SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 15
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 12 de mayo - 12. maja 2016
DOSTOJANSTVO ČLOVEKA
IRENA VADNJAL _
»Delu čast in oblast« je geslo, o katerem sem premišljevala zadnje dni. In ob tem premišljevanju ugotovila, da tega gesla nisem nikoli razumela. Tudi danes ga ne. Pa poglejmo, zakaj ne.
Delo kot človekova aktivnost, ki naj bi ga ločila od živali, to že zdavnaj ni več. Čeprav smo se učili, da je ravno delo tisti dejavnik v človekovem razvoju, ki naj bi omogočil, da je opica prijela v svojo »roko« kos lesa in s tem nakazala, da se bo iz nje razvilo naprednejše bitje. Razvoj je šel po tej poti, a danes se zdi, kot da se je ta tok obrnil nazaj in da gre evolucija nazaj k primatom. Kot je z evolucijo človekovo dostojanstvo raslo, z razvojem tehnike človekovo dostojanstvo nazaduje. Pa ne zaradi tehnike same, ampak zaradi njene zlorabe.
Ta zloraba pa je nujna posledica človekovega grešnega nagnjenja - lakomnosti. Vedno je človek izkoriščal drugega človeka (pa tudi celotno stvarstvo) zaradi lakomnosti. Ko mu nikoli ni dovolj in želi imeti več, kot potrebuje. In ko želi ta presežek obdržati zase. Ne le to, ta presežek želi večati in večati in ga na vsak način zadržati zase. Ob tem početju se mu zamegli vid, da ne vidi več okrog sebe ljudi, ki nimajo denarja, da bi lahko dostojno živeli. Preprosto ne vidi, ne sliši in ne razume tistih, ki imajo manj kot on.
Zato je izredno nevarno, ko se lakomen človek polasti oblasti. Tak človek ne more razumeti stiske bližnjega. Ko odloča, odloča skozi svoja merila. V tej luči lahko razumemo tiste naše politične voditelje, ki zagovarjajo visoke davke, hkrati pa počasi uvajajo vedno več plačljivih storitev, ki naj bi jih svojim državljanom zagotavljala država. Gre preprosto za pohlep, lakomnost, ko želiš skozi pozicijo moči v tem kratkem času, ko imaš politično moč, čim bolj napolniti svoje žepe.
Kaj pa desetina? Ta že zdavnaj ni več moderna, človek današnjega časa je prepričan, da mu že tako preveč vzame država. Ob tem se ne vpraša, kdo je država. Ne zaveda se, da je del države tudi on sam. Da je tisto, kar mora »dati cesarju, kar je cesarjevega«, namenjeno njemu. Seveda se upravičeno upira, da mora dati del svojega nekomu, ki s tem »njegovim« slabo ravna, ki to »njegovo« zapravi ali dobesedno ukrade. A v svojem prvobitnem principu je ravno desetina tista, ki poskrbi, da nihče ni lačen, nihče ni gol in bos, neveden, brez bolniške postelje.
Spomnila sem se na blaženo mater Terezo. Celo življenje je delala. Njeno delo ni bilo ne lahko, ne lepo, ne zavidanja vredno. Po cestah je pobirala umirajoče ljudi in jih do njihove smrti negovala. Lahko jih tudi ne bi. Saj so tako ali tako kmalu umrli. Iz njihove revščine jih ni rešila s čudodelnimi zdravili, z udobnimi bolniškimi posteljami ali zdravo hrano. Rešila jih je s podaritvijo tega, kar je imela, z ljubeznijo. Dala jim je vedeti, da so še ljudje. S tihim objemom jim je vrnila dostojanstvo.
In prav to dostojanstvo moramo vrniti človeku. Ne more imeti delo čast in oblast, pač pa človek. Kajti oblast ne more biti v rokah dela, čast pa prav tako ne. V kolikor ima delo v svojih rokah oblast, je nujna posledica delitev ljudi na tiste, ki imajo delo in s tem oblast, in na one, ki dela nimajo in so pod oblastjo. Ravno tako je s častjo - če ima delo čast, pomeni, da obstajajo dela, ki so bolj častna, in dela, ki so manj častna. Potemtakem bi se ljudje glede na naravo dela delili na časti vredne in časti nevredne. A za tako družbo si najbrž nihče ne bo prizadeval, ali pač?! Ta vedno večji prepad med enim in drugim slojem ljudi nikakor ne sme postati uzakonjen družbeni red!
V	tej luči lahko pogledamo tudi dve odločitvi, ki smo ju zaznali v našem medijskem prostoru. Ena je odločitev predsednika Državnega zbora, da ne bo razpisal roka za zbiranje podpisov za izvedbo referendumov. Delo predsednika Državnega zbora je tudi razpisovanje takih rokov. Ko že govorimo o delu, si tu lahko ogledamo ta del njegovih delovnih obveznosti. S pozicije moči je predsednik elegantno povozil osnovno načelo demokracije, to je, da odloča ljudstvo. Zanimivo, glede na to, da so besede govornikov na prvomajskih proslavah poudarjale ravno to, da si je ljudstvo, delavstvo, izborilo svoje pravice. Mar med te pravice ne spada tudi pravica do svobodnega odločanja o demokratičnih postopkih, med katerimi je tudi referendum? Pustimo ob strani sam namen, ali vprašanje legitimnosti pobudnikov, ali smiselnost izvedbe referenduma. Tudi ni važno, kako bodo o tej njegovi odločitvi presodili ustavni sodniki. Tokrat je zaskrbljujoče dejstvo, da se ta pozicija moči, ki smo je bili navajeni v časih, ki smo jim rekli »svinčeni« in ki se je naselila v rokah tistih, ki imajo denar, zelo odkrito in neustrašno kaže v rokah teh, ki imajo oblast. Predsednik Državnega zbora je s tem dejanjem zašel na spolzka tla, kjer zdrs pomeni odmik od demokracije in jasen korak v avtokracijo. Ljudstvu je vzel možnost, da bi odločilo. Gotovo je potrebno preprečiti, da bi se »zakoni ulice« prenesli na raven države, a ravno referendum in predreferendumska razprava sta tista instrumenta, ki to preprečujeta. Res pa je, da rezultati referenduma včasih za vladajoče niso najbolj zaželeni.
Druga odločitev je odločitev rimskega sodišča, ki je razsodilo, da lačni reveži s krajo manjših količin hrane ne zagrešijo kaznivega dejanja. Koliko je vreden človek, ki je brez doma in brez hrane, potem pa še zasačen pri kraji? Kje je tu njegovo dostojanstvo? Delo teh sodnikov je človeku povrnilo vsaj majhen delček njegovega dostojanstva. Niso ga obsodili, niso ga še dodatno ponižali. Svoje delo so dobro opravili. Upam, da je bil to dovolj velik vzgib za ljudi okrog njega, da razmislijo o nadaljnjih ukrepih, da mu preskrbijo hrano in vsaj začasno bivališče. Kajti vsi smo skrbniki svojih bratov, vsi moramo poskrbeti za tiste, ki so potrebni naše pomoči.
V	treh prošnjih dneh prosim Boga med drugim tudi za to, da blagoslovi naše delo. Naj svoj blagoslov razlije na vse tiste, ki nam odmerjajo delo in nam ga plačujejo. Predvsem pa prosim za dar modrosti, da ne bomo s svojim delom nikoli teptali dostojanstva ljudi.
(Casnik.si)
Zapleti okoli referenduma
Predsednik državnega zbora Milan Brglez se je v začetku prejšnjega tedna odločil, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih vložili predstavniki delavcev migrantov. Ti namreč smatrajo, da jim slovenska zakonodaja povzroča škodo in jo želijo referendumsko spremeniti.
Brglez, katerega poteza je vsekakor dvomljive ustavne narave, je dejal, da je s tem
želel zavarovati pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe. Po posvetovanju s pravniki je naslednji dan še povedal: »Odločitev o nerazpisu zbiranja podpisov sem sprejel zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo. In ne zato, kot mi nekateri zlonamerno očitajo, da bi ga omejil ali celo odpravil. Gre za zaščito ustave in s tem za zaščito demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice.«
Pravna stroka, s katero se je posvetoval Brglez, za njim pa še predsednik Borut Pahor, ki je moral podpisati omenjene zakone, je podprla odločitev predsednika državnega zbora. Le Rajko Pirnat je bil zadržan, saj dejstvo, da je prišlo do zlorabe pravice do referenduma, še ne pomeni, da lahko nek državni organ deluje brez zakonskega pooblastila.
Predsednik sindikata delavcev migrantov Martin Ivec je v odzivu na odločitev Brgleza zapisal, da Slovenija ni več demokratična, pravna in pravična država in napovedal ustavno presojo. Večina strank je medtem poudarila, da Brglez za svojo odločitev nosi tako pravno kot politično odgovornost. V SDS medtem menijo, da je Brglez s tem, ko ni razpisal roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude, grobo kršil ustavo in zakon. Zato so v parlamentarno proceduro vložili predlog za njegovo takojšnjo razrešitev. Po mnenju Vinka Gorenaka se je gotovo
mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po mnenju Gorenaka ni važno. »Odločilen je zakon o referendumu in ljudski iniciativi in važen je poslovnik državnega zbora.«
Milan Brglez je že prejšnji četrtek
Milan Brglez
zavrnil razpis za zbiranje podpisov še za tri vložene referendumske pobude. V SDS pa so uresničili svojo napoved, zato bo državni zbor predvidoma že na majskem zasedanju, ki se bo začelo 16. maja, odločal o predlogu za razrešitev svojega predsednika Milana Brgleza.
Zadeva je prešla v javnost. Pred državnim zborom je v organizaciji Odbora 2014 v petek 6. maja več sto ljudi protestiralo zaradi odločitve predsednika Milana Brgleza, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov za referendum o šestih zakonih. Menijo, da gre za fašistično dejanje, za katerega nima pravne podlage.
»To je fašistična poteza, s katero se odteguje pravica ljudstvu, da bi sodelovalo v zakonodajnem postopku,« je pred protestniki poudaril predsednik Odbora 2014 Aleš Primc. Ugotavlja, da gre pri tem zlasti za zlorabo funkcije predsednika državnega zbora, ki da nima pravice, da zavrne v skladu z zakonom vloženo referendumsko pobudo.
Mesto za pokop
Posmrtne ostanke iz povojnega grobišča rova sv. Barbare v Hudi Jami bodo v tem mesecu pokopali v pokopnem polju na območju spominskega parka Dobrava pri Mariboru. Pri pokopu žrtev bodo poskušali okostja ločiti med seboj. Teh ne bodo čistili za njihovo trajno shranitev niti upepelili organskih odpadkov, je povedal predsednik vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč Jože Dežman. S tem stališčem se je strinjala tudi vlada.
Vlada je v minulem tednu odgovorila na poslansko vprašanje predstavnice SDS Eve Irgl o dokončni ureditvi povojnega grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi Jami. Njeno vprašanje se je namreč nanašalo na marčne vladne sklepe, da se posmrtni ostanki iz Hude Jame prenesejo iz kostnice v Maribor. Ker pa so trupla 462 žrtev, ki so jih prenesli v tamkajšnjo kostnico, večinoma mumificirana in kot takšna neprimerna za kostnico, je bilo predvideno, da se opravi čiščenje okostij za njihovo trajno shranitev. Irglova je ocenila, da je to v nasprotju z določbami Ženevske konvencije, ki ureja pokop padlih ali umrlih vojakov in med drugim določa, da je upepelenje pokojnikov prepovedano, razen v izjemnih primerih, ko je to nujno zaradi izrednih okoliščin.
»Skratka, mi imamo zdaj odločitev komisije, in tudi vključitev take odločitve v razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da se posmrtni ostanki pokopavajo na pokopališču Dobrava v Parku spominov. Tako da je povsem jasno, iz katerega dela rova svete Barbare so izkopani. To je odločitev, ki je v razpisu in gre naprej. O tej odločitvi se seveda lahko pogovarjamo, ali je dobra ali ni, ampak taka pač ta hip je, in razpis bo tako izveden.
Zakaj pa ne Teharje? Teharje so tako kot mesto Celje pred evropskim pritiskom, da je potrebno Celje ekološko sanirati in pravzaprav je bila že postavitev teharskega spomenika v center okoljske bombe ali okoljskega onesnaženja, sporna odločitev,« je povedal predsednik vladne komisije za vprašanje prikritih grobišč Jože Dežman. Dodal je, da je na podlagi strokovnih mnenj prevladalo stališče, da je najprimernejša lokacija za pokop posmrtnih ostankov v pokopnem polju na območju spominskega parka Dobrava pri Mariboru, v neposredni bližini kostnice in spomenika, postavljenega žrtvam povojnih pobojev. Tako tudi ne bo treba čistiti okostij oziroma upepeliti organskih odpadkov.
Svobodna 2016 nro 15.indd 1	10/05/16 15:30
Stran 2
9. junija 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Žalosten dan za goriške Slovence
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ko govorimo o preganjanju in raznih pritiskih na primorske Slovence s strani večinske italijanske uprave, ni potrebno, da se vračamo v kruto dobo fašizma. Tudi danes, bolj prikrito a vseeno brezobzirno, teptajo slovenske pravice. To doživljamo sedaj, ko se pojavljajo medobčinske unije, ki so nova oblika krajevnih uprav, ki jo predvideva deželna reforma: se ukinjajo pokrajine s tem da se v unije združujejo občine. Unije bodo po novem odgovorne za nekatere skupne medobčinske storitve, kar v perspektivi prinaša praznjenje kompetenc posameznih občin in naše upravne avtonomije.
Pred dnevi je pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti, Julijan Čavdek, objavil tiskovno sporočilo, ki jasno kaže na ta nov način zatiranja. Takole piše:
»Uradna ustanovitev goriške medobčinske unije, ki se je zgodila v torek, je veliko razočaranje na področju javnega upravljanja in spoštovanja pravic slovenske in furlanske narodne skupnosti. Dejstvo, da je do konca prevladala zahteva občine Gorice, da se ime nove upravne enote potrdi samo v italijanskem jeziku, je hudo dejanje, ker zavrača specifiko tega območja med Krasom, Sočo in Brdami. Na tem področju že stoletja sobivajo Italijani, Furlani in Slovenci in zaradi tega je sploh nerazumljivo, da so se tudi ostale občine nemo pokorile goriškim zahtevam, ki prihajajo iz tiste politične opcije, ki je v desetletnem upravljanju pripeljala
mesto v splošno družbeno nazadovanje ter izoliranost. Razočaranje pa je tudi v odnosu do deželne uprave, ki kljub številnim spodbudam in opozorilom ni zagotovila spoštovanja narodnih in jezikovnih pravic, ki spadajo v sam^ temelj statutarne posebnosti dežele FJK.
Še večji škandal pa predstavlja dejstvo, da bosta dve slovenski občini Sovodnje ob Soči in Števerjan drago plačali zahtevo po izvajanju zaščitnih določil. Ker sta se obe odločili, da ne pristopita v goriško medobčinsko zvezo zaradi enojezičnega imena in zaradi kršenja pravice po primerni upravni avtonomiji, kakršna zagotavlja normalno življenje neki narodni manjšini, bosta sedaj denarno kaznovani. Kazen pa jima bo naprtila deželna uprava, ki bi morala biti glavna zaščitnica pravic Slovencev in ostalih narodnih in jezikovnih skupnosti v FJK.
Ne gre tukaj za nasprotovanje reformi krajevnih uprav, saj v luči novih družbenih razmerij so spremembe za boljše in učinkovitejše dobrodošle in potrebne. Ni pa mogoče sprejemati takega načina uvajanja reform, ki tepta osnovne pravice predvsem manjših občin. Prav te občine so bile tiste, ki so najbolj dosledno uveljavljale jezikovne pravice furlanske in slovenske narodne skupnosti ter obenem najbolje skrbele za primerne javne storitve za dobrobit občanov.«
TONE MIZERIT
Evropa je obhajala svoj praznik
V Evropski zvezi so 9. maja obhajali dan Evrope, s katerim se države članice spominjajo Schumanove deklaracije, predloga političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljalo trajen mir med evropskimi narodi. Ob dnevu Evrope bodo evropske ustanove odprle svoja vrata, po Evropski zvezi, tudi v Sloveniji, pa so predvideni številni dogodki in prireditve.
Tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman je v deklaraciji, ki jo je predstavil 9. maja 1950, predlagal ustanovitev evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), katere članice bi združile svojo proizvodnjo premoga in jekla. S tem je vojna med zgodovinskima tekmicama Francijo in Nemčijo postala »ne samo nesprejemljiva, ampak materialno neizvedljiva«, kot piše v deklaraciji.
ESPJ so sestavljale Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg in je bila prva od nadnacionalnih evropskih ustanov, ki so se pozneje oblikovale v to, kar je danes Evropska zveza.
Dan Evrope po vseh državah članicah praznujejo s številnimi dogodki in prireditvami. Med drugim so bila za javnost odprta vrata evropske ustanove v Bruslju in L u k s e m -b u r g u . Evropski parlament je v Strasburgu odprl vrata v nedeljo, medtem ko bo v Evropskem parlamentu in na sedežu Evropske
komisije v Bruslju dan odprtih vrat 28. maja.
Z dnem Evrope se končuje tudi teden Evrope. Rdeča nit vrste dogodkov, ki so se v okviru tedna Evrope zvrstili letos pod sloganom Sklenimo krog, je krožno gospodarstvo.
V državnem zboru Republike Slovenije so dan Evrope obeležili v petek s slavnostno sejo parlamentarnega odbora za zadeve Evropske zveze z naslovom Evropska zveza v vsakem slovenskem kraju. Na njej so predstavili pet projektov evropske povezovalne politike v Sloveniji v obdobju 2007-2013. Odprli so tudi razstavo o izbranih projektih.
Svoboda medijev
Po svetu 3. maja zaznamujejo dan svobode medijev. Ta se po oceni predsednice Društva novinarjev Slovenije Petre Lesjak Tušek zmanjšuje po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer se krepijo politični pritiski na medije.
Poglejmo najprej po svetu. Medijska svoboda se je v Evropi poslabšala zlasti na Poljskem, pa tudi na Madžarskem in Hrvaškem, medtem ko je položaj v Sloveniji po nekaterih ocenah še razmeroma zadovoljiv. »Seveda pa to ne pomeni, da je medijska svoboda pri nas absolutna, niti ni samoumevna,« je opozorila Petra Lesjak Tušek in izpostavila krepitev političnih pritiskov na novinarje ter njihov socialnoekonomski položaj. Kar tretjina jih ima namreč neke vrste začasno zaposlitev. Meni, da take oblike zaposlitve negativno vplivajo na novinarjevo neodvisnost. Precejšen del odgovornosti za tak položaj Lesjak Tuškova pripisuje državi.
Nobeni vladi doslej ob stalni nestabilnosti kulturnega resorja namreč ni uspelo spremeniti zastarele, popolnoma neustrezne medijske zakonodaje.
V Združenju novinarjev in publicistov medtem opozarjajo na pomanjkljivo pluralnost medijev v Sloveniji. Kot je dejal predsednik združenja Tino Mamic, je brez pluralnosti medijev demokracija okrnjena, pohabljena. »Slovenija je edina država v EU, ki nima niti enega desnosredinskega dnevnika,« je opozoril. Obenem Mamic hkrati kot problem navaja dejstvo, da za poklic novinarja v Sloveniji ni potrebna nobena formalna izobrazba.
Mednarodni dan svobode medijev je generalna skupščina ZN razglasila leta 1993, namenjen pa je ovrednotenju medijske svobode po svetu, osveščanju o pomenu neodvisnosti medijev ter spominu na novinarje, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje.
Preizkuševalec zaporov
V Italiji so aretirali slovenskega državljana Kristijana Kamenika in mu pri tem zasegli skoraj 50 kilogramov kokaina, je poročal POP TV. Zasežena droga je bila vredna približno dva milijona evrov. Kamenik se je tako znašel v zaporu že v četrti državi; saj je bil tiček najprej zaprt v Sloveniji, nato v Srbiji in na Hrvaškem, sedaj pa še v Italiji.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Politika je prišla na slab glas,
ker prepogosto se dogaja,
da, ko politik kandidira za volitve
pozabi, da ni vsemogočen,
pa tudi, da je odgovoren,
tako za svoje delo, kot za opustitve.
MK
Kar smo zadnja leta zelo pogrešali, imamo sedaj v izobilju. Pogajanja, trenja, iskanje nekega skupnega izhodišča, skupne točke
-	o vsem tem pod vlado Gospe ni bilo ne duha ne sluha. Verjetno je to eden izmed vzrokov, da ima vlada take težave, opozicija pa tudi pretirava s svojim odporom.
Nevarna brezposelnost. Med problemi, ki narod na splošno najbolj skrbijo, je na prvem mestu inflacija, na drugem pa brezposelnost. To je razumljivo. Dokler je zaslužek, tudi če je majhen, še nekako gre. Kadar pa človek izgubi službo, takrat je vsa tragedija prisotna. Je brezposelnost velik problem v Argentini? Da, velik je. Dejansko točnih številk ni, ker je bil uradni zavod za statistike dolga leta založba knjig uradne pravljice o uspehu. Ko se je vlada zamenjala je nastopilo novo vodstvo, ki pa bo šele v drugi polovici leta lahko začelo objavljati verodostojne podatke. Privatni zavodi včasih nimajo zanesljivih številk; morda so zanesljivi le podatki Katoliške univerze. Ker pa sindikati pretiravajo navzgor, vlada pa navzdol, je težko ugotoviti resnico. Poleg tega je sedanja vlada povzročila vrsto odpustitev iz državnih pisarn, ki jih je prejšnja napolnila z privrženci, da so vlekli plače in nič delali. Torej je logično, da je brezposelnost poskočila. Na to točko se je usedla opozicija, predvsem kirchneristični peronizem, in pripravila osnutek zakona, ki prepoveduje odpust iz služb in uvaja dvojno odškodnino
-	odpustnino. K temu je pristopil tudi Massa in njegov poslanski klub. Zaman je Macri prepričeval, da bo zakon dosegel ravno nasprotni učinek. Tudi ni pomagalo, da je isto menil Lavagna, ki je v upornem peronizmu glavni ekonomist. Osnutek je bil potrjen v senatu in prešel v poslansko zbornico. Začela so se pogajanja, ki se še nadaljujejo. Prvotno dobo dveh let veljave zakona naj bi skrajšali na šest mesecev; izvzeli bi manjša podjetja; in še kaj. Pa je Macri vseeno vztrajal, da če bo zakon potrjen, bo vložil svoj veto. Kirchnerizem vidi možnost, da predsedniku zada hud udarec. Ni jih brigalo niti dejstvo, da je pred leti gospa ustavila popolnoma enak zakon, ki ga je takrat predlagal Massa, češ, da tak zakon nima smisla. Časi in ljudje se spreminjajo ...
Podjetja in podjetniki. Da prepreči potrditev zakona se je Macri obrnil na podjetnike. Sklical jih
je na razgovor in predlagal, naj se med njimi in sindikati sklene dogovor, kjer se prostovoljno obvežejo v varstvo delavnih mest; da ne bodo odpuščali delavstva, vlada pa bo ojačila socialne posege. O tem so tekli pogovori tudi z delavskimi predstavniki. Tako je končno položaj sam pripeljal do stanja, v katerem bi se morali nahajati od začetka novega obdobja: dialog vseh socialnih dejavnikov. Mnogi so Macriju očitali, da ni taka pogajanja vpeljal takoj po nastopu. V vladi razlagajo, da predsednik pravzaprav ne zaupa tem dogovorom, ki se zelo hitro sklenejo, da bi se pa potem izvajali je težje. Rezultat je v takem primeru dvomljiv. Odziv s strani podjetnikov je bil pozitiven in tudi med sindikalisti je Macrijev nastop pozitivno odjeknil. To pa seveda še ni nikakršno zagotovilo, da bo polemični zakon preprečil ali dosegel premirje s sindikati. Klasična argentinska slika je, da sindikalisti radi rovarijo, podjetniki pa so bogati v revnih podjetjih.
Sodniki se premikajo. Nadaljujejo se sodni postopki v raziskovanju korupcijskih primerov za časa prejšnje vlade. Sodniki so leta spali, ali pa se premikali »kot želve«. Sedaj se je stvar precej spremenila. Združili so razne sorodne postopke, tako da raziskovanja hitreje potekajo. A vsak teden se doda kakšna nova obtožba. Najbolj aktivna je v tem gospa Margarita Stolbizer; je državna poslanka in vodja stranke GEN, ki jo je ustanovila leta 2007, potem, ko je zapustila radikale. Lahko jo postavimo na zmerno levico. Ona se zadnje čase bistveno posveča raziskovanju trgovskih poslov bivše predsednice in je zbrala največ gradiva, ki pred gospo Cristino odpira pot do sodbe in - obsodbe. Ko se vsi, ki poznamo argentinsko družbo in tradicijo sprašujemo, če bo kdaj prišlo do obsodbe bivših funkcionarjev, je bistveno, da presodimo vlogo časnikarstva (ki več odkrije kot sodniki) in posameznikov, kot omenjena gospa, ki ne bodo dopustili, da bi stvar zaspala »spanje pravičnega«. Od tega je tudi odvisen velik del argentinske prihodnosti. Za konec pa še ena novica - in sledeč komentar. Od tega četrtka bo Argentina začela uvažati plin iz sosednjega Čila. Plin se bo pretakal po istih ceveh, ki so še pred nedavnim argentinski plin peljali v Čile. Kirchneri-stična vlada je dosegla, da smo namesto izvoznikov postali uvozniki. Tudi to je del pravljice o uspehu.
Svobodna_2016_nro_19.indd 2
07/06/16 15:90
SVOBODNA SLOVENIJA • 2. junia 2016	Stran 3
56-LETNICA KARAPACAJSKEGA DOMA
»Iz trdnih slovenskih korenin
mladike smo«
Kakor že vsa ta zadnja leta, in res hvala Bogu za to, smo v lepem nepozabnem sončnem dnevu v nedeljo 1. maja obhajali 56-letnico ustanovitve našega društva.
Praznovanje smo začeli z dviganjem obeh zastav in petje himen ter s pozdravom predsednika društva, g. Jureta Komarja. Zatem je bila sv. maša; daroval jo je msgr. dr. Jure Rode. Pri njej smo se spomnili na vse žive in rajne člane našega društva. Slovesnost so s svojim petjem obogatili pevci karapačajskega, s pomočjo članov lanuškega zbora.
Po maši smo imeli samo nekaj minut oddiha in klepeta; nato se je nadaljeval kulturni program.
Na vrsto so prišle pozdravne besede. Ob tej priložnosti, saj je bil 1. maj, smo izrazili čestitke vsem delavcem, ki so bili navzoči ob tem mednarodnem prazniku dela in delavske solidarnosti.
Začeli smo z govorom predsednika Zedi-njene Slovenije inž. Jurija Komarja, nadaljevali smo s pozdravom sekretarke slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu. Ga. Petra Kežman je izrazila pomembnost našega okraja zanjo, saj je imela tu svoj prvi stik s Slovenci v Argentini. Tu je začela in tu se tudi poslavlja, ker ji poteka rok delovanja med nami. Prisluhnili smo tudi lepo izraženim besedam, občutkom in željam poslanke Državnega zbora Republike Slovenije, ge. Ljudmile Novak, ki je bila tudi to nedeljo med nami.
»Iz trdnih slovenskih korenin ... mladike
smo« ni le geslo. Osrednja točka kulturnega programa žal tokrat ni bila vsakoletna, težko pričakovana, skoraj že običajna predstavitev gledališke skupine. (Mimogrede: svetovali
smo ljudem, naj bodo pozorni; kakor smo slišali, nam bodo še letos ponovno razveselili popoldneve in noči, ker proslavljajo svojo petdeseto obletnico).
Torej, šest in petdeset let ima naša skupnost to streho v zdomstvu, v predmestju Buenos Airesa, v argentinski pampi, 14.000 km oddaljeno od slovenske zemlje. Vedno smo gledali naprej, na nove cilje, na našo rast. Neprestano smo sledili dogajanja v Sloveniji z željo, da bi končno prišel dan, ko bi s ponosom in veseljem smeli reči »Slovenec sem« ... in to se je zgodilo.
V mislih smo v Sloveniji, a živimo tu. Novi rodovi so že Argentinci a po žilah čutijo slovensko kri, ki se izraža v slovenski pesmi ... Ob zvokih pevskega zbora, pod vodstvom prof. Andreja Jana in s pomočjo članov lanuškega pevskega zbora smo slišali: »Cañaveral«, »Rio, rio«, »Čebelice«, »Žabe«, »V Gorenjsko oziram« in »Oj Triglav, moj dom«.
Prvi maj ni samo praznik dela. Za Slovence je predvsem praznik šeg, navad in tudi verskih obredov in to smo tudi izvršili ... Osnovnošolci so nam pokazali kako spoštujejo vse to, Cecilia Vazquez in Boštnjan Hanjže sta uprizorila, v skrajšani obliki, vse kar se učita leto za letom pri ohranjanju besede, pesmi, petja in plesa iz roda v rod ... pod vodstvom neutru-dljive voditeljice Ani Klemen Boltežar. Da je vse to možno pa imajo glavno vlogo učiteli-jice naših šol, ki resno skrbijo za to, brezplačno, prostovoljno, neprestano od vsega začetka. Vsem njim tudi naš iskren poklon!
Zgodovina praznovanja prvega maja izvira še iz poganske Evrope, ko so praznovali začetek poletja in rodnosti. S širjenjem krščanske vere so v začetku 17. stoletja, praznik preimenovali v dan svetnikov. Skozi leta so se ohranila tradicionalna praznovanja ki so bila polna petja in plesa. Folklorna Skupina Maribor,
pod vodstvom ge. Ani Senovršnik, nam je prikazala, kakšni so bili plesi v obliki tega slavja na primer v Selah na Koroškem. S tem nastopom smo zaključili program.
Po programu so bili obiskovalci pogoščeni s slaniki in medico. Dodatno je iz kuhinje zadišalo in vedeli smo, da se je bližala ura kosila in tudi tega smo se udeležili. Po posladku pa smo si želeli poslušati kaj lepega (in tudi razgibati naše telo), tako da so naši fantje, iz prepoznavnega ansambla Baires Polka, poskrbeli za lepo in veselo vzdušje do konca.
Upajmo, da bomo lahko še naprej gojil slovensko besedo, da bomo še igrali, pel in plesalil po slovensko, ter kot ponosn Slovenci vztrajali v ohranjanju naših navad in običajev.
Večkrat se spomnimo besed zahvale, ko je že prepozno, ko je vse minilo . Tokrat bi se radi zahvalili še posebno človeku, ki je bil večletni mežnar in skrbnik vseh obredov v okraju, raznašalec časopisov, vodil je molitev ob romarskem slavju, bil predsednik društva ko nihče ni hotel prevzeti mesta - in še mnoge druge dejavnosti. Skratka, bil je človek, ki se ni bal dela; človek, kateremu je Bog dal možnost, da je tudi ta dan praznoval z nami in se veselil ob zbrani druščini. Bog mu daj večni mir! Dragi Franci, v imenu Karapačajske družine ti izrekamo velik »bog lonaj« za vse. Ostal nam boš v globokem spominu.
Zahvaliti se hočemo tudi vsem rojakom našega Doma, ki so na katerikoli način pomagali, da se je ta oblentica uresničila. Lep pozdrav karapacajski družini!
Damijan Ahlin
Nagrade Urada
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS je zaključil XIV. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Sporočil je imena nagrajenk in datum podelitve nagrad.
Med prejemniki nagrad XIV. natečaja so le ženske, in sicer: prvo nagrado za področje izseljenstva bo prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Komisija, ki je ocenjevala prispela dela, se je odločila, da druge nagrade ne podeli, sta pa zato dve dobitnici tretje nagrade: Tina Blatnik in Eva Batista. Prva je v svojem magisteriju znanosti raziskovala angleško-slovenski jezikovni stik, in sicer na primeru ameriških Slovencev v Minnesoti v ZDA, druga pa je v svojem doktorskem delu predstavila načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci.
Med deli, ki so prispela za področje zamejstva, je komisija podelila vse tri nagrade, nagrajeke pa so štiri. Prva nagrada pripada Miši Glišič za diplomsko delo Literarni diskurz in konstrukcija kulturne identitete: Maja Haderlap (Angel pozabe) in Peter Handke (Še vedno vihar). Drugo nagrado bo prejela Andrejka Žejn za doktorat Določitev poteka izoleks v slovenskih narečjih na Avstrijskem Koroške. Prejemnici tretje nagrade sta: Vida Forčič za magisterij The Changing Role of Slovenian Schools in Italy: a Dynamic Path Towards the European Interculturality? In Karen Uljan za magisterij La testi-monianza d'amore nelle poesie di Ljubka Šorli: vita, opere e il progetto didattico.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc bo nagrade podelil na posebni slovesnosti, ki bo to sredo, 11. maja 2016, ob 10:30 v Vili Podrožnik v Ljubljani.
Pastir, ki je dišal po ovcah
BLAŽENI CURA BROCHERO (15)
Zbrala in priredila Metka Mizerit -
POZORNOST VZBUJAJOČA OTVORITEV
Potepuhi na vzhodu
Glavna dela pri Hiši duhovnih vaj so bila opravljena. Prvo obdobje je bilo zgraditi stavbo s sobami in pritikli-nami okrog prostranega dvorišča. Vendar je bilo veliko presenečenje za duhovnika in njegove sodelavce; v blagajni je ostalo še nekaj denarja, kar je pomenilo povabilo ali bolje rečeno »Izziv božje Previdnosti«, da ne bi zaključili zidave ampak nadaljevali do konca. Zato so v ozadju okrog drugega dvorišča nadaljevali z delom. Naredili so jedilnico, večjo kuhinjo, več sob in stranišča. Več so zidali, večji so bili darovi in sredstva. Očividno so se z roko dotaknili čudeža vere. Brochero je večkrat ponavljal: »Stavbe so zgrajene na račun božje Previdnosti.«
Ko se je bližal dan, da bi otvorili Hišo duhovnih vaj, je bil Brochero zaskrbljen. Po navadi je treba povabiti oblastnike in prijatelje. Oseb, ki bi bile pripravljene delati duhovne vaje v novem Domu je bilo na pretek; vendar kdo bi otvoril to stavbo?
V napadu poguma in v skladu z evangeljskimi načeli je Brochero odločil, da bi bili prvi udeleženci gaučo Santos Guayamo in njegovi privrženci, ki so jih vsi imeli za potepuhe.
Kako bi to vzbudilo pozornost! Tolpa razbojnikov in potepuhov, ki bi se trkala na prsi in prosila Boga ter ljudi odpuščanja, Saj je Kristus umrl za vse ljudi, tudi za potepuhe.
Kdo je bil Santos Guayama?
Ko je bil duhovnik Brochero nastavljen za župnika v San Albertu, je ves okraj živel v stalnem strahu pred tem ubežnikom. Njegovo potepanje in beg pred oblastmi se je začelo zelo zgodaj. Rodil se je v San Juanu in bil rejenček revne družine; njihovo edino premoženje je bil kokošnjak, kjer so gojili kokoši. Nekoč je po nesreči ubil tatu, ki jih je kradel. Od takrat dalje je bil ubežnik pred pravico. Kadar je bil lačen, je kradel in napadal karavane, ki so potovale iz Buenos Airesa v Mendozo in obratno. Včasih je s svojimi privrženci napadel samotne domačije in estancije. Ugrabljal je bogate kmete, da so mu potem sorodniki plačevali odkupnino. Kadar so ga oblasti preganjale, se je umaknil v drugo provinco ali v Čile.
Njega je imel duhovnik Jože Gabrijel namen spreobrniti: je bila to blazna misel? Zanj je bil Santos Guayama izgubljeni sin, ki mu je bilo treba pomagati, da se bo vrnil k očetu. Poiskal ga je v gozdu in se z njim pogovarjal. Ko se je Santos Guayama prepričal, da Brochero ni policist, niti nima stika z vojaki, ki so ga preganjali, niti z državnim tožilcem, je bil pripravljen na pogodbo. Prišel bo s svojimi pristaši na duhovne vaje in spremenil svoje življenje. Brochero bo plačal njegove dolgove, izprosil od oblasti pomilostitev in posredoval, da bodo dobili delo on in njegovi privrženci.
Brochero je potoval v Córdobo, se srečal s svojim prijateljem dr. Miguelom Juárez Celmanom, ki je bil vladni minister in ga prosil za pomilostitev. Poslal je telegram celo predsednikovi ženi gospe Carmen Nóbrega de Avellaneda in prosil za Santos Guayama in njegovo bando.
Medtem, ko je Brochero potoval po deželi in prosil usmiljenja, je Santos Guayama padel v zasedo. Odpeljali so ga v zapor v San Juan, kjer so ga ustrelili.
Duhovnik Jože Gabrijel je bil neskončno žalosten. Zapisal je: »Santos Guayama bi moral otvoriti Dom duhovnih vaj skupaj s svojimi prijatelji, ki so živeli v veliki puščavi med San Luisom, Mendozo, San Juanom in La Riojo. O njem pripovedujejo, da je bil hudoben, vendar jaz mislim, da je bil nesrečen; bil je izgubljeni sin. Zame je bil krotak kot jagnje in dober prijatelj.«
Da je bilo duhovnikovo upanje resno, ne le iluzija, nam potrdi namestnik Guayama, ki je dobil od njega naročilo, da mora vso njegovo skupino privesti na duhovne vaje. Takole konča svoje poročilo: »Prišli bomo, več kot tristo nas bo, ker jih ne bomo povabili ampak prignali.«
Ta odsotnost je bila snop trnja, ne samo za duhovnika Brochera in vso domovino ampak morje grenkega žolča za krotko Kristusovo Srce.
DEKLIŠKI ŠOLSKI ZAVOD
Pustolovščina sledi pustolovščini
V začetku leta 1877 je bil Dom duhovnih vaj v glavnem zgrajen. Manjkalo je še veliko podrobnosti kakor tla, omet in podobno. Vendar je Brochero že odločil, da ga bodo kot krono žegnanja otvorili 15. avgusta, da bo pod varstvom Matere Božje. Duhovnik Jože Gabrijel je jahal od vasi do vasi in oznanjal to novico. Tokrat ni bilo treba vabiti, še manj siliti; vsi so hoteli biti prvi, ki bodo otvorili dom. Jahal je v Cordobo, da bi med domini-
Nadaljuje na 4. strani
Svobodna 2016 nro 18.indd 3	31/05/16 15:32
Stran 4	12 de mayo de 2016 • N° 15
NOGOMETNA EKIPA NK SLOMSKOV DOM
Odmev s prvenstva Slovencev po svetu
Jančar prejel nagrado Ignazia Siloneja
Nogometna ekipa NK Slomškov dom, pod vodstvom inž. Janeza Kocmurja in Janka Koželnika, se je udeležila 5. svetovnega nogometnega prvenstva Slovencev po svetu, ki je od 9. do 11. oktobra 2015 potekal v Ljubljani, v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu, Nogometne zveze Slovenije in s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pomerili smo se z moštvi Avstrije, Makedonije, Nemčije, Srbije in Slovenije ter osvojili četrto mesto.
V Slovenijo smo prispeli že teden prej, da smo se pripravili na nastope in odigrali nekaj prijateljskih tekem. Skupaj smo si ogledali tudi nekaj lepih slovenskih krajev.
Že prvi dan smo odigrali prijateljsko tekmo z ekipo bivšega reprezentanta Mirana Pavlina. Nato smo imeli prijateljske tekme s študenti ter z vrstniki iz Gimnazije Želimlje in Škofijske klasične gimnazije ter s kombinirano ekipo Nogometnega kluba Tolmin-Idrija, ki jo vodi naš prijatelj Franci Medic ml. V Idriji smo si ogledali mesto in rudnik živega srebra Antonijev rov. Obiskali smo tudi Velike Lašče, kjer nas je sprejel župan Anton Zakrajšek, in si ogledali grad Turjak in Trubarjevo domačijo na Rašici. Z vrstniki iz Gimnazije Želimlje in drugimi mladimi smo se udeležili praznovanja 200-letnice rojstva ustanovitelja salezijancev Don Bosca. Tam smo odigrali Don Boskov nogometni turnir in osvojili 1. mesto.
Potem smo si ogledali Ljubljano in njene znamenitosti ter se povzpeli na ljubljanski grad in na Šmarno
smo obiskali brezjansko Marijo in se nato pri Gorenjki opremili z nakupom čokolade. Nato smo se peljali do Bohinjskega jezera, kjer smo se povzpeli do Slapa Savice; ob povratku smo se ustavili še na Bledu in si
goro, kjer smo obiskali znamenito cerkev in uživali ob opoldanskem pritrkavanju v cerkvenem stolpu. Imeli smo daljši trening na Rožniku in si še ogledali znameniti park Tivoli. Odpeljali smo se tudi na Gorenjsko, kjer
ogledali blejski grad, mesto, jezero ter veslali do otoka. Okusili smo, seveda, tudi blejsko kremšnito. Fantje so imeli čas za obisk sorodnikov.
Mlada ekipa je korajžno odigrala proti starejšim in izkušenim igralcem in lahko pokazala potencial našega nogometa in doberga vodstva. Moštvo so sestavljali Tomi Marolt, Sebi Žnidaršič, Andrej Kokalj, Pauli Smole, Martin Seljak, Tomi Kokalj, Janko Koželnik in voditelj Jani Kocmur. Ekipa je zbudila zanimanje medijev in imela radijske in televizijske intervjuje, ki se lahko vidijo na Internetu.
V	petek, 9. oktobra, so pripotovala še ostala moštva, s katerimi smo se srečali na tiskovni konferenci. Po skupni večerji smo odšli na ljubljanski štadion navijat za Slovenijo, ki je za kvalifikacije v evropsko prvenstvo igrala proti Litvi. Na svetovnem nogometnem turnirju, ki smo ga intenzivno in polni energije odigrali v soboto in nedeljo, smo imeli odlično priložnost, ne le, da smo pokazali svoje športne spretnosti, ampak tudi, da smo se spoznali s Slovenci, ki so rojeni in živijo, razpršeni po Evropi. To je bilo za vse enkratno doživetje.
V	ponedeljek, 12. Oktobra, smo končno odpotovali iz Slovenije in preko Carigrada prispeli 14. oktobra v Argentino. Fantje so zdaj zelo navdušeni in se že dogovarjajo za nadaljnje prijateljske tekme, morda že v prihodnjem poletju. Ves čas so naši fantje izpostavili prijaznost do gostiteljev in drugih igralcev. Športni duh, prijateljstvo in dobro ozračje je spremljalo celotno potovanje. Hvala za vse.
J. K.
Pisatelj Drago Jančar je letošnji prejemnik mednarodne nagrade Ignazia Siloneja. Jančar je po besedah žirije v svojih delih spregovoril o usodi ljudstva, »preganjanega ali zatiranega zaradi dejanj oblasti ali zaradi nevednosti«. Podelitev priznanj in nagrad je potekala 29. in 30. aprila v okviru 20. prireditve v italijanskem mestu Pescina, s katero prireditelji vsako leto počastijo spomin na priznanega italijanskega pisatelja Siloneja, ki se je rodil v Pescini leta 1900. V slovenščino je prevedenih osem njegovih del.
Nagrado je Jančarju na dvodnevni prireditvi v deželi Abruci podelil predsednik dežele Luciano D'Alfonso, na literarnem večeru pa je odlomke iz njegovih in Silonejevih del brala igralka Alessia Amen-dola. Jančarja so v obrazložitvi označili za »pesnika svoje Slovenije, svobode,
demokratičnih vrednot in prijateljstva med narodi«.
Zadnje Jančarjevo delo, ki je bilo prevedeno v italijanski jezik, je roman To noč sem jo videl. Pod naslovom Stanotte l'ho vista je izšel pri tržaški založbi Comunicarte v prevodu Veronike Brecelj, so sporočili z založbe Modrijan, ki je izdala roman. Roman je francosko združenje kritikov in založnikov izbralo za najboljšo tujo knjigo.
Jančar je eden najvidnejših sodobnih slovenskih literatov in najpogosteje prevajani slovenski pisatelj. Njegova dela so bila med drugim prevedena in uprizorjena v Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, ZDA, na Nizozemskem, Irskem in v vzhodnoevropskih državah. Za svojo pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko je prejel številne tuje in slovenske literarne nagrade.
Prihaja s 3. strani
kanci, frančiškani in jezuiti dobil voditelje duhovnih vaj. Medtem, ko je potoval po obširni župniji ni pozabil šol. Pozdravljal je učitelje, učil otroke kake nabožne pesmi in jih nagrajeval s podobicami, če so mu obljubili, da se bodo učili katekizem. Včasih je bilo njegovo srce žalostno. Šolska poslopja so bila v slabem stanju, učitelji so imeli veliko volje, vendar je njim samim manjkala pedagoška izobrazba.
Duhovnik je imel o šolah visoko mnenje: to ni tovarna diplom, ne leksikon možganov ampak šola, ki uči za življenje, ki vzgaja voljo in razsvetljuje duha ter odpira nova obzorja.
Razmišljal je: »Res je dobro zgraditi Hišo duhovnih vaj, posejati župnijo s kapelicami, izvrševati plemenito duhovniško poslanstvo; vendar se Jezus ni rodil v Betlehemu, da bi bil Luč sveta? Cerkev je vedno skrbela, da je bila poleg templja tudi šola: tempelj Božji in tempelj znanosti; Božja hiša in šola.
Ne bi mogli nekaj takega narediti tudi Traslasierra? Te misli so mu blodile po glavi, kot strele v poletni nevihti. Kdo bo poučeval? Učiteljev ni manjkalo, vendar, bi lahko posvetili šoli ves svoj čas in vse svoje življenje? Le redovnice bi zmogle, da ne bi bile samo učiteljice ampak tudi matere svojih učencev. Redovnice bi lahko tudi upravljale Dom duhovnih vaj. Tako bi ubil dve muhi na en mah. Oči so se duhovniku zasvetile, kakor da bi našel rešitev vsemu svojemu iskanju.
Domislil se je, da bi se posvetoval o svojem načrtu z dr. Davidom Luquejem, duhovnikom in pomočnikom pri ustanovitvi redovne družbe služabnic presvetega Srca Jezusovega. Kot v sanjah je božal to zamisel, se ji smehljal in užival ob njej.
Zvečer, po opravljenem dnevnem delu, je zbral
skupino svojih sodelavcev in jim povedal o novi pobudi. Namesto nasprotovanja je dobil navdušeno pomoč, čeprav so vsi vedeli, da to predpostavlja goro žrtev in truda.
Naslednjo nedeljo je to pobudo razodel svojim faranom, ki so prišli k maši. Jasno jim je pokazal žrtve, ki jih bo maral vsak doprinesti. Vendar njegovi farani, od katerih večina ni znala niti brati, niti pisati, so takoj vrednotili napredek za svoje otroke in navdušeno obljubili sodelovanje. Vsem se je zamisel, da bi naprosili redovnice za vodstvo zavoda, zdela zelo lepa. Celo marsikatero dekle bi bilo pripravljeno vstopiti v redovno družbo in popolnoma posvetiti svoje življenje Gospodu.
Kar hitro so naredili načrte; zavod bi bil nadaljevanje Hiše duhovnih vaj. Začeli so delati opeko in žgati apno. Duhovnik je zopet postal »Kristusov berač« za svoje ljudi. Prepotoval je župnijo in sosednje kraje, napisal vrsto pisem, da bi zaprosil za pomoč prijatelje in znance.
Angelova roka
Duhovnik Jože Gabrijel je bil mož navdušenja pa je bil tudi previden. Ni se pustil voditi le od svoje ognjevitosti in vneme ljudstva. Njegova zamisel je dozorela potem, ko je premišljeval, molil in naročal ljudem, naj molijo v ta namen. Kar ga je spodbudilo, da je delo začel in odločno nadaljeval, je bilo videnje, ki ga je imel v sanjah.
Prikazal se mu je angel, ki mu je rekel, naj zaupa vanj in mu obljubil, da mu bo pomagal. Angel je preletel prostor od Hiše duhovnih vaj do vogala, kje danes stoji zavod. Kdo je bil ta angel? Deček-Bog? Res je, da Brochero ni potreboval nebeškega obiska, da bi začel zidati šolo, ki so jo potrebovali. Vendar se nam zdi lepo, da je občutil to spodbudo iz nebes. Je bila to res nebeška prikazen ali izreden pojav podzavesti, kako nam govori o tem psihologija? Oboje je zanimivo, vendar je Jože
Gabrijel vedno kazal na nadnaravni pojav. Bog je hotel nagraditi žrtve in napor svojega zvestega služabnika.
Delavne mravlje
Tisk v Córdobi se je začel zanimati za delo duhovnika Brochera. Časopis »El Progreso« je poudaril njegovo delovanje, ki bo prineslo napredek podeželju. Pisali so tudi o zdravem podnebju v Traslasierra in koristnost vode v Mina Clavero. Mimogrede je časopis kritiziral vlado, ki se ni potrudila, da bi raziskala zdravilnost te vode in jo javno razglasila za zdravilišče.
Kakor mravlje so ljudje pomagali na stavbišču, prenašali apno in opeko.
»Čudovito je, kako je Brochero pomagal tem krajem k napredku. Celo dva ali trije potepuhi so se popolnoma spremenili in postali pridni delavci-zidarji. Ni potreben alkohol, da se oblikuje in spremeni vas, ki nastaja in se dvigne v dobre in moralne navade«, je pisalo v časopisih.
9. julija je Brochero prišel v Córdobo. Potoval je v hudi zimi, da bi našel pridigarja za duhovne vaje in da bi se pogovoril z duhovnikom Davidom Luquejem o delu, ki ga opravlja v Traslasierra. Da bi ga pridobil za svojo zamisel, ga je povabil, naj ga obišče v Villa del Tránsito, kar se je tudi zgodilo naslednje leto.
Časopis »El Progreso« je, kljub svoji liberalni usmerjenosti, zopet pohvalno pisal o osebnosti hribovskega duhovnika: »Duhovnik Brochero je model duhovnika zaradi svoje kreposti, plemenite darežljivosti, ker opravlja apostolsko poslanstvo med preprostimi ljudmi. Vsa sredstva uporablja, da ustanavlja šole in druge dobrodelne dejavnosti. Njegova vnema in evangeljske kreposti pomagajo, da se verski nauk širi med ljudmi. Strast in pokvarjenost sta premagani z besedo in zgledom resničnega Kristusovega duhovnika kot je Brochero.«
(Dalje prihodnjič)
Svobodna_2016_nro_15.indd 4	10/05/16 15:30
SVOBODNA SLOVENIJA • 7. aprila 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
ŠKODA ZARADI POZEBE
V ljutomersko-ormoških vinogradih bo po pozebi po sedanjih ocenah prišlo do izpada okoli 3000 ton grozdja, kar pomeni okoli 30- do 35-odstotno škodo, ocenjuje predsednik uprave največje slovenske vinske kleti P&F jeruzalem Mitja Herga. Kot je še dodal, je ta na posameznih območjih zelo različna, saj so nekateri nasadi poškodovani tudi v celoti.
KAKO POLEPŠATI BLEJSKO PROMENADO
Blejska občina je prek natečaja prejela 11 rešitev za ureditev jezerske promenade, vendar nobena ni povsem prepričala komisije. Ta tako ni izbrala zmagovalca, temveč je podelila tri enakovredne nagrade. Občina od snovalcev pričakuje, da jih bodo dopolnili.
OČISTIMO NAŠE GORE
Začela se je tradicionalna planinska čistilna akcija Očistimo naše gore. Vanjo je iz leta v leto vključenih vse več ljubiteljev narave. V šestih letih so obiskovalci slovenskega gorskega sveta v dolino odnesli že več kot 27 ton odpadkov v 150.000 vrečkah.
ŠTEVILKE PRAVIJO, DA GRE NA BOLJŠE
Medtem ko se število brezposelnih zmanjšuje -aprila je bilo registriranih 105.453 brezposelnih oz. 4,3 odstotka manj kot marca in 8,2 odstotka manj kot aprila lani -, se težnja povečanega zaposlovanja nadaljuje. V prvih štirih mesecih se je po podatkih zavoda za zaposlovanje zaposlilo 32.057 brezposelnih, kar je 10,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
PREVEČ SLABEGA ZRAKA
Slovenija si je prislužila nov uradni opomin Bruslja zaradi kršenja evropske zakonodaje na področju kakovosti zraka. Gre za problematiko preseganja dnevnih mejnih vrednosti za trde delce premera 10 nanometrov (PM10) v zunanjem zraku. Komisija je prvi opomin Sloveniji zaradi kršitve direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo izdala 25. januarja 2013, in sicer zaradi preseganja dnevnih mejnih vrednosti za PM10 v zunanjem zraku.
POSVETU
ODSTOPIL AVSTRIJSKI KANCLER
V Avstriji so se vladajoči socialdemokrati znašli v krizi. Po strankinem porazu na nedavnih predsedniških volitvah v državi se je njen predsednik in zvezni kancler Werner Faymann odločil odstopiti z vseh funkcij. Presenetil je najvidnejše člane, saj je pred tem kljub razočaranju in kritikam, da je odgovoren za slab rezultat, vztrajal, da ne razmišlja o spremembah.
IZKORIŠČANJE DELAVCEV
Evropska ustanova za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound ugotavlja, da tudi v Evropi obstaja trgovina z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile. Podatki zadnjega poročila kažejo, da je 19 odstotkov vseh odkritih in domnevnih žrtev trgovine z ljudmi povezanih z delovnim izkoriščanjem. Eurofound v svojem poročilu med drugim omenja posrednike delovne sile, ki spodbujajo mobilnost delavcev z usklajevanjem potreb delavcev in podjetij. Strukturna statistika podjetij kaže, da v Evropi posluje več kot 33.000 agencij za začasno delo.
GRŠKI DOLGOVI
Finančni ministri držav območja evra so v Bruslju ocenili potek prvega pregleda izvajanja programa pomoči Grčiji, pričakovati pa je tudi razpravo o grškem dolgu. Grški parlament je medtem, kljub množičnim protestom, izglasoval vladni predlog reforme z nižjimi pokojninami in višjimi davki, kar zahtevajo upniki. Gre za ukrepe, vredne 5,4 milijarde evrov, ki jih od Grčije zahtevajo mednarodni upniki, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad. Ukrepi so potrebni za odobritev dodatnega posojila v sklopu tretjega, 86 milijard evrov vrednega svežnja posojil, ki ga je Grčija prejela lani.
UBOGI BEGUNCI
Begunsko taborišče na severu nemirne Sirije je pretresel letalski napad, za katerega ni jasno, ali so ga izvedle sirske ali ruske vojaške sile. Zaradi tega v Združenih narodih zahtevajo neodvisno preiskavo in napad na taborišče ostro obsojajo. Če je bilo tarča namernega napada, potem je šlo za vojni zločin, pravijo. V sirski vojski so vpletenost že zanikali. Odzval se je tudi Visoki komisariat Združenih narodov, ki pravi, da gre za nesprejemljivo tragedijo, katere žrtev so bili civilisti, ki so bili pred tem v strahu za življenje že primorani zbežati s
PISALI SMO PRED 50 LETI
MECENSTVO
Pomagati vzgajanju inteligence in ustvarjalne plasti naroda, je naša dolžnost; dolžnost, ki je združena z žrtvijo. Nihče se ji ne sme izmikati. Kot kristjani pa imamo še eno dolžnost več: kakor bratu, ki strada vsakdanjega kruha, ne smemo odreči grižljaja, tudi če bi ga sami radi použili, tako ne smemo pustiti, da bi naš mladi rod stradal duhovnega kruha, solidne izobrazbe, kadar nam je dano, da mu pomagamo. Kdaj bomo mogli reči, da tudi na tem polju ne zaostajamo za drugimi?
SLOVENCI V ARGENTINI
Občni zbor Družabne pravde. Bil je v nedeljo, 1. maja, na praznik sv. jožefa delavca v Slovenski hiši. ... Po poročilih je sledila volitev novega odbora, kateremu predseduje g. jože jonke. Za podpredsednika je bil izvoljen Franček Korošec, za tajnika Rudolf Smersu, za organizacijskega referenta Franc Zorec. V nadzorni odbor pa Albin Magister st. ter Viktor Češnovar. Za predsednika razsodišča je bil določen Maks Osojnik. ...
Moron-Castelar. Ustanovni občni zbor Društva Slovenska pristava. Bil je v nedeljo 1. maja. Kljub slabemu vremenu se je v popoldanskih urah zbralo kar lepo število rojakov iz okolice Slovenske pristave. Predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev društva, France Pernišek, je po uvodnih besedah razložil pomen in naloge društva Slovenska pristava, ki naj bodo zlasti skrb za vzdrževanje in napredek pristave, gojitev kulturnega življenja in udejstvo-vanja ter družabnosti, obenem pa neprestano posvečanje skrbi mladini, ki se zbira na Pristavi. Prebral je pravila novega društva ter pojasnjeval posamezna določila. Udeleženci ustanovnega občnega zbora so jih soglasno sprejeli, s tem pa tudi ustanovili novo društvo. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Boga Urbančiča in njegove žene, ge. Mance roj. Skvarča v San justu, se je rodil sinček. Otroka je na ime jurij Marko krstil v slovenski kapeli g. direktor Anton Orehar.
(Svobodna Slovenija, 5. maja 1966 - št. 18)
svojih domov. V mestu Alep se medtem nadaljujejo spopadi med vojsko in džihadisti, saj za slednje premirje ne velja. To je težava, na katero opozarja tudi John Newton iz ustanove »Pomoč Cerkvi v stiski«.
OSTAL JE SAMO TRUMP
Donald Trump je, po odstopu guvernerja Ohia Johna Kasicha, ostal edini republikanski kandidat za predsednika ZDA. Napovedal je, da bo začel iskati podpredsednika. Če Trump izbere pravo osebo, mu lahko prinese glasove dela volivcev, ki se jim je v prvem delu kampanje zameril. Republikanski nabor kandidatov je na začetku štel 16 ljudi, tekma, v kateri je bilo na vrhuncu le pet resnih kandidatov, pa se je končala še pred demokratsko. Kasich se ob slovesu ni spuščal v očitne razloge za svojo odločitev.
SLAVIJO »NAPREDNI SRBI«
Po delno ponovljenih parlamentarnih volitvah v Srbiji je še močneje slavila Srbska napredna stranka premierja Vučica. Skupno je osvojila dobrih 48 odstotkov glasov; na 15 voliščih, kjer so volitve ponovili, pa je beležila čez 54 odstotno podporo. Glavno presenečenje pa je preboj DSS-Vrata v parlament. V 250-članski narodni skupščini bo tako imela Srbska napredna stranka 131 sedežev, socialisti 29 sedežev, Srbska radikalna stranka pa 22 sedežev.
RESUMEN DE ESTA EDICION
DIFICULTADES EN GORICA
La minoría eslovena, que vive dentro de los límites del estado italiano, históricamente tuvo dificultades para su normal desempeño. La peor época fue durante la persecución fascista. Pero incluso hoy quedan resabios y presiones. En la nueva reforma administrativa en la región de Primorska eso quedó evidenciado al eliminar la denominación eslovena en la unidad administrativa de Gorica. Aun cuando Trst (Trieste) y otras ciudades incorporaron también el nombre esloveno, Gorica lo eliminó. Si no prospera la apelación judicial, los municipios que se negaron a incorporarse por sentirse discriminados, serán castigados con quita de subsidios y aportes. Es una nueva expresión de persecución y falta de amplitud, que desde hace tiempo muestra el estado italiano hacia la minoría eslovena. (Pág. 2)
FIESTA EN CARAPACHAY
La pequeña pero muy activa comunidad eslovena de Carapachay vivió el festejo de su 56 aniversario. Fue el domingo 1. de mayo, que comenzó con el izamiento de las banderas y el canto de los himnos. En la misa la comunidad dio gracias a Dios por las bendiciones de todos estos años. La parte cultural comprendió todo lo que el hogar común ayuda a conservar: las canciones, la palabra eslovena y los bailes tradicionales, que fueron ejecutados por el coro local, los chicos del curso esloveno y el grupo folklórico Maribor. En los discursos se enfatizó la necesidad de conservar los valores y el sentido de la pertenencia, que caracteriza a nuestras comunidades. Una almuerzo de camaradería opuso la pausa a la acción, que siguió con música eslovena y un baile popular de los presentes. (Pág. 3)
PREMIOS A LOS ESTUDIOSOS
Todos los años la oficina de Gobierno de la República de Eslovenia para los Eslovenos por el Mundo llama a concurso, para evaluar las tesis de grado y posgrado, dedicadas a estudiar la actividad y el desempeño de los grupos emigratorios en cuanto al idioma y la idiosincrasia. Este año fueron premiados varios trabajo, tanto en el rubro de emigrantes, como en el de las minorías étnicas eslovenas en los estados vecinos. Una característica llamativa es que todos los premios correspondieron a autoras mujeres. Las distinciones serán entregadas en una ceremonia especial, en las instalaciones de éste órgano del gobierno. (Pág. 3)
EL FUTBOL TAMBIEN UNE
En octubre del año pasado el equipo juvenil de futbol de Slomškov dom en Ramos Mejía, participó de un campeonato de equipos de emigrantes, realizado en Eslovenia. Con algún atraso informan de las alternativas del viaje, que incluyó la visita a lugares destacados de Eslovenia, partidos amistosos y la intervención en el campeonato, donde ocuparon el cuarto lugar. Participaron equipos de Austria, Macedonia, Alemania, Serbia y Eslovenia. Hubo oportunidad de confraternizar con eslovenos y descendientes que, en otros países y distintas circunstancias, también trabajan por conservar las costumbres y tradiciones de los ancestros. (Pág. 4)
OTRO PREMIO PARA JANČAR
Drago Jančar es el escritor esloveno de más penetración en los distintos países del mundo. Sus obras son traducidas y presentadas en países como Alemania, España, Italia, Francia, Gran Bretaña, Estados Unidos, Países Bajos e Irlanda. Ahora es Italia la que le otorgó el prestigioso premio Ignazio Silone. El hecho coincidió con el éxito de la traducción de su última novela "La vi esta noche", que ya mereció reconocimiento en varios países, incluso en Polonia, y que en Francia mereció el reconocimiento a la mejor novela extranjera del año. Jančar es, sin duda, el mejor escritor esloveno de la actualidad, cuyos éxitos trascienden las fronteras. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com
Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Damijan Ahlin in Janez Kocmur. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_19.indd 5	07/06/16 15:32
Stran 6
12 de mayo de 2016 • N° 15
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Sfi Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
C7i/jztM
sabor europeo
OBVESTILA
NEDELJA, 15. maja:
Obletnica Slovenskega doma v San Martinu. ČETRJEK, 19. maja: ZSMŽ San Martin, vabi na sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bo dr. Susana Urbančič »Otroška zdravnica v Delti San Fernando«. NEDELJA, 29. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v Slovenski hiši, ob 10. uri.
NEDELJA, 7. junija: Spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 10. v Slovenski hiši. NEDELJA, 12. junija: Procesija sv. Rešnjega telesa.
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad ZSMŽ San Justo so
darovali: Olga, Vida, Zora Miro in Rado Bevčar 2.5000,- pesov, v spomin pokojni sestri Mariji Bevčar Bernik; N.N., San Justo, 3350,-pesov. Darovalcem Bog povrni!
MARATONKA GRE V RIO
Slovenska atletinja Daneja Grandovec (foto) je na maratonu v italijanski Piacenzi zasedla tretje mesto na 21 km in s časom 1:17,57 potrdila normo za olimpijske igre v Riu de Janeiru.
Daneja Grandovec
SPET PRVAKI
Odbojkarji ACH Volleyja so v tretji tekmi finala državnega prvenstva v Tivoliju s 3:2 premagali Calcit Volleyball in s skupnim izidom 3:0 v zmagah ubranili naslov državnih prvakov. To je že njihov 13. naslov državnega prvaka, 12. zaporedni in peti, odkar se je klub z Bleda preselil v Ljubljano.
Za Ljubljančane, ki so tokrat izgubili edina dva niza v finalni seriji, je to druga lovorika v sezoni, postali so tudi zmagovalci srednjeevropske lige, medtem ko se morajo Kamni-čani zadovoljiti z osvojenim slovenskim pokalom.
PADEL, VENDAR DOBIL MEDALJO
Sedma dirka sezone svetovnega prvenstva v motokrosu se je za slovenskega dirkača
SLOVENCI IN SPORT
Tima Gajserja razpletla zelo dobro. Čeprav je v drugi vožnji padel, se je v Nemčiji še prebil do drugega mesta na dirki, skupno pa je v SP prehitel Romaina Febvreja in bo imel pred nadaljevanjem na prvem mestu osem točk naskoka.
LETOŠNJA DIRKA PO SLOVENIJI
Kolesarska dirka Po Sloveniji je imela prejšnja leta vedno le eno kraljevsko etapo, letošnja, ki se bo v Ljubljani začela 16. junija, končala pa štiri dni pozneje v Novem mestu, bo vsebovala kar dve. Prva bo drugi dan, ko bo etapo odločil vzpon na Golte, druga dan pozneje, ko se bodo tekmovalci merili v gorskem kronometru iz Celja na Celjsko kočo. Nasploh bo dirka najdaljša v zgodovini, še nikoli pa ni vsebovala toliko zahtevnih vzponov. Ti se bodo začeli že v prvi etapi od Ljubljane do Kopra, ko bodo kolesarji prvič obiskali Rakitno, nato pa se prek Cerknice podali na Primorsko, kjer jih čaka tudi neugoden vzpon na Gažon.
NACIONALNI NOGOMETNI CENTER
Nacionalni nogometni center na Brdu pri Kranju, ki sicer deluje od lanskega novembra in združuje upravno stavbo Nogometne zveze Slovenije, tri igrišča in večnamenski objekt, so tudi uradno odprli. Stal je približno 8,5 milijona evrov, od tega sta kar 90 odstotkov sredstev prispevali Evropska (Uefa) in Mednarodna nogometna zveza (Fifa). Ob kopici slovenskih in tudi mednarodnih veljakov, ne zgolj iz nogometnega sveta, se je odprtja udeležil tudi predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino.
NOVA MEDALJA DARKA DZURICA
Slovenski plavalec Darko Quric je na evropskem prvenstvu za invalide na Portugalskem osvojil še drugo kolajno. Potem ko je bil v nedeljo, 1. maja srebrn na 100 metrov prosto, je tokrat na še enkrat daljši razdalji v istem slogu s časom 3:08,38 zasedel tretje mesto. Evropski prvak je postal Rus Roman Ždanov, srebro je osvojil Francoz David Smetanine.
BRONASTI VESLAČ
Slovenski veslač Rajko Hrvat je na evropskem prvenstvu v nemškem Brandenburgu osvojil bronasto kolajno v konkurenci lahkih skifistov. Aktualni svetovni podprvak je vseskozi veslal na tretjem mestu, zmagal je Slovak Lukaš Babač, ki je vodstvo prevzel v zadnjem delu proge.
IZBOLJŠAL SLOVENSKI REKORD
Slovenski atlet Žan Rudolf je na mitingu v nemškem Pliezhausnu v teku na 600 m zasedel drugo mesto in s časom 1:15.49 na svoji prvi tekmi v poletni sezoni za več kot sekundo izboljšal osem let star slovenski rekord Seba-stjana Jagarinca (1:16.92).
OPRAVIČIL SE JE
Hrvaški nogometni reprezentant Luka Modric je ta teden v Sloveniji poskrbel za precej razburjenja, potem ko je v končnici tekme lige prvakov, kjer je njegov Real Madrid premagal Manchester City in se uvrstil v finale, namenil nekaj zelo grdih besed slovenskemu sodniku Damirju Skomini. Po nekaj dneh se je Modric opravičil za žaljivo obnašanje. »V napetosti zadnjih trenutkov tekme so me odnesla čustva. Zdaj mi je zelo nerodno zaradi tega, zaradi grde psovke, saj ponavadi ne reagiram tako. Kakorkoli, ne glede na napetost si tega ne bi smel privoščiti. Ni bilo prav, da sem se tako obnašal, zato se opravičujem predvsem sodniku Skomini, pa tudi vsem v Sloveniji, ki jih je prizadela moja prostaška reakcija,« je dejal Modrič.
Poroka
V	Parroquia Santa María (Almagro) sta si v soboto, 7. maja 2016 pred Bogom obljubila zvestobo Ana Marija Petelin in Jorge Adrián Fernández. Za priče so bili njuni starši Marija Irena Mehle in Jože Petelin ter Eliseo Fernández. Želimo jima veliko božjega blagoslova!
Smrt
V	Carapachayu je umrl Franci Korošec (65); v CABA Marta Eiletz roj. Covello (83). Naj počivata v miru!
Naročnina Svobodne Slovenije za 2016
Naši naročniki dobro vedo, kako se v Argentini cene nenehno spreminjajo. Nemogoče je postaviti stvarno ceno, dokler vsaj okvirno ne poznamo vseh podrobnosti. Zato ne moremo nastaviti naročnine, dokler ne vemo kaj bo zahteval grafični sindikat, kako se bo spremenila cena papirja, itd. Za to potrebujemo vsaj nekaj mesecev.
Medtem pa lepo prosimo naročnike, da po svoji možnosti plačajo znatno vsoto »na račun«; ko bo pa znana dokončna naročnina, doplačajo zadevni znesek.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava
Zedinjena Slovenija vabi na
Spominsko proslavo
na čast žrtvam vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
10.00 - Sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj. 11.00 - Poklon pred spomenikom.
V dvorani škofa Rozmana:
•	Slavnostni govor: dr. Andrej Fink.
•	»Nad menoj žari tvoj zgled« - Akademija v izvedbi članov Slovenske vasi.
v nedeljo 5. junija v Slovenski hiši - Ramon Falcon 4158
- VSI LEPO VABLJENI! -
Svobodna_2016_nro_15.¡ndd 6
10/05/16 15:30