SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NKODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK - 14-dnevnik, cena $ 2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER STEPHANIE JAKOV AC slikarko naivnega slikarstva Stephanie Jakovac seje rodila hrvaškim staršem, ki so se priselili na Jesenice, ko je bila še majhna deklica. Stephani pravi, daje njena domovina Slovenija in slovenski jezik njen materinski jezik, saj je z njim odrasla. Stephanie se bo s svojimi slikarskimi deli pridružila ostalim avstralskim Slovencem, ki bodo naslednje leto razstavljali v Sloveniji. Spisek ničnih uspehov, nagrad in razstav je tako dolg, da hi ga komaj spravili na dve strani našega časnika, zato o Stephanie le 'na kratko ' na 3. in 10. strani. ENGLISH PAGES 10 and 11 for the whole family V TEJ ŠTEVILKI — Iz dnevnika urednice Zanimivo kajne... str. 2 — Pismo: Sloveniji za rojstni dan str .3 — To in ono iz Slovenije str. 4 — Vino, vino, vino str. 5 — Po svetu Zapisali so še v... str. 6 — Dvajset let slovenskega programa na SBS radiu s ti". 7 — Obvestila, oglasi, tečajna lista str. 8 — Še je čas, da certi- fikate zaupate Krekovi družbi str .9 — Stephanie Jakovac Naive stail painter str. !0 — English Page 11 Ob četrti obletnici slovenske državnosti vsem slovenskim rojakom iskrene čestitke. Dušan Laiovic Častni konzul RS za Novo Zelandijo Alfred Breznik Častni konzul RS za Avstralijo POZDRAVLJENA SLOVENIJA! VSE NAJBOLJŠE ZA TVOJ ROJSTNI DAN! Umetniško sliko Stephanie Jakovac "Sunflowers of my home" posvečamo četrti obletnici slovenske države V£EM SLOVENCEM ČESTITAMO DAN SLQVENSKE DRŽAVNOSTI Veleposlaništvo RS Canberra PA SE OB OBLETNICI SLOVENSKE DRŽAVE SE MALO NASMEJMO... Slovenci pišejo kraljici! Povzeto iz tržaške MLADIKE Spoštovano veličanstvo, draga Betka II., ne zamerite, če vas Slovenci, ki se Vam drznemo pisati, takole imenujemo, kakor če bi bili z vami krave pasli. Toda kaj hočete, veličanstvo: kako ne bi iz branja časopisov sočustvovali z vašo usocfo, ko pa vam je krona, ki jo nosite na glavi, težja, kakor če bi si poveznili kotel za žganjekuho? Saj je v vaši hiši ena sama žalost: zdaj slikajo vašo snaho Diano na°o na plaži, zdaj prestrežejo kakšno telefonsko svinjarjenje n/enega moža. zdaj hoče kakšen časopis republiko namesto kraljevine. Ena sama žalost, res, da Bos pomagaj. In kako bi iz sočutnih slovenskih src ne prišla spontano domača, prisrčna, sosedska "Betka" namesto mrzle uradne "Elizabete"? Saj navsezadnje za Slovence Angleži niste na luni: mi smo prevajali vašega Shakespeara, vi pa ste nam 1945 vrnili nekaj vlakov domobrancev, sodelovanje je bilo v obojestransko spoznavanje in korist. LJUBLJANA PREŠERNOV SPOMENIK 5.JUNTJ 1995 "Ko to kaže ko to laže, Srbija je mala" loto DENIS SARK IZ DNEVNIKA Stanke Gregorič UREDNICE Toda zakaj Vam pišemo, veličanstvo Betka II.? Glejte. Slovence je. posebno ob spominu na tiste stike 1945, obšla množična ljubezen do vse°a angleškega. Vi bi se zjokali od veselja, srce bi vam delalo tika-taka, ko bi se sprehodili po Sloveniji. V zamejstvu na primer Slovenec, ki hoče veljati za nekaj boljšega, pošilja svoje otroke v Internationa/ School, v Sloveniji pa ni, da bi človek sovoril. Obrnite se kamor koli, pa boste povsod videli ^Engeneering. Energoinvest, Inferiority Machine, Servus complexity in podobno. Ko da celo drevesa v Tivoliju rastejo iz angleščine! Slovenci bodo kmalu hodili in spali po angleško. Zato naš predlog, veličanstvo: zakaj bi ostali pri sicer hvalevredni, a polovičarski jezikovni akciji? Zakaj naj bi Slovenci po angleško samo hodili in spali?Zakaj si ne bi želeli še tesnejse zveze z vami? Recimo kakor Kanada, ki je sicer neodvisna, da ne more biti bolj, a je vaš dominion. Sprejmite Slovenijo kot vaš dominion, veličanstvo! Mi bi se recimo počutili v kakšnem Sussexu doma kakor na Dolenjskem. Vi pa doma na Dolenjskem kakor v Sussexu! Skupno znamko - vaš nežni obrazek - bi imeli na pismih, skupno hodili na medveda v Kočevski Rog... God save the Queen! Skupina angleško čutečih Slovencev NAJ BOG OHRAN^NAŠO SLOVENSKO DRŽAVO Vaša Stanka V ponedeljek, 5. junija 1995 je Ljubljano obiskal orkester Fejata Sejdiča, ciganskega mojstra trobente iz južne Srbije, ki je pred Prešernovim spomenikom ob Tromostovju zaigral tudi tisto: "Ko to kaže, ko to laže, Srbijg je mala "...septembra pa bo menda še enkrat nastopil skupaj s Sabanom Bajramovičem, ki naj bi ob tej priložnosti na oder prijanal na belem konju...Koncert Fejada Sejdiča si je v Križankah ogledal predsednik državnega zbora Slovenije Jožef Skolč...Teduvk Mladina (iz katerega povzemamo novico) je vse skupaj predstavil pod rubriko "Manipulator" in pod naslovom "Začetek ciganskega poletja"... Iz ljubljanskega DELA TELEFAKS: 5SS026 ZVEZNI ZAVOD ZA MERE M HEMEWTE KOVINE BEOGRAD KONTROLA MERIL W PLEMENITIH KOVIN UUSUANA, GRUDNOVO NABREŽJE 17 210 722 210744] Na 429. strani zadnjega telefonskega imenika za Ljubljano je pod črko Z objavljena tudi telefonska številka Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine Beograd. Pa naj še kdo reče. da Slovenija ni več v Jugoslaviji. za praznovanj o BO. obtelnk» osvobodit™ ln unogo ned VABILO V počastitev 50. obletnico zmage nad nnciiafizmom in oavoboditvo Izole, Kbpia in Pirana \%s vabimo na slovesnost, ki bo v soboto, as. aprila 1988 ob 17. uri na Ulovom trgu v Kopru Spomniji bo bomo taticlh ln častnih trenutkov Iz NOB ter ponevno pritrdili zgodovinskomu pomenu no tazkin in cestnin trenutkov iz NOB ter por.cvno pritrdil! zgcdcvtr svetovnega In tudi natega slovenskega in istrakoçg n3cllSiz-.~e.-_ Predsednik Aurelio lud Zanimivo povabilo župana Aurelia Jurija na 80. obletnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom... STEPHANIE JAKOV AC, slovenska slikarka iz NSW je leta 1993 obiskala Slovenijo. 'To je bil moj pivi obisk po odhodu in moram priznati, da je bilo nepozabno. Po povratku sem še kar precej dolgo bila pod čudovitim vtisom Slovenije in njenih lepot, tako, da sem ji morala napisati 'ljubezensko pismo', pravzaprav so bili to moji občutki..." nam piše Stepnanie, mi pa njeno "ljubezensko pismo" posvečamo Sloveniji, ob četrti obletnici njene samostojnosti... SLOVENIJI ZA ROJSTNI DAN 25. JUNIJ Slovenija dvajset let je minilo odkar sem te zadnjič dotaknila, odkar sem te objemala s svojim širokim pogledom in globoko zajemala sveži zrak tvojih gozdov in gora, odkar sem čutila toplino tvoje prsti in uživala ob vonju cvetlic, ki me je vedno znova mamil in zadovoljeval. Sedaj sem vzhičena in ekstatična. Solze so napolnile moje oči, ko sem že z druge strani prepoznala obrise in barve ljubih planm, nestrpno sem drvela skozi tunel Karavank, da bi te čim prej zagledala in objela ter poljubila. Sama sem in komaj verjamem, da sem v tvojem naročju. Čutim se varno in zamaknjeno. Tako sem te pogrešala. Celih dvajset let si mi bila v mislih in v čudovitem spominu. Dan za dnem sem te želela. Risala sem te v mislih, objemala sem te in sanjala. Sedaj pa te čutim pod stopali, diham tvoj sveži zrak in vonjam tvoj sladek duh, ki me opaja. Noč se približuje a ne želim si spanja, ker vem, da mi ni potrebno sanjati. Tu si - tu sem. Čisto sami sva. Vem, da me čutiš, in da sprejemaš moj pozdrav. Zdi se mi, da te nisem nikoli zapustila. Stara hiška je še tu. Zapuščena in na pol odprta. Nihče več ni užival svojega otroštva v njej. Vrata so odprta in majhna okna so brez stekla. Temno je notri in zaudarja po starini. Saj m čudno. Sosed je še isti. Kot da se ni poštami. Stara češnja je še tu in pot na hrib, kjer sem z mamo nabirala gobe. Kar se da počasneje nadaljujem mimo cerkve vse do šole. Slišim glasove otrok in zdi se mi, da bom koga prepoznala. Soba in šolske mize so še iste. Iščem risbo na zidu, mogoče bom zapazila svoje ime. Vse je tu. Celo učitelj risanja me je prepoznal in me toplo sprejel. Vse si ohranila, kot da niso vsa ta leta vmes minila. Čudovita si. Polja in travniki so polni čebel, ki marljivo brenčijo in se opajajo s sladkostjo cvetja. Občudujem te in želim si, da te ne bi več zapustila. Stari kozolec je še tu, kjer sem sprejela moj prvi poljub. Hvala ti za te spomine. Rada bi ti nekaj darovala ze v prvem trenutku. Nič več ne razmišljam. Nič več ne sanjarim, ¿daj je to resnica. Zrem ti v oči. Izžarevaš toplino m ljubezen. Čudovito se počutim. Segaš v globino moje duše, čeprav se tega ne zavedaš. Kot z zajemalko zajemaš ljubezen in sladkost iz mene. Ne upiram se. Vem da te ljubim in ti veš, le predaleč si od mene, da bi skupaj čutili toplino in strast ljubezni. Samo še lep spomin je ostal. Še čutim tvoj trden objem. Še nosim v spominu vonj tvoje sape. Spominjam se globine tvojih oči. V sanjah te še vidim jasno kako me gledaš, in kako se najin duh veže v nerazvezljiv vozel. Globoko vzdihnem, zaprem oči, da te še enkrat objamem. Življenje gre dalje... Proslava slovenske državnosti bo - ne bo? Izgleda, da se današnjim vladajočim v Sloveniji zatakne pri denarju prav ob vsakoletni proslavitvi slovenske državnosti. Kot da jim do tega ni. Koliko milijonov je bilo porabljenih za proslavitev 50. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom? Marsikaj si tudi privoščijo na mnogih drugih področjih delovanja vlade, parlamenta in državne uprave (ta teden pa je, novinarji se sprašujejo:Bog ve zakaj? odpotovala celotna ekipa z ministrstva za notranje zadeve na enotedenski "obisk" v ZDA). Iz Slovenije ie slišati tudi, da diplomatska predstavništva v tujini ne bodo mogla pripraviti niti običajnih diplomatskih sprejemov ob dnevu državnosti. Govori se še o zapiranju veleposlaništev, in celo zunanji minister priznava, da postaja njegovo ministrstvo pogorišče, in da njegovi kadri množično odhajajo. Tako varčevanje ni logično, piše Delo in "težave naše majhnosti bi vsekakor veljalo reševati racionalneje". Boris Jež pa je zapisal: "Prireditev v Cankaijevem domu bo spet organizirana 'po liniji najmanjšega odpora", prireditelj bo ministrstvo za kulturo, ki je sicer pristojno za lutkarske in podobne festivale..." Negotovost torej vlada še nekaj dni pred praznovanjem, kar priča o tem, daje dan slovenske državnosti v glavah nekaterih še vedno "novogradnja" ali pa tega dne ne želijo pripisati nobenih zaslug tistim, ki jim niso všeč in ki so pripomogli največ pri osamosvojitvi Slovenije. Pripravljalni odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) pripravlja v Mariboru veliko praznovanje fnž. Alojz Senekovič. piše v imenu pripravljalnega odbora v Slovencu: Rojstvo naše drage domovine Slovenije - dan državnosti, 25. junij, bomo v Mariboru proslavili naavse slovesno...Že lani je OO SKD priredil veliko kresovanje s kulturnim sporedom...letos bomo pripravili kresovanie na predvečer praznika, sodelovali pa bodo moški, ženski in mladinski pevski zbori, recitatorji, godba na pihala ter drugi godbeniki...povabili bomo vse stranke, zastopnike Cerkve in Univerze, občine, republiške funkcionarje in vse ljudi dobre volje, ki jim je naša samostojna domovina pri srcu...Povabili borno tudi veterane junijske vojne, saj se moramo predvsem slednjim zahvaliti, ker so šli v oborožen boj proti jugovojski in komunizmu. Zahvalili se bomo tudi padlim v tej vojni in jim pri spomeniku prižgali svečke ter nanj položili šopek rož... VESELIMO SE SAMOSTOJNE SLOVENIJEJN SE ZAHVALIMO BOGU, DA ŽIVIMO V MIRU! Sporni 68. člen ustave: bodo tujci prišli do slovenske zemlje ali ne? Novica, ki je prišla iz Izlak, priljubljenega sestajališča Drnovškovih Slovenskih liberalnih demokratov (SLD) je bila kratka in jasna: jeseni, najverjetneje oktobra, bo v Sloveniji organiziran referendum, na katerem se bodo državljani odločali, ali se strinjajo s spremembo 68. člena ustave ali ne. V tem členu naj bi črtali drugi odstavek, ki pravi: "Na zemljiščih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti..." Pri celotni zadevi bi pa lahko prišlo do "igre besed" med izrazi "zemljiščne" pravice in "stavbne" pravice in podobno. Zato se ta trenutek del slovenskega ljudstva upravičeno boji, da jih bodo politiki "prinesli okoli", saj bo tudi vprašanje referenduma vnaprej preračunano. Seveda ne bodo spraševali: ali imajo tujci pravico kupovati slovensko zemljo? saj bi bili odgovori v tem primeru negativni. Postaviti bo treba pnjaznejše vprašanje: ali ste za vključitev Slovenije v Evropsko Unijo ali ne? (in seveda bo večina za) za tem pa se bo skrivalo zoprno podvprašanje o lastninskih pravicah tujcev. V razprave o tem vprašanju so se vpletle skoraj vse slovenske stranke, Janševi Socialdemokrati poudarjajo, da je sprememba 68. člena ustave nesprejemljiva vse dotlej, dokler lastništvo tujcev nad zemljo ni urejeno z zakonom, ki bi ga sprejeli z dvotretjinsko večino. Pojavlja pa se tudi druga špekulacija: Dejstvo je, da seje v tujini akumulirala velika vsota slovenskega kapitala in zdaj bi radi nekateri omogočili, da bi se prišlo s tem kapitalom do cenenega nakupa slovenskih zemljišč. Združena lista socilanih demokratov podpira sklic žalne seje ob 50. obletnici pobojev domobrancev Predsednik levičarske Združene liste socialnih demokratov Janez Kocijančič je pred kratkim izjavil na tiskovni konferenci, da njegova stranka podpira sklic žalne seje ob 50. obletnici pooojev domobrancev, njeni poslanci pa se je bodo udeležili. Stranka se zavzema za popravo krivic in obsoja te poboje, je dejal Kocijančič in to naj bi bil njihov prispevek k prenehanju razprtij in netenju sovrznosti v Sloveniji. Chrysler v Sloveniji Čeprav sta agresivnost, nestrpnost in prometne nesreče še vedno slovenska posebnost, Slovenci ne razmišljajo kaj dosti kako bi to ustavili, ampak jih bolj zanimajo novi, boljši in še boljši avtomobili. Pri ameriškem Chryslerju so se odločili, da osvojijo srca evropskih kupcev - tu so Slovenci! Na tržišču je Chrysler neon LE. Slovenski gospodarski dosežki so lahko za zgled Redna misija Mednarodnega denarnega sklada (MDS) je med 14-dnevnim obiskom v Sloveniji ugotovila, da so "dosežki gospodarskih politik, ki jih v zadnjem letu vodijo slovenske oblasti, v marsičem za zgled: inflacija naj bi bila letos enoštevilčna, po drugi strani se obeta petotstotna gospodarska rast. Tudi prehodno obdobje je krajše in manj težavno kot v katerikoli drugi državi" je povedal vodja misije Russell Kincaid. Cerkev - država Po več kot letu dni se je vlada le izrekla o predlogih mešane krovne komisije Cerkve in Vlade. To seje zgodilo po protestu Cerkve. Toda razmerja med obema so ostala nerazčiščena, razbrati je Vladno nepripravljenost, da bi se nerešene zadeve premaknile z mrtve točke, saj je mnenja, da je položaj Cerkve že močno izboljšan. Vlada je zavrnila predlog o sklenitvi bolj zavezujočega sporazuma med Svetim sedežem in Slovenijo, čeprav se je še pred letom dni večina za to zavzemala. Kot piše mariborski Večer je slovensko javno mnenje še vedno proti vračanju gozdov Cerkvi. Slovenija le dobila angleški poslovni slovar Poslovni slovar/Business Dictionary ima 740 strani in 11.000 gesel in podgesel. Stane 14.940 tolarjev. Zračni promet nad Slovenijo potencialna nevarnost Slovenijo po najdaljši poti letalo preleti v desetih in po najkrajši v treh minutah. V zraku je stkana °osta mreža zračnih poti; vseh križišč je 19 in vsako pomeni potencialno nevarnost za Slovenijo. Čeprav kane mesečno v državno blagajno s preletenimi taksami 80.000 dolarjev oziroma ga je do zdaj 13 milijona dolarjev, Slovenija ne sme postati čep v evropskem zračnemprometu. O tem bodo razpravljali v začetku julija na sestanku ministrov Avstrije, Hrvaške, Italije, Slovaške, Madžarske in Slovenije. CENE V SLOVENIJI -Neosvinčeni bencin 69,70 SIT. osvinčeni 76,90 in dizel 96.50 S IT. -Od I. junija stane nov telefonski priključek po vsej Sloveniji 102.959 SIT. Na slovenskih tržnicah je mogoče kupiti vse, kar narava na različnih koncih sveta ponuja, tudi mango, kivi in druge tropske sadeže. Na ljubljanski tržnici v tem času stanejo marelice 500. breskve 540, jagode 400, ananas 250, češnje 450, grenivke in kumare 170 tolaijev za kilogram. Na koprski tržnici so nektarine po 600, češnje in koromač po 250, ohrovt po 240, jajčevci, buče in melone po 350 in breskve po 450 tolarjev za kilogram. Glas Slovenije stran 5 - VINO, VINO, VINO 41. MEDNARODNO OCENJEVANJE VIN V LJUBLJANI Komisija je med najboljšimi vini izbrala štiri nagrajence Cordon d'Excellence: — Bin 444, Cabernet Sauvignon 1993 in Bin 555, Selected Hermitase 1993, Wyndham Estate iz Avstralije (steklenici na fotografiji). — Chardonnay 1993, Silverado Hill Cellars, Napa Valley California, iz Amerike. — Merlot Kocjančič, 1993, Goriška Brda, Slovenija. — Stoletna penina, 1993 iz Vipave, Slovenija. * SEJEM VTNO '95 Vsa s \aVAm aY\ drugačnim priznanjem nagrajena vina je bilo moč videti in poskusiti na sejmu Vino '95, ki seje začel v Festivalni dvorani v Ljubljani 5. junija in končal 9. junija. V petih dneh se je predstavilo 176 domačih in tujih razstavljavcev, v bogatem obsejemskem programu se je zvrstila tudi vrsta strokovnih predavanj, prireditev, degustacij itd. * DNEVI SEJMA — 5. junija so predstavili knjigo Slovenske vinske akademije Moja srečanja z vinom; dan je potekal v znamenju hrvaških in francoskih vin; — 6. junija so bila predavanja specialistov in svetovalcev kmetijske svetovalne službe na temo "ßrda, dežela vina in češenj". Dan je bil posvečen ormoškemu vinu in kulinariki. Predstavili so tudi knjigo Najlepše trte na Slovenskem; — 7. junij je bil v znamenju dalmacijskega vina; predstavljena je bila monografija Morje in krajine '95; — 8. junija so se predstavili Brici; potekala je okrogla miza Vino in turizem, ki so jo pripravili hrvaški predstavniki; — 9. junija mednarodni posvetovanji z naslovom Trženje vin v deželah Evropske Unije in v ZDA ter Trženje vin v Nemčiji, ki so ju organizirali Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, Kmetijski inštitut, Ljubljanski sejem in Biotehnična fakulteta. * RED VITEZOV VINA Red vitezov vina ima svoj osrednji konzulat v avstrijskem Eisenstadtu. V prvi krog širitve konzulatov so vključili tudi Slovenijo, saj so leta 1991, kmalu po osamosvojitveni vojni, na Ptuju v Minoritskem samostanu odprli konzulat za Slovenijo in tako so tudi na ta način spodbudili mednarodno priznanje Slovenije, saj so dali tujim diplomatom simbolično pobudo. Danes je slovenski konzulat zgled celotnemu redu. V Sloveniji je šest sodnikov in sedem vitezov, ki ima častni viteški naziv. Viteški naziv imajo: Fedor Pirkmajer, dolgoletni direktor Slovenske poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo; dr. Jože Colnaric, mariborski univerzitetni profesor in avtor več strokovnih knj ig; Ivan Borko, vinogradnik, vinar in kletar; Jani Gene, dolgoletni direktor Ptujske kleti; Boris Beloglavec,- vinogradniški strokovnjak iz Maribora; pater monsinjor Mirko Puhler, minorit in Kari Recer, direktor Vina Brežice. * SREČANJA VTTEZOV VINA Na avstrijski državni praznik, 26. oktobra, se vsi zapriseženci udeležijo osrednje redovne slovesnosti v Eisenstadtu. Pred slabim mesecem pa so bili na mednarodnem kongresu v Peči na Madžarskem. Steklenici nagrajenega avstralskega vina Sfü mmm- ** ' • JAfe mmmwsi wumw : **í|ft»it ' SÄ «M. I m X aíh r m t, «t«? O»*«* ft «WVtfAtíí» . • ' m I Območja slovenskih vinskih turističnih cest vre 1 vre 2 vre 3 vre 4 vre s VTC 6 vre 7 vre 8 VTC 9 vre io vre 11 vre 12 vre 13 vre 14 vre is vre 16 vre 17 VTC 18 VTC 19 VTC 20 Briška Vipavska Kraška Istrska Belokranjska Podgorjanska Dolnjedolenjska Gornjedolenjska Blzetjsko-sremiška Šmarsko-virštanjska Haloška Ptujska Osrednja slovenjegoriška Ormoška Jeruzalemska Radgonsko-kapelska Pod pohorska Mariborska Gornja slovenjegoriška Lendavska VINSKI AVTOBUS V poletnih mesecih bo Ljubljano in Vipavo povezoval vinski avtobus. VTNOTEKA NA GORIČKEM Branka in Jože Grabar iz Sela na Goričkem nenehoma uvajata novosti. Gostom svoje gostilne 'K rotundi' postrežeta s kvalitetnimi vini in hrano. Zdaj urejujeta vinoteko Gorička klet, ki jo bosta uradno odprla 4. julija, ko bosta praznovala tudi deveti rojstni dan svoje gostilne. * SOD JE VREDNO LEPO OKRASITI Ptujski kletarji še vedno prisegajo na lesene sode. V njih negujejo pet milijonov litrov sladke kapljice, ki zraste predvsem v Halozah. Zivljenska doba soda je 70 let, zato ga je vredno tudi lepo okrasiti: na dvanajstih ptujskih sodih je vinske motive izrezljal ljubiteljski rezbar Rado Braučič iz Ormoža. HALOZE Z vinogradi je obloženih dobrih 30 kilometrov Haloz v dolžino in kakšnih šest do deset v širino. V Halozah se obiskovalcem zazdi kot da niso več v 20. stoletju, saj so s svojo nerazvitostjo še precej mirne in čiste in pravijo, da se tukaj zdi, da seje čas ustavil. OD RATEŽA DO ČATEŽA Dobrih tri tisoč članov Zveze društev vinogradnikov Dolenjske je vključeno v promocijo Dežele cvička in ta trenutek razmišljajo o vinskih cestah, ki bodo s svojo celovito ponudbo pritegnile več obiskovalcev. ZA KULTURO PITJA VINA - PO PAMETI GA PUMO! Idejni projekt za slovenske vinske ceste je nastal leta 1992 in gostinci pravijo, da ne želijo, da vinske ceste po Sloveniji postanejo kraj, kjer bi se pijančevalo; narediti morajo vse, da bodo z njimi vzgajali kulturno.pitje vina. * MICROSOFT WINE GUIDE ZA LJUBITELJE VIN ' V teh dneh je izšel Microsoft Wine Guide, ineraktivni multimedijski vodnik po svetu vin na CD ROM. V njem je predstavljenih več kot 6.000 vin in skoraj 60 najslovitejših vinskih območij na svetu. Z nasveti in razlagami pomaga eden največjih poznavalcev vin Oz Clarke. Vodnik ima več delov, svetuje pravo izbiro vina ob različnih priložnostih in jedeh. V oddelku "vse o vinu" si lahko uporabnik privošči interaktivni ogled vinograda in zidanice. TUDI V MARIBOR.U BODO TOČILI NAJBOLJŠA VINA Mariborski festival Lent '95 bo letos že tretjič potekal od 23. junija do 9. julija. Zvrstilo se bo sto prireditev, pričakujejo četrt "milijona obiskovalcev. V sklopu festivala bodo med drugim nastopili tudi folkloristi iz Samoe, Cookovih otokov, na sporedu bo Jazz festival, osrednje prizorišče festivala Lent '95 bo gotovo plavajoči oder oziroma tribuna pri Vodnem stolpu, ki bo lahko sprejela kar tri tisoč gledalcev. Tam bo med drugi mariborska O in Rigoletta. 1 za jazziste, za svetovno uveljavljena White Eagle Blues Band in Paul Bley Trio. Oder v Dravski ulici pa bo namenjen rocku. popu in šansoni, pa mehiški in ruski noči. drugim tudi ra in balet uprizorila Traviato er pri stari trti bo rezerviran MEDŽUGORJE Gospa - Mati božja se je prikazala v Medžugorju s sporočilom za mir, na meji Hrvaške in Bosne in Hercegovine deset let pred začetkom današnje vojne, točno na dan sv. Janeza Krstnika -24. junija 1981, vendar pravijo v Medžugorju, da je izrazila željo, da se njeno prikazovanje slavi vsako leto 25. junija. Letos so v Medžugorju za ta dan, ob 14-letnici, pripravili Bosebno proslavo in te dni se stekajo v ta sveti kraj v ercegovino ogromne množice ljudi iz celega sveta, tudi skupine in posamezniki iz Avstralije in Slovenije. Tako imenovani "mimohod miru", s katerim so pričeli leta 1992 je postal zdaj že tradicija in tako bodo šli v mimohodu tudi letos z molitvijo in pesmijo od Humca do Medžugorja, kjer bo svečana maša. Lani je bilo tam okrog 70.000 ljudi, letos jih pričakujejo dosti več. ŽENEVA Na pobudo ambasadorja pri sedežu ZN.^dr. Beblerja, je Slovenija poklonila Mestu in Republiki Ženevi skulpturo znanega slovenskega kiparja Oskarja Kogoja "slovenskega konja' . Postavljen bo v parku Rappart ob jezeru. Ta postavitev naj bi ovekovečila sprejetje Slovenije v Mednarodno trgovinsko organizacijo (OMC). Svečano odkritje bo v sredo, 28. junija. Se isti večer bo ob 50. obletnici ustanovitve Združenih narodov svečana otvoritev Slovenske sobe v palači ZN. Prostor bodo opremila slovenska podjetja. Nastopil bo Koroški oktet iz Slovenj Gradca. LONDON Doslej največja predstavitev slovenske umetnosti v Londonu se bo začela 21. junija z angleško premiero drame Evalda Flisaija Kaj pa Leonardo? Na sporedu bo še literarni večer osmih slovenskih pisateljev, večer slovenske kratke proze, bralna predstava Flisarjeve drame Tristan in Izolda, razstava sodobnih slovenskih likovnih umetnikov, predstavitev novejše slovenske video produkcije in drugo. Razstavo bo odprl slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan. WASHINGTON Konrad Meiač je bil 30 let vodja slovenske redakcije oddaj Glas Amerike v Washingtonu. Lansko leto, ko so hoteli ukiniti oddaje v slovenščini, je napisal 66 pisem vodilnim članom kongresa, predsedniku Clintonu, podpredsedniku Goru in zunanjemu ministru Christopherju. S tem je dosegel, da so predlog za ukinitev znova preučili in obdržali slovenske oddaje, to pot prek krajevnih radijskih postaj, med njimi Ognjišča. Pri tem prizadevanju so sodelovali še drugi, med njimi tudi dr. Edi Gobec. PITTSBURGH Slovenski inovatorji so se letos prvič predstavili na svetovnem sejmu inovacij TNPEX v Pitsburghu. 930 inovatorjev iz 38 držav je predstavilo 1.520 izumov in inovacij ter več kot 3.000 različnih ponudb prodaje licenc. Slovenija seje predstavila s katalogom slovenskih inovacij in izumov, 11 inovatorjev pa je pripravilo 13 ponudb za poslovno sodelovanje z ameriškimi poslovneži. Marijan Stele je dobil zlato medaljo organizatorja za najboljšo predstavitev inovacij na sejmu. Franc Birtič je v kategoriji gradbeništva in bivalnih izdelkov klub hudi konkurenci (126) prejel tretje najvišje priznanje - bronasto plaketo. Za svoj patentno in modelno zaščiten izdelek hitro sestavljivi prenosni bivalnik je dobil še zlato odličje, kar je že njegovo peto mednarodno priznanje. DRUSJVO PRIJATELJEV SLOVENSKIH KRSCANSKIH DEMOKRATOV (SKD) -MELBOURNE sporoča V nedeljo, 11. junija 1995 se je zbralo na prvem občnem zboru lepo število prijateljev SKD. Izbran je bil novi odbor: Ivan Mejač - predsednik, pater Valentin Bazilij -^tajnik, Tone Urbas - blagajnik, člani odbora -Simon Spacapan, Ljubo Pirnat, Tone Brne in Tine Suštarič. Društvo bo še naprej moralno podpiralo SKD, se zanimalo za njihov program delovanja in bo s to slovensko stranko tudi v rednih stikih. LE MOND O režiserju Kusturici, ki je prejel v Cannesu "zlato palmo" za film Underground (o balkanskih razmerah) smo pisali v prejšnji številki Glasu Slovenije pod rubriko "Iz dnevnika urednice". Toda zadeva Kusturica še na veliko odmeva po svetovnih časnikih...Goljufija s Kusturico - pod tem naslovom je v Le Mondu objavil svoj članek znani francoski filozof in urednik revije Le mqssager europeen Alain' Finkelkraut, ki med drugim piše: " Žirija v Cannesu je hotela z nagrado odlikovati ustvarjalca z bujno domišljijo. A v resnici je počastila servilnega ilustratorja kičastih in kriminalnih klišejev. Povzdignila je Tock'rv'roUovsko, postmoderno, trendovsko, amerikanizirano verzijo najbolj lažnive in blebetave srbske propagande, posneto v Beogradu. Sam hudič si ne bi mogel izmisliti bolj krute osramotitve Bosne in grotesknješega epiloga zahodnjaške ležernosti in nesposobnosti." Finkelkraut je tudi edini, ki je reagiral na Kusturičevo stigmatiziranje Slovencev, saj v istem članku povzema tako njegovo pisanje v Liberationu pred štirimi leti,' ko je Kusturica za slovenske sanje proglasil željo po' avstrijskem hlapčevstvu - konjušništvu (op.u.: v Melbournu! pa ga je tiste čase citiral srbski novinar na SBS radiu, ki je' temu pridal še 'simpatično' pesem o slovenskih konjušarih). Obsoail je tudi Kusturičeve razlage dejstev in tragedij na Balkanu ter blatenje Slovenije, Hrvaške in še posebej Bosne. La Stampa pa je Kusturico označila kot prevaranta in ponarejevalca dejstev. Predstavnik italijanskih radikalov v Evropskem parlamentu Marco Pannella pa je Evropsko komisijo in Francijo obtožil, da sta s Srbijo sofinancirali Kustunčev film, saj je "nedopustno, da EU financira film skupaj z državo, ki je pod mednarodnim embargom in ki je EU tudi ni priznala". ŽENEVSKE NOVICE Slovenski časnik izhaja tromesečno, izdaja ga Združenje Ženevskih Slovencev, ureja pa B. Zega, kije v najnovejši, junijski številki (prispela je tudi do nas) končal svoj uvodnik z besedami: "Nek cinik je zapisal, da med Slovenci ne bo prišlo do sprave preje kot pod zemljo. Ker nam nekaterim ni več predaleč dotlej, bodimo optimisti. Mladim pa - vso srečo! Če je že pot do politične zrelosti dolga, pa naj pri tem vsaj čimprej prevlada iskanje tistega, kar nas Slovence druži, pred tistim, 1car nas razdvaja." SLOVENEC Ob parafiranju pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko Unijo (EU) piše Maijeta Simunič: Končal se je strokovno morda najzantevnješi proces. Naslednji korak bo podpis, v najboljšem primeru šele oktobra. Na julijski sestanek zunanjih ministrov EU namreč ni preveč računati, predvsem zaradi prevodov v vse uradne jezike...temu se pridružujejo težave v slovensko-italijanskih odnosih: Rim je sporočil, da sporazuma ne bo podpisal, dokler ne bodo rešena dvostranska vprašanja glede optanstkih zahtev. Pojavljajo pa se tudi zahteve drugih članic EU, naj Slovenija prilagodi svojo zakonodajo o pravicah tujcev do nepremičnin evropski, kar v pridružitvenih procesih m bilo postavljeno nobeni drugi državi. DELO Boris Šuligoj: Avtor analizira tezo, po kateri naj bi koprsko pristanišče v prihodnosti zavrlo razvoj tržaške cone 'off shore' in s tem povzročilo motnje "ze tako slabotnemu gospodarstvu Furlanije-Julijske krajine". V takšni tezi, po avtorjevem mnenju leži temeljni nesporazum, saj Italija Slovenije ne obravnava kot enakovrednega partnerja. Podobno je z nakupom nepremičnin, saj je ita. trg tudi zaprt slovenskim kupcem. "Evropski pogajalci so začutili, da so Slovenci dokaj mehki pogajalci, kaže kot da bi bili ripravljeni sprejeti prav vsak pogoj, samo da bi se potem valili s članstvom v Evropski. Uniji. Vsi primeri kažejo na pretirano slovensko ponižnost in ustrežljivost, ki presega meje dobrega okusa, hkrati pa meje enakopravnega medsebojnega vedenja..." 6609 \£Z Z000l9900:3MQHd OOOZ ASM A3NQAS - 3SQQH V9Id I33HIS Hid ÇI I Ti 9ims AHVdHCO THAVai AVHOH osa vNvau-vNVfionii- 3W0y VHvmi-VKVíimíi- Horanz o^ei VNVmi-VNVÍlGnll- VNN3IA □set VNvmi-VNViignii- NOONCn VNvmi-VNVÍignli- HOINflW VNvmi-vHVhmíi- IHfMXNVai □OH 3íd03s -VNVíianíi- 3W0H oort 3ld03S-VNVll9níl- HDIÍffíZ 00« aíd0aS-VNVfl9ní"P VNN3IA OOH Hídoas-VHVÍioníi- NOONOl DO H 3Íd03S-VNVÍ19níl- H3INÍ1W OOH 3fd03s-VNVíianíi- jjanjMVUA 591$ VNVflflníl- VNN3IA 59 U VNVÍTQnÍT- HOINflW 5Z.ZS VNVÍTQnfl- NOQNCn ÜZ7X VNVÍTQÍIÍT- HDimZ ozzt VNVÍTOnfl- 3W0ÎI □zzt VNVíignfT- jmcíNvyj Tšn saavjaiv Nani3a ONIAOnOi 3HL ONIH&LÏO vnvmsnv NI AON SÀVMHIV VldQV "SBU BZ ipm OAOJOS ABjd ofßfjSA BJ UI UI35[§O.IO)} BU UI njSJJ^ A SJ^foJ BZ BJ3JBU OS OX "IJSoilAipfE qpjSUaAOfS J3A ttlTJ Ul OJO§ 05{SU3A0|S IJBJldpod 'aflDBZIUB3JO 95[SU9AO|S UT AS^JSO O^SUaAOJS ijBAONSiqO 'ÔîpBJ " I5fSU9AO{S IJBgnjSOd 'SSldoSBJ a^SUaAojs IJBJIJ laioi 'IJBjjp BSfej OUIBJOU13S IUIBS Ipt\} lil 03|SU3A0|S af JB5( BŽssA op uazaqnf[ pidaoA qijaj qipB[uiA a? cqsn af mojono 'foqss psui 03fS*U9A0|S 0UIU0A03 Bp 'íjOAOp '¿AOUBJSn I qi3¡SU3AO|S OUIBIldpod 3U 'TOU3AO|S HBlSO ouloíÍ IBJSJJ^ zi DsjBASoojod pfap af uippBii pay '(rasa^ŽUB af auipBjiu a§Bu jfjzaf lAja) bj§bibu Bd qi'jdJOAoS o^sapuB 0{ia¿j§ 'sfnjfuBuiz qj?aioAo3 ojjsusaois o[|asj§ as fes 'Buiiuiajds faoaad ^sjoibu as p'soudn^s t^susAoys a sfjsjouAB^ -afjOBjauaS a§fB{ui ureqaijod Č)JI}3ASod BSBO (b^SU tllpCJ BU BUIBlSÖjd b8s3(SU3AO|S 9AJUT§ZBJ nibuiud a as iq feu Bp 'afuauui ou§o[ds ojiq af ojafaads ui afioBiauaS 9§fB{ui a§Bu pjiudojsBZ ipnj Illjajspn as ós bjsasoj '5JJIJS3J UI ABÍqO qp[BÍ IJBlUsfsjds OUdffOAOp oq au Biuif a? 'ODijg ui ozub'j^ bu ajizaf au as bjBZ ui ojxpoSz ipnj 'njSASod od 'qiAaùp qifupa{SBU À af as jbîj 'auBpaAodajd ipnj ijsoujopoq ifuzijq a bcI psouiatiaA fas a od 'auafjazBzau ojaz'saS qïIîA.Baa* od os ^aAiiiai 'ajjjBAopaAodBU affOA ajqop po dusiApo osiu aAaup aujsfoj bz a^jijsaj ui qiqaiaod Buioxizo qifconis qiuyuis o BjpsaAqo Bp 'ipnj ureu o's ijBpsAOj :(BJTJS0jd0 IUI Bp 'OOira UT OZUBW UllSOid OJBZ Ui) BJ^BAOZBdo JO^ aj Bp}§BlÍ 9SA UiSS lBŠ 'B^iqBZOd. fB^ISJBUI BU ¿I UI3S OAOJOŠ AB1J 'S|Op ABjd OUABJ 3pUn5|3S op OUJUBJBU Ijioojod UI UOAoSod lUipjfS UOJS¡9J I Uli A IZ Z fedlVfS piq BJOUI P( 'UJBjSojd A A03JBJ4 3ÍUBf[ABJS9S UI afuBZSJ tlOUOX BU UI 3A05JBJI 3UOOAZ BU B^S3{3J UI bqSB^â dfUB§BU3Lld 'BlUBjSoja afUBt|ABJS9S 'A3lBI2| qiâtUp ZI OIAOU UI '{Ijoiod dfUBOIdfajd ui afuBfji|od 'ijsouan^s lífsusAojs a qpjpoSop o bfuBoojod u'l Bq?¿ppn 'ÓUI2§U3A0[S A OIAOU qiUÀOJSAS BÍlIBÍBAaid UI BÍiiBJiqzi po - 3SÁ sfnqssA opp ox *iuibs piABjdo op'p oujopo (bjo5|s otBJoui ui AojusisisB ofeuiiu 'î^su3Âô\s sf jo^ nuiBjSojd ài3UA03(izaf uiastuBui ud fsqasod as 'ñ-SQS H^ P^^FP pfsfipBM •oiap opjj bz jsouqosods ui bCjoa afupBZBU au ui buibÍsojo a(uBfiAB}sas 'OIAOU nfuBçoiod ui nfuBJiqz iid ijsouqosods 35{sjbuiaou au'so[ds ;BUUBjâojd "nfÛBAopajsod 'ud BS^Bid jsouzoùi od ui isouqosods 'ifííBJíSAV A ijsoudnîfs pjsuaAO[s a jaiuzBJ ui B|ap afuBuz 'iaiiiZBj qiuaqznjp ui qiujijiiod qi3fsu3AO|s óuqasod a§ ui qiUAOjaAS afuBuz ojqop óuq'aijod af Bd U3ABJZ ' foâodpajd ajas auiDsuaAO|s afuBuz ojqop af Bp 'BjiusBfod af ui'bu jbAooq b¿ "ÍBppo qiíjsuaÁojs B^JOjBuipiooîf BuioAÔSpo ouqaso oj bz af bp 'ipoSz au oj asA as ao Bp ui Buafu az BfBppo BîjsuaAojs af offapau ofupaisBU ui oabîuci Bjiujodzi BUIBS opp OîfSfipBJ BZ UlbfUBUIIUBZ ui auij§uaAO|s luafuBUZ uiioo^aj s Bqaso Buazejqozi ojqop bîjbsX o5fi|B[ iq Bp 'ijsiiu ijsouânîfs asBU lap NipX. "AaoÂBpp qpjsfipBJ ofioBj'auaS OAOU ijifoSzA ijbSbuioq iq [bu pi 'osifBjd s aiiBiïuiquiô^ 'afBjaj auAOîfoïjs bz àpjBU Biap B-ggiS ^ABidn Bp 'ipñj "ouïs ijapaAZj •UIOUlBjŠojd S IJIUJOClBU SB5 imBpop BJ iq ÍBU laOAB|ap aîfsfipBJ a) ipnj*HB?Bld iq cp 'JBuap ijiqop afjj 'afuBjBidA oujBpop ojbjsbu BpaAas iq Bd uiaj ud 'nipBJ BU bsbj jaA o>[ijaA asBZ Bjiqop o>[qB| BUidn5[s buao^izsI- B5JBša iq Bp 'o^bj 'bs'bjJ Bâ35[sfipBJ J3A oî[I[3a'i|iqop afi§o[oùqa} 3ao'u oqBJoan z opoq Bp 'Bdn ousaj S9S ¿ABjdn Bp 'ijapSAZi ouïs oîîbjl •JSOUdn^S OSBU BJBUIÏUBZ OS 'fUBSBldA 0^T|3A BU l\BflBA03p0 OS 'BJ3ASOO I|IZ3T3pn 3S OS 15|' 'B-gflg 3/vBjdn AO^Iudo^SBZ p3A ui icfoog ba|o 'bS 'S9S BZ eujBiSojd eouojeuipjooy *3uo^oj3jiui'p3jd ólijsnas qif uapajd 'psouqosods afoAS pBZBSod ui ajidzi auAo^ons aiji|B| 03|bj aii ijiABido 'iqznjs liiBjBjd iStup ijjbsa a jo^ 03(bj 'oLbjoui iDABpj/i^sfipBj 'uf oujBUOisajo'jd Buioujodod auapoA 'llÛBjâOjd IUA03IIZ3f"lâaip ISA JO?! 05[B} 'OS sfBppO 35{SU3AOJS lii '{[luauiaids BpaAas as os isbhi 'uiopnjj ui iiuBÍspi iujiujsb{ u'i lïuBjgojd iiuiuafosods i[b imiujsB\ luiiCôÂs s 'oÙ5B\àz3ia diuBjâojd pBfiABjsas os i3| 'AaofjOAOjsoid ooij§ad s ijapija riipBJ BU IlilBisOjd IUJIUJ3 3S OS* JB5[pO '}3| Q¿ 3Z 3f OJIUl'l^ •Xsup/íg - riipB^ sas bu Bifizaf BSa^suaAOjs nuiBjSojd o jaAsod bu nXaupXs a ijsoudnijs ' i3jsuaAOi& a aDABjap auABf auBUZ ui ("iobziubSjo qp[suaAO|s qasÁ a^pudojsBZ BjiqBAod nXaupXs a BipB^j S9S BABidn af uapa) i^ajajj eufeSeffl vifueyq ssij niavH sas YM YWVHOOHd V03MSM3A01S iai xasfvAa ¿ UBJJS 9frU9AO¡S SB IQ KOMPAS HOLIDAYS D.D. Slovenska cesta 36 61000 Ljubljana, Slovenija Fax:+ 61 219 111 SPECIAL OFFER RENT A CAR IN SLOVENIA Regular pick up and drop of the vehicles in Ljubljana Airport. Working hours 8 a.m. till 8 p.m. daily, Sunday 8 a.m. till 12 noon, exept when reservation is booked in advance, there will be somebody in office waiting tor arrival In USD GROUP TYPE WEEKEND* 1-7 DAYS 8/14 DAYS 15/21DAYS 22 DAYS PER DAY PER DAY PER DAY PER DAY A SUZUKI MABUTI 81 .00 35.00 32.00 29.00 26.00 B RENAULT R-5 104.00 43.00 39.00 35.00 32.00 C CITROEN AX W POLO 116.00 49.00 45.00 41.00 37.00 D SUZUKI SWIFT 5D 126.00 53.00 49.00 4-4 ."DO 40.00 E SUZUKI SWIFT SEDAN 4D 136.00 57.00 52.00 47.00 42.00 F SUZUKI SEDAN 16 V AUTOMATIC 161.00 67.00 62.00 57.00 51.00 G TOYOTA CARINA 216.00 89.00 81.00 74.00 67.00 HB 5D * WEEKEND PROGRAM IS FRIDAY NOON TILL MONDAY MORNING 8.30 a.am. All prices include unlimited mileage, CDW and theft and 15% local tax. They do not include personal accidental insurance. Delivery of the vehicle to Ljubljana hotels or railway station and hotels in Bled is USD 20 nett per vehicle in and same amount if droping the vehicle in above places. Sincerelly yours Kompas Holidays D.D. Janko Stebej/Aienka Breznik OGLAS SLOVENSKA DRUŠTVA, VERSKA SREDIŠČA, ORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKI Razglednice - umetniško delo naše avstralske slovenske slikarke naivnega slikarstva Stephanie Jakovac (fotografiji dveh razglednic sta v našem časniku: "Sunflowers of my home" in "This is our land" ) lahko naročite pri Stephanie na telefonski številki: 060-402 990 ali na naslov: S J. 4 Nordsvan Drive. Wodonga, VIC 3690. S Stephanie se lahko pogovorite tudi o nakupu njenih slikarskih del. OBVESTILO Spoštovane bralke, dragi bralci Glasu Slovenije Leto je naokoli in kot je razvidno iz datuma na vaši kuverti, v kateri vam pošiljamo časnik, večini naročnikov poteče naročnina 30. 6. 1995. Da bi nam olajšali skrbi, delo in nepotrebne stroške, vas vljudno prosimo, da poravnate naročnino za naslednje leto čim prej. Naročniki na Glas Slovenije ostajate do preklica! Zahvaljujemo se vsem naročnikom, ki so naročnino (že tako zgodaj) poravnali. Uprava TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SIT) Junij 1995 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija 1 AUD 82.5180 83.0146 Nemčija 1 DEM 81. 0708 81. 5587 ZDA 1 USD 114.8125 115.5035 Srednji tečaj hrvaške kune:: 2258.4459 SIT za 100 kun VELEPOSI.ANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE KM BASS Y OF SLOVENIA Advance Bank Centre-Level 6, 60 Marcus Clarke street. Canberra City, tel.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drugo pošlo pošljite na naslov: Embassy of Slovenia. P.O.Box 284. Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar; upravno konzularni referent: TinaOmahen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRAIJJA (NSW in VIČ) Častni konzul Alfred Brcžnik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) tel.: (02) 314 5116; fax: (02) 3996246 Poštni naslov: P.OBox 188 Coogee NSW 2034 KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare. Lower Hutt (Wellington), tel.: (04) 567 0027. fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.OBox 30247 Lower Hut. NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.OBox 5 Smithficid NSW 2164 tel j (02) 604 5133: fax: (02) 604 009 A KONZULAT AVSTRALIJE Častni konzul Viktor Baraga Dunajska 22, LJUBLJANA 6i 000, SLOVENIJA Telefon: + 61/ 1327 341 _Fax: +61/1331 052 ŠE JE ČAS DA CERTIFIKATE ZAUPATE KREKOVI DRUŽBI SPOŠTOVANI ROJAKI! Kot zagotovo veste poteka v Sloveniji proces lastninjenja slovenskega premoženja. Državljani Slovenije so tako prejeli v obliki certifikatov (privatization shares) 20 % dosedanjega družbenga premoženja. Do tega premoženja v obliki certifikatov pa ste upravičeni tudi Vi spoštovani rojaki v tujini in to tudi v primeru, če imate dvojno državljanstvo. Certifikate lahko vložite v Krekovo investicijsko družbo (Investment fund), katero upravlja Krekova družba za upravljanje in katere ustanovitelji so cerkveno pravne osebe. Struktura lastnikov je približno enaka kot pri ustanovitvi Krekove banke. Z vložitvijo certifikata v Krekovo investicijsko družbo postanete delničar te družbe. S certifikati pa Krekova družba kupuje delnice perspektivnih slovenskih podjetij. V podjetjih želimo kot lastniki izboljšati, njihovo poslovanje in jih usposobiti za poslovanje na tržnih principih. Podjetja bodo na ta način ustvarjala dobiček/ kar bo omogočalo hitrejši gospodarski razvoj, boljše delovne pogoje zaposlenih, večje možnosti za zaposlovanje in istočasno boljše življenske pogoje za slovenske družine. Prizadevali si bomo, da bomo v Krekovem in cerkvenem duhu vplivali na pomembne "gospodarske in politične odločitve, ki bodo v korist slovenskega človeka. Krekova družba je že sedaj po številu zbranih certifikatov ena od največjih v Sloveniji. Želimo pa biti še večji in še pomembnejši in tako odločilneje poseči v gospodarsko in etično prenovo mlade Slovenije. Prepričani smo, da je proces lastninjenja enkratno dejanje in tako velika priložnost za spremembo gospodarskih in že posebej političnih razmer v Sloveniji. Zagotovo je zelo pomembno, da s premoženjem ne bodo upravljale samo strukture iz preteklega režima. Po vsem, kar smo navedli želimo, da tudi slovenski rojaki po svetu izkoristijo pravico do lastninskega certifikata. S tem si zagotovte delnice Krekove Investicijske družbe v znesku, ki Je odvisen od starosti z dnem 05. 12. 95 (100.000 SIT do dopoljnjenega 18 leta starosti, 200.000 SIT do dopoljnjenega 23 leta starosti. 250.000 SIT do dopoljnjenega 28 leta starosti, 300.000 SIT do dopoljnjenega 38 leta starosti, 350.000 SIT do dopoljnjenega 48 leta starosti in 400.000 SiT nad 48 leti starosti). 400.000 SIT premoženja na dan 05. 12 95 pomeni danes, če upoštevamo inflacijo, cca 5000 USD. Iz naslova delnic boste letno prejemali dividende, čez 2 leti pa jih bo na Ljubljanski borzi (Ljubljana Stock Exchange) mogoče tudi prodati. Hkrati pa boste z vpisom delnic, tako kot vedno doslej, prispevali svoj delež k željenim spremembam v domovini. Čutimo dolžnost,-da informiramo Slovence po svetu in jim svetujemo, da dano priložnost izkoristijo. V kolikor to ne store, prepustijo to premoženje neizkoriščeno državi, ki pa je praviloma slab gospodar. Postopek za vpis certifikatov je dokaj preprost Izpolnite pooblastilo s katerim pooblaščate Krekovo družbo za upravljanje za odprtje vašega certifikatnega računa in vpis certifikatov v Krekovo investicijsko družbo Klas (pooblastila so na voljo tudi na slovenskih konzulatih, v slovenskih centrih St. Raphael. St. Cyril K Methodius in Holy Family Slovene Mission), pooblastilo na konzulatu overite in ga pošljete na Krekovo družbo za upravljanje, Gregorčičeva 37/1, 62000 Maribor. S tem nam omogočite, da mi za Vas uredimo odprtje certifikatnega računa in vas vpišemo kot delničarja Krekove investicijske družbe, kar vam bomo po pošti tudi potrdili. Naša zadnja investicijska družba bo zbirala certifikate do septembra tega leta. Ker ni več veliko časa, Vam svetujemo, da pohitite in da storite ta pomemben korak zaradi vas in zaradi vaših potomcev. j Veseli bomo, če se boste tudi vi pridružili 80000 Slovencem, ki so nam že zaupali svoje premoženje v upravljanje. Za nadaljne informacije smo na voljo na tel. 386 62 20 191 in 386 62 221 588, kontaktna oseba HORVAT Jože.. Prisrčen pozdrav iz domovine! Predsednik poslovodstva KDU Predsednik nadzora KDU Milan GERIČ, dipl. oec. K ooO&V^^1* Predsednik UO Krekove banke «S&KMirko KRAŠOVEC, dipl. teolog STEPHANIE JAKOVAC AN ARTIST WITH PERSONAL NAIVE EXPRESSIONS INSPIRED BY LOVE, PEACE AND HOPE... Born to Croatian parents, Stephanie spent her childhood and youth in the beautiful Alps and forests of Slovenia. It is this setting that instilled ner artistic inspirations. She completed a window dressing course in Ljubljana, the historic capital of Slovenia. There she studied art history and received her basic art knowledge. As part of her schooling she attended many art exhibitions in Europe. Overwhelmed by the works of the old masters and that of many naive artists, her artistic aspirations developed. Slovenia, Ljubljana - 1969 - 1973 Window dressing school -Australia 1974 - 1977 Freelance Artisl 1979 - 1980 Hull time commercial artisl 'badge designing) 1980 - 1993 Commercial artist/graphic artisl 1993 - 1995 Part time art teachcr at Border Christian College - Albury NSW Festival Westpac Aquisitive Art Prize. She also received the first prize of $ 1000.00 in the Holbrook Rotary Art Exhibi -tion Stephanie's paintings are respected by many naive art lovers. She has been exhibiting succesfully in many regional art exhibitions as well as privately organized solo and roup exhibitions, n June 1993, Stepahine accepted an invitation to attend an artist's colony in Slovenia. She then held a solo exhibition in Ljubljana. She will also participate next year in the months of April, May and June at the Visual Art Exhibition in Slovenia. Her work continues to attract attention! Stephanie arrived to Australi; in 1973 and for five year: worked as a commercial artisl designing badges. She settlec down to a family life ii Albury-Wodonga. 'Her love and desire for art developec more intensely. She i: currently exhibiting in man) regional and city exhibitions Stephanie's' 'naive' style paintings are well accepted patronised. Stephanie's naive work in oi often portrays memories fron the past. She observes peoplt from a distance and vet is able to take a close look at theii relationship. Her world is z dream of struggle, of peoples frantic efforts to resolve tneii tensions, between new and old, love and hatred, guilt and forgiveness. — Member of the Albury Wodonaa Artists Society. — Friend of the Albury Reeional Art Gallery. "Farewell to my valley" Albury Scots School Fine Arts Stephanie has won numerous awards for her paintings. She is the winner of the 1993 "This is our land" "Days to ponder upon " NEWS FROM SLOVENIA STA English Service and SLO Weekly European Union (EU) and Slovenia — green Light for Slovenia. Foreign Ministers of the EU gave green light for initialing; an association agreement between Slovenia and the EU in Luxemburg on June 12. But the Ministers are not expected to adopt any decision consenting Slovenia's participation at tne EU summit which is to take place from 26 through 27 June in Cannes. * Speaking abouth the relations with Croatia, Slovenian president Milan Kučan said, that he is optimistic since recent talks between Premiers Drnovšek and Valenitič at Otočec were successful. He also announced that there will shortly be an official meeting. Slovenia and Croatia have the same long-term goals, he said. * Slovene President Milan Kučan held a lecture on the relations between Slovenia and the European Union, the future of European integration processes, and the cunent events in the Balkans, primarily in Bosnia-Hercegovina. Kučan gave the lecture on the Bilkent university in Ankara during the second dau of his visit to Turkey. * The Medical Faculty of Ljubljana organized a seminar on the preparation and clinical use in the field of immunology and a celebration of the 50th anniversary of organized blood transfusion in Slovenia. Several Slovene and foreign experts took part in the seminar. At the celebration doctors, nurses and experts were awarded special diplomas for their contribution to the development of transfusion medicine in Slovenia, and for successful work in the area of transfusion medicine. * Slovene Prime Minister dr. Janez Drnovšek received the Archbi^iop of Ljubljana and Slovene Metropolitan dr. Alojzij Šuštar to discuss the open questions between " s government and the Church. They tackled the issue dei the government and the Church, of denationalization and especially the much disputed problem of restitution of large areas of forests (now in public ownership) to the Cnurch. They spoke abouth preparations for the visit of Pope John Paul II. next year. * Slovenia is becoming increasingly attractive for foreign investors and lies in third place for per-capita foreign investment, behind Hungary and the Czech Republic. Experts believe that Slovenia's advantage lies in the fact that it has a better educated and trained workforce. Slovenian labour is cheaper than in the west. * Foreign investment in Slovenia. The biggest foreign investors in the Slovenian economy are the Germans, followed by the Austrians, Italians and French in that order. Germany has around DEM 720 milion of direct investment, accounting for 45 % of the total. Austrian investments stand at DEM 332 milion (20%), Italian investments at DEM 257 milion (16%) and French investments at DEM 115 milion (7%). * Leaders of the three Slovene ruling coalition parties -The Liberal Democracy of Slovenia (LDS), the Slovene Christian Democrats (SKD) and the Associated List of Social Democrats (ZLSD) - signed an adjustment amendment to the draft budget for 1995. The parties of th rulin coalition agreed that the total amount of expenses of the 1995 budget would not surpass SIT 510.865 billion (US$ 4.458 billion approximately). L O V E N I A CUISINE « The quality of Slovenian wines compares favourably with some of the world's best, Slovenes having a similar wine-growing tradition to the French, the Italians or the Spanish. Slovenia lies at the centre of the European wine-growing belt, at the same latitude as Burgundy and Bordeaux. Its geographical diversity and varied climatic conditions make for a wide choice of wine, from tipical central European quality white wines to late harvest wines with their characteristic taste of the noble grape fungus Botrytis. Mention must also be made of the dark red wines of the coastal tacts and pleasantly fresh, reddish young wines with their fruity, flavour from the continental regions. Not forgetting, of course, the excellent vintage wines, stored for years, decades even, especially those kept in the famed Slovenian oak casks. 'Slovenia is a wealth of dishes and drinks which appeared over the centuries at the meeting point of the Alps, the Mediterranean and the Pannonian cultures. Slovenia's range of culinary creations features a wealth of flour-based foods and bread, which is represented in the north-east of the country by the most diverse roll cakes, gibanica, kvasenica (a yeast cake) and posolonke (savoury). These specialities are complemented by the best white wines. Various meat dishes are served throughout the country, in particular two specialities: sausages and salamis ■ products of pork and prosciutto, air dried pork from the Karst, served with the ruby-red Teran wine. The western part of Slovenia is distinguished for its other varieties of red and white wines, and in particular for its range of culinary specialities based on combinations of meat, fish and vegetables. This part of Slovenia is also a home to the culture of olive trees and olive oil. In the south-eastern part of Slovenia a special place is taken by the "Doleiyski Cviček", a red wine with an acidic flavour, light and low in calories. In addition to cheese, smoked meat and meat products, the Alpine part of Slovenia is famous for its roll-cakes and strudels, which are made from dough and the most varied fillings. In addition to the excellent wines, there are the strong liquors, which Slovenes distil from apples, pears, honey, bilberries, plums and cherries. It might just happen, that while you are staying in our country someone will totally spontaneously invite you to their table with a casual: "Pridite na kupico! (Come and have a drop!)" nil AUSTRALIA euro international pty.itd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM APRES S : 3 Dalmore Drive Scoresbv VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH. 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... "Kakšen stavek je: V hiši ni več vina?" "To ni stavek, to je nesreča." "Voda. Vsi na krov. Stroji stop. Vključite črpalke. Pripravite čolne." "Janko, ali si ti ne bi mogel enkrat umiti noge tako kot vsi drugi?" "Poglej, kako nebeško modro nebo je tam daleč." "Saj ni čudno, tam spodaj je pivovarna." 'Koliko mi ponujate za ta rabljeni avto?" 'Odvisno od tega, ali ima poln bencinski rezervoar. l|Ol)WNX1Ci Janez Krstnik Peter in Pavel PSE NAJBOLJ Jt; V Ljubljani je megla. "Kje je Ljubljanica?" "O. to pa vem. Sest korakov za menoj, ker sem bil pravkar v njej.' Cena posamezne številke $ 2.0(); letna naročnina $ 50.00; polletna $ 30.(X); letna naročnina za prekomorske države vključno z letalsko pošto $ 100.00 GI.AS SLOVHNIJli Založnik: Založba Glas Ustanovitelji: Stanka Grcgorič. Alfred Breznik. Dušan Lajovic in Štefan Merzel Upravni odbor: Alfred Breznik, Dušan Lajovic in Stanka Grcgorič Urednišivo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, priprava strani: Stanka Grcgorič. 4 / 316 Dorset Rd. Boronia 3155, Melbourne, Avstralija Telcfon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: Dr. Stanislav Frank. Draga Gclt. Jožica Gerden. Lojze Košorok. Martha Magajna, Vinko Rizmal in Jože Žohar Logo: Frances Gclt; Distribucija: S.X. Gregorič Informacije: STA (Slovenska tiskovna agencija), obvestila Veleposlaništva RS v Canbcrri in Konzulata RS v Sydneyu, Delo. Slovenec. Mladina. Družina. Naša Slovenija. Rodna gruda. Mladika. Slovenian Weekly. Finance. Lipov list. turistične brošure iz. Slovenije. Radio SBS (Sydney in Melbourne). Radio 3 ZZZ ter posamezni poročevalci 1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316 Dorset Rd. Boronia VIC 3155 1 Podpisani(a) Ulica in kraj Država..... ............ Poštna It. Podpis ................. . Datum