Maribor, ff. avgusta 7933 Leto 1. Posamezna Številka Din 1-50 n Melja na metec po pošti dostavljen Din 6-—, za inozemstvo Din 10-— Uredništvo in uprava: Narodni dom Telefon 29-70 H Poštni čekovni račun 15.546 // Izhaja vsak petek " Oglasi po tarifi Štev. 77 Državni uslužbenci in politika Tekom petnajstih let obstoja naše države si je nabr'alo državno uslužbenstvo celo vrsto prav trpkih izkušenj glede političnih strank in njihove politike. Naše uradništvo je bilo preje po veliki večini navajeno, da je stalo izven dnevnega politično strankarskega boja, ki je bil često grd in oduren do skrajnosti v svojih oblikah. S tem pa nikakor ni rečeno, da so bili državni 'uslužbenci brez lastnega Političnega naziranja in ga niso zastopali tudi pred javnostjo. Saj so bili že po svo iem poklicu v marsikaterem oziru še bolj zainteresirani na tem, kdo sedi v vladi In odloča, kakor pa drugi stanovi. Ta lepa in mirna politična idila našega j i' uradništva pa ni trajala dolgo v novih razmerah. Skoro preko noči se je znašlo v največjem politično strankarskem metežu. • krogom ni več zado- stovalo vestno in objektivno opravljanje poklicnih poslov. Ne! Državni uslužbe- .vV» ,K s V'* *. * C:\ ' Ta te je pa že imel zapisanega, da si pristaš včerajšnje stranke, pa si zopet moral vzeti pot pod noge in popotno palico v roke, ako te niso kar upokojili V/.v,' .*■ fj?. *. v. f.*i¥ V,v, S:' k. ' + !*■' r> <•„ -,^,1 ^ >»•/.» hi .n' v • --k ■» ^ruAvi.l in vsi so »popravljali krivice in izvrševali reparacije« s tem, da so delali nove krivice. Vse politične stranke pa so bile enotne v tem, da so že v opoziciji obljubljale »maščevanje«. t. V ».*r u '-t. V .V ^ r i? is ih hsfi :u> hudo sprli in da so bili povod za razkol francoske socialistične stranke načelni razlogi, ki segajo v bistvo marksizma. Idejni vodja reformističnih socialistov je danes v Franciji prof. Marcel Deat, Poslanec francoske zbornice, ki stoji ener gično na stališču Za nov socialistični pro-Sram proti marksističnim ortodoksistom. Fred kratkim je Deat dal o svojem stališču zelo značilno izjavo vsem svetovnim 'stom, ki sega globoko v hudo krizo ne Samo francoskega, marveč svetovnega hianksizma vobce, Deat razvija naslednje hlisli; Mi smo razmišljali tako o italijanskem kakor o nemškem fašizmu, in sicer ne na 'ako površen način kakor povprečni Marksistični znanstveniki in napolznan-s*veniki, brez vsakih dogmatičnih pred-razsodkov, in smo spoznali (kakor so to poznali tudi nekateri nemški marksisti), a fašizem, oziroma narodni socializem, e Pomenja gole reakcije, oziroma orožja rQkah današnjega velekapitalizma, da socializem uniči in delavstvo ohrani v stari sužnosti. Delodajalci, ki so pač v Msizmu nekaj takega videli, danes spo-navajo, da tudi fašizem stremi za neke i k e kolektivnim gospodarstvom, prav o, kakor socializem, in da je diferenca samo v tem, da hoče ortodoksni marksi-„„M pravično stanje človeške družbe do- prole- t Po zmagi zrevolucioniranega irskega razreda, ki bi vse druc iz družbe pomedel, dočim hoče fašizem diktirati tako stanje po močni nadrazredni državi na osnovi principa nacionalne vzajemnosti. Zato se fašizem poslužuje tudi religioznih, nravstvenih in domovinskih načel, čustev in nagonov ter se hoče učiti iz tradicije, dočim marksizem enostavno vse črta, kar je dozdaj bilo, ker je preši-njen od svetu tuje, čisto abstraktne nemške filozofije Hegla. Mi kljub temu nismo nobeni fašisti, kakor trdijo ortodoksni marksisti, ker smo načeloma demokrati. Demokrati pa nismo v tem smislu, da bi spoštovali zastarele forme liberalne demokracije, njeno brez-močnost in nebogljenost in njeno lažno demokratično krinko, pod katero gotove gospodarske stranke in skupine neomejeno vladajo ljudstvo — ampak smo demokrati v toliko, da hočemo vzajemno sodelovanje vseh ljudskih slojev, tako delavcev kakor kmetov in srednjega stanu ter intelektualcev, ki naj vzajemno vzamejo v roke vodstvo države, da se ustvari nov gospodarski rčd, kakršen je v osnovi sindikalizma ali, če hočete, korporativizma s ciljem, da se vodstvo gospodarstva izroči tistim, ki v resnici producirajo gospodarske dobrine, ne pa izkoriščevalcem. Če pri tem ne simpatiziramo z nasilno revolucijo, pohaja to iz tega, ker bi uničila ogromne obstoječe vrednote in ker naše-n,u kulturnemu zapadu bolj pristoja, da preuredi gospodarstvo mirnim potom s pomočjo brezpristranske, nadrazredne nacionalne države, ki bo imela resnično avto riteto in ne bo samo mašina in prisilna disciplina, kakor je današnja družba. Mi socialisti pridigujemo enkrat diktaturo, drugič branimo demokracijo, bistvo gibanja, oziroma naravnost revolucijo srednjega stanu, ki se brani proti temu, da bi ga sedanja od kapitalizma povzročena gospodarska kriza deklasirala in proletarizirala. Srednji sloji so prav tako proti marksizmu kakor proti kapitalizmu, ker je socializem postal po vojni prazno klepetanje, neprestano kompro-misljanje in nihanje med solidarizmom in revolucijo ter povdarjanje principielne nepopustljivosti ob istočasnem praktičnem pogrezanju v meščanski družabni red. Socialistični voditelji pa niso znali pridobiti zase srednjega stanu, kakor si niso znali nikoli pridobiti simpatij kmeta. Značilno je, da ima danes marksizem pristaše bolj v brezkoreninski velemestni inteligenci, nego v domorodnih slojih ljudstva. Zdaj pa mu je fašizem prevzel tudi tovarniškega delavca. Tudi to je treba vpošte-vati, da delavstvo v Franciji danes nikakor ne predstavlja večine prebivalstva, da pri nas odloča srednji stan, tako, kakor se mi zdi, da je ali da bo sčasoma tudi v mnogih drugih državah. Internacionali-zem danes delavstvu ničesar ne koristi, ker vidimo, da si mora na gospodarskem polju danes pomagati vsak narod sam in da se mora zanašati na svoje lastne gospodarske sile. Mi nikakor nočemo socializmu vzeti njegove univerzalne vrednosti, toda mi ga hočemo realizirati vsaj na narodni podlagi in v našem narodu samem. Drugače bo visel v zraku, kakor Itak visi že davno. Ortodoksisti so jako nedosledni. Ako mi hočemo vzdržati zvezo z meščansko demokracijo, pravijv, da se hočemo poburžujiti, če pa to sami delajo, je to samo »prehodna etapa« na poti do socializma«, kakor so 'se tega nadrgnili iz Marksovih knjig. Če demokracijo, kakršna je v resnici, grajamo, pa jo skušamo popraviti in izčistiti ter na njeni podlagi ustvariti nov socialni red z vsemi dobro mislečimi ljudmi, potem ns naši tovariši dolžijo fašizma ali podpiranja fašizma — sami po neprestano sklepajo kompromise s to »napol fašistično« buržuazijo. Enkrat pridigujejo množicam diktature proletariata, drugič pa, ko se hočejo diK tature polastiti fašisti, pa zopet kličejo ortodoksni marksisti ves narod na plan za obrambo demokracije! Ali je potem kaj čudnega, če ljudstvo tak protislovni nauk odklanja? Ni se treba bati — tako zaključuje Deat svoje misli — da bi v Franciji zavladal kak fašizem po italijanskem ali nemškem kovu. Francija je in bo ostala demokratična, kakor bosta ostali demokratični tudi Anglija in Amerika. Mi ne poznamo nobenega francoskega plemena. Mi poznamo samo francoski narod, ki je nastal iz mešanja in združitve različnih plemen, iz česar se je ustvarila naša visoka kultura. Naš socializem in naše kolektivno gospodarstvo v pravih mejah, ki ne zadušijo individualne posesti, pogona in dela, ne bo izgubil svoje vrednosti in svojega pomena za vse človeštvo, ako ga zgrabimo na nacionalni podlagi. Ortodoksisti, ki tega žalibog še vedno ne razumejo, bodo v doglednem času prepričani o neizprosnosti razvoja realnega življenja. Gospod župan dr. Lipold! Po raznih uradih mestnega načelstva mariborskega sede uslužbenci, ki se v 15 letih našega osvobojenja še niso naučili slovenski. Taki so na primer gg. Heinrich, Scheucher, Millner in drugi. Slovenske stranke morajo s takimi uslužbenci govoriti nemški, kdor pa nemški ne zna, si mora najeti tolmača. Taki uradniki, ki državnega, oziroma uradnega jezika ne obvladajo, naj se upokoje. Knjižničarka v Študijski knjiž niči bi že tudi lahko znala slovenski. Imamo pa pri mestnem načelstvu več uradnikov na uglednih mestih, ki kažejo narodno zavest s tem, da ob vsaki količkaj ugodni priliki ponemškutari-jo. Opozarjamo nadalje na šolske sluge in dostavljalce. Nekaj je med njimi narodno zavednih, ostali pa so zagrizeni nemškutarji. Iste razmere so pri mestnih podjetjih. Tudi v mestni oskrbnišnici, kjer dobivajo brezposel ni hrano, se zbirajo pravi cvetovi mariborskih nemčurjev. Večkrat se slišita tam psovki »čič« in »vindišer«, namenjeni primorskim beguncem, ki imajo tam brezplačno kosilo. Ali naj bo to izraz hvaležnosti teh ljudi ze podporo, ki jim jo nudi mestna občina? Nacionalna javnost želi in z gotovostjo pričakuje, da boste gospod župan v najkrajšem času odpravili to, kar so Vaši predniki v nacionalnem oziru zagrešili. Prosimo za pojasniio Ko se je ob izbruhu stavke pri tvrdki Doctor in drug zglasil v tovarni predsednik Narodno-strokovne organizacije tov. Bajt, in vprašal g. Ceha za pojasnilo, zakaj je stavka izbruhnila, je ta odgovoril da njemu ne da nikakib pojasnil. Vprašamo g. Čeha in Delavsko zbornico javno Ali je Delavska, zbornica za to, da daje pojasnila samo marksističnim organizacijam, ali pa je javna inštitucija, ki mori. dati potrebna pojasnila zastopnikom katerekoli organizacije? Marksisti v naši banovini niso številčno nikdar bili tako močni, da bi bili absolutni gospodarji v teh ustanovah! Prosimo Delavsko zbornico za pojasnilo’ »BORB As SfcraO, msnaammamm V Mariboru, 'đrie II. Vlil. 193;. Pet nujnih orecNoflov Mestni občinski svet mariborski je imel 4. t. m. pod predsedstvom župana dr. Lipolda svojo sejo, na kateri je rešil več važnih tekočih in izrednih zadev mestnega občinskega gospodarstva. Občinski svetnik Rudolf Tumpej in tovariši iz jugoslovanskega nacionalnega kluba so predložili na tej seji pet nujnih predlogov, ki zadevajo nacionalno in socialno plat občinske politike. Zastopniki nacionalnega delavstva in nameščenstva predlagajo in zahtevajo: 1. V zadnjih tednih je bilo izvršenih več sodnijskih deložacij. Nekateri deložiranci so bili stisnjeni za silo-v barake in vagone v Danjkovi ulici, dva izmed njih -pa sta še vedno pod milim nebom v Jezdarski u-lici. Ker je na okrajnem sodišču zabeleženih do 200 stanovanjskih odpovedi in bo predvidoma na jeseen izvršenih 50 do 60 deložacij, predvsem radi tega, ker najemniki ne zmorejo plačevati pretirano viso--kih najemnin, nujno- predlagamo: Gospod župan naj poroča, kaj namerava ukreniti, da se preskrbi številnim dejožirancem potrebna zasilna streha. 2. Mestni občinski delavci, ki so zaposleni pri akordnem delu v gramozni jami, prejemajo tako nizke mezde, da jun ne zadoščajo niti za najskromnejše preživljanje. Nujno je potrebno zboljšati delavne pogoje in pogodbe, radi česar predlagamo Za mestne občinske delavce, zaposlene v gramoznih jamah, naj se nemudoma izvede revizija plačilnih pogojev za akordno delo. 3. Na IV. redni seji mestnega občinskega sveta dne 11. maja 1933. je bilo sklenjeno, da se bo pregledalo poslovanje Jav ne kuhinje in da bodo o rezultatu poročali pregledniki na naslednji seji mestnega občinskega sveta. Ker pa ni bilo podano še poročilo o reviziji niti na izrednih sejah, ki so bile med tem -časom, čeprav je zade va izredno- važna z ozirom na dejstvo, da dostatkov, ki dajejo javnosti povod prikrije eventuelni primanjkljaj Javne kuhi-j tožbam, enkrat za vselej konec, nujno nje mestna občina, nujno predlagamo: Re! predlagamo : Nemudoma naj se preišče in vizijska komisija naj poroča, zakaj ni iz- temeljito prouči opravičenost pritožb jav- vršila sklepa seje mestnega občinskega sveta z dne 11. maja t. 1. 4. V »Delavski Politiki« št. 61 z dne 2. avgusta 1933 je bila objavljena na tretji strani spodaj sledeča notica: »Kaj pa to pomeni? Med mariborske občinske delavce prihajajo v zadnjem času neki čudni agitatorji, ki nagovarjajo delavce, naj se pri njihovi stranki organizirajo, češ, mi bomo kmalu spravili sedanjega župana dr. Lipida iz tega mesta. Morda bi nam zamegli naši nad stoodstotni nacijonališti to pojasniti? Ali se vrši ta agitacija samo radi tega, da bo »hec«? Ali pa grozi izbruhniti kriza in razkol v klubu, ki otvori magistratno večino?« Očividno je, da je gornje natolcevanje izšlo iz vrst mestnih občinskih delavcev. Ker je v interesu stvari, da se take neosnovane trditve in hujskarije, ki imajo prozoren namen, temeljito preiščejo, se ugotove krivci in kaznujejo, nujno predlagamo: Nemudoma naj se uvede preiskava, ki naj ugotovi, kateri mestni občinski delavci so razširili gornje neresnične vesti. 5. Vedno vidnejši postaja odpor nacijo-naln-e javnosti proti mestni občini radi njenih delavcev in nameščencev, ki govore med seboj in občujejo s strankami nem š-ki. Mestna občina mariborska, ki ji načeluje nacionalna občinska uprava, je dol žna ne samo po določilih ustave in navodilih kr. banske uprave, marveč tudi iz nacijonalnih vidikov, skrbeti za to, da se odstranijo- med njenimi uslužbenci vsi na-cijonalni nedostatki, med katere spada v prvi vrsti neznanje službenega jezika. Naj več pritožb je slišati o nastavljencih mestnega elektriškega in avtobusnega podjetja ter vodovoda. Da bo navedenih ne- nosti napram občinskim delavcem ter nameščencem in naj se ugotovi: kdo izmed njih ni zmožen službenega jezika in kdo se vkljub temu, da je zmožen službenega jezika, istega ne poslužuje bodisi v službi ali doma in s tem daje povod za pritožbe. O rezultatu naj gospod župan poroča na prihodnji seji mestnega občinskega sveta. Župan je vse predloge prečital in predložil občinskemu svetu v pretres. Uvi-devajoč opravičenost in nujnost je pri vsakem posameznem predlogu podal svo je konkretne izjave. Ponovno bo stopil v Dogajanja s Scherbaumom, ki je pred časom ponudil mestni občini svoj mlin in skladišče v Kopališki ul., ki naj bi se preuredila za cenena stanovanja, glede ostalih nujnih predlogov pa bo uvedel takoj najstrožjo preiskavo. Predlogi in zahteve zastopnikov nacionalnega delavstva in nameščenstva pa niso šli v račun zastopnikom marksističnih delavcev, ki so tokrat popolnoma kapitulirali. Sapo jim je zaprlo, ko jih je občinski svetnik Tumpej pozval, naj odložijo svoje mandate. Tragičen in komičen je bil položaj, ko so zahtevali in prosili s. župana, naj bi vzel besedo občinskemu svetniku Tumpeju, ki jih je razgali! občinskemu svetu kot nezmožne in demagoške zastopnike delavskega pokreta. ki niso več opravičeni do legitimacije, da bi še nadalje zastopali delavstvo v občinskem svetu in v javnosti. V mestnem občinskem svetu je zapihal novi veter. Od nacionalnega župana g. dr. Lipolda pa pričakujemo, da bo tudi zanaprej prvi, ki bo branil nacionalne in socialne interese vseh občanov. drug. Pr-c-dsednik Narodno strokovne zveze se je takoj podal tja in se tudi udeležil pogajanj, pri katerih se je izkazalo, da delavstvo ni stopilo v stavko radi mezdnih vprašanj, marveč zato, ker je neki mojster, ki je svoja leta že doslužil, bil upokojen in ker z novim mojstrom baje niso delavci in delavke zadovoljne. Izkazalo se je pri pogajanjih tudi, da delavstvo novega mojstra niti dobro ne pozna. Pogajanj se je udeležil tudi zastopnik marksistične organizacije, ki mu ni bilo po volji, ko je zvedel za vzrok stavke, ki je bila tokrat neupravičena. Cu-dno pa je obnašanje marksistov, ki so se naenkrat napravili nevedne in se to njihovo obnašanje nikakor ne strinja s potekom gotovih zaupnih sestankov, ki so jih imeli nekaj dni pred stavko z delavstvom tovarne Doct-or in drug. Vprašamo, čemu so sklicali za delavstvo tovarne Doctor in drug strogo zaupen sestanek 27. julija ob pol 7. uri zvečer v gostilni Koroški kolodvor in kako je to, da so imeli v četrtek 4. t. m. že pripravljene listke za sestanek 6. t. m. v Delavski zbornici? Tako strogo zaupni sestanki se sklicujejo pri vseh organizacijah samo takrat, če so na dnevnem redu zelo resna vprašanja. Mislimo, da je tako tudi pri marksistih! Vse pa kaže, da marksisti pri tej neopravičeni stavki morda le niso tako nedolžni, kakor se sedaj, ko so uvideli, da je bila stavka popolnoma ponesrečena in da je radi nje izgubilo kruh ne-kai delavk, poskušajo prikazati delavstvu. če pa pri tej stavki ne nosijo nikake krivde, kako bodo utemeljili svojo bojazen pred našimi člani, ki so prišli na shod z edinim namenom, da bi zvedeli, kako bodo marksisti branili delavstvo pred morebitnim odpustom iz službe? Na lepem so začeli govoriti, da imajo' naši člani namen razbiti shod, ne da bi imeli za to le najmanjši dokaz! Niso si upali pred našimi člani govoriti, čeprav so prepričani, da bi naša organizacija dala polno oporo delavstvu, če bi spoznala, da je bilo do stavke opravičeno! Marksisiž so se zfeafi javnosti in so raje sestanek vrši in da hoče slišati, zakaj se gre! To so čudne metode tako bojevitih marksistov, kakor jih hoče prikazati njihovo časopisje. Malo neprevidni pa so vseeno, če v svojem časopisju trde, da se je sestanka udeležilo 300 njihovih zavednih članov, v isti sapi pa so zapisali, da je sestanek razbilo 20 »nacijev!« Žalostni junaki! O tej stavki so imeli namen poročati 5. tm. tudi na Pobrežju. Zopet so bili radovedni naši člani, ki so prišli tja, pa zopet so se zbali in hoteli sestanek odpovedati. Tokrat pa se jim ni posrečilo. Sestanek so morali otvoriti, čeprav pred polno sobo samih naših članov. In kaj smo slišali? Nič o stavki in njenih vzrokih. Samo izgovor, da je bila stavka nepremišljena in da smo mi krivi, da so bile štiri delavke odpuščene. Na sestanku na Pobrežju je nekaj prevročih marksistov, ki so naše člane zmerjali s »čiči«, res prejelo zasluženo plačilo, sicer pa ni bilo ni-kakega motenja shoda. Pričetek se je nekoliko zakasnil radi tega, ker je nek so-drug na vsak način hotel zabraniti udeležbo na sestanku našim članom, ki pa so bili tudi sami delavci! No gospodje, dajte javno pojasnilo, kako je bilo s stavko pri Doctor in drug in kdo jo je pravzaprav organiziral? Na očitek, da smo mi krivi, da so bile delavke odpuščene, pa povemo javno, da je predsednik naše organizacije takoj interveniral pri ravnateljstvu tovarne, naj se nikogar od delavstva ne odpusti radi tega nepremišljenega koraka. Ravnateljstvo pa je izjavilo, da v splošnem ne bo izvajalo konsekvenc napram delavstvu, razen proti štirim ali petim, ki so se nedostojno obnašale. Marksisti, vaša dolžnost je, da spravite delavke, ki so bile odpuščene, zopet h kruhu, kajti javno mnenje z ozirom na navedeno je, da ste to stavko organizirali *vi z gotovim namenom! Kadar pa boste hoteli organizirati mezdno stavko vas zagotavljamo, da vas bomo vsikdar podprli, samo obvestiti nas morate. Zavedajte se, da so časi, ko ste med delavstvom vi vedrili, že minili! t Fratre Moiar Najboljši padajo! Naš nacionalni in socialni pokret je izgubil zvestega pristaša in dobrega prijatelja. France Kolar, eden prvih naročnikov našega glasila, je legel v prerani grob. Ne najdemo zadostnih besed, s katerimi bi izrazili, kako hudo nam je ob svežem grobu tovariša. Vsi, ki smo ga poznali se zavedamo, da smo s Francetom izgubili tovariša, ki je bil vzor dobrih lastnosti, blagega značaja, iskrenosti in skromnosti. Bil je pokojni France iskren in brezkompromisen nacionalist. Bil je pristaš mlajše generacije, ki s ponosom priznava svoje jugoslovansko poreklo. Da je bil naš France dobrega in blagega značaja vedo najboljše njegovi stanovski tovariši. Nikdar in nikomur žal besede, z vsakim in z vsemi prijatelj! Kot poštni uradnik je bil vesten v svoji službi, kot družinski oče pa nenadomestljiv družini, ki ga bo težko pogrešala. Prav kruto je zadela usoda ženo in nepreskrbljena otroka, katerim izrekamo najgloblje sožalje. Bodi mu ohranjen trajen spomin! Gospod Maidiž! »Svoji k svojim!,- vse dobro in lepo, a če vaš žep je naroden, naš je najmanj tako!« Javnosti je že znano, kako nesramno so odirali vaši uslužbenci pred kratkim brate Čehe na povratku s sokolskega zleta v domovino. Nad pretiranimi cenami so se zgražali župni starosta dr. Milan Gorišek, občinski svetnik Bureš in drugi Sokoli, ki so se prišli poslovit od bratov. Majhna porcija sladoleda (ki ga dobimo pri sladoledarju za Čn dinar) 4.— Din, pomaranča 5.— Din, hrenovka 6.50 Din, polliterska steklenica kisle vode 8 Din, tri decilitra vina 12 Din itd. itd. To so res pretirane cene, čeprav so morebiti predpisane in čeprav je češka valuta boljša od naše. Pa še nekaj bi vas prosili: odpustite iz službe natakarja Pukovnika, ki stalno nemčuri in je goreč »Rapidovc«. Poučite, vas prosimo v imenu ^nacionalne javnosti, vaše osebje, naj občuje med seboj slovenski in naj ne švabčari tako izzivalno, če človek pride s severa in posluša vse to, pač ne more dobiti vtisa, da je prekorači! mejo. Prepričani smo, da bo oafei našla odziv Stavka v tekstilni tvornici Docior m drug V četrtek 3. t. m. je nenadoma izbruh-, sestanek opustili, čeprav je naše delav-nila stavka v tekstilni tovarni Doctor in ] stvo izrecno izjavilo, da zahteva, da se Nemški sveiisi film Iz krogov naših prijateljev smo prejeli naslednje vrstice, ki jih radevolje objavljamo: Borbo »Borbe«, pozdravljamo vsi. ki se zavedamo, kako nam je bilo pod črnožolto Avstrijo. Minilo je 15 let, torej poldrugo desetletje od zgodovinskega leta 1918, a letos 20. septembra bo poteklo 25 let, torej četrt stoletja od prav tako zgo dovinskega 20 IX. 1908... V tem velikem četrtstoletnem razdobju se žalibog prav ničesar nismo naučili... kar je sicer žalosten a potreben »confiteor«. Najboljši za to trditev so nemški zvočni filmi. V času, ko mogočni Hitler ni pozabil zatreti izolirana društva lužiških Srbov, se mi Jugoslovani hipnotiziramo z nemškimi filmi... Zdi se, da je naša miselnost, ki od prilike do prilike vzroji v »urnebesno« navdušenje za narod — danes tako suženjska, kakor je bila pred četrt stoletja. Težka samo obtožba zares, a potrebna. 1 ker je po starem pravilu »priznanje prva pot k poboljšanju«. V času, ko pišemo o vseslovanski ideji nimamo mar — ruskih filmov? Ali je delo Jugočeške lige osredotočeno samo na izlete in bankete? Ali nimamo čeških, poljskih ali ruskih filmov, potom katerih bi »beseda meso postala?« Tuja kultura je politura naše suženjske miselnosti! Nočemo škodovati filmskim podjetnikom pri nas in želimo, da usmerijo svoja naročila v smislu prednjega predloga. Dobršen del narodne vzgoje bodo prevzeli in izvršili za čast in blagor naše lepe domovine. Pokažimo svoje obličje Evropi, da ne bo mislila, da je junaška Jugoslavija vazal — tujih mogotcev. V obmejne kraje narodne železničarje Že pred trinajstimi leti smo nacionalisti opozarjali merodajne činitelje, da morajo biti v Mariboru in v mariborski okolici po uradih državnih ustanov nastavljeni samo izraziti nacionalni uradniki in uslužbenci. Dolgo so oklevale naše oblasti, predao so vsa? očistile te razmere pri nas. Vkljub raznimi intervencijam naših narodnih društev so še vedno v Maribora in na postajah blizu Maribora železniški uradniki in aslužbenci, ki sov aesNKišsIS -ssšit ssaojSSJia jm^ j« pa tssss stfšbšsfe: srs-šs s ^Hiatsiji ssstsss ssse S**© m m> v sarooap msnčtšš sssoBi^! pripravnik, ki dopisuje s svojhm sorodniki v Jugoslaviji samo nemški in se podpisuje z »Beamtc«. Takega človeka naj se nastavi kje v srcu države, kjer ne more škodovati našemu življu, a ne v narodno ogroženem kraju. V take kraje naj se premeste narodno zavedni ljudje, ki bodo sodelovali pri narodnih društvih, ki so naročeni na slovenske časopise in ne samo na nemšike, uradniki, na katere se lahko država v vseh ozirih zanese, če ne bodo merodajni činitelji apela nas nacionalistov upoštevali, bodo prav gotovo razočarani in bo to razočaranje naj brže prepozno. Tako je v Mariboru tudi eda vrsta aktivnega prometnega osebja, zlasti pa strojevodij, ki še niso' čutili potrebe, da bi se v petnajstih letih svojega službovanja v naši državi naučili slovenskega jezika. Znani so ti mariborski strojevodje, kjer povsod govore samo nemški in tudi njih otroci so vzgojeni v nemškem duhu. Vprašamo blagohotno ljubljansko direkcijo državnih železnic, ali ne velja za te ljudi zakon, ki pravi, da je pri nas uradni jezik slovenski. Ker smo si glede tega popolnoma na jasnem, apeliramo na ljubljansko direkcijo, da primerno pouči te ljudi. SAJ TO NI »NOBEL«. Čudno je slišati, ko se natakaj- celjske kolodvorske restavracije in kolporterka časopisov na peronu temperamentno pogovarjata v blaženi nemščini. Restavra-terji kolodvorskih restavracij bi vsekakor morali gledati na to, da bi bilo njihovo uslužbenstvo narodno zavedno. ToW moral biti prvi predpogoj za sprejem v službo! NAJSVETEJŠA DOLŽNOST JE KORISTITI DOMOVINI! SOKOLI! UDELEŽITE SE ZLETA SLOVENJEGORIŠKEGA OKROŽJA. KI BO V NEDELJO, 13. t. m., PRI SV. LENARTU V SLOVENSKIH GORICAH. OB TEJ PRILIKI BO JAVEN NASTOP IN RAZVITJE DVEH SOKOLSKIH PRAPOROV. IZ MARIBORA BO VOZIL AVTOBUS IN BO STALA VOŽNJA SEM IN TJA SAMO 15 DIN. PRIJAVE SPREJEMA PISARNA »PUTNIKA« NA ALEKSANDROVI CESTI DO SOBOTE VEČERA. iCulturno stalisce državnega uredništva NAS POKRET Maribor V zadnjem času smo čitali v »Večerni-ku« dva daljša članka o kulturnem stališču državnega uradništva in sicer v zvezi z izdajo »Koledarja« tukajšnje Nabav-Ijalne zadruge državnih uslužbencev. Če govorimo o tej zadevi, ne smemo prezreti dejstva: Odkar so bili njihovi prejemki reducirani pod življenski minimum, imajo državni nameščenci, izvzemši nekatere redke posameznike, ki so dobro situirani, pred seboj zgolj skrb za svoj obstanek. Razmere so dandanes celo težje kakor leta 1920, ko je vlada pristala na ustanovitev nabavljalnih zadrug z namenom, da si državni nameščenci potom zadrug sami pomagajo, ker jim država ni mogla Pomagati. Obstoječo vrzel na polju kulturno zgodovinskih publikacij naj po mnenju enih nadokfiadi »Koledar« Nabavljalne zadruge, dočim smo drugi mnenja, da ni namen »Koledarja«, da prinaša obširno zgodovinsko znanstvene razprave, marveč članke zadružm> gospodarske vsebine in Poleg tega za razvedrilo nekaj beletristike. »Zgodovinarji« pa tak »Koledar« odklanjajo radi kulturnega stališča državnega uradništva. Tu se moramo vprašati, aii ni prva in poglavitna skrb državnega nameščenca, da z zadrugo sam sebi pomaga, v kateri namen naj služi tudi »Koledar«? Ali naj državni nameščenec izpopolnjuje kulturne vrzeli in doprinaša žrtve, ko pa merodajni činitelji ne mislijo Panj in mu tega ne omogočijo. Pač pa so °ni. ki vedrijo v narodni skupščini, poka-Zab prav malo smisla za žrtve in dali vsejn prav slab vzgled, ko so istočasno z redukcijo prejemkov državnim nameščen cem iste sebi zvišali in to celo za več Piesecev nazaj, kar se v dobi gospodarske krize ni zgodilo v nobeni drugi državi. Dolžnost teh bi bila omogočiti eksistenco državnim nameščencem, potem šele bi bili moralno usposobljeni zahtevati od njih kulturnih žrtev. Kajti tudi idealizem se konča tam, kjer manjka podlaga za obstoj družine, kjer manjka vsakda njega kruha. Namen nabavljalnih zadrug državnih Uslužbencev je, da svojim članom dobav-'iajo poceni in dobro blago. Vse njihovo stremljenje mora biti koncentrirano v to s,Per. Tudi izdatki za razne publikacije Sa dajo z zadružnim denarjem opravičiti *«, če služijo zadružni propagandi in pouku o zadružništvu. Če sedaj prihaja nekdo, ki misli, da ga osemletno članstvo upravičuje zahtevati, da mora zadrugin »Koledar« tudi zanaprej biti tak kakor v zadnjih dveh letih z obširnimi zgodovinskimi razpravami, mu povemo, da je namen zadruginega »Koledarja« po sklepu zadnjega občnega zbora popolnoma drug. Poleg tega, da seznanja članstvo z delovanjem zadruge, je njegova naloga, da širi zadružno misel in kot dopolnilo skrbi tudi za razvedrilo, ki ga je državni nameščenec dandanes bolj potreben kakor kdajkoli, s primernim beletrističnim čtivom. Za obsežne zgodovinsko znanstvene razprave so poklicani drugi, predvsem zgodovinsko društvo in ostala kulturna društva, izmed katerih obstojajo nekatera menda samo za to, da poveča-vajo število teh društev. Kaj vse bi se dalo s skupnim nastopom doseči! Drž. nameščenec itak že plačuje svoj obulus s tern, da je včlanjen pri enem ali drugem kulturnem društvu, razen tega izdaja Na-bavljalna zadruga izdatne podpore raznim kulturnim društvom. Čemu potem zahtevati, da mora ta edina publikacija, ki jo izdaja Nabavljalna zadruga, biti polna dolgih razprav o drugih zadevah, ki se ne nanašajo na zadrugarstvo, ki pomeni za drž. nameščenca krušno, eksistenčno vpra šanje. Zakaj ti gospodje ne naslovijo sličnih apelov na trgovce in ostale pridobitne kroge? Ali niso ti prav tako, če ne bolj poklicani, da se žrtvujejo za kulturo Maribora kakor pa državni nameščenec, ki strada? Koga vidite v gledališču? Državnega nameščenca! Koga vidite na koncer tu? Državnega nameščenca. Kolikor more, žrtvuje, dočim ni nič novega, da dobro situirani sloji izostajajo od naših gledaliških predstav in koncertov, kolikor pa jih posečajo, se raje vozijo k predstavam in koncertom v nemški Graz. Če imamo vse to pred očmi, moramo naglasiti, da je nedopustno, če se kdo šopiri po časopisju, češ »Koledar« Nabavljalne zadruge mora biti radi kulturnega stališča državnega uradništva tak in tak. Da bo odgovarjal potrebam zadruge, za to bo gotovo skrbel zadrugin odbor v smislu sklepov občnega zbora. Pisec pa, ki je v prvem članku učil državnega nameščenca kulturnosti, naj si zapomni, ako tega kljub svojemu Sletnemu članstvu še ne ve, da v zadrugi odločajo le člani, ne pa ostala javnost. »Koledar« bo tak, kakršnega si želi večina članov. V zadrugi namreč ne odločajo posamezniki in če si še toliko domišljajo, marveč večina. Državni nameščenec ima dandanes nalik ostalim nameščencem samo eno skrb: kako se pretolči skozi sedanje težke razmere. Vsaka publikacija naj služi v ta namen in naj mu kaže pot do rešitve. Za obširne zgodovinske razprave koledar take institucije ni. S tem ni naperjena ost proti nikomur, marveč jo obrazloženo le načelno stališče, ki bi ga moralo zastopati vodstvo zadruge. — Več članov. Za trboveljske rudarje £a gladujoče rudarje v Trbovljah so da r°Vali delavci Mariborske tekstilne tovar lle Din 198.50; Tovarišica Francka Po-s t r n ž n i k o v a je nabrala med delavka-mi Din 236.50. Nabiralna akcija, ki j0 je ^krenila »Borba« za stradajoče v naših farskih revirjih, je našla odziv med dejstvom, ki si odtrga od ust, da pomaga ječim tovarišem: in njihovim rodbinam, kupno je doslej nabrana vsota Din 783.25. slavci in nameščenci, posnemajte po svo m močeh lep vzgled in se spomnite gla-Aiočib in umirajočih v črnih Trbovljah. &o;ledno$t pa taka Kdaj bodo znižali peki v Mariboru cene ^uhu, je spraševala tudi zadnja »Delav-” "blitika«. Vprašamo, zakaj pa ni že 1 Delavska pekarna, ki je v njihovih rokah pred.tem vprašanjem znižala cen kruhu? Ona bi morala dati dober vzgled. Toda kaj hočemo »kšeft in kšeft«. Nad 600 togonov sladkorja imajo naše tovarne v zalogi in se pritožujejo, da ne vedo kam z njim. Uporaba sladkorja je zelo padla, ker ljudstvo ne more več kupovati tega živila, ker je zaradi visoke trošarine in zaradi pohlepa tovarnarjev po čistem dobičku predrago. To dejstvo dovolj osvetljuje vso veliko mizerijo širokih plasti delovnega ljudstva. Na drugi strani pa kaže, da je pogrešeno pri splošnem ljudskem živilu iskati nesorazmeren dobiček in previsoko trošarino. Tovarnarji naj se zado-volijo z manjšim čistim dobičkom, država pa naj zniža trošarino, pa ne bo skrbi, kam s sladkorjem. Nikjer na svetu ni slad kor tako drag kakor pri nas. Zato je pa tudi niesrova uooraha ori nas najnižja. Preteklo nedeljo je bil v restavraciji Narodnega doma sestanek delavstva, ki je zelo dobro uspel. Restavracijske prostore je delavstvo napolnilo do zadnjega kotička in z velikim zanimanjem sledilo govornikovim izvajanjem. Sestanek je otvoril predsednik mariborske podružnice NSZ tov. Tone B a j t in izrazil svoje veselje, da se delavstvo vedno v tako velikem številu udeležuje sestankov. Nato je predal besedo tov. V o i s k i, ki je navzočim najpreje obrazložil potrebo takih sestankov, nato pa takoj prešel na dnevni red in pojasnil neopravičenost in nepremišljenost zadnje stavce v tovarni Doctor in drug. Dejal je med drugim, da naj delavstvo ne naseda demagoškim obljubam marksistov, ker je tako nepremišljeno stav-canje v sedanjih hudih dneh zelo koč-jivo. Nadalje je poročal tudi o uspelih intervencije v Braunovi tovarni in ukrepih za izboljšanje položaja de-avstva- Boljšo bodočnost delavstva bo tvoril temelj kolektivne pogodbe, d se bo morala prej ali slej skleniti v vsakem podjetju. Svoja izvajanja je govornik zaključil z besedami: »Mi smo vedno pripravljeni vse žrtvovati za domovino, zahtevamo pa tudi svoje pravice!« Govornikove besede so sprejeli navzoči z velikim odobravanjem. Nato je povzel besedo tov. Bajt. Naš pokret se širi in postaja strah vseh, ki teptajo pravice našega delavstva. Naša organizacija je postala od-očilen činitelj, še odločilnejši pa bo, co bodo njene vrste popolne. Zato vsi v našo organizacijo, ki edina lahko pribori delavstvu vse ono, kar mu po človeških pravicah pripada. Pri raznoterostih so se oglasili k besedi še tov. K o d r i č, F u r m a n. in S t i-i 1 j. Slednji je opozoril na nemčur-ski značaj naših obratov in mesta Maribora sploh. Sestanek je zaključil tov. Bajt s pozivom: »Na delo!« vas nevarno vidnega mesta umaknili, ter prepustili ta kruh bolj potrebnemu, morda zavednemu jugoslovanskemu očetu. Smo proti vsakemu dvojnemu zaslužkarstvu v dobi današnje brezposelnosti. Sicer pa občina Breg kaj rada pri vsej svoji imovitosti zaposluje upokojence, ki ji garajo za polovično ali še manjšo plačo in je najbrž prav radi tega nastavila pred kratkim orožnika s polno penzijo. Gosp. Zentrich, nacionalisti vas pozivajo, umak nite se in skrijte se v zatišje! Guštani Plul G. Zentrichu v album! Pred 25 leti je bilo, ko ste na čelu podivjane nemške in nemčurske druhali pod zaščito avstrijskih bajonetov in oblasti pomagali pretepati in sramotiti ubogo slovensko rajo, ki ste jo psovali z »verfluchte windische Sschcvei nehunde«. G. Mahorič bi lahko mnogo po vedal o tem. Ali vas je v tolikih letih zopet bilo potreba za občino Breg pri Ptu ju? Morda pa vas je občina Breg z ozirom na vaše takratne zasluge imanovala za »šefa pravice«. Imate penzijo, imate lepo enonadstropno hišo v Ptuju v Pre šernovi ulici, otroci so vam že odrasli, pečate se z raznimi postranskimi zaslužki, vi ne trpite toraj nobenega pomanjku nja in bi bilo pravično, da bi se s tako za Te dni so imeli marksisti svoje predavanje. Vajeni smo, da vabijo na svoje prireditve članstvo z godbo, nismo pa še doživeli, da bi godba ob takih prilikah igrala po ulicah in pred sokolskim domom. Zelo si prizadevajo naši marksisti, da bi rešili, kar se še rešiti da. Na vseh koncih in krajih sveta poka in razpada marksizem, le naš ubogi delavec naj bi ga še reševal s pomočjo trobent in bobnov. Delavci, prepustite reševanje internacionale raje g. Topaloviču in njegovim visokim protektorjem ter vstopite v krepke nacionalno socialistične vrste. Izkušnje vseh let po preobratu so vas vendar morale izučiti, da sta internacionala in verski boj delavske vrste le razbijala. Vsi smo Jugoslovani, vsi smo trpini in skrbimo v prvi vrsti za to, da se nam v lastni državi zasigura pošten zaslužek, skrb za sodruge _ v drugih državah pa prepustimo njim samim. »Vsak je svoje sreče kovač!« Tako je kovač svoje sreče tudi jugoslovanski delavec. V nedeljo bo v Guštanju otvorjeno letno kopališče. Veseli smo te socialne naprave, nikoli in nikdar pa ne bomo pozabili incidenta, ki se je zgodil med »nemškim mladeničem« nadzorujočim delo pri letnem kopališču in med našimi delavci zaradi nemške govorice. Ne moremo razumeti, zakaj in čemu protežirajo ljudje, ki hočejo biti nacionalisti, nadziratelja, ki ni zmožen našega jezika? To ne koristi našim jugoslovanskim interesom niti našemi* slovenskemu življu. Če hočemo veljati za narodnjake in rodoljube, bodimo to povsod in tudi v odboru Rdečega: križa, ki ima poleg humanitarnega in socialnega tudi nacionalni program. Žalostno je dejstvo, da bi se moral pravzaprav učiti inteligent od delavca narodnosti! Tiste narodne gospode v Guštanju pa opozarjamo, naj puste našo nacionalno organizacijo v miru in naj prenehajo preganjati in zasledovati narodno delavstvo, ker bomo v nasprotnem primeru objavili njih imena, pa čeprav so člani Sokola. Priporočali bi tudi slednjim, da izstopijo iz sokolskih vrst. Križem po našem RftCšStll skimi tovariši psovka: »neumni kmet«. V tovarni Braun, katero si je »Borba« že privoščila, hropi neki gospod Kliip-statter na zavedne slovenske delavke in delavce, da jih bo ven pometal pri oknu. Njegov greben ima svojo zgodovino. V kratkem še brez posla, hoče s svojo siro-vostjo imponirati svojim predstojnikom. Ker pa smo mnenja, da obratuje ta tovarna na jugoslovanskih tleh, ne prosimo ampak zahtevamo, da gg. podjetniki spoštujejo poleg legendarne pridnosti izrabljanih slovenskih rok, tudi našo nacionalno miselnost! Drugi film. Prizorišče: Delavska pekarna. Znani g. Č., ki je zadnjič umetno o-pozoril senzacij željno javnost na svojo malenkost z improviziranim »samomorom«, o katerem se je v dnevnem časopisju opravičil, da so ga inscenirali njegovi neprijatelji, dokumentira svojo mark sistično Ideologijo s tem, da zmerja svoje tovariše z »neumni kmeti«. Menda bodo možje v D. P. sprevideli, da tak človek lahko škoduje ugledu zadruge. Kaj poreče rdeča tetka »Voksstimme« k temu, da njen eksponent tako v »nič« devlje marksistične pristaše, ostane odprto vprašanje. »SLOVENSKE GOSPODIČNE«. Pri telefonu, ko ni šefa v. pisarmf »Halo! Tu jugoslovanska tvornica . .« »Serbus Marica. Wie gehts?« »Hvala, sehr gut . . .« »No also, wohBi kommst abends?« »Grem v kino. Weisst du, es ist kolossal . . .« »No, ja, ich \verde vielleicht auch kom-men. Na svidenje!« »Na svidenje!«: Pri vratih se pojavi šef... KAKOR V RAJHU. Oglejmo si falsko elektrarno. Obrato-vodja je Nemec. Njegov namestnik je Nemec. Obratovodja bo v nekaj letih, ker je že doslužil, upokojen in bo njegovo mesto zasedel namestnik Nemec. Na mesto sedanjega namestnika pa je pripravljen zopet Nemec. Torej kakor v Rajhu! NAJVEČJA SVETINJA JE ČAST! NAJVEČJA DOBROTA JE SVO BODA! Prispevek k slovanski osamosvojitvi v grafitni stroki (ZAKAJ ČEŠKE ČRKE?) 0 priliki ekskurzije jugoslovanskih tl Škarjev na Dunaj in v Prago leta 1925. smo opazovali in primerjali, koliko se je Praga do takrat osamosvojila, koliko je v grafični stroki krenila na nova povsem lastna in samosvoja pota. S sodobnim razvojem umetnosti mora stopati tudi gra fična umetnost, ako se hoče odreči svoji svetli tradiciji kot svojevrstna umetnost in veljati samo kot trgovsko-obrtniški izdelek. Pri nas, kjer grafična umetnost ni samorišča, se to kaj pogosto dogaja: dočim se v raznih umetnostih uveljavlja že nov slog, ki ustreza sodobnemu okusu in duhu časa, hodi tiskarstvo pre-mnogokrat še vedno svoja stara, izho-jena pota, ki jih narekuje večji del konservativna namška grafična obrt. Čehi so krenili v tem pogledu na lastna pota, kar smo o priliki ekskurzije opazili na razstavi češke grafične umetnosti, ki je bila takrat namenjena za London. Bistvena točka vsake tiskovine so črke, ki pa dandanes niso več delo spretnega lesorezen kakor za časa mojstra Outenberga, nego so iz svinca in medi, deloma tudi jeklene. Le večje črke (n. pr. za lepake) so rezane v les. Za črke iz svinca so posebne livnice, opremljene z najmodernejšimi in najpreciznejšimi stroji in aparati. Vsaka serija črk, ki pride iz črkolivnice, je delo umetnika, ki je črke risal natanko, do vseh podrobnosti, do vsake pike in akcenta. Šele ko so črke do vseh malenkosti preizkušene, v vseh kom binacijah s posebnimi pantografskimi stroji povečane, zmanjšane, primerjane in po potrebi popravljene, se napravi gravura v jeklo ali svinec, po kateri se potem črke vlivajo v velikih množinah, ki so potrebne za raznovrstne stavke. črke, ki se uporabljajo po tiskarnah pri nas v Mariboru in tudi drugod v Jugoslaviji, so po osnutku delo nemških grafikov, večinoma profesorjev višjih gra fičnih šol, po izdelku pa proizvod avstrij- skih in nemških črkolivnic. Ti izdelki se pri nas ne nabavljajo nemara po estetskih vidikih in individualnih potrebah, ampak večji del na prigovarjanje zgovornih potnikov in pod vplivom spretne reklame. Tako so bili odvisni od tujine do nedavno tuđina Češkem. Za osamosvojitev je bilo treba mnogo žrtvovati, moralno in gmotno. V posameznih praških tiskarnah so bili že uvedli nove črke po originalnih umetniških osnutkih čeških grafikov, toda te črke niso prišle na trg, ampak so se uporabljale v teh tiskarnah le za lastna dela. Tedaj je črkolivnica Arno-šta Gregra na Vinohradih prva izdelala in spravila na trg lepo serijo domačih črk, — risali so jih češki grafiki-umet-niki, patrice so jim bile rezane in lite so bile v domači livnici. Eno teh najnovejših, in sicer »Romano Gregrovo«, sem uvedel tudi v Podravski tiskarni. So to moderne črke, a vendar z lepoto klasične romane, ki jih je risal sloviti češki grafik Karel Dyrynk. Ekskurzija jugoslovanskih tiskarjev v bratsko Prago je tako rodila — sicer po dahši dobi — prve praktične uspehe za udeležnike kakor za podjetja, ki so nam takrat tako rade volje razkazovala plodove svoje tvornosti in podjetnosti. Z uvedbo izvirnih čeških črk in okraskov sem imel razen potrebe po obnovi tipografskega materiala trojen namen: pokazati n dokazati, da smo Slovani v tem že samostojni; ambicija, kot prva jugoslovanska tiskarna uvesti najnovejše in prvovrstne izdelke češke črkolivnice in končno: hočem se z nezlomljeno voljo v lepi grafični stroki v Mariboru s svojin; podjetjem — vodilno uveljavljati. Tiskarstvvo v Mariboru je izza prevrata zelo napredovalo in se postavilo z odličnimi tiski (n. pr. Jakac, Odmevi rdeče zemlje i. dr.). Ne zaostaja mnogo za Ljubljano. ki je v tej stroki v naši državi prva, in po zaslugi res dalekovidnih last- nikov in dobrih domačih strokovnjakov na vodilnih mestih. A smemo se nadejati, da bomo s stalnim izpopolnjevanjem in izboljševanjem strojev in gradiva kmalu korakali z Ljubljano v isti vrsti. Zato upam, da bodo naročniki in ljubitelji lepe tiskovine — in teh je mnogo — ugodno sprejeli izvirno »Gregrovo pismo«. Nekoč so bili naročniki tiskovin zadovoljni z vsem, kar jim je stavec postavil in tiskar natiskal. Danes je hvala Bagu drugače, kar je samo v korist stroki. Tiskovina je kakor lepa obleka, v kateri se tvrdka predstavi svojim odjemalcem in po tiskovini se tudi spozna seri-oznost tvrdke, ki jo pošilja. Naročnik ima torej pravico, da zahteva za svoje tiskovine dober material, tako glede črk, barv, papirja, opreme. Tiskar pa mora staviti ves ta material, — in sicer najboljše, kar more doseči, — na razpolago. ki so zgodovinske vrednosti, marveč navadne napise. Zavedajte se, da nas ti napisi spominjajo naših tlačiteljev, ki so še sedaj lakomni naše zemlje. Božja čast ne bo zaradi odstranitve nemških napisov niti najmanj trpela. Nemška hišica Nemški napisi v cerkvah Po mariborskih cerkvah najdemo še mnogo nemških napisov. Vljudno opozarjamo cerkvene oblasti, naj te napise poslovenijo. Ne mislimo tu onih napisov, Vremenska hišica na Slomškovem trgu je opremljena še vedno z nemškimi napisi. Skrajni čas je že, da bi občina nemške napise zamenjala s slovenskimi, če ste dali Tappeinerju slovenski napis, ga privoščite še vremenski hišici. Našim narodnjakom Neprijeten vtis napravi na človeka, ko obišče tega ali onega, sicer priznanega in čislanega nacionalista, pa mu udari v oči predno potrka na njegova vrata pisemski nabiralnik z napisom »Briefe und Zeitungen«. Je sicer to malenkost, toda, zakaj bi ne bili dosledni! NAJLEPŠA ČEDNOST JE ZVESTOBA DOMOVINI IN ČASTNI BESEDI! m&Mj. ogIm&si PRODAM dva mlada, čistokrvna dobermana, stara tri mesece. Joško Kramberger, učitelj, Murska Sobota. 005 ( KUPUJTE IN PRODAJAJTE v G^aiski starinarni, Maribor, Trg svobode. Tam kuoite in prodate razne predmete najugodnejše! 001 HIŠNIK priden in zanesljiv, dobi lepo stanovanje. Vprašajte v pisarni Društva stanovanjskih najemnikov med uradnimi urami od* 18. do 19. na Rotovškem trgu. 007 STANOVANJE štirisobno in solnčno. oddam v najem s 15. avgustom ali 1. septembrom v Tattenba-chovi ulici. Natančnejša pojasnila daje gostilničarka pri »Prleku«. 002 KAVARNA »PROMENADA« Lep. senčnat vrt. Radio-koncert. Dobra in cenena pristna vina. Mrzla in topla jedila. Dobra postrežba! 004 CENENO STANOVANJE oddam na Pobrežju v Nasipni ul. Natančnejša pojasnila daje pisarna Društva stanovanjskih najemnikov na Rotovškem tr-2u- C08 OPOZORILO. Varujte se moljev, zato prodajte obnošene obleke, knjige, godala, nadalje porcelan, starine itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1. oo6 Sirite „BORBO"! lirilirsH Mii Od 5. do IS. avgusta 1933 ... , .. ,. : c ■ K’Popust na železnicah in parobrodih 13 razstav, med njimi: lovska razstava, velika gozdarska razstava, največja sokolska razstava. za trgovino, obrt, industrijo, šole, urade, zasebnike izdeluje v priznani kvaliteti, hitro in po zmernih cenah PODR_AVSKA_ TISKARNA D. Z 0. Z. MARIBOR Gregorčičeva ul. 6 - Tel. 20-38 ,Rokopis je ogleda o duše . . . Svetovno znani psihografolog Karmah prečita iz Vašega rokopisa Vaše življenske uspehe, Vašo bodočnost, Vaš značaj; strogo zaupno Vam pove o osebi za katero se (zanimate. S svojimi grafološkimi analiza mi ima Karmah povsod in vselej' popoln uspeh, če Vam je mar Vaša sreča, Vaša bodočnost, pišite mu še danes na naslov: Karmah, psihografolog. Žalec pri Celju, ker odgovarja tudi na korespondenco. G. K a r m a h bo iz prijaznosti računal za analizo rokopisa naročnikom „Borbe" samo Din 20*- Za fotoamaterje! Najlepše in najcenejše amaterske albume izdeluje in razpošilja industrija V. W EI X L Maribor cele v platno vezane v štirih izdelavah z 20 listki vložka 17 X 24 om Din 36.—, 40.“, 48_, 52.— 20 X 26 cm Din 45.—, 55—, 58—, 60.- 25 X 34 cm Din 55—, 70—, 75—, 80.— Naročila izvršujemo samo proti povzetju ali predplačilu poištnine’prosto! Kreditna zadruga usiužheneev drž. železnic v Mariboru Frankopanova ulica 34 daje posojila po 8% Vse vloge izplačuje promptno sprejema vloge in obrestuje nevezane po 4% vezane pa po 572% V- Železničarji« poslužujte se samo Vase kreditne zadruge * lo \ 'Ji J d; S ? \ S iniiBKj J ni?--..nrnnamummmmu**! predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Mariborska ^ ^ taškama d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru be tc I !*' *i(j •Srž? e-B 5