Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne. ==*=
Oredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., =:—--- Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. ==
Ste v. 36.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
V Ljubljani, sreda dne 13. februarja 1918.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33’60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Leto 11.
Jugoslovanska demokratska stranka.
Na svečnico 2. t. m. se je vršil v Ljubljani shod zaupnika v narodno napredne stranice, ua se ustanovi nova stranica naprednih slovenskih elementov. Ugotavljamo z zadovoljstvom združitev mapreomn slovenskih strank, iker vsaka zntiisleina organizacija ljudstva pospešuje razvoj h konecnemu skupnemu oiiju, t. j., blaginji slovenskega ljudstva. JNečemo dvomiti o resniii namenih in stvannidi raztogoti, ki vodijo novo stranko. Za enotno> in tkrepko organizirano so-cijaiaetmokraticno stranko, iki je že po svoji notranji sestavi stopita pred. 20 leti kot prva slovenska politična stranka enotno v življenje, orisi a je združitev klerik alnin strank v sptosno Slovensko Junaško stranko, in kot zadnja, šele leta 1918, prišla je stranka siovenskm narodnjakov ta inteiigentov do spoznanja, da je spas v enotnosti.
Soc ijaidemokrati čna stranka stoji toraj danes pred dejstvom, da ima proti sebi dve slovenska enotno organizirani politični stranki, načelno med seboj nasprotni, a kateri priznavata 'isto, t. j., demokratično taktiko. Imenujemo jugoslovansko demokratsko stranko enotno, če tuai pogrešamo med ustanovitelji zastopnike Soriške, tržaške in koroške. Posebno čudno se •nam je zdelo, da se niso oglasili zaupniki tega najbolj zanemarjanega dela slovenskega ljudstva, o katerem se toliko in vedno jadikuje, za katerega pa se nič ne stori, pač pa naši stranki rado očita, da organizacijo delavstva &nai zanemarja, Koroškega. Ne dvomimo pa, da se v doglednem času ideje skupne jugoslovanske demokratične stranke oklenejo zastopniki1 vseli, tudi ooslej obmejnih strank.
Nova stranka je v svoji resoluciji pribila, da stoji za majniško deklaracijo.
t«	Stkupno stremljenje
'in delo bo za .jugoslovansko demokratsko, slovensko ljudsko in socijaldemokratično stranko 'mogoče, ker je zahtevek delavske stranke obsežnejši in višji in ker je obečana taktika demokracije ena in ista.
Glede skupnega narodnega sveta preciziral sem svoje stališče v članku dne 1. februarja v štev. 27. Nova stranka že zanaprej onemogoča vstop socAjaldemokratičnih zaupnikov v Narodni svet, ker odklanja razredno stališče. S tem, ‘da poudarja .napredno svetovno naz-ira-nie, t. j., le opis za svobodomiselnost, se je stranka tudi postavila na načelno stališče tin v nasprotje Slovenski ljudski stranki, katere bistveno načelo je katolištvo. Socijaldemokratična Sitranka odklanja oba, princip verstva in svobodomiselstva, ker ima kot zadnji cilj polno osvoboditev osebnosti posameznika kakor naroda kot nositelja višje socialne skupine. Ako označimo slovensko ljudsko stranko s formulo
S.	L., jugoslovansko demokratsko stranko z J. D. in jugoslovansko socijaldemokracijo z J.S. D., ako smatramo ljudstvo le za prevod za demokracijo in slovensko vsebljeno v jugoslovanskem, bi po tej, recimo, kemični, formuli tvorila razlika med nami črka S., t. j., naša stranka je socijalna ter mora kot taka dosledno zavzemati razredno stališče. Tod gremo narazen! Ni mogoče ni tvoriti enotne stranke, ni enotne organizacije, ni vstopiti v Narodni svet! Tudi nova stranka rabi tolikokrat obrabljeno frazo slovenske ljudske in narodno napredne stranke, da hoče družiti in zastopati vse sloje slovenskega naroda; pravimo, prazna fraza, ker se obe stranki dejanski opirata vsaka le na 'poseben stan. Temelj slovenske ljudske stranke ■te kmečki pod vodstvom duhovstva, 'temelj demokratske stranke pa trgovstvo in obrtništvo Pod vodstvom posvetnih inteiigentov. Temelj so cijal dem okrat ične stiranke je, res, delavstvo, v prvi vrsti tvomiško delavstvo, a ne kot stan, ampak kot socijalni razred. Dočim slovenska ljudska in jugoslovanska demokratska stranka Predstavljata medseboj gospodarski posebej zainteresirana, nasprotna si stanova ter obe stranki vidita v delavstvu tretji gospodarski od njih ločeni stan, socijaldemokratična stranka pdiklanja od sebe vsako stanovsko zastopanje m vidi v ljudstvu le dva sloja, t. j., sloj mase Producentov v nasprotju maloštevilnih jiosi-teljev kapitalističnih .izkoriščevalcev. Vzdirže-vatelj kapitalističnega sistema je država nasilja v nasprotju s človeško družbo. Radi tega Sre boj delavstva proti državi in proti kapitalizmu, ne morda proti posameznim osebam, marveč je socijalen, na razrušitev sistema veleposestvi in veletrgovine in veleindustrije v r,okah države in posameznikov. Vse, kar človek ustvarja, je plod dela, mora toraj služiti delavcem kot producentom. Vsi stanovi človeške družbe morejo služiti v svrho največje Produkti vi tete dela, obenem pa za porazdeli-ev plodov med producente delavce. Socijaldemokratična stranka priznava tako le eno ljud-^tvo’ t. j., ljudstvo delavcev producentov. V ^m razrednem boju stoje še danes kmet, obrt-™k in itrgovec na strani kapitalizma. v puli-■cnom boju vzdržujejo sistem državnega na-«i«a, — proti delavstvu, proti ljudstvu, dpi ^^vslei stranici je demokracija le vlada lovskega ljudstva, zato zahteva vodstvo po-
e io države, zaradi tega 'je demokracija
edtoo4e organizirani produoent-delavec, med katerega spadajo kot njegovi funkcijonarjdi inte-ligantje, duhovni in posvetni. Slovenska ljudski stranki pa je demokracija vladanje kmečkega posestnika v nasprotju s proletarcem-delavcem ter trgovcem in obrtnikom. Jugoslovanski demokratski stranki pa je demokracija vladanje trgovca, obrtnika in toteligenta v nasprotju s kmečkim posestnikom in proletarcam-delav- • oem. Zairadi tega .je le ena pristna prava demokracija mogoča, ki je socijalna demokracija, ki predstavlja sociodogično razvoj človeške družbe kot družbe neposrednih producentov blar ga, kot sredstvo človeške blaginje in to kot podlaga materiijelne svobode iin to kot temelj nad njo zgrajene moralne 'in miselne svobode. Tega danes nečejo razumeti ne inteligentne slovenske ljudske stranke, ne napredne svobodomiselne, ter je nova stranka dala temu izraza v svoji resoluciji. Slovenska ljudska in nova demokratska stranka raservirate si obe ozko stanovsko zastopanje posameznih slojev slovenskega ljudstva s tem, da izločata socijalno razredno stališče, da ne priznavata naj višje načelo človeškega napredka, socijalno načelo razlike služečega delavca in gospodujočega kapitalista inteligenta in državnika.
Boj razredni državi, boj kapitalizmu in ž njima združnim duhovnim in posvetnim slojem, le to je pot do polne osvoboditve pojedinca, pot do polne svobode 'in samoodločitev narodov!	Dr.	H.	Tuma.
Ruska gospodarska kriza in delavstvo.
Boljševiški komisar v ministrstvu za javna dela, A. Šljapnikov, 'je izdal 4. januarja oklic na ■ vse delavstvo. Oklic nudi globok vpogled v ruske razmere in v postopanje delavstva. Oklic se glasi:
»Sodrugii! Neizmerno težak, usodepoln čas prihaja. Industrija naše detžele, ka jo je edino vodil pohlep po vojnih profitih in 'ki je bila v -treh in pol letih vojne mobilizirana brez sistema, izgublja sedaj velik del svojih naročil. Omejitve v vojni 'industriji pa nastaja v času orjaškega boja med dvema raz-redoma, dvema svetovoma -— med svetom kapitalističnega, izkoriščanja in zatiranja in med svetom bratskega skupnega dela vseh zatiranih. Politični boj med kapitalom ’ to delom spremlja po vsej državi silovit gospodarski razpad. Organizatorji kapitalističnega gospodarskega življenja — tovarnarji in bankirji s svojim tropom uslužnih sodelavcev (uradniki, inženirji itd.), ki se žive z drobtinami podjetniških profitov — poizkušajo izkoristiti prihajajočo krizo, da s koščeno roko lakote in gospodarskega razpada zagrabijo delavstvo za vrat in zadavijo revolucija
Vsak delavec, vsak vojak, vsak kmet, vsi otroci revolucije, se morajo strniti v tej strahotni uri, da rešijo s svojo zavestjo, z razumnim sodelovanjem, s svojimi močnimi rokami in prepkimi pleči naše gospodarstvo pred razpadom. Od vojnih delavcev osvobojene 'obrate morajo pripraviti delavske organizacije za proizvajanje predmetov ljudskega komsuma. Vsak se mora sedaj zavedati tega, da ne dela za profit kapitalistov; temveč za interes vsega delovnega ljudstva, in da so postali delavci in kmetje pravi gospodarji naše dežele. In vsi morajo hiti napram tovarnam, delavnicam in drug,im obratom 'in svojemu delu v takem razmerju, kakor gre za dobrega, nesebičnega, socialističnega posestnika.
Omejitve v vojnih dobavah in gospodarski razpad, ki sili, da se ustavljajo obrati, prinašajo žalost v delavske vrste m strahotni prikaz lakote, strah pred brezposelnostjo, vise nad glavami širokih delovnih mas. In ta strah, podedovan od naših zasužnjenih očetov, drži naše pogumne misli v območju kapitalističnih predstav, ovira velika stremljenja za osvoboditev vsega človeštva iz jarma izkoriščanja -in jih vklepa v skrbi za jutrišnji dan. In mnogo jih je, ki hite, 'da se varujejo pred pretečo nevarnostjo z nakopičenjem papirnatih rubljev, zahtevajo vedno nove mezdne doklade, izplačevanje mezd vnaprej za en mesec, naknadno izplačevanje zaslužka, če je bilo delo ustavljeno itd. Meščansko časopisje, provokatorični. in reakcionarni elenTenti pa iščejo teorije o »brezimej-- nem« povišanju delavskih mezd in poizkušajo, ■da vzpodbude lov na rublje, da zanašajo na ta način razcepitev in razpad v delavski razred.
Ne, odvisni rubelj ne prinaša pomoči. Vsak delavec in vsaka delavka, vsak kmet in vsaka kmetica se morajo zavedati tega, da bodo rublji tem cenejši, čim večje število rubljev bo v prometu 'in da bodo tem več vredni, čim manj bo papirnatega denarja in čim več blaga. Vsi napori delavskih mas morajo torej iti za tem, da se organizira delo, da se uredi naše narodno gospodarstvo. Carjeva vlada in koalicijska ministrstva so zapustila revolucionarnemu ljudstvu za dedščino ruto. V deželi je malo žita, malo kovin, malo blaga za obleke in perilo, malo čevljev. Nimamo ne lesa, ne premoga, ne nafte, ne petroleja. In vendar je v naši deželi vsega tega v preobilici. Toda čakajo, kakor speča kraljevska hči ,da se jih dotakne ustvarjajoča roka delavca in jih dvigne v dnevno svetlobo. Delavstvo ne sme misliti, da pride osvobojpnje od
prihajajoče preizkušnje, od zgoraj, ne sme se ščititi s papirnimi rublji, temveč mora osnovati delovne kolonije za pridobivanje kovin, premoga, lesa itd. ‘Delavske organizacije (strokovne organizacije, tovarniški odbori in drugi delav-; ski odbori) morajo same, skupno z vsemi tehničnimi silami in kjer so še, tudi s podjetniki,
, organizirati delo na podlagi enotnega gospodar -, skega sistema, opirajočega se na samostojnost delavskih mas, ki morajo vzdržati strogo disciplino pri delu. Delavci morajo veliko zaupati svojim trdnjavam, organizacijam, a ne smejo le vedno zahtevati od njih. Vse zahteve obrnite sedaj sami nase; če bo delavski razred v stanu, da organizira proizvajanje,, razdelitev in izmenjavo, da spravi v obrat železnice in obrate, tedaj bo njihovim zahtevam s tem že same po sebi zadoščeno, če pa tega ne »more, tedaj pademo nazaj v preteklost, v jarem izkoriščanja z vsemi njegovimi bridkostmi in z vsem njegovim trpljenjem. Zamotane in polne odgovornosti so naloge delavskega razreda, veliki njegovi cilji. In pri uresničevanju svojih idealov morajo zastaviti delavske mase vse svoje sile, da se zgradi, organizira. Sovražniki delavskega razreda, oboroženi z izkuštvi to znanjem, pridobljenim na stroške ljudstva, čakajo na polom naših ciljev to našega ljudstva. Strnimo se torej pod rdečim praporjem naše organizacije v trdne vrste, s skupnim naporom odpravimo vse zapreke, ki nam jih je nagrmadila zgodovina na našo trnjevo pot«.
Politični pregled.
= Mir z Ukrajino to še ‘bolj izredno duhoviti korak ruske vlade sta napravila prav mnogo veselja v Evropi med vsemi prijatelji mini. Mir z Ukrajino je silno vznejevolil Poljake, ker obsega načrt nove ukrajinske republike nekaj ozemlja, ki ga zahtevajo Poljaki zase. Avstrijski Poljaki so napovedali zaraditega najstrožjo opozicijo. Z ukrajinskim mirom pa tudi kongresna Poljska ne bo zadovoljna. Politično je torej mir z Ukrajino početek novih zaplet-Ijajev, ki jih bodo mogle odpravi ti' srednje države le z novimi koncesijami ali pa s silo. Udeleženi narodi torej niso zadovoljni' s tem mirom, kar le prejasno dokazuje, da se ni sklenil s samoodlotčevanjem narodov. Ruska vlada je pa napravila drugače. Ko je uvidela, da ni mogoče skleniti mir po obče priznanih načelih, je preklicala vojno stanje, razorožuje svojo' vojsko in hladnokrvno izjavlja, da centralne države ne bodo imele poguma nadaljevati vojno proti Rusiji, a če bi se to zgodilo se bo Rusija že vedela braniti. S tem svojim ukrepom ni zaprla poti le centralnim državam v Rusijo, ker se sedaj ne morejo več bojevati proti Rusiji po geslu, da so v obrambi, marveč je tudi izročila Ukrajince in.Poljake, ki niso marali sklepati miru obenem z Rusijo, njih lastni usodi, ter rešila sebe grozovite nesreče vojne. Vlada bolj-ševikov je prva, ki je proglasila mir, ne da bi bila sklenila formelni mir s svojim sovražnikom, da reši svoje narode, da uredi dcmače razmere in iz sovraštva do velikanske mednarodne moritve človeštva v interesu svetovnega kapitalističnega imperializma. In te ljudi, ruske delavske, vojaške in kmetiške svete blatijo in obrekujejo kapi tališ tiški uničevalci človeštva.
= Poljaki v opoziciji. Kakor smo poročali že včeraj, so napovedali Poljaki ministrskemu predsedniku najstrožjo opozicijo v zbornici to delegacijah.. Vzrok njihovega sklepa je v novih mejah med Ukrajino to monarhijo. Centralne države so namreč prideliile novi ukrajinski državi holmski okraj, v katerem je prebivalstvo do treh četrtin poljsko. Poljaki so računali z vso gotovostjo na to, da pride ta okraj k novi poljski državi. To dejstvo je vznetilo Poljake tako, da so prešli v najostrejšo opozicijo.
.= Kriza Seidlerjeve vlade in proračunski provizorij. Sklep poljskega kluba, da zaradi odstopa holm skega okraja ukrajinski republiki zavzame odločno opozlcionalno stališče v parlamentu to v delegaciji, 'je prekrižal vse račune glede sestave večine za proračunski provizorij, Ministrski predsednik dr. Seidler je konfe-riral z načelnikom zveze nemško nacionalnih strank dr. Waldnerjem. Kakor se sliši, zahtevajo Cehi glede trutnovskega vprašanja vladno izjavo ter pričakujejo sklep vlade, naj se sporno vprašanje odstopi ustavnemu odseku, ki naj se peča s češko-nemškim vprašanjem sploh, če se tej zahtevi ne ugodi, groze Čehi s skrajnimi konsekvencami. Seidler baje ne namerava ugoditi češki zahtevi in stoji na stališču, da je provizorij državna potreba, katera se mora dovoliti, ker bi sicer vlada bila primorana k drugim korakom. Vsled miru z Ukrajino računa vlada na glasove ukrajinskih državnih poslancev. Za provizorij bi: torej glasovali Nemci in krščanski socjalci (170 glasov), Ukrajinci (27 glasov), divjaki, Romuni to Italijani (13 glasov), torej skupaj 210 glasov; proti provizoriju Čehi (94 glasov), Poljaki (71), Jugoslovani (31), večji del Italijanov (12), torej skupaj 214 glasov. Odločili bi torej nemški socialni demokrata, ki imajo 41 glasov. Usoda vlade in parlamenta je torej v rokah socialnih demokratov.
*= Mirovna pogodba z Ukrajino* V mirovni pogodbi z Ukrajino je v članu II, določeno, da ostane meja med Avstro-Ogrsko in Ukrajino
nespremenjena. Meja med Poljsko in Ukrajino pa se je določila tako, da se niso upoštevale nekatere historične pravice Poljske glede rioiimskega ozemlja. Sestavila pa se bo mešana komisija, ki bo natančno določila mejo, pri čemer pa bo upoštevala pravico samoodločevanja narodov v zrnasto, ikakor to pravico tolmačijo centralne države. GJbede gospodarske strani te pogodbe je omeniti, da imajo posamezne določbe namen, olajšati prehrano. Domneva se, da je od zadnjih dveh žetev, ko se iz Ukrajine ni moglo nič več izvažati, še znatnih zalog to da bi moglo biti — če se izvoz primemo uredi, na razpolago za centralne države okroglo en muljon ton. Pogodba določa tri stopnje gospodarskih odnoša-jev: do 1. avgusta 1918 izmenjava medsebojnih dobav 'iz preostankov gotovih produkcij čatve-rozveze in Ukrajine; v drugem časovnem odseku naj bi zopet stopila v veljavo prejšnja av-strijsko-ruska trgovska pogodba z morebitnimi začasnimi izpremembami; v tretjem odseku pa je treba skleniti novo avstrijsko-ukrajtosko-trgovsko pogodbo.
= O vojaškem pomenu miru na vzhodu se
iz vojnoporočevalskega stana poroča: Sklep miru z Rusijo nam omogoča, da — pustivši v obmejnem ozemlju le majhne garnizije — premestimo glavno maso bojnih čet, ki so stale na vzhodu, na ona bojišča, kjer nameravamo doseči odločitev ali pa ojačiti našo 'defenzivo. Olajšana je tudi preskrba z municijo, artiljerijo to drugim vojnim materialom to proste postanejo tudi železnice za druge civilizatorne namene. Vojaške konsekvence iz sklepa miru na vzhodu se bodo seveda z vso naglostjo izvajale. Na rumunski fronti je pričakovati sklep miru v najkrajšem času.
= Slovo s pojedino iz Bresta Litovskega. Brzojavni korespondenčni urad poroča z dne 11. februarja iz Bresta Litovskega: Danes je bil poslovilni din 6 diplomatičnih misij, odposlanih v Brest Litovski k mirovnim pogajanjem. Minister za zunanje zadeve grof Czemin je imel ob tej priliki govor v imenu delegacij če-tverozveze in ukrajinskih zastopnikov, v katerem se je zahvalil feldmaršalu princu Leopoldu Bavarskemu za gostoljubnost, uživano pri vrhovnem poveljstvu za vzhod. Nato je odgovoril feldmaršal s toplimi besedami in je poudarjal važnost mirovnega dela, izvršenega v Brestu Litovskem. — Vse delegacije odpotujejo v teku današnjega to jutrišnjega dneva.
= Konferenca bosansko hercegovske socialno demokratične stranke je bila 3. februarja. Konference se je udeležilo 90 delegatov iz Sarajeva in 30 delegatov iz drugih krajev. Poročilo o konferenci, priobčeno v »Glasu Slobode«, je pa cenzura tako razmrcvarila, da ni mogoče, posneti iz njega ničesar bistvenega. Tudi resolucije strankine konference je zadela enaka usoda. Nekatere resolucije so zaplenjene od prve do zadnje črke, najbrže one s politično vsebino. Cenzura je pustila le resolucije o organizaciji stranke, o strokovnih organizacijah, o tisku to o zahtevali rudarjev.
= Iz ogrske socialno demokratične stranke. V nedeljo je bil v Budimpešti izredni občni zbor ogrske socialno demokratične stranke. Odstopivše strankino vodstvo je bilo skoraj soglasno zopet izvoljeno. Sprejeta je bila končno resolucija, ki pravi, da ne sme biti noben socialist član kake druge politične stranke, združbe in prostozidarske lože. Strankino vodstvo je dobilo zaupnico.
= Razredna justica v Nemčiji besni dalje.
6.	februarja bi se bila morala vršiti pred izrednim vojnim sodiščem v Berlinu razprava proti odgovornemu uredniku »Vorwarts« Erihu Kmtnerju. Obtožen je bil poizkušene veleizdaje. Med tem je bil pa sporočil Vorwartsov urednik sodrug Friderik Stampfer vojnemu sodišču, da je on edini povzročil tokrimanirane članke 28. in 29. januarja v listu to da je zato kot edini storilec sodišču fta razpolago. Obravnava je bila vsled tega preložena na poznejši termin.
= Iz Finske. »Svenska Telegram Byran« poroča iz Hemsingforsa: Izdan je bil zakon, ki odpravlja smrtno kazen in ki odreja, da se izplačujejo delavstvu mezde za čas stavke. Rdeča garda je bila proglašena za državno institucijo, vsi protirevolucionarni listi so ustavljeni.
— Rusija in Anglija. Wolffov urad poroča: Ljudski komisar za zunanje zadeve je izdal brezžično brzojavno poročilo iz Carskega sela, naslovljeno »na vse«. V brzojavki označuje za nedopustno, da je uvedla Anglija za ruske državljane prisilno štetje za angleško armado. Pooblašča ruskega zastopnika v Londonu, naj vpraša angleško vlado, kakšne korake namerava storiti spričo konvencije- sklenjene v tej zadevi z vlado Kerjenskega. Dalje naj izrazi upanje, da ne pride na tem polju do nesoglasja med Anglijo in Rusijo in da se odreče Rusija odredbam, ki bi privedle lehko do nesoglasja.
= Orlandove obljube. »Morning Post« poroča iz Rima: Orlando je po svojem povratku iz Pariza sprejel zastopnike časopisja ter jim podal važne informacije o uspehu pariških posvetovanj. Označil je leto 1918 kot odločilno leto svetovne vojne. Letošnjo pomlad — je trdil Orlando — pride le na italijansko fronte tričetrt miljona Amerikancev; s tem bo Italiji omogočeno, da prične zadnjo zmagovito ofenzivo, ki bo vojno srečno končala.
~ Ameriška armada. Pariška Izdaja lista »Chicago Tribune? poroča iz NVashtogtona;
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 36.
Vojnemu tajniku Bahorju je očital v odseku, ki preiskuje vzroke za zakasnitev obor oženja ameriške armade, demokratični senator Chamberlain, da je varal ameriško ljudstvo s svojimi novima izjavami o razpoložljivih četah Zedinjenih držav in je napačno informiral ljudstvo o oboroženju čet in je trdil, da je položaj dober. Baher je odgovril, da je dejal le to* da imajo ameriške čete na Francoskem najpotrebnejše stvari. V oborožitvi so res velike vrzeli, a o tem je namenoma molčal, da ne zaseje med ljudstvo dvom.
= ZenSHO aktivno in pasivno volilno pravico je sprejel v cunšKi kantruski svet v Švici.
Dnevne beležke.
— pa }a to?	V sporočilih	mestna apro-
vizacije beremo, da	dobe v VU.	okraju	po	•—
eno kilo 'krompirja, dočlm je VI. .okraj dobil po
— pet in prejšnji pa po — 15 kil. Prav tako je s slanino. I. in II. okraj sta dobila po 1 kg za osebo poS K 80, sedaj drugi okraji pa naj bodo zadovoljni s lA kilo masti po 20 kron. Res imenitno gospodarstvo	iin imeniten	dokaz,	da	ni
treba v Ljubljani gospodarskega sveta,	ki	bi
vodil aprovizacijo. Sedaj se deli kar tja v en dan — eni po 15 kg — drugi po 5 — tretji po eno —četrti nič... Prosimo pojasnila, na čem temelji to umetno razdeljevanje, ali morebiti mislijo gospodje, da imajo prebivalci na periferiji več 'kot stanovalci v sredini mesta?!
— Slovenska Matica. Izredni občni zbor Slovenske Matice, sklican za 14. februarja t. 1. je vsled nepričakovanih ovir preložen za 14 dni, to je za 28. dan februarja. Spored ostane isti.
— Policijo podržavijo. »Prager Tagblatt" poroča, da nameravajo vso policijo podržaviti.
— Za koncert mlade ruske virtuozfaije na goslih Minie Tomšinskij, ki bo prihodnji petek ob V29. zvečer v deželnem gledališču, je določen naslednji spored:	Paganimi: Koncert d dur. — Bach: Chacconc. — Mandel: Largetto.
— Sarasatti: Španski ples. — Hubay: Carrnen fantazija. — Kljub svoji mladosti je Toanšinska že stopila v prvo vrsto umetnic. Dunajska kritika slavi njeno veliko umetniško razumevanje in odlično tehniko. Spremlja jo na klavirju Ljubljančanom že dobro znana izvrstna pianistka gdč. Lisi Hammerl. — Predprodaja vstopnic od 11. do 12. dopoldne in popoldne pri blagajni v dež. gledališču. Cene: Lože I. vrste sedež po 6 K, II. vrste po 4 K, sedeži v parterju, na balkonu in na galeriji po 4, 3.70, 3.50, 3.40, 3.—, 2.80 2.— ki 1.— K.
— Ukrajinsko žito. Nek veščak v zadevah prehrane piše v »\Viener allgemeine Zeitung«: Motijo se oni, ki mislijo, da nam, bodo ukrajinske žitne zaloge takoj na razpolago. Železnice in druga vozila zamorejo v sedanjih razmerah prepeljati razmeroma le majhno množino žita. Še le po Donavi bo mogoč transport večjih množin, to pa le tedaj, če se sklene mir z Ru-munijo m če bo prost tudi dolnji tok Donave. Čeravno ne gojimo pretiranih nad, vendar smemo reči, da je preskrba Avstrije z mako ‘m žitom sedaj popolnoma zagotovljena.
— Zbor Unije rudarjev se bo vršil na Dunaju od 18. do 22. maja 1918.
— Velikanski požar na dunajskem vzhodnem kolodvoru. Na vzhodnem kolodvoru je izbruhnil v ponedeljek popoldne velik požar, ki je ogrožal vsled silnega viharja vsa skladišča. Požarni hrambi se je posrečilo, da je omejila velikanski požar. Vagone z eksplozivnimi snovmi so še pravočasno odstranili iz območja plamenov. Dve skladišči sta popolnoma zgoreli. Skoda je ogromna. Vzrok požara ni znan.
— Uniforme iz papirja. Iz Budimpešte poročajo: Železničarji in poštni uslužbenci dobe od erarja papirnate uniforme za ceno 36 do 40 kron. Uniforma iz papirja se da šestkrat oprati.
Vojna.
Dunaj, 12. februarja. (Kor.urad.) Uradno se razglaša: Na visoki planoti Sedmih občin in v ozemlju Monte Asolone živahno artiljerijsko delovanje. Severno Val Stagna so naše čete vrgle sovražnika iz njegovih pozicij. Pri tem smo vjeli 6 častnikov in 170 mož. — Šef generalnega štaba.	*
Berlin 12. februarja Wo!ffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Na mnogih krajih fronte artiljerijsko delovanje. InUnterijski oddelki so izvedli južno St. Quentina in ob gozdu Caurieres uspešne izvide. Privedli so nekoliko ujetnikov. Med Flirey m in Mozlo topniški boji, ki so danes zjutraj narasli do velike ijutosti. — Na vzhodni fronti je položaj nasproti Vehkorusom m Romunom neizpremenjen. — Italijanske bojišče: Na visoki planoti Sedmih občin cel dan živahen topovski ogenj. V krajevnem napadu so avstro-ogrske čete pregnale sovražnika z njegovih oporišč na južnem pobnčiu Sasso Rnsso ter vjele pri tem 6 častnikov in 170 mož— Z maced nske fronte nič novega. — V< n L u d e n d o r f f.
Berlin, 12. februarja. Državni kancler grof Hertling in državni tajnik dr. pl. Kflhl-mann se podasta jutri k cesarju v glavni stan. Kakor se v političnih krogih trdi, je to potovanje v zvezi s preobratom v Brest Litovskem. Vršilo se bo posvetovanje političnega in vojaškega vodstva o tem, kake konsekvence je Uvajati iz izjave Trockega-
Zadnie vesti.
Wilsoti odgovarja Czeminu hi Hertlingu.
W a s h i n g t o n, 12. februarja. Predsednik Wilscm je imel danes sledeči govor v kongresu: 8. januarja sam imel čast, da sem govoril pred Vami o vojnih ctiljih, kakor jih pojmuje
naše ljudstvo. Angleški ministrski predsednik * je bil govoril 5. januarja v podobnih izrazih. Na te govore je bil odgovoril nemški rajhskancler 24. januarja in grof Czernin za Avstro-Ograk« istega dne. Razveseljivo je slišati, da se je naša želja tako kmalu uresničila, da se je namreč izvršila izmenjava nazorov o tem velikem predmetu pred vsem svetom. Odgovor grofa Czernina, ki gre v glavnem na moj naslov na moj govor z dne 8. januarja, je zasnovan v zelo prijaznem tonu. On smatra mojo izjavo dovolj-no vzpodbujajoče približevanje k pojmovanju svoje vlade, da opravičuje njegovo vero, da tvori temelj za podrobnejši razgovor • ciljih obeh vlad. Opomnil je baje, da so bili sporočeni njegovi nazori prej meni in da sem bil » njih obveščen v času, ko jih j« izgovoril. A jaz nisem dobil nobenega sporočila o tem, kar je nameraval povedati. Saj tudi ni bile nobenega vzroka, da bi biti stopil privatno z menoj v zvezo. Popolnoma zadovoljen sem s tem, da spadam k njegovim javnim poslušalcem. Izjaviti pa moram, da ja odgovor grofa Hertlinga zelo nedoločen in povzroča zmede. Njegov govor je polen dvoumnih stavkov in mi jasno, kara da vodi. Gotovo pa je, da »e Hertlingov govor prav močno razlikuje v tonu od Czernriuovega in da ima očitno ravno nasprotni name«. Zal da potrjuje nesrečni vtisk, ki smo ga dobila od konferenc v Brestu Litovskem in približevanje v naših temeljnih načelih ga n« pripelje do nobenih praktičnih sklepov. Brani se, da bi jih uporabil na one bistvene točke, ki morajo tvoriti vsebino vsake končnoveljavne pogodbe. Ne zaupa mednarodni akciji in ne mednarodnemu posvetovanju. Pravi sicer, da sprejema načelo javne diplomacije, toda zdi se, da vztraja vsaj v tem primeru na tem, da se omeji to načelo na splo-šnosti; toda različna posamezna vprašanja • ozemljih in državnih poglavarjih, torej o vprašanjih, od katerih rešitve je odvisen sprejem miru triindvajsetih, sedaj v vojni se nahajajočih držav, ta vprašanja so po njegovem mnenju ne smejo rešiti na splošnih posvetovanjih, temveč ločeno med udeleženimi narodu Pritrjuje svobodi morja, a dvoma o kakršnikoli utesnitvi te svobode po 'mednarodnih odredbah, ki bi bile v interesu svetovnega reda. Z brezpogojnim veseljem bi gledal, kako izginjajo gospodarske zapreke med posameznimi deželami, ker bi te na noben način ne ovirale stremljenja vojaške stranke, s katero ga vežejo dobri odnošaji. Prav tako tudi ne ugovarja zmanjšanju oborožitve. Misli, da se bo uredila ta zadeva sama po sebi vsled gospodarskega položaja, ki bo sledil vojni. Zahteva pa, da se vrnejo nemške kolonije brez vseh razprav. On noče govoriti z nikomur drugem nego z zastopniki Rusije e tem, kaj naj se zgodi z narodi in deželami baltskih dežel, z nikomur razen s francosko vlado o »pogojih«, pod katerimi naj se izprazni francosko ozemlje. Le z Avstro-Ogrsko se boče razgovarjati, kaj naj se zgodi s Poljsko. Kakor ga razumem, odkazuje vsa vprašanja balkanskih držav Avstro-Ogrski in Turčiji in pogodbe, ki so potrebne za ne turške narode, pripadajoče pa sedaj še otomanski državi odkazuje le turškim oblastim.
To, kar hočemo, je nov red med narodi, zgrajen na daljnovidnem, vse obsegajočem načelu pravice in pravičnosti, a ne le sešit in skrpan mir. Mogoče je, da Hertling tega ne vidi ali ne razume. Ali res živi s svojimi mislimi še v davno minulem svetu? Ali je popolnoma pozabil rajhstagov sklep z dne 19. julija ali namenoma prezira ta sklep? Ta sklep govori o pogojih za splošen mir, a ne o nacionalnem razširjenju ali o pogodbah od države do države? Svetovni mir je odvisen od pravične poravnave vsakega posameznega različnega problema, na katere sem bil opozoril v svoji zadnji poslanici kongresu. Samoposebl ustavno je, da ne mislim s tem, da je odvisea svetovni mir od sprejema kattrikola skupina predlogov glede načina rešitve teh problemov. Kar edino menim je to, da zadevajo ti problemi vsak zase in vsi skupaj ves svet in če se ne rašijo v duhu nesebične In nevplivame pravičnosti z ozirom na želje naravne skupnosti tn narodnih zahtev in z ozirom na varnost in duhovni miir prizadetih narodov, da potem ni mogoč trajen mir. Teh problemov ni mogoče obravnavati ločeno in v oddaljenih kotih. Kankodi se nanaša na mir, se nanaša tudi na človeštvo in kar je poravnano z vojaškimi silami, če se poravna na nepravičen način, ni nikakor poravnano. Ali se ne zaveda grof Hertling, da govori sedaj pred sodnim dvorom vsega človeštva, da sodijo vsi prebujeni narodi sveta o vsem. kar reč« vsak državnik, vseeno katere deleže, o posledicah spora, ki se je razlil po vseh delih sveta ? Sklep rajhstagov v juliju, je odkrito sprejel odločitev takega sodišča. Naj ne bo ne aneksij, ne kontribucij ali kot kazen naložene odškodnine, naj se ne izroči noben narod potom mednarodne konference ali pogodbe med nasprotniki iz ene drž. oblasti drugi. Nacionalne zahteve .je treba upoštevati, narodi se smejo vladati ali obvladati ie še na podlagi njihovega »oglašanja. Pravo samoodločevanja mi le fraza, tevmeč-je zapovedujoče načelo dejanja, katerega bodo lehko vbodoče državniku prezirali le na lastno nevarnost. Ne moremo imeti splošnega miru, le ker ga zahtevamo ali le z enostavnimi pogodbami na mirovni konferenoi: ni ga mogoč« napraviti iz ločenih pogodb med mogočnimi državami. Vsi udeleženci te vojne se morajo sniti da poravnajo vsako vprašanj«, pri katerem so kakorkoli udeleženi. Kajti kar iščejo, je mir, za katerega garantiramo vsi skupaj in id ga hočemo skupno vzdržati. Vsaka posamezna zveza mora biti podvržena splošni sodbi, če je pravična in dobra in če je akt pravičnosti, a n« more biti kupčija med državnimi poglavarji-Zedinjene države nimajo nobenega vzroka, da bi se vmeševale v evropske zadeve ali da bi nastopale kot razsodnik v evropskih teritorialnih sporih. Pod njihovo častjo je, 4a bi se posluževal« notranje onemoglosti ali notranjega razsula, da bi vsilile svojo voljo kakemu drugemu narodu. Rad« bodo sprejel«, č« M
Jim dopove, da niso od njih predlagane rešitve najboljše in najbolj trajne. Te rešitve so edinole njihove začasne škice načel in načina, po katerem naj se uporabljajo. Toda Zedinjene držav« so šle v to vojno, hote ali nehote, ker so bile soprizadete s trpljenjem in krivicami, ki so jih vojaški gospodje Nemčije prizadejali miru ln varnosti človeštva. In mirovni pogoji se tičejo naše države prav tako kakor vsakega narod, ki ima vodilno vlogo pri ohranitvi civilizacije; Nimajo pota do miru, dokler niso odstranjeni vzroki te vojne iin dokler ni onemogočena njihova obnovitev, v kolikor je to dosegljivo. Ta vojna ima svoj« korenine v tem, da s« niso upoštevale pravice malih narodov in plemen, ki niso Imeli ne enotnosti ne moči, da bi izvedi« svojo lastno državnost in svojo obliko političnega življenja. Treba je zato pogodben« obveznosti, ki za bodočnost onemogoču-Jejoitak« stvari in te obveznosti mora podpirati združena moč vseh narodov, ki ljubijo pravičnost in ki so voijnii, da jo ohranijo za vsako ceno.
Zdi se. da gled* grof Czernin temelje miru z jisn m pogledom, In da j h noče za mračni. On vidi, da je neodvisna Poljska, sestavljena iz vsega nedvomno poljskega prebivalstva, zadeva evropskega pogajanja in da jo j® treba priznati. Dalje, da je treba Belgijo izprazniti, obnoviti brez ozira na žrtve in priznanja in d« je treba zadostiti nacionalnem stremljenjem, celo v njegovi državi, v skupnem interesu Evrope in človeštva. v,e pa molči o vprašanjih, ki zadevajo interese in namene zaveznikov b« lj kakor Avstro Ogrsko, tedaj je to le zato, ker se mora po mojem mnenju vsled okoliščin sklicevati na Nemčijo in Turčijo.
S tem, da hoč« načela in potrebe, prihajajoče pri važnih vprašanjih vpoštev, odkritosrčno pretvoriti v dejanja, jih spoznava in jim pritrjuje. s tem pa priznava, da se pridruži lehko prej vojnim ciljem Zedinjenih držav kakor Nemčija. S»«raj goi«vo «1 bil šel se dalje, če bi sr mu «e b i® treba »ztratl na zvezo Avs'r« - Ogrske z Nemčjol« njene odvisnosti •d Nrmčiie. Pr- iskava o tem, č® bo obema vladama mogoče, da nadaljujeta to izmenjavo nazorov, j® nejasna. Naceta, ki jih j® treba uporabiti, so sledeča:
1. Da j® vsak del končnoveljavne pogodbe zgrajen na pravičnosti v določenem primeru in taki poravnavi, od katere se pričakuje najprej da privede do trajnega miru.
2. Da ne poriva kaka državna nadoblast nirode in pokrajine s kako drugo državno nadoblastjo tako semintje, kakor da gre le za predmete ali kamenje pri igri, čeprav je treba v veliki igri ravnovesja moči, ki je za vs» čase diskreditirana, izvršiti
3. vsako rešitev vprašanja ozemelj, načetega vsled te vojne, v interesu in v prid prizadetega prebivalstva, a ne le kot det enostavne poravnave ali kompromisa eabtev tekmujočih mest.
4. Da dobe vse jasno očrtane nacionalne zahteve najbolj obširno zadovoljitev, ne da se sprejmejo novi ali ovekovečeni stari elementi sporov in nasprotstev, ki bi kmalu zopet motili mir v Evropi in s tem vsega sveta.
O splošnem miru, zgrajenem na takih načelih, se lahko razpravlja. Dokler pa ni zagotovljen ti k mir, nam ne preostaja nič drugega, kakor da nadaljujem® vojno. V kolikor moremo presoditi so ta načela,, ki jih smatramo za temeljna 2e povsod sprejeta kot nujna, razen od besednikov nemške »eja ke in aneksionistične stranke. Če so jih pa zavrnili še kje drugod, tedaj niso nasprotujoči zelo številni ali vplivni, da bi se uveljavili. Tragična okoliščina je, da je ta stranka v Nemčiji voljna in sposobna, da posije miljone ljudi v »mit, d« .ptrprrCi u*. tur sm-ua ve* »vet za pravično. Ne bi bil istinit bednik Ijuri tva Ze-din emb driav, de ne poedanm še enk>at, da ■ismo vstopili v to vojno zaudi kakega malenkostnega nagiba ia da nikdar ne Ir nemo s potu, ns katerega »mo st<>p>li n»čtl"0 Niši pomožni viri so sedaj deloma taob imrani in ne bodo mirovati, dok'er ae bodo popolni. Naše čete od-po4iij»m>i bdio na f i>nto in tudi pošiljaDe b' mo p<>s>ei!i. Vs« našo silo posvetimo v tej vojni •svoboditvi, o«vob«dit'i od ogrože 'ja in na nadvlado naperjenim poizkusom se ličnih skupin avt«k'at en h vladanev.
Naj bodo težkoče in zakasnitve kakršnekoli. tni smo nepremagljivi v naši sili neodvisnega dejanja in ped nobenimi okoliščinami ne moremo pritrditi, da bi živeli v svetu, vladanem po spletkah in nasilju. Menimo, da je naša zahteva po novem svetovnem redu, v katerem naj vladajo razum, pravičnost in splošni interes človeštva, zaliteva vsega prosvitljenega človeštva. Brez tega novega svetovnega reda bo svet brez miru. Ker smo položili roke k izvedbi tega dela, jih ne odtegnemo nič več. Upam, da ni potrebna pripomna, da ni mišljena nobena beseda, ki sem jo bil izgovoril, kot grožnja. To ne odgovarja mišljenju našega ljudstva. Govoril sem tako, da spozna ves svet pravo razpoloženje v Ameriki, da izvedo vsepovsod ljudje, da naša strast za pravičnost in samovladanje ni strast v besedah, temveč taka, da jej je treba zadostiti, kadar se pretvarja v dejanja. Moč Zedinjenih držav mi za noben narod, za nobeno 4 ljudstvo grožnja. Nikdar je ne bomo uporabljali
za napadalne namene ali za zadovoljitev sa-mopašnih interesov, ona izvira iz svobode in služi svobodi.
Razno.
0 Oderuštvo s kruhom. Iz Solnograda se poroča: Mozes Schreyer iz Karankova je nekemu beguncu v Grobmingu prodal deset hlebčkov kruha za 52 krom. Bil je obsojen na mesec dni zapora in 200 kron globe. Pri obravnavi se je dognalo, da se je mnogo kruha prodalo v begunsko taborišče za oderuško ceno po 10 kron za hlebček; ni pa se baje moglo dognati, kedo ima v Solnograda toliko kruha za prodajo na razpolago.
* Goreč železniški vlak. Kakor lvovski listi poročajo, je nastal v poštnem vlaku, ki vozi iz Stanislava v Lvov, v soboto ponoči požar v trenotku, ko je vozil vlak po železniškem mostu čez Dnjester. Vlak so takoj ustavili. Nastala je grozna panika. Več potnikov, ki so poskakali -iz vagonov, je padlo v Dnjester ter utonilo. V kupeju, kier je nastal požar, so našli sedem ožganih mrtvecev. Enajst oseb je vsled opeklin nevarno ranjenih.
Aprovizacja.
Gostilničarje in zavode ponovno opozarjamo, da se glede govejega mesa takoj zglase v aprovizačneni uradu na Poljanska cesti št. 13 (od 9. do 12. dopoldne.) Od sobo/te naprej noben mesaT ne bo smel prodati gostilnam ali zavodom govejega mesa. Delila ga bo mestna aprovizacija sama. Prvič se razdeljuje v petek popoldne.
Ce.ijev z lesenimi podplati ni sedaj nič v zalogi. Kadar jih zopet dobimo, bo objavljeno v časopis h.
Nakazila za mast in krompir naj one stranke, ki se preselijo iz Ljubljane gotovo oddajo v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti št 13/1 Drugače bi lahko imele neprijetnosti.
Krompir za VIII okraj dobe stranke pri Mflhleisnu na Dunajski cesti v četrtek, dne 14. t. m. popoldne od 3 do 4. štev. 1 do 100, od 4. do 5. štev. 101 do 200, v petek, dne 15 t. m. dopoldne od 8. do	9 štev.	201 do	300,	od 9.
do 10 štev. 301 do	400, od	10. do	11. štev. 401
do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg. Kjiogram stane 30 vin. — Za IX. okr;ij dobe krompir pri Mflhleisnu m DuuajSKi cesti v petek, dne 15 t. n. popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 120, od 3. do 4 štev. 121 do 240, od 4. do 5 štev. 241 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg. Kilogram stane 30 vin.
M so na rumene izkaznice B. štev. 1 do
900 dobe stranke v č-trtek, dne 14 t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožtfa	Določen	je tale	red:	od pol
2.	do 2. š*ev. 1 do	200, od	2 do	pol	3. šrev.
201 do 400, od pol 3 do 3. štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 800, od pol 4 dj 4 štev. 801 do 900. 1 oseba dobi Vi kg, 2 osebi V® kg 3 in 4 osebe 3/< kg. 5 tn 6 osen 1 kg, 7 in 8 oseb 1 V«, več oseb 1 1l'i kg. Kilogram stane 2 krom.
Tiskovni sklad za »Naprej".
Za tiskovni sklad »Ni preja" je nabral sodr. Malovrh v Hrastniku K 19 96, sodr. Žižniond K 1180. Skupaj 31 76.
*
»Strankin sklad".
Za strankin sklad je nabral sodrjg Pečnik med železničarji v Z danem M >stu K 24 80.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Pete j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
't
Šivilje
ki morejo same preskrbeti šivalne stroje, se sprejmejo proti dobri plačL Predstavijo naj se v c. in kr. tovarni za ilovico, Moste pri Ljubljani.
Agitirajte za »Naprej*! Pošiljajte tra vojakom!
inanaaeaasBaaaaanaiigffMana
8
M
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. z. v Ljubljani.
S
f
se obrestujejo po domači hranilniki.
Hranilne vlog« na knjižice in v tekočem računu 4'/i% od dne vloge do dne dviga. Na razpolago 30 g Rentni davek plačuje zadruga sama.
a	Posojila	se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vred-
■ nostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji.
Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. a T«lef*n it. 120.	Cek-konto poštne hranilnice št. 45.156-
-'■■*«aaMMHiB»aaaaasaamaaaBaaaaaaflBaaaBE.aaaaaaBaaaB«BaaBtiBaaaBa«aaBB«B««**a