Zoper pokončavanje gozdov. Lepoto paše domovine poveciijejo posebno naše gore s koŠatimi gozdovi, v katerili stoje stoletna drevesa. Tujci, ki tako radi prihajajo obCudovat krasoto naše zeml^p, so posebni prijatelji naših zelenih gozdov. Pa tudi vsak rojak, ki ima le koliftkaj čuta za lepoto svoje domovine, je vesel, ako se naha.ia.jo v njegovem kraju obširni gozdovi, ki niso samo v kras pokrajini, temveč dajejo tudi kraetu zanesljive dohodke, delavcu pa gotov kruh. Z'adnja leta so na Stajerskem, posebno na našem Pohorju, pokupili tuji velelesotržci obširiie stoletne gozdove, vse debelejše drevje so v najkrajšem 6asu posekali, vtaknili tisoSe in tisoče krop čistega dobička v žep in končno posckaiie goličave razprod'ali na male kosce, Ne samo Uijci, ampak najdejo se tudi izmed domafiinov ljudje, Ju so s podiranjem gozdov ip razkosavanjem gozdnih goliftav obogateli na rafiun prejsnjilf gozdnih lastnikov, Skoda je pri tak.em pokončevanju gozdov dvojna: Kraj izgubi svoje lepo lioe, ker bo preteklo več desetletij, predno bo zrastel zopet nov, moSap gozd; marsikateri kos posekapega gozda pa ostane za vedno goli&ava,, ker hudourje ali plaz odnese vso zemljo. Tuje tvrdke za izrabljanje naših gozdov delaja domafiim posestnikom in kmeSkim žagam ogromno Skodo, Na svojih žagah, ki so boljše urejene kot stare kmečke žage, narežejo tuji lesotržci velike množine boljših desk' in drugiji lesnili izdelkov. 'iSkoraj vsa lesna trgovina je v rokali tujcev, po večini Italijanovj ali Nemoev. Dobi&ek, ki so ga imeli poprej od svoje lesne trgovine domači kmetje, se izteka sedaj v blaigajne tujih veletržcev. Gozdne golifiave prepustijo tujci navadno njih lastni usodi, ne da bi jih na novo pogozdili, In zopet morajo zasajati domačini posekaiie planjave z mladim drevjem. Velikanski dobi&ek, ki ga imajo tujci in drugi pokonSevalci naŠih gozdov, jih j& zapeljal do tega, da se pe ozirajo vefi na postavne gospodarsTce predpise. Ip ravno v tem UBi za ljudsko blagostanje velika nevarnost. Ker se te goličave n& morejo tako hitro pogozditi, drfiijo z njih ip po pjih gorski plazovi v dolipe, zemlja se seseda, cele plasti rodovitne zemlje zdrčijo v piotoke in gratbne, zemljiat se posuši ip lzgubi svojo rodovitnost. V krajih^ kjer so se pokončali goz"dovi, nastopajo potem tudi tem hujše razni viharji in rievihte s tofio. Ker se je pokoncevanje gozdov ne samo na.Sp, in Gornjera Štajerskem zadnja leta zelo razširilo, je izdala c, kr. namestnija na podrejene politične oblasti obširna navodila zoper izrabljanje gozdpili zaJdaidov, ki se vrši iz dobičkarije. IzvleCek teh navodil podamo v naslednjem našim bralcem, da bodo primerno poufeepi, Predstojnild politižnih podoblasti (okrajna glavarstva, politične ekspoziture in gozdarski uradi) so dobili od namestnije navodilo, naj pridno zasledujeio nakupovapje gozdnih" posestev po razkosevalcili km&tij, lesnili 'š,pekulantili in posebno po tujih velikih lesotržcili. Pri sekanju gozdov se morajo posebno strogo izvrševati določbe postave z dne 28. julija 1898, deželnega zakonika število 14 iz leta 1899. Kjer pa se te določbe ne dado porabiti, se naj oblastva poslužujejo cloločb gozdarskega zakoria z dne 3. decembra1 1852 drž» zakonika št. 250, in se naj zoper vsako krŠenje obeh' zakonov postopa brezobzirno in kakor hitro mogo5e. Gozdarskim uradnikom, ki so prideljepi viš,H politiSni oblasti, se strogo naroča, (da se mlorajo pri dovoljepju za posekavanje gozdov ozirati ne samo na' stanje gozdov v dotičnem kraju in na upliv posekanja na dotiSno gozdno povrSino in njeno okolico, ampak tudi na dolgo trajajoče pogozdovanje goličavi ip njegove nasledke. V prihodnje se mora v vseh kaktorkoli dvomljL vih sluSajih' na podlagi par. 8 prvonavedene deželne postave za slufeaj popolnega posekanja gozdov in za zopetno pogozdovanje predpisati dovolj visoka varšfiina (kavcija). Tudi se v tej odredbi namestništva naroča okrajnira političnim oblastim, da se vplačane varšfeine smejo brez ozira na vsakokratne gozdne posestnike izplažati Še-le tedaj, kb je kaivcija« z.adosUlai svojemu namenu, to je, ko se je goliSave zopet popolnoma zasadilo z gozdnimi sadikajni. Ce je prešlogozdno posestvo med tem ftasom v druge rok.e, se vplačana varščina ne sme izplafeati prejSnjemu posestniku, izvzemši slučaj, da je tudi novi posestnik že plačal primerno kavcijo, Bil je res zadnji 6as, da so se oblasti zavzele za varstvo Štajerskih gozdov. Razne italijanske in nem&ke družbe in vele^tržci so strabovito izrabljali naže gozdne zaklade. Na milijone dobička je šlo iz naših gozdov v tujino, dornaSa trgovina z lesom pa j» ponekod skoroda uničena, Naši zagrizeni narodni nasprotniki so po slovenskem lesu obogateli, stovensM kraet pa še padalje čuti svoj slabi položaj. Cuvajmo naše gozdove za-se in za poznejši slovenski rod!