razkošje!) in da je bila omejena na plemstvo in me- ščanstvo. Avstrijsko gospodarsko vodstvo je bilo počasno in neodločno; marsikdo, ki se je potegoval za koncesijo v kateri koli panogi industrije, je moral opustiti svojo namero, ker ni mogel dobiti privativnega privilegija.' Redki so bili tisti podjetniki, ki so se upali lotiti proizvodnje nekega blaga brez tega dokumenta. Ko podrobneje študiraš naše gospodarske razmere v tisti dobi, spoznaš, da so mnogi imeli privilegij za nekakšno čarodejno formulo, ki te obvaruje poloma in ki tako rekoč jamči uspeh. V resnici pa bomo videli, da to ne drži in da so ne- kateri privilegiranci propadli, neprivilegi- ranci pa prav dobro uspevali. Vzrok je se- veda treba iskati drugje. — Za to sta nam v svilarstvu dokaz n. pr. družabnika Jožef Pertot in Fdip Balestri, ki sta se leta 1719 odločila ipričeti s proizvodnjo takih tkanin na Goriškem,^ nato pa Balestri sam, ki je pet let pozneje nameraval svilarno postaviti v Ljubljani, pa zopet ni uspel.' Najprej za trenutek posvetimo pozornost delavcem na Goriškem in Gradiščanskem. Ta vrinek nam bo pozneje omogočil razu- meti in primerjati položaje delavcev tu in v Ljubljani. V Farri, takrat najbolj zna- nem svilarskem kraju na Gradiščanskem, so bili v tej proizvodnji zaposleni tudi delavci in delavke slovenskega rodu, ven- dar so bili v znatni manjšini v primeri s furlanskimi.* Okoli leta 1720 je bilo tu samo 60—70 fornellov,' leta 1732 že 187,' leta 1744 preko 200,^ šest let pozneje pa 218 teh priprav.^ To hitro večanje proizvodnje je privabljalo nove množice delavcev in za njih vse je bilo treba preskrbeti tudi biva- lišča. To vprašanje naj bi se rešilo s pre- ureditvijo nekaterih delovnih prostorov, ki naj bi ponoči služili kot spalnice, s posta- vitvijo barak ipd. Neugodno stanje je za- krivil tudi najemnik' te cesarske svilarne v Farri: enako kot vsi zakupniki je hotel tudi ta zgolj iztisniti iz svilarstva čim večji lastni dobiček. Od vseh delavcev (točnega števila ne vemo) je le eden zaslužil dnevno —delovni čas je trajal od zore do mraka — Slika 1. Odvijanje svilenih nilk Slika 2. Sukalke pri delu 103. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 14 soldov (=8"4kr), vsi ostali pa le 6—10 soldov (= 3'6—6kr), otroci obojega spola celo samo 3—4 solde (= 1"8—2'4kr). Tolikš- na je bila njihova mezda, kadar so jo pre- jeli v denarju. Prenekaterikrat pa jim je zakupnik nudil plačilo kar v naturalijah: pokvarjeno vino, pokvarjen sir in slab kruh. To jim je pozneje draže zaračunal, jim odtrgal od mezde in se tako okoristil z razliko, ki je obstajala med nakupno in prodajno ceno te hrane. Ker delavci niso prejeli denarja, so bili še bolj odvisni od njega. S svojo prehranjevalno politiko jih je laže izsiljeval. Kadar pa se je primerilo, da ni bilo dovolj svile, so ostali sploh brez posla in so se morali zadolžiti — preneka- teri pri Židih, ki so njihovo stisko močno izkoriščali. Tisti delavci, ki so bili iz drugih krajev (n. pr. iz Vidma), so si morali na- ravnost priberačiti toliko denarja, da so se lahko vrnili domov. Razumljivo je, da so zato delavci zapuščali zakupnika in da je proizvodnja padala. Najbrž so take okoli- ščine hoteli nekaj let pozneje izkoristiti bogati Marpurghi,*'* da bi vzeli v zakup svilarno. Kakor so bili Slovenci po eni strani zgolj delavci, tako jih po drugi strani ni manj- kalo med lastniki svilarskih manufaktur. Eden prvih takih je bil Jožef Penko, rojen v Premu na Kranjskem. Zgodaj se je iz- selil in najprej delal v španskih svilarnah v Valenciji, okoli leta 1729 pa se je preselil na Dunaj in se morda šele tu povzpel do lastnika svilarskega obrata." Potem izgubi- mo za njim vsako sled, dokler ga šele mno- go pozneje, 1. 1765, zopet ne srečamo, ko je — brezuspešno — prosil, da bi smel po- staviti svilarno v Postojni.'^ V Ljubljani se je tkanje svilenih tkanin pričelo že precej zgodaj; najprej seveda v obliki cehovskega načina proizvodnje, po- zneje kot samostojna manufaktura. Zani- mivo je, da se tu nihče ni povzpel od cehov- skega mojstra do manufaktur ista; vsi so raje ostali pri svoji, z raznimi pravili utes- njeni starinski proizvodnji. Cehu pletilcev vrvic in svilenih tkanin, ki je bil osredo- točen v Ljubljani, so bila pravila potrjena že leta ib74." Na svojih statvah so ti ljudje, večinoma Italijani, izdelovali — če naj ver- jamemo Valvasorju'* — ne samo svilene trakove, ampak celo žamet. V sorazmerju s tržiščem ni mogla biti njihova proizvod- nja niti količinsko velika niti po raznovrst- nosti izdelkov pestra. Gotovo ni naključje, da se je v našem mestu prav tujec prvi lotil proizvodnje tega luksuznega blaga na manufakturni način. Bil je to Francoz po rodu (Francozi in Itali- jani so prednjačili v svilarstvu!), ki ni izšel iz industrijskih krogov, pač pa iz obrtni- ških. V Ljubljani je sploh vrsta poznejših manufakturistov izšla iz skupine manjših in srednjih trgovcev ter obrtnikov, deloma tudi fevdalcev — veletrgovci in menjalci so bolj poredko tvegali odločilni skok iz trgo- vine v industrijo. Posestniki malih kapita- lov so se torej izkazali kot naprednejši element, ki ni mnogo okleval vložiti svoje vsote v postavitev zgodnjekapitalističnih obratov. Francoz se je pisal Pierre Toussaint Ta- bouret in je bil rojen v Nancyju; ni znano, kdaj se je preselil iz Lorene v Benetke. Od tam je prišel okoli 1. 1715 v Ljubljano in bil najprej pomočnik pri nekem lasuljarju. Dve leti pozneje si je že izposloval obrtno koncesijo — dovoljenje za samostojno iz- vrševanje lasuljarske obrti.'' Toda mož se ni zadovoljil samo z lasuljami — hotel je postati kapitalist. Gotovo je že v Franciji in pozneje v Benetkah videl, da je svilar- ska industrija zelo donosen posel, in opri- jeti se ga tu v Ljubljani, se mu ni zdela slaba misel.'^ Opirajoč se na cesarjev gene- rale z dne 18. marca 1719, ki se z njim do- voljuje ustanavljanje vsakovrstnih obratov, je pričel plesti že okoli leta 1725 svilene- nogavice, ne da bi za to imel kak poseben privilegij. S tem je storil odločilni korak iz cehovske utesnitve. Sicer pa se tudi lasu- Ijarstvu ni odpovedal za dolgo vrsto let ^do leta 1741) — pač iz finančnih razlogov. ' Njegov obrat je bil spočetka prav majhen: mogoče 2—3 statve in nekoliko več delav- cev. Ne vemo pa, če so bili to člani domače družine ali pa pravi mezdni delavci. Ko se je ta mali pletilec prepričal, da vlada za njegove izdelke na trgu konjunktura, je — da bi prehitel morebitne tekmece, ki bi, imeli iste cilje, in da bi se še bolj uveljavil — dobil leta 1728 na najvišjem državnem upravnem mestu pismeni dokument, ki je ščitil njegov skromni obrat in mu nudil opo- ro po pravni strani. Pridobitev pismenega priznanja prvega kranjskega ma- nufakturista svilenih izdelkov pomeni potemtakem prvi važni sunek k na- daljnjemu razvoju. To je možu omogočilo, da si je dve leti nato (4. marca 1730) iz- posloval celo pravi privativni privilegij za proizvodnjo svilenih nogavic; priznan je bil njemu in njegovim dedičem za 15 let.'^ Razen njega torej ni smel nihče v deželi ves omenjeni čas proizvajati tako blago. Ta dokument je lastniku zagotavljal mono- 104 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA polni položaj in mu omogočil prodajo ter izvoz izdelkov (s pridržkom, da je uvoz tujih nogavic na Kranjsko dovoljen vsem trgovcem). Danes se nam zdi nekoliko ne- navadna ta njegova poteza: komaj si je kupil nekaj statev in vključil v proizvod- njo peščico delavcev, že je hotel doseči s privilegijem monopolni položaj. Toda nje- mu je to pomenilo zavarovati obstoj obrata in razvoj proizvodnje. Navedeni pridržek je zanj predstavljal resno omejitev, ki je ni mogel niti obiti niti premagati, kajti pro- izvajalne sposobnosti njegovega obrata so bile prešibke za to. Pred nami je torej mož, ki je bil v eni osebi obrtnik (lasulje), manufakturist (svi- lene nogavice) in trgovec (imel je namreč v mestu svojo prodajalnico). Videli bomo, da njegov primer večstranske aktivnosti ni bil osamljen in da je to prav značilna po- teza vseh ali skoraj vseh podjetnikov tiste dobe. Podelitev privilegija in prvi dobički so Tabouretu omogočili, da je storil drugi važni korak: povečal je svoj obrat. Že je vzel v najem hišo, si kupil na Dunaju statve, stiskalnico in drugo orodje,'^ med- tem ko je moral kupovati surovo svilo še dalje na Gradiščanskem." Glede njegovih delavcev vemo zatrdno le to, da so bili pravno podrejeni mestnemu magistratu kot prvi instanci.2o V vseh letih obstoja svilarne pa določno zvemo samo za en spor in pred- met spora: Mico Bokoliš (WokoUischkha) je manufakturist tožil magistratu zaradi kraje. Ni ji namreč izplačal 10 gld mezde (za de- lavce precejšnja vsota, kar pomeni, da ji že dolgo ni izplačal mezde), zato mu je ukradla neko količino masti. V smislu razsodbe ji je moral mezdo povrniti v 14 dneh.21 To so zelo skromni podatki, vendar razberemo iz njih odnos lastnika proizva- jalnih sredstev do njegovih delavcev in neke vrste socialno zaščito magistrata kot tiste ustanove, ki je imela patronat nad delavci. Potrebno je bilo, da smo jih po- drobneje navedli, ne pa prezrli, kajti njihov socialni položaj v celoti bo pravzaprav mo- goče podati šele na podlagi takih drobnih vesti. Tabouret svojih izdelkov ni prodajal le sam, ampak so mu jih prodajali tudi še drugi ljubljanski trgovci, čeprav ne pro- stovoljno; zaradi svojevrstne odločbe višjih upravnih oblasti so ti naravnost morali odkupiti v gotovini vse tiste nogavice, ki jih sam ni mogel ali ni hotel vnovčiti. Kakor se je trgovčevemu interesu zdela ta odločba škodljiva, tako je manufakturist vztrajal pri tem, saj je vedel, da mu blago ostaja in to kljub temu, da ga je smel na debelo in na drobno prodajati v Ljubljani in na deželi v času in izven časa letnih sejmov. Ne preseneča nas torej dejstvo, da je s trgovci prišlo do ostrega spora, kajti ti zaradi visoke cene niso mogli prodati njegovih nogavic; uvoženo blago je bilo cenejše. — Tako smo se seznanili z dogod- kom, ki je v ostrem nasprotju s pozneje vpeljanim kapitalističnim geslom o svo- bodni ponudbi in povpraševanju. V neki meri imamo tu torej opraviti s prisiljenim oziroma diktiranim sistemom povezave med proizvodnjo in trgovino; v času merkanti- lizma to ni bila redkost. Nogavičar ni znižal cene,^^ ker je ni mogel zaradi prevelikih proizvajalnih stro- škov. Ni toliko važen zaključek več kot dveletnega boja za ceno (ta nam ni točno znan), kolikor važnejše so njegove posredne posledice: ustanovitev druge svi- larne v Ljubljani, delo dveh Ljub- Ijančanov, trgovcev Jerneja Čebula in Lud- vika Antona Reje.^' Udarila sta po Tabou- retovi monopolistični težnji in zagovarjala svoje stališče s trditvijo, ki je bila docela resnična, da namreč monopol škod^ije sploš- nosti, množina »tovarn« pa učinkuje prav obratno. Družabnika sicer nista dobila pri- vativnega privilegija, sta pa seveda smela in tudi pričela obratovati. To je eden red- kih primerov obratovanja brez privilegija. Taboureta je rast konkurence prisilila, da je zaradi boljšega uspevanja zmanjšal stroške za surovine in povečal proizvodnjo. Najučinkovitejši način se mu je zdel ta, da se odpove dragemu nakupovanju surove svile na Gradiščanskem in velikim stroškom za prevoz ter da zasadi lastni nasad murv, da bi s tem vsaj deloma, če že ne v celoti mogel gojiti sviloprejke. Magistrat mu je Slika i. Veliki kolovrat (machina ali ifal. filatorio) 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOV. INO podelil poleti 1731 pusto zemljišče na Graj- skem griču, parcelo, ki je preje služila za živinsko pašo okoličanov. Takoj je tudi po- sadil murve. To je bil njegov tretji važni korak v smeri gospodarske utrditve, pa tudi notranjo ureditev obrata je učinkovito spo- polnil na ta način, da si je na tem zemljišču postavil hišo z delavnico, ker je obrat in delavce, ki so doslej stanovali ločeno na raznih krajih, hotel imeti vse skupaj pod eno streho, da bi jih mogel usipešneje nad- zorovati.2* Poudarjanje osredotočenja de- lovne sile nas navaja na misel, da so delavci pred tem delali vsak na svojem domu, lasu- Ijar pa jim je razdelil le surovine in jim pod določenimi jjogoji »posodil« statve. Če bi bilo to res, potem bi Tabouret ne bil manufakturist, pač pa založnik. Vsi znaki pa kažejo, da o založništvu ne moremo go- voriti. Najverjetnejša je torej misel, da so pred zgraditvijo delavnice na Gradu de- lavci od doma hodili delat k Tabouretu in se po delu spet vračali domov. Sredi tega razvoja se je dogodilo nekaj, kar je preokrenilo tok Tabouretovega go- spodarskega razvoja. Nekateri prebivalci Poljan namreč so naščuvali mesarskega cehovskega mojstra — pod pretvezo, da bo ta ceh izgubil livado na Gradu — k temu, da bi se pritožil proti podelitvi zemljišča Francozu; ker s tem niso uspeli, so v okto- bru 1731, torej po treh mesecih, uničili na- sad na ta način, da so izruvali kolje, raz- bili mize itd. — Mogli bi si misliti, da je bil povzročitelj dejanja tekmec Čebul. Po Tabouretovem mnenju pa naj bi to bil ma- gistrat; tega je tudi tožil za povračilo škode. Pravi vzpodbudnik pa je v resnici bil me- sarski ceh in vsi tisti posamezniki, ki so imeli tam pravico do paše. Torej smo priče, kako se je ceh (čeprav mesarski, vendar je bil prizadet zaradi prikraj sevanja pašniških pravic) boril proti skromnemu manufaktu- ristu, kako ga je pomagal uničevati ter s tem nehote podpiral drugega podjetnika. Nekako od leta 1735 dalje ni bil Tabouret menda več sposoben proizvesti en sam par svilenih nogavic.^' Torej je obrat deloval vsega skupaj približno le deset let. Njegov lastnik se je zadolžil in umrP^ v veliki bedi.2^ Premičnine in nepremičnine je za- pustil sinu Petru Ivanu, ki se pa s svilar- stvom ni bavil. V vsakem oziru važnejša manufakturista sta bila srednje močna trgovca Jernej Čebul in Ludvik Anton Reja — oziroma pozneje Ccbul sam. — Ta je bil doma iz naselja Hillen pri Šentjerneju na Dolenjskem.^^ Prišedši v Ljubljano je vstopil v službo pri trgovcu Tomažu Vincencu Muliču; v pozni pomladi leta 1721 je postal samo- stojen trgovec.2' Njegov družabnik Reja se je priselil v Ljubljano iz vasi Hecken. Leta 1717 je prevzel Wolfa Matije Eytelbergerja trgovino z dišavami in zelišči v Ljubljani,'" toda zaradi nekega spora trgovsko-pravne- ga značaja ni mogel sam spočetka v celoti voditi trgovine: šele od leta 1726 dalje je bil resnično samostojen trgovec. — Družab- nika sta bila trgovca šele nekaj let in zategadelj nista mogla imeti znatnih kapi- talov, sta pa pokazala neprimerno velik po- gum in težnjo po tem, da postaneta indu- strijca. Poleg manufakture svilenih nogavic sta postavila še obrat za separacijo voska od medu, dalje pletilstvo volnenih čepic, nogavic ipd. S tem, da nista prejela privi- legija, še ni rečeno, da sta morala zapreti • vse obrate; to samo pomeni, da se nista mogla nadejati monopolističnega položaja v svilarstvu. Vztrajala pa sta v svojem delu, vzela v najem hišo, nabavila statve in si na Beneškem poiskala sposobne delav^ce. Nekako po letu 1731 družabnika nista nastopala več skupno in o vseh njunih obratih ni nobene vesti več; razšla sta se. Čebul je poslej vedno nastopal sam in se je z vso silo oprijel le proizvodnje svilenih tkanin. — Jernej je imel vsekakor boljšo finančno osnovo kot pa Tabouret. Prvi je še nadalje ostal trgovec, poleg tega ne sme- mo prezreti, da je opravljal važne funkcije v magistralni upravi in drugje (notranji svetnik, mestni zakladnik, načelnik trgov- skega stanu), ki so mu omogočile vršiti nad- zorstvo nad morebitnimi novimi kandidati v svilarstvu. Cebulova pot je bila zelo naporna. V za- četku je moral kupovati surovo svilo na Goriškem, tudi barvati je moral svoje iz- delke tam. Na ta način je prodajna cena njegovih proizvodov bila višja kot pa cena tistih, ki so jih uvažali iz tujine. Ce si je že Tabouret, ki je seveda opazil isti pojav, pomagal na ta način, da si je omislil v Ljubljani nasad murv in bi k temu moral nujno dokupiti še sviloprejke, je pa Jernej postopal drugače. Prvi korak je bil ta, da je za namestitev svojega obrata kupil eno večjih hiš v Ljubljani ob Ljubljanici in tu namestil delavnice (inkanatorij ter filato- rij; ta je bil menda tako velik, da na Gori- škem razen tistega v Farri ni bilo več- jega)." Iz Benečije je pripeljal 30 mojstrov in delavcev, ki jim je moral nekaj časa — to je važno, da še posebej naglasimo — plačevati dvojno mezdo, da jih je mogel sploh obdržati pri sebi. Sposobni 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izučeni delavci so bili takrat na Slovenskem še precejšnja redkost, zato je bila vrednost njihove delovne sile zelo velika. Jernej se seveda ni zadovoljil samo s temi delavci; moral jim je dodeliti domačine, ki naj bi tujce čim preje nadomestili v celoti (za nižjo mezdo!). Nekako v začetku leta 1734 je obrat zaposloval že preko 100 delavcev — domačih in tujih iz Italije, Avstrije in Nemčije — v pogonu pa je bilo 13 statev, kjer so tkali najmanj 5 vrst svilenih tka- nin; nekoliko pozneje je postavil še bar- varno. Treba pa je odgovoriti še na neko zelo važno vprašanje, namreč kolikšno je bilo Cebulovo tržišče. Jernej je bil v tem oziru močnejši kot pa Tabouret: imel je v glav- nem mestu rodne dežele svojo prodajalnico, dalje eno na Dunaju, morda pa tu le stoj- nico, kakor je imel verjetno stojnice in ne prodajalnice še v Trstu, Gradcu, Kremsu, Linzu'2 — kamor je vozil svoje proizvode na trg; iz finančnih razlogov je malo ver- jetno, da bi mogel imeti stalne prodajalne v precej oddaljenih krajih. Za Trst trdimo to z verjetnostjo, ker čitamo nekje,'' da je na tržaški sejem, ki se je pričel 1. avgusta 1730, prišel tudi Čebul. Na tem sejmu sre- čamo oba stara tekmeca. Čebula in Tabou- reta, in lahko primerjamo njuni proizva- jalni sili: medtem ko je prvi pritovoril tja vsakovrstne svilene, suknene in volnene izdelke, zlato, srebrno in drugo dragoceno galanterijo v vrednosti nekaj tisoč goldi- narjev, je pa drugi pripeljal zgolj lasulje in svilene nogavice. Tabouret-privilegiranec se ni mogel kosati z neprivilegiranim kon- kurentom. Čebul je na lastne oči videl, kako je tako rekoč nasad ugonobil Francoza, in da bi se izognil takim finančnim tveganjem, je postopal drugače: kar na Goriškem, kjer so bili najboljši pogoji za rast murv in raz- voj sviloprejke, si je že pred letom 1733 uredil 12 fornellov za pridobivanje surove svile (leta 1733 n. pr. jo je dobil za 12.000 gld). Toda tudi zanj ni bil položaj lahek, kajti tamkajšnji proizvajalci so mu manu- fakturo v Ljubljani hoteli uničiti na ta na- čin, da so mu gallete, ki jih je odvijal v omenjenih fornellih, pri nakupu zaračunali za okoli 60 odstotkov draže.'* Razumljivo je, da mu je taka politika ustvarjala do- cela nepredvidene stroške (v letu 1733 n. pr. 4000 gld). Kljub vsemu se mu je dobiček večal, toda ne v takem sorazmerju, da bi mogel biti povsem miren glede. bodočnosti svojega obrata. Težil je za tem, da si pri- bori, kjerkoli je to le mogoče, čim več go- spodarskih ugodnosti. Iz tega razloga je prosil — tretja nujna poteza — za večleten prosti uvoz svile in ostalih surovin z Gori- škega. Zato je predlagal, naj se mu podelijo v last 4 komorne žitne desetine okoli Ljub- ljane (teh ni dobil, ker so jih oddajali na licitaciji), iz istega nagiba je prosil in do- segel izstavitev 12-letnega prostega potnega lista za uvoz 24 ladij štajerskega in 24 ladij hrvatskega vina, končno je smel nakupiti in brez plačila mitnine prodati 600 tovorov vina, pol doma, pol v tujini." — Tabouret, ki je v tem času že propadal, je medlo skušal posnemati Cebulovo taktiko: iskal je dovoljenje za uvoz letnih 200 ladij vi- pavskega in goriškega vina za konzum na Kranjskem (tudi za 12 let), skozi 10 let je hotel brez plačevanja mitnine uvažati suro- vine za svilarno, na enak način pa izvažati nogavice (kot je bilo tako dovoljeno tudi Cebulu).'6 Spričo nakupovanja vina se bomo nehote spomnili postopka v Farri. Ni izključeno, da sta oba ljubljanska svilarja postopala podobno, čeprav za zanesljivo trditev ni- mamo dokazov. Vendar pa je treba pri- pomniti, da je bil Čebul še vedno tudi trgo- vec in da je kot tak utegnil prodajati vino raznim strankam. Čebul se je razvijal še dalje in mogel ^ je storiti četrti važni korak: leta 1738 je že imel 20 statev, 4 pa je nameraval še do- kupiti. Kolikor ni imel gotovine sam, si jo je izposojal pri raznih upnikih, ne da bi pri tem slutil, da ga bo to pokopalo. Da bi zavaroval celotno premoženje, vdoženi kapital in dobiček, je končno le prosil za podelitev privativnega privilegija. Dobil ga je, kajti Tabouret je bil na tleh, čeprav mu je privilegij pravno še vedno veljal. S kosom papirja si Francoz že res ni mogel nič več pomagati, zanj so bile to le še mrtve Slika 4. Barvarna 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z GODOVI N( Črke. Čebul, ki niu je bil privilegij priznan leta 1738 za deset let,''' se je z njim dobro okoristil. Desetletna doba njegovega vzpona je bila končana, pričenjala se je približno enako dolga perioda maksimalne proizvodnje, ki pomenja višek uspehov za našega manufak- turista: v pogonu je bilo 26 statev za tkanine in 4 statve za pletenje nogavic" (skupaj to- rej 30 statev), delavcev je imel zaposlenih znatno več kot sto; obrat je imel 4 oddelke: inkanatorij, filatorij, tkalnico in barvarno. O obratu, proizvajalnih sredstvih in de- lavcih na splošno torej nismo obveščeni ravno najslabše; še najteže je s poznava- njem točnega ekonomskega in socialnega položaja teh poslednjih. Prvi Cebulov svi- larski mojster (capo maestro) je bil Jurij Zanetti, po rodu Benečan. Iz ne povsem znanih razlogov je izstopil po 6 letih dela iz obrata (pred letom 1738) in hotel s samo- stojnim obratom konkurirati bivšemu go- spodarju.'^ Mojstrova pomočnika sta bila Franc Huber in Štefan Chillinger, ki sta bila tudi na hrani pri njem. Nek drug de- lavec, Matija Zaharija Frerenteich, je bil najpozneje zgodaj spomladi 1744 odslovljen (verjetno zaradi poneverbe) in je bil po- tem najmanj eno leto brezposeln." Pomožna dela so opravljale delavke Cerne, Dolenje, Prek, Debnl, Vesel.*" To so z imeni znani delavci. Od ostalih uslužbencev nam je znan še Matija Reich, ki bi moral po pogodbi biti eno leto (za 200 gld) v njegovi službi kot trgovski pomočnik — bržkone v trgo- vini, ki jo je Jernej dobil po Muliču. Matija pa, ki je vstopil kot pomočnik k Cebulu v maju 1732, je izstopil brez obvestila pred- časno in odšel za trgovskega pomočnika v Gorico. Ker je bil tedaj v trgovstvu običaj, da si vsaj četrt leta preje prijavil izstop, mu je Čebul zadržal neke osebne predmete (obleko in drugo), iz česar se je izciniilo pravdanje.*! Najbrž v svilarski prodajal- nici pa sta prodajala Jernejev brat Luka kot trgovski pomočnik*^ in neki trgovski sluga.'*' Dalje vemo le še io, da so delavci jjoneverjali surovine in izdelke, da je vča- sih kak delavec pobegnil, da je zopet dru- gič moral Čebul sam odsloviti z dela tega ali onega mojstra ali učenca, ker so mu zaradi malomarnosti (ali neizkušenosti?) prizadeli mnogo škode. V inkanatorij u je bilo leta 1749,** torej ob koncu privilegijske dobe, zaposlenih najmanj še 30 domačinov. V filatoriju so delali še en mojster, 5 pomočnikov, 4 po- ganjači (Radtreiber) — vsi domačini. V nad- stropju nad filatorijem je bila tkalnica, se- stavljena iz dveh sob; v prvi sobi so bile 4 statve, v drugi sobi je bilo 5 statev.*' V drugem nadstropju je bila še ena tkal- nica, kjer je bilo v prvi sobi 6 statev,*'' v drugi sobi so bile samo tri statve; tu sta delala dva domačina in en Italijan. V isti stavbi je bila nadalje nameščena tudi še pletilnica za nogav-ice: v dveh sobah so bile v pogonu 4 statve, kjer so tkali doma- čini, dve deklici (starost ni znana) sta jim pripravljali svilo. Barvarna s 6 obzidanimi bakrenimi kotli je bila v pritličju; samo navadno barvanje je zmogel en mojster z dvema pomočnikoma. Jernejev obrat je bil torej sorazmerno zelo velik in je nekolikokrat presegal Ta- bouretovega, nadkriljeval je le-tega tudi po številu proizvodov. Francozova proizvodnja je bila omejena zgolj na nogavice, domačin pa je izdeloval najmanj 10 vrst proizvo- dov. V času pregleda svilarne leta 1749, ko se je krivulja proizvodnje nagnila na- vzdol, je samo v delavnicah zaposloval naj- manj še 70—75 delavcev (i>o veliki večini samih domačinov), v pogonu je bilo le še 22 statev. Poraba svile je bila znatna: od začetkov do leta 1744 je bilo iz Goriške izročeno zanj okoli 50.000 funtov surove in predelane svile, kar je v denarju znašalo okoli 162.000 gld.*^ Ce smo že precej dobro poučeni o delav- stvu in obratu samem, pa ni več tako, ko se vprašamo po višini mezd in načinu iz- plačevanja le-te ter o delovnih pogojih vobče. Poslužiti bi se mogli le splošnih trdi- tev, da namreč mezda — razen za mojstre — ni bila dosti večja kot pa eksistenčni mini- mum, da je delovni čas trajal od zore do mraka, da so delavci spali v delovnih pro- storih itd. Viri, ki smo se z njimi okori- ščali, nimajo namreč takih vesti, da bi mogli vsaj deloma rekonstruirati življenj- ski standard delavcev v tem obratu. Vesti o kakih manifestacijah razrednega nasprot- stva v ohranjenih dokumentih ne zasledimo. S tem seveda ni rečeno, da nasprotstev ni bilo. Prav zato se dozdeva, da se članek bolj bavi z lastniki proizvajalnih sredstev kot pa z neposrednimi proizvajalci. Res je, da smo na začetku zgodnjega kapitalizma, ko razredna zavest še ni bila tako razvita kot pozneje, vendar je razumljivo, da so delavci v katerem koli obratu tistega časa tudi reagirali na znižanje mezd, na sistem postopanja z njimi ipd., pa čeprav upošte- vamo še tako patriarhalen odnos lastnika do delavcev, n. pr. Čebula do njegovih rojakov. 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ko je V letu 1748 pretekla desetletna pri- vilegijska doba, je Cel)ul prosil za podalj- šanje privilegija. Nameraval je povečati obrat. Toda podaljšanje mu že ni več ko- ristilo v taki meri kot doslej, kajti obrat je pričel pešati. Kje nam je iskati vzroke za nazadovanje? Najprej je tu konkurenca: v Gorici je namreč v tem času že obstajala velika Šegalova manufaktura, in brez nje je v ostalih starih obratih delalo 25—30 mojstrov, na Dunaju pa je prav tedaj- delalo najmanj 50 svilarskih mojstrov.*^ Torej je Ljubljana bila tako rekoč med dvema mlinskima kamnoma in ni mogla prav dobro uspevati. Dalje so manufaktu- risti na tujem proizvajali v tihem sporazu- mu z avstrijskimi trgovci vedno nove vrste istega blaga; uvoz takih vrst ni bil prepo- vedan, ker jih domači obrati še niso izdelo- vali. Tuji proizvajalci so se zaradi lastnih koristi prilagodili željam teh trgovcev; to so zmogli lahko in hitro zaradi množine izkušenih in sposobnih delavcev. Ce so v Avstriji pričeli izdelovati tudi to novo vrsto blaga, ga trgovci niso hoteli prodajati, ker so manj zaslužili, pač pa so se v sporazumu s tujimi podjetniki dogovorili za kako novost. Ce ni šlo dru- gače, so trgovci blago tudi tihotapili. Takih postopkov domači proizvajalci zaradi ne- elastičnosti niso mogli uspešno preprečiti, zato so bili vedno v nevarnosti, da propa- dejo. Enostavna prepoved uvoza in siljenje trgovcev k temu, da bi kupovali samo do- mače blago, pa je bil prav tako jalov posel, kot zahteva, naj se s policijskimi ukrepi (poostrena kontrola na mitnicah ipd.) one- mogoči tihotapstvo.*' — Pri vsem tem mo- ramo upoštevati, da je tik pred smrtjo Karla VI. (1740) in po njej zajel Avstrijo nov val vojn in da je zato nastala splošna draginja in neugoden čas za razvoj indu- strije; tržišče se je zožilo, surovine podra- žile. Pri Ccbulu se je s tem povečala ne- varnost, da bo šlo po zlu vseh 70.000 gld, ki jih je vložil v obrat. Ker upnikom ni mogel vračati posojil, je zaprosil za morato- rij; odobren mu je bil poleti leta 1744 za šest let. Takrat so njegovd dolgovi znašali 46.085 gld 35 kr. Po preteku roka pa tudi podaljšanje moratorija ni prineslo rešitve. Tik pred letom 1750'" so se pojavile take razpoke, da jih Čebul že ni mogel več sam zaliti: zelo zadolžen je februarja 1750 za- prosil državne oblasti za predujem. Na- mesto tega pa je prejel le predlog, naj se osnuje družba, ki bo v sporazumu z njim prevzela obrat in nadaljevala proizvodnjo. Ker se družba ni osnovala, se je pojavil v marcu 1752 drugi predlog, naj se obrat v celoti proda na dražbi. Toda tudi po štirih licitacijah in javnih objavah se ni javil noben kupec. Ponovno je Čebul prosil za posojilo 30.000 gld, kajti dolgovi so narasli in so v začetku 1. 1754 znašali že 58.563 gld 31 kr, njegovo premoženje pa je še vedno bilo vredno 41.411 gld 59 kr. Kljub temu, da je bil pripravljen februarja 1754 Čebul zahipotecirati premoženje, ni dobil posojila. Tako ljubljanske kakor dunajske oblasti so sicer obžalovale, da mora propasti tak imeniten obrat, pomagale pa mu niso in nje- gova usoda je bila zapečatena z najvišjim dekretom dne 13. oktobra 1754: sklenili so, da se da prosta pot pravosodju. Tako so torej večino opreme poprodali in z izkupič- kom delno poplačali upnike. Trgovec je še vedno upal, da bo vzpostavil manufakturo tako, da se bo pogodil z upniki — toda tudi to je bilo zaman. Po Jernejevi smrti je nje- gov brat Luka leta 1764 še vedno upal ob- noviti svilarno, konec koncev pa je opustil vsak resnejši poskus v tej smeri." Po vsej verjetnosti je torej ta največja svilama XVIII. stoletja v Ljubljani in ena največjih v Avstriji sploh prenehala z delom kmalu po letu 1754, če že ne prav tedaj. Potem ni bilo nekako 20 let v našem mestu nobenega pravega svilarskega manufakturista več. Iz propadlega Cebulovega obrata je nje- gov bivši mojster Zanetti kupil nekaj sta- tev in že v novembru 1754 pričel, skoraj gotovo na svojem domu, s proizvodnjo svi- lenih tkanin. Zanetti je torej primer manu- fakturista, ki se je povzpel od mezdnega delavca (mojstra) do samostojnega — če- prav zelo skromnega — lastnika proizva- jalnih sredstev. Toda sčasoma je zaradi že opisanih zunanjih okoliščin zdrknil na stop- njo svilarskega tkalca. Do vključno 1. 1761 je delal sam z ženo in štirimi delavci; od Slika 5. Barvarna (vse slike reprodukcije iz Francisci Philippi Fiorini Oeconomus prudens et legalis... 1702, knj. 6) 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tedaj dalje pa je obdržal le še dvoje statev, kjer sta delala njegov nečak Peter kot va- jenec in nek pomočnik. Proizvodnja: 1762 13 kosov svilenih tkanin, 1763 16 kosov, 1764 18 kosov, 1766 25 kosov svilenih tka- nin; vse je poprodal v Ljubljani. V začetku leta 1755, torej nekaj mesecev za Zanettijem, se je pojavil še drugi svilar- ski pletilec, namreč Jožef Harmann; naj- brž je tudi on kupil statve v Cebulovi manufakturi. Harmann je pletel v glavnem le svilene nogavice; pomagal mu je samo sin Boštjan. Proizvodnja: 1762 160 parov nogavic, 1763 184 parov, nekaj ovratnik rut, svilenih hlač in drugega drobiža, 1764 354 parov nogavic in drugih drobnarij, 1766 273 parov nogavic; poprodal vse v Ljub- ljam.52 — Ni znano, kdaj sta prenehala oba s proizvodnjo. Po teh 20 letih skromne svilarske dejav- nosti se je spet pojavil močnejši manufak- turist, namreč Andrej Cerar, ki je pričel s proizvodnjo leta 1775 s 5 statvami; po 11 letih je imel v pogonu že U statev. Izdeloval je predvsem svilene trakove. Delavci (število sicer ni znano) so bili vsi domačini. Po moževi smrti je obrat vodila vdova Frančiška. Med začetkom avgusta in koncem novembra 1792 je to manufakturo (obsegala je barvarno in tkalnico trakov) prevzel Gašper Kos. Ta ji ni bil lastnik dolgo časa sam, pač pa je našel družabnika v Jožefu Kopfmüllerju, ki pa se že 14. de- cembra 1792 javlja kot zakupnik bivše Cerarjeve svitarne. Imel je 10 statev (torej morda kakih 20 delavcev), letna vrednost proizvodnje, ki je zalagala trge na Kranj- skem, Koroškem, Štajerskem in na Hrvat- skem, je znašala 6000 gld. Res samostojni lastni obrat (barvarna in tkalnica trakov^) mu je bila odobrena 16. marca 1793. Bržko- ne je tedaj le v celoti odkupil Cerarjevo manufakturo. Nekako leta 1788 je začel proizvajati- svilene in polsvilene tkanine manufakturist Karl Bononi. Njegov obrat je bil manjši, saj je letna vrednost proizvodnje znašala okoli 4000 gld; zalagal je trge na Kraftj- skem. Štajerskem in v Avstriji. Število delavstva ni točno znano. Vsi ti obrati so zamrli med leti 1793 in 1800, torej v krizi, ki je sledila protifran- COski^ vrr» T Tin m 55 54 OPOMBE RA — Reigersfeldov arhiv; GA — Galleiibergov arhiv; SSA — Starejši stanovski arhiv; VDA — Vicedomski arhiv; BA — Breckerfeidov arhiv; DA — Dolski arhiv; KR — Ka- mera in reprezentanca; Testamenta — Oporoke; Zap. inv. — Zapuščinski inventarji (vse ODAS, Lj.); Star. reg. I. — Starejša registratura L; (M.) sod. prot. — Mestni sodni pro- tokoli; D. u. — davčni urbarji (vse MALj); Sentpetr. ž. — Arhiv šentpetrskega župnišča v Lj. 1. Privativni (izključni) privilegij je pismeni dokument, ki je lastniku le-tega jamčil za določeni čas monopolni po- ložaj v neki panogi industrije za določeno vrsto proizvodov. Uhlirz (Handbuch der Geschichte Österreichs . . ., I, 1927, str. 302) smatra, da so bili najučinkovitejše sredstvo za pre- lom s cehi. — 2. RA, fase. III, Commercialia; 27. poročilo, str. 385 sL Gradec, 31. maja 1719. — 3. SSA, fase. 537; Dunaj, 22. avg. 1724; GA, fase. IX, Dežel, zadeve 1671—1749, 15. juL 1724. — 4. RA, knj. št. 18, pril. k 19. komisijskemu poročilu; Dunaj, 19. nov. 1730 (poročilo objavljeno na str. 292 sl.). — 5. Fornello je soba z nekakšno pečjo, kjer so ogrevali sviloprejkine kokone ali gallete; tudi je naziv za samo peč. — 6. RA, knj. Copia Lettere Dal 1732 sin'al 1737, sir. 39. — 7. RA, fase. V, Commercialia; knj. Relation . . . de dato Triest den 26. Oct. 1744, str. 17. — 8. Fr. Reigers- feldova beležnica s sign. >St. 81 (I. 3 d)«, str. 296. — 9. R. M. Cossär, Lineamenti storici dell'arte goriziana della seta. Gorica 1933, str. 15; 10. apr. 1726 je bila sklenjena zakupna pogodba na 12 let med Jožefom Trevanom iz Napolija (dru- gače sozaložnikom na Dunaju) in avstr. dvor. komoro zaradi zakupništva Farre. — Vendar je že poleti 1752 novi zakup- nik Farre Jožef Perielio, tobačni inšpektor. — Gl. op. 6 in RA, Copia letere I, 1722—23, str. 1022. — 10. Aron, Mojzes in Mandolin Marpurgo so bili trgovci in manufakturisti v Goriški in Gradiščanski. Svilarno v Farri so hoteli prevzeti 1746 za običajno letno najemnino 800 gld (RA, Diaria 1746 do 1750; 28. jun. 1746. — RA, fase. V, Commercialia, knj. Relation . . ., str. 24 sL). — 11. RA, fase. XXX, Dnevnik; zvezek s št. 32; gl. pod datumom 18. nov. 1739. — 12. KR, CC, S 22/1, 5. jul. 1765. — 13. Star. reg. I, fase. 13 (ovoj »Schnürmacher und Seidenstricker«). Ta splošni rokodelski red jim je bil ponovno potrjen 14. avg. 1753. — Pred prvim potrdilom pravil svilarjev v Ljubljani ni bilo. — 14. Die Ehre . . ., XI, str. 706. — 15. Sod. prot. 1717, str. 71—72. — Sod. prot. 1718, str. 46 (7. marca). — D. u. za cit. leto. — 16. August Dimitz, Zur Geschichte der Seidenzucht in Krain (Blätter aus Krain, IX, 1865; str. 55 sl., 58 sl.); napačno navaja kot ustanovno leto Tabourelove svilarne (Dewerth- Tabouretove je tudi napačno!) »okoli 1735«, pravilna pa je letnica za njegov nasad murv (1731). — Isti, Geschichte Krains . . ., IV, 1876 na str. 152 (iste napake oziroma toč- nosti). — Ivan Vrhovec, Zgodovinski pregled kranjskega trgovstva in obrta do francoske okupacije, LMS za 1882/85; str. 407 (za svilarno ista netočnost, za nasad celo letnica 1732!). — Alfons MUllner, Tuch- und Seidenzeug-Fabriken in Laibach (Argo, VI, 1898, stlp. 40); Taboureta sploh ne omenja in Dimitzevega članka ne pozna. — Josip Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, str. 225, navaja kot literaturo Dimitzev citat v Geschichte Krains in Ivana Slokarja Ge- schichte der österr. Industrie. . . unter Kaiser Franz L, Dunaj 1914, brez navedbe strani. — Rudolf Andrejka, Trgov- ska zgodovina Spitalske (Stritarjeve) ulice v Ljubljani, sep. iz Trgovskega tovariša, 1935, št. 5-6, str. 9 (nobenih novosti). — Vladislav Fabjančič, Ljubljanski sodniki in župani, III, str. 664 (rokopis v MALj), navaja Dimitzev članek Zur Geschichte... in citat v Geschichte Krains, IV. str. 152. — 17. Resolutum (13. marca 1728) in privilegij v VDA, fase. 1/93. V aktih SSA, fase. 357, podatki o njem (maj I. 1730), da je hotel postaviti še obrat za volnene noga- vice na hamburški in erlangenski način in da se je po- tegoval tudi tu za 15-letni privilegij; vendar o tem obrata pozneje ne zasledimo več podatkov. — 18 SSA, fase. 537. Pritožba Čebula in Reje z Dunaja cesarju, 26. apr. 1730. — 19. Star. reg. I, fase. 37. Viri sicer pišejo o nakupovanju murv in sviloprejke v Furlaniji, toda verjetnost za to je zelo majhna, kajti Tabouret takrat še ni imel prostorov za gojenje sviloprejk ter za kemične in mehanične postopke pri odvijanju kokonov. Nam. Furlanija čitaj Gradiščansko. — 20. SSA, fase. 537. Gradec, 22. jul. 1729. Iz neznanih razlo- gov je namreč prišlo med lastnikom in njegovimi delavci do spora, ki je zadeval ius inventandi et obsignandi. Glavna komisija za ureditev komerc. zadev in svobodne navigacije v Gradcu ni prevzela spora v pretres, pač pa je izjavila, kdo je prva instanca za njegove delavce. — 21. M. sod. prot. 1724—33; 20. dec. 1735. — 22. SSA, fase. 537. Tožbo so trgovci predali vicedomu, ki jo je odstopil graškim oblastem; te so odgovorile, da je za obe strani odločilno 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA merkantil, sodišče I. stopnje v Ljubljani; Gradec 22. marca 1728. — 2J. Ib., njuna prošnja, 1. dec. 1729. Pri organizira- nju obrata poleti 1729 sta se sklicevala na cit. ces. generale, ponovljen 31. avg. 1729. — 24. Star. reg. I, fase. 37. Prim, njegovo izjavo v pritožbi cesarju, 15. nov. 1731. — Kot urbar- sko dajatev na zemljišče pred kloštrskimi vrati tik ob mcšč. strelišču na Poljanah je plačeval letno 5 gld. — 25. Star. reg. L, fase. 37, magistrat, poročilo vicedomu, 20. jul. 1741; sod. prot. 1735, str. 42; prosi magistrat za znižanje davkov za I. 1730, 1731, 1732, 1733. Znižani so mu bili za polovico. — 26. Umrl 14. 5. 1747 na Poljanah; šentpetr. ž., Liber mortuorum 1715—48, Tom. 4. — 27. Oporoka z dne 10. maja 1747; Testa- menta de A. 1558—1810, Lit. T, num. 43. — Nekoč mu De Werth ni nabavil dveh nogavičarskih statev, zato ga je Tabouret tožiL Sod. prot. 1741, 22. dec. — Sod. prot. 1735, str. 112 in 136. — RA, fase. I, Cameralia (ovoj Varia), ok. 1736. — Doslej se je trdilo, da je imel Tabouret družab- nika Gabriela Abrahama De Wertha; to pa ni točno. Bil mu je le neka finančna opora, ki mu je od časa do časa pomagala nabaviti kako orodje. Da bi pa skupaj vodila podjetje in si delila dobiček, o tem ne more biti govora. Res je, da se omenja Abraham kot Tabouretov družabnik oziroma kot bivši družabnik, toda to le kot plačnik neke vsote, ki je šla v breme Taboureta. De Werth je bil trgovec, upravitelj komende v Ljubljani, pozneje tudi nadzornik gospostev kneza Auersperga na Kranjskem in se kljub kapitalu, ki ga je nedvomno imel, ni spuščal v podjetniške posle. — Sod. prot. 1723, str. 83. — SSA, fase. 78; poročilo z dne 30. jun. 1745, Lj. — 28. Oporoka z dne 6. nov. 1752; Testamenta 1547—1811, Lit. Z, No 14. — 29. Sod. prot. 1721, str. 67. Meščanske pravice je dobil verjetno leta 1722 (Sod. prot. ni ohranjen). — 30. Sod. prot. 1717. Meščanske pra- vice dobil 21. marca 1718. — 31. Inkanatorij ali motalnica je bil delovni prostor, kjer so navijali surovo svilo na motovila; tudi je naziv za motalnico kot delovno pripravo. Filatorij ali predilnica jc delovni prostor, kjer so sukali po več svilenih nitk v eno debelejšo in te navijali na cevke; tudi je naziv za kolovrat. — 32. BA, fase. III a, Historica (Ad Carniolae historiam spectantia. Lit. A, No 3). — VDA, fase. ijn. Prošnja iz zac. leta 1734. — 33. RA, knj. št. 18, str. 34: Specification Jenner Handlsleuth ... in Laibach . . . — 34. RA, fase. XXVI, Politica (ovoj G 2, spis >Rapsodie Verschiedener Notizien«, str. 11), ima podatek, da so gallete stale od 30—44 soldov za funt in da cena ni zlahka padla pod 26 soldov. — Surovo svilo so tehtali v peso sottile di Venezia; »St. 81 (I 3 d)<, str. 8—9. — 35. Prošnja v VDA, fase. 1/93, odobritev dne 10. apr. 1734; SSA, fase. 537 za 600 tovorov (Gradec, 25. nov. 1735). — Ladja (Schif, Schifs- ladung) je vsebovala 12 barigel (Lagl) ali 160 veder (Eymer) vina; eno vedro je vsebovalo 24 bokalov (Maas) vina; bokal je tehtal 3 funte. Ladja je torej toliko kot 3840 bokalov vina, kar je tehtalo 11.520 funtov (RA, Diaria 1746—50, 5. sept. 1749). — 36. VDA, fase. 1/93; Tabouretova prošnja, Lj. 10. 5. 1734. — 3?. Ib., prošnja z dne 20. febr. 1738, podelitev 20. marca 1758. — 38. Jurij je najprej delal devet let pri Ivanu ZanettiJTi na Dunaju kot mojster za svilene, srebrne in zlate tkanine, potem se je preselil v Ljubljano (KR, Fabriquewesen, XII-11; 2. nov. 1754). — 39. M. sod. prot. 1734—40, 22. febr. 1738 ter 1740—50, 4. febr. 1745. — 40. Zap. inv., fase. Lil, Lit. Z, No 30. — 41. Sod. prot. 1732 in 1733; M. sod. prot. 1733—40. — 42. V m. sod. prot. čitamo pod datumom 6. jul, 1743, da je bil Luka postavljen za inšpek- torja svilarne. — Sod. prot. 1764, str. 253. — Ta brat je bil glavni dedič Jernejevega premoženja, podedoval je tudi trgovsko pravico. — 43. RA, Diaria 1751—56, 11. jun. 1752. — 44. DA, škatla 43, Narod, gospodarstvo; protokol o pregledu svilarne sestavljen 21. maja 1749, v času, ko je Čebul pričel pešati. — 45. V prvi sobi je bilo tedaj v pogonu samo dvoje statev, kjer sta tkala dva domačina. V drugi sobi so pete statve stale prazne, na ostalih štirih so tkali domačini. — 46. V drugem nadstropju so v prvi sobi ene statve ob času pregleda stale že prazne; na treh so delali domačini, na dveh pa dva Italijana; kdo je delal na šestih statvah, ni znano. — 47. RA, fase. V, Commercialia (knj. Relation in materia commerciali, str. 16, 26. okt. 1744). — 48. KR, Fa- briquewesen, XII-11, Zanettijeva izjava leta 1754. — 49. RA, fase. XXIV, Orient. Comp., št. 10 (ok. 1736). — 50. 11. dec. 1749 je prosil Čebul magistrat, naj mu zniža osebni in obrtni davek; za bodoče mu je bil znižan za polovico (sod. prot. 1749, str. 403). - 51. KR, CC, Z-6-1 in KR, Fabriquewesen, XII-2; Dimitz, Zur Geschichte..., str. 55; Žontar, op. cit.. str. 252, pomanjkljivo, da je Čebul propadel šele ok. 1763; to je leto njegove smrti (sod. prot. 1763, str. 184). — Ni točno znano, kdaj je Jernej posodil Leonardu de Coroni fornello (sod. prot. 1764, 23. jun.). — 52. KR, CC, S-22-1 in Dimitz, Zur Geschichte. . ., str. 55; trdi, da je bil Jožef Hermann (!) najprej Tabouretov, potem Cebulov delavec in da je pričel s proizvodnjo 1755. — 55. Star. reg. I, fase. 17; poročilo z dne 24. jan. 1786; Dimitz, Zur Geschichte. . ., str. 58; Rudolf Andrejka, Najstarejše lj. industrije. Kronika sL mest. I, 1934, str. 58; H. G. Hoff, Hist.-Stat.-Top. Ge- mälde vom . . . Krain . . ., I, 1808, str. 141—142. — Dalje gl. še Star. reg. I., fase. 148. — 54. 9. okt. 1789 je magistrat podelil dovoljenje za postavitev malega obrata (eine kleine Fabrik) za izdelovanje svilenih trakov na švicarski način Suzani Pasqual in njenemu družabniku oziroma družabnici. Star. reg. L, fase. 61. — Dimitz (Blätter . . ., str. 58) trdi, da je ta obrat prevzel Cerar. POMEN USTOLIČENJA KOROŠKIH VOJVOD V SLOVENSKI ZGODOVINI IN NJEGOVA PROBLEMATIKAi Prihodnje leto 18. marca bo minilo 540 let, odkar je slovenski kmet zadnjič izročil koro- škemu vojvodi ob knežjem kamnu pri Krn- skem gradu oblast v deželi z obredom, v kate- rem so kmet in vojvodovi zastopniki uporab- ljali kot obredni jezik slovenščino, v znanem obredu »ustoličenja koroškega vojvode«. Pred ustoličevalca — najstarejšega moškega člana iz koseške rodbine »vojvodskega kmeta« iz Blaž- nje vesi — ki je sedeč na knežjem kamnu držal z eno roko marogastega bika in z drugo kobilo enake barve,,okrog njega pa so stali sodni pri- sedniki in ljudstvo, je prišel v spremstvu fev- dalcev v kmečko obleko preoblečeni vojvoda Ernest Železni. Ko je kmot dobil na vprašanja, ali je vojvoda pravičen sodnik, ali skrbi za blagor dežele, ali je svobodnega stanu in ali spo- štuje in brani pravo krščansko vero, od vojvo- dovih spremljevalcev pritrdilen odgovor in ko mu je goriški grof zagotovil odkupnino za nje- gov sedež, je s knežjim kamnom simbolično iz- ročil novemu vojvodi oblast v deželi. Vojvoda je sicer dobil deželo v fevd že pred tem dogodkom, a šele potem, ko je ob knežjem kamnu s pri- sego potrdil plemiške pravice, je bil med mašo pri Gospe Sveti blagoslovljen in je mogel po- poldne na vojvodskem stolu na Gosposvetskem polju podeliti fevde svojim vazalom. To so kar mogoče skopo povedane poglavitne črte tega obreda v zadnjem obdobju pred njegovim pro- padom. L. 1414 je predstavljal ta obred, ne glede na vrsto docela jasnih fevdalnih elementov, ki so z njim združeni in prepleteni, že dolga sto- letja v tedanji fevdalni Evropi povsem svoje- vrstno obliko poklonitve novemu deželnemu knezu. Humanist Enej Silvio Piccolomini, ki je umrl 1464 kot papež Pij II., ne uvaja njegovega opisa v svojem delu »De Europa« brez vzroka kot »slovesnost, o kakršni se ne sliši nikjer drugje«; podobno ga navaja v XVI. stoletju znani francoski pravni teoretik in zgodovinar Jean Bodin v delu »Six livros de la Republique« kot »obred, ki nima para na svetu«. Prav ta Uli KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO njegova posebnost je povzročila, da je od XIV. stoletja dalje uvrščen njegov opis v dolgo vrsto zgodovinskih spisov, tudi takih, ki se sicer kar nič ne dotaknejo naše ožje domovine. Takrat so gledali nanj seveda le kot na za- nimivo posebnost. Zato pa je predstavljal toliko večjo uganko za moderno zgodovinopisje, ki se ni hotelo več zadovoljiti le z njegovim opisom, marveč je hotelo odkriti tudi vzroke njegovega nastanka. Meščansko zgodovinopisje je posku- šalo rešiti vprašanje edinstvenega obreda z edinstvenim, več ali manj anekdotskim nastankom. N. pr., kmet naj bi si pridobil te pravice ob priliki nekega upora poljedelskih podložnikov proti pastirskim gospodarjem; vla- dar karolinške države naj bi mu jih dal, ker se je podložno kmečko prebivalstvo pokristjanilo prej, kakor vladajoči velikaši; obred naj bi na- stal ob prihodu nemških vojvod v deželo, ki jih je bilo treba najprej sprejeti v karantansko plemensko skupnost; predstavljal naj bi re- zultat dejstva, da je v VII. stoletju ozka plast hrvatskili osvajalcev prekrila alpske Slovane in zamenjala Obre, ki so dotlej vladali nad njimi; bil naj bi posebnost slovenskega ali slovanskega prava, kmet pa naj bi postal njegov nosilec v začetku IX. stoletja zato, ker se je slovensko plemstvo spojilo s frankovskim in prevzelo tuje, a odreklo se domačemu pravu; ohranil naj bi se zaradi neke posebne demokratičnosti staro- slovenske družbene in politične ureditve itd. Toda, že ne glede na spornost podrobnega dokazovalnega postopka za te in še druge po- dobne rešitve, ki so se nabrale ob proučevanju obreda pri ustoličenju koroških vojvod v teku zadnjega pol stoletja, se postavlja vprašanje, ali je pravilno vsaj njihovo temeljno izhodišče. Ali je obredu, ki je edinstven v fevdalnem svetu, res spričo tega treba iskati neko edin- stveno izhodišče šele v njenem okviru? Mar ne najdemo pri vseh ljudstvih v Evropi pred nastankom razredne družbe — tudi pri vseh tako imenovanih »barbarskih« ljudstvih v Evropi pred nastankom fevdalne družbe in fev-. dalne države — različnih obredov za podelitev oblasti plemenskemu poglavarju? Ti obredi se sicer res formalno ločijo od ustoličevanja koro- ških vojvod, toda po svojem družbenem bistvu so mu povsem enaki. Seveda, pravice ljudskega zbora so povsod vzporedno z oblikovanjem raz- redne fevdalne družbe prehajale na vedno manjši krog najmočnejših fevdalcev iz vrst novega visokega plemstva, vladar pa se je s po- močjo dvornega plemstva, ki se razvije iz nje- govega oboroženega spremstva — tako imeno- vane »družine« — vedno bolj dvigal in se osvo- bodil teh starih oblik, kolikor jih ni prevzela v svoj obrednik cerkev ali kolikor se niso ohra- nile v nekaj redkih primerih v bolj ali manj formalni pravici najvišjih državnih knezov do volitve novega vladarja. Mar ni šele s tem po- znejšim razvojem v okviru rasti fevdalne družbe postal koroški obred posebnost? Ker namreč zreli fevdalizem na Slovenskem ni samorasel, marveč v bistvu zahodnega, frankovskega po- rekla, nadalje, ker ne poznamo nikjer v okviru fevdaliziranih pokrajin frankovske države kakršnih koli podobnih ostankov pri po- stavljanju grofov, predvsem pa, ker je obredni nosilec ustoličenja slovenski kmet, kosez, in ne plemstvo, ter obredni jezik slovenščina in ne latinščina ali nemščina, je izključeno, da bi mogel obred nastati šele, ko se je uveljavil v 9. stoletju na slovenskih tleh frankovski fev- dalizem s tujimi fevdalci. Njegove korenine so nedvomno starejše od slovenskega stika s Franki in segajo v dobo samostojne kneževine karan- tanskih Slovencev v Vzhodnih Alpah. S tem pa se postavlja pred marksistično zgodovinopisje, ki gleda na razvoj pravnih oblik kot na razvoj, ki ni samostojen, marveč le odraz globljega gospodarsko-družbenega razvoja, vrsta popol- noma novih vprašanj. Zakaj je bil karantanski razvoj ob prehodu iz zgodnjefevdalne družbe v fevdalizem drugačen kakor drugod v Evropi in posebej v frankovski državi? Kje so vzroki, da so se ohranile meje vladarjevega nastopa in pravic vladajočega razreda na Koroškem tako globoko v dobo fevdalizma? Kako, da ohrani kosez kot predstavnik slovenskega kmečkega prebivalstva navedene pravice še šest stoletij potem, ko pade slovenski kmet skoraj v celoti v podložništvo tujega fevdalca? Kaj nam more ustoličenje koroških vojvod povedati o družbe- nem razvoju Karantanije v času njene svobode, iz katerega izvira, o čemer nam pa drugi viri tako malo sporočajo? Ce gledamo na obred ustoličenja koroškega vojvode na tak način, nam torej postavlja vrsto nadvse važnih vpra- šanj o slovenskem zgodovinskem razvoju v zgodnjem srednjem veku, obenem pa je ključ za njihovo uspešno razrešitev v dobršni meri skrit prav v razkritju razvoja tega obreda samega. Poleg tega temeljnega pomena obreda ustoli- čenja — da se namreč ob njem in z njim raz- krivajo in rešujejo najvažnejša vprašanja slo- venskega zgodovinskega razvoja v zgodnjem srednjem veku, delno pa celo vse do začetka XY. stoletja — pa je imel ta obred v slovenski zgodovini še drug pomen. V teku zadnjih dveh stoletij je obenem s spominom na slovensko samostojnost v karantanski kneževini predstav- ljal v slovenskem narodnem in političnem pre- bujanju podobno vzpodbudo, kakor pri drugih slovanskih narodih tako imenovano državno pravo, v zadnjem petdesetletju pa so ga mnogo- krat izkoriščali v še ožjem in ostrejšem boju o slovenskem ali neslovenskem značaju Koro- ške, o razmejitvi med Avstrijo in Jugoslavijo. Ta drugotni pomen ustoličevalnega obreda v slovenskem razvoju je prav gotovo zelo pripo- mogel k temu, da je prihajalo reševanje nje- govega poglavitnega pomena v vedno večjo za- gato. Vse preveč se je namreč usmerilo vse proučevanje v težnjo, ugotoviti le eno vedno ve- ljavno obliko obreda (ali kvečjemu dve), in v vprašanje izjemnega nastanka obreda, ki so ga reševali ponajveč z raznimi etnografskimi vzpo- rednicami, ločeno od družbenega razvoja. Pri 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tem so zanemarjali širšo zgodovinsko analizo obreda, proučevanje njegovega razvoja, ki edino more privesti do trdnih zaključkov tudi glede njegovega izvora. Neredko so se — zlasti z nemške, pa tudi z naše strani — z znanstve- nim delom mešala nacionalistična stališča in pobude, ki so našle odraz v nevzdržnih ali skrajno dvomljivih domnevah in trditvah, tako da je vse delo prišlo v pravo slepo ulico, v ka- teri so si posamezni pisci skoraj vse trditve osporavali med seboj, od vrednotenja virov preko domnev o eni ali dveh oblikah obreda do vprašanja njegovega razvoja. Razvoj ustoličevalnega obreda in vseh zgoraj naštetih pomembnih vprašanj iz slovenske zgodnjesrednjeveške zgodovine pa ne bi bilo mogoče razrešiti, če nam viri ne bi nudili o tem podrobnejših podatkov. Prav vprašanje virov je za vsako zgodovinsko vprašanje temeljnega pomena, saj je zgodovinarju preteklost dostop- na le po njihovem posredovanju in ne nepo- sredno. Vrednost, značaj, obseg in podrobnost virov predstavljajo mejnike, preko katerih zgo- dovinarjevo spoznanje ne more seči. In prav v tem temelju zgodovinarjevega spo- znanja je bilo ustoličevanje koroških vojvod po razpravah zadnjih desetletij v bistvu vse sporno. Zgodovinar more za ugotovitev, kaj se je v resnici zgodilo, uporabiti vsak vir le toliko, kolikor je v njem ohranjen po kakršni koli poti samostojen stik z opisanim dogodkom ali dej- stvom; kolikor pa vir prepisuje ali predeluje podatke starejših, nam ohranjenih virov, je za to delo brez vrednosti. Zanesljivost sporočila zavisi namreč le od tega, na kakšni podlagi je bilo zapisano prvič, ne pa od tega, kolikokrat je bilo pozneje prepisano. Temeljni viri o ustoličevalnem obredu so trije, vsi trije ohranjeni v najstarejših rokopisih iz XIV. stoletja: vložek v dveh rokopisih nemške pravne knjige »Švabsko ogledalo« (giessenskem iz druge polovice XIV. in st. gallenskem iz druge polovice XV. stol.), opis v prvem delu »Avstrij- ske rimane kronike«, ki ga je napisal zgornje- štajerski vitez Otokar iz Geule med 1. 1506 in 1308 ter opis v kroniki »Liber certarum histo- riarum«, delu vetrinjskega opata Janeza (kon- cept iz 1340—41, čistopis iz 1343). Razmerje med temi tremi poglavitnimi in ostalimi manj po- membnimi mlajšimi viri je jasno že od zname- nitega Puntschartovega dela »Herzogs- einsetzung und Huldigung in Kärnten« (1899), s katerim se začenja prava preiskava obreda v modernem zgodovinopisju. Glede treh temeljnih virov pa Puntschart ni tega vprašanja medse- bojnega razmerja niti načel, ker je mislil, da so vsi trije med seboj neodvisni. Ko se je skoraj tri desetletja pozneje zaradi naraščajočih sporov o izvoru in značaju obreda proučevanje moralo znova vrniti k izhodiščnemu vprašanju virov, pa se je pojavila o njihovem razmerju vrsta nasprotujočih si rešitev. Voltelini, Torggler in Rauch so poskušali s primerjavo vrinka v »Svabskem ogledalu« in Otokarjevega opisa obreda dokazati, da gre pri prvem za falzifikat iz XIV. stoletja, ki je za razvoj samega obreda brez vsake vrednosti. Rauch je predlagal sledeči razvoj virov:2 Otokar (1306-8) Beneš v. Wtitmühl (1356) švab. ogledalo (konec XIII. stoletja) prvotna oblika vrinka (25, XII. 1356—5. IX. 1560) giess rkp. ' I st. gall. rkp. Klebel je zagovarjal — z mnogo bolj skopim dokazovanjem — sledečo genealogijo virov: Opis obreda iz leta 1286 (napravljen za Majnliarda) Otokar (1301) Janez Vetrinjski (1540-1) Vrinek (1320—1370) Malova genealogija se od Kleblove razlikuje v bistvu le po časovni opredelitvi: Zapiski o karantanskem knežjempravu iz XI. stoletja Janez Vetrinjski Otokar vrinek (konec XIII. stol., dopolnjen še v 1. 1356-60) giess. rkp. st. gall. rkp. Po mnenju obeh teh dveh piscev so torej vsi trije viri med seboj neodvisni, pač pa po- vezani po neki skupni starejši predlogi; vsi trije so torej zato enakovredni. Podobno vrednoti vrinek tudi Graber, ki pa ne preiskuje toliko njegovega razmerja z drugimi viri: prvotna oblika vrinka (pred 1286) X (okr. 1335, z interpolacijo fevdalcev) y (1356—60, z interpol. Rudolfa IV.) giess. rkp. st. gall. rkp. To genealoško tabelico povezuje le še z Oto- karjem, ki naj bi bil odvisen od obbke »z«. Osporavanje vrednosti vrinka med viri za ustoličevanje pomeni dvoje: neposredno zavrača edini vir, ki podaja podrobno sliko obreda, po zunanjem videzu bistveno starejšo od tiste, ki jo posredujejo vsi ostali podrobni opisi; po- I Slika 1. Cerkev pri Krnskem gradu 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sredno pa bistveno slabi domnevo, da se nanaša poročilo v »Conversio Bagoariorum et Caranta- norum« (iz 871) o nastopu karantanskili knezov Gorazda in Hotimira sredi VIII. stoletja že na ta obred. Ta domneva je namreč stvarno pod- prta predvsem s sorodnostjo v delitvi dogodkov ob nastopu novega kneza v dva dela — volitev in podelitev oblasti — v Konverziji in v vrinku. Če bi se izkazal vrinek v resnici kot potvorba in bi ostala s fevdalnimi elementi pretkana oblika obreda v opisih Otokarja in opata Janeza res edina zagotovljena, bi se ta razlaga Konver- zije gotovo močno zamajala in resno bi bilo treba načeti vprašanje, ali tak obred res more izvirati še izza samostojne Karantanije. To dovolj jasno kaže temeljni pomen re- zultatov tekstne kritike za ves razvoj obreda in za njegov izvor. Pri preiskavi virov je bilo spričo tega treba položiti težišče na dve vprašanji: na medsebojno razmerje ohranjenih virov in na izvor, iz kate- rega so posamezni pisci črpali obvestila, t. j. kakšni so njihovi nam nedostopni viri in koliko so njihovi pisci tudi sami neposredne priče, oči- vidci tega, kar opisujejo. Najvažnejši rezultati te preiskave — štejem jih za najtrdnejše v vsej svoji knjigi — so naslednji: 1. Domneva, da bi bili vrinek, Otokar in Janez Vetrinjski zvezani po istem starejšem opisu obreda, je nevzdržna. Obliki obreda v prvem viru na eni strani in v obeh ostalih na drugi se namreč preveč bistveno razlikujeta in si v bistvenih vprašanjih celo nasprotujeta. Pa tudi domneva o zvezi samo med Otokarjem in Janezom Vetrinjskim po taki predlogi je po- grešna: Če bi tako predlogo uporabljal Otokar, ne bi prišlo do nekaj težkih pogrešk pri opisu, če bi jo rabil opat Janez, ne bi pripovedoval, da na Koroškem govore, da je bil tak opis napravljen 1. 1286. Da pa tak uradni opis obre- da v resnici ni nikdar obstajal in da koroško plemstvo zanj ni vedelo, dokazuje dejstvo, da so koroški stanovi opisovali obred 1. 1443 po opisu opata Janeza, 1564 pa po opisu Eneja Silvija Piccolominija, torej dveh povsem lite- rarnih virov. 2. Janez Vetrinjski je bil opozorjen na obred po vsej verjetnosti po Otokarjevi kroniki, ki jo marsikje — in tudi v opisu obreda — brez dvoma v vrsti podatkov dobesedno uporablja. Otokarjevo poročilo je preveril po živem koro- škem domačem izročilu in ga v vrsti potez bistveno popravil, ponekod tudi že pogrešno na podlagi novih sprememb v obredu iz leta 1335. Vendar pa v času, ko je prvič opisoval obred (1340-1), ni bil še nikdar priča njegovi izvršitvi; edino ustoličenje, ki mu je verjetno prisostvo- val, je tisto Albrehta II. v 1. 1342. 3. Oba rokopisa Svabskega ogledala, v katerih se je v dveh variantah ohranil vrinek »o pra- vicah koroškega vojvode«, sta v bistvu enako- vredna za obnovo prvotne oblike tega sporočila. V zadnjem delu tega vrinka, ki govori o podre- jenosti koroškega vojvode pod »sodnika dežele«, je besedilo starejšega (giess.) rokopisa bistveno pokvarjeno, medtem ko se je pravilno besedilo ohranilo le v mlajšem, st. gall, rokopisu. Med obema rokopisoma in prvotno obliko vrinka v Švabskem ogledalu je še po en izgubljen rokopis. 4. Zveza med vrinkom in Otokarjem je ne- dvomna. Dokazuje jo ista kompozicija obeh poročil, ki se obe delita v odstavke o vojvodi kot lovskem mojstru, ustoličenju, prihodu voj- vode na cesarski dvor in o sodstvu nad vojvodo v zvezi s slovenščino. Še trdneje jo zagotavlja ponavljanje istih besed v istem zapovrstnem redu v obeh zadnjih, z obredom le posredno zvezanih odstavkih. Dejstvo pa je, da so vsi ti sestavni deli smiselno povezani le pri vrinku, ker je po njem dobil vojvoda pokrajino v fevd šele p o ustoličenju (zato je moral v zvezi z na- stopom oblasti še na cesarjev dvor) in ker se je prav s tem dejanjem vojvodova podsodnost pod »sodnika dežele« spremenila le še v golo formalnost (zato določbe o sodstvu). V Otokar- jevem času, ko je sprejel vojvoda deželo v fevd že pred ustoličenjem, ta notranja po- vezanost izgine; zaradi spremenjenih razmer pa je prišlo v obeh zaključnih odstavkih tudi do stvarnih napak (kmečka obleka vojvode, obvez- na po vrinku le za prvi prihod na dvor, v zvezi s prevzemom fevda, se po Otokarju na- pačno raztegne na vsak prihod, ker obenem z odpadom podelitve fevda zmanjka podlaga za časovno omejitev na prvi prihod; ker okr. 1.1300 nad vojvodami v nemški državi ni bilo več dru- gega sodnika razen cesarja, je Otokar pogrešno prenesel obravnavo v slovenščini pred cesarsko sodišče). Končno je Otokarjevo poročilo zvezano le s pokvarjeno, giess. varianto vrinka, zato pa Otokar seveda ne more biti podlaga za vrin- kovo prvotno obliko. Vse to dokazuje, da je bil Otokar opozorjen na obred po »Švabskem ogledalu«, ki ga je poznal in tudi sicer na nekaj mestih uporabljal. Ker pa se je do njegovega časa obred pri knežjem kamnu in vojvodskem stolu pod vplivom fevdalnih obredov že bistveno spremenil, je pisec zamenjal osrednji del vrin- kovega poročila z novim opisom, oprtim na koroško izročilo o ustoličenju Majnharda Tirol- skega 1. 1286. Vrinek je zato starejši od okr. 1300. 5. Vrinek sam pa je po pravnih institucijah, ki jih omenja, in po svoji terminologiji v takš- nem nasprotju s pravom, veljavnim v XIII. sto- letju, da ni mogel šele v tem času na novo na- stati. Oboje dokazuje, da je njegova bistveno starejša predloga nastala nekje sredi XI. sto- letja, podobnost njegove vsebine s sporočilom v Konverziji in globoke razlike z obredom ko- nec Xin. stoletja pa kažejo, da gre v bistvu za obliko, ki je še prav blizu tisti, ki je bila doma v dobi karantanske samostojnosti. Genealogija glavnih virov je torej v resnici naslednja: Predloga vrinka (XI. stol.) vrinek (pred 1300) X (pred 1300?) y (pred 1300) Koroška tradieija (okr. 1300) I I---.-- st. gall. rkp. giess. rkp. Otokar (1306-8) Kor. trad, (po 1335) Janez Vetrinjski (1340—43) Po opisu v vrinku v »Švabskem ogledalu« je bila najstarejša nam podrobno znana oblika ustoličevalnega obreda v XI. stoletju naslednja: Po smrti starega vojvode so kosezi — poseben sloj kmečkega prebivalstva na Slovenskem — na zborih svojih koseških sodišč izbrali in za- prisegli svoje zaupnike, t. j. »dobre ljudi«, ki jih pozna slovansko pravo. Ti zaupniki, zbrani na koseškem deželnem zboru, so najprej iz- 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA brali iz svoje srede »sodnika dežele«, pod čigar vodstvom so nato kot zastopniki dežele raz- pravljali in glasovali o sprejemu novega voj- vode, ki jim ga je predlagal vladar nemške države. Če bi ga bili zavrnili, bi jim moral cesar določiti novega kandidata, če pa je večina pritrdila, je to obveljalo kot »skupen«, t. j. kot soglasen sklep vsega zbora. Vse ljudstvo se je nato odpravilo na Gospo- svetsko polje, kjer so ob knežjem kamnu jjri Krnskem gradu (severno od Celovca) novemu vojvodi od svoje strani izročili oblast v deželi. Vojvodo so preoblekli v kmečko obleko (sive hlače, siv suknjič z rdečim pasom, rdečo torbo, siv plašč, siv klobuk s sivo vrvico in kmečke čevlje z rdečimi vezalkami), ga posadili na ko- bilo in peljali trikrat okrog knežjega kamna. Okrog stoječe ljudstvo je medtem pelo sloven- sko hvalnico: »Cest i hvala bogu vsemogočne- mu, iže stvori nebo i zemljo, da dal jest nam i našej držele knez i gospod po naše j volji«. S tem je vojvoda sprejel vse svoje pravice, kolikor mu jih je mogla dati dežela. Med temi pravicami je bil gotovo tudi — v tej obliki predaje oblasti kot postranski element — obred zasedbe knežjega kamna, simbola vojvodske oblasti, ki se je pozneje razvil v osrednje deja- nje predaje oblasti na tem prostoru. Vojvoda pa s tem dejanjem še ni dobil dežele po takratnem fevdalnem pravu, marveč le od kosezov kot eden med njimi; prav to je bilo simbolično izraženo v njegovi kmečki preobleki. Celo glede sodstva se je v tem času umaknil izmed fevdalcev in mu je sodil »sodnik dežele«. Sele s sprejemom fevda, h kateremu je moral priti v kmečki obleki, si je znova pridobil pra- vice fevdalca, mogel dokončno sleči kmečko oblačilo in se poslej s formalnim odgovorom — »ne vem, dragi prijatelj, kaj meniš, ne razumem tvojega jezika« — iznebiti vsake tožbe pred »sodnikom dežele«. Vendar pa se tudi podelitev fevda po vojvodovem kmečkem oblačilu in po jelenu, ki ga mora pokloniti novi vojvoda svojemu fevdnemu gospodu — nemškemu vla- darju — loči od tedaj veljavnega podeljevanja vojvodskih fevdov s praporom in nosi še vedno nekaj značilnih potez poklonitve polsamostoj- nega vazalnega kneza, kakršna je bila v veljavi za slovanske kneze v frankovski in nemški državi do okr. 1. 1000. Ta oblika obreda vsekakor ni več čisti pred- stavnik starega podeljevanja oblasti novemu poglavarju oziroma knezu po plemenskem ali ljudskemu zboru. Krog volivcev je namreč druž- beno že omejen. Nekdanje pravice ljudske skupščine so se ohranile le v bistveno ožjem krogu kosezov. Ljudska skupščina v stari se- stavi nastopa le še kot občinstvo brez pravice odločanja pri slovesnosti ob knežjem kamnu. Razmerje med tema dvema družbenima teleso- ma nas nehote spomni na razmerje med zborom velikašev in splošnim zborom vsega plemstva ali celo vojske v frankovski državi v IX. sto- letju, seveda z bistveno razliko, da v Karanta- niji še v XI. stoletju nosilec pravic nekdanjega ljudskega zbora niso fevdalci, marveč kosezi. Prav dejstvo, da je ljudska skupščina svoje glavne pravice že izgubila, da pa njihov nosilec ni fevdalno frankovsko plemstvo, ki z obredom na tej stopnji celo nikakega stika nima, je naj- jasnejši dokaz, da obred izvira iz časa pred njegovim prihodom v deželo, še izza svobodne Karantanije. Preden si bomo ogledali nadaljnji razvoj oziroma razkroj v vrinku opisanega obreda, se dotaknimo vprašanj, zvezanih z izvorom in razvojem do te oblike. J Kakšne spremembe je doživel obred od časov svobodne Karantanije do opisa v XI. stoletju? V tem opisu je vsekakor nekaj elementov, ki so spremenjeni ali pa nanovo vneseni šele po padcu Karantanije pod frankovsko oblast. Tako že frankovski vladar v času svobodne Karanta- nije z obredom seveda ni imel stika. Sestava volilnega zbora se je vsekakor nekoliko razli- kovala od poznejše, kajti vanj so nedvomno spadali tudi domači velikaši, ki jih je trda frankovska roka po uporu Ljudevita Posavske- ga delno pokončala, delno pa se jim je po- srečilo rešiti se med frankovske fevdalce, s tem pa prevzeti seveda tudi njihovo pravo, s čimer so se ločili od zastopnikov domačega. Bistveno manjšo vlogo ima v času karantanske svobode tudi načelnik volilnega zbora, saj traja njegova funkcija le zelo kratek čas od smrti starega do ustoličenja novega kneza, s čimer dobi novi knez tudi vrhovno sodno oblast v pokrajini. Tudi kmečka obleka, ki v obredu simbolizira začasno vključevanje tujca med koseze in ome- jenost pravic, ki mu jih ustoličevanje podeli po domačem pravu v razliko od polnopravne podelitve dežele v fevd, je smiselna šele po propadu domačih knezov in njihovi zamenjavi s tujimi grofi. Ko je okr. 745 Karantanija padla pod fran- kovsko vrhovno nadoblast, so kneza Karantanci sicer še sami izvolili, pred podelitvijo oblasti pa je moral izbor potrditi frankovski kralj. Slika 2. Najstarejša upodobitev ustoličenja iz druge polovice XV. stoletja (iz rokopisa Avstrijske kronike o 93 gospostvih) 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Tako poroča Conversio: »Ko pa je umrl Borut, so Bavarci na zapoved Frankov Gorazda ... po- slali nazaj k istim Slovanom, ki so prosili zanj, in ti so ga napravili za vojvodo. Toda ta je nato v tretjem letu umrl. Spet pa jim je bil z dovo- ljenjem gospoda Pipina kralja, ko so ta ljud- stva prosila, vrnjen Hotimir... In ko so ga sprejela, so mu ista ljudstva dala vojvodstvo.« Zaradi podaljšanja medvladja, ki se je poslej zavleklo zaradi potrebe kraljevega potrdila vo- litev, se je pomen načelnika volilnega zbora v tem času vsekakor znatno povečal. Končno se je vsaj po 788, odkar so karantanski knezi pod- rejeni neposredno frankovskemu kralju, uvelja- vila potreba po poklonitvi novega kneza fran- kovskemu vladarju. To je oblika, ki v pasu polvazalnih slovanskih kneževin vzdolž fran- kovske vzhodne državne meje ni izjema, mar- več pravilo. Dokazuje nam jo vrsta primerov od Hrvatov preko Karantancev in Obrov do polabskih Slovanov v začetku IX. stoletja. Šele dejstvo, da volitev kneza v Karantaniji po spremembi Karantanije iz polvazalne kneže- vine v frankovsko grofijo ni propadla ob- enem z domačimi knezi, marveč se povezala z nastopom frankovskega grofa, je ustvarilo iz ustoličevalnega obreda koroškega grofa (oz. od konca IX. stoletja dalje vojvode) edinstveno izjemo v fevdalnem svetu. Pa tudi ta prehod je izzval nove spremembe v obredu. Poglavar nem- ške države je ob tej priliki dobil še več pravic: novega grofa imenuje on, pravice koseškega volilnega zbora pa so omejene le še na potrdi- tev predloženega kandidata, praviloma pač pre- cej formalno dejanje. Ustalil se je novi »sodnik dežele« kot stalna institucija, volilni zbor se je omejil na koseze, ker so iz njega izpadli veli- kaši. V zvezi s prihodom tujca za grofa se je uvedlo njegovo simbolično preoblačenje v kose- ško kmečko obleko. Medtem ko torej obred ustoličenja po svojem družbenem bistvu predstavlja nedvomno pre- ostanek stare plemenske ureditve iz časa svo- bodne slovenske karantanske kneževine, pa njegova oblika, v kakršni je bil sprejet v fran- kovsko ureditev Karantanije, ni več v celoti doma v karantanski kneževini, marveč se je — za nekaj stoletij — ustalila res šele ob stiku Karantanije s Franki in pod vplivom tega stika. Ce sežemo še dalje nazaj, se nam postavljajo še tri vprašanja: Od kod izvira prvotni obred v Karantaniji? Kaj nam odkriva obred o no- tranji ureditvi slovenske karantanske kneže- vine? Kaj se skriva pod kosezi, poglavitnimi družbenimi nosilci ustoličevalnega obreda? V zvezi z različninii teorijami, ki so jih po- skušali v razlagah o nastanku ustoličevalnega obreda uveljaviti razni nemški zgodovinarji, je treba predvsem podčrtati, da je izključeno, da bi ga mogli prevzeti karantanski Slovenci iz antike ali iz časa preseljevanja narodov bodisi od antičnih limitanejev-graničarjev na Koroškem, bodisi preko germanskih drobcev, zaostalih iz časa gotskega gospostva v Vzhod- nih Alpah v začetku VI. stoletja, bodisi posebej po posredovanju Langobardov in njihovih ari- manov (graničarjev). Stik med antiko in slovan- sko dobo je v tem pogledu mnogo prešibek: v družbenem in gosipodarskem razvoju slovan- ske dobe daleč prevladuje prelom z antiko nad kontinuiteto z njo; s temi razlagami posebej povezana domneva o obstoju antične trdnjav- ske črte (limesa), zasedene po graničarjih, na Koroškem je brez vsake stvarne podlage. Langobardi in drugi Germani, ki so se za časa preseljevanja narodov mimogrede mudili na tem prostoru, niso imeli s Karantanijo toliko stika, da bi zapustili v njej količkaj močne sledove v naselbinski strukturi. Predvsem pa med karantanskim obredom in načinom postav- ljanja vladarjev pri teh germanskih plemenih ni nikakršnih formalnih vezi. Formalne vezi vežejo koroško ustoličenje povsem jasno z raz- nimi slovanskimi ljudstvi, kjer je enako vladar- jev prestol simbol njegove oblasti (Hrvati, Srbi, Cehi, Rusi) in kjer je zvezan nastop nove- ga vladarja prav z ustoličenjem novega kneza, pri Čehih celo na enak način z ustoličenjem na kamnit sedež na knezovem gradu v Pragi, kakor v Karantaniji. Te formalne vezi pa podpira tudi družbena struktura Karantanije, h kateri prispeva prav razvoj ustoličevalnega obreda vrsto pomembnih jasnejših potez. Ustoličevalni obred s svojo ločitvijo med volilnim in splošnim ljudskim zborom priča o neki prehodni stopnji med plemensko ureditvijo in razredno družbo. Prav na to pa kaže tudi vse drugo, kar vemo o staro- slovenski karantanski družbi. Večina sloven- skega prebivalstva je tu živela do začetka IX. stoletja še svobodno v vaških občinah, ko- lektivnih lastnikih gozda, vode in trajno ali začasno neobdelanega zemljišča. Temeljna eno- ta slovenske družbe je tedaj patriarhalna ve- lika družina, ki kot »zadruga« obdeluje od vaške občine začasno ji dodeljeno zemljišče v poljedelskem sistemu, pri katerem njive niso še dokončno ustaljene, marveč sledi krajšemu razdobju, v katerem zemljišče obdelujejo, dalj- še, v katerem počiva. Večje enote predstavljajo župe — najstarejši v virih omenjeni slovanski župan je Physso iz skrajnega slovenskega se- verozahoda (777). Še večje enote predstavljajo plemena, o katerih pričajo nekatera plemenska imena in sledovi gradišč na mejah plemenskih ozemelj. Toda skupno ime Karantauci, ki se je že do druge polovice VII. stoletja razširilo iz Krnske- ga gradu, knežje prestolnice, na celo kneževino Karantanijo, in ki je zamenjalo vsa druga ple- menska imena na njenem področju, dokazuje nedvomno že novo stopnjo v stapljanju plemen v novo celoto na podlagi oblikovanja razredne družbe, ki razbije stare plemenske vezi. Zame- njava starih plemenskih imen z novim pokra- jinskim, sloni brez dvoma na oblasti karantan- skega kneza nad vsem ozemljem kneževine in kaže na prehod od plemenske ureditve k državi. Staro romansko prebivalstvo je vsaj delno pri- šlo v položaj patriarhalnih sužnjev. Izmed svo- lto ČASOPIS ZA SLOVENS. KO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA hodnega prebivalstva so se izločili na eni strani že »prvaki«, ki razpolagajo z nekimi njim pod- rejenimi silami. Na drugi strani je del tega pre- bivalstva zapadel že v nesvobodo. Knežja oblast, sicer še vezana na ustoličenje, je vendarle že dedna v okviru knežje rodbine. Vsaj do srede Vlll. stoletja je oblast kneza že v mnogočem presegla začetno izhodišče te oblasti v vojaškem vodstvu plemenske vojske. Hotimir je ob svo- jem nastopu mogel brez posvetovanja bodisi z velikaši, bodisi z ljudskim zborom sam uvesti novo dajatev »karantanskega kneza« in »ljud- stva te pokrajine« v korist salzburške nadško- fije. Dejstvo, da je mogel Hotimir sam 1. 763 in 765 zadušiti upore proti pokristjanjevanju, t. j. proti razvoju fevdalizma v Karantaniji, doka- zuje, da je razpolagal z lastno vojaško silo, ločeno od plemenske vojske svobodnjakov, kajti prav pri teh je treba iskati jedro odpora proti novemu razvoju v fevdalizem, ki je prav svo- bodno prebivalstvo najmočneje ogrožal. Primerjava tega razvoja na eni strani z za- hodno Evropo, kjer se je izoblikovala fevdalna družba hitro v zvezi s preslojitvijo širokih ro- manskih množic z germanskimi plemeni kot političnimi gospodarji, ter na drugi strani z Vzhodno in Severno Evropo, kjer se fevdalna družba oblikuje počasneje v zvezi z notranjim družbenim razkrajanjem plemen in oblikova- njem nasprotujočih si razredov, dokazuje, da je poglavitna podlaga razvoja v Karantaniji brez dvoma domači slovenski razvoj, tipičen za Vzhodno in Severno Evropo. Ta razvoj pa so seveda nedvomno pospeševali: potreba obrambe proti Obrom na vzhodu in germanskim pleme- nom na zahodu, vpliv staroselcev, dasi jih je bilo v Karantaniji bistveno manj, kakor pri neposrednih zahodnih sosedih (v Furlaniji in na Bavarskem), in vpliv zahodnih germanskih sosedov, pri katerih se je fevdalizem hitreje oblikoval. Medtem ko je prvi moment krepil predvsem vojaško izhodišče knežje oblasti, ^jta_ drugi in tretji pospeševala tudi neposredno gospodarski in družbeni razvoj karantanskih Slovencev. Ob vprašanju o značaju in sestavi vojaške sile, s katero je razpolagal očitno karantanski knez poleg tega, da je poveljeval stari plemen- ski vojski svobodnjakov, se pa srečamo z vpra- šanjem o družbenem položaju kosezov. Primer- java karantanskega razvoja s tiistim v Vzhodni in Severni Evropi kaže, da je stopnja oblasti karantanskega kneza redno zvezana z obstojem' oboroženega knežjega spremstva, tako imenova- nih »družinikov«, iz katerih se pozneje razvije dvorno plemstvo. Neposrednih sporočil o ob- stoju knežje družine v Karantaniji v resnici ni, toda zaradi splošnega položaja v Karantaniji smo vsekakor opravičeni sklepati na njen ob- stoj. In vprav tu se zdi, da se rešuje uganka o mestu kosezov v staroslovenski družbi. Koseze poznamo na Slovenskem na splošno do srede XVI. stoletja, v nekaterih osamljenih primerih tudi še nekaj dlje, kot posebno social- no skupino v kmečkem prebivalstvu; še danes nas spominja nanje na sedanjem in nekdanjem slovenskem ozemlju 26 krajev z imenom Koseze ali Edling(en), kakor so si to ime prevedli Nemci v IX. stoletju; včasih je bilo takih krajev še več, a v XVI. stol. moremo zaslediti blizu 900 kosezov, od tega okr. 425 na Koroškem, okr. 350 v sami Celovški kotlini, v široki okolici Krn- skega gradu. Kosezi so vse do XIII. stoletja za- vzemali posebno mesto sredi med fevdalci in podložniki in predstavljali v tem času sloj, povsem svojski za slovensko fevdalno družbo. Od fevdalcev jih je delilo to, da niso imeli zem- ljiškega gospostva, od podložnikov, da v ta go- spostva niso bili vključeni; pa tudi navadni svobodnjaki niso bih, ker so imeli svoje posebno sodstvo, torej tudi pravo, svoje posebne vojaške dolžnosti in ker so bili izredno ozko povezani z vojvodo. Dejstvo, da so prav oni ohranili po letu 820 pravico, da odločajo o novem vojvodi Slika 3. Stran iz St. Gallenskega rokopisa 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V imenu dežele — domneva, da bi se nosilec obreda še v dobi fevdalizma menjaval, je nam- reč povsem neverjetna — dokazuje, da so že v slovenski Karantaniji predstavljali posebej strnjeno in notranje povezano telo v volilnem zboru velikašev. Prav te značilnosti, ki jim spričo njihove izjemnosti ne moremo iskati iz- vora šele v razvoju fevdalne družbe na Sloven- skem, pa so sila podobne značilnostim družini- kov pri raznih slovanskih ljudstvih v Vzhodni Evropi. Zato smo upravičeni prav v kosezih iskati družinike karantanskega kneza, o katerih nam skopi viri sicer nič ne poročajo. In spet je dejstvo, da je imela po poročilih tako imeno- vanega Nestorjevega »Letopisa« v Kijevski Rusiji prav knežja družina odločilen vpliv pri izbiranju novega vladarja. Po vsem tem moremo reči, da se najstarejša oblika ustoličevalnega obreda tako skladno uvršča v karantanski družbeni red v času svobodne karantanske kne- ževine, da je povsem nepotrebno kakršno koli iskanje izvora tega obreda v nekih izjemnih anekdotskih dogodkih ali kombinacijah. Končno še vprašanje, kako da je ta obred, sicer res glede oblike nekoliko spremenjen, mogel preživeti uveljavljenje zrelega fevda- lizma na Slovenskem od 3. desetletja IX. sto- letja naprej in tako postati čudna izjema v vsej fevdalni Evropi? Odgovor: Prav zato, ker je uveljavljenje fevdalizma na Slovenskem v res- nici izjemen primer, ker fevdalizem pri nas ni zrasel iz dovršenega notranjega razkroja pred- fevdalne in zgodnjefevdalne družbe, marveč je bil vnesen v že dozoreli obliki od zunaj, ob čemer so domačo družbo kot celoto prekrili frankovski fevdalci kot nova višja plast. Ta družbeni razred je prekril zametke domačega razreda fevdalcev, in dasi ni bistveno spremenil njegovih formalnih pravic, je toliko bolj bistveno spremenil njihov dejanski druž- beni položaj. Prerezal in preprečil je njihovo dozorevanje in prav s tem dejansko napravil iz njih nekaj povsem novega, česar fevdalizem drugod ne pozna. Maloštevilni tuji fevdalci pa se prav v ogorčenem razrednem boju v času najhujšega fevdalnega zasužnjevanja sloven- skega svobodnjaka po 820 v Karantaniji niso mogli odreči vsakršni opori v okviru domačega prebivalstva. Oprli so se na koseze, ki so kot nekdanji družiniki karantanskega kneza pred- stavljali v nastajajočem domačem razredu fev- dalcev prilično sklenjeno telo, in jim pustili njihove stare pravice; tako se je med temi pra- vicami mogel ohraniti tudi ustoličevalni obred preko velikega zgodovinskega preloma v za- četku IX. stoletja. Tako se moremo obrniti spet k obredu XI. sto- letja in k njegovemu nadaljnjemu razvoju do oblike, ki sem jo opisal na začetku v zvezi z ustoličenjem Ernesta Železnega. Nastanek prve- ga opisa obreda v XI. stoletju je zvezan prav s prvo njegovo težko krizo. Okr. 1. 1000 je bil fevdalizem na Koroškem že ustaljen, fevdalci •obkroženi s številnimi oboroženimi hlapci; pod- pora kosezov jim ni bila več potrebna, pač pa so občutili vojvode, ki so prihajali na Koroško iz tujine, proti kmečkemu obredu že odpor. Vsaj trije zapored se sredi XI. stoletja niso dali ustoličiti, marveč so brez tega prejeli deželo v fevd od vladarja. Toda koroško visoko plem- stvo — po rodu tuje, pa vendar v deželi že zakoreninjeno — ki je zahtevalo postavitev vojvode iz lastnih vrst, teh tujcev ni priznalo, pri čemer je izkoriščalo prav neupoštevanje ustoličevalnega obreda. Ta povezava obreda z interesi visokega plemstva in zmaga domačega plemstva s postavitvijo Eppensteinca Liutolda za koroškega vojvodo leta 1077 sta tokrat rešili obred pred propadom. Z zmago domačih vojvodskih dinastij — Eppensteincev 1077 do 1122, Spanheimcev 1122 do 1269 — ki so si poslej pridobile Koroško kot svoj dedni fevd, pa se je gledanje leteh na obred začelo kaj hitro spreminjati. Pa tudi pojav novih skupin v kmečkem prebivalstvu, ki so imele nekatere pravice, podobne koseškim, je pospešilo razkroj koseških pravic, ki jim je spričo ustalitve fevdalizma in pojava novega nižjega plemstva — vitezov in ministerialov — zmanjkala družbena podlaga. Čemu še vedno omejevati prevzem dedne Vojvodine po voltivi vsakega novega vojvode? Zakaj ne omiliti kmečkega značaja obreda z novimi fevdalnimi elementi? Sredi XII. stoletja je izginila koseška volilna veča, podelitev v fevd se izvršuje poslej pred ustoličenjem, ustoličenje se spremeni le še v formalno izročitev oblasti, v posebno obliko poklonitve že pravno veljavnemu novemu voj- vodi. Obred se prepleta in druži z novimi izra- zito fevdalnimi obrednimi elementi. Okrog leta 1300 vključujejo koseze že neposredno v zem- ljiška gospostva, začno se stapljati s podložniki, kar se zaključi do XVI. stoletja. Fevdalni razred pa je čutil odpor tudi še do tako spremenjenega kmečkega obreda. Vojvode so hoteli število obveznih ustoličenj čim bolj omejiti. Vsaj okr. 1286, če ne morda že prej, se je uveljavilo načelo, da je ustoličenje po- trebno le za prvega člana nove vojvodske dina- stije. V tej drugi krizi obreda pa mu je pri- skočila na pomoč nova družbena sila, novo deželno plemstvo, zraslo iz ministerialov in vite- zov, ki je zahtevalo od vsakega vojvode ob knežjem kamnu potrditev svojih pravic. Zaradi te povezave je čast obreda znova zrasla, dežel- nemu plemstvu pa se je posrečilo v zvezi s spori okrog oblasti nad Koroško med Habsbur- žani in njihovimi tekmeci po letu 1335 res uve- ljaviti znova za vsakega novega vojvodo ob- veznost ustoličenja na knežjem kamnu. Ko pa si je deželno plemstvo okr. 1410 pri- borilo v obliki svojega deželnega zbora, dežel- nih stanov, svoje lastno pravno telo, v katerem so mogli fevdalci braniti svoje pravice neod- visno od »kmečkega« obreda, je ta po letu 1414 dokončno propadel. Ernestov sin, cesar Fride- rik III., ki je smatral, da je kmečki obred pre- več poniževalen za njegovo dostojanstvo in ki 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA se je hotel osvoboditi takih pokrajinskih poseb- nosti in s tem okrepiti svojo oblast, se je konec leta 1443 po daljšem pogajanju s koroškimi deželnimi stanovi oprostil dolžnosti, da bi se moral podvreči temu obredu. Tako je dokončno odpravil zadnje ostanke obreda pri knežjem kamnu. Na njegovo izpolnitev je resno mislil le še cesar Maksimilijan, ki se je tudi sicer v svoji politiki večkrat opiral na kmečke težnje, da bi laže lomil odpor deželnih stanov proti zahtevam po izrednih davkih. Fevdalni obred pri vojvod- skem stolu pa se je nekajkrat vršil tudi še pozneje do XVII. stoletja, dokler se tudi po- klonitev koroškega plemstva novemu vladarju oziroma njegovemu zastopniku ni dokončno umaknila v stanovski dvorec v Celovcu. V tem pregledu sem poskusil podati seveda le nekaj temeljnih črt preiskave, ki jih zasle- duje moja knjiga. Pri tem se seveda zavedam, da je tudi po njej vrsta vprašanj ostala še vedno premalo jasna in premalo trdno ugotov- ljena. Sicer je pa v znanstvenem delu vedno tako, da vsak napredek pomeni le stopnico, za katero se dviga že nova. Zato naj mi bo za za- ključek dovoljeno podčrtati, da sem imel v letih študija za to knjigo predvsem tri namene: raz- rešiti vprašanje virov in s tem ustvariti trdno podlago za rešitev vprašanja samega obreda, vnesti v dosedanjo vse preveč statično pravno in etnografsko obravnavanje obreda več razvoj- nega zgodovinskega prijema, in končno, poka- zati na konkretnem, že tobko obravnavanem primeru naše preteklosti, kako more sociološka metoda historičnega materializma v resnici pri- nesti mnogo trdnejše, širše in bogatejše izsledke, kakor vsaka druga metoda zgodovinarjevega dela. Soditi, koliko sem pri tem delu uspel, bodisi metodično, bodisi v svojih konkretnih rezultatih, pa ni več moja stvar, marveč pravica in dolžnost znanstvene kritike, ki sem ji svoje delo dal v razpravo. _ „ , Bogo Graienatiei OPOMBE i. Na prošnjo uredništva »Kronike« sem napisal tale po- vzetek svoje knjige Ustoličevanje koroških voj- vod in država karantanskih Slovencev (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgo- dovinske in družbene vede. Dela 7. Inštitut za zgodovino. Sekcija za občno in narodno zgodovino. Dela 1, Ljubljana 1952. 80, 624 str.), vendar z izrecnim pridržkom, da ta po- vzetek uredništva »Kronike« ne odveze od lastne ocene mojega dela. Ne zdi se mi namreč pravilno, da bi s svojim poročilom tako oceno nadomestil sedaj, ko so rezul- tati že v celoti dostopni znanstveni kritiki in tako na nek način omejeval — in to celo v zgodovinskem časopisu — njene možnosti, pravice in dolžnosti, presojati moje delo. Prav zato sem si mogel dovoliti povzetek, ki ni samo po- vzetek že izišle knjige, marveč poskuša v nekoliko drugačni, za bralca morda plastičnejši obliki povezati rezultate, ki so za osrednjo problematiko najvažnejši, dočim so drugi le mnogo krajše zajeti. — 2. Črke x, y in z označujejo v te vrste genealogijah virov rokopise, za katere pokaže prouče- vanje ohranjenih rokopisov, da so nekdaj obstajali, sedaj pa so izgubljeni ali propadli. ^ SLIKE IZ BRKINOV I Brkini in turizem V mejah predvojne Slovenije je bil malokdo natančneje poučen o tistem delu Slovenskega Primerja, ki ga imenujemo Brkine. Pač, v zem- ljepisu bolj utrjeni so vedeli, da so nekje ob meji Istre, v sosedstvu Čičarije. Da je to gričev- nat svet, ki se razprostira med Rodikom, Art- vižami, Harijami in Pregarjami, da so Brkini po geološki gradbi iz fliša, da so precej odmak- njeni od prometa, da se v njih skriva marsi- katera zgodovinska zanimivost itd. — v take podrobnosti pa so bili uvedeni le redki. Turisti so že davno ugotovili, da Brkini niso brez privlačnosti. Planincem in drugim ljubite- ljem neokrnjene narave iz Trsta in okolice so bili nekateri kraji, tako zlasti Sv. Socerb nad Artvižami (817m), Rodik z vrhom Čukom in drugi priljubljena izletišča. Prav pionirji trža- škega slovenskega planinstva (dr. Matija Pret- ner in dr.) so se zbirali že pred prvo svetovno vojno pri Sv. Socerbu, od koder se jim je raz- grnilo obzorje, kakršnega ni kmalu v bližini. Starejši ljudje iz Artviž se teh izletnikov še živo spominjajo; kaže, da je morala biti med njimi in izletniki globlja povezava: v oboje- stranskem demokratičnem nastrojenju, v pesmi, šali in smehu. — Priložnostne izletnike so spre- jemali od nekdaj tudi jugovzhodni Brkini, pred- vsem iz smeri Reka—Ilirska Bistrica. Fašistična okupacija in druga svetovna vojna pomenita za Brkine tudi v izletništvu zastoj. Malo so se menili za pokrajino nekje bogu za hrbtom njeni politični gospodarji, še manj so jim bili mar njeni prebivalci — schiavi male- detti. In danes? Treba je napraviti idejno in prak- tično prelom s polpreteklostjo in dati Brkinom, kar potrebujejo (gospodarska in kulturna kre- pitev), črpati pri njih, kar jih nič ne stane, ima pa svojo ceno s koristmi zanje — v turizmu n. pr. pokrajinske mikavnosti, razgledišča ne- majhnega estetskega užitka, narodopisne poseb- nosti in podobno. Oglejmo si in pretehtajmo zaradi ocene sta- nja nekaj odločilnih činiteljev. Pogled na Artviže 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Cerkev v Račieah Brkini so zemljepisno, prometno in tudi ekonomsko enota zase; imenovali bi to enoto: brkinsko turistično okolje. V čem je turistična privlačnost Brkinov, smo že nakazali. Dodati nam je še, na kakšnili prvi- nah more sloneti in kakšne oblike more imeti tamkajšnji turistični promet. Dani pogoji ustrezajo za sedaj le načinom, ki so značilni za izletniško — planinsko, splošno zabavno ali poučno obliko turizma. Po- čitniški ali razvedrilni turizem v pravem smislu besede onemogoča trenutno nedostatno gostin- sko omrežje z nizko ravnijo v storitvah in higi- enski kulturi, da o udobju sploh ne govorimo. Prišel pa bi od te oblike v poštev oddih konec tedna (vv^eek-end), v dolinicah s potoki in z iz- virki pitne vode najbrže tudi taborništvo. Za klimatsko zdravljenje ni pogojev predvsem s turistično-receptivne strani (nastanitveni nedo- statki); razen tega bo treba podnebje kot zdra- vilni činitelj višinskih krajev preiskati in kli- matološko oceniti. Vprašanje je tudi, ali so na razpolago zadostni podatki o vremenskem opa- zovanju kot osnovi za klimatološke izvide. Za mototurizem so pogoji slabi. Cestno omrežje je nezadostno, obstoječe ceste so slabe in njih vzdrževanje je komaj zasilno. Dokaj možnosti pa bi imel v Brkinih izobraževalni turizem; zlasti naravoslovcem in narodopiscem utegnejo Brkini nuditi to in ono, vsekakor dosti več kakor se splošno misli. Najbližji in hkrati naravni turistični zaledji za Brkine sta Trst oziroma cona A in B STO ter Reka. Do rešitve visečega političnega vprašanja prihaja v poštev le cona B in pa Reka z gor- njim Jadranom. Na izmenični kopenski promet z notranjostjo Istre preko Čičarije v večjem ob- segu ni misliti. V širšem smislu pa kot turistič- nega zaledja ni zanemarjati niti Slovenskega Primerja, pa tudi ne osrčja Slovenije z Ljub- ljano na čelu. Kaj je treba storiti in kako začeti, da bodo Brkini dosegli svoj preobrat tudi v turizmu? Najprej- je treba ustvariti, kar je v turizmu osnovno: omrežje turističnih krajev, med njimi nekaj od začetka vzorno urejenih turističnih oporišč ali središč (turističnih bazenov) z mini- malnimi tehničnimi pogoji, z dobrimi gostišči, z zdravo pitno vodo in neoporečno higiensko ureditvijo. Nadaljnja prevažna naloga je pro- met. V imenovana turistična središča, sploh v vse turistične kraje je treba omogočiti lagoden dostop in poskrbeti za ustrezne prometne zveze, pri čemer ni pozabiti na potrebo stalnega vzdr- ževanja cest. Obisk izletišč se pospešuje z mar- kiranimi potmi; v prometnih vozliščih je treba opozarjati nanje tudi s kažipoti. Vse to pojde le težko naprej brez spretnih in smotrnih organizacijskih posegov v razvoj. Morda bi kazalo ustanoviti za vse Brkine turi- stično in olepševalno društvo, sedež naj bi mu izbrali domačini, ki bi usmerjevalo turistično izgradnjo in pospeševanje, vršilo propagando in vzgajalo ljudstvo na tem področju. Ko bodo Brkini preko prvih začetkov, bo potrebno pridobivanje obiskovalcev — turistov zanje. S propagando, katere ni treba dosti, mora pa biti primerna, resnična in brez pretiranega olepševanja. V začetku bi se dalo opraviti s cenejšo kolektivno propagando, medtem ko bi dražja, individualna, prišla šele pozneje na vrsto. Veliko bi v tej smeri lahko storile razne organizacije — poleg strokovnih tudi množične — in to v stiku s posestrimami izven Brkinov. Dobrodošel bi bil tudi priročen vodnik, ki pa bi moral zajeti celotno turistično bogastvo Brki- nov, ne samo topografičnih in drugih običajnih podatkov takih edicij. Tu in tam bi se dalo pomagati tudi z dirigi- ranim turizmom. Precej možnosti za to ima go- spodarski svet OLO Sežana. Pri svojih gospo- darskih ukrepih naj bi ta organ pravično upo- števal turizem, zavedajoč se, da more biti ta sicer mlada veja našega gospodarstva koristen posrednik pri dviganju gospodarske in obče kulture, dvakrat važne prav za ozemlja, ki so še zaostala. Prebivalci Brkinov nimajo z rožicami postlano. So brez industrije in tudi drugih pomembnih dohodkov nimajo. V preteklosti je bil njihov boj za obstanek zelo težak. Velika vrlina v njihovem značaju, ki so jo ohranili, je skrom- nost, marljivost in poštenost. Morda imajo tudi kako slabo potezo; kljub temu: povsem naši so. In vrh tega se oklepajo današnje družbeno ekonomske ureditve, vidijo v njej boljšo bodoč- nost in vanjo verujejo. Ne sme se dopustiti, da bi bili razočarani, zato: ne pozabimo nanje in dajmo, kar jim gre in česar so potrebni oz. vredni. Pomagajmo jim tudi s turizmoml j/s n Zgodovinske slike iz Brkinov KRAJEVNA ZGODOVINA IN TURIZEM Eno izmed praktičnih nalog krajevne zgodo- vine — in s tem tudi Kronike — moramo gotovo iskati tudi v zvezi s turizmom. Ali ne dvigne zanimivosti in privlačnosti nekega kraja, če te zna kdo opozoriti na njegovo preteklost? Zato tudi mnogi turistični vodiči dejansko navajajo zanimivejše krajevnozgodovinske podatke. 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Običajno razumemo pod krajevnozgodovin- skimi znamenitostmi stare gradove in graščine, umetnost v podeželskih cerkvah in podobno. Toda tudi vsaka vas, sto in stoletno prebiva- lišče slovenskega kmeta ima svojo zgodovino, ki je vsakdanjemu življenju našega ljudstva vsekakor najbližja. Dober poznavalec bo po- vsod po deželi našel dovolj predmetov za svoje zanimanje in če ga more zgodovina popeljati še nekoliko v preteklost teh vasi — ali ne bo še vse globlje dojel njihovih značilnosti in si jih znal tudi bolje tolmačiti? Do izpolnitve te naloge slovenske krajevne zgodovine je pot še dolga, a to nas ne opravi- čuje, da ne bi tvegali vsaj nekaj poskusov. Ko nas v gornjem članku strokovnjak za turizem opozarja na turistično privlačnost Brkinov, naj v tej zvezi le v kratkem navedemo nekaj po- datkov o tem, kaj bi mogla zgodovinska veda popotniku, ki se je napotil v Brkine, povedati o njihovi preteklosti, o dogodkih, ki so se tam odigrali in o življenju njihovega prebivalstva v preteklih stoletjih. JViuogo je o tem doslej objavljenega, še več pa neobdelanih podatkov po arhivih, ki še čakajo svojega zgodovinarja. Dokler slednji ne bodo izčrpani, temeljite zgo- dovine Brkinov tudi Kronika ne bo mogla nuditi. Za zdaj naj navedemo le nekaj tu in tam zbranega gradiva. KJE SO BRKINI? Piscu je v tem primeru najlaže, da krene po izhojeni poti in prične: Brkinom prištevamo ozemlje med glavno cesto, ki vodi iz Trsta čez Bazovico proti mestu Reki na eni strani in med dolino vode Reke na drugi strani. Proti severu meje Brkini na ozemlje Krasa v ožjem pomenu besede (tržaško-senožeški Kras), proti jugo-' zahodu (ob že omenjeni cesti Trst—Reka) na ozemlje Čičarije, proti jugu na Kastavščino, proti severovzhodu pa na ozemlje ob Reki in Pivki. Valvasor sicer šteje Cičarijo še na levo stran ceste Trst—Reka, toda v splošnem vendar lahko rečemo: kdor se napoti iz tržaške smeri proti Reki, stopi nekje okoli Hrpelj na brkinska tla in ima na nadaljnji poti na svoji levici > razgled proti Brkinom, na svoji desnici pa na severne izrastke Čičarije. OD RIMLJANOV DO SLOVENCEV Ta cesta je bila že v času Rimljanov dokaj važna prometna žila, speljana v skoraj ravni črti, ki jo je že narava nakazala za zvezo med Tržaškim zalivom in Kvarnerom. V rimski dobi je ta cesta vezala zlasti Oglej in Trsat. Po Rutarju so tam, kjer je danes vas Gradišče, imeli Rimljani postajo »Ad malum« — mi bi morda rekli Jablanica. Ime Gradišče vsekakor kaže, da je tam bila že stara naselbina. Ce po- gledamo za hip priloženi zemljevid, opazimo na drugi, severovzhodni strani Brkinov še drugo Žabnik (1024 m) s ceste Obrov—Hrušica cesto. Drži se v glavnem teka Reke, ki ponikne nedaleč od tod pri Škocijanu. Tudi ta druga ' cesta ima v antiki svojo predhodnico, ki je vezala primorske kraje čez Lož proti severu z Emono, proti vzhodu pa neposredno z današnjo Dolenjsko in čez njo z Neviodunoni (Drnovo na Krškem polju). Ta cesta je imela tudi svoj odcep, ki je vodil še naprej ob Reki in nato zavil proti glavni cesti. Slovenci so se v teh krajih naselili z vzhodne ' smeri, z Dolenjske, od koder so čez Bloško pla- noto (držeč se v glavnem prej omenjene rimske ceste Oglej-Neviodunum) zasedli najprej ozem- lje okrog Cerknice, nato Loško dolino, od tod pa \ prišli na Zgornjo Pivko ter v dolino Reke. Tako so dospeli na meje Krasa, ki je bil že pred nji- hovim prihodom gosto naseljen. S prekorače- njem Reke so Slovenci naselili Brkine, kjer so nadaljevali tradicijo starih naselij in ustanav- ljali nova. Pot naprej proti morju jih od tod ni vodila naravnost (čez Cičarijo), marveč okoli nje. BRKINI V SREDNJEM VEKU Da bomo laže razumeli zgodovino vasi in pod- ložništva v Brkinih, moramo najprej poseči nekoliko v politično zgodovino in upravno raz- delitev teh krajev. Ob prvi organizaciji fran- kovskih mejnih grofij po podjarmljenju Sloven- cev je ozemlje Brkinov pripadlo Istri, ki so jo bili Franki leta 788 pridobili ob Bizantincev. Tako so Brkini obenem z Istro v IX. stoletju ob delitvah frankovske države pripadli Italiji, a prihajali v X. stoletju v ožje stike z Bavarsko in Koroško, v XI. stoletju pa s sosedno Kranj- sko. Slednjič si je leta 1077 pridobil položaj istrskega mejnega grofa oglejski patriarh, ki pa ni prišel do odločilne politične veljave. Čedalje bolj se začenjajo kot politični faktorji in zem- ljiški gospodje v Istri uveljavljati poleg oglej- skega patriarha druge sile: na eni strani Be- netke, na drugi razne ugledne plemiške rodbine, zlasti goriški grofje, ki se čedalje bolj razšir- jajo tudi po Krasu. V centru Istre, okoli Pazina, se oblast goriških grofov že tako utrdi, da šte- jejo njih ozemlja za grofijo Istro v nasprotju z oglejsko-beneško Istro. Tudi v Brkinih so se goriški grofje trdno usidrali. Njihov glavni grad je bil na tem ozem- lju prvotno Golac (Karstberg), ki je čuval pre- hod od Brkinov čez Cičarijo proti Buzetu (Lo- kalizacija gl. Rutar MMK VIII.), pozneje Novi grad — Neuhaus, Castrum novum, Castelnuovo nad današnjo vasjo Podgrad ob glavni cesti, omenjen prvič leta 1281. (Držim se imena Novi grad, ker pomeni Podgrad le naselje pod gra- dom. Sicer pa sem slovensko ime Novi grad za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Razvaline Novega gradu sledil tudi v socerbskih arhivalijah, pozna ga ! Valvasor in še danes pravijo v sosednjih krajih : »grem pod Novi grad«, torej je pravilno ime ' gradu tudi v ljudski govorici še živo.) Ko se je \ goriško-tirolsko ozemlje leta 1342 drugič delilo, | je brkinska posest te rodbine, kolikor je spa- i dala pod Novi grad, prišla v last goriški veji \ in se s tem ločila od istrske posesti goriških i grofov, ki je po dedni pogodbi že leta 13741 pripadla Habsburžanom. Grof Henrik Goriški i pa je novograjsko gosposko leta 1426 zastavil i tržaški občini, ki se je bila kakih 60 let prej dokončno podvrgla Habsburžanom. S tem so ! Brkini prvič prišli vsaj posredno pod Habsbur- \ zane, kmalu nato pa tudi neposredno, vendar ' ne za dolgo. BRKINI POD BENEŠKO REPUBLIKO Od srede XV. stoletja dalje moremo že po- ' drobneje opazovati burno življenje v teh kra- j jih. Leta 1463 je prišel do izbruha konflikt med ; Benetkami in avstrijskim Trstom. Kranjski trgovci in tovorniki so se izogibali Trsta in po ] poti Divača—Klanec—Črni kal rajši trgovali z beneškim Koprom, kjer so prodajali, a tudi kupovali ob ugodnejših pogojih. Ko je cesar Friderik odredil obvezni izvoz čez Trst, so Be- netke posegle vmes in pričele z vojno. Vojna je bila za Benečane uspešna. Niso zavzeli le važnih postojank Mokov grad (Robida) in So- cerb blizu Trsta, marveč zasedli tudi Novi grad ' s celotnim njegovim ozemljem, zagospodovaU ; so Brkinom. Postavili so tja svojega kastelana Jakoba de Tarsia in prevzeli upravo v svoje roke. V začetku XVI. stoletja so novograjsko gosposko imeli beneški plemiči iz rodu Gavardo. Habsburžani so bili medtem podedovali še preostalo goriško-tirolsko posest in prišli na dolgi črti v soseščino z Beneško Furlanijo. Po- goji za ponoven izbruh sovražnosti med Avstrijo in Benečani so bili zreli. BRKINI V MAKSIMILIJANOVIH VOJNAH PROTI BENETKAM j Vojna je izbruhnila leta 1508. To pot je pričel z napadom cesar Maksimilijan, ki pa se je s svojimi deželami na vojskovanje slabo pripra- ; vil. S slovenske strani so njegove čete sicer i vdrle v Furlanijo, a so bile v dolini Cadore poražene. Benečani so sunek vrnili, zavzeli med drugim Vipavo in Prem in prodrli pred Postojno. Izpad kranjskega plemiča Bernardina z Raven in hrvatskega grofa Frankopana je Benečanom zopet odvzel Prem. Sele naslednje leto, 1509, ko je cesar pridobil zaveznike in so Francozi potolkli Benečane pri Agnadellu, so tudi cesar- jeve čete s slovenske strani zmogle vrniti uda- rec. Posrečilo se jim je po enodnevnem ob- streljevanju z naskokom zavzeti Novi grad. Preživela benečanska posadka — 24 mož — je bila ujeta. Tabor Golac se je kmalu nato pre- dal, nakar je po tridnevnem obstreljevanju padel tudi beneški Raspor. Benečani pa se tem krajem niso zlahka odrekli. Kako vroče je bilo tedaj na teh tleh, nam priča pismo tržaškega poveljnika Nikolaja Ravbarja in tržaških sod- nikov ter mestnega sveta kranjskim poveljni- kom, ki so imeli posebno skrb za Trst (27. junij 1509) : Benečani stoje na Krasu pod Novim gra- dom s sto konjeniki — stradioti in 400 pešci. Tudi pod Švarcenekom so Benečani napravili ogromno škodo. Na novograjskem ozemlju so Benečani zavzeli in zažgali dve utrdbi: Sto- pam (Slap) in Bresouitia (Brezovica) imenovani. Raspora Maksimilijanove čete najbrže niso dolgo držale (Trst 7. november 1509). Vest o ponovnem prodoru Benečanov na Raspor je povzročila, da je glavni poveljnik vzhodne voj- ske, vojvoda Erik Braunschweig-Lüneburski razpisal iz Gorice vpoklic na Kranjskem na zborno mesto Novi grad, kamor se je tudi sam nameraval napotiti (8. november 1509, Gorica). Vsaj od 1. 1512 so se tu trdno držale avstrijske čete. Vsekakor so Brkini zlasti v prvih letih te vojne marsikaj hudega doživeli. Glavne borbe pa so bile na vzhodnem bojišču predvsem okoli Gradiške in Gorice, tudi okoli Trsta, medtem ko se je cesarjeva glavnina pod njegovim poveljstvom držala na tirolsko-furlan- ski meji. Vojna je trajala s presledki do 1. 1516. Z mirom, ki je tej vojni sledil, je bila bodoč- nost Brkinov za štiri stoletja odločena: priznali so jih Avstriji in prihajali so v čedalje ožje politične in upravne stike s Kranjsko. Iz druge beneške vojne (1615—1617) vemo iz ozemlja Novega gradu le za nekaj prask. V poznejših upravnih in vojaških razdelitvah so Brkini šteli pod notranjekranjsko četrt, sicer pa zlasti od začetka XIX. stoletja dalje veči- noma pod Istro. Meja med Istro in Kranjsko je potekala v glavnem ob nekdanji meji med novo- grajsko in premsko deželskosodno gosposko. GOSPODARJI NOVEGA GRADU Nekaj starejših gospodarjev Novega gradu navajata že Valvasor in Rutar, vendar ne vedno zanesljivo. Omenili smo že dva beneška upravitelja na Novem gradu in v njegovi gosposki: Tarsia in Gavarde. Slednji so bili očitno že lastniki gospo- ske, ker bi jim sicer leta 1533 ne bila restitu- irana. 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Najbrž že tedaj, ko so Maksiniibjanove čete prvič zavzele Novi grad, vsekakor pa že pred 1511 je gosposka prešla v upravo hrvatskega grofa Krištofa Frankopana, ki je bil stopil z 200 konjeniki-huzarji v cesarjevo najemniško službo in dobil v njegovi vzhodni vojski eno najvažnejših poveljniških mest (m. dr. akt 19. april 1509 Rüdesheim). Frankopanovo uprav- ljanje gosposke Novi grad je najbrž v zvezi s cesarjevo obljubo, da bo tisti, ki bo kak kraj iztrgal Benečanom, ta kraj do nadaljnjega imel (akt 19. junij 1509, Trident). Frankopan, ki se je pozneje obrnil proti Maksimilijanovemu nasledniku Ferdinandu in padel v boju z njegovimi četami, je gosposko obdržal do leta 1525, ko jo je prevzel Nikola Jurišič (ki je bil nekaj časa deželni glavar Kranjske). Po tridentinski pogodbi, ki je ure- dila nekatera sporna vprašanja med Avstrijo in Benetkami, je leta 1533 Novi grad z gosposko zopet dobila beneška rodbina Gavardo, vendar v sklopu avstrijske države. Kmalu se prične skoraj nepregledna vrsta pritožb kranjskih de- želnih stanov zoper brata Ruprechta (Valvasor: Darija) in Julija Gavarda, ki sta na Novem gradu menda gospodarila kot prava nasilneža, vladarju in kranjskim stanovom v brk. Ropala sta ne le podložnike kranjskih deželanov, am- pak tudi lastne podložnike in se baje zanašala na beneško pomoč. Ozirala se nista na nikogar, tako da sta ju slednjič dva kranjska plemiča po vladarjevem nalogu na Novem gradu ujela. Zadnje, kar o njima vemo, je, da sta bila zaprta na ljubljanskem gradu. Tako Valvasor. Iz aktov pa izhaja, da je bil prijet kot talec le Julij Gavardo, da so z njim v Ljubljani še kar lepo ravnali in da je Ruprecht tedaj še ostal gospo- dar na Novem gradu. Gospodarjenje Gavardov na Novem gradu se vsekakor konča leta 1549 ali 1550. Novi grad so po Valvasorjevih navedbah leta 1551 podrli, a pozneje zopet postavili. Grad z gosposko je pozneje prešel (prvotno v zastavo) " na tržaško družino Petazzi, ki se je povzpela do grofovstva. Novi grad leta 1622 kupila v last in gospodovala tudi sosednjim deželskim gospo- skam. Novograjske gosposke pa družina Petazzi ni vedno sama upravljala, marveč jo je dala v zakup (n. pr. Pupilu Marenzi). NOVI GRAD KOT SEDEŽ DEZELSKEGA SODIŠČA Sodstvo in uprava — kolikor sta se tikala podložnih kmetov — sta bila na Kranjskem organizirana praviloma tako, da je nižjo sodno oblast (civilne in majhne kazenske zadeve) iz- vajal zemljiški gospod, ki mu je bil kmet pod- ložen, težje kazenske zadeve pa je obravnaval deželski sodnik. Deželska sodišča so zavzemala večja ozemlja in so jim bili podvrženi vsi pod- ložniki ne glede na to, pod katerega zemljiškega gospoda so spadali. Deželsko sodstvo je izvajal, plemič, ki je bil lastnik ali upravitelj gradu, na katerem je bil sedež deželskega sodišča. S sodstvom so bili združeni tudi upravni posli. Deželskosodna ozemlja so se izoblikovala že v srednjem veku. Kakor bomo pozneje videli, je bila ta orga- nizacija v Brkinih kot sploh na Primorskem nekoliko drugačna, kot smo jo pravkar označili za Kranjsko. Zemljiški gospodje so imeli tu manjšo oblast, deželski gospodje pa večjo. Zato imajo v primorskih krajih deželska sodišča še večji pomen kot na Kranjskem. Ozemlje Brkinov je bilo razdeljeno na tri taka sodišča: novograjsko, švarceneško in prem- sko. Meje so bile prav zapletene, švarceneško sodišče je kot naslednik zadnje goriške posesti imelo številne otoke v novograjskem in ob premskem. Meje se prav do XVIII. stoletja niso prav trdno ustalile, tako da moremo priloženi zemljevid uporabiti le, če upoštevamo nekatere pripombe (glej na koncu). Daleč največji del Brkinov pa je nesporno spadal pod Novi grad in zato se hočemo ozirati predvsem nanj, čeprav sežemo nekoliko tudi v ozemlje Čičarije (Golac) oziroma na Hrvatsko (Šapjane). ZEMLJIŠKI GOSPODJE Deželskosodni gospodje niso bili vedno tudi lastniki zemljišč in kmetij, ki so spadale v njihovo območje. Največkrat so bile njihove samo nekatere kmetije, ki so spadale v imovin- ski kompleks deželskosodnega gradu, zemljiški gospodje pa so bili drugi. Kakšno je bilo raz- merje med oblastjo deželskosodnega in zemlji- ških gospodov v novograjskem sodišču, bomo spregovorili posebej. Tu naj se dotaknemo le razvoja zemljiških gospostev. Pirchegger meni, da je bila deželskosodna gosposka Novi grad s svojimi 325 in pol grunti skoraj zaključena zemljiška gosposka, imela torej istočasno deželskosodno in zemljiško go- sposko oblast. Kolikor naj bi ta trditev veljala za XVI. in XVII. stoletje, je vsekakor napačna, prav točna pa tudi za konec srednjega veka ni. Za sedaj ne moremo izključevati, da bi bil v dobi goriških grofov deželskosodni gospod obenem tudi zemljiški gosppd v novograjskih vaseh. Toda že proti koncu srednjega veka, najkasneje v drugi četrtini XV. stoletja, so si vsaj tržaški meščani pridobili že precejšnja zemljiška gospostva v nekaterih vaseh. Ko so Tarinčeva hiša v Podgradu i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO I jim leta 1465 Benečani zaplenili to premoženje in ga prenesli v last svojemu pristašu Krištofu Burlu, so ugotovili naslednjo tržaško posest v novograjskem sodišču: Razen tega so Benečani zaplenili še nekatere kmetije, ki so bile last neimenovane grofice, ki pa vsekakor dotlej niso bile neposredna last Novega gradu, in sicer v Artvižah eno naseljeno in dve pusti kmetiji, v »Osteusa« (morda Ostro- vica ali pa Ostrožno Brdo) eno pusto kmetijo, v (Malih) Ločah pa tri naseljene kmetije. Ze sredi XV. stoletja je bilo torej v novo- grajskem sodišču najmanj 20 kmetij, ki so bile last raznih zemljiških gospodov. Trditi smemo, da je bilo gotovo še mnogo drugih kmetij, ki niso bile last novograjske gosposke, a tu niso navedene, ker ni bilo razloga za zaplembo, ki je merila predvsem proti Tržačanom. Gotovo je bilo že nekaj cerkvene posesti, zlasti posest goriških cerkva, ki nanjo naletimo leta 1667, verjetno tudi še nekaj švarceneške posesti. Iz časov, ko so v teh krajih po beneških voj- nah zavladali Habsburžani, nam je ohranjen drug zapis, ki vsebuje seznam zemljiške posesti beneških zemljiških gospodov — predvsem ko- prskih meščanov — izjemoma pa tudi kakega drugega lastnika. Gre za izvleček iz nekega reformiranega novograjskega urbarja (v poštev prihaja reformacija 1. 1522), ki je verjetno ne- koliko dopolnjen z nekaterimi podatki o bivših lastnikih. Ker je bil seznam sestavljen v zvezi Račice, zgornji del vasi Stare hiše v Podgradu z nameravano restitucijo beneškega zasebnega premoženja, je nastal verjetno okrog leta 1530. To potrjuje tudi pisava in siceršnja vsebina izpiska. Beneška zemljiška posest je bila raz- porejena takole: Ker veljajo podatki za dobo pred avstrijsko zasedbo (1509), moremo torej zaključiti, da ko- nec srednjega veka že vsaj 56 gruntov ni bilo v lasti deželskosodnega gospoda. Toda tudi to število utegne biti še večje, če upoštevamo, da ni bil namen ugotoviti vse zemljiške gospode, marveč le beneške. V sporih z Gavardi sredi XVI. stoletja je govor o več kranjskih dežela- nih, ki imajo v novograjskem sodišču svoje podložnike. 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Drugi zanimiv zaključek se tiče Burlove po- sesti: če primerjamo gornjo tabelo s podatki iz leta 1465, ugotovimo, da je posest družine Burlo ostala precej nespremenjena, da je torej beneška zaplemba premoženja tržaških mešča- nov ostala v veljavi do Maksimilijanovih vojn. Ze iz urbarja iz leta 1576 pa izhaja, da je imelo novograjsko deželsko sodišče le 21 lastniii podložnikov, vsi ostali pa so v urbar vneseni le s svojimi deželskosodnimi dajatvami, medtem ko so gospoščinske dajatve dajali drugim go- spodom. Popohi pregled zemljiških gospostev nam nudijo ugotovitve cesarskih in stanovskih ko- misarjev iz leta 1667. O tej komisiji bomo še spregovorili, tu pa se sklicujemo le na ugoto- vitve, ki jih podajamo v priloženem zemljevidu. Na njem smo pri vsaki vasi grafično označili število kmetij, ki odpadejo na posamezna go- spostva. Glavna in najznačilnejša ugotovitev je vsekakor ta-le: 356 34 kmetij, kar jih tedaj obsega novograjsko deželsko sodišče, je po- polnoma razbitih na celo vrsto majhnih zem- ljiških gospostev. Posamezne družine, zlasti Marenzi in Deleo so svojo posest še bolj raz- drobile med svoje člane. Razbiti podložniški sistem, ki je tako značilen za mnoge naše kraje, je popolnoma in v skrajnih oblikah uveljav- ljen tudi v Brkinih. Redke so vasi, ki bi bile v celoti podložne enemu samemu gospodu (Hrpe- Ije, Skadanščina, Kozjane, Gaberje, Odolina). Druga ugotovitev je, da med gosposkanii, ki smo jih ugotovili ob koncu beneškega gospo- stva in med tistimi v XVII. stoletju, ni več ni- kake zveze. Sestava se je popolnoma spreme- nila, kar kaže, da so bili nakupi in prodaje kmetij med zemljiškimi gospodi prav pogosti. Zemljiški gospodje so bili doma iz najrazlič- nejših krajev: iz sosednih kranjskih dežel in goriške grofije, iz Trsta, Reke itd. Imeli so svoj sedež deloma v novograjski gosposki (glej spo- daj), deloiua izven nje (Ravne, Švarcenek, Reka itd.). Dokaj močna je posest raznih članov dru- žine Marenzi. To posest moremo izvajati iz dejstva, da je ta družina upravljala novograj- sko gosposko in verjetno v tem času od lastni- kov gosposke marsikaj pokupila. Del kmetij, ' ki se navajajo kot last družine Marenzi, pa moremo šteti za posest novograjskega sodišča samega, ker se ta posest še pozneje pojavlja. Svarceneška posest je najmočnejša na jugo- vzhodni strani in se tu drži glavne ceste. Cer- kvena posest je majhna in močno razdrobljena. Posest družine Deleo nima nikake zveze s po- sestjo, ki je bila tej družini 1. 1465 zaplenjena. NOVI FEVDALNI SEDEŽI Novi grad je v Valvasorjevi dobi še stal. Golac so porušili verjetno 1509 v avstrijsko- beneški vojni. Tabor nad Brezovico po doslej znanem gradivu nikdar ni imel funkcije fevdal- nega sedeža. Isto velja o taboru Slapu, ki se imenuje v dobi beneško-avstrijske vojne in o ka- terem sicer ničesar ne vemo. Drobitev zemljiške posesti med čedalje manjša zemljiška gospostva povzroča, da si zemljiški gospodje, ki še nimajo svojega sedeža in ki ne stanujejo v mestu, po- ' stavljajo nove graščinice. J. Deleo je imel že leta 1615 sedež Rotenek v Hotičini in tega leta dobil tam obgradje, krajevno omejeno nižje- i sodno oblast z določenimi pravicami. Pupillo ; Marenzi kot zakupnik novograjske gosposke si je okrog 1. 1650 postavil grad Duina (Mahrens- i feld) pri Odolini. Ko se je Marenzi jeva posest' Se bolj delila, se je n. pr. Nikolaj Marenzi na- i selil kar na neki svoji kmetiji v Materiji in i postal sosed Raabovega podložnika. Kmetija je ; s tem postala sedež fevdalnega gospoda — po- i jav, ki dobro označuje razdrobljene posestne razmere. Ta veja družine Marenzi je tudi v toliko zanimiva, ker se je — kot mi sporoča s M. Matičetov — v Materiji udomačila in se po- kmetila. i i O PUSTIH KMETIJAH ; Kmetovo življenje v dobi, ko nam naši viri ; nudijo o njem nekoliko več podatkov, nikakor i ni bilo lahko. Najzgovorneje nam o tem pričajo \ pusti grunti. Od 20 gruntov, kar jih na primer j navaja akt iz leta 1465, jih je dobra tretjina zapuščenih. O tem pravi koprska listina nekako tako-le: Zaradi maloštevilnosti kmetov, oziroma ker kmetje zaradi mnogih težav zapuščajo zem- ljo in se težko najdejo drugi, se pogostoma zgodi, da ostanejo kmetije brez obdelovalca ... In to še preden so pričeli močni uničevalni po- hodi Turkov, ki so si radi izbirali pot skozi Podgrad (1469, 1471 itd.)! Ni čudno, če je po Hrušica i i avstrijsko-beneških vojnah, ki niso bile nič : bolj človekoljubne kot turški vpadi, ostala cela j vrsta kmetij brez obdelovalca, da je ponekod i pol in več vasi neobljudene (n. pr. Suhorje in ¦ Hotičina), nekatere pa so ostale sploh brez pre- bivalcev, n. pr. Tublje, ki jih na novo koloni- zirajo z naseljenci iz »Hrvatske« ter jih zato za nekaj let oproste dajatve pravde. (Koloniza- cija južnejših Mun in Žeja po Frankopanu je že znana). 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ker moramo torej novokolonizirane Tublje šteti ob koncu beneško-avstrijske vojne med puste vasi, je bilo tedaj razmerje 25 obljude- nih gruntov proti 21 in '/ž pustim gruntom (ob 9 in Vz neoznačenih gruntih). Domnevati smemo, da bo podobno razmerje veljajo tudi za grunte, o katerih nimamo podatkov — vsekakor zna- čilna bilanca za razmere ob začetku novega veka. KMETIJE SE MNOŽIJO Vse vasi seveda niso bile enako prizadete, kolonizacija je privedla nove prebivalce, raz- mere so se ustalile in tako opažamo kmalu po prenehanju bojev nasproten pojav: pričenja se pojavljati agrarna preobljudenost v nekaterih krajih, ki prehaja postopoma tudi v prej opu- stošene kraje. Že pod Frankopanovim gospo- stvom se ponekod pojavlja želja kmetov, da bi se dopuščala delitev gruntov, kjer je doslej ni bilo. Delitev gruntov je pojav, ki se še prav posebno razmahne na Slovenskem Primorskem, ki je za te kraje posebno značilen in ki je ustvaril današnjo podobo tamkajšnjih naselij, a tudi njihovo agrarno problematiko. Problem je tako obsežen, da se tu v njegovo analizo ne moremo spuščati. Omenimo naj le, da število gruntov, ki jih izkazuje naš zemljevid, leta 1667 ne pomeni več resničnega števila kmetskih go- spodarstev, marveč prvotno število nedeljenih gruntov (torej v bistvu računske enote), ki so tedaj že delno razcepljene, tako da mora biti število kmečkih gospodarstev večje. Kolikor novo nastajajoče kmečke družine niso mogle dobiti dela kmetije, so ustanavljale po- družništva. KAJ SO PODRUZNIKI? Podružniki so bili ljudje, ki so si na gmajn- skem svetu postavili kajžo in si prav tako pra- viloma na gmajnskem svetu (komuneli) ogradili nekaj zemlje, da so jo obdelovali. UkvarjaU so se včasih tudi s kako obrtjo, trgovanjem ali dninarstvom. Kadar nemško pisani viri govore o Untersassen, pomeni to po slovensko podruž- nike. Dokazom, ki smo jih navedli za trditev, da so Untersassen — podružniki (»Od vinskega hrama do bajte«), bi mogli iz naknadno obdela- nega arhivskega gradiva za Novi grad dodati še nadaljnje dokaze. Naš zemljevid nam pokaže, da je bilo 1. 1667 že kar precejšnje število podružnikov. Našte- jemo jih 72 in v švarceneški enklavi Pregarje- Hrušica še dva povrhu. O njihovi razširjenosti ne moremo postaviti nikakih pravil. Srečujemo jih v prometnih in manj prometnih krajih. Delitev starih gruntov na eni strani in prido- bivanje nove zemlje po podružnikih na drugi strani je ločitev med kmeti in podružniki v teku časa zabrisala. Značilen je v tej zvezi razvoj naselja Podgrad. Se urbarialni podatki, ki so jih leta 1667 uporabljali komisarji, so navajali v Podgradu U podružnikov, a nobenega grunta. Komisarji pa so ugotovili, da se je iz tega med- tem razvilo že deset pravih kmetij, razdeljenih na šest zemljiških gospostev. (Ta ugotovitev je upoštevana v zemljevidu.) To dejstvo priča, da so se ponekod podružniki močno okrepili in med razvojem iz bajtarskega naselja razvili pravo vas. ODIRANJE IN IZKORIŠČANJE Dejstvo, da se v Brkinih začenja prebivalstvo in število kmečkih gospodarstev v novem veku množiti, nikakor ne pomeni, da je bilo kmetovo življenje v primeri s prejšnjimi časi bistveno boljše. Prej bi smeli sklepati, da so bile mož- nosti za zapuščanje kmetije manjše, postranski zaslužki (tovorjenje in tihotapstvo) večji in da jc tudi umrljivost padla, agrarno gospodarstvo pa se ni izboljšalo. O tem nam najzgovorneje pričajo ugotovitve cesarskih in stanovskih ko- misarjev iz leta 1667. Kmalu potem ko so novo- grajski Brkini prišli pod Avstrijo in v sklop Kranjske, Slovenske marke in Istre, so začeli delati kranjskim stanovom precejšnje pregla- vice. Brkini so plačevali neke davke v vicedom- ski urad, težko pa je bilo od njih dobiti plačilo kakršnihkoli deželnih davkov. Zemljiški gospod- je in podložniki so se izgovarjali na revščino in nerodovitnost teh krajev, deželskosodni gospod pa jih je pri tem podpiral. Pregovarjanja in pisa- nja je bilo dosti, a vse skupaj ni nič pomagalo. Slednjič je cesar leta 1667 poslal v te kraje dva svoja odposlanca, stanovi so jima priključili še dva svoja zastopnika in ta komisija je šla od- krivat gospodarsko skrivnost Brkinov. Če pre- gledamo material, ki ga je ta komisja oddala, moramo priznati, da je svoje delo res vestno in temeljito opravila in da se je potrudila prodreti v skrivnost, zakaj Brkini ne zmorejo deželnih davkov. Ugotovitve so tako obsežne, dragocene za našo agrarno, socialno in pravno zgodovino, da bi jih mogli obdelati le v posebni krajevni monografiji. Nam bo zadoščalo, če po- novimo le, kaj sta kranjska stanovska odpo- slanca Karel Franc Barbo in Karel pl. Samburg ob zaključku svojega dela dne 16. januarja 1668 poročala kranjskim deželnim stanovom o svojih ugotovitvah: Lega kmetij v novograjskem deželskem so- dišču je na mnogih krajih kamnita in nerodo- vitna. Podložniki pa si postrani pomagajo s to- vorjenjem soli in z živinorejo, tako da zmorejo precejšnje gospoščinske dajatve, saj nekatere gosposke dobivajo od enega grunta v denarju in žitu po 20 do 30 in več goldinarjev. Nepra- vično se zdi komisarjema, da morajo podlož- niki plačevati gospodom oz. njihovim oskrbni- kom, kadar pridejo pobirat dajatve, povrhu še neko dnevnico, imenovano »pojezda« in da mo- rajo dajati kot žitno desetino stalno določeno količino žita, ki je tako velika, da mora marsi- kateri kmet oddati vse žito, kar ga je pridelal. Ker je oboje proti običajem, ki sicer drugod na Kranjskem veljajo, in proti vesti, naj se po- jezda odpravi, glede desetine pa upošteva dese- tinski red, potem bodo mogli podložniki pač plačevati redni in izredni davek na grunte. 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z C, O D OVINO Cerkev v Tominjah Nič bolje ne označujeta komisarja samega deželskosodnega gospoda. Kar prevečkrat na leto sklicuje ta gospod »pravde«, to je sodne obrav- nave, tako da imajo podložniki prevelike stro- ške za dnevnice županov, ki hodijo k tem prav- dam. Tudi nalaga prevelike kazni in pri tem zemljiški gospodje nimajo niti v zadevah svojih lastnih gruntov prvostopne oblasti nad svojimi podložniki. Ozdravljenje teh razmer si komisarja za- mišljata v neki kompromisni rešitvi, ki bi šla na račun deželskosodnega gospoda: Zemljiški gospodje naj bi dobili vsaj delno prvostopno oblast nad svojimi podložniki, zato pa naj bi se dajatve podložnikov zemljiškim gospodom pri- merneje regulirale. Na ta način naj bi sta- novi na eni strani usposobili kmete, da bi prenesli deželno davčno obremenitev, na drugi strani pa zlepa pripravili zemljiške gospode do tega, da bi od svojih podložnikov pobirali davke in jih odvajali stanovom. Ne smemo se čuditi, če komisarji plemiškega porekla niso prišli do bolj radikalnih predlogov za ureditev gospodar- skih razmer v Brkinih, marveč da se njihovi predlogi sučejo bolj v ozkem krogu miselnosti kranjskega plemstva. Za nas je važno, da so nam njihove ugotovitve označile, kako so bile fevdalne razmere v Brkinih do skrajnosti ne- zdrave in gospodarstvu škodljive. Pomisliti mo- ramo, da sta imela komisarja nalogo, zastopati stališče kranjskih stanov, naj Brkini plačujejo deželne davke. Če sta ugotovila, da pri obstoje- čem stanju davkov ni moči zahtevati, je to do- volj jasen dokaz, da so zemljiški gospodje in deželskosodni gospod tako izmozgavali kmete, da jim je ostal komaj eksistenčni minimum. Oglejmo si stvar nekoliko pobliže. DAJATVE ZEMLJIŠKEMU GOSPODU Če preračunamo dajatve novograjskih podlož- nikov, ki jih cenijo komisarji na 20 do 30 in več goldinarjev, v današnji denar, moremo po skromni ocenitvi tedanjega goldinarja na 1200 dinarjev reči, da je moral vsak grunt samo v denarju in žitu plačevati svojemu zemljiškemu gospodu 24—36.000 dinarjev letno. Poleg tega je moral podložnik delati tlako, dajati desetino od živine, hrano in dnevnice ob raznih prilož- nostih itd., tako da moremo mirno trditi, da znaša povprečna obremenitev grunta z dajatva- mi zemljiškemu gospodu okrog 40.000 dinarjev letno. Pri tem moramo še upoštevati, da je bilo zemlje veliko manj kot danes, da je bila inten- ziteta v izrabi zemlje pri tedanji tehniki ob- delave (plitvo oranje in brez hlevskega gnoje- nja) neprimerno manjša od današnje, da krom- pirja in koruze niso sadili in bili večinoma od- visni od žitne letine. Ker so bila mesta majhna, razni postranski proizvodi kot mleko, jajca in podobno niso šli posebno v denar. Lastnih go- zdov, iz katerih bi smeli les prodajati, podlož- niki niso imeli. Ker je bila desetina odmerjena na stalno določeno količino, je prav razumljiva ugotovitev komisarjev, da zemljiški gospod po- bere marsikateremu kmetu vse pridelano žito. Primerjava podatkov, ki jih imamo o gospo- ščinskih dajatvah iz starejših virov, bi nam nudila šc nadalje zanimive rezultate o razvoju in naraščanju teh dajatev. Tu naj le omenimo, da se je v srednjem veku desetina še odmerjala po dejanskem pridelku, denarne dajatve pa so bile že tedaj precej znatne. Poznali so tudi da- jatve v drobnici o sv. Juriju in sv. Mihaelu, dajatev pogač, kokoši, sena in podobnega. Po- jezda se tedaj posebej ne navaja. »Prepis«, dajatev zemljiškemu gospodu ob spremembi lastništva, je bil prav tako znatna obremenitev posameznih kmetij. V Brezovih brdih so n. pr. plačevali za prepis 5 do 12 du- katov v novcih, ponekod pa tudi po 20 dukatov v novcih in še povrhu kako glavo drobnice. Ob spremembi lastništva je torej zemljiški gospod dobival povprečno v denarju kakih 13.000 din, ponekod pa tudi dvakrat toliko, povrhu pa še nekaj drobnice. DAJATVE DEZELSKOSODNEMU GOSPODU Komisarji so izračunali, da dobiva deželsko- sodni gospod letno v raznih dajatvah, kaznih in v obliki tlake 1200 goldinarjev. To pomeni, da je dobival v današnji vrednosti približno pol- drug milijon dinarjev, ali od vsakega grunta povprečno nekaj nad 4000 dinarjev. Samo globe v denarju so komisarji ocenili na 300 goldinar- jev, to je na 360.000 dinarjev letno ali na vsak grunt povprečno nad 1000 dinarjev. Dohodki deželskosodnega gospoda v denarju so bili nizki, visoki pa v žitu. Podložniki so mu morali opravljati vozno tlako za prevoz vina, kositi, napravljati drva, oddajati kokoši ipd. Visoke dajatve deželskosodnemu gospodu po- leg dajatev zemljiškemu gospodu so prava značilnost novograjske gosposke, ki je n. pr. v sosednjem socerbskem sodišču ni. (Zato jih kaj lahko, če ne poznamo celote, zamenjamo z gospoščinskimi.) Po vsem povedanem moremo letno obremeni- tev grunta z gospoščinskimi, deželskosodnimi in nekimi drugimi dajatvami (zakupnine za pašo, vicedom itd.) oceniti na najmanj 50.000 dinar- jev, kar je pri tedanjem stanju agrarne proiz- vodnje vsekakor ogromno. 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OD KOD TA PREOBREMENITEV? Znano je, da gospodarski položaj podložnikov na Kranjskem v fevdalni dobi ni bil ugoden in da so jih tu bolj tam manj odirali. Odiranje v novograjskem gospostvu pa je kljub temu še nekaj prav izrednega. Domnevati smemo, da je ta pojav v zvezi s spremembami vladarja (Gori- ški grofje. Trst, Benetke, Avstrija), s spremem- bami deželskosodnih gospodov, izmed katerih so gotovo zlasti beneški, nato Frankopan, za njim prosluli Gavardo in slednjič še poznejši zakupniki gosposke skušali iztisniti iz podlož- nikov kar se je le dalo. Pravega gospodarja nad njimi ni bilo, v teh zapuščenih krajih so delali, kar jim je bilo po godu. Pa tudi cepitev zemljiških gospostev na drobna gospostva, ki so obsegala včasih le po nekaj kmetov, je ne- dvomno pospešila brezobzirno izkoriščanje. Ze iz Frankopanove dobe nam je ohranjen obsežen zapisnik pritožb novograjskih kmetov, ki na- vajajo, kakšne in katere nove dajatve in stori- tve jim nalagajo. Zapisnik je tako zanimiv, da bi ga bilo treba posebej obdelati. Pri vsem tem pa se moramo še zavedati, da vse te dajatve niso šle v prid nikakim name- nom, ki bi kolikor toliko koristili skupnosti n. pr. pri obrambi proti Turkom, marveč da je šlo v celoti zgolj za osebno izkoriščanje, zato pa so kranjski kmetje s svojimi davki posredno plačevali tudi za obrambo teh krajev, ki so jih zemljiški in sodni gospodje tako izžemali, da kmetje davkov niso zmogli. RAZMERJE MED ZEMLJIŠKO IN SODNO GOSPOSKO Za pravno zgodovino nam novograjske arhi- valije poleg mnogih drugih važnih podatkov nudijo ugotovitev, da na tem področju še do leta 1667 ni bila uveljavljena nižja sodna, tako imenovana patrimonialna sodna oblast zemlji- ških gospodov. Vse sodstvo v kazenskih in civilnih zadevah, tudi zadeve v zvezi z last- ništvom zemljiških gospostev so bile izključno v rokah deželskosodnega gospoda. V sodstvu deželskega gospoda s prisedniki-župani smemo zazreti ostanek nekdanjega županskega sodstva, ki nam je znano sicer iz podatkov, spisanih v ^začetku XVI. stoletja glede Istre. Verjetno pa v tem času župani niso več imeli odločilne gla- sovalne pravice, kot so n. pr. še konec XVI. sto- letja imeli v socerbski gosposki. Koliko so predlogi komisarjev prodrli, to je, ali je bil tedaj vsaj del nižjega sodstva pre- nesen na zemljiška gospostva, nam za sedaj ni znano. ZAKLJUČEK Nepregledna je še vrsta zanimivih zgodovin- skih podatkov, ki nam jih nudijo novograjske arhivalije v ljubljanskih arhivih. Monografija o Brkinih, ki bi do kraja izčrpala te arhivalije, in smo jih tu le v majhnem delu uporabili, pa tudi drugo objavljeno in neobjavljeno gradivo (Koper, Gradec), bi nam verjetno v marsičem osvetlila tudi današnjo gospodarsko in socialno problematiko teh krajev in bi imela tudi svojo znatno aktualno vrednost. Morda bomo kdaj pozneje poskusili s podobno monografijo za sosedno deželsko gosposko Socerb pri Trstu in s tem segli že prav do vrat mesta Trsta. Toda že to, kar smo zgoraj navedli, potrjuje našo uvodno trditev, da je vsak del naše sloven- ske zemlje, če se mu znaš približati s poznava- njem njegove preteklosti, po svoje zanimiv, poučen in privlačen. Nismo imeli namena, da v gornjem sestavku nudimo nekak turističen vodič, marveč smo hoteli le vsakomur, ki se zanima za te kraje, nuditi nekak povprečen prerez njihove daljnje preteklosti, ki mu bo morda pomagal do razumevanja njihove pro- blematike. Morda pa bo tudi kdo izmed domači- nov, tamkajšnjega učiteljstva in drugih name- ščencev dobil pobudo, da iz novejše dobe na- bere podatke o razvoju teh krajev, njihovega gospodarstva, družbe, ljudskih značilnosti. »Kronika« bo taka dopolnila rada objavila. Ta ali ona hiša gotovo hrani še kake »stare papirje« (pogodbe, ostanke občinskih arhivov in pod.). Kdor bi za to vedel, naj uredništvo »Kronike« obvesti. Sergij Vilfan | PRIPOMBE K ZEMLJEVIDU Meje deželskih sodišč so začrtane po Pirclieggerjevi karti. V oddelku med Zajelšami, Podbcžami in Sobonjem na eni strani ter Tominjami, Harijami in Sozami na drugi strani se sicer njegova glavna mejna črta (v našem zemljevidu neprekinjena) drži istrsko-kranjske meje, medtem ko so Tominje, Harije in Soze pritegnjene pod Novi grad s črto, ki označujejo dvomljivo mejo. Po naših podatkih spadajo Tominje, Harije in Soze nedvomno pod Novi grad. — Suhor- je šteje Pirchegger pod Prem, medtem ko jih naši podatki iz leta 1530 in 1667 štejejo pod Novi grad. Meja je na tem sektorju vsekakor dvomljiva. — Prav tako štejejo naši po-. datki iz leta 1667 tudi Poljane pod Novi grad. Ob siceršnji i vestnosti komisarjev je dvomljivo, da bi se zmotili. — Zdi se, i da je okrog leta 1530 štel pod Novi grad tudi Nasirec, ki je j sicer spadal pod Socerb. Vsekakor so se razne kompetence ] gosposk na mejnih predelih močno križale, tako da večkrat I tudi sami domačini niso dobro vedeli, kam po starem spa- dajo, in je trdne meje danes za to dobo težko potegniti. Novograjski urbar, ki so ga uporabljali komisarji 1. 1667, je štel k Novemu gradu vse švarceneško enklave, kar pa so komisarji popravili in napravili poseben ekstrakt vasi, ki so sicer v novograjskem urbarju, a ne spadajo pod Novi grad. Zgoraj omenjene vasi Suhor je. Poljane, Tominje, Harije in, Soze pa so komisarji šteli pod Novi grad. Karta je glede načina prikaza zemljiških gospostev de- ! loma posneta po Blaznikovi karti za ljubljansko okolico. ; Staro znamenje v Tominjah 129 KRONIKA ČASOPIS 7. A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LOKALIZACIJA Lokalizacijo v nekaterih glavnih virih navedenih krajev navajamo v abecednem redu njihovih današnjih imen, ker je ta red trdnejši: Artoiže: 1465 Artise; 1667 Artuisane, Artuisan. — Bač: 1530 Batsch beim Taber; 1667 Bazz. — Brezovica: 1667 Bre- souiza. — Brezovo brdo: 1550 Bresiowerda; 1667 Bresoua berda, Wresoua werda. — Brščice: 1667 Picela berda. -- Erjavce (Rjaoče): 1667 Jeriauze, Jeriauzene. — Gaberje: 1667 Gabriek, Gaberkh. — Golac: 1465 Golac; 1530 Goletz; 1667 Galtz, Goltz. — Gradišče: 1465 Gradisca; 1530 Gross Gradischga; 1667 Gradisca grande. Gross Gradisca. — Gradiecica: 1667 Gradisca picela. — Harije: 1550 Cariach; 1667 Cariane. — Herpelje: 1667 Carpellia, Carpella. — Hotičina: 1463 Cotiei- ne; 1667 Hottizina, Khottitsehina. — Huje: 1667 Huiane Kula- ne. — Jaoorje: 1667 Jugeria, Jauorie. — Koočice: 1465 Colciza; 1530 Skalschitza; 1667 Cozziza, Kozhiza. — Kozjane: 1667 Costane. — Male loče: 1463 Lozan; 1550 Malelutschane; 1667 Lozzan picolo, Khlain Lotschan. — MarkoDŠčina: 1465 San Marco; 1550 Sand Marx; 1667 Marcosina, Marcoshina. — Materija: 1667 Metteria, Matteria. — Mrše: 1667 Mersane. — Nasirec: 1530 Nasseratz. — Obroo: 1667 Obro. — Odolina: 1667 Vdoline, Vdolina. — Orehek: 1667 Orechga, Orechka. — OstroDica: 1667 Ostrouiza. — Pavlica: 1667 Studena gora o Pauliza. — Podbeže: 1667 Podbesan, Podbeschen. — Pod- grad: 1667 Castel nuovo, Dorff vndter Neuhaus. — Poljane: 1667 Pollane, Poiane. — Poliane: 1463 Polsan; 1530 Polscha- na; 1667 Pusane. — Račice: 1667 Raziza. — Ritomeče: 1667 Rittomechia, Rittomegia. — Rožice: 1667 Rosiza, Roshizza. — Skadanščina: 1667 Schadaschina. — Slap: 1530 Slapp; 1667 Slop, Slapp. — Slivje: 1667 Sliuia. — Sobonje: 1667 Sabeiane, Sabogiane. — Soze: 1667 Suose. — Sfarad: 1667 Starada, Starda. — Studena gora: 1667 Studena gora. — Suhorje: 1530 Suchor Jane; 1667 Socoria. — Sapjane: 1667 Saptjane, Sapiane. — Taire: 1667 Tatteria. — Tominje: 1667 Tomiane. — Tublje: 1530 Dobillane; 1667 Dubele. — Velike loče: 1667 Lazzon grande. Gross Lotschan. — Velo brdo: 1463 Velica berda; 1530 Veliku berdu; 1667 Gran berda, Velika berda. — ZajeUe: 1667 Saieuse, Sa Jeusche. — Zaselki, ki v karti niso zarisani, se v virih ne imenujejo. LITERATURA Kratek geografski prikaz Brkinov glej n. pr. Sloven- sko Primorje v luči turizma, uredili dr. Val- ter Bohince, France Planina in Jožko Sotler, Ljubljana 1952. Razmejitev s Cičarijo glej F. Juriševič, Ljudski tednik 1. ja- nuar 1949 (O Cičariji in o Cičih). — Podatke iz starejše zgodovine povzemam zlasti po naslednjih delih: M. Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1955; H. Pirchegger, Uberblick über die teritoriale Entwicklung Istriens v Erläu- terungen zum hist. Atlas der österr. Alpenländer Wien 1929, deloma tudi L. Hauptmann,. Krain v isti knjigi. Podatke o beneških vojnah glej zlasti Dimitz, Geschichte Krains 1/6 str. 9—20 (Ljubljana 1875); Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain nudi podatke za Brkine zlasti pri opisu gradov Novi grad (Neuhaus) in Duina (Mahrens- feld). O turških navalih skozi te kraje glej St. Jug, Tur- ški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine XVI. stoletja, GMDS 1943, str. 1—51. — Posebej o Novem gradu piše — ne vedno dovolj kritično — S. R u t a r , Newhaus- Castelnuovo am Karste, MMK III, 1890, str. 191—203 in MMK VIII, 1895, str. 115—123. K nastanku upravne razdelitve v XIX. stoletju glej J. P o 1 e c , Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925 (Meje s Kranjsko). O istrskih županskih sodiščih glej S. Vilfan, Valvasorjevo poročilo o županskih sodiščih, GMDS XXIV, 1943, str. 184—189. O pojmu podružnikov gl. Od vinskega hrama do bajte, SE V 1952. j VIRI Nekaj podatkov o vojni leta 1463 v DAS, Stan. arh., fase. Stare listine; akt iz leta 1465 prav tam, fase. Privilegiji (opozorilo prof. Zontarja). Nekaj podrobnosti o poteku bene- ških vojn v teh krajih povzemam iz Rauberjevih aktov v SKAL J (Bellum venetum), fase. 29. — Podatke iz prve po. loviee XVI. stoletja vsebuje DAS, Viced, arh. fase. 56, komi- sijske akte iz leta 1667 pa DAS, Stan. arh. fase. 525 d, na- daljnje gradivo fase. 520. Nekaj dopolnilnih podatkov jem- ljem iz socerbskih arhivalij, zlasti iz fase. 62 Vicedomskcga arhiva. O Gavardih primerjaj poleg Valvasorja še deželna gravamina okrog leta 1545 n. pr. v fase. 86 in 101 a in 529 Stan. arh. (Zdi se, da Valvasor, ko piše o postopku proti ! Gavardom, ni prav točen. Ker pa vseh aktov, ki jih je upo- rabljal, doslej še nisem našel, ostanem zaenkrat pri njego- vem opisu iu opozarjam le na neke razlike. | i SLIKE objavljene pri tem članku, sta posnela Fr. Planina in V. Bo- '¦¦ hinc. Za objavo jih je stavila na razpolago Turistična zveza | Slovenije. Zemljevid narisal avtor. i NEKAJ OPOZORIL Kot dopolnilo arhivskega gradiva za krajevno zgodovino je dragoceno tudi gradivo, ki sc dobi na samem terenu. Številne vasi hranijo svojo tradicijo o nekdanjem gospo- darstvu, zanimivih dogodkih in podobno, hiše, orodja, ostanki noš, načini obdelave zemlje pa tvorijo etnografsko gradivo. Pri pouku se tako gradivo včasih lahko nepri- siljeno zbira, n. pr. pri pouku slovenščine (zapis domače pravljice), risanja (naris domače hiše) itd. Da postane tako gradivo uporabno, ga je treba seveda kritično preveriti. SPORNA IMENA KRAJEV V TOLMINSKEM URBARJU IZ LETA 1377 Univ. prof. dr. Milko Kos je 1. 1948 objavil v 2. knjigi Virov za zgodovino Slovencev, ki jih izdaja SAZU v Ljubljani, drugi zvezek »Srednje- veških urbarjev za Slovenijo«. Publikacija je zajela urbarje Slovenskega Primorja. V njej je temeljito obdelan »Tolminski urbar iz 1. 1377«, ki je najstarejši popis posesti oglejskega patri- arhata na Tolminskem, in objavljen tudi latin- ski tekst urbarja. Objava tega vira je presenetljivo odkritje za tolminsko lokalno zgodovino. Potrebno se mi zdi, da čim točneje določimo vse kraje in za- selke, ki jih urbar navaja. Imenovana publika- cija je to sicer že opravila, vendar navaja urbar tako majhne in razpršene zaselke, da je ostalo sem in tja kakšno ime nepojasnjeno ali pa sporno. K takim primerom bi rad dodal nekaj pri- pomb. DEKANI JA TOLMIN Villa de Vallarsa je Selišče med Volarja- mi in Kamnom. Vasica leži ob potoku Volarniku, ki ga domačini imenujejo tudi Volarja. Ce gredo v Volarnikovo grapo, pravijo, da gredo v Volarje. Selišče se je moralo tedaj imenovati Volarsko selišče ali pa Volarsko. Ze vrstni red v spisku (Vallarsa je navedena med Kamnom in Volarjami) kaže, da gre v tem primeru lahko samo za današnje Selišče in ne za Volarje. Villa de Qaslap je bivša Podorchova kme- tija. Urbar navaja Zaslap med Doljami in Za- tolminom, zato ga je treba tam tudi iskati. Zaslap je ledinsko ime za senožeti in svet okoli Podoreha, sedaj že opuščene kmetije v Vodilo- vem pobočju nad Doljami in Zatolminom. Pod- orchova hiša še stoji. Ime Podoreh je bilo verjetno pozneje prineseno k hiši ali pa pri- 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dobljeno z orehi, ki so bili prav tako pozneje zasajeni. Nemogoče je istovetiti zaselek Zaslap v urbarju z današnjo planino Zaslap pod Krnom, kjer ni pogojev za kmetijo (1375 m nad morjem) in ker tudi vrstni rod naštevanja ne ustreza. Villa de Dobraua so pravilno označene kot Dobrave pri Tolminu. Pripomnil bi rad, da danes te vasi ni več in so Dobrave le še polju- binjski vaški travnik. V ljudskem sporočilu pa tudi v drugih pisanih virih ni sledu o vasi na Dobravah, ki je prav gotovo stala, ker vrstni red naštevanja v urbarju izključuje vsako dru- gačno razlago. Villa de G n i u i t a so Njive nad Ušnikom pri Ciginju. Danes ima zaselek le dve kmetiji. Villa de Vogel^ je nepoznan kraj. Po vrst- nem redu, v katerem je naveden v spisku vasi tolminske dekanije (stran 61) in v spisku čiginj- ske dekanije (stran 65), bi lahko sodili, da gre za zaselek, ki je izgubil svoje prvotno ime in spada danes ali pod Ušnik ali pod Rute, raz- treseni naselji, ki jih urbar še ne imenuje. DEKANI JA LADRA Villa de Loch je zaselek Log ali »na Logu«, ki leži med Smastjo in Ladrami. Danes šteje štiri kmetije. DEKANI JA ŠENTVIŠKA GORA (GORA) Villa de Brauni^a je Borovnica pri Pod- melcu. Villa de H e r t je na Planoti nepoznan kraj. Najbolj verjetno je, da gre za Nart (2 kmetiji) pri Dabru na Planoti. Villa de B i s i c h a ne bo Bezišče, četudi na- vaja to ime že S. Rutar v »Zgodovini Tolmin- skega« na strani 248 in 249. Bezišča na Planoti ni, obstaja pa Rbišče, ki je zaselek nad Dabrom. Bezišče je najbrže istovetno z Rbiščem. Prvo ime je izvedeno iz bezovja (beze), drugo iz rbi- dovja ali robidovja (rbide aU robide), kar ozna- čuje malovreden porasel svet. Villa de L a s i so Lažne pri Ponikvah, za- selek med Goro in Ponikvami. Villa de T r u s je Trušna, zaselek med Idrijo ! pri Baci in med Baco pri Modreju. Ustreza veli- kost, vrstni red naštevanja kakor tudi travnik Samotesina, ki označuje današnji zaselek in svet Samotešnik blizu Bače pri Modreju. DEKANI JA CERKNO Villa de T u c x e so Tose, zaselek med Rav- nami in Zelinom. Bovška dekanija in pluženska rihtarija nima- ta spornih imen. V rihtariji Rut ostaneta nepojasnjena kraja Signech Vinchiberch in Binchinuel. Ker urbar ne navaja Petrovega brda, Porezna, Podbrda, Bače nad Podbrdom, Kuka, Huda- južne, Znojil in Kala, pomeni, da bi morali imenovana neugotovljena kraja iskati nekje med temi vasmi. . i ¦ ^ u Andrej Savn RAST PREBIVALSTVA V PREKMURJU PREGLED GIBANJA PREBIVALSTVA OD LETA 1869 DO LETA 1948 Prekmurje delimo geografsko v glavnem na dva dela. Na severu je prostrano Goričko, se- stoječe iz več ali manj enakomerno nizkih goric, nastalih v terciarni dobi; na jugu pa se do Mure širi obsežna ravan, ki je plod rečnega nasipanja v diluviju in aluviju. V tem nižinskem predelu ločimo še Ravensko, ki zavzema ozemlje med Soboto in Radgono, ter obsežnejše Dolinsko, ki se širi nekako od Sobote do Lendave. Že sama geografska karakteristika nam pove, da je na tem razmeroma nizkem svetu vodilna gospodarska panoga kmetijstvo. Povezava med gospodarskim stanjem in prebivalstvom prihaja tudi v Prekmurju značilno do izraza. Pri tem moramo upoštevati predvsem gospodarske vire v razmerju do števila prebivalstva. Prekmurje je gosto naseljena agrarna pokra- jina. Na Goričkem znaša gostota naseljenosti do 100, ponekod na Dolinskem pa celo preko 100 ljudi na kvadratni kilometer. Ker pomeni orna zemlja poglavitni življenjski vir, je razum- ljivo, da se tako visoka gostota naseljenosti odraža v resnem gospodarsko-socialnem pro- blemu — agrarni preobljudenosti. Lahko trdimo, da je agrarna preobljudenost postala aktualna že na pragu XX. stoletja, saj se je takrat začelo v največji meri izseljevanje iz Prekmurja. Eden izmed vzrokov, da se prebivalstvo šte- vilčno razvija, je predvsem prirodna rast, ki je odvisna od tega, čim večji je presežek rojstev nad smrtnimi primeri. Ge tega presežka sploh ni, prebivalstvo ne glede na eventualne migra- cije stagnira, če smrti prekašajo rojstva, pa nazaduje. Poleg prirodne rasti, ki je odraz različnih fizioloških, socialnih, moralnih, včasih tudi ver- skih vplivov, so bistvene važnosti pri naraščanju oziroma nazadovanju nekega prebivalstva pred- vsem migracije. Migracije, t. j. selitve prebival- stva lahko odvajajo pomemben del prirodnega prirastka z določenega ozemlja drugam. Ni torej nujno, da kažejo področja, kjer prevladuje pri prebivalstvu visok prirodni prirastek, tudi vi- soko dejansko rast oziroma kraji z nizkim pri- rodnim prirastkom tudi nizko dejansko rast. Vzroki za migracije so lahko različni. Najbolj pogost je še vedno ekonomski vzrok. V področ- jih, kjer rodna zemlja ne more preživljati vsega svojega prebivalstva, se najčešče javlja izselje- vanje. Ljudje se napotijo v tiste predele, ki imajo višek prirodnih virov in obetajo ugodno zaposlitev delovni sili. Posebno mnogo izseljen- cev so vselej dajale gosto obljudene agrarne dežele. Izseljevanje je tudi ena najznačilnejših oblik v populacijski sliki Prekmurja. Statistika nam nudi podroben pregled rasti prebivalstva po posameznih desetletjih ljud- skega štetja. i 1311 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Statistični viri: A niagvar szent korona orszägainak 1910 évi ältalänos népszamlalasa. Budapest 1913. Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januar- ja 1921. Sarajevo 1932. Definitivo! rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931. Beograd 1938. Prisotno prebivalstvo dne 15. marca 1948. Statistični urad Ljubljana. Iz tabele je razviden močan porast prebival- stva ob koncu XIX. stoletja, pojemanje rasti od leta 1900 naprej in končno vidnejše nazadovanje v novejšem času. Na tej osnovi ter tudi zaradi lažje preglednosti lahko delimo razvoj prek- murskega prebivalstva od 1869 do 1948 na tri glavna obdobja. Prvo obdobje (1869—1900) je v znamenju stalnega naraščanja celotnega števila prebival- stva. Lahko trdimo, da je močan porast pred- vsem znak prirodne rasti, saj o kakršnem koli pomembnem doseljevanju za to obdobje ni ohranjenih nobenih sledov. V teku treh deset- letij se je število prebivalstva dvignilo za 35,7 »/o. Posebno značilna je primerjava, ki nam kaže, da so celo v letu 1948 našteli v Prekmurju ne- kaj manj prisotnega prebivalstva kakor 1. 1900. Važno je torej ugotoviti, kje so vzroki, da se močna rast prebivalstva po 1. 1900 v Prekmurju več ne opaža. Tako preidemo na naslednje drugo ob- dobje (1900—1921), v katerem že lahko govo- rimo o stagnaciji prebivalstva, saj opazimo po- rast le za dobrih 5 "/o. Najvažnejši vzrok je prav gotovo v izseljevanju. Ob štetju dne 31. de- cembra 1910 nam beleži statistika že 5867 ljudi iz Prekmurja, ki so bili v tujini (madžarska uradna statistika). V letih pred začetkom prve svetovne vojne se je izseljevanje še prav po- sebno razmahnilo, za kar pa žal nimamo po- polnih podatkov. Tako lahko ugotovimo samo, katere vasi so bile najbolj udeležene v izselje- vanju leta 1910. Vsaka vas v Prekmurju je imela leta 1910 nekaj svojih ljudi v tujini. Razlika je seveda v tem, v katerih vaseh je zajelo izseljevanje večji delež domačega prebivalstva. Gospodar- sko stanje na manj rodovitnem Goričkem ter mnogo rodovitnejši ravnini na jugu se jasno odraža v deležu izseljencev. Ravensko in Dolin- sko je imelo ob štetju le kakih 5 do 10 "/o svo- jega prebivalstva v tujini, medtem ko se proti severu delež izseljencev zviša na 15 "/o doma- čega prebivalstva. Na severnem Goričkem v vaseh Boreča, Martinje, Ženavlja ter na osred- njem Goričkem v Krncih je bilo celo 20 »/o do- mačega prebivalstva v tujini. Izseljenski val je bil v pretežni meri usmer- jen v ZDA. Opaziti pa je tudi migracije Prek- murcev na sosednjo Štajersko. Posebno Radgo- na, ki je pred prvo svetovno vojno pomenila najživahnejše gospodarsko-trgovsko središče za Prekmurje, je privabljala naselitev v svojo oko- lico. Migracije Prekmurcev v radgonsko okolico so jasen dokaz gospodarskega pomena Radgone, ki je zaradi močne obljudenosti sosednjega Prekmurja prihajal tem bolj do veljave. V letu 1910 so bile v radgonski okolici na- slednje narodnostno-jezikovne mešane vasi: Poleg Nemcev, ki so bili celo v manjšini, najdemo v vasi Slovenska gorica 75 Slovencev in 98 tujcev. V Zenkovcih 18 Slovencev in 54 tujcev. V Dedoncih 83 Slovencev in 42 tujcev. V Potrni 21 Slovencev in 178 tujcev. V Zetincih 68 Slovencev in 93 tujcev. V Stari Novi vasi 97 Slovencev in 453 tujcev. Pripomniti je treba, da so pod deležem tujcev zajeti predvsem prek- murski Slovenci, ki so jih kot ogrske državljane smatrali v avstrijski statistiki za tujce. Zanimiva je še ugotovitev, da je v tedanjem radgonskem okraju bilo 4,17"/» evangeličanov, ki so živeli predvsem v krajih z večjim dele- žem tujcev. Na osnovi verske pripadnosti lahko sklepamo, da so radgonsko okolico naseljevali predvsem Ravenci in Goričanci. (W. Neunteufel: Blutmässige Bevölkerungsverschiebungen im deutsch-slowenisch-madjarischen Grenzraum. — Graz 1939.) Izseljevanje pa prav gotovo ni edini vzrok za stagnacijo prebivalstva. Upoštevati moramo tudi žrtve, ki jih je zahtevala prva svetovna vojna. Prav tako moramo računati tudi z zmanj- šanim številom rojstev v času vojne. Na drugi strani pa je zopet splošen pojav v povojnih letih večja rodnost. Toda ljudsko štetje se je vršilo že 31. januarja 1921, kar pomeni, da se v času dveh let splošna tendenca po povečanju v številu rojstev še ni mogla tako močno opaziti. Bolj občutne so bile vojne izgube. Tudi nejasen položaj zaradi politične pripad- nosti v letih po prvi svetovni vojni prav gotovo ni ugodno vplival na razvojne težnje prebival- stva. Jasen dokaz tega je nazadovanje ali vsaj stagnacija prebivalstva v madžarskih vaseh na vzhodu, ob novo izoblikovani politični meji. V Motvarjevcih na primer je bil leta 1910 501 prebivalec. Leta 1921 pa 464. V Kobilja leta 1910 1109 prebivalcev; Jeta 1921 samo 1080. Na Hodošu leta 1921 496 prebivalcev; leta 1921 le 473. Na severu ob tako imenovani tromeji v vasi Trdkovi se je zmanjšalo število prebival- stva od 824 v letu 1910 na 738 v letu 1921. Tretje obdobje (1921—1948) zajema leta stare in nove Jugoslavije. Od leta 1921, ko je prebivalstvo Prekmurja doseglo sicer absolutno najvišje število, se ob naslednjih popisih prebi- valstva vedno jasneje opaža depopulacija (vsaj relativna). 132 ČASOPIS ZA SL.OVENSKO KUAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Rast prebivalstva v Prekmurju od 1869. do 1948. leta Posebej moramo obravnavati dobo stare Jugo- slavije, za katero imamo na razpolago ljudsko štetje iz leta 1931, ter dobo po osvoboditvi, kajti postopno padanje skupnega števila prebivalstva ima vzrok prav gotovo v gospodarskodružbeni strukturi v letih stare in nove Jugoslavije. Poglavitna značilnost za prebivalce Prekmur- ja je bilo v letih stare Jugoslavije se- zonsko delo. Trajno izseljevanje, ki je prevla- dujoča oblika pred prvo svetovno vojno, se je po letu 1921 opažalo le v majhni meri. Najvaž- nejši vzrok je prav gotovo novi ukrep ZDA, da se omeji doseljevanje. S tem, da so se zaprla vrata dežele, ki je največ obetala številnim brezposelnim, so si tudi Prekmurci poiskali nov način zaslužka v sezonskem delu. Le majhen delež Prekmurcev se je napotil v prekomorske kraje, predvsem v Kanado in države Južne Amerike. Javna borza dela s središčem v Murski Soboti je odpravila letno 10—15 "/o prebivalstva na se- zonsko zaposlitev. Spomladi so odhajali ljudje na kmetijska dela po svetu ter se vračali z za- služkom jeseni. Usmerjeni so bili v Vojvodino in Slavonijo, večji delež pa se je napotil na se- zonsko zaposlitev v tujino, predvsem v Francijo in Nemčijo. Marsikdaj je pomenilo sezonsko delo tudi odsotnost za več let, saj so nekateri delavci ostali na mestu sezonske zaposlitve tudi čez zimo, zaposleni pri raznih hišnih delih. Da je bilo ob popisu prebivalstva leta 1931 v Prekmurju manj prebivalstva kakor leta 1921, gre v največji meri na račun sezonskih delav- cev, ki so na dan ljudskega štetja že bili od- sotni. Jasen dokaz za to, da prebivalstvo ni na- i zadovalo zaradi majhnega prirodnega prirastka, je v tem, da je v desetletju 1921—1931 znašal prirodni prirastek v Prekmurju 8825 (t. j. 97 ^o). (Dr. Pire: Zdravje v Sloveniji. Ljubljana 1937.) Agrarna preobljudenost s posledicami izselje- vanja se je tudi po deležu sezonskih delavcev najbolj odražala na Goričkem. Osrednje in vzhodno Goričko je vsako leto dajalo največ se- zonskih delavcev. Ta pas se vleče nekako od Bodoncev mimo Gradu do Trdkove, Vel. Dolenci, Prosenjakovci in nazaj Bodonci. V večini teh vasi je sezonsko delavstvo zajelo nad 10 Vo pre- bivalstva. V Zenavlji celo 28,9»/». Zahodno Go- ričko je bilo na sezonskem delu udeleženo v manjši meri predvsem zaradi rodovitnosti le- davske doline. (M. Maučec: Agrarna preoblju- denost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju. Geografski Vestnik 1933). Prekmurci pa so se izseljevali na sosednjo Štajersko tudi v letih stare Jugoslavije. Najde- mo jih preko Mure v Prlekiji, predvsem na Murskem polju zahodno od Radgone. Zemlja je bila tukaj cenejša kakor na Ravenskem ter je zaradi tega vabila doseljence. Mnogi Prekmurci so se naselili na Murskem polju v okolici Apač, posebno na posestvih v Avstrijo se izseljujočih Nemcev. Viden pa je bil dotok prekmurskih naseljencev po vsej ščavniški Prlekiji. (F. Baš: Protestanti v Prekmurju. Geogr. Vestnik 1930.) Marsikdaj so si Prekmurci prav z zaslužkom od sezonskega dela mogli kupiti posestva na sosednjem Štajerskem. Ne smemo prezreti nesorazmerja v velikosti zemljišča, ki je prav gotovo močno vplivalo na agrarno preobljudenost. V Prekmurju je bilo, 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO do agrarne reforme 20.677 ha veleposestniške po- vršine. Od tega je pripadlo gozdovom 37,5 »/o, medtem ko je 52,1 Vo zavzemala obdelovalna zemlja, preostalih 10,4 Vo je bilo v potih, stavbi- ščih, močvirjih in najslabši zemlji. (Prepeluh: Agrarna reforma. Naš veliki socialni problem. Ljubljana 1933.) Prekmurska veleposestva so predstavljala kmetijske veleobrate, kakršnih ostala sloven- ska zemlja ni poznala. Tu so imeli zaslužek mnogoštevilni kmetski delavci, od katerih so nekateri, težaki imenovani, bivali v velikih gra- ščinskih pristavah, drugi pa so našli zaposlitev samo v sezoni. (Melik: Slovenija, str. 459.) Agrarna reforma je imela večji pomen le na Dolinskem, saj so na Goričkem obsegala vele- posestva predvsem gozdove. V zvezi z agrarno reformo v stari Jugoslaviji se je vršila tudi kolonizacija na Dolinskem. Kolonisti so bili revnejši sloji iz Prekmurja, ki so jih naselili v vaseh Gaberje in Mostje. Značilna je tudi naselitev Primorcev in dobro- voljcev v vaseh Kamovci, Dolga vas, Benica- Petišovci, Pince. Ob štetju leta 1931 je v na- vedenih vaseh povsod opaziti močan dejanski prirastek v primeri z letom 1921. (Mostje celo. 113,2 »/o.) Zaradi ponovnega zmanjšanja skupnega šte- vila prebivalstva v Prekmurju po osvobo- ditvi tako v primeri z letom 1921 kakor v primeri z letom 1931 poglejmo najprej, v kakšni meri je vplival na to prirodni prirastek. Glede tega je bil okraj Murska Sobota 1. 1946 med najslabšimi v Sloveniji. V okraju Murska Sobota je znašal prirodni prirastek 338 — demo- grafski koeficient (na 1000 preb.) 5,5. Istega leta je znašal prirodni prirastek v okraju Lendava 198 — demografski koeficient pa 6,3 (za celotno Slovenijo 7,7). V letu 1947 se je prirodni prirastek zvišal v okraju Murska Sobota na 486, v okraju Lendava na 276. V letu 1948 — okraj Murska Sobota 567 (demo- grafski koeficient 8,9). Okraj Lendava — 296 (demografski koeficient 9,5). Zanimiva je ugotovitev, da je v Sloveniji opaziti zelo nizko rodnost v okrajih s pretežno kmečkim prebivalstvom, torej obratno kakor v letih pred vojno. Prav gotovo je vzrok v odtoku delovne sile in to predvsem mladine z dežele v mesta oz. v industrijska središča. (Statistični viri: Demografska statistika iz leta 1946, 1947, 1948. Statistični urad. Ljubljana.) Podroben statistični pregled po posameznih vaseh v Prekmurju nam predvsem na podlagi prirodnega prirastka pokaže močnejše nazado- vanje v vaseh z evangeličanskim prebivalstvom. Po podatkih evangeličanske verske občine v Puconcih vidimo naslednje: V Puconcih je zna- šal prirodni prirastek v desetletju 1900—1910 543; medtem ko od 1940—1950 le 21. Leta 1946 je znašal v Puconcih celo minus 4, leta 1947 minus 2, leta 1948 rahel dvig na + 8. •— V Bo- doncih leta 1946 44; 1947 14; 1948 zopet padec na 7. — Še bolj kričeč primer opazimo v evan- geličanski verski občini Križevci, kjer je znašal prirodni prirastek od 1900—1910 713; od 1940 do 1932 pa celo minus 164. Težnja po majhnem številu otrok pri evange- ličanskih družinah je torej vidna predvsem v novejšem času. V celoti kažeta okraja Murska Sobota in Dol- nja Lendava v letih po osvoboditvi še vedno pozitiven, čeprav nizek prirodni prirastek. Ker, pa je prebivalstvo kljub temu nazadovalo, je treba iskati vzrok drugje. Najvažnejše so prav gotovo velike gospodar- sko-družbene spremembe v letih po osvoboditvi. Nova Jugoslavija je potrebovala ogromno de- lovno silo za izgradnjo socialistične domovine. S tem je pritegnila vso razpoložljivo domačo delovno silo. Prekmurci niso bili več primorani iskati kruha v tujini, marveč jih je lahko za- poslila domovina. Po osvoboditvi sezonsko agrarno delo tako ni več poglavitna oblika za- poslitve pri prekmurskem prebivalstvu. Saj se je štetje leta 1948 vršilo že 15. marca, torej v času, ko še ne moremo računati z odsotnostjo agrarnih sezonskih delavcev. Pač pa so se ta- krat že vršila številna gradbena dela, ki so bila poglavitne važnosti za naše gospodarstvo, in so ob času štetja bili tamkaj zaposleni že mnogi Prekmurci. Upoštevati moramo še odtok delovne sile v industrijo, ki je tako značilna za vso našo domovino. Težnja po zaposlitvi v industriji se po osvoboditvi močno opaža tudi v Prek- murju. Saj pomeni preobrazba od pretežno agrarnega delavca v industrijskega tudi višji življenjski standard. To prizadevanje, ki se je pojavilo pri prebivalstvu, je bilo še podprto s težnjo naše gospodarske politike, ki je na prvo mesto postavila izgradnjo ter razvoj naše industrije. Zelo dobrodošli bi nam bili podatki o tem, kam vse je bila usmerjena delovna sila iz Prek- murja v prvih letih po osvoboditvi. V Murski Soboti in Dolnji Lendavi se je sicer ustanovila posredovalnica za delo, ki pa je le deloma uspela v tem, da je mogla poslati ljudi na za- poslitev tja, kjer je imela plansko predpisano. Mnogi delavci so odhajali povsem na lastno roko na številna gradbišča in v industrijska podjetja. Mnogo je bilo primerov, da so pod- jetja sama pošiljala kamione po delovno silo, česar pa seveda posredovalnica za delo ni mogla imeti v evidenci. Kljub temu dobimo iz podatkov posredoval- nice za delo v Murski Soboti zelo instruktivno sliko, čeprav v njej ni zajeta vsa delovna sila iz Prekmurja. Iz mesečnega poročila v 1. 1948 vidimo naslednje: Skupno število onih, ki so odšli na delo po po- sredovalnici 1. 1948, znaša torej 5239. Nedvomno je odšlo tega leta mnogo več delavcev iz Prek- 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA murja, toda — kakor je že omenjeno — vsi se niso zglasili na posredovalnici za delo. Iz me- sečnega poročila pa je vendar razvidno, da odhaja največ ljudi iz Prekmurja spomladi (marec, april, maj, deloma še junij). Najvišje številke izkazujejo torej tisti meseci, ko se gradbenim in industrijskim delavcem pridru- žijo še agrarni sezonski delavci. Iz okraja Mur- ska Sobota odhaja letno še vedno 3500 do 4000 ljudi na kmetijska dela v Vojvodino in Slavo- nijo. Od teh jih ostane kakšnih 15 »/o na po- sestvih tudi čez zimo. Bistvena razlika v primeri s predvojnimi leti pa je predvsem v tem, da so poleg sezonskih agrarnih delavcev v največji meri zastopani gradbeni delavci. Ti so v prvih letih po osvo- boditvi celo prekašali agrarne. Okraj Sobota je dajal letno 5000 gradbenih delavcev. Usmer- jeni so bili predvsem v Vuzenico, Jesenice, Guštanj, Strnišče, Maribor, Ljubljano, Medvode in tako dalje. V okraju Dol. Lendava je iskalo zaposlitve letno okrog 3500 ljudi. Od tega se je le dobrih 25 Vo odločilo za sezonsko delo, ostali pa so dobili zaslužek pri črpanju nafte in gradbenem podjetju »Konstruktor«. Prekmurje je dajalo tudi veliko število gozd- nih delavcev. Leta 1948 okraj Sobota okrog 3000, okraj Lendava okrog 800. Gozdarska dela so se vršila nekako od oktobra do pomladi. Tja so zahajali tudi nekateri agrarni delavci, brž ko so se vrnili s poljedelskih del. Na gozdna dela so šli tudi kmetje, ne samo delavci. Prav gotovo so tudi gozdni delavci s svojo odsotnostjo dne 15. marca 1948 prispevali k manjšemu številu prebivalstva. Navedbe glede delovne sile niso važne samo kot odraz gospodarsko-družbenih sprememb. Tudi pri statistični primerjavi nam služijo kot dokaz, da ne moremo govoriti o absolutnem nazadovanju prebivalstva v primerjavi ljudskih štetij 1921—1948. Agrarna preobljudenost v Prekmurju in s tem povezana nujnost po iskanju zaslužka izven rodne grude se jasno odraža tudi v razdrob- ljenosti kmečkih posestev. Od 17.843 gospodar- stev odpade 73 »/o na mala, 25,5 "/o na srednja in le 1,5 "/o na velika gospodarstva. Vsa obdelu- jejo okrog 520.000 posameznih kosov oziroma parcel, kar pomeni, da meri povprečna parcela od 18—19 arov in da odpade na eno gospodar- stvo od 29—30 parcel. (»Tako živimo in delamo v Prekmurju«. Tovariš 13. II. 1953, stran 171.) V razdobju 1869—1948 je prebivalstvo v Prek- murju napredovalo za 34,8 »/o. Vendar moramo pri primerjavi ponovno poudariti, da je bil leta 1869 popis prebivalstva pozimi (31. decem- bra), ko je bila glavnina prebivalstva doma. Nasprotno pa se je popis prebivalstva leta 1948 vršil spomladi (15. marca), torej v času, ko so že mnogi Prekmurci odšli na delo oziroma je nov način gospodarstva po osvoboditvi zaposlil več delovne sile iz Prekmurja. REGIONALNI PREGLED RASTI PREBIVALSTVA Da moremo do kraja ugotoviti značilnosti v rasti prekmurskega prebivalstva, nam ne za- došča samo pregled Prekmurja kot celote, mar- več moramo tudi primerjati posamezne dele Prekmurja, kar predpostavlja poznavanje giba- nja prebivalstva v posameznih vaseh, ki nam ga podaja naslednja tabela: 135- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO * Dol. Lakoš skupno z Gor. Lakošcm. — ** Mala Polana in Vel. Polana. — *** Martinje skupno s Trdkovo. VeČina vasi v Prekmurju je v teku 80 let pomnožila svoje prebivalstvo. Manjši delež za- vzemajo vasi, katerih prebivalstvo je napredo- valo v meji od 5—15 Vo. V glavnem opazimo, da prevladujejo vasi, katerih prebivalstvo je na- raslo za več kot 15 %, predvsem do 40 ali celo do 60 »/o. Napredovanje od 60—80"/» je že v manjši meri zastopano, medtem ko je porast za nad 80 "/o omejen sploh le na posamezna jedra ter večja gospodarska središča. Stagnacija prebivalstva (to je rast prebival- stva v meji od +5 do — 5 "/o) je zajela le majhno število vasi, bolj pa prihaja do izraza nazadovanje, ki je v teh vaseh prav značilno. Že prvi pogled na karto nam kaže, da je prebivalstvo v Prekmurju v mnogo večji meri napredovalo na Dolinskem kakor pa na Gorič- kem. S tem se jasno odraža eden od osnovnih pogojev za rast prebivalstva — zadosten obseg rodovitne orne zemlje. Manj rodovitni predeli na Goričkem so zaradi skromnih gospodarskih virov ter močneje izražene agrarne preobljude- nosti, postali področja jwpulacijskega zastoja, ki je predvsem posledica izseljevanja. Lep razvoj je doseglo prebivalstvo tudi v večjih gospodarskih središčih in njihovi okolici, kar vidimo predvsem na primeru Mur. Sobote in Dol. Lendave. Do končane prve svetovne vojne pa je predvsem Radgona, ki je imela funkcijo mesta za Prekmurje, vplivala na kon- centracijo prebivalstva v bližnjih vaseh. Pri razvoju prebivalstva ter s tem v zvezi naselij moramo upoštevati tudi prometni po- ložaj ter vrsto lokalnih vplivov, ki soodločajo posebno na deželi na močnejšo koncentracijo, prebivalstva. Med take lahko prištevamo cer- kev, šole, večje trgovsko in obrtniško omrežje, občine itd. Ponekod je viden vpliv nekdanjih graščin, ki so prav gotovo privlačile večje šte- vilo prebivalstva. Iz karte je razvidno, da nam zahodno Goričko še izkazuje pozitivno rast prebivalstva. Saj zavzema dolino Ledave, kjer so možnosti za poljedelstvo vsekakor ugoune. Ne smemo pa prezreti prometne važnosti na zahodnem Gorič- kem, posebno v času Avstro-Ogrske. Skozi ta predel je tekla tranzitna cesta, ki je povezo- vala Radgono v Ženavci, in je bila tako rekoč najbližja zveza med dolino Mure in Rabe. Živahna prometna pot je vsekakor priklicala večji razvoj naselij, kar opažamo od Cankove do Soline. Pri Cankovi, ki leži sicer že na pre- hodu v ravnino, pa moramo upoštevati tudi pozitiven vpliv neposredne bližine Radgone. Močno rast prebivalstva opazimo tudi ob levih pritokih Ledave, v vaseh, ki so gravitirale deloma na zahod, deloma pa na vzhod, pred- vsem proti Gradu. Posebno Grad — naselje s slikovito lego na prehodu z zahodnega na osred- nje Goričko, je dosegel lep razvoj. Prav gotovo je bila prvotno značilna za razvoj Gradu fev- dalna graščina, ki je pospešila koncentracijo prebivalstva. V novejšem času se je naselje raz- vilo v pomembno lokalno gospodarsko, upravno in kulturno središče. Na osrednjem Goričkem je viden napredek v številu prebivalstva predvsem ob glavni pro- metni žili, železnici. Najbolj tipičen primer nam nudi vas Mačkovci, kjer je naraslo prebivalstvo od 1869—1948 za 102 Vo. Posebno številne nove, 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONI^KA Zgradbe ob železnici nam pričajo, da je v Mač- kovcih kot pomembnem prometnem izhodišču pričakovati populacijski in gospodarski razvoj. Severno Goričko je še v precejšnji meri pod- ročje pozitivne rasti prebivalstva. Toda primer- java, ki nam jo nudijo vmesna ljudska štetja od 1869—1948, nam kaže višek razvoja nekako do leta 1910 ali 1921, medtem ko je v novejšem času že bolj vidna stagnacija ali nazadovanje. V Budincih na primer je bilo leta 1921 344 pre- bivalcev, 1948 pa le 288. V Cepincih je prav tako doseglo prebivalstvo višek 1. 1910: 812 ljudi, do 1.1948 pa je padlo število na 711. VMarkovcih leta 1921 615, 1948 le 504. Vzrok za nazadovanje bo vsekakor v izseljevanju, ki je zaradi skrom- nih gospodarskih pogojev na severnem Gorič- kem zajelo mnoge domačine. Najmočnejši padec prebivalstva v Prekmurju opazimo na vzhodnem Goričkem. Tudi v vaseh, kjer je sicer opaziti pozitivno rast v primerjavi 1869—1948, moramo ponovno poudariti, da je bil višek razvoja dosežen nekako do leta 1921; od takrat naprej pa je vidna stagnacija ali naza- dovanje. V Prosenjakovcih je naraslo prebi- valstvo od 1869—1948 za 72,9 "lo. Leta 1921 je bilo v Prosenjakovcih še 422 prebivalcev, do 1. 1948 pa je nazadovalo na 565. Podoben primer opa- zimo v bližnjih vaseh — Ivanjšovci, Berkovci, Pordašinci. Verjetno je vzrok za nazadovanje poleg izseljevanja tudi politična razmejitev po prvi svetovni vojni. Saj je posebno pri Pro- senjakovcih soodločala pri razvoju prometna lega, na poti od Sobote na Madžarsko. Z raz- mejitvijo je seveda tudi prometna ugodnost prenehala. Na Ravenskem je pričakovati pozitivno rast prebivalstva že zaradi rodovitnejših tal pa tudi zaradi ugodnega položaja med Soboto in Rad- gono. Brž ko je izgubila na pomenu Radgona, je opaziti v njeni bližini zastoj v rasti prebival- stva, kar se najjasneje odraža v Gederovcih, kjer je prebivalstvo nazadovalo od 212 v 1. 1921 na 170 v 1. 1948. Nasprotno pa je priključitev Prekmurja k Jugoslaviji povzročila močan razvoj Murske Sobote in okolice. Sobota ni postala samo go- spodarsko, marveč tudi kulturno in upravno Središče za Prekmurje. Razumljivo je, da je s tem pritegnila večji dotok prebivalstva. V So- boti je naraslo prebivalstvo od 2950 v letu 1921 na 4904 v letu 1948. V zadnjih tridesetih letih se je razvila v Soboti lahka industrija, ki je edin- stvena v Prekmurju. Velik kulturni pomen si je pridobila Sobota z ustanovitvijo gimnazije ter kasneje trgovske šole. Z dograditvijo veržej- skega mostu je dobila tako Murska Sobota kakor tudi drugi predeli Prekmurja prometno povezavo z ostalo Slovenijo, kar je vsekakor ogromnega pomena. Še pomembnejša vloga je dodeljena Soboti po osvoboditvi, saj je v naj- novejšem času postala edinstveni upravni in gospodarski center za Prekmurje s priključitvi- jo lendavskega okraja. V skladu s Soboto so se razvijale tudi vasi v njeni okolici — posebno Krog, Crnelavci, Rakičan. Med Soboto in Lendavo se širi obsežna rav- i nina, imenovana Dolinsko. Vsa ta pokrajina t žitnih polj nam tako v reliefu kakor tudi v populacijskem pogledu ne nudi tako pestre slike kakor Goričko. Večinoma povsod opaža- i mo pozitivno rast prebivalstva. Najlepši napre- i dek je doseglo prebivalstvo v vaseh ob Muri, \ kjer je zemlja še prav posebno rodovitna. So- odločal pa je prav gotovo tudi gospodarski po- men mlinov na Muri. Tudi vse ostalo Dolinsko ; izkazuje pozitivno sliko s pretežnim poudarkom ; v vaseh, ki se širijo ob cestah Sobota—Lendava. ¦ Lep razvoj Lendave in okolice s pomembnim i gospodarskim vplivom vinogradništva pa si mo- ramo ponovno razlagati samo v primerjavi z letom 1869. Odrezano«t od zaledja zaradi po- litične razmejitve se na tem skrajnem jugo- vzhodnem delu Prekmurja najbolj pozna. Leta 1921 je imela Lendava celo več prebivalstva kakor Sobota (5027). Toda s priključitvijo k Jugoslaviji je v nasprotju s Soboto zajel Len- davo populacijski zastoj. Razlagamo si ga lahko predvsem zaradi obmejnega položaja, izgube ; madžarskega prebivalstva ter sploh zaradi pro- : metne odmaknjenosti od Murske Sobote. Želez- i niča je vezala Lendavo na Madžarsko, tako da i je po politični meji ostal tako Lendavi kakor ; njeni okolici edini prometni izhod proti Ca- i kovcu. Z izkoriščanjem naftnih vrelcev pa čaka ; tudi Dol. Lendavo v bodoče lep razvoj. ] Največji napredek v številu prebivalstva i sploh beleži severno od Lendave vas Mostje ' (509,3 »/o). Povzročila ga je kolonizacija v zvezi; z agrarno reformo v stari Jugoslaviji. Podobno \ gre za prirastek v zvezi z agrarno reformo v vaseh Pince, Benica-Petišovci, Gaberje, Kamovci. Regionalni pregled o rasti prebivalstva nam kaže tudi stagnacijo in nazadovanje prebival- stva v primerjavi 1869—1948. Umeniii smo že slabše gospodarske razmere na Goričkem in s tem v zvezi izseljevanje. Toda vasi na osred- njem in vzhodnem Goričkem, v katerih opazimo stagnacijo ali nazadovanje prebivalstva, so vse \ pretežno evangeličanske. To pomeni, da se je \ izseljevanju pridružil še drugi negativni faktor : — majhno število otrok pri evangeličanskih j družinah (gl. str. 154). Dokaz za to nam nudijo j tudi evangeličanske vasi na Ravenskem, v ka- ; terih ne moremo govoriti o slabih gospodarskih j pogojih in prebivalstvo kljub temu stagnira ali j nazaduje. (Strukovci, Brezovci, Predanovci, ! Markišavci, Polana, Nemčavci.) VideU smo tudi negativne posledice na rast ; prebivalstva ob političnih mejah. Populacijski i zastoj po letu 1921 je posebno izražen v vaseh ; ob vzhodni meji proti Madžarski (Hodoš, Do- i manjševci. Središče, Motvarjevci), kjer je zdru- ; žen tudi z nizkim prirodnim prirastkom evan- \ geličanov in v Motvarjevcih kalvincev. j Na drugi strani pa je nazadovanje prebival- j stva na zahodni meji proti Avstriji znak naj- j novejšega obdobja, povezan z izselitvijo nem- ških družin. Največje nazadovanje opazimo v vasi Fikšinci in sicer za 46,8 »/o. ; Dragica Cerny j 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ilustracija iz brošure »Prvo zasedanje SNOSt DONESEK K SLOVENSKI KULTURNI DEJAVNOSTI MED NOB V BARIJU Po zmagovitem izkrcanju zavezniških čet v Italiji 1943. leta je bila osvobojena južna in pretežni del srednje Italije. Naše politično in vojaško vodstvo je takoj spoznalo odločilni vojaško-politični pomen tega dejstva za nadalj- nji razvoj vojne, zlasti na Balkanu, in je zaradi tega dne 2. oktobra 1943 ustanovilo svoje voja- ško-politično zastopstvo pri tedanji zavezniški komandi za Srednji Vzhod s sedežem v Bariju. Naloge našega zastopstva so bile med drugim: zbiranje orožja in hrane ter odpošiljanje zbra- nega orožja in hrane v domovino, zbiranje biv- ših političnih zapornikov in internirancev ter vojakov Slovencev razpadle italijanske armade ter tistih Slovencev, ki so v sestavu italijanske oziroma nemške afriške vojske prešli v zavez- niško ujetništvo. Poleg tega je naše zastopstvo organiziralo evakuacijo žena in otrok, zlasti z dalmatinskega obrežja in otokov, v Italijo in Afriko v El Šat ob Sueškem prekopu. Vse to je bilo mogoče doseči le ob dobro organizirani propagandi, pri čemer je igrala zelo važno vlogo prosvetna dejavnost med na- šimi ljudmi, ki so živeli raztreseni po raznih taboriščih od Afrike do južne in srednje Italije. Do danes še nimamo napisane zgodovine tega razdobja, v katerem so zlasti naši Slovenci iz Primerja pokazali toliko narodne zavesti in požrtvovalnosti. (Teh dogodkov se je bežno do- taknil Dedijer v tretjem delu svojih Spominov, poleg tega je napisal brošuro iz teh časov tov. Kocmur.) V sestavu našega zastopstva se je iz tehni- ke v Monopoliju razvil kulturno-prosvetni oddelek s štirimi odseki: splošnim, muzikalno- dramatičnim, umetniškim in kino-fotografskim. Splošni odsek je izdajal dnevnik (Dnevne vesti) v slovenskem in hrvatskem jeziku. Slo- venska izdaja je začela izhajati 16. februarja 1944. Poleg dnevnika je splošni odsek izdal celo vrsto brošur v slovenščini in hrvaščini. Da bi bile brošure ne samo vsebinsko, temveč tudi oblikovno bolj privlačne, je odsek sklenil, da bo opremil brošure z risbami. To na- logo je poveril slovenskemu umetniku Čargu. Tako je Cargo sodeloval pri izdaji sledečih slovenskih brošur: Razvoj osvobodilne boibe narodov Jugoslavije, Vprašanje Makedonije v luči odločb AVNOJ, Tito: Pomen odločb AVNOJ, Drugo zasedanje AVNOJ I. del, Čolakovic: Za- četek oborožene borbe proti okupatorju v Jugo- slaviji in Draža Mihajlovič, Tito: Peta ofenziva. Drugo zasedanje AVNOJ IL del, Colakovič: Slovenski narod v borbi za svobodo', Prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Deklaracije in odločbe II. zasedanja AVNOJ, Mosa Pi jade: Svobodna Makedonija v bratski demokratični skupnosti južnosiovan- skih narodov. Objavljamo dve risbi Cargovih ilustracij iz Barija, od katerih je ena iz brošure Peta ofenziva, druga pa iz brošure Prvo zase- danje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Dr. R. K. i Ilustracija iz brošure »Peta ofenzivat 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ARHIVI PRIPOVEDUJEJO Leto 1553 KUGA Ena izmed najhujših šib za ljud- stvo v srednjem in v začetku novega veka je bila kuga. V Evropo so jo za- nesli križarji z Vzhoda. Kasneje so jo prinašali na naš kontinent trgovci, ki so trgovali z Vzho- dom, razni sumljivi popotniki in vojaki, ki so se vračali z vzhodnih bojišč, ter tovorniki, ki so tovorili trgovsko blago iz vzhodnih dežel in obratno. V naših krajih kuga ni bila pogost pojav, vendar je bil strah pred njo vedno velik in do neke mere opravičen, ker se je ta strašna na- lezljiva bolezen čestokrat pojavljala pred vrati naše dežele. Pred štiri sto leti je bil med našim ljudstvom zopet splošen poplah zaradi te bo- lezni. Takrat se je pojavila kuga v krajih med Savo, Samoborom in Zagrebom. Kranjski de- želni glavar Jožef pl. Lamberg je izdal poseben proglas vsem svetnim in cerkvenim osebam vi- sokega in nizkega stanu, da se vzdrže vsakega potovanja v ogrožene kraje. Predvsem pa je prosil kranjska gospostva, ki so imela sodstvo v Zasavju ali pa brod na Savi, da ne dovolijo nobenemu tovorniku, kramarju ali popotniku prepeljati se preko Save na kranjska tla. Takšnih in podobnih prepovedi je bilo do tega časa na Kranjskem že precej, vendar se posamezna gospostva niso ravnala po njih ter so tovornikom in drugim osebam še naprej do- voljevala potovati preko Save. Ti ljudje so prenašali kal bolezni ne samo v sebi, ampak tudi v blagu, predvsem v žitu, ki so ga pri- našali na Kranjsko. Tako je bila možnost okužbe v naši deželi še toliko večja in samo dolge zime in ne preveč vroča poletja so pre- prečevala večjo okužbo prebivalstva na deželi. Četudi tokrat ni bilo pričakovati, da bi od nekaj oseb prišlo do splošne okužbe v deželi, vendar bi se z malo volje in razumevanja s strani gospostev mogla že vnaprej odstraniti vsaka bojazen glede te bolezni. Kajti v deželi je bilo vendarle še toliko žita, da bi se mogle kriti najnujnejše potrebe vsaj do nastopa mru- ža, ko ta bolezen ni več tako nevarna, pozimi pa bi mogel vsakdo kupiti v ogroženih krajih vina in žita, kolikor bi ga potreboval. Tem bolj pa je bilo treba paziti na prekupčevalce, ki jih je gnal pohlep po dobičku in so ne glede na nevarnost, kateri so izpostavljali sebe in ostalo ljudstvo, kupčevali z ogroženimi kraji. Deželni glavar je na sodnem zboru 1. sep- tembra 1553. leta razglasil, da ne sme noben tovornik niti kdo drug iz Kranjske, bodisi da je meščan ali kmet, potovati preko Save proti Sedlu (Sattel) in Slovenski krajini, kakor tudi ne na Samobor, Sv. Ano, Okič in Zagreb, kjer vlada velika umrljivost, tudi jih ne smejo pre- peljati preko Save, dokler ne bo tega zopet javno dovolil. Tovorniki in drugi, ki bi se pre- tihotapili in bi bili na povratku prijeli, ter bi se jim moglo dokazati, da so bili v prepove- danih krajih, bodo z blagom vred na mestu pri- držani, od pridržanega blaga bo oblast oziroma oseba, ki ga je prijela, dobila polovico, kršitelj te prepovedi pa ne bo smel brez glavarjevega dovoljenja nadaljevati poti v deželo ali domov. Ce pa bi kljub temu to storil, bo strogo kaznovan. Deželni glavar tudi naroča vsem župnikom, vikarjem in kaplanom, da pod pretnjo najtežje kazni dobro pazijo na vsak pojav kuge v svoji župniji. V primeru, da bi kdo od faranov od kuge zbolel in umrl, morajo takoj pismeno ali ustno sporočiti v deželno hišo v Ljubljano de- želnemu prejemniku, v njegovi odsotnosti pa knjigovodji. Opozarja pa tudi svetno sodno in zemljiško gosposko, da tudi ona v svojem oko- lišu pazi, kje in pri kom se je pojavila ta bole- zen in da to brez odlašanja sporoči na isti naslov. Prosi pa tudi, da ta razglas oznanijo župniki in vikarji na praznične dni s prižnic, sodne gosposke pa na običajnih mestih. Ce bi se kljub temu zanesla kuga na deželo, v mesta in trge, se naj prebivalcem okuženih hiš po- polnoma prepove vsako zahajanje v cerkev, mlin ali na kraje, kamor hodi več ljudi. Na to pa morajo seveda zopet paziti svetne in cer- kvene oblasti na deželi, sodni sveti v mestih in soseske po vaseh. V primeru, da bi to za- namarjali in bi se bolezen zaradi njihove ne- pazljivosti zanesla v deželo, bi bili strogo kaznovani. CERKVENA 7 drugim razglasom, ki ga je ZEGNANJA kranjski deželni glavar Jožef pl. NA DEŽELI — Lamberg izdal še istega dne in PREPOVEDANA y isti namen, so bila na Kranj- skem prepovedana tudi vsa cer- kvena žegnanja na deželi. Z dovoljenjem de- želnega kneza je deželni glavar naročil vsem sodnim gosposkam, oskrbnikom in valptom ter vsem svetnim in cerkvenim zemljiškim obla- stem, da odslej na svojih tleh ne dovolijo nobenega cerkvenega shoda več, razen že ob- stoječih letnih sejmov v mestih in trgih. Če pa ljudje pridejo v cerkev k maši, se pri cerkvi ali v njeni bližini ne smejo prodajati pijače, niti ljudje ne smejo plesati in prodajati blaga, temveč se mora vsakdo po končanem cerkve- nem opravilu vrniti domov. V primeru pa, da bi se ljudstvo iz cerkve grede na kakšnem drugem kraju ali mestu s pijačo ali plesom hotelo zadrževati, meneč, da jim je to dovo- ljeno na vseh drugih mestih, samo v bližini cerkva ne, se mora takšen shod takoj prepo- vedati. Kajti kolikor so doslej sodne in zem- ljiške gosposke takšne cerkvene shode, rajanje in točenje pijač prepovedale na svojih tleh, so se točilci pijač in ljudstvo, ki je prišlo na' žegnanje, preselili na tla kakega drugega go- spoda, ki je bil najbliže, kjer so imeb ljudsko zabavo. Da bi to zlo popolnoma iztrebil, je deželni glavar dovolil vsem sodnim gosposkam, da smejo v tem primeru, in če zemljiški gospod tega sam ne odpravi ali prepreči, točilce pijač 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skupaj z viuom, ter muzikante in kramarje z blagom vred kakor tudi tiste, ki se temu proti- vijo, prijeti, ne glede ¦ na to, na čigavih tleh se to godi, in jih z vednostjo zemljiške gospo- ske, kateri so podložni, temeljito kaznovati. Če se pa točilci pijač in ljudstvo na žegnanjih s silo upro in jih sodni gospod ne more ob- vladati, naj upornike popiše in javi deželni oblasti ali vicedomu, ki jih bosta primerno kaznovala. PREJA NA VASI Da se tudi ob drugih prilikah STRELJANJE ne bi ljudstvo zbiralo v večjem NA VASEH številu na enem kraju, je deželni IN NOSNJA glavar prepovedal prejo na vasi, OROŽJA dalje streljanje na vaseh, češ da PREPOVEDANA pri tem zgodi marsikatera ne- sreča, in nošnjo orožja, rekoč, da se nosi le iz slabih nagibov in naklepov. Tako je vsakomur prepovedal nošnjo in upo- rabo železnih in svinčenih krogel, križnih sekir, majhnih pušk in podobnega. Od te prepovedi so bili izvzeti samo tisti, ki so potovali iz dežele in v nevarne kraje v Krajino. Tudi ni dovolil nobeni gosposki izdelave tega ali podobnega orožja, kjer ga pa izdelujejo, morajo takoj pre- nehati z njo. Za tistega, ki se ne bi ravnal po tem ukazu, so bile določene težke telesne kazni in zaplemba premoženja. V primeru, da bi zemljiška gosposka sama to dovoljevala, se naj to sporoči deželni oblasti ali vicedomu, ki jo bosta primerno kaznovala. PREPOVED HRUPNIH ZENITOV AN J, KRSTOV IN BOTROVANJ Končno opozarja deželni glavar še na deželno-knežji policijski red, ki prepoveduje hrupna ženi- tovanja, krste im botrovanja. In [ da ne bi bilo nikogar, ki bi se izgovarjal, da o teh prepovedih ni nie slišal, deželni glavar ukazuje, da tudi ta razglas oznanijo v cerkvah raz prižnic, sodne gosposke, mesta in trgi pa na običajnih mestih. Verbič Marija MUZEJSKE NOVICE DELO IN RAZVOJ MESTNEGA MUZEJA V PTUJU PO OSVOBODITVI V razvoju Mestnega muzeja v Ptuju moremo v letih po 1945 zabeležiti lepe in pomembne uspehe, ki postajajo iz leta v leto bolj vidni. Do leta 1945 je bil lastnik Ferkovega muzeja Muzejsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1893. Ministrstvo za pro- sveto v Ljubljani je takoj po osvoboditvi imenovalo upravo muzeja, ki je prevzela iz rok Muzejskega društva številne in obsežne zbirke; te so obsegale arheološke najdbe in to pred- vsem rimske, deloma tudi pre- historične (ilirske in keltske). Bogat je bil tudi del kulturno- zgodovinske zbirke srednjeve- ške plastike in gotskega tabel- nega slikarstva. Najbolj skrom- na je bila etnografska zbirka, ki je obsegala poleg majhnega števila delovnih naprav še ne- kaj izdelkov ljudske umetnosti in obrti. Pri tem moramo seve- da upoštevati, da je bil vinar- ski oddelek, ki je bil usta- novljen že pred vojno, takrat samostojen oddelek Mestnega muzeja. Po osvoboditvi so bili pro- stori arheološkega oddelka še vedno v križnem hodniku ne- kdanjega dominikanskega samo- stana in v delu nekdanje cer- kve s kripto ter oba mitreja na Spodnji Hajdini in na Zgor- njem Bregu. Omeniti je treba, da je uprava prevzela iz rok Muzejskega društva številen in- ventar, ki pa ni imel nobene inventarne knjige ali kartoteke. Nove naloge in okolnosti, ki jih je prinesla s sabo osvobodi- tev leta 1945, pa so dale muzej- ski upravi nove možnosti za preureditev obstoječih zbirk in za ustanovitev novih oddelkov. Z nacionalizacijo nekdanjega Herbersteinovega gradu je pre- šel celoten grajski inventar, ne- kaj let pozneje tudi celotna grajska stavba v posest muze- ja. Poleg tega je muzej v prvem letu sprejel od Zbirnega centra v Ptuju številno slikovno gra- divo, ki je zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov moralo ro- mati takoj v muzejski depo. Ze leta 1946 se je uprava lo- tila urejevanja razpoložljivega gradiva in izdelovanja karto- teke za rimske in prehistorične drobne najdbe. Največ pozor- nosti pa je bilo treba posvetiti obsežnim zbirkam na gradu, ki so dajale vso možnost za ustanovitev novega, kulturno- zgodovinskega oddelka. Isto leto je bil že preurejen vinar- ski oddelek v okroglem stolpu od Dravi. Dve leti pozneje se je uprava lotila tudi reorgani- zacije arheološkega oddelka. Problem prostora, zlasti pa nje- govo pomanjkanje je takratni upravnik muzeja prof. Baš re- šil na ta način, da je pridobil poleg starega lapidarija nov prostor in ga dal v celoti pre- urediti v novi lapidarij. V njem so našle svoje mesto drobne arheološke najdbe, rimske in prehistorične, ki so bile dotlej nameščene v križnem hodniku. Njegova dragocena gotska ar- hitektura je kot nalašč ustvar- jeno okolje za srednjeveško plastiko in dragocenejše frag- mente arhitekture minoritske cerkve, ki jo je žal uničil zad- nji val pretekle vojne. — Siste- matična izkopavanja na ptuj- skem gradu v letih 1946 in 1947 so prinesla na dan obilno pre- historične in staroslovensko gradivo, ki je pomnožilo arhe- ološko bogastvo Mestnega mu- zeja in dobilo svoje mesto v štirih pritličnih sobah na gradu. Tako je imel preurejeni mu- zej ob svečani otvoritvi dne 1. maja 1949, ki pomeni v res- nici prelomnico v njegovem delu v letih po osvoboditvi, sledeče oddelke: arheološki v bivši dominikanski cerkvi in v grajskem pritličju, ki je vključeval rimske najdbe z obema mitrejema, prehistorični in staroslovenski, kulturnozgo- 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dovinski na gradu in v križnem hodniku dominikanskega samo- stana in vinarski oddelek v stolpu ob Dravi. Obilno še deponirano gradivo in prostori, ki bi se še mogli pridobiti za razstavo, pa so ustvarjali Mestnemu muzeju še nadaljnje perspektive za raz- voj, ki bi se mogle realizirati v dogledni bodočnosti. Tako se je uprava že leta 1950 lotila adaptacije treh preostalih pri- tličnih prostorov v severnem grajskem traktu, da bi se s tem pridobil razstavni prostor za stalni oddelek Narodnoosvobo- dilne borbe, ker začasni razstavi NOB nikakor ni ustrezalo oko- lje v refektoriju bivšega domi- nikanskega samostana, saj je bila njena namestitev tam samo začasna in izhod v sili. Tesno so- delovanje muzeja z organizaci- jo Zveze borcev v Ptuju je omo- gočilo, da se je v dobrem letu nakopičilo številno arhivsko in dokumentarno gradivo, ki osvet- ljuje potek osvobodilnega giba- nja v ptujskem okraju, medtem ko je podpora Mestne organiza- cije ZB in Sveta za prosveto in kulturo v Ptuju omogočila rela- tivno hitro namestitev razpo- ložljivega materiala. Ob sploš- nem zadovoljstvu je muzej že 22. julija 1951 izročil javnosti pregleden, čeprav po zunanjo- sti in opremi bolj skromen od- delek NOB, ki ga je doslej razen nekaterih posameznikov ocenila izredno pozitivno. Konferenca zastopnikov mu- zejev iz severovzhodne Sloveni- je v decembru 1950 v Mariboru je dala tudi ptujskemu muzeju pobudo za ureditev galerije šlik, ki naj bi našemu človeku v provinci posredovala spozna- vanje umetnosti, zlasti domače, in njeno pravilno vrednotenje in ocenjevanje. Realizacijo te pobude je tudi pri tem omogo- čilo deponirano gradivo in praz- ni, neizkoriščeni prostori v II. nadstropju gradu. Restavrira- nje slik je prevzel akad. slikar Jan Oeltjen, ki je poverjeno delo izvedel točno in kvalitetno. Adaptacija prostorov se je za- radi pomanjkanja denarnih sredstev sicer nekoliko zateg- nila. A kljub temu je muzej že 2. novembra 1952 slavil svoj novi uspeh: v počastitev VI. kongresa KP J je njegov kolek- tiv predal javnosti 9 galerijskih prostorov, kja,r so v kronolo- škem zaporedju razstavljena dela umetnosti od XIII. stoletja, ki jo zastopa znana freska iz nekdanje minoritske cerkve, pa do moderne grafike XX. stolet- ja, ki so jo ustvarili domači, ptujski slikarji. Galerija v lepi, zaokroženi celoti dopolnjuje kulturno-zgodovinski oddelek, zato jo je javnost pozdravila toplo in številni obiskovalci jo radi ogledujejo in ocenjujejo razstavljena dela. Tako je muzej v Ptuju v svo- jem razvoju po osvoboditvi stopil za velik korak naprej. Kljub številnim izvedenim na- logam pa še vedno le-te niso uresničene v celoti. Nekdanji dominikanski samostan s cer- kvijo še vedno služi mizarski delavnici in številnim, nedisci- pliniranim strankam za privat- no stanovanje. V bivši domini- kanski cerkvi bi bilo mogoče razširiti v I. nadstropje arhe- ološki oddelek, ki ima v pritlič- nem delu občutno premajhne prostore. V II. nadstropju je tako rekoč že v celoti priprav- ljen nov etnografski oddelek, ki bo zajel prerez materialne in duhovne kulture tega, fol- klore tako bogatega koščka slo- venske zemlje, še preden se bodo izgubile njene pristne na- rodopisne prvine, da bodo tako ohranjene bodočim pokolenjem. To so osnove za ureditev no- vega in za nas tako važnega oddelka. Zal je tudi to pot tako rekoč ob koncu zmanjkalo de- narnih sredstev, ker je izostala vsa obljubljena pomoč. Kljub temu je ostala uprava optimi- stična, kajti otvoritev tega, naj- novejšega oddelka so trenutne finančne težave sicer odložile, toda v doglednem času bo vse- kakor uresničena. Kratek vpogled v notranje delo ptujskega muzeja v zad- njih osmih letih pove in po- kaže njegov nenehen razvoj in napredek. Tudi pregled njego- vega zunanjega dela, ki zajema spomeniško-varstveno službo, bi nakazal številne in lepe rezul- tate, med katerimi je gotovo eden najpomembnejših: ohrani- tev in konservacija ruševin mi- noritske cerkve v Ptuju poleg drugih manjših opravil in na- svetov, ki zadevajo ohranitev najpomembnejših objektov iz starega Ptuja. Trditi moremo in smemo, da se uvršča povojni ptujski mu- zej s svojimi oddelki in zbir- kami prav zaradi raznolikosti svojega gradiva in svojih dra- gocenosti ne le v vrsto naših največjih, temveč tudi najbo- gatejših muzejev pri nas. Ne bo odveč, če to poudarimo tudi to- krat na tem mestu. Dejstvo pa je, da bi mogel doseči 'mnogo hitreje in tudi enostavneje nivo naših osrednjih muzejev v ugod- nejših razmerah in to predvsem z večjimi proračunskimi sred- stvi, kakor mu jih more nuditi Okrajni ljudski odbor Ptuj kot njegov vzdrževalec. Vprašanja, ki bi prav temu muzeju moglo zagotoviti poleg proračuna še večje subvencije, bi se bilo treba lotiti že prej, ker bi se s tem muzejska uprava izognila marsikateri težavi in zadregi v zadnjih ali tudi v bodočih letih. Deloma pa bi bilo treba tudi še bolj zainteresirati lokalne faktorje, ki se še vse premalo zavedajo, da je danes Ptuj znan [predvsem zaradi svojih spomenikov in znamenitosti, med katerimi imajo svoje prvo mesto prav njegovi muzeji. F. Gumilar ŽARNO GROBIŠČE NA POBREŽJU PRI MARIBORU V zadnjih desetletjih sta rov- nica in lopata dokazali, da so obrežja Drave na prehodu iz ozke doline v široko Dravsko polje vabila k naselitvi že pred tisočletji. Iz dokaj številnih kamnitnih sekir, najdenih v ma- riborskem območju, sicer še ne moremo z gotovostjo sklepati o bivališčih neolitskih ljudi v tem predelu. V prvi polovici zadnjega tisočletja pred našim štetjem nam mnoge dosedaj že znane arheološke najdbe priča- jo o gosti naseljenosti teh kra- jev. Zvečine so to žarna grobi- šča, odkrita od druge polovice preteklega stol. do predvojnih let v Rušah, Radvanju, Lim- bušu, Mariboru, Pobrežju, Haj- 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO (lini in Benediktu v Slovenskih goricah. Materialne ostaline tod odkritih grobov so številne in pestre, vendar za arheološko vedo cesto pomanjkljive v tem, ker zanje niso znani najdiščni podatki v dovoljni meri ali pa sploh ne. Izključno tipološko obravnavanje zbranega gradiva po njegovih oblikah pa doslej ni uspelo rešiti dokaj zamotanih vprašanj, ki o tem prazgodovin- skem obdobju še obstoje. Ča- sovna opredelitev najdišč in njihove medsebojne starostne razlike so temeljile na različ- nih in tudi medsebojno si na- sprotujočih cenitvah. Nekatera mnenja o etnični pripadnosti prebivalstva s temi grobišči so vzbujala pomisleke. Le približ- no je bilo ugotovljeno preliva- nje kulturnih tokov med tako imenovanim panonskim kultur- nim območjem, ki mu na pre- hodu iz bronaste v železno dobo pripadajo najdbe iz sloven- skega Podravja, in drugimi ju- govzhodnoalpskimi predeli, ob- segajočimi bogato ilirsko kul- turo nekdanje Kranjske. Med obema področjema kaže arheo- loško gradivo doslej znanih najdišč ne le časovne, ampak tudi kulturne razlike. Slovensko Podravje kaže v pozni bronasti dobi, ki ji pripada vsaj del na- vedenih grobišč, tesne stike s prebivalci ravnin zahodne Ma- džarske in njenih južnih ob- robij. Očitno ga je naseljevalo sorodno prebivalstvo, ki je bilo bolj navezano na kulturna ža- rišča teh pokrajin kakor pa na južne predele Slovenije, oziro- ma na severno Italijo. Kolikor je tod vplivov severnoitalskili kulturnih prvin, pripadajo na- slednjim stoletjem, ko postane južna Slovenija že nekako kul- turno zaledje naglo se razcvita- jočih italskih kultur, ob katerih s pomočjo domačega železar- stva kmalu dospe do samostoj- nega procvita. V tej dobi pa kaže prebivalstvo Podravja znake konservativnosti in za- stoja, pogojenega v načinu življenja, ki mu je manjkalo novih gospodarskih vzpodbud. Tak se zdi položaj prazgodo- vinske naselitve teh krajev v prvi polovici zadnjega tisoč- letja pred našim štetjem, te- melječ na doslej znanem arheo- loškem gradivu, ki ga muzeji severne Slovenije niti v celoti nimajo. Kolikor pa so najd- be ohranjene v muzejskih zbirkah brez ozira na pripad- nost k posameznim grobovom teh grobišč, niti ne morejo biti zadovoljiv tolmač socialne strukture in duhovne kulture ljudi, ki jim pripada. Zato je zlasti v poslednjih letih posta- jalo vedno bolj nujno siste- matično, sodobnim zahtevam arheološke vede ustrezno izko- pavanje enega izmed še nepre- iskanih grobišč te dobe. Ta na- loga je potrebna tudi zato, ker k vsem doslej znanim grobi- ščem še ni uspelo najti pripa- dajočih selišč, kajti samo tako bi mogli naselitev še tako majh- nega območja spoznati v njeni celotnosti in povezanosti s širšo okolico. Kako koristno bi to bilo, kažejo izsledki izkopavanj ilirske naselbine na Ptujskem gradu, ki časovno približno so- vpada v to dobo, za katero pa žal ne poznamo pripadajočega grobišča in smo tako navezani le na posredne primerjave. Toda ravno ta naselbina je nov migljaj za iskanje porekla pre- bivalcev, ki so naseljevali plo- dna obrobja Drave, pohorska vznožja in nekatere predele Slovenskih goric v Podravju, v celoti gledano pa obsežne po- krajine jugovzhodne Evrope in Podonavja. Doslej je tu uspelo zaslediti kulturne zveze ali morda celo kontinuiteto med najdišči bronastodobne tako imenovane »slavonske kulture«, ki ji pri nas pripadajo kolišča na Ljubljanskem barju, in ilir- sko kulturo železne dobe. Tako se zdi, da bo mogoče dospeti do zanesljivejših zaključkov, ko bodo zbrani in proučeni po- datki enega izmed teh grobišč, po možnosti pa tudi selišča, ki mu pripada. Zarno grobišče na Pobrežju torej ne osvetljuje le stanja naselitve dravskih obre- žij v neposrednem območju da- našnjega Maribora, ampak do- biva tudi splošnejši arheološki pomen. Prvi grobovi na ravnici drav- ske terase vzhodno od Pobrežja so bili odkriti tik pred drugo svetovno vojno pri kopanju gramoza. Zaradi neugodnih raz- mer je bilo grobišče izpostav- ljeno počasnemu uničevanju vse do letošnje pomladi, ko so bila na pobudo Pokrajinskega muzeja v Mariboru podvzeta prva zaščitna izkopavanja. Pri tem je bilo v letošnjem letu na prostoru 12 X 15 m odkopanih in raziskanih 122 grobov. Po svojem značaju in materialnih Slika 1. Grob št. 64 z žarami in najdbami 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ostalinah se ti grobovi ne raz- bkujejo mnogo od drugih žar- nih grobišč severne Slovenije. Tudi tu tvorijo grobove niti 1 meter globoko vkopane pre- proste grobne jame, v katere so bile položene žare različnih velikosti s pepelom in nedogo- relimi kostmi umrlega, ali pa je bil pepel s kostmi nasut kar na dno jame. Polovica doslej izkopanih grobov vsebuje ve- like, tudi do 65 cm visoke gli- naste žare, v ostalih pa se na- hajajo majhne žare različnih oblik, medtem ko so grobovi brez žar redki. Vsaj petina gro- bov je bila pokrita s kamnitno ploščo, ostali pa so bili zasuti le s prstjo. Velike grobne žare vsebujejo običajno celotni grob- ni inventar rajnega, torej poleg pepela in kosti tudi pridevno keramiko za hrano, bronast na- kit in druge predmete. V malih žarah so bile po navadi posebej iz pepela grmade izbrane nedo- gorele kosti sežganega mrtveca, ki jim je priložen nakit. Pri- devne posode imajo nekaj usta- ljenih tipov — skledic, skodelic, vrčkov, amforic in lončkov — ki so enaki tudi na drugih gro- biščih. Večina posod je bila okrašena z različnimi vrezani- mi ali vtisnjenimi linearnimi ornamenti. Motivi tega okrasja so pod vratom posode naokrog potekajoče vodoravne in vzpo- redne ravne, cikcakaste ali va- lovite črte, na katere se nave- zujejo drugi motivi — viseči trikotniki, girlande, različne rese in podobno. V nekaj pri- merih so ti okrasi tudi plastično izvedeni. Tako predstavlja ke- ramika pobreških grobov vča- sih sicer primitivno izvedene, v glavnem pa po oblikah in mo- tivih pestre lončarske izdelke lokalnega porekla, ki s svojo tipiko in zlasti pri nekaterih posodah s presenetljivo ena- kostjo kažejo na obrtno izde- lavo. Ob primerjavah s poso- dami sosednjih najdišč bo mo- goče raziskovati dobo trajanja in skupno oblikovno območje tega lončarstva. Morebiti so vsaj do neke mere lokalnega porekla tudi kovin- ski predmeti. V pobreških gro- bovih ni orožja, niti mnogo orodnih predmetov, če izvza- mem redke nože, britve in ši- vanke. Pretežno večino brona- stih predmetov predstavlja na- kit. To so masivne bronaste ovratnice in zapestnice različ- ne izvedbe, prav tako pa okras- ne igle-lasnice, prstani in fibule. Vodilna je spiralna fibula oča- larka, ki je za najdišča severne Slovenije značilna najdba. K doslej znanim dokaj preprostim tipom se na Pobrežja pridru- žuje razkošno izvedena zaponka te vrste, opremljena s štirinaj- stimi verižicami in spiralastimi obeski, ki je za Slovenijo vse- kakor redek primer. Fibule v obliki harfe kažejo prav tako na kulturne stike s prebivalci panonskih ravnin. Edina za- ponka s preprostim locnjem v obliki loka kaže na izredno redke vplive kulturnih dobrin iz južnih pokrajin. Žal so bro- nasti predmeti le slabo ohra- njeni, ker so podlegli vročini plamenov grmade in so bili po sežigu le redko posebej prilo- ženi v žaro. Železnih predmetov doslej ni bilo v pobreških gro- bovih. Cest predmet praktične rabe, ki označuje ženske gro- bove, so glinasti prejni vijčki. V nekem grobu je bilo poleg številnih drugih predmetov tudi 13 prstanastih tkalnih uteži. Kakor moremo iz različnih vrst grobov in njih vsebine ugo- tavljati socialno strukturo pre- bivalstva, tako govore praktični predmeti za njegovo gospodar- sko udejstvovanje. Poleg lon- čarstva sta dognana predvsem preja in tkanje. V enem grobu najdeni serpentinast čepek, na- stal pri vrtanju luknje v kam- nitno sekiro, pripoveduje o lastnem izdelovanju kamnitnih sekir. Te panoge so imele naj- brž večinoma značaj »doma- če obrti« samopreskrbovalnega značaja. Dopolnilna zamenjava je obsegala prvenstveno kovin- ske izdelke. Položaj te dejav- nosti in njeno vlogo bi mogli najverneje dognati v pripada- jočem selišču, zakaj grobne najdbe dajejo le odsev neke gospodarske dejavnosti, ki je cesto nepopoln in tudi preobli- kovan spričo različnih pogreb- nih običajev in kultov. Tako pomembna panoga gospodar- skega življenja, poljedelstvo, spričo pomanjkanja ustreznih najdb orodja v toh grobovih sploh ni zastopana. Razen dveh svinjskih čekanov v grobovih tudi ni živalskih kosti, ki bi pripovedovale o vrstah domačih živali ali lovu. Odsotnost orožja si arheologi radi razlagajo z mirno dobo, v kateri so živeli rani ilirski prebivalci teh po- krajin. Za to pa bi govorile tudi res sicer še neodkrite nasel- bine, o katerih je spričo ob- dravskih ravnic mogoče skle- pati, da niso bile utrjene kakor na primer ona na Ptujskem gradu in so bile v neposredni bližini že znanih grobišč. Po- samične najdbe seliščnega zna- čaja v Hajdini in Rušah dovo- ljujejo tako primerjavo tudi za mariborsko območje. Poleg doslej navedenih pro- blemov, pri katerih bo mogoče dospeti do zadovoljivih zaključ- kov šele po temeljitem študiju pridobljenega gradiva, pa nam že odkriti grobovi dovolj razloč- no govore o odnosu do rajnih in s tem tudi o nekem delu verskih predstav ranoilirskega prebi- valstva Podravja. Pobrcško gro- bišče se uvršča med mnogošte- vilna žarna grobišča Evrope v pozni bronasti dobi, ki jih je arheološka veda strnila v »kul- turo žarnih polj«. Pobreški gro- bovi kažejo, da se sežig ni vršil na kraju pokopa, ampak na drugem mestu, ki je bilo na grobišču in verjetno tudi stalno Slika 2. Spirnliia zaponka očalarka 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO uporabljano. To mesto more od- kriti le srečno naključje ali pa v celoti izvedeno izkopavanje, zatorej doslej na Pobrežju še ni znano. Doslej bi tudi težko presojali, komu so dajali v grob velike in komu manjše žare. Včasih govore male žare ne- dvomno za pokop mlajših oseb ali otrok. V drugih primerih pa izpričujejo v malih žarah po- sebej izbrane nedogorele kosti z različnim priloženim nakitom za odrasle osebe. Pač pa so grobovi, ki se sicer nahajajo brez reda na grobišču, včasih razvrščeni v manjše skupine, kar si je mogoče razlagati za ožje sorodstvene vezi pokojnih. Nekajkrat so bili ugotovljeni tudi dvojni grobovi različnih starosti kot priče enakega po- java. Kljub temu pa smo tudi na Pobrežju še vedno dokaj oddaljeni od tega, da bi mogli z neoporečno zanesljivostjo označevati posamezne grobove po spolu, starosti, sorodstvenih vezeh in socialnem položaju. Stanko Pahič KOVAŠKI MUZEJ V KROPI Naša zgodovinska železarska naselja so po osvoboditvi začela s pomočjo ministra Fr. Leskov- ška in v sodelovanju s Tehni- škim muzejem Slovenije smo- trno varovati spomenike svoje železarske delavnosti. Prvi so Železniki s pomočjo železarne na Jesenicah obnovili edini plavž iz XVUI. stoletja, ki se je ohranil v Jugoslaviji, ter pripravili trajno razstavo ne- kdanjih železarskih obratov. Je- senice so zbirale železarske iz- delke in orodje, raziskale staro Fužino, plavž v Nomnju, vrsto rudarskih jam v Karavankah in 1951 pokazale v posrečeni občasni razstavi zgodovinske železarske delavnosti Jesenic in Bohinja uspehe prvega muzej- skega prizadevanja. V Ravnah na Koroškem se posebno odli- kuje srednje- in visokošolska mladina pri proučevanju pona- zoril za zgodovino železarstva in rudarstva Mežiške doline. Tržič je ustanovil Društvo pri- jateljev tržiškega muzeja, Dvor na Dolenjskem začenja z za- varovanjem mogočnih ostankov nekdanje livarne in podobno je Idrija napravila prve korake za ustanovitev mestnega rud- niškega muzeja. Najuspešnejša v obravnavanju zgodovinskih spomenikov in v prispevanju za podobo domače ter s tem tudi slovenske železarske preteklosti je bila Kropa, kjer je minister Boris Ziherl 28. junija 1952 odprl kovaški muzej. Kropa in njena soseda Kamna gorica sta naselji, ki sta zgodo- vinske železarske obrate ohra- nili v vodni kovačnici iz druge polovice XVIII. stol., fužino iz začetka XIX. stoletja in ješo na Polju v Kamni gorici ter v vi- genjcu »Vice« s štirimi ješami in v vrsti železarskih hiš od najmanj XVIL stoletja dalje; vzporednost zgodovinske proiz- vodne v vigenjcu in sorodne strojne v tovarni »Plamen« ustvarja iz Krope vzgledno mu- zejsko naselje. Živa kovaška zavest je že pred vojno zbrala v Kropi dokumentarne podatke za zgodovino železarstva, po osvoboditvi pa so delovni do- mačini stavbno zavarovali vi- genjc, ga tako rešili pred propa- dom in obenem pripravili za- četek kovaškega muzeja. Stari železarji so obujali spomine in pomagali z oživljenimi na- drobnostmi iz nekdanje kropar- ske fužine tesarskemu mojstru J. Ažmanu, ko je izdeloval njen model v merilu 1 : 10, ki je po- stal hrbtenica kovaške muzej- ske razstave. Zanjo je odsto- pila tovarna vijakov in žebljev »Plamen« prostore v prvem nadstropju poznobaročne Kli- narjeve hiše (št. 9), kjer dvo- ranska soba s kasetiranim stro- pom, ki ga je s slikami okrasil M. Cebej, vzdržuje stanovanj- sko okolje zgodovinskega kro- parskega železarskega podjet- nika. Razstava kovaškega muzeja v Kropi ima namen, da pona- zarja pridobivanje rud in oglja zlasti na Jelovici in njih prevoz v Kropo, v Kropi taljenje že- lezne rude v visoki peči, prede- lavo grodlja v presnovki in nadaljnjo pripravo železa pod norcem za fužinico, kjer se je železo potegnilo v šibje, da je moglo služiti kovačem v vigenj- cih za kovanje žebljev, verig. cokel itd. Kovanje v vigenjcu kaže tudi model. Pogone obra- tov zastopajo vodno kolo, po- dolžno in pokončno mehovje, kovaško orodje pa vrste klešč, kladiv, svetilk, varovalnih pa- sov, brusov itd. Glavni železni izdelki, zlasti žeblji, so poka- zani v večini oblik, kakor so se izvažali na Jadran in v Italijo, izvoz sam pa s tovorniškimi po- sodami, tako imenovano bariglo. Umetne kovaške izdelke pred- stavljajo zlasti kroparske oken- ske mreže iz XVIII. in kamno- goriške z začetka XIX. stoletja. Socialno okolje železarjev kažejo načrti nekdanjih obra- tov, računske knjige, pogodba med podjetniki in kovači, zem- ljevid rudarskih jam na Jelo- vici, kuhinjska oprema kova- čev, podobe kraja, podjetnikov in kovačev, kovaško življenje, dokumenti ljudske šole v Kropi in precej popolno zbrano slov- stvo o Kropi in iz Krope. Kovaški muzej se deli tako v tri dele: Prvič v obrate z zgo- dovinsko in sodobno proizvod- njo v Kropi (vigenjc in »Pla- men«) in Kamni gorici (vodna kovačnica, fužina in ješa) ; dru- gič v razstavo ponazoril zgodo- vinskega proizvodnega procesa in prometa, ki sta že prenehala v XIX. stoletju, in tretjič v razstavo železarskega življenj- skega okolja. Zadnji del dopol- njuje zlasti hiše v ohranjenih skupnih kovaških kuriščih z mestejami in v skupnih pod- strešnih spalnih kamrah, poleg tega pa celotna slika obeh krajev Krope in Kamne gorice z dobro ohranjeno kulturno po- dobo iz konca XVIII. stoletja. V svoji celoti je mladi kovaški muzej v Kropi zdrav temelj za nadaljnje muzejsko delo, ki naj ponazori sedanjo tovarniško in umetno kovaško proizvodnjo. Spomladi 1953 je bil odkrit pri gradnji ceste na Jamnik nov spomenik zgodovinskega železarstva, poznosrednjeveški plavž, ki vsebuje v bistvu t. i. slovensko peč, modernizirano v sestav brescianske peči. Odkriti plavž je začasno zavarovan s suhimi zidovi ter prekrit z le- seno stavbo, tako da dopolnjuje na mestu svojega nekdanjega obrata zbirke kovaškega mu- zeja v Kropi. B_ 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IZ NAŠIH REVIJ v XXIV. letniku Geograf- skega vestnika zal. 1952 poroča Vladimir Klemenčič o »Rasti prebivalstva na Sloven- skem Koroškem v obdobju od 1954 do 1952« (str. 115—132) in ugotavlja, da se je število pre- bivalcev v Slovenski Koroški v omenjenem obdobju dvignilo za 17 odstotkov, torej znatno več kot v LR Sloveniji in v nemškem delu Koroške. Ta ne- normalni demografski razvoj je povzročilo priseljevanje prebi- valcev iz Kanalske doline in političnih emigrantov po vojni. Točni podatki o geografski raz- poreditvi emigrantov manjka- jo, toda s primerjavo statistik iz posameznih občin je mogoče dognati, da so se naselili bodisi v mestih bodisi v njihovi ne- posredni okolici, kjer se je šte- vilo prebivalstva dvignilo nad povprečje. — Prav tako izre- den porast prebivalcev kot več- ja mesta Celovec, Velibovec, Beljak, Pliberk izkazujejo tudi gospodarska središča lokalnega pomena, n. pr.: Brdo pri Šmo- horju, Borovlje, Bistrica, Eihu- se, kjer narašča prebivalstvo že dalj časa z doseljevanjem iz gospodarsko šibkejših gor- skih predelov, kot so Svinja, Karavanke, Gure, Ziljska do- lina. Zgornji Rož in Vzhodna Podjuna, kjer število prebival- stva stalno pada. — Prehodno področje tvorijo občine v oko- lici večjih in lokalnih gospo- darskih središč, kjer se vpliv mesta čuti v počasnem narašča- nju prebivalstva, ki pa so še ohranila svoj popolnoma kmeč- ki videz. — Precej podobno sliko kaže tudi gibanje prebi- valcev v LR Sloveniji. Največji in najhitrejši porast prebival- cev izkazujejo industrializirani predeli med Ljubljano, Kra- njem in Jesenicami in nekatera lokalna gospodarska središča, kot n. pr.: Murska Sobota, Kr- ško, Brežice in Novo mesto, zelo pa se je zmanjšalo število prebivalcev v gospodarsko pa- sivnih področjih Kamniških planin in Julijskih Alp oziroma v Prekmurju in Krški kotlini, kjer je zemljiška posest zelo razdrobljena in si morajo mali kmetje iskati zaposlitve kot sezonski delavci. St. 10.-12. B o r C a za leto 1952 prinaša v rubriki »Stari parti- zani pripovedujejo« vrsto član- kov, v katerih opisujejo udele- ženci vojne operacije posamez- nih manjših partizanskih od- delkov. — 6. septembra 1941 so v opoldanskih urah trije parti- zani pripravili ob cesti Črno- melj—Griblje zasedo in na- padli tričlansko italijansko pa- truljo, ki je vozila živež in strelivo za gribeljsko posadko. Ubili so dva člana patrulje, ranili pa finančnega stražnika, ki je patrulji prihitel na pomoč. Napad pri Gribljah je široko odmeval po Beli krajini, med italijanskimi vojaki pa povzro- čil preplah, ki so ga povelj- stva skušala pomiriti z izredno ostrimi ukrepi proti civilnemu prebivalstvu. Generalu Robotti- ju pa je služil ta napad za vrsto strogih navodil in uka- zov, s katerimi je svojim vo- jakom dajal proste roke za vsakršna nasilja nad civilnim prebivalstvom. S pismenimi ukazi z dne 6., 8. in 10. sep- tembra 1941 je odredil stalno pripravljenost vojakov za bor- bo, dal pa je vojakom preko divizijskih, polkovnik in bata- ljonskih poveljnikov še strogo zaupna ustna naročila; vojaki so smeli zapuščati vojašnice le po trije skupaj z nabitimi pu- škami in streljati na vsakogar, ki bi se jim nevarno približal; za vsakega ubitega civilista jim je bil obljubljen mesec dni dopusta. (Jarc Janko: Napad pri Grib- ljah 6. septembra 1941, št. 10, str. 315—318). Konec leta 1941 je partijska organizacija na železnici v Ljubljani na sestankih prouče- vala načrt za razrušenje borov- niškega viadukta. Glavno po- veljstvo slovenskih partizan- skih sil, ki ga je Nande Kavčič obvestil o načrtih žel. partijske organizacije, je izvršitev akcije poverilo II. grupi odredov, ki je prav tedaj dobila nalog, da krene s svojimi enotami s po- ložajev na robu osvobojenega ozemlja med Grosupljem in Trebnjem proti Gorenjski in tam skupno s I. grupo odredov ustvari operativno bazo. Napad na viadukt sta ponoči 28. ju- nija 1942 podvzela Zdravkov in Šercerjev bataljon iz Starih Zag z namenom, da ustavita vlak med Borovnico in Verdom in ga zapodita z vso brzino nazaj proti borovniškemu viaduktu, kjer naj bi skočil s tira; za primer, da bi se vlak na dano znamenje ne ustavil, so mini- rali progo. Toda, ker je vlak vozil veliko število Ljubljan- čanov v internacijo v Bologno, so morali partizani opustiti svoj prvotni načrt in reševati ujet- nike. (Mekinda Jože - Franci : Napad na vlak, št. 11, str. 351 do 356.) V času italijanske roške ofen- zive je 15.000 Nemcev napadlo I. bataljon Pohorskega odreda (PO) II. grupe odredov na Je- lovici. Po hudih bojih se je ba- taljon prebil skozi sovražni obroč in 18. avgusta 1942 kre- nil na pot, ki mu jo je pred- pisal glavni štab. Toda pri Mo- horju je zadel na nemško za- sedo in se je moral vrniti na Jelovico. Še istega dne popol- dne je šel ponovno na pot, ki ga je vodila mimo Cešnjic v dolino, preko radovljiške ceste in železnice, čez Savo in preko glavne ceste na Dobrčo in Be- gunjščioo, kamor je bataljon prispel 20. avgusta. Se istega dne v mraku se je bataljon spu- stil z Begunjščice v dolino in krenil proti Sv. Ani, kjer je naletel na Nemce. Po polurnem boju, v katerem sta padla dva partizana, štirje pa so bili ra- njeni, se je bataljon prebil na cesto, jo prekoračil in se povzpel na hrib nad Sv. Ano. Ponoči se je bataljon pomaknil preko planine Sur na Kofce, od koder se je zaradi nemške zasede v hitrem pohodu umaknil preko Pungerla in skozi gozdove ba- rona Borna, kjer pa je tudi na- letel na Nemce. Bil je torej obkoljen in mu je preostal le še umik čez Karavanke na Ko- roško, kamor je prispel ponoči 23. avgusta. Dva dni pozneje je premagal Nemc-3 blizu vasi Apače, krenil nato proti Želez- ni Kapli in dalje proti Peci, ki jo je zasedel potem, ko je prebil dve nemški zasedi. V zgodnjih jutranjih urah je šel preko Olševe, mimo vasi Št. 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Jakob proti Radoliovemu vrhu in s tem dosegel svoj cilj. (Ribičič Mitja: Naprej v borbo!, št. 10, str. 310—313.) 13. septembra 1942 je kokrški odred požgal žirovniško posta- jo (Konobelj Franc-Slovenko: Požig žirovniške postaje, št. 12, str. 385—386). Kokrški odred je bil ustanovljen v maju in ju- niju 1942. Njegovo akcijsko področje je bilo pod Storžičem, na Krvavcu, v dolini Kokre, v Kamniških planinah, v Udi- nem borštu nad Kranjem in Golnikom, pa tudi više na Go- renjskem v bohinjskem kotu, okoli Žirovnice, Radovljice in Jesenic. 13. septembra 1942, to- rej istega dne, ko je bil izvršen napad na žirovniško postajo, je doživel Kokrški odred hud udarec. V noči od 12. na 13. septembra je izvršil II. bata- ljon KO prehranjevalno akcijo v Smukov mlin v Retnjah pri Krizah, da bi se tako za dalje časa preskrbel z moko. Po tej akciji se je bataljon, ki je štel nekaj čez 60 borcev, umaknil v Udin boršt, da bi naslednji večer uničil okupatorsko po- stojanko v Duplah. Toda bil je izdan. Nemci so v največji na- glici osredotočili vse razpolož- ljive sile z Gorenjske, med dru- gim tudi celotni 18. polk gor- skih lovcev, skupaj okoli 3000 mož, in bataljon skoraj povsem uničili. — Po tej katastrofi in še drugih težkih udarcih so čete in bataljoni operirali loče- no in vsak na svojem področju, da so bili bolj gibljivi in manj izpostavljeni frontalnim bor- bam. V dneh 12. do 13. julija 1943 pa je bila pod Osojnikom ustanovljena prva gorenjska brigada, tako imenovana »Pre- šernova«, ki pa se je spričo težkih razmer na Gorenjskem zadrževala največ na Primor- skem in na desnem bregu Save na Jelovici, v Poljanski in Sel- ški dolini. Poleg brigade je bil leta 1943 ustanovljen zopet tudi odred, ki pa se je že leta 1944 razdelil na tri odrede: jeseni- ško-bohinjski v Bohinju, škofje- loški nad Škofjo Loko in ko- krški pod Storžičem. L, II. in 111. bataljon kokrškega odre- da so se 22. novembra 1944 v Lomu nad Tržičem zapletli v boje z dosti močnejšim sovraž- nikom. Borba je trajala ves dan in sovražnik je dobival vedno nove okrepitve, kljub temu se je nazadnje moral umakniti s težkimi izgubami (35 mrtvih, 36 ranjenih, 4 ujet- niki; zaplenjeno naslednje orož- je: 1 mitraljez »zbrojevka«, 2 brzostrelki, 6 pušk tipa »Mau- ser«, 4 pištole tipa »Walter«, 3 bombe in večja količina na- bojev). (Jan Ivan-Srečko: Tri- krat brez uspeha, št. 10, str. 318 do 319. Desetletnica tragedije v Udinem borštu št. 10, str. 331 do 332.) — 8. junija 1942 je po- veljnik slovenskega Glavnega štaba Ivan Maček-Matija poslal petčlansko patruljo, ki so jo tvorili Ljubo Jovan-Saša, Dam- jan, Ture, Jaka in Werner Brez- nik-List, v Vrhovni štab. Pa- trulja, ki je bila enotno oble- čena v volnene hlače, zelene bluze in gojzerje, je dospela v Vrhovni štab v Solakovo Kulo nad Konjičem 10. julija 1942 po naporni in nevarni poti, ki jo je vodila mimo Poljan, Ort- neka, Sodražice na Travno goro, preko Jelenovega žleba čez Glažuto in Podpresko v Sred- njo vas. Tu so en dan prebili v štabu Kočevskega odreda, da so pričakali kurirje iz Gorske- ga Kotara in so nato v njiho- vem spremstvu nadaljevali pot mimo Cabra, Gornjih Laz, Sivi- drage in Sigine, kjer so prispeli v štab V. operativne cone. Tu so dobili kurirje, ki so jih od- vedli čez Risnjak in Bjelasico ob levi strani Velebita, mimo Plitvičkih jezer v Lapac. Od tam so krenili proti Maglaju, na Vjenac nad Drvarjem, od tam pa na Šotor. S Šotora so se spustili na Glamočko polje, ga prekoračili, se vzpeli na Lunjevačo in Vitorog, obšli Sla- vinjo in Radušo ter nad Pro- zorom prekoračili cesto, ki veže Mestar z Banja Luko. Nedaleč od Prozora so ob reki Rami naleteli na partizansko briga- do, ki je zavzela vse postojan- ke od Hadžiča pri Sarajevu do Konjiča. Kurirji te brigade so jih odpeljali na Solakovo Kulo, majhno vasico, visoko v pla- nini nad Konjičem. — V Vrhov- nem štabu so ostali mesec dni (do 8. avgusta) in ga spremljali ob Kupreškem polju v vas Do- nji Malovan, od tu pa pod Cincar planino, kjer so ostali. 4. avgusta je Tito sklical vse Slovence, ki so bili sprva v I. slovenski četi »Ivana Can- karja«, ustanovljeni v Užicu, nato pa v zaščitni četi Vrhov- nega štaba, izročil pismo za slovenski Glavni štab in se po- slovil od kurirjev. Povratek je bil počasnejši in težji, ker je bila patrulja številnejša in jo je bilo teže oskrbeti z žive- žem. Šli so čez Vitorog, Lunje- vačo, pri Drvarju čez Unac, pri Maglaju čez Uno, nato čez Donji Lapac, mimo Plitvičkih jezer, blizu Modruša na Klek, od tam med Delnicami in Vrbovskim čez Kolpo na Rog. Okoli 22. avgusta je prišla pa- trulja na Travno goro nad Ribnico, kjer se je razšla. Dam- jan in Ture sta ostala v odredu, da čuvata pisma, Saša je šel proti Ljubljani, Werner na Ko- čevsko, Jaka na Dolenjsko, da bi našli Glavni štab, ki se je po roški ofenzivi razdelil v dve skupini in še ni imel stalnega bivališča. Saša se je, še pre- den je prispel do brigade, sre- čal z Beblerjem ter odšel z njim k ustanovitvi Gubčeve brigade. Od tam sta nadalje- vala pot preko Gorjancev na Travno goro, kjer sta se sešla z Mačkom, ki se je medtem srečal z Listom na Kočevskem in dobil od Damjana in Tureta Titova pisma. (Jovan Ljubo- Saša: »Prvi stik slovenskih par- tizanov z maršalom Titom in Vrhovnim štabom v Solakovi kuli«, št. 11, str. 343 do 346). V novembrski številki »N o - vi h obzorij« (V. let. 1952) zaključuje Teply svoj članek »Odsevi gospodarskih in social- nih razmer v stoletju pred marčno revolucijo v našem slovstvu« (str. 662—671) z ob- ravnavanjem racionalizma med ljudstvom, ki se kaže v obliki samega življenjskega sloga. Verzifikatorji so proti zanaša- nju novih nazorov med ljud- stvo ostro nastopali, ker so jih smatrali za vir vseh pregreh (Vodovnik). — Mnenja ljudstva o duhovščini še najbolje ozna- čuje Drabosnjak z vero v nad- naravno moč duhovnikov, med- tem ko Prešeren ni bil glasnik zaostalega kmečkega ljudstva in njegovih konservativnih na- 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zorov, temveč je bilo njegovo gledanje na duhovnike gleda- nje človeka, ki ima do soljudi pravilen takt. Dotika pa se Teply ob koncu svojega članka tudi razmerja med obema spo- loma. Zakone so sklepali starši za svoje otroke, toda za hrbtom staršev so se med fanti in de- kleti razvijala kaj svobodna razmerja. Vasovanje je bila nezapisana pravica mladine, ki si je fantje niso dali odvzeti. Vodnik gleda na te navade do- kaj prizanesljivo, ostro pa jih obsojajo Andreas, Drabosnjak, Kästelte in Vodovnik. Nezakon- sko materinstvo, ki je bilo po- sledica takih razmerij, je po- menilo za mater in otroka ve- liko trpljenje (Prešeren, Dra- bosnjak). — Kljub svobodnemu izživljanju mladine je pri mo- žitvi vedno odločil denar (Dra- bosnjak, Zupan). Revna dekleta so povečini ostala sama in bila kot »stare device« najbolj za- smehovan in zaničevan stan (Prešeren, Kastelic, Vodovnik). V zakonu so bile ženske od- visne od mož, ki so bili po tedanji šegi absolutni gospo- darji v hiši, žena je bila le »dekla gospodova« (Kastelic, Drabosnjak). — Povsem dru- gačno je bilo življenje meščan- skih deklet. Zaprta med štiri stene domačega stanovanja brez spremstva niso smela nikamor. Obzorje njihove izobrazbe je bilo zelo ozko: glasba, bonton, vezenje. Glavno njihovo delo je bilo čakanje na ženina, ki so ga spoznale na domači zaba- vi. Revni intelektualci kot Čop, Kastelic, Prešeren niso imeli upanja na taka dekleta, zato so si izbirali neizobražena, ki so jim bila le telesne in duševne družice in so živele z njimi v svobodnem razmerju. Njihovi primeri so zgovoren dokument o položaju intelektualca v me- ščanski družbi in o njeni zla- gani morali. Tako kažejo naše revije tudi v tem časovnem razdobju na- predek v prispevkih zgodovin- skega značaja in želeli bi, da bi to dejavnost uspešno nada- ljevale, jo poglabljale in tako širile zanimanje za domačo zgo- dovino, njeno poznavanje in proučevanje. Majda Smole IZ NAŠIH KRAJEV (i. XI. 1952 — 31. III. 1953) Tudi v navedenem obdobju je naše krajevno časopisje obja- vilo mnogo zanimivih člankov s prispevki za krajevno zgodo- vino. Nekateri izmed njih daje- jo prav lepe prikaze o zgodo- vini posameznih krajev in s tem pri bralcih vzbujajo zanimanje za domačo zgodovino. Strnjene preglede zgodovin- !ski)h dogajanj lod najstarejših časov pa do najnovejše dobe najdemo za Rogaško Sla- tino (Večer št. 276, 22,/23. XL), zgodovinski profil P r 1 e k i j e nam podaja Jože Makovec (Ob- murski tednik št. 5, 30. L), o usodi Maribora od davnine do naših dni piše Bogo Teply (Tovariš št. 45, 7. XI.). V poseb- ni belokranjski številki (Tovariš št. 5, 30. I.) dobimo kratke zgodovinske preglede o preteklosti Bele krajine, Čr- nomlja, Metlike in rojstnega kraja Otona Župančiča — Vi- nice. Jože Curk nam daje v za- nimivem članku pregled pretek- losti Ptuja, »mesta, ki je en sam spomenik« (Tovariš št. 9, 27. IL). Pregled nekdanjih cer- kvenih in verskih razmer na Tolminskem, od VI. do XVIII. stoletja daje kratek pri- spevek v Novi Gorici št. 44, 31. X. Obrtnik, glasilo Obrtne zbornice LRS, prinaša v št. 19-24 letnika 1952 in št. 2-4 letnika 1953 pregled razvoja celjske- ga obrtništva v 500 letih, izvle- ček iz Orožen-Felicijanove Krat- ke gospodarske zgodovine Celja in 'okolioe, ki je izšla v okviru proslav 500-letnice mesta Celja. Dolenjski list št. 2, 16. I. obra- ča v daljšem članku o pomenu arheologije za Dolenjsko pozornost bralcev na številne slučajnostne najdbe in na po- trebo, da se v takih primerih pravočasno obveste strokovnja- ki, da ne bi najdbe propadle oziroma, da bi se ugotovile vse okolnosti, važne za kasnejšo znanstveno obdelavo. V Volčjih njivah pri Mirni so našli dra- gocene in bogate najdbe iz hall- stattske dobe (Dolenjski list št. 7, 20. II.), na gradbišču nove mle- karne v Kobaridu pa osem lončenih žar s pepelom (Nova Gorica št. 8, 20. II.). O odkritju žarnega grobišča pri Sv. Marku nad Koprom poroča tudi Vinko Šribar, saj je čudna obli- ka tega vrha že zdavnaj dajala slutiti prazgodovinske najdbe (Slov. Jadran št. 47, 21. XI.). Kratko poročilo Stanka Pahiča in fotografije o ranoilirskem žarnem grobišču, odkritem na Pobrežju pri Mariboru, prinaša Tovariš št. 49, 5. XII. Pri arheološkem izkopavanju v Šempetru v Savinjski do- lini so leta 1952 izkopali nad 260 kamnoseško obdelanih ko- sov, od katerih imajo nekateri napise, trije pa predstavljajo sedeče osebe (Savinjski vest- nik št. 3, 24. L). France Seunig nas v zanimivem članku uvede v dobo, ko je pred 1500 leti propadla rimska Emona, po- rušena od hunskega kralja Atile leta 452 (Tovariš št. 4, 23. L). Ptujski tednik št. 4, 23. I. pri- naša pregled srednjeveške zgo- dovine Ptuja, enega naj- starejših mest na Slovenskem. Miroslav Pahor nam podaja v članku o koprskem obzidju v preteklosti kratek pregled utrjevanja Kopra od antike preko srednjega veka, ko je bila zgrajena večina obzidja, do leta 1850, ko je bilo le-to dokončno podrto (Slovenski Jadran št. 7, 13. II.). Isti nam poroča (ravno tam št. 10, 6. III.) o posebnem poglavarju Slovencev v Kopru, znanem iz prve polovice XIV. stoletja, prvič omenjenem leta 1349. Ta poglavar Slovencev je bil višji sodnik, ki je reševal sodne spore Slovencev v koprski oko- lici. Ta funkcija je obstajala vse do prihoda Francozov. Po- leg njega so znani iz srede XV. stoletja še posebni sloven- ski nižji sodniki, imenovani »conestabile«, ki so reševali v koprski okolici zadeve nižjega sodstva (ravno tam štev. 12, 20. III.). Znatno več je člankov, ki za- jemajo snov iiz najnovejše do- be. J. Mravljak piše o usodi dravskega mostu pri Muti. Na tem mestu se omenja brod že leta 1584. Most, ki je bil zgrajen leta 1892 po dolgotraj- nem prepiru, so zažgali vojaki 7. aprila 1941 (Koroški fužinar 147 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Št. 1-3, 1953). Ivo Pirkovič ob- navlja spomin na pozabljen punt dolenjskih kmetov, vstajo leta 1809 proti Franco- zom v Novem mestu (Dolenjski list št. 1, 9. I.). O žalostnem stanju, v kakršnem je danes znamenita lekarna pavlincev iz XVII. stoletja v Olimju pri Podčetrtku, in o njeni zgodo- vini poroča dr. P. Strmšek (Sa- vinjski vestnik št. 3, 24. L). Inž. Anton Šivic piše o Kmetij- ski družbi in njenem po- menu za gozdarstvo. Leta 1767 ustanovljeno »Društvo za kme- tijstvo in koristne umetnosti na Kranjskem«, v začetku XIX. stoletja »Kmetijsko društvo de- želnih stanov na Kranjskem«, ki je dalo v tej dobi na raz- polago svoje zemljišče za usta- novitev Botaničnega vrta v Ljubljani, se je leta 1820 pre- osnovalo v »C. kr. Kmetijsko družbo za Kranjsko«, ki je imela med svojimi odborniki tudi dva gozdarja. Kmetijska družba, ki je od leta 1843. iz- dajala svoje »Kmetijske in ro- kodelske novice« (od 1848 tudi političen list), je bila zelo upo- števana od tedanjih gozdarskih oblasti in je s prizadevanjem za pogozdovanje golega kranj- skega Krasa ter ustanovitvijo po- sebne gozdarske sekcije veliko storila za povzdigo gozdarstva pri nas. (Gozdarski vestnik XI, 1953 str. 82). Inž. Drago Korent daje v članku »Pohorske gla- žute in njihov vpliv na go- zdove« najprej kratek pregled naseljevanja Pohorja od bronaste dobe dalje. V XV. sto- letju so Pohorje še pokrivali gozdovi, sekalo se je malo in še to le v bližini seHšč. Prvi plavž se pojavi leta 1724 v Mislinji. Ta je obratoval še v XIX. sto- letju. Pohorske steklarne so za- čele obratovati konec XVII. sto- letja, pozneje jih je bilo usta- novljenih več. Za svoje potrebe so sekale les na golo, začele pa so gojiti v posebnih nasadih smreko s setvijo ter prispevale ogromno k spremembi gozdne kulture na Pohorju (Gozdarski vestnik X, 1952, str. 240). O Kopru kot središču sloven- skega zadružništva v XIX. sto- letju piše Srečko Vilhar v Slo- venskem Jadranu št. 51, 19. XII. V vrsti člankov pod skupnim naslovom »Naše mesto v prete- klosti« zajema Alojzij Potočnik zanimive drobtine iz zgodovine Ljubljane : Prvi telefon v Ljubljani (Ljudske novice št. 6, 6. II.), Mestni trg (ravno tam št. 7—9), Hotel pri »Divjem možu« (ravno tam št. 10), Tri stara gostišča sredi mesta »Nordpol« (ravno tam št. U), Stolnica in njena okolica (ravno tam št. 12), Vodnikov trg (ravno tam št. 13). O prvih hmeljarjih v Sa- vinjski dolini, kjer je prvi stalni nasad hmelja nastal leta 1876, poroča Hmeljar št. 12 (1952). Iljaž Stanko daje v Po- savskem tedniku št. 10, 14. III. kratek pregled vinogradništva v Posavju ter govori o za- slugah Ivana Balona, ki je v devetdesetih letih XIX. stoletja ustvaril temelje za novo vino- gradništvo v Posavju, ko je staro zaradi razširitve trtne uši skoro popolnoma zamrlo. Po njegovi zaslugi — stare vino- grade so zrigolali in nasadili novo amerikansko trto — je vi- nogradništvo znova oživelo in se dvignilo do današnje stopnje. V okviru akcije za zbiranje ljudskih izročil objav- lja mojster Brtoncelj v Glasu Gorenjske šegave zgodbe iz stare Krope: Prvi konzum (št. 1, 1. L), Mojster Tinač (št. 2), Boj za koze (št. 3—4), Tesarji Štangelni (št. 5), Koled- niki (ši. 6). Dobro so zastopani tudi članki iz zgodovine naših in- dustrij in TudnikoD. Ciril Von- čina daje sliko Mežice in rudnika okoli leta 1900 (Ko- roški fužinar št. 10—12, 29. XI.). Leta 1871 je rudarska družba Leopolda Prettnerja prodala svojo rudarsko posest v Mežici plajberški rudarski družbi s sedežem v Celovcu. Leta 1886 so začeli z vrtanjem rova Glanč- nika, leta 1901 je družba posta- vila prvo večjo zidano stavbo za pisarniške prostore. O na- stanku papirnice na P r e v a - 1 j a h piše Karel Aberšek (Ko- roški fužinar št. 1—3, 26. IL). Leta 1896—97 je postavil La- hovnik papirnico na Prevaljah, za katero je dobil stroje z Du- naja, brusne kamne pa iz Nem- čije. Pri gradnji jeza na Meži so našli mnogo rimsikih spome- nikov (glej Kroniko št. 1, str. 15 si.). Leta 1906 je papirnico kupd grof Thurn ter jo izbolj- šal. Leta 1937 in 1943 je tovarna zgorela, nakar je bila obnov- ljena šele po osvoboditvi. Dr. F. Sušnik objavlja (Koroški fu- žinar št. 1—3, 26. II.) slovenski tekst »postave«, kakor jo je razglasila in nabila po svojih obratih »Fužinska oblast na Prevaljah« dne 15. sept. 1852. Kratek pregfled zgodovine že- lezolivarne v Gradacu v Beli krajini podaja Lojze Zu- pane v Dolenjskem listu št. 48, 27. XI. Livarna je obratovala od leta 1850 do 1882 ter je svoje izdelke prodajala celo v Fran- cijo. Zaradi vedno močnejše konkurence je morala prene- hati s produkcijo. K temu član- ku dodaja Ivo Pirkovič (Do- lenjski list št. 51, 19. XII.) nekaj podatkov o drugi, še starejši dolenjski železarni na Dvoru pri Žužemberku. Ta je leta 1804 dobila od vodje I. srbskega upora Karadjordja naročilo za 60 topov in možnarjev, toda avstrijska vlada je prepovedala pošiljati orožje Srbom. Na Dvoru je takrat bivala posebna srbska delegacija. Železarno je ustanovil knez Auersperg leta 1795, organiziral pa njegov nad- zornik Jožef Globočnik. Rudo je dobivala iz Ržišč nad Kosta- njevico. O tej železarni na Dvoru piše obširneje tudi Lojze Žitnik (Dolenjski list št. 1,9.1.). Srbi v Avstriji so nakupovali orožje za svoje brate pod Turki v avstrijskih deželah. S tem v zvezi je bila tudi nameravana ustanovitev puškarne v Za- gradcu, ki naj bi srbske upor- nike preskrbovala z orožjem. Ker avstrijska vlada ni dovolila železarni na Dvoru izročiti na- ročeno orožje Srbom, so ti organizirali ilegalno organiza- cijo za dobavo orožja pod ime- nom »Zvezda«, ki je orožje spravljala preko Karlovca do Siska, od tam pa z ladjami v Srbijo. Sam knez Auersperg se je moral braniti na dvoru tur- ških očitkov, češ da Avstrija oborožuje Srbe in je Dunaj imel veliko posla z raznimi pre- iskavami. Toda niti nova po- ostrena obmejna kontrola ni mogla ovirati Srbov, da ne bi še naprej prihajali v Slovenijo. 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA — O stoletnici hrast ni ške rudniške železnice, prve normal- notirne industrijske proge v Sloveniji in o zgodovini hrast- niškega rudnika, ki ga je leta 1846 kupila Tržaška rudniška d. d. od Ljubljančana Luznarja, piše Zasavski vestnik št. 47, 27. XL Pregled zgodovine rudnika svinca v Mežici, o katerem imamo prve podatke iz leta 1424, prinaša Večer št. 32, 7./8. IL, o razvoju velenjskega rud- nika pa piše J. Vrabič (Velenj- ski rudar št. 2—3, 15. II. — 10. III.). V preglednem članku ob- ravnava J. Glazer zgodovino mariborskih tiskarn (Ve- čer št. 30, 5./6. II.) od leta 1795, ko je dobil Maribor prvo ti- skarno do današnjih dni. Med članki z doneski za zgo- do\"ino delavskega gibanja pri nas nam je omeniti rrazpravo I. Krefta o množičnem n a - rodnoobrambnem delu naše Partije v letih 1933 do 1941 v Mladini št. 30—37, 3. XI. do 23. XII. Zanimiv pri- spevek je tudi članek, ki ga je napisal dr. R. Kyovsky o F r a n- cetu Železnikarju, ute- meljitelju delavske organiza- cije na Slovenskem kot pio- nirju slovenskega planinstva. F. Zeleznikar je bil ne le hra- ber in odločen vodja sloven- skega delavstva, temveč tudi strasten hribolazec, ki si je od leta 1880 redno zapisoval svoje izlete, n. pr. na Šmarno goro. Sv. Katarino, Sv. Jakob, v Kamniške planine, na Begunj- ščico, k slapu Savice, na Grin- tovec. Na svojih izletih je širil tudi ideje socializma med na- šim ljudstvom (Delavska enot- nost št. 2, 9. L). VasiUj Melik prinaša v kratkem sestavku ne- kaj podatkov o vlogi sloven- skega delavstva leta 1848, ko so n. pr. železarno v Podrožci dalj časa upravljali sami de- lavci (Delavska enotnost št. 13, 27. III.). Podatke o narodno- osvobodilnem gibanju v 11 i r - s k o - b i s t r i š k e m okraju od leta 1920, ko je začela tam- kaj delovati socialistična stran- ka, do osvoboditve, daje Jože Zidar — Jadran v Slovenskem Jadranu št. 48—52, 28. XI. — 26. XII. Iz ohranjenega zapisnika sej in občnih zborov »Svobode« v Güstau ju iz let 1922—27 podaja nekaj zapiskov Koroški fužinar št. 10—12, 29. XI. in št. 1—3, 26. II. »Svoboda« v Gu- štanju je bila ustanovljena že leta 1919 ali v začetku leta 1920 od Matije Gradišnika in Lovra Kuharja. Razvila je zelo živahno aktivnost ter imela več odsekov. Leta 1925 je bilo v od- sekih tudi že 115 mladincev. Zelo številni so v vseh kra- jeviniih časopisih članki, po ve- čini memoacrnega značaja, iz ob- dobja narodnoosvobodilne bor- be. Roman Kogelnik objavlja v Koroškem fužinarju št. 10—12, 29. XI. nadaljevanje svojih za- piskov iz velikega časa NOB na Koroškem o borbah leta 1944 in 1945 severno od Drave. Ivan Mohorič objavlja ravno tam št. 1—3, 26. II. jKiglavje iz svoje monografije mežiške do- line o borbi za mežiško dolino od strani koroških Nemcev v letih 1935—1941 in za časa okupacije. 20. novembra 1942 je izšla prva številka Delavske enotnosti pod izredno težkimi okolnostmi v partizanski tiskarni v Kožarjih v šest tisoč izvodih in je odtlej častno izpolnjevala svojo na- logo (Delavska enotnost št. 49, 5. XII.). Ob desetletnici ljub- ljanskih demonstracij proti okupatorjevemu nasilju obuja spomine Marica Cepe. Najbolj znana je bila demon- stracija 1. avgusta 1943 pred ljubljanskim sodiščem, prva pa je bila 2. februarja 1943 na gro- bu Malči Beličeve, ki so jo Itali- jani zverinsko mučili in ubili. Od 15.—17. februarja 1943 so bile demonstracije za izboljša- nje položaja pripornikov, ki so tudi uspele (Delavska enotnost št. 9, 27. IL). Ignac Kariničnik objavlja nekaj spominov iz partizanskih akcij na Dolenj- skem leta 1942 (Dolenjski list št. 3, 23. L), Janez Vitkovič pa se v daljšem članku spominja desete obletnice smrti Janeza Marentiča, prvega organizatorja KP in OF v Beli krajini, in podaja njegov življenjepis (Dolenjski list št. 52, 30. XII.). O začetkih narodnega upora na Koroškem avgusta 1942 piše Slovenski Vestnik št. 88,13. XII., o pohodu II. grupe odredov, ustanovljena v začetku leta 1942, preko Gorenjske maja 1942 pa Glas Gorenjske št. 51, 13. XII. V začetku januarja 1942 so borci Cankarjevega bataljona izvojevaili pri Dražgošah eno od do tedaj največjih bitk v Sloveniji z Nemci, o čemer piše Ivan Bertoncelj — Johan, v Glasu Gorenjske št. 1, 1. I. Jo- sip Jeras se spominja herojske bitke partizanov z Nemci leta 1943 na Kostavski planini, ko je prišlo na enega partizana 35 Nemcev (ravno tam, št. 10, 7. III.), Lojze Hafnar pa borb z umikajočimi se Nemci in njiho- vimi sodelavci leta 1945 v Po- ljanski in Selški dolini (ravno tam, št. 13, 28. III.). Nova Go- rica št. 52, 26. XII. prinaša čla- nek ob deveti obletnici ustano- vitve IX. korpusa, prvega kor- pusa na ozemlju Sloven- skega Primorja, ki je bil ustanovljen 22. XII. 1943. Dr. I. Kopač, zdravnik Brači- čeve brigade na pohodu XIV. divizije na Štajersko, obuja spomine na ta herojski pohod (Savinjski vestnik št. 6, 14. II.). 487 je bilo žrtev fašizma v me- stu Trbovljah med NOB, ki so umrli kot talci ali kot žrtve v taboriščih, kot nam priča ob- javljeni seznam v Zasavskem Vestniku, št. 46, 20. XI. O usodi belih emigrantov po osvobo; ditvi piše Franček Saje v Do- lenjskem Hstu št. 2—6, 16. I. — 13. IL Številni so članki ob raznih obletnicah. Tako prinaša To- variš št. 47, 21. XI. ob 250- letnici Slovenske filhar- monije kratek oris njene zgodovine od ustanovitve do da- nes. Beneški Slovenci so pra- znovali 130-letnico rojstva pr- vega narodnega buditelja Bene- ške Slovenije Petra P o d r e k e. Kot njegova najboljša pesem velja »Slovenija in njena hčer- ka na Beneškem«, objavljena v »Soči« 1. 1871. Kot duhovnik se je bavil zlasti s sadjarstvom, rezljanjem, folkloro in zbira- njem narodnih starin (Mata- jur št. 53, 16—31. XII.). 90-let- nico rojstva pa je praznoval tudi še živeči narodni in kul- turni delavec Beneške Slovenije Ivan Trinko-Zamejski (Matajur št. 57, 16.-31. L). Do- lenjski list št. U, 20, m. se spominja stoletnice rojstva zna- menitega dolenjskega rojaka 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dr. Ignacija K 1 e m e n č i č a iz Kamnega potoka pri Trebnjem, ki je bil zaveden Slovenec, pro- fesor fizike na univerzi v Inns- brucku. Ob 90-letnici izhajanja lista »Naprej« se spominja Delavska enotnost št. 7, 13. II. tega pomembnega datuma. List je urejeval in pisal Fran Lev- stik, ki je v svojih člankih ostro bičal vsako polovičarstvo v politiki in ni poznal sprave z nemškutarstvom in slepomišlje- njem. V številnih jezikovnih se- stavkih se je boril za čisto ljud- sko slovenščino. Vsa družbena vprašanja tistega časa je preso- jal z naprednega stališča. Za- radi nekaterih preostrih član- kov je bil list ustavljen. Izha- jal je le devet mesecev — do 29. IX. 1863. Šestdesetletnico ustanovitve praznuje letos Slo- vensko planinsko dru- štvo, ustanovljeno 27. II. 1893 v Ljubljani, ki je imelo že prvo leto podružnice tudi v Kamniku in Mozirju. Ze leta 1872 je bilo ustanovljeno slovensko planin- sko društvo »Triglavski prija- telji«, ki pa ni imelo široke osnove (Tržiški vestnik št. 5, 26. II.). Ob priliki 60-letnice planinskega društva Celje objavlja Tine Orel daljši članek o turistično-pro- inetnih problemih zgornje Sa- vinjske doline (Savinjski vest- nik št. 9, 7. III.). V zvezi s pe- rečim problemom preskrbe i^o- vega mesta z vodo danes piše Lojze Mirtič o 50-letnici novo- meškega vodovoda (Do- lenjski hst št. U, 20. III.). Zasavski vestnik št. 51/52, 30. XIL, se spominja 20. obletnice rudarske tragedije v Hrastniku, ko je prišlo na obratu Ojstro do velike nesreče zaradi eksplozije bencinskega motorja in požara, pri katerem je izgubilo življenje šest ru- darjev. Poročila o krajeDJiih muzejih so našla precej prostora v na- šem lokalnem časopisju. Glas Gorenjske se bavi z vprašanjem ustanovitve muzeja (št. 45, 1. XI.) lin z nameravano' uredit- vijo posebnega Prešernovega muzeja v Kranju (št. 50, 6. XII.). Karel Plestenjak ob- javlja ravno tam št. 3—6 (1953) daljše poročilo o bogatih zbir- kah škofjeloškega mu- zeja, Matija Sušnik pa o Tehni- škem muzeju na Jesenicah, važnem faktoTJu za ohranitev spomenikov o rudarski in žele- zarski dejavnosti Gorenjske (ravno tam, št. 7, 14. IL). O izpopolnitvah Notranjskega mu- zeja v Postojni poročajo Primorske novice št. 2, 9. L, o nalogah Celjskega muzeja v letu 1953 pa Savinjski vestnik št. 3, 24. I. Štefan Mlakar opi- suje zbirke in nove najdbe arheo- loškega muzeja za Istro v P u - lju (Slov. Jadran št. 47, 21. XI.). Oglas za zbiranje gradiva za Hmeljarski muzej v Žalcu, ki bo edimi te vrste v Jugosla- viji, objavlja Hmeljar št. 10—12 (1952). Kratek sprehod po bo- gatih zbirkah Ptujskega muzeja prinaša Tovariš št. 9, 27. II. O. ZGODOVINSKO BRANJE (Vilhar Srečko), Slovenci ob Jadranu. Zgodovinska razstava v Kopru 29. X.—29. XI. 1952. Izdala in založila Slovensko- hrvatska prosvetna zveza, pod- zveza v Kopru. Opremil akad. slikar I. Pleško. 8». 64 str. Boj za Slovensko Istro je se- stavni del zgodovinskega boja za vzhodno obalo Jadranskega morja, ki traja od 330 pr. n. št., to je od kolonizacije Visa po Grkih, ko je postala vzhodna' jadranska obala torišče bojev med kontinentalnimi balkan- skimi in srednjeevropskimi ter morskimi sredozemskimi, zlasti italskimi silami. Obalni eks- panziji Grkov je sledila rim- ska okupacija, ki jo je sloven- ska naselitev omejila na po- samezna obmorska mesta. Poli- tično in kulturno osamosvaja- nje slovanskega zaledja je v dobi stoletnih bojev med Ma- džarsko, Turčijo in Avstrijo ter Benetkami razkrojilo ro- manske ostanke najprej na južni, nato na srednji in konč- no tudi na severni jadranski obali v Istri, ko je doseglo go- spodarsko in kulturno ravno- vesje z nekdaj naprednejšo italsko ekspanzijo in postavilo zahtevo po samostojnosti in enakopravnosti. Naš boj la. Slov. Istro je tako boj za samostoj- nost in enakopravnost proti imperialističnim silam Italije, ki je osvojila vzhodno obalo Jadranskega morja v zname- nju svoje nadvrednosti in iz te namišljene misije po vodstvu in upravljanju sestavnih delov jugoslovanskih narodov in tako tudi slovenskega, ki se svoje enakovrednosti in sposobnosti za lastno življenje v mejah Jugoslavije že dolgo zaveda. Dokaz te zavesti je razstava »Slovenci ob Jadranu«, ki sta jo priredila Slovensko-hrvatska prosvetna zveza in Zgodovin- sko društvo v Kopru za čas 29. X. do 29. XI. 1952. Po otvo- ritvi razstave je izšel primerno ilustriran vodnik, ki je obenem z razstavo prva zgodovinarska manifestacija mladih istrskih izobražencev. Ker bo o vodniku kot bilanci dosedanjih zgodo- vinskih proučavanj gotovo go- vora na drugem mestu, poro- čamo danes le o razstavi sami. Bogastvo gradiva, njegova razmestitev po razvojnih dobah (arheologija, naselitev Slova- nov, glagolica, slovenščina v javnem življenju in slovenska prosveta, italijanska iredenta, NOB), neposrednost razstavlje- nih predmetov, ki pri vsej skromnosti okolja govorijo sa- mi in jim ne jemlje besede v ospredje stopajoče dekorativno okrasje, zadostna oprema z iz- črpnimi legendami, vse to omo- goča, da se obiskovalec strne z razstavljenimi predmeti, ki ga uvajajo in poglabljajo v zgodovino slovenskih bojev za Slovensko Istro. Zgodnjesrednjeveški arheo- loški spomeniki so istovrstni s spomeniki v daljnem zaledju ter kažejo eno kulturno delav- nost na obalah Istre in v ce- linski Sloveniji. Svojsko istr- sko in kvarnersko obliko kul- turne samoniklosti izraža cer- kvena slovanščina v javnem življenju, ki je do najnovejše dobe ni moglo zatreti trajno priseljevanje fevdalcev iz Ita- lije. Narodno prerojena dežela je v XIX. stoletju začela s so- dobno gospodarsko, politično in kulturno delavnostjo vključe- vati postojanke iz fevdalne dobe, v življenje celotne Istre in Slovenije ter s tem v raz- voj, ki je te zajel v Dalma- ciji za eden do dva rodova 150 CASO I> IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIK prej. Pred potopom v zaledje je rešila Koper, Izolo ali Piran italijanska okupacija 1918, ki pa ni mogla zavreti enodušne volje Istre po samostojnosti in enakopravnosti, da je elemen- tarno privrela na površje v NOB in z njo končala ostanke fevdalnih razmerij med obal- nimi mesti in celinskim pode- željem ter s tem postavila tudi temelje za napredne razvojne pogoje v enotnosti z istorodnim zaledjem, to je s Slovenijo in Jugoslavijo. B. Orači. I, 2. Maribor 21. sep- tembra 1952. 4», 32 strani. Orači so izšli za drugo kme- tijsko razstavo v Mariboru, da utrdijo razstavne dele, ki jih razstava ne bi uspela dovolj nazorno in poučno prikazati, ter imajo namen izhajati po potrebi. Vsebina je zanimiva z zgodovinske in perspektivne strani. Zgodovinsko s posegi v preteklost kmetijstva v Po- dravju (B. Teply), z gozdar- stvom na Pohorju in Koban- skem, žitarstvom na Dravskem polju ter vinogradništvom v Slovenskih goricah, ki jih za- jame za dobo zadnjih 200 let, v trgovini s kmetijskimi pri- delki pa do poznega srednjega veka; pogled v zgodovino sa- djarstva (M. Šiška) se v bistvu omejuje na J. Priolove ugoto- vitve o prevladovanju košči- čarjev pred razširitvijo jablan in hrušk po fiziokratizmu, v zgodovino vinarstva pa na raz- lične navedbe o rimskem vinar- stvu. S prispevki načrtov za modernizacijo kmetijstva v Po- dravju bodo ostali Orači važen vir za bodočega zgodovinarja kmetijstva v Podravju. Mari- bor ni samo važno industrijsko središče, temveč tudi središče največjega kmetijskega ozem- lja Slovenije. Iz tega in iz ma- riborske srednje kmetijske šole izhaja njegova prirodna na- loga, da se posveti tudi zgodo- vini kmetijstva, vključi v to delo Pokrajinski arhiv in raz- vije iz vsakoletnih kmetijskih razstav stalno kmetijsko raz- stavo v Pokrajinskem muzeju, ki bi znanstveno in prosvetno sodelovala zlasti pri delu kme- tijskega šolstva in zadružništva. Danes, ko vemo, da sta vinska trta in jablana naši domači rastlini in danes, ko se postav- ljajo temelji za perspektivno plantažno kmetijstvo v Po- dravju, postaja zgodovina kme- tijstva izraz njegove kulturne ravni. B. Kostanjevica na Krki. Ob se- demstoletnici mestnega obstoja. Kostanjevica 1953. Izdal Pri- pravljalni odbor obletnice Ko- stanjevice. Založila Vinarska za- druga v Kostanjevici. Opremil Jože Likar. Tisk Celjske ti- skarne v Celju. 116 strani 8°. VezanO'. Drobna knjižica, posvečena »spominu rojakov, ki so v letih osvobodilnih bojev prelili svojo kri za svobodo svojega ljudstva«, je skromen doprinos k vrsti na- ših krajevnih zbornikov, ki so izšli ob raznih zgodovinskih ob- letnicah v zadnjih letih. V uvodnem članku podaja Jože Likar najprej splošen pre- gled mesta in okoHce, njegovih prirodnih bogastev in značil- nosti. Isti avtor razpravlja nato v posebnem poglavju o nastanku mesta in mestnega prava Ko- stanjevice. Tu je prav marljivo zbral iz literature in delno tudi virov najvažnejše podatke iz politične in socialne zgodovine mesta. Čeprav je pisano z ve- liko ljubeznijo, se je v to po- glavje vrinilo precej napak, tako formalnih kot vsebinskih, ki pa jih na tem mestu ne moremo vseh našteti. Tako so n. pr. po- datki nanizani cesto brez pra- vega reda in notranje povezave in niso vedno dovolj kritično ob- delani, imena raznih plemiških rodbin se pišejo nedosledno aU celo napačno, nekateri podatki so zastareli kot n. pr., da hrani srednjeveške rokopise iz kosta- njeviškega samostana državna licejska knjižnica v Ljubljani čeprav je znano, da je to danes Narodna in univerzitetna knjiž- nica v Ljubljani. K vprašanju najstarejšega pečata mesta Ko- stanjevice naj dodamo, da se na- hajata dva pečata do danes najstarejšega tipa na listini 1286 maj 1. in 1296 oktober 6. v Dr- žavnem arhivu v Ljubljani. Na listini 1321 junij 15. v istem arhivu pa visi že drugi tip ko- stanjeviškega mestnega pečata, ki se od prvega razlikuje po upodobitvi mestnih vrat s stol- poma ter po ornamentih, ki iz- polnjujejo notranji del pečata. Milko Kos je prisfieval vzorno napisano razpravioo: S kmetskih domačij okoli Kostanjevice pred šesto leti, v kateri prikazuje na podlagi doslej še neobjavlje- nega in po vsebini neznanega urbarja kostanjeviškcga samo- stana iz let 1332—1350 prav živo podobo gosjKxlarskega in social- nega stanja podložnikov tega samostana iz onih časov. Marjan Sadnikar podaja v za- nimivo pisanem članku pregled umetnostnih spomenikov Kosta- njevice predvsem župne cerkve sv. Jakoba in samastanskega poslopja. Janko Jarc piše o Kostanje- vici in njeni okolici v času na- rodnoosvobodilne vojne, ko je to mirno mestece doživljalo vrsto burnih dni, ter daje pregled naj- važnejših dogodkov od aprila 1941, začetka fašistične okupa- cije, preko začetkov narodno- osvobodilnega boja in njegovega razmaha do osvoboditve 9. maja 1945. leta. O stavbnem značaju Kosta- njevice, kot ga dobimo na pod- lagi franciscejskega katastra, razpravlja v krajšem prispevku Angeles Baš. Tu zvemo, da je imela Kostanjevica v letih 1824 do 1825 128 stavb, od katerih je bilo 82.03 Vo še lesenih v na- sprotju z Ljubljano, kjer je ta odstotek takrat znašal le 10,72. Knjižico zaključujeta še dva odlomka dz del Jožefa Cvelbarja, pesnika in slikarja, kostanjevi- škega irojaka. Idrija, naše najstarejše rudar- sko mesto. Poljuden priročnik za izletnike, turiste in domačine. Po raznih virih sestavil Janko Trošt. Izdal Mestni muzej v Idriji. Ljubljana 1953. 49 strani, broširano. H krajevnim zbornikom in monografijam, ki so izšli v zad- njih letih, lahko sedaj dodamo droben, toda prikupen priroč- nik o Idriji, tem v naši gospo- darski zgodovini zelo zanimivem mestecu. Namen te knjižice je »predvsem opozoriti prihajajoče izletnike in tujce na zgodovin- ski razvoj rudnika in mesta, na značilnosti obeh, na njun no- tranji boj in težavno pot do raz- 151 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO cveta tega gospodarskega in kulturnega središča najbolj od sveta odmaknjenega predela osvobojenega ozemlja.« (str. 6) Prvi članek nam podaja geo- loško osnovo, zemljepisni polo- žaj in kratek opis mesta, v ka- terem spoznamo glavne idrijske tojjografsko-zgodovinske zname- nitosti. Naslednji sestavek nam prikazuje vlogo Idrije kot sre- dišča za razne izlete in ture v zanimivo okolico. V naslednji razpravici, ki je za ljubitelja preteklosti le nekoliko prekrat- ka, zvemo za glavne podatke iz zgodovine znamenitega idrij- skega rudnika. Marsikoga bi morda tu zanimalo kaj več zla- sti iz starejše zgodovine rudnika, n. pr. o organizaciji izkoriščanja v prvi dobi, ko je rudnik začel igrati pomembno vlogo v zgod- njekapitalističnem gospodarstvu naših krajev, o delovnih in živ- ljenjskih pogojih delavcev tiste dobe itd., zlasti pa o začetkih in irazvoju delavskega gibanja v ^rudniku. Kratek člančič nam daje najvažnejše podatke o raz- voju mestne občine in fare, na- slednji pa o mestnem ljudskem odboru, njegovi ureditvi in go- spodarstvu. Poseben sestavek je posvečen nekdanjim idrijskim šolam. V XV11I. stoletju je tu delovala pod A. Scopolijem osem let posebna rudarska šola, 1.1876 pa je bila ustanovljena čipkar- ska šola, ki še danes uspešno opravlja svojo nalogo. Idrija je imela že leta 1773 lastno gleda- liško poslopje. Prva slovenska igra pa je bila tu igrana šele 1850. leta. To staro gledališko poslopje je ohranjeno še danes. V knjižici najdemo še seznam sedanjih šol, kulturno-prosvetnih ter političnih in strokovnih usta- nov. Kratek prispevek nam pri- kaže pomen idrijskega čipkar- stva, kjer je danes v čipkarski zadrugi včlanjenih nad 2000 čip- karic. Sledi seznam idrijskih rojakov-vel Jakov, kratka zgodo- vina in razvoj mestnega muzeja, ki ima tu prav pomembne na- loge pri zavarovanju spomeni- kov naše gospodarske pretek- losti. Na koncu je dodan še tele- fonski imenik uradov, ustanov in podjetij z navedbo bančnega računa, seznam mestnih prede- lov in uličnega omrežja, ki je povezan s precej nepreglednim načrtom mesta, tiskanim v po- sebni prilogi, ter končno za ti- ste, ki bi se bolj zanimali za preteklost Idrije, seznam litera- ture (starejša je močno nedo- stopna!). OBJAVE UREDNIŠTVA 1. Navodila sodelavcem. Ured- ništvo želi pritegniti poleg po- klicnih zgodo^-inopiscev tudi čim več drugih sodelavcev. Poleg splošnih vsebinskih vidikov, ob- razloženih v uvodniku, naj so- delavci upoštevajo tudi nasled- nja vsebinska in tehnična navo- dila: obdelava vprašanja mora nuditi nove ugotovitve, zato naj se ne opira le na bte- raturo in naj ne i>onavlja ugo- tovitev drugih avtorjev, razen kolikor je potrebno za pojasnilo novih ugotovitev. Zlasti je za- želena obravnava doslej ne- uporabljenega gradiva, ali vsaj obdelava znanega gra- diva pod novimi vidiki. Prispevki za »Kroniko« naj ne podajajo dogodkov in dejstev le opisovalno, marveč naj jih po- stavijo v njih zgodovinski okvir, naj jih osvetle z vidika tedanjih gospodarskih in družbenih raz- mer, lin s tem prijsomorejo do njih razumevanja. Zato spadajo v »Kroniko« vse panoge naše zgodovine, tudi zgodovina likov- ne umetnosti, glasbe in slovstva, vendar snov ne sme biti podana izolirano, marveč razvojno in v povezavi s splošnim družbenim in kulturnim razvojem. Da bi mogla »Kronika« obseči v enem letniku krajevno, časov- no in po panogah čim širše pod- ročje, naj bodo sestavki kratki (največ do 12 tipkanih strani!). Avtorji naj dobre slike in skice prilože rokopisom. 2. Obletnice in jubileji. Zaradi tehničnih težav, ki ovirajo te- koče izhajanje »Kronike« (izde- lava klišejev), žal ne moiremo sproti spremljati vseh važnejših zgodovinskih obletnic, ker bi ustrezna številka izšla po dose- danjih izkušnjah z večmesečno zamudo. (Rokopisi te številke so bili zaključeni aprila in oddani v tisk že začetka junija t. i.) Dokler nam ne bo uspelo rešiti to vprašanje, se bomo morali omejiti na naknadno obravnavo važnejših obletnic, razen koli- kor bi nas pripravljalni odbori za proslavo obvestili kakih šest mesecev naprej. Tiskano in izdano v Ljubljani 1953. Tiskarna >Tone(a Tomšiča v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna tiskarne »Slov. poročevalca«. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Sern. 152 Telefon 22-506, 20-379 Vse lesene objekte in opre- mo vam zgradi po individu- alnih in tipiziranih načrtih ekonomično in trdno naše podjetje v svojih tesarskih, mizarskih obratih z garanti- rano suhim, zdravim lesom IJUBLJAII. Parmova 45 JE KUNIČNO PREIZKUŠENA. UPORABLJA SE ZA NEGO LICA, PO BRITJU, ZA SONCENJE * Dobi se v vseh drogerijah in trgovskih poslovalnicah iz pitne vode se dobi ved no v „Klavnici" LJUBLJANA Mesarska cestai Telefon Številka 21-430 vam nudi v svojih poslovalnicah: • Poljanska cesta št. 19 • Ciril - Metodova ulica 11 • Trubarjeva ulica 48 • Slomškova ulica 14 • Brod na Savi, Tacen vedno svež kruh, pecivo in slaščice, vse to po dogovoru tudi dostavlja Proizvaja raznovrstne iz- delke v obliki Injekcij, tablet, dražejev, solucij, supozitoHJ, emulzij; tinktu- re In ekstrakte; biznnutove In živosrebrne soli, alka- loide ter farmaceutski In narkozni ater „. LJUBLJANA Celovika cesta 135 f Poslovalnice v Ljubljani Mariboru Celju Novem mestu Solkanu Postojni Krškem Uvozno in trgovsko podjetje za motorna vozila, avto gume, splošni In elektromaterial, avtomobilsko orodje In pribor dvokolesa in rezervne dele za dvokolesa Konsignacijska skladišča: za General Motors OM Italija, Bankes & Lovelace London Bosch Stuttgart, Hazet Nemčija MIchelin Francija, Pirelli Italija KDOR Siedi čas IN DENAR, KUPUJE PRI Delavci in uslužbenci, izkorisiife obročno nakupovanje blaga v naših poslovalnicah I TRGOVINA Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI NA DEBELO Odkupuje in prodaja vse vrstt, štajerskih, briških, istrskih, dolenjskih, in dalmatITtskih vin, žganja in ostale alkoholne LJUBLJANA, Toneta Cufarja 16 Telefon 20-307, 23-217 - Brzojavni naslov: Kartonaža Ljubljana PROIZVAJA II NUDI: ^ vsakovrstne kartonažne in papirne izdelke za embalažo in reprodukcijo, kot navadne zlož- ljive in okrogle škatle za industrijo, lekarniško embalažo, futerate za očala, mehke in trde cevke za tekstilno industrijo itd. PAPI RIA lOlFEKCIJA: >¦ toaletni papir, papirnati servieti, parafinirani Tončki za živila, zvitki za blagajne in računske stroje, registratorji, jasciklt itd, ttSIlA IISXARIA: ^ raznovrstna eksportna embalaža PoStnI predal 14 - TekočI rač. 6606-T-17 pri NB v LJubljani vse tekstilne surovine: bombaž, volno in umetna vlakna, bombažno In volneno prejo, prejo iz umetne svile, specialna prediva bombažne in volnene tkanine, bombažno In volneno trikotažo, svilene in polsvilene pletene izdelke tekstilno konfekcijo in druge tekstilne izdelke TELEFON: 22-173, a2-B92, ai-93S - POSTNI PREDAL 237 A - TELEGRAM: SLOVTEX v VSEH POSLOVALNICAH TRGOVSKEGA PODJETJA imate vellico izbiro kozmetičnega, toaletnega in dro- gerijskega blaga, sanitetnega materiala in fine galanterije Oeučite tat in fteftičajta. se. e lutünL potttaiU in u^o2nih cenak Prva tovarna v Jugoslaviji, ki je pričela s proizvodnjo nogavic „Perlon" Enkalon" in „Nylon" TOVARNA NOGAVIC • LJUBLJANA, SAVLJE 18 • TELEFON 20-784 Telefon 21-565 20-192 Brzojav; LIP Ljubljana Parketna ornamentna ploSča LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE nudi vsem potrošnikom po zmernih cenah sobno in kuhinjsko pohištvo, razne finalne izdelke, lesno galanterijo ter zaboje vseh vrst, Izdelujemo in polagamo lignolitni tlak in lignolitne ploščice za restavracije, hotele, trgovine, bolnice itd. v raznih barvah — kakor tudi vse vrste parketov In parketnih ornamentnih plošč LJUBLJANA Parmova 37 Državni obrtni mojster LJUBLJANA, Gosposvetska 1 TELEFON 21-275 poznana in uvedena s svojimi prvovislnimi izdelki % Kavini nadomestki: .Pioja' in ,Star-figova kava', ovseni tiž in ovseni kosmiči, specialni pšenični zdrob za dojenčke, pecilni prašek, vaniljev sladkor, pudingi: kakao in vaniljev, ,Acitron' - nadomestek za Untone, šumeča pijača, soda bikarbona X|ubljana, Šmartinska cesta SO TELEFON 20-356 IN 21-072 ¦ BRZOJAVI: KOLINSKA TOVARNA TRIKOTAŽNEGA PERILA LJUBLJANA, Zaloška 141 POSTNI PREDAL 59, j TELEFON 20-550, 20-505I USNJENI IZDELKI LJUBLJANA, Celovška 14 Čopova ulica 30 - trgovina vam nudi po najugodnejših dnevnih cenah en gros in en detail svoje Izdelke: razne damske torbice, aktovke, kovčke, nahrbtnike, krušne torbice, šolske torbice. Ustnice, denarnice, razne etulje In drugo j URA Di^ŽAVNI OBRTNI OBRAT PREŠERNOV TRG 1 S SVOJO ZLATARSKO DELAVNICO ZLATAR ČOPOVA 24 v LJUBLJANI Izvršuje strokovna popravila ur, zlatarskih predmetov In Izdelujemo nove Izdelke Na zalogi Imamo vedno budilke In zidne ure Se priporočamo UUBLIANA, Celovška cesta 811 Priporočamo se za nakup vsega ipecen/skego blaga v naSih lepo in higienično urejenih poslovalnicah Nainižie cene, vljudna in solidna posireibal Dostavljamo na dom PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ KEMIČNIH PROIZVODOV 6E0GBAD, GOSPODAR JOVÄNOVA 35 Telefon 20-219 in 20-229 / Teleprinter št. 01-125 Telegrafski naslov: Hempro Beograd Predstavništvo m Slovenijo LJUBLJANA, PARMOVA 33 Telefon 23-171, Interni 06 I Z V A 2 A M O ; kavstično In amoniačno sodo, modro galico, c nkov cksid, litopon, kalcijev kar- bid, glicerin, ravno In drugo steklo, polivlnll- klorld Izdelke, vžigalice, celulozo ter vse druge proizvode kemične Industrije jugoslov. Izvora. UVAŽAMO: vse vrste maščob, avto gume, surovo gumo, smole In voske, derivate katrana In premoga, imetna gnojila In sredstva za zaščito rastlin, anlllnslte barve ter druge kemikall|e za kemično, tekstilno, usnjarsko Industrijo Itd. Večletne likušnje v uvozni In Izvozni trgovini, omrežje naših predstavništev v Inoyemstvu ter v vseh republikah FLRJ so vam zagotovilo, da bomo vaše naloge Izvršili hitro, poceni In v vaše zadovoljst' o. TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE TELEFON STEV. 20-634 LJUBLJANA, MARIBORSKA 4 TRG. AGEHTURA ZA IZVOZ IK UVOZ UUBIJ1IHA,BEEIHOVIIOVA14 Tel. 23-915 - BnojavI Siovimpex Bančni računi 601-T-e9 IZVOZ: kovine, rude, stroji, tehnični material, orodje, kemikalije, premog, gradbeni material, usnje, bombažne tkanine UVOZ: kovine, rude, stroji, električni material, orodje, kemikalije, special, gradb. material, kože, strojila, tekstilne preje Ljubljana, Cankarjeva 3 D al mati nova 13 Trgovina z ra- dijskimi aparati in radijskimi potrebščinami gramofoni in gramofonskimi ploščami po najnižjih cenah Na drobno in na debelo Priporočamo se za nakup TOVARNA TEKSTILNIH IN USNJARSKIH POMOŽNIH SREDSTEV LJ u B LJ A N A, Zaloška M Brzojavni naslov: TEOL Ljubljana Tel.: centrala 20 051, direktor 20-642, komerc. 23-108 PROIZVAJA: Za tekstilno industrijo: Sredstva za pranje, izkuhavanje in detaširanje Sredstva za barvanje, cgaliziranje in avlviranje Sredstva va apretiranje in impregniranje Sredstva za maSčenje in valjkanje Sredstva za omakanje Sredstva za mazinje tekalnih obro; kov In Cotton strojev Za usnjarsko industrijo: Sredstva za maščenje usnja Sredstva za mehčanje usnja Za kovinsko industrijo: Antikorotično vrtalno olje Po želji odjemalcev dostavljamo podrobna navodila za uporabo, naš strokovni kader pa opravlja uvajanje izdelkov ali poskuse v laboratoriju STAVBENO MIZARSTVO Ljubljana, Slomškova ulica 16 Poštni predal 302, tek. rač. 606 T-15 Izvršujemo po naročilu stavbena mizarska dela vrata in okna z roleta- mi in drvonitkami itd. j Telefon št.: 20-482 21-7d2 20-335 Proizvodnjo bomo pocenili z racionalnim izkoriščanjem in predelavo industrijskih odpadkov: železa, litine, barvastih kovin, vseh vrst ODPAD podjetje za promet z odpadki LJUBLJANA, PARMOVA 33 Telefon 22-664, 21-732 papirnih, tekstilnih odpadkov, kosti ter gume In ste k le- nih črepi n j Itd. Oddajte jih naši najbližji podruž- nici, poslovalnici ali skladišču, ki so po vseh večjih krajih Slovenije SIROJND KOVINSKO IHDUSIIIIJSKO PODJETJE Ljubljana, Vižmarje 170, Teuitn si. 21-50,27 sz NUDI: krilne črpalke, dvojno-delujoče (št. 3), pralne stroje na električni pogon, ročne gospo linjske brzoparilnike, cisterne za tekoča goriva vseh velikosti, betonske brzomešalce vsebine 150 in 250 litrov, lesne in kovinske vijake, železne In me- deninaste. 1Z D E LU J E :.,! n d u s t r 11 s k e opreme po ničrtih, tračne In polžne trans- formatorje, tovorna dvigala - elevatorje, ierjave in žerjavove proge, prekucne In jamske vagonete, odlitke sive litine po del h. IZVRŠUJE: popravila kmetijskih strojev — obdelovalnih strojev, manjših turbin, rezkarska in skoblarska dela itd. Vsi naši Izdelki so priznano kvalitetni 1 IZDAJA V svojih MLADINSKA KNJIGA slikanice za otroke, knjige za pionirje in mladino ter revije : Ciciban, Pionir, Mla- da pota, Grlico in tednika Pionirski list in IVliadino papirnicah in knjigarnah vas postreže s knjigami, revijami ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami LJUBLJANA Titova cesta 1a/IV. Pošt. pr. 36 —Tel. 21-1C9, 21-03 .poslovalnice v Ljubljani knjigarna 23-5^6, papirnici 2!-:97, 20-583 Proizvajamo Kostni klej Kožni klej Prečiščeno želatino Tehnično želatino Kostno mast Kožno mast Tekoči klej Kostno moko Kostni pepel Roženo moko TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA — PRŽANJ PoStnl predal 376, tel. QS-SOS, 23.214, 23-215 I zdelujemo: VF telefonske naprave za tele- fonijo in merjenje po daljnovodih In že obstoječih telefonskih In tele- grafskih napravah radio sprejemnike radio material Tekoei ra&un NB LJubljana - Št. Vid 607-T-4 Zastopstvo : Beograd, Bulevar revolucije 72-74 p. f. 919, telefon 44-416 Ma izbiro kvalitetna bela in rdeča vina, odprta ali v steklenicah v originalni izvozni opremi iz Stalna razstava, prodaja in sprejemanje naročil v novi trgovini Ljubljana - Cankarjeva ul. 6, telefon 20-209 SKLADIŠČA: TRBOVLJE, LOGATEC, GROSUPLJE IN KLET ORMOŽ Exchange: „Krohika", Ljubljana, Mestni trg 27/111. - Yugoslavia THE CHRONICLE LA CHRONIQUE CHRONIK The Review for Slovene Local History Year I. No. 2. Appears annualy three times Revue d'hisloire locale slovene LJUBLJANA 1953 Année I. No. 2. Parait trois fois par an Zeitschrift für Lokalgeschichte Sloweniens Jahrgang I. Nr. 2. Erscheint dreimal jährlich Resumes: Zusammenfassungen: S u m m a r ! e s : The Social CondÜ'ons of The Workers at Kropa, Kamna Gorica and Železniki towards the End of the i?th Century (p. 81) Les conditions sociales des ou.riers a Kropa, a Kamna gorica et a Železniki ve.'s la fin du XlXe siede. — Die sozialen Verhältnisse dar Ar- beiter in Kropa, Kamna gorica und Železniki gegen Ende des XIX. Jahrhunderts. Dr. Rudi Kyovsky Slovenia the industrialization started in the middle of the 19th century, Its consequences however, for the working class were here the same as elsewhere. The author gives first the des- cription of the horrible living and working condi- tions of the workers in Ljubljana. In the second part he goes over to the descripüon of the life and work of the nail — makers at Kropa, Kamna Gorica, and Železniki (in the Upper Carniola). The iron manufacture has an old tradition in this area. Simultaneously with the construction of the railway — lines after the second half of the 19th century, large iron — v/orks have been built at ^ Jesenice, Javornik, Skedenj, and elsewhere. Thro- ugh these the small enterprises were condemned to get ruined. These succeeded to get modernized only with great difficulty in the beginning of the 19th century, but they were nevertheless later forced to limit their production to the recasting of iron. The water was the only driving power used. The workers worked under horrible working and living conditions here. Women and children were forced to work in order to survive. The income was much too small for the maintenance, especially if one takes in consideration that these! nail — makers had very large families with many children. Furthermore the so called truck-system was used by the employers, so that frequently the worker received no money paid out of his salary. The lodgings were unhealthy, moist, with wooden walls not giving protection against the wind and rain. It is easy to understand that the mortality was great. Morewer the workers \vere addict to alcohol, and that still worsened the si- tuation. The workers, however, became by and by conscious of their situation. In 1882 the newspa- per „Ljudski glas" (The People's Voice) published a letter of the nail — makers which describes the intolerable situalion and misery of the nail — makers of Kropa, Kamna Gorica, and Železniki. Under the influence of the movement of workers of Ljubljana the workers in Kropa started to strike in the year 1883. The strike was caused by the purely economic reasons. Unfortunately the issue of this strike is not known. In 1885 the nail — makers addressed again — this time their em- ployers — asking them to eliminate the night —¦ work and to regulate the working hours. The Slovene bourgeoisie was well informed in that time of these conditions, but it remained silent. Thus the workers could depend only on themsel- ves. They could expect better times only when the movement of the Slovene workers united all the workers in Slovenia and led them into the struggle for their economic and political liberation. The Rebellion in Bela Krajina (p. 90) La Bela Krajina dans la résistence. — Der Auf- stand in Bela Krajina. Janko Jarc The formation of the Liberation Front of the Slovene nation on April 27th, 1941, gave a signal to the Bela Krajina as well as to other parts of Slovenia to start to organize the armed resistance against the occupator. This work was done by the members of the Communist Party in Crnomlje, Metlika, Semič, Gradac, and other villages. The organization of the resistance movement in the Bela Krajina was entrusted to the member of the Central Committee Tone Šušteršič (his undergro- und name: Tine Železnik). The committees of . the Liberation Front were formed in all larger pla- ces as well as in the country, so that in the sum- mer and autumn 1941 almost every village has had its own terrain committee. Two underground printing establishments were working near Gradac and Crnomlje publishing propaganda literature. The known members of the Communist Party went, undeigipund quite'early, lit this period of prepa- ration a lively collection of arms and explosives has taken place. The young people Were making .propsrations for their departure into the forests. The headquarters of the Slovene partisan units in Ljubljana issued on July 16th, 1941, a command, calling to the resistance against the occupator. In this time in Bela Krafina started to be formed the first, half underground groups, making smaller military actions during the night. The main pur- pose of these groups was to collect weapons, to get trained in the use of these weapons and in the attacks on the enemy and on the Important military objects, above all ihe railv/ay — lines. In that way the group from Semič has e. g. da- maged during the night from July 31st to August 1st the railway — line Trieste — Karlovac, Other groups were very active, too. These attacks on the railway — lines can be considered mostly as exercises, they were nevertheless a very success- ful propaganda among the people. The Liberation Front planned to get into the forests the first unit of armed fighters. The departure ought to have taken place after the important action against the railway — line, v/hich planned to be made simul- taneously by several groups. Because of the unexpected reinforcements of ihe enemy ,the at- tack could only parily succeed. After this attack the first group of the fighters went to a camp that was selected near Miklarje (see ihe sketch). The ' work in the carnp consisted mainly in the training in ihe weapons and in the political education. In the first action made from this camp 260 kg of explosives were taken from the mine of Kanižarica. The Italians were furious. Their com- mand issued severe orders to prevent similar actions in the future. In this time the number of the members of other groups has been enlarged. On September 1st, the group from Metlika blew up ihe railway — line near Metlika. The occupator was still more than by this explosion enraged by the attack near Griblje, on September 6th, 1941. Dia Burgen und Schlosser Im Territoriurifi von Loka (p. 97) The Castles in ihe Surroundings of Škofja Loka. — Les chateaux sur le ierritoire de Škofja Lo|i,a. Dr. Pavle Blaznik Die Entstehung der Herrschaft Loka (Lack) ist darauf zurückzuführen, dass Kaiser Otto im Jahre 973 derti. Bischofssitze Freisingen unier Bischof Abraham ausser dem ganzen Tale von Sora (Zaier) auch grösstenteils das Poljana-Tai und das Sora- Feld schenkte. Bald rundeten die Bischöfe ihren Besitz ab, indem sie ihn gegen Norden bis zur Sava und bis Lipnica, Im Süden aber bis Gosteče durch Neuerwerbe ausdehnten. Kleinere Besitz- veränderungen kamen zwar noch vor, im Allge- meinen aber bestand die Herrschaft in diesem Umfange bis zum Uebergaig ins Staatseigentum (1803). Das Verwaliungszenirum der Herischaft befand sich im Schlosse Loka, wo der Pfleger als Stellvertreter des Freisinger Grundherrn seinen Sitz hatte. Die Herrschaft hatte als Nachbaren: östlich die Andechser (Sitz Kamnik-Stein), süd- lich die Spanheimer (Sitz Ljubljana) und ihre Mi- nisterialen in Coricane (Görtschach), Jetrbenk (Hertenberg), Polhov Gradec (Biliichgrätz) und Sora; gegen Westen war die Herrschaft durch umfangreiche Wäldnisse von der Herrschaft Tol- mein getrennt. Am empfindlichsten war die nord- östliche Grenze, wo sich der Besitz der Orten- burger tief in den Freisinger Besitz einschnitt, was zu Zwistigkeiten führte, die bis ins 13. Jahr- hundert fortdauerten. Für die Herrschaft Loka ist es kennzeichnend, dass es im Tale Sora und Poljana keine Feudalsitze gab, da hier der Besitz der Bischöfe konzentriert und fast unanbetastet blieb. Es werden nur einige Burgsiätten und aus den Türkenzeiten stammenden Tabore, sowie der Hof Šefert erwähnt. Dagegen ging das Territorium um Besnica und das Sora-Feld teilweise verloren. So gab es in dieser Gegend mehrere Schlösser: es werden der Turm in Ober - Besnica, der Hof Kučna in Rakovica, das alte Schloss unterm Lubnik, weiter Puštal (Burgstall) bei Škofja Loka, Stara Loka (Altenlack) und Ehrenau erwähnt. (Siehe Valvasors Abbildung, die das Schloss kurz nach seiner Entstehung darstellt!). Aus älteren Zeiten stammt das Schloss Schrottenthurn unter der Šmar- jeina gora. Die SeidenmsRufaktüren in Ljubljana im 18. Jahrh'undeit (p. 103) Les manufactures de soie a Ljubljana (XVllle siecle). — The Silk Manufacturing at Ljubljana (18th Century). Jože Sorn Als erster Seidenmanufakturunternehmer in Ljubljana, wird Pierre Toussant Tabouret (geb. in Nancy, Ankunft aus Venedig nach Ljubljana ung. 1715) genannt, der von Beruf eigentlich Perrücken- macher war. Um das Jahr 1725 begann er auf einer kleinen Anzahl von Webstühlen Seiden- strümpfe zu erzeugen, irsi im Jahre 1730 glückte es ihm, ein privjrtives Privilegium auf 15 Jahre zu erlangen, das ihm zu seinem Aufschwünge ver- half. — Im Sommer 1731 legte er am Schlossberg eine Maulbeerplantage an, die jedoch schon im Herbst von den Mitgliedern der Fleischhacker- zunft und andern, die bis dahin hier ihre Weide gehabt hatten, vernichtet wurde. Dies leitete Tabourets wirtschaftlichen Untergang ein. Seit dem Jahre 1735 v/ar er nicht mehr im Stande, Seiden- strümpfe zu erzeugen. Dies ist andererseits auch einer starken Konkurrenz zuzuschreiben. Zwei Landsmänner, die Kaufleute Jernej Čebul und Ludvik Anton Reja — gründeten im Jahre 1729 ein Unternehmen zur Erzeugung von Seidenwaren, das seit dem Jahre 1731 von Čebul allein fortge- luhff würde. Seinem Unlernelimen wird det Höhe- punkt im Jahrzehnte 1738—48 zugeschrieben, nach- dem er fein Privilegium erhalten und in seinem Unternehmen 26 Webstühle für Seidenwirkwaren und 4 Webstühle für Seidenstrümpfe in Bewegung gesetzt hatte. Er be'sehäftiigte ung. 120 Ai-beiter in vier Abteilungen: Inkanatorium, Filatorium, We- berei und Färberei. Die wirtschaftliche und So- ziale Lage der Arbeiter kann infolcie mangelhafter Angaben nicht ausführlich und halbwegs befriedi- gend dargestellt werden. Auch dieses Unternehmen unterlag der Konkurrenz (Wien, Venedig), weiters machte sich die wirtschaftliche Krisis der Zeiten Maria Theresias bemerkbar. Čebul geriet in Schul- den, die ihn im Jahre 1754 stürzten. Volle 20 Jahre tauchte kein nennenswerter Manufakturist mehr auf. Die Kontinuität wurde bloss durch Jurij Zanetti und durch Jožef .Harmann aufrecht erhalten. (Ersterer hatte die Webstühle aus der verfallenen Seidenweberei Cebul's über- ncmmen.) Beide Unternehmer v/irk'.en mit wenigen Webstühlen hauptsächlich seit dem Jahre 1755, hielten jedoch nicht mehr als zehn Jahre aus. Diesen beiden folgte im Jahre 1775 Andrej Cerar, bzw. dessen Witwe Frančiška, ursprünglich mit 5 und später mit 11 Webstühlen. Im Frühjahr 1792 v/urde diese Manufaktur an Gašper Kos verpachtet, um im folgenden Winter von Jožef KepfmüMer in Pacht genommen zu werden. Um das Jahr 1788 konkurrierte dieses Unternehmen mit der etwas schwächeren Seidenproduktion des Karl Bononi. Der Krisis, die den Kriegen mit Frankreich folgte, unterlagen auch diese Unternehmen in den Jahren 1793 und 1800. La signification de i'intronisailon des vaT- vodes de Carinthie dans l'histoire slovene ei ses problemes (p. 111) The Significance of the Investiture of the Ca- rinthian Dukes in the Slovene History and its Problemes. — Die Bedeutung der Kärtner Herzogs- einsetzung in der slovenischen Geschichte und ihre Probleme. Bogo Grafenauer II y a quelques mois, un livre de Bogo Grafe- nauer contenant plus de 600 pages a paru sur la question, indiquée ci-dessus- Le livre méme con- tient 40 pages de résumé en langue allemande. Suivant le souhait de la redaction de la „Kronika", l'auteur lui-méme a écrit un court rapport pour rratre revue en n'y donnant que quelques résul- tats principaux de son oeuvre, solide et étendue qui, en effet, renferme toute l'ancienne histoire économique et sociale du peuple slovene. En tenant compte de la vaste étendue de la matiere et du fait que son rapport méme n'est qu'un court résumé de son livre, il nous est impossible de donner un raccourci de ce rapport. II y traite la cérémonie de I'intronisation des voTvodes de Carinthie qui eut lieu, pour la derniere fois, en 1414, ftt qui i-eprésfefttft, dahs soh ®i-sef»ee, Id-^ restes de l'epoque de la principauté indépen- dante des Slovenes de Carinthie, la cérémonie qui, au fond, a ses analogies chez d'autres peu- ples de l'epoque préféodale. L'un des résultats principaux et des plus fermes de l'étude de Grafenauer, c'est sans doute son analyse des sources hisioriques qui constate la suite et les liens réciproques des rapports sur I'intronisation des voivodes de Carinthie. Toutefois, les données les plus anciennes sur cette cérémonie en tant qu'on peut les reconstruire, démontrent déja un groupe socialement restreint d'électeurs compé- tents. La forme de cette cérémonie, dans laqcielle on la connait, présente, au fond, le changement de la forme originale sous ['influence du contact de la Carinthie avec les Francs. Meme la question de „kosezi" (électeurs compétenfs pour l'élection d'un voivode de Carinthie) est, dans l'étude de Grafenauer, largement traiiée et finit par l'hy- pothese qu'ii s'y agit de „druziniki"' du prince de Carinthie- La Redaction. Sfreifzüge durch die Brkini (p. 119) The Impressions from Brkini. — Tableaux de Brkini, Brkini und Turismus. — Brkini and Turism. — Les Brkkii et le tourisme. J; s Geschichtliches aus der Brkini — Gegend (einsti- ges Landgericht Novi grad — Nauhaus) (p. 120) Some Impressions from the History of Brkini. — Quelques dates historiques sur les Brkini. Dr. Sergij Vilfan Die slovenische Gegend Brkini bildet den nordöstlichsten Teil Istriens. Ihren grössten Teil umfasste jahrhundertelang das Landgericht Novi grad — Neuhaus. Ihre Geschichte bis zur Besitz- nahme durch Venedig wird in vorliegenden Auf- satze nur kurz erwähnt. Auf Grund archivalischer Quellen wird vorwiegend ihre Geschichte vom 15. bis zum 17. Jahrhundert insbesondere mit Hinsicht auf Grundherrschaften und Untertanenverhältnisse erörtet. Nachdem Venedig zu Ende des Mittel- alters diese Gegend durch einige Jahrzehnte in Besitz gehabt hatte, wurde sie in den ersten Jahren der maximilianischen Kriege gegen diese Republik durch den österreichischen Herrscher endgültig erobert. Pirchegger betrachtet das Landgericht als fast geschlossene Grundherrschaft. Allerdings aber sind schon 1465 20 Huben erwiesen, (S. 124/1) die Eigentum von Triester Familien waren und durch Venedig beschlagnahmt wurden; in der Zeit der Besitznahme durch Oesterreich waren 56 Huben (S- 124,2) Eigentum von Bürgern aus Koper (Gaf- fers, Capodistria). In beiden Fällen wurden nur die diasbezügiiciisn Herrschaften beschrieben, was weitere private .Grundherrschaften vermuten lässt. 1576 hat das Landgericht nur 21 eigene Untertanen, während uns der vollkommene Ueber- blick vom Jahre 1676 (siehe die Karte auf S. 127) die Zerstückelung der Grundherrschaften in vollem Umfange darstellt. Für die Unterlanenverhältnisse in dieser Ge- gend ist es kennzeichnend, dass nicht nur die grundherrschafilichen Abgaben, sondern auch die landgerichtlichen Gebühren äusserst hoch waren, was bei ungenügender Kenntnis dieser Verhält- nisse dazu führt, die letzteren als Grundherr- schaftliche Abgaben zu betrachten. Die Höhe all dieser Leistungen bewirkte eine Insolvenz der dortigen Bauern bezüglich landschaftlicher Steu- ern. Kennzeichnend ist weiter für dieses Land- gericht und wahrscheinlich für alle westsloweni- schen Gegenden, das die Grundherrschaft keine Patrimonialgerichtsbarkeit besass, sondern auch zi- vilrechtliche und insbesondere grudbesitzrecht- liehe Angelegenheiten vor dem Landgericht und seinen Beisitzern - Županen verhandelt wurden. Es wird weiter über die Entstehung neuer Feudalsitze, über Verödung der Huben im Aus- gange des Mittelalters und über spätere agrari- sche Hiperpopulation sowie mit ihr verbundene Hubenzerstückelung und Entstehung von Unter- sassen (podružniki) gesprochenf Sireilige Ortsrsamen im Tolmslner Urbariijm vom Jahre 1377 (p. 130) The disputed Piace Names in the Hand-Register for Tolmin from the Year 1377. — Les denomina- tions contestables de lieux dans le cada'stre de Tolmin de 1377. Andrej Savli Le déveioppemetti de la population du Prekmarje (p. 131) The Increase of the Population in Prekmurje. — Statistisches über die Entwicklung der Bevölke- rung von Prekmurje. Dragica Cerny Le Prekmurje (Prekmourié) äux confins de la Heng rie, c'est la parile Nord-Est de la Slovénie. II est caractérisé par sa situation basse avec une forte production agrairo; au point de vue histo- rique, il était longtemps séparé de la Slovénie par des frontieres politiques, au dela desquelles le regime féodal a créé de puissantes grandes propriétés. C'est pourquoi les matériaux statisti- ques sur les recensements de ses habitants n'ont pas été traités ensemble avec ceux qui concer- nent les autres contrées de la Slovénie. C'est pour cela aussi que le present article est con- sacré au traitement special de la inatiere sta- tistique sur la population du Prekmurje. Les ré- sultats principaux en sont les suivants: une aug- mentation se vérifie jusqu'en 1880 environ, puis, apres une periode de stagnation (jusqu'a 1921) une décroissance graduelle se manifeste dont les causes sont de fortes emigrations de cette contrée densement peuplée. A coniribüüon io ihe Slovene Cultural Activity at Bari during ihe War for the National Liberation (p. 138) Une contribution a I'hisfoire de l'activité cultu- relle slovene au temps de la résistence a Bari (Italie). — Beitrag zur Geschichte der slovenischen kulturellen Betätigung in Bari. Dr. R. K. The Archives narrate (p. 139) Les Archives racontent Die Archive erzählen The News from Museums (p. 140) Nouvelles de musées Nachrichten aus Museen From our Reviews (p. 145) Revue de nos revues Aus unseren Zeitschriften From our Places (p. 147) De nos local ités Aus unseren Orten New books about Local History (p. 150) Oeuvres sur I'histoire locale Lokalgeschichtliche Neuerscheinungen The picture on the cover: Škofja Loka about the year 1649 (M. Merian) illustration d'enveloppe: Škofja Loka en 1649 environ (M. Merian) Umschlagsbild: Škofja Loka urri das Jahr 1649 (M. Merian) Priloga povzetkov za Kroniko i./2. 1953. Izdaja Zgodovinsko društvo za Slovenijo - Sekcija za krajevno zgodovino (predstavnik Jože Šorn). Odgovorni urednik Zvone Miklavič. — Tisk Tiskarne Na.'odne banke v Ljubljani, Lepodvorska ul. 23 (predstavnik Krušnik Slavko). Telefon Grosuplje 13 livrSuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela Od svoje ustanovitve leta 1946 dalje gradi: tovarne, zdravstvene, socialne in prosvetne ustanove, suhokrajin- ski vodovod, kmetij- sko - gospodarske in druge važne objekte Od skromnih začetkov se je razvilo v moderno opremljeno gradbeno podjetje z veliko kapaciteto