Stran 122.
Politični pregled.
Državni zbor. — Zadnje dni je žugala nevarnost mirnemu parlamentarnemu delovanju. Ker ni hotelo pred-sedništvo dovoliti, da se v javni seji čitajo nekatere interpelacije zoper duhovščino, zažugali so nemški radikalci z ob-strukcijo, ki se je imela pričeti že v petkovi seji. V ta namen so pripravili dva nujna predloga, katera so nameravali staviti v predzadnji seji ter tako preprečiti obravnavo o točkah, stoječih na dnevnem redu. Mala kapitulacija od strani predsednika, ki je nemškim radikalcem obljubil, da se prečitajo dve njih interpelacij v javni seji, je pomagalo, da so nemški radikalci odnehali od obstrukcije. Poslanska zbornica je zadnji teden rešila več važnih predlog Sprejela je zakon, s katerim se odpravijo mitnice, ali upanja ni, da bi vlada ta zakon predložila cesarju v odobrenje. Vzrok je ta, da bi vsled odprave mitnic odpadlo 120 milijonov kron državnih dohodkov, kateri niso pokriti, in radi tega se je vlada izrekla zoper zakon. Nadalje je poslanska zbornica sprejela zakon o rentnem davku in pa zakon o kumulativnih sirotinskih blagajnah. V sredo se je v posebni večerni seji vršila volitev delegacije Opozicija je volitvi nasprotovala V zaSetku so bili tudi nemški nacijonalci proti temu, da bi se vršila volitev delegacije pred Veliko nočjo in so zahtevali, da naj se viši Šele po Veliki noči. Bali so se, da vlada po Veliki noči državnega zbora dlje časa ne skliče, toda vlada jim je za stalno obljubila, da se to ne zgodi in vsled tega so se udali Volitev je bila viharna, ker so radikalne stranke zahtevale, da se mora prej odpraviti § 14. predno se vrši volitev. No, volitev se je vzlic temu izvršila. Za Kranjsko je izvoljen dr. Šusteršič. Zadnja seja pred Veliko nočjo je danes v petek.
Nemški prestolonaslednik se baje zaroči s hčerjo prestolonaslednika Rudolfa, nadvojvodinjo Elizabeto. Tak ima biti namen določenemu štiridnevnemu bivanju nemškega cesarja na Dunaju.
Na Portugalskem se nemiri nadaljujejo ter so razširjeni že na več mest. V Lizboni zapirajo oblasti ljudi tako, da jih nimajo nikamor več djati. Deputacije silijo h kralju, da ga pouče o vzroku nemirov.
Macedonija. — Organu macedonskega revolucijonarnega odbora „Reformi" poročajo o strašnem preganjanju, kateremu so izpostavljeni Bolgari v Macedoniji. Že tri tedne uprizarjajo Turki pravcati lov na Bolgare, ki vsled tega žive vsi v silni nevarnosti. Največja grozodejstva se vrše v solunskem okraju. Ondi se ne spoštuje ne cerkev, ne šola, ne javna poslopja in sploh ničesar. Noč in dan se vrše hišne preiskave in areto-vanja, pri katerih Turki nastopajo nad vse nečloveško z Bolgari. Vse ječe so že prenapolnjene, tako da morajo ujetniki prebiti noč in dan pod milim nebom ob vojni straži. Ako se le kje prikaže kak Bolgar, zgrabijo ga ter ga tirajo v zapor, a brez izjeme jih mučijo in sramote. Še mnogo huje se godi po manjših mestih, trgih  in   vaseh.   Vojaki, žandarji, bašibo-
zuki preganjajo in pobijajo Bolgare, žene in dekleta sramote, ropajo po hišah in zažigajo. V Solunu je proglašeno vojno sodišče, predseduje pa mu turški krvolok Turkan-paša, ki je prišel iz Carigrada. To je povprečna slika sedanjih žalostnih razmer v Macedoniji, kakor poročajo o njih razni list. A sedaj je došlo med svet neko drugo presenetljivo poročilo. „Narodni Listyu poročajo, da so se dale informirati na viru, a da so dobili sledeči odgovor: V Macedoniji ni prav nobenega vstanka, marveč je vse tiho in mirno. Vse, kar so listi poročali o prelivanju krvi in druge grozne reči, so le časnikarske izmišljotine, naročene najbrže od Angležev in Nemcev v ta namen, da bi se natvezilo Rusiji neko veliko vprašanje v Evropi in bi tako naredilo pot Nemčiji in Angliji na Kitajskem. O kakem resnem vstanku vsega naroda v Macedoniji pa že radi tega ni govora, ker so macedonski Bolgari in Srbi mirno in pohlevno ljudstvo.
Italija in trozveza. — Poročevalec pariškega izdanja „New-York Heralda" je imel z italijanskim ministrskim predsednikom Zanardellljem pogovor, ki se je sukal o trozvezi in stališču Italije nasproti istej. Zanardelli je povdarjal, da bo ministrstvo vršilo vse obveze Italije, naložene jej od trozveze. Ali za bodočnost vsprejme Italija obveze še le po tehtnem pomisleku. Interesi dežele, da morajo izključati vse druge obzire. In ministrstvu se ne bo baviti samo z zveznimi pogodbami, ampak tudi s trgovinskopolitiškimi. Sum nasprot-nosti do Francije treba odstraniti. Italija in Francija morata na vsaki način ostati prijateljici! Sploh je Zanardelli s posebnim ognjem govoril o svojih simpatijah do Francije in je izrekel svoje prepričanje, da bo sestanek v Toulonu v novo jamstvo prijateljstva med obema narodoma. Tu mora vsakomur pasti v oči nenavadna toplota, s katero je Zanardelli govoril o Franciji, in hladna rezerva, za katero se je skrival nasproti trozvezi. Saj zatrdila, da bo Italija spolnjevala svoje obveze, vsprejete nasproti trozvezi, dokler ista obstoji, vender ne bo nikdo smatral kakor navdušenje za isto. Ko se je nedavno doznalo, da se je italijanski minister za vnanje stvari. Prinetti, izrazil v zmislu. neugodnem za obnovljenje trozveze, je bilo še možno misliti, da je to bilo le njegovo zasebno mnenje, ne pa ministrovo, in da je tudi s svojimv zasebnim mnenjem osamljen v ministrstvu. Sedanje izjave Zanardellijeve pa ovrga-vajo to domnevanje in vzbujajo drugo: da se oficijelna Italija res pripravlja na možnost drugačne vnanje politike.
Dogodki na Vstoku. Odnošaji med Rusijo in Japonsko postajajo radi korejskega vprašanja vedno bolj napeti, in se je vsled agitacije od strani Japonske, te Rusiji skrajno so-vražae stranke bati, da bi se ta prepir zaključil z rusko-japonsko vojno. Te vesti so provzročile rapidno padanje kurzov na japonski borzi. Vlasti delajo na vse pretege na to, da bi rusko-kitajski dogovor ne stopil v veljavo Angleški viri hočejo vedeti, da je grof Lamsdorff — ruski minister za vnanje stvari — privolil v to, da se rešitev tega vprašanja poveri grofu Walderseeu; verjetno pa je, da je to le pobožna'želja Angležev in njih  prijateljev.
Vojna v južni Afriki. — Angleži ne morejo na noben način doseči kakega večjega uspeha in so vedno tam, kakor da bi bili zakopani; vse vesti, ki prihajajo iz južne Afrike Angležem v prilog, so samo za to, da jih je mogoče pozneje preklicati. Novejša poročila nam tudi ne prinašajo nič važ nejšega, nego to, da so si Buri zopet preskrbeli novih živil in sicer po svoji stari navadi; s tem, da so napadli in ople-nili angležki vlak. če bodo Angleži še dolgo tako skrbeli za živila svojim sovražnikom, potem res ne bo še tako kmalu konca temu krvavemu plesu Ako bi hoteli Angleži sestradati Bure, morali bi prenehati s pošiljatvami živil v južno Afriko ! Ali to je zlomek, da bi na ta način sestradali še mnogo prej svoje lastne vojake, čudno, da se v angležkem parlamentu ni našel še nobeden hudomušnež, ki bi vojnega ministra interpeliral, da-li je postavil v vojni proračun   tudi stroške za
Stran 123
živila — Burom?! Angležke vesti poročajo zopet, da je bila pri Haartebestfonteinu huda bitka, ne pravijo pa, s kakim vspehom. To se pravi, da so bili Angleži skoro gotovo zopet tepeni, ker bi se bili sicer, po svoji navadi, gotovo pobahali, kako da so Bure zapodili v beg.