KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'— celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
90.
kos.
V LJUBLJANI dne 9. novembra 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA:
550. Zakon o konvenciji o zračni plovbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo.
551. Izmena ratifikacijskih listin za konvencijo o zračni plovbi z Nemčijo.
552. Popravek v navodilu za izvrševanje pravilnika o pogorjih, po katerih se daje dovolitev za plavljenje in eplavljanje gozdnih proizvodov, glede cenitve in plačevanja odškodnin.
553. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
550.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
objavljamo, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 15. oktobra 1030. na redno zasedanje za dan ‘20. oktobra 1930., v svoji XLII. redni seji, ki jo je imela dne 19. marca 1937. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 15. oktobra 1930. na redno zasedanje za dan ‘20. oktobra 1930., v svoji XVIII. redni seji, ki jo je imel dne 9. julija 1937. v Beogradu, sklenila in da smo potrdili in proglašamo
zakon
o konvenciji o zračni plovbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo, podpisani na Bledu dne 3. septembru 1930.,*
ki se glasi:
SL
Odobruje se in dobiva zakonsko moč konvencija o zračni plovbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije; z dne 21. oktobra 1937., št. 239/LX XI1/557.
Nemčijo, podpisana na Bledu dne 3. septembra 1936., katere izvirno besedilo v srbskohrvatskem in nemškem jeziku se glasi:
Konvencija
o zračni plovbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo.
Njegovo Veličanstvo kraljJugoslavije in
kancler republike Nemčije, oba uverjena, da je na obojno korist Jugoslavije in Nemčije, da se mednarodni odnošaji pri zračni plovbi v miroljubnem duhu pospešujejo, sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, in sta imenovala za svoja pooblaščenca:
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda dr. Milana Stojadinoviča, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle,
kancler republike Nemčije: gospoda Viktorja von Heerena, izrednega poslanika in opolnomočenega ministra, ki sta se dogovorila, ko sta si izmenjala svoja pooblastila, ki sta jih našla v dobri in predpisani obliki, o tehle .določbah:
Clen 1.
Vsaka obeli strank pogodnic prizna v mirnem času zrakoplovom druge stranke pogodnice, ki so pri tej redno vpisani, pravico, opravljati neškodljivo zračno plovbo nad njenim ozemljem proti temu, da se ravnajo po določbah, predpisanih v tej konvenciji.
Dosegel se je pa sporazum o tem, da je za uposta-vitev in okoriščanje redne proge v zračnem prometu po zrakoptoviiem podjetju ene.stranke pogodnice nad ozemljem druge stranke pogodnice treba posebnega sporazuma med vladama obeh držav. Dotično višje zrako-plovuo obla’stvo države pogodnice izda v. ta'namen po-
sebno dovolitev, ki mora vsebovati posamezne pogoje za ukoriščanje tega rednega prometa.
Za ozemlje potej konvenciji je imeti z ene strani ozemlje kraljevine Jugoslavije, z druge strani pa ozemlje republike Nemčije, glede obeh z vštetimi njunimi ozem-ekimi vodami.
Z zrakoplovi po tej konvenciji se razumejo privatni zrakoplovi in tisti državni zrakoplovi, ki se uporabljajo izključno le kot trgovinski zrakoplovi.
Clen 2.
Zrakoplovi ene stranke pogodnice, njihove posadke, potniki in tovor so podložni, dokler so na ozemlju druge države pogodnice, obveznostim, ki izhajajo iz predpisov, ki v tej državi veljajo, zlasti predpisom o zračni plovbi vobče, kolikor se ti uporabljajo na vse tuje zrakoplove brez razlike narodnosti, dalje predpisom o carini in drugih davščinah, o izvoznih in uvoznih prepovedih, o prevozu oseb in blaga, o javni varnosti in redu, dalje zdravstvenim predpisom in predpisom o potnih listih. Podložni so tudi ostalim obveznostim, ki izvirajo iz občne zakonodaje, ki je v veljavi, kolikor ni v tej konvenciji drugače določeno.
Trgovinski prenos oseb in blaga med dvema krajema dotičnega državnega ozemlja se sme pridržati domačim zrakoplovom.
Člen 3.
Vsaka obeh strank pogodnic sme prepovedati zračno plovbo nad določenimi pasovi svojega ozemlja, če v tem pogledu ne razlikuje med domačimi zrakoplovi in zrakoplovi druge stranke pogodnice. Ta utesnitev ne velja za tiste domače zrakoplove, ki se uporabljajo v državni službi za posebne namene.
Deli ozemlja, nad katerimi je zračna plovba prepovedana, se morajo priobčiti drugi stranki pogodnici.
Razen tega si pridržuje vsaka stranka pogodnica pravico, da ob izrednih okolnostih v mirnem času zračno plovbo nad svojim ozemljem s takojšnjim učinkom omeji ali popolnoma ali deloma prepove; nikakor pa ne sme razlikovati med zrakoplovi druge stranke pogodnice in zrakoplovi, ki pripadajo drugim tujim državam.
Člen 4.
Zrakoplov, ki prispe nad prepovedani pas, mora oddati takoj znak v sili, ki je predpisan s pravilnikom o zračni plovbi države, nad katero leti, in se mora po možnosti neutegoma spustiti na najbližje zrakoplovno pristanišče te države zunaj prepovedanega pasu.
Člen 5.
Zrakoplovi morajo imeti razločne in dobro, vidne oznake, ki omogočajo med letenjem njih razpoznavo (znaki državljanstva in vpisa). Nositi morajo razen tega tudi lastnikovo ime in domovališče.
Zrakoplovi morajo imeti s seboj potrdila o vpisu in o plovitvenosti kakor tudi vse ostale listine, ki so predpisane za zračno plovbo v državi, kateri pripadajo.
Člen 6.
Člani posadke, ki vrše na zrakoplovu opravila, za katera je treba v dotični državi posebne dovolitve, morajo imeti s seboj listine, predpisane za zračno plovbo v tej državi, zlasti predpisane diplome o sposobnosti in dovolila.
Ostali člani posadke morajo imeti s seboj listine, v katerih so navedeni njili zaposlitev na zrakoplovu, njih poklic, istovetnost in državljanstvo.
Posadka in potniki morajo imeti s seboj listine, določene za prestop meje dotične države ali za bivanje na ozemlju države, v katero odhajajo, če ni med obema državama pogodnicama dogovorjeno kaj drugega.
Člen 7.
Potrdila o plovitvenosti, potrdila o vpisu, diplome o sposobnosti in dovolila, ki jih je za zrakoplov ali za posadko izdala ali priznala ena stranka pogodnica, veljajo tudi v drugi državi pogodnici prav tako, kakor ustrezajoče listine, izdane ali priznane v tej državi.
Vsaka obeh strank pogodnic si pridržuje pruvico, odreči v mejah svojega ozemlja za zračno plovbo priznanje diplomam o sposobnosti in dovolilom, izdanim njenim državljanom od druge države pogodnice.
Člen 8.
Zrakoplovi so lahko opremljeni z aparati za brezžično telegrafijo in telefonijo, če imajo s seboj za to posebno dovolilo svoje države. Za uporabo takih aparatov nad ozemljem ene stranke pogodnice veljajo določbe, ki veljajo glede tega v tej državi. Razen tega smejo posluževati lake aparate samo tisti člani posadke, ki imajo pri sebi posebno dovolilo, izdano od pristojnega oblastva države, kateri pripadajo.
Obe državi pogodnici si pridržujeta pravico, predpisati zaradi varnosti obvezno opremo zrakoplovov z aparati za brezžično telegrafijo in telefonijo.
Člen 9.
Zrakoplovi, njih posadka in potniki ne smejo imeti na ozemlju druge države pogodnice s seboj orožje, muni-cijo, strupene pline, raznesita in golobe pismonoše. Signalne priprave in signalna municija ne veljajo za orožje in municijo po tej določbi. Za prenos fotografskih aparatov je treba posebne dovolitve, če so tako nameščeni, da jih je mogoče spotoma uporabljati.
Iz razlogov javnega redu in varnosti sme predpisati vsaka država pogodnica na svojem neodvisnem ozemlju omejitve glede prevoza tudi še za druge predmete razen tistih, ki so navedeni v prvem odstavku tega člena, če ne razlikujejo med zrakoplovi druge države pogodnice in zrakoplovi, ki pripadajo ostalim tujim državam.
člen 10.
Zrakoplovi, ki prevažajo potnike ali blago, morajo imeti s seboj poimenski spisek potnikov in tovorne liste za blago, ki morajo navajali vrste in količine blaga, kakor tudi predpisne carinske deklaracije.
Če se pri dohodu zrakoplova ugotovi, da prevoženo blago ne ustreza listinam, morajo carinska oblastva dohodnega zrakoplovuega pristaniška stopiti neposredno v stik s pristojnimi carinskimi oblastvi druge države pogodnice.
Člen 11.
Prevoz pošte se uredi s posebnim sporazumom neposredno med poštnima upravama obeh držav pogodnic.
Člen 12.
Vsaka država pogodnica sme na svojem ozemlju zrakoplove druge države pogodnice ob odletu in ob pri'
stanku po svojih pristojnih organih pregledati in predpisana dovolila in ostale listine preskusiti.
Clen 13.
Zrakoplovna pristanišča, odprta za javni zračni promet, so dostopna zrakoplovom obeh držav pogodnic.
Zrakoplovi se tudi lahko koristijo z meteorološko službo, radijsko službo in ostalimi službami za zavarovanje zračne plovbe. Pristojbine za spuščanje, bivanje in ostale takse se plačujejo po veljavnih predpisih.
Clen 14.
Dolvod in odhod zrakoplovov obeh držav pogodnic iz inozemstva in v inozemstvo se sme vršiti samo na carinskih zrakoplovnih javnih pristaniščih, na katerih se pregledujejo tudi potni listi, in sicer brez vmesnega pristanka med državno mejo in temi zrakoplovnimi pristanišči.
V posameznih primerih smejo dovoliti višja zrakoplovna oblastva na zahtevo dohod in odhod tudi z drugih zrakoplovnih pristanišč, kjer se mora opraviti carinski pregled in pregled potnih listov. Stroške za carinski pregled in pregled potnih listov trpi v takem primeru prosilec. Prepoved vmesnega pristanka med državno mejo in zrakoplovnim pristaniščem velja tudi v teh posameznih primerih.
Ob pristanku v sili ali pristanku po členu 4. — v odhodni državi po opravljenem carinskem pregledu in pregledu potnih listov, v dohodni državi pa pred carinskim pregledom in pregledom potnih listov — se morajo .•avnati odgovorni voditelji zrakoplova, posadka in potniki po predpisih, ki veljajo v dotični državi.
Obe stranki pogodnici si priobčita druga drugi spisek zrakoplovnih pristanišč, ki so odprta za javni zračni promet. V teh spiskih je treba posebej navesti tista zrakoplovna pristanišča, ki so carinska in kjer se lahko opravlja pregled potnih listov. Vsaka sprememba v teh spiskih in vsaka, najsi tudi le začasna omejitev uporabe enega teh zrakoplovnih pristanišč se mora ne« utegoma priobčiti drugi stranki pogodnici.
Clen 15.
Državne meje obeh strank pogodnic se smejo pre-letati samo na krajih, ki jih določi dotična stranka po-godnica.
Obmejni odsek, ki ga je določila ena stranka pogod-nica svojim ali tujim zrakoplovom za preletanje svoje meje, je odprt tudi zrakoplovom druge stranke pogod-nice.
Clen 16.
Kot pritežek se smeta metati iz zrakoplovov samo droben pesek in voda.
Clen 17.
Drugi predmeti, razen pritežka, se smejo spotoma samo tedaj iz zrakoplova vreči ali drugače odstraniti, če je dala država, na katere ozemlju naj se to zgodi, za to posebno dovolitev ali če je treba odvreči, da se odvrne preteča nevarnost.
Clen 18.
Kolikor bi šlo ob uporabi te konvencije za vprašanje narodnosti, je dogovorjeno, da imajo zrakoplovi narodnost tiste države, v katere register so predpi&no vpisani.
Zrakoplov se more samo tedaj vpisati v register ene obeh držav pogodnic, če je popolnoma last državljanov te države. Ce. je lastnik družba kakršne koli irite, mora
ustrezati veljavnim predpisom jugoslovanske ali nemške zakonodaje, da more veljati za jugoslovansko ali nemško družbo.
Clen 19.
Zrakoplov, ki pride v eno obeh držav pogodnic ali preleti njeno ozemlje in se tamkaj samo, kolikor je potrebno, spusti in postane, se sme oprostiti zasege, ki bi jo bilo treba uporabiti zaradi kršitve patenta, zaščite vzorcev ali blagovnega žiga, če se položi varščina, ki ji določi znesek, če se ne doseže sporazum zlepa, v najkrajšem možnem času pristojno oblastvo kraja, kjer naj bi se zrakoplov zasegel.
Clen 20.
Zrakoplovi druge države pogodnice imajo pri pristanku, zlasti v sili, pravico, da se jim da pomoč in da uporabijo ista sredstva za pomoč, kakor domači zrakoplovi.
Rešpvanje zrakoplovov, ki bi bili na morju v sili, se mora vršiti, če ni drugega dogovora, po pravilih pomorskega prava tako, kakor so predpisana z ustreznimi mednarodnimi sporazumi ali če takih sporazumov ni, po zakonu države, kateri pripadajo reševalci.
Clen 21.
Obe stranki pogodnici si priobčita druga drugi vse predpise, ki veljajo na njunem ozemlju za zračno plovbo.
Clen 22.
Obe stranki pogodnici se bosta vzajemno obveščali o kršitvah določb te konvencije, ki jih store nad njunim ozemljem zrakoplovi druge države pogodnice.
Clen 23.
Posameznosti glede uporabljanja te konvencije, zlasti carinske formalnosti, se urede, če je to potrebno in možno, z neposrednim sporazumom med posameznimi pristojnimi upravami obeh strank pogodnic.
Clen 24.
Spori, ki bi utegnili nastati ob tolmačenju in uporabi te konvencije, se morajo, kolikor se ne bi rešili po diplomatski poti, predložiti na zahtevo ene stranke pogodnice razsodišču. Odločba tega razsodišča veže obe stranki pogodnici.
Razsodišče je sestavljeno iz treh članov. Sestavi se tako, da imenuje vsaka država pogodnica po lastni svobodni izbiri enega razsodnika v mesecu dni, ko je ena država pogodnica zahtevala razsodišče.
Predsednik razsodišča se mora z vzajemnim sporazumom držav pogodnic imenovati v naslednjem mesecu. Predsednik mora biti v zračni plovbi strokovnjak, državljan katere koli druge države, ne sme stanovati na ozemlju katere obeh držav pogodnic in tudi ne biti s tema državama v službenem razmerju.
Ce ena država pogodnica v mesecu dni ne odredi razsodnika ali če se v naslednjem mesecu ne izbere predsednik, se zaprosi predsednik stalnega razsodišča v Haagu, da jih imenuje.
Sedež določi razsodišču predsednik.
Razsodišče sklepa z večino glasov. Razsodišče določi samo postopek; ta postopek je lahko pismen, če temu ne ugovarja nobena stranka pogodnica.
Vsaka država pogodnica trpi stroške za nagrado svojega razsodnika in polovico nagrade za predsednika.
Vsaka država pogodnica trpi polovico stroškov po stopila,.
Člen 25.
Vsaka država pogodnica sme kadar koli odpovedati to konvencijo na 12 mesecev vnapred.
Člen 26.
Ta konvencija se mora ratificirati; ratifikacijske listine se morajo izmeniti kar moči hitro v Berlinu. Konvencija dobi obvezno moč 30 dni po izmeni ratifikacijskih listin.
V potrditev tega sta pooblaščenca podpisala to konvencijo in pritisnila nanjo svoj pečat.
Sestavljeno v dveh izvirnih primerkih v srbsko-hrvatskem in nemškem jeziku na Bledu dne 3. septembra 1936.
Dr. M. M. Stojadinovič s. r.	voii	Hoeren	s.	r.
(M. P.)	(M.	P.)
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kraljevski namestniki podpišejo in se razglasi v »Službenih novinalK, obvezno moč pa dobi skladno s členom 26. konvencije.
Ministru za pravosodje priporočamo, naj ta zakon razglasi, vsem ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu dne 29. septembra 1937.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle Dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Minister za pravosodje dr. N. Subotič s. r.
Minister za vojsko in mornarico armijski general
Ljub. JI. Marič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat varuh državnega pečata, minister za pravosodje (Sledijo podpisi ostalih
dr. Ji. Subotič s. r.	ministrov.)
— » —-i	-
Uredbe osrednje vlade.
551.
Izmenjava
ratifikacijskih listin za konvencijo o zračni plovbi z Nemčijo.*
Na dan 8. januarja 1938. so se izmenile v Berlinu ratifikacijske listine za konvencijo o zračni plovbi med
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	januarja 1938., št. 14/VI/35.
kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo, podpisano na Bledu dne 3. septembra 1936. in objavljeno v »Službenih novinah št. 239/1,XXII z dne 21. oktobra 1937.*
Iz ministrstva za zunanje posle, v Beogradu dno 12. januarja 1938.; pov. br. 30)1/1.
552.	k	i;	, „
Popravek.
V naslovu navodila, ki je objavljeno v- »Službenem listu ..št. 4(53/76 z .dne 21. septembra 1938., naj se glasi: >..,. dovolitev za plavljenje in splavljanje (ne spravljanje). Bazen tega je popraviti v Služb. nov. napačno navedeno številko 22.185 v pravilno: 22.135 in v izvirniku napačno citirano številko Služb. nov. iz leta 1930., ki se glasi pravilno: 238/LXXXI11/507.
Uredništvo.
Banove uredbe.
553.
Spremembe
v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
X odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. oktobra 1938., šl. 1. 11.191/1, je postavljen inž. A d a m i č F r a n c za banovinskega uradniškega pripravnika Vlil. položajne skupine pri ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Šl. Juriju ob južni železnici.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. oktobru 1938., I. šl. 10.324/1, je bil postavljen d r. Pint a r D r a g o , priv. zdravnik i* Cerknice, za banovinskega uradniškega pripravnika pil združeni zdravstveni občini Tržič.
Z odlokom kraljevske banske upravo dravske banovine z dne 22. oktobra 1938., 1. št. 9.116/2, je bil post a v 1 j e o -Sil a r J a n e z za banovinskega uradniškega pripravnika IX. položajne skupine pri banovinski kmetijski šoli v Rakičanu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. oktobra 1938., 1. št. 11.162/1, je bil Va-1 e n č i e h1 r a n c , upravno pisarniški uradnik Vlil. skupine pri omenjeni banski upravi, postavljen za ekonoma iste skupine na dosedanjem službenem mestu-
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovim* z dne 11), oklobra 1938,, I. šl. 10.670/2, je bil postavljen Z g ur Sl a n ko iz Maribora za banovim skega uradniškega pripravnika'pri banovinski centralni lekarni in veledrogeriji v Mariboru.
* »Službeni lisi : št. 551/90 iz 1. 1038,
Izdaja kratjeveka banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tlaka Ib zalaga tiskarna Merkur d. d, ? Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 90. kosu IX. letnika z dne 9. novembra 1988.
Razglasi kraljevske banske uprave
.V. št. 343/30.	3207
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo Mladinskega doma dravske banovine v Kaštel Stafiliču
II.	iavno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. novembra 1938. ob 11. uri
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 505.173'95.
Podrobnosti so razvidne na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj. *^nska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. novembra 1938.
H?
V. št 280/11.	3232—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Lju' ljani razpisuje prevzem gradbenih del I. etape pri gradnji gledališke slikarne in skladišča za kulise v Ljubljani
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. novembra 1938. ob 11. uri
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu stroškov in taks dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah za vsa dela skupaj, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudnega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov pri sre-skih načelstvih.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. novembra 1938.
II Štev. 31.377/1.	3198-3-2
Razglas.
Tvrdka Ing. Milan Lenarčič v Josip-dolu (Ribnica na Pohorju) namerava namesto dosedaj obstoječih 7 manjših naprav zgraditi novo vodno napravo, ki bi izkoriščala vodno silo potoka Velka s hidroecntralo, lelečo na pare. št. 147 k. o. Hudi kot. Od obstoječega betonskega praga, ki je uvezan na desnem krilu v pare. 1359/1 k. o. Legen levoobrežuo
v pare. št. 1293/1 k. o. Hudi kot, se odvaja voda po lesenem žlebu, ki vodi čez pare. št. 1359/1, 1284, 1361/1, 1294/1, 1292, 1288, 1286, 1275 k. o. Hudi kot, do betoniranega nabiralnika na pare. št. 1275 k. o. Hudi kot. Od nabiralnika vodi tlačni cevovod notranjega premera 50 cm čez pare. št. 1275 in 1276 k. o. Hudi kot do Francis špilne turbine, ki je nameščena v centrali na pare. št. 147 k. o. Hudi kot. Od centrale odteka voda po obstoječem kanalu, ki vodi čez pare. št. 1282/1, 1278/1 in 1263 k.
o.	Hudi kot v strugo potoka Velka tik nad vodno napravo Josip Fornecija iz Lehna. Vse navedene parcele so last imenovanega. Vodna naprava bo izko-riščavala pri 10-mesečni vodi Q = 170 l/sek in padcu h — 48'3 m E bruto = 109 HP (E neto = 82 IIP), pri devetmesečni vodi Q = 197 l/sek. in padcu h = 48'0 m E bruto = 126 HP. (E neto = 94'6 HP), pri šestmesečni vodi Q — 250 l/sek. in padcu h = 47'8 in E bruto = 159 HP. (E neto = 119’5 HP). Energija se porabi za pogon žage, za pogon strojev za cepljenje kamenja, za pogon kompresorjev in za razsvetljavo. Zaradi nove naprave se opusti sedem vodnih naprav s pogo-' nom na vodna kolesa.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi določb § 17. zakona o okoriščanju vodnih sil, »Službeni list« št. 333 53/1031., v smislu odredb §§ 9., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 21. in
22.	novembra 19.38. s sestankom komisije dne 21. novembra 1938. ob 14. uri pri sedanji električni centrali.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg od dne 1. razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 19. novembra 1938.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek TI. v Ljubljani, do 16. novembra 1938. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 31. oktobra 1938.
-j.
V. No. 7601/25.	3171-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani rnzpisuje za dobavo jeklenih cevi za vodovod v Ribnici
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. novembra 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov din 55'— med uradnimi urami istotam, soba št. 46.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsota odobrenega proračuna, ki znaša din 185.600—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. oktobra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 80/38-3.	3241
Amortizacija.
Na prošnjo Dabiča Janka, trgovca, Stari Bečej, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so prosilcu baje zgoreli ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznameuilo vrednostnih papirjev:
Polica življenjskega zavarovanja »Sla-vije« jugoslovenske zavarovalne banke v Ljubljani, št. 29.544, glaseča se na ime: Dabič Jauko in na glavnico dinarjev 20.000'—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 26. oktobra 1938,
•j.
I 765/37-30.	3131
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin [vinograd (p. št. 565), stavbišče, hlev, vinograd (p. št. 578)] zemljiška knjiga Drenovec vi. št. 121.
Cenilna vrednost: din 14.258'—.
Najmanjši ponudek: din 7.129'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, dne 28. septembra 1938.
❖
I 322/38-18.	S053
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču *
sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša Si. 15 z gospodarskim poslopjem' pare. št. 1074, 1075/1, 1075/2, 1075/3 in. 1078) zemljiška knjiga Orešje vi. št. 109.
Cenilna vrednost: din 35.293'90.
Vrednost pritekline: din 520'—.
Najmanjši ponudek: din 23.529*26.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v Škodo zdražiteija,* ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodi.šča.
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 29. septembra 1938.
I 2704/38—S.	3137
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1938, dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Celje-mesto vi. št. 110.
Cenilna vrednost: din 455.146'50.
Vrednost pritekline: din 1.244'—.
Najmanjši ponudek: din 340'000'—.
Vadij: din 45.515'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več .uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 22. oktobra 1938.
*
I 2910/38-9.	3220
Dražbeni oklic.
Dne 15. d e c e m b r a 1938. dopoldne ob .enajsti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dobrna vi. št. 143 in 232.
Cenilna vrednost: din 54.19870.
Vrednost pritekline: din 805'—.
Najmanjši ponudek: din 36.132 46.
Vadij: din 5.419'86.
Pravice, ki bi ne pripuščale draž.be. je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer, bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 2. novembra 1938.
*
I 2768/38-9.	3095
Dražbeni oklic.
Dne 15 decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kasaze vi. št. 27 in 113.
Dražilo se bo v treh skupinah in sicer:
I. VI. št. 27.
Cenilna vrednost: din 13.802'30; pritekline: din 520'—.
Najmanjši ponudek: din 9201*50.
Vadij: din 1380 —.
II. VI. št. 113.
Cenilna vrednost: din 9551'80,
Najmanjši ponudek: din 6368'—.
Vadij: din 955'—.
III. Obe vi. št. 27 in 113 skupaj.
Cenilna vrednost: din 23.354 10.
Pritekline: din 520 —.
Najmanjši ponudek: din 15.570'—.
Vadij: din 2335'50
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 19. oktobra 1938.
l 1818/38-17.	3182
Dražbeni oklic.
Dne 16, decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin v 4 skupinah in sicer:
I. Zemlj. knjiga Sv. Jungert vi. št. 65.
Cenilna vrednost: din 50.156'50.
Vrednost pritekline: din 650 —.
Najmanjši ponudek: din 33.438'—.
Vadij: din 5016'—.
II. Zemlj. knjiga Sv. Jungert vi. št. 202.
Cenilna vrednost: din 27.455'—.
Najmanjši ponudek: din 18.304'—.
Vadij: din 2745'50.
III. Zemlj. kuj. Sv. Jungert vi. št. 301.
Cenilna vrednost: din 5818’—.
Najmanjši ponudek: din 3879'—.
Vadij: din 582'—.
IV. Vsi gornji vložki skupaj:
Cenilna vred nos): din 83.429‘50.
Pritekline: din 650'—.
Najmanjši ponudek: din 55.620'—.
Vadij: din 8343'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 30. oktobra 1938.
I 1347/38.	3168
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podbrezje vi. št. 76:
Cen. vrednost Najm. ponudek Varščina din	din	din
1.	pare. št. 77/2 — hiša št. 16 z gosp. poslopjem 46.100'—, pritekline 3 040'—, 49.140-	32.760'-	4.914'-
/en. vrednost		Najm. ponudek Varščina	
din		din	din
2. pare.	št.	77/3 — vrt	76'20
762 —		508' —	
3. pare.	št.	5 — njiva	681'90
6.819'—		4.546-	
4. pare.	št.	22 — vrt	
588'—		392 —	58'80
5. pare.	št.	23 — njiva	
2.805 —		1.870'—	280'50
6. pare.	št.	24 — travnik in	kozolec
2.847'50		1.898'33	28475
7. pare.	št.	87/2 — travnik	in gozd
8.595'—		' 5.730-	8o9'50
8. pare.	št.	134 — njiva, sedaj travnik	
1.452'—		968'—	145*20
9. pare.	št.	135 — travnik	
1,059'20		706'14	105'93
10. pare.	št.	136 — gozd	
3.400'80		2.267'20	340'08
11. pare.	št.	154 — njiva	
3.697'—		2.464'68	36970
12. pare.	št.	164 — njiva	
2.687'—		1.790*34	26870
13. pare.	št.	165 — gozd in njiva	
7.084*80		4.689'86	703*48
14. pare.	št.	169 — travnik	
3.359'—		2.239'40	33590
15. pare.	št.	170 — njiva	
2.974'—		1.982*68	297*40
16. pare.	št.	184 — gozd	
619'—		412'66	61 '90
17. pare.	št.	185 — njiva	
1.464*—		976'—	146'40
18. pare.	št.	187 — njiva	
2.225’			1,683'34	252*50
19. pare.	št.	189 — gozd	
679*50		453'-	67'95
20. pare.	št.	204 — njiva	
4.751'—		3.167*34	47510
21. pare.	šl.	205 — njiva	
1.396'—		930'66	139*60
22. pare.	št.	312 - gozd	
2.427'20		1.618*12	24272
23. pare.	št.	313 — gozd	
11.753'-		7.835*32	1/175*30
24. pare.	št.	311 — pašnik sed. travnik	
1.543'-		1:028'66	154'30
25. pare.	št.	315/1 — gozd	19'33
103*25		128'82	
26. pare.	št.	315/2 — pašnik	
67075		447 16	67'08
27. pare.	št.	322/1 — gozd	
25075		16716	25'08
28. pare.	št.	322/2 — pašnik	134*15
1.341'50		894'34	
29. pare.	št.	338 — gozd	
7.244*-		4.829'34	724'60
30. pare.	št.	352 — gozd	
1.68075		t.120'50	168'08
31. pare.	št.	353 — gozd	624*75
6.247'50		4.165'-*	
32. pare.	št.	354 — gozd	
19.712*80		13.141'88	1.971'28
33. pare.	šl.	423 — njiva	1*23*55
1.235'50		823'66	
34. pare.	št.	162 — njiva	
1.853*25		1.235*50	185‘33
35. pare.	št.	163/2 — travnik	154*88
1.54875		1.032*50	
36. pare.	št.	118 — njiva, sedaj gozd 548— 82'22	
822 —			
Skupna vrednost:
.164.138'80	111.45254	16.413'X8
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri
dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, til je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II., dne 24. oktobra 1938.
jg>
I 710/38-7.	2971
Dražbeni oklic.
Drie 15. decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi'št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Volavlje vi. št. 91 in 778, oba do polovice.
Cenilna vrednost: din 30.561*50.
Najmanjši ponudek: din 20.374'50.
Varščina v gotovini: din 3036'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se' ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 11. oktobra 1938.
1 400/38—11.	3126
Dražbeni oklic.
D n e 13. d e c e m b r a 1938. o b osmih bo pri podpisanem Sodišču v sobi št. 3 dražna nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trebelno vi. št. 81.
Cenilna vrednost: din 24.398'—.
Najmanjši ponudek: din 10.266’—.
Vadij: din 2.439*80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer, bi se,.ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri.
Drpgače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča,
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
-■ i ■ dne 26. oktobra 1938.
1 1595/38.	3228
Dražbeni oklic.
Dne 15. d e c e m b r a 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Sedlašek vi. št. 180, 140; zemljiška knjiga d. o. Slanošina vi. št. 59.
Cenilna vrednost: din 43.85475.
Vrednost pritekline: din 175'—.
Najmanjši ponudek: din 29.236'50
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je prjglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicejr. bi se ne mogle več uveljavljati Kledp nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju. odd. 1\ .,
tihe 27. oktobra 1938.
I 1354/37—17.	3122
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1938. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin, in sicer: zemljiška knjiga Boh. Bistrica vi. št. 52, hiša v Boh. Bistrici št. 37 in 40 z gospodarskim poslopjem, zemljišči, pritek-linami in srenjskimi pravicami, cenilna vrednost din 292.059'—; Boh. Bistrica vlož. št. 275, njiva,’ cenilna vrednost din 30.708*—; Savica vi. št. 375, travnik, cenilna vrednost din 30.87870; Studor 'A vi. Sl. 685. travnik in njiva, cen. vrednost din 7240'—. Skupaj din 360.88570, najmanjši ponudek din 240.591'—.
Varščina znaša din 36.089'— in jo je položiti v gotovini — v domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih, veljajočih o, tem, nalagati novci varovancev, v vložnih knjižicah kake domače hranilnice, domače posojilnice, ki so izplačljive takoj. Vrednostni papirji se zaračunajo po kurzu prejšnjega dne, ta kurz mora dokazati ponudnik.
Cen. vrednost priteklin: din 44.324*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prj dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 25. oktobra 1938.
•jj
1 764/38 6.	3180
Dražbeni oklic.
Dne 12. d e c e m b r a 1938. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrhloga vi. št. 53 in 262 (I ravnika).
Cenilna vrednost; din 5.296*—.
Najmanjši ponudek: din 3.531*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 20. oktobra 1938.
•j;
1 398/38 8.	3195
Dražbeni oklic.
Dne 19. de c e m b r a 1938. dopoldne ol) d cvetih bo pri tem sodišču soba šf. 2 dražba nepremičnin (hiše št. 103 v Horjulu, 2 njiv in 1 travnika) zemljiška knjiga Horjul vi. št. 131 in 366.
Cenilna vrednost: din 22.924*—.
Najmanjši ponudek: din 15.282'—.
Vadij: din 2.293’—.
Pravide, ki bi ne, pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 24. oktobra 1938,
Vpisi v trgovinski register.
•žpisale so se izpremembe io dodatki pri joastopni firmi:
1086.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 25. oktobra 1938.
Besedilo: Antolič & Co.
Obratni predmet: Izvoz deželnih pridelkov, predvsem vseh vrst okroglega in rezanega lesa na debelo.
Iz družbe izstopita družbenika Kuh-nert Ernest in Rudolf, tako da ostane edini lastnik tvrdke Antolič Vekoslav, trgovec v Celju, Cesta na grad, ki je upravičen samostojno tvrdko zastopati in podpisati.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 25. oktobra 1938.
Rg A III 202/9.
Konkurzni razglasi
1087.	3242
Odprava konkurza.
Prezadolženem Zvezna knjigarna, družba z o. z. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezadolženea s sklepom St 1/36—2, se po § 178., odst. 2., st. z. odpravlja, ker po delnem plačilu ločitvenih upnikov in konkurznih stroškov ni več pokritja za nadaljnje stroške postopanja.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. oktobra 1938.
St 1/36-117.
j;
1088.	3239
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopka o imovini dolžnika Župevca Frana, neprot. trgovca z mešanim blagom v Ljubljani, Florjanska ulica 22.
Poravnalni sodnik: Javoršek Karol, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Benkovič Ivo, advokat v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 134 dne 16. decembra 1938. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 3. decembra 1938, Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1938.
Por 21/38-2.
1089.	3236
Konec poravnalnega postopka.
Poravnalni postopek dolžnikov Jon-keja Edvarda in Amalije, posestnikov in pekov v Celju, Gosposka ulica, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I*
dne 5. novembra 1938.
Por 5/38- 30.
1090.	3235
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Hohnjec Milan, trgovec v Vojniku.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Hohnjec Milan s svojimi upniki pri poravnalnem naroku dne 25. oktobra 1938. pri okrožnem sodišču v Celju in ki določa, da je prednostne terjatve ir zahtevke, v katere poravnava ne po-seza, plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% no kvoto, plačljivo v štirih enakih tromesečnih obrokih,, od katerih zapade prvi obrok 90 dni po pravnomočnosti potrditve poravnave.
K lej poravnavi pristopi kot porok in plačnik s posledicami iz § 60. por. zakona Hladin Valentin, trgovec v Celju.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 5. novembra 1938.
Por 13/38-41.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 10.668/2.	3224-2-2
Razglas.
Siegmund lirncst, mesar iz Kočevske reke, namerava sezidati klavnico na parceli štev. 22 k. o. Kočevska reka.
Imenovani je ob predložitvi načrtov zaprosil za izdajo gradbene dovolitve.
Radi tega razpisuje sresko načelstvo na podlagi §§ 107. do 110. in 121. očrt. zakona, § 90. stavbenega reda in § 73. zak. o občem uprav, postopku komisijski ogled na mestu samem za 22. novembra 1938. ob 14.30 uri.
Načrti naprave so do dneva razprave vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu ter se vabijo vsi interesenti, da podajo event. ugovore in pomisleke ustno ali pismeno najkasneje ob razpravi sami, ker bi se pozneje vloženi ugovori upoštevali le, če bi se tikali javnih koristi.
Hrcsko načelstvo v Kočevju
dne 5. novembra 1938.
No. 25.601/3.	3244
Občinsko lovišče Dobrunje
in Rudnik — oddaja v
zakup na javni dražbi.
Razglas.
Sresko načelstvo v Ljubljani bo oddalo na javni ustni dražbi v zakup za dobo 12 let občinsko lovišče Dobrunje in Rudnik v petek 25. novembra 1938., in sicer:
ob 9. dopoldne lovišče Dobrunje,
ob 10. dopoldne lovišče Rudnik.
Dražba bo v sobi št. 9 sreskega načelstva v Ljubljani, Hrenova ulica 11.
Lovišče Dobrunje meri okoli 5420 ha, lovišče Rudnik okoli 1314 ha. Zakupna doba traja pri obeh loviščih 12 let, in sicer od 1. aprila 1939. do 31. marca 1951.
Izklicna cena znaša za lovišče Dobrunje din 4000'—, za lovišče Rudnik pa din 2000'—. Lastnih lovišč ali arondacij m pri teh loviščih. Meje lovišč se krijejo s sedanjimi mejami obeh upravnih občin Dobrunje in Rudnik.
Pred dražbo mora vsak dražitelj dokazati, da ima veljavno lovsko karto za tekoče leto in mora položiti v gotovini vadij v višini izklicne cene za dotično lovišče. Kdor hoče dražiti za drugega, mora predložiti vodji dražbe veljavno pooolastilo pravilno kolkovano. Natančnejši dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu v Ljubljani ob običajnih uradnih urah.
Ako bi dražba za katero navedenih lovišč pri navedeni izklicni ceni ne uspela, se bo vršila dne 3. decembra 1938. ob 9 uri dopoldne v istem prostoru ob istih pogojih ponovna javna dražba, pri kateri pa se bodo sprejele ponudbe tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Lju' Ijani, dne 3. novembra 1938.
Sreski načelnik:
Jlaršič s. r.
Štev. 9420/7.	3226
Razglas.
Dne 24. novembra t. 1. o poli devetih zjutraj se bo oddalo v zakup pri sreskem načelstvu v Škofji Loki, v sobi št. 4, na javni ustni licitaciji občinsko lovišče občine Stara Loka za dobo 12 let, t. j. od 1. aprila 1939. pa do 31. marca 1951.
Površina lovišča znaša 4233 ha, izklicna cena in vadij, ki ga položi vsak dražitelj pred pričetkom dražbe, dinarjev 5000'—.
Zakupni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu med uradnimi urami. Ako dražba ne uspe, se vrši dne 2. decembra t. 1. ponovna dražba brez posebnega obvestila, ravnotam in ob istem času, s ponudbami tudi even-t-alno pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Škofji Loki dne 2. novembra 1938.
Sreski načelnik: Kaki s. r.
•j.
Prez. št. 2188/38.	3189-3-2
Razpis.
Na podlagi odloka ministrstva za socialne politiko in ljudsko zdravje z dne 27. oktobra 1938., S. št. 31.562, razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« 1 (eno) mesto zdravnika VIII. (osme) položajne skupine.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih ter biti specialisti za prsne bolezni.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno pri sani-tetskem oddelku resornega ministrstva. Iz upravne pisarne obče državne bolnice v Ljubljani dne 2. novembra 1838.
Št. 15.211/38.	3216
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 23. novembra 1938. neposredno pismeno pogodbo za nabavo 1 el. motorja
40 kW, 500 V, 700 obračajev/min., 50 per./sek. s trop. avtomatičnim stikalom.
Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik v Velenju
dne 3. novembra 1938.
Št. 10.784.	3229
Razpis.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje mesto prvega zdravnika pri krajevni bratovski skludnici na Jesenicah.
Za izvrševanje zdravniške službe veljajo načelno določ..e pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah z dne 13. julija 1938. (»Službeni list« št, 461/75 iz leta 1938.).
Plača po dogovoru.
Za to službo se upošteva doktor vsega zdravilstva, ki ima najmanj 5 let kirur-gične prakse v banovinski ali državni bolnici ter vsaj 6-mesečno prakso na porodniškem oddelku. Ker bo moral zdravnik opravljati tudi splošno zdravniško prakso pri bratovski skladnici, je potrebno, da je bil zaposlen tudi na drugih oddelkih v bolnicah. Posebno je važna tudi nezgodna praksa.
Lastnoročno pisane prošnje in curri-culum vitae z dokazili o izpolnitvi zgoraj zahtevanih pogojev je vložiti pri krajevni bratovski skladnici na Jesenicah do 30. novembra 1938.
Natančnejše informacije se dobe pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani ali pri krajevni bratovski skladnici na Jesenicah.
Glavna bratovska skladnica.
V Ljubljani dne 5. novembra 1938.
Razne objave
3187-3-2
Poziv upnikom.
Posojilnica za Sv. Rok ob Sotli r. z. z n. z. v likvidaciji je po sklepu občnega zbora z dne 18. septembra 1938. dovršila likvidacijo ter preneha obstajati. Pozivajo se ev. upniki, da prijavijo svoje terjatve podpisanemu.
Pric Štefan s. r., likvidator b. »Posojilnice za Sv. Rok ob Sotli«, Dobovec 12, pošta Rogatec.
*
3119
Objava.
Izgubil sem letno spričevalo IV. o razreda višje drž. realke v Ljubljani za 1. 1919./20. in odhodno spričevalo
V.	a razreda istega zavoda iz 1. 1920./21. Proglašam ju za neveljavni.
Korosič Ivan s. r., iz Trsta.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. (Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.