Dopisi. Iz Celja. Slovenci! Dogodki dne 9. in 10. t. m. so nam pokazali, koliko važnosti mi uživamo na svojih tleh, na svoji lastni slovenski zemlji. Nemci so nas pobijali kakor snope, nikdo ni bil varen svojega življenja. Branil nas pa nih6e ni, kakor c. kr. vojaki in e. kr. žandarmi; a ti so bili le poklicani, kedar se je mestni straži zljubilo, in ravno takrat, kedar je najbolj padalo na nas, takrat jih ni bilo. Tako se je »skrbelo« za nas. Kaj je krivo temu, da nas naši vrli žandarji in vojaki smejo le takrat stražiti in braniti, kedar se to zljubi mestnim gospodom? Ni6 druzega ni krivo temu, kakor le samouprava (autonomiia) celjskega mesta. Ge ho6emo, da bode v prihodnje boljše, moramo sekiro položiti na to mestno samoupravo. Ta ni ve6 za rabo, ker ne izpolnjuje od države ji dodeljenih nalog. Ko bodemo prihodnje leto zopet priredili kako slavnost, hočemo jo praznovati in se radovati — v miru, v varnosti. Da to dosežemo, mora priti varnostna oblast v Gelji zopet nazaj v državne roke, v roke c. kr. oblastnij. Slovenci okolu Gelja, podpirajte nas v tem prizadevanji. Ob6ine slovenske in okrajni zastopi slovenski, sklepajte resolucije za podržavlianje policije vCelji in pošiljajte resolucije na c. kr. ministerstvo za notranje stvari. Dne 9. t. m. nam je policija s silo vzela slovensko zastavo iz »Narodnega doma«. Vrli naš okoli6anski župan pa jim je to hitro vrnil in dal po žandarmu raz razvalin starega gradu sneti Nemcem »frankfurtarico«. Tako je prav! Gospod župan Glinšek, v bližini Vašega ob6inskega urada Vas 6aka enako delo. V Liscah, blizo Seidlnovega studenca vihra že delj 6asa »frankturtarica«. Nas zveste Slovence in Avstrijce, ki tam mimo hodimo, izziva ta pruska zastava. Mi na slovenskih tleh no6emo ve6 trpeti te velikonemške, protiavstrijske zastave. Od Nemcev se u6imo brezobzirnosti! Pro6 s to zastavo! Sv. Florijan ob Bočn. Naše mlado >kmetijsko bralno društvo« se lepo razvija. Knjige se z veseljem prebirajo, saj jih pa Steje bukvarnica že nad 200. Ogromno število jih je darovala preblagorodna gospa Marija Kunstek ter tako spolnila željo svojega rajnega soproga Lukeža, profesorja na ptujski gimnaziji. Izreka se ji tem potom najtoplejša zahvala. — Zadnjo nedeljo je imelo druStvo svoje zborovanje. Velika šolska sobana se je napolnila radovednih poslušalcev, ki so z najve6jim zanimaniem poslusali deželnega potovalnega živinozdravnika, gospoda Martina Jelovšeka. Govornik je v izbornih in poljudnih besedah kazal velikanske koristi, ki jih lahko prinaša dobro urejena svinjereja, kazal, kje ti6i pravi vzrok tolikim svinjskim boleznim, kako jih zabranjevati, kako si pridobiti dobro, zdravo, mo6no pleme. Zares takih in enakih podučnih govorov je treba tukajšnjemu okraju, da bi si znal ubogi kmet pomagati na noge. — Vemo že, da tega gospoda v kratkem spet vidimo! Na zdravje! lz Slivnice pri Mariboru. (Nova š o 1 a.) Do sedaj smo imeli le trirazredno jolo, in še so bili prostori premajhni. Zato se je sklenilo, sezidati novo šolo, ki bi se ob jednem razSirila v štirirazredno. Poslopje, ki stoji ob glavni cesti, je že pod streho, in tudi napis je že napravljen, toda 6ujte! — jedino nemški! Poprej je bil napis, kar je iedino pametno, slovenski; saj je vse Ijudstvo slovensko, in tudi podu6uje se le slovenski. Seve zdaj, ko na Slivnici komandira par Posilinemcev, mora to biti druga6e! Oni mislijo, da se na gospodskem poslopju ne spodobi napis v kmetski slovenš6ini. Slovenski kmetje! Z vašim denarjem se zida šola, za vaše slovenske otroke je namenjena! In vi pustite. da se vaS materni jezik tako zani6uje in v kot potiska, kakor da bi ne bil vreden, lesketati se na novem poslopju? Ali se ne sramujete, da napis vaše Sole ni v v a š e m jeziku ? Ali se vam ne bo vsak pameten človek smejal in vas pomiloval, da se tako malo brigate za svoje, in da lahko pri vas vsak, komur se zljubi, komandira? Pokažite, da ste samostojni možje! Na vaši šoli bodi slovenski napis! Sv. Ilj pri Velenji. Pred kratkim 6itali smo v Vašem cenj. listu, da nameravajo tudi v Radgoni in tamošnjih okrajih ustanoviti kmetijske zadruge. To je res hvale vredno in stalo je nadalje v tistem dopisu, da se bodo v kratkem dali vsi 12 podpisi odbornikov legalizirati. Zadnji sestavek je toraj, o katerem Vam gosp. urednik bo6em danes poro6ati. Pravila »Kmetijske zadruge, vknjižene zadruge z omejenim poroštvom za spod. Štajar v Žalcu« se po § 16 glasijo med drugimi dolo6bami tako: »Da se ta pravila pri sodniji vknjižijo, zadostujejo podpisi ravnatelja ali predstojnika, njegovega namestnika, tajnika ali blagajnika.« To so toraj 4 in ni jih potreba 12 legalizovati pa6 pa mora odbor in nadzorstvo podpisati zapisnik. Nadalje je potrebno te štiri podpise le na prošnji legalizovati, kako da se bo vsak izmed teh štirih za naprej podpisoval. Prošnja kolekuje se na podlagi postave od 9. aprila 1873 drž. zakonika št. 70 samo z enim goldinarskim kolekom. Zapisnik o ustanovitvi zadruge in niemu prišita pravila pa vsaka pola po 15 kr. Ako kdo želi uzorec te prošnje, dobi ga brezplačno od »Kmetijske zadruge, vknjižene zadruge z omejenim poroštvom v bt. Ilji, pošta Velenje*. Od nje se tudi zve, kje se dobivajo najcenejši Stampiliji iz kav6uka s firmo, kakor vse druge potrebne priprave na pr. knjige, zavitki, papir s firmo itd. Za odgovor se naj znamka za 5 kr. pridene.