urarstvo budna priporoča, ročne ure ABS (0“)watch SEIKO CASIO PULSAR Novo mesto, Glavni trg 16, tel. 068/25-698 Št. 41 (2304) • Leto XLIV • Novo mesto, četrtek, 14. oktobra 1993 • Cena: 90 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST IU H cc p*** Ul >o Stiki z Langenhagnom se krepijo Pet let partnerskega sodelovanja med nemškim Langenhagnom in Novim mestom -Na obisku 26-članska delegacija - Pogovori, ogledi, koncert, na koncu pa še trgatev DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST NOVO MESTO - Na novomeški občinski praznik, 28. oktobra 1988, so najvišji predstavniki Novega mesta in nemškega Langenhagna podpisali partnersko pogodbo, ki obe mesti oz. občini zavezuje k medsebojni pomoči, izmenjavam izkušenj, h krepitvi stikov med občani, mladinskimi, kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami oz. društvi iz obeh partnerskih krajev. DOLENJSKI LIST v je bolje oborožen kot pa policija.” VERA ALEGRO, doma iz Brestanice: “Temeljito je potrebno premisliti, za kaj bo šel proračunski denar. Za obrambo ga Slovenija potrebuje, vendar naj razmisli, kakšna naj bo naša vojska. Sem proti vojni, vendar vem, da na obrambno vojno moramo računati. Osebno ne podpiram ideje o Sloveniji kot državi z močno in drago vojsko. Zamisli o vključevanju naše države v Nato ne kaže takoj zavreči, ampak velja o njej razmis- JOŽE PEČNIK, ravnatelj osnovne šole v Šmarjeti: “Glede uvajanja obrambnega tolarja imam asociacije na triodstotni davek, ki smo ga pred leti plačevali za tedanjo JLA, in ne želim, da gre moj zaslužek v obrambne namene. Naj se nameni raje za preprečevanje vseh oblik nasilja in zlorab. Znanje naj bo revolver, beseda naj bo naboj, nasmeh pa atomska bomba na večno zelenem planetu Zemlja.” MIODRAG NIKOLIČ, zavarovalni agent v Sevnici: “Glede na naraščajočo nezaposlenost, ki vse bolj ogroža Slovenijo, sedaj ni ravno pravi čas za uvedbo davkov, kot je obrambni tolar. Slovenija ima tak geografski položaj, da se v primeru vojne ne bi mogla sama braniti, oziroma bi za to potrebovala predrago vojsko, zato bi bilo bolje, če bi se vključili v skupni obrambni sistem s sosednjimi državami, izvzemši Hrvaško.” VENO TIVADAR, delavec na čakanju iz Mozlja pri Kočevju: “Sem proti dodatnemu tolarju za obrambo in sploh proti vsem dodatnim obdavčitvam. Sem zaposlen in menim, da je davkov že zdaj preveč. Že za prejšnjo vojsko smo dajali veliko. Tudi sedanja ima dovolj denarja. Na splošno lahko rečem, da smo bili za osamosvojitev zato, ker so nam obljubljali, da bo manj dajatev in da bo višji standard. Zdaj je ravno nasprotno in živimo slabše.” STANE ANDOLJŠEK, upokojenec iz Ribnice: “Nimam nič proti samoprispevku in drugim dajatvam, če ostane denar v kraju. Sem pa proti vsem dodatnim dajatvam, ki gredo iz naših žepov, ne vem za kaj vse. Menim, da dobi obramba iz državnega proračuna dovolj. Ne smemo vsega obešati na uboge plače in pokojnine, saj so obdavčitve že nevzdržne. Ce bomo zdaj dobili še obrambni tolar, se bodo spomnili še drugi in uvedli kakšen svoj tolar.” DUŠAN ŽALEC, elektrotehnik s Sinjega Vrha: “Tolar za obrambo? Hm, bi zopet radi prosjačili okrog? To je preživeto. Evropa bi morala združeno nastopili v obrambi in Slovenija bi se ji morala pridružiti. To bi bilo za nas ceneje. Ne predstavljam pa si, da bi morali, tako kot Hrvati plačujejo vojni davek, mi dajati tolar za obrambo. Toliko manj, ker se mi zdi, da naša vojska tako in tako dobi iz proračuna toliko denarja, kolikor ga potrebuje.” DAMIR SEDLAK, samostojni kulturni delavec iz Trebnjega: “Obrambni tolar bi dal, saj so izkušnje na Balkanu in v Sovjetski zvezi pokazale, daje potreben. Vojna v Sloveniji je pokazala, da ljudje kljub ideološki razliki stopijo skupaj. Za dobro obrambo moramo imeti dobro orožje. Pričakovanja, da nam bo v nesreči pomagal Nato, se niso izpolnila, za svobodo smo morali jx>skrbeli sami. Zato bi dal za obrambo ne le en, ampak dva tolarja.” MARTIN PEČARIČ, kmet iz Drašičev: “Vsaka stvar bi morala biti v mejah razuma. Najprej bi morali nameniti denar za šolstvo, zdravstvo pa reževem, ki jih je v Sloveniji vse več. Po zdravi kmečki logiki se mi zdi, da ni najpametneje dajati nerazumljivo veliko denarja za obrambo sedaj, ko je Slovenija kot samostojna država šele na začetku svoje poti in denar nujno potrebuje tudi za razvoj. Res pa je, da določeno stopnjo obrambe potrebujemo.” Proti toči še ni prave obrambe Zavarovalnica Tilia pomaga Hidrometeorološkemu zavodu Slovenije - Vremenske katastrofe vsaj omiliti - Kratkoročna napoved v vsako večjo kmetijo NOVO MESTO - Po besedah direktorja Hidrometeorološkega zavoda Slovenije je zavarovalnica Tilia prva med slovenskimi zavarovalnicami spoznala, daje vlaganje v tehnološko posodabljanje tega zavoda koristno tudi zanjo, seveda v zaradi preprečevanja katastrofalnih škod. Zavarovalnica Tilia je prejšnji četrtek v svojih prostorih predala Hidrometeorološkemu zavodu dokumentacijo za specialne aparature za radijske zveze, ki jih je kot svoj prispevek kupila temu zavodu. Ob tej priložnosti je strokovna ekipa Hidrometeorološkega zavoda javno predstavila svojo dejavnost. “Naša zavarovalnica že nekaj let dobro sodeluje s Hidrometeorološ- kim zavodom. Predvsem gre tu za preprečevanje tako imenovanih vi- MEJA JE TRIDESET ODSTOTKOV LJUBLJANA - Po avstrijskem vzoru je slovensko kmetijsko ministrstvo sprejelo odločitev, da bodo državne pomoči zavoljo škode, ki jo je povzročila suša, deležni le tisti kmetje, ki jim je suša pobrala 30 odst. pridelkov. Kljub temu da je tovrstno postavljanje meje krivično, ministrstvo utemeljuje svojo odločitev s tem, da bi v primeru nižje meje pomoč preveč razdrobili in bi zato ostala brez učinka. Dodaja tudi, da je v kmetijstvu vedno potrebno računati z neko stopnjo tveganja in da zato ni mogoče zahtevati od države nadomestila za vsak izpad pridelka. SAD ŠT. 8 KRŠKO - Izšla je septembrska številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, v kateri piše urednik inž. Peter Jankovič o predstavitvi sodobnega nasada jabolk, dr. Franci Štampar o namakanju v sadjarstvu, inž. Jurij Mamilovič o italijanskih izkušnjah v pridelovanju češenj, mag. Gabrijel Seljak o škodljivih škržatih vinske trte, mag. Anton Vodovnik o letošnji trgatvi in predelavi grozdja, slednji avtor pa v reviji Sad objavlja tudi poročilo o ocenjevanju vin v Gornji Radgoni. TNOVOMEŠKE TRŽNICE r------- V petek so bile na tržnici naslednje cene: kostanj 80, med 350, jajca 18, solata 200, radič 200, fižol 500, orehi 1000, kutine 110, koren 100, redkev 100, česen 400, hruške 100, slive 150, špinača 400 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so banane 100, grozdje 100, ananas 140, cvetača 160, kumare 150, peteršilj 170, mandarine 190, česen 175, solata 110, radič 180 in koren 93 tolarjev. Pri Deladiniju je Paradižnik 180, mandarine 265, melancane 170, koren 135, grozdje 180, pomaranče 120, banane 125, kostanj 115 in limone 135 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so Ponujali 168 do tri mesece starih in 59 starejših prašičev. Prvih so prodali 74 po 230 do 280 tolarjev, drugih pa po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže. rgoje š Salon opreme in pohištva Gradac 112 tel. (068) 57-121 Po ugodnih cenah vam nudimo: notranjo opremo in stavbno pohištvo belo tehniko in male gospodinjske aparate talne in stenske obloge svetila barve, lake štedilnik na trda goriva alfa 90 samo 48.600,00 SIT Svetovanje in brezplačna dostava na dom! Možnost plačila na obroke do 6 obrokov. Gotovinski popusti do 35%. Grozdja manj in povprečno Toda najboljša vrhunska vina bodo zelo dobra, pravijo v metliški Vinski kleti METLIKA - V metliški Vinski kleti so to jesen odkupili 95 ton ranih sort, torej šentlovrenke, gameja in Portugalke. Mešanega belega grozdja je bilo 120 ton, 20 ton laškega rizlinga, približno 30 ton pa ga je še v zadružnih vinogradih. Modre frankinje so odkupili 350 ton, žametne črnine pa 298 ton. Visoko kakovostnih belih sort, kot so šardone, rumeni muškat, sivi pinot in sovinjon je bilo 11 ton. Vse to grozdje je iz belokranjskega vinorodnega okoliša. Za cviček so predvsem iz okolice Šentjerneja in Škocjana pripeljali v metliško vinsko klet 13 ton frankinje in 6 ton mešanega belega ter 45 ton žametne črnine. Kot ocenjujejo v vinski kleti, bo letošnji odkup grozdja za okrog 10 odst. manjši kot lani. Po kakovosti je grozdje, ki ga je prizadela suša, slabše kot lani, ostalo pa boljše. Toda najboljša vrhunska vina bodo zelo dobre kakovosti, medtem ko bodo ostala povprečna. Za metliško črnino predvidevajo, da bo boljša kot doslej, saj so najslabše grozdje izločili. V zadrugi načrtujejo, da bodo pustili v svojem vinogradu nekaj laškega rizlinga za pozno trgatev. Ce jim bo uspelo iztržiti tudi kaj več, bodo lahko videli šele pozneje. Veliko je odvisno od vremena, ki bo odločilno pri tem, ali bodo lahko pridelali tudi grozdje za ledeno vino, kakor jim je uspelo lani. V Vinski kleti pripravljajo že mlado vino, ki bo tudi tokrat v prodaji 1. novembra. Vendar bo za raz- liko od preteklih let to portugalka, in ne metliška črnina. M. B.-J. Kmetijski nasveti S herbicidom že jeseni? Kakršna bo setev, takšna bo žetev. Pod tem pregovornim naslovom smo na tej strani prejšnji teden objavili najvažnejše napotke pri setvi °zimin, predvsem pa to, kako s pravilno naravnano sejalnico doseči najprimernejši sklop, to je optimalno število rastlin na kvadratni meter. Zapisanih je bilo tudi nekaj najpomembnejših navodil za pripravo zemlje in gnojenje, ne pa za varovanje pred pleveli, kar danes dopolnjujemo. . Praksa je pokazala, da se je za zatiranje plevelov najbolje odločiti že jeseni, četudi še ne vemo natanko, katere plevelne rastline bodo žito najbolj ogrožale. Spomladi je mnogokrat ze prepozno, saj je za uporabo herbicidov še prehladno ali premokro, pleveli pa tako nemoteno Prerastejo tisto rastno dobo, v kateri so najbolj občutljivi, in bi nanje herbicidi najbolje delovali. uporabljamo herbicid pred vznikom. Zato je poraba malo večja, računati pa je treba tudi s tem, da se škropivo na goli površini hitreje razgradi. Seveda je uporaba sredstev proti plevelom upravičena samo, ve je jesenska setev pravočasno opravljena, saj vsak zamujeni dan dokazno zmanjšuje pridelek tudi zaradi zmanjšanja števila rastnih dni. Jeseni je mogoče uporabiti celo vrsto učinkovitih herbicidov, med nji-rai pa je gotovo na prvem mestu toliko hvaljeni dicuran forte. Ta pripravek, ki ga lahko uporabimo pred vznikom ali po njem v količini *>5 do 2,5 kg/ha, zatira trave in širokolistne plevele, torej vse tiste nadležne rastline, ki tako rade dušijo posevek. To so predvsem kurja crevca, jetičniki, spominčica, smolenec, mrtva kopriva, njivski lisičji rep, srakoperec in kar je še take nadloge. Za jesensko uporabo so primerni še naslednji herbicidi: tekoči dicuran, kije uporaben predvsem za zatiranje trav, quartz, quartz super, hgrex, satis 18 WP, arkade 80 EC in še nekateri. Inž. M. L. Invazija ogrcev Za sušo je prišla nova nadloga - množica ličink majskih hroščev Nesreča ne pride sama. Blagodejen dež je komaj ublažil opustošenje, ki gaje na poljih in travnikih zapustila katastrofalna suša, pa se je ponekod - predvsem na Gorenjskem - že pojavila nova nadloga, tokrat v podobi ogrcev, ličink majskega hrošča (lat. Melolontha melolon-tha). Zadeva je postala sumljiva, ko po dežju travniki niso bujno ozeleneli, saj narava poskuša nadomestiti zamujeno, marveč so ostali preslegasti, fionekod pa celo neporaščeni. Vrag je tičal pod rušo, na koreninah trav so se zaredile ličinke majskih hroščev in povzročile pravo razdejanje. Tako veliko, da so denimo na seji izvršnega sveta v Radovljici iz proračunske rezerve dodelili denar za poskusno odstranjevanje ličink, ki grozijo, da bodo na sto hektarjih travnikov uničile vso travno rušo. Starejši še pomnijo, daje pred natanko štirimi desetletji majski hrošč s pravo invazijo izzval paniko tudi v naših krajih. Ker tedaj še ni bilo učinkovitih talnih insekticidov, kot sta volaton in geocid, je takratna ljudska oblast spodbujala ročno nabiranje škodljivcev celo z odkupom in v ranih jutranjih urah so ljudje s ponjavami in košarami hiteli v hrastove gozdove, plezali po drevju in otresali od mraza otrple majske hrošče, jih pobirali, poparjali in odnašali na odkupna mesta. Nekateri so jih celo mleli, sušili, uporabljali za živin-' sko krmo ali odličen kompost. Menda se nam spet ne obeta kaj takega? _n harnih škod. Pogovarjamo se še o nadaljnjem sodelovanju na preventivnem področju, povezani pa smo tudi po zavarovalni plati,” je povedal direktor Tihe Janez Novak. Dejavnost Hidrometeorološkega zavoda Slovenije zajema tri področja: meteorologijo, hidrologijo in varstvo okolja. Klimatske spremembe so take. da lahko vplivajo na bodoče življenje človeštva in s tem seveda tudi ali celo v prvi vrsti na pridelavo hrane. V zadnjem času je napredek meteorologije kot vede izjemen. Danes je meteorologija v bistvu en sam tehnološki postopek, v katerem uporabljajo super zmogljive računalnike, meritve pa so v glavnem avtomatske. Vsekakor ne gre pri napovedovanju vremena več za ugibanje, marveč so prognoze točne več kot 80-odst„ vsak nadaljnji odstotek točnosti napovedi pa zahteva velika vlaganja. Nekdaj zelo obetavna obramba proti toči, ki je “šiba božja” kmetijstva, s pomočjo raket se očitno ni obnesla. Stališče svetovne meteorološke organizacije, ki deluje kot agencija OZN in katere članica je tudi Slovenija, je, da so smotrne nadaljnje raziskave na tem podočju, odsvetujejo pa operativno delo, Saj ni dokazov za uspešnost take obrambe pred točo (res pa tudi ni dokazov za neuspešnost). “Vsekakor so strokovne osnove, da bi z nadaljnjim raziskovanjem na tem področju lahko prišli do uspešne obrambe pred točo,” pravijo strokovnjaki. Zelja Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, so povedali v Tilii, je, da bi pr: tehnološkem posodabljanju zavoda posvečali čim večjo pozornosti ag-rometeorologiji. Znano je, da se vlaganje v tehnološko posodabljanje te strokovne veje tisočkratno povrne. V načrtu je, da bodo v Sloveniji ustanovili 8 agrometeoroloških središč, in eno takih že deluje v Novem mestu. “Želimo, da bi naše produkte imel na razpolago čim širši krog ljudi, saj to pomeni tudi cenejše pridelovaje hrane. Naš cilj na tem področju je, da bi bile vse večje kmetije v Sloveniji opremljene z osebnimi računalniki, na katerih lahko dobijo kratkoročne vremenske napovedi za nekaj ur naprej, kar bi kmetom pri njihovem delu zelo koristilo,” se povedali strokovnjaki, ki opozarjajo, da z velikimi klimatskimi spremembami, katerim smo priča, lahko pričakujemo več vremenskih katastrof. A. BARTEU EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Prvi pretok vina Alkoholno vrenje vina se je v mnogih sodih že srečno končalo. Na vrsti je prvi pretok povrelih vin, ki ne pomeni samo zamenjave soda. Pravočasni pretok vina, povezan z žveptanjem in velikokrat tudi s čiščenjem vina, je od davnine znan kot odločujoč kletarski poseg. Število pretokov lahko zmanjšamo, ne moremo pa uspešno kletariti brez pretakanja. Kdaj je pravi čas za prvi pretok? To je odvisno od sorte in letnika. Pri letošnjem vinu, ki nima veliko kislin, ni potrebno čakati, da se vino samo od sebe očisti. Mogoče je včasih veljalo to pravilo, danes, ko je na razpolago več čistil in nimamo težav z motnostjo, pa pretakamo ne glede na bistrost vina. Ker je pretok veliko delo, ga večkrat odlašamo in včasih predolgo. Zavedati se moramo občutljivosti vina, predvsem belega, po končanem vrenju. Ne smemo se zanašati na plin C02, ki je na površini mladega vina po končanem alkoholnem vrenju. Ta plin je slaba zaščita in se tudi hitro razredči. Pred kvarjenjem tega občutljivega “novorojenčka” najbolje zaščitimo vino z žveplanjem. Ponovno poudarjam, da je žveplanje mladega vina takoj po končanem alkoholnem vrenju eno od najvažnejših žveplanj. Četudi smo vino razsluzili in že pred vrenjem žveplali mošt, je potrebno mlado vino takoj žveplati, če rjavi ali ne. Tako zažve-plamo vino lahko počaka na pretok nekaj tednov. V polni posodi lahko žveplamo s tekočo raztopino žveplaste kisline ali s kalijevim metabisul-fitom (tokobran). Pol decilitra 5-odst. raztopine žveplaste kisline je nujna doza na hektoliter. Enako močno žveplanje je 5 g toko-brana na hektoliter. Natančno potrebo nam pove laboratorijska analiza za vsak sod. Dan po žve-planju vzamemo vzorec vina in ga damo analizirati v laboratorij. Ako je ugotovljeno vsaj 15 mg SO, v prosti obliki na liter vina, smo dovolj zažveplali, sicer ga je potrebno dodati še nekaj. Analiza v laboratoriju bo natančna, če smo vino v sodu po žveplanju dobro pomešali, tako da je žveplo razdeljeno enakomerno v vseh kotičkih soda. Nenatančno žveplanje lahko pomeni, da je del vina prežveplan, del pa nežveplan. Pravilno za-žveplano vino,ne premočno, se bo v času, ko čakamo na prvi pretok, razvijalo v zaželjeni smeri. Nežveplano vino, ki čaka na prvi pretok, se počasi navzema zraka, zgublja sortno cvetico in spreminja kislost. Letos bodo ti negativni procesi tekli v vinih hiteje kot v letih z več skupne kisline. S težavo nagovarjam na žveplanje, ker ta strup škodi zdravju ljudi in ker ne bi rad vzbudil pri vinogradnikih odpora proti takim navodilom in nato povzročil nasprotno ravnanje. Toda ker je večina vin premalo žveplana, se ne bojim pretiravanja z žveplom tudi letos. V tem času se odloča uspešna usoda naših vin ravno s pravilnim žveplanjem. Žveplanje v tem času je zdravju manj nevarno kot čez en mesec, ko se bodo začela vina kvariti. Taka vina zahtevajo več žvepla. Ko se bomo kmalu odločali za prvi pretok, svetujem še zračni test mladega vina. Ako v 12 urah na zraku vino ne spreminja barve, ga lahko pretakamo brez dodatka žvepla v sod tik pred pretokom. Nujno pa “zadimimo” sod, v katerega natakamo vino z najmanj 1/2 traku na hektoliter ali največ z 1 trakom. V vsakem primeru noramo letos pretočiti povrela vina pred mar-tinovim. mag. JULIJ NEMANIČ POPRAVEK - V zadnjem članku jc bila v zadnjem stavku tiskovna napaka. Pravilno je: “Čim višja je vinska kislina v vinu, tem boljše je vino.” Korak do slovenske “Kalifornije” Sadjarsko društvo Bele krajine je v Metliki pripravilo druge sadjarske dneve -Sadjarstvo postaja vse bolj pomembno, a je še precej začetnih težav METLIKA - Namen druge sadjarske razstave, ki jo je v metliškem gradu in na njegovem dvorišču pripravilo sadjarsko društvo Bele krajine, je bil predvsem povezati sadjarje, trgovce in kupce. Zato so sadjarji sadje poleg tega, da so ga predstavili, tudi prodajali. Zanimanje za nakup je bilo večje kot lani, srq belokranjska jabolka po kakovosti ne zaostajajo za sadjem iz drugih slovenskih pokrajin. Poleg tega, da so lahko spoznali delo štirinajstih belokranjskih sadjar- • Razstava je bila hkrati priložnost, da sadjarji opozorijo na svoje probleme. V Beli krajini je 10 hektarov intenzivnih nasadov, toda pridelovalci še vedno iščejo kupce sami, a ker ni hladilnice, morajo pridelke prodati čim prej. Zato si še toliko bolj prizadevajo, da bi se povezali ter tako skupno nastopili na trgu tudi izven Bele krajine. jev, ki imajo intenzivne nasade, je bila za obiskovalce razstava tudi zelo poučna. Razstavljalci so namreč na zelo lep in prikupen način prikazali stare, odporne in perspektivne sorte jabolk. A tudi drugo sadje, ki uspeva v Beli krajini, od hrušk, orehov, lešnikov, kutin in kostanja do kakija, kivija in smokev. Zaradi slednjih treh so nekateri Belo krajino že proglasili za slo- vensko Kalifornijo. Obiskovalci so imeli na voljo tudi sadjarsko literaturo, si ogledali sadjarsko orodje ter poskusili različne jedi iz sadja, ki sojih pripravile spretne in domiselne članice aktiva kmečkih žena. Inž. Marko Babnik in inž. Tine Benedičič pa sta imela koristni predavanji o pravilni uporabi in shranjevanju sadja ter vlogi ptic v nasadih. M. BEZEK-JAKŠE n # Ulil—n IV VSE VEČ KUPCEV - Letošnji belokranjski dnevi so bili namenjeni nedavno preminulemu inž. Francetu Lombergarju, enemu največjih sadjarskih strokovnjakov o Sloveniji. A čeprav je bilo zanimanje za razstavo manjše, kot so pričakovali prireditelji, se po besedah Janeza Humljana, ki je prodajal pridelke belokranjskih sadjarjev (na fotografiji), vse več Belokntnjcev odloča za sadje domačih pridelovalcev. (Foto: M.B.-J.) HELENA MRZI J KAR gospodinjski kotiček Gobe kot dodatek jedem Knjiga o zeliščih, ki je izšla leta 1537 v Leipzigu, pravi o gobah takole: “Gobe niso ne zelišča, ne korenine, ne cvetlice, ne semena, temveč so le odvečna vlaga zemlje, dreves, gozdov in drugih razpadajočih snovi. Zato je njihova življenjska doba tako kratka. Zrastejo v sedmih dneh, pa tudi preminejo in posebno rade pridejo na piano, kadar grmi.” Se dosti kasneje niso vedeli, kam bi uvrstili gobe, in precej kratek je čas, odkar imajo svoje mesto v kuhinji in na jedilnih seznamih. Danes je gobarstvo močno razširjeno, lastnosti gob pa so dobro raziskane le s strani strokovnjakov. Med nabiralci je žal še vedno premalo poznavanja, kar dokazujejo tudi vsakoletni hujši primeri zastrupitev. Pri nabiranju gob naj velja le staro pravilo, ki svetuje nabirati in jesti le tiste gobe, ki jih dobro poznamo in vemo, da so užitne. Ne vonj ne okus nam ne dajo niti najmanj zanesljive opore pri ugotavljanju užitnosti gob. Zato je najbolje, da nabiramo samo tiste vrste, ki se med seboj dobro razlikujejo, npr. lisička in goban. Osnovno pravilo je, da ne smemo nabirati starih, gnilih in močno razžrtih gob, ampak le mlade in zdrave gobe. Gobe previdno spuli-mo iz zemlje ali pri tleh odrežemo, da ne poškodujemo podgobja v zemlji. Takoj odstranimo vse nečiste dele in jih polagamo v pletene košare, kjer jih obdaja zrak in se ne mečkajo. Če nabranih gob ne bomo jedli še isti dan, jih primerno zrežemo, blanširamo in zamrznemo. Kuhanih gobjih jedi ne shranjujmo, ne pregrevajmo in tudi ne zamrzujmo! Gob ne namakamo, temveč le na hitro oplaknemo pod tekočo vodo. Pred toplotno obdelavo jih vedno blanširamo, vodo pa zavržemo. Samostojne gobje jedi so zaradi večje količine gob težko prebavljive in teh naj ne bi uživali majhni otroci in vsi, ki imajo občutljiva prebavila. Za vse pa velja, naj jih ne bi uživali za večerjo. Sveže gobe pravilom le dodajamo jedem za boljši okus, posušene in zdrobljene v prah pa kot začimbo. IZ NkŠIH OBČIN MED PRIJA TELJI - Jožefa, mati padlega Jerneja Molana, njegova žena Olga ter hčerki Jemejca in Jasmina na sprejemu pri majorju Tonetu Klobčaverju, polkovniku Radu Klisariču, podpolkovniku Ernestu Brezniku in podpolkovniku Mitji Teropšiču. (Foto: T. Jakše) Sprejem za žrtve vojne Molanove v Novem mestu - Združenje veteranov NOVO MESTO - Prejšnji teden so v novomeški vojašnici spet priredili sprejem za vdovo iz slovenske vojne Olgo Molan iz Bukovška pri Brežicah, njeno taščo Jožefo Molan in hčerki Jasmino ter Andrejo. Prvič se je z gostjami srečal tudi poveljnik pokrajinskega štaba polkovnik Rade Klisarič, ki jih je toplo pozdravil in poudaril, da bodo pripadniki slovenske vojske naredili vse, kar je v njihovi moči, da bodo svojci padlih borcev čim manj občutili tragično izgubo, se trudili za vzdrževanje čim tesnejših prijateljskih stikov ter poskrbeli za pomoč, kadar bo ta potrebna. Srečanju so prisostvovali tudi podpolkovnik Ernest Breznikar in Andreja Andrejaš iz 25. območnega štaba, major Tone Klobčaver iz 21. območnega štaba ter podpolkovnik Mitja Teropšič in stotnik Miro Gutman iz novomeške vojašnice. Srečanje v Novem mestu za družino pokojnega borca Jerneja Molana tokrat ni bilo prvo, ampak je postalo že tradicija, ki se je pričela jeseni leta 1991 in se nada- ljuje vsako jesen in pomlad. Tudi tokrat so se zadržali v prijateljskem pogovoru z gostitelji, potem pa so jih ti odpeljali v Novoteksovo trgovino, kjer so si izbrali nekaj oblačil za bližajočo se zimo. Novoteks je namreč podjetje, ki družini že ves čas stroji ob strani. “ Lepo je čutiti, da imaš prijatelje, ki ti poskušajo omiliti bolečino,” pravi vdova Olga Molan. “Z mnogimi smo se tačas spoprijateljili in čutila sem dolžnost, da jih povabim • V nedefjo je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani ustanovljeno Združenje vojnih veteranov Slovenije (ZWS), katerega namen je, kot je med drugim poudaril njegov predsednik Srečko Lisjak, tudi skrbeti za invalide slovenske vojne in družine padlih pripadnikov TO in slovenske policije. tudi domov, da vidijo, kako živimo. Odzvali so se vabilu in zdaj so naši odnosi še pristnejši.” T. J. V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH BO 4. ONKOLOŠKI VIKEND ŠMARJEŠKE TOPLICE - Kance-rološka sekcija, anesteziološka sekcija in Sekcija za medicino dela pri Slovenskem zdravniškem društvu bo- mil IZ NKŠIH OBČIN Krka Novoterm korači v Evropo Nemški koncern Pfleiderer vložil 15 milijonov mark v posodobitev proizvodnje v Krki Novotermu - Od 12 na 17 tisoč ton materialov na leto - Pogled proti Novolesu NOVO MESTO - Pred letom dni, oktobra lani, je nemški koncern Pfleiderer odkupil 80-odst. delež družbe Krka Novoterm, katere osnovna dejavnost je proizvodnja izolacijskih materialov na osnovi steklenih vlaken za toplotno in zvočno izolacijo. Takrat seje ta nemški koncern, ki zaposluje 7.000 delavcev, njegov letni promet pa znaša okoli 2 milijardi mark, obvezal, da bo v posodobitev proizvodnje v Krki Novoterm letos vložil 10 milijonov mark. To svojo obljubo so Nemci več kot odprli posodobljeno proizvodnjo, v izpolnili, saj so v petek, 8. oktobra, v kar so vložili več kot 15 milijonov Bršljinu, kjer stoji tovarna, slovesno mark. “Cilji, ki sta si ga oba partner- ^ : V KOMANDNI SOBI - Iz tega komandnega središča Krke Novoterma vodijo in nadzorujejo proizvodnjo steklenih izolacijskih vlaken. Po posodobitvi proizvodnje, v kar je nemških koncem Ijleiderer, ki je 80-odst. lastnik Krke Novoterma, vložil 15 milijonov mark, se je zmogljivost novomeške tovarn povečala od 12 na 17 tisoč ton izolacijskih materialov na leto. (Foto: A. B.) Pravica do imena in groba Na šmihelskem pokopališču postavili spominske plošče 128 žrtvam vojne in padlim ter pobitim domobrancem do hkrati z Zvezo slovenskih društev za boj proti raku priredile 4. onkološki vikend, ki bo 22. in 23. oktobra v Šmarjeških Toplicah. Tokrat bodo razpravljali o poklicnih boleznih in raku ter o terapiji bolečine. Povabili so splošne zdravnike in specialiste raznih profilov. Pokrovitelj sestanka so Krkina Zdravilišča. NOVO MESTO - Spominskim ploščam žrtvam vojne in komunističnega nasilja, ki jih v zadnjem času postavljajo v številnih slovenskih krajin po farnih pokopališčih in ob farnih cerkvah, se je minulo nedeljo, 10. oktobra, pridružilo tudi spominsko obeležje na steni kapele šmihel-skega pokopališča v Novem mestu. Na štirih ploščah so izpisana imena 128 padlih in umorjenih faranov iz 21 naselij župnije sv. Mihaela, od tega 20 civilnih žrtev vojne, 11 v boju padlih in 97 brez sodbe pomorjenih domobrancev. Večina od njih počiva neznano kje in so šele s tem spominskim obeležjem in simbolnim obredom bili deležni prastare človekove pravice do groba. Proslava ob otvoritivi obeležja se je začela s popoldansko mašo, ki jo je vodil pomožni škof Jože Kvas, nato pa je žalni sprevod krenil na pokopališče, kjer je novomeški župan Franci Koncilija odkril plošče ter spregovoril nekaj besed o pomenu tega dogodka kot o enem od spravnih dejanj. Poudaril je, da ne gre za re-vanšizem, marveč za postavljanje simbolnih grobov za vse pobite, katerih imena so bila zamolčana in so bili SKORAJ POL STOLETJA KASNEJE - Mnogi pobiti domobranci iz šmihelske župnije so po skoraj pol stoletja dobili pravico vsaj do simbolnega groba - spominske plošče z njihovimi imeni. Na sliki: ob slovesnem odkritju je spominske plošče blagoslovil ljubljanski pomožni škof Jože Kvas. (Foto: M. Markelj) tem pa je glavni govornik Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze, v daljšem govoru razgrnil svoje poglede na zgodovinske dogodke med vojno in ob koncu vojne, ko se je državljanska vojna zaključila s pomorom tisočev slovenskih fantov. Predsednik iniciativnega odbora za postavitev obeležja Ivan Kralj pa se je zahvalil vsem, ki so podprli postavitev Težak porod novomeške porodnišnice Največji problem je prodaja stavbe stare porodnišnice, od česar naj bi iztržili 6,5 milijona mark - Ce bo vse po sreči, se bo porodnišnica preselila prihodnje leto NOVO MESTO - Doslej je šlo za gradnjo nove novomeške porodnišnice 10,1 miljjona mark, od tega je bilo več kot pol te vsote zbrane s krajevnim samoprispevkom, novomeška občina je prispevala 1,8 milijona mark, država Slovenija dobrih 800.000, 620.000 mark je bilo lastnih sredstev novomeške bolnice, ostalo pa so krediti (1,2 milijona DEM), obresti, nekaj malega pa sta prispevali še obe belokranjski občini. Da bi se porodnišnica lahko preselila iz sedanje stare in neustrezne stavbe v novo, ki jo gradijo, pa bi skupaj potrebovali nekaj mahi kot 25 milijonov mark, se pravi še skoraj 15 milijonov mark. Računajo, naj bi država Slovenija za to prispevala okoli 7,9 milijona mark, s prodajo stare stavbe porodnišnice mislijo iztržiti 6,5 milijona mark, 300.000 mark pa se bo nateklo še od samoprispevka. Doslej so do tretje gradbene faze zgrajeni glavni objek, vezni trakt in energetski objekt, s tem da je porodnišnica že zastekljena, pa tudi nekaj inštalacijskih in drugih del je že narejenih. Z reorganizacijo zdravstva je bolnišnica postala republiška ustanova. Tako je konec lanskega leta ministrstvo za zdravstvo pripravilo nov program, po katerem vsem bolnišnicam zmanjšujejo normativ za število postelj. Tako naj bi bilo v Novem mestu namesto sedanjih 650 leta 2000 le 489 postelj. Čeprav bo začni ta normativ veljati šele v prihodnjem tisočletju, se mora bolnišnica že sedaj prilagajati novih zahtevam. Za preselitev morajo dokončati prostore za porodnišnico, ginekologijo in otorinolaringologijo; to naj bi bilo nared prihodnje leto. Gradnja pa naj bi bila povsem končana leta 2000. Že za preselitev, kot rečeno, nujno potrebujejo tudi denar od prodaje stare porodnišnice, saj naj bi s proda- jo dobili kar dve tretjini za preselitev potrebnih sredstev. Vendar s prodajo (še) nimajo sreče. Poleg tega pa je sedaj napovedani dotok državnega • Skratka, težav in zadreg pri gradnji novomeške porodnišnice je več ko preveč. Zato je direktor bolnice, podpredsednik občinske skupščine dr. Tone Starc, na zadnji seji občinskih zborov pozval (to podpira tudi predsedstvo občine), naj novomeški izvršni svet bo(j dejavno in odločno pripomore k hitrejšemu dotoku sredstev, kijih za gradnjo te prepotrebne bolnišnice “dolguje” država Slovenija, zlasti pa pri prodaji stare porodnišnice. Kajti brez denarja od prodaje te stavbe tako rekoč ni možnosti za čim prejšnjo preselitev. denarja tako upočasnjen, da bi se gradnja zavlekla do leta 1997 in še čez. A. B. plošč in obnovo pokopališke kapele. Ob tej priložnosti je Odbor za postavitev obeležja župnije Šmihel izdal brošuro “Da bi se jih spominjali”, v kateri so zapisana imena in osebni podatki vseh žrtev vojne iz let 1941 do 1945 v šmihelski župniji ter zapis Ivana Kralja Mlin smrti, ki govori o kalvariji domobrancev v novomeških zaporih. Čeprav je tiskarski škrat malo ponagajal pri številkah, velja izid brošure pozdraviti, saj prinaša precej preverjenih podatkov, ki bodo služili nadaljnji obdelavi pri iskanju nepristranske resnice o minulih dogodkih. MiM DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC, Zagrebška od B. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 1930: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8 do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8 do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8 do 18 ure: Urška, Utšna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7, do 17. ure: Merca-tor-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 17. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od a do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg od 8 do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trpina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trpna Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trpna Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Perov Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uišna sela ja ob ustanovitvi mešane družbe lani zastavili, so bili: tehnološki proces na svetovni kakovosti, vključevanje v tržne tokove zahodnoevropskega tržišča ter zagotavljanje sedanjih delovnih mest in standarda zaposlenih v Krki Novoterm,” so med drugim povedali na petkovi slovesnosti, ki seje je poleg direktorja Ptleidererja Hansa Petra Malla ter generalnega direktorja Krke Miloša Kovačiča udeležil tudi nemški veleposlanik v Sloveniji dr. Guenther Seibert. Osnovna dp-javnost podjetja Pfleiderer je sicer proizvodnja vezanih plošč (prav tu se kaže možnost za povezovanje z No-volesom), izdelovanje specialnih betonskih konstrukcij za prometno infrastrukturo, izdelava železniških pragov itd., z Novotermom pa postaja nova dejavnost proizvodnja izolacijskih materialov. V začetku prihodnjega leta bo v okviru koncerna pet tovarn proizvajalo izolacijske materiale, njihova skupna zmogljivost pa bo kar 65.000 ton teh materialov na leto. Tehnološko posodobitev novomeške tovarne so v rekordno kratkih treh mesecih v glavnem opravili kar sami zaposleni. S posodobitvijo so povečali zmogljivost tovarne od 12.000 na 17.000 ton izolacijskih materialov na leto ali za celih 42 odst. Samo vrednost del, ki so jih opravili delavci sami -100 jih je delalo po 12 ur na dan-je ocenjena na 850.000 mark. Glavno delo je bila zamenjava 10 let stare izrabljene peči in linije za proizvodnjo steklenih izolacijskih vlaken. Ob posodobitvi tehnološkega procesa so namenili veliko pozornosti tudi zaščiti okolja. Uvedli so pranje dimnih plinov in reciklažo odpadkov, ki se vračajo v proizvodni proces. S pogodbo med Krko in Pfleide-rerjem je zagotovljena socialna varnost zaposlenih v tej tovarni. Zaradi večje avtomatiziranosti proizvodnje je sicer nekaj delavcev odveč, vendar so jih zaradi več kot 40-odst. povečanja proizvodnje zaposlili na drugih delovnih mestih. Tako bodo ob enakem številu zaposlenih (176) in bistveno večji zmogljivosti povečali tudi produktivnost. Po posodobitvi bo letna zmogljivost znašala okoki 40 milijonov mark, 30 odst. izdelkov bodo prodali na domačem trgu, s čimer bodo povsem pokrili slovenske potrebe po teh izdelkih, ostalo, se pravi 70 odst., pa bodo izvozili, in to predvsem v zahodno Evropo. “Krka je s prodajo večinskega deleža tujemu partnerju pridobila denar, ki ga vlaga v razvoj in posodobitev proizvodnje v svoji osnovni dejavnosti, to je v proizvodnji zdravil in farmacevtskih učinkovin,” pravi generalni direktor Krke Miloš Kovačič, “zato je tako sodelovanje in taka naložba še toliko pomembnejša za Krko kot celoto in s tem za Novo mesto in Dolenjsko sploh.” A. BARTEU NOV POSEL ZA NOVOTEHNO NOVO MESTO - Pred kratkim so novomeška Novotehna, Savske elektrarne iz Ljubljane in zagrebški Končar inženiring podpisali pogodbo za obnovo generatorja in zamenjavo vzbujalnega sistema za HE Medvode. Posel je vreden okoli 1,5 milijona nemških mark, rok za izpolnitev naročila pa je 10 mesecev. Podpisa pogodbe so se poleg zastopnikov vseh treh strani udeležili tudi predstavnik ministrstva za finance in svetovalec ministrstva za industrijo. IZLET NA VIRNIKOV GRINTOVEC NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v nedeljo, 17. oktobra, na izlet na 1654 m visoki Virnikov Grintovec. Prijave zbirajo na tel. 22-441 int. 537 do 14. oktobra. Odhod bo ob 6. uri izpred Krke v Ločni, planince pa bo vodil Peter Repovž. Vabljeni! jgr ■ r- ■ a OBLEKA - Obleka novomeškega republikanca vzbuja vsesplošno zanimanje, izvablja komentarje in sili k primerjavam. Ljudje se sprašujejo, če jo pomembni mož obleče zato, ker le s tako vpijočo barvo, ki se tako odločno tepe z jesensko naravo in sivečo brado, privabi kakšen pogled; ali morda zato, da z njo ljudi odganja od predolgih otvoritvenih in drugih slovesnosti, kjer se le izgublja čas in zapravlja denar, ceste pa vemo, kakšne so. Najpogosteje pa se vsa stvar strne v primerjavo: kot da jo je dobil pri Karitas in v svoji nesebičnosti je počakal, da so vsi begunci in Cigani izbrali pred njim. NEDELJA - Času in kraju primerneje je bila prejšnjo nedeljo oblečena skupina slovenskih državljanov iz decembra ’91, ki se je v nedeljo ob sedmih zjutraj zbrala v enem redkih na tak dan in ob taki uri odprtih lokalov na novomeškem Glavnem trgu - v Gostišču na trgu. Ubogo dekle na drugi strani točilnega pulta si je svojo plačo na tu za večino delovnih ljudi prosti delovni dan krepko zaslužilo. Na eni strani škripanje z zobmi, vmes pa obvezno drobljenje steklenine, na drugi strani pa jok in stok. In tako do poznega popoldneva. Policisti tisti dan sicer niso še oz. spet štrajkali, vendar se kljub temu ni nihče oglasil na obupane telefonske klice na pomoč. Najbrž so trenirali za naslednji štr-ajk. LUKNJA - Tokrat ne bo beseda tekla o proslulem disku v Prečni, ampak o inšpektorjevi luknji. Znano strogi novomeški nadzornik je uredil vse potrebno, da so v njegovi kletni luknji lahko odprli trgovino. Kakšne sanitarije, saj trgovina ni javno stranišče! Najemnina: nekaj sto mark za davkarijo, potiho pa 1000. Biznis je biznis, služba je pa za (negotovo) pokojnino. LAMPE - Znameniti prijatelj Novega mesta Aute Lampe iz partnerskega nemškega mesta Langenhagna je bil v petih letih, kar so se med mestoma stkale vezi, že kakih 30-krat v Novem mestu. Pravijo, da bi Aute lahko dobil dvojno državljanstvo. Ko je v Novem mestu, stanuje pri namestniku javnega tožilca Bojanu Avbaiju, Bojan pa pri njem, kadar so Novomeščani v Nemčiji. Pravijo celo, da je priljubljeni Aute bolj znan v Novem meitu kot v rodnem Langen-hagnu, Avbarjapa da imajo raje tam kot doma. Nič čudnega, pravi, kdor pozna oba! Ena gospa je rekla, da smo Novomeščani spet izgubili. Kot že tolikokrat doslej, prvemu novomeškemu liberalcu spet ni uspelo prodreti v prestolno Ljubljano. Tokrat je bil v igri za prvega med poštarji. Vendar: tako kot nacionalna televizija ni samo strankarsko glasilo, tudi pošta ni samo odpiranje pisem. V času od 20. do 30. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Polonca Prešeren iz Dol. Kronovega - Majo, Nives Jurejevčič iz Metlike -Arielo, Tinka Weiss iz Črnomlja -Anžeta, Anica Leskovar iz Grobelj -Martina, Silva Perko iz Gor. Križa - Jasmino, Ivanka Lužar iz Orešja -Mateja, Maja Bahorič iz Dol. Bukovca - Kristijana in Kristino, Marija Keše-Debenc iz Koludrja - Matejo, IrenaTršinarizGor. Prekope -Špelo, Majda Veselič iz Čuril - Miha, Renata Škrbec z Uršnih sej - Roka, Damjana Gorenc s Sel pri Šentjerneju - Ba-bette, Fanika Simeonov iz Zg. Vodal - Andrejo, Darja Breznikar iz Straže - Saro, Nataša Novak iz Orehovice -Mitja, Amalija Cvelbar iz Dol. Vrhpolja - Glorijo, Renata Lužar iz Gorenje vasi - Davida, Kristina Nastav iz Ponanjce - Adrijano, Mojca Rozman iz Dol. Kamenja - Klemena, Liljana Mavsar iz Potov Vrha - Matija, Vida Franko iz Dobrave - Tjašo, Mira Brezar z Uršnih sel - Matejo, Anica Uršič iz Prečne - Uroša, Ana Zupančič iz Krmelja - Simona, Betka Kobe iz Vel. Brusnic - Klemena, Melita Jurejevčič iz Črnomlja - Tamaro, Vida Tomšič iz Ivanje vasi - Gregorja, Antonija I.ukek z Vesele Gore - Jerneja, Zdenka Muhič z Vrha pri Hinjah - Roka, Jožefa Godec iz Šentjerneja - dečka, Štefica Pavlakovič iz Požuna - deklico, Terezija Šinkovec z Velikega Cerovca -dečka, Jožica Dragan iz Češnjic - deklico, Marija Stišek iz Krmelja - dekli- 1Z NOVEGA MESTA: Mateja Šlaj-kovec iz Bršljina 65 - Špelo, Sonja Kralj, Mirana Jarca 32 - Denisa, Regina Kovačič iz Potočne vasi 70 - Adama, Terezija Ribič iz Ulice Siavka Gruma 6 - Karmen, Vika Trefalt iz Ulice Majde Šilc 21 - Martina, Marica Jantolek iz Slakove ulice 2 a - Nežo, Marica Fink z Mestnih njiv 10 - Roka in Mojca Murn z Mestnih njiv 1 -Amadejo. Čestitamo! (Črnomaljski drobir KOMISIJA - Ko so pretekli teden Črnomaljci v Semiču skupaj s predstavniki ministrstva za šolstvo razpravljali o problemih šolstva, so bili tako navdušeni, da jim je uspelo obnoviti šolo v Adlešičih, da so predlagali, naj bi imenovali komisijo za proslavo ob otvoritvi dograjene šole v Semiču, ki je sedaj prva na vrsti za gradnjo. A eden previdnejših domačinov je menil, da to ne bi bilo primerno. Pred časom so namreč v semiški fari zapičili količke za traso ceste, pa so zgnili prej, predenje bila cesta narejenega. Zato se boje, da bi se tudi predsedniku prireditvenega odbora zgodilo kaj neljubega, preden bi bil prizidek sploh urejen. CVETKA - Na sejah zborov občinske skupščine je slišati marsikaj. Vse gotovo ne gre v zapisnik. Tudi cvetka, ki jo je izrekel eden od delegatov, ko so razpravljali o reorganizaciji občinske uprave, gotovo ne bo pristala tam. Medtem ko je bilo slišati, naj bi osnutek odloka preimenovali v predlog, je možak, ki se dobro spozna na psihologijo, protestiral, češ da odlok hitro sprejmejo, potem pa ugotavljajo, kaj je narobe. “Nisem za metodo poskusov in napak, ki je značilna za manj razvita živa bitja,” je delegat podkrepil svoj protest. Brez komentarja. LUČI - Medtem ko se nova mostova nad Lahinjo in Dobličico bleščita v soju luči, krajani, ki uporabljajo stopnice nad klavnico sprašujejo, zakaj so odvili luči, ki so dolga leta osvetljevale stopnišče. Za te zadeve pristojni možak na občini je pojasnil, da jih bodo dobili nazaj le, če jih bodo plačali. Sedaj krajane zanima, kaj so bile odgovornim luči napoti in zakaj bi morali zanje posebej plačevati, ko pa zato, ker živijo v mestu, plačujejo že kup prispevkov. (Sprehod po Metliki RAZUMLJIVO JE, da kje mrkne kakšna žarnica ulične razsvetljave, nepojmljivo pa je, da ne gorijo luči po vsej ulici. To so doživljali prebivalci, ki bivajo ob cesti, vodeči k železniški postaji. Težko je verjeti, da je bila ponoči tema kot v rogu samo zato, ker je železniška postaja v Metliki tudi državni mejni prehod, pa se elektrikarji tako maščujejo zaradi prestrogega nadzora carinikov. Po vsej verjetnosti gre zgolj za malomarnost, kar pa bi težko verjeli za razsvetljavo v Naselju Borisa Kidriča. Tamkajšnje prebivalstvo tipaje hodi v svoja stanovanja, saj ni nihče postavil niti najmanjše “lampice”. Nasploh je to naselje zapostavljeno, četudi le nekaj metrov od njega diha metliški gospod izvršnik. OKROG KOPALIŠČA IN KAMPA V PODZEMLJU bo še veselo, zanimivo in razburljivo. Pojavil se je namreč kozmetik Danilo Jarejevčič, ki je pripravljen zgraditi stavbo, v kateri bi bila prenočišča, gostinska soba, družabni prostori. In to na svoji zemlji. “Ne bomo dovolili,” se razburjajo predstavniki belokranjskega gostinstva, ki imajo blizu napovedane novogradnje že skromen turistični lokal. “Sel bom do konca,” se bori gospod Danilo in maha po zraku z idejnim osnutkom. C Trebanjske iveri SLAB ODZIV - Na nedavni predstavitvi turističnega prospekta V objemu Temenice m Mirne na Lanš-Prežu so bili predstavniki trebanjske občine razočarani, saj so vabila poslali po celi Sloveniji, odziv pa je bil slab. Na Lanšprež se tako rekoč poleg novinarjev, ki tudi sicer spremljajo dogajanja v trebanjski občini, ni pripeljal nobeden z republike, kjer snujejo slovensko turistično ponudbo. Da bi belo liso, ki pokriva prostor trebanjske občine na zemljevidih slovenske turistične ponudbe, prekrili in na ta prostor vnesli vse, kar lahko Tre-banjci ponudijo, ravno ne bo lahka naloga. Očitno bodo morali še marsikomu dopovedovati, da imajo bisere, vredne ogleda, kijih ne najdeš nikjer drugje po svetu. KRITIKA - Čeprav je prospekt V objemu Temenice in Mirne zelo ličen, dovršen po vsebinski in oblikovni plati, pa se mu kljub temu ni uspe-R> izogniti nekaterim pripombam. Avtorjem so nekateri že očitali, da v njem ni tega ali onega spomenika, drugi pa, da je v njem nekaj, kar po njihovem mnenju ne sodi. Dr. Marko Marin je poudaril, daje to en pogled, da pa so v njem omenjene znamenitosti, ki imajo zgodovinsko vrednost neglede na čas. Marsikdo bi verjetno naredil nekoliko drugačno predstavitev občine. Kljub temu pa prospekt dobiva vse pohvale v sosednji občini,kjer pravijo: “Poglejte te Tre-banjce, na kako prijeten način so Predstavili svoje kraje!” Bodo iz zavisti kaj podobnega pripravili tudi Novomeščani? • Kakšen pomen ima demokracija, če eno garnituro karieristov nadomestiš z dnigo? (Rupel) IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN % f ‘TrJirSf m« [ Zapostavljenim obetavnejši časi Turistično društvo Sinji Vrh prevzema vse pomembnejšo vlogo pri razvoju najjužnejših slovenskih vasi - Brez pobud domačinov ne bo šlo - Obisk dr. Dušana Pluta ŠPEHARJI - Turistično društvo Sinji Vrh, ki združuje prebivalce desetih najjužnejših slovenskih vasi, je preteklo soboto povabilo v goste dr. Dušana Pluta, poslanca državnega sveta in predsednika komisije za regionalni razvoj, hkrati pa tudi številne predstavnike gospodarskega in družbenega življenja v občini, ki jim ni in jim ne sme biti vseeno, kako se bodo rzvijale vasi ob mejni reki Kolpi. NA JUGU SLOVENIJE - Dr. Dušan Plut se je na obisku v najjužnejših slovenskih vaseh ustavil pri Žalčevih in Špeharjevih v Bregu. V Špeharjih, kjer je imel pogovor s krajani, pa je pritegnila njegovo pozornost gasilska brizgalna častitljive starosti, na katero so domačini zelo ponosni. (Foto: M.B.-J.) Krajani so takoj prišli na dan s problemi, ki jih najbolj težijo. To so asfaltna povezava med Vinico in Starim trgom, signal TV Slovenije, ki ga še vedno ne morejo ujeti, ter napeljava trifaznega električnega toka v Damelj in Kot. Predsednik izvršnega sveta Anton Horvat jih je potolažil, da bi z modernizacijo ceste že začeli, a jih je oviralo vreme. Vendar naj bi letos položili asfalt na 2,3 km ceste, v prihodnjih letih pa bodo morali dela pospešiti, sicer se bo gradnja vlekla vsaj eno desetletje. Krajanom pri njihovih zahtevah po razvoju, pri katerem so bili dolga desetletja zapostavljeni, stojita ob stra- ni tako občina kot krajevna skupnost. Slednja sicer bolj moralno, saj denarja nima kaj prida. Občina je že pred dvema letoma sprejela razvoj pokol-pja, ki bi ga morali samo še uresničiti. Ob tem bodo seveda morali pritisniti na državo, da bo prispevala denar, a tudi domačini bodo morali nekaj primakniti. Turistično društvo je pripravilo natančen program za prihodnje leto, ki naj bi veljal le borih 32.000 DEM, a bi pomenil začetek nadaljnjega turističnega in gospodarskega razvoja desetih vasi. Dr. Plut je pohvalil tako društvo, ki je šlo s tem korak naprej v svojem delovanju, kot program, ki se bere kot razvojni program. Poudaril je, da so Belokranjci sicer zamudili čas, ko se je v Ljubljani denar delil na lepe oči, a če bodo prišli v prestolnico s programom, kakršnega je pripravilo turistično društvo, bodo zagotovo kaj iztržili. “Žal je bilo za te kraje veliko zamujenega zlasti v šestdesetih letih, ko so se ljudje množično odseljevali. Toda interes države bi moral biti, da ljudje tukaj, na skrajnem jugu Slovenije, ostanejo. Ne nazadnje tudi zato, ker so izjemne možnosti za razvoj turizma, medtem ko je dejstvo, da nimate industrije, za vas velika prednost. Kajti najpomembnejša za turizem je neoporečna Kolpa,” je gostitelje spodbudil dr. Plut. A hkrati jih je opozoril, da brez njihove iniciative ne bo šlo. M. BEZEK-JAKŠE PRENOVLJENA PEKARNA - V podjetniškem centru na Majerju v Črnomlju so pretekli teden Dolenjske pekarne ob 45-letnici kolektiva odprle prenovljeno nekdanjo vojaško pekarno. V njej bodo pekli specialne vrste pekovskega peciva in kmha, pomembna pa ne bo le za belokranjski in dolenjski trg, ampak bodo izdelke ponudili tudi v Ljubljani. Ključe pekarne, v kateri so na novo zaposlili pet delavcev, je direktor Dolenjskih pekam Alojz Muhič izročil dolgoletnima pekoma Jožetu Bencu in Francu Simčiču (na fotografiji). (Foto: M.B.-J.) Plačilo šele, ko bo prodano vino Razburjanje nekaterih vinogradnikov zaradi plačila grozdja, oddanega v metliško vinsko klet - Pojasnilo direktorja zadruge - Zadružna pravila so jasna METLIKA - Na seji zborov črnomaljske občinske skupščine minuli teden je eden od delegatov opozoril na plačilo grozdja, ki so ga belokranjski vinogradniki lani in letos oddali v metliško vinsko klet. Njegova kritika je letela predvsem na predolge plačilne roke. O tem, kako v resnici poteka plačevanje grozdja, smo poiskali odgovor pri direktorju metliške kmetijske zadruge Stanetu Bajuku. “SLOVENIJA " O BELI KRAJINI - Minuli teden so v Badovinčevi gostilni na Jugorju predstavili “Slovenijo”, revijo za slovenske izseljence po svetu, v kateri je velik det namenjen predstavitvi Bele krajine. Kot je povedala Tadeja Šrekl (prva z leve), ki pri reviji skrbi za marketing, jim predstavitev Bete krajine ni povsem uspela zaradi manjhnega odziva gospodarstva. Zato so po besedah urednika revije Jožeta Prešerna (drugi z leve) v zapisih bolj zazrti v preteklost kot v prihodnost. Toda kljub temu je marsikateri izseljenec - vsaj po odzivih, ki jih imajo pri “Sloveniji”, sodeč - prav na osnovi zapisov in odličnih fotografij v reviji obiskal Belo krajino. Zanje je med drugimi poskrbel tudi Mirko Kambič (prvi z desne), kot eden izmed avtorjev zapisov o Beli krajini pa se je predstavitve udeležil tudi pisatelj prof. Jože Dular. (Foto: M.B.-J.) Tudi Trebnje ima kaj ponuditi Bajuk je pojasnil, da so se člani KZ Metlika na občnem zboru pred lansko trgatvijo dogovorili, da bodo grozdje letnika 92 izplačevali glede na prodajo vina, da pa bo končni poračun grozdja tega letnika 30. septembra 1993, ne glede na prodano ODPRTI DAN VRTCA METLIKA - Odprti dan metliškega vrtca bo v petek, 22. oktobra, s pričetkom ob 15,30, in ne 15. oktobra, kot je bilo pomotoma objavljeno. Za zabavo bo poskrbel Igor Somrak z glasbenim kabarejem “Ta nori orkester”. V vrtcu bodo pripravili tudi interesne delavnice, kjer bodo otroci lahko risali, peli in izdelovali izdelke iz naravnega materiala. Vabljeni so vsi otroci, starejši od treh let, predvsem tisti, ki ne obiskujejo vrtca. vino. Vina lanskega letnika, zlasti rdečega, so v vinski kleti prodali manj, kot so predvidevali. Žato so bile zaloge vina v kleti pred letošnjo trgatvijo večje kot v preteklih letih. Kljub temu se je upravni odbor zadruge odločil, da v skladu s sklepi občnega zbora opravijo poračun za grozdje lanskega letnika. Tako so člani in ostali vinogradniki iz metliške občine lahko dvignili denar pri blagajni kmetijske zadruge od 30. septembra naprej. Za vinogradnike iz črnomaljske občine so prav tako v roku in v skladu s sklepi opravili poračun s črnomaljsko kmetijsko zadrugo, ki je, kot je zagotovila, denar pretekli teden nakazala vinogradnikom. Grozdje letošnjega letnika bo, tako je sklenil upravni odbor zadruge, poračunano glede na prodajo vina. Pomeni, da bo izplačanega toliko grozdja, kolikor bo prodanega vina. Republika sicer obljublja regresiranje obresti na del kreditov. Če bo do tega zares prišlo, bo kmetijska zadruga v mesecu dni po zaključku trgatve, torej okrog 15. novembra, izplačala 30 odst. vrednosti oddanega grozdja vsem vinogradnikom. Ves ostali denar do končnega obračuna bo izplačala glede na uspešnost pri prodaji vina oz. v šestih trimesečnih obrokih z začetkom izplačil 31. marca 1994. Če bo prodaja vina ugodnejša, bodo izplačali grozdje prej in hitreje. Glede na razburjenje nekaterih vinogradnikov zaradi plačila grozdja, je direktor zadruge Bajuk dejal, da so zadružna pravila pač takšna, da je izplačilo pridelka odvisno od njegove prodaje na trgu. Stroškov kreditiranja zalog namreč ni moč prenašati v prodajno ceno, ker trg tega ne sprejema. M. BEZEK-JAKŠE Na Lanšprežu predstavili turistični prospekt V objemu Temenice in Mirne - V pros-pektu le izhodišča za turiste - Že v kratkem bodo odprli tudi turistično pisarno LANŠPREŽ - Na turističnem zemljevidu Slovenije predstavlja trebanj-ska občina belo liso, prazen prostor, ki pa v resnici ni prazen, najrazličnejšim turistom lahko ponudi od čistega okolja do kulturnozgodovinskih spomenikov in znamenitosti. Da bi turizem v občini bolj razvili, so Trebanjci letos spomladi sprejeli projekt razvoja turizma v občini, že dve leti predtem pa so se odločili za turistični prospekt. Prospekt s simboličnim naslovom V objemu Temenice in Mirneje vodstvo trebanjske občine prejšnji teden predstavilo na Dinšprežu, kjer trenutno obnavljajo kapelo sv. Martina, v kateri se nahajata grobova Petra Pavla Glavarja in Jerneja Basaja. V občini je največ ljudi zaposlenih predsednik trebanjskega IS Jože Re-v industriji, ki še vedno ustvari 60 bolj. odst. družbenega proizvoda v občini, Marko Kapus je kot avtor zasnove potem v kmetijstvu ter obrti in pod- prospekta in fotograf večine fotogra-jetništvu. Čeprav bodo prednostne f'j v prospektu povedal, da je pros-naloge v občini še naprej industrija, peki začel nastajati pred dvema letoma ter da je bilo z zbiranjem podatkov kar precej težav. “Poiskati smo morali, kaj je v tem prostoru vrednega predstaviti gostu. Ugotovili smo, da je to naravnokulturna dediščina, čisto okolje in rekreacija,” je dejal Kapus. • V trebanjski občini šc pred leti za turizem nisu namenili niti tolarja proračunskega denarja, lani so za novorazvijajočo se dejavnost v občini (sprejeli so namreč globalni razvoj turizma v občini) namenili I milijon tolarjev, letos bodo v ta namen namenili 4,5 milijona tolarjev. Poleg izdgje prospekta V objemu Temenice in Mirne so označili pohodne poti, se vključili v projekt slovenskih vinskih cest in v projekt razvoja turizma Dolenjske in Bele krajine ter prispevali denar za tradicionalne prireditve, kot so: razstava domače obrti, Baragov dan, Tabor likovnih samo-ratsnikov, Levstikova pot itd. Že v kratkem pa nameravajo odpreti tudi turistično informacijsko pisarno. Dr. Marko Marin, soavtor prospekta, je poudaril, da je prav ta hermetična zaprtost ohranila prostor neokrnjen in čist. Zato seje skupina izdelovalcev prospekta odločila v njem pokazati od naravnih znamenitosti do kulturnozgodovinskih spomenikov ter načina življenja tukajšnjih ljudi. V prospektu tudi ni vsega, kar imajo Trebanjci pokazati, so le izhodišča. Že v kratkem pa naj bi prospekt dopolnili še z zloženko o gostinski ponudbi. “Turizem ni le gostinstvo, gostilne lahko najdemo tudi drugje po svetu, Vesele Gore, šentruperške katedrale in mokrono-ške kostnice pa nikjer drugje kot na tem prostoru v osrčju Dolenjske,” je podaril dr. Marin. Turistični prospekt V objemu Temenice in Mirne je nekaj posebnega tudi po fotografski in oblikovni plati. J. DORNIŽ PRISRČNA PREDSTAVITEV - Učenci obnovljene adlešiške podružnične šole so ob otvoritvi pripravili zanimiv program. Slavnostna govornica Tea Valenčič, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport, jim je položila na srce, naj se v sodobni šoli čim bolje pripravijo za nadaljnje šolanje, kajti samo izobraženi Belokranjci so lahko porok za razvoj tega dela Slovenije. (Foto: M.B. -J.) Adlešičani v modemi šoli Na otvoritvi prenovljene podružnične šole slavnostna govornica državna sekretarka Tea Valenčič kmetijstvo, obrt in podjetništvo, pa se nameravajo Trebanjci bolj posvetiti tudi razvoju turizma. “Možnosti za razvoj turizma je veliko, od lovskega, verskega, kulturnega do rekreativnega turizma, saj imamo bogato na-ravnokultumo dediščino,” je povedal i ^ met. PREDSTAVILI TURISTIČNI PROSPEKT TREBANJSKE OBČINE -Predsednik trebanjskega IS Jože Rebolj je skupaj s skupino, ki je turistični prospekt “V objemu Temenice in Mirne " pripravljala, predstavil njihov pogled na razvoj turizma v občini. V prospektu pa še zdaleč niso vse znamenitosti, ki jih Trebanjci in njihovi kraji premorejo, izpostavljene so le najpomembnejše. (Foto: J. Domiž) ADLEŠIČI - Pretekli teden so s prisrčnim jirogramom, ki gaje pod vodstvom štirih učiteljic pripravilo 55 učencev, odprli obnovljeno šolo v Adlešičih, podružnico črnomaljske osnovne šole Loka. Z obnovo so pričeli sredi julija lani, ker je bil pouk v dotrajanem šolskem poslopju že nevaren za otroke. V tem času so imeli učenci pouk v domu kranjskih tabornikov v Marindolu. Vsa leta, odkar je v Adlešičih šola - prvi redni učitelj seje zaposlil že leta 1861, ko je potekal pouk še v današnji Miličevi gostilni - so krajani živeli s šolo v prijetnem sožitju. Ob nedavni otvoritvi seje pokazalo, daje še vedno tako. In ne nazadnje, kot je dejal predsednik izvršnega sveta Anton Horvat, pomeni moderna šola vračanje zaupanja otrok in krajanov v razvoj. Adlešiči so namreč demografsko ogroženi in nerazviti in vsaka takšna pridobitev pomeni zanje korak bliže k razvitim. Kot je povedala ravnateljica šole Loka Nada Pucelj, je adlešiška podružnica generalno obnovljena. Zamenjali so vse stropne konstrukcije, streho, stavbno pohištvo in inštalacije. Uredili so centralno ogrevanje, prav tako tudi okolico, za kar so potrebovali dodaten denar, saj so morah premestiti električne in ptt vode. Solo so tudi na novo opremili. Vse to je veljalo 60 milijonov tolarjev. Pomoč pri obnovi je obljubilo tudi ministrstvo za šolstvo in šport, in sicer letos 14 milijonov tolarjev in prihodnje leto 15 milijonov tolarjev. Vendar šola še vedno nima telovadnice in tudi zunanjega igrišča ne. Za igrišče so veliko zemeljskih del opravili že krajani sami, a bi kljub temu potrebovali še 8 milijonov tolarjev, ki pa jih nimajo. Sicer pa je šola obnovljena tako, da bo v njej imelo lahko pouk šest razredov, če bo prišlo do spremembe šolskega sistema. Sedaj jo obiskujejo uka željni učenci od 1. do 4. razreda. M. BEZEK-JAKŠE ra lili IZ NtkŠIH OBČIN lij,lit IZ NKŠIH OBČIN Ui Prvo iskanje grobov neuspešno Minuli teden so brezuspešno iskali v vrtačah pri Mozlju grobove pred 50 leti ustreljenih plavogardistov, ujetih pri padcu Grčaric - Iskanje bodo nadaljevali KOČEVJE, MOZELJ - Društvo za ureditev zamolčanih grobov Slovenije, katerega predsednik je Franc Perme iz Ljubljane, je 5. oktobra organiziralo iskanje grobov, predvsem pred 50 leti ustreljenih plavogardistov, ki so bili ujeti po padcu Grčaric in nato nekateri obsojeni na procesu v Kočevju. Prvo iskanje grobov ni bilo uspešno. Bogomir Štefanič, predsednik komisije za raziskovanje povojnih pobojev in drugih dvomljivih procesov, je ob tem povedal, da se je vodstvo društva za ureditev zamolčanih grobov odločilo za to akcijo, v kateri je sodeloval tudi stroj kombinirka kočevske Komunale, ne le zato, ker je v vodstvu tega društva več sorodnikov tu ustreljenih, ampak predvsem zato, ker so dobili obvestilo, da naj bi bili grobovi prav v teh vrtačah pri Mozlju. To jim je povedal nekdo, ki je bil med streljanjem plavogardistov med stražarji tega območja. Ustreljeni naj bi bili pokopani v štirih jamah, tisti pa jim je pokazal šest jam, med katerimi bi lahko bile tudi prave štiri. Predstavniki društva: Franc Per- O steklem psu Srečen razplet zgodbe o “steklem" psu, ki je oklal tri ljudi KOČEVSKA REKA, KOČEVJE - Kar precejšnje vznemirjenje je povzročilo sporočilo, da je veterinarja ugriznil v Borovcu pri Kočevski Reki pes, ki je kazal vse znake stekline. Pes se je penil in slinil, ni jedel in pil, zadnji konec telesa pa je že kar vlekel za seboj. Veterinarja so cepili proti steklini s predpisano serijo cepiva in se oddahnili. A kmalu nato je prišlo do občinskega veterinarskega inšpektorja v Kočevju obvestilo, daje tisti pes oklal še dva človeka iz Borovca: mamo in otroka. Seveda so veterinarski strokovnjaki nato vsak dan opazovali oklane ljudi in psa. Bali so se najhujšega. Malo je bilo čudno, da pes ni poginil, saj se je bližal že sedmi dan dogodka, znano pa je, da stekel pes ne živi dalj kot 7 dni. Sumljivi pes iz Borovca pa ne le da ni poginil, ampak je postajal vedno bolj živahen. Nič več ni imel pen okoli gobca, ni se slinil, prebavne motnje so mu ponehale in še celo jesti in piti je začel. Minilo je že 8 dni od prvega ugriza steklega psa, a nobenemu izmed ugriznjenih ni bilo nič, pa tudi pes, ki ni bil cepljen proti steklini, je veselo skakal okoli in ni bil več popadljiv. Seveda so veterinarski strokovnjaki naprej brskati, kaj naj bi se dogajalo takrat s psom in zakaj je kazal vse znake stekline. Ugotovili so, da je jedel pomije, v katere se je po nesreči zlila tekočina za pomivanje posode (Cet). To je bil vzrok, da je ime! pes pene okoli gobca, da je dobil drisko oz. prebavne motnje in da zato ni hoteI ne jesti ne piti. PRIKAZ KALVARIJE IZGNANCEV SEVNICA - Sevniški občinski odbor Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 bo prihodnji mesec na sevniškem gradu pripravil razstavo, s katero hočejo opozoriti na kalvarijo ljudi, ki so bili med drugo svetovno vojno žrtev genocida in raznarodovalne politike tretjega rajha in jim slovenska država še vedno ni priznala vseh pravic, ki jih imajo druge žrtve vojne. Ob pomoči krajevnih organizacij izgnancev zbirajo slike, predmete in dokumente, ki so se še ohranili. Strokovni odbor, ki pripravlja razstavo, sestavljajo Jože Bogovič, Janez Kos, Dušan Milost, kustodinja Irena Frust, Tone Zgonc in Mirko Bogovič. Društvo poziva vse nekdanje izgnance, ki še hranijo predmete povezane z izgnanstvom, naj se obrnejo na predsednike krajevnih organizacij izgnancev ali pa na prof. Dušana Milosta. Vse posojene predmete bodo po razstavi vrnili lastnikom razen v primem, če jih le-ti ne potrebujejo več ali pa jih želijo podariti društvu, ki namerava postaviti stalno rastavo o izgnancih iz občine Sevnica. V.') BREZUSPEŠNO ISKANJE -Iskanje grobov pri Mozlju, ustreljenih in zakopanih naj bi bilo okoli 100 plavogardistov, ujetih v Grčaricah. Kopanje po mnogih vrtačah pa ni dalo odgovora na vprašanje, kje so grobovi. me, Davorin Žitnik in Sašo Marinčič, so popoldne, ko so iskanje zaključili, povedali, da so pet lokacij temeljito prekopali in preiskali, poleg tega pa so napravili prek 30 sond, dolgih tudi po nekaj metrov. Iskanje pa ni prineslo uspeha, posmrtnih ostankov niso našli. Povedali so, daje za neuspeh krivo preveliko zaupanje v objavljene in povedane podatke in nestrokovni način iskanja. Spoznali so, da bi morali uporabiti pri iskanju de- tektor za kovine, saj so na kraju streljanja gotovo ostali tudi mnogi tulci nabojev. To je bil prvi tak poizkus, ki se ga je lotilo to društvo. S takim iskanjem, a bolj strokovnim, bodo še nadaljevali. J. PRIMC SPOMENIK ŽRTVAM RIBNICA - Spomenik žrtvam in padlim, ki počivajo na pokopališču v Hrovači, bodo odkrili na tem pokopališču 7. novembra ob 14. uri. Odkritje organizirata Društvo za ureditev zamolčanih grobov Slovenije in Nacionalna zaveza. Še vedno ni natančno ugotovljeno, za koliko pokojnikov gre in od kod so bili, po nekaterih podatkih pa so to žrtve Grčaric, Jeiendola, Turjaka in Blok. PRELILI BODO CESTO RIBNICA - Pripravljalna dela za posodobitev 1,5 km dolgega cestnega odseka od Žlebiča do Zapotoka (v smeri Sodražice) se bližajo koncu. Cesta bo potekala tudi v bodoče po stari trasi, le na ovinku v vasi Sušje bo malenkostna sprememba. Z izbranim izvajalcem SCT že sklepajo pogodbo in pridobivajo soglasja lastnikov zemljišč. HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS 600 let kočevske župnije Leta 1363 je dobila pravico, da ima samostojnega duhovnika KOČEVJE - Pred svečanostmi ob 600-letnici župnije Kočevje, ki bodo trajale od danes pa do nedelje, 17. oktobra, smo obiskali kočevskega župnika Marjana Lampreta in ga zaprosili za razgovor o tem jubileju in pripravah nanj. “Župnija Kočevje je dobila pravico, da ima samostojnega duhovnika, že leta 1363. Od takrat je kočevski župnik lahko samostojno krščeval, poročal in pokopaval. Vendar kočevska župnija ni bila samostojna, ampak podrejena ribniški, saj je ribniški arhidiakon določal župnike za Kočevje. Leta 1393 pa je Kočevje postalo neodvisno od Ribnice in odslej je naša župnija samostojna,” pravi g. Lampret in nadaljuje: “Naše priprave so bile najprej duhovne. V župnijskih Oznanilih smo poudarjali, naj ljudje za to častitljivo obletnico nareae kaj dobrega. Praznovanje obvezuje človeka k porazdelitvi bremen preteklosti in da skupaj poromamo naprej. To je bistvo, ki iz človeka izvablja zahvalo našim starim, hkrati pa tudi prošnjo za odpuščanje in spravljivost, saj bi se brez odpuščanja veselje praznika prelilo v pelin in grenkobo. Ljudje so pokazali, da so za svojo župnijo pripravljeni veliko darovati. Pri obnovi notranjosti cerkve je dva meseca vsak dan delalo po 12 ali 13 mož. Nekateri so delali povsem brezplačno, drugi na pol zastonj. Za nov omet smo porabili 50 kubikov peska in 10 ton apna. Zamenjali bomo vseh 31 oken, ki so dotrajala. Ko bo po načrtih domačega arhitekta nanovo urejena notranjost cerkve, jo bomo še prebelili. Pri obnovi nam je s svojimi • Svečanosti se bodo začele 14. oktobra, ko bomo v cerkvi slovesno postavili kip sv. Jerneja, delo domačega akademskega kiparja Staneta Jarma, glavne pa bodo v nedeljo, 17. oktobra, ko bo ob 11. uri slovesna sveta maša, ki jo bo ob so-maševanju nekdanjih kočevskih duhovnikov vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Na svečanosti so vabfjeni tudi nekdaivji prebivalci Kočevarji. Udeležbo je med drugimi potrdil že tudi dr. Viktor Mihitsc, predsednik Združenja Kočevarjev v Avstriji.” nasveti veliko pomagal mojster Cam-pidell iz Avstrije, ki je prenavljal že mnogo cerkva, med drugimi tudi katedralo v Augsburgu.” J. PRIMC Moledovanje v Ljubljani je izguba časa Poziv Braneta Kovača KOČEVJE - Dipl. inž. geodezije Brane Kovač je pred kratkim naslovil na občane in poslance občinske skupščine Kočevje predlog za spremembo in dopolnitev zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije. V njem pravi: “Menim, daje pošiljanje pobud državnemu zboru, kar smo počeli doslej, le izgubljanje časa. Milih prošenj nihče ne opazi in ne jemlje resno. Zato je o tem zakonu treba sprožiti ustavni spor. Občinska skupščina naj v svoji občini in tudi v drugih organizira podpisovanje peticije, v kateri naj zahteva, da ostanejo zemljišča v upravljanju občine oz. bodočih lokalnih skupnosti, v njih pa je treba ustanoviti sklade kmetijskih gozdnih in stavbnih zemljišč. Vsa ta zemljišča naj se lastninijo, za kar naj bi uporabili certifikate, in sicer tako, da imajo prednost do odkupa oz. lastninjenja občani lastne občine. Sklad gospodari s certifikati in pridobljeno rento.” Nadalje Brane Kovač ugotavlja, da bo po izvedbi denacionalizacije ostalo v občini Kočevje še ogromno zemljišč v družbeni lasti, ki naj bi jih olastninili prebivalci, in ne država, ki bi vlekla iz njih le oderuško rento. Občani kočevske občine so že desetletja oškodovani na račun prestolnice, kijih tlači v rezervate kot Indijance, blati z zgodovino, poliva z antraksom, krade ponos in premoženje. Taki ukrepi bi pripomogli k obujanju zapuščenih vasi, ljudje pa bi imeli nekaj več zemlje, namesto le malo ohišnico. Ne bi bili več le priseljenci oz. otroci priseljencev, ki gredo lahko vsak trenutek kamorkoli, ker pač nimajo kaj izgubiti. J. PRIMC Brane Kovač PARAPLEGIKI MED MORISOVCI KOČEVSKA REKA - Med desetdnevno vojno so tudi paraplegiki prispevali svoj delež k naši osamosvojitvi tako, da so pomagali kot radioamaterji in na druge načine. Zato jih je minister Janez Janša že lani povabil na obisk specialne brigade Moris v Kočevski Reki. Na to povabilo so se paraplegiki odzvali šele minuli teden, 5. oktobra, ko jih je 14 prišlo na obisk v Kočevsko Reko, kjer so jih morisovci lepo sprejeli in pogostili, jim pokazali orožje in šport-no-vojaške veščine; paraplegikom - med njimi so bili mnogi uspešni športniki v svetovnem merilu - pa so omogočili tudi streljanje z vojaško pištolo. Brigadir Tone Krkovič, poveljnik brigade, jim je predstavil svojo enoto in odgovarjal na njihova vprašanja. Paraplegiki pa so gostitelje obdarili z umetniško sliko svojega člana in svetovno znanega likovnika g. Zafreda, ki ustvarja slike tako, da drži čopič le z usti, in z raznimi praktičnimi darili. Ob slovesu so paraplegiki 7 v Zvezi paraplegikov Slovenije je okoli 700 članov - povabili morisovce na šahovski dvoboj. J. P. KOČEVSKA REKA: ŠE 25 HIŠ KOČEVSKA REKA - Pred kratkim je bil v Kočevski Reki zaključek javne razprave o prostorskouredit-venih pogojih za območje Kočevske Reke. Krajani so menili, da je treba ta dokument še nekoliko dopolniti in pri tem upoštevati tako pripombe inšpekcij, Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih institucij kot tudi krajanov. Domačini so v razpravi izrazili predvsem bojazen za vrtičke ob svojih hišah in opozorili, da doslej zgrajene hiše v glavnem nimajo garaž, torej je treba predvideti tudi njihovo gradnjo. Sklenjeno je bilo tudi, naj bi gradbene parcele nekoliko zvečali. Doslej so merile le okoli 7 do 8 arov, poslej pa naj bi 10 do 15 arov. V sami Kočevski Reki je predvidena gradnja 25 novih stanovanjskih hiš, kar, menijo, bo dovolj. • Kdor zagreši kak greh dvakrat, ga nima več za greh. (Talmud) • Kar si doživel, ti ne more ukrasti več noben bog. (Hamerling) • Ne šteje to, kar začnemo, marveč to, kar dokončamo. (Oesch) ZAKAJ STAVKAJO POLICISTI RIBNICA - V splošni stavki policistov Slovenije so sodelovali tudi ribniški policisti. Njihov sindikalni poverjenik Dušan Honn je povedal, da stavkajo zaradi prenizke osnove za plače. Pridružili so se splošni stavki policistov Slovenije. Zahteva policistov je: 15 odst. bruto več na sedanje plače, kar jim je bilo obljubljeno že pred dvema letoma, uresničeno pa ne. O vsem bi se sicer raje pogovorili brez stavk, a če ne gre drugače, bodo stavko nadaljevali, dokler ne bo dosežen zadovoljiv sporazum. Kljub stavki pa nujno delo policisti ne odklanjajo. j j, “Ne moremo več čakati katastrofe” Poplave vsako leto ogrožajo stanovanjsko naselje in industrijsko cono v Dolenjem Boštanju - Če ne bodo dobili lokacijskega dovoljenja, bo nasip zgrajen na črno Z MINOMETNO MINO SEJE SPREHAJAL KOČEVJE- Neznan občan je obvestil 30. septembra policijsko postajo, da se po mestu sprehaja neznanec, ki nosi minometno mino. Policisti so ugotovili, daje Ferdinand Požun iz Kočevja tistega dne prodal Dinosu nekaj kovine. Takrat pa je v kontejnerju opazil nekaj, za kar je domneval, da je bakreno, in je tisto “lastninil”. Policisti so ugotovili, da je vzel mino M-45, kaliber 82 mm, ki je imela privit tudi vžigalnik, se pravi, da bi ob trčenju verjetno ekspolidrala. Požun je imel srečo, da so ga policisti hitro našli, in pirotehnik je mino nato uničil. Policisti bodo ovadili sodniku odgovornega pri Dinosu, in sicer zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Vse kaže, da so mino našli Romi v okolici ribniške kasarne in jo nato prodali Dinosu v Kočevju. BOŠTANJ - Po katastrofalni poplavi leta 1990 je bil del Boštanja poplavljen vsako leto, zato prebivalci ogroženega področja ob vsakem večjem deževju ne morejo mirno spati in samo čakajo, kdaj bodo morali spet reševati svoje imetje. Njihova odločitev, da bodo svoje domove in delavnice zaščitili pred vodnimi ujmami, je trdna. Če ne bo šlo drugače, bodo zaščitni nasip zgradili tudi na črno. V ogroženo področje spada 11 hektarov zemljišča med desnim bregom Save in levim bregom reke Mirne. Na osmih hektarih stoji 32 stanovanjskih hiš in 20 obrtniških delavnic, ki zaposlujejo blizu sto ljudi. Ravno obrtniki v Dolenjem Boštanju so najbolj ogroženi, saj so njihove delavnice v pritličju, in voda, kije pred tremi leti segala meter in pol visoko, je marsikoga izmed njih spravila na kolena. Krajnc, ki je imel v svojem elektro-mehaničnem obratu pred poplavo zaposlenih 12 ljudi, je moral število delavcev zmanjšati na štiri. Še ene vodne ujme najbrž ne bi preživel. Pri Vodnogospodarskem inštitutu so naročili študijo obrambe pred poplavami, ki bi morala biti izdelana za celo Slovenijo, kar pa zahteva preveč časa, da bi Šoštanjčani lahko čakali na njene rezultate. Po mnenju stro-. kovnjakov Ministrstva za okolje in prostor so vse pogostejše poplave posledica izsuševanja in melioracije, zato je treba ob Savi pustiti določena področja, kjer naj bi se voda zadrževala. Vendar tako področje ne more in ne srna biti Dolenji Boštanj, ki v primeru poplav zadrži Savo le za eno minuto. Nujnosti zavarovanja Dolenjega Boštanja pred poplavami se zaveda tudi sevniška občina, ki se otepa z vse večjo brezposelnostjo. Pripravljena je iz občinskega proračuna prispevati 50 odst. potrebnega denarja za izgradnjo 756 m dolgega obrambnega zidu in nasipa ob Savi in Mirni. Predračunska vrednost projekta znaša po izračunih, opravljenih v letošnjem maju, 32 milijonov tolarjev. Načrti so že pripravljeni, prav tako so že zbrali vsa potrebna soglasja in dokumente za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ki ga od republiške vodnogospodarske uprave pričakujejo ta teden. Če bi šlo vse po načrtih, bi morali s takojšnjim razpisom v Uradnem listu po osmih dneh že imeti izbranega izvajalca. Po predhodnih dogovorih so imeli največ posluha za • Občina Sevnica in krgjcvna skupnost Boštanj sta določili 25. oktober za zadnji rok, do katerega jim mora država omogočiti legalno gradnjo obrambnega nasipa. Po tem roku bodo začeli delati na črno, računa za polovico stroškov pa poslali Ministrstvu za okolje in urejanje prostora, saj si ne morejo še nekrat privoščiti katastrofe, kakršna jih je doletela pred tremi leti in jim grozi vsako leto. težave Boštanjčanov pri Vodnogospodarskem podjetju Novo mesto, ki je pripravljeno gradnjo tudi kreditirati. 1. VIDMAR Drobne iz Kočevja) GLAS PROTI NASILJU - Učno delavnico “Naš glas proti nasilju” so imeli te dni v osnovni šoli Zbora odposlancev. Na temo nasilja in boja proti njemu so ustvarjali učenci v mnogih delavnicah, svoja dela so nato razstavili najprej pred šolo, nato pa še v njej. SPUST PO RINŽ1 - Nedavnega spusta po Rinži, ki gaje v počastitev občinskega praznika organiziralo Tu-ristično-športno društvo Kostel, se je udeležilo 15 čolnov s 23 veslači. Prireditev je bila spet bolj propagandnega in rekreacijskega pomena, saj se je je udeležilo tudi več mladih, ki so imeli veslo prvič v rokah, pa tudi starejših. Zato niso merili časov, ampak so “zmagovalec” žrebali. Tako je žreb prisodil pokal in praktične nagrade paru Bauer-Smole (Kočevje), 2. nagrado Grašiču (Škofja Loka) in 3. Klariču ml. iz Potoka. ŠOLARJI IN ŽELEZNICA -Učenci šole Ob Rinži so na zadnjem kulturnem dnevu počastili spomin na 100-letnico kočevske proge tako, da so zbrali zgodovinske podatke o kočevski progi, razen tega pa so pisali o železnici pesmi, domišljijske spise, intervjuvali so železničarje, risali vlake itd., obiskali pa so tudi muzejski vlak na železniški postaji v Kočevju in si ogledali razstavo na njem. KJE SO LETALA? - Minuli teden so bili za sredo napovedani nizki preleti letal tudi nad Kočevjem, vendar je mesto preletel le en helikopter. OBČAN VPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Zakaj nisi imel oni dan nobenih težav v prometu? - Ker so policisti štrajkali. Ribniški zobotrebci) KDO IN KAJ BO STRELJAL? -Pred kratkim je neznanec vlomil v prostore Strelskega društva Ribnica in iz železne blagajne “lastninil” malokalibrsko puško in daljnogled. Ribniške strelce je oškodoval za blizu 50.000 tolarjev. VSE NA BARIKADAH - V sredo minuli teden je bilo zjutraj nemogoče dobiti najodgovornejše občinske in policijske funkcionarje, ker so biii vsi na barikadah. Rikovci so organizirali “zaporo obupa” zaradi neizplačanih plač in drugih prejemkov, policisti, ki so začeli stavkati šele po 9. uri, pa zaradi nizkih osnov plač. LE ROMI NISO ŠTRAJKALI -Tisti dan pa niso štrajkali Romi. Tisti, ki so vozili po obvozu (po radij- skem sporočilu naj bi bil obvoz dobro ;n, a je bil do policijske stavke “označen” le s stoječimi policisti), so ob blatnem obvozu videli, da Romi pridno gradijo poleg kovinskih kontejnerjev še leseno barako. VČASIH JE LUŠTNO BLO... zdaj pa ni več tako. Včasih so delavci Rilca ob takem ali drugačnem srečanju s policistom (takrat še miličnikom) dejali: “Kaj me boš zafrkaval, ti revček! Poglej, koliko zaslužim jaz in koliko ti!” Sevniški paberki VODE JE PREVEČ - Tudi Sevničank predvsem pa Boštanjčani so prepričani, da so v novi državi jug, kot taki izkoriščani. Sevničanom pridno pobirajo davke, namesto denarja pa dobijo s severa le presežek vode, kije je včasih toliko, da Boštanjčane dobesedno zalije. Seveda Posavci ne bi bili to, kar so, če se ne bi temu uprli. Le nekaj dni pred iztekom roka za prijavo črnih gradenj državi so se odločili, da bodo zgradili obrambpi nasip pred poplavami kar na črno. Če jim bo to uspelo, bodo okope lahko uporabili tudi za obrambo pred državnimi uradniki, ki bi jim hoteli črno gradnjo porušiti. VODE JE PREMALO - Le nekaj metrov stran od Save, ki grozi Boš-tanjčanom, na od boga pozabljeni Blanci trpijo žejo, čeprav ima skoraj vsaka hiša svoj vodovod. Zemlja pod naseljem je tako prepredena s cevmi, da nihče več ne ve, čigava je katera in katera pušča. Čeprav imajo Blančani že svojih skrbi preveč, se v njihovo življenje vtikajo še nepoklicani sobici pameti iz Ljubljane. Neki jezični dohtar iz belega mesta jim je namreč priporočil, naj šolo obdajo z bodečo žico, da “pankrti” ne bi delali škode okoli hiše učenosti. Učeni mož že ve, zakaj tako govori. Če bi v svoji nameri uspel, bi Blančanam lahko prodal mrežo, s katero imajo ljubljanski občinski možje zadnje čase toliko skrbi. • Pri nas zdaj vsakdo govori, kar hoče, politiki pa lahko tudi delajo, kar hočejo. (Jurič) • Tisti zgoraj le redko gor plačajo. (Fredi) • Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč daruje. (Flaubert) ( Krške novice )| RAZSTAVA - Krška skupščina je se vedno nesklepčna. Ker pa predsednik kar naprej optimistično sklicuje njene seje, nekateri delegati še kar prihajajo. Pridejo tudi nekateri načrtovalci iz Krškega, ki nosijo s seboj velike pole družbenih načrtov, in to zato, da bi plansko gradivo obesili pred delegate in jim pojasnili, kako je s planiranjem. Načrte v resnici obesijo, in ker delegatov ni, dokumente spet zvijejo in z njimi odidejo. Ker je tako prihajanje, odvijanje, zvijanje in odhajanje mučen proces, bodo načrtovalci verjetno uredili v skupščinski sejni sobi stalno razstavo planskih dokumentov. Ko se bo kateri od delegatov spomnil priti na sejo i upščine, bo mogoče celo prišel in si lahko obenem ogledal načrte. , ®EG_- Krško si na tihem želi (p)ostati središče vsega Posavja. To je po svoje upravičeno, saj ima največji sklad stavbnih zemljišč in največjo papirnico, ki je za nos potegnila ljudi iz vsega Posavja. Najbrž si bo res podredilo vse Posavje, in v ta namen je ze infiltriralo svoje ljudi na nekatere gospodarske inpolitične položaje v sosednjih občinah. O tem se še ne govori, se bo pa kmalu, drugače ne bi b|lo tistih sestankov v enem od posavskih hotelov. PREDSEDNIKI - Krški družbenopolitični zbor je še vedno brez Predsednika ali predsednice. Sezona krškega političnega lova je torej opravila svoje. GRETI SE - V uredništvu Našega glasa v Krškem so raznorazni graditelji prostorov lani naredili prikupno leseno stopničko, po kateri se osebek lahko povzpne do strešnega o-kenca in gleda skozi okno dol. Graditelji in skupaj z njimi sedanji prebivalci uredniške pisarne pa so imeli smolo. Stopnička je namreč postavljena tako, da zakriva radiator in kovinsko grelno telo, zaradi tega daje od sebe malo toplote, kar se dogaja zlasti Pozimi. Približno je znano, zakaj je radiator zadelan z lesom. Nekoč so nekateri člani krške vlade zmerjali Naš glas, da je režimski časopis, in ker očitno niso razumeli, ali je to zanje dobro ali slabo, so se marljivih ustvarjalcev Našega glasa hoteli za vsak Primer znebiti z diskretno globoko zamrznitvijo prostorov uredništva Novo v Brežicah J RAZLOG - Že v prvem obdobju slovenskega povojnega kapitalizma so nekateri nekdanji delovni ljudje naredili v Brežicah kapitalske združbe. Vsaj nekatere od teh kar dobro vozijo. Kako tudi ne bi, ko imajo vprežene tako visoke živine. DESKE - Brežičani so kot pravi Posavci tudi veliki ljubitelji petja in glasbe na splošno. Zaradi tega se tudi radi učijo glsbe. Toda zadnje čase se J' Brežicah na daleč izogibajo glasbene šole. Ogibanje nima nič opraviti z upadlim zanimanjem za glasbo. Ljudje ne hodijo ob šoli zato, ker je Pri njej nad cesto balkonček s Preperelo leseno ograjo. Če bi katera °d desk, ki sestavljajo ograjo, padla zn “nekaj oktav” nižje na cesto, bi mimoidočega najbrž minil posluh in kaj. Kaj Še BO? - V Brežicah je bilo P°d komunisti dobro, pod krščanskimi demokrati je še bolje, i kratkem pa bodo že nebesa: prvi it drugi so spregli skupaj. TELEVIZIJA - Ker se na brežiškem koncu ob meji s Hrvaško be da gledati slovenske televizije, je bekoč nekdo v trenutku slabosti menda rekel: “Bog dal, da bi lahko gledali televizijo.” Rezultat je tu: v Dobovi -'b ta nekako spada v to obmejno območje - so ljudje obrnili televizijske antene v cerkveni zvonik in tako prišli do televizijskega signala. Če je to tehnično nemogoče, je pa čudež, kajti televizorji delujejo. VODOVODNA - Na železniški Postaji v Brežicah nihče od potnikov v zadnjem obdobju ne pije vode, čeprav zraven pip piše, da je voda Pdna. Gre za to, da iz pip ne priteče bic, če ju še tako vrtiš. Tovrstne biestne suše ne povezujejo s sedanji-n’i razmerami v brežiškem vodovod-bem stolpu, kajti le-ta trenutno ni bamenjen oskrbi z vodo, čeprav se 'udi ne ve, čemu ali komu je sploh namenjen. £ BR€2l§ PORODNI§NIC€ m V času od 26. septembra do 8. °ktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Tatjana Lekše iz Brezja pri benušah - Marka, Karmen Preskar iz Kakega - Tilna, Anica Kelhar z Gor. jjjavškega - Sanjo, Marta Kozar iz Reštanja - Katarino, Danica Barič iz Dobrave - Blaža, Metka Hudoklin iz prtič - Martina, Tatjana Stojanovič iz Krškega - Ines, Tatjana Žarn iz Leskovca - Matica, Ismeta Mešič iz Bos-be - Alntedina, Marjetka Kraševec iz Vel. Mraševega - Branka, Alojzija Kodrič iz Dol. Skopic - Andreja, Ani-?a Kiler s Trške Gore - Petro, Danijela Kovačič iz Mihalovca - Katjo. Čestitamo! PSI ll IZ NKŠIH OBČIN r?m IZ NtvŠIH OBČIN Ul V temni Šutni lažje padeš v potok Ob potoku Skradnica do danes ni ostalo veliko od varovalne ograje - Izvršni svet obljublja skorajšnje popravilo - Menda revni vodarji niso mogli obljubiti ničesar ŠUTNA - Včasih je kaka vas “bogu za hrbtom” in to velja tudi za Šutno pri Podbočju. V praksi se taka lokacija pozna po različnih znakih. V Šutni se pozna po tem, da ob cesti ob Skradnici ni ograje in da se ob tem potoku na nekaterih mestih ruši levi breg. Pomanjkanje ograje je vaški problem, posebej še zato, ker Šutna nima javne razsvetljave. Človek v temi namreč lažje zgreši rob ceste kot ob taki svetlobi, kakršna mu cele noči bode v oči v nekaj kilometrov oddaljenem krškem mednarodnem elektroenergetskem središču. Kar zadeva ograjo, ni vse jasno. Zlasti se ne ve, kdo vse seje doslej že zaletel z avtomobilom v obcestne betonske stebre, jih do tega trenutka večino podrl in s tem uničil ograjo ob Skradnici. Tudi ni znano, s kom in kam so izginile prečne železne cevi, ki so nekdaj bile med stebri'. Ne glede na nejasno preteklost stebrov in uporabnih cevi, pa bo krški izvršni svet po besedah sekretarja Franca Glinška, nekako domačina, še letos postavil v Šutni ob cesti novo ograjo. Vlada Odkrili bodo spomenik Jerneju Molanu Dogodki ob prazniku BREŽICE - V okviru prireditev v počastitev praznika občine Brežice bo v soboto v Dobovi zaključek maratonskega teka Dušana Mravljeta od Planice do Dobove. Mravlje se bo zadržal v spremstvu domačih športnikov tudi v Brežicah, in sicer od 15. ure do 15.30. Istega dne ob 19. uri bo v prosvetnem domu Artiče svečan koncert domačega tamburaškega orkestra ob 25-letnici delovanja kulturnega društva. V torek, 19. oktobra, ob 15. uri bodo v Rigoncah odkrili obeležje v spomin Jerneju Molanu, ki je padel v junijski vojni. Slavnostni govornik bo Janez Janša. Ob 17. uri bodo odkrili spominsko obeležje v Učnem centru Cerklje ob Krki, uro pozneje bo v gasilskem domu v Cerkljah ob Krki proslava ob obletnici odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade z ozemlja Slovenije. POTOK IN ČLOVEK - Skupina domačinov na cesti ob potoku v Šutni. (Foto: L. M.) namreč naroča izdelavo ograj za zavarovanje več kritičnih mest in tako bo na vrsti tudi Šutna. To, da Skradnica izpodjeda omenjeni breg, je v danih okoliščinah bolj družinski problem enega od prebivalcev. Ker ta nima v zakupu potoka in je slednji nekako javna last, se je obrnil na javne ustanove po pomoč, kot je rekel. Tudi iz uredništva Dolenjskega lista smo v ponedeljek povprašali v novomeško Vodnogospodarsko podjetje, eno takih ustanov, če je kaj možnosti za ureditev tistega zanikrnega brega v Šutni. Na kratko povedano je bil odgovor tak: možnosti je malo, ker je premalo de-naija za urejanje potokov, itd. Stara pesem iz preteklosti, ki pa postaja pesem prihodnosti. Kajti dolenjski vodarji, ki jih predstavlja tudi VGP Novo mesto, so padli pod vrhovno oblast ljubljanskih vodarskih šefov. Ti pa za Šutno ne vedo in zanjo tudi nočejo slišati, zato tudi denarja za ureditev Skradnice ne bodo dali, če res ne bo potok v Šutni narastel toliko, da bo ogrozil Ljubljano. M. LUZAR KNJIGA O KRŠKEM IN KRČANIH KRŠKO - V tukajšnji Valvasorjevi knjižnici bodo v torek, 19. oktobra, ob 19. uri predstavili knjigo “To majhno, a dolgo mesto”, ki ima podnaslov Izbor iz zgodovinskih in literarnih del o Krškem in Krčanih. Izbor in ureditev gradiva je opravil Silvo Mavsar, ki je tudi avtor zamisli za omenjeno knjigo o Krškem. Knjigo je izdala založba Opus Krško in je izšla ob 300. obletnici Valvasorjeve smrti. . PLESNITEČAJ KRŠKO - V Krškem in Sevnici se bo začel jutri ob 19. uri začetni tečaj družabnih plesov za mladino in odrasle. V Krškem se bodo učili plesati v Domu mladih na Vidmu pri “Podmornici”, v Sevnici bo tečaj v prostorih TVD Partizan. V stečaj tudi Sava papir Hčerinsko podjetje krškega Vidma - Izguba nekajkrat večja od kapitala - Stečaj predlagali sami NOVO MESTO - S 7. oktobrom je šlo v stečaj tudi hčerinsko podjetje krškega Vidma, Sava papir, d.o.o., trgovsko podjetje za papir in celulozo, Krško. Poleg družbenega dela, RtSk as j jfr 4**, ... HLk m, - i*- * V!~ ■** KOSTANJEVO POPOLDNE - V vrtcu v Brestanici so v petek popoldne otroci, starši in vzgojiteljice pripravili jesensko pojedino, ki so ji zaradi dobrot na mizi rekli kostanjevo popoldne. Kako bi rekli drugače, saj je daleč naokrog dišalo po zapečenem kostanju, ki so ga pripravljali udeleženci! Kostanjevo popoldne je bilo tudi svojevrsten zaključek delovne akcije v vrtcu, v kateri so starši pobarvali vsa igrala, na katerih se med tednom zabava njihova mladež. Brestaniški vrtec, v katerem je v štirih skupinah skupno 83 otrok, starih 3 do 7 let, vodi Marija Kavčič. Vzgojno-varstvena ustanova deluje v sklopu krajevne osnovne šole, v kateri je po upokojitvi Vere Alegro zdaj ravnateljica Urška Ubleis. (Foto: M. Luzar) katerega lastnik je Videm, je svoj delež v to firmo prispeval tudi solastnik avstrijskega podjetja Leykam. Skupščina družabnikov je že avgusta sklenila, da vloži predlog za začetek stečajnega postopka. Podjetje je namreč do konca julija “pridelalo” za 45 milijonov tolarjev izgub, kumulativno pa izguba znaša že 158 milijonov tolarjev in večkratno presega trajni kapital. Podjetje je bilo plačilno povsem nesposobno in nezmožno poravnati svoje obveznosti, prav tako podjetje tudi ni videlo možnosti za sklenitev prisilne poravnave. Trenutno je v podjetju zaposlenih še 8 delavcev. Na ponedeljkovem naroku 4. oktobra je s takojšnjim začetkom stečajnega postopka soglašala tudi predstavnica SDK. Dejala je, daje do stečaja prišlo zaradi vezanosti poslovanja z Vidmom, ki je, kot vemo, prvi zašel v velike težave. Ker je dolžnik sam predlagal stečajni postopek, je sodišče z njim pričelo takoj. Ža stečajnega upravitelja je imenovalo Jožeta Pattyja, dipl. inž., zaposlenega v brežiški Agrarii. Stečajni pa preizkus terjatev bo v začetku decembra. J. D. O ENERGETIKI - Na javni tribuni je prišlo tudi na dan, da Slovenija dela iz Posavja energetski bazen po svoji zamisli in da je Posavju to po volji. Na fotografiji: delovno omizje - Silvo Gorenc, predstavnik sklicateljev javne tribune (levo), Boris Sovič in mag. Franc Avberšek. (Foto: L. M.) Plešimo, pojmo in igrajmo se Ob tednu otroka KRŠKO - V športni dvorani v Leskovcu bo 29. oktobra od 16. do 20. ure osrednja občinska prireditev ob tednu otroka. Organizatorja prireditve, Občinska zveza prijateljev mladine Krško in Društvo za plesno dejavnost Krško, sta ji dala naslov Plešimo, pojmo in igrajmo se skupaj. V omenjenem veselem popoldnevu bodo nastopili sekcija za shovv dance in sekcija za športni ples pri Društvu za plesno dejavnost Krško, Sebastjan Vodlan, pevec in plesalec iz OŠ Krško, Davorin Cerjak, pevec in kitarist iz OŠ Koprivnica^ Jasmina Levičar, citrarka iz OŠ Senovo, in Ana Kerin, pevka iz podbočjanske osnovne šole. Poleg domačih mladih talentov bodo nastopili tudi izvajalci iz drugih krajev Slovenije, med njimi Slavko Kovačič in Gorazd Elvič, Romana Kranjčan, Haidi Korošec, Sanja Milnar, Bojan Horvat in Simona Turk kot tretjeuvrščena na svetovnem prvenstvu v akrobatskem rock and rollu PK Kazina Ljubljana, Peter Šmid - letošnji absolutni zmagovalec za zlato harmoniko Ljubečne, Lovro Škrinjarič in Blaž Slivnik, Simon in Andrej Černelč in Vid in Jošt Drašler - kvartet mladih talentov iz Bistrice ob Sot-li ter Lopatič family band iz Brežic. Otroci iz Krške občine imajo vstop brezplačen. Bo Zagreb v temi zaradi Krškega? Slovenija terja Hrvaško KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško ni zmožna plačati tako enostavne zadeve, kot je voda. Tako neplačevanje za slovensko vlado očitno ni zadosten razlog, da bi se o problemu hotela pogovarjati s krškim izvršnim svetom ali da bi poravnala nuklearkine neplačane račune. To z velikim obžalovanjem ugotavlja Herman Kunej, predsednik krškega izvršnega sveta. Nezadovoljstvo nad omenjenimi obstoječimi razmerami je izrazil tudi v razpravi na nedavni javni tribuni o energetiki v Posavju, ki jo je pred dnevi sklicala Združena lista iz Brežic, Krškega in Sevnice. Sodeč po razpravi, v kateri sta sodelovala tudi Boris Šovič, državni sekretar za energetiko v ministrstvu za gospodarske dejavnosti in mag. Franc Avberšek, poslanec združene liste v državnem zboru, slovenska vlada na nejevoljo krškega izvršnega sveta ne bo odgovorila z nakazilom računa za vodo. Pač pa namerava prisiliti nuklearkine dolžnike, da bodo plačali že dobljeno elektriko in s tem omogočili jedrski elektrarni, da sama plača svoje obveznosti. Na omenjeno zaostrovanje plačilne discipline kaže opozorilo, ki ga je pred dnevi slovenska vlada poslala v Zagreb in v katerem zahteva, naj Hrvaška plača elektriko, prejeto iz NE Krško. Sovič je dopustil možnost, da Slovenija ustavi dobavo električne energije Hrvaški, če le-ta ne bo poravnala dolga do nuklearne elektrarne. Neporavnanim obveznostim do jedrske elektrarne so že poiskali tudi globlji smisel. Kot je o tem dejal na javni tribuni državni poslanec Brane Janc, sta Slovenija in Hrvaška dolžni nuklearki okrog 100 milijonov mark. Ker tako nekomu očitno ni potrebno plačati elektrike, se na ta način vzdržuje socialni mir na drugih območjih, nikakor pa ne v Krškem, ki beleži, kot rečeno, elektrarnin dolg. VODOVOD V BUKOVJU BUKOVJE - Jutri ob 16. uri bo v dvorani zadružnega doma na Bizeljskem slovesnost, s katero bodo uradno predali namenu vodovod Bukovje. Po slovesnosti, na kateri bodo spregovorili predstavniki gradbenega odbora in občine in v kulturnem sporedu nastopili šolarji z Bizeljskega, bo družabno srečanje ob glasbi ansambla Hit fly. VAJA - Pristojni že dlje časa napovedujejo, da bodo izvedli v Posavju vajo, v kateri bodo prebivalstvo poučili o ravnanju v primeru velike nesreče, kakršno bi predstavljala morebitna nezgoda v Nuklearni elektrarni Krško. Tako vajo so obljubljali tudi za čas v začetku letošnjega oktobra in jo potem odložili, govori se, da na konec tega meseca. Na sliki: pripadniki krške civilne zaščite so napovedi o vaji vzeli resno in že pred časom na terenu preizkusili svojo pripravljenost na morebitno jedrsko nesrečo v Krškem. (L. M., foto: B. D. G.) Ob meji so še “brez televizije” Na rajcu v KS Velika Dolina bodo gradili antenski stolp - Občina Brežice nima potrebnega denarja - Televizija je imela v rezervi 120.000 mark - Aparature so na voljo VELIKA DOLINA - Na hribu Rajec v krajevni skupnosti Velika Dolina bodo postavili antenski stolp, vendar zdaj še ni znano, kdaj se bo to zgodilo. Doslej so pripravili lokacijsko dokumentacija in izdali lokacijsko odločbo. Ustavilo seje pri plačilu spremembe namembnosti potrebnega 42 kv. m. velikega zemljišča, ker ni sredstev. STA VKA POLICISTOV - Zaradi stavke policistov je nastalo na cestah kar nekaj nereda v prometu. Pred mednarodnim mejnim prehodom Obrežje, ki ga kuže posnetek, sta bili v petek dopoldne dolgi koloni vozil iz slovenske in hrvaške smeri. Okrog 12. ure so vozniki tovornjakov z začetka kolone povedali, da čakajo na slovenski strani na prehod meje že od 6. ure zjutraj. Policija takih izjav ni zanikala. Povedala je, da spušča vozila mimo vrste skozi mejni prehod v primem, ko gre za zdravje in življenje ljudi. V vseh dmgih primerih so policisti dvignili rampo na vsakih 10 do 15 minut. (Foto: L. M.) Ker občina nima sredstev za postavitev stolpa, je skušala v tem letu pridobiti zunanjega soinvestitorja. V pogovore o tem sta vključena dva možna sovlagatelja, in sicer brežiška družba Cefing, ki ustanavlja radio, in obstoječi Radio Posavje studio Brežice. Občina še ni podpisala te pogodbe o soinvestitorstvu in tako ni pridobila sredstev, ki bi jih bila dolžna zagotoviti za oddajnik. O zadevi bo v kratkem razpravljal brežiški izvršni svet, ki bo povedal, kako si predstavlja gradnjo stolpa. Vsekakor je na potezi brežiška občina, ki naj bi ugotovila, iz katerih virov bo zbrala svoj delež denarja. Postavitev omenjene trdne opore, na katero bodo na Rajcu pritrdili oddajniške aparature, ne pomeni novosti. Kako bo nastal stolp, so se v Brežicah namreč menili doslej že večkrat. Potem ko so se prebivalci z območja KS Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina upravičeno večkrat javno pritoževali, da jih ne doseže signal slovenske televizije, medtem ko s televizorji dobro sprejemajo hrvaški program, je SDP Brežice organizirala 9. aprila 1992. leta tematsko okroglo mizo. Tedanjo RTV Slovenija sta zastopala Peter Mori, tehnični direktor, in Lenart Šetinc, član sveta RTV. Navzoč je bil namestnik ministra za informiranje Mirko Fabčič, na okrogli mizi pa so poleg sklicateljev sodelovali še najvišji predstavniki brežiške občine, radijske postaje in nekaterih krajevnih skupnosti. V času te okrogle mize je takratna ljubljanska televizija imela na voljo 120.000 mark, ki jih je bila pripravljena vložiti v oddajnik na Rajcu in s tem v izboljšanje televizijskega signala na območju ob hrvaški meji. Na omenjeni okrogli mizi so vedeli, in to tudi zapisali v sklepe, da oddajnika ne bo, dokler občina oz. televizijski naročniki ne bodo priskrbeli zemljišča • Televizija Slovenija bi zdaj rada vgradila oddajniške aparature na stolp na Rgjcu, saj je sporočila, da opremo že ima. Ni izključeno, da bo dragoceno elektroniko dostavila kam v krajevno skupnost Jesenice na Dolenjskem in jo tam pustila, da se hodu Brežičani zganili in naredili na Rajcu antenski stolp. za stolp in dostopa ter električne napeljave do stolpa. Tistega dne leta 1992 so še mislili, da je realna možnost, da se omenjeni stolp na Rajcu “postavi še v tem letu”. M. LUZAR LIKOVNA DELA VN1CA MLADIH - Jesensko sezono razstav v Krkini Galeriji je odprla 5. likovna delavnica mladih. Otvoritve svojih del so se udeležili številni mladi umetniki, njihovi mentorji, starši in vrstniki. (Foto: T. Jakše) “Vilinska prosojnost kristala” Razstava brušenega stekla v Razstavišču SDK Tri največje osnovne šole v črnomaljski občini pestijo velike prostorske težave, ki jih ne bo moč odpraviti brez denarne pomoči države - Prednostne naložbe? SEMIČ - V črnomaljski občini je sedem osnovnih šol s 112 oddelki in 2.300 učenci. Medtem ko so razmere v manjših šolah zadovoljive, so v treh največjih; v črnomaljskih šolah Loka in Mirana Jarca ter v semiški, veliki problemi. Kakšni, so pretekli teden predstavniki občinske skupščine in šol v Semiču potožili predstavnikom ministrstva za šolstvo in šport, predvsem državni sekretarki na omenjenem ministrstvu Tei Valenčič in predsedniku republičkega sklada za upravljanje z nepremičninami Niku Zibretu. Šole teži predvsem pomanjkanje prostora. Tako v semiški šoli primanjkuje okrog 2.000 kv. metrov novih prostorov, zlasti za specialne učilnice, kabinete, knjižnico. Mnogo sedanjih učilnic je neprimernih, boje se, da bodo izgubili tudi telovadnico, ki prav tako ne ustreza. Kljub temu se lahko pohvalijo, da so po številu nadarjenih v vrhu Dolenjske. Semiška šola, za katero je značilno, da se večina učencev vozi iz 50 vasi, je v občinskih planih za dograditev na prvem mestu, načrti tako za šolo kot za telovadnico pa so narejeni že nekaj let. Šola Mirana Jarca se kljub temu, da ima najetih deset neprimernih učilnic v dijaškem domu, ni mogla izogniti popoldanskemu pouku. Primanjkuje ji še precej prostorov, tudi telovadnica je premajhna. Opozorili so, da v šolah ne bo dobrih kadrov, dokler bodo plače učiteljev in ravnateljev tako nizke. Ker je financiranje osnovnih šol odvisno od materialnih razmer v občinah, so skoraj praviloma šole na periferiji materialno prizadete. To so potrdili tudi z osnovne šole Loka, kjer si ne morejo privoščiti nakupa sodobnih učil, ki jih je na trgu obilo. Kakšne denarne težave imajo, pove že to, da so jim hoteli dvakrat izklopiti elektriko. Zaradi prostorske stiske imajo tudi v Loki pouk popoldne, sedem učilnic pa v najemu v srednji šoli, pri čemer se ne morejo izogniti pedagoškim in organizacijskim težavam. Ker se kar 72 odst. učencev vozi, pričakujejo, da bo pred šolo kmalu urejeno tudi obračališče za avtobuse. Skratka, v semiški in črnomaljskih šolah je tako velika stiska, da bi potrebovali za njeno odpravo 600 milijonov tolarjev. S samosprispev-kom za družbene dejavnosti jim je uspelo na leto zbrati 20 milijonov, občinski proračn pa je “težak” manj kot 400 milijonov tolarjev. Zato je razumljivo, da bo morala pomagati država, ki jo je predsednik izvršnega sveta Anton Horvat zaprosil, naj njihove naložbe uvrsti med prednostne. V Črnomlju se sicer zavedajo, da vsega ne bo moč narediti v enem letu, saj je bilo lani v vsej državi namenjenega za naložbe v šolstvo manj denarja kot bi ga potrebovali samo v črnomaljski občini. Toda morali bi vsaj začeti. Državna sekretarka Valen-čičeva je zatrdila, da bo potrebno urediti šolski prostor v Sloveniji. Povedala je tudi, da pripravljajo izobraževalni center za učitelje na Dolenjskem, tako da jim ne bo potrebno več hoditi v Ljubljano. M. BEZEK-JAKŠE ■ ODSEV JESENI - 38 otrok iz osmih belokranjskih osnovnih šol, šole s prilagojenim programom in delavnic pod posebnimi pogoji seje letos zbralo v Starem trgu na 12. slikarskem ekstemporu mladih likovnikov Bele krajine. Slikali so na temo “Odsev jeseni v Poljanski dolini". Njihova dela so minuli petek predstavili v črnomaljskem kulturnem domu, razstava pa bo potem potovala po vseh belokranjskih šolah. Na koncu bodo dela pristala v Uniorju v Starem trgu, pokrovitelju ekstempora. Na otvoritvi pne razstave so mladi likovniki in njihovi mentorji prejeli priznanja za sodelovanje. Na fotografiji: vodja ekstempora 93 Alenka Vrlinič (desno), izroča priznanje mentorici s setniške osnovne šole Vlasti Heniksman. (Foto: M.B.-J.) Želja katalog kolonij SEMIČ - Na letošnji mednarodni slikarski koloniji v Semiču, že sedmi zapovrstjo, je sodelovalo 15 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Na dosedanjih kolonijah je sodelovalo že okrog 50 likovnikov, njihova dela s kolonij pa so deponirana v Semiču. Ob otvoritvi razstave del letošnje kolonije, kije bila pretekli petek v semiškem hotelu Smuk, je predsednik pripravljalnega odbora Marko Banovec dejal, da si želijo izdati katalog vseh doslej v Semiču nastalih del. Upajo tudi, da bodo našli prostor, kjer bodo dela stalno razstavljena. Da mora semiška kolonija živeti naprej, se je v imenu slikarjev zavzel tudi Janez Knez ter pri tem opozoril, da bodo morali nanjo povabiti le najboljše umetnike. Pozdravil je idejo o katalogu, saj bi tako dela, nastala v Semiču, razstavljali tudi po drugih galerijah v Sloveniji in tujini. Predstavnik Zveze paraplegikov Slovenije Janez Klemenc pa je ponudil pomoč pri izdaji kataloga ter pohvalil semiško krajevno skupnost, ki je ena redkih, ki si tako prizadeva za kulturni razcvet svojega kraja. M.B.-J. NOVO MESTO - Po zaslugi Mojce Peček, lastnice novomeškega steklarskega ateljeja Rajska ptica, ki s steklarno Rogaška že vrsto let sodeluje, si imajo Novomeščani v Razstavišču SDK do 25. oktobra priložnost ogledati zanimivo razstavo ter napasti oči na izdelkih, ki so nastali iz zmesi kremenovega peska, sode (pepelike) apnenca in raznih dodatkov, torej, tehnološko gledano, stekla, ki ga je oplemenitilo delo rogaških steklarjev do te mere, daje v njihovih rokah zapelo visoko pesem umetnosti. Na otvoritvi razstave je o zgodovini in tehnologiji pridobivanja stekla in njegove uporabe v sredo, 6. oktobra, spregovoril zgodovinar Jože Rataj, ter se posebej zadržal pri steklarnah, ki so delovale na območju današnje Slovenije. Te so že pred stoletji dosegale visoko kvaliteto svojih izdelkov. Njihovo tradicijo danes nadajuje Steklarna v Rogaški Slatini in njena brusilnicav Kozjem, kije na mednarodnih razstavah dosegla pomebne uspehe ter na sejmih Ideja prejela vrsto zlatih plaket za izvirna poslovna darila. T. J. STEKLO KOT UMETNOST - Na otvoritvi razstave “Vilinska prosojnost kristala "je o zgodovini steklarstva spregovoril zgodovinar Jože Rataj, zaigral pa trio flavt "Analizija" iz Škofje Loke. (Foto: T. Jakše) NA VSEH KOLONIJAH - Mariborski slikar Aco Lebarič (levo) je eden poglavitnih “krivcev", da je bil Semič letos že sedmič gostitelj likovnih umetnikov. Lebarič je namreč udeleženec vseh dosedanjih kolonij, zato je na otvoritvi razstave tudi upihnil sedem svečk na torti. (Foto: M.B.-J.) V Semiču slikalo 15 umetnikov CERKVE NA KOČEVSKEM KOČEVJE - Ob 600-letnici kočevske župnije 17. oktobra bo izšla tudi knjiga “Cerkve na Kočevskem nekoč in danes”. V njej bodo opisane vse nekdanje, se pravi tudi porušene cerkve. Knjiga je delo predvsem Gojka Zupana in Mitje Ferenca, uvod in oris zgodovine kočevske župnije pa je prispeval prof. dr. France Dolinar. PRIKAZ DEJ A VNOSTI - V kulturnem nastopu, ki je sledil programsko-volilni konferenci ZKO Krško, so nastopili: plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice, citrarka Jasmina Gričar iz Svobode Senovo, pesnica in članica literarnega kluba Krško Asta Malavašič, moški pevski zbor Svobode iz Brestanice in dekleta iz skupine za plesno dejavnost Krško, na sliki v ospredju. (Foto: T. Jakše) V Ze mladi stopajo v svet umetnosti 5. likovna delavnica mladih je privabila blizu petdeset udeležencev - Zaključna razstava v Krkini Galeriji - V 6. delavnici več grafike in oblikovanje z glino NOVO MESTO - Galerija Krka je pričela novo sezono z otvoritvijo razstave del pete likovne delavnice mladih, ki jo je v letu 1992/93 organizirala novomeška ZKO, njen pokrovitelj pa je bila Tovarna zdravil Krka. Udeležba na letošnji likovni delavnici je bila lepa, saj jo je obiskovalo blizu petdeset mladih ljubiteljev likovnega ustvarjanja, katerim seje posvečalo šest mentorjev. Kot je na otvoritvi razstave dejala Staša Vovk iz novomeške ZKO, je ta delavnica namenjena osnovnošolcem in srednješolcem, žal pa razmere, v katerih delajo, predvsem prostorska in finančna stiska, ne dajejo možnosti, da bi organizirali likovno delavnico tudi za otroke od male šole pa do petega razreda osnovne šole. Izrazila pa je upanje, da bodo kdaj dobili tudi prostor, ki bo namenjen samo likovni delavnici in kjer bodo mladi likovniki imeli svoj atelje za ustvarjanje. Tako bo moč delo drugače organizirati.”Lepo je, da se vsako leto prijavlja veliko mladih, še zlasti pa je razveseljivo,” je dejala Staša Vovk, “da nekateri prihajajo vsako leto znova, kar pomeni, da je naše delo vendarle dobro organizirano in daje vsako leto pripravljeno tako, da otroci odnesejo del znanja, ki jim je potreben, da z veseljem ustvarjajo, da niso utesnjeni ne omejeni, in da so mentorji zato, da jim pri njihovi ustvarjalnosti pomagajo, jih nekoliko usmerjajo, ne pa kontrolirajo.” Napovedala je tudi likovno delavnico 1993/94, ki je pričela z delom že ta četrtek. Brane Šuster, ki skupaj z Nikom Golobom pripravlja program likovne delavnice, je s strokovnega vidika ocenil razstavo, ki je pravzaprav vso- Sodelovati, ustvarjati in uživati Pomembna novost v delu ZKO Krško: k delu bodo pridobili profesionalca - Odslej programska konferenca vsako leto - Novi predsednik je Janko Avsenak KRŠKO - V soboto je bila v veliki dvorani Kulturnega doma v Krškertr redna progratnsko-volilna konferenca Zveze kulturnih organizacij Krško. Od 25 delegatov, kolikor jih imajo v ZKO včlanjene organizacije, se jih je konference udeležilčo 22, poleg njih pa še veliko število ljubiteljev kulture. ta delavnic, saj jih vodijo različni mentorji. Prav tako so različni tudi udeleženci, ki v skupini ustvarijo specifično atmosfero. Le nekateri se namreč udeležujejo vseh smeri. Največje je bilo zanimanje za slikanje, kjer je bil mentor akademski slikar Jože Kumer. O tem priča tudi število razstavljenih slik, ki nedvoumno nosijo tudi mentoijev pečat, kar nikakor ni slabo. Slikanje portretov je vodila akademska slikarka Ana Guštin, modno oblikovanje (slikanje ornamentov) je vodil likovni pedagog Valter Rabič, ta pa je bila nekakšen uvod v batik delavnico, ki jo je vodila akademska slikarka Branka Marčeta. Foto delavnico, v kateri so udeleženci raziskovali svetlobo in temo, je vodil Bojan Radovič, zaključil pa jo je dr. Marin Berovič, s pomočjo katerega so mladi spoznavali postopke grafičnega oblikovanja in globokega tiska. Letos, ob letu grafičnega bienala v Novem mestu, bosta kar dve grafični delavnici, po dolgem času pa bo na sporedu tudi oblikovanje z glino. “Likovna delavnica je bila in bo pripravljalnica za likovne šole, predvsem pa mora biti prostor za doživljanje in izražanje sveta likovne umetnosti,” je na koncu poudaril Brane Šuster. T. JAKŠE O delu v petih letih od zadnjega sklica v aprilu 1988 je poročal predsednik France Černelič, nakar so delegati sprejeli razrešnico vsem dosedanjim organom in funkcionarjem ZKO, obravnavali in sprejeli nov statut, z aplavzom pa so sprejeli sklep o zaposlitvi profesionalnega delavca v ZKO, za katerega je izvršni svet občine krško že odobril finančna sredstva. Tako bo zagotovljena redna skrb za razvoj ljubiteljske kulture v občini. Posebej so se zavzeli za vključevanje šolskih društev v ZKO ter za redne letne konference ZKO, kar naj bi bila naloga novega predsedstva, na čelo katerega je bil izvoljen Janko Avsenak. Podpred-sedni je Bojan Kaplan. V svojem nastopnem in programskem govoru je novi predsednik Avsenak med drugim dejal: “S pravilnimi usmeritvami in strokovnostjo, ki OGLED VALVASORJEVE KNJIŽNICE Po četrti šolski uri smo odšli na avtobus, ki nas je peljal v Krško. Obiskali smo Valvasorjevo knjižnico. Ogledali smo si razstavo o Valvasorju, knjižničarka pa nam je opisala njegovo življenjsko pot. Potem nam je pater razkazal razstavo likovnih umetnin in samostansko knjižnico, kjer imajo bogato zbirko starih knjig. Postregel nam je s podatki o prvih knjigah, vendar to ni bilo golo naštevanje letnic, marveč kratke in zanimive zgodbe o njih. S tem poučnim ogledom smo počastili 300. obletnico smrti Janeza V. Valvasorja. ANI KOPRIVEC 8. b, novim krožek OŠ Artiče MINI PRIX LUCAS 93 V DOLENJSKEM MUZEJU NOVO MESTO - V petek, 15. oktobra, bo ob 19. uri v Mali dvorani Dolenjskega muzeja odprta slikarska razstava prvega izbora slovenskega malega unikata na papirju. Razstavo je pripravila revija Lucas, odprta pa bo do 7. novembra. bo rodila rezultate, naj bi upravičili naša prizadevanja, da bi posvetili mnogo več pozornosti vzgoji in pridobivanju kadrov ter ustrezno vključevali strokovnjake mentorje. Kulturna društva in skupine, ki se vključujejo v ZKO, naj bi v svoji bazi videle in čutile, da nad njimi nekdo bdi, upošteva njihovo delo, jih spodbuja in pomaga reševati njihove probleme. Pred vrati ZKO že nekaj časa čaka nekaj skupin, ki bi se želele priključiti, pa v tem trenutku še ne izpolnjujejo nekaterih formalnih pogojev. Nujno je potrebno v sodelovanju z njimi urediti stvari, da bodo postali naši enakovredni člani. Osnovni namen ljubiteljske kulture je ljubiteljsko sodelovati, ustvarjati in tudi uživati ob umetniškem razdajanju, naša dolžnost pa je očuvati to našo ljubezen in jo tudi posredovati drugim. Ob dobri volji nas vseh in tudi tistih, ki naj bi nam zagotovili finančna sredstva za sodelovanje, lahko upamo, da bomo našli pravo mesto v naši družbi in hvaležnem občinstvu," PLESNE IGRICE ZA OTROKE V TERPSIHORI NOVO MESTO - Terpsihora dance company, plesno društvo Novo mesto, bo začelo s tečaji za otroke, male šolarje in prve razrede v petek, 15. oktobra, ob 15.30 v prostorih Krkinega kluba, v stari stavbi Tovarne zdravil Krka pri hotelu Metropol. Ob igri in zabavi se bodo otroci seznanjali z osnovami plesa. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Lutkovno gledališče Ljubljana, ki ga večkrat obiščejo tudi otroci z območja širše Dolenjske, začenja novo sezono prenovljeno in obnovljeno, ne le na zunaj, marveč tudi programsko, saj bo v tej sezoni na odru zaživelo kar pet premiernih lutkovnih predstav: Wilkowskega Trdoglavčka, Fritzov Grofič prašič, Lobodeva Pepelka, Jesihova Zvezda in srce ter še večer poezije Lili Novy. Ob tem pa bodo še naprej igrali 12 priljubljenih predstav iz svojega stalnega programa od Andersenovega Slavca do Makarovičeve Sapramiške. Programsko-volilna konferenca krške ZKO je bila letos združena s kulturnim programom in dnevom kulturnih delavcev občine Krško, ki so se v avli Kulturnega doma zvečer zadržali v prijetnem vzdušju ob glasbi, prigrizku in pogovoru. K večernemu kulturnemu razpoloženju je pripomogla tudi ob tej priliki v avli odprta razstava slik Staneta Fab-janiča, člana likovne sekcije Svoboda iz Brestanice. T. JAKŠE “AKVAREL-LJUBEZEN MOJA” NOVO MESTO - V ponedeljek popoldne sta v avli Pionirjeve poslovne stavbe v Bršljinu razstavili 16 svojih akvarelov dipl. arh. Jelica Kupec in Jožica Škof, obe iz Novega mesta. Prihodnji mesec bo poteklo leto dni, odkar sta se začeli učiti pri slikarju Jožetu Kotarju. Iz prijateljskih stikov se je razvilo kar resno delo, s katerim razstavljalki izpovedujeta talent in smisel za slikanje v akvarelu. Ta se jima zdi najprimernejša slikarska tehnika za dojemanje intimnih čustev in okolice. Nekaj slik razstavlja v istem prostoru tudi Jože Kotar. Razstava bo odprta do konca oktobra. Tg 13. SREČANJE MALIH PEVSKIH SKUPIN ŠMARTNO PRI LITIJI - V Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji se bo v soboto, 16. oktobra, ob 17. uri pričelo 13. slovensko srečanje malih pevskih skupin, ki ga priredijo Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Slovenska pevska zveza in ZKO Litija. Srečanja se bo udeležilo trinajst skupin, med njimi tudi domači kvartet “Šmartin”. V ^ Črnomaljskih učiteljev tožba TRAKTORISTA VRGLO IZ KABINE NOVO MESTO - 3. oktobra nekaj po osmi uri dopoldan seje 51-letni Janez Bradač iz Dolenjih Sušic peljal s traktorjem po lokalni cesti od Uršnih sel proti Gorenjim Sušicam. Ko je v Gorenjih Sušicah pripeljal do križišča z lokalno cesto Dolenjske Toplice - Dobindol, je nameraval zaviti proti Dolenjskim Toplicam, vendar zaradi neprimerne hitrosti zavoja ni mogel izpeljati, ampak je zapeljal na travnato pobočje. Med vožnjo po travnatem pobočju je Bradača vrglo iz kabine. Zaradi hujših poškodb se zdravi v novomeški bolnišnici. Le kdo je Božičnikovim podtaknil drogo? Na novomeškem temeljnem sodišču je bila druga obravnava zoper Albina in Terezijo Božičnik iz Križ, pri katerih so policisti aprila našli skoraj 900 g heroina - Naslednja obravnava bo 8. novembra NOVO MESTO - V petek, 8. oktobra, je bila na novomeškem temeljnem sodišču druga obravnava zaradi dokazovanja kaznivega dejanja Albina Božičnika in pjegovc matere Terezije Božičnik iz Križ pri Koprivnici v brežiški občini. Pri preiskavi so namreč policisti 13. prila letos našli v njuni hiši 5,34 g heroina, skritega za hladilnikom, 2,11 g skritega ob kanalizacijski cevi v bližini hiše, medtem ko so 853,56 g heroina našli zakopanega v bližnjem gozdu. Obtožena pravita, daje bila droga podtaknjena. lOJUČE POISKAL NA OKENSKI TOLIČI - 18-letni D. R. iz Lašč je osumljen, da je 16. septembra prišel v stanovanjsko hišo, ki jo je odklenil s ključem, ki gaje našel na okenski poli-c,» ter ukradel 5 tisočakov. ODNESEL KOVČEK IN TORBICO - V noči na 5. oktober je neznan storilec iz odklenjenega avtomobila, ki ga je imel T. S. parkiranega pred gos-finskim lokalom na Dobravi pri Dolenjih Kamencah, ukradel poslovni kovček m žensko torbico z denarjem in dokumenti. Neznanec je lastnika oškodoval za 40.000 tolarjev. ODPELJAL STISKALNICO ZA GROZDJE - V času od 2. do 4. oktobra je neznanec iz ograjenega skladišča trgovine Mercator Kmetijska zadruga trebnje, p.o., Dobrnič, ukradel 70-li-trsko stiskalnico za grozdje in s tem trgovino oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. Storilca policisti še iščejo. UKRADEL TORBICO Z DOKUMENTI IN KLJUČI - 6. oktobra zve-oer je nepridiprav vlomil v tovornjak, ki 8a je imel J. G. iz Novega mesta parkiranega pred bifejem pri Cerovcu, ter mu ukradel torbico z dokumenti in ključi. Lastnika je oškodoval za 7.000 tolarjev. VLOMIL V VIKEND - V času od 0. septembra do 6. oktobra je neznan storilec vlomil v kraju Reva v vikend ter ukradel radiokasetofon, ročno baterijo, usnjen moški suknjič, lovsko obleko, naboje ter še nekaj drugih manjših Predmetov. Lastnika I. S. iz Ljubljane je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. NEPREVIDNI MOPEDIST KOČEVJE - 6. oktobra okoli 17. ure je prišlo do hude prometne nesreče v Gorenju pri Kočevju. 13-letni Renato Gjerek je zapeljal v križišče enakovrednih cest, ne da bi se prej prepričal, če je varno. Takrat se je z njegove desne pripeljal z avtom 40-letni Viljem Leban iz Nove Gorice. Hudo ranjenega mopedista so odpeljali v ljubljanski Klinični center. Na petkovi obravnavi je bil zaslišan kot priča kriminalist Avguštin Davorin, ki je omenjenega dne skupaj s sodelavcem opazoval obsojenca in obsojenko nedaleč stran od hiše. V tistem času so policisti obravnavali Albina Božičnika, strica obtoženega, zaradi krivolova. Ker so na policijo prihajali anonimni klici, sta bila s sodelavcem določena, da prekontroli-rata to območje in ugotovita, kdo strelja. Čeprav sta šla na pot s to nalogo, pa ju je zmotil prihod beemwe-ja, s katerim se je pripeljal njegov nečak Albin. Postala sta pozorna, saj so se po Brežicah v tem času širile govorice, da se ukvatja s preprodajo orožja in drog. Pozornost pa je vzbujal tudi njegov visok standard, kljub Kdo krade pesek? Zaplet vse večji KOČEVJE, FARA - Prejeli smo obvestilo KS Kostel s prošnjo, da bi ga objavili. Govori pa o večjih vlomih v peskokop, ki je pod upravo KS Kostel. Ti vlomi so se zgodili oz. so bili ugotovljeni 23. septembra ter L, 2. in 4. oktobra, ko “je prišlo do kraje in preprodajanja nasipnega materiala v večjem obsegu”. Dopis je podpisal predsednik sveta KS Kostel magister Stanislav Južnič. Pri več odgovornih v občini Kočevje smo se pozanimali, kako je s tem peskokopom in krajami, saj so očitki romali že na razne inšpekcije, tudi republiške, itd., itd. Predsednik občinskega izvršnega svet dipl. iur. Alojz Petek je povedal na kratko tako: Peskokop ni registriran, niti nima uporabnega dovoljenja. Tudi zemljišče, na katerem je, ni last KS, ampak gozdarstva, zdaj republike. GG ali občina sta dajala dovoljenja za njegovo uporabo, če so tako zahtevale potrebe. Odločeno je tudi, daje treba ta peskokop zapreti, prej pa ga primerno urediti (sanirati). To naj bi storilo podjetje Les-dog, ki opravlja dela pri vzdrževanju poti po slovenskem obrežju Kolpe, in temu podjetju je dovoljen tudi sanacijski odstrel materiala v tem peskokopu, ki ga lahko uporabi pri vzdrževanju omenjene poti. Ta pot je na območju KS Kostel in bi morala biti KS in njen predsednik zainteresirana za njeno ureditev. Predsednik KS je peskokop zaklepal, lesdogovci pa so vlamljali, češ da le zato, ker predsednik KS ni hotel peskokopa odpreti. Kaže, da prihaja do zapletov, obtoževanja in celo do tožb, ker nekateri ne vedo, kaj je njihovo in kaj ne, oz. kaj je po predpisih in kaj ne. Prav pa bi bilo edino to, da ne bi svojih moči in sposobnosti trošili za spore, obrekovanje in tožarjenje, ampak da bi složno poprijeli in delali za koristi krajevne skupnosti in občine. J. P. ■ V OVINKU VOZIL PO LEVI - 6. oktobra ob 22.15 je 20-lctni Jernej Šuštaršič iz Šentjerneja vozil osebni avto Honda civic iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Na Vrhu pri Sentjer-neju je v ovinku peljal jx) levi polovici ooste, tedaj pa je nasproti pripeljala 23-‘e*pa Janja Vintar iz Dobravice in med yozili je prišlo do trčenja. Za Vintarjcvo JO vozil z golfom 23-letni Igor Kolkigar ‘2 Grobelj, ki se je umikal, da bi preprečil trčenje. Zapeljal je na bankino in kljub temu trčil v vozničin avto, Šuštaršičev avto pa seje prevrnil. V nezgodi sta se huje poškodovala Šuštaršič in Pintarjeva; oba se zdravita v novomeški bolnišnici. Na vozilih je škode za okrog 1 milijon 300 tisoč tolarjev. ZBIL KOLESARKO - 6. oktobra nekaj pred tretjo uro popoldan se je 75-letna Ana Gorše iz Podturna s kolesom Peljala iz Podturna proti Črmošnjicam. Uven Podturna je zavijala levo proti Cerovcu; tedaj pa je iz nasprotne smeri Pripeljal 54-lctni Miroslav Simonič iz Uragatuša, ki se je umikal in zaviral, Vendar je kolesarko vseeno zbil. Huje Poškodovana kolesarka se zdravi v novomeški bolnišnici. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI V BETONSKO OGRAJO - 9. oktobra ob 4. uri zjutraj se je 22-letni Boštjan Sečkar iz Novega mesta s katrco peljal iz Krškega proti Novemu mestu. Pri Kronovem je zaradi neprimerne hitrosti na spolzkem cestišču zapeljal prek lokalne ceste, trčil v betonsko ograjo in se prevrnil v potok. V nezgodi se je sopotnik, 22-letni Tadej Lamovšek iz Novega mesta, hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na vozilu je za okrog 400.000 tolarjev škode. Z GOLFOM NA LEVO STRAN -8. oktobra ob 15.15 je 33-letna Justi Majde iz Poljan vozila golfa od Novega mesta proti Trebnjemu. Pri Poljanah je zapeljala na levi prometni pas, v tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal z mazdo 25-letni Frano Miškič iz Zagreba, ki seje umikal in zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi seje Miškičevasopotnica, 19-let-na Kata Miškič iz Zagreba, huje poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. Justi Majde pa je bila le lažje ranjena. Na vozilih je za okrog 400.000 tolarjev škode. temu da ni bil nikjer v službi. Avguštin je dogajanje pred Božič-nikovo hišo opazoval z daljnogledom. Stopil je v hišo, potem pa sta se skupaj z mamo vrnila iz hiše, oba pa sta nekaj nosila v roki. Šla sta čez travnik do gozda, se tam zadržala kratek čas, potem sta se vrnila. Glede na govorice in informacijo, ki so jo preverili v Novi Gorici, da se pri njem lahko dobi heroin, so policisti naslednji dan naredili hišno preiskavo. “Božičnika smo odpeljali na preiskavo s sabo, njegova mama pa je bila doma. S seboj smo imeli tudi dva psa, izurjena za iskanje drog. Prvi zavitek droge smo s pomočjo psov našli za hladilnikom, naslednjega ob kanalizaciji pri hiši, tretji, največji zavitek, pa je bil zakopan v gozdu,” je povedal Avguštin Davorin. Na kraj najdbe je bil poklican tudi preiskovalni sodnik skupaj s tožilcem. Obtoženca sta na to dejala, da je vse to podtaknjeno. Obtoženi Božičnik je na vprašanje, ali pozna pričo, dejal, da sta se že nekajkrat srečala v baru v Krškem, kjer naj bi mu Avguštin tudi predlagal, naj sodeluje z njimi in premisli, kaj se bolj splača. Avguštin je potrdil, da sta bila pred tem že nekajkrat skupaj, vendar je ostale Božičnikove trditve zanikal. MODRAS GA JE PIČIL KOSTELSKO - Minulo nedeljo, 10. oktobra, je mnoge zvabilo na izlete, sprehode, rekreacijo, vožnjo s čolni po narasli Kolpi itd. Družini Cimprič in Lisac iz Vasi-Fare pa sta šli na izlet na Kužcljsko steno, kjer sta si ogledali tudi naravno zanimivost - Kuželjsko okno oz. Kuželjska vrata. Seveda so se hoteli za spomin tudi fotografirati. Pri tem seje Marjan Lisac naslonil na steno tako nesrečno, da je položil roko prav na modrasa, ki gaje nato pičil v palec. Franc Cimprič je nato Marjana Lisca odpeljal v zdravstveni dom Kočevje, Kjer so mu nudili prvo pomoč. Nato so ga odpeljali še na infekcijsko kliniko v Ljubljano, zdaj pa je že v domači oskrbi. Nesrečni pripetljaj je opomin izletnikom, nabiralcem gob in drugim ljubiteljem narave, da je treba biti vedno previden. ZANESLO GA JE V OGRAJO ČRNOMELJ - 10. oktobra nekaj po deseti uri dopoldan je 35-letni Peter Milek iz Črnomlja vozil od Stražnjega Vrha proti Črnomlju. Ko je pripeljal v nepregledni levi ovinek z neprimerno hitrostjo, ga je zaneslo na levo stran. Tedaj je nasproti pripeljal 41-letni Franc Plut iz Rodin, ki je zaviral, vendar je kljub temu prišlo do trčenja. V nezgodi seje Milek lažje poškodoval, voznik Plut in njegova sopotnica, 4-letna Janja Plut, pa sta dobila hujše poškodbe. Lažje poškodbe je dobila tudi Plutova sopotnica, 11-letna Andreja Plut. Na vozilih je za 750.000 tolarjev škode. PRIJELI OSUMLJENCA VLOMA V KOMBI NOVO MESTO - 9. oktobra so novomeški kriminalisti k preiskovalnemu sodniku v Novem mestu privedli 22-letnega M. P. in 22-letnega J. P., oba iz Zagreba, ker sta osumljena, da sta 8. oktobra na Cesti herojev v Novem mestu vlomila v kombi Volk-swagen transporter in ga odpeljala. Pustila sta ga nad vasjo Javorovica, Kjer so ga tudi nasledili dan našli. Kombi, vreden 2.450.000 tolarjev, so vrnili lastniku S. P. s Ceste herojev. Volkovi so raztrgali ovce Pri Mozlju so pokončali 7 ovac, k^j seje zgodilo z dvema, pa še ni znano - Električni pastirjih ni zadržal niku, kjer so pred leti redili bikce. V tej ogradi, ki je kilometer od domače hiše in vasi Mozelj, je tudi zasilni hlevček, saj so ovce, ki sojih kupili že predlani, sicer prek zime imeli v hlevu pri hiši. Gospodar Marjan je nazadnje videl žive ovce v nedeljo, ko pa je prišel na pašnik v torek, je opazil grozovito sliko. V vrtači pod hlevčkom je ležalo pet pobitih ovac in oven, okoli pa so krožili krokarji, ki so jim kljuvali oči. Lovci, ki so prišli na ogled, so po sledeh in iztrebkih ugotovili, da je pokol ovac opravilo krdelo volkov, med katerimi je bilo tudi nekaj mladičev. Povedali so še, da so volkovi zdaj zaščiteni po republiškem predpisu in bo torej vso škodo lastnik Rijavec dobil povrnjeno iz republiških virov. Rijavec je tako oškodovan za okoli 1.600 DEM, kar pa ni dokončna ocena škode. Povedal je, da se je za rejo ovac odločil, ker z rejo bikcev ni bilo več pravega dohodka. Nameraval je vzgojiti lastno večjo čredo. V bližnji okolici Mozlja so še štirje podobni pašniki, kjer imajo rejci ovac na paši črede. J. PRIMC MOZELJ PRI KOČEVJU - V minulem tednu so volkovi pokončali Rijavčevim v Mozlju vseh devet ovac, se je v sredo minuli teden razvedelo po Kočevju. Marjan Rijavec je ob našem obisku povedal, da so volkovi zanesljivo poklali 6 ovac in ovna, niso pa še odkrili še ene ovce in jagenjčka, za katera ne vedo, če sta še živa ali morda tudi mrtva. Ovce so imeli Rijavčevi na z električnim pastirjem ograjenem paš- PO DOLENJSKI DEŽELI • Gobar iz Vrčic je 4. oktobra naletel na dokaj nenavadno trofejo, to namreč ni bila goba velikanka, kot bi vsakdo pomislil, ampak pravi pravcati medvedji kosmatinec, ki pa je v gozdu na žalost obležal pod streli neznanega "lovca’’. Nezakoniti lov je prijavil policistom. Divji lovec je lovsko družino s tem oš-ko-doval za 300.000 tolarjev. • Mladoletnika B. M. iz Gribelj so tako močno zasrbeli prsti, da je v septembru vlomil v trgovino KZ Črnomelj v Gribljah, kjer je ukradel razne prehrambene artikle, pijačo, cigarete in nekaj oblačil. Za naslednji lažji dostop do trgovskega blaga si je poiskal že ključe, s pomočjo katerih je večkrat ponoči prišel v prodajalno in kradel hrano in pijačo. Trgovino je oškodoval za 30 tisočakov. • Tudi naslednji nepridiprav si je najprej poiskal ključe, da je z lahkoto prišel v stanovanje S. G. iz Semiča, in v sobi ukradel 100 nemških mark. • S sposojenimi ključi pa je malo hišno preiskavo naredil tudi L. G., ki je osumljen, da je 10. oktobra skozi priprto okno vstopil v hišo A. M. iz Šentjerneja. V kuhinji je vzel svetilko, nato pa šel v spalnico, kjer sta lastnika spala. Oba sta se zbudila, zato je osumljeni hotel pobegniti in začela sta se v kuhinji prerivati. A. M. je poklicala policiste, ki so na kraju samem osumljenca prijeli. “SKRAJŠAL” JE AVTO KOČEVJE - Samo še 1,20 m je bil dolg avtomobil Yugo, last Gorazda Debeljaka iz Klinje vasi pri Kočevju, ko je 27. septembra okoli 10. ure trčil s kombijem D. M. z Brega. Debeljak je parkiral avtomobil v bližini trgovine z gradbenim materialom in nesel na odkupno postajo gobe. Takrat pa je voznik kombija trčil v yuga, ga potisnil ob drevo in ga popolnoma uničil, saj je bil yugo po nesreči dolg le še dober meter. PADEL Z VISOKE LESTVE METLIKA - 8. oktobra dopoldan je obrtnik 55-letni Viktor Jurajevčič iz Črnomlja pleskal na železniški postaji v Metliki. Okrog 9. ure se je lestev na asfaltu začela pomikati in Jurajevčič je padel z višine 4 metrov in se hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Obtožena Terezija Božičnik pa je povedala, da soji potem, ko so naredili hišno preiskavo, na policiji grozili, da • Obramba je vztrajala, daje treba narediti posnetek tudi na terenu ter zaslišati še nekaj prič. Senat sodišča je predlogu obrambe delno ugodil, zato bodo na naslednji obravnavi 8. novembra zaslišali še nekatere priče. bo, če ne bo vsega povedala, vsa njena družina pobita. Dejala je še, da so se pred njo pohvalili, da se za ubijanje ljudi šolajo šest let. J. D. NEPREVIDEN MOPEDIST KOČEVJE - 6. oktobra okoli 17. ure je prišlo do hude prometne nesreče v Gorenju pri Kočevju. 13-letni Renato Gjerek je zapeljal v križišče enakovrednih cest, ne da bi se prej prepričal, če je varno. Takrat se je z njegove desne pripeljal z avtom 40-letm Viljem Leban iz Nove Gorice. Hudo ranjenega mopedista so odpeljali v bolnišnico ljubljanskega Kliničnega centra. Tatinska mladeniča so prijeli Vlamljala v kioske in avtomobile NOVO MESTO - Tatinski pohodi mladeničev, ki iščejo takšne in drugačne zabave, se ne končajo vedno uspešno zanje. Tudi za 19-letnega M. K. in mladoletnega E. S. iz Novega mesta se vlamljanje ni končalo po njunih željah, saj so ju policisti odkrili. Mladeniča sta osumljena, da sta 7. oktobra ponoči vlomila v Tobakov kiosk na Glavnem trgu v Novem mestu, vendar ju je pri dejanju opazil voznik, ki se je ravno tedaj prifteljal mimo, a sta mu storilca pobegnila. Policisti so kasneje ugotovili, da sta osumljena tudi 5. oktobra vlomila v kiosk na Trdinovi ulici v Novem mestu ter ukradla 5 solzilnih sprejev ter dva žepna avtomatska noža in s tem oškodovala lastnika B. P. iz Novega mesta za 10 tisočakov. Istega dne sta iz sto-enke, parkirane pred prodajalno Mladinske knjige na Glavnem trgu, ukradla radiookaseto-fon in lastniku povzročila za 7 tisočakov škode. POLICISTI ŠPORTNIKI - Prejšnji četrtek je načelnik UNZ Novo mesto Boris Likar sprejel policiste športnike, ki so se pred kratkim izkazali na mednarodnem policijskem tekmovanju v Čeških Budjejovicah, kjer je slovenska reprezentanca zasedla ekipno drugo mesto, in na državnem prvenstvu vodnikov policijskih službenihpsov, kjer je Matija Bradač s psom Jakom zasedel odlično drugo mesto. Na Češkem je bil od novomeških policistov kot posameznik najuspešnejši Marko Nikolič, ki je v karateju osvojil odlično drugo mesto, čeprav je že v polfinalu nastopil s poškodovanim prstom na roki. Zupanc Peter je bil specialnem pentatlonu 14., Alen Turk pa v streljanju dvajseti. (Foto: I. Vidmar) VOLKOVI SO PRIŠLI KLA T - Na fotografiji je del ovac, ki so jih pokončali pred kratkim volkovi, ter njihov lastnik Marjan Rijavec iz Mozlja, ki so mu volkovi poklali vso čredo. (Foto: J. Primc) Minuli teden štiije mrtvi Hudo trčenje na cesti med Otočcem in Obredjem NOVO MESTO - Minuli teden je bilo na slovenskih cestah osem mrtvih in več težje poškodovanih udeležencev prometa. Štiri smrtne žrtve pa so terjale tudi dolenjske in posavske ceste. Huda prometna nesreča se je zgodila v petek, 8. oktobra, ko se je iz Otočca proti Obrežju nekaj po peti uri zjutraj peljal osemnajstletni Aleš B. iz Cerkelj ob Krki in na ravnem delu magistralne ceste Ljubljana - Obrežje iz neznanega vzroka zavil na nasprotni vozni pas. Takrat pa je po njem pripeljal 50-letni Ivan K. iz Zagreba. Med trčenjem sta oba voznika umrla. Na vozilih je za milijon tolarjev škode. Zaradi nesreče je bila magistralna cesta dve uri zaprta. 6. septembra je 56-letni Alojz Strajnar iz Boge vasi peljal kolo z motorjem od Sel proti Šumberku in Biču. V Zagorici je vozil po levi polovici ceste, nasproti je pripeljal z avtomobilom 22-letni Franci Slak iz Velikih Dol, ki je zaviral in ustavljal, vendar je Strajnar s ščitnikom nog trčil v avto, z glavo udaril v vetrobransko steklo na vratih in padel po cesti. Strajnar se je tako hudo poškodoval, daje na kraju nezgode umrl. Tudi druga prometna nesreča se je zgodila v trebanjski občini. 7. oktobra ponoči je 21-letni Goran Doboševič iz Zagreba peljal z osebnim avtomobilom od Ljubljane proti Trebnjemu. Pri Martinji vasi je peljal preblizu desnega roba ceste, zapeljal na travnato bankino in v 1,5 m visok usek, kjer seje avto prevrnil ter drsel naprej. Sopotnica, 17-letno Ivano Sabljo, je med prevračanjem potisnilo skozi okno, daje ukleščena pod vozilom, drsela. Zaradi poškod je na kraju nezgode umrla. Na vozilu je za okrog 300.000 tolarjev škode. Krkaši ne znajo zadeti vrat Še vedno brez zmage - Groba igra Optimizma - Sodnik spregledal igro z roko - Jelič izključen zaradi pretepa Strel na občini Maratonskega plavalca sprejela trebanjski župan in predsednik IS TREBNJE - Predsednik skup-šine občine Trebnje Ciril Pungartnik in predsednik trebanjskega izvršnega sveta Jože Rebolj sta v ponedeljek pripravila sprejem za znanega maratonskega plavalca Martina Strela ter se mu v imenu mesta in občine zahvalila za uspehe, ki jih je dosegel v letošnjem letu. Ob tej priložnosti so mu izročili darilo in zajeten paket turističnih prospektov “V objemu Temenice in Mirne”, s katerimi bo Strel v Sloveniji in tujini lahko še bolje predstavil domače kraje. Strel tudi po končani sezoni ne miruje, temveč se že skrbno pripravlja na nov podvig. Prihodnje leto želi s plavanjem od Ravenne do Portoroža zrušiti svetovni rekord v vzdržljivostnem plavanju. Trenutno ima največ dela z organizacijo, saj se že dogovarja s spremljevalno ekipo, ki jo bo vodil legendarni Splitčan Veljko Rogošič, za njegovo varnost v vodi bodo poskrbeli splitski in novomeški potapljači, s slovensko jadrnico Galeb pa ga bo spremljal znani jadralec Dušan Puh. Za pokroviteljstvo nad podvigom se Strel dogovarja s Publikumom, Darko Klarič pa namerava o njem posneti film. V kratkem bo slovenska delegacija, v kateri bodo predstavniki olimpijskega komiteja, turistične zveze in politike, obiskala župana Ravenne. Dogovorili naj bi se o pripravi štarta, ki naj bi bil v ravennski marini, Italijani pa naj bi ob tej priložnosti pripravili cel spektakel. I. V. PRVE KONJSKE DIRKE V KOČEVJU KOČEVJE - Minulo soboto so na Mlaki pri Kočevju pripravili prve konjske dirke, kar pomeni, da se ta šport prebuja tudi na Kočevskem. Tekmovanje, na katerem je v petih discipinah nastopilo 39 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, si je ogledalo preko 3.000 gledalcev. Rezultati: dirka kmečkih konj: 1. Milan Padar na Geri; dirka polnokrvnih arabskih konj: Jožef Korcenjak na Samsonu; dirka športnih jahalnih konj: 1. Urška Okorn na Polki; dirka polnokrvnih angleških konj - ga-loperjev: 1. Lajo Vegh na No Fines (last Zvoneta Marolta) in dirka romskih konj: 1. Džani Veselič na Džini. NOVO MESTO - Nogometaši Krke Novoterma so v nedeljo izgubili že sedmo srečanje in bodo morali na prvo zmago še počakati. Čeprav so se ves čas borih kot levi, odličnemu vratarju gostov Skodlarju niso mogli do živega. Zato pa so Ljubljančani izkoristili edino pravo priložnost že v 14. minuti, ko je Siljak preigral dva igralca Krke Novoterma in silovito streljal proti vratom. Žogo je novomeški vratar Pavič sicer odbil, a je kljub temu končala v mreži za njegovim hrbtom. V drugem polčasu so Novomeščani igrali še bolj napadalno in igra se je povsem preselila pred vrata Optimizma. Streli proti vratom gostujočega vratarja so se kar vrstili, a pravih priložnosti za izenačujoči zadetek kljub temu ni bilo. Gostje iz Ljubljane so igrali zelo grobo, nekajkrat so si pomagali celo z roko, česar pa sodnik Beton iz Kranja ni videl oz. ni hotel videti, zato se novomeški nogometaši upravičeno počutijo opeharjene za prvo zmago na letošnjem prvenstvu. Ob eni izmed spornih odločitev se je preveč razburil Jelič, ki seje sprl s Čelimovičem. Ker ni ostalo le pri besedah, temveč so zapele tudi pesti, je sodnik obema pokazal HRIBAR V AVSTRIJI BELJAK - Mednarodnega namiznoteniškega turnirja v Beljaku sta se udeležila tudi igralca novomeške Novo-tehne Matjan Hribar in Dušan Kočevar. Hribarje v finalu z 2:0 premagal Mariborčana Plohlja in zmagal, Kočevar pa je v osmini finala izgubil s Turnerjem iz Mariboraz2:l. V tekmovanju dvojic sta Novomeščana osvojila drugo mesto. V finalu sta ju premagala Unger in Benkovič iz Murske Sobote. Interier zmagal po podaljšku Interier Krško: Kraški zidar 84:81 LESKOVEC - Košarkatji Interieija Krško so v petem krogu tekmovanja v 1 slovenski košarkarski ligi odigrali prvo tekmo na domačem igrišču. V prvem polčasu, ki so ga dobili gosti z 42:40, je bila igra zelo izenačena, moštvi pa sta se ves čas izmenjavali v vodstvu. V začetku drugega dela igre so Se-žančani povedli s štirimi uspešnimi meti za tri točke, tako da so jih domačini ujeli šele osem minut pred koncem tekme. Po izenačeni igri je bil izid minuto pred koncem 74:74. Obe moštvi sta v zadnji minuti skušali doseči odločilni zadetek, vendar jima ni uspelo, in morali so igrati še podaljšek. Le malo je manjkalo, pa bi morali ekipi igro še enkrat podaljšati, če ne bi borbeni Mišel Bordelius v zadnjem napadu Sežančanom “ukradel” podane žoge in dosegel zmagovitega koša v zadnji sekundi srečanja. Največ točk za domače je dosegel Krajcar (22), največ uspešnih skokov pa jc imel Rusič (10). Naslednjo tekmo na domačem igrišču bo Interricr igral že to soboto ob 20. uri, ko se bo pomeril z drugo ekipo Olimpije. Preutrujene za prvo mesto Odbojkarice Novega mesta so na domačem turnirju osvojile drugo mesto - Najboljša Jana Vernig NOVO MESTO - Zmagovalke ženskega odbojkarskega turnirja v športni dvorani pod Marofom so odbojkarice ljubljanskega Krima. No-vomeščanke so z zmagama nad ekipama Mislinja Steli, ki igra v prvi slovenski ligi, in Agricola Banca iz italijanske Gorice prijetno presenetile in s tem napovedale, da v družbi najboljših slovenskih odbojkaric ne bodo igrale le stranske vloge. Že precej utrujene so klonile šele v tretji tekmi, v kateri so bile nekoliko bolj sveže igralke Krima, ki tudi letos načrtujejo uvrstitev med prve tri ekipe v prvenstvu. Vrstni red turnirja: L Krim, 2. Novo mesto, 3. Mislinja Steli, 4. Agricola Banca, Gorica. Novomeške odbojkarice so dobro pripravljene na začetek prvenstva v prvi ženski odbojkarski ligi, kjer se bodo letos predstavile kot novinke. Odločitev trenerjev Novomeščank, da ekipo okrepi 24-letna Bratislav-čanka Ivica Pastuchova, je bila očitno pravilna. Simpatična Slovakinja, do sedaj je igrala za Slavijo iz Bratislave, je odlična igralka. Zelo hitro se je vklopila v novomeško ekipo in ji bo s svojimi bogatimi izkušnjami pomagala preživeti prvo sezono v družbi najboljših. Steber novomeške ekipe bo letos vsekakor članica slovenske članske reprezentance 16-lctna Jana Vernig, ki jc bila na nedeljskem turnirju proglašena za najboljšo igralko. Novomeščanke so prvi tekmi odigrale odlično, skorajda brez napak, zato je trener Bojan Vernig v tretjem nizu, ki ni več odločal o zmagi, poslal v ogenj mlajše igralke, ki so povsem upravičile njegovo zaupanje. Trenerja Novomeščank Bojan Vernig in Matjan Menger sta v enem letu dosegla precejšen napredek mlade ekipe, v kateri razen Pastu-chove igrajo le doma vzgojene odbojkarice. Ker bo ekipa tudi v bodoče sestavljena le iz domačink, v klubu veliko pozornost posvečajo delu z mladimi, zato so iz obetavnih os-mošolk ter dijakinj L in 2. letnika srednje šole sestavili še drugo ekipo, ki bo igrala v tretji slovenski ligi. Vodili jo bodo nekdanji odlični od- • V prvem krogu letošnjega prvenstva se bodo Novomeščanke v soboto ob 19. uri doma pomerile z Avtohitom z Bleda. Pokrovitelj tekme bo Dolenjski list. Nagrado za izžrebane gledalce, vstopnina znaša le 50 tolarjev, pa bo prispevala Zlatarna Celje oz. njena novomeška trgovina Čebelica. bojkarji Miloš Primc, Zdenka Rajer in Zvonka Babnik. Da bi spodbudili delo s pionirkami, so razpisali ligo osnovnih šol, v kateri bo nastopilo sedem moštev novomeške občine. I. V. rdeč karton in vrata slačilnice. Krka Novoterm je sicer izredno borbena ekipa, ki kljub neuspešnemu začetku letošnjega prvenstva ni obupala, vsaj ne toliko, da bi se to poznalo v igri. Na žalost pa nima igralcev, ki bi znali pripraviti napad, ustvariti priložnost in močno ter natačno streljati na gol. Šele sedaj je marsikomu v novomeških nogometnih krogih jasno, koliko pomeni za njihovo moštvo vrhunski igralec, ki ga letos ni v ekipi. Moči, hitrosti, tehnike in zrelega taktičnega mišljenja mladi neizkušeni nogometaši ne morejo pridobiti čez noč in jih ne morejo nadomestiti z borbenostjo. Krka Novoterm je na poti, ki ne pelje drugam kakor nazaj v drugo ligo, kamor domači .sr.- nogometaši brez kupljenih “tujcev” tudi sodijo. Če želijo ostati v krogu najboljših, bodo morali njihovi pokrovitelji v času prestopnega roka po prvem delu prvenstva precej globoko seči v žep, ki pa ni brez dna. Nogometaši, ki so dolga leta igrali bolj rekreativni kot vrhunski nogomet, ne bodo nikoli pravi prvoligaški igralci in tega se morajo v klubu zavedati. Hiša se gradi pri temeljih in le iz današnjih pionirjev in mladincev bodo Novomeščani lahko dobili kakšnega vrhunskega nogometaša, do takrat pa jih bo treba kupovati na trgu nogometnih legionarjev. I. V. ŽOGA NOČE V MREŽO - Nogometaši Krke Novoterma so se v letošnji sezoni že neštetokrat tako kot na sliki s tekme z Optimizmom znašli pred nasprotnikovimi vrati, vendar žoga noče in noče v mrežo. Novomeški ljubitelji nogometa se z nostalgijo spominjajo lanske sezone, ko so radijci kot za stavo dosegali zadetke in na domačem igrišču zmagovali proti najboljšim slovenskim moštvom. (Foto: I. Vidmar) PIONIRJI TOMA ZLATI TREBNJE - Pionirji badmintonskega kluba Tom z Mirne so na prvem turnirju za pionirski pokal Slovenije 1994 dokazali, da na Dolenjskem raste rod odličnih badmintonistov. V izredno močni konkurenci najboljših mladih igralcev badmintona iz cele države sta tako pri deklicah kot tudi pri dečkih zmagala domača igralca, Uroš Kirm in Nina Šumi. Čeprav tudi drugim mirenskim pionirjem ne manjka znanja, seje med najboljših osem uvrstil le še Dušan Skerbiš, ki je bil peti. Na tekmovanju pod pokroviteljstvom podjetja TKT Line iz Trbovelj in mirenske Dane je nastopilo 76 mladih slovenskih badmintonistov. PEDAGOGI PRVI ZA DŠI NOVO MESTO - Na jesenskem teniškem turnirju delavskih športnih iger so pri moških zmagali Pedagogi, ki so v finalu premagali Dinamic, tretji je bil Labod in četrti RP Ekspres. Pri ženskah je zmagala Krka, drugi je bil Labod in tretja Ljubljanska banka. Skupni vrstni red za DŠI: moški -1. Pedagogi 286,2. Krka 245, 3. Cestar 234; ženske - L Krka, 2. KŽ Krka, 3. Dolenjka. “Zaklenili” vrata Avto Bum : Oria Rudar 3:0 KOČEVJE - Kočevski nogometaši so v nedeljo ponovno navdušili domače občinstvo in s 3:0 zasluženo premagali nekdanjega trboveljskega prvoligaša, moštvo Oria Rudar. Trboveljčani so kljub hudemu porazu lahko zadovoljni, da niso doživeli še večje katastrofe, kajti domačini so si zlasti v prvem polčasu priigrali številne priložnosti, ki pa jih na srečo gostov niso izkoristili. Šele minuto pred koncem so krona.i svojo raznovrstno igro, polno lepih podaj in ostrih strelov, s prvim zadetkom, ki ga je dosegel Vujičič. Tudi v drugem delu igre so Kočevci neusmiljeno oblegali nasprotnikova vrata in še dvakrat zatresli njihovo mrežo. Po lepi Novakovi podaji v kazenski prostor je Vujičič na presenečenje Zagorjanov žogo preskočil ter tako omogočil Jokiču, da je iz neposredne bližine premagal gostujočega vratarja. Tretji zadetek za Avto Bum je dosegel Rajšel z glavo po Bošnjakovi podaji. Pet minut pred koncem tekme so imeli Kočevci še eno stoodstotno priložnost, ko je po predložku Vujičiča z desne Rautar zadel vratnico. V osmih krogih prvenstva je kočevska obramba prejela le en zadetek, medtem ko sojih napadalci dosegli 16. Ali bodo ostala njihova vrata še naprej “zaklenjena”, bomo videli v nedeljo, ko bodo v Piranu igrali z drugouvrščnimi Finali. Morebitni poraz bi Kočevce popeljal na tretje mesto, česar pa se glede na zadnje tekme ni bati. MG. PRIDRUŽITE SE MRAVUETU NOVO MESTO - Slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje bo 15. in 16. oktobra v 24 urah pretekel Slovenijo od avstrijske do hrvaške meje. Na poti od Planice do Dobove ga bo spremljal tudi znani slovenski glasbenik Andrej Šifrer, ki bo v vseh večjih mestih ob poti pripravil koncerte. Med tekom se bodo Mravljetu pridružili znani športniki. V Novo mesto bo pritekel v soboto, 16. oktobra, okoli 9. ure, ko bo pred gostiščem na Loki koncert Andreja Šifrerja. Na poti skozi Novo mesto bodo Mravljeta spremljali atleti Tilije, kolesarji Krke in odbojkarice Novega mesta, ki vabijo tudi vse druge športnike in rekreativce, naj se jim pridružijo na poti med Karteljevim in Loko. Na cilj 24-urncga teka po Sloveniji pred stavbo AFP v Dobovi bo Mravlje, če bo šlo vse po načrtih, pritekel v soboto ob 16. uri, ko se bo začel še zadnji koncert Andreja Šifrerja. DRUGI PORAZ AKRIPOLA TREBNJE - Rokometašem trebanjskega Akripola niti v drugem krogu tekmovanja v drugi slovenski ligi ni uspelo osvojiti točke. Na gostovanju so izgubili s Kamnikom z 18:15. V trdi tekmi enakovrednih moštev sta se z odličnimi obrambami odlikovala oba vratarja, nekoliko uspešnejši pa je bil Kamničan Brglez. Ob polčasu so Tre-banjci vodili z 9:8, sredi drugega dela igre je bil izid izenačen, 14:14, nato pa so naredili preveč napak in točka jim splavala po vodi. V sredo so Trebanjci igrali doma z Grosupljem, v soboto pa sc bodo v gosteh pomerili s Črnomljem. KOLESARJA PRI ŽUPANU NOVO MESTO - V ponedeljek je predsednik skupščine občine Novo mesto Franci Koncilija sprejel mlada novomeška kolesarja Roberta Filipa in Uroša Murna, ki sta se izkazala na svetovnem mladinskem prvenstvu v Avstraliji. Kolesarja sta na sprejemu spremljala njun trener Janez Jagodic, ki jima je stal ob strani tudi na samem prvenstvu, in tehniko novomeškega kluba Jože Majes. Kolesarji so županu ob tej priliki predstavili tudi načrte, kijih imajo z organizacijo svetovnega mladinskega prvenstva v Novem mestu, in gradnjo pokritega velodroma, v katerem bi našli svoj prostor tudi atleti in vrsta drugih novomeških športnikov. Ob koncu nepremagljivi Kolesarji Krke brez pravih tekmecev - Ravbar in Filip sta gorska prvaka - Papežu slovenski pokal NOVO MESTO - Kolesarji novomeške Krke so kljub bližajočemu se koncu sezone še vedno v izvrstni formi in nizajo zmago za zmago. V slovenskih Konjicah je v članski 144 km dolgi krožni dirki že kazalo, da bodo Krkini kolesarji poraženi. Že po prvih kilometrih dirke je v letošnji sezoni najboljši slovenski kolesar Gorazd Štangelj skupaj s Kranjcem pobegnil glavnini, vendar so ju redarji na enem izmed križišč napačno usmerili. Gorazdu je sicer še uspelo nadomestiti ogromen zaostanek, ki so ga zakrivili organizatorji, vendar je moral po padcu odstopiti. Po polovici dirke je pobegnilo šest kolesarjev, med njimi tudi Krkaši Papež, Ravbar in Mervar. Ko sta slednja dva zaostala, je Sandi ostal brez ekipe. A stari maček se ni dal, le nekaj kilometrov pred ciljem se je otresel še Svibna in sam v slogu pravega šampiona prispel na cilj ter tako zmagal tudi v skupni razvrstitvi šestih dirk za slovenski pokal, za nameček pa je osvojil prvo mesto tudi v gorskih ciljih. Še večji ekipni uspeh kot na zad-nji dirki slovenskega pokala so Krkaši dosegli na nedeljskem državnem prvenstvu v gorski vožnji. Med člani je že drugo leto zapored postal državni prvak Bogdan Ravbar, ki je po dveh kilometrih sledil prvemu ubežniku Borisu Premužiču iz ljubljanskega Roga. Skupaj z Ljubljančanom sta vozila vse do tristo metrov pred ciljem, ko je Ravbar še enkrat močno pospešil, in zmaga je bila njegova. Da so gorske dirke predvsem domena novomeških kolesarjev, so pokazali Glivar s tretjim, Papež s četrtim in Fink s petim mestom. Pri starejših mladincih sije Branko Filip zagotovil zmago že tri kilometre pred ciljem, ko mu Kranjčan Križnar, s katerim sta družno vrtela pedala, ni mogel več slediti. Njegovo zmago je dopolnil Uroš Murn s četrtim mestom. Pri mlajših mladincih je zmaga pripadla odličnemu “plezalcu”, peresno lahkemu Kranjčanu Tadeju Valjevcu, ki je pred tednom zmagal tudi na klasični dirki na Gorjancih, drugo mesto pa je osvojil Novomeš-čan Martin Derganc, ki mu bolj ležijo cestne dirke, kjer je bil letos na olim-piadi mladih četrti na svetu. Odlično predstavo Novomeščanov je s tretjim mestom med kolesarkami zaokrožila še Marjeta Sajevec. I. V. Odbojkaiji so še neuigrani Na Pioniijevem turnirju zmaga Železničarja - Pionir končno v popolni postavi NOVO MESTO - Odlično moštvo osiješkega Željezničarja je zmagovalec moškega odbojkarskega turnirja, ki so ga v sklopu priprav na novo sezono pripravili odbojkarji novomeškega Pionirja. V prvi tekmi so domačini presenetljivo lahko, a zasluženo izgubili s Kamnikom 3:1. Osiješki Željezničar v drugem srečanju ni imel težkega dela s Kamnikom. V tretjem srečanju so se Novomeščani pomerili z Osiječani in z dobro igro ter dobljenim zadnjim nizom dokazali, da znajo igrati. Turnirja bi sc morala udeležiti tudi ekipa Novega Zagreba, ki pa je zaradi stavke naših policistov ostala doma. Odbojkarji Pionirja pred začetkom sezone še niso pripravljeni tako kot bi moralo biti. Ukrajinca Pavlov in Simo-nenko sta na turnirju sicer igrala odlično, izkazal pa se je tudi Povšič, ki je končno le dobil dovoljenje slovenske zveze za nastop v novomeški ekipi. Vidi se, da moštvo še ni uigrano, saj se je v taki postavi zbralo šele pred turnirjem, zato ni čudno, če igralci dajejo vtis, da ne vedo, kaj bi v napadu počeli z žogo. Njihova igra v polju je še precej neorganizirana, pri čemer se pozna, da jim manjka dober podajač. Nekoliko bolje PRVAKOLPSKA KOLESARIADA KOSTELSKO - Na sobotni prvi Kol-pski kolesariadi je bilo zanimivo in naporno. Zaradi slabih vremenskih razmerje bil start v Kužlju (in ne v Petrini), vozili pa so do Mirtovičev in nazaj. Rezultati: odrasli: L Milan Kajtna (Kočevje), 2. Anton Rački, 3. Anton Selan (oba KS Kostel) itd.; mladinci: 1. Josip Tomac, 2. Andrej Petovar 3. Robert Rauh (vsi KS Kostel) itd. Zmagovalec Kajtna je prejel pokal, vsi omenjeni pa še razne praktične nagrade, ki so jih prispevali: trgovina Ana iz Bosljive Loke, trgovina Ofak, zakonca Danica in Emil Erent. K uspehu so gotovo prispevali tudi vsi, ki so tekmovalcem kuha-li čaj in kavo (Janez Gorše iz Mirtovičev, Mavrovičevi iz Kužlja) in drugi, ki so prispevali pijačo in jedačo (šola Vas-Fara, Turistično športno društvo Kostel, ki jc bilo tudi organizator tekmovanja). igrajo v bloku, ki je bil do sedaj slabša Pionirjeva točka. Dobra priložnost, da Pionirjevi odbojkarji pred začetkom prvenstva še uigrajo ekipo, bo kvalifikacijska tekma z ravenskim Fužinarjem za nastop na finalnem turnirju slovenskega pokala, ki bo danes ob 19.30 v novomeški športni dvorani. Novomeščani tokrat ne bi smeli imeti težav z zmago, saj je skoraj celotno prvo moštvo Fužinatja odšlo v druge klube ali pa so igralci zaključili kariero, zato je njihova ekipa zelo pomlajena in neizkušena. V prvem krogu prvoligaškega prvenstva bo Pionir v soboto igral v Ljubljani z Olimpijo. I. V. V Šport iz Kočevja in Ribnice V prvem krogu pokala Inter so na-miznotenisači kočevskega Melamina igrali v Nemčiji proti Pirmasensu in tekmo v ozki in z gledalci natrpani dvorani izgubili s 4:3. Povratno srečanje bo 30. oktobra v Kočevju. Čeprav so rokometaši KVM Ribnica v prvi tekmi državnega prvenstva v Ljubljani igrali dobro, jc bila Kolinska Slovan tokrat nepremagljiva in zmagala z izidom 22:18 (11:6). Najboljši igralec ribniške ekipe je bil vratar Skaper. V naslednjem krogu igra KVM Ribnica z moštvom Andor Jadran. Rokometašice Kočevja so v prvem krogu premagale Velenje in igrajo naslednjo tekmo v Ljubljani. Odbojkarji PAN Kovinarja iz Kočevja so uspešno začeli tekmovanje v drugi slovenski ligi. V soboto so pred domačim občinstvom zlahka premagali drugo moštvo Vilede Branika iz Maribora. Domačini so se najbolj izkazali v igri na mreži. V gorskem teku na Šmarno goro se je ponovno izkazal kočevski tekaški veteran Franc Kocjančič, ki je tokrat nastopil rahlo bolan. Na tekmovanju, kjer je nastopilo preko 300 tekačev, je med veterani zasedel 4. mesto. M. G. LOKOSTRELCI V KOČEVSKEM ROGU - Na lokostrelskem tekmovanju za pokal CAMO '93 se je na Bazi 20 pomerilo 68 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovali so v disciplini animul round, ki je simulacija lova s tarčami v obliki živali. Od novomeških lokostrelcev sta imeli največ uspeha Jasmina Avbar (prva z leve), ki je zmagala med kadetinjami v slogu com-pound, in Katarina Sluga, ki je zmagala v instinktivnem streljanju, kjerje bila Petra Ilar druga. Pri članicah je Darja Sluga zasedla drugo mesto v instinktivnem streljanju. V lovskem slogu je Igor Jelen pri moških, kjer je bila konkurenca veliko močnejša, zasedel tretje mesto. (Foto: I. Vidmar) o f 3 L f č> l Novo mesto, 14. oktober 1993 ffl wga§ Ne zgodi se pogosto, da predsednik vlade piše svojim državljanom, doslej pa se najbrž sploh še ni, da bi prav vsak državljan dobil pismo od vladnega predsednika. Te dni se to dogaja, saj bo do konca tega meseca vsak državljan Slovenije dobil na svoj domači naslov pismo, v katerem ga država Slovenija obvešča, da ima odprt evidenčni račun, kolikšen znesek mu pripada in kako naj uporabi lastniški certijikat, ob tem pa je pismu priložen še nagovor predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Začelo se je namreč lastninjenje družbenega kapitala. 5. oktober 1993 je bil pomemben dan za slovenske državljane. Tega dne so namreč vsi postali lastniki družbenega kapitala. S sklepom Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj o izdaji lastniških certifikatov so od 5. oktobra naprej v Službi družbenega knjigovodstva odprti evidenčni certifikacijski računi državljanov. Vsa, kdor je bil 5. decembra lani slovenski državljan, je upravičen do lastniškega certifikata, njegova vrednost pa je odvisna od starosti upravičenca. Certifikat v bistvu ni denar, marveč pravica državljana Slovenije do deleža pri družbeni lastnini. Ta pravica je evidentirana v SDK po podatkih, ki jih je posredovalo Ministrstvo za notranje zadeve. Seznam upravičencev z vsemi potrebnimi podatki je v centralni bazi podatkov, do katere imajo pristop vse območne SDK. V Sloveniji je odprtih nekaj čez 2 milijona certifikacijskih računov v skupni vrednosti 8 milijard mark. O lastniških certifikatih in kaj z njimi storiti, smo se pogovorili zEmili-jo Osojnik, pomočnico direktorice novomeške SDK za področje plačilnega prometa. - Ko govorimo o lastniškem certifikatu, mislimo predvsem na državljanskega, dejansko pa jih je več vrst. Kakšne so razlike med tujimi? “Imamo tako imenovane državljanske certifikate, potem certifikate upravičencev do denacionalizacije in certifikate delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in drugih organizacijah. Za vsako od teh vrst vodimo na SDK posebno evidenco. Posamezen državljan ima lahko vse tri vrste lastniških certifikatov. Daleč največ je seveda državljanskih, ki jih dobi prav vsak državljan Slovenije, medtem ko ostale dobijo le določeni upravičenci. Do denacionalizacijskih certifikatov so denimo upravičeni tisti, ki jim je Odškodninski sklad izdal u-strezen sklep na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe v postopku denacionalizacije. Delavci, ki delajo v negospodarstvu, pa denimo dobe lastniške certifikate za razliko med izplačanimi in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo.” - Za vse so predvsem zanimivi lastniški certifikati državljanov. Te dobijo vsi slovenski državljani. Kaj pa v primeru, da upravičenec ni več živ, da je umrl po lanskem 5. decembru? “V takem primeru so upravičenci do certifikata njegovi zakoniti dediči. Razpolagalno pravico pa bo treba doseči na sodišču.” - Kako je s tistimi, ki imajo dvojno državljanstvo? “Tudi oni so upravičeni do lastniškega certifikata kot vsi ostali državljani Slovenije.” - Lastniški certifikati niso denar, so neprenosljivi in jih ni mogoče odstopiti drugim. Kaj torej z njimi? Kako jih lahko uporabimo? “Ker gre pri lastniških certifikatih v bistvu za pravico do lastninjenja, jih lahko uporabimo le v te namene, se pravi za nakup različnih delnic. Državljanske certifikate lahko uporabimo za nakup internih delnic v svojem podjetju, če smo seveda zaposleni v podjetju z družbenim kapitalom, ki se lastnini; lahko jih uporabimo za odkup delnic drugih podjetij, ki bodo v javnem fazpisu, lahko se odločimo za odkup delnic investicijskih družb, ko se bodo ustanovile, lahko pa tudi za odkup državnih delnic. Uporaba drugih lastniških certifikatov je nekoliko omejena. Tako denimo z dena- cionalizacijskimi certifikati nimamo popusta pri odkupu internih delnic, certifikati delavcev v negospodarstvu pa gredo lahko samo za nakup državnih delnic.” - Kaj pa kmetje, upokojenci in otroci? “Kmetje lahko sodelujejo pri odkupu internih delnic kmetijskih zadrug, če so bili kooperanti, sicer pa imajo enake možnosti kot drugi državljani za odkup delnic v javnem razpisu, odkup državnih in drugih delnic. Podobno velja za upokojence, ki lahko sodelujejo pri odkupu internih delnic v podjetju, kjer so se upokojili; kako in na kakšen način, bo določeno v posameznih programih lastninjenja. Z lastniškimi certifikati mladoletnih otrok lahko prosto razpolagajo starši oziroma njihovi zakoniti zastopniki.” - Kakšen je postopek uporabe certifikatov? “Lastniške certifikate se uporabi z lastninskimi nakaznicami, ki so od prejšnjega četrtka že naprodaj po vseh poštah v Sloveniji, stanejo pa 150 tolarjev. S to nakaznico se imetnik certifikata izreče, komu jo bo izročil, se pravi svojemu podjetju ali podjetju, ki bo imelo delnice v javnem razpisu, ali investicijski družbi in podobno. Lahko torej izstavi več nakaznic, vendar vsota vseh ne sme presegati zneska, ki mu pripada. Prekoračitev je namreč kazniva. O stanju na evidenčnem računu bodo ljudje sproti obveščeni, ko bo prišlo do sprememb.” - To zahteva od vaše službe ogromno dela. Mu boste na SDK kos? “Imamo vso potrebno opremo in v izdelavi so že tudi računalniški programi za obdelavo in prenos podatkov. Trenutno najpomembnejši je program, s katerim bodo podjetja prenašala podatke z lastninskih nakaznic na diskete za končno obdelavo v SDK. Ta računalniški program je že v zaključni stopnji testiranja. Podjetja bodo program dobila zastonj kot ostale naše programe.” - In kako je z uporabo certifikatov, je treba z njo pohiteti? “Med ljudmi je čutiti nekaj živčnosti, češ da se vse skupaj prepočasi odvija, a dejstvo je, da se podjetja še ne lastnijo. V dolenjski regiji je okrog 100 podjetij, ki imajo družbeni kapital in naj bi se lastninila, vendar se doslej še nobeno ni lastninilo. Eno samo je oddalo otvoritveno bilanco, ki je prvi korak k lastninjenju. Otvoritveno bilanco na SDK kontroliramo, potem pa gre skupaj s programom lastninjenja v Agencijo za lastninjenje. Šele ko Agencija da soglasje na program, lahko lastninjenje dejansko steče in podjetje lahko začne sprejemati certifikate. Programa lastninjenja na Dolenjskem ta čas še nima izdelanega nobeno podjetje. V Sloveniji jih ima od 2600 podjetij, ki pridejo v poštev za lastninjenje, programe izdelane le 14. Nikamor se ne mudi, saj lastninjenje ne bo tako hitro teklo, kot pričakujejo občani.” - Do kdaj so certifikati veljavni in kaj je z njihovo vrednostjo? Jih ne bo preveč obžrla inflacija, če bomo z njimi čakali? “Rok uporabe je omejen, kdaj bo to, pa je odvisno od poteka lastninjenja. V tem času se vrednost certifikatov ne obrestuje niti ne revalozira. A ker se tudi vrednost otvoritvenih bilanc ne revalozira, to pomeni, da bodo certifikati v tem odnosu ohranili svojo vrednost. Javne delnice pa bodo tako in tako oblikovane po zakonih ponudbe in ‘Dolenjskega Sokola izlet v nedeljo 25. avgusta v Bršljin se je povoljno obnesel. Iz mesta je odšlo obilo občinstva. Zabava je bila kljub čemernemu vremenu dobra. Sokoli so jako spretno telovadili, bodisi na bradlah, v skokih in prostih vajah s palicami, na drogu pa so se jako pobudno odlikovali. Tako je v 17. številki Dolenjskih novic leta 1889 zapisal novomeški tiskar, založnik in urednik Janez Krajec, kije dve leti pred tem, 25. julija 1887, sklical ustanovni občni zbor Dolenjskega Sokola. Novo mesto je bilo za Ljubljano in Mozirjem tretje slovensko mesto s sokolskim društvom, ki je živelo vse do začetka druge svetovne vojne, vmes pa doživelo vrsto vzponov in padcev. V Krajčevem zapisu omenjeno tekmovanje ni bilo prva prireditev, kjer se pojavljajo atletske discipline. Prvo znano tekmovanje v atletiki so imeli sokoli že na svojem drugem telovadnem nastopu v Bršljinu 4. septembra 1887, ko se je po skupinski vaji 12 tekmovalcev pomerilo v skoku v višino in daljino. Ta dan štejemo za začetek atletike v Novem mestu. Atletika kot tekmovalna panoga se prvič pojavlja v antični Grčiji, zibelki kulture in športa. Na prv ih antičnih olimpijskih igrah, športnem in kulturnem srečanju mestnih državic, so tekmovali le v tekih na kratke proge oziroma na en stadij (183 do 192 metrov). Kasneje so program dopolnili s teki na daljše proge, meti kopja in diska, mnogoboji in rokoborbo. Po propadu antične Grčije se atletika pojavi šele v drugi polovici 19. stoletja, ko so leta 1965 v Londonu ustanovili prvi atletski klub. Seveda so se tekmovanja v tekih, skokih in metih pojavila že pred antičn imi olimpijskimi igrami in obstajala tudi ves čas po njihovem propadu, saj so to naravna gibanja, v katerih so tekmovali že ljudje v praskupnosti. Dokaz za to so obredne igre pri nekaterih primitivnih ljudstvih v Afriki in Južni Ameriki in kmečke oziroma ljudske igre iz srednjega veka, ki jih ponekod še ohranjajo. Tudi otroci povsem spontano tekmujejo med sabo, kdo hitreje teče, kdo dlje skoči, kdo dlje vrže kamen. Vse sodobne atletske discipline temeljijo na naravnih gibanjih (teki, skoki) oziroma na disciplinah klasičnih olimpijskih iger (met kopja in diska). Plavanje in plezanje po vrvi Razvoj novomeške atletike je v svoji diplomski nalogi na tedanji Fakulteti za telesno kulturo leta 1988 obširno obdelal prof. Rafko Križman, ki ugotavlja, da so se sokoli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja popolnoma preusmerili v orodno telovadbo in skupinske vaje, lahka atletika pa je v njihovi organizaciji ponovno dobila svoje mesto šele po prvi svetovni vojni. Razvoju lahke atletike se ni mogel upreti niti tedanji načelnik Dolenjskega Sokola Emilija Osojnik povpraševanja. Vrednost delnic dobrih podjetij bo nedvomno naraščala. Gotovo bo zanimanje za delnice Krke večje kot za kakšno manj znano in uspešno podjetje.” - Ko državljan enkrat napiše lastninsko izkaznico, je svoje opravil, odločitev ni več mogoče popravljati. “Da. Zato je pomembno, za kaj seje odločil, kam bo certifikat vložil. Če bo vlagal v delnice svojega podjetja, mora verjeti vanj, zaupati, da vlaga svoj delež v dobro podjetje, da bo imel korist od tega, dividende in drugo, če pa vlaga v podjetje, ki propada, potem bo kot upnik v stečaju pač deležen le ostanka in bo od vloženega dobil nazaj le malo ali pa bo vse izgubil.” - Odločanje o tem, kako uporabiti latniški certifikat je povsem svobodno? “Seveda. V podjetjih so sicer zainteresirani, da njihovi delavci vlagajo svoje certifikate vanje. Ponekod pravijo, da prihaja celo do pritiskov, naj se delavci tako odločajo, vendar to ni prav. Vlaganje certifikatov ni povezano z ohranitvijo delovnega mesta ali s čim podobnim. Državljan ima popolno svobodo odločanja, kam bo vložil svoj delež. Investicijskih družb zaenkrat še ni, bodo pa nedvomno zanimive, zlasti za tiste državljane, ki nimajo podjetja, kjer bi lahko odkupili interne delnice.” - Kaj bi vi priporočili državljanom? “Počakajte malo in ne hitite z odločitvami!” MILAN MARKELJ novomeška atletika pred vojno §®Cs®[10 s® jjafe® Ljudevit Papež, ki je zahteval postavitev telovadišča in doma na gornji Loki, vendar se mu želja ni izpolnila. Veliko zaslug za razvoj novomeške atletike je imel tudi zlati novomeški olimpijec Leon Štukelj, kije ob gimnastiki posvetil veliko časa tudi vadbi lahke atletike. Na svetovnih prvenstvih v gimnastiki, kjer je bil Štukelj slabše uvrščen kot na olimpijskih igrah, so bile atletske discipline sestavni del mnogoboja, k skupnemu rezultatu so se poleg gimnastičnih šteli tudi dosežki v skoku v višino, suvanju krogle, teku na 100 m, plavanju na 50 m in plezanju po vrvi. Svojemu vzorniku so se med atletsko vadbo pridružili tudi mladi sokoli. Po Štukljevem odhodu na službovanje v Ljubljano in kasneje v Maribor je novomeška atletika ponovno zamrla. Ustanovljena dva kluba Ker so se sokoli vse manj ukvarjali z lahko atletiko, so leta 1932 v Novem mestu ustanovili “Sportski klub Elan”, v katerem so se združevali predvsem gimnazijci. Kot protiutež gimnazijskemu Elanu so obrtni vajenci leta 1936 ustanovili Športni klub Novo mesto, ki so se kmalu zatem pomerili v dvoboju s po dvema tekmovalcema v devetih disciplinah in balkanski štafeti. Zmagal je Elan z rezultatom 61:52. Verjetno je prev rivalstvo med dvema kluboma spodbudilo takratne športnike, da so leta lil®«gg Priloga Dolenjskega lista 11 1937 prvič v zgodovini novomeške atletike dosegli vidnejše uspehe tudi na državni ravni. Ker niso imeli primernih vadišč za vse discipline, so največ pozornosti posvetili tekom na srednje in dolge proge, kjer se je s petim mestom v Sloveniji in osmim mestom v Kraljevini Jugoslaviji izkazal Branko Vovk - Franci, kije pretekel 1.500 m v času 4 minute 18 sekund in 2 desetinki, le osem desetink sekunde počasneje pa je tekel še drugi Novomeščan Vinko Kos, ki je bil na jugoslovanski lestvici le mesto za Kosom. Istega leta je bil Elan med 50 jugoslovanskimi klubi na 21. mestu. Odlična novomeška atleta je tedaj obiskal celo zvezni trener Otto Klein, ki Vovku napisal program treningov, s katerimi naj bi se uvrstil med najboljše jugoslovanske atlete. O zagrizenosti takratnih športnikov priča podatek, da sta Zlatan Grom in Branko Vovk nastopila na krosu v Litiji, na katerega sta odpotovala kar s kolesi preko Temenice in Bogenšperka, ter se po končanem tekmovanju še isti dan s kolesi vrnila domov. Ker se Športni klub Novo mesto ni mogel registrirati, sta se kluba kasneje združila, vendar Elan uspehov iz leta 1937 ni več ponovil. Zadnji nastop Elanovih atletov je bil propagandni dvoboj med Dolenjsko in Notranjsko 5. oktobra 1941, ki so ga dobili Dolenjci s 57:47. IGOR VIDMAR m m V drugi polovici prejšnjega stoletja so v kočevskih in gorjanskih gozdovih prebivali fratarji, oglarji in gozdni dehvci. Romantično, a trdo življenje v odmaknjenih gozdovih. Frate so v obsežnih gozdovih kneza Auersperga obstajale še v začetku 20. stoletja. Na območju frat so drvarji in oglarji podirali gozdna drevesa in v oglarskih kopah (ogelnicah) kuhali bukovo oglje, ki so ga potrebovale predvsem fužine in razne kovinskopredelovalne ter obrtne dejavnosti, zlasti kovaštvo. Se posebno so oglje potrebovale glažute (steklarstvo). Na fra-tah so poleg osnovne dejavnosti - oglaijen-ja izdelovali tudi raznovrstne lesne asortimente ter opravljali razna gozdna dela. Po prenehanju železarne na Dvoru pri Žužemberku 1891. leta je “fabrika” končno popolnoma obstala leta 1896 - ob stoletnici svojega obratovanja. S koncem dvorske železarne se je nadaljeval zaton fratarstva. Beseda frata je nemškega izvora. V slovenščini pomeni krčevino, poseko, nekdaj pa seje beseda uporabljala tudi kot ime za manjše gručaste ali raztresene naselbine gozdnih delavcev (oglaijev in drvarjev) in njihovih družin, ki so živele na gozdnih deloviščih kolikor mogoče blizu delovišč na primernih goličavah in tratah gozdnih posek. Besedi frata je bilo običajno dodano še ledinsko ime kraja ali drugo ime, n.pr.: Preloška frata (Frata na Prelogah), Velika frata. Frati posameznega fratarja je bil dodan njegov priimek, ime, domače ali drugačno ime, kot n.pr.: Aupičeva frata (Aupič ali Aupčev vrt), Jurcelnova frata (pri Jurcelnu, Jurcel) in podobno. Tudi iz Italije in Istre Za bivanje so frataiji gradili manjše hiše. Zgrajene so bile večinoma iz drevesnih brun in pokrite s “šinkelni” (skodle iz smrekovega lesa). Gradili so tudi pomožna lesena poslopja, nekateri pa so gradili tudi manjša gospodarska poslopja. Jase in večji lazi so nastajali na boljših gozdnih tleh, v ugodnejših predelih, na prisojnih legah gozdnih posek pa so prebivalci frate s požigalništvom in krčenjem gozdnih tal pridobili zemljišče za obdelavo in za košenice. Boljšo zemljo na primernih mestih so obdelovali, gojili so sadna drevesa in redili tudi nekatere domače živali, marsikateri tudi konja ali celo par konj za delo na frati in za prevozništvo. Fratarji v obširnih firštovih (knez Auersperg) gozdovih na območju Brezove Rebri (v fari Ajdovec), na roškem gozdnem območju, na jugozahodnem kočevskem območju, na gozdnem območju Male gore, Grčaric in Glažute, so bili večinoma domačini pa tudi ljudje iz osrednje Dolenjske in iz spodnjih delov Gorenjske. Med njimi so bili tudi oglarji z družinami iz Furlanije, severne Italije ter iz Istre. Večina frataijev se je z družinami pogosto selila za delom na nova gozdna območja. Le redki so ostali daljše obdobje v istem kraju ali območju. Že proti koncu osemdesetih let 19. stoletja so nekateri frataiji z družinami odhajali s frate. Izseljevanje se je zelo povečalo po prenehanju železolivarne na Dvoru. Veliko ljudi seje razteplo po domačih krajih in po domovini, mnogi so se zaposlili v domačih rudnikih in v razvijajoči se domači industriji in gospodarstvu, številni pa so odšli za zaslužkom v tuje dežele, v Ameriko, kjer je večina mlajših ostala za stalno, v Westfali-jo in drugam. Knez Auersperg je po prenehanju dvorske železolivarne začel postopno zmanjševati in opuščati frate in začel prehajati na drugačno organizacijsko obliko izvajanja gozdnih del. Fratarji na Gorjancih Proti koncu prejšnjega stoletja, kmalu po letu 1880, je italijanski bogataš Goriany postal lastnik obširnih bukovih gozdov v severozahodnem območju Gorjancev. Njegov je bil ves gozd Padež nad Birčno vasjo, Rasen in Radoha. Goriany je leta 1893 kupil od Julije pl. Valmagini tudi graščino Ruperčvrh. Rodbina Goriany je imela tudi drugod veliko premoženja. Ža delo v Padežu in v drugih gozdovih je Go-riany začel najemati gozdne delavce. Sprva je zaposloval drvarje in oglarje. Med oglaije je jemal precej italijanskih oglaijev. Pri zaposlovanju je skrbel za nastanitev gozdnih delavcev in njihovih družin. Že kmalu po letu 1880 je dal v Padežu in tudi v drugih gozdnih območjih graditi gozdarske bajte iz drevesnih brun. Ob stavbah so bila pod strešnimi napušči postavljena velika lesena korita, izdelana iz debelih drevesnih debel, za zbiranje vode s streh. Kjer ni bilo blizu gozdnih studencev, so namesto kapnic kopali v zemljo večje plitve kotanje za zbiranje vode. Takšni vodni zbiralniki so bili izkopani in izdelani v kotlasti obliki, bili so odprti, globoki približno 0,60 m, na gornjem robu pa široki približno 1,50 m. Stene in dno so zatesnili z zatolčeno glino in jih obzidali s tanjšo plastjo malt. Takšne vodne zbiralnike so italijanski oglarji gradili tudi na Auerspergovih fratah. Vsi so bili zgrajeni nekoliko višje od nivoja zemeljskih tal in je v vodo lahko zlezel tudi gozdni močerad. Veljalo je pravilo, da je tista voda, ki v njej živi močerad, čista za pitje. Po gozdu so bila tudi vzorno urejena krmišča in napajalna korita za srnjad in jelenjad. Zlasti lepo je bila vse do druge svetovne vojne urejena ožja in širša okolica velike logarnice v Padežu. Graščino Ruperčvrh je Goriany 1919. leta prodal Staretu z Gorenjskega. Padež je kupil Bahovec in je namesto stare, velike, pritlične logarnice iz lesenih brun dal sezidati novo veliko logamico. Lastnik graščine Ruperčvrh je leta 1936 postal Fabjančič. Njegov je bil tudi Padež. Spomladi 1942. leta je bil grad Ruperčvrh požgan. Po koncu druge svetovne vojne je bilo na Ruperč vrhu ustanovljeno državno kmetijsko posestvo. Zaton frat Z razvojem industrije v manufakturah se je pojavila potreba po svobodnem delavcu, zato je proti koncu 18. stoletja z nevoljniškimi patenti (1782-1885) kmet postal osebno svoboden in je lahko pod določenimi pogoji zapustil posestvo fevdalnega gospoda. Po osvoboditvi kmeta in z industrijskim razvojem, zlasti železarn in glažut, je začelo naraščati število frat, ki so se hitro širile vše nenačeta gozdna območja. Fratarstvo je doseglo višek v sredini druge polovice 19. stoletja, ob koncu stoletja pa se je začel njihov konec; do prve svetovne vojne je v dotedanji obliki prenehalo obstajati. KARLO OBLAK Na stenah farnih cerkva in pokopaliških kapel, na pokopaliških zidovih in tudi kot samostoječi spomeniki širom osrednje Slovenije vznikajo nove in nove spominske plošče, na katerih se nizajo imena, ki se jih skoraj pol stoletja sorodniki in znanci niso upali izgovarjati v javnosti. To so imena, nad katerimi je desetletja viselo prekletstvo izdajstva, zapovedanega molka in prisilne pozabe. Za premnoge ljudi, katerih imena so vklesana na teh spominskih ploščah, se ne ve, kje se je končala njihova življenjska pot in kje počivajo njihovi smrtni ostanki, ve se samo, da so jih pobili, njihova trupla pa zmetali v kraške jame, opuščene rudniške jaške, tankovske jarke in druga množična grobišča, prav tako posejana širom Slovenije. Ti ljudje vse do pred kratkim niso imeli pravice ne do imena in ne do groba. Zdaj se vsaj z imeni vračajo v svoje kraje na farna pokopališča. Slovenska Antigona pokopuje nesrečnega slovenskega Polinejka. Na Dolenjskem, Notranjskem in delu Gorenjske je bilo doslej postavljenih že blizu 50 spominskih obeležij padlim in pobitim pripadnikom bele garde, četnikov in domobrancev ter civilnim žrtvam, skratka vsem tistim, ki so se v času druge svetovne vojne znašli na drugi strani kot simpatizeiji in pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja in s tem bolj ali manj na strani sovražne okupatorske vojske. Po logiki zmagovalne strani so bili izdajalci in okupatorjevi kolaboranti, ki jih je bilo treba spraviti s sveta, po lastni logiki pa zgolj borci proti komunizmu, ki so bili prisiljeni vzeti orožje od sovražnika, da bi se obranili komunističnega nasilja, na koncu vojne pa žrtve nemoralne mednarodne politike velikih sil. Tako zdaj eni vidijo v spominskih ploščah poveličevanje izdajstva, drugi pa vznikanje zamolčane resnice. Osnovni namen postavljanja teh plošč pa je zunaj političnih voda in se giblje znotraj etičnega, saj gre za mo- ralna dejanja, priznanja človeškega dostojanstva ter pravice do groba in imena tistim, ki jim je bila ta obče človeška in prastara pravica krnjena iz političnih razlogov. Gre za dejanja, ki izvirajo iz jasno izražene skupne volje po spravi v slovenskem narodu pred tremi leti v Kočevskem Rogu. Ostati v teh okvirih pa je, kot je videti, težko tako nasprotnikom kot zagovornikom postavljanja plošč. Spominske plošče postavljajo farni odbori po pravilniku, ki ga je sprejelo društvo Nova slovenska zaveza, naslednica medvojne domobranske Slovenske zaveze in sedanja organizacija nekdanjih domobrancev, njihovih sorodnikov in somišljenikov. V programu so si zastavili, da se postavijo spominske plošče na farne cerkve ali pokopališke kapele ali na zidove, nanje pa se vpišejo imena samo tistih padlih in ubitih slovenskih domobrancev ter žrtev komunizma, ki še nimajo groba in še niso krščansko pokopani. Spominske plošče tako naj ne bi imele značaj spomenika in bi se ne postavljale ob bok številnim spomenikom NOB, temveč naj bi imele zgolj značaj Dr. Tine Velikonja simboličnega groba. Zato bi morale biti postavljene na primernih mestih, se pravi predvsem na pokopališčih ali farnih cerkvah. Na to so te dni javno opozarili borci in udeleženci NOB, ki zdaj ne nasprotujejo več osnovni etični zahtevi, da ima vsak pokojnik dostojno označen grob ali nagrobnik, so pa ostro proti, da bi se postavljali spomeniki domobrancem in drugim pripadnikom zločinskih organizacij, za kar naj bi bile te vojaške formacije mednarodno spoznane. Postavljanje takšnih spomenikov je v nasprotju z mednarodnim dogovorom, po katerem se ne sme postavljati spomenikov pripadnikom fašističnih enot in njihovim sodelavcem. Borci se sprašujejo, ali ne gre za oživljanje že skoraj pozabljenega medvojnega sovraštva in ali so ta dejanja še v duhu sprave. “Tudi mi nismo za postavljanje samostojnih spomenikov,” je za Dolenjski list povedal predsednik Nove slovenske zaveze dr. Tine Velikonja po končanem slovesnem odkritju spominskih plošč na šmihelskem pokopališču v Novem mestu. “Nismo zado-voljni, ker ponekod postavljajo samostojne 3 spomenike. V tem se strinjamo z borci, ki - jim nasprotujejo. Tako, kot je narejeno v Novem mestu, da so plošče vzidane na stene > pokopališke kapele in da so na njih samo % tista imena, za katera se svojci strinjajo, je g prav. Vendar naša organizacija nič ne more, če se kje dela drugače, saj se o postavitvi odločajo farni odbori.” Reakcije na nove spominske plošče so torej tu. Bile so pričakovane. Vendar bi bilo najbolje, ko bi vse nesporazume reševali po zakonitih poteh, ne pa z nasilnim in vandalskim početjem enih in drugih skrajnežev, ki žagajo drogove z zvezdo ob partizanskih spomenikih ali razbijajo komaj postavljene spominske plošče v spomin padlim in pobitim domobrancem. MILAN MARKELJ ST Provizorična manjša oglarska bajta z dvema ležiščema in z notranjim odprtim ognjiščem, v bližini je pripravljeno kopišče za novo kopo. Stala je v Auerspergovem gozdu pri gozdnem studenčku Kaliček blizu nekdanje fratarjeve hiše na gornjem delu vzhodnega pobočja Pogorel-skega hriba. Posnetek je naredil dipl.ing. gozdarstva Franjo Sevnik leta 1937. nase korenine Zlata jesen od časa do časa le pokuka skozi črne oblake, ki hitro merijo nebo od obzorja do obzorja. In kadar se modro okno med oblaki za dalj časa razširi, je sonce čudodelnik, ki z zlatim prahom posuje te griče in doline, da se svetijo kot iz pravljice vzeti. Kaj jih takrat ne bi ljubil, teh krajev, za kratek sončni hip postavljenih na zlati oltar, da zažarijo v vsej svoji lepoti? Kako ne v tem času, ko obli dolenjski griči brbotajo v vase zaljubljenem, rahlo omamnem spanju. Vinogradnik v vznemirjenem pričakovanju posluša to brbotanje in z nestrpnostjo očeta, ki hodi pred porodniškimi vrati, pričakuje vinsko novino. Težko ga je takrat obdržati doma. Tudi v Francu Rusu iz Kandije v Novem mestu se v ta vznemirljivi jesenski čas prebudi pradavni vinogradniški nagon. Vinograde ima daleč, na Hrastu onkraj Gorjancev, zato je njegov nemir toliko bolj razumljiv. “Še nocoj bova šla z Angelo v zidanico, da pripraviva vse potrebno. Jutri pridejo drugi, da bomo stisnili še tisto, kar je ostalo v kadeh,” pripoveduje s pristno zavzetostjo. Sla, ki ga vleče preko Gojancev, je razumljiva. Poleg tega, daje vinogradnik, je Franc namreč tudi rojen Belokranjec, dve med seboj zelo povezani stvari torej, ki jih je težko zatajiti. Kljub vinogradniški mrzlici pa si Franc to lepo jesensko popoldne, ko sonce milostno obliva mesto ob Krki in zasanjane griče ob njej, vzame čas za pogovor o stvareh, ki so se mu globlje vtisnile v spomin in bi bilo narobe, če bi bile pozabljene. Rodil se je v veliki družini na Krašnjem Vrhu nad Radovico, ki je bila tisti čas pomebno krajevno središče, saj je imela lastno občino, faro, šolo in trgovino. Z Radoviče sta bila tudi njegova starša. Oče Markoje bil vaški čevljar. Ko je bil med prvo svetovno vojno na fronti, je mati na Krašnjem Vrhu kupila hišo, v kateri je bil pozneje rojen tudi Franc. Družbe mu v mladosti ni manjkalo, saj je bilo v družini kar devet otrok: šest fantov in tri dekleta. Manj pa je bilo zato pri hiši kruha, in čisto naravno je bilo, da ga je moral iti služit vsak, čim je bil w goden za to. Franc je z osmnajstimi leti odšel 12 v podoficirsko šolo kraljeve mornarice. Ni 3 je še dokončal, ko se je razbesnela druga Č. svetovna vojna. V hrvaškem primorju je bilo ° vojskovanje proti agresorjem za mlade £ kraljeve podčastnike, ki so jim kar na hitro našili čine, kaj težaven posel, saj so bile vsepovsod hitro organizirane kvizlinške ustaške skupine, tako da so bile povezave v glavnem onemogočene. Toda kapitan bojne ladje Mirko Pleiweis, po rodu Slovenec iz Maribora, ki je poveljeval, se ni hotel kar tako predati. Ukazal je vkrcanje na ladjo, in z nekaj manjšimi spopadi z ustaškimi skupinami, ki so ga hotele zaustaviti, priplul do Karlobaga. Tu pa je obstal pred neprehodnim minskim poljem in s posadko se je moral izkrcati in ladjo potopiti. Tako je poskus, da bi prišli do sedeža svojih enot v Boki Kotorski po morski poti, propadla. A poveljnik ni odnehal. Poskusil je po kopnem, z vlakom, ki pa se je malo pred Sarajevom ustavil. Šele zdaj je opustil misel na odpor in dovolil vojakom, da so se razšli. To je bil tisti legendarni Mirko Plei-weis, ki se je kasneje proslavil tudi v partizanskem boju proti okupatorju. Franc je po vseh mogočih poteh in na vse mogoče načine le prišel do Zagreba, od tam pa preko Karlovca domov. Doma seje najprej zaposlil na banovinskem posestvu Vinomer skupaj s sovaščanom Janezom Matašičem, o katerem smo v tej rubriki že pisali. K sreči tu ni ostal dolgo, ampak je že jeseni pričel z delom in šolanjem na Kmetijski šoli na Grmu. Ta korak pa je zanj pomenil tudi slovo od Bele kraj ine, česar pa takrat seveda še ni mogel vedeti, kot tudi ni mogel predvideti, kaj se bo pozneje zgodilo na Vinomeru, kjer je bil njegov šef ubit, sovaščan Matašič pa je odšel k vaški straži. Ko sedaj razmišlja o teh stvareh, je pretresen nad njegovo usodo in vsem, kar je moral prestati v zaporu, ter tudi nad tem, da ga še sedaj ovirajo pri tem, da bi dobil slovensko državljanstvo, ki si ga tako želi. “Če bi bil kriv, po vojni ne bi prišel nazaj domov, saj mu je bila pot naprej v tujino odprta,” pravi Franc, ki se dobro spominja, da mu je mati pripovedovala, kako jo je Matašič rešil iz krempljev pobesnelega domobranca, ki jo je hotel ubiti, ker je pri sebi skrivala ranjenega partizana. Na kmetijski šoli je bil France do triinštiridesetega leta, vmes in potem pa je delal na Agničevem posestvu v Srebrničah, kjer je vozil traktor. Delo ga je veselilo, saj je na vožnjah marsikaj videl in slišal ter srečal veliko zanimivih ljudi. Prav dobro se še spominja znamenitejših novomeških družin, ki so se med vojno zatekle na srebrniško posestvo in naprej na deželo, pa bombardiranja Novega mesta in številnih ranjencev, ki so jih iz porušene bolnišnice prepeljali najprej v Srebrniče in potem v zavetje roških gozdov. Po tej poti je vse do konca vojne potovalo še veliko pomembne pošte, zdravil in drugih potrebščin, ki jih je po skrivnih zvezah posredoval Franc. Po vojni so bili Agničevi pregnani s svojega posestva, z njimi pa je odšel tudi Franc. Zanj in za mnoge iz njegove generacije se je pričelo novo obdobje izgradnje porušene domovine. Veliko ostankov ruševin je prav on zvozil iz Novega mesta. Postal je Novomeščan in se poročil z Angelo, s katero ima dva otroka, zdaj pa je njun zakon obogaten še s petimi vnuki. Volanu je ostal zvest vse do upokojitve, vinogradu pa bo ostal do konca. Vinograd upokojitve ne prizna. TONE JAKŠE France Rus iz Novega mesta Priloga Dolenjskega lista NAGRADA V NOVO MESTO IN ŠKOFJO LOKO Žreb je izmed reševalcev 39. nagradne križanke izbral BISERKO VERSTOVŠEK iz Novega mesta in Toneta Podnarja iz Škofje Loke. Verstovškovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Podnar pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencemačestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 25. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 41. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 41 REŠITEV 39. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 39. nagradne križanke se, brano vvodoravnih vrsticah, glasi: TREFALT, REVIZOR, PLANICA, KOLE, ROJ, KLANA, UŠ, EVREN, PRETKANEC, TG, LOS, OLJKA, LI, ALPE, LETNI ČAS, SKROČE, OJNICA, TAINAN, RENNER. prgišče misli Razočaranja in bolečina obračata misli v preteklost. IVO ANDRIC Velike dogodke se da včasih najbolje ocenjevati po podrobnostih. JURIJ GUSTINČIČ Ljudje ne marajo pravičnikov. V. KAVČIČ Resnica je večja, če prihaja iz različnih glasov. S. G RIFF IN Zakaj če je ljubezen, je tudi spoznanje in je tudi vera. M. ROŽANC vrni , DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST IME VEČ SLOV. KRAJEV NAJETO TURIST. STANOVA- NJE MORSKE ŽIVALI S SKfll IGAMI SLOV. PESNIK MARKO DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MESTNI NASAD KRILO ZGRADBE SMER V SODOBNI UMETNOSTI GLAVNO MESTO SENEGALA SALOMONOV UGANKAR ‘r>rr~ 5”" DLAKA NA KONJSKEM VRATU NAVIHA- NOST LENNONOVA VDOVA REKA V FRANCIJI KONEC POLOTOKA ŽUPANČIČ ODPRTINA V ZIDU MARKO, BOKAUČ UČITEU, SVETOVA- LEC SLOV. SLIKAR NIKOLA UBITI EGP. VODITELJ VELIKA SOBA AMER. DRŽAVA OB PACIFIKU DEREK GESLO, VODILO MESTO V INDIJI KRAJ NA JUGU CRESA NEMŠKI FILOZOF IMMANUEL ALEKSE ŠANTICA RIMSKA PROVINCA SESTRIN ALI BRATOV SIN RASTLIN- SKA BODICA MARJAN ROŽANC OSC AR ARIAS EUGENE IONESCO STAROGR. TEKMO- VANJE IZOLIRA- NOST IZVOR ARČENJj SALOMO- NOV VANDRO- VEC šola stabilnega življenja ' '■ ■ . ' ■ ®m © Vsakdo izmed nas je v svojem življenju obiskoval vsaj eno, običajno pa več šol. Na šolah smo si razširili obzorje in povečali znanja, s pomočjo katerih sedaj bolje poznamo svet. Toda na nobeni šoli se nismo učili temeljnih in povsem življenjskih veščin: kako doseči globoko sprostitev in notranji mir; kako odpraviti raztresenost in doseči zbranost, ki jo nujno potrebujemo pri kateremkoli delu; kako iskreno, brez strahu in predsodkov spregovoriti s partnerjem o skupnih problemih; kako zmanjšati tremo in negotovost; kako ohraniti mimo kri in trezno glavo v konfliktnih situacijah; kako razviti samozavest, samospoštovanje in se veseliti življenja. Zavračajo poroko Najnovejša raziskava, ki jo je opravil Britanski inštitut za politične študije, je pokazala, da se Britankam nič ne mudi v zakonski jarem, kar pa seveda ne pomeni, da jim ni všeč razgibano spolno življenje ali da ne marajo imeti otrok. Vse to jim je pri srcu, le ogibajo se poročni koračnici in usodnemu “da”. Velika Britanija v tem pogledu vodi v svetu in od vseh zahodnih držav najmočneje uveljavila sodobno usmeritev, ki jo je sicer zaznati udi v drugih razvitih državah, izogibanje poroki. Dovolj zgovoren je podatek, da se že skoraj polovica otrok spočne zunaj zakonske zveze. Iz raziskave, v katero je bilo vključenih več tisoč poročenih in neporočenih parov, sledi, da je moderno, če moški in ženska dolgo časa živita skupaj, v povprečju kar osem let, ne da bi se poročila. Zanimivo in nekoliko presenetljivo glede na ustaljene vzorce je to, da se poroke ne branijo predvsem moški, pač pa jo v veliki večini odklanjajo ženske. Odgovori kažejo, da ženske želijo biti neodvisne in samostojne ter da ne potrebujejo več moškega kot življenjskega zaščitnika. Poleg tega ženske odvrača od poroke tudi strah pred morebitno ločitvijo. Mnenje drugih postaja vse manj pomembno, med ženskami prevladuje prepričanje, da se da življenje živeti na različne načine, kako ga kdo živi, pa je njegova osebna zadeva, ki se drugih ne tiče. Za polovico Britank velja, da v svoje načrte za bodočnost ne vključujejo več poroke, zanje je to zgolj nepotreben obred. Materinstvo in poroka nista več neločljiva pojma. Če je odnos med partneijema dober, poroka ni potrebna, če je slab, pa bi bila poroka nemoralna, meni večina Britank. Odgovorov na ta in še na mnoga druga vprašanja nam ni dala nobena šola. Zato se je rodila šola stabilnega življenja. Njen osnovni namen je učiti ljudi, kako zaživeti svobodno, stabilno in ustvarjalno življenje. Tudi v svoji koži se namreč da počutiti prav prijetno. Ni se nam treba nenehno ravnati po drugih ali tekmovati z njimi, kajti v sebi nosimo neprecenljiv zaklad. Ta je izvir človekove individualnosti, enkratnosti, najgloblje intime in njegove prave identitete. Umetniki, različna duhovna izročila, vzhodni in zahodni filozofski sistemi vsak na svoj način govorijo o tem, daje v človeku nekaj presežnega, kar ga dviguje nad biološke, čustvene in razumske mehanizme osebnosti, nekaj, kar ga plemeniti, mu daje stabilnost in varno zavetišče, ga oživlja in navdihuje. Ali kot to simbolično opisuje Cankar v svoji Zaklenjeni kamrici: “Vsak človek, tudi najsiromašnejši, ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, za katero nosi ključ zmeraj s seboj in ga ne posodi nikomur. Gostu odpre gosposko izbo, prijatelju klet, popotniku svisli, te kamrice pa še bratu ne. Tudi sam prestopi njen prag le ob največjih praznikih, ob urah usodnega spoznanja, najvišjega veselja, najgloblje žalosti in v predsmrtnem strahu. Vanjo spravi, kar je kdaj od srca ljubil... vsakdo ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v katero stopi ob urah trpljenja in iz katere se vrne potolažen, očiščen in utrjen. Zmerom več jih je, ki se vračajo, resen je smehljaj njih usten, globok, zamišljen in trd je pogled njih oči, hoja njih nog je umiijena in ravna, ker noga ve, odkod in kam.” Torej, najprej morate poiskati svojo skrito kamrico, najintimnejši kotiček v sebi, od koderboste lahkočrpali notranji mir, stabilnost, energijo in življenjski smisel. To na zelo enostaven način dosežete z globinsko meditacijo - gama. Gama ni mehanična tehnika, marveč umetnost, kako doseči pristen in globok stik s seboj, umetnost, ki seje lahko vsakdo nauči. Vendarse všoli stabilnega življenja naučite še dosti več. Gama je obrat navznoter ali le ena “noga”, za stabilno življenje pa potrebujemo dve. Drugo “nogo” predstavlja obrat navzven. To je konkretno učenje, kako v življenjskih krizah aktivirati notranjo stabilnost ih ohraniti trezno glavo, kako dobiti globlji uvid v življenjske probleme in jih uspešno reševati, kako izgraditi samega sebe in zaživeti svobodno in v skladu z modro življenjsko filozofijo. Sola je namenjena vsakomur, ki želi vzeti življenje v svoje roke, ne glede na njegovo izobrazbo, poklic ali veroizpoved. To ni šola v šolskem pomenu te besede, marveč šola za življenje. BRANE KRAPEŽ Če želite zvedeti še kaj več o Šoli stabilnega življenja, ste vabljeni na uvodno predavanje (vstop prost), ki bo v ponedeljek, 18. oktobra ob 18. uri v novomeški gimnaziji, Cesta herojev 5. zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Ozadje za lumbago je nenadna motnja v medvretenčnem prostoru: izpah (hemija) diska ali pa blokiranje vretenc. Če ima prizadeti toliko energije, da se kljub bolečinam giblje naprej in sprosti hrbtenico, da postane ohlapna, bolečine včasih prenehajo ter ni potrebno drugo zdravljenje. “Heksenšus” se na ta način lahko bolj ali manj hitro pozdravi, redko pa lahko nastanejo zaradi tega trajne težave. Kronična bolečina v križu se razvija že v začetku največkrat postopno. Okvaijen disk in posledice te okvare peljejo postopoma k večjim motnjam medvretenčnega prostora. Žato pride do povečane obremenitve vezi in mišic. Stanje je toliko časa dobro, torej brez bolečin, dokler ni nekega dne meja prekoračena ter se pojavi boleče draženje sklepov, vezi in mišic. Bolnik skuša razbremeniti obolelo ledveno hrbtenico z refleksno napetimi mišicami, kar pelje največkrat do nepravilne drže. Živčne korenine, ki gredo iz medvretenčnih odprtin spodnje ledvene hrbtenice in križnice, tvorijo splet, ki oskrbuje z živci kolk in sedalo, v glavnem pa tvorijo išijasni živec - kot največji živec našega telesa. Ta oživčuje celo spodnjo okončino, izjema je le sprednja stran stegna. Ker so diski spodnje ledvene hrbtenice, posebno na prehodu v križnico, najbolj dovzetni za okvare, obstaja tu velika nagnjenost k izpahu diska, ki je najpogostejši vzrok pritiska na živčno korenino. Pritisk na ishialgični živec povzroča bolečino, kar imenujemo išijas. Upoštevajoč mesto občutljivosti in druge znake, lahko s precejšnjo gotovostjo govorimo o višini okvare. Pri večjem pritisku nastopi neobčutljivost v predelu okvare. Zmanjšanje mišične moči je redkejše in jo opažamo zlasti pri dalj časa trajajočem pritisku na živčno korenino. Oslabljena moč mišic, ki se kaže v padanju prstov in stopala na nogi, kaže na ukleščenje živčne korenine med petim ledvenim in prvim križničnim vretencem. Tudi refleks Ahilove tetive je v tem primeru največkrat moten. Najčešče nastopa pred išijasom kronični ali akutni lumbago z več ali manj pogostimi napadi. So pa tudi bolniki, pri katerih je išijas edini znak obolenja medvretenične ploščice. Nastane lahko nenadoma. Težave, kijih bolniki s hernijo diska najpogostje navajajo, je močna bolečina v križu, ki nastane največkrat brez vidnega vzroka. Bolečina je osredotočena v križu, izžareva pa v zadnjico, nazaj v stegno, golen in često v stopalo. Bolečina je združena z omrtvičenjem oziroma občutkom “ledenja ali iglic”. Znaki omrtvičenja, iglic in bodic so najhujši v spodnjih predelih okončine ter jih bolniki opisujejo, kot da bi imeli tisoče bodic in iglic v stopalu in goleni. Bolečina zaradi hemije diska mnogokrat popusti pri ležanju, medtem ko se bolečina zaradi tumorja ali vnetja pri ležanju še okrepi, kar je pomembno pri postavljanju diagnoze. Prav tako se bolečina zaradi hemije okrepi pri hitrih gibih. Pri pripogibanju, pri prisilnem položaju pa tudi pri prenosu teže in pri telesnih preobremenitvah. Bolniki navajajo, da jih je presekalo in jim odvzelo noge, da so paralizirani in da ne morejo premikati nog. Pri pregledu pa ugotovimo normalno moč mišic, samo da zaradi bolečin in mišičnega krča bolnik ne more premikati nog. Če ima bolnik samo delno oslabelost mišic stopala (padajoče stopalo), se včasih sliši, ko stopalo udarja na trdo podlago. Bolnik se spotika ob malo dvignjene robove, na primer ob pločnik, stopnice ali celo debelejšo preprogo. Ko se zave te hibe, podzavestno dviguje bolno nogo više kot normalno, kar izzove nenormalno in značilno hojo. Motnje lahko nastanejo, čeprav redko, tudi pri odvajanju vode in blata. Bolnik ne čuti potrebe, kdaj mora na vodo, oziroma mu ta uhaja, redkeje pa se to dogaja z blatom. (Se nadaljuje) e praktični HC ^ praktični KRIŽ praktični praktični TŽ” Nakup moške obleke Moški so navadno zelo nepotrpežljivi, ko morajo hoditi od trgovine do trgovine in izbrati primerno obleko. Mnogi se zadovoljijo kar s prvo, ki jo pomerijo. Na kaj paziti pri nakupu obleke? Predvsem bi morali izbrati pravo velikost. Močnejši moški naj se odločijo za nekoliko večjo obleko, v kateri bo tudi obilnejša postava videti bolj vitka. Manjši moški in tisti s kratkimi nogami naj se izogibajo zavihkom na hlačah. Kar se tiče materialov, so najboljše mešanice naravnih materialov z majhnim odstotkom sintetičnih vlaken. Ko kupujete obleko, vedno poleg najprej izberite kravato, ki naj se ujema predvsem z obleko, in sc šele potem odločite za srajco. Pri njej je predvsem pomembna barva, ki se mora skladati z obrazom. Slabost na potovanju Vožnja z avtomobilom pa tudi z drugimi prevoznimi sredstvi je za nekatere zelo mučna. Vendar obstajajo zelo preprosta sredstva proti slabosti. Slabost in omotica na potovanju pri ljudeh navadno nastopita med četrtim in enajstim letom starosti. Za slabost med vožnjo je “odgovoren” organ za ravnotežje v srednjem ušesu, ki ga nevajeno gibanje razdraži. To je moč preprečiti že s pravilno prehrano. Pol ure pred začetkom potovanja in med njim pojejte kaj lahkega, na primer sadje ali kekse. Če je želodec prazen, vam je še bolj slabo. Ne pijte pa alkohola! V avtobusu ali avtomobilu sedite na prednjem sedežu ter med vožnjo osredotočite pogled na točko na obzorju. Nikakor ne berite. Če začutite, da vam postaja slabo, naslonite glavo nazaj. Pri akutnih težavah pomaga akupresura. Vsakih petnajst minut si zmasirajte notranjo stran dlani tri prste nad zapestjem. Se učinkovitejše so akupresurne zapestnice, ki si jih pred vožnjo nadenete na roke. IhBsI f Krepka zeljna juha Za 4 osebe potrebujemo: 1 majhno zeljno glavo, 2 korenčka, pol gomolja zelene, 1 peteršiljevo korenino, pol šopka peteršilja, 50 g masla ali margarine, 1 žlico moke, 1 rumenjak, 11 mesne juhe iz kocke, sol, poper in peteršilj za potresanje. Zeljno glavo očistimo, operemo, jo narežemo na široke rezance. Korenje, zeleno in peteršiljevo korenino olupimo in narežemo na tanke rezine. Peteršilj sesekljamo. V kozid segrejemo maslo ali margarino in prepražimo zelje, korenje, zeleno in peteršiljevo korenino. Potresemo z moko, premešamo in na hitro prepražimo, nato zalijemo z juho, solimo, popramo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Kuhamo v pokriti kozici, počasi naj vre 15 do 20 minut. Ko je zelenjava mehka, odstavimo juho s štedilnika, ji primešamo rumenjak, potresemo s peteršiljem in takoj še zelo vročo ponudimo. Zimski česen - zdaj Brez česna ni dobre kuhinje pa tudi ne zdravja, kar je bilo že tolikokrat napisano. Ločimo predvsem zimski česen s širokimi listi, poletni česen z ozkimi in česnovko, ki poleg glavic nastavlja še številne brstične stročke in s tem daje dvojni pridelek. Zimski česen je debeloploden, sadimo pa ga v oktobru. Brez škode prenaša do 30 stopinj pod ničlo, najbolje pa uspeva na nevtralnih ali blago bazičnih tleh. Ne zimski ne poletni česen ne prenašata prevelike kislosti v zemlji, škoduje pa jima tudi gnojenje s svežim gnojem. Dobro prenašata preperel gnoj. Ta priporočila so pomembna, saj je znano, da marsikateremu vrtičkarju česen ne uspeva, četudi gaje posadil tako, kot je potrebno, na razdalje 15 X 20 cm in tako plitvo, da sc konice stročkov zravnane z zemljo, ter med rastjo zanj pravilo skrbel. Davek z napačnim predznakom Slovenska država je že nekajkrat dokazala, da je v odnosu do avtomobilizma prava naslednica nekdanje Jugoslavije, torej prav tako konservativna. To se kaže zlasti v njeni uvozni in davčni politiki, da pa ima pri tem močno podporo med prebivalstvom, kaže nedavna anketa, kjer sc je o tem, kje je moč za državo pobrati še več denarja, izreklo največ odstotkov anketiranih prav za avtomobilizem. Pa bi vseeno morala biti država bolj pametna od povprečnega državljana. Da to ni, kaže že njen predlog o davkih na premičnine, saj namerava pri registraciji vozil uvesti davek na tržno vrednost vozila, ki naj bi za vozila do 2000 cm3 znašal 2 odstotka vrednosti, za tiste z večjo kubaturo pa še več. Država bo tako spet davčno spodbujala lastništvo starejših, torej potratnejših, okolju škodljivejših, za promet in potnike nevarnejših vozil, namesto da bi bilo obratno. Jugopcscm torej še ni izpeta. Priloga Dolenjskega lista 13 ! GOSTILNIŠKA VRATA - Ob mnogih novih gostinskih lokalih životarijo še tu in tam kakšna stara gostilniška vrata, ki bi bila, obnovljena, lahko v ponos marsikateri hiši. Nikdar niso bila revna, posebno ne v 19. stoletju, ko sojih izrazito likovno oblikovali, največkrat rezljali. Motivi na rezljanih vratih so geometrijski in rastlinski. Skozi vrata Gabričeve gostilne v Brežicah je šlo pred 2. svetovno vojno ničkoliko flosarjev, ki so vozili po Savi tod mimo. Celo ko so se na novo odprla vrata bližnje Lukeževe gostilne, je bilo dela dovolj za oba gostilničarja, ssy je bila Sava kar bela od flosov. Na fotografiji so vrata nekdanje Gabričeve gostilne v Brežicah. (Pripravila etnologinja Ivana Počkar) Nič ob pravem času - Ljudje nič ob pravem času ne delajo, ko nastopi mraz in sneg, ni ne drv, ne perilo oprano, ne nastila, ne žito spravljeno, ne črevlji gotovi, ne zimska obleka, ne peč popravljena, ne okna razbite spet nove. Zvečer se dolgo ne prižge luč, po uro in več sede ljudje v temi, češ treba je varovati!! Vino je glavno - Radi vina, ki je glavna stvar tod, narod slaboten, delavci šele ob 6. začno delati, ob 7. pa bi že hteli piti. En bokal bi jim človek rad dal na dan in to bi jim zadostilo.$ Hrovatje, ki pridejo na goleh kolenih plazit s. Feliksa, kupujo sveče, nekteri celo pest, plaze se nosijo jih ali neprižgane potem jih zopet nazaj dajo cerkvencu, misle bog ve kaj so dobrega storili. Beli Kranjci kaj slabo žive, nezabeljeno korenje, krumpir v oblicah in grdo črno nerodno debelo kakor za prasce zribano zelje. Kedar je Špeh, požro ga kmali z repo in zeljem, potem ni zabele več - kruha je malo, meljejo si moko na žrvnjih. Ultra-skope Dolenjske nahajajo se tudi poleg splošne zapravljivosti. Smolinjska dala hčeri 2.000 dote, v krčmi pa ukradla svečo, v sumu skrila jo je v sneg ali žena, ktere otrokom bila je botra, jo je zapazila. Jermanica ga rada srka ali zraven je strašno skopa, visi tedaj ljudem za gobec, kdor želi, zaprede z njim tudi ljubezen in tako pije z ljubčkom skupaj, zraven pa papa tudi njegove rake ali klobase. Huda žeja - Nekteri tože, da glad lahko nosijo, od žeje pa jim kmali prihaja težko, da onemorejo ali na tla popadajo - nasledki vina! Ljudje pijo premalo vode mnogi. 90ionfi aopjflnc * ^zoubufnn v&nutv Spregledala je nekega polet- -ja, v hladni in prijetno senci vaške lipe. Takoj se ji je v drobno srce naselila ljubezen do doma in domovine. Iz dneva v dan je spoznavala nove prijatelje in nove življenjske izkušnje so jo trgale iz brezskrbnih mladih dni. Njen najlepši dan je bil, ko je prvič razprostrla krila, prvič zaplavala po zraku in poletela v Šimo nebo. Srce se ji je razširilo v radosti, da je ptica, in krožila je nad lipo, nad vasjo, nad ljubo domovino. Prehitro so minili dnevi toplega sonca in v deželo je zavel mrzel veter. Ob jutrih se je na žicah zbiralo vse več njenih znancev in znank ter se odpravljalo na daljno pot v južne kraje. Tudi sama je morala z njimi, če je hotela preživeti. Opogumljala jo je misel, da se spomladi vrne domov. V tujini je bilo lepo, a se ji je zdelo, da tu sonce ni tako toplo in prijazno kot doma. V srcu ji je vstajalo nevzdržno hrepenenje po vrnitvi. Naposled je dočakala. Se preden se je zarja dokončno razlila na nebu, so se že pričele zbirati na drevju. Vse so bile vznemirjene in so vseskozi šepetale in ščebetale. Vzdignile so se ob sončnem vzhodu in še enkrat zaokrožile nad tujo deželo, ki jim je prijazno nudila go- ' .. . - M. ’ ’‘V stoljubje. Potem so se odpravile domov... Bile so že utrujene, ker je bila za njimi dolga pot, a so vseeno hitele, kolikor so jim dopuščala krila. Morje pod njimi je bilo čudno tiho in grozeče. Pred njimi se je odprl lep zaliv. Vse so si zaželele počitka in okrepčila. Ona se je obotavljala, ker bi bila rada brž doma, a jo je pritegnilo veselje dnigih ptic. Vse naenkrat so se v veselem hrepenenju po osvežitvi spustile v vodo in do neba je segel hrup tisočih prestrašenih krikov ptic, ki jih je gosta črna voda kar požirala. Nemočno so se nenavadno mokre in lepljive otepale. Tako je tudi ona ležala tam v gosti, smrdeči vodi. Tako rada bi še enkrat poletela k soncu in domov, pa niti kril ni mogla razpreti. Vse okoli nje so plavala trupelca. Umirala je počasi, z bolečino v prsih in s sliko vaške lipe pred očmi. Nič ni vedela o prelomljenih tankerjih, o grozljivem naftnem madežu, ki se je širil po morju in ubijal. qzannriKfl: v v WOPISCm SPOMIN Bilo je leto 1942. Z družino sem bila v taborišču v Spodnji Sleziji. Kako hudo je bilo, se na kratko ne da povedati. Lačni smo bili in objedale so nas stenice, ki so bile tako velika nadloga kot lakota. Za izdajo hrane smo imeli karte, ki so veljale en teden. Aprila je šla moja bližnja sorodnica rodit v sosednje mesto, kjer je bila bolnišnica. Njen mož me je zaprosil, naj tisti čas jaz dvigam hrano. Kruh pa morda še kakšen košček mesa bom dala njemu, drugo pa lahko obdržim zase. To s hrano je šlo v redu do nedelje, takrat pa so karte odvzeli in tako je nemška kuharica opazila, da nimam svoje karte. Začelo se je zasliševanje. Mogoče bi mi prizanesla, če bi se pokesala in opravičila, a tega nisem storila, zato me je prijavila vodji taborišča. To je bil brutalen človek, vojak, ki je od nas zahteval nemogočo disciplino. Večkrat je sklical zbor; “apela” smo se morali udeležiti vsi. Na njem je javno ožigosal vsakega, ki se je kaj pregrešil proti njegovemu režimu. Na takem “apelu” sem zaslišala tudi svoje ime, ko me je pozival, naj se javim. Povedal je za moj “greh”. Otrpnila sem in nisem vedela, kaj naj naredim. Ker sem bila kljub 14 letom majhna, me med množico niso opazili. Odrasli, ki so bili blizu mene, so me še zakrili, tako da me tolmač, ki je bil naš človek, a pokoren Nemcem, ni izsledil. Ko je bilo zbora konec, sem počakala, da sta vodja in tolmač odšla, nato pa sem odhitela v sobo. Vendar sem še nekaj časa živela v strahu, da me bodo poiskali. Po petdesetih letih se vsega tega še živo spominjam. J & KN JIŽNA POLICA Ludizem v sonetih Med čedalje bolj opazna kulturna dejanja in sadove slovenske duhovne tvornosti sodijo knjige, ki jih izdaja grosupeljska založba Mondena. V njeni zbirki Arion, ki jo ureja pesnik Ivo Frbežar, v kolofonu napisan tudi kot opremljevalec knjig, so nedavno izšle nove pesmi Novice Novakoviča. Gre za drugo zbirko mladega avtorja, ki izhaja iz neslovenskega okolja, vendar pa piše skoraj izključno v slovenščini. Tokrat se predstavlja z zbirko FATAMORGANA ALI KANKAN NEKEGA KLOVNA, ki pomeni pomemben dosežek tako imenovane mlade slovenske poezije. Tokratno Novakovičevo zbirko sestavlja 42 nenaslovljenih pesmi, ki so po obliki soneti. Novakovič ni edini med mladimi pesniki, ki so se poskusili v tej po težavnosti eni najtežjih klasičnih pesniških oblik. V verzih ne uporablja jambskega enajsterca, tako da so verzi v metričnem oziru vse prej kot strogo izoblikovani, pravilno so razporejene samo rime, čeprav niso povsem čiste. Najbolj pa preseneča, da seje Novakovič kot izrazit ludistični pesnik odločil za svoje igre in vragolije z jezikom uporabiti prav sonetno podobo. Na ludizem opozarja že sam dvojni naslov pričujoče zbirke, poleg tega pa še na sprevrženost in grotesknost sveta, v katerem se Novakovičeva pesem giblje. Za kakšen svet gre, okvirno kažejo že naslovi razdelkov: Rock’n’roll za puritance, Preverjanje norosti, Razgaljeni samuraj ipd. Povedano drugače, svet Novakovičeve poezije ne pozna oziroma se ne podreja pravilom in zakonom, ki delajo realni svet razumljiv in sprejemljiv, je torej utemeljen na popolni prostosti, razvezanosti, nedoločnosti, kakor je v spremni besedi zapisal Brane Senegačnik. Takšen svet omogoča bravurozne igre z jezikom in tudi, kar je za Novakovičevo poezijo še posebej značilno, igre z realnostjo. IVAN ZORAN Vabilo k sodelovanju Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, Zavarovalnica Tilia in Dolenjska založba so skupaj izdali zanimivo publikacijo DOLENJSKA IN BELA KRAJINA -NOVE IDEJE ZA NOVO TISOČLETJE. Z njo želijo motivirati občane, strokovnjake in institucije, da bi se z zamislimi, idejami, pobudami in zgledi vključili v pripravo kvalitetnega strateškega razvojnega programa Dolenjske in Bele krajine. Izhajajo namreč iz prepričanja, da so strateški dokumenti za razvoj posameznih krajin pomembni, saj so tiste regije, kijih imajo, uspešnejše pri sprejemanju dobrih odločitev o svojih raz-1 vojnih vpra-1 šanjih. Ne-kaj takega potrebuje tudi dolenjska regija, če želi dvigniti kvaliteto življenja in dela na visoko raven. Za pripravo dobrega razvojnega programa je nadvse pomembno, daje za iskanje rešitev motivirano kar največ ljudi, od strokovnjakov do razmišljujočih posameznikov, vsakdo lahko s svojimi predlogi, zamislimi in delovanjem pridene kamenček v skupno stavbo, ki bo pravi dom, življenje v njem pa lepše in privlačnejše. Publikacija vsebuje troje prispevkov. Pesnik Tone Pavček v Bajanju o Dolenjski poetično razmišlja o kulturni in siceršnji identiteti Dolenjske in o njenih ljudeh, ekonomist dr.Janez Gabrijeličič v svojem prispevku razlaga teorijo organizacijskega razvoja, ki seje izkazala kot eden najuspešnejših pristopov za reševanje gospodarskih problemov in jo je Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine vzelo za teoretski temelj pri oblikovanju strategije razvoja naše regije, ekonomistka Joža Miklič pa v svojem prispevku izrisuje, kako naj delo poteka v praksi, opredeljuje sodelujoče, oblike spodbujanja, proučevanje pobud ter programe. Za prijeten videz publikacije so poskrbele mlade moči: knjigo je oblikoval študent arhitekture Roman Zalokar, barvne fotografije pa je prispeval študent arhitekture Matjaž Mehle. MILAN MARKELJ telegrami - Založba Amalietti je kot svojo stoto izdajo poslala na knjižni trg potopis Aleksandra Zalarja DEŽELE NA KONCU SVETA in delo SOCIALNI ANTROPOLOG O SLOVENCIH Roberta G. Minnicha. - Pri Didakti je izšla pesniška zbirka PTICA IN NEONPrimoža Jovana. - Dramsko besedilo Milana Kleča VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ je izšlo v knjižni obliki pri založbi Vitrum. rSSrflPRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE Muzeji so živa stvar Po trinajsti uri se pričnejo restavracije in ulice prazniti in spet zavlada normalen mestni ritem.tJekaj dni takole spremljava mestni utrip, si na hitro ogledava nekaj muzejev, kajti za podrobnejši študij bi potrebovala precej več časa, in se sprehajava po parkih. Zlasti zanimiv je naravoslovni muzej, kjer je še posebej vreden ogleda indijanski del z bogatim prikazom življenja različnih indijanskih plemen, načinom njihovega oblačenja, bivanja, dela, lova, njihovih šege in verovanja ter orodja in orožja, ki so jih uporabljali. Indijance tako dobro lahko predstavijo le v Ameriki, njihovi domovini. Seveda so zanimive tudi druge zbirke, med njimi sedaj tako popularni dinozavri. Zanimiv je tudi muzej tehnike in znanosti pa akvarium in še marsikaj drugega. V katerokoli od teh čikaških znamenitosti pa se človek že odpravi, je najbolje, da si za vsako vzame najmanj en dan časa. Obiskovalec ameriških muzejev - vsaj v tistih, kjer sva bila midva, je tako - pa bo presenečen še nad nečim. Medtem ko pri nas v Evropi vlada v teh hišah znanosti slovesna tišina, pa velike ameriške razstavne dvorane kar odmevajo od otroškega vrišča in vpitja šolske mladine, ki se trumoma vali skozi nje. S tem jim je sicer odvzet del resnosti in spoštljivosti do razstavljenih predmetov, a Amerikanci se zaradi tega ne vznemirjajo. Kot povsod drugod tudi tukaj prisegajo na učinkovitost. Zato v vsaki dvorani lahko najdete mehanski ali računalniški vpraševalnik, ob katerem lahko obiskovalci rešujejo naloge iz prikazanega gradiva in odgovarjajo na določena vprašanja, marsikje pa se lahko ob poskusih tudi zabavajo. Šolski razredi imajo s sabo pole z nalogami, kijih morajo rešiti, zato njihovo hitenje iz dvorane v dvorano ni čisto brezglavo, ampak s povsem določenim namenom. Ameriška praktičnost pa se kaže tudi vrazstavljenih primerkih. Veliko razstavljenih predmetov je bolj ali manj spretno narejenih plastičnih kopij, pa se zaradi tega nihče ne razburja. Lemont - novi slovenski dom Teden je hitro naokrog in spet je tukaj lepa sončna nedelja. Preživimo jo v Lemontu, mestecu nedaleč od Chicaga, zunaj katerega je slovenski frančiškanski samostan, nedaleč stran pa imajo svojo izobraževalno ustanovo tudi slovenske šolske sestre. V dvajsetih letih tega stoletja so Slovenci s prispevki iz vseh koncev Amerike kupili to zemljo. Pobudo za nakup je dal Janez Jerič, doma iz Šmarjete. Kupnina za zemljo je znašala 2.500 dolarjev. Danes je seveda vredna neprimerno več. Slovenski frančiškani so na njej zgradili slovensko versko središče v Ameriki, frančiškanski samostan in cerkev v Lemontu, katerih ustanovitelj je bil Kazimir Zakrajšek, frančiškan z Brezovice pri Ljubljani. V Sprehajava se po parku. Ob poti so postavljena znamenja. To je križev pot, ob znamenjih pa so na marmornate tablice vklesana imena donatorjev, ki so zanje prispevali denar. Na njih so imena starih ameri-ško-slovenskih družin. Pot vodi okoli plitvega jezerca. Ribe plavajo v njem in račja družina z mladički. Sredi jezerca je otoček, na njem pa cerkvica. Bled seveda! Nedaleč od jezera je maketa romarske cerkve z Brezij. Malo višje v skalah oltar. Slovenski Lurd. Poleti pred oltar postavijo klopi in tukaj se ob nedeljah zbirajo k maši slovenski romarji z vseh koncev Amerike. Po mašah prirejajo piknike in športna ter družabne srečanja. Tudi sestanke in kulturne prireditve imajo v bližnjem Baragovem domu, ki so ga za take priložnosti tudi zgradili slovenski frančiškani. Malo višje je jasa za športne prireditve in veselice, nižje, za gozdnim obronkom, je tih, z nizko travo porasel kraj - poslednje počivališče ameriških slovenskih duhovnikov. Skromni napisi, ki se v ničemer ne razlikujejo drug od drugega, označujejo imena pokojnikov. Le en grob takoj ob vhodu je po zunanjem videzu razkošnejši. To je grob v Ameriki preminulega ubežnega ljubljanskega škofa Gregor Rožman. V Baragovem domu imajo danes popoldne sestanek Slovenci iz Chicaga. Zbralo se jih je nekaj več kot sto. Čeprav je v dvorani vroče, pridno vztrajajo i n načrtujejo. Gre namreč za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Lemontu. Zadnje čase, ko se iz centra Chicaga seli veliko slovenskih družin na podeželje, še največ pa v bližino Lemonta, je postala izgradnja centra zelo aktualna. Akcija pa naj bi postala vseameriška, saj naj bi center dobil povezovalno informacijsko in arhivsko V Baragovem domu, ki so ga slovenski frančiškan zgradili v bližini svojega samostana v Lemontu, zbrani Slovenci iz Chicaga in okolice razpravljajo o dograditvi slovenskega kulturnega centra v Lemontu. Pod streho je bil že spomladi, jeseni pa naj bi bil tudi zapri. funkcijo, kjer naj bi se tudi zbiralo gradivo iz izseljenskih krajev, kjer slovenski živelj počasi izginja. Tako naj bi Lemont poleg verskega postal tudi kulturno središče dobršnega dela Amerike. Center pa naj bi igral važno vlogo tudi v povezovanju z domovino, v predstavitvi Slovenije in njenega gospodarstva. Ogrodje stavbe s streho že stoji, zaprta pa naj bi bila še letošnjo jesen. Po sestanku pred domom kramljava z rojaki. Predsednik odbora za izgradnjo kulturnega centra Martin I Iozjan in predstavnik ameriških Slovencev v svetovnem slovenskem kongresu dr. Jože Bernik razlagata svojo vizijo delovanja novega centra in možnosti za njegovo čimprejšnjo zgraditev, pridruži se jima tudi belokranjski rojak Tone Bajuk, ki kot gradbeni strokovnjak v odboru skrbi za nadzor gradnje. Njihova zavzetost da slutiti, da bo nov slovenski center v Ameriki kmalu zrasel in zaživel. Iz Amerike v Kanado Američani gotovo štejejo med tiste narode na svetu, ki največ potujejo. Že samo podatek, da ima od okrog 248 milijonov prebivalcev kar 158 milijonov vozniško dovoljenje, je dovolj zgovoren. Po zadnjih znanih statističnih podatkih pridejo na en avto le 1,4 osebe. Tudi sicer poteka po cestah kar 80 odstotkov vsega prometa, po zraku se prevaža okrog 18 odstotkov potnikov in le dva od stotih Američanov se odločita za vlak. Med slednje potnike se uvrstiva tudi midva, ko se odločiva, da odideva iz Chicaga na obisk v Kanado, v Toronto in njegovo okolico. Pravzaprav se o tem, kako potovati, odločava med dvema možnostma: z vlakom ali avtobusom. Letalo, ki bi naju “prestavilo” iz enega velikega mesta v drugega v uri ali dveh, za naju prav zaradi tega ni zanimivo. Želiva namreč bolje spoznati deželo, predvsem pokrajino, to pa je najlažje s kopnega. Teta Ivanka, pri kateri živiva v Ameriki in ki dela v dveh potovalnih agencijah, je dober svetovalec. Svetuje vlak, in ko sedeva nanj, spoznava, kako prav je imela. Priloga Dolenjskega lista 14 mm i&A*- j*-«': Le po odpuščanju bi lažje živeli drug z drugim Se en odziv na polemko z novomeškim vikarjem Resnica je samo ena, toda vsake oči imajo svojega “malarja”. Vsak ima sicer pravico do tega (malarja), je pa tudi dolžan spoštovati‘‘resnico drugega”. Druga svetovna vojna je gotovo velik mejnik v zgodovini, vendar smo 50 let po vojni poslušali samo eno resnico. Zakaj ni dovoljeno sedaj slišati še druge strani? Spadam v mlajšo generacijo (rojena sem bila v poznih 60. letih), pa vendar vem nekaj tudi iz svojih izkušenj, saj so nam že v osnovni šoli in pozneje peli “slavospeve in hvalnice” o partizanih komunistih, sedaj pa vidimo, kaj seje zgodilo s komunizmom. Zato ne pričakujte od nas mladih, da vam bomo verjeli še naprej. Verjamem samo to, da je bila 2. svetovna vojna težak boj, za bele, rdeče in vse ostale. Trpeli so mnogi. Vse, ki so trpeli, tudi za mojo bodočnost, spoštujem in cenim, obsojam pa vse, ki so pobijali, mučili, ne glede na to, na kateri strani so bili. Vem pa tudi, da je bilo (in so še) veliko takih (tudi na visokih položajih), ki so s spletkami, prevarami in lažmi prišli do raznih ugodnosti, pa si tega niso zaslužili. Naj sedaj spregovorijo tudi drugi, drugače misleči. Zakaj komuniste to tako boli? Razumite, da so vse nekomuniste 50 let bolele neresnice, ki ste jih širili vi. V družinah mojih staršev je bilo veliko otrok, med njimi so bili eni pri “rdečih”, drugi pri “belih”; niso se odločili za boj zaradi svoje ideologije, ampak so bili v to prisiljeni. Borili so se predvsem za golo življenje (še pomislili niso na kakršen koli -izem). Ne zametujete znanja nikogar, spoštovani borci, tudi ne znanja mladega vikaija g. Pozniča. On je bil rojen v Argentini, tam je izvedel “drugo stran resnice”; saj vemo: mnogi Slovenci nekomunisti so bili po vojni izgnani ali kako drugače prisiljeni izseliti se, če so hoteli ohraniti osnovno človekovo pravico - življenje. V tujini se je smelo marsikaj povedati, ne tako kot 50 let v Sloveniji. Zakaj so npr. zaprli g. Luzarja, kije napisal knjigo spominov (Spomini skrivača Marka), ki jih je sam doživel, pa mu niso pustili, da bi jih brali tudi drugi, češ, da “je neresnično prikazoval razmere v državi”, kajti oni so imeli svojo “resnico”, ki so jo vsiljevali vsem, in takih primerov je žal še mnogo. Ne mislim pogrevati ničesar. Želim le to, da bi res prišlo do sprave, da bi vsak priznal svoje napake in odpustil napake drugih. Ko bomo to sprejeli, bomo lažje živeli sami s seboj in z drugimi. Še vedno upam v lepo bodočnost! M. SAJE Novo mesto Policisti baje prežijo na tihotapce Ker teh ni, ustavljajo voznike LOŠKI POTOK - Letošnje poletje je bilo za voznike, tiste, ki jim je za varnost kaj malo mar, polno presenečenj. V Loškem potoku sicer ni policijske postaje, kljub temu pa je v kraju vedno nekaj policijskih avtomobilov. Govori se, da prežijo na tihotapce in druge nezaželene osebe, ki baje tihotapijo prek meje iz sosednje Hrvaške. Je pa Loški potok od meje oddaljen najmanj 10 do 25 kilometrov, kar prisotnosti policije v kraju ne opravičuje. Ker pa je promet prek meje dokaj redek, so na udaru domači vozniki, zlasti tisti, ki so službeno stalno na cesti in se s kontrolo srečujejo nekajkrat dnevno. To skrajno moti tudi traktoriste, ki vozijo iz gozdov in je njihov tovor večkrat v delnem nasprotju s predpisi, čeprav so ustavljeni na gozdnih cestah. Pri vseh pa se občasno najde tudi kakšna tehnična napaka, kar dodatno stanjša že tako tanko denarnico. Vest o tem pa kaj hitro potuje naprej, kar odvrne še tisto malo turizma in so kajpak gostinci in trgovci močno prizadeti, govore, da se jim je promet za pol zmanjšal. A. KOŠMERL * • • Odlični (imenitni) dolžniki so slabi plačniki. (Pregovor) • Vselej sem bil prepričan, da sloven skega gospodarstva ni mogoče uničiti, žal zdaj ne več tako. (Mencinger) • Živeti pomeni ljubiti, v prvi vrsti ljubiti življenje. (Pierson) • Čim večja je množica, tem lažje manipuliraš z njo. (Petan) Protest obrtnikov Zakaj pri republiških štipendijah razlike med otroki obrtnikov in ostalimi? METLIKA, ČRNOMELJ, NOVO MESTO - Na obrtnih zbornicah v Črnomlju, Metliki in v Novem mestu so pretekli teden sprejemali ogorčene proteste obrtnikov, ki so vložili vloge za dodelitev republiških štipendij njihovim otrokom. Z Zavoda za zaposlovanje Novo mesto so namreč dobili dopis, da morajo pri Centrih za socialno delo zahtevati oceno o izpolnjevanju materialnih pogojev za pridobitev republiške štipendije. Najbolj ogorčeni so bili nad določili, da dokazno gradivo za oceno predstavljajo ogledi na kraju samem po uradni osebi ali ogled z udeležbo izvedencev, in sicer stanovanjskih in poslovnih prostorov, umetnin, listin in potrdil, kot so bančni računi in hranilne knjižice, vpogledi v evidence nepremičnin, register motornih vozil in podobno. Centri za socialno delo to oceno sicer izdajo samo na zahtevo prosilca, toda za tistega, ki takšnega potrdila ne bo predložil, bodo na Zavodu za zaposlovanje odločili, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev republiške štipendije. Prosilec je dolžan poravnati tudi vse stroške, ki nastanejo s pripravo takšne ocene. Na črnomaljskem Centru za socialno delo so izračunali, da bi bili stroški okrog 12.000 tolarjev. Na intervencijo občinskih obrtnih zbornic je obrtna zbornica Slovenije vložila protestno pismo na ministrstvo za delo, ki je izdalo ta navodila. Ministrstvo je sicer obljubilo nova navodila, na katera pa obrtniki še čakajo. Omenjene obrtne zbornice so v svojem protestu zahtevale predvsem, da ministrstvo za ugotavljanje upravičenosti do republiške štipendije predpiše enotne kriterije za vse prosilce, ne pa da za otroke obrtnikov in podjetnikov uvaja diskriminacijo. Anonimni alkoholiki v Novem mestu Kakšna je ta skupnost in kako je mogoče v njej sodelovati - Povabilo - Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Sloveniji že 200.000 od alkohola zasvojenih ljudi Včasih smo v Sloveniji za zdravljene alkoholike oz. vse tiste, ki so kakorkoli želeli prenehati piti, poznali samo klube zdravljenih alkoholikov (KZA). Značilnost KZAje bila v tem, da je klub vodil terapevt profesionalec, v glavnem zdravstveni ali socialni delavec. V te klube so zdravljene alkoholike pošiljale v glavnem razne medicinske ustanove, kjer so se alkoholiki zdravili, ali zdravniki psihiatri, ki so se ukvarjali z alkoholizmom. Član je lahko postal vsak, kdor je vsaj tri mesece poprej abstiniral in je sprejel program, ki gaje imel KZA. V svetu (ZDA in zahodna Evropa) pa so se alkoholiki zbirali v klubih anonimnih alkoholikov -AA. Gibanje se je začelo v tridesetih letih tega stoletja v ZDA, kjer je W. Billy s svojim prijateljem ustanovil prvo skupino AA in sčasoma postavil temelje za delo v teh skupinah. Skupine so nato nastajale po vseh večjih mestih ZDA, kasneje pa tudi po vsej zahodni Evropi. Danes lahko v telefonskih imenikih vseh malo večjih mest po Evropi najdete tel. št. klubov AA, katere lahko pokličete, če imate težave z alkoholom, sestanki so tudi v različnih jezikih. Pred nekaj leti je bil prvi klub AA ustanovljen tudi v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, letos februarja pa v Celju in Novem mestu. Prej skupin AA v Sloveniji niso ustanavljali. Mogoče zato, ker v skupinah operirajo z besedo Bog, čeprav to ne pomeni, da so vezani na kakršnokoli religijo, zato je vedno dodano: “kakor to pač kdo razume”. Gre bolj za neko pripravljenost, odprtost za nekaj novega, brez alkohola. To nekaj lahko pomeni tudi to, daje nekdo sploh pripravljen prenehati piti, če upoštevamo dejstvo, da od vseh, ki imajo probleme z alkoholom, komaj kakšnih 10% začne razmišljati, daje za njihove težave sploh kriv alkohol, 50% od teh enkrat v življenju preneha piti, 50% (v AA 65% - 70%) od teh zadnjih pa jih trajno abstinira. Torej samo kakšnih 2,5% vseh, ki imajo težave z alkoholom, trajno ozdravi. Bistveno za AA izhaja že iz samega imena anonimnih alkoholikov. Najprej gre jasno za alkoholizem, kar izhaja iz preambule: “Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki delimo medsebojne izkušnje, moč in upanje v želji, da bi rešili svoj skupni Osu Pij ivai ignoranca pravneg a reda Medtem ko se mi včasih še prav začetniško ukvaijamo s pravnim redom in pravno državo, se v deželah, kamor se prištevamo, pečejo že s problemi znanja Če želi postati Slovenija enakopraven član pomembnejših evropskih ustanov, bo morala poleg parlamentarne demokracije, uveljavljanja in spoštovanja človekovih pravic m zavzemanja za mir zagotoviti tudi notranji pravni red. V pravni državi se zakoni spoštujejo in je državljanom zagotovljena enakost pred zakoni. S pravnim redom v državi Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Resje, da se ta vzpostavlja na novo, da bo za sprejetje vseh potrebnih zakonov potrebnega več časa, kot smo ga za to namenili, da so prisotni predvsem pri pravni stroki pomisleki o racionalnosti in učinkovitosti nekaterih že sprejetih zakonov, da se v zakonih sklicuje tudi na predpise, ki jih sploh še ni, pa vendar ni prav nobenega razumnega razloga za to, da se že sprejeti predpisi ne izvajajo, še manj pa, da se kršijo. Tako na primer dve leti po izteku zakonskega roka v sicer uspešnem mešanem podjetju, v velikem, še vedno družbenem podjetju, pa tudi v “podržavljenem’' podjetju delavci še vedno nimajo pogodb o zaposlitvi. Zakon določa, kaj in do kdaj je (bilo) potrebno narediti, ne pa tudi, kaj bo oz. bi moralo biti, če zakonska norma SREČANJE DOLENJSKIH TAJNIC NOVO MESTO - 5. oktobra je potekalo prvo delovno srečanje tajnic dolenjske regije. Srečanje je bilo v gostišču Kos v Ločni. Klub tajnic, ki deluje v okviru “Kristine”, agencije za kvaliteto življenja iz Ljubljane, vodi gospa Milenka Trkovnik. Namen klubov tajnic po posameznih regijah je stalno izobraževanje, povezovanje, izmenjava mnenj in pomoč. 1 ajnice se bodo srečevale enkrat mesečno, vsakič pa bodo pripravile tudi strokovno temo. M.T. ni uresničena. Zadosten razlog, da tudi ni narejeno. Če zakonske določbe ne spoštuje niti skladovo podjetje, se ni čuditi, da nekateri novodobni podjetniki “ne vedo” niti tega, da so sprejete kolektivne pogodbe, da je v njih urejeno poleg izhodiščnih plač tudi plačevanje dodatkov in nadomestil. Ne razločujemo med zajamčeno maso plač in zajamčenim osebnim dohodkom in izplačujejo zaradi blokiranih žiro računov kar te, saj so pravilom manjši, kot bi bile plače po osnovi zajamčene mase plač. “Manke” kar socializirajo med vse zaposlene, ne da bi izvedli ugotovitvene in odškodninske postopke. V eni izmed večjih družb je pristojna institucija ugotovila, da “mati” upravlja s svojimi “hčerami” na način, ki ni skladen z zakonom. Poslovodstvo je vse svoje sile uprlo, ne v odpravo neskladnosti, temveč v utemeljevanje in opravičevanje svojega početja. Izjema tudi niso presežni delavci v podjetju, ki so računali, da je Sklad za razvoj bolj pravoverna institucija kot morebitni tuji kupci. Izplačali so jim nižje odpravnine, kot so jim jih s sklepi obljubili, te pa so bile nižje od tistih, ki bi delavcem po veljavnih predpisih pripadale. Celo več, nekaterim delavcem so kar kratili zakonske pravice. Da, kdor ne ve, kakšne so njegove možnosti, je danes zagotovo opeharjen. Ali smo v državi Sloveniji vsaj glede kršitev zakonov vsi enakopravni. Ne. Le v redkih podjetjih so direktorji in delavci s posebnimi pooblastili pozabili skleniti pogodbe o zaposlitvi. Res je, da se o njih malo ve, saj so tajne. So primeri “samoiniciativnih” presežkov, seveda ne brez odpravnine ali z manjšo, kot jim pripada. V podjetju, ki mu je “nekdo” povzročil z ugotavljanjem trajnih presežkov precejšnjo škodo (delavci bodo na stroške podjetja doma več kot šest mesecev, na ugovore sploh ni odgovorov in tako sklepi niso pravnomočni), se omenja kot edina možnost stečaj. Lahko pa, daje bil to samo še nov argument, da bi delavce prepričali, da je vztrajanje pri zagotovitvi njihovih pravic nesmiselno. Pa ne gre samo za pravice delavcev. Ne glede na to, da v dnevnem časopisju piše, kako “prinašajo okrog” državo z izplačili plač v regresih in bonih, ter se to še vedno dela, bodo grešniki samo tisti, ki jih bo pri tem ujela SDK. Red mora biti, pa četudi samo za nekatere. Omenjeni primeri nikakor niso osamljeni. Če bi bili, bi navedli tudi imena firm in ljudi, tako pa bi jim bržčas delali krivico. Resnici na ljubo povedano, so tudi drugačna podjetja, predvsem pa so v njih drugačni ljudje. Zakone pišejo, sprejemajo in izvajajo ljudje, mar ne? Ignoranca pravnega reda je naravnost osupljiva. Pravde, h katerim so ljudje napoteni, pomenijo odlaganje problema in tudi realno zmanjševanje terjatev. Dogaja pa se tudi, da postajajo kršitve pozitivne zakonodaje vedno bolj pogost argument za opravičevanje dejanj, ki naj bi ohranjala delovna mesta. V mnoga zasebna podjetja je država ali občina vložila družbena sredstva, namenjena za razvoj podjetništva in odpiranje delovnih mest. Poteza, vredna pohvale. Toda, kaj se zares dogaja s temi sredstvi in ali kdo preverja, kako se izvajajo pravice zaposlenih? Statistična poročila so lahko spodbudna, spoznanja pravnih pomoči za zaposlene pa nikakor. Že res, da smo v prehodnem obdobju (k bolj ali manj pravni državi). Drži tudi, da delodajalci največkrat sploh to niso. Je mar potem normalno, da se nam dogajajo Metalne, Belti, Adrie, ‘“policaji”, “šolniki”? Ali je postal konflikt način za uveljavljanje pravnega reda v pravni državi? Da, zadaj so tudi druge zadeve, toda ali se ne bi te, če bi bile pravice in enakost zagotovljena, lahko razreševale drugače?! In medtem ko se mi ukvarjamo s pravnim redom in pravno državo, se v deželah, h katerim se prištevamo, ukvarjajo že s problemi znanja. IGOR VIZJAK problem in pomagali tudi drugim alkoholikom, da bi ozdraveli. Edini pogoj za pripadnost skupnosti je želja, da bi prenehali piti. Ne pobiramo nikakršne članarine ali pristojbin. Vzdržujemo se s pomočjo lastnih prostovoljnih prispevkov. Skupnost AA ni vezana na nobeno veroizpoved, sekto, politično stranko, organizacijo ali ustanovo; ne spušča se v nikakršne razprave, ne zagovarja nobenih stališč niti jih ne zavrača. Naš glavni namen je, da ostanemo trezni in pomagamo tudi drugim alkoholikom k treznosti.” Druga značilnost AA je (kar tudi izhaja iz imena) anonimnost. Le-ta jamči zasebnost vsem članom skupine. Kar se v skupini govori, vidi ali sliši, to se zunaj nje ne omenja. Anonimnost pa še posebej nudi varnost novincem, ki se bojijo poiskati pomoč pri AA, če imajo kakršenkoli razlog za prepričanje, da bo njihov alkoholizem izpostavljen javnosti. Tretja značilnost je, da so AA brez terapevta profesionalca (zdravstvenega ali socialnega delavca). To tudi pomeni, da se nikomur ni potrebno bati “kartotek”. Člani skupine AA si pomagajo z lastnimi izkušnjami. Zato v skupini ne kritizirajo mnenja ali stališča drugih, ampak lahko odgovorijo samo z lastno izkušnjo na neko temo. AA so tudi mnenja, da nekdo brez praktičnih izkušenj (trpljenja) v alkoholizmu alkoholiku ne more v tolikšni meri pomagati kot tisti, ki te izkušnje ima. AA imajo sicer svoj program -gre v glavnem za dvanajst korakov in dvanajst izročil, ki so nastali v tradiciji dosedanjega dela - vendar so ti principi samo ohlapen okvir za vsako skupino, ki je s svojo vsebino lahko povsem avtonomna. Vsaka skupina je namreč takšna, kakršno si naredijo njeni člani. Ker je članstvo v skupini AA prostovoljno, je seveda tudi notranja motivacija članov večja. AA imajo dve vrsti sestankov: zaprte sestanke, kjer se dobivajo samo člani AA, in odprte (enkrat na mesec), kamor lahko pridejo tudi svojci oz. vsi, ki to želijo. Seveda ne želimo v tem prispevku kakorkoli prikazovati “prednosti” klubov AA pred klubi KZA. Vsak pač gre tja, kjer se mu zdi, da več pridobi, oz. vsaka oblika pomoči je dobrodošla in vsak uspeh hvalevreden; vsak najde tisto, kar potrebuje. Želimo samo poudariti nekaj razlik med AA in KZA. Zakaj se nam zdi pisanje o alkoholizmu oz. AA tako pomembno? Zavedati se moramo, da je alkoholizem v Sloveniji zelo razširjen, saj naj bi po nekaterih podatkih imeli okoli 200.000 alkoholikov. Že samo zaradi tega podatka je vsaka oblika pomoči alkoholikom dobrodošla. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, koliko trpljenja je zaradi tega v družinah, okolju, kjer živijo alkoholiki, in seveda v njih samih. Za vse dodatne informacije o klubu AA in AL-ANON - Novo mesto lahko pokličete naslednje tel. št.: (068) 26-735,85-479 in 27-721 AA Novo mesto KAJBI RADI POLICISTI? Bravo, g. Ivo Bizjak! Tokrat ga moram pohvaliti. Vladi predlagam, naj v primeru, če se s policisti ne bi mogli dogovoriti, vsaj krške nagovorijo, da se povežejo z delavci Celuloze, Kovinarske SOP-a, predvsem s tistimi, ki so na čakanju ali so kako drugače ostali brez dela. Ti dobro vedo, zakaj so našteta pod-jetja dobro poslovala še pred tremi leti, sedaj je pa v vseh razsulo. Morda vedo tudi za ljudi, ki so pripeljali firme na boben. In če bodo ubogi policisti nekdanje šefe teh podjetij pripeljali pred sodišča, bodo od istih delavcev dobili tudi dovoljenje za povečanje svojih plač. Tako pa mislim, da so zahteve fiolicistov neupravičene, njihova stavka pa nesramen odnos do udeležencev v prometu (mejni prehodi). Če pa vedo, kdo ima preveliko plačo v tej naši državi, naj to na glas jjovedo. Sicer imajo pa za svoje rezultate dela previsoke oz. kar dovolj primerne. LOJZE ŠRIBAR Leskovec Spomin na tisti strašni dan pred 50 leti Ko so Nemci postrelili 27 Šentjernej skih talcev 21. oktobra bo minilo 50 let, odkar so ljudje v Šentjerneju doživeli strašen dan. Prihrumeli so do zob oboroženi SS-ovci in vas obkolili. Tistega strašnega dne ne more pozabiti nihče, ki je bil takrat v Šentjerneju. Vse moške od 15. leta starosti dalje so polovili, jih iz hiš izgnali na cesto, nato v sprevodu zastražene peljali na morišče. Tudi bolnim niso prizanesli in so jih ubili že med potjo proti morišču. V prisotnosti lastnih otrok so postrelili Karla Janževiča, gostilničaija, Franca Janževiča - kmeta, Franca Homana - čevljarja, ki je bil invalid iz avstrijske vojne, m Franca Bučarja -kmeta. Ubogi otroci, ki so to doživeli in gledali, kako so SS-ovci streljali njihove očete! Ta žalostni sprevod se je pomikal iz centra vasi po cesti, ki pelje proti staremu sejmišču. Med potjo se je število mučenikov večalo. Med njimi je bil tudi Ignac Bakše, mesar iz Šentjerneja, ki je vedel, kam jih peljejo. Večkrat je med potjo pokleknil in prosil, naj jih izpustijo domov, česar pa ŠS-ovci še slišati niso hoteli. Med zadnjimi, ki sojih pobrali v naši hiši, sta bila dva najmlajša, ki sta šele končala osnovno solo, in sicer Karel Gorišek, star 15 let (imel je 2 brata v partizanih) in Ivan Ban, doma iz Brežic, ki je moral zapustiti dom že 1. 1941 in se kot begunec s starši preseliti v naš dom. Tuai najstarejši moški - Pepi Šmid, star 75 let, ki je bil za časa službovanja v Avstriji vlakovodja in ki je bil tisti dan slučajno v naši hiši, je prosil v nemščini SS-ovce, naj izpustijo te uboge ljudi domov, češ da so sami pridni delavni ljudje. Tudi njega so vzeli s seboj in ga čez nekaj trenutkov z ostalimi vred ustrelili. Njiva, kjer so jih postrelili, je bila prepojena s krvjo očetov in sinov. FRANC CVELBAR Res ni bilo zaman Zahvala vsem, ki so DU Trebije pomagali priti do telefonskega priključka Društvo upokojencev Trebnje ima pisarno in klubski prostor v obnovljenem Kulturnem domu v Trebnjem. Društvo deluje že vrsto let bolj ali manj aktivno, odvisno od pripravljenosti njihovih članov IO pa tudi glede na finančne možnosti uresničevanja načrtovanega programa za tekoče leto. Skromna članarina društva (300 SIT na leto za člana) ne omogoča načrtovanja velikih programov dela, saj drugih virov dohodka društvo nima. Gospodarnost in iznajdljivost članov IO društva sta tisti gonilni sili, ki omogočata našemu društvu, da uresniči to, kar se zdi nemogoče. V letošnjem programu smo načrtovali tudi akcijo za telefon v naše prostore. Prošnje smo poslali na številne naslove po naši občini in čakali na odgovor kot otroci na dedka Mraza. Pa ne zaman! Kmalu se je na računu nabralo toliko sredstev, da smo lahko poravnali prispevek za napeljavo telefona PTT Novo mesto. Prve dni oktobra je v naši pisarni veselo zapel telefonski zvonec. Kakšno presenečenje za mnoge naše člane! Nič več nismo pozabljeni in odtrgani, nedosegljivi za današnji čas. Tu smo, vsako sredo od 9. do 11. ure nas lahko pokličete po telefonu 45-760. Javno se zahvaljujemo vsem, ki so nas v tej akciji podprli, kajti brez denarne pomoči občine, krajevne skupnosti in delovnih organizacij upokojenci tega zalogaja ne bi zmogli. “Kako lepo je imeti prijatelja v hiši, četudi je to samo glas telefona,” mi je rekla prijazna gospa. Žal je to grenka resnica sodobnega časa. Naj bo med upokojenci kljub zvoncu telefona tudi kdaj pa kdaj obisk prijazen gost doma! I. LAZAR ŠE: SAMO OVCA ČAKA NA KLAVČEV NOŽ (DL 19. AVG.) Sem iz družine, ki je med vojno in jro vojni doživela vse. Brata so Italijani ustrelili v Prečni, drugega pa je rešil domači pes, da ni končal v Kočevskem Rogu. Mama pa so bili zaprti, ker so dali lačnemu jesti. Drugi smo pobegnili iz naslovljene svobode. Kako lefio je, ko omenjate najvišjega pastirja slovenske Cerkve. Se strinjate k odpuščanju kristjanov? Kaj pa vi, borci? Se boste oprostili ovci, ki ste ji zažgali pastirja ravno v Novem mestu? Kot dober pastir vam je gotovo že odpustil. Sedaj je na vrsti vaša plat zvona, ver- m borci. IVAN TRATNIK Kanada Zanimive Koče V rojstno vas Petra Kozlerja zahaja tudi knez Auersperg KOČE PRI KOČEVSKI REKI - Gostišče Lovski dom v Kočah vodi Frida Šega, ki ima od 1. septembra ta dom v najemu. Uradno je dom okrepčevalnica, po nekaterih predlogih pa naj bi postal planinska koča. V gostišču ima kuhinjo, 35 sedežev v domu, nekaj pa še zunaj in 3 sobe s sedmimi ležišči. Lovski dom je te dni zaradi lovne sezone kar dobro obiskan. Trenutno imajo 6 gostov iz Avstrije, pred kratkim pa je bil tu teden dni na lovu knez Auersperg, ki kar pogosto zahaja v lovske revirje na tem območju. Sem prihajajo tudi skupine polharjev iz Ljubljane in od drugod. Kdor si želi miru in oddiha v naravi, pride sem. Skozi Koče vodi planinska pot, in sicer iz Kočevja prek Me- stnega vrha do Koč in nato naprej prek Kočevske Reke, Borovca in Krempe v Kolpsko dolino. Dogovarjajo se, da bi v tem domu imeli žig te planinske poti. Prav zaradi planinske poti pa nekateri menijo, da bi bil sedanji lovski dom lahko tudi planinski. Najbolj so Koče znamenite po tem, ker se je tu rodil Peter Kozler (1824-1879), pravnik, geograf in politik, kije še posebno zaslužen za raziskovanje slovenskega etničnega področja. Pred natančno 140 leti je izdal Zemljevid slovenske dežele in pokrajin, ki je bil tudi prvi zemljevid v slovenskem jeziku. Prvo izdajo Zemljevida je zaradi vrisanih etničnih mej avstrijska policija zaplenila, avtor pa je bil obtožen veleizdaje. Peter Kozler je bil tudi predsednik Slovenske matice in Kmetijske družbe, soustanovitelj pivovarne Union itd. itd. Kje stoji oz. je stala Kozlerjeva rojstna hiša, danes nobeden ne ve, ker so starejši pomrli ali se odselili. Šegovi bi radi v svojem gostišču izobesili tudi zemljevid slavnega rojaka, vendar jim ga doslej še ni uspelo dobiti. J. PRIMC Mestni redar? Mimogrede: križišče Križišče pri Ljubljanski banki v Novem mestu je gotovo eno redkih glavnih mestnih križišč na svetu, kjer avtomobile mirno parkirajo vsevprek na cesti, tudi tik pod semaforjema. Nekateri so parkirani prazni, v drugih brezskrbno sedijo vozniki, ki prav nejevoljno mahajo z rokami, če jim potrobiš, ko ugotoviš, da ne čakajo zelene luči, ampak na bogvedi koga in kaj. Tudi pešci se sprehajajo sem in tja, kot bi bili na ploščadi pred cerkvijo sv. Marka v Benetkah, ne pa na sila prometnem cestišču. Vozniki, ki zavijajo iz mesta proti Bršljinu, se večkrat obnašajo, kot da bi imeli prednost. K temu pa jih spodbujajo tudi vozniki, ki si iz prometne zmede pred banko ne upajo odločneje zapeljati v križišče. Dostop vsakega večjega vozila skozi križišče proti Marofu je v dopoldanskem času nemogoč! Ne vem, ali je napaka morda že v projektu, ki je premalo poudaril, da gre vendarle za cestišče, vem pa, da mora nekdo že zaradi varnosti nas vseh zagotoviti red. Če tega prometna policija ne zmore, naj občina razmisli o ustanovitvi mestnega redarstva, kot so to storili v Ljubljani, ali pa naj da morda križišče v najem kakemu podjetnemu privatniku. Če smo to storili s kegljišči, pa dajmo še s križišči! MARKO POLENŠEK Boj za pravice žensk ni končan Pred 50. obletnico ustanovitve Protifašistične ženske zveze v Dobrniču - Ne dopustimo, da nas stremuški politiki odrinjajo odjavnega življenja, kot da to ni za nas 50-letnico organiziranega množičnega gibanja v Sloveniji praznujemo v teh dneh. To ni le spomin takratnih udeleženk, ampak povečana aktivnost ženskih frakcij v strankah in Urada za žensko politiko pri slovenski vladi. Vse bolj smo enotne v zahtevi, naj se dosežene pravice ne zmanjšujejo, in opozarjamo na velik potencial ženskega znanja in prizadevnosti, ki ga naša mlada država vse manj izkorišča v dobro gospodarskega, kulturnega, zdravstvenega in socialnega razvoja. Pot do I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze 16. in 17. oktobra 1943 v Dobrniču pri Trebnjem je bila že do takrat dolga in trnjeva. Prehodili sojo rodovi žensk, sledeč napredni miselnosti, da si lahko le skupno z moškimi počasi in vztrajno utirajo pot k enakopravnejšemu vrednotenju dela, doseganju šolske in strokovne izobrazbe, svobodnejšemu izražanju. Brez volilne pravice vseh pa ni možno soodločanje v družbi, za večjo socialno in zdravstveno zaščito mater in otrok, za svobodno odločanje glede rojevanja otrok, za krajši delavnik, delavno zaščito, boljši položaj obrtnic in kmečkih žensk. Možnosti je bilo malo, zaposlitev skromna, malo industrije, zdravstvena in šolska mreža slabo razviti. Še prav posebno velja to za Dolenjsko in Belo krajino. Pa vendar so se na zborovanjih, redkih stavkah, v raznih kul- ,po] združenjih in organizaciji Kmečkih fantov in deklet, predvsem pa s pomočjo ženskega liska, utirala pota nove miselnosti, ki naj bi bila prijaznejša za nas in potomce. Narodnoosvobodilno gibanje v letih 1941 -1945 je bilo velika prelomnica za usodo slovenskega naroda in tudi drugačnega vrednotenja žensk v stroki, politiki in družini. Vodstvo osvobodilnega boja je znalo pravočasno združiti svobodoljubne Slovence in prisluhniti tudi prebujanju novih ženskih hotenj, ki niso bila povezana z ideološkimi nagnjenji. V zadnji tretjini vojnega obdobja, po kapitulaciji Italije, ko je “sreča” zapuščala okupatorski vojni stroj in seje začela nova mednarodna delitev interesnih področij ter pri nas po Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda, je bil sklican mladinski in ženski kongres v okupirani Sloveniji, da bi združili vse domoljubne sile za končno zmago in osvoboditev. Ustanovnega kongresa SPŽZ v Dobrniču se je udeležilo 160 žensk od 220 izvoljenih in delegiranih aktivistk in bork različnih starosti, poklicev, vernih in ateistk. Pot na to zgodovinsko srečanje je bila nevarna in zaradi deževnih jesenskih noči hudo naporna. Na povratku je marsikatero delegatko presenetila nemška ofenziva, ki seje pričela 21. Odločne zahteve upokojencev Upokojenci se vztrajno zavzemajo za svoje pravice in pravično zastopstvo v celotni družbi Predstavniki društev upokojencev dolenjske regije so na sestanku v Metliki ocenili, da se dejavnost na kulturnem, športnem, humanitarnem, socialno-zdravstvenem in zlasti izletniškem področju primerno odvija v interesu vseh upokojencev. Posebna pozornost je bila posvečena pripravam revije pevskih zborov društev upokojencev, zdravstvenemu zavarovanju, stanovanjskemu skladu pri ZPIZ in kriterijem pri uveljavljanju stanovanjskih pravic upokojencev ter zakonodaji pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na podlagi obširne in tehtne razprave, podprte s številkami in drugimi podatki, so bili sprejeti naslednji sklepi, ki so pomembni tudi za javnost: Regijska revija pevskih zborov društev upokojencev bo v Domu kulture v Novem mestu 28. oktobra ob 19. uri. Trdno vztrajamo, da se v zdravstvenem in pokojninskem in invalidskem zavarovanju ohranijo dosežene pravice. Obsojamo posamezne veljake, ki skušajo v javnosti na neobjektiven in popačen način prikazovati pravice upokojencev in povzročati zdrahe oz. afere tudi v pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju. Zahtevali bomo, da se čimprej spremeni negativna lista zdravil, ki močno bremeni zlasti starejše upokojence s tem, da morajo zdravila iz te liste v celoti plačevati, čeprav so obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovani in čeprav jih predpiše tudi zdravnik specialist. Interventni zakon o usklajevanju pokojnin za upokojence ni sprejemljiv, zato zahtevamo, da se ob uskladitvi pokojnin ponovno izplačuje razlika za dva meseca nazaj. Tudi želimo pošteno usklajevanje pokojnin, ki naj temelji na dejanskem pov- PROTEST ZARADI ODPUSTA DELAVCEV Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije protestira proti uvedbi stečaja v podjetju Elektrokovina Maribor zaradi kršitve medsebojnega dogovora med vodstvom podjetja in SKEI, kjer je bilo posebej dogovorjeno razreševanje presežkov v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Kolektivno pogodbo dejavnosti. Po podatkih, dobljenih v SKEI Slovenije, stečaj tudi drugače ni utemeljen, in ga bomo spodbijali na sodišču. Gre namreč za znatna sredstva, ki jih podjetje Elektrokovina dolguje delavcem iz naslova manj izplačanih osebnih dohodkov. SKEI ocenjuje, daje predlog lastnika, to je Kreditne banke Maribor, o stečaju Elektroko-vine ukrep, s katerim želi banka zaščititi svoj kapital in delavce brez odgovornosti vrže na cesto. Zaradi tega je že sklican sestanek Izvršnega odbora SKEI in Izvršnega odbora Elektrokovine, kjer se bomo dogovorili za nadaljnje ukrepe, za zaščito delavcev in njihovih delovnih mest. ALBERT VODOVNIK prečju slovenskih plač, zato zahtevamo, da pristojni organi preprečijo, da se na račun plač izplačujejo boni, regresi, delnice in podobno. Upokojenci kot interesna skupina nimajo v Državnem svetu svojih predstavnikov, zato zahtevajo, da se ta krivica odpravi. Tudi zastopstvo v skupščini ZPIZ je okrnjeno in zahtevamo pravično razmerje. Navzoči podpirajo tudi akcijo osebnega izjavljanja in zahtevo Demokratične stranke upokojencev Slovenije, naslovljeno Državnemu zboru R Slovenije. Novo mesto, 11.10.1993 RUDI HRVATIN POHVALA DOLENJSKEMU LISTU Iz Ljubljane se je s prijaznim pismom in prispevkom, ki bo objavljen v eni od prihodnjih številk, oglasil župnik Mirko Žerjav, kije dolgoletni in zvesti naročnik na Dolenjski list. Bere ga vse od let, ko je župnikoval v Tržišču in potem v Škocjanu. Takole je napisal v pismu: “Dolenjski list je izredno zanimiv in lepo urejevan. Čeprav sem naročen na Delo, Slovenca, Slovenske novice, Razglede in mnoge revije, sem vsak četrtek Dolenjca še posebno vesel. Še vedno sem s srcem na Dolenjskem, na mojih bivših župnijah v Tržišču, v Škocjanu in na Bučki. Seveda vse svoje bivše farane iz srca pozdravljam.” okt. -10. nov. 1943. Nekatere se niso prebile skozi sovražne zasede, bile so ujete, ranjene, Milka Mezek iz Gorenjske je na tej poti padla. Nekatere so se morale vrniti. Na kongresu smo sprejele novo organizacijo slovenskih antifašističnih žensk, izvolile vodstvo s predsednico Angelo Ocepek in sekretarko Maro Rupena. Sprejele smo osnovno nalogo pod geslom “Vse za fronto do končne zmage!” Še več, ob splošni mobilizaciji vseh za boj sposobnih moških in pozivu za amnestijo sovražnih vojakov, če se vključijo v naše vojaške enote, je padlo na ženska ramena odgovorno delo v zaledju fronte. Prevzemale so vodstva narodnoosvobodilnih odborov, povečana je bila potreba po zagotovitvi prehrane za vsak dan številnejše vojaške enote, skrb za ranjence, ostarele, bolne, sirote, za zdravstvo in šolstvo. Z novo organizacijo žensk naj bi v tesni povezanosti z OF in raznimi oblikami odpora pritegnili k sodelovanju vse svobodoljubne ženske in prek njih njihove družine, četudi so do tedaj nekatere nasedale sovražni propagandi. S tako organizacijo so zenske aktivistke prišle v vsako slovensko vas, tudi na Primorsko in Koroško. Ženske so te naloge, čeprav z veliki-mivnapori in žrtvami, častno izvršile. Ženska kri je v tem vojnem obdobju prav tako pojila slovensko zemljo kot kri moških. Enako smo bile preganjane in hrabro prenašale vse vojne grozote in napore. Enakovrednost in volilno pravico smo si priborile že v vojnem času, kasneje je bila le zakonsko potrjena. Povojni čas obnove porušene domovine in izgradnje nove Slovenije je prav tako zahteval veliko naporov, prostovoljnega dela, šolanja in strokovnega izpopolnjevanja. Aktivi žensk - AFŽ so bili tudi v tem vmesnem obdobju nepogrešljivi. Ko pa smo dosegle 35-odst. zajx>slenost žensk in ustrezne zakone ter aktivneje posegale v družbeno življenje na vseh ravneh, je bila 1953 enotna ženska organizacija ukinjena. Zadnje ekonomske in politične razmere potiskajo ženske spet nazaj samo v družino. Današnja Slovenka je ambiciozna, izobražena in izredno delavna. Žal pa postaja tudi utrujena, kajti njen glas je slišati vedno manj, vrata v političnem prostoru ima vedno bolj priprta, ker imajo odločilno besedo samo strankarski veljaki, mnenje volilcev in volilk pa se vse manj sliši. Da smo danes samostojna slovenska država, je bilo potrebno plačati v II. svetovni vojni in še kasneje velik materialni davek in žrtvovati predvsem človeška življenja. Danes si želimo miru, več medsebojnega razumevanja, strankarske strpnosti, socialne varnosti in blaginje. To naj ne bo samo v rokah ambicioznih politikov in politikantov, ampak predvsem v volji naroda pravne države. Razmislimo samo primer padanja natalitete. So krivi temu samo roditelji ali tudi državna politika? Tudi današnja delavna generacija žensk mora odločno reči: ZAHTEVAMO enake možnosti žensk in moških, kot smo odločno rekle to besedo pred 50 leti v Dobrniču, ko smo zahtevale pričetek II. fronte in čimprejšnje končanje vojne morije. DRAGICA ROME NOV VOZNI RED IN VLAK OD METLIKE DO LJUBLJANE LJUBLJANA - Pri Slovenskih železnicah je 10. oktobra začel veljati zimski vozni red. Ta sicer ne prinaša bistvenih sprememb razen na progah Ljubljana - Novo mesto - Metlika in Trebnje - Sevnica. Na teh progah so vsi odhodi in prihoda vlakov zaradi boljših zvez premaknjeni za pet do deset minut. Zato potnike prosijo, da si natančno ogledajo vozne rede. Na potniških blagajnah pa brezplačno dobijo tudi žepne vozne rede z novimi odhodi in prihodi vlakov. Poleg tega so uvedli nov vlak, ki odhaja iz Metlike vsak dan ob 14.10 in vozi ob delavnikih do Trebnjega, ob nedeljah pa vse do Ljubljane. SE: POZDRAVLJAMO MNENJE ŠKOFOVO IZOBRAŽEVANJU Pod tem naslovom je dr. Marija Štefanič v prejšnjem Dolenjskem listu močno dvignila Cerkev, češ da se je skozi stoletja dokazala in udarila po totalnih režimih, kot jih je imenovala. Jasno je potem, da zagovarja verouk v šoli. Prvo ji moram povedati, da je ljudstvo prvič na tem prostoru zadihalo in se razvilo ravno (po njem) v totalnem režimu, industrija, infrastruktura in še kaj in vse je šlo v redu, dokler se ni oglasila Cerkev, če pa bi bila sposobna to napraviti Cerkev, bi tudi lahko, saj je imela na voljo dovolj časa; če tega ni storila v dveh tisočletjih, potem tudi nikoli ne bo. Kar pa se tiče verouka v šoli, me zanima, kaj imate otrokom povedati, da se za to tako potegujete. Vi morate javnost prepričati, da vaša zgodba ni več nevarna in daje v tem nek smisel za vse. Dokler pa ne boste naredili tega, in to na miren način, pa bolje, da daste mir. ANXON JUDEŽ Štatenberk “EVROPSKA” ŽELEZNICA Na dolenjskih vlakih, ki vozijo v smeri Trebnje - Novo mesto in nazaj, se dijaki vsak dan srečujemo z neznosno gnečo. Če hočeš dobiti sedež, se moraš dobesedno preriniti med prvimi na vlak; s tem pa tvegati polno modric. Pri vračanju domov se ti včasih še nasmehne sreča, da dobiš sedež, kadar greš na Vlak na postaji Novo meslo-Center. Največkrat pa je že na postaji Kandija vse zasedeno. Žjutraj pa dijaki iz Mirne Peči in s Hudega komajda dobijo stojišča na vlaku, ker je le-ta že tako poln. Vsak dan se vsi potniki sprašujemo, kdaj bodo slovenski železničarji spoznali, da bi bilo pametno priključiti še en vagon. Vsaj na vlake ob 7.12 zjutraj ter ob 13.21 in ob 14.10 popoldne, kajti takrat je gneča največja. Pa tudi prijaznost kondukterjev ni ravno vzorna. Vendar bi se s tem lahko sprijaznili, če bi le imeli priložnost kdaj sedeti na vlaku, ne pa se stoje prerivati po vagonu, in kar je se huje, po predprostorih. ANITA HACE Trubarjeva 5, Trebnje Uspehi naših gostincev v Mariboru Na 40. jubilejnem gostinsko turističnem zboru Slovenije so naši tekmovalci v več disciplinah dosegli veliko imenitnih uvrstitev - Estetsko urejena stojnica V Mariboru se je končal 40. jubilejni gostinsko-turistični zbor Slovenije, kije bil prvič organiziran v sklopu sejma Gost-tur. Med 371 tekmovalci, ki so se pomerili v 20 različnih disciplinah, je bilo tudi veliko gostinskih delavcev Dolenjske in Posavja in le eden iz Bele krajine. Žal jih ni bilo iz Kočevskega in Ribnice. Nadvse pohvalno je tudi, da se je predstavila Dolenjska z Belo krajino s svojo estetsko urejeno stojnico in vabljivimi plakati prelepih pokrajin. Izredno usposobljenost pa je pokazalo Posavje z bogato razstavo dobrot in lepot teh krajev. Ob tem gre velika zahvala vodstvenim delavcem iz naših velikih zdraviliških kompleksov in vinarjev Brežic ter Metlike. Med najpomembnejše dosežke pa spada udeležba Krke Zdravilišč, Zdravilišča Šmarješke Toplice v pripravi in prodaji regijskega menuja, za kar gre zahvala tekmovalcem, posebno Jožetu Jeričku in direktorju Matevžu Ašu. Ob tako uspeli predstavitvi pa smo le pogrešali tekmovalce v pripravi kulinarike, slaščičarstva in v tekmovanju omizij. To morajo biti naši paradni konji. Naj navedem uspehe naših tekmovalcev.: Kulinarika: Mercator Sremič, d.o.o., Hotel Sremič s tekmovalko Marijo Kerin, bronasta medalja. Slaščičarstvo: Terme Čatež, d.d., Brežice s tekmovalko Slavko Klemenčič, zlata medalja. Omizje: Terme Čatež, d.d., Brežice s tekmovalcem Mirkom Rožmanom, zlata medalja. Tekmovanje v pripravi varovalne prehrane: Krka Ždravilišča, d.o.o., Zdravilišče Dolenjske Toplice s tekmovalko Jožico Senico, bronasta medalja. Tekmovalka iz Ždravilišča Šmarješke Toplice, gospa Brigita Trbovc pa je prejela v tej disciplini priznanje. Ekipno tekmovanje v pripravi in postrežbi regijskih menujev: Vodja tekmovanja: Stane Skušek, Zdravilišče Šmarješke Toplice. Kuharska ekipa: vodja Jože Je-riček, zlata medalja, Damjana Urbančič, zlata medalja, Stane Potočar, zlata medalja. Strežna ekipa: Mira Zupančič, zlata medalja, Stjepan Hercigonja, zlata medalja. Priprava štajerske kisle juhe: Krka Zdravilišča, d.o.o., Hotel Grad Otočec s tekmovalcem Eminom Bega-novičem, priznanja. Tekmovanje barmanov: Gostinstvo Bela krajina, p.o., Penzion Smuk Sremič, tekmovalec Martin Banovec, zlata medalja. Vinski svetovalci: Krka Zdravilišča, d.o.o., Hotel Grad Otočec, tekmovalec Milan Rižnar, bronasta medalja. Mercator Sremič, d.o.o., Gostišče Tri lučke s tekmovalcem Robertom Blazinškom, ki je prejel priznanje. Terme Čatež, d.d., Brežice, tekmovalec Miha Galič, priznanje. Gostinstvo Bela krajina, p.o., Penzion Smuk Sremič s tekmovalcem Martinom Banovcem, ki je prejel priznanje. Učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Novega mesta pa so prejeli naslednja priznanja: Učenci iz strežbe: Katja Klobučar zlato medaljo, Igor Gorše zlato medaljo, Natalija Kuhelj zlato medaljo. Učenci kuharstva: Greta Švirt srebrno medaljo, Boštjan Cesar srebrno medaljo, Mojca Škoda srebrno medaljo. ANTON STRAJNAR Jožko Vraničar V petek, 8. oktobra, smo se na pokopališču pri Treh farah zadnjič poslovili od vaščana in prijatelja Jožeta Vraničarja. Rodil se je 2. maja 1948 v revni kmečki družini v Rosalnicah. Po končanem šolanju se je zaposlil v Komunalnem podjetju v Metliki, kjer je delal več kot dvajset let. Pri delu na cesti sta ga spoznala skoraj celo mesto in okolica. Bil je nekak zaščitni znak tega mesta. Rad je ogovoril vsakega, pokramljal z domačini pa tudi tujci, če je le utegnil. Številne bolezni so ga spravile najprej v pokoj, nato pa v prerani grob. Vsem nam v vasi in ostalim, ki so ga poznali, bo ostal v lepem spominu. FANTJE IZ ROSALNIC Jože Kek V sredo, 6. oktobra, smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od Jožet Keka z Rdečega Kala pri Dobrniču. Njegova nepričakovana smrt nas je toliko bolj pretresla, ker gaje doletela sredi dela. Jože seje rodil 19. marca leta 1932 na Rdečem Kalu pri Dobrniču v družini 8 otrok, bil je najstarejši. Vojna mu je vzela očeta, zato je moral že zelo mlad poprijeti za težko delo, da so lahko preživeli. Do 24 leta je delal na kmetiji, potem pa seje odločil, da se zaposli v Ljubljani na železnici, vendar tudi tam ni bilo rožnato. Najprej je poprijel za delo zavirača, potem kretničarja, odločil pa se je tudi za šolo in postal prometnik v Zalogu in nazadnje upravnik. Pred petimi leti je bil upokojen. Aktiven je bil v upokojenskem društvu, rad pa je zahajal tudi domov v vikend. Jože je večkrat pripovedoval o smrti svojega očeta, ki je bil po nedolžnem ubit na Kočevskem. Odločil se je, da se postavi v Dobrniču spominsko obeležje vsem pobitim domobrancem, bil je predsednik odbora, vendar odkritja spomenika ni dočakal. Jožeta so povsod cenili in spoštovali. Imel je veliko prijateljev na Dolenjskem in v Ljubljani. Za vedno nam bo ostal v spominu. ALOJZ ROGELJ Jože Špringer Bil je vaški posebnež. Na svet je prijokal v kmečki družini, v Grč Vrhu. V mladih letih mu ni bilo lahko. Doživel je vojno in v njej tudi sodeloval pri 16 letih, najprej kot partizanski kurir, ko pa je bil zajet, je nadaljeval kot vojak pri domobrancih. Vendar le malo časa. Priženil se je na majhno kmetijo nedaleč od doma in si ustvaril družino. Rodila sta se mu dva sina. Delal je na kmetiji. Najboljši gospodar pa ni bil. Živel je neurejeno življenje, Bog ve, po čigavi krivdi. Svojo družino je imel po svoje rad. Sredi največjih kmečkih del si ga videl tavati ali pa je komu kaj pomagal. Na pogled je bil kot Vandotov Kosobrinček. Dom, ki to ni več bil, je propadal, nihče ga ni več popravljal. Treba pa je bilo nekje živeti. Tudi to ga je odganjalo od doma. Ustavil se je pri ljudeh, sicer preprostih in revnih. Za hrano jim je spletel kakšen naramni koš, košaro. Težko se je bilo z njim sporazumeti, saj je bil popolnoma gluh. Pogovarjal se je sam s seboj. Tudi oblečen je bil kot posebnež. Ni si znal pomagati, ne izsiljevati, vse mu je bilo dobro. Ni se pehal za dobrinami. Večini ljudem, posebno nadutim, je bil v posmeh. Vojna in cesta je še en dokaz več, da je še ena družina ostala brez moža in očeta. Zato ji izrekam sožalje. Naj mu bo lahka zemlja na mirnopeškem pokopališču. J. G. Že 1300 ležišč Ob 6. št. Utripa Krke Pregleden uvodnik je uredništvo namenilo Zavetju zdravja, kot so poimenovali novi objekt za potrebe zdravstva in ga 18. septembra slovesno odprli. Zdaj ima Zdravilišče Dolenjske Toplice že 280 ležišč, od katerih jih je skoraj 200 v kategoriji štirih zvezdic, hotelska restavracija pa premore 400 sedežev. V novem zdravstvenem objektu, ki so ga zgradili in opremili v pičlem letu, so na 3.600 m2 uredili štiri funkcionalne enote: hidroterapijo, termoterapijo in masažo, elektroterapijo, kineziterapijo ter diagnostično funkcionalno enoto. Ne narašča samo obseg v Krkinih zdraviliščih: delež prihodkov iz njihove dejavnosti daje že dobro četrtino celotnega prihodka. Zdaj je v družbi Krka Zdravilišča (z Dolenjskimi in Šmarješkimi Toplicami, Strunjanom, hotelom Grad Otočec in Gostinstvom v Novem mestu) 1300 ležišč, 510 zaposlenih in 300.000 nočitev na leto, od česar je 25 odst. tujih gostov. Krka vedno gleda tudi naprej. Že letos bodo v Šmarjeških Toplicah začeli graditi nov bazen, vlagali pa bodo tudi v Otočec. V zdraviliškem turizmu in gostinski turistični dejavnosti načrtujejo močno rast. Naravne danosti hočejo preudarno izrabljati tudi v bodoče, pri tem pa povezujejo razvoj predvsem z rastočo kakovostjo vseh zdravstvenih in gostinskih dejavnosti. Prodaji Krkinih izdelkov posveča glasilo posebno skrb. Letos je farmacevtika prispevala v skupni prodaji 82 odst., zelena zdravila 9, farmacevt-sko-kemične surovine 5 in veterina 4 odst. Zdaj ima proizvodnja zdravil zaradi velikih naročil iz Ruske federacije zasedene vse zmogljivosti do konca leta. Sektor za podjetništvo se je prejšnji mesec preimenoval v sektor za nove projekte in investicijski razvoj in že trži nove proizvode. Uspeli so tudi pri intervencijskem uvozu oz. kasnejši prodaji infuzij s Krkino blagovno znamko. Osebnemu razvoju zaposlenih, ki je temelj Krkinega uspešnega poslovanja, posveča glasilo pregledno poročilo, prav tako dosedanji izobraževalni dejavnosti, ki gre v korak z razvojem podjetja. V obnavljajočem se Metropolu bodo še ta mesec namenili prvo nadstropje izobraževalni in promocijski dejavnosti Krke, ponudili pa ga bodo lahko tudi drugim uporabnikom. Do kraja urejen hotel bo za Novo mesto pomembna pridobitev, ki jo središče1 Dolenjske ze dolgo pogreša. Tg. KAJ JE PRAV IN KAJ NAROBE Lepo je videti, če se v domačem kraju dogaja nekaj, kar je nekoč bilo že tradicionalno. Prav je, da se o dogodku tudi kaj napiše oz. kasneje prebere v časopisih. Narobe pa je, če se pri opisovanju dogodka kaj prezre (namerno, iz nevednosti, če nisi zraven), kot se je pripetilo gledalki Milerjevi pri opisovanju “Povorke konjskih preg skozi Krško” v Dolenjskem listu 7. oktobra. Povorka je šla tudi skozi Leskovec, a žal neorganizirano. Morali bi zapeljati okoli spomenika na Trgu borcev, tam zajeti sapo (tako konji kot vsi na vozovih), tako pa so se prvi vozovi zaustavili na vrhu klanca, ostali za njimi so se pa “nabijali”, kakor so vedeli in znali. Vse sem posnel z balkona in na slikah so tudi Anica Butkovič, Irma Mustar in Aleš Mustar, ki so z veseljem in veliko natakarskega znanja ponujali vsem na vozovih pijačo: vino, sok, vodo, kar iz trgovine. V članku g. A. Milerjeve pa nikjer nič o teh darovalcih, le Pustišek. Sama bi kot učiteljica morala poznati besedo objektivnost. Če je bil njen članek tih dogovor reklame, je zelo nepošteno. L. SRIBAR OTROŠKI PARLAMENT V sredo, 6. oktobra, je na naši šoli zasedal otroški parlament. Na njem so bili zbrani otroci od 2. do 8. razreda. Iz vsake razredne skupnosti so se parlamenta udeležili štirje predstavniki. Tema parlamenta je bila: nasilje med učenci. Pogovor je vodila predsednica parlamentarnega odbora Katja Jarm. Na vprašanja in predloge pa so odgovarjali ravnatelj šole, psihologinja, socialna delavka, pomočnica ravnatelja in nekaj učiteljev. Na naši šoli na srečo ni hujšega nasilja med učenci, le vsakdanji pretepi in objestnosti, kot so skrivanje čevljev, dežnikov. Ravnatelja smo zasipali z mnogimi drugimi vprašanji. Izrekli smo željo za ureditev okolice šole, igrišča, postavitev bazena. Vztrajali smo za boljšo ponudbo napitkov, govorili o nivojskem pouku in tudi devetletki. Starejši so skrbno prisluhnili našim predlogom. Učenci smo ob zaključku sklenili, da bomo Ministrstvu za šolstvo in šport poslali protestno noto zaradi prostorske stiske na šoli. URŠKA RATAJC 7. b, OŠ Trebnje PO GOBE Z IZKAZNICO - Tokrat članom gobarske družine iz Novega mesta ni bilo težko pripraviti tradicionalne razstave. Pa vendar je to čas, ko je potrebno razmišljati tudi o tem, da bo določenih tfob enostavno zmanjkalo. Bodo nove izkaznice za gobarje zavarovale mikojloroc (koto. J. Pavlin) Sivke napovedujejo hudo zimo Z razstave v Novem mestu - Mnenje dr. Boha NOVO MESTO - “Letošnja jesen je bila prava ekspolozija gob, ki je posledica poletne suše in močnega dežja ob koncu septembra in začetku oktobra. Ko smo pripravljali našo vsakoletno gobarsko razstavo, smo prvič tako zgodaj našli gobo sivko, kar kaže, da bo zima zgodnja in huda,” pravi član gobarske družine Novo mesto dr. Alojzij Boh, velik poznavalec gob. V petek, soboto in nedeljo so novomeški gobarji pripravili v prostorih telovadnice v osnovni šoli Center razstavo 260 užitnih, neužitnih in strupenih gob. Karželj je, kot je znano, prva goba, jurček pa je med užitnimi gobami nekje na desetem mestu. Smrtno nevarnih gob je le šest, strupenih pa je trideset, med katerimi so užitne in neužitne, nekatere pa so zaradi svoje skromnosti tudi nepomembne gobe. “Tudi gobarji po Sloveniji se borimo za to, da bi zaščitili našo miko-floro. Kaj lahko se nam zgodi tako kot Italijanom in Avstrijcem, ki sedaj hodijo k nam po gobe, saj so svoje že zdavnaj pojedli - iztrebili. Nekatere občine so že sprejele občinske odloke o omejenem nabiranju gob, ukrep bomo vejetno sprejeli tudi pri nas, vendar ga bo težko izvajati. Če se tega ne bomo lotili, generacije za nami ne bodo vedele za jurčka, pa tudi gozd ne bo usklajeno rastel, če ne bo gob. Zato je naša razstava, ki smo jo pred tem že pripravili na osnovni šoli v Šmarjeti in na Prevolah, najprej namenjena šolarjem, da jih naučimo prave gobarske kulture, njihove starše pa bo tekanje po gozdovih za jurčki in brcanja gob malo težje odvaditi”, pove dr. Boh. J. PAVLIN ŠPORTNI mp TEDNIK nuPA Kaj so potožili predsedniku? Že tretji otroški parlament - Učenci ne marajo Romov in beguncev * V najslabšem stanju je šmihelska šola ipr reditev ob tednu.otroka je bila v četrtek sestavljena delegacija učencev iz 17 osnovnih šol novomeške občine na obisku pri predsedniku skupščine Franciju Konciliji. Na že 3. otroškem parlamentu, ki ga je pripravila občinska Zveza prijateljev mladine, so s predsednikom spregovorili o življenju in delu na šolah. Ob vsem, kar so povedali, je bilo opaziti, da učenci postajajo zadovoljni s svojo šolo in da ta postaja prijazna. Predstavniki šol iz Škocjana, Šmihela, Bršljina in Otočca so povedali, da jih kot šolarje moti prisotnost Romov v razredih, da so ti krivi za številne kraje in da niso čisti. Na podoben odnos je opozorila tudi predstavnica šole za begunce iz Šmihela, ki ta čas s 120 učenci še zdaleč ni najmanjša osnovna šola v občini. Povedala je, da že ves čas slovenski sošolci gledajo prezirljivo in jih ne marajo k igri. V zadnjem času se je poslabšala tudi hrana v dijaškem domu, zato si begunci želijo čimprej domovv rodno Bosno. Učenci iz Stopič so povedali, da je njihovo športno igrišče prava podrtija, šolarje iz Centra moti hrup s ceste, v Vavti vasi pogrešajo trgovino v šoli, v Mirni Peči jim hočejo vzeti prehod za pešce, v Šmarjeti pa so se pohvalili, da so učenci in učitelji prijatelji in da učenci komajda čakajo, da od doma odidejo v šolo. Se največ problemov je naštela učenka iz Šmihela. Povedala je, da je njihova šolska stavba med najbolj neprijaznimi hišami, da so na oknih še rešetke, stara električna napeljava je nevarna za bivanje, telovadnica je čez cesto, pouk pa v štirih različnih stavbah. Odgovoril ji je sekretar Sekretariata za družbene dejavnosti Daniel Brezovar. Šolo na Drski bodo pričeli graditi že spomladi. Imela bo 32 oddelkov in bo sodobno opremljena. Na koncu je predsednik Koncilija mladim položil na srce, naj med sošolci preganjajo pornografijo, pijančevanje in kajenje. J. PAVLIN m ■'v-ii-: MED OSNOVNOŠOLCI TUDI “TRAVA ” - Med tistim, kar so delegati osnovnih šol (manjkali so le z Grma in Prevol) povedali predsedniku je bilo tudi to, da mnogi sošolci že segajo po cigaretah, alkoholu in dingih opojnostih ter celo po “travi”. (Foto: J. Pavlin) Z VOZIČKI POD KOŠI - Na 9. mednarodnem košarkarskem turnirju za paraplegike je močno zmagala Slovenija, ki je v finalu premagala Hrvaško z 82:30. V tekmi za tretje mesto je ekipa nemškega mesta Burghausen premagala avstrijsko Koroško, Novomeščani pa so zasedli peto mesto. Najboljši igralec turnirja je bil slovenski reprezentant Marjan Trdina, kije nekaj časa igral celo v v italijanski profesio-nalni ligi. Pred finalnim srečanjem so prireditev popestrili košarkarji mesta Trebnje in z 56:49 premagali moštvo Državnega BOGA T TEDEN OTROKA - Delavci Zveze prijateljev mladine so letos prvič pripravili otroške veselice v soseskah Drska, Btšljin in Cesta herojev. Množica otrok in staršev se je ob igranju Gamsov in nagradnih šaljivih igrah zabavata v noč, v očeh mladih pa se je dalo prebrati, da si podobnih prireditev v enoličnem blokovskem vsakdanu želijo med letom še več. Nadvse bogati teden za otroke so zaključili s sobotnim brezplačnim izletom v ljubljanski živalski vrt, ki se ga je udeležilo več kot 180 otrok iz vseh osnovnih šol novomeške občine (na sliki). Izlet sta omogočila Slovenske železnice in Zavarovalnica Tilia. Velja pa omeniti tudi ostale pokrovitelje otroškega tedna: Boutique Bambi, Sekretariat za družbene dejanosti, Dolenjske pekarne, Krko, Labod, Mercator - KZ Krka, Sodavičarstvo More. Pomagali pa so tudi dntgi. (Foto: J. Pavlin) BILI SO PRI VRSTNIKIH V NEMČIJI - Na fotografiji so kočevski šolarji, ki so bili 14 dni na obisku pri vrstnikih v Nemčiji, s svojo mentorico Ivanko Gornik, profesorico nemškega jezika. Pred kratkim so se vrnili spet v domače šolske klopi. (Foto: J. Primc) [4 CIC1DAN V METLIKI - Zvezi prijateljev mladine iz Črnomlja in Metlike, Ciciban in Mladinska knjiga so pretekli teden ob tednu otroka pripravili v Metliki cicidan, ki sega je udeležilo okrog 1.600 otrok od male šole do 4. razreda iz vse Bele krajine in mali šolarji iz Novega mesta. Učenci so teden prej slikali plakate na temo “Vpričakovanju cicidana ", ki sojih nekaj tudi nagradili. Vsak udeleženec je dobil Cicibana, za dobro voljo na velikem otroškem rajanju pa so poskrbeli čarovnik, plesna skupina metliške osnovne šole, plesna skupina Bolero iz Ljubljane, ansambel 12. nasprotje ter Andrej Šifrer (na fotografiji), ki je zbral okrog odra veliko pesmi in zabave željnih otrok. (Foto: M.B.-J.) Na obisku pri nemških vrstnikih Kočevske šolarje sprejeli funkcionarji občine Oer-Erkenschwick KOČEVJE - Štirinajst dni so bili na obisku in pri pouku v osnovni šoli v nemškem mestu Oer-Erkenschwick učenci kočevske osnovne šole Ob Rinži Daniel Naglič, Dejan Centa in Ana Šterk, vodila pa jih je mentorica, prof. nemškega jezika Ivanka Gornik. Kočevski šolarji so se tako odzvali povabilu iz Oer-Erkenschvvicka, s katerim kočevska občina prijateljsko sodeluje. Kočevski šolarji pa so povabili nemške vrstnike, naj pridejo k njim na obisk proti koncu sedanjega šolskega leta. Učenci iz Kočevja so v Nemčiji v desetem razredu osnovne šole (Hauptschule) prisostvovali pri pouku nemščine, zemljepisa, zgodovine, biologije, fizike in matematike. Ugotovili so, da je kar precejšnja razlika med našo in nemško šolo, saj so tam šolarji pri pouku bolj sproščeni in več samostojno in ustvarjalno delajo. Kočevski šolarji so se izkazali predvsem v znanju matematike, kjer jezik ni bil nobena ovira. Sicer pa so se z vrstniki hitro spoprijateljili in v pogovorih izboljšali tudi znanje nemškega jezika. Gostitelji pa so mladim gostom razkazali ne le mesto, ampak tudi okolico. Stanovali so pri pomočniku ravnatelja šole, VVilliju Wewersu. Bili so na več sprejemih, tudi pri županu Cle-mensu Peicku, namestniku župana Herbertu Lovvensu in predsedniku stranke SPD (socialni demokrati) Ernestu Sa-landu. Naše šolarje so redno spremljali tudi novinarji, ki so med drugim objavili o kočevskih šolarjih več sestavkov in tudi kar pet skupinskih fotografij. Take pozornosti v naših časopisih niso deležni niti najvišji predstavniki te nemške občine ob svojih obiskih v Kočevju, čeprav običajno prihajajo z darili Rdečega križa in drugim, kočevskim športnikom so z denarno pomočjo pomagali pri udeležbi na mednarodnih igrah prijateljstva, podpirali so nas med prizadevanji za osamosvojitev naše države itd., itd. j p ffiMEG ©BHEfflS *«. _ Mt tuja/ LIKOVNI TABOR ZA MLADE V četrtek, 7. oktobra, je bil v Velikem Gabru likovni tabor za učence osnovnih šol občine Trebnje. Iz naše šole smo šle na tabor štiri učenke. Tabor je vodil Berce, svetovale in pomagale pa so nam tudi naše mentorice. Dobili smo posebne akvarelne barvice in risalne liste. Risali smo ilustracije za literarno revijo Srečanja. Jaz sem narisala ilustracijo za pesem Jutro. Slika mi je kar lepo uspela, saj je bila izbrana za pod steklo. Po kosilu smo si ogledali razstavo likovnih del. Likovni tabor je uspel. MATEJA GORENC 6. b, novin. krožek OŠ Šentrupert OBISKALA STA NAS ROJAKA Prijetno smo bili presenečeni, ko sta naš vrtec obiskala rojaka Lojze Grojzdek in Frenk Turšič. Prinesla sta igrače, oblačila, obutev za naše najmlajše. Vse to je darilo naših rojakov iz slovenskega kulturnega društva Lipa Miin-chen. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so darovali in še posebej hvala g. Lojzetu Grojzdku, predsedniku društva Lipa, in g. Frenku Turšiču. PETRA TURŠIČ OŠ Cerklje ob Krki OTROŠKI PARLAMENT KRŠKO - Občinska zveza prijateljev mladine in Skupščina občine Krško bosta pripravili 19. oktobra ob 12. uri v sejni sobi krške občinske skupščine 4. občinski otroški parlament. Udeleženci se bodo pogovarjali na temo “Brez nasilja - za prijateljstvo”. Otroškega parlamenta se bodo udeležili otroci iz osnovnih šol v občini Krško, srednješolci in otroci, begunci iz BiH, ki obiskujejo osnovno šolo v zbirnem centru v Krškem. TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 14. X. SLOVENIJA 1 10.15-0.15 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.50 TEDENSKI IZBOR 11.50 TRIO TRUTAMORA SLOVENICA 12.30 ANALITIČNA MEHANIKA, 36/52 13.00 POROČILA 13.05 PO DOMAČE, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTEK V CIRKUSU, 2. oddaja 21.30 TEDNIK 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA 22.55 HIŠA NAPRODAJ, amer. naniz., 1/21 2310 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 1/29 SLOVENIJA Ž 16.45 - 23.10 Teletekst 17.10 Video strani -17.25 Tedenski izbor: Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (amer. burleska); 17.50 Vrtinci (franc, nadalj., 10/10) -18.45 Že veste? -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Elitne bojne enote (amer. dok. serija, 1/8) - 21.05 Umetniški večer KANALA 9.00 10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 13. dela) -11.45 A shop - 12.00 Pred poroto (24. del) -12.25 Video strani - 16.45 A shop -17.00 Med dvema ognjema (ponovitev) -18.00 Luč svetlobe (14. del) -18.45 Leteči trajket (dok. film) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.00 Risanke - 20.10 Poročila - 20.30 Voznikov sedež (amer. film) - 22.00 Odesa - mesto skozi čas (dok. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (ponovitev 24. dela) - 23.15 A shop - 23.30 CMT PETER, 15. X. SLOVENIJA 1 9.15 -1.20 TELETEKST 930 VIDEOSTRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 PRIČA, norveška nadalj., 3/4 10.35 NEVARNO MESTO, amer. film 12.30 ŽE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 UMETNIŠKI VEČER 16.10 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 HO, franc, film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 2145 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 129 23.35 CIKLUS FILMOV B. HLADNIKA: PLES V DEŽJU, slovenski film SLOVENIJA 2 15.45 - 0.00 Teletekst 16.00 Video strani -16.30 Tedenski izbor: Četrtek v cirkusu; 17.25 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer. naniz., 1/21); 18.00 Severna obzorja (amer. naniz., 1/29) - 18.45 Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Znanost - 20.35 Večerni gost: Tatjana Globokar - 23.00 Kristjani: Država brez boga (angl. dok. serija, 13/13) KANALA 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) • 11.00 Luč svetlobe (ponovitev 14. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (25. del) -12.25 Video strani -16.15 A shop -16.30 Voznikov sedež (ponovitev filma) - 18.00 Luč svetlobe (15. del) -18.45 Zakaj nisi z mano? (6. del) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Za vrati (italij.-franc. film) - 22.25 Poročila - 22.45 Pred poroto (ponovitev 25. dela) - 23.10 A shop - 23.25 Salon, spalnica, kopalnica (amer. film) - 00.40 Erotična uspavanka - 01.10 Maser iz Bangkoka (erotični film) SOBOTA, 16. X. SLOVENIJA 1 7.15- 0.55 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 TEDENSKI IZBOR: 8.00 RADOVEDNI TAČEK 8.15 LONČEK, KUHAJ! 8.30 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 16/26 8.55 KLUB KLOBUK 9.45 TOK TOK 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 USPEHU NAPROTI, kanadski film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.50 VEČERNI GOST 15.10 HO, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 6/6 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 TVAR1ETE 21.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: MEDIČARJI IN SVEČARJI, L oddaja 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 3/29 23.30 OTROK DR. FRANKENSTEINO-VE, angl. film SLOVENIJA 2 13.15- 0.50 Teletekst 1330 Video strani -13.50 Človek in glasba -14.45 Sova (ponovitev): Severna obzoija (amer. naniz., 2/ 29); 15.40 Romance: Čarobni trenutki (angl. film) -17.10 Športna sobota -18.45 Divji svet živali (22/ 25) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Ljubezen boli (angl. nadalj., 9/10) - 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stol. (dok. serija, 3/10) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.35 Sobotna noč: Festival narečnih popevk Maribor ’93; 0.05 Michelle KANALA 9.00 Country Musič Television Europe (CMT) - 9.45 A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.30 Za vrati (ponovitev filma) - 12.15 Teden na borzi (ponovitev) • 12.25 A shop - 18.00 Dolenjski muzej predstavlja -18.30 Dan po jutrišnjem (2. del amer. serije) -19.00 Devlinova zveza (ponovitev 5. dela) - 20.00 Risanke - 20.10 Avtotimes (oddaja o avtomobilizmu) - 20.45 Devlinova zveza (6. del) - 21.35 Potovanje v središče časa (amer. film) - 23.05 Poročila v angleščini - 23.30 CMT - 00.40 Erotična uspavanka NEDEUA, 17. X. SLOVENIJA 1 8.15-0.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.35 POZABLJENA ZGODBA, amer. serija, 6/6 10.00 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 5/13 11.00 22. SREČANJE LJUBLJANSKIH ZBOROV 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.30 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev (22/25) 13.00 POROČILA 13.30 V DIMU SMODNIKA: ZADNJI APAČ, amer. film 15.00 KENNEDYJI, ponovitev amer. dok. serije, 4/4 16.05 EDVARD SEDMI, angl. nadalj, 3/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 13/15 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA MOJSTER IN MARGARETA, poljska nadalj, 2/8 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 4/29 SLOVENIJA 2 0.45 - 23.50 Teletekst 14.00 Video strani -14.25 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 15.30 Hlapčič (avstral. nadalj, 1/4); 16.25 Tvariete -17.25 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Alpe-Donava-Jadran - 20.40 Dcrsu Uzala (japonsko-sovjetski film) - 22.55 Športni pregled KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke in spoti) - 8.45 Indijanček Hia-watha (2. del risanega filma) - 9.10 Male živali - 9.30 Potovanje v središče časa (ponovitev filma) -11.00 Ameriških deset (ponovitev) -11.30 Dance session (ponovitev) • 12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena -13.00 Video strani - 18.00 Rally Mazda (ponovitev) -18.30 Tropska vročica II (3. del amer. nadalj.) -19.30 Rock starine (ponovitev 36. oddaje) - 20.10 Marlboro mušic show - 20.40 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.10 Dannyjeve zvezde (kontaktna oddaja) - 22.05 Tropska vročica II (6. del amer. nadalj.) - 23.00 Evropa (nemški film) - 00.30 Rock starine (37. oddaja) PONEDELJEK, 18. X. SLOVENIJA 1 10.15- 0.10 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 11.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 VRNITEV ANTILOPE, angl. nadalj, 2/13 11.15 ZNANOST, 27. odaja 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 12.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 6/6 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.20 VIDEOSTRANI 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 MEDNARODNA OBZORJA 20.55 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA COLLINSOVA IN COWARD, angl. naniz, 7/8 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 5/29 SLOVENIJA 2 13.15- 0.25 Teletekst 13.30 Video strani -14.00 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60; 16.00 Obzorja duha -16.30 Sova (ponovitev): Severna obzorja (amer. naniz, 3/29); 17.15 Mojster in Margareta (poljska nadalj, 2/8); 18.05 Severna obzorja (amer. naniz, 4/29) - 18.50 Podjetniška mreža -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Tilmussove skušnjave (angl. drama, 3/3) • 21.25 R + R - 21.55 Studio City - 22.55 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.40 A shop - 10.55 5 minut za Film art fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 15. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (26. del) - 12.25 Helena (ponovitev) -16.15 A shop -16.30 Evropa (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (16. del amer. nadalj.) -18.45 Zgodovina nuernberške steze (dok. film) -19.15 A shop -19.30 CMT • 20.10 Poročila - 20.30 Smrtne sanje (amer. grozljivka) - 22.10 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 22.40 5 minut za Film art fest - 22.45 Poročila - 23.10 Pred poroto (ponovitev 26. dela) - 23.35 A shop - 23.50 CMT TOREK, 19. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.15 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR 9.50 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 10.00 SEZAMOVA ULICA, 5/13 11.00 PODJETNIŠKA MREŽA 1130 R + R 12.00 TITMUSSOVE SKUŠNJAVE, angl. drama, 3/13 13.00 POROČILA 13.45 TEDENSKI IZBOR 13.45 SOBOTNA NOČ 15.15 MICHELLE 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK KUHAJ! GENERALKA, igrani film 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 MAGIJA IN MODA 21.30 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA MEDVEDJA USLUGA, angl. naniz., 2/6 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 6/29 SLOVENIJA i 15.45 - 23.40 Teletekst 16.00 Video strani -16.15 Tedenski izbor: Mednarodna obzorja; Slovenci v zamejstvu; 17.25 Sova (ponovitev): Collinsova in Covvard (angl. naniz, 7/ 8); 17.55 Ševerna obzorja (amer. naniz, 5/29) - 18.45 Iz življenja za življenje: Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20,10 Po vojni (angl. nadalj, 4/10) - 21.00 Pro et contra - 22.00 Videošpon - 22.55 Švet poroča KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirala (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.40 A shop - 10.55 5 minut za Film art fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 16. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (27.del) - 16.05 A shop -16.20 Smrtne sanje (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (17. del) -18.45 Jazzbina (ponovitev 36. oddaje) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Poletni cikel slovenskega filma: Do konca in naprej - 22.05 Jazzbina (37. oddaja) - 22.40 5 minut za Film art fest - 22.45 Poročila - 23.10 Pred poroto (ponovitev 27. dela) - 23.35 Marlboro mušic show - 00.05 A shop - 00.20 CMT SREDA, 20. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.00 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 B1SKV1TKI, amer. risana serija 10.35 VIDEOŠPON 11.30 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL, dok. serija, 3/10 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 13/15 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 14.25 TEDENSKI IZBOR 14.25 PRO ET CONTRA GLASBA JE Ker na jeziku smo brez dlake, pred vprašanjema stojim dvema: je naš sistem res brez napake ali so pa napake brez sistema ? To je le eno od številnih vprašanj, ki so in smo jih zastavljali v Moped showu, oddaji, ki na 2. pro- Gledališki igralci se prav na poseben način srečujejo z glasbo, saj morajo v marsikateri vlogi tudi prepevati. Posluh sicer ni pogoj za vpis na igralsko akademijo, je pa vsekakor zaželen. Maja Boh nam bo kaj več povedala o svojem srečevanju z glasbo v igralskem poklicu. gramu Radia Slovenija, kot pravi V nagradni igri gre ta teden ura avtor, razgraja že tri petletke. Pri- Sola v Črno na Koroškem, dobila avtor, razgraja že tri petletke. Prihodnji mesec bo namreč ta oddaja slavila že 15-letnico. Danes pa vam bom v oddaji Glasba je življenje predstavila še eno članico Moped shovva, ki je že dobro desetletje v tej veseli in razposajeni ekipi - gledališko igralko Majo Boh. jo je Nika Kosmač. Se šala iz t : šala iz gledališča. - Kakšno vlogo ste mi določili za naslednjo igro? Mislite, da bo občinstvo zadovoljno? - Bo. Že v prvem dejanju te ubijejo! Simona H20 trgovsko podjetje A NOVO MESTO d.o.o.- Ljubljanska 27- 08000Novo mesto trgovina el vod • električni kabli • elektroinstalacijski material • bela tehnika • drobni gospodinjski aparati, akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike • svetila in lestenci NOVO SLAŠČIČARNA EMONKA Se priporočamo! UGODNE CENE -PESTRA IZBIRA tel./fax. (068) 26-071 15.25 PO VOJNI, angl. nadalj, 4/10 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK I 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 VAS OB MEJI, koprodukcija ORF-TVS 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA, 24. epizoda amer. naniz. SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 7/29 SLOVENIJA 2 14.45 - 22.30 Teletekst Opomba: 2. kolo evropskega pokala v nogometu 15.00 Video strani -15.20 Tedenski izbor: Magija in moda; 16.10 TV konferenca -17.25 Sova (ponovitev): Medvedja usluga (angl. naniz, 2/6); 17.55 Severna obzorja (amer. naniz, 6/29) - 18.45 Analitična mehanika (37/52) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 22.30 Oči kritike KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.40 A shop - 10.45 5 minut za Film art fesi -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 17. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (28. del) - 16.25 Do konca in naprej (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (18. del) -18.45 Male živali -19.10 A shop -19.25 ČMT - 20.10 Poročila - 20.30 Dance session - 21.05 Med dvema ognjema - 22.00 Elizijc: Nedoumljivi Tao - 22.35 5 minut za Film art fesi - 22.40 Poročila - 23.05 Pred poroto (ponovitev 28. dela) - 23.30 A shop - 23.45 CMT DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj Ustanovili smučarski klub Sodražica Zbiranje denarja za snežni top Letos je skupina zagnancev ustanovila smučarski klub z namenom, da popestri zimsko športno življenje, obenem pa obnovi in dopolni že obstoječe smučarske objekte. V poletnih mesecih so organizirali dve veselici z namenom, da zberejo denar za nakup in montažo snežnega topa, ki bi ga namestili na znanem slalomišču Izber, ki ima edinstveno lego tik pod platojem Travne gore, kjer, žal, zadnje mile zime prehitro pobero sneg. Vendar jim potrebne vsote 2.000 nemških mark ni uspelo v celoti zbrati, zato bodo akcijo zbiranja nadaljevali. Radi bi tudi delno prenovili vlečnico, ki, taka kot je, ovira smučanje zlasti mlajšim, osnovnošolcem, kjer večino športnih dni prežive na tem terenu. Tudi skakalnica kaže rebra in je potrebna obnove, zlasti pa čiščenja zaraščene okolice. “Smučanje, slalom, skoki in teki so bili v našem kraju paradni konj zimskih športov. Pred nami so novi izzivi, ki jim bomo gotovo kos,” pravi član kluba Slavo Stupica. A. KOŠMERL CLIO Cii o se odslej Sloveniji predstavlja v osmih različnih verzijah s tremi ali petimi vrati. A'a voljo so trije bencinski motorji s katalizatorjem (1171 ccm/60 KM, 1390 ccm/80 KM, 1764 ccm/137 KM) in dizelski motor (1870ccm/6S KM). Izbirate lahko med modeli z osnovno RN opremo, z. bogato RT opremo (centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, električno odpiranje stekel, meglenke, obarvana stekla, po tretjinah deljiva zadnja klop) ali športno opremo pri modelu I6S. Ponujamo vam tudi veliko izbiro dodatne opreme. Zagotavljamo takojšno dobavo. Najcenejši Clioje lahko vaš že za 1.248.000sit v RENAULT Revoz d.d. RENAULT priporoča elf Clio. Ima vse, kar imajo veliki. LOTERIJA, PRI KATERI NE POTREBUJETE LE SREČE, & SRCiKO! Srečneže čakajo izjemno bogate nagrade, pa tudi ostali udeleženci ne boste ostali praznih roki ..C- xs ifUlTT—Tfc .<* ' „aif 'X. r£T\ 11 ■ 43) V nagradnem skladu Bohinjske loterije vas laka: - 20 milijonov tolarjev - garsonjera v Ljubljani - 3x Renault Safrane 22 Si - 5x Renault 19 KT L Si - 35x Renault Clio RT 1.4 - tisoč tedenskih počitnic in mnogo drugih nagrad. Vsem tistim, ki bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koš, pa svetujemo, da počakajo. Vsaka srečka namreč prinaša popust v izbranih bohinjskih turističnih objektih (smučišči na Voglu in Kohli, hoteli Kompas, Bellevue, Jezero in Zlatorog). Pa še to: dobitke bomo žrebali le med prodanimi srečkami, kar pomeni, da nobena nagrada ne bo ostala neizžrebana. S kuponom, ki ga objavlja samo NEDELJSKI DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih Tobaka, Dnevnika, Dela in pri uličnih prodajalcih, kupite komplete petih srečk zal 300 SIT. Šesto srečko pa vam podari NEDELJSKI DNEVNIK. ju Bohinjska lote/ija Žrebanje: 4. decembra 1993 v Bohinju m RENAULT »Ljubi Dolenjci!« Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik. Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov. KANAL A — Televizijska postaja kancu ______I Svet OSNOVNE ŠOLE LOKA ČRNOMELJ razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA z delno učno obveznostjo Pogoji: - najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu - organizacijske sposobnosti. Pomočnik ravnatelja bo imenovan za štiri leta. Začetek dela 6. novembra 1993. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po poteku razpisnega roka. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO GOZDNA UPRAVA NOVO MESTO GOZDNA UPRAVA PODTURN Po zelo ugodni ceni razprodajamo sadike: - smreke, primerne za oblikovanje živih ograj in sadnjo v gozdu (15 SIT/kom.) - rdečega in zelenega bora, primerne za hortikulturno ureditev (20 SIT/kom.) - omorike, primerne za hortikulturno ureditev (40-50 SIT/kom.) - duglazije in macesna, primerne za sadnjo v gozdu in hortikulturno ureditev (40 SIT/kom.) Pri nakupu nad 300 komadov nudimo dodaten popust v višini 10 do 20%. INFORMACIJE IN NAROČILA SPREJEMAMO NA TELEFON 321-125 in 65-690 od 7. do 14. ure. ISKRA ENERGETSKA ELEKTRONIKA, d.o.o. Velika Cikava 22 68000 NOVO MESTO objavlja na podlagi sklepa Upravnega odbora LICITACIJO za prodajo naslednje strojne opreme: Strojna oprema Leto izdelave Izklicna cena v SIT 1. eksc. stiskalnica EPP-25 ton 1971 350.000 2. stružnica FAM TV-280 1976 150.000 3. stebrni vrtalni stroj BD-3 1975 250.000 4. namizna stružnica MAXIMAT s podstavkom 60.000 5. stroj za rezanje navojev ND 10 1983 150.000 6. stroj za rezanje navojev SN 10 1983 120.000 7. namizni vrtalni stroj MC-SBR-10 30.000 8. namizni vrtalni stroj MC-SB-8 25.000 9. namizni vrtalni stroj MC-SB-8 25.000 10. navijalni stroj AUMAN WGM 200.000 11. navijalni stroj AUMAN WGM 200.000 12. navijalni stroj SELEKTRA 211 1966 500.000 13. navijalni stroj SELEKTRA 230 1966 600.000 14. navijalni stroj MICAFIL 1975 250.000 15. odvijalec LIV, Postojna 100.000 16. vakuum črpalka PK 40 m/h 1987 50.000 17. vakuum črpalka VINCA 40 m/h 20.000 18. varilni transformator PK C42 1983 80.000 19. varilni transformator PK C42 1986 100.000 20. pnevmatsko dvigalo - 500 kg 1981 150.000 21. električno dvigalo ESKD - 500 kg 1981 150.000 22. kompresor 2 x EN4 NF 1978 150.000 23. kompresor E1 MA 2006 1975 180.000 24. točkovni varilni aparat TA 60B 1983 200.000 25. točkovne varilne klešče PTV 150/1 1982 120.000 26. dvokomorna kalilna peč 2 DKP (brez grelcev) 1983 50.000 27. brusilni kozel LTH 20.000 28. verižni letvasti transporter VRT 80 50.000 29. električni viličar VE1502 1970 70.000 30. luči S, izvedbe 500 W 50.000 POGOJI LICITACIJE: 1. Pred licitacijo vsak ponudnik plača varščino v višini 10% izklicne cene. 2. Nakup opreme je po načelu "videno - kupljeno”. 3. Prometni davek plača kupec. 4. Kupnino plača kupec ob sklenitvi pogodbe. 5. Ogled strojne opreme je mogoč dan pred izvedbo licitacije od 8.-12. ure. Informacije po telefonu 24-541, g. Martin Jarc. Licitacija bo 20. oktobra 1993 ob 12. uri na sedežu podjetja, v_________________________________________________________________ ---------------------------------------------------, MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA KRKA, z.o.o., NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 10 Novo mesto objavlja javno licitacijo za prodajo odprtega senika-nadstrešnice v Jurki vasi Koristna površina objekta je 478,21 m2. Izklicna cena objekta je 3.659.724,00 SIT. Cena stavbnega in funkcionalnega zemljišča je 292,81 SIT/m2, vrednost se bo določila po odmeri. Licitacija bo v sredo, 20.10.1993, ob 10. uri na kraju samem. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene objekta na ŽR 52100-601-19901 pri SDK Novo mesto ali pri blagajni na kraju licitacije. Prodajali bomo po načelu videno - kupljeno. Vse stroške v zvezi z nakupom plača kupec. Dodatne informacije dobite na tel. št. (068) 321-756. V________________|_________________________________/ Danfoss Compressors d.o.o. Heroja Starihe 24,68340 Črnomelj Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA LOGISTIKE - VII./VI. stopnja izobrazbe - aktivno znanje angleškega oz. nemškega jezika - vsaj tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih. 2. MOJSTER-dva izvajalca - V. stopnja izobrazbe tehnične usmeritve - vsaj tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih - zaželjeno znanje nemškega jezika. 3. VEČJE ŠTEVILO KV DELAVCEV ZA OBDELAVO KOVIN - za delo na obdelovalnih centrih - zaželjene delovne izkušnje na področju obdelave kovin - zaželjeno znanje nemškega jezika Smo mlada, razvijajoča se firma s 100-odst. tujim kapitalom. Nudimo dobre delovne pogoje in možnost dodatnega izpopolnjevanja. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel.: (068) 51 -400 ali 51 -405. Vaše prijave z vsemi dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo v osmih dneh po objavi oglasa. □E Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana MERCATOR-STANDARD, d.o.o. Novo mesto, Glavni trg 3 68000 Novo mesto vabi k sodelovanju komunikativne, kreativne in samostojne sodelavce, ki jih želimo zaposliti na delovnem mestu: 1. pomočnika direktorja za maloprodajo Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — najmanj V. stopnja izobrazbe ustrezne usmeritve — 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih — celovitost strokovnega znanjajzkazano v dosedanjem delu. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. 2. upravnika - vodje poslovne enote Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — V. stopnja izobrazbe ustrezne usmeritve — 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih — 6-mesečno poskusno delo, 3. mesarja - sekača (namestnika poslovodje IV) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — IV. stopnja vzgojnoizobraževalnega programa živilec, smer mesar — 6 mesecev delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo. Od kandidatov za delovna mesta pod 1. in 2. točko pričakujemo glede na vsebino dela, da so pri delu samostojni in iniciativni, dinamični, sposobni vodenja skupine in da imajo širši pogled na posamezna delovna področja. Za navedena delovna mesta bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vaše pisne prijave z življenjepisom ter priloženimi dokazili o strokovni izobrazbi in pridobljenem znanju sprejemamo 8 dni po objavi v kadrovsko splošnem sektorju Mercator-Standard, d.o.o., Glavni trg 3, Novo mesto, kjer lahko dobite tudi dodatna pojasnila o delu in drugih pogojih. MARUTI VČASIH JE ZA NAKUP NOVEGA AVTOMOBILA POTREBNO TAKO MALO Dobava takoj - homologizacija - osnovna cena do registracije le okrog 800.000 SIT - zagotovljeni rezervni deli in servis po vsej Sloveniji - avto odpeljete že, če imate 150.000 tolarjev ali LB Kartico - 800 ccm - 26 KW - 5 vrat in dovolj prostora za štiri odrasle potnike - poraba le 4,5 1/100 km pri hitrosti 60 km/h. Pooblaščena prodajna mreža: GLOBUS MOTORS Ljubljana 0609-615-923, 061-1682-061/ 445, AVTOMERKUR Ljubljana 061- 317-771, 303-066, 316-159, AVTOMOBIL Maribor 062-38-478, SPEKTRA ORBIT Celje 063-411-298. IPI COMMERCE Novo Mesto 068-24-409, HEUREKA Brežice 0608-65-599, MICRA T Koper 066-37-229, AVTO TWINS Ptuj 062- 796-334, ULA Trebnje 068-44-231, PIGAL Nova Gorica 065-32-732, AIDNA Žirovnica 064-802-689. GLOBUS MOTORS INTERNATIONAL, d.d. INTERNATIONAL D.O.O. EKSKLUZIVNO ZASTOPANIE IN DISTRIBUCIJA MARUTI AVTOMOBILOV NAROČILA NA p.p. 45,61101 LJUBLJANA CANG ŠLANG ali na telefon: 061 217 690 061 216 766 061 215 476 ČAJ ZA HUJŠANJE Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. (ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. CENA: 799,00 SIT + PTT STROŠKI PLAČATE PO POVZETJU NAROČILA NA p.p. 45,61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061 217 690 061 216 766 061 215 476 NAROČILA NA p.p. 45, 61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 REVOLUCIONAREN DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI PREPARAT PROTI SIVIM LASEM gigiricci Losion, ki v skladu z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vtiranje v lasišče. Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta. Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje. Gigiricci je znanstveno preizkušen. CENA: 1.599 SIT + PTT stroški NAROČILNICA NAROČILA TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH NAROČILA NA p.p. 45, 61101 LJUBLJANA ali na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 Ime in priimek Ulica in št. Poštna št. in kraj KOS. GIGIRICCI NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV DZIRLO d.o.o., p.p. 45,61101 LJUBLJANA r DOLENJSKI UST FENIX INFORMATIKA, d.o.o. NOVO MESTO Partizanska 19 Zaposlimo delavca za vzdrževanje In montažo telekomunikacijske opreme Panasonic - za nedoločen čas Pogoji: višja ali srednja izobrazba tehnične smeri z izkušnjami na podobnih sistemih Vozniški izpit in pasivno znanje angleščine zaželjeno. Prijave na naslov: FENIX INFORMATIKA, d.o.o. Partizanska 19,68000 Novo mesto, v roku 8 dni po objavi OSNOVNA SOLA DRAGOTIN KETTE Ul. Milke Šobar 25, Novo mesto razpisuje dela in naloge - 2 VZGOJITELJEV za določen čas (nadomeščanje bolniškega in porodniškega dopusta), poln delovni čas. Pogoj: VI. ali VII. stopnja, specialni pedagog ali vzgojitelj ali učitelj razrednega pouka. - 1 DELOVNEGA TERAPEVTA za določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta), poln delovni čas, dopoldansko delo. Pogoj: VI. stopnja izobrazbe. Za vsa delovna mesta je nastop dela po dogovoru, za določen čas. Kandidati naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili na gornji naslov. O izbiri bojo obveščeni v 8 dneh po odločitvi. ŠPORTNI K TEDNIK HUPA »Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto objavlja javno licitacijo za prodajo garaže št 15 v izmeri 12,78 m2 v kletni etaži objekta 2 v Poslovnem centru Metlika s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parcelni številki 3995 k.o. Metlika. Izklicna cena je 1.100,00 DEM za m2 po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sklenitve pogodbe. Javna prodaja bo v petek, dne 22.10.1993,ob 11. uri na sedežu Agencije Poslovni center Metlika, Kidričevo naselje 6. Interesenti vplačajo 10% kavcijo najpozneje do licitacije na žiro račun št 52100-620-107, namen: Kavcija za licitirano nepremičnino. S potrdilom o vplačilu se izkažejo prodajni komisiji. Neuspelim kupcem bo kavcija vrnjena, uspelim pa bo vračunana v kupnino. Razlika kupnine mora biti piačana v treh dneh po sklenitvi pogodbe.« MAN4E* Turistična agencija Partizanska 7, NM tel.: (068) 28-136 (Idfiatik Podjetje za trgovino, turizem in promet,d.o.o. 68250 Brežice, Valvazorjeva 37 Tel./fax. (0608) 62-220 mobitel 0609/612-999 VOZILA: OPEL; SEAT; INNOCENTI Opel corsa že od 18.800 DEM Kratki dobavni roki, homologacija, leasing, posojilo! HOLDING INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL, IMV, d.o.o. NOVO MESTO razpisuje po sklepu upravnega odbora JAVNO DRAŽBO * za prodajo kletnih prostorov v stanovanjskem bloku, Zagrebška 13, Novo mesto 1. Koristna površina prostorov, ki so preurejeni v poslovne prostore, znaša 63 m2. Za prostore je sklenjena najemna pogodba, ki poteče 30. 9. 2000. 2. Javna dražba bo v petek, 29.10.1993,ob 9.00 uri v sejni sobi Adrie Caravan, d.d.,Skalickega 1, Novo mesto. 3. Izklicna cena je 18.900 za m2, plačljivo v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenija. 4. Dražitelj mora najmanj 3 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun Holding IMV, d.o.o., Novo mesto, štev. ŽR 52100-601 -16476,s pripisom »Varščine - Zagrebška 13«. 5. Pogodbo mora dražitelj kupec skleniti v 8 dneh po končani javni dražbi in poravnati celotno kupnino v nadaljnjih 8 dneh. 6. Kupec postane lastnik ob sklenitvi pogodbe. 7. če kupec ne bo sklenil pogodbe v 8 dneh po končani javni dražbi in v nadaljnjih 8 dneh ne bo plačal kupnine, bomo menili, da odstopa od nakupa, plačana varščina pa mu zapade. 8. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu ali njegovo overjeno fotokopijo. 9. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo za dražitelja in izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da ima sedež v Sloveniji. 10. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom plača kupec. 11. Prodajali bomo po načelu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. 12. Vse informacije o poslovnem prostoru so na voljo po telefonu (068) 232-202 int 320, g. Albert Zorko. ~Cldfi LEKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: — hiše v Novem mestu in okolici, Otočcu, Trebnjem, Mirni, Črnomlju, Vinici pri Sevnici — stanovanja v Novem mestu, Trebnjem, Metliki, Soteski in Šmarjeških Toplicah — gradbene parcele v Novem mestu, Žužemberku in Soteski — vikende v okolici Šentruperta, šmarjete, Črnomlja, Črmoš-njlc, Metlike in Trebnjega — zidanice z vinogradi na Trški gori, Zajčjem vrhu, Tanči gori, Osojniku, Semiču in Šmavru — kmetije v Trsteniku pri Mirni in Raztezu nad Brestanico — kmetijska zemljišča in gozdove v okolici Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Rake, Gabrja in Bučke tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) prodam KROMPIR za ozimnico, sorte sante in dezire, v vrečah po 30 kg prodam. Naročila sprejema: Stane, ® 444552, po 19. uri. 3871 18 M suhih drv, večino bukovih, prodam. ® 43-895. 3872 ČISTOKRVNE KOKERŠPANJE-LE ugodno prodam. » (068)58-633. 3873 BARVNI TELEVIZOR, štedilnik na drva, otroški voziček in peč na plinsko jeklenko, prodam. ® 24-020, po 16. un. PUJSKE za odojke, stare 9 tednov, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Drago Dular, Jurka vas 11, Straža. 3887 STROJE za izdelovanje kuhalnic, stare eno leto, prodam. Cena po dogovoru. «(0601)62-240. 3892 14 M suhih bukovih drv v okolici Novega mesta ugodno prodam. Prevoz do hiše zagotovljen. ® 28-192. 3893 SEDEŽNO GARNITURO prodam na dva obroka. ® 22-0%. 3895 KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. ® (061 )772-751. 3898 KRAVO za zakol prodam. Blažič, Vel. Brusnice 80. 3899 1000 - L plastično cisterno za olje ugodno prodam. ® (0608)81-110. 3899 KOVINARJI! Prodam novo ameri-kaner glavo C - 200 z dvojnimi paknami ter cca 600 kg obdelovalnega kovinskega materiala. ® (061 )552-732. 3901 SPALNICO, knjižno omaro in pomivalno korito z mešalno pipo ugodno prodam. ® 23-343. 3901 KROMPIR petland dill (belomesnat), jerla, sante, dezire, lanski uvoz, debelina 30 do 50, kvaliteten, za sajenje, ugodno prodam. »(061)785-097, Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64. 3903 TROSED, dvosed, dva fotelja prodam. Gregorčič, Slavka Gruma 90, Novo mesto. 39H KROMPIR pentland dill, sante, rezi, dezire, kondor in jerla prodam. Kavšek, Grm 1 pri Radohovi vasi, Šentvid pri Stični, ® (061)785-194. 3912 KROMPIR za krmo, droben, poceni prodam.»(068)57-260. 3916 razno VZEMITE V PRODAJO nagradne kupone v novi reklamno - nagradni igri! Vsak kupon zadene. Pokličite na ® (061)443-363! 3881 MANJŠI LOKAL za trgovsko dejavnost v centru Novega mesta, iščem. * (061)742-065, Srakar. 3895 ZA 2.500 DEM prodam obrt. Izdelava gumijastih kalupov, nabožnih figur, kipov, jaslic in okrasnih sveč. Prodam tudi kalupe za jaslice. ® (061)728-015. 3914 službo dobi ZANIMIVO DELO na področju parfumerije vam ponujam. W Andreja, (064)211-222. 3875 HONORARNO DELO, zaslužek 2.000 DEM. Obvezen lasten prevoz. Prijave v četrtek ob 18. uri na Kresetovi 3, Trebnje. 3876 REDNO ALI POGODBENO zaposlimo trgovske potnice za prodajo tekstila po trgovinah in butikih na področju Dolenjske. Eurotekstil, Nove Fužine 43, Ljubljana. 3879 ŽELITE USPETI in si zagotoviti redno zaposlitev? Pokličite nas na ® (068)321-590, dopoldan. 3887 ZAPOSLIM mizarja ali pripravnika. Mizarstvo llar, Mala Cikava 6, Novo mesto. 3893 DEKLE v okrepčevalnici, lahko pripravnico, zaposlim. « 85-150, interna 23. 3894 TRGOVINA STELLA honorarno zaposli prodajalko. ® (068)22-304. Iščemo TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo kozmetike in kozmetične galanterije za območje: Novo mesto, Trebnje, Krško, Brežice, Ribnica, Kočevje in Črnomelj. Pisne ponudbe pošljite na naslov: D&D MARKET, d.o.o., Pristaniška ul. 1, 66000 KOPER. ALI POTREBUJETE DENAR? Tuje podjetje išče komunikativne ljudi za prodajo vrhunskega uvoženega izdelka. Inf. (068) 26-871 popoldne. stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Brežicah prodam. ® (061)1597-820. 3883 DVOSOBNO STANOVANJE v Šentjerneju, staro 3 leta, v bloku, prodam. »(066)74-068. 3889 V KRŠKEM iščeva enosobno stanovanje. »(061)552-732. 3900 OPREMUENO SOBO s kopalnico v Novem mestu iščem. Starejšim osebam nudim pomoč. » 24-177, samo dopoldne. 3905 V NOVEM MESTU najamem sobo ali garsonjero. » 22-255, interna 100. ženitne ponudbe AGENCIJA SREČA vam pomaga pri izbiri partnerja za zakonsko zvezo ali trajno prijateljstvo. * (061)316-477, od 8- do 16. ure. 3826 A kanal TUDI PRI VAS DOMA Od 28. avgusta na 69. kanalu. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi «• pokojniki • kompletne storitve pn pogrebih • stontve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra. če kupite tudi matenal • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • l(W popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec ERNEST PREGRAD cestar v sektorju Krško Ohranili ga bomo v lepem spominu. DELAVCI CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec FRANC KUŠTRIN cestar v sektorju Krško Ohranili ga bomo v lepem spominu. DELAVCI CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO ZAHVALA Življenje kratko, a trpljenje dolgo končalo je svoj boj. Ob smrti našega moža, očeta, deda in brata ALOJZA GRABNARJA Cikava 19, Trebelno se zahvaljujemo Kliničnemu centru v Ljubljani, Kemodializi iz Ljubljane, Reševalnim postajam Ljubljana - Trebnje - Novo mesto, Kemodializi Novo mesto za dolgoleten trud, posebno dr. Steklasovi, strežnemu osebju, Internemu oddelku - intenzivni negi Kirurškega oddelka in patronažni sestri Zdenki. Zahvala velja tudi Domu starejših občanov iz Novega mesta, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku, sosedom in vsem znancem in prijateljem, vaščanom iz fare Šentjernej, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v druge namene ter nam stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Pomlad v tvoj vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti, usedla se na rožna tla in zajokala, ker te ni Tiho, kakor je živel, seje v komaj 61. letu starosti poslovil od nas naš ljubi mož, ati, deda, brat, stric in tast ERNEST PREGRAD iz Gor. Radulje, Bučka Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje, vence,sveče in sv. maše ter vsem, ki ste našega ljubega pokojnika pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala delavcem Cestnega podjetja Krško, Revozu Kopitarni, Stillesu, Kirurškemu oddelku (1. nadstropje), dr. Janežu in dr. Kramaijevima, ter pevcem. Enako se zahvaljujemo DG Bučka za lepo organiziran pogreb, govorniku Metodu, g. župniku in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti: vsi njegovi SREDNJA ŠOLA TEKSTILNE USMERITVE Tovarniška 2, METLIKA razpisuje za šolsko leto 1993/94 prosto delovno mesto: — 2 učitelja praktičnega pouka, za določen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj oz. po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izbiri. ZGIBANKA O METLIKI METLIKA - Skupščina občine Metlika je izdala in založila zgibanko o Metliki. Besedilo je napisal prof. Zvonko Rus, lepe barvne fogorafije pa so delo Marka Klinca in magistra Mirka Kambiča. Slike imajo naslednje podnapise: Metlika iz zraka, Metlika nad Bojico, Tri fare, Cerkev sv. Martina s kužnim znamenjem, Metliški grad - dvoriščne arkade, Zgradba skupščine občine Metlika, Staro mestno jedro z zahoda ter Staro mestno jedro - načrt mesta. Zgibanka je namenjena propagandi metliške občine, brezplačno pa so jo že delili v Mariboru na semju Gost-Tur. ALEŠ, hudo mi je, ker si odšel. V lepem in dragem spominu boš ostal za vedno z mano. Tadeja Sevnica, 11.10.1993 ZAHVALA V 52. letu starosti nas je zapustil naš dragi LUDVIK VIDIC z Daljnega Vrha 23 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in izrekli sožalje ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala TOB Bršljin, Zaščiti Bereča vas in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi našega JOŽETA KEKA z Rdečega Kala pri Dobrniču se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in gveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti na ljubljanskih Žalah. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom njegovega rodnega kraja ter prijateljem in znancem iz Dolenjske, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebej se želimo zahvaliti g. Alojzu Roglju za izkazano požrtvovalnost v težkih trenutkih in g. župniku iz Dobrniča Žalujoči: žena Marija, sin Janez in sestra Jožica ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in očim IVAN MADRONIČ Sinji Vrh 2 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, pokojnemu darovali cvetje in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala GD in LD Sinji Vrh, govorniku za besede slovesa, dr. Fortunovi-Tomažičevi, patronažnima sestrama Marici in Danici za nego na domu in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Katarina, sinovi Ivan, Gustelj in Jože ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga partizanska aktivistka NOV MARIJA KOVALJEV roj. ROKAVEC z Vrha pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so z nami delili žalost in sočustvovali v trenutkih slovesa. Iskrena hvala Bolnici v Brežicah, Internemu oddelku,dr. Zorkotovi, govorniku Zveze borcev NOV in Društva upokojencev Šentrupert, govorniku v imenu vaščanov, g. Kralju za organizacijo noereba. DraDroščakom ZB NOV iz Mokronoga, Mirne in Šentruperta, prav tako DU Šentrupert, povcem iz Mokronoga in godbi na pihala iz Trebnjega ter vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Tone z ženo Ančko in vnuk Branko Šentrupert, Ljubljana, 6.10.1993 ZAHVALA V komaj 6. mesecu nas je iznenada zapustila naša draga BERNARDKA PELKO iz Radovlje pri Šmarjeških Toplicah Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam v teh težkih trenutkih pomagali ter darovali cvetje. Še posebej se zahvaljujemo družinama Koritič in Weiss, kolektivu IGM strešnik, Revozu, IMV Adria Novo mesto, PTT Šentjernej in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi, ki smo jo imeli in jo še vedno imamo radi ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra MARIJA TURK iz Slamne vasi 24 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in podaijene vence, cvetje in izrečeno sožalje. Enaka hvala tudi KS Slamna vas in ZB Slamna vas, Faniki Kastelec za poslovilne besede pred domačo hišo in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojno spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 77. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta LJUDMILA ROZMAN roj. Muhič iz Gor. Pod boršta 21, Mirna Peč Ob boleči izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za zdravljenje in nego dr. Kvasiču, dr. Novakujned. osebju Albinci, Dragici, Bebi, Barbari, Nadi in drugim, sosedom Žagarjevim, upokojencem, maminim sodelavcem iz Beti, sodelavcem TTE Velenje, Dol. lekarne, PTT Novo mesto, gospodu za slovesno opravljen obred in Sonji Pirc za lepo izvedbo žalo-stink. Vsem hvala. Žalujoči: vsi njeni portret tega trdna Branko Filip in Uroš Murn BI Če bi predstavili le enega od dveh odličnih mladih kolesarjev novomeške Krke, ki se letos poslavljata od mladinske konkurence, bi dragemu napravili veliko krivico. Njuni imeni se že nekaj let pojavljata skupaj vsakič, ko časniki pišejo o uspehih slovenskih mladincev. Oba sta rojena leta 1975, skupaj sta začela kolesariti v pionirski vrsti novomeške Krke, skupaj sta nastopala v slovenski reprezentanci na vseh večjih tekmovanjih in naslednje leto bosta oba prvič okusila težki kruh kolesarjev profesionalcev v članski vrsti Krke. Z uspehi v mladinski konkurenci sta si že letos prislužila status prvokategornikov med člani. Branko Filip pravi, da je bil kot pionir povprečen kolesar. Na dirkah se je sicer uvrščal med najboljših deset, vendar so bile zmage sila redke. Ko je prestopil med mlajše mladince, je že opozoril na svoj talent in na veliki nagradi Kranja dosegel svojo prvo veliko zmago. Med starejšimi mladinci je nastopal tri leta in kot član državne reprezentance nastopil na dveh svetovnih prvenstvih. V Grčiji mu je dobro uvrstitev preprečil padec, letos pa je bil v Avstraliji trideseti. Bolj kot enodnevne cestne dirke mu ležijo etapna tekmovanja in gorske dirke. To je dokazal letos tudi na dirkah za svetovni pokal, kjer je kar dva meseca oz. osem dirk vodil v skupnem seštevku in zmagal na največji mladinski etapni dirki Jugend Tour v Avstriji. Ker potem slovenska reprezentanca ni več tekmovala na svetovnem pokalu, se za končno zmago ni mogel boriti. Uspešno zadnjo sezono med mladinci je zaključil na najlepši način - z zmago na gorskem državnem prvenstvu. Uspešno je končal tudi trgovsko šolo, zato se bo v naslednjih letih povsem posvetil kolesarjenju, s katerim želi zaslužiti toliko, da bo po končani športni karieri lahko odprl svojo trgovinico. Tudi Uroš Murn med pionirji ni posebno izstopal, svojo nadarjenost pa je podobno kot Filip pokazal šele pri mladincih. Nastopil jejta treh svetovnih prvenstvih. Se mlad in neizkušen je v Colorado Springsu pristal na 64. mestu, lani je bil v Atenah 15. in letos v Perthu 7. Za razliko od Filipa Murnu bolj ustrezajo enodnevne dirke, je dober šprinter in največ pokaže ravno na velikih tekmovanjih. Letos je na svetovnem prvenstvu pustil za sabo najboljše tekmovalce kolesarsko najbolj razvitih držav na svetu, kakršne so Rusija, Nemčija in Nizozemska. Kljub temu da je bil zadnja leta pogosto odsoten od pouka, je bil eden izmed najboljših dijakov srednje gradbene šole in je z odliko maturiral ravno v času, ko je največ tekmoval in treniral za svetovno prvenstvo. Kljub temu da se je vpisal na gradbeno fakulteto, ki slovi kot ena najtežjih, bo še naprej trdo treniral. V veliko podporo sta mu tudi mama in oče Ljubo, ki je v kolesarskem klubu strokovnjak za prehrano. Zc od mladih nog njuno kariero spremlja trener Janez Jagodic. Ko simpatični Gorenjec govori o svojih zlatih fantih, se mu kar svetijo oči. “To so ta pravi pobje. Pridni so. Vedno me poslušajo in ubogajo, tudi takrat, ko jim je na dirki najtežje,"pravi. Najbrž bo Janezu naslednje leto, ko bosta Branko in Uroš že vadila pod taktirko bolgarskega trenerja dr. Kamna Stančeva, kar hudo, da ju nima več v svoji vrsti. I. VIDMAR Velika nagradna igra za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Avto ŠKODA FAVORIT GLX in še veliko lepih nagrad! Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista! Vsi člani doslej največje dolenjske družine, s plačano naročnino na Dolenjski list za tekoče trimesečje (stari naročniki) ali za tri mesece vnaprej (novi naročniki) bodo prišli v poštev za žrebanje, ki bo v četrtek, 16. decembra letos, na Loki. Nagradna igra bo trajala do 10. decembra. Glavna nagrada: avtO ŠKODA FAVORIT GLX S kasko zavarovanjem (Novotehna, zavarovalnica Triglav in Dolenjski list) Druge nagrade: * vrednostni bon V višini 100.000 tolarjev (trgovina talnih oblog PCP Pureber v javnih skladiščih Novo mesto) * predsoba Alples * vikend paket za dve osebi (turistična agencija Mana iz Novega mesta) * kolo (servis in trgovina Smole iz Novega mesta) * avtoalarm z montažo * univerzalno centralno zaklepanje avtomobila z montažo Za naštete lepe nagrade se bodo potegovali vsi naročniki, samo med novimi pa bo izžreban dobitnik * pečnic za krušno peč ali klasičnega kamina (Pionir Keramika Novo mesto) Spisek nagrad ni dokončen, do žrebanja je še daleč! Naročniki Dolenjskega lista vedo, zakaj so naročniki: noben četrtek ne umanjka njihov časopis, zdaj pa še toliko nagrad! SPM^r NAROCILNICA Naročam Dolenjski list na naslov: Priimek in ime:. Ulica in hišna številka: Poštna številka in kraj:. Št. osebne izkaznice: __ Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST, 68000 NOVO MESTO, Glavni trg 24 SERVIS IN TRGOVINA. REZERVNI DELI KOLES telefon: 068/21 952 NOVOTEHNA trgovina talnih oblog MANIAJ« turistična agencija Partizanska 7, Novo mesto —, __ . HuuiiaiiaoaeMjavnasKiaatSCaj keramika novo mesto d.d. Tei.: 068/322-337 int. 220 PCP PUREBERd00 ' Novo mesto • FAX 068/23-293 Ljubljanska 27, (Javna skladišča) KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja. TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. SE DVE SKUPINI ČRNOMEU - V Mladinskem klubu Bela krajina bosta v soboto, 16. oktobra, nastopili skupina Link der Waser iz Ajdovščine in Dare to go iz Zagreba. Vabljeni! ffdltif tki/Mj ji l/l6>llC l)tičlli\jl6! CASINO OLIVER DRAGOJEVIČ IN FARAONI v Četrtek, 14. oktobra, ob 20.00 uri v RESTAVRACIJI CASINO SAMBA BRAZIL SH0W V SOBOTO, 16. oktobra, ob 20.00 uri v RESTAVRACIJI in ob 24.00 uri v CLUBU DISCOTEKA OTOČEC Občutite utrip RIA! DISK! (ffl^TOČI OKTOBERV KULTURNEM DOMU KRŠKO - V Kulturnem domu Krško bo v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri nastopil New svving quartet. Koncert te znane slovenske vokalne skupine je za abonma in za red izven. Krški kulturni dom bo pripravil 30. oktobra ob 20. uri v svoji avli Večerni glasbeni koktejl z gosti Pro Musiča Tibicinia iz Maribora ter otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Rajka Čubra iz Brestanice. V domu bodo v oktobru predvajali filme Krvava Meri, Nune pojejo, Vonj po ženski, Dekle v zraku, To je Amerika, Nespodobna ponudba, Nina in Vstop prepovedan. • Kdor vedno govori resnico, si lahko privošči slab spomin. (Heuss) Ruske “veverice” mamijo dolenjske moške od doma - Policijska stavka gre nekaterim hudo v nos - Črnomaljski Občinarji se naj gredo učit v Metliko - Temna novomeška ulica Pretekli četrtek se je na dežurnem telefonu slišalo več slabega kot dobrega, ena od naših bralk pa je potočila tudi nekaj solza od ogorčenja nad nespodobnim početjem v javnih lokalih. Novomeščanka (tako želi biti imenovana v zapisu) se huduje nad ruskim kuplerajem, kot je v joku imenovala Henčkov dom pri Novem mestu. Pravi, da po deveti uri zvečer tja gor romajo možje, od mladih do takih v jeseni življenja, gledat “ruske veverice”, se pravi mlada ruska dekleta, ki plešejo strip tease, so pa menda na voljo tudi za intimne usluge do zgodnjih jutranjih ur. Veliko denarja zdaj moški svet znosi tja gor, otroci pa so doma prikrajšani. Naša bralka dvomi, ali so ruske “veverice” sploh polnoletne. “Kaj nam je tega treba? Saj so čisto ponoreli. Poslovni sestanki, politični sestanki, nujna Halo, tukaj DOLENJSKI UST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. srečanja, vse to ob 9. uri zvečer v Henčkovem domu! Prej ni bilo nikoli toliko večernih obveznosti. Kaj nam je na Dolenjskem treba te sramote?! Je Henčku res vseeno, kakšen sloves zdaj uživa njegovo ime?” sc sprašuje obupana Novomeščanka. J.P. iz Črnomlja je jezen zaradi policijske stavke. Prepričan je, da večina ljudi tako čuti, le da si ne upa glasno povedati. Sprašuje se, ali ni policistov nič sram, ko zahtevajo višje plače, saj imajo v primerjavi z delavci že zdaj precej višje. Prepričan je, da so celo preplačani, če vzame v ozir njihovo uspešnost. “Naj se postavijo v kožo tistih, ki nimajo službe ali pa imajo precej manjšo plačo kot oni, pa bomo videli, če jint bo potem še hodil štrajk po glavi.” Iz Črnomlja se je oglasil še razočaran Črnomaljec in je povedal, da v Dolenjskem listu prebira prispevke o gospodarskih uspehih Metlike, o urejenosti mesta, o razvoju vse občine, ob tem pa mu po glavi hodi njegova rodna črnomaljska občina, kjer se po njegovem mnenju ukvarjajo predvsem z drago plačanimi reorganizacijami občinskih stolčkov. Rezultat je seveda viden: Metlika se na lestvici razvitosti vzpenja, Črnomelj pa ostaja pri dnu. Črnomaljskemu občinskemu vrhu priporoča poučno ekskurzijo v Metliko, da bo spoznal, daje treba na stolčkih tudi delati. Na ekskurzijo naj Občinarji vzamejo tudi komunalce, priporoča klicatelj, naj fantje vidijo, kako se urejajo komunalne zadeve. Morda bo ekskurzija pomagala, da se bodo Občinarji namesto pranja umazanega perila lotili za občino koristnejših stvari. H.I. iz Stranske vasi se je pritožil čez nagajanje novomeške občine, kot je dejal. Njegov oče je pred več leti kupil družbeno zemljišče. O tem ima vsa potrdila, zdaj pa mu občinski možje govorijo, da zemlja ni njihova, ampak družbena. Želi, naj se to nagajanje neha. A.P. iz Novega mesta je sporočila, da že več kot mesec dni na Partizanski cesti od novega mostu do Bo-bičevega vrta ponoči ne gori nobena luč. Pred leti je bilo na tem delu ceste več svetilk, zdaj pa je ostala ena sama, pa še ta ne gori. Na tej cesti so bili že primeri napadov na ljudi, zato je hoja v temi iz službe ali v službo toliko bolj neprijetna. Zdaj, ko so dnevi vse krajši, pa sploh. Klicala je na Elcktro, a so ji tam rekli, da jih ni potrebno klicati, ker imajo posebno dežurno slučbo, ki take stvari ureja. Dejstva kažejo, da ta služba ne dela najbolje. Ponekod v mestu je obilje luči, še preveč, ponekod pa egiptovska tema. MiM KRESLIN V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V diskoteki Grad bo v soboto, 16. oktobra, Vlado Kreslin priredil celoverečni koncert. Vabljeni! RAZSTAVA MAČK NOVO MESTO - V nedeljo, 17. oktobra, bo v prostorih grmske osnovne šole odprta razstava pasemskih mačk, ki jo prireja Felinološko društvo Ljubljana, katerega člani so tudi dolenjski rejci in ljubitelji plemenitih mačk. Razstava bo odprta od 10. do 19. ure, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali mačje lepotce kakih 50 razstavljalcev in si katero od prijaznih živalic tudi kupili, saj jih bo nekaj naprodaj. Najlepša mačka po izboru obiskovalcev bo nagrajena. DRAGOJEVIČ NA OTOČCU OTOČEC - V prenovljeni restavraciji Casino Otočec bo danes ob 20. uri večer z Oliverjem Dragojevičem in skupino Faraoni. Oktober bo v tem lokalu tudi sicer zaznamovan z divjačinskimi jedmi. Za prijetno vzdušje vsak večer skrbi duo Memo-ries iz Dubrovnika in dekleta s shovv programom. Vabljeni! PRILOŽNOST ZA D J. NOVO MESTO - Club diskoteka Otočec organizira od 1. oktobra do 31. decembra tekmovanje D.J. amaterjev, ki pri tovrstnem delu še niso angažirani. Tekmovanje je vsak petek in soboto vClubu diskoteka na Otočcu, vsak od tekmovalcev pa mora pripraviti 2-urni program. Tričlanska komisija ocenjuje izbor in poznavanje aktualne glasbene scene, zvočno in svetlobno animacijo, celovit pristop, predvsem pa odziv publike. Vsem tekmovalcem je omogočeno predhodno usposabljanje na opremi m strokovna pomoč pred nastopom. Nagrade so vabljive: prvi bo dobil 1.000, drugi 500 in tretji 300 DEM. rmmmmmu PRIPRAVA VAŠEGA AVTOMOBILA NA ZIMO Da bi se izognili vsem težavam, ki v zimskem času čakajo vašega jeklenega konjička, smo v Novotehninih servisih v Metliki, Trebnjem in Novem mestu pripravili za čas od 15. oktobra do 15. novembra poseben paket servisnih storitev z 10% popustom. Naši mojstri bodo za vaš avto opravili vse potrebne servisne kontrole z nastavitvami in Vam na vašo željo tudi strokovno svetovali vse podrobnosti o vzdrževanju vašega avtomobila. Obenem boste lahko izbrali iz široke palete avtomobilskih gum pravo obuvalo za Vaš štirikolesnik, ki ga bomo tudi brezplačno montirali. Vabimo Vas, da se prepričate o naši dobronamerni ponudbi in nas obiščete! INFORMACIJE: Servis Novo mesto, tel.: 068/321-538, Prodajno servisni center Trebnje, tel.: 068/44-025, servis Metlika 068/58-197. ■ studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista PREMAGALI NEPREMAGANE NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so v Novi Gorici napravili pravi podvig - kot novinci v drugi ligi so z 82:80 premagali edino doslej še nepremagano moštvo, novogoriško Iskro. Tekma je bila ves čas izenačena. No-vomeščani so sicer že vodili z 8 točkami prednosti, vendar je bilo na koncu zelo tesno. Tekmo sta z odličnim metanjem trojk odločila Bajc in Plantan, prednost novomeških košarkarjev pa je tudi v širokem izboru rezervnih igralcev, saj izkušene igralce Plantana, Bajca, Cerkovnika, Keka, Muniha, Laliča in Slavka Scničarja lahko v igri dokaj enakovredno zamenjajo skoraj enkrat mlajši Petrov, Strašek, Červ, Zupančič in Lenart. m Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado DANICI ŠEKORANJA iz Novega mesta. Nagrajencema čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (4) Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET 2(1) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI 3 (3) Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA 4 (5) Lepote Slovenije - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 5 (2) Vinska pesem - FANTJE IZPOD ROGLE 6 (6) Dober dan - ŠALEŠKI FANTJE 7 (8) Trmasta Urška - JOŽE SKUBIC IN NJEGOVI 8 (-) Vrt brez smeha - ANS. TONIJA VERDERBERJA 10 (9) Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA Predlog za prihodnji teden: Novo življenje - ANS. PETRA FINKA KUPON ŠT. 41 Glasujem za:.. Moj naslov:.... Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto