DOMŽALE, 14. DECEMBRA 1994 • ŠT. 12, LETNIK 33 GLASILO OBČINE DOMŽALE —n-7~7r*- Pomislite župani in vse soseske sploh; de z novimi pravicami boste prejeli tudi nove dolžnosti B. Novice, 7. svečana 1849 Obnova kulturnega doma Domžale se nadaljuje Na tiskovni konferenci, ki jo je pred dnevi sklical predsednik gradbenega odbora in predsednik Skupščine občine Domžale Ervin Anton Schtvarzbartl, smo zvedeli, da se obnova Kulturnega doma v Domžalah nadaljuje. Pred kratkim je bila za nadaljevanje del podpisana pogodba z gradbenim podjetjem Graditelj iz Kamnika. Obnova doma je nujno potrebna zaradi prostorske stiske Glasbene šole Kulturni dom Domžale z okolico leta 1911, tedaj se je imenoval Društveni dom Domžale, ki že več let gostuje v prostorih Osnovne šole Domžale, in tudi zato, ker nimamo primernega prostora za kulturne prireditve. Obnovitvena dela se nadaljujejo v notranjosti doma, hkrati pa se Graditelj že pripravlja na zamenjavo ostrešja in na vse, kar je s tem še treba urediti. Zvedeli smo tudi, da je po pogodbi, ki sta jo sklenila investitor, to je Glasbena šola Domžale, in izvajalec, zagotovljenih komaj polovica še potrebnih denarnih sredstev. Tako čaka novega župana in svetnike občine Domžale še težka naloga, da bodo zagotovili potrebna sredstva za čimprejšnje dokončanje del na tem lepem in potebnem poslopju. STRAŽAR OB ZAKLJUČKU MANDATA SKLICA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Zahvalni govor predsednika skupščine občine Domžale Spodobi se, ko kakšno delo zaključimo, rečemo vsem, ki so pri tem pomagali ali sodelovali, hvala. Danes se želim zahvaliti za vse, kar sem osebno in skupaj z vami v tem mandatu od maja 90 leta do danes prejel in česar sem bil deležen, zavedam se, da ne po svoji zaslugi, ampak zaradi vas in po volji Njega, ki vodi naša pota. Ker sem ob začetku mandata za svoje geslo izbral pripravljenost SLUŽITI, SKRBETI in POMAGATI občanom, bom zadovoljen, če boste danes, ko se iz politike povsem umikam, ocenili, da smo nekaj tega, kar bi moral biti cilj vsakega politika, tudi uresničili. Kot predsednik Skupščine občine Domžale sem imel priložnost spremljati in ocenjevati delo delegatk in delegatov Skupščine tega sklica, rezultate funkcionarjev in uslužbencev IS-a in tudi številnih posameznikov, ki so neposredno sodelovali z mano ali organi Skupščine. Ne želim dajati poročila o našem opravljenem delu ali uspehih, niti o spodrsljajih in napakah, zakaj veliko tega je doku- mentiranega in čas bo sodnik in ljudstvo volivci razsodniki pravilnosti kot tudi smotrnosti in prizadevnosti našega početja v tem prelomnem času oblikovanja nove države Slovenije in vzpostavljanja prenove vrednot medsebojnih odnosov med občani in ljudmi ter njihovim delom. Bili smo namreč predstavniki ljudstva v času, ko so se številne dogme in vrednote nekega režima razgaljale kot zgrešene in nedemokratične, mi pa njihove škodljivosti nismo znali in še vedno ne znamo objektivno ocenjevati zaradi privzgojene zaslepljenosti. Zato verjamem, da so bile zamere in nesporazumi, izrečene ostre besede in opažena nekritičnost do sebe in drugih, samo znak človeške slabosti in nepopolnosti. Prepričan sem in verjamem, da ni bilo nič takega storjeno iz hudobije ali sovraštva, ampak iz prepričanja v svoj prav in zaradi časovne omejenosti v danem trenutku, ko nismo bili sposobni ob pravem času zajeti celoto in razumeti trajno vrednost storjenega ali izreče- ne8a (nadaljevanje na tretji strani) SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI, OBČINSKE VOLIVNE KOMISIJE OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA, MENGEŠ IN MORAVČE VAS OBVEŠČAJO, DAJE DRUGI KROGI GLASOVANJA ZA IZVOLITEV ŽUPANOV NOVIH OBČIN V NEDELJO, 18. DECEMBRA 1994. VSA VOLIŠČA BODO ODPRTA OD 7. DO 19. URE. Poročila občinskih volilnih komisij kri Iz naših krajevnih skupnosti Veseli december v knjižnici Domžale DR. IVAN STUHEC: Kristjan v politiki Veselje v zdravem vrtcu 120 let osnovne šole Ihan Nastarejša znana poročila o šolstvu v Ihanu segajo v leto 1816. Tedaj je v šoli v Ihanu poučeval kaplan Jakob Hartman, ki je imel pooblastilo za poučevanje. V letih 1817 in 1818 so razpisali prosto učiteljsko službo, a se ni nihče javil. Leta 1819 je bilo v ihanski župniji 93 šoloobveznih otrok. O tem, kakšna je bila tedaj šola v Ihanu, ni poročil. Začela se je najbrž jeseni, ko starši svojih otrok niso več potrebovali pri delu na polju in je za pašo živine postalo pre- hladno. Spomladi, ko se je začelo delo zunaj, pa je prenehala. Tako kot vse okoliške šole je bila tudi ihanska od danes do jutri. Novo obdobje za šolo v Ihanu se je začelo leta 1874, ko je kraj dobil novo šolsko poslopje. V prvem šolskem letu je šolo obiskovalo 80 učencev. Pred letom 1900 je bilo na tem območju že več kot dvesto šoloobveznih otrok. Pritlično šolsko poslopje so leta 1908 nadzidali za eno nadstropje. To šolo so partizani med drugo svetovno vojno požgali. Po vojni je niso obnovili, ampak so dolgo iskali novo, bolj ustrezno lokacijo. Poslopje na novi lokaciji je bilo končano do 29. novembra 1961, ko so ga slovesno izročili svojemu na- menu in v njem začeli šolski pouk. Ko je vodil šolo Anton Križaj, so v sezoni 1988-1982 šolsko poslopje adaptirali in povečali. Šola ima pet učilnic. Ker je pa pouk v šestih oddelkih, imajo eno učilnico v Kulturnem domu*. Šolo od prvega do četrtega razreda obiskuje 98 učencev, prvi in četrti razred ima po en oddelek, drugi in tretji pa po dva. Skoraj vsi učenci (razen štirih) se že od prvega razreda naprej učijo angleščino, nekaj učencev pa tudi nemščino. Na šoli deluje kar štirinajst različnih dejavnosti. Šestim učiteljicam pomaga sedem zunanjih mentorjev in številni sponzorji. Podružnično šolo v Ihanu vodi gospa Ana Lenič. (nadaljevanje na strani 7) Dela pri razširitvi magistralne ceste M-10od Doba do priključka Moravske ceste na Želodniku uspešno potekajo 2 /lamnik Domžale NEDELJA 18. DECEMBRA 1994 Drugi krog za vse štiri župane V skladu s sklepi, ki so jih sprejele vse štiri občinske volilne komisije občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče, je drugi krog volitev za vse štiri župane v nedeljo, 18. decembra 1994. Volilci Volilci glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Glasuje se tajno z glasovnicami, volilcu morata biti zagotovljena svoboda in tajnost glasovanja. Volišča Volišča ostajajo ista kot 4. decembra 1994 in bodo vsa odprta od 7.00 do 19. ure. Glasovnica Volilec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega glasuje. Volitve po pošti Volilci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volilci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje sedem dni pred dnem glasovanja. Enako lahko glasujejo po pošti volilci, ki na dan volitev niso v kraju stalnega bivališča, ker služijo vojaški rok. Predčasne volitve Volilci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnem in sicer v ok- viru PREDČASNEGA GLASOVANJA, ki bo od 13. do 15. decembra 1994 organizirano na sedežih občinskih volilnih komisij posameznih občin in sicer: OBČINA DOMŽALE - prostori Skupščine občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 - sejna soba vse dni od 8. do 17. ure. OBČINA LUKOVICA - prostori Krajevne skupnosti Lukovica v Zadružnem domu v Lukovici - sejna soba vse dni od 9. do 18. ure OBČINA MENGEŠ - prostori Krajevne skupnosti Mengše, Zavrti 2 - sejna soba vse dni od 9. do 18. ure. OBČINA MORAVČE - prostori Krajevne skupnosti Moravče, Trg svobode 4 - vse dni od 8. do 17. ure Glasovanje na domu Volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnevom glasovanja. SPOROČILA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PRIČAKUJEJO NA NASLOV OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE, 61230 DOMŽALE, Ljubljanska 69. GbveSČamo vse volfflke ki volilce, da bodo za volitve 18. decembra 1994 ponovno prejeli obvestila o volišču m štev$d, pod katero so vpisani v OBČINA DOMŽALE SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V OBČINI skupno število volivcev z območja občine 23311 skupaj glasovalo 14492 volivcev procent udeležbe v občini: 62,17 SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI oddanih glasov: 14488 neveljavnih glasov: 1933 veljav, glasov: 12555 kandidat št. glasov % glasov 1. CVETKA ZALOKAR-ORAŽEM 3839 30,58% 2. PETER BRLEČ 1314 10,47% 3. MILAN PIRMAN 2206 17,57% 4. MARIJA KAVKA 1276 10,16% 5. FRANC HERLE 3920 31,22% REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET SKUPNO V OBČINI GLASOV % GL. ŠT. IME LISTE 132 1,0% 1. ŽIBERT IVAN IN SKUPINA VOLIVCEV 694 5,5% 2. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 789 6,3% 3. LISTA OBRTNIKOV - PODJETNIKOV 679 5,4% 4. ZELENI SLOVENIJE 1127 8,9% 5. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2556 20,3% 6. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 112 0,9% 7. NARDIN FRANC IN SKUPINA VOLIVCEV 1555 12,3% 8. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 2650 21,0% 9. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 1667 13,2% 10. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 375 3,0% 11. DEMOKRATI SLOVENIJE, DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE-DS 268 2,1 % 12. NARODNI DEMOKRATI 12604 SKUPAJ MANDATI ZA OBČINSKI SVET ŠT. MANDATOV ŠT. IME LISTE 0 1. ŽIBERT IVAN IN SKUPINA VOLIVCEV 2 2. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 2 3. LISTA OBRTNIKOV - PODJETNIKOV 1 4. ZELENI SLOVENIJE 3 5. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 7 6. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 0 7. NARDIN FRANC IN SKUPINA VOLIVCEV 4 8. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 7 9. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD 4 10. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1 11. DEMOKRATI SLOVENIJE, DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - DS 0 12. NARODNI DEMOKRATI 31 SKUPAJ OBČINA LUKOVICA SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V OBČINI skupno število volivcev z območja občine 3386 skupaj glasovalo 2352 volivcev procent udeležbe v občini: 69,46 SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI oddanih glasov: 2346 neveljavnih glasov: 308 veljav, glasov: 2038 kandidat št. glasov % glasov 1. STANISLAVA STOPAR 2. SILVESTER RESNIK 3. A.-ZIVKO BURJA 4. CIRIL SMRKOLJ 693 73 673 599 34,00% 3,58% 33,02% 29,39% REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET SKUPNO V OBČINI GLASOV % GL. ŠT. IME LISTE 239 571 418 138 519 15,1% 29,4% 21,6% 7,1 % 26,8% 1. SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 2. SKD-SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 3. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1939 SKUPAJ MANDATI ZA OBČINSKI SVET ŠT. MANDATOV ŠT. IME LISTE 2 1. SDSS/SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJA 4 2. SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 3 3. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 4 5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 14 SKUPAJ OBČINA MORAVČE SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V OBČINI skupno število volivcev z območja občine 3075 skupaj glasovalo 2260 volivcev procent udeležbe v občini: 73,50 SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI oddanih glasov: 2260 neveljavnih glasov: 181 veljav, glasov: 2079 kandidat št. glasov % glasov 1. MATJAŽ KOČAR 2. FRANC CAPUDER 3. PETER JANEŽIČ 1005 569 505 48,34% 27,37% 24,29% REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET SKUPNO V OBČINI GLASOV % GL. ŠT. IME LISTE 287 206 453 283 732 16,6% 10,5% 23,0% 14,4% 37,3% 1. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 2. SDSS/SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 3. SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 4. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1961 SKUPAJ MANDATI ZA OBČINSKI SVET ŠT. MANDATOV ŠT. IME LISTE 2 1 3 2 6 1. 2. 3. 4. 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV SDSS/SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJA SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 14 SKUPAJ OBČINA MENGEŠ SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V OBČINI skupno število volivcev z območja občine 4765 skupaj glasovalo 3506 volivcev procent udeležbe v občini: 73,58 SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI oddanih glasov 3505 neveljavnih glasov 208 veljav, glasov 3297 kandidat št. glasov % glasov 1. ROMAN KALUŠNIK 2. JANEZ PER 3. JANEZ ŠKRLEP 1171 1540 586 35,52% 46,71 % 17,77% REZULTATI GLASOVANJA ZA OBČINSKI SVET SKUPNO V OBČINI GLASOV % GL. ŠT. IME LISTE 860 27,2% 1. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 174 5,5% 2. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 418 13,2% 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 810 25,6% 4. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 311 9,8% 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV-ZLSD 592 18,7% 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 3165 SKUPAJ MANDATI ZA OBČINSKI SVET ŠT. MANDATOV ŠT. IME LISTE 5 1. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 2. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 2 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 4 4. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV-ZLSD 3 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 16 SKUPAJ Domžale /lamnik 3 Na podlagi tretjega odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94 in 33/94) Občinska volilna komisija občine Domžale razpisuje 1. Drugi krog glasovanja za izvolitev župana občine Domžale, ker noben kandidat na volitvah 4. decembra 1994 ni dobil večine glasov. Največje število glasov sta dobila kandidata: Franc Herle in Cvetka Zalokar Oražem, zato se drugi krog volitev opravi med kandidatoma: Francem Herletom in Cvetko Zalokar Oražem. 2. Drugi krog glasovanja za izvolitev župana se opravi v nedeljo, 18. decembra 1994. Volišča in območja volišč so določena, s SKLEPOM o določitvi volišč in območij volišč štev. 00800-7/94 z dne 17. 10. 1994. 3. Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija občine Domžale. Štev: 00800-7/94 Datum: 7. 12. 1994 Občinska volilna komisija občine Domžale predsednik PETER PRIMOŽIČ, DIPL. IUR., I. r. Razglas SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE DOMŽALE NA VOLITVAH 18. DECEMBRA 1994 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94 IN 33/94) TER NA PODLAGI 60. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (UR. LIST RS, ŠTEV. 44/92) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE SESTAVILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA DRUGI KROG GLASOVANJA ZA IZVOLITEV ŽUPANA OBČINE DOMŽALE, KI BO 18. DECEMBRA 1994 VOLILNA ENOTA: OBČINA DOMŽALE št. kandidata: 1 FRANC HERLE, roj. 18. 9. 1951 naslov: DOMŽALE, NOVA ULICA 10 poklic: PODJETNIK delo: DIREKTOR predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD št. kandidata: 2 CVETKA ZALOKAR ORAŽEM, roj. 15. 4. 1960 naslov: DOMŽALE, POLJSKA POT 10 B pokllic: PROF. SLOV. JEZIKA IN KNJIŽ., delo: RAVNATELJICA predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV VOLI SE EN (1) KANDIDAT ZA ŽUPANA. VOLITVE BODO 18. DECEMBRA 1994. ŠTEVILKA: 00800-7/94 DATUM: 7. 12. 1994 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE DOMŽALE predsednik PETER PRIMOŽIČ, DIPL. IUR, I., r. Na podlagi tretjega odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94 in 33/94) Občinska volilna komisija občine Lukovica razpisuje 1. Drugi krog glasovanja za izvolitev župana občine Lukovica, ker noben kandidat na volitvah 4: decembra 1994 ni dobil večine glasov. Največje število glasov sta dobila kandidata: Stanislava Stopar in Anastazij Živko Burja, zato se drugi krog volitev opravi med kandidatoma: Stanislavo Stopar in Anastazijem Živkom Burja. 2. Drugi krog glasovanja za izvolitev se opravi v nedeljo, 18. decembra 1994. Volišča in območja volišč so določena s SKLEPOM o določitvi volišč in območij volišč štev. 00800-8/94 z dne 17. 10. 1994. 3. Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija občine Lukovica. Štev: 00800-8/94 Datum: 7. 12. 1994 Občinska volilna komisija občine Lukovica predsednik LADO GORIČAN, I. r. Razglas SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE LUKOVICA NA VOLITVAH 18. DECEMBRA 1994 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94 IN 33/94) TER NA PODLAGI 60. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (UR. LIST RS, ŠTEV. 44/92) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE LUKOVICA SESTAVILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA DRUGI KROG GLASOVANJA ZA IZVOLITEV ŽUPANA OBČINE LUKOVICA, KI BO 18. DECEMBRA 1994 VOLILNA ENOTA: OBČINA LUKOVICA št. kandidata: 1 STANISLAVA STOPAR, roj. 11. 11. 1943 naslov: LUKOVICA PRI DOMŽALAH 33/A poklic: UČITELJICA RAZR. POUKA delo: RAVNATELJICA OŠ predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE št. kandidata: 2 ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA, roj. 11. 2. 1931 naslov: KRAŠNJA 39 poklic: STROJNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC predlagatelj: SKD - SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI VOLI SE EN (1) KANDIDAT ZA ŽUPANA. VOLITVE BODO 18. DECEMBRA 1994. ŠTEVILKA: 00800-08/94 DATUM: 7. 12. 1994 Občinska volilna komisija občine Lukovica predsednik LADO GORIČAN, l.r. Zahvalni govor predsednika skupščine občine Domžale (nadaljevanje s prve strani) Vem tudi, da masikaj dobrega nismo storili, pa bi morda lahko, in smo marsikaj opustili, čeprav bi bili morali vztrajati, a nam je zmanjkalo volje in srčnosti za kaj takega. Tudi smo bili obremenjeni s hipoteko odločitev predhodnih oblastnikov in sprevrženega odnosa do tradicionalnih vrednot ter kulturne in naravne dediščine prednikov. Vendar nas to ne opravičuje in še manj daje pravico obsojati; lahko samo ugotavljamo ali smo kaj popravili, spremenili, izboljšali, naredili vrednejše in bolj pošteno, smo v služenju dovolj skrbeli za druge, jim pomagali, ali bili brezbrižni in mislili predvsem na svoje koristi in interese?! Prav zato je lepo in mi je v zadovoljstvo, da smo se pred to sejo po stari krščanski navadi z mašno daritvijo pri Sv. Trojici zavalili za vse, dobro in težavno, zavedajoč se svoje odvisnosti in minljivosti, pa tudi prosili odpuščanja za slabo. Ob tej priložnosti se posebej zahvaljujem dekanu g. Vladimiru Pečniku, ki je sicer nekoliko presenečen, a vendar z razumevanjem sprejel mojo pobudo in skupaj s somašnikom dekanije opravil sveto daritev z nagovorom. Sicer ne verjamem, da bodo to mojo gesto mediji zaznali, čeprav je v tej državi še redkost, če ne celo edini primer, sem hvaležen vsem, ki so se vabilu odzvali. Hvala tudi pevcem bratom Pirnat, da so obred obogatili. Ob koncu bi vam vsem in občanom nasploh želel v tem mesecu praznikov osebnega zadovoljstva, v letu, ki je pred nami, pa trdnega zdravja in uspešnega uveljavljanja pozitivnih ciljev. Ne za VEČ SLOVENIJE, ampak za VEČ LJUBEZNI med vsemi ljudmi DOBRE VOLJE, da bi to bili vsi in ne samo pripadniki določene stranke. Dovolite mi, da si sedaj vzamem pravico subjektivno in pristransko soditi o delu posameznikov, ki so v tem mandatu sledili mojemu geslu o službi, skrbi in pomoči občanom in se jim osebno zahvaliti s pismenim dokumentom in pozornostnim darilom ter stiskom roke. Zakaj tudi to je bilo moje volilno geslo: BODIMO SRČNI, PODAJAMO SI ROKE! In danes dodajam, ostanimo srčni še naprej. Predsednik Skupščine občine Domžale: Mag. ERVIN-A. SCHVVARZBARTL Mag. Tomaž Štebe, predsednik IS in mag. Ervin Anton Scvvarz-bartl, predsednik Skupščine občine Domžale s člani predsedstva na zaključni seji. Pri zahvalni maši v cerkvi pri Sveti Trojici in na zaključni seji Skupščine občine Domžale je pel okter bratov Pirnat iz Jarš Poslanci in gostje na zaključni seji Skupščine občine Domžale v Gasilskem domu v Žejan 1. decembra 1994. Na podlagi tretjega odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94 in 33/94) Občinska volilna komisija občine Moravče razpisuje 1. Drugi krog glasovanja za izvolitev župana občine Moravče, ker noben kandidat na volitvah 4. decembra 1994 ni dobil večine glasov. Največje število glasov sta dobila kandidata: Matjaž Kočar in Franc Capuder, zato se drugi krog volitev opravi med kandidatoma: Matjažem Kočarjem in Francem Capudrom. 2. Drugi krog glasovanja za izvolitev župana se opravi v nedeljo, 18. decembra 1994. Volišča in območja volišč so določena s SKLEPOM o določitvi volišč in območij volišč štev. 00800-10/94 z dne 17. 10. 1994. 3. Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija občine Moravče. Štev.: 00800-10/94 Datum: 07. 12. 1994 Občinska volilna komisija občine Moravče Predsednica BERTA KUNAVAR, dipl. pravnica, l.r. Razglas SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE MORAVČE NA VOLITVAH 18. DECEMBRA 1994 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94 in 33/94) TER NA PODLAGI 60. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (UR. LIST RS, ŠTEV. 44/92) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE MORAVČE SESTAVILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA DRUGI KROG GLASOVANJA, KI BO 18. DECEMBRA 1994 VOLILNA ENOTA: OBČINA MORAVČE Št. kandidata: 1 MATJAŽ KOČAR, roj. 6. 2. 1960 Naslov: MORAVČE, VEGOVA ULICA 21 Poklic: DR. VET. MED., delo: VETERINAR Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS Št. kandidata: 2 FRANC CAPUDER, roj. 16. 11. 1962 Naslov: SOTESKA PRI MORAVČAH 4 Poklic: MAGISTER GRADBENIŠTVA, delo: VODJA ODDELKA Predlagatelj: SKD/SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI VOLI SE EN (1) KANDIDATI ZA ŽUPANA. VOLITVE BODO 18. DECEMBRA 1994. ŠTEVILKA: 00800-10/94 DATUM: 7. 12. 1994 Občinska volilna komisija občine Moravče Predsednica BERTA KUNAVAR, dipl. pravnica, l.r. Na podlagi tretjega odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94 in 33/94) Občinska volilna komisija občine Mengeš razpisuje 1. Drugi krog glasovanja za izvolitev župana občine Mengeš, ker noben kandidat na volitvah 4. decembra 1994 ni dobil večine glasov. Največje število glasov sta dobila kandidata: Janez Per in Roman Kalušnik, zato se drugi krog volitev opravi med kandidatoma: Janezom Perom in Romanom Kalušnikom. 2. Drugi krog glasovanja za izvolitev župana se opravi v nedeljo, 18. decembra 1994. Volišča in območja volišč so določena s SKLEPOM o določitvi volišč in območij volišč štev. 00800-9/94 z dne 17. 10. 1994. 3. Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija občine Mengeš. Štev: 00800-9/94 Datum: 08. 12. 1994 Občinska volilna komisija občine Mengeš, predsednik MARTIN KOSMINA, DIPL. IUR., I. r. Razglas SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE MENGEŠ NA VOLITVAH 18. DECEMBRA 1994 NA PODLAGI 75. ČLENA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH (URADNI LIST RS, ŠTEV. 72/93, 7/94 in 33/94) TER NA PODLAGI 60. ČLENA ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (UR. LIST RS, ŠTEV. 44/92) JE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE MENGEŠ SESTAVILA NASLEDNJI SEZNAM KANDIDATOV ZA DRUGI KROG GLASOVANJA ZA IZVOLITEV ŽUPANA OBČINE MENGEŠ, KI BO 18. DECEMBRA 1994 VOLILNA ENOTA: OBČINA MENGEŠ št. kandidata: 1 JANEZ PER, roj. 09. 06. 1947 naslov: MENGEŠ, SLOVENSKA 3 poklic: KMET, delo: KMETOVANJE predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA št. kandidata: 2 ROMAN KALUŠNIK, roj. 13. 01. 1958 naslov: MENGEŠ, SLOVENSKA 24 poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE VOLI SE EN (1) KANDIDAT ZA ŽUPANA. VOLITVE BODO 18. DECEMBRA 1994. ŠTEVILKA: 00800-09/94 DATUM: 08. 12. 1994 Občinska volilna komisija občine Mengeš predsednik MARTIN KOSMINA, DIPL. IUR., I. r. 4 /lamnik Domžale Cvetka Zalokar-Oražem vaša prva županja (rf""*) ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE DRAGE VOLILKE, DRAGI VOLDLCI! V zadnjih letih sem že večkrat ugotovila, kako pomembno je zaupati ljudem, ki jih odlikujejo razgledanost, znanje in strpnost. Ki ne podlegajo mamljivi logiki denarja, oblastništva in moči ter brezumnemu sovraštvu. Ki znajo delati in misliti s svojo glavo. V novi občini Domžale potrebujemo nov veter. Ljudem, ki so odločali doslej, in njihovemu načinu vladanja, ne smemo ponovno pustiti vse oblasti. Zahvaljujem se Vam za veliko število glasov, s katerimi ste mi pokazali, da vse le ni tako črno. Razumela sem Vaša sporočila in dokazala bom, da znam skrbeti za potrebe vseh občank in občanov vseh krajev nove občine Domžale. Največ, kar lahko storite za naš skupni uspeh, je, da pridete v nedeljo 18. decembra na volišče in glasujete ZA za svojo prvo županjo. Ne pustite, da namesto Vas odloči manjšina! NEODVISNA KANDIDATKA Stana Stopar za županjo občine Lukovica POZNAM POTI, KI JIH LAHKO PREHODIMO SKUPAJ! VSEMU, KAR NAM JE OBRAČALO HRBET V BOGATI OBČINI DOMŽALE, SE BOMO MORALI V NAŠI OBČINI LUKOVICA UPRETI. POZNAM POTI, KI JIH MORAMO PREHODITI SKUPAJ! REZULTATI VOLITEV V PRVEM KROGU - HVALA ZA VSAK VAŠ GLAS - ME VZPODBUJAJO, DA JE TREBA BITI VZTRAJEN, DA JE TREBA ŽIVETI Z VERO IN ZAUPANJEM! LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR LUKOVICA ZAUPAM V VSE VAS! SEM IN ŽELIM BITI DEL VAŠIH PRIZADEVANJ ZA SREČNEJŠI JUTRI! TU SEM ROJENA IN TU DELAM, V VAŠIH OČEH VIDIM ŽAR, VIDIM ŽELJE PO SPREMEMBAH, ŽELJE PO BOLJŠIH ČASIH. TO SO TUDI MOJE ŽELJE. POZNAM POTI, PO KATERIH JIH LAHKO URESNIČIMO SKUPAJ, POTI, PO KATERIH SE LAHKO SKUPAJ POPELJEMO V LEPŠO PRIHODNOST. V NEDELJO, 18.12.1994, SO VOLITVE, KI BODO ODLOČILE, KOMU ZAUPATE. JAZ POTREBUJEM VAŠO NAKLONJENOST IN VAŠ GLAS. ZAUPAM VAM, ZAUPAJTE TUDI VI MENI! STANA STOPAR ©UDAT Volivci! Izkažite nam zaupanje, da to, kar obljubljamo za lepši in pravičnejši dan ljudi domžalske občine, tudi storimo! SKD LISTA OBRTNIKOV-PODJETNIKOV SLS Demokrati Slovenije OBČINA DOMŽALE Anastazij - Živko Burja s skupnimi močmi bomo zgradili nove in zdrave temelje lukovške občine SKD SLS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Spoštovani občani nove občine Lukovica Že drugič mi je dana možnost, da vas pozdravim in se vam ob tem zahvalim za zaupanje, ki ste mi ga dali v prvem krogu ob izvolitvi župana. Zahvaljujem se vam tudi v imenu svetnikov SKD, ki ste jih podprli, saj sem prepričan, da vas bodo dostojno in pošteno zastopali v svetu nove lukovške občine. Ob tem pa vam zagotavljam, da bomo občino postavili na trdne in zdrave temelje, s skupnimi močmi vseh strank, ki jim je za enakomeren in uspešen razvoj nove občine. Želim, da se sami odgovorno odločite, katerega kandidata za župana boste podprli v drugem krogu, da nas bo vse zbližal v medsebojnem delu za hiter in učinkovit razcvet naše občine Lukovica. Sporočam vam, da smo se desne stranke SKD, SLS in SDSS v lukovški občini dogovorile, da v drugem krogu podpremo skupnega kandidata za župana. Zato pričakujem vaše ponovno zaupanje, podporo in zanesljivo ponovno udeležbo na voliščih 18. 12. 1994. Kandidat za župana v drugem krogu ANASTAZIJ - ŽIVKO BURJA Domžale /lamnik mag. Franc Capuder kandidat za župana občine Moravče SKD Pri mojih prizadevanjih me podpira tudi Socialdemokratska stranka Slovenije SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Spoštovani volivci! Najprej se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje v prvem krogu volitev za župana nove občine Moravče. Pred nami je odločujoči drugi krog volitev, na katerem bomo izbrali človeka, ki bo vodil občino Moravče. Naloga bo izredno zahtevna. Na noge bo potrebno postaviti celotno upravo, pogajati se bo potrebno o našem premoženju v sedanji občini Domžale. Ob razvijanju in gradnji infrastrukturnega omrežja pa bo potrebno zagotoviti nemoteno delovanje šole, vrtca, zdravstvenega doma, vodovoda, vzdrževati bo treba ceste, odvažati smeti in opravljati ostale aktivnosti, katere je dosedaj na komunalnem področju opravljala občina v Domžalah. Za izvedbo tako obsežnega programa je potrebno znanje, predvsem pa so potrebne izkušnje za opravljanje tako kompleksnih nalog. Omogočiti je potrebno čim lažji prehod iz sedanje organiziranosti v novo, ljudem bolj prijazno občino. Mislim, da sem si kot predsednik sveta KS Moravče in član Izvršnega sveta v Domžalah v svojem dosedanjem delu pridobil kar nekaj teh izkušenj, ki bodo potrebne za vodenje nove občine. Predvsem pa sem delo za kraj vedno postavil pred svojo strankarsko pripadnost. Z vsem svojim znanjem in izkušnjami ter pošteno in odgovorno vam bom poskušal omogočiti čim lažji prehod v novo občino, ki naj bo občina zadovoljnih ljudi. Zato se odločite zame in me izberite za župana. Ni vseeno, komu zaupate svojo prihodnost. Zato volite odgovorno! ŽUPAN ZA VSE DOBENCE, LOČANE, TOPOLCE IN MENGŠANE LDS KANDIDAT OBČINSKEGA ODBORA LDS MENGEŠ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE --^__ (Up ŽUPANA OBČINE MENGEŠ: ROMAN KALUŠNIK Spoštovani volivci, prebivalci Mengša in okoliških krajev! Vsem vam, ki ste mi na volitvah 4. decembra 1994 izkazali zaupanje, se iskreno zahvaljujem. Tokrat se na vse vas, ki bomo skupaj živeli v novi občini Mengeš, ponovno obračam z obljubo, da bom, če bom izvoljen, odgovorno, strokovno in marljivo izvrševal zastavljene naloge v interesu večinske volje vseh občank in občanov nove občine Mengeš. Moje glavne programske usmeritve so: - formiranje strokovne in racionalne uprave v prostorih, s katerimi že razpolaga občina Mengeš, - spodbujanje podjetniške iniciative in s tem zagotavljanje napredka in večje zaposlenosti, - boljši pogoji za delo gasilskih, kulturnih, športnih in drugih društev, - boljše zdravstveno in socialno varstvo... Ne zamudimo ponujene priložnosti in z novo občino Mengeš takoj stopimo v korak z najboljšimi. Za vodenje nove občine ne bo dovolj le delo, potrebne bodo izkušnje, sposobnosti in znanje. Zato vabim vse volivce, da se udeležite tudi drugega kroga volitev za svojega župana in ne prepustite, da o vaši volji odločajo drugi. KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE MENGEŠ ROMAN KALUŠNIK ODPRIMO VRATA PODJETNOSTI, USPEŠNOSTI IN RAZVOJU! Od besed k dejanjem MATJAŽ KOČAR kandidat SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE za župana v občini Moravče SLS Spoštovane gospe in gospodje - prebivalci Moravske doline. Predvsem bi se vam želel zahvaliti za veliko podporo in zaupanje, ki ste mi ga izkazali v prvem krogu volitev. Kot kandidat za župana bi vam želel ob tej priložnosti navesti nekaj svojih pogledov in ugotovitev. Moravska občina je na osnovi vaših volilnih glasov dobila novo vodstvo. Vaše zaupanje bomo morali sedaj upravičiti in dokazati. Ekipa, ki ste jo izbrali, je lahko vsekakor v ponos naši dolini. V njej smo ljudje z izkušnjami, ljudje z dobrimi idejami, ljudje polni delovnega elana. Smo strokovno močni, saj pokrivamo področja od agronomije do gradbeništva, kulture, zdravstva. Med nami so mojstri obrti, univerzitetni profesorji, kmetje, odgovorni vodstveni delavci, samostojni podjetniki. Takšna ekipa mora potegniti voz razvoja naše doline. Po zaslugi SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE je zastopanost posameznih KS v občinskem svetu takšna, da ne bo zapostavljen nobeden izmed predelov nove občine. Kot kandidat za župana zagovarjam stališče, naj se posamezna področja povežejo v skupnosti (primer vaške skupnosti) ali obliko KS, ki bodo znale formulirati in oblikovati svoje zahteve, potrebe in želje lokalnega značaja. Lahko bodo preko svojih svetnikov uveljavljale predloge in vloge v občinskem svetu. Druga oblika, za katero se kot kandidat za župana zavzemam, pa bo vsekakor soodločanje s pomočjo SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE; ta sije v programu zadala nalogo prisluhniti vsakomur in mu po najboljših močeh tudi pomagati. Zaupanje, ki ste ga naklonili našim kandidatom in meni, nam daje veliko politično moč. Zato kot župan ne bom dovolil, da bi se ponavljale napake preteklih let, ko so nekateri tako rekoč dobivali prav vse, drugi pa so bili enostavno pozabljeni. Dosedanji volilni rezultati mi dajejo veliko mero delovnega optimizma in zato vas vse vabim, da naredimo to dolino nam in našim zanamcem v ponos. Začnimo to skupaj 18. 12. 94 v drugem krogu volitev. Kandidat za župana občine Moravče MATJAŽ KOČAR, dr. vet. med. IDE jOjEj1jA.S jLAIIKO kaj CE PA S J POLEG TEGA ŠE POŠTEN, LAHKO UDI VSAKEM II r vi/i ^ f- ZA MENGEŠKEGA ŽEPAMA JANEZ PER /lamnik Domžale KRAJEVNA SKUPNOST IHAN Po asfaltu do Goropeč Krajevni samoprispevek, izglasovan v Krajevni skupnosti Ihan v letu 1989, je v oktobru 1994 rodil še en lep sad: asfaltirano cesto Goričica-Žabje--Goropeče, katere odprtja in blagoslovitve konec oktobra se je ob vodstvu gradbenega odbora in vodstva KS Ihan udeležil tudi Vinko Okršlar, podpredsednik Skupščine občine Domžale, in krajanom čestital za lep uspeh Janez Hribar, predsednik gradbenega odbora, je povedal, da so se dela pričela v letu 1991, ko so bila opravljena zemeljska dela, v letu 1992 pa je bil položen tudi asfalt do domačije Žabje v dolžini 1100 metrov. Od tod do domačije na Goropečah je bilo še 600 metrov in prav v letošnjem letu je bil tudi do domačije Alfonza Kokalja položen asfalt, do domačije Kavka oz. Matičkovih pa so uredili cesto le v asfaltni izvedbi. Namesto slabe kolovozne poti, ki jo je še poslabšalo vsako novo neurje, je sedaj asfaltirana cesta. Izkopanega in odpeljanega je bilo 2100m3 neuporabnega materiala, na traso pa napeljanih in vgrajenih več kot.4.700m3 gramoza. Asfalt je položen v dolžini 1780m oz. 8530m. Skupna vrednost del in materiala je dobrih 170.000 DEM, od katerih so krajani ob cesti, kjer je zelo malo domačij zbrali 10.000 DEM, preostala sredstva pa občina in krajevna skupnost iz samoprispevka. V imenu krajanov se je janež Hribar vsem lepo zahvalil, še zlasti krajanom Ihana, Preloga, Sela, Brda in Goričice, ki so s svojo odločitvijo pred petimi leti omogočili realizacijo dolgoletne želje tega dela KS Ihan, vodstvu KS in občini Domžale. "1** ..... & t** I Vozniki pričakujemo rešitev od župana Vozniki že dolgo nestrpno pričakujemo rešitev prometnih zagat med Domžalami in Črnučami. Novega župana čaka težka naloga. Varno vožnjo po novoasfalti-rani cesti je zaželel tudi domači gospod župnik, ki je cesto blagoslovil in obenem izrazil spoštovanje in hvaležnost gradbenemu odboru in vodstvu KS za prizadevanja, ki rodijo sadove po vsej krajevni skupnosti. Slovesnost je bila povezana tudi z družabnim delom, ki so ga z domačimi dobrotami polepšale vse domačije ob novo urejeni cesti. Tudi mi vsem iskreno čestitamo za lep uspeh! KRAJEVNA SKUPNOST DOB Dela na magistralki v polnem teku Verjeli ali ne, po dolgoletnih prizadevanjih zlasti vodstva Krajevne skupnosti Dob se je vendarle premaknilo. Začela so se dela na magistralni cesti skozi Dob. Zaradi nekaterih težav pri pridobivanju zemljišč je izvajalec najprej začel urejati odcep pri križišču z regionalno cesto proti Moravčam, dela pa se bodo nadaljevala proti Dobu, predvidoma do križišča s Kajuhovo cesto, ostali del pa po sprejemu dogovora z lastniki zemljišč. Vodstvo KS upa na skrajšano sklenitev skupnega pametnega dogovora. S pomočjo kredita, ki ga je najela KS, so dokončali glavni vod kanalizacije Češenik-Turnše v dolžini 1800 metrov. Po opravljenem tehničnem pregledu bodo pričeli s priklapljanjem posamez- nih priključkov gospodinjstev, potrebni sekundarni vodi pa bodo zgrajeni, če bo denar, v letu 1995. Malce nestrpni so tudi vsi naročniki CATV omrežja, katerim odbor sporoča, da bodo priključki do božiča 1994 v glavnem urejeni. Kot vse kaže, se delo Krajevne skupnosti Dob v letu 1994 uspešno zaključuje in obeta, da tudi v lokalni samoupravi ne bo dosti drugače. Vodstvo KS Dob, ki ga vodi Pavle Cerar, je namreč na vodstvo sedanje občine že naslovilo zahtevo po tem, da tudi v lokalni samoupravi KRAJEVNA SKUPNOST DOB ostane v skladu z veljavno zakonodajo SAMOSTOJNA. V. V. PRAZNIK KS JARŠE-RODICA Le tako naprej! Letošnji praznik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica je bil zlasti praznik krajanov Roži-čeve ulice v Srednjih Jaršah, saj je bila osrednja slovesnost namenjena spominu na 53-letnico tragičnega boja na Golčaju povezana z odprtjem in blagoslovitvijo asfaltirane Rozičeve ulice. Po pozdravu g. Marjana Ru-čigaja, predsednika Sveta KS Jarše-Rodica, je zbranim spregovoril g. Štefan Oražem; poudaril je pomen prehojene zgodovinske poti za današnjo samostojno Slovenijo, na kateri so na Golčaju svoja življenja dali tudi trije mladi krajani. Vsem žrtvam so se zbrani poklonili z minuto molka. Njegove besede so bile namenjene tudi uspešni uresničitvi programa krajevnega samoprispevka, ki se pravkar zaključuje z ureditvijo kolesarske steze in peš poti od Srednjih Jarš do In-duplati. K uspehu so bistveno prispevali krajani, saj so bili ob samoprispevku vedno pripravljeni tudi delati in zbrati dodatna finančna sredstva, vodstvo KS pa je uspešno usklajevalo vse aktivnosti in našlo tudi posluh pri organih občine Domžale. Izrazil je upanje, da bo tudi v novih razmerah lokalne samouprave tako, čeprav je že sedaj jasno, da bo, enako kot doslej, največ odvisno od krajanov in njihove pripravljenosti, da razvijejo svoje kraje. Poklonili so se tudi spominu na g. Štefana Koželja, umrlega predsednika gradbenega odbora. G. Oražem se je ustavil tudi pri drugih pridobitvah. To je zlasti dokončan lepo urejen župnijski dom; ob njem je izrekel iskreno zahvalo vsem, ki so pri njegovi ureditvi sodelovali. Spomnil se je tudi 30-letnice, ki so jo praznovali gasilci, zelo uspešno pa delata tudi mlado Kulturno društvo GROBLJE; ta s svojo uspešnico NAŠE MESTO navdušuje gledalce, ter Družina Ručigaj se je zbrala na Dobenu V avgustu se je rodbina Ručigaj zbrala na Dobenu, od koder tudi izhaja. Rod je raziskan in sega tja v leto 1586. Drevo življenja Ručigajevih je raziskal zgodovinar Tonček Ravnikar. Veliko truda je vložil v to kroniko. Na srečanje je prišlo 279 sorodnikov. pevski zbor. Vsem je za dosežene uspehe čestital in jim zaželel: LE TAKO NAPREJ! Na prijetnem družabnem srečanju v prostorih gasilskega društva so podelili tudi dva pokala najlepše urejenim stavbam oz. domačijam na območju KS Jarše-Rodica. Letos sta ju prejela ŽUPNIJSKI DOM ter domačija PAVLINOVIH, posebna komisija pa se za tretje mesto ni odločila, saj je bilo kar več kot deset domačij, ki bi vse zaslužile priznanja za svojo urejenost. Priznanje ŽUPNIJSKEMU DOMU je hkrati priznanje vsem, je v zahvali poudaril g. župnik Lojze Rajh, prisotni pa so predlagali, da bi v prihodnje s podeljevanjem »priznanj« tudi neurejenim domačijam prispevali k lepšemu videzu celotne krajevne skupnosti. V. V. Srečno! Zveza Svobodnih Sindikatov 8fSlovenije Novo leto je običajno priložnost, da potegnemo rezime čez leto, ki se zaključuje in hkrati upremo pogled tudi naprej, v leto, v katerega vstopamo. To naredi vsak zase, za svojo družino in najbližje, to smo v prvih decembrskih dneh naredili na 2. kongresu tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Obdobje, ki ga zaključujemo, ni bilo lahko. Ni bilo naklonjeno delavstvu. Obseg delavskih pravic se je zmanjšal in se še zmanjšuje - pa se ne bi smel. Razkorak med zakonodajo in kolektivnimi pogodbami na eni strani, in prakso na drugi, je prevelik. Zlasti pri plačah. Kolikokrat se vprašamo: ali je res tako težko spoštovati že dogovorjeno, ali je res tako težko spoštovati človeško dostojanstvo delavk in delavcev, ali je res potrebno ustvarjati dobiček le na strahu zaposlenih pred izgubo delovnega mesta. Za nekatere očitno je. Zato ne smemo stati križem rok in na obrobju. Moramo se še bolj povezati in biti v središču, kjer sprejemajo usodne odločitve. Naš na- men je vplivati na razvoj naše družbe tako, da bo zgrajena tudi po meri delavstva, ne le po meri oblastnikov, poslancev, delodajalcev in še koga, ki vidi zgolj svoj interes, ne glede na ceno in življenje zaposlenih in brezposelnih. Vsem delavkam in delavcem, ki živijo od svojega dela in znanja, v imenu Območne organizacije ZSSS Domžale in osebno želim prijetno decembrsko praznovanje, veliko delovnih in drugih uspehov ter prijaznejše leto 1995. JUSTI ARNUŠ, sekretarka OO ZSSS Domžale jf/m AVTO« AVTOSOLA Ml KANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 721-947 712-094 Marija in Andrej Pogačar ■ U sova z Brezovice pri Zlatem polju; pogovor z njima smo objavili v oktobrski številki Slamnika Za vaško skupnost Dešen ZAHVALA ZKO Domžale in Domžalski komorni zbor se zahvaljujeta vsem sponzorjem, ki so finančno podprli organizacijo in izvedbo dveh koncertov REQUIEMA v novembru 1994. To so: Izvršni svet SO Domžale Donit-Filtri Medvode Mizarstvo Darko Stupica Predsedstvo SO Domžale Napredek Domžale Neskončni tisk Herle ŠOU Ljubljana Termit Domžale Oblikovina Biro line El-Plin Šubelj servis Miamm Tosama Domžale Jamarski dom Krajani vasi Dešen v krajevni skupnosti Velika vas - Dešen so se v prvih dneh novembra zbrali na sestanku, da se pogovorijo, kako živeti v novih razmerah lokalne samouprave. Ugotovili so, da z razvojem komunalne infrastrukture ne morejo biti zadovoljni, vodovodno omrežje in elektriko so si uredili v glavnem sami, še vedno pa se vozijo po zelo slabih cestah, zato bodo vse sile vložili v modernizacijo ceste, ki jih bo približala dolini. Posebej so spregovorili tudi o bližnjih volitvah in o tem, kako bodo organizirani v bodoči občini Moravče, od katere pričakujejo dovolj posluha. Predlagali bodo, da se v statutu nove občine predvidi nova vaška skupnost DEŠEN, saj menijo, da bi v tej obliki lahko dobro uresničevali svoje potrebe in interese. Opozorili so tudi na zelo slabo vzdrževanje cest. Domžale /lamnik 7 ZBOR KRAJANOV V KS ZLATO POLJE Ne samo pred volitvami »Upam, da vas bomo po volitvah v enakem številu, lahko tudi v malo manjšem, večkrat videli pri nas,« je čisto resno zaključil zbor krajanov v Zlatem polju; udeležilo se ga je veliko število kandidatov za bodoče svetnike in župana občine Lukovice, Vinko Jeras, predsednik sveta KS. Zbor krajanov je pregledal delo KS v letu 1994 in sprejel program za leto 1995. V njem imajo najpomembnejše mesto gradnja vodovoda, mrliške vežice, boljše vzdrževanje cest, vrnitev lastništva šole in novi telefoni. Krajani so sprejeli tudi odločitev, da novemu občinskemu svetu občine Lukovica predlagajo, da v statutu občine opredeli tudi sedanjo KS Zlato polje. Sedanjemu svetu KS pa so v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi podaljšali mandat. Razprava bodočih svetnikov in kandidatov za župana je bila pestra, polemična, vsi pa so dokazali, da tudi probleme KS Zlato polje dobro poznajo. Ker obljubljali skoraj niso, za konec le nekaj iskric iz razprave: »Če si pošten, je tri leta dost', če nisi, je pa še preveč. Župan in krajani bodo uspešni, če bodo držali skupaj. Korajža, strpnost in ne preveč pričakovanj, pa bo šlo. Počasi se zida hiša. Stabilna politika je stabilna država. Občina je kot otrok: če nam je dana, jo je treba gor' spravit'.« Koncert Godbe na pihala Domžale Domžalski godbeniki vabimo občane na celovečerni koncert v počastitev dneva samostojnosti Republike Slovenije, božičnih in novoletnih praznikov. Koncert bo dne 26. 12. 1994, ob 19. uri v Hali Komunalnega centra. S tem koncertom zaključujemo naše jubilejno leto. Našim občanom, Skupščini občine, krajevnim skupnostim, ZKO, obrtnikom, podjetjem in drugim društvom se zahvaljujemo za njihovo pozornost, ki smo je bili deležni v jubilejnem letu, z izdajo lastne audio kasete. Drugi del koncerta namenjamo njeni promociji. Preživite z nami lep kulturni večer. Pomembna obletnica iz življenja J. Vege Najbrž ste že kdaj obstali pred doprsnim kipom Jurija Vege v Moravčah. Po njem se imenuje tudi tamkajšnja osnovna šola. Letos mineva 200 let od iz-zida njegovega najbolj dovršenega matematičnega dela - Popolne zakladnice logaritmov (Thesaurus logarithmorum completus). Knjigo je želel posvetiti avstrijskemu cesarju, toda mnenje Vegi nadarjenega maršala je bilo mlačno, niti odklonilno niti priporočilno. Cesar se je zato obotavljal z dovor ljenjem, medtem pa je knjiga izšla brez posvetila. Morda je tako tudi prav, saj to temeljno matematično delo daje čast in slavo le avtorju. In jo tudi zasluži, saj je pisal knjigo ob svojem vojaškem delu večinoma na bojiščih. In teh takrat ni bilo malo. Že leta 1789. je Jurij Vega kot 35-letni stotnik odločilno pomagal avstrijski artile- riji pri zavzemanju Beograda. Dal je popraviti nagibe topovskih cevi, izboljšal tesnjenje med izstrelkom in cevjo ter ukazal močnejše polnjenje. Štiri leta kasneje je pri osvojitvi francoske trdnjave Fort Luis uporabil novost, ko je topovske cevi spustil na minimalni nagib 15°-16°. Najbolj pa se je proslavil v bitki pri Mannheimu. Njegovi novi možnarji so očarali vojaško komisijo, ki je spremljala potek bitke. Tako je dobil viteški red Marije Terezije in malo kasneje še dedni baron-ski naslov. Življenje se mu je sklenilo v čudnih okoliščinah leta 1802., ko je na Dunaju izginil v nepojasnjenih okoliščinah, tako da so malo kasneje našli le njegovo truplo v reki Donavi. Jubileju izzida Thesaurusov je bil posvečen tudi letošnji kongres slovenskih matematikov, fizikov in astronomov M. Štrukelj in A. Kališnik iz O. Š. Venclja Perka pred razstavljenimi panoji raziskovalnih nalog v CD v CD od 20. do 22. 10. 94. V predstavitvenem delu kongresa je s prispevkom iz področja mladinskega raziskovalnega dela sodelovala O. Š. Venclja Perka iz Domžal. Razstavljeno in prikazano je bilo raziskovalno delo več generacij učencev; rdeča nit vseh pa je bila energetika v povezavi z okoljem. DANIJEL BEZEK Spominska razglednica z Vegovo rojstno hišo, ko so mu v Moravčah postavili spomenik POGLEJTE, KJE STANUJETE Nov zemljevid DOMŽALE, ulični načrt mesta in sosednjih naselij, je nov zemljevid, s katerega naslovne strani vas pozdravlja SLAMKO' ter pogled na del občine iz zraka. Območje nove karte je izdal Geodetski zavod Slovenije in obsega naselja: Domžale, Homec, Loka pri Mengšu, Mengeš, Preserje pri Radomljah, Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Trzin, Vir, Zaboršt in Zgornje Jarše z vsemi njihovimi ulicami in cestami, v kratkem pismenem tekstu pa je opozorjeno na nekatere zgodovinske, umetniške in kulturne znameni- tosti, pomembnejše posameznike, morda pa boste našli celo svojo najljubšo »oštarijo«. Karte bodo veseli tudi vsi, ki imajo kakršnekoli opravke v Obrtno industrijski coni Trzin, saj je v novem zemljevidu natisnjena začasna karta, mimogrede pa se boste lahko na manjši karti seznanili tudi z našimi sosedi in osrednjimi državnimi cestami. Prijetno novost, h katere nakupu vas vabi GEODETSKA UPRAVA v OBČINI DOMŽALE, lahko dobite v MLADINSKI KNJIGI DOMŽALE. Pred 120. leti zgrajeno in leta 1908 za nadstropje povečano šolsko poslopje je bilo med okupacijo uničeno 120 let osnovne šole (nadaljevanje s prve strani) Slovesnost ob 120-letnici šole v Ihanu so učenci pod vodstvom svojih učiteljic in mentorjev pripravili pester kulturen program. O tem, kako je slovesnost potekala, so učenci ihanske šole napisali več prispevkov. STRAŽAR Letos je naša šola v oktobru praznovala 120. rojstni dan. Na prireditev smo bili povabljeni vsi učitelji, učenci, starši ter gostje, ki so v preteklosti sodelovali z našo šolo. Prav tako so se te slovesnosti udeležili predstavniki KS IHAN; teh smo bili še posebej veseli, saj so nam poklonili računalnik. To je naš prvi računalnik. To pa ni vse, Farma Ihan nam je poklonila kamero. Starši mojega sošolca Žiga pa ozvočenje. Program so pripravile naše učiteljice v sodelovanju z učenci. Tako smo: plesali, peli, recitirali in igrali na flavte. Prav za ta dogodek smo se naučili tudi igrico, v kateri je bil predstavljen projekt Šola nekoč in danes. Po končanem programu je bila večja pogostitev vseh povabljenih. Omenim naj, da so se potrudile naše mamice, saj so nam spe-kle veliko sladkih dobrot. Vse dogajanje je snemal g. Kopitar. Ob koncu prireditve smo si ogledali po razredih predstavljen projekt Sola nekoč in danes, ki smo ga vsi učenci projektirali v mesecu oktobru. Želim si, da bi se še velikokrat vsi skupaj zbrali. MAJA RODE OŠ Ihan 4.d. Kako sem doživel projekt Šola nekoč in danes Opisal bom projekt, ki smo ga naslovili Šola nekoč in danes. Na proslavo smo se pripravljali že štirinajst dni prej. Začeli smo izdelovati časovni trak; tega smo razdelili na stoletja in desetletja. S tiskanimi črkami smo napisali na risalni list, kaj se je zgodilo v posameznih desetletjih. Vsak od nas je dobil eno desetletje. Pogovarjali smo se tudi o šolski kroniki. Izvedeli smo, da je to šolsko kroniko pisal kronist. Naredili smo več fotokopij in jih obesili na pano. Raziskovali smo stodvajset let nazaj v preteklost. Izdelali smo tudi seznam učiteljev za toliko let nazaj. Intervjuvali smo na njihovem domu gospoda Franca Raka, Ivana Hribarja in Janeza Gregorina. Na šolo smo povabili gospoda Antona Kri-žaja in gospo Marijo Križaj. Radovedno smo jim postavljali različna vprašanja. Za razstavo so nam posodili priznanja, značke, šolske izkaze. Obljubili smo jim, da bomo skrbno pazili na vse izposojene predmete. Poiskali smo še fotografije iz tistih časov, ko so še oni gulili šolske klopi. Vse to in tudi proslavo so posneli s kamero. Na koncu smo bili vsi zelo zadovoljni s svojim delom, saj je proslava dosegla uspešno predstavitev projekta Sola nekoč in danes. ŽICA ZADNIK OŠ Ihan 4.d. razred Projekt šola nekoč in danes Naša šola je bila nekoč zelo majhna. Štirinajst dni do praznovanja 120 let šole smo učenci 4.d razreda izdelovali časovni trak: preteklost, sedanjost in prihodnost. Naša tovarišica Nataša je izdelala načrt, kam bomo obesili časovni trak, in intervju z g. Francem Rakom, g. Ivanom Hribarjem in z g. Janezom Gregorinom. Pogovarjali smo se tudi z g. Antonom Križajem in z go. Marijo Križaj. Gospod Anton Križaj in ga. Marija Križaj sta nekoč poučevala učence ihanske šole. Pripovedovala sta nam, kako sta učila učence v tistih davnih časih, ko so hodili v šolo naši starši. Učila sta 32 let, to je kar veliko, kajne. 26. 10. smo praznovali 120 let šole Ihan. Zjutraj nismo imeli pouka. Popoldan pa smo praznovali. Bilo je zelo zabavno. Veliko smo se posladkali. S starši smo si ogledali projekt Šola nekoč in danes. Vse učilnice so bile zelo lepo okrašene z materialom zgodovine naše šole. ŠPELA KOVIC 4. d OŠ IHAN Zaključna prireditev Bila ie sreda, 26. 10. 94. Ravno na ta dan je šola praznovala 120-letnico obstoja. Učiteljice, učenke in kuharica Anica so se že od jutra pripravljali na slovesnost. Pripravili so stole, odstranili mize, v jedilnico prinesli blazine in klopi in še, in še. Ko sem prišel v šolo, je bilo po oknih in po vratih že vse v barvah. Čakali smo, da so se vsi zbrali. Pripravili smo se za nastop. Posedli smo se in pričakali starše. Ko smo bili vsi v jedilnici, se je program začel. Za začetek so zaplesale plesalke, potem smo predstavili igrico z naslovom KRONIKA, potem smo gledali video posnetek, oglasile so se flavte in recitacije; potlej je vsak razred povedal, kaj je delal v projektu Šola nekoč in danes. Ko je bilo vsega konec, smo starše pogostili. Ogledali smo si razrede, se posladkali s piškoti in odšli domov. Bilo je zelo lepo in upam, da bo še veliko takih proslav. DUŠAN JAMBROŠIČ 4. d OŠ IHAN Praznovanje Naša šola je v sredo 25. oktobra praznovala 120-letnico. Pripravili smo predstavo in povabili goste; zanje smo naredili vabila. Bila so prav posebna - na ožganem papirju z lepo pisano pisavo ter zapečatena z voskom. Gostje so prišli ob 16.00, da smo jim lahko namenili malo več pozornosti. Starši pa so prišli ob 17.00, kar takoj na prireditev. Začelo se je. Najprej so svojo točko odplesale plesalke. Nato je bila na vrsti igrica »KRONIKA«; to je tovarišica Ana pripravila prav za to slovesnost. Svojo točko smo imele tudi flavtistke. Veliko lepih pesmic sta jih naučili učiteljici Jožica Vidičeva in Milka Živulovi-čeva. Seveda pa se je predstavil tudi pevski zbor z vsemi pesmicami, kar smo se jih naučili v lanskem letu. Recitatorji smo povedali vse, kar smo se uspeli naučiti v letošnjem letu. Na vsakem rojstnem dnevu so po navadi darila. Tudi mi smo bili obdarovani. Dobili smo nov računalnik; tega je podarila KS Ihan, kamero Panasonic pa farma Ihan in seveda tudi prašička. Kuharica Anica nam je za konec pripravila pečenice in sokove. Naše mamice pa so spekle pecivo in piškote. Najedli smo se in napili, da so nas kar trebuščki boleli. Mislim, da smo se imeli super. Želim si še kakšnega tako velikega rojstnega dne. TEJA ŠKERJANEC OŠ IHAN 4. d. NBŠ DRUGI 00M . Ob slovesnem odprtju šole v Ihanu leta 1982 Vabilo na BOŽIČNI KONCERT Domžalski komorni zbor, pod vodstvom g. Karla Leskovica, vabi na božični koncert, ki bo v nedeljo, 25.12.1994 ob 16.00 uri v domžalski cerkvi. Skupaj s solisti: sopranistko Tatjano Vasle, altistko Mirjam Kalin, tenoristom Marjanom Trčkom, basistom Zoranom Potočanom in Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik, ki ga vodi g. Aleksander Spasič, bo izvedel Kronungs Messe in Laudate Dominum W. A. Mozarta in slovenske božične pesmi... Vstop bo prost! 8 /lamnik Domžale FKK MAVRICA RADOMLJE Tri fotografske razstave V mali dvorani radomeljskega kulturnega doma je bila 12. oktobra otvoritev razstave fotografij Janeza Kosmača. V kulturnem programu je nastopil citrar Tomaž Plahutnik, strokovno oceno o razstavi pa je podal Vlastja Simončič, mednarodni mojster fotografije. Foto kino in video klub se je za jesensko in zimsko sezono še posebno pripravil, saj slavi srebrni jubilej; 25 let mineva, odkar so se uradno registrirali kot društvo. Organizirana fotografska in nato filmska dejavnost pa se je pričela v Radomljah in Domžalah že pet let prej, ko so kasnejši ustanovitelji kluba kupili prve fotoaparate in se začeli strokovno lotevati posameznih projektov. Kot je bilo poudarjeno, so se jubilej odločili praznovati delovno, brez velikih besed, a s čimveč ustvarjanja in prireditvami. To dokazujeta tudi fotografski razstavi, ki sta ju oktobra postavila druga dva fotografa Mavrice: Vlasta Jenčič v galeriji KRKA, Lojze Popelar pa v galeriji PIC LEK. Odprtje razstave v Radomljah je privabilo obilo gledalcev, saj Janez Kosmač ni predstavil le svojih fotografij, ampak tudi tri diaseje: Okrasne mreže iz opeke. Gremo se ekstempore in bogata ponudba od maja do aprila; ubrano glasbo je k dvema prispeval član popularnih kamniških kolednikov Tomaž Plahutnik. Vlastja Simončič ni le odprl razstave, ampak tudi duhovito opravil kratko oceno in žiriranje Kosmačevih fotografij. Da je Janez Kosmač kulturnik, ki v naših krajih veliko pomeni, so dokazali tudi gostje, ki so predsedniku radomeljskega kluba še posebno čestitali, se mu zahvalili in mu izročili darila: Lojze Stražar, predsednik zveze kulturnih organizacij občine dom-žale, Božo Matičič, predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik in Stane Stražar, predsednik Jamarskega društva Simon Robič. Janez Kosmač je upokojenec in živi na Hudem; ustanovni član Mavrice in njen predsednik od začetka. Dobitnik številnih priznanj, medalj, diplom in nagrad za fotografije, diapozitive in filme v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in tudi tujini, ki so mu prinesli naziv KANDIDAT ZA MOJSTRA LJUBITELJSKEGA FILMA in FOTOGRAF 1. RAZREDA. Vlasta Jenčič je z Rodice, magistra veterine in zaposlena kot asistentka na Veterinarski fakulteti. V klubu je deset let, ukvarja se s fotografijo in ves Razstava portreta v Radomljah Ob otvoritvi razstave portretov igralcev igre Naše mesto v Radomljah. Fotografirala Vlasta Jenčič Mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič (desno) je nazdravil Janezu Kosmaču za uspelo razstavo. čas strokovno napreduje. Njen najbolj odmeven uspeh je nagrada za kolekcijo fotografij »Človek in jeklo« na Jesenicah. Lojze Popelar je farmacevtski tehnik iz Preserij pri Radomljah in zaposlen v Leku. Njegov motiv je predvsem narava; naj gre za kompozicijo pejsaža ali mojstrstvo detajla. Doslej je pripravil že štiri samostojne razstave fotografij: dve v domači občini, dve v Ljubljani. IGOR LIPOVŠEK JAKA ČOP NA OBISKU V DOMŽALAH Legenda planinske fotografije Na povabilo Planinskega društva Domžale in Knjižnice Domžale se je 20. oktobra v domžalski knjižnici predstavil na gorni-škem večeru skalaš in fotograf Jaka Čop. Najprej je predstavil okoli 100 diapozitivov svojih najbolj uspelih posnetkov, sledil pa je krajši pogovor o njegovih knjižnih monografijah in njegovem življenju, ki ga je vodil BORUT PERŠOLJA. V treh dneh, kolikor se je mudil na Domžalskem, je obiskal tudi številne osnovne šole in več kot 500 otrokom skušal približati lepote gora in narave. Kljub visoki in častitljivi starosti, saj je v tistih dneh praznoval svoj 83. rojstni dan, smo mu z zanimanjem prisluhnili, še posebej pravljici o Zlatorogu. Jaka Čop se je rodil na Jesenicah, na Triglav se je vzpel prvič, ko je bil star 15 let, kasneje pa več kot dvestokrat. Planinaril in plezal je po vseh gorstvih sveta, vedno pa so mu ostale najljubše gore čudoviti Julijci. Julijce je doživljal skozi fotografski objektiv, izkal zanimive motive, gore opazoval v vseh njihovih obrazih - ob tistih, obsijanih v soncu, do mrkih v pričakovanju nevihte. Fotografirati je začel že kot skalaš, kasneje pa je svoje najbolj uspele fotografije zbral v monografijah. Svet pod vrhovi (1962), Raj pod Triglavom (1968), Vihar-niki (1970), Kraljestvo Zlatoroga (1989) in kot zadnja Slovenski kozolec (1993). Izdajal je koledarje z motivi gora, po Sloveniji pa je imel preko 60 samostojnih razstav. Jaka Čop pa ni samo klen in vitalen, ampak je ohranil tudi obilo duhovitosti. Obiskovalcem je med drugim priporočil najmodernejši fotoaparat - ta je takšen, da ga nosiš v nahrbtniku, ko pa greš mimo zanimivega motiva, pozvoni in kazalec pokaže, kaj moraš fotografirati. Tudi poročil se ni, ker ceni čez vse svobodo in ga nič ni smelo ovirati. V zadnjem času, ko ne more več hoditi po visokih gorah, fotografira kozolce, travnike in polja. Večer, ki smo ga preživeli z Ja-koo Čopom in slovenskimi gorami, je bil lep in topel, zbrali so se mnogi ljubitelji planinskih lepot in narave, domžalski planinci pa so mu ob tej priložnosti zaželeli še na mnogo let, zdravih in uspešnih. Foto Igor Lipovšek: Pogovor s skalašem in fotografom Jako Čopom je vodil Borut Peršolja Rudarski oktet iz Velenja na obisku pri Oktetu Tosama Pevci smo veseli ljudje, saj nam celo slovenski pregovor: KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD, obeta dolgo mladost in veselje. Zato se radi srečujemo na prireditvah, koncertih, proslavah pa tudi brez posebnih obveznosti. Že kar nekaj let se redno srečujemo na prijateljskih obiskih s pevci RUDARSKEGA OKTETA iz Velenja, enkrat pri njih v Velenju, potem pa spet pri nas v Domžalah. Letos v juniju smo pripravili skupaj s pevci LJUTOMERSKEGA, ZAGORSKEGA, RUDARSKEGA okteta in seveda okteta TOSAMA pester spored narodnih in umetnih pesmi ob tradicionalnem prazniku rudarjev v dvorani Glasbene šole v Velenju in navdušili številne poslušalce. Po koncertu pa smo na neformalno srečanje povabili pevce RUDARSKEGA okteta z njihovimi ženami in predstavnike njihovih sponzorjev, da jim pokažemo nekatere lepote naše prelepe domovine in se nato še skupaj povese-limo. Tako smo se srečali v soboto, 8. okt., pred Tosamo, kjer smo jim najprej pripravili sladko dobrodošlico z orehovo potico in malico, potem pa smo si šli skupaj ogledat konjušnico na Krumperku, Železno jamo ter obe zbirki (speleološko in slam-nikarsko) v Jamarskem domu. Vsi smo bili zelo navdušeni nad ogledi, saj sta nam gospoda Stane Stražar in Sandi Smolnikar izredno izčrpno predstavila in pokazala vse, kar je bilo zanimivo in obenem poučno, še posebno g. Stražar nam je veliko povedal o delu jamarjev, o speleološki in slamnikarski zbirki, vpletel pa je tudi zgodovino Krumperka s pogumnim vitezom Adamom Ravbarjem. Zato smo obema dolžni izreči javno zahvalo, še posebno g. Stražarju, saj je radovednim pevcem in njihovim ženam odgovarjal tudi na precej zahtevna vprašanja. Po končanih ogledih smo se zbrali v Jamarskem domu na kosilu, zadonela je seveda tudi pesem, celo plesali smo ob zvokih harmonike in dvočlanskega orkestra ter se vsi zadovoljni in srečni proti večeru odpravili domov. Tako je za nami spet eno izmed prijateljskih srečanj. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pri njem sodelovali in nam omogočili, da smo se imeli lepo. OKTET TOSAMA NOTRANJA OPREMA PROSTOROV OBNOVA - STILNO OBLAZINJENO POHIŠTVO, TAPECIRANJE SEDEŽNIH GARNITUR IN PREDELAVA STANOVANJSKEGA IN PISARNIŠKEGA TAPECIRANEGA POHIŠTVA. BOKSARSKE VREČE OBLOGA STEN Z BLAGOM, TAPETE OBLOGA TAL - TEPIHI, ITIS0N TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE SEVER PETER, ŠMARCA, PIBERNIKOVA 23 telefon: 061/813-951,61241 KAMNIK Monsignor Miha Trdin Gospod Miha Trdin se je rodil 21. septembra 1913 pri Klopčiču v Zgornjih Lokah v Črnem grabnu. V letu 1993 je za dolgoletno delo v dušnopastirski službi dobil častni naslov monsignor. Prihodnje leto pa bo minilo že petdeset let, odkar vodi župnijo v Cešnjicah nad Blagovico. Ob vrsti jubilejev je nastal tale zanimiv pogovor, hkrati je tudi domačin, ki dobro pozna razmere Črnem grabnu od prve svetovne vojne naprej. Rojeni sle bili tik pred prvo svetovno vojno, zato se vojne najbrž ne spominjate. Dobro se spominjam avstrijskih orožnikov s čeladami s konicami na vrhu. Dva sta bila, korakala sta po glavni cesti skozi vas, da se je skoraj cesta tresla. Spominjam se tudi razpada av-stro-ogrske vojske. Črni graben je bil poln vojakov. Bili so lačni. Pri nas so jim v enem dnevu zrezali celo peko kruha, to je sedem velikih hlebcev. Domačini so lovili konje in pobirali nekaj vojaškega materiala; orožja pa v glavnem niso jemali. Na Učaku je leta 1919 ali 1920 obstal vojaški tovornjak, ki so ga ljudje od blizu in daleč hodili občudovat, potem pa so ga kmalu začeli »trančirati«. Tračnico s tega tovornjaka so vzeli in namesto zvona obesili v krašenjski zvonik. Tudi pri nas je bil kos tračnice, obesili smo ga in sem se na njem naučil pritrkavati. Kako se spominjate šolskih let? Leta 1920 sem začel obiskovati blagoviško enorazredno osnovno šolo. Pouk je bil v dveh izmenah, višji razredi dopoldne, nižji popoldne. Kako je potekal promet po glavni cesti v vaših otroških letih? Na glavni cesti je bilo tedaj največ furmanov s konjsko vprego, ki so v glavnem prevažali les iz Črnega grabna v Domžale. Veleposestnik Franc Pustotnik-Mlakar je imel več hlapcev in kar po tri pare konj. Kdaj pa kdaj se je na cesti pojavil tudi osebni avtomobil. Posebej so mi ostali v spominu motorji, rekli smo jim ropotači. Res so tako ropotali, da smo jih zaslišali že od Krašnje. Spominjam se tudi, ko je po prvi svetovni vojni, mislim, da je bilo okrog leta 1927, avtobus začel redno prevažati potnike med Blagovico in Ljubljano. Ali se morda spominjate kakšne prometne nesreče v tem času? Seveda. Najbolj mi je ostala v spominu tista, ko je kralj Aleksander povozil našo kravo. Bilo je leta 1922 ali 1923 neke nedelje popoldne. Oče je tako kot ponavadi gnal živino napojit na potok Ra-domljo čez glavno cesto. Ena krava, ki je imela pred kratkim dvojčka, je ostala zadaj. Naenkrat je pripeljala kolona osebnih avtomobilov. Drugi avtomobil v koloni, v njem se je peljal kralj Aleksander, je pri Mihovi hiši zadel to kravo in jo skoraj petdeset metrov porival pred seboj. Seveda smo bili otroci takoj zraven, potem se je kmalu nabrala velika množica radovednežev. Spominjam se, da je ta druščina z avtomobili najprej poskušala pobegniti. Ko je to opazila soseda, je začela kričati: »Tistega hudiča primite.« Pokazala je na lepo oblečenega visokega oficirja. Medtem je tja prišel tudi Franc Pustotnik-Mlakar, ki je spoznal kralja in ga pozdravil: »Živjo, kralj!« Pustotnik je mojega očeta začel pogovarjati, da ni nobene škode, da bo krava, čeprav je imela zlomljene tri noge, ostala živa. Toda oče je vztrajal, Gospod Miha Trdin, župnik v Cešnjicah a so se težko sporazumevali, ker ni nihče znal srbsko. Kralj je govoril o dinarjih, naši ljudje pa so tedaj najbolj poznali krone. Končno je kralj dal nekaj denarja, a veliko premalo. Kralj se je nato usedel v drug avtomobil in kolona se je odpeljala. Za njimi se je odpeljal tudi poškodovani avtomobil. Očetu je pozneje lukoviški orožnik prigovarjal, naj kralja toži za primerno odškodnino. Kravo so seveda morali zaklati; ljudje pa so od blizu in daleč prihajali po meso, samo da so natančno zvedeli, kako je kralj povozil kravo. O tem so pisali tudi v ameriških časopisih. Kakšno je bilo življenje v Črnem grabnu v tem času? Življenje v naših krajih je bilo zmeraj trdo. Ljudje so se največ ukvarjali in preživljali s kmetijstvom in živinorejo, bilo je tudi nekaj obrtnikov, krojačev, čevljarjev, mizarjev, tesarjev in kovačev za potrebe domačih prebivalcev. V Blagovici je bila tudi trgovina, gostilne pa tako in tako vzdolž vsega Črnega grabna niso nikoli manjkale. Kako se spominjate svojih študijskih let? V letih 1927 do 1935 sem obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani in jo končal z odličnim uspehom. Po maturi sem leta 1935 šel na Teološko fakulteto v Ljubljani, ki so jo prav tedaj podaljšali na šest let. Novo mašo pa sem imel po petih letih študija. Novo mašo sem imel v Blagovici leta 1940, to je bil velik dogodek za ves Črni graben. Nič nisva omenila vojaščine, kdaj ste jo odpravili? Med študijem sem bil leta 1939 šest mesecev pri vojakih v Valjevu. Tam sem doživel tudi začetek vojne v Evropi. Spominjam se, kako razočarani so bili tedaj srbski oficirji; kar niso mogli razumeti, da se je na Poljskem vojna že začela, pri nas pa še zmeraj ne. Zelo so si želeli vojne. Ko so vojaške enote razpustili, so vso vojaško opremo razgrabili in pokradli, celo zdravila. Že tedaj sem spoznal, da naša vojska ni usposobljena za vojskovanje in da bo takoj, ko bi se vojna začela, razpadla. Kje vas je doletela druga svetovna vojna? Na tisto usodno cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 sem imel ob desetih v Blagovici mašo. Od daleč smo slišali grmenje eksplozij, ko so nemška letala nekje bombardirala. Na veliki petek, ko sva s tedanjim župnikom in dekanom Jakobom Štrekljem delila sveto olje, so prišli prvi nemški vojaki v Blagovico. Bali smo se jih, pa so rekli: »Nas se ni treba bati. Za nami pridejo gestapovci, tistih se bojte.« Po koncanin velikonočnih počitnicah sem se s kolesom vračal v Ljubljano. Na cesti so me kar dvakrat ustavili Nemci in me ogledovali. Zato sem pot nadaljeval peš po stranskih cestah. V Domžalah sem zvedel, da so prav ta dan v Grobljah zasedli misijonišče, la-zariste pa razgnali. Kako in kje ste preživeli okupacijo? V letih 1940 do 1945 sem bil najprej semeniški duhovnik, prefekt na Škofijski gimnaziji in kaplan v Suhorju, nato pa do konca vojne v Ljubljani. V tem času sem dvakrat Domžale /lamnik 9 illil 0|f:S|lf:8S V glavnih vlogah so nastopili: Mija Paladin (žena Karen), Marko Horvat (mož Sam) in Barbara Kosmač (tajnica Jean) Poživijeno društveno življenje v Radomljah V petek, 21. oktobra 1994, je bila v kulturnem domu v Radomljah po mnogih letih spet igra. Nova mlada domača kulturna skupina je v režiji Janeza Urba-nija in Justina Horvata izredno uspešno zaigrala komedijo Hotel Plaza, delo ameriškega dramatika Neila Simona. Pred predstavo so prebrali nekakšen uvodni govor, v katerem je bila predstavljena predvsem zgodovina delovanja radomeljskih kulturnoprosvetnih društev. Katoliško slovensko izobraževalno društvo in Društvo Orel sta zaživela že leta 1908, po prvi svetovni vojni pa Društvo Sokol. V letu 1933 sta bila ustanovljena mladinska zveza in glasbeno društvo Edinost. Tri leta pred drugo svetovno vojno je bilo vsestransko delavno Prosvetno društvo Radomlje, v okviru Sokola pa so delovali še Mladi harmonikarji. Člani vseh teh društev so bili do druge svetovne vojne tudi odlični pevci in izvrstni športniki. Prav zato je v Radomljah med obema vojnama obstajal priznani Mešani pevski zbor, ki je bil obenem tudi cerkveni zbor. Vodil ga je komponist in organist Franc Ple-velj, od leta 1933 naprej pa Rudolf Božič. V tistem obdobju so Radomlje z okoliškimi vasmi premogle kar dve dvorani in dve igralski skupini. Po drugi svetovni vojni so pevci nastopali le občasno. Med organizatorja iger in najboljša režiserja, ki sta za na oder pripravila več izredno dobrih iger in drugih predstav, lahko štejemo Vikija Pogačarja in Cirila Go-stiča. Z režiserjem Ivom Penkom pa je dramatika v Radomljah živela do leta 1965. Od leta 1969 pod vodstvom Janeza Kosmača izredno prizadevno deluje Foto-video-kino klub Mavrica. S številnimi kulturnimi večeri in raznimi razstavami doma in drugod povezuje domžalsko in kamniško območje ter tako rešuje kulturno sušo. Sodeluje s sorodnimi društvi in klubi po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje. Foto-kino zveza ji je zaupala že več državnih prireditev, kot so festivali amaterskega filma Slovenije. Tako je v zadnjih 25. letih Mavrica z različnimi prireditvami največkrat napolnila radomeljsko dvorano, nekajkrat tudi z gledališkimi predstavami. Ob bok se ji seveda postavlja moški pevski zbor Radomlje, ki je z rednim delovanjem prekinil obdobje občasnih pevskih zborov in od spomladi leta 1970 redno deluje. Dvakrat je bil že na snemanju na RTV in dvakrat nastopil v Nemčiji, enkrat pa je bil na Madžarskem. Sodeluje s številnimi slovenskimi zbori, v okviru Obrtnega združenja Domžale pa tudi z vsemi slovenskimi obrtniškimi zbori. Doma je najbolj znan s svojimi novoletnimi koncerti. Na kulturno-zabavnem in vzgojno-izobraževalnem področju deluje tudi Gasilski sektor Radomlje in v ta namen prireja gasilske kvize. Več teh prireditev je bilo v organizaciji domačega društva že na radomeljskem odru. , . Ob taki veseli m poučni prireditvi gledalci in poslušalci vedno napolnijo dvorano, saj pridejo tudi iz okoliških vasi. V našem domu večkrat kakšno' društvo gostuje. Seveda pa smo najbolj veseli vsakokrat, ko nastopijo ali se s čim predstavijo domači, pa naj bodo mavričarji, pevci, gasilci ali drugi. Prav zato nas je nastop mlade kulturne skupine prijetno presenetil, saj je z začetno predstavo poživila radomeljsko kulturno življenje. Po predstavi so bili tudi sami nadvse zadovoljni, saj aplavza zlepa ni bilo konec. Da bi svoje vrste povečali, so na različne načine povabili vse, ki imajo veselje do igranja in nastopanja. Seveda bodo veseli tudi vseh, ki bi jim radi kakorkoli pomagali, saj takih vedno najbolj primanjkuje. Upajmo, da bodo v vsem uspeli in jim za naprej zaželimo še veliko tako uspešnih dramskih predstav. FRANCE CERAR Ekstempore v Krašnji Sončnih in toplih oktobrskih dni so si želeli v Krašnji, ker je KD Franjo Maselj-Podlimbarski organiziralo v svoji slikarski tradiciji že šesti ekstempore za odrasle slikarje in prvi ekstempore za učence iz podružničnih šol občine Domžale. Vreme jim je bilo naklonjeno; v petek in soboto, 14. in 15 oktobra so se v Krašnji zbrali otroci in odrasli, ki imajo radi barve in znajo z njimi ujeti lepoto narave, bežeči trenutek ali delo človeških rok. Otroškega ekstempora so se udeležili po štirje učenci iz vsake povabljene šole: Blagovice, Dragomlja, Ihana, Kraš-nje, Krtine in Vrhpolja. Na šestem ekstemporu odraslih pa so slikali: Ida Rebula, Danica Smrdel, Marjana Tavčar in Ne-venka Semeja iz domžalskega likovnega društva Petra Lobode; iz likovnega društva Do-lik iz Jesenic pa je prišel slikar Janez Ambrožič. Skupini odraslih so se pridružili še domači člani likovnega društva v Krašnji. Zanimiva in številna skupina se je porazgubila po okolici, vsak posameznik si je iskal motiv za upodobitev. V viziji prometnega razvoja bo ob Krašnji tekla hitra cesta. Zato so slikarji želeli na slikah ohraniti še neokrnjeno naravo, naselje s cerkvijo in vaškimi hišami v barvitem jesenskem dnevu, s soncem in bežečimi meglami. Ljubljanski madrigalisti v Domžalah Ljubljanski madrigalisti so si za svoj predpremierni nastop izbrali glasbeno kultivirane Domžale. Zbor tudi v mednarodni areni uspešno vodi Matjaž Šček. V avli Osnovne šole Domžale so se predstavili s koncertom Zborovska pesem XX. stoletja. V njem so nanizali skladbe Poulenca, Curlionisa, Mi-škinisa, Sisaska, Lajovica, Revnika, Adamiča, Pavčiča, Ukmarja, Gabri-jelčiča, Merkuja in Lebiča. Ob Ljubljanskih madrigalistih so nastopili tudi učenci glasbene šole. (Li-povšek) prišel domov, leta 1943 na pogreb svojega očeta in leta 1945 nekaj dni po pogrebu svojega brata. Z dovoljenjem šefa nemške postojanke sem v spremstvu dveh orožnikov smel za dve minuti na grob svojega očeta. Orožnika, ki sta me spremljala, sta mi kar na svoje dovolila, da sem lahko stopil v cerkev. Povedala sta mi in tudi sam sem videl, da so imeli živino v cerkvi. Kako se spominjate prvih povojnih let? Že pred vojno sem začel pripravljati doktorsko disertacijo, a sem moral študij iz zdravstvenih razlogov in vojne opustiti. Po vojni sem si prav tako iz zdravstvenih razlogov želel službovanje v kakšni gorski župniji. Škof Anton Vovk mi je dodelil v Češnjice na Blagovico. Da bi mogel to službo nastopiti, mi je pisatelj Franc Šaleški Finžgar napisal priporočilno pismo. Zanimiv je njegov pogled na tedanje razmere v domovini. Med drugim mi je dejal: »Za vero prihajajo (|žki časi, toda gospodarstvo bodo naši fantje spravili v red.« Ker v Blagovici tudi ni bilo duhovnika in ne primernega stanovanja zanj, sem stanoval doma pri Klopčiču v Zgornjih Lokah in skrbel za okoliške župnije, ki so bile brez duhovnikov, Blagovice, Češnjice, Zlato polje in Kolovrat. Škof Vovk mi je v šali večkrat rekel: »Veliki fajmošter Črnega grabna.« V Blagovici je bila po hudih bojih med nemškimi orožniki, ki so se tu obdržali do 8. maja 1945, in partizani ena sama velika razvalina. Zakristijo so minirali in podrli partizani, kulturni dom, razen odra, kjer je sedaj pošta, so podrli Nemci. Poslopja so bila pod zemljo povezana z rovi, zunaj pa obdana z močnimi železobetonskimi bunkerji. V cerkvi, kjer so imeli Nemci celo živino, je bilo vse razdejano, kip. sv. Petra je razbit ležal na tleh. Prve maše so bile v zvonici, pod zvonikom. Že po nekaj mesecih me je začela preganjati UDBA. Prvič sem jih odpravil, drugič pa so me trdo prijeli, da me bodo odpeljali, če ne bom sam zapustil Blagovice. Umaknil sem se v Domžale. Tedanji Krajevni ljudski odbor Blagovica pa je bil enoten in je zahteval, da se moram vrniti. Ko je udba zvedela, da živim v Domžalah, je bila kmalu spet za menoj. Nekako po štirinajstih dneh sem spet dobil potrebno dovoljenje in se vrnil v Blagovico. Za silo smo za bivanje najprej uredili prostor v župnišču. Leta 1946 smo prizidali zakristijo. Že naslednje leto smo opustošeno cerkev skupaj z zidarskim mojstrom Urba-nijem povsem obnovili. Nekaj pomoči smo dobili tudi od države, a ko je bilo delo končano, so se nekateri visoki okrajni funkcionarji iz Kamnika jezili, zakaj je obnovljena samo cerkev in ne vsa Blagovica. Po treh letih sem se leta 1948 končno preselil sem v Češnjice, kjer sem še sedaj, in tako bo prihodnje leto že pol stoletja, odkar opravljam tukaj dušnopastirsko službo. Odkar sem se leta 1991 zaradi starosti in iz zdravstvenih razlogov župniji odpovedal, zanjo odlično skrbi Franc Baloh, župnik v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Do letošnjega oktobra, ko mi je vid zelo opešal, sem še vsako nedeljo maševal. Trenutno pomagam bolj malo. V tem času ste gotovo obnavljali tudi češnjiško cerkev. Seveda, opravljena so bila velika obnovitvena dela. Skupaj z žup-Ijani smo najprej obnovili med vojno požgano župnišče. Nato je bila povsem obnovljena cerkev. Leta 1880 je bilo nazadnje obnovljeno tudi pokopališče in nanovo pozidanih več škarp. Protiturški tabor ob cerkvi Device Marije Kar-melske v Češnjicah omenja tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Postavili pa so ga že leta 1454. Včasih je bila v Češnjicah slovita božja pot, sem so ljudje v procesijah z banderi prihajali vsako nedeljo od blizu in daleč Sedaj je tu romanje le še enkrat v letu, in sicer na Karmelsko nedeljo po 16. juliju. Obnavlja se tudi podružnična cerkev na Pšajnovici. Sedaj potekajo priprave za obnovo strehe na lepem baročnem zvoniku v Češnjicah. Zaradi pogostega treskanja, smo za elektriko do cerkve položili zemeljski kabel, zboljšali smo tudi strelovodno ozemljitev. In kakšne spremembe je čas Češ-njičanom prinesel v teh petdesetih letih, odkar živite med njimi? O kakršnemkoli napredku ne moremo govoriti, saj se je število prebivalcev v tem pol stoletju zmanjšalo na komaj eno tretjino. Zaradi slabih cest in težkih življenjskih razmer so se ljudje odseljevali, največ v Tuhinjsko dolino in si tam postavili svoje domove. Ob mojem prihodu je bilo pri nedeljski maši po tristo ljudi, zdaj jih pride po devetdeset do sto. Kdaj ste imeli zlato mašo? Leta 1990, to je bilo ob petdesetletnici mašništva, in sicer v Blagovici, ponovitev pa je bila tu v Češnjicah. V marcu leta 1993 ste iz Rima dobili častni naslov monsignor. Kaj to pomeni? To je po presoji predstojnikov nekakšno priznanje za dolgoletno delovanje v dušnem pastirstvu. Ob tem visokem priznanju, čeprav malo pozno, tudi naše čestitke in veliko zdravja vam želim. Pogovarjal se je STANE STRAŽAR V nedeljo, 16. oktobra, pa je bila v šoli odprta razstava. Prišli so vaščani in gostje, prisotni pa so bili tudi vsi udeleženci ekstempora, samo Janez Ambrožič je bil zadržan. V osnovno šolo Krašnja je prijetno vstopiti. Že na dvorišču pozdravijo obiskovalce ilustracije pravljic, narisane na visok betonski zid, ki bi bil sicer pust in neprijazen. raznolika in estetska. V takem okolju so ustvarjene možnosti, da učenci postanejo vsestransko razvite, harmonične osebnosti. Na policah se kažejo doma izdelane lutke, zbirka zdravilnih rastlin opozarja na zdravo življenje, stalna razstava slik, nastalih na ekstem-porih, pa je paša za oči in trenutek za razmislek. Otvoritev razstave so popestrili učenci s kulturnim programom, ga. Vera Beguš je opisala organizacijsko plat ekstempora, prisotne pa je nagovoril tudi predsednik ZKO občine Domžale Lojze Stražar. Poudaril je, da nam razstava kaže slikarske dosežke posameznikov Na vrhu zidu pa je v delu trikrat pomanjšana Matjanova hiša v Palovcjah, ki je pod spomeniškim varstvom. To je čudovita zamisel ravnateljice šole Vere Beguš, ki je tudi sicer gonilna sila vsega kulturnega življenja v Krašnji. Radi bi postavili več pomanjšanih, a tipičnih hiš posameznih slovenskih pokrajin, ki bi ponazarjale življenje in delo ljudi v preteklosti. Dogovorili so se že za belokranjsko hišo. Notranjost šole pa je zelo in hkrati ohranja podobo okolice, ki se v tempu časa tako hitro spreminja. Ga. Vera Beguš - brez nje bi slikanja v Kr-šanji gotovo ne bilo - pa prizadeto pravi, da je preteklost vasi veliko vzela, zato bi ji radi ohranili vsaj tisto, kar se da ohraniti. Naj bodo razmere v Krašnji takšne, da bodo kulturni, pedagoški in drugi delavci lako uresničevali svoje humano kulturno poslanstvo. EMA NOVAK Luč v Radomljah V Radomljah smo našli Aladinovo svetilko! Pravzaprav samega Aladina, a da je teže razpoznaven, se piše Paladin in ime ji je Mija! Sveti pa na odru, v glavni vlogi gledališke predstave Hotel Plaza; to je sad napornega dela amaterskih navdušencev kulturnega društva Radomlje. Posrečeno izbrana igra avtorja Neila Simona, ne prezahtevna, nikakor pa ne lahka, na kožo pisana petim igralcem, ki so napolnili sceno in pričarali pred gledalce dogajanje tako, kot bi se to lahko dogajalo kjerkoli doma. Bilo je tako resnično, in domače, nič prisiljeno, naravno in odlično. Režiser Janez Urbanija je imel res srečno roko z igro, igralci in dobro postavljeno sceno, tako da je predstava, s katero bodo lahko gostovali še drugod po Sloveniji, popolnoma uspela. Bravo! Predvsem pa smo vsi gledalci, ki smo prisostvovali predstavi dne 19. 11. 1994 v Kulturnem domu v Radomljah, videli in občutili luč čudežne svetilke. Pa lep pozdrav iz Radomelj ZLATA LEVSTEK IZJAVA STANE JEMEC, LUKOVICA 17, IZJAVLJAM, DA NISEM ČLAN ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV, KAR KLJUB DOGOVORU NI BILO NAPISANO OB OBJAVI KANDIDATOV TE LISTE ZA OBČINO LUKOVICA V 11. ŠTEVILKI GLASILA SLAMNIK. STANE JEMEC 10 /lamnik Domžale Veseli december v knjižnici Domžale 13.12.94 ob 17.00 uri 14.12.94 ob 17.00 uri 15.12.94 17.00 17.45 20. 12.94 ob 17.00 uri 21.12.94 ob 17.00 uri (tokrat so 27.12.94 ob 28.12.94 ob URA PRAVLJIC ODPADE ZARADI SLOVESNOSTI OB 90-LETNICI KNJIŽNICE KITOVA PESEM GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA JOŽE PENGOV PRAVLJICA O NEZADOVOLJNI SMREČICI (lutke) PRAVLJICA O NEZADOVOLJNI SMREČICI (lutke) VSTOPNICE SO NAPRODAJ V KNJIŽNICI DEDEK MRAZ NA OBISKU PRI URI PRAVLJIC DEDEK MRAZ NA OBISKU PRI URI PRAVLJIC vabljeni tudi otroci, ki niso vpisani k uram pravljic) 17 uri BOŽIČNA ZGODBA 17. uri BOŽIČNA ZGODBA Dedek mraz v Mengšu in Moravčah Otroke bo obiskal dedek Mraz tudi v naših enotah v Mengšu in v Moravčah. V četrtek, 22. 12. 1994 ob 17. uri bo razveselil mengeške otroke, dan kasneje, v petek, 23. 12. ob 17. uri pa še moravske nadobudneže. . ..... Otroci prisrčno vabljeni! MILA KAČIČEVA PRI DRUŽINI BERNOT V PRESERjAH: Pesnica na obisku... Bilo je lani v enem od slovenskih zdravilišč, ko sta se po naključju srečala dramska igralka in pesnica častitljivih osemdesetih let Mila Ka-čičeva in naš občan - Preserčan Anton Bernot. V nekaj kratkih pogovorih sta si izmenjala le neobhodne vljudnostne besede, a so se vendar že na tem prvem srečanju spletle lepe medčloveške vezi družine Bernot na eni in pesnice Kači-čeve na drugi strani. Kmalu je sledilo povabilo, naj gospa Kačičeva obišče družino Bernot na njihovem domu. To je pesnica storila. V letošnjem oktobru pa so Bernotovi vabilo ponovili in ob pesničinem vnovičnem obisku pripravili nenavadno obsežen pregled njenega umetniškega, predvsem igralskega dela. Celo več: skozi vso predstavitev, ki je bila svojevrsten, celo režiran gostiteljev poskus organizacije kulturne prireditve v zasebni hiši Bernotovih, se je prožil lok vsega, kar je umetnica doslej v življenju na umetniškem področju počela. Povezovalec Ivan Kepic je v povezovalnem, njenemu delu zelo naklonjenem besedilu, kronološko predoča| srečanja pesnice in igralke z Bernotom in njegovo družino. Navzoči smo bili na lepem večeru naklonjenem zaslužni umetnici. Tega so polepševale melodije s citer domačinke Nataše Škrjanc. Mila Kačičeva je bila presenečena nad rezultatom nenavadnega poskusa njene nepričakovane predstavitve, skromna kot je, je le povedala, da ji ni do nikakršne hvale, predvsem zato ne, ker je preprosto le živela svoje življenje. To življenje se je izšlo v delu: ustvarjalnem v gledališču, na filmu in zapisano v verzih njenih knjig. V oktobrskem večeru smo bili pri Bernotovih priče nenavadni, a lepi kulturni prireditvi, ki so ji slavnostno, posebej prijazno ozračje dali mladi obrazi Bernotovih sinov (ti so tehnično vodili prireditev) in praznično obložena miza. Bil je tistega oktobrskega večera z obiskom stare gospe pri Bernotovih res praznik. Velik praznik razumevanja in spoštovanja do velikega življenjskega dejanja. M. B. Utrinek z daljne Portugalske V oktobru t.l. smo se absolventi Ljubljanske šole za arhitekturo udeležili zanimive strokovne ekskurzije, kije bila obenem tudi absolventski izlet. Na poti smo bili štirinajst dni in smo si ogledali velik del Pire- nejskega polotoka, ki je zelo bogat s stvaritvami novejših arhitekturnih obdobij. Portugalska arhitektura je dokaz, da je mogoče v revni deželi s preprostimi sredstvi napraviti svetovno pomembno arhitekturo. Ker sami izhajamo iz podobne dežele brez pravih možnosti, je bilo spoznavanje te arhitekture toliko bolj koristno. Portugalska arhitektura se je razvila v Portu, njen »oče« pa je Fer-nando lavora, ki še vedno poučuje na tamkajšnji fakulteti za arhitekturo. Njegov učenec, sedaj že profesor na tej šoli, je Alvaro Siza, oba sta dala portugalski arhitekturi močan pečat. Na tej poti je nastalo mnogo fotografskih posnetkov in ob tej priložnosti bi se rada zahvalila g. Marku Seriici, ki me je »sponzoriral« s fotografskimi storitvami. HELENA STRAŽAR KNJIŽNICA DOMŽALE Jaz, ti, moja družina in nerodna Avguština Knjižnica Domžale je skupaj z Založbo EPTA pripravila zanimiv projekt ob letu družine. Otroci so namreč skupaj s starši, brati ali sestrami, dedki in babicami risali na temo iz slikanice Nerodna Avguština. Naš namen je bil, da bi vsi skupaj začutili, kako lepo je živeti in ustvarjati v krogu svoje Družinam, ki so narisale najlepše risbe, čestita Franci Mestek; ta je srečanje vodil (slika levo). Družine med risanjem (slika desno) družine. V prostorih knjižnice se je zbralo več kot 30 družin in nastala so čudovita dela. Izbrali smo tudi tri najboljše risbe, in sicer družin Hemetek in Braune iz Domžal, ter Hrovat iz Mengša. Povabljeni bodo na vseslovensko srečanje v Cankarjev dom, ki ga pripravlja Založba EPTA. P. S. Slikanice Založbe Epta so še vedno na ogled na Mladinskem oddelku Knjižnice Domžale, mogoče pa jih je tudi kupiti. i Rai VABIMO VAS NA OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA IN KIPARJA JURIJA SMOLETA, KI BO V ČETRTEK, 22. DECEMBRA 1994, OB 19. URI. MLADI DOMŽALSKI UMETNIK JE LETOS DIPLOMIRAL NA LJUBLJANSKI AKADEMIJI LIKOVNIH UMETNOSTI. Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. mm f 1 I V Likovnem razstavišču Domžale je bilo v petek, 2. decembra 1994, tretje slovensko prvenstvo v govorništvu. Organiziralo ga je prizadevno društvo Debatni klub Domžale in njegov predsednik Dare Flis. Odziv ni bil ravno velik, saj so sodelovali le štirje tekmovalci. Komisija, ki jo je vodil prof. dr. Boris Grabnar, pa je za zmagovalca razglasila domačina Ivana Kepica iz Dragomlja; ta je govoril o veliki moči besede. DEJAVNOST, KI JE NAŠ PONOS 90 let knjižničarstva v Domžalah Knjižničarstvo v Domžalah letos praznuje visok jubilej. Očitno so se že naši predhodniki dobro zavedali poslanstva in moči, ki jo v sebi nosi knjiga in človekovo popotovanje v svet novih spoznanj, srečevanje z mislijo drugega človeka in preraščanje okvirov, ki jih določata prostor in čas. Knjižnica je na nek način sveti kraj, zakladnica človekovega najvišjega in najplemeni-tejšega. Mesto, kjer se otrok zave, kako zelo sta zanimivi življenje in spoznavanje novega; kjer študirajočim pomagamo hitro najti sveže informacije; kamor se človek zateče v jeseni življenja' po potrditev globokih in samotnih sporočil. Kot bi rekel g. Ivan Rebernik, direktor kataloškega oddelka Vatikanske knjižnice čudovita podoba demokracije - enakopravnosti vseh bralcev in enakovrednosti vsega gradiva. Dandanes se razmere za delovanje knjižnic in njihova vloga v družbi močno spreminjajo. Zbirati in hraniti so pričele raznovrstno gradivo, vse bolj pa postajajo tudi visoko tehnološko razviti informacijski centri, ki nam omogočajo vpogled v svetovno zakladnico znanja in vedenja. S skromnimi koraki v ta svet stopa tudi naša knjižnica. Knjižničarji smo ponosni na svoje delo in se globoko zavedamo svojega kulturnega in človeškega poslanstva. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki imajo razumevanje za naše delovanje in ki skušajo skupaj z nami visoka načela in knjižničarske vrednote vnašati med svoje sokrajane, se zanje borijo in jih živijo ter nam pomagajo tudi pri materialnem zagotavljanju pogojev za dostopnost knjižničnega gradiva čim širšemu krogu. Veseli smo, da delamo z vami in za vas. In veseli smo, da se vsi skupaj zavedamo, da nam samo višje in plemenitejše vrednote lahko ustvarijo lepše življenje ter dajejo upanje za prihodnost. Ob 90-letnici knjižničarstva v Domžalah. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Dušan Lipovec -slikarski pesnik narave S pregledno razstavo se je v Likovnem razstavišču Domžale ob koncu meseca oktobra predstavil akademski slikar Dušan Lipovec iz Kamnika. Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v letih 1972-1977, diplomiral pa je pri profesorju Andreju Jemcu. Po končanem študiju se je izpopolnjeval v Kanadi. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, občasno tudi s kiparstvom, fotografijo in oblikovanjem, širši javnosti pa je znan tudi zaradi likovne publicistike. Pred časom je izdal tudi obsežno likovno mnografijo z naslovom Dušan Lipovec - Slikarski pesnik narave, v kateri je kronološko obdelal svojo likovno pot, zbral pa je tudi zanimive odlomke iz razmišljanj različnih kritikov o njegovem slikarstvu. Prav temu dogodku je bila posvečena tudi razstava, na pogovoru ob otvoritvi pa je g. Lipovec povedal, da je projekt veliko delo, izvedel pa ga je s pomočjo številnih sponzorjev in donatorjev. Za slikarstvo Dušana Lipovca je značilna krajinska tematika, vzeta iz široke palete občutij narave. Večinski opus je namenjen motivom rodnega Kamnika, kjer se pojavljajo značilni geometrijsko ostro ločeni sklopi hiš, z veličastno in skrivnostno goro v ozadju. Lipovec zna videti svoje mesto z obilico mističnosti, a obenem tudi velike ljubezni do njegove preteklosti. Številne slike pa so povezane tudi z njegovimi potovanji (cikel slik iz Provanse), pa tudi serije akvarelov in gvašev Gorenjske, Dolenjske in Primorske pokrajine, pri čemer so še posebej zanimivi tisti z otoka Silba, ki ga je še posebej očaral. V spremni besedi v katalogu ob njegovi razstavi je kritik prof. dr. Milček Komelj zapisal, da Lipovec, obdarjen z veliko občutljivostjo in znanjem, prilagojen življenjskemu utripu vsakodnevnega motiva in s svojo značilno poenostavitvijo, zagotavlja, kot eden redkih slovenskih slikarjev, umetniško kontinuiteto krajinskemu slikarstvu. Na slovesni otvoritvi sta se z avtorjem o njegovem delu in ustvarjanju pogovarjala dr. Mirko Juteršek in Cveta Z. Oražem, v pestrem kulturnem programu pa so sodelovali: pesnica Vida Cerar-Bogatajeva, ki je prebrala dve svoji pesmi, posvečeni Dušanu Lipovcu in dve pesmi Dušana Lipovca, glasbenik Lado Jakša s skladbami, ki so odzivale na Lipovčeve slike, ter igralca Olga Kacjanova in Janez Škof. Ob koncu je o oblikovanju Lipovčeve knjige spregovoril tudi oblikovalec in arhitekt Marjan Kocjan. Igralca Olga Kacjanova in Janz Škof med nastopom Glasbenik Lado Jakša, organizatorica razstave Cveta Z. Oražem, akademski slikar Dušan Lipovec in dr. Mirko Juteršek med otvoritvijo razstave Domžale /lamnik 11 OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO, ORGANIZACIJSKA ENOTA KRAŠNJA: Predstavitev projektov slovenske hiše in otvoritev slovenske kmečke hiše, hiše tete Barbare V Krašnji imajo čudovito šolo, v njej prekrasne učiteljice in učitelje in delovne učenke in učence. S svojo šolo živijo vsi, saj daje utrip kraju, tu se dogaja veliko zanimivega in lepega. Z veliko dobre volje so se lotili tudi zadnjega projekta in k sodelovanju povabili tudi druge slovenske podružnične šole iz Adlešičev, Babnega Polja, Dokležovja, Ledin, Orehka in Orehovice. Vsi so se zbrali 18. in 19. novembra v Krašnji. Sodelujoči namreč v svojem okolju preučujejo značilno arhitekturo in stare običaje, iščejo stare hiše in značilne zgradbe. Zbrali so že obsežno gradivo, fotografije, skice in eksponate ter zbrano predstavili na razstavi. Prisluhnili so tudi predavanju Vita Hazlerja O arhitekturi moje vasi. Domačini so ob tej priložnosti pripravili tudi zanimiv program: babice so prikazale in učile pletenje kit, popeljali in razkazali so jim znamenitosti Črnega grabna od Gorjuše do Trojan in jih pogostili s pravimi kmečkimi jedrni, ki sta jih pripravili Marica Če-bulj in Marina Močnik. Otroci so svoje goste popeljali tudi na svoje domove. Ob tej priložnosti so v prostorih šole odprli tudi obsežno razstavo starih predmetov in oblačil, razstavo likovnih del prvega extempora podružničnih šol občine Domžale ter razstavo likovnih del na temo Kozolci, stare hiše in njihovi detajli. Učenci so za razstavo starih predmetov in oblačil zbrali res zavidljivo število predmetov, pa tudi njihova starost in vrednost so neprecenljivega pomena. Zbrali so stare sklede, luči in svetilke, delovno orodje, likalnike, možnarje, stare ure (najstarejša, ki še deluje, je stara preko 170 let), načrte za izdelavo čevljev, oblačila, fotografije, gramofon... Mnoge eksponate so okoličani poklonili šoli, zato upajo, da jim bo kmalu v okviru šole uspelo tudi urediti posebno sobo, kjer bodo zbrani. Največji dogodek vsega srečanja pa je bila otvoritev slovenske kmečke hiše, ki so jo poimenovali Hiša tete Barbare. Narejena je v trikrat pomanjša- Takole so pri šoli v Krašnji s slamo pokrivali značilno prekmursko hišo Slovenska kmečka hiša, kot se jih ni ohranilo ravno veliko. nem merilu natančno po načrtu sicer spomeniško zaščitene Budnerjeve hiše iz Palovč. Ima vse značilne prostore, črno kuhinjo, pod in klet. Izdelali pa so tudi miniaturno opremo in pohištvo. Pri gradnji so jim pomagali številni domačini in mojstri, ki obvladajo gradbena, tesarska in krovska dela. Hišica, ki jo pokriva prava slamnata streha, stoji na travniku ob šoli. Vodja šole in duša vsega življenja v in ob šoli Krašnja, ga. VERA BEGUŠEVA je povedala, da bomo ob njej postavili še značilni slovenski kozolec in naredili vodnjak. Če vas bo pot vodila po Črnem grabnu, zavijte v Krašnji do šole in si oglejte Hišo tete Barbare, veseli bodo vašega Obiska. ■ll \ '%s. Lončene posode na razstavi starih predmetov in oblačil v šoli Krašnja. Inovatorstvo in slikarstvo Debatni klub Govornik je povabil na predavanje in razgovor o inovaciji in slikarstvu Štefana Horvata, ki v sebi in svojem delu združuje oboje: je aktivni strokovni sodelavec zveze inovatorjev Slovenije, likovno pa ustvarja že kar 40 let. Srečanje je bilo 21. oktobra ob 19. uri v prostorih knjižnice. Najprej je pogovor stekel o inovaciji kot poti do uspeha, ki ga je vodil magister Tomaž Štebe. Naš gost je odgovarjal natančno in jasno, odgovore je ilustriral s primeri iz slovenske inovacijske prakse. Preciziral je, kaj je inovacija, kako je organizirana skrb za inovacije in inovatorje, kaj zveza nudi mlademu inovatorju in kako oziroma kdaj lahko postane član zveze inovatorjev. Poudaril je tudi, da je bila pred leti inova-torska dejavnost pri nas premalo cenjena, odrinjena iz delovnega procesa, kjer bi morala biti živo prisotna, inovatorjem je bilo posvečeno premalo skrbi in skoraj nobene vzpodbude, zato je bilo tudi temu primerno število prijavljenih inovacij. V letih samostojne Slovenije so se razmere bistveno spremenile pa tudi število inovacij raste. Gospod Horvat organizira prisotnost naših inovatorjev in njihovih inovacij na evropskih in svetovnih predstavitvah. Naše tehnične novosti pa dosegajo tudi mednarodna priznanja. Nato se je pogovor prenesel na osebno inovatorsko dejavnost Štefana Horvata. Prepričljivo in pošteno je pripovedoval o svoji inovatorski poti, uspehih in porazih, o bogatih izkušnjah in hotenjih poenostaviti, poceniti in olajšati delovni postopek. Tudi z inovatorstvom se ukvarja že kar 40 let. V pogovoru se je Štefan Horvat predstavil kot zelo mnogo-stranski, nemiren in dinamičen ustvarjalec. V drugem delu večera, v predstavitvi Horvato-vega 40-letnega likovnega ustvarjanja, ga je Ema Novak najprej prosila, da pojasni, kako združuje racionalno-teh-nično dejavnost z umetniškim udejstvovanjem. Sogovornik je povedal, da ga slikarstvo polni in bogati, da si novih moči nabira s paleto in čopičem. S sli- karstvom je začel iz ljubiteljskih pobud že leta 1954 pod mentorstvom slikarja Rajka Sla-pernika. Njegove prve krajine so bile vzete iz rodnega Prek-murja, potem pa ga je slikarska pot vodila po vsej Sloveniji, bivši Jugoslaviji in tujini. Udeležil se je mnogih slikarskih kolonij in sodeloval v skupinskih razstavah doma in po svetu, leta 1992 pa je imel v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani že stoto samostojno razstavo. Poleg krajin slika tudi tihožitja v olju in akvarelu. Pritegnejo ga estetski motivi, ki odslikavajo psihološko razpoloženjske trenutke. Vojne razmere v Bosni ga ne vznemirjajo toliko, da bi se nanje slikarsko odzival. Prizadeto pripoveduje o svojem otroštvu, ki ga je preživel po nemških koncentracijskih taboriščih, kjer je doživel in videl toliko grozot in trpljenja, da ga ni mogoče preseči. Svojo fantazijo in slikarsko veščino potrebuje tudi pri oblikovanju grafik in ex librisov, ki zavzemajo v njegovem delu zelo pomembno mesto. Ni mogoče prezreti tudi Hor-vatove pedagoške dejavnosti, saj je mentor mnogih likovnih krožkov in marsikateri naš akademski slikar je potegnil prve črte pod vodstvom slikarja Štefana Horvata. Za raznoliko in bogato likovno ustvarjanje je slikar dobil mnoga priznanja in zahvale doma in v tujini. Prvo priznanje je dobil v Parizu, največ pa mu pomenita Jurčičeva plaketa za likovno dejavnost in Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Slikar je s seboj pripeljal tudi nekaj slik, da smo si lahko ogledali majhno, a kvalitetno razstavo Horvatovih krajin v oljni tehniki. Srečanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Sproščeno smo spraševali in prisluhnili natančnim odgovorom. Nobeno vprašanje ni ostalo nedorečeno. Ostal pa nam je, kot vedno, grenak priokus in nelagodno počutje zaradi števila udeležencev. In čisto zadnji vprašanji, ki smo si ju vsi glasno postavljali, sta bili: kaj Domžalčane zanima? Čemu bi želeli prisluhniti? EMA NOVAK DR. IVAN ŠTUHEC: VSAK ČLOVEK JE TUDI POLITIČNO BITJE Kristjani v politiki 28. oktobra je imel krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Domžale redni letni zbor; dr. Ivan Štuhec, profesor teološke fakultete v Ljubljani in Mariboru, je imel v veliki sejni dvorani občine Domžale predavanje Kristjani v politiki. Poleg krščanskih demokratov so predavanju prisluhnili tudi strankarsko neopredeljeni udeleženci. Predavatelju je uspelo aktualno tematiko približati poslušalstvu kakor malokomu doslej. Dosedanji predsednik KO SKD Domžale in moderator večera Ivan Kepic je uvodoma za dr. Štuh-cem povzel misli nekega filozofa, da je vsako delo jalovo, razen tam, kjer je ljubezen in poudaril, da je treba z ljubeznijo delati za slovensko krščansko demokracijo ter pozval k polni volilni udeležbi in delu zanjo. Predhodno, to je neposredno pred predavanjem izvoljeni KO SKD Domžale, je na naslednji seji izvolil Vinka Okršlarja za novega predsednika. Profesor dr. Ivan Štuhec je v svojem predavanju izhajal iz človeka v trojni dimenziji: to je kot individualno (osebno), politično in transcendentno (presežno) kot Bogu podobno bitje zaradi svobode in racionalnosti. Politik kot kristjan bi moral v svojem delovanju izhajati iz štirih načel: 1. kot personalno, td je osebnostno bitje v svoji duhovnosti, duševnosti, telesnosti in racionalnosti (človekovo dostojanstvo); 2. kot družbeno bitje v neprestanem boju, trudu in prizadevanju za doseganje maksimalnega skupnega dobrega: tu ni mišljena nikakršna utopična vizija; 3. iz načela solidarnosti in 4. subsidiarnosti. Nekdanjo razrednost naj bi zamenjala solidarnost v smislu skrajne resnicoljubnosti in miroljubnosti, ki naj bi odsevala v odnosu med posameznikom in skupnostjo, ko naj bi se znotraj piramide odnosov ti konkretizirali. Ko govorimo o solidarnosti, odmišljamo revolucionarno metodo, ki je pomenila odstranitev tistega, kar je bilo napoti. Solidarnost v karitativnem smislu pa ne zadostuje, je izrecno poudaril dr. Štuhec, solidarnost mora politik kot kristjan udejanjati tudi v planetarnem, to je vesoljskem, vsemirskem smislu: tu gre predvsem za ekološke probleme; kar je pri nas narobe v okolju, čutijo tudi sosedje... Po načelu subsidiarnosti pa naj vsak stori tisto, kar more. Kar lahko storim sam, v tisto naj se drug ne vtika in tudi manjša skupnost lahko naredi čimveč zase, ne da bi se vtikala država. V primeru družine, ko bi radi vsi vzgajali otroke, se dostikrat ne ravnamo po subsidi-arnostnem principu. Če je smisel lokalne samouprave v čimveč pristojnosti na določenem kraju, potem je to po principu subsidiarnosti. Če pa ljudje doživljajo, da se vse v zvezi z njimi in njihovimi interesi dogaja nekje daleč, potem tudi davkoplačevalci ne vidijo sadov svojega dela. Storiti je treba vse, da se ne bo uresničila Bučarjeva napoved, da se bližamo nevarnosti totalitarizma. Politik kot kristjan pa mora delati analizo, ali bodo odločitve po načelu subsidiarnosti. To je etična stran. Izhajati pa mora tudi iz analize družbe, v kateri živimo. Ta pa je povečini sekularizirana, to je družba brez Boga, kar je kakor normalna situacija vse Evrope. Predavatelj dr. Štuhec je menil, da si le 15 odstotkov Slovencev upa deklarirati svoje krščanstvo v drugih okoljih. Podatek o 70 procentih sicer nekaj pove, toda... Ob nastopanju pluralnih interesov v družbi se moramo vprašati, kako pa jaz kot kristjan to pluralnost uresničujem v parlamentu z drugimi - in prav tu se začenja trnova pot, ki jo doživljamo. Kristjan v politiki mora biti etično visoko razvita osebnost in realist. Usklajevanje obojega je stvar neke profesionalnosti v politiki in prav tu nismo vešči, ker izučenih politikov skorajda nimamo in smo vsi predvsem samo amaterji, vendar smemo upati tudi na spremembe. Gost večera je posebej poudaril, da je pred nami velika naloga, in sicer oblikovanje zavesti mlade generacije. Videti je namreč, da mladini postaja tudi politika zanimiva stvar. Torej politik kot kristjan mora ob krščanski viziji človeka biti ne samo realist, ampak se mora posvečati skrbi za čimvečjo profesionalnost v politiki. Samo kvalitetni ljudje z etičnim nabojem bodo lahko vodili in spreminjali svet. Zlasti je treba postaviti vprašanje, kje je meja med etičnostjo kot prvo fazo entuziazma in profesionalnostjo. Kje ne smem iti čez? Kje je naša logika, kje je (še) meja našega političnega delovanja? Tu se je predavatelj že v razpravi dotaknil tudi vprašanja koalicije; pri tem je opozoril, da je kompromis lahko moralno legitimen in da je treba v koaliciji, kakršnikoli že, ravnati modro in postopoma, kot jež pri lisici, da se tako počasi pokaže logika delovanja kakšne stranke. Pri uresničevanju vrednot gre za strategijo, ki mora nujno biti razpoznavna. Ce bi ohranjali jasen profil podobe stranke v koaliciji, potem ne bi bilo problemov na vrhu. Ob ugotovitvi, da nimamo zgodovinske zavesti, dr. Štuhec ni mogel mimo sicer razpoznavnega dejstva, da ministrstva, ki jih zasedamo Slovenski krščanski demokrati, ne morejo poskrbeti za nazorsko profiliranje in so razen zunanjega ministrstva (sedaj smo izgubili tudi to, op. IK). zelo tehnokratske narave. S tem je nazorno nakazal, da nas čaka še veliko dela. Čeprav smo izgubili jugoslovanski trg, nekateri še vedno vztrajajo pri trditvi, da je bilo v komunizmu bolje; na to pripombo je predavatelj dejal, da je generacija, ki tako razmišlja, politično mrtva, da namreč ne gre samo za korak »od žepa do ust«, ampak mora politično obzorje vključevati tudi druge vrednote, kot svoboda govora, zbiranja, političnega delovanja..., pri čemer se je dotaknil problema slovenskih državljanov, ki jih opredeljuje tudi premajhna zainteresiranost. Na vprašanje, kako pri kristjanih razviti čut, da bi se radi povezovali med seboj, je profesor menil, da je neka otopelost po psihološki plati razumljiva, ker živimo v času po kolektivizmih. Tudi na Zahodu ljudje ne letijo v te in one organizacije. Stranke pa izhajajo iz nekega interesa in naj se čimveč ukvarjajo z ljudmi ter prisluhnejo tudi majhnim problemom: levičarji na primer so povsod na špicah in v tem je njihova prožnost. Večstrankarstvo, ki omogoča notranji politični nadzor, in dobro razvita civilna družba - to dvoje je znamenje za demokracijo, je dejal gost našega večera, za katerega bi želeli, da bi kar še trajal: tako je namreč dr. Štuhec razvnel naše ljudi, saj je govoril vsem razumljivo, kakor na dlani, česar ne premore vsakdo. Na koncu predavanja smo bili vsi enih misli, da mora dr. Štuhec še priti v Domžale. IVAN KEPIC 12 /lamnik Domžale Pogovor s Petrom Zankarjem Cerkev sv. Neže na Golčaju Da so domačini že v maju letos lepo obnovili zvonik pri cerkvi sv. Neže na Golčaju, smo v Slamniku že pisali. Zdaj pa z veseljem sporočamo, da je cerkev v avgustu letos dobila tudi novo streho; to se vidi iz okoliških vrhov v Črnem grabnu. Staro, povsem dotrajano in preperelo ostrešje so zamenjali z novim. Domačini so opravili veliko prostovoljnega dela. Streho, prav takšno kot je bila prej, sta izdelala tesarja Vencelj Sušnik in Janez Poga-čar iz Vošc. Odveč je naštevati, kaj vse je kdo naredil, pripeljal, prinesel in daroval, da je delo lahko tako lepo potekalo in se uspešno končalo. Spomladi pa blagoviške župljane kot župnika Jožeta Vrtovška, ki dela vodi in ima gotovo največ skrbi, čakata še podzidava ostrešja in obnova fasade. O odkritih umetninah v tej stari in dragoceni cerkvi sv. Neže na Golčaju pa kdaj drugič. Pri cerkvi sv. Ožbolta v Sentožboltu, uspešno zaključujejo obnovitvena dela. O tem pa pri- hodn'ič' ' STRAŽAR Cerkev sv. Neže na in novo streho Blagoslovljena kapelica krasi dom 71 let je minilo, od kar so pri Hribarjevih ali po domače v Žabjem na Brdu pri Ihanu zgradili kapelico. Letos, po vseh teh letih pa so se odločili, da jo obnovijo. Ta obnova je trajala kar nekaj časa, saj so bile freske v zelo slabem stanju, prav tako pa je bilo potrebno po- storiti še kar veliko del. Vse te zastavljene cilje so uresničili in pred enim mesecem so jo slovesno tudi blagoslovili. Ozrimo se malo na samo kapelico. V notranjosti kapelice je kip Marijinega srca, ob njej sta pa večerni in jutranji angel varuh. V zu- Colčaju z obnovljenim zvonikom nanjosti sta pa dve sliki: na levi strani kapelice so na sliki Marija, Marta in Jezus; na desni strani pa Janez Obglavljen. Iz samih slik je moč razbrati, da je to risal res pravi umetnik z zelo velikim občutkom in mislim da prav gotovo tudi z veliko ljubeznijo. Ta umetnik je bil g. Marinšek, ki je za vse te slike porabil kar veliko časa. Da pa se bo kapelica videla tudi ponoči, so Ža-benski poskrbeli tudi za osvetlitev le-te. Kapelico je blagoslovil župnik g. Franc Zaplata. Seveda pa je blagoslovitev spremljala tudi lepa pesem, za katero sta poskrbeli Ivanka in Mateja Stare iz Spodnjega Brnika, ob pomoči vseh navzočih. Žabenski upajo, da bo še dolgo razsvetljevala njihov dom in vsakega mimoidočega. Tekst: A. H. Foto: I. M. Gospod Peter Žankar, rojeni ste bili v Stobu, prosim, povejte kaj o razmerah v Stobu v svojih mladih letih. Kako se spominjate mladih let? Rodil sem se 28. junija 1912 v Stobu, to je na sedanji Ljubljanski cesti št. 6. V otroških letih je bil Stob lepo urejena vas. Teden pred veliko nočjo, pred velikončno procesijo, ki je šla zmeraj skozi Stob, so se gospodarji potrudili, da so svoje domove prebelili, okna pa prebarvali z oljnato barvo. Procesije so se udeležili Domžalčani, Stobljani, Študljani in Depalj-čani. V sprevodu so bili tako godbeniki, domžalski, stobovski in študljanski gasilci, kot orli in sokoli. Posebej mi je ostal v spominu bajer Stobovšak pri gasilskem domu v Stobu. Tu je izvirala čista studenčnica. Ženske so sem prihajale prat. Kadar pa je pozimi voda zamrznila, smo se otroci drsali. Sredi bajerja so stobovski gasilci postavili steber s kipom svetega Florijana, zavetnika gasilcev. Po drugi svetovni vojni je bajer usahnil, kip pa so odstranili. Blizu sedanjega podjetja Av-toservis Domžale sta bila še dva manjša bajerja. Večji je bil globok in nevaren. V manjšem smo se otroci ob nedeljah popoldne vozili kar z lesenimi samokolni-cami, saj pravih čolnov nismo imeli. Voda je bila navadno topla in smo se tu tudi kopali. Stobljani so se še med vojnama največ ukvarjali s kmetijstvom in živinorejo. Vse delo smo v glavnem opravljali ročno. Kmetje so imeli nekaj orodja, strojev pa ne. Pri težjih opravilih je ljudem precej pomagala Elektrostrojna zadruga Domžale, to je po vzoru Krekovih zadrug organiziral in v glavnem tudi vodil tedanji župnik Franc Bernik, ki ima tudi sicer veliko zaslug za kulturni in gospodarski razvoj Domžal. Domžale z okolico so znane po slamnikarski obrti in industriji, ki je kraju prinesla hiter razvoj. Ali so v vaših mladih letih tudi v Stobu pletli kite iz slame? V nedeljo, 30. oktobra 1994, ob treh popoldne je bila v Radomljah blagoslovitev Kmeče-vega križa. To je bila lepa versko-kulturna slovesnost. Po popoldanskem opravilu v cerkvi se je tu zbralo veliko vernikov, prišlo pa je tudi nekaj drugih vaščanov. Slovesnost je začel radomeljski župnik, g. Janez Jarc. Po daljših obrednih molitvah je bila opravljena še blagoslovitev tega vaškega oziroma Peterlinovega znamenja. Sodeloval je tudi radomeljski cerkveni zbor in pod vodstvom zborovodkinje Jožice Po-gačar zapel tri pesmi. Slovesnost so prisotni zaključili s skupno molitvijo. Ko je bilo zbranih že precej vaščanov - nekaj jih je bilo tudi iz okoliških vasi, se je nazadnje razvil nekakšen drugi del slavja - navaden, preprost in prisrčen pogovor. Vsi so hvalili Staneta Peterlina oziroma Peterlinovo družino. Saj danes postaviti novo znamenje niti ni poceni. Obenem pa je bilo še veliko priprav. Potrebna so bila vsa dovoljenja in ogledi kot za vsako drugo gradnjo, na primer stanovanjsko hišo. Da pa so Peterlinovi vzeli vse stroške na svoje ramena, so res vredni pohvale in priznanja. Edino Križani ni nov, pač pa je z nekdanjega Polževega znamenja. Odkar je bilo to znamenje podrto, je bil Križani v radomeljski cerkvi. Pred postavitvijo križa pa so Peterlinovi dali obnoviti tudi zunanjost stare Kmečeve hiše, ki je za to znamenje lepo, preprosto in prikupno ozadje. Ta križ bo obenem tudi nadomestek za evharistični križ, ki je stal do leta 1955 šest metrov stran. Za prijetno počutje po slavju so poskrbele okoliške dekleta in žene. Jeseni in pozimi so Stobljanke pridno pletle kite iz pšenične slame. Spominjam se, da so ženske pogosto prihajale k naši mami. Posedle so ob mizi in ob peči ter dolgo v noč pletle kite. Med pletenjem so se pogovarjale, pele ali pripovedovale različne zgodbe. Spominjam se tudi, da sem bil zmeraj rad v tej veseli družbi. Leta 1925 sta se kar dve moji sestri, Ivanka in Mici, zaposlili v slamnikarski tovarni pri Logarju v Stobu, Ljubljanska cesta 36, kjer so sedaj inšpekcijske službe. Kakšno razsvetljavo so največ imeli v tistih časih? Oče je petroljke zamenjal s svetilkami na karbid, ker je bilo ceneje in tudi boljša razsvetljava je bila. Prvo elektrarno, pravzaprav majhno dinamo, za razsvetljavo cerkve na Goričici in društvenega doma je dal v baraki Elektro-strojne zadruge postaviti župnik Bernik, poganjal pa jo je bencinski motor, ki so ga sicer uporabljali tudi za pogon mlatilnice in krožne žage za žaganje drv. Moj oče, Andrej Žankar, je bil tudi strojnik v zadrugi in je skrbel za stroje in obratovanje elektrarne. Ko je začela obratovati Skokova elektrarna, so to majhno elektrarno opustili. Iz Skokove elektrarne je tudi Stob dobival elektriko. Izučili ste se za mizarja. Kakšno je bilo tedaj življenje vajencev in kje ste se izučili? O tem, kakšna je bila moja vajeniška pot do mizarja, se raje ne spominjam. Očeta sem le s težavo pregovoril, da me je dal učit k sosedu Petru Juvanu, a sem moral zjutraj najprej nakrmiti živino, doma sem moral delati tudi popoldne in zvečer. Ko sem bil izu-čen, pa sem se težko zaposlil, zaslužek je bil slab, hrana pa draga, da sem zaslužil komaj za preživljanje. Kje ste bili pri vojakih in kje vas je doletela nemška okupacija? Prisotnim so ponudile žlahtno kapljico in okusno domače pecivo. Tako so Radomlje spet prišle do »vaškega« znamenja; četudi je zasebno, je le radomeljsko. S tem je bil prekinjen tridesetletni »rekord«, saj menda ni slovenske vasi, ki bi ne imela nobenega vaškega znamenja. V desetih letih po drugi svetovni vojni so bila tu podrta vsa znamenja. Ostalo je le eno poljsko, za katero tako imenovani veljaki najbrž niti vedeli niso. Torej, nekatera znamenja zaradi razširitev cest in križišč danes res ne bi mogla ostati na starih mestih, toda znamenje se da tudi prestaviti. Podrto pa je bilo tudi znamenje, ki bi zdaj stalo za cestno ograjo, drugo pa prometa ne bi nič oviralo. S postavitvijo tega znamenja so Radomlje za en milimeter bliže krščanski in kulturni Evropi. FRANCE CERAR Po operaciji slepiča, v bolnišnici sem bil kar osem tednov, sem bil leta 1939 na naboru končno »potrjen« za vojsko. K vojakom sem šel sredi novembra 1939, ko je Hitler že strašil z vojno po Evropi. Nemška okupacija me je doletela v makedonskih hribih, kjer so nas po kratki borbi in hudem napadu nemških letal Nemci ujeli. Iz Makedonije smo šli čez hribe peš na stošestdeset kilometrov dolgo pot proti Bolgariji. Spominjam se, kako surovi so bili do nas Bolgari, nekoliko bolje so nas sprejeli Romuni. Sredi julija 1941 so nas iz taborišča v Romuniji v živinskih vagonih prepeljali v taborišče v Nemčiji. Dobil sem leseno tablico s številko in tako postal samo še številka. Tu sem skupaj z drugimi ujetniki ob pomanjkanju hrane, šikaniranju in napornem delu preživel težke dni ujetništva. Odpustili so me šele 18. februarja 1942, domov pa sem se vrnil tri dni pozneje. . In kako je bilo po vrnitvi? Zaposlil sem se spet pri mizarskem mojstru Petru Juvanu. Dne 27. julija 1944 so me Nemci aretirali, tako sem se znašel v kamniških zaporih in po desetih dneh v Begunjah. Nekdo me je Nemcem očrnil, da sem sekretar Partije v Stobu, kar v resnici nisem bil nikoli. Po dolgih in mučnih zasliševanjih so me 13. septembra skupaj s še nekaterimi drugimi Domžalčani pod nemško stražo poslali k gasilski enoti v Nemčiji, kjer smo po neprestanih bombandiranjih nemških mest gasili velike požare. Delo je bilo težko in hkrati zelo nevarno, a se je hvala Bogu srečno končalo. Dne 12. aprila 1944 se je naša skupna Slovencev preoble-kla v civilne obleke in smo šli naproti Amerikancem, ki so prodirali proti Dortmundu. Pri Ame-rikancih smo dobili dovolj hrane, nekoliko slabše je bilo pri Angležih, ki so nas prevzeli nekaj dni pozneje. Dne 26. julija 1945 popoldne sem se skupaj z Jankom Abetom, Antonom Krašovcem in Petrom Habjanom iz Domžal vrnil domov. Vso to dolgo pot od otroštva, ki mi zlasti potem, ko mi je pri enajstih letih umrla mama, ni bila prav nič rožnata, vse od ujetništva in internacije v Nemčiji, sem natančno popisal v svojem dnevniku. In kako je življenje teklo po drugi svetovni vojni? Po vrnitvi v domovino sem pridno prijel za delo, mizaril sem in si gradil hišo ter se leta 1947 poročil. Ker nisem imel potrebnih mizarskih strojev, hkrati so bile tedanje politične razmere pri nas takšne, da zasebna obrt ni imela bodočnosti in ne možnosti za razvoj, sem se že 5. januarja 1948 zaposlil v Lesni industriji Domžale; ta se je leta 1962 priključila Lesnoindustrijskemu podjetju Radomlje in pozneje Slo-venijalesu. Opravljal razne odgovorne vodstvene dolžnosti v tehnični službi. Upokojil sem se s prvim oktobrom 1972. Svoj pokoj pa preživljam na Poljski cesti št. 6 v Domžalah. Pogovarjal se je STRAŽAR Spomenik zamolčanim žrtvam v Dobu V nedeljo, 20. novembra 1994, je bil v Dobu poseben dan. Ob 15. uri se je s spominsko sveto mašo pričela slovesnost ob odkritju in blagosloviti spominskega obeležja zamolčanim žrtvam s področja župnije Dob, po Ihanu drugega v naši stari in novi občini. Komisija za postavitev obeležij zamolčanim žrtvam medvojnega in povojnega komunističnega nasilja, ki jo je imenovala Skupščina občine Domžale in Odbor za postavitev spomenika zamolčanim žrtvam v Dobu, še posebno pa predsednik komisije in odbora gospod Anton Tomažič ter nekateri drugi posamezniki, v prvi vrsti gospod Stane Stražar in dobski župnik gospod Vlado Pečnik, so najbolj zaslužni za to, da ima 59 ljudi, 33 civilnih žrtev, 19 mobiliziran-cev v nemško vojsko in 7 domobrancev končno svoj prostor na župnijskem pokopališču. S tem jim je vrnjena pravica do javnega imena in človeškega dostojanstva. Odbor se je zavedal velikega simbolnega pomena urejanja dolgov do preteklosti in s tem ustvarjanja pogojev za spravo v prihodnosti. Spomenik zamolčanim žrtvam v Dobu odkrit 20. novembra Upošteval je nasvete arhitektov in se odločil za dokaj monumentalno obeležje v neposredni okolici ter v estetskem sožitju z že obstoječima spomenikoma NOB in prve svetovne vojne ob pokopališču v Dobu. Avtorica tega lepega spo-emnika je absolventka arhitekture Helena Stražar, izdelalo pa ga je podjetje MINERAL iz Ljubljane. Stroški za postavitev obeležja v višini dobrih dveh milijonov tolarjev so v dobršni meri že pokriti: milijon tolarjev iz občinskega proračuna, približno milijon tolarjev pa je odbor zbral od svojcev zamolčanih žrtev in od drugih dobrotnikov. Odbor se je s prošnjo za finančno pomoč obrnil na vse stranke v občini, vendar so se temu odzvali samo Slovenski krščanski demokrati in Narodni demorkati. Kdor je pripravljen v ta namen prispevati kakršnakoli sredstva, odbor prosi, naj to sporoči na telefonsko številko 712-023. Potrebno pa je omeniti, da je odbor, pa tudi Skupščina občine Domžale oziroma komisija, prosil za sodelovanje in sofinanciranje v okviru finančnih zmožnosti krajevne skupnosti Dob, Vir in Krtina, vendar pa so vse tri popolnoma odpovedale. Točneje: odpovedala so njihova vodstva, ki niso, z izjemo redkih posameznikov, pokazala prav nobene pripravljenosti za sodelovanje, pa tudi niso bila pripravljena dati niti stotina za sofinanciranje tega obeležja, kot da se jih to sploh ne tiče. Žalostno! Po končani maši sta ob odkritju spmenika spregovorila predsednik skupščinske komisije in odbora za psotavitev obeležja gospod Anton Tomažič in dr. Tine Velikonja; ta je med drugim povedal, da si je Nova slovenska zaveza zadala nalogo postaviti spominske plošče ne v želji po maščevnaju, pač pa zaradi pravičnosti in resnice. Do sedaj so bile spominske plošče postavljene v devetdesetih slovenskih krajih, napisanih imen na teh ploščah pa je osem tisoč. Nastopila sta Komorni zbor Domžale in Mladinski mešani zbor Dob ter študentka Marta Starbek iz Doba, ki je recitirala verze tragično preminulega slovenskega pesnika Franceta Balentiča. Spominsko obeležje zamolčanim žrtvam v Dobu je blagoslovil arhidiakon gospod doktor Ivan Mer-lak. Poseben poudarek pa je odkritju spomenika dala množica ljudi, saj je s svojo prisotnostjo dokazala, da zagovornikov resnične sprave pri nas ni malo. MATJAŽ VOVK Kmečev oziroma Peterlinov križ v Radomljah Domžale /lamnik 13 PREDSTAVITEV KNJIGE STANETA STRAŽARJA Ojta slamnik Sredi novembra so Knjižnica Domžale, Zveza kulturnih organizacij Domžale in Uredniški odbor glasila Slamnik v Knjižnici Domžale pripravili predstavitev in pogovor o knjigi Staneta Stražarja OJ TA SLAMNIK - OBČINA DOMŽALE NA STARIH RAZGLEDNICAH. Uvodoma je spregovorila Cveta Zalokar Oražem, ravnateljica Knjižnice Domžale, za njo pa se je skozi zgodovino razglednic, skupaj s številnimi obiskovalci in avtorjem, sprehodil prof. Milan Flerin. Pohvalil je avtorja za knjigo, ki bo vedno nova in vedno dobrodošla doma in v svetu in je trenutno zadnji dokument, v katerem je zajeta dosedanja, sedaj že bivša občina Domžale. S svojimi mislimi se je pomu-dil ob posameznih razglednicah, ki niso le dokument o posameznem kraju, ampak so prav zaradi avtorjevih kratkih obrazložitev, ki spremljajo posamezno razglednico, tudi dokument časa in dogodkov, ki so povezani z njim. Predstavitev knjige, prijetno jo je vodila gdč. Betka Šuhej, ki je na kratko predstavila dosedanje delo avtorja knjige Staneta Stražaja, so popestrili citrar Rado Kokalj in recitatorke sestre Kolenc, ki so zbrane razveselile zlasti s Prešernovo železno cesto. Ob koncu prijetnega kulturnega dogodka je spregovoril tudi avtor knjige Stane Stražar, ki se je iskreno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izdaji knjige. Knjiga OJ TA SLAMNIK je že našla pot v veliko domov širom občine Domžale. Povsod je lepo sprejeta in je že postala delček zgodovine nekdanje občine Domžale, če je še nimate, pohitite in izpolnite objavljeno naročilnico! O knjigi Oj ta slamnik, razglednicah in o starih Domžalah je na predstavitvi govoril profesor Milan Flerin Knjiga OJ TA SLAMNIK je lepo božično novoletno darilo TA SLAMNIK OBČIM DOMŽALE HA STARIH RAZOLEOmCAH Knjigo OJ TA SLAMNIK s stopetdesetimi starimi razglednicami občine Domžale kupite v Napredkovih trgovinah, Mladinski knjigi in v uredništvu Slamnika v občinski hiši. Telefon 721-022 .r NAROČILNICA Naziv in naslov ustanove: naročamo...........izvodov knjige OJ TA SLAMNIK po ceni 2.500,00 SIT za izvod. Knjigo(e) bomo prevzeli osebno oz. jih posreduje uredništvo. Telefon 721-022 Žig in podpis naročnika Maraton v Nevv Yorku je tek vsestranske vzdržljivosti in zanimivih doživetij Zaključek nogometne sezone 1994 za Zlatopoljčane Nogometaši Zlatega polja smo v nedeljo, 13. 11. 1994, zaokrožili nogometno sezono za leto 1994. Odigrali smo 16 tekem z okoliškimi ekipami. Iztržili smo trikrat neodločen rezultat, šestkrat smo bili poraženi in sedemkrat zmagali. Najboljši strelec v ekipi je bil Roman Hribar, saj je kar 23-krat zatresel mrežo nasprotnikovih ekip. Drugi najboljši strelec pa je bil Roman Habjanič. Kot že prejšnja leta smo se zbrali na Martinovo nedeljo ter se med seboj pomerili STARI IN MLADI, Na igrišču OŠ Janko Kersnik na Brdu se nas je zbralo za dve ekipi. Vedrih in nasmejanih lic ter kramljanja ni manjkalo. Obe ekipi sta se trudili in borili v največji moči, saj je zmagovalca čakal lep pokal. V prvi polovici igre smo bili enakovredni nasprotniki, kar je dokazoval rezultat. Ob koncu pa so bili mladi boljši in zasluženo zmagali ter osvojili pokal. Ob podelitvi pokala, priznanja in pestri zabavi je bil navzoč tudi predsednik sveta KS Zlato polje g. Vinko JERAS. Poveselil se je z nami in nam zagotovil vsaj minimalno pomoč KS še v bodoče. T. HABAJANIČ Se bo Dom-žalčanom uspelo odlepiti od dna Košarkarji Heliosa s spremenljivim uspehom igrajo v najboljši skupini državnega prvenstva, pogosto jim hrbet obrne tudi športna sreča. Proti Kopru so v domači dvorani vendarle uspeli ohraniti zbranost in v napeti končnici zmagati. (Lipov-šek) »New York in maratonski tek v njem sta nekaj posebnega. Kdor tega ne doživi, o njem ne more imeti realne predstave. Ta izkušnja je polna presenečenj zaradi mesta Nevv York kot zaradi samega maratona, saj z njim ni primerljiv noben drug. Skratka, tereba je priti v Ameriko in preteči 42,195 km dolgo pot. Potem si vse to zapomniš za vedno.« Takšni so moji vtisi in podobni so občutki mojih novih znancev, ki so tekli maratone že kje drugje po svetu. Prvo nedeljo v novembru so bile v Nevv Yorku zaprte za promet številne široke ceste, mostovi in avenije. Veliko mesto je bilo pripravljeno sprejeti, 30.000 maratoncev, številne spremljevalce in obiskovalce. Ob progi je bilo več kot dva milijona gledalcev, ki so nas na različno spodbujali, da smo vztrajali na zelo napornem maratonu. Veliko jih je odstopilo, dva tekača sta umrla. Za spektakularni tek sem se prijavila že spomladi kot članica Mednarodne diabetične športne zveze. Nestrpno sem čakala odgovor, ker je bilo število tekačev omejeno, prijavljenih pa še enkrat več. S treningi sem se pripravljala fizično, z iskanjem sponzorjev finančno. Z novim insulinom Hume-lin (Eli Lilv), s kontrolami krvnega sladkorja in pogovori pri dr. Bredi Kokalj-Limbek sem v tujem svetu vzdržala do cilja v Centralnem Parku na Tavern on the Green. Navdušeni gledalci na tribunah, čestitke, medalja in vrtnica so bili vidno znamenje, da sem svoje sanje uresničila. Zelo, zelo utrujena in zadovoljna. Dnevi pred težko fizično (in psihično) preizkušnjo so bili pestri in tudi utrujajoči. Samo dvig štartnih številk je predstavljal dalj časa tra- ATLETSKI KLUB DOMŽALE Uspešno zaključena sezona V Čateških Toplicah je bil sredi oktobra 1994 29. kros občinskih reprezentanc za pokale Dela; udeležila se ga je tudi ekipa iz naše občine. Atletski klub Domžale je na start na prijetni ravninski progi nedaleč od zdravilišča pripeljal blizu 40 tekačev, med njimi prave začetnike, pa tudi tiste, ki so na 29. kros prišli po medalje. Teh pa ni bilo malo. Med zmagovalce sta se pri mlajših mladinkah oz. mladincih vpisala META PUNGERČAR ter BOŠTJAN BRNOT med fanti letnik 1978. V posameznih kategorijah pa so medalje osvojili še: BO- JANA VOJSKA in ANJA ZA-VRŠNIK srebrni, TOMAŽ KU-ŠAR je bil tretji. Vse skupaj je z dobrimi teki tudi drugih Domžal-čanov prispevalo, da je domžalska ekipa osvojila peto mesto. Državno prvenstvo v uličnih tekih Drugega državnega prvenstva v uličnih tekih, ki ga je tudi letos uspešno pripravil Atletski klub Brežice, so se poleg članov Atletskega kluba Domžale udeležili tudi šolarji iz Osnovne šole Mengeš; ti so v skupni uvrstitvi zasedli mesto v prvi polovici sodelujočih. Med posamezniki pa so se iz naše občine najbolje uvrstili: BOJANA VOJSKA in BOŠTJAN BRNOT, saj sta v svojih kategorijah osvojila prvi mesti, META PUNGERČAR in KARMEN REPNIK pa sta prejeli srebrni medalji. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke in še uspešnejšo naslednjo atletsko sezono! PET MINUT ZA ŠPORTNICI Kotalkarici in prijateljici Saša in Tatjana Klepetati z dvema dolgolasima dekletoma, obema učenkama sedmih razredov in navdušenima kotalkari-cama, je vedno prijetno, saj iz razgovora zveš marsikaj, se prijetno nasmeješ ob njunih »ful dobrih« izjavah, vse pa se konča z ugotovitvijo: kotalkanje je bilo, je in bo njuno glavno delo in veselje. Saša Slane, roj. 1981, obiskuje sedmi razred OŠ Venclja Perka, kjer je odlična učenka, še zlasti rada ima angleščino, tudi zgodovino, in če bo šlo vse po sreči, bo drugo leto na evropskem prvenstvu v Angliji veselo klepetala s svojimi tekmicami. Kotalka že osem let, na tečaj jo je odpeljala mami, ki je tudi sicer njena stalna spremljevalka. Prve tekme v Novi Gorici se spominja, da je bilo precej treme in čeprav je bilo tedaj tudi nekaj joka, je to prijeten spomin, ob katerem se vse skupaj nasmejemo. Program ji sestavita trenerja, pri izbiri glasbe, navdušuje se za grunge, ampak ta ni najbolj primerna za kotalkanje, sodeluje tudi sama. Najraje vozi prosti program, skače flip, vitki deklici pa se sploh ne pozna, da rada poje kakšno dobro pizzo in pomfrit, navdušuje pa jo moda 60 let. Trenira štirikrat tedensko, med počitnicami tudi večkrat na dan, enako kot njeno prijateljico Tatjano pa trenirata Violeta Mordej in Iztok Kurent. Če ne gre, se je treba vsesti, pripovedujeta, počakati, se skoncentri-rati, pa je spet vse v redu. Njen največji uspeh je naslov državne prvakinje, v prihodnosti pa želja, da bi postala odvetnica ter še dolgo in uspešno kotalkala. Skoraj enake so želje njene prijateljice Tatjane Vr-hovšek, ki je odlična učenka sedmega razreda OŠ Trzin, le da ima ona najraje matematiko in za razliko od Saše, ki ji najbolj ugaja rdeča, je Tatjani najbolj všeč modra barva, kavbojke in prijeten puli, rada poje ocvrt sir, tudi pizze se ne brani in orehovih palačink, pa veliko sadja. Kotalka že šest let, začela pa je že v vrtcu, le težko pa se spomni prvega nastopa v Velenju, ve le, da je bil prvi nastop, prvi skoki in veliko prve treme, od tedaj pa že veliko uspešnih nastopov. Najraje ima prosti program, od skokov ritberger, najljubše glasbe pa ne, saj se navdušuje nad posamez- Saša Slane, Tatjana Vrhovšek, Dragana Vujovič in trener Iztok Kuret nimi popevkami. Njen življenjski cilj je, da postane medicinska sestra, da še dolgo kotalka in da kdaj, s Sašo sodeluje na evropskem prvenstvu, ki je bil letos za Sašo predvsem priložnost za nove izkušnje. Največji uspeh je naslov državne prvakinje, v prostem času, ki ga skoraj ni, pa rada pogleda TV. Oči je njen stalni spremljevalec, tako na tekmah kot treningu, Saša pa dobra prijateljica - in obratno. Če ne bo poškodb, če bo malce več časa za šolo, kjer ju učitelji razumejo, ampak naučiti pa se je kljub temu treba, potem Saša in Tatjana pogumno naprej po poti, po kateri ju vodi vodstvo KDK Domžale ter njuni starši. Srečno! V. V. jajoč ceremonial. Prav tako je bilo pred palačo Združenih narodov, kjer smo se srečali tokratni maratonci iz 100 držav vsega sveta. Potem smo tekli na jutranji tradicionalni skupni zajtrk in si izmenjali majice, kape, razna oblačila in darila ter prijateljevali ne glede na barvo kože. V zelo simpatičnem razpoloženju sem zbrala celo ko-rajžo za intervju z ameriško TV družbo. Povabljena sem bila na partv, ki ga je pripravil član Mednarodne diabetične športne zveze. Poleg družabnega srečanja sem prisluhnila strokovnim navodilom en-dokrinologa dr. J. J. Grimma iz Švice. S turističnimi ogledi Nevv Yorka in VVashingtona sem s sestro, svojo spremljevalko, popestrila devetdnevno odsotnost od doma. V dnevih pred tekom, daleč od svojih bližnjih, sem doživljala obdobja velike napetosti in takrat sem globoko iz srca zavzdihnila: Oh, kje je moj Podšumberk? S ponosom sem nosila oblačila z oznako Slovenije in odgovarjala na vprašanja Newyorčanov in tekmovalcev, kje ta dežela je. Iz sr ca se zahvaljujem vsem, ki so mi materialno omogočili uresničiti moje sanje: potovati v Ameriko in preteči maraton v Nevv Yorku kot dolgoletna sladkorna bolnica. Hvala! ANICA LIKAR-KVAS, višja med. sestra Pirueta v Franciji Kotalkarji Kotalkarskega kluba Pirueta so se vrnili iz Francije polni novega znanja. Na seminarju v Vil-lefrandu, tam so bili od 26. do 31. oktobra, so v družbi več kot 120 kotalkarjev iz Evrope in ZDA pridobivali nova znanja. Med številnimi tujimi trenerji je bilo najbolj odmevno ime DOUG ELLEY; ta je tekmovalcem na svojevrsten način posredoval veliko znanja o novih elementih. Med sodelujočimi so bili številni evropski prvaki, ki so jih naši tekmovalci že poznali, saj so se z njimi že srečevali na različnih mednarodnih tekmovanjih, tudi evropskih prvenstvih. Iz KK Pirueta je sodelovalo osem tekmovalcev, trije trenerji in vodstvo kluba, vsi pa so z organizacijo seminarja in novimi znanji zelo zadovoljni, še zlasti, ker so se vsi tekmovalci odlično vključili v imenitno mednarodno družbo. Nova znanja bo s pridom lahko uporabila tudi nova trenerka SUZANA TEŽAK; ta je skupaj s tekmovalci nabirala nova znanja in izkušnje, obenem vesela, da ji je klub omogočil tako kvaliteten začetek dela. V to delo pa se uspešno vključuje tudi nova tekmovalka TEJA RUS, ki je okrepila vrste PIRUETE; ta pa pričakuje še okrepitve iz drugih klubov. Posebno je vodstvo kluba zainteresirano za tekmovalce v članski kategoriji. Cilj PIRUETE namreč je, podobno kot vseh drugih športnih društev, da so v klubu prisotni uspešni tekmovalci vseh kategorij, ki svoja znanja posredujejo mlajšim in pritegujejo navdušene poglede ljubiteljev kotalkanja, saj ti radi zaploskajo tako uspešnim kotalkaricam in kotalkarjem kot tudi prizadevnim začetnikom. Br avtc «/' MH AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 721-947 712-094 Brezplačni božični tečaj CPP 23. 72. 1994 14 /lamnik Domžale TURISTIČNO DRUŠTVO RAČA Za več turizma na naših kmetijah V prizadevanja, da bi tudi naše kmetije zaživele bolj turistično, se že dalj časa vključuje tudi Turistično društvo Rača; s strokovnimi sodelavci Kmetijskega zavoda Slovenije in občino Domžale je pripravilo strokoven ogled nekaterih domačij, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Turistično društvo Rača, katerega predsednik je Vinko Kepec, je ob pomoči g. Drobeža že pripravilo široko študijo o razvoju vseh območij ob Rači, zlasti pa Moravske doline, kjer je tako z vidika naravne in kulturne dediščine, kot z vidika lepot narave in prijetnega ter zdravega okolja, veliko možnosti za razvoj kmečkega turizma, pa naj bo' to v obliki KMETI) ODPRTIH VRAT ali pa pravega kmečkega turizma. Nekatere domačije na tem območju se s turizmom že ukvarjajo in jim bo ogled kmečkega turizma na Gorenjskem spodbuda za naprej. Ves dan nas je spremljal znani turistični delavec dr. Marjan Krišelj, s katerim smo se spoznali na njegovi turistični domačiji; ta je pravi vzorec za urejen kmečki dom, tega v obliki apartmajev oddaja gostom. Ogledali smo si majhno kmečko hiško, staro več kot dve stoletji in se ob opremi, razporeditvi prostorov, predvsem pa veliki ljubezni dr. Krišlja do kmečkega turizma učili, kako bodo jutri urejeni naši kmečki turizmi. Nič drugače ni bilo pri Španu, Breg 14 blizu Predvora in na prijetni domačiji pri Vidi Rozman Habinc blizu Podnarta. Čisto nekaj posebnega je bila Turistična kmetija pri Štularju, kjer imajo tudi pokrit bazen z ogrevano vodo. Po ogledu domačije med Bledom in Bohinjem, kjer imajo kar blizu 20 apartmajev, je bila naša zadnja postaja kmečka domačija blizu Bohinja, kjer nam je prijetna gospodinja ob dobri večerji postregla z vrsto koristnih nasvetov, kako se dela na kmetiji, pa naj bo to turizem ali pa le živinoreja, vedno splača, le s srcem je treba biti zraven. Strokovni ogled kmetij je vsem udeležencem, ki se organizatorjem, zlasti pa Vinku Kepcu, Marti Kos in dr. Marjanu Krišlju lepo zahvaljujemo za prijeten dan, pustil kopico dobrih nasvetov, imenitnih idej, novih spoznanj, za katere sem prepričana, da bodo dobrodošli v marsikaterem našem kmečkem domu. VERA VOJSKA g/I • 'b Uspešno leto Turistično društvo Gradišče najbolj poznamo obiskovalci prijetne prireditve »SREČANJE«, ki so jo tudi letos uspešno pripravili. Številne obiskovalce so povabili na ogled kmečke tradicije, tekmovanj v opravilih, ki so jih nekateri že pozabili, zlasti pa na prijetno druženje, ki človeku ostane v prijetnem spominu. Prireditev je le ena od številnih dejavnosti, ki jih na tem koncu Krajevne skupnosti Lukovica nikoli ne zmanjka. Tako so v letoš- Asfalt je bil delno plačan tudi iz izkupička prireditve GRADIŠČE 94, večji del pa so namenili nakupu strešne opeke za prekritje cerkve v Gradišču. (Slika levo) Obnova ostrešja kapelice. (Slika desno) njem letu pripravili večnamenski prostor v nekdanjem kamnolomu. Bil je do pred kratkim zapuščen in so ga uporabljali za odlagališče odpadkov. Člani društva so prostor sanirali in poskrbeli, da je danes to lep prostor za vse krajane. Ob tem iskrena hvala g. Stanetu Dolinšku, ki je odstopil zemljišče. To je urejeno tako, da je primerno za športne igre (koš za košarko) ali pa le prijetni postanek vseh, ki hodijo mimo do bližnje cerkve. Prav s prijetnejšim postankom na poti okoli hriba ali na vrh imajo še lepe načrte, saj bi radi postavili brunarico, ki bi popestrila srečanja krajanov, omo- gočila pa tudi prijeten počitek vseh, ki vedo, da je bližnja in daljna okolico Gradišča in sosednjih vasi primerna za sprehode in krajše izlete. To pa še ni vse. Prostovoljno delo in prostovoljni prispevki v materialu in denarju sta bila tista, s katerima so v celoti obnovili kapelico, ki se še posebno ponaša z novo streho. Obnove pa bi bila zelo potrebna tudi cerkev, zato pričakujejo, da bo tudi ta zgodovinski spomenik kmalu prišel na vrsto in bo, lep kot vse domačije v Gradišču, ob pomoči družbe postal prijetnejši za vse. Pri tem ne pozabljajo tudi na to, da je treba ob zamenjavi ostrešja urediti tudi fasado, zaščititi zgodovinske freske ter urediti notranjost in okolico cerkve. Uredili so tudi prostor, kjer bo kontejner za smeti. V načrtu pa imajo tudi razširitev pokopališča, katerega okolico so očiščevali kar nekaj let. Z različnimi akcijami, katerih osnova je vselej prostovoljno delo, pa tudi sicer prispevajo k lepši podobi svojih domačij in okolice kot celote. K temu naj bi prispevala tudi dokončno urejena cesta proti pokopališču, katere del je že asfaltiran, z malce posluha občine in domačinov pa bo urejen še njen krajši del. Enak posluh pričakujejo tudi od vseh sponzorjev, ki niso nikoli pozabili na Turistično društvo Gradišče, in se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujejo. Če smo že začeli s »SREČANJEM«, pa še končaj mo s tem prijetnim turističnim srečanjem, ki je osrednja prireditev društva. Ta ne odmeva le v Črnem grabnu, ampak povsod, kjer cenijo stare kmečke običaje, prijaznost, dobro postrežbo in prijetno družbo. Te pa v Gradišču nikoli ne zmanjka, zato vas že danes vabijo PRISRČNO DOBRODOŠLI na turističnem srečanju GRADIŠČE 95, ki bo 24.-25. junija. Šola malo drugače Začelo se je novo šolsko leto. Učenci so dobili nove učitelje, učitelji pa nove učence in nove starše. Ene in druge je treba čim hitreje spoznati, da je sodelovanje med nami čim boljše, v dobro vsem. V 3c razredu OŠ Domžale smo se s starši na 1. roditeljskem sestanku dogovorili, da naredimo spoznavni dan izven šolskega prostora - da skupaj preživimo dan v naravi. ■ Akcija je stekla, začelo se je dogovarjanje in že je bil določen dan IZLETA V NEZNANO, 15. 10. 1994. Otroci so bili polni pričakovanj in ugibanj, ravno tako tudi starši, saj je bilo znano le to, da gremo skupaj v hribe. Denarno pomoč smo našli pri Zavarovalnici Triglav, pri kateri je zavarovanih veliko naših učencev. Tako smo se v soboto, 15. 10., odpravili z avtobusom na skupni IZLET V NEZNANO z otroki, starši in menoj - razredni- čarko. Bilo nas je 54. Za orientacijo, da bi na koncu izlet postal znan, sta poskrbela dva tabornika. Ustavili smo se v Predvoru in v odličnem razpoloženju začeli osvajati neznani hrib. Med hojo smo se pogovarjali in se spoznavali ob skupnem sopihanju navzgor. Ko nas je pozdravil napis na tabli Koča pri Sv. Jakobu, je izlet postal znan. Ob toplem obroku, igrah, veselem razpoloženju je čas prehitro mineval. Odprli smo se drug drugemu, pozabili na skrbi, užili lep sončen dan in se veselili ob veliki energiji naših otrok. Ozračje me je spomnilo na odlomek iz neke pesmi: Drevo je zašumelo, ptica je zažvrgolela, človek je zapel. Drevo, beseda in človek, trije prijatelji od vekomaj. Pozno popoldne smo se spustili v dolino. Pri našem avtobusu smo izvedli še srečelov za otroke. Zopet se moramo zah- valiti Zavarovalnici Triglav za prijetna presenečenja. Lepo je bilo videti presenečene izraze na otroških obrazih in njihovo veselje. Otroci, ki so zavarovani pri Zavarovalnici Triglav, pa so dobili še posebne nagrade. Med petjem v avtobusu nam je vožnja do Domžal prehitro minila. Preživeli smo čudovit dan. Starši so se med seboj bolje spoznali, jaz pa sem postala ena izmed njih. Otroci so začutili to povezanost in občutek, da so pri obeh lahko brez skrbi, zaželeni in ljubljeni. Mislim, da jim bo ostal ta izlet nepozaben. Tudi mi, odrasli, se ga bomo še dolgo spominjali. Ob odhodu zvečer smo si vsi zatrjevali, da to šolsko leto ni bil to naš edini skupni izlet. Drevo, beseda in človek, 'rije prijatelji od vekomaj. .. le najti je treba pot do njih. MIRA SMRKOLJ Skupinska fotografija z Vršiča PD Moravče na Nanosu Gora je bila zavita v meglo, ko smo se napotili proti njej. Vrh smo dosegli po dveh urah lahke hoje. Tisti bolj utrjeni so šli naravnost in so bili v Vojkovi koči kar pol ure pred drugimi. Z mladimi pa smo šli po sončni strani mimo cerkve sv. Hieronima iz srednjega veka. Cerkev stoji na čudoviti razgledni točki s pogledom na Kras in Vipavsko dolino vse tja do Trsta. Za »korajžne« ie bila to prekratka tura in so jo mahnili naprej mimo Abrama po plezalni poti v Vipavo. Izplačalo se jim je tri ure hoda. Odprl se je čudovit razgled. Videli smo tudi medveda. Da mlajši planinci ne bi čakali, so šli na ogled dvorca Zemono in polja, kjer je leta 394 potekala bitka med vzhodnim in zahodnim delom rimskega imperija. Videli so tudi Jelovškove freske v cerkvici, Lant-jerjev dvorec v Vipavski dolini... Sonce je še sijalo po Primorski, na našo stran pa je bilo vse mračno, ko smo se vračali. Še en lep izlet je bil za nami. C. N. Šahovske novice Kvalifikacijskega turnirja mladih za evropsko prvenstvo v pospešenem šahu oktobra v Cateških toplicah so se udeležili tudi mladi Napredkovi šahisti. Zelo dobro je igrala pri deklica do 12 let starosti Lucija Rovtar, saj je med 20 vrstnicami zasedla 6. mesto. V Krškem so se novembra pomerili na 11 deskah mladi šahisti ŠK Triglav in ŠD Napredek iz Domžai. Pri fantih so bili uspešnejši domačini, pri dečkih in deklicah pa Domžalčani, ki so tako dvoboj odločili v svojo korist z rezultatom 12:10. 31. spominskega turnirja HERING-ZUPANČIČ v organizaciji domačega ŠD Napredek se je zaradi neugodnega termina udeležilo 21 igralcev iz 7 klubov. Prepričljivo je zmagal domači mojster Vlado Ivačič z 8,5 točke pred MK Vidom Vavpetičem in Kamničanom mojstrom FIDE Igorjem Kragljem in I. kat. Srečom Sitarjem, ki so zbrali po 6. točk, itd. Spodbuden rezultat je dosegel tudi 13-letni domačin Anže Mam, saj je zbral polovico možnih točk 4,5. NAŠI MOTORISTI Jerman, Lampe Juhant in Jelen prvaki Motoristi iz naše občine so tudi letos dosegli sijajne uspehe na državnem prvenstvu. Med drugim so osvojili tri naslove državnega prvaka. To je med hitrostnimi motoci-klisti v razredu do 125ccm, po dveh drugih mestih, prvič uspelo 19-letnemu 'gorju Jermanu (AMD Domžale, HB Racing team-Slove-nija). Gregor Goreč (AMD Kamnik, FERO racing team) pa se je moral po več letih zmagoslavja zadovoljiti z 2. mestom. Za uteho pa mu je ostal naslov v pokalu Alpe-Adria. V razredu do 250 ccm je novi prvak veteran 46-letni Jure Lampe (AMD Domžale). Še en veteran, Silvo Ha-bat (AMD Kamnik, Habat RAcing), vozil je v razredu superbike, pa se je moral zaradi težav sredi sezone umakniti iz tekmovalnih stez. Državna prvaka imamo znova tudi med motokrosisti. Lovor je osvojil v razredu do 250ccm Janez Juhant, letos voznik Husky moto Parka iz Lemberga pri Rogaški Slatini. Veteran Marjan Avbelj (Valvo-lihe Lukovica) pa je zasedel 2. mesto. Šestnajstletni Roman Jelen (Mo-toturist Lenart) je osvojil naslov državnega prvaka v superkrosu v su-per razredu ter v superkrosu in zaradi poškodbe »šele« 4. mesto v klasičnem motokrosu. Svojo prvo sezono pa je odpeljal Dino Kle-menčič (AMD Lukovica) in trikrat že posegel po točkah. MIRAN KOKALJ Srečanje starejših in invalidnih krajanov v Moravčah Jeseni leta 1993 je po pogovorih dozorela misel, da bi pripravili skupno praznovanje starejših in invalidnih krajanov za vso KS oz. župnijo Moravče. Vse organizacije in skupine, ki se ukvarjajo s takšnim in podobnim delom, naj bi pod pokroviteljstvom KS Moravče pripravile nekaj lepega, veselega, kot skupno prireditev namesto pozimi, že nedeljo po žegnanjski nedelji (tretjo v oktobru) v Moravčah. Tako so se KS, KO Rdečega križa in Župnijska Karitas dogovorile za praznovanje 16. 10. 1994. Letošnje srečanje se je začelo ob 10. uri s sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Martina. Slavnostni govornik in gost g. Vinko Čampa - župnik na Vrhpolju, je v svojem nagovoru poudaril predvsem veselje nad življenjem kljub starosti, boleznim, invalidnosti, kajti vrednote življenja so dosegljive in osrečujoče za vse ljudi brez razlik. Pri sv. maši so lahko vsi, ki so to želeli, prejeli zakrament sv. bolniškega mazilje-nja. Bogoslužje je s sodelavci zgledno pripravil moravski župnik g. Viktor Primožič. Oba župnika sta se udeležila tudi kulturno družabnega dela srečanja v Kulturnem domu. V kulturnem programu so sodelovali trije pevski zbori: otroška pevska zbora OŠ Jurija Vege pod vodstvom gdč. Mojce Malovrh s prijetnim programom otroških pesmi in Cerkveni otroški pevski zbor, ki ga vodita zborovodkinji Elizabeta Ku-navar in Barbara Tič z ubranim petjem duhovnih pesmi o materinstvu in ljubezni do staršev... Pevski program so zaključili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora DU Moravče s petimi narodnimi pesmimi; te so ob omizjih za goste zapeli skupaj z obiskovalci. Srečanje je potekalo pod geslom »VESELIMO SE«. Da bi bilo veselje še večje, smo k sodelovanju povabili še ansambel Beli cvet; ta je ves čas srečanja izvajal znane skladbe slovenskih ansamblov, ki jih vsi poznamo. Z njimi smo zapeli in zaplesali. Poskrbeti pa ni potrebno samo za dušo, marveč tudi za telo! Zato so člani KO RK Moravče in Župnijske Karitas s sodelavci poskrbeli za odlično pogostitev. Mojster Drago nam je skuhal imenitno obaro, gospodinje so na prošnjo Karitas spe-kle goro peciva, za pijačo pa so poskrbeli naši gostilničarji in trgovine: M Market Moravče, Gostilna Jurka Moravče, Trgovina SPINA Krašce, Gositlna Kavka Moravče, Gostilna Frfrau Krašce, Vinotoč Vera Moravče, Bife Moravčan Moravče, Gostilna Nad logom Moravče. Hvaležni smo jim za darove in dobro voljo! Posebna zahvala gre predvsem pokrovitelju Krajevni skupnosti, IS SO Domžale za pomoč z denarnimi sredstvi, Občinskemu odboru RK za denarna sredstva, sponzorjem in voditeljem obeh soorganiza- torjev: ge. Tereziji Kušar - tajnici Karitas in g. Francu Brate - predsedniku KO RK Moravče. Naši starejši in invalidni krajani zaslužijo vso našo pozornost. Ne samo specializiranih organizacij (zdravstvo, sociala) marveč vse skupnosti, v kateri živijo! Kajti korenine vrednot, blaginje in omike so pognale prav iz njihovega dela, prizadevanja, trpljenja in življenja. Hvala vam, dragi udeleženci letošnjega srečanja za vaše iskrene izraze hvaležnosti in veselja! Prihodnje leto, tretjo nedeljo v oktobru se vidimo na praznovanju! Hudo bolne in nepokretne kra-jene pa bodo kot lani obiskali predstavniki RK in Karitas na domu, vam pisali in vam tako polepšali božično - novoletne praznike. ALOJZIJ ŠTEFAN Na planini je lepo... Na Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo imamo planinski krožek. Vodita ga mentorici, ki pa sta hkrati tudi gorski vodnici, Danica Juhart in Tadeja Češka. Dne 23. 9. 1994 smo odšli na tridnevni planinski tabor. Ob 6. uri zjutraj smo se z avtobusom odpeljali do hotela Zlatorog blizu Bohinjskega jezera. Od tam smo se odpravili peš na še kar težavno pot. Do vrha Komne smo hodili 6 ur. Utrujeni od poti smo si oddahnili in z ram sneli precej težke nahrbtnike. Po kosilu smo imeli počitek. Nato smo se pogovarjali o živalih in rastlinah v gorah in tudi kaj narisali. Zvečer pa smo po pravljici odšli v posteljo. Naslednji dan smo se odpravili do Krnskega jezera. Pot je bila izredno lepa in slikovita. Ko smo prišli do jezera, smo se sezuli in namočili v vodo utrujene noge. Končno smo prišli do koče pri Krnskem jezeru. Nekoliko manj utrujeni kot prvi dan smo v koči komaj čakali kosila. Sledilo je učenje (vozla-nje vrvi, ogled okolice, plezanje, iskanje lepih kamnov ob jezeru). Dan je prehitro minil in že nas je čakalo spanje. Naslednje jutro smo takoj po zajtrku odšli v dolino Le-pene. K planinskemu domu je po nas prišel naš šofer Mare, ki nas je zadnji dan popeljal še po dolini Trente in na Vršič. Tam smo opazovali prelepo Ajdovsko deklico. Popoldne smo se ustavili na letališču v Lescah. Nekateri, zlasti mlajši, so se že kar veselili odhoda domov, kamor pa smo se vrnili proti večeru. Vsi mladi planinci si zelo želimo, da bi videli še veliko lepih slovenskih, pa tudi tujih gora! MATEJA DOVJAK, 6. c OŠ Janko Kersnik, Brdo Srečanje mladih gasilcev na OŠ Domžale Konec septembra in prvi dan v oktobru, ki je tudi mesec požarne varnosti, so se v Domžalah srečali učenci osnovnih šol iz vse Slovenije, ki so aktivni na področju gasilske dejavnosti. Že naslov pove, da je to v prvi vrsti srečanje, čeprav so se udeleženci pomerili tudi v tem, kdo je osvojil več znanja in spretnosti iz teh vsebin. Tekmovali so v dveh kategorijah; mlajše in starejše skupine. Poleg učencev za gasilske spretnosti je imela vsaka skupina tudi likovnika, ki je ustvarjal z barvnimi odtenki. Tekmovalne discipline so se pomerile na prostorih pri obeh šolah (OŠ Domžale in OŠ Venclja Perka) in pri obeh gasilskih domovih, likovniki pa so se razkrojili po vsem mestu, ena skupina pa je šla tudi do Jamarskega doma. Rezultati prvega dne so bili zelo izenačeni, strogo oko sodnikov pa je le ocenilo, da so pokazali največ znanja in imeli tudi malo več sreče učenci OS Črnomelj pri starejših in OŠ Vuhred pri mlajših skupinah. Ti dve ekipi sta se poleg še dveh iz vsake kategorije pomerili tudi v kvizu, ki je bil naslednji dan v avli naše šole. Tekmovalno mrzlico vseh šestih skupin so nekoliko ublažili učenci naše in Glasbene šole, ki so pripravili prisrčen kulturni program, kjer so šaljivo poudarili znamenitosti naše občine in mesta Domžale. Tople in spodbudne besede predsednika Gasilske zveze Slovenije, ki je dal s svojo prisotnostjo srečanju še dodatno težo, so ob zaključku izzvenele kot zahvala številnim mentorjem, njim in učencem pa bodo dale novega zagona pri nadaljnjem delu v društvih »Mladi gasilec«. Srečanje je zaključila gasilska enota iz vse občine: prikazala je več možnosti reševanja in gašenja šolske stavbe. S to akcijo so gasilci pokazali, da jim ni dal časa za vzgojo mladih generacij. Poleg velike zagnanosti in vztrajnosti mentorjev po šolah je to še dodaten porok, da bo vzgoja mladih članov gasilskih društev v naši občini še naprej na kvalitetni ravni, česar si pa v šolah zagotovo najbolj želimo. Domžale /lamnik 15 Novice iz skavtskih revirjev »Skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo!« Tako govori eden izmed desetih skavtskih zakonov, ki jih mora vsak »pravi« skavt temeljito poznati in se po njih vedno ravnati. Nikar ne recite takoj: Tole je pa lari-fari, kdo pa se danes še ozira na druge, ko vsi skrbijo le sami zase in svoje dobro! Pa vendar ni dolgo, ko smo domžalski skavti preskušali omenjeni skavtski zakon. Z veseljem smo se odzvali vabilu družine Pavli iz Domžal in se vrgli na goro koruznih storžev, ki jih je bilo treba »zličkati in povezati«. Sprva so bile naše roke, nevajene takega dela, še precej okorne in počasne. Dviganje uteži Dne 12.11. '94 je bila dvigalna tekma v dviganju uteži v Domžalah 3 kolo, to je tudi zadnja tekma v ligi. Za Domžale so tekmovali: Sandi Janežič, Uroš Petrovski, Jože Klopčič, Rajko Bevk, Silvo Giranden, Ivo Peterca. Stare sablja Rajko Bevk, Silvo Girandon in Ivo Peterca morajo tekmovati, ker tako zahteva vodstvo Kluba. S tem se pa tudi strinja predsednik Kluba Tone Kovic iz Ihana. Ivo Peterca je rekel, da je nekaj dni pred tekmo naredil dva treninga. Smola, nato je pa bilo martino-vanje. Kljub temu je bila na dvigovalskem odru spoštljiva tišina, ko se je pojavil pred nekdanjim šampionom. Ne smemo pozabiti, da je bil supertežkaš Ivo Peterca jugoslovanski mladinski prvak za leto 1972, 73, 74. Silvo Girandon je naredil na tekmi 110 kg sunka. Tudi 2 x trening 1 x dviganje uteži 1 x namizni tenis. DARE FLIS Mnogokrat nam je v rokah ostal do kraja oskuben koruzni storž, ki se ga ni dalo več zvezati. Ja, vaja dela mojstra in tudi nam je šlo delo vse hitreje od rok. Šele- stenje ličkanja pod nogami je preglasil vesel in sproščen pogovor, večkrat pa tudi jasen otroški smeh najmlajših volči-čev. Čas je minil, kot bi mignil in noč nas je pregnala domov. A nismo šli prazni od hiše, naši trebuhi so bili polni domačih dobrot. Še eno popoldne smo potrebovali, da smo pospravili vso koruzo in jo obesili pod streho kozolca. Radi smo to naredili. Naš čas in trud pa sta bila obilno poplačana ob spoznanju, da smo lahko nekomu, ki nas je potreboval, priskočili na pomoč in mu olajšali delo. Bi bili bogatejši, če bi ta čas porabili za zadovoljevanje lastnih potreb in želja?! Ne! In za tem ne stoji toliko ne, kolikor je bilo skavtov, ki so namesto igre izbrali drugačno zaposlitev. Besed je dovolj, a veselem razpoloženju naj spregovori še slika, posneta med lickanjem koruze. ANDREJA T. Skavtski izziv v Kamniku Izziv je za skavte še posebna priložnost, da se preizkusimo v svojem znanju, potrebna pa je tudi velika vztrajnost, to pa skavti prav gotovo imamo. Izziv smo imeli skavti v nedeljo 16. 10. 1994 v Kamniku. Bilo nas je manj, kot smo pričakovali, a je bilo vseeno vznemirljivo. Ker smo morali čakati na začetek tekmovanja, nas je že pošteno zeblo, a pri skavtih se vedno najde kakšna rešitev. Da smo se ogreli, smo se šli zanimive igre. Izziv se je potem le začel. Razdelili smo se v pet skupin, v vsaki skupini pa smo imeli svojega voditelja. Zmagala je tista skupina, ki je najbolje naredila svoje izdelke. Prvi so tekmovanje začeli ro-verji, tik za njimi pa mi. Prva točka je bilo streljanje jelenov. Vsaka od skupin je streljala samo enkrat. Hitro smo stekli po močvirju in blatu do druge točke, kjer smo se s plinskimi maskami plazili, da bi našli zaklad, ker pa ga ni bilo, smo šli dalje. Po poti so bili seveda smerokazi in navodila, da smo prišli do naslednje točke, kjer so bili indijanci; te pa smo jih podkupili, da so nas spustili naprej. Prečkati smo morali tudi potok, vendar z vrvjo. Tam so se skoraj vsi iz naše skupine zmočili le dva sva ostala suha. Pot nas je vodila do še malo večjega potoka, čez katerega smo šli po hlodu, pri tem pa sta nas ovirala dva sovražnika in metala kamenje v vodo, da bi nas zmočila. Pri peti točki smo iz dveh članov skupine sestavili konja, ki je moral ukrotiti med- veda. Po kratkotrajnem teku nas je čakal velik hrib. Ko smo priplezali na hrib, smo prišli do škrata; ta nam je dal lopato, da smo izkopali zaklad. Seveda pa smo ga morali prej najti. Ko smo prišli do šeste točke, smo ranjenca, ki naj bi padel s kozolca, obvezali s povojem. Zdravnik nas je čakal nekaj metrov stran. Ranjenec je moral pomočiti poškodovani del v čudežno vodo, ki ga je ozdravila. Nato smo se po vrvi spustili navzdol. Po poti smo srečali še roparja, ki nas je okradel za dva zlatnika. Dobra veverica pa nam je pokazala pot do cilja. Na koncu je bila še razglasitev zmagovalcev, vendar domžalski skavti nismo utegnili ostati tam, ker se nam je mudilo na vlak. Tako je minil še en skavtski dan. LAČNI ŽREBEC BAR CLA6&IC VID - Zoizova 6a, Domžale vam želi vesel božič in srečno novo leto! POTREBUJEMO OSEBE ZA RAZNOS PROPAGANDNEGA GRADIVA PO DOMOVIH. MOŽNOST VELIKEGA ZASLUŽKA. Tel.: (061) 574-077 u5L! Mi II M Ti H pipi s» lili podjetje za proizvodnjo, notranjo in zunanjo trgovino INDUSTRIJSKA CONA TRZIN, DOBRAVE 3, 61234 MENGEŠ t» 061/712-139, 061/711-585, fax 061/7 14-557 K sodelovanju vabimo kandidate-ke za naslednja delovna mesta: 1. komercialista-ko 2. opravljanje komercialnih in finančnih del 3. operaterja - programerja 4. delavca za razna dela v tiskarni in dostavo 5. grafični oblikovalec-ka (posebna ponudba) POGOJI: 1. ustrezna višja ali srednja izobrazba; 2. višja ali srednja izobrazba z znanjem upravljanja z računalnikom; zaželena praksa in znanje tujega jezika; 3. srednja ali višja izobrazba z ustreznim znanjem; 4. poklicna ali srednja izobrazba z vozniškim izpitom možnost prekvalifikacije; 5. vsi pogoji bodo podani na razgovoru; Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za določen čas s polnim delovnim časom, s kasnejšo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih del in življenjepisom v 10. dneh po objavi! Pogodbeno zaposlimo prijetno dekle za strežbo v lokalu - bifeju SPINA v Kan-dršah. Telefon: 731-192, popoldne. VIDEO SAT SLOVENIJA NAJKVALITETNEJŠA PONUDBA VIDEO FILMOV IN CD PLOŠČ V DOMŽALAH IN OKOLICI EKSKLUZIVNA - NAJBOLJ PRIJAZNA VIDEOTEKA NA VEGOVI 5 V DOMŽALAH VIDEOTEKA, KI TUDI NEKAJ DAJE!!! * VEČ KOT 3000 FILMOV - 500 HIT FILMOV * 10-20 NOVIH FILMOV TEDENSKO * PRESNEMAVANJE PO VAŠIH ŽELJAH * BREZ ČLANARINE-TRAJNO * 2000 CD PLOŠČ - 100 HITOV TEDENSKO * NAPELJAVA, MONTAŽA VIDEO-CD-SAT ANTENE, SERVIS * NAJCENEJŠA DNEVNA, TRIDNEVNA, TEDENSKA IN MESEČNA IZPOSOJA TAKO KOT VEDNO VSAK TEDEN EN DAN ŽUR V VIDEOTEKI SLOVENIJA NOVOLETNA IGRA ZA VSE ČLANE PRIJAZNE IN NAJKVALITETNEJŠE STORITVE V MESTU DOMŽALE TcL: 061/ 721 - $67 DELOVNI ĆA& VSAKDAN RAZEN NEDELJE o* I2h ho ll* Srečanje invalidov v župnišču v Jaršah v nedeljo 27. novembra 1994 16 /lamnik Domžale 1. OKTOBRA 1994 NA MIHAELOVEM SEJMU V MENGŠU Veselje v zdravem vrtcu Že drugo leto poteka v Mengšu oživitev Mihaelovega sejma, ta je bil v prejšnjih časih zelo živ. Letos so Mengšani k organizaciji povabili tudi mene in me zadolžili, da organiziram sobotni ŽIV ŽAV. V nastopajočem delu so se predstavili otroci iz obeh mengeških vrtcev in zapeli otroške pesmice tudi ob spremljavi ritmičnih inštrumentov. Prikazali so igro s klobukom, kjer jih je na harmoniko spremljal mlad, nadobuden osnovnošolec Klemen Leben, za kar se mu vzgojiteljice prisrčno zahvaljujemo. Poleg predšolskih otrok so nastopili tudi mengeški šolarji, pretežno iz 5. razreda pod vodstvom ga. Mlakarjeve. Po nastopajočem delu so se začele ŽIV ŽAV delavnice, kjer so otroci oblikovali iz gline, izdelovali inštrumente, risali na balone in majice ter na recikliran papir... Ob delavnicah so v celi vrsti stale mize, na katerih je bil prikazan prehrambeni del ZDRAVEGA VRTCA. Od raznovrstnega sadja Sadjezelenjave Mer-cator Ljubljana in Kočne Kamnik: jabolka, banane, breskve, bolka, korenček, rdeča pesa, hruške... Kozarčke je podaril g. Alič iz Orpala na Viru, pri prošnjah raznim podjetjem, ki izdelujejo zdravo prehrano, pa gre velika zasluga tudi naši vodji nabave gospe Joži Kramar-jevi. Da bi otroci raje žvečili žvečilne gumije brez sladkorja, so se ponovno izkazali naši darovalci iz Kolinske in poslali Dentagum žvečilne gumije brez sladkorja, iz Leka pa so prispevali Vitergin brez sladkorja. Vse dobrote smo zložili v peharje in košarice, ki so nam jih podarili izdelovalci »suhe robe« iz mengeškega križišča. HVALA VSEM, KI STE PODARILI ZDRAVE DOBROTE in hvala Svveat sweat wayu, ki je otrokom podaril zdravo SADNO torto velikanko. Marsikdo ni verjel, da so vse te dobrote ZASTONJ! »Ali boste poskusili zdrav sok?« vpraša vzgojiteljica mimoidočega odraslega. Odrasli omahuje, gleda raznovrstne sokove in se ne more odločiti. Včasih človek tudi poskusi ne, če mu stvar drago zaračunajo. »Ali boste poiskusili? Je zastonj,« še enkrat vpraša vzgojiteljica. »Zastonj!?« pravi mimo- Bila sem ponosna, ko sem gledala otroke, ki so imeli kapice z emblemom zdravega vrtca. Naj se vidi, kdo je pogumen, naj se vidi, kdo si prizadeva za zdravo življenje, prehrano, razgibanje in počutje. Tako je v vrtcu Gobica Mengeš. Zadovoljni starši, otroci iz Cerkljanskega vrtca, ki so prišli na živ žav, kup nasmejanih otrok, rdečih ličk, ki so »korajžno nastopali« in se veselo zdravo sladkali in igrali - ustvarjali, zadovoljne vzgojiteljice in kuharice, ki so nam pomagale; zadovoljstvo - radost - smeh - TO JE ZDRAV VRTEC! marakuje, nashi, hruške, grozdje, slive... do raznovrstnih kruhov Žita Kamnik: Graham grisini, Kornspitz štručke...; če so bili otroci in starši žejni, so si postregli s Fructalovimi in Pre-sadovimi zdravimi sokovi brez sladkorja in najrazličnejših okusov: breskve, marelice, ja- idoči, »ja, prosim«. Popije in pravi: »Pa je res dober, takega še nisem pil.« Vsi sokovi so bili odlični, najmanj pa so pohvalili sok rdeče pese. Sadja je zmanjkalo najprej - kljub velikim količinam. Grisini so šli za med. Če bi ti videla eno mamo, kako je nabirala dobrote, to bi morala posneti, mi rečejo na koncu moje prizadevne sodelavke, ko smo se utrujene menile, kako je šlo. Celotno prireditev sem seveda snemala in lahko si ogledate kvaliteten video, če pokličete v Gobico Mengeš. Tam so vam na razpolago tudi druge kasete ZDRAVEGA VRTCA. Pedagoško-organizacijski vodja VVZ Domžale MARIJA JERINA Miklavž s spremstvom, angeli, parkeljni otroke je v nedeljo, 4. decembra, zvečer godbeniki ter polnimi košarami daril za ' jamarski dom na Gorjuši Še enkrat je zmagalo naše prijateljstvo V nedeljo, 30. 10. 94, je gospa Ljuba Zakovšek iz Domžal organizirala srečanje bolnikov, invalidov in njihovih sodelavcev, članov gibanja Prijateljstvo bolnikov in invalidov Slovenije. Petinštirideset bolnikov, invalidov in njihovih spremljevalcev se je najprej udeležilo sv. maše v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah, nato pa so srečanje nadaljevali v ve-roučnih prostorih, kjer so si ga popestrili s pesmijo in pogovorom ob polno obloženi mizi. Koordinatorica tega srečanja, gospa Meta Zupančič, je s pomočjo še nekaterih drugih v župniji pripravila srečanje, ki je v srcih udeležencev pustilo polno lepega in ustvarilo še trdnejšo vez v družini, kot je Prijateljstvo bolnikov in invalidov. V letu družine smo in sprašujemo se, kaj je družina? Vsakdo je del kakšne družine. V kakršnikoli je posameznik, vsaka ga povezuje in varuje pred osamitvijo in anonimnostjo. Obstoj družine je dokaz, da nismo obsojeni na povsem samotno življenje. Družina ostaja navkljub vsem spremembam, vsem zapletenim in pogosto težkim razmeram okolje, v katerem si kot posamezniki pridobimo nove življenjske izkušnje, se naučimo prevzemati odgovornosti. Skratka, Družina je okolje, v kateri čustveno in duhovno rastemo. Oblike družine so lahko različne in ena od oblik je gotovo Prijateljstvo bolnikov in invalidov, katerega temeljna naloga je medsebojna ljubezen in prijateljstvo. V tej družini niso vključeni samo bolni in invalidi, ampak lahko najdejo mesto v njej popolnoma zdravi. Geslo gibanja: »Vstani in hodi!« naj pomeni tudi drugim, naj se otresejo vseh spon današnje družbe, težav, ki jih ta- Domžalska jamarja, Anže in Marko, pred spustom v 250 na Korošici (slika levo) Naši najmlajši jamarji pod kameljo glavo v Železni jam metrov globoko jamo T-4 (slika desno) Dan srečanja bolnikov, invalidov in spremljevalcev je vsem vlil novega upanja za mir v srcu. Naj bo še tako majhen prispevek, je dragocen, saj se z njim ustvarja dobro razpoloženje in zadovoljstvo. Za vse to in več se moramo zahvaliti naslednjim ljudem in organizacijam: Biro MIT Ljubljana, Dalmacijavino Commerce Ljubljana, Mladinska knjiga Domžale, DZS Ljubljana, SKB Domžale, Dom upokojencev Domžale, Sadje Berta Domžale, Biro Karlovšek, Mirmes-Habjan Domžale, Cvetličarna-lvanka Omers Domžale, Podjetje Nagelj, Ivanu Orehku, Župnijska Karitas Domžale in gospodu župniku Antonu Perčiču. LJUBA ZAKOVŠEK rejo in odidejo na novo pot, ki bo polna nove duhovne moči ter razumevanja problemov in težav drugih. Kajti srečo je treba deliti in tisti, ki daje, po drugi strani tudi prejema. Sreča je že sama po sebi zelo relativna stvar. Biti srečen je lahko tudi, da si član tega gibanja, ki združuje okrog osemsto članov. Čeravno gibanje deluje pod okriljem Misijonske družbe lazaristov in Marijinih sester, se vanj lahko vključijo vsi, ki nosijo dobro v srcu in ni potrebno, da so verni. Duhovne in splošne človekove vrednote, katerih se v zadnjem času vse bolj zavedamo, lahko rečemo, da nam vnašajo v našo zavest prostor za bližnjega, tudi telesno prizadetega. Telesna prizadetost res pomeni fizično odvisnost od drugih, ni pa bolezen v ožjem pomenu besede. Ob koncu srečanja je vsak udeleženec dobil v dar knjigo Zvoneta Modreja: Čudež ljubezni, v kateri se lahko vidi vsak, razumel pa jo bo najbolj tisti, ki je kakorkoli prizadet. Zato je to darilo prišlo v prave roke. Niso samo ljudje, ki so zdravi, polni energije, zadovoljni pričevalci življenja. Tudi tisti, ki take sreče nimajo, potrebujejo svoj prostor pod soncem in ne pomeni, da tudi taki ne znajo biti srečni. Zato srečanje, naj bo takšno ali drugačno, krepi medsebojne odnose in odločilno ostane samo to, kar ljudje naredimo drug za drugega. BENJAMIN ŽNIDARŠIČ, udeleženec srečanja PODJETJA, OBRTNIKI, PODJETNIKI IN VSI, KI ŽELITE OBJAVITI BOŽIČNO NOVOLETNA VOŠČILA V SLAMNIKU VAŠA SPOROČILA PRIČAKUJEMO PO TELEFONU 721-022, int. 21 TAKOJ! SOŽITJE Za iskrico veselja in sreče »Pozdrav in stisk roke s sol-zico v enem in iskrico sreče v drugem očesu,« so v svojem ličnem biltenu, ki pa je mnogo več kot to, zapisali člani Društva za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik, ki združuje starše, skrbnike, specialne pedagoge in strokovnjake ter tudi prijatelje, ki želijo na različne načine pomagati duševno prizadetim do srečnejšega življenja. Pravkar bodo stopili v tretje desetletje svojega uspešnega dela in so bili med prvimi v Sloveniji, ki so orali ledino pri usposabljanju staršev za življenje s prizadetimi otroki. Njihov sedanji program je pester, bogat in pripravljen tako, da skrbijo za zabavo, šport in zdravje duševno prizadetih, za njihovo integracijo v okolje in še in s)e bi se našlo drobnih aktivnosti, ki popestrijo njihov vsakdan. V obeh občinah, ki jih pokrivajo imajo razvojne oddelke pri vrtcih in dve šoli s prilagojenim programom, so tudi oddelki za delovno usposabljanje in uspešen Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu, kjer imajo svoj sedež. Svoje delo v letu 1993 ocenjujejo kot zelo uspešno, prepričana pa sem, da so njihove športne, družabne, vzgojno-izobraževalne, kulturne in zabavne prireditve vsaka zase nepozabne za vse udeležence. Ti so veseli vsake uspešne akcije, pa naj bo to skupinsko letovanje, bučno navijanje na košarkarski tekmi, povabilo na kulturno prireditev, obisk diskoteke ali pa udeležba na različnih olimpiadah, kjer dosegajo zelo lepe uspehe. Se zlasti vesel in prijeten je bil letos velik športni miting v okviru specialne olimpiade v Domžalah, ki se ga še danes vsi radi spominjajo. V prijetni brošurici pred- stavljajo uspešno delo VAN-DROVČKOV, tabornikov pod vodstvom Danila Peterca, ki je za drobno knjižico napisal tudi tekst in prispeval fotografije, zvemo, da njihove medalje ne bodo nikoli zbledele, predstavijo nam svoj kulturni program in vse nas povabijo, da se priključimo k njihovim humanitarnim poslanstvom, da tudi ljudem z drugačnostjo ponudijo enakost. Od prvega januarja 1995 bodo DRUŠTVO SOŽITJE, ki se na vse nas obračajo s prepričanjem, da bomo s svojim, čeprav zaradi težkih časov skromnim prispevkom, pomagali prižgati iskrico veselja in sreče v očeh teh »otrok«. V. Hvala za zaupanje! OPT^) združena lista socialnih demokratov ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov območni odbor DOMŽALE Domžale /lamnik 17 AVTOŠOLA RETOS MENGEŠ zaposli za polni delovni čas inštruktorja »B« kategorije. Če ste inštruktor ali morda to želite postati, pošljite pisno prošnjo na naslov: AVTOŠOLA RETOS MENGEŠ, Trdinov trg 14, 61234 MENGEŠ. Vodim računovodstvo in knjigovodstvo za d.o.o. in zaključne račune. Tel.: 721-679 Oesel bozic in srečno novo lelo VAM 2ELI Trgovina z mešanim blagom PUPA DARJA BUDAJI 61240 KAMNIK Ljubljanska 14 Tel.: (061) 812 413 max® video klub Domžale Ljubljanska 84 - SPB, tel. 721 625 Občane vabimo v videoteko VIDEO MAX v SPB Domžale, Ljubljanska c. 84, kjer si boste lahko izbrali najnovejše filme in risanke po svojem okusu. Potrudili se bomo, da bomo ugodili vsem vašim željam. CENJENIM STRANKAM IN VSEM DRUGIM PA ŽELIMO V LETU 1995 MNOGO SREČE, ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 b 61230 Domžale tel.: 061/721-730 061/723-194 061/723-126 ZIDAM, ZIDAM DAN NA DAN, ČE Ml KAJ ZMANJKA, SKOČIM V SAM! UGODNE CENE GRADBENEGA MATERIALA V DECEMBRU! Obiščite nas lahko vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 13. ure. VESEL BOŽIČ IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 1995 VAM VOŠČI KOLEKTIV SAM, d.o.o. DOMŽALE OKRŠLAR -USNJENI IZDELKI DOMŽALE, LJUBLJANSKA 90 (nasproti Kuriva) Tel.: 712-659 OBIŠČITE NAŠO TRGOVINO VSAK DAN MED 9. IN 12. TER 16. IN 19. TER OB SOBOTAH MED 9. IN 12. URO IN GOTOVO BOSTE NAŠLI KAJ ZASE IZ BOGATE PONUDBE ŽENSKIH IN MOŠKIH TORBIC, DENARNIC, PASOV, USNJENIH ROKAVIC... ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA OBISK IN VAM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1995! salon * žensko frizerstvo - vse vrste modnih in klasičnih oblik (tudi trajna na narastek na dolgih laseh) * slavnostne in poročne pričeske * moško in otroško friziranje po vseh modnih zapovedih * lasna diagnostika in terapija lasišča * ugodne cene in delovni čas * POSEBNA UGODNOST: VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU VAS UREDIMO PO VAŠI ŽELJI S 50 % POPUSTOM. ODPRTO: ponedeljek . 13.00-20.00 torek 7.00-20.00, sreda 13.00-20.00 četrtek 7.00-20.00 petek 13.00-20.00 sobota 7.00-12.00 Natalija Herga, Dragomelj 124 61230 Domžale, tel.: 1612 643 TRGOVINA V KRAŠCAH UGODNE PRAZNIČNE CENE: buteljčnih vin, kave, salam, sirov, keksov, moških in ženskih nogavic 5/I, praškov... Pestra izbira že aranžiranih daril. KOLEKTIV SPINA KRAŠCE VAM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE BOŽIČA, V LETU, KI PRIHAJA, PA SREČE, ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA. |A V T O ŠOLA GOSTIŠČE BACARDY (prejšnji Nagelj) ŽELI VSEM OBISKOVALCEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 95 IN PONUJA NASLEDNJE SPECIALITETE: - JEDI NA ŽARU: MEŠANO MESO, VEŠALICE, ČEVAPČIČE, RAŽNJIĆE, ODOJKE, KOZLIČKE, PIKANTNE KLOBASE, PREBRANEC IN VSE DRUGO PO NAROČILU! ODPRTO: 8.-24. URE šiviljstva Irena Keš Jarčeva 11 61230 DOMŽALE tel.: (061) 713-955 pričetek tečaja CPP 11.01. 1995 Trdinov trg 14, Mengeš Informacije vsak dan 16-17 telefon 739-621 ali ves dan 0609-623-303 * POPUSTI ZA ŠOLARJE * UGODNE CENE * KREDITIRANJE VOŽNJE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1995 VAM ŽELI AVTOŠOLA RETOS Svet KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR želi svojim krajanom in poslovnim sodelavcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER MNOGO SREČE IN USPEHOV V LETU 1995! Ob tej priliki se vsem posameznikom in organizacijam, ki so letos sodelovali pri izvajanju našega programa, najlepše zahvaljujemo! AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 ® 721-947, 712-094 BREZPLAČNI BOŽIČNI TEČAJ CPP 23.12.1994 IN VAM ŽELI SREČNO IN VARNO VOŽNJO V LETU 1995 18 /lamnik Domžale Hišna pratika Pri založbi VALE-NOVAK ul. Pod hrasti 59, Ljubljana, je izšla hišna pratika za leto 1995. Takšna pratika bo odslej izhajala vsako leto. Pravkar izšla knjiga-pratika, ki zaobjema 288 strani, 12 barvnih fotografij in veliko ilustracij, je pravzaprav koledar po posameznih dnevih, z luninimi menami ter oznakami sončnega vzhoda in zahoda. Ob vsakem dnevu je prostor za opombe; na koncu vsakega meseca pa je razpredelnica za zapisovanje izdatkov in prejemkov. Posebnost te moderne pratike so tudi tabele za vodenje evidence pri plačevanju s kreditnimi karticami ali čeki. V njej lahko preberemo horoskop, ki nam pomaga razkrivati skrivnosti lastne duše. Vr-tičkar lahko vsak mesec izve, kaj mora v tistih dneh postoriti na svoji njivi ali vrtu. Nadalje so v hišni pratiki za leto 1995 izbrani recepti za vsak letni čas. V septembru se lahko seznanimo z navodili za vlaganje, ki jih je sestavila priznana kuharska učiteljica sestra Vende-lina. Precej je sestavkov, ki nas poduče, kaj lahko storimo za zdravje sami. Nadalje so še teksti, ki nas usmerjajo na pot odločnega človeka, ki zna reči tudi »ne«. V pratiko sodijo tudi razni nasveti, kot npr. za utrjevanje telesa - zlasti rok in glava. Le-ti so nam v teh zmedenih časih še kako potrebni; teh ne manjka. Etnologi so napisali nekaj besedil o tem, kako so ravnali na Slovenskem v starih časih ob rojstvu in ob poroki. Morda iz teh starih običajev lahko tudi danes kaj povzamemo. Vsak četrtek so navedeni izjemno lepi izbrani verzi iz svetovne poezije. Na koncu lahko rečemo, da hišna pratika za leto 1995, ki jo je izdala založba VALE-NOVAK, temelji na osnovah, ki pravijo, da je pratika zvrst koledarja z ilustracijami in poučnimi ter uporabnimi besedili. MILOŠ LIKAR Razstava malih živali Vsako leto pride 4. oktober in z njim svetovni dan živali. Letos smo na ta dan pripravili razstavo malih živali. V avli naše šole smo skupaj z učitelji poskrbeli za pravi, mali živalski vrt. Izkazalo se je, da je veliko učencev na naši šoli pravih ljubiteljev živali. Med zelenjem so v svojih malih bivališčih kričale pisane papige in videli smo živahne hrčke, počasne želve, zajčke, mongolse skakače ter različne vrste ribic. Veliko učencev je ugotovilo, da imajo njihovi ljubljenčki premalo prostorno in urejeno kletko. Mnogi drugi pa so se dokončno odločili o nakupu novega ljubljenčka. Mislimo, da je razstava uspela, in upamo, da jo bomo lahko pripravili tudi drugo leto. PETRA BOGATAJ OŠ Domžale Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 16.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-022 Težave na poti v šolo Odrasli ljudje imamo v vsakdanjem življenju različne težave, z njimi pa se srečujejo tudi najmlajši; žal pa jih le ti sami težko rešujejo. Velik problem, s katerim se srečujejo naši najmlajši, je varna pot v šolo. O voznikih in njihovi agresivnosti je bilo že veliko napisanega, bolj slabo pa nam je poznan strah, ki ga otroci doživljajo pri hoji v šolo ob srečanju s psi. Neprivezani psi povzročajo našim malčkom veliko skrbi. Otroci se bojijo hoditi v šolo peš, zato tisti dan prav zaradi tega vozijo v šolo. Lastniki psov bi se morali zavedati, da morajo svoje štirinožne prijatelje imeti privezane, in da jih nikakor ne more starši, ki so doma, otroke vsak prenašati cela soseska. Ni dovolj, da se klatijo po cestah, podijo se po šolskih zelenicah in parkirišču. Žalostni smo, da ne pomagajo nobena opozorila in prošnje. Skrajno neodgovorno je tudi dejstvo, da takoj ko se zvečeri, postanejo naša igrišča in park pasja stranišča; le te pa podnevi uporabljamo za igrišča. Otroci se ne smejo in ne morejo igrati med pasjimi iztrebki. Nerazumljivo nam je dejstvo, da se žival ne sme po-nesnažiti na domačem vrtu, lahko pa se na šolskem igrišču. Vsi skupaj se moramo potruditi, da bomo otrokom zagotovili, mirno pot v šolo, zato prosimo vse lastnike psov v šolski soseščini, da jih privežejo in ne povzročajo težav našim malčkom. MARIJA ŠPENDL OŠ Preserje pri Radomljah ZBOR NOGOMETNIH SODNIKOV Vodi bistro Zora Vir Zbor nogometnih sodnikov sporoča, da je jesenski del prvenstva v malem nogometu lige Domžale- Kamnik zaključen. Tekme so bile dobro obiskane, gledalci navdušeni nad prikazanim znanjem in zgledno organizacijo tekem, igralci pa že težko čakajo na april, ko se začne spomladanski del prvenstva v malem nogometu. V naslednjih številkah vam bomo predstavili posamezne ekipe, do tedaj pa vsem skupaj voščilo ZBORA NOGOMETNIH SODNIKOV: SREČNO 1995 in pridružite se nam! Lestvica po jesenskem delu 1. Bistro Zora Vir 2. Pizzeria Furman 3. Bar Blalnica Trzin 4. Loka 5. Avbelj Lukovica (-1) 6. KMN Mengeš I I 0 1 24:9 12 1 1 26:17 10 0 3 15:19 6 0 3 12:16 6 0 3 8:15 5 13:22 4 Trgovina z gradbenim materialom STOB, d. o. o. Domžale, Ljubljanska c. 51 telefon: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala: - opeka modularna Gorica - cement 450 - apno - Bramac strešnik - termo in hidro izolacije, betonsko železo, armaturne mreže in drugi gradbeni material Cene so z davkom. Za kamionske pošiljke dostava na dom. Se priporočamo in vam želimo srečno novo leto! 59 SIT/kom 510SIT/vreča 380^20 SIT/vreča 97,50 SIT/kom Pomladanski del prvenstva se bo pričel meseca aprila 1995. INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA Poleg tradicije slamnikarstva, ki je v zadnjih dveh stoletjih združevalo in povezovalo območje sedanje občine Domžale, je zelo pomembna tudi tradicija USNJARSTVA, ki jo najdemo tako v uspešnih manjših obratovalnicah, kot tudi pomembno vejo industrije na Domžalskem. Tej tradiciji, ki temelji na kvaliteti, praktičnosti in lepoti usnja in njegovih izdelkov, se želi pridružiti tudi naša INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA; ta na območju mesta Domžale v bližnji prihodnosti namerava odpreti poslovno enoto, katere namen bo izdelovanje najkvalitetnejših usnjenih izdelkov za že znanega tujega kupca, ki zna ceniti lepoto in tradicijo usnjenih izdelkov. Če znate ceniti uporabnost, dobro kakovost in lepoto usnjenih izdelkov, če ste v tej smeri tudi strokovno usposobljeni in želite skupaj z nami oblikovati in izdelovati usnjene izdelke jutrišnjega dne, potem ste pravi za nas. Čaka vas delovno mesto za nedoločen čas, ugodni delovni pogoji in pridni ter prijazni sodelavci, ki bodo znali spoštovati, ceniti in nagraditi vaš trud, s katerim bomo jutri skupaj z vami sredi Domžal ustvarili uspešno poslovno enoto INDUSTRIJE USNJA VRHNIKA. Vaše sporočilo oziroma prijavo za sodelovanje pričakujemo v osmih dneh od objave v Slamniku na naslov: INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA, Tržaška 31, 61360 VRHNIKA. Veselimo se našega skupnega uspešnega sodelovanja! Trgovina s tehničnim, lesnim in gradbenim materialom Groblje 3 A, Rodica, 61230 Domžale Tel. št. 711-655 VAM NUDI: - gradbeni material - stavbno pohištvo - sanitarno keramiko - ogrevalno tehniko - vodovodni material - opremo za kopalnice - Fackelmann, Kolpa - velika izbira keramičnih ploščic električno in ročno orodje Ugodnosti, ki vam jih nudimo: - 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000,00 SIT - prodaja na 3 čeke - brezobrestno - pri nakupu nad 30.000,00 SIT brezplačen prevoz do 30 km Pričakujemo vaš obisk - se priporočamo! Delovni čas: delavnik od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure. Radomlje, Rad. čete 24 c, tel. 727-894 izdelava in obnova avto delov Zima je čas za popravilo vašega traktorja. V najkrajšem času vam kvalitetno in po konkurenčni ceni obnovimo zavore, sklopke, končnike za traktorje, delovne stroje in osebna vozila. Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto! iiMUMiiiiiiimij TONE K0MATAR, Vir, Koliška cesta 1, telefon 711-623 Delovni čas: od 9:00 do 12:00 i od 14:00 do 19:00. sobola od 8:00 do 12:00 ure. ponedeljek zaprto VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI rešuje probleme reje in zdravja vaših hišnih ljubljencev Pokličite veterinarja za male živali na tel. 728-753 ali 812-703 Rado Zaje, Homec, VII. ul. št. 17 (pri šoli). Domžale /lamnik 19 u DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d. o. o. 61230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe ŠE JE ČAS, DA SE VPIŠETE V SREDNJE ŠOLE OB DELU: - agroživilska šola: PEK, SLAŠČIČAR, MESAR - gostinska šola: KUHAR, NATAKAR - računovodja (400 urno usposabljanje - verificiran program) - elektro šola (V. st. nadaljevalni program) - strojna šola (V. st. nadaljevalni program) V DECEMBRU PRIČENJAMO S: - krojno-šiviljskim tečajem, - strojepisnim tečajem, - tečajem za aranžiranje cvetja. VPISUJEMO ŠE V TEČAJE ZA: - voznike viličarjev, - varno delo s traktorjem, - računovodstvo malih podjetij. Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. proizvodnja jjiasBil, d.o.o. Trdinov ttg 4, 61234 Matgcj 1k: /061/737-301, Jay 737451, Slovenija Objavlja prosta delovna mesta: 1. VODENJE SKUPINE - en delavec Pogoji: - končana V. stopnja lesne ali strojne smeri oziroma IV. stopnja, smer finomehanik - organizacijske sposobnosti - zaželjene delovne izkušnje - trimesečno poskusno delo 2. ENOSTAVNA DELA - dva delavca Pogoji: - končana osnovna šola - zaželjene ročne spretnosti ter delovne izkušnje - dvomesečno poskusno delo Pisne prijave z vsemi dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Melodija d.o.o., Trdinov trg 4, 61234 MENGEŠ. Podjetništvo se je v družini HERLE začelo že leta 1833. Sedaj nadaljujejo tradicijo, ki je povezana s kakovostjo in izkušnjami. V mesecu oktobru je namreč podjetje Nagelj odprlo svojo novo poslovalnico z nazivom GRAFIČNI STUDIO HERLE na Ljubljanski 87 v Domžalah, poleg že obstoječega lokala Uokvirjanje slik Herle. In kaj vse vam ponujajo v Grafičnem studiu Herle? V sprednjem delu lokala je trgovina; v njej lahko vsak najde kaj lepega zase. Ponudba je zares velika: pisarniški material, vse za šolo in pisarno ter široka paleta daril, tudi moških, ki so še posebno iskana. Njihova trgovina je enkratna rešitev za vse, ki sedaj, pred bliža- GRAFIČNI A\. AK STUDIO HERLE L J U B L J H N S H H 87. 61230 D 0 M Z R L E TELEFON/TELEFflX: 0G1/71 50 33 jočim se božičem in novim letom iščejo darila za svoje najdražje ali poslovne partnerje. Poleg prestižnega darilnega programa najdete pri njih tudi umetniška dela (trenutno imajo dela Marjana Černigoja), lahko pa izbirate tudi med unikatnimi, ročno poslikanimi stenskimi urami. V sprednjem delu je še fotokopirnica (A4 - 6SIT), kjer lahko izbirate med barvnimi papirji, imajo pa tudi spiralno vezavo. V zadnjem delu pa je sodoben grafični studio (oprema Macintosh). Nudijo celotno ponudbo: od grafičnega oblikovanja logotipov, vizitk, katalogov..., priprave za tisk in dokončne realizacije. Nudijo pa tudi marketinške storitve. Pridite in se sami prepričajte o veliki izbiri bo-žično-novoletnih daril ter kakovosti, znanosti in izvirnosti. Moški pevski zbor Radomlje vabi na novoletni koncert v petek, 23.12.1994, ob 19. uri v Kulturni dom Radomlje. Gostovali bodo tudi Kamniški koledniki. Prisrčno vabljeni! Vstopnine ne bo! Otvoritev prodajnega salona GAL V Domžalah so dne 17. 11. 1994 odprli vrata ekskluzivnega RAZSTAVNO, PRODAJNEGA SALONA GAL na Ljubljanski c. 88 v prvem nadstropju (vhod SKB Banka) s svečanim sprejemom. Povabljeni gostje so si lahko ogledali dela akad. slikarke ge. Vere Trstenjak, akad. slikarja g. Lojzeta Kalinška in g. Igorja Obradinoviča. Glavna privlačnost SALONA GAL pa je ameriška vodna postelja, katere prednosti nam je za Slamnik na kratko predstavil direktor SALONA GAL, g. Janez Smrekar: »Če hočete investirati za svoje zdravje, si kupite vodno posteljo. Iz izkušenj proizvajalcev in kupcev po svetu vem, da si mladi, ki še nimajo težav s spanjem, kupujejo vodno posteljo zaradi popestritve užitkov, ljudje, ki pa že imajo probleme s hrbtenico, obolelimi sklepi, z držo,... pa so nad posteljo navdušeni zaradi njenih blagodejnih učinkov. Ideja o vodni postelji se je razvila iz razmišljanj, kako bi človeku najbolje približali pogoje, ki jih je imel pred rojstvom v maternici. Občutek lebdenja pri enakomerno podprtem telesu in konstantni temperaturi - postelja je ogrevana, udobje in hkrati pravilnejša drža telesa pri spanju so prednosti, ki kupce vodne postelje osvajajo. Beseda vodna postelja sproža ljudem, ki je še ne poznajo, različne asociacije, ljudje, ki pa imajo možnost na vodni postelji preživeti vsaj nekaj časa, točno vedo, da ni nevarnosti, da bi se zjutraj zbudili v bazenu, ampak se bodo zbudili iz trdnega spanca nadvse spočiti, brez bolečin. Za prodajo vodne postelje v Sloveniji smo se odločili na podlagi lastnih izkušenj in številnih priporočil iz tujine in upamo, da se bo čimveč ljudi začelo zavedati, kako pomembno vlogo imata postelja in spanje v našem življenju. Vse, ki vam ni vseeno, vabimo na predstavitev.« Otvoritvene besede vodje prodaje gdč. Darje Saradjen je duhovito dopolnila pesem ge. Zlatke Levstek iz Radomelj, napisana posebej za to otvoritveno slovesnost z naslovom »Stara postelja pred upokojitvijo«. SALON GAL pa nam poleg ekskluzivne vodne postelje ponuja tudi preproge, izdelavo vitražev po naročilu, ponudbo pa nameravajo dopolniti tudi na kulturnem področju, saj bodo v galeriji prirejali avtorske in tematske razstave, promocije znanih in malo manj znanih slikarjev in kiparjev ter kulturne večere s poezijo in prozo. Upajmo, da bo kljub komercialnim namenom galerije ponudba pestra in bo poleg že obstoječih galerij omogočila širjenje kulture v Domžalah in širši okolici. Srečno, GAL! Vse informacije na tel.: 061/713-361 Od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. in od 14 do 17. ure. ^ i SREDNJA ŠOLA DOMŽALE objavlja prosto delovno mesto učitelja strokovnih predmetov za poučevanje mehanike Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s 3 mesečnim poskusnim delom. Pogoji: dipl. inž. strojništva, s pedagoško-andragoško izobrazbo in strokovnim izpitom. Prijave z dokazili bomo sprejemali 8 dni po objavi, o izbiri pa dobo kandidati obveščeni v 15 dneh po izboru. Nastop dela takoj, ali po dogovoru. Postelja pred upokojitvijo Saj pravzaprav se še ne počutim tako staro, a toliko tega sem že prestala, da imam res že dovolj! Naredili so me pred leti v tovarni pohištva iz starega hrasta. Na ogled so me razstavili v prostrano dvorano prodajnega salona. Ko sem se ravno pričela spogledovati s francoskim divanom, so me odpeljali. Od tedaj dalje pa sama tlaka! Čez dan prepih in zračenje, ponoči sopenje, vročina. Včasih smrčanje, jok otrok. Ob bolezni celodnevno ležanje, zdravila, potenje. Kljub rednemu preoblačenju sem se navzela vonjav. Les se je razsušil in škriplje, barva se je odrgnila. Ne prenesem več teles, prosim, dajte me v pokoj! Z LAT K A LEVSTEK SREDNJA ŠOLA DOMŽALE C. talcev 12 Po sklepu strokovnega kolegija ponovno objavlja LICITACIJO OSNOVNEGA SREDSTVA ŠEPING-500 Proizvod: Halmac Milano Delovna dolžina:"500mm Izklicna cena: 80.000 SIT + P.D. Licitacija bo v četrtek, 22.12.1994, ob 12. uri v kovinarskih delavnicah Srednje šole Domžale na Ljubljanski c. 105. Morebitni kupci si lahko opremo ogledajo pol ure pred licitacijo. Opremo bomo prodajali po sistemu »videno - kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Interesenti morajo pred začetkom licitacije vplačati 10% varščino. Preostanek kupnine plača kupec takoj po končani licitaciji, ko mora tudi prevzeti vso kupljeno opremo. Kupec mora sam poskrbeti za odvoz opreme. Dodatna pojasnila so vam na voljo po telefonu: 721-382 do 22. 12. 1994 od 6.30 do 9.30. Povabilo k sodelovanju Člani društva invalidov Domžale so v novembru 1994 preživeli prijetne dneve v zdravilišču v Krapinskih Toplicah, sedaj pa se pripravljajo na mesec december, v katerem bo njihova najpomembnejša naloga obisk vseh težjih invalidov in starejših članov. Ob tej priložnosti jih bodo obdarili, izročili pa jim bodo tudi vsakoletni koledar, v katerem je predstavljen program dela društva v letu 1995. DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE že sedaj vabi vse svoje člane in vse prijatelje, da tudi v letu 1995 sodelujejo z njimi. Prijavljajte se za prijetne izlete po domovini in tujini, preživite lepe dneve v zdraviliščih in se skupaj z nami poveselite na naših različnih družabnih in športnih srečanjih. Pričakujemo vas v uradnih urah, ki so vsako sredo od 16. do 18. ure, in v petkih od 9. do 11. ure, najdete nas v društvenih prostorih v Domžalah, na Ljubljanski 99, pokličete pa nas lahko tudi po telefonu 713-418. Veselimo se našega srečanja! Društvo invalidov Domžale 20 /lamnik Domžale II PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN oljni gorilniki oljne garniture peči SIME, ITP rezervni deli cisterne za olje STARETOVA 2,61234 MENGEŠ TEL: (061) 739-426 Miha & Nataša PAVLI Ob koncu leta želimo vsem našim dolgoletnim kupcem in poslovnim partnerjem obilo zadovoljstva in poslovnih uspehov. Vse pa tudi vabimo na ogled naše nove kolekcije modnih damskih torbic in druge pestre izbire usnjenih izdelkov, primernih za novoletna darila. Naš naslov: Usnjeni izdelki Pavli Aškerčeva 18, Domžale tel.:061-711-544 fax.: 061-723-566 Zavrti 2, 61234 Mengeš tel./fax: 061/737-208 Vam mudil: -izdelava svetlobnih tabel -izdelava obcestnih tabel -avtodekoracije -izdelava transparentov -napisi na cerade -zastave in ostali tisk na tekstil -izdelava zaščitnih znakov -izdelava filmov za tisk -izdelava prospektov -namizno založnii magnetne folije avtomati PROGRAM NOVOLETNIH DARILNIH ARTIKLOV Mali oglasi SLAMNIK 7X1 0X2 INSTRUIRAM matematiko in angleščino za osnovno šolo in 1. letnik srednje šole. Tel.: 738-709, popoldne IŠČEMO ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času dvakrat tedensko. Tel.: 715-065, od 19.-21. ure. f ,—1 1—, Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montaža SAT in klasičnih anten Telefon: 061/727-042 ZIDANO VRSTNO GARAŽO V DOMŽALAH ODDAM. TEL.: 713-742, zvečer OBRTNIKI, SAMOSTOJNI PODJETNIKI! Vodimo poslovne knjige in sestavljamo obračune za trgovino in druge dejavnosti. Tel./faks: (061) 713-018 SERVIS športne opreme (koles, smuči...) v Domžalah, Masle-jeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Telefon: 714-083 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike.Tel.: (061) 738-662 SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n. h. (v bližini Kemisa). Delovni čas od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefon: 723-324, 727-897. MODERNO ŠPORTNO KAPO, bareto, klobuček iz vašega blaga (30-35 cm) naredim hitro in poceni. Tel.: 723-000 Prosimo očividca nesreče, ki se je zgodila v nedeljo, 25. 9. 1994, v Šentjakobu ob Savi, pri kateri se je poškodoval mlajši mopedist, da se zaradi razjasnitve nesreče javi staršem mopedista na telefon 841-078 od 15. ure dalje. Očividec je domnevno iz Moravč ali okolice. ŠIVANJE zaves. Tel.:715-701 POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: (061) 722-266, Romana POPRAVILA in predelava oblačil. Tel.: 723-000 INSTRUKCIJE iz nemščine in angleščine za osnovne in srednje šole nudim. Tel.: 739-329, Mojca PRODAM mešana drva. Tel.: 738-870 PRODAM 95 arov mešanega gozda na Trojici. Telefon 727-388. Jv\asa2q - LD©trniK - KS€.NI3A lUb/ Tel. 722 920 TAKOJ ZAPOSLIMO pleskarja z najmanj 7-letnimi delovnimi izkušnjami. Tel.: 714-555 UGODNO prodam knjižno zbirko Naša beseda (92 knjig). Tel.: 714-633 GARAŽO v Župančičevi ulici v Domžalah prodam. Telefon: (066) 70-007 od 8.-10. ali po 18. uri NOHTE vam strokovno uredim in podaljšam po ameriški metodi. Tel.: 711-184 Bi radi hitro zaslužili s prodajo italijanskega proizvoda? Tel.: 722-929 RAČUNOVODSKI SERVIS Vodenje poslovnih knjig in svetovanje za podjetja in obrtnike v skladu z računovodskimi standardi. KENIKS, d.o.o. Domžale Telefon: 713-568 INSTRUIRAM ANGLEŠČINO ZA OSNOVNE ŠOLE TEL.: 721-627, po 19. uri-Maja INSTRUIRAM italijanščino za vse stopnje. Telefon: 723-320, Špela matematiko za INSTRUIRAM srednje šole. Tel.: 728-556 INSTRUIRAM osnovnošolske predmete ter angleščino in matematiko za srednje šole. Tel.: 712-715 HIŠO 122m2 ob cesti Lj.-Mb, 7 km od Domžal, prodam za 85.000 DEM. Tel.: (061) 18-85-450, med 8. in 15. uro SVEZE MLEKO VSAK DAN OB 9. IN 19. URI PRI LOŽARJEVIH NA PREŠERNOVI 6 V DOMŽALAH POTREBUJEMO VARSTVO za 13-mesečno deklico na našem domu v Domžalah. Tel.: 713-152 NA VRANSKEM ugodno prodam novo hišo »Janja« (9,5x8,5). Vselitev je možna takoj. Tel.: (061) 226-208 LIKANJE in čuvanje otrok na vašem domu v popoldanskih in večernih urah. Tel.: 722-981 AHAČIČ SERVIS TRGOVINA gorenje AKCIJA ! SUSILCI PERILA................39.500,00 NA GOTOVINO, AU NA 5 ENAKIH OBROKOV PO 8.598,00 * PRALNI STROJI OD 51.120 NAPREJ * HLADILNIKI, ZAMRZOVALNE OMARE IN SKRINJE * ŠTEDILNIKI OD 42.083 NAPREJ * SESALCI ZA MOKRO IN SUHO SESANJE, * GLOBINSKI SESALCI * BTV GORENJE M VIDEOREKORDERJI -10% POPUST * GLASBENI STOLPI * PEČI NA PETROLEJ * EL RADIATORJI PLAČILNI POGOJI: •5% GOTOVINSKI POPUST -1 + 5BREZ OBRESTI ■1+8 MINIMALNE OBRESTI BREZPLAČNA DOSTAVA ! MOŽNOST PODALJŠANJA GARANCIJE DO 24 MESECEV ODPRTO: od 9.00 do 19.00 sobota: 8.00-12.00 Prešernova 1a, 61230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 061/722 1 07 ZASEBNA ZOBNA PRAKSA V LJUBLJANI dr. Darko ISKRA Kneza Koclja 37 tel. 553-371 Delovni čas po dogovoru. CVETLIČARNA AKBOKBTUM Ljubljanska ulica Domžale /lamnik 21 badex PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001 SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE PRIREJA SMUČARSKI SEJEM od 16. do 18. decembra 1994 v hali Komunalnega centra Domžale. ^ metrsko blago za TEKSTILNO PODJETJE Vir, Valvasorjeva 14 DOMŽALE tel.&fax: 061/715-312 J NUDIMO VAM: 0 zadrge metrski konfekcijo £} veliko izbiro modnih gumbov O oblačenje gumbov _ zastopstvo in grosistična Drodaja © trikotažnih tkanin jfcfo v Velika izbira potrošnoga mate- SIVHjJE POZOR! riala po grosističnih cenah in možnostjo odloženega plačila proizvodnja, storitve 61251 MORAVČE ZALOG 4 a Tel.: 731-085 Mobitel: 0609 625 221 VAM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO IN VAM NUDI STORITVE: - na finančno računovodskem področju - v tovornem in potniškem prometu (izleti po domovini in tujini) - raznih inštalacij in montaže tekočih trakov JUS-SECURITTd.o.o. Ljubljanska 102 61230 Domžale JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Mobitel: 0609/615-159 Prodaja, montaža in priklop VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV na 24 urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino. AVTOŠOLA »JUS« - vas do vozniškega izpita pripelje tudi v 15 dneh - čas in kraj vožnje po dogovoru - pričetek tečajev CPP vsak ponedeljek (dopoldne, popoldne) - nudimo ugodne plačilne pogoje s popusti /O banka domžale d.d. Stanovanje - hiša - lastni dom - največja želja in največji strošek Lasten dom je želja, ki postane resničnost, če nanjo dovolj zgodaj mislimo. Z namenskim varčevanjem zase, za svoje otroke ali vnuke bo vaša želja ali želja vaših otrok postala uresničljiva. Zato smo se v Banki Domžale odločili, da ponovno uvedemo namensko varčevanje in ponudimo posojila na osnovi tega. Varčevanje mora trajati najmanj 12 mesecev, višina in čas pologov niso fiksirani, varčevanje lahko prenesete na drugo osebo, ob zaključku varčevalne dobe pa lahko pridobite posojilo. Osnova za višino posojila na podlagi namenskega varčevanja so povprečno privarčevana sredstva, izračunana na podlagi vplačanih zneskov v odvisnosti od časa varčevanja vsakega vplačila. Glede na dobo varčevanja je možno pridobiti. kredit, izražen z odstotkom od doba varčevanja povprečno privarčevanega zneska 12 mesecev 24 mesecev nad 36 mesecev 400 550 700 Vse informacije o namenskem varčevanju in posojilih dobite na oddelku kreditiranja občanov in vseh likvidaturah LB - Banke Domžale. Ljubljanska banka - banka domžale d.d. vedno v službi podjetništva, obrti in občanov KMETIJSKA TRGOVINA AGRARD 3? NA VIRU VAM NUDI 3i ► NERJAVEČE SODE ml. b»i_ ao. i pol..... ► LOPATE ZA SNEG. MOTIKE. VILE- NASADILA ► kapi 7.A NAMAKANJE fAIMA, ZA ZELJE IPIP. ► MOTORNE ŽAGE. ŽAGE ZA DREVJE. SADJARSKE ŠKARJE ... ► RFZFBVNF DELE ZA KOSILNICE BCS. TRAKTORJE.. fOl ► ČEBULNICE. SEMENA. ZEMLJO. GNOJILO BIOGRENA ... ► VRTNE KOSILNICE. KULTIVATORJE. ŠKROPILNICE ... lj AGRARD Doo. VIR. Stritarjeva2 DOMŽALE & TEL. FAX.: (061) 713-536 & $ VSEM KUPCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NO VOLETNE PRAZNIKE! ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 77. letu zapustila draga mama Apolonija Semprimožnik Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje in kakorkoli pomagali v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvaljujem se tudi bolniškemu osebju in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoča hčerka Pavla in vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega moža, očka, brata in strica Ivana Orehka iz Stegen 7 pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Čampi za opravljen obred, pevcem iz Moravč in Vrhpolj ter trobentaču za zaigrano Tišino. Se enkrat hvala vsem in vsakomur posebej. Vsi njegovi! Društvo upokojencev Lukovica sporoča svojim članom, da bomo članarino pobirali za leto 1995 na ob ičajnem mestu in obenem vpisovali nove člane. . 1. 1995 LUKOVICA od 8. do 10. ure (pisarna DU) . 1. 1995 PREVOJE od 10. do 12. ure. . 1. 1995 BLAGOVICA od 9. do 11. ure (gostilna Žohar) . 1. 1995 KRAŠNJA od 11. do 12. ure. Uradne ure bomo imeli vsak četrtek od 15.-17. ure. .Pri objavi zahvale za pokojnega Karla Divjaka, st., iz Mengša je SPOŠTOVANI BRALCI! Zaradi vmesne, predvolilne številke Slamnika, je tokrat nekaj prispevkov že malo »zastarelih«. Prosimo za razumevanje. UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK LW PIP1KI v Radomljah, Cesta Rad. čete 25/a (nasproti cerkve), S 061/727-898 Odprto od 10.00-19.00, sobota od 9.00-12.00 Vam želi prijetno praznovanje božiča in želi svojim kupcem srečno novo leto 1994 - žensko modno perilo LORMAR (body, kombineža) - ženske nogavice SISI in GOLDEN LADY (bombaž, Ivera) - otroške enobarvne in barvaste nogavice, žabe (bombaž) - domače perilo za ženske in moške (dolge majice in sp. hlače) - jakne, jopice, puloverji in brezrokavniki iz TERMOVE-LURJA - kavbojke z lacom in brez njega, podložene - moške, ženske in otroške bunde iz svile in bombaža - vse vrste pletenine in izdelki iz fine tkanine - POLO mikice in dekliške srajčke, puliji - elegantne ženske bluze (bele, čipka) 22 /lamnik Domžale IH S/ Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 63. letu starosti zapustil dragi Ludvik Mesar iz Godiča pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Lesnine. Zahvaljujemo se tudi osebju Gastrološke klinike UKC. Posebna zahvala g. župniku iz Mekinj za pogrebni obred, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi i ZAHVALA I Ob smrti naše drage sestre in tete 1 v Francke Sekoranja I iz Imenj pri Moravčah. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom za cvetje, sveče in vso pomoč, ki so ji nudili med boleznijo ter na dan pogreba. Zahvala nosačem žare, križa, zastave, luči, slike in cvetja, praporščaku Društva upokojencev Moravče, gospodu Konradu Vrbančiču za opravljene pogrebne storitve. Hvala pevskemu zboru iz Moravč, ki so jo pospremili z globoKo doživetim petjem. Hvala delovni organizaciji Rašica za darovani venec v njeno slovo. Iskreno se zahvaljujemo župniku gospodu Viktorju Primožiču za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala gospe Pepci Urbanija za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo tako številno in s spoštovanjem pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila Dragica Suša, roj. Ogrinc Od nje smo se poslovili 19. 10. 1994 na pokopališču v Izoli. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in pevcem za zapete žalostinke in osebju ZD Domžale. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sestre Anica, Ivanka, Mirni, Albina, brat Vinko z družinami in drugo sorodstvo. V SPOMIN Tonetu Gabršku Minili sta dve leti, odkar si odšel od nas, vendar se nam zdi, kot da je bilo to včeraj. Vedno boš ostal v naših srcih in spominih. Domžalski NARODNI DEMOKRATI ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mama, mati in matka & lik Jožefa Mlekuž iz Vrbe pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in patronažni službi Zdravstvenega doma Domžale za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Pippu za dolgoletno zdravljenje, hvala g. župniku Andreju za pogrebni obred, pevcem iz Lukovice in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njeni! Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa si odšel v večni dom. ZAHVALA Kruta usoda je hotela, da se nisi vrnil s črne ceste, saj te je iztrgala iz naše sredine, ko si dopolnil komaj štiriindvajset let, ljubljeni sin in brat Robi Učakar iz Katarije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Papirnice Količevo, Rašici in Mizarski delavnici Moravče, KS Velika vas - Dešen, CD Moravče in govornikom za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala moravškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! V SPOMIN teti Kristini Resnik z Vira 1979-1994 november Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabimo. Nečakinja Mojca h9H V življenju je usojeno tako, da snidemo se - in se ločimo! ZAHVALA V novembru nas je nepričakovano zapustila draga mama in babica Cirila Jenko iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, Društvu upokojencev, Združenju borcev in udeležencev NOB in Društvu invalidov Domžale za sočustvovanje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ge. Mari Lužarjevi iz Mengša in g. Ivanu Bolharju za izrečene lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi g. Jerneju Leniču in g. Milanu Likarju. Žalujoča hči Mira z družino ZAHVALA i Po hudi bolezni nas je v oseminštiridese-tem letu zapustil dragi brat, oče, stric in svak | Karel Prislan upokojenec Belinke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Belinka, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njegovi! Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe več med nami ni. V SPOMIN Minilo je žalostno leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi Jakob Smolnikar z Gorjuše Vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala! Vsi njegovi! V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi! V SPOMIN Minilo je leto žalosti, odkar nas je, premagana v boju z neozdravljivo bolezenijo, zapustila naša ljubljena Bernarda Kovačič, roj. Jemec iz Domžal Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke, iskrena hvala! Vsi njeni! Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas (M. K.) V SPOMIN 11. decembra je minilo leto dni, odkar nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož, očka, sin in brat tj Marko Cerar iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi! Delo in trpljenje je vajino bilo življenje, zdaj v grobu mirno spita, v domu našem je praznina, a v srcih naših bolečina. ZAHVALA V šestdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama, teta in tašča Ivanka Majdič, Bistanova mama iz Soteske pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Viktorju Primožiču za opravljen pogrebni obred in pevcem za 1 zapete žalostinke. v SPOMIN Enajstega decembra je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil tudi ata Anton Majdič, st. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga spominjate in mu prinašate sveče na njegov grob - najlepša hvala. Žalujoči: hčerka Ivi, sinova Tone in Janez z družinami Življenje in trpljenje sta končala. Zdaj se bosta večno radovala v tem, kar sta verovala. V SPOMIN Karlu in Frančiški Majhenič iz Doba Ta mesec mineva 10 let, kar je odšel od nas dragi oče. Že 36 let zasluženo počiva predraga mama. Iskrena hvala vsem, ki se naših dragih staršev še spomnite in postojite ob njunem grobu. Posebna zahvala velja Nežki. R. in D. Ugasnil zdaj je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestre in tete Klare Kavčič roj. Mav s Prevoj 98 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, posebno sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za maše in cerkev. Hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, Oktetu Tosama, sodelavcem Papirnice Količevo, trobentaču, praporščakom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Štefan Ugasnil zdaj je vajin pogled, za vedno so sklenile vajine pridne se roke in po plačilo večno odšlo je vajino srce. ZAHVALA Za vedno sta nas zapustila naša draga starša Marija Cerar, Franc Cerar roj. Kocjančič po domače Križmanova mama in ata iz Dol pri Krašcah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za maše ter tako številno spremstvo na njuni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župniku g. Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred, vsem gasilskim društvom in praporščakom, posebej še Gasilskemu društvu Krašce, saj so očeta z vsemi častmi pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma za poslovijne besede ob očetovem odprtem grobu. Hvala tudi moravskim pevcem za zapete žalostinke, godbi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njuni! Domžale /lamnik 23 S teboj v neskončno večnost bom razpet, tvoj cvet in tvoja nova pot mi pravi, da smrti ni in da je vse prehod. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naših dragih Metode in Špele Zorman iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ju imeli radi. Hvala sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni! Čaša tvoja je življenje tvoje, sam napolni z večnosti jo lekom. Truplo tvoje pač strohni v gomili ali čaša tvojih del ostane. V delih svojih živel sam boš večno! ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v dvainpetdesetem letu starosti tiho zapustila Marija Šare, Pšančeva Minka s Homca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki ste jo obiskovali in jo spodbujali med boleznijo, osebni zdravnici dr. Starbkovi, osebju Onkološkega inštituta, posebno pa zdravniškemu osebju z Golnika in dr. Turelu. Hvala za ustna in pisna sožalja in vse darove v čast njenemu spominu. Zahvaljujemo se tudi župniku g. Golobu za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in KMZ Lek za zapete pesmi, govornikoma g. Pogačarju in g. Pavlicu, GD Homec ter vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je spominjate. Domači V 80. letu starosti nas je tiho zapustila draga žena, mama, stara mama, babica in teta Ivanka Svetlin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za cvetje, maše, sveče, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Farkašu za vso skrb med njeno boleznijo, domžalskemu župniku za opravljen pogrebni obred in Godbi Domžale. Prav vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami, izrekamo skromne besede zahvale in iskreno željo, da vsem ostane v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža Iva Smolnika iz Domžal se iskreno in iz vsega srca zahvaljujem vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tovarišu Milanu Likarju za tolažilne poslovilne besede. Hvala Stobljanskemu oktetu in pevcem Društva upokojencev Domžale za lepo zapete poslovilne pesmi. Posebno se najiskreneje zahvaljujem g. Milanu in ge. Barbari Kuharjevima, saj sta se do zadnjega trenutka trudila, da bi ga ohranila pri življenju. Hvala domžalskim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakomur posebej moja iskrena zahvala. Žena Ani Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. ZAHVALA V sedeminštiridesetem letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, hčerka, babica in tašča Dragica Križman roj. Hribar, iz Sp. Jarš pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala kolektivoma Univerzale Domžale in Lek Mengeš. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in Stobljanskemu oktetu za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Štefana Bernjaka iz Turnš pri Dobu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivom: Agroemona, Dnevnik in Metalka-Trgovina za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo sosedoma g. Igorju Sircu in g. Igorju Jurkoviču za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in babice Ane Cerar s Področja pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru tovarne Toko pod vodstvom ge. Mari Vilar za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in ge. Marij i Sašo za poslovi Ine besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj prisrčna hvala! Vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Franca Koncilja Hrinovega ata iz Topol pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše, za izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kovačevi, dr. Mušiču, dr. Frangežu, patronažni sestri Ivi Kralj in medicinskim sestram ZD Mengeš za njihovo skrb in pomoč v bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, gasilcem za častno spremstvo in g. Trobcu za lepo zaigrano TIŠINO. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti naše drage Marije Avbelj roj. Hrovat iz Nožic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo kolektivu Napredek Domžale za vso pomoč, kolektivu Svilanit Kamnik, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, vsem govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni! Vedno si pri sebi nas želel imeti, a zdaj si moral umreti. Tiho si nas zapustil, a v srcu žalost pustil. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi in boleči praznini in spoznanju, da ni več med nami naš dragi mož, oče, stric in zet Justin Smrkolj iz Vira, Žnidaršičeva ul. 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ob njegovem tihem odhodu sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ali se kako drugače oddolžili njegovemu spominu. Zahvaljujemo se za pomoč zdravniku dr. Gorišku in patronažnim sestram ZD Domžale, zlasti pa sestri g. Miri Savnik, kolektivoma: PAPIRNICE KOLIČEVO in NAPREDEK DOMŽALE, prav tako gospodoma duhovnikoma iz Doba in Radomelj. Hvala še enkrat vsem in vsakomur, posebej za sočustvovanje z nami! Žalujoči: žena Anica, sinova Robert in Andrej Zašlo je sonce za gorami že, za livadami, tihimi polji... Njegove oči več ne žarijo, odšel je za vedno v lepši, boljši svet. ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je zapustil brat in stric Niko Volkar z Vira Iskrena hvala sosedom, prijateljem, znancem, Domu Nine Pokom, pevcem Tosame, Papirnici Količevo, KS Vir za darovano cvetje, sveče in spremstvu na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Njegovo sorodstvo Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in boleče spoznanje, da te več med nami ni. ZAHVALA V dneh pred svojim 83. rojstnim dnevom se je tiho poslovil naš dragi ata, stari ata, pradedek, brat in stric Karel Cerar, po domače Poštarjev ata iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za podarjeno cvetje, izražena sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej iskreno se zahvaljujemo dr. Ivu Pevcu za dolgoletno skrbno zdravljenje, g. župniku za pogrebno slovo ter pevcem Okteta TOSAMA za zapete pesmi. Vsem, še zlasti pa sodelavcem Izolacije Drago Pevec Domžale in Petrol Domžale, iskrena hvala, ker ste bili v dneh slovesa od našega dragega ata z nami. Vsi njegovi Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA Ob izgubi naših dragih je slovo boleče, zato iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli, s cvetjem, svečami in prisotnostjo počastili spomin na našo drago Marijo Jemec, Bevčevo Miti iz Lukovice nanjo, ki si je to tudi zaslužila in bo za vedno ostala v naših srcih. Posebna zahvala je namenjena dr. Mušiču, pevcem in g. župniku Svetetu za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni! Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v dvainšestdesetem letu starosti zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta Tilka Lavrič iz Jelše pri Blagovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem drugim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Pippu in patronažnim sestram: ge. Irmi, ge. Sabini in ge. Kristini za lajšanje bolečin in nego. Hvala g. župniku za pogrebni obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! ZAHVALA Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je v petinšestdesetem letu starosti zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra in teta Marija Merše roj. Hren iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivom: Trak, Tamiz, Univerzale, RTV Slovenija, Komunalnemu podjetju Kamnik za sočustvovanje, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, darove za svete maše ter vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. Kerinu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem mengeškega zbora ZVON za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Ljubezen je kot košato drevo, ponosno drevo kot orjaška sekvoja, se dviga nad čustva ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina Marjana Bradača s Sp. Petelinjeka se iskreno zahvaljujem vsemu zdravstvenemu osebju UKC-CIT pri požrtvovalnem boju za življenje mojega sina. Hvala čudovitim sodelavcem Elektrotehne Eltre Ljubljana, ki so mi stali in mi še stojijo ob strani v teh žalostnih trenutkih, hvala, ker so mi denarno pomagali ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala kolektiva Papirnice Količevo, kjer je bil Marjan kratek čas zaposlen, za denarno pomoč, venec, govor in sveče, enako hvala tudi njegovim sodelavcem. Iskrena hvala sosedu Martinu in drugim sosedom za vso izkazano pomoč. Hvala gospodu župniku za res lepo opravljen pogrebni obred. Hvala GD Blagovica in vsem gasilskim društvom sektorskega območja Črnega grabna, hvala KUD Blagovica. Hvala pevskemu zboru Lipa za lepo zapete pesmi. Prisrčna hvala vsem Marjanovim prijateljem in.nekdanjim sošolcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom in vsem neimenovanim za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. mamica Milena in stara mama Poročilo Centra požarne varnosti Domžale za mesec oktober 1994 4. oktobra 1994 zjutraj je CPV Domžale prejel klic na pomoč pri črpanju vode iz stanovanjskih hiš v Krtini, Dragomlju, na Gorjuši, v Šentpavlu in v Domžalah. Voda je zalila zaradi obilnega dežja. 4. oktobra 1994 ob 9.50 so poklicali poklicne gasilce CPV Domžale v Slamnikarsko ul. v Mengšu, kjer je tekla voda po Gašenje gum in delavnice Migrem v Mengšu stanovanju zaradi okvare na vodovodni inštalaciji. 5. oktobra ob 13.50 so gasilci EPIGRAMI Recimo, da jo je Janšu v Slamniku zagodel Tiskarski škrat Saj pod osmico ga je skril, kot da le v številko bi zaljubljen bil. Osem junakov-kandidatov Ponovno na »bojišče« bodo se podali, obljube in poljube z vseh občinskih stolčkov volivcem bodo pred noge metali. France Cerar CPV Domžale odstranili hrast, ki se je zaradi močnega vetra podrl na cesto Moravče - Izlake. 21. oktobra je ob 22.26 zagorelo pohištvo v hiši v Dragom-lju. 23. oktobra ob 16.42 so na pomoč poklicali domžalski policisti v Ihan, kjer se je zgodila prometna nesreča. Ob trčenju sta po cestišču iztekla olje in hladilna tekočina. Cesto so očistili. 28. oktobra ob 18.05 so klicali iz Krtine, kjer je pritlične stanovanjske prostore zalivala voda. To se je zgodilo zaradi zamaše-nega obcestnega jaška za odvod meteorne vode. Poklicni gasilci CPV Domžale so jašek očistili. S. V. ■m H %¥ 061 / 714 - 888 delovni čas: vsak dan od 8.30-22.00 nedelja in prazniki od 11.00-22.00 M 6 VRST PIZZ: VRTNA ~=^U j&) EKSPRE^ m JA/^ MEČKA** šk^ m S ff VEGETARIJANSKA^****^ PIKANTNA AJ ^> MORSKA OCVRTI SIR KALAMARI SOLATE: GRŠKA ITALIJANSKA SESTAVLJENA ZREZKI MA RAZLIČNE NAČINE i %S ^SPRES na9rQ*^^i ili ■ 4& BiH mm NAPREDEK DOMŽALE za lepši božič in novo leto BOŽIČNI SEJEM V VELE IN NA PLOŠČADI * sreda 21. decembra od 15 -19.30 ure * četrtek 22. decembra od 15.-19.30 ure * petek 23. decembra od 15.-19.30 ure Ansambel Planika Kranj ob 15.30 uri Velik ognjemet z blagovnice Vele ob 18. uri Ves čas sejemske cene, sveže pečeni piščanci, kuhano vino Blagovnica Vele je odprte: 23. decembra do 20.30 ure 24. decembra do 18. ure 31. decembra do 13. ure V vseh naših trgovinah smo bogato založeni z vsem, kar vam bo polepšalo praznike! ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO /lomnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka 9 Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka 9 Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov 9 Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov 9 Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati 9 Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka 9 Janez STIBR1Č, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenski krščanski demokrati • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. 9 Tehnični urednik Janez DEMŠAR. Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69, Domžale tel.: 721-022, Marija GUTNIK. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske1 pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale oglase, razpise in objave) oddajte' v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta Republike Slovenije: oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.