JUNIJ 2010 USTANOVLJEN NOV JAVNI ZAVOD -ROKODELSKI CENTER NAJLEPŠA DVORANA BI PO NOVEM BILA DC-16 2. JULIJA ŽE PRVI GRAJSKI VEČER 2010 PORTRET - SIMON KOROŠEC SKAVTSKIH 10 LET KRITIČNE TOČKE ZA INVALIDE POKLIC SUHOROBAR VPISAN V POKLICNO KVALIFIKACIJO SKUPINA ZA TURIZEM PREMLEVA AKCIJSKI NAČRT PESNIŠKI PRVENEC ROKA HORŽENA SPREJEM EVROVIZIJCEV VPIS V 4-LETNO LIKOVNO IZOBRAŽEVANJE LONČKI V ZRENJANINU KAKO ZBIRATI BIOLOŠKE ODPADKE? REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 29. JUNIJ 2010, letnik XIV OBVEZNI IZVOD Simon Korošec Doma v glasbi s srcem in z vsem svojim bitjem Simon Korošec je glasbenik, zborovodja, entuziast, vedno poln idej in zanimivih melodij, njegova glasbena pot je za mladega moža, kot je, pestra, polna in bogata s petjem, z zbori in glasbenim ustvarjanjem. Njegov talent so že kmalu prepoznali mnogi. Simon svojega talenta ni zakopal, gojil ga je in razvijal. V Ribnici je sodeloval pri ustanovitvi Mladinske skupine I.K.S, je umetniški vodja vokalne skupine Anamanka in KUD Fantje od fare iz Sodražice, kjer tudi poje. Poje še v Župnijskem pevskem zboru Ribnica in igra v novoustanovljeni skupini Tabula rasa. Učil se je igrati harmoniko in solo petje, obiskoval orglarsko šolo v Ljubljani ter nekaj seminarjev, povezanih z zborovskim petjem, nazadnje pa nadaljevalni tečaj zborovskega dirigiranja. Od instrumentov, v smehu pove, igra vsakega, ki mu pride preveč blizu. Za njegovo glasbeno delo pa mu služita predvsem klavir in kitara. Ribniško dolino, v katero se je priženil iz Ljubljane, vidi kot glasbeno bogato, kjer se dela na mnogih področjih veliko in dobro, in kjer so mladi zelo zagnani. Pogreša pa primerno dvorano za glasbeno nastopanje. Simon ne prihaja iz kakšne znane glasbene družine, je pa res, pravi, da je »oče ljubiteljski harmonikar in se je na raznih družinskih srečanjih veliko pelo.«V mladosti gaje zanimalo dosti stvari, in glasba je bila le ena izmed njih. Svojo mladost je preživljal v Štepanjskem naselju v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo. Tam je prepeval v šolskih pevskih zborih in cerkvenem pevskem zboru; slednjega je vodila ribniška rojakinja ga. Marija Lovšin, roj. Oberstar. »Se pa spomnim, da me je vedno privlačilo igranje klavirja in sem doma navijal, da bi se šel v glasbeno šolo učit igrati klavir. Vendar tedaj za pianino nismo imeli denarja, tako da je padel predlog, naj bi se šel učit harmoniko, kar je zelo podobno klavirju. Sledilo je nekaj let zamujenih sprejemnih izpitov, tako da sem začel glasbeno šolo obiskovati šele pri dvanajstih letih. Harmonika me takrat ni ne vem kako nagovorila, je pa v meni zbudil zanimanje profesor Srečko Piškur, ki me je poučeval teorijo. S svojo zahtevnostjo je bil strah in trepet učencev glasbene šole, a imel sem občutek, da me je opazil in obravnaval drugače od mojih sošolcev. Prav z njegove strani sem tako prejel prve spodbude, naj napišem kakšno skladbico. Spomnim se dveh, ki sem ju napisal za harmoniko in ju tudi izvajal, vendar ne vem, če so še kje ohranjene.« Sledile je zelo lepa izkušnja sodelovanja otroškega in mešanega cerkvenega pevskega zbora, ki se je še zdaj živo spominja, prav tako odprtosti zborovodkinje Anice Grum. »Spomnim se, kako smo si takrat vsi 13-letniki želeli priti v to skupino, a je bilo pravilo, da moraš biti vsaj srednješolec.« Takrat se je v njegovem življenju pojavilo skavtstvo. »Skavtstvo je v moje življenje prineslo nov instrument: kitaro. Dolgi večeri ob tabornem ognju so bili dovolj, da sem osvojil osnove igranja, ki sem jih potem z igranjem nadgrajeval in utrjeval. Pri 16 letih sem končno dočakal sprejem v MGS Stepanja vas in v istem času tudi začel obiskovati Orglarsko šolo v Ljubljani. Že čez leto dni sem skupaj s prijateljem Petrom Grumom prevzel vodenje MGS Stepanja vas in skupino vodil skoraj 8 let« Leta 1996 je sodeloval pri pripravi papeževega It j-T/j 3 zbore, ivanje z kjer je m času ki zbor ir nekaj idinskih Tvojega ila prva tave po skupine Sončni potnico jati tudi obiska v Pošto; S tem se je p revijo in radijsl< bil približno 4 I so s prijatelji Sončna pesen zanimivih projel glasbenih skup imena« na Ral tako široko zas ca. 6 letih pren iz cele Slovenij j pesmi je spozn^J?/^^ J j/ Marijano, na ka^ / z ribniškim okoli._ Se pri vas veliko prepeva in igra? Skoraj nepretrgoma. Hči Ema Marija je namreč že zelo zgodaj pokazala, da ji je glasba blizu, sedaj pa ne mine dan, da me ne bi odvlekla h klavirju in me prosila, da jo spremljam pri njenem prepevanju. Marijana prav tako zaradi službenih in študijskih obveznosti veliko prepeva in igra, tako da sedaj skorajda res ne mine dan brez glasbe. Trenutno igraš tudi v instrumentalni skupini Tabula rasa. Zakaj Tabula rasa, kdo ste in kako ste se ‘našli’? Zasnova je nastala ob božično-novoletnem koncertu. Anamanka si je namreč zastavila, da bo nastopila ob instrumentalni spremljavi. Ker pa nastop z Ribniškim pihalnim orkestrom ni bil možen, je svojo pomoč ponudila profesorica harmonike na ribniški glasbeni šoli Slavica Marinkovič. Kot logično nadaljevanje je v zasedbi manjkal kontrabas in Igor Oražem se je z veseljem odzval na povabilo. Vaje so takrat minevale bolj v uživanju v glasbi kot v ntenzivni vaji, tako da je tej izkušnji logično sledilo nadaljevanje ... Ob pripravah na materinski dan v Dolenji vasi smo tako začutili, da bi se skladbam prav dobro podala še tolkala, in k sodelovanju povabili Martina Oražma. Samo ime izraža najboljši možni pomen besede, ki preveden v slovenščino pomeni nepopisan list papirja; smo namreč šele na začetku skupnega muziciranja in to nam daje ves možni prostor, v katerega lahko izlivamo svoje glasbeno ustvarjanje. Glasbo tudi ustvarjaš in pišeš aranžmaje. Ob tem sem se spomnil na predavatelja z orglarske šole, ki nam je na predavanjih večkrat zabičal, naj se ne lotevamo pisanja skladb in priredb za liturgijo, dokler ne dokončamo študija kompozici- je, ker bomo sicer naredili več škode kot koristi. Ampak življenje nas pelje svojo pot in tako je velika večina priredb, ki sem jih naredil, nastala zaradi potreb skupin oz. projektov, v katerih sem deloval. Tako sem pisal za MGS Stepanja vas, Študentski pevski zbor Sončna pesem, revijo Sončna pesem, Vokalno skupino Trenutek, MGŠ IKS iz Ribnice in nekaj priredb za različne orkestre. Napisal pa sem tudi priredbe za mladinske zbore, ki so peli ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Postojni. V prostem času, pravi, posluša glasbo, povezano z delom v skupinah, v katerih sodeluje. »To predstavlja zelo širok spekter glasbe, ki skoraj ničesar ne izključuje. Nimam pa nobenih ‘favoritov’.« Za branje mu ostaja zelo malo časa, »če mi pa že uspe najti čas za knjigo, je ta po navadi iz glasbeno-teoretičnega področja,« pravi Simon, ki je praktično ves čas povezan z glasbo, čeprav večino dneva prebije za računalnikom. Zaposlen je v malem računalniškem podjetju v Ljubljani, kjer je vodja razvoja in programer. Ukvarja se z razvojem storitev in aplikacij za mobilne telefone ter prilagoditvijo informacijskih virov za prikaz in uporabo na mobilnih telefonih. Kaj ti je pri glasbi najlepše? Zelo težko opišem z besedami. Ko mi je najlepše, po navadi dobim kurjo polt in po koncu skladbe rabim še nekaj časa, da spet začnem dojemati realnost. Glasba mi je izredno všeč tudi kot medij, s katerim se ljudje povezujemo, še posebej če gre za skupno glasbeno ustvarjanje (zbor, orkester...). Glasbo doživljam zelo odvisno od razpoloženja in glasbe. Ni vedno vsak trenutek primeren za vsako zvrst glasbe. Ko pa se ujameta razpoloženje in glasba, me le-ta prevzame do te mere, da pozabim na čas. Trenutno je njegovo vodilo pri glasbenem udejstvovanju predvsem sodelovanje in spodbujanje sodelovanja. »Čeprav se sicer to sliši precej altruistično, je to zelo pomemben vidik v takem okolju, kot je Ribnica. Ni nas ravno veliko, mladim se življenjske okoliščine hitro spreminjajo, starejši smo po službah kar daleč od doma ... in če ne bomo našli nekega načina, kako čim bolj sodelovati drug z drugim, je nerealno pričakovati, da bomo imeli ducat uspešnih in kvalitetnih glasbenih sestavov.« Zdenka Mihelič, foto A. Pahulje JUNIJA PIŠEMO: PREGLED DOGODKOV V JULIJU DOGODKI MESECA Novi DC-16 v šestih letih? 2. 7. ob 20. uri 1. GRAJSKI VEČER 2010: NARODNOZABAVNI VEČER - Premierno: OKTET GALLUS, ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE, humorist BORIS KOBAL, citrar DEJAN PRAPROTNIK (v sklopu 35-letnice Okteta Gallus) Ribniški grad V SREDIŠČU 3. 7. ob 17. uri 3. 7. ob 16. uri Ustanovljen nov javni zavod 6 Rokodelski center odprt 24. septembra 7 1 4. 7. ob 12. uri NOVICE IZ DOLINE 5.-9. 7. Kritične točke za invalide 8 10h - 12h 'Suhorobar' poklicno kvalificiran 8 8. 7. ob 20. uri Ustanovljena skupina za turizem 9 KULTURNE DROBTINICE 9. 7. ob 20. uri Pesniški prvenec Roka Horžena 10 9. 7. ob 20. uri 33. srečanje pevskih zborov 11 MED NAŠIMI UUDMI ,2 11. 7. ob 14.30 Sprejem evrovizijcev 12.-16.7. 10h - 12h RAZPISI stran 15/16 16. 7. ob 20. uri ZABAVNE STRANI 29 g BRALCI PIŠEJO 23. 7. ob 20. uri oz 1 36 24. 7. ob 19. uri MLADI POSTAVLJAJO MOSTOVE 25. 7. ob 10. uri Skavtskih deset let 31 Portret: SIMON KOROŠEC 30. 7. ob 20. uri 2 GRAJSKI VEČERI 2010 44 31. 7. ob 11. uri LONČKI V ZRENJANINU 43 ■ 31. 7. ob 14. uri 9. tek in pohod po Lončariji Dolenja vas Tekma 4KROS za Pokal Slovenije proga v Dolenjih Lazih Tekma BMX za Pokal Slovenije; po koncu sledi koncert Los Ventilos, Iscream, Epidemija, Flu flu proga v Dolenjih Lazih Lumpijada 2010, Ribnica - Igrišče pri TVD Partizan, Dolenja vas - igrišče v Dolenji vasi Predavanje z naslovom Oseba in družba. Predaval bo nadškof in metropolit dr. Anton Stres. župnijska dvorana v Ribnici 2. GRAJSKI VEČER 2010: VEČER ZNANIH OPERNIH ARIJ - Aljaž Vesel, Katarina Kobal Ribniški grad 110 let PGD Sv. Gregor, zabava s skupino Mambo Kings, gostja Taya pod šotorom pri Sv. Gregorju 110 let PGD Sv. Gregor, svečana gasilska parada in proslava. Po koncu veselica z Ansamblom Roka Žlindre. Lumpijada 2010, Ribnica - Igrišče pri TVD Partizan, Dolenja vas - igrišče v Dolenji vasi 3. GRAJSKI VEČER 2010: DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA - KUD France Zbašnik Dolenja vas Ribniški grad 4. GRAJSKI VEČER 2010: SLOVENSKI CITRARSKI KVARTET - IMAGO SLOVENIAE Ribniški grad Sv. maša in krajši kulturni program kapelica sv. Ane na Bregu Žegnanje pri sv. Ani cerkev Sv. Ane pri Sv. Ani 5. GRAJSKI VEČER 2010: POZDRAV S PODEŽELJA - Društvo podeželskih žena Ribnica, Zveza kmetic Slovenije Ribniški grad Turnir trojk v košarki (Streetball) in odbojka na mivki (3 vs 3) igrišče na Griču 8. Rekreativni kolesarski vzpon na Grmado start v Hrovači pod lipo ■■■■■■ D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Pete h, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 30. julij 2010 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. julija 2010 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Adrijana Oblak): Skavti v obliki ribe 3 voaiisati^i i>ir>c>;>■ /v< > r« i r>r ■ < USTANOVLJEN NOV JAVNI Z ZAVOD Rokodelski center bo združeval tudi Muzej in Galerijo 10. junija se je zaradi zajetnega kosa gradiva in poročil obetala dolga seja, ki se je dejansko trajala več kot pet ur, na njej pa so občinski svetniki najbolj polemično razpravljali o ustanovitvi novega javnega zavoda z imenom Rokodelski center, pri točki o tarifnem sistemu za daljinsko ogrevanje na biomaso pa sta svetnika Slovenske ljudske stranke protestno zapustila sejno sobo. Najprej je bil obravnavan zaključni račun za leto 2009 - svetniki so ga v prvi obravnavi potrdili s 16 glasovi ZA in 2 proti. Proti sta bila svetnika SLS, ker je Benjamin Henigman nezadovoljen s prostorskim planiranjem in vodenjem stanovanjsko-komu-nalne dejavnosti, sicer pa je pohvalil, da je proračun uresničen v 88 odstotkih. Tudi nadzorni odbor, ki ga vodi France Mihelič, je ugotovil, da povzetki poslovnih poročil in računovodski izkazi za lansko leto predstavljajo pošten prikaz poslovanja Občine Ribnica in javnih zavodov, je pa na sami seji vendarle poudaril, da odbor le pregleduje, ali Občina uspešno nadzoruje proračunske uporabnike. »Težko pa je pregledovati nekoga, ki nima cilja in je vse, kar naredi, prav.« Direktorji javnih zavodov so v nekaj stavkih orisali delo in probleme v letu 2009, pri čemer je direktor Hydrovoda dejal, da je na 1000 kvadratnih kilometrih urejenih že 8400 odjemnih mest in da vodo po pavšalu plačuje le še 79 uporabnikov. Komunala je ustvarila 43.000 eur več prihodkov kot leto poprej, a so ji stroški porasli za skoraj 5 % zaradi zaprtja odlagališča v Mali gori in odlaganja smeti v Logatcu, kar nam je krepko povišalo ceno komunalnih storitev. Ravnatelj ribniške osnovne šole je razžalostil z dejstvom, da se je v komaj osmih letih število učencev zmanjšalo za 250, jesen pa bo prinesla v klopi še 50 otrok manj! Občino je tudi prosil, da jim z rebalansom vrne 10.000 eur, kolikor jim jih je bilo zaradi recesije odvzetih. Ravnatelj glasbene šole je dejal, da so učenci in učitelji v letu 2009 začeli udejanjati cilj, da postanejo najmodernejša glasbena šola v Sloveniji, saj se opremljajo z računalniškim sistemom, ki bo omogočal tudi učenje na daljavo. Edini javni zavod, ki je v celoti financiran iz občinskega proračuna, Miklova hiša, upa, da bo s spremembami, ki se mu obetajo z ustanovitvijo rokodelskega centra, potegnil le najboljše. Njegova direktorica Vesna Horžen meni, da je prihodnost glede Muzeja in Galerije negotova, velika prostorska stiska pa je tudi v knjižnici. Zavod, ki se nenehno ukvarja z izgubo, pa je zdravstveni dom. 150.000 eur je velik zalogaj in dr. Peter Rus je svetnike povprašal, ali bodo zarezali v dostopnost storitev ali pa del bremena prenesli na uporabnike z odplačili. Spremembe v zdravstvu so namreč iztirile 31 od 59 zdravstvenih domov po Sloveniji, in ribniški je med njimi. Bolj napeto glasovanje je bilo pri ustanovitvi novega javnega zavoda Rokodelski center Ribnica-zavod za rokodelstvo, muzealstvo in galerijstvo, kjer je 8 svetnikov glasovalo ZA, 5 PROTI, ostali pa so se vzdržali. Največja dilema je bila okrog združevanja različnih vsebin, še posebej kulture Miklove hiše, ki je ustvarila lastno blagovno znamko, in novonastajajočega rokodelstva. Svetnikom kot je Janez Pucelj (LDS) ni jasno, kdaj se je spremenila osnovna ideja, s katero so bili seznanjeni pred gradnjo centra - da se bodo v njem odvijale le rokodelske vsebine. Želi videti dokument, s katerim se je Občina prijavljala na evropska sredstva in pogoje za dodelitev le-teh. Nov javni zavod, ki naj bi pod okrilje vzel Muzej in Galerijo, po njegovem spet ni primerna oblika za pridobivanje državnih sredstev zanju. Do sedaj sta iz državnih programov, kljub vrhunski kakovosti, izpadala zato, ker sta bila del Knjižnice, zdaj pa bosta del rokodelskega centra. Jože Tanko, ki seje nekdaj boril za obstoj Miklove hiše, trdi, da se država vedno le izgovarja, da Muzej in Galerija ne presegata lokalnih okvirjev, po drugi strani pa je poskusila pred leti ribniški muzej prenesti pod kočevskega. Kulturno ministrstvo niti ni bilo pripravljeno sodelovati pri oblikovanju odloka o novem centru, je dejal podžupan Vinko Levstek, ki trdi, da bo muzeju in galeriji omogočen enak status kot v Miklovi hiši, le večje prostorske možnosti naj bi imela. Francija Petka (SD) pa moti lahkotnost odločanja pri ustanavljanju novega zavoda in se sprašuje, kdo nam zagotavlja, da bo nova oblika omogočala uspešno kandidiranje na razpisih. Želel bi, da Občina definira finančne posledice ustanovitve novega zavoda. Bredo Oražem (SD) zanima, koliko več zaposlenih bo, katere bodo resnično rokodelske vsebine in kateri prihranki naj bi bili, poleg dosedanje najemnine turistično-informaci-jskega centra, zajeti v selitvi v rokodelski center. Nazadnje so se kresala mnenja tudi o zunanji podobi rokodelskega centra: medtem ko je za Miho Kluna (SDS) lep objekt, je za Janeza Puclja »arhitekturno j skropucalo«. Klun je zaključil, da se je debata vendarle vrtela le okrog imena centra, za katerega meni, da je najbolje, da ostane ‘rokodelski’, ker bi bilo nerodno zdaj spreminjati ime, prav tako pa naj bi bilo rokodelstvo nosilna dejavnost. V prvi obravnavi je bil sprejet tudi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša z 11 glasovi ZA. Odlok je posledica letošnjega izpada Muzeja in Galerije iz državne pomoči tema dejavnostima, »ker nista izpolnjevala pogoja samostojne institucije na področju muzejske in galerijske dejavnosti.« Ministrstvo za kulturo je predlagalo, da bi Knjižnica Miklova hiša opravljala knjižnično dejavnost, za področje omenjenih dveh pa se ustanovi nov zavod. In še točka, ki je razvnela strasti pri svetnikih SLS Benjaminu Henigmanu in Janezu Zobcu: splošni pogoji za dobavo in odjem toplote, ki jo ponuja Petrol za daljinsko ogrevanje ftEŠBTO Levi del sejne sobe - v ospredju svetniki SD, poleg pa SVETNIKA NSI Seje so se udeležili direktorji javnih zavodov - na levi DIREKTORJA HYDROVODA IN KOMUNALE, POLEG PA PREDSTAVNIKA BLOKOVSKIH sosesk 5 na biomaso. Komunala je dosedanjim uporabnikom že poslala obvestilo, da jeseni ne bo več ogrevala njihov prostorov, ker bo to vlogo prevzel Petrol, pogajanja za višino cene pa še vedno niso v zaključni fazi. Napredek se je pokazal tik pred samo sejo, ko sta se srečala predstavnik iniciativnega odbora Knafljevega trga Eugen Jakšič in direktor sektorja za energetiko Petrola Janez Grošelj, ter neformalno dorekla, da se bo po dveh letih struktura cene obrnila: namesto sedanjih 60 % fiksne cene bo tedaj razmerje 60 % variabilni del in le 40 % fiksni. Po dveh letih bo tako uporabnikom šele smiselno varčevati pri toplotni energiji, ker se jim bo to poznalo tudi pri ceni. Henigman se čudi, da se Občina ni lotila tega projekta in ga je prepustila edinemu ponudniku, Petrolu, ki naj bi po nekih izračunih v 11 letih zaslužil 11 milijonov evrov. Meni, da je bila to napačna in dolgoročno škodljiva odločitev, ki kaže na to, da davkoplačevalcem prepuščamo neprofitne kulturne dejavnosti, donosne posle pa dajemo tujim investitorjem. Zobec je svetoval, naj razpisne pogoje, ki jim je ustrezal le en ponudnik, pregleda nadzorni odbor, sicer pa je vsa zadeva tudi v rokah Kosove protikorupcijske komisije, je dodal Henigman. Ker sta bila po mnenju župana svetnika pri razpravi preveč vneta, jima je izrekel opomin, slednja pa sta zaradi tega, ker jima je bila odvzeta beseda, protestno odšla iz sejne sobe. Svetniki so tarifni sistem potrdili z 9 glasovi, eden pa je bil PROTI. Alenka Pahuue, foto Marko Modrej Ostali sklepi: • Na razpis za ravnateljico Vrtca Ribnica sta se javili dosedanji zaposleni Metka Turk in Darja Šilc. Občinski svet je ocenil, da sta obe primerni za funkcijo ravnateljice. • Turistično društvo Ribnica bo oproščeno plačila komunalne takse pri organizaciji tradicionalnega sejma. Komunalnega prispevka pa bo oproščeno Prostovoljno gasilsko društvo Sušje, ki dozidava gasilski dom. • Maja lani sprejet Pravilnik o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij je že pokazal pomanjkljivosti, ki jih je občinska uprava zdaj odpravila. Občina bo tako lahko zavrnila soglasje k podaljšanju, ne da bi čakala na pisno informacijo, ali je bil pravilnik v zadnjih dveh letih kršen ali ne. Prav tako bodo odobreni dodatni termini za enodnevna izjemna podaljšanja obratovalnega časa. • Družba Šilc Trade d.o.o. Grič je konec leta 2009 na Občino naslovila pobudo za začetek postopka priprave podrobnega prostorskega načrta za obrtno cono, kjer želi postaviti pos I ovn o-p ro izvod n i objekt. Odlok za območje urejanje tega dela je bil sprejet v prvi obravnavi. PROJEKT ROKODELSKI CENTER V ZAKLJUČNI FAZI, ODPRTJE 24. SEPTEMBRA TIC in muzejska trgovina za zdaj ostajata na svoji lokaciji Prostori Rokodelskega centra dobivajo svoj končni videz. V naslednjih mesecih ga bo dopolnila še oprema, ki bo omogočala nemoteno delovanje in razvoj vsebin. Objekt bo upravljal novi Javni zavod Rokodelski center Ribnica - zavod za rokodelstvo, muzealstvo in galerijstvo. 'T : V MANSARDI JE DVORANA ZA 50 OBISKOVALCEV »Novi javni zavod bo združeval in nadgrajeval dosedanje vsebine Muzeja in Galerije v Ribnici ter ju povezoval v smeri še boljšega ohranjanja kulturne dediščine Ribnice,« je na predstavitvi in ogledu rokodelskega centra razložil župan Jože Levstek. »Do 30. julija, kot je bilo obljubljeno, bo fizična izgradnja končana. Muzej in Galerija Miklova hiša ostajata v istih prostorih, v nove prostore v RC se preselijo samo galerist in obe muzealki. Vodjo RC se še izbira,« je razložil ribniški župan. V pritličju bodo rokodelske delavnice suhe robe, lončarstva in ostale delavnice za predstavitev domače in gostujoče produkcije rokodelstva, nato prikaz starih in novih tehnik in praktični del za pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije suhorobar. V drugem kraku bosta v pritličju kiparska delavnica in prostor za ostale večje domače ali gostujoče delavnice ali razstave. Sredi pritličja bo prostor še za recepcijo s turističnim informiranjem, komunikacijski center za celotno stavbo ter manjša trgovina spominkov za obiskovalce RC. Obstoječe muzejske trgovine in TlC-a s trga ne bodo premikali. V nadstropju bodo stalna in občasne razstave rokodelske produkcije, likovna delavnica in druge občasne delavnice ali razstave. V drugem nadstropju oz. mansardnem delu bo večnamenska z avdio - vizualnimi napravami opremljena dvorana (za največ 50 ljudi) za razne kulturne, izobraževalne dogodke in vsebine, konference ter teoretična predavanja za pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije 'suhorobar'. V zgornjem delu bo tudi dokumentacijski center, prav tam pa bodo pisarne za zaposlene v centru, študijska pisarna za študente, mentorje in raziskovalce. Osnovna dejavnost JZRC bo pokrivala stalno razstavo rokodelske produkcije (izdel- kov, ki so prejeli oznako Art&Craft in/ali geografsko oznako Ribniška suha roba), povezovanje regionalnih centrov, strokovno dokumentacijo izdelkov, komunikacija z ostalimi centri v EU, izmenjava strokovnjakov, promocija izdelkov, pomoč pri trženju izdelkov, stalne in občasne oblike usposabljanja na področju rokodelskih izdelkov za različne ciljne skupine, uvajanje novih poklicev, vzpostavitev svetovalne mreže, informacijsko podporno središče, razvoj projektov na relaciji rokodelstvo - turizem - kultura, organizacija raznih razstav, krepitev regionalnega in meddržavnega povezovanja, spodbujanje razvoja in raziskav na področju rokodelstva, trgovino z rokodelskimi izdelki in pospeševanje trženja rokodelskih izdelkov. Vodja projekta Danilo Hočevar je o finančnem konstruktu RC in stavbi z okolico povedal: »Vrednost investicije je milijon štiristo tisoč evrov in vsebuje objekt z opremo, komplet z okolico in avtobusnimi postajališči. 85 odstotkov brez DDV financira evropska skupnost, ostalo proračun občine Ribnica. Iz občinskega proračuna bo šlo torej okoli 250.000 EUR. Celotni objekt ima tisoč štiristo kvadratnih metrov površine. Pred RC bo 35 parkirišč za osebne avtomobile, zunaj pa bomo po premiku zidu naredili avtobusno izogibališče za dva avtobusa. Narejen bo nov vhod, stara stavba zraven se podre, se uredi vsa okolica, tako da bodo med zidom in objektom tlakovane površine, kjer bodo možne tudi razne predstavitve rokodelskih delavnic itd.« Novi predvideni datum odprtja rokodelskega centra je 24. september, po letošnjem jubilejnem 35. Ribniškem semnju. Za slavnostnega govornika bo povabljen minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ IlEšero 7 aipamnio« aiozy^o KRITIČNE TOČKE ZA INVALIDE Parkiram jeklenega konjička, hitim na Rešeto. Stopim na pločnik in skočim še do občine. Za nazaj si ogledujem izložbe, reklame vedno novih znižanj oblek in čevljev in se sprašujem, kako da še niso zastonj. Skočim še v cvetličarno po rožice, v TIC po darilo za prijateljico in v knjižnico poravnat zagotovo spet zamudne dni. Še v Zadružnik in v Grad poslikat zanimiv detajl. Meni se zdi vso to pot čisto enostavno prehoditi. Toda ko smo se konec maja krajinska arhitektka Lea Divjak Radivojevič in Emil Adamič z občine ter invalid na vozičku Slavko Ivančič iz Ribnice, sicer pa tudi član društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, podali po Ribnici, mi je bilo jasno čisto nekaj drugega: da mi je vsak korak podarjen. In jasno mi je bilo, da je veliko premalo poskrbljeno za dostop gibalno oviranim osebam do trgovin, institucij in drugih, tudi prireditvenih prostorov. Nekateri pločniki so visoki, drugi nižji, večina pa previsoka za invalide z vozički. Slavko tudi opozarja, da imajo podoben problem mamice z otroki v vozičkih. »Tudi nanje ne smemo pozabiti,« pravi. Pri pločnikih je pomembno, da lahko invalidi z vozički pridejo nanje in da se varno spustijo z njih: seveda, dovolj široki, ne prestrmi; včasih je namreč dostop na pločnik narejen, a nima izhoda. iNVAelllilBžDAJ Š£. Lajbolj POTREBUJEŠ PRIJAZNIH LJUDI BI S Slavko je opozoril na več pasti in na določenih točkah tudi na enostavne rešitve. Zaveda se, da je pri več stavbah po Ribnici težko urediti dostop, tudi zato, ker so le-te pod spomeniškim varstvom, ni pa nemogoče. Občini predlaga, da bi individualnim trgovinam priporočila ureditev primernega dostopa. Drugo leto bodo projekt predvideli tudi v občinskem proračunu. Prva faza bo ureditev odprtih površin, pločnikov itd. Že letošnje leto pa bodo prenovili vhod v občinsko stavbo. Bistvo je varnost, dostop in ureditev po normativih. Pri odpravi arhitekturnih ovir sodelujeta tako društvo paraplegikov in kot tudi naša občina z arhitektom Matjažem Planincem z Zveze paraplegikov Slovenije. Slavko in arhitekt Planinc sta si ogledala tudi nastajajoči stanovanjski kompleks Zlata ribica. Z veseljem ugotavljata, da je tam za gibalno ovirane ljudi v 99 % narejeno tako, kot mora biti. SUHOROBARSKI poklici vpisani v nacionalno nomenklaturo poklicev Nedavno je Strokovni svet MŠŠ potrdil kataloge standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo vseh osmih predlaganih suhorobarskih poklicev. Kar nekaj let prizadevanj, posvetovanj, obiskov in še česa je bilo potrebno, da so tudi manj naklonjeni člani pristojnih državnih teles nekako sprejeli argumente predlagateljev; Občine Ribnica, Območne obrtno -podjetniške zbornice Ribnica, Srednje šole Kočevje in Razvojnega centra Kočevje Ribnica d.o.o. Celoten postopek priprave je koordiniral Center RS za poklicno izobraževanje, ki je bil potrditvi nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) ves čas zelo naklonjen. Predvsem pa je potrebno reči, da so nepogrešljivi strokovni del k suhorobarskim poklicnim standardom prispevali številni mojstri suhorobarstva, med njimi še posebej Franc Jaklič, Ludvik Debeljak, Anton Govže, Andrej Mihelič... Prav je, da bodo prve javne listine - certifikate NPK suhorobar - prejeli prav oni. Vsako od suhorobarskih NPK je mogoče pridobiti na več načinov: z doseženo poklicno izobrazbo v izobraževalni ustanovi za posamezni suhorobarski poklic, po programih ali po delih programov za poklicno usposabljanje, izpolnjevanje ali prekvalificiranje. Za pridobitev NPK pa izobraževanje Slavko je opozoril tudi na parkirne prostore za invalide, ki jih še vedno prevečkrat zasedejo ostali vozniki. Pa tudi na to, da niso dovolj samo narisane talne oznake, temveč je potrebno zraven postaviti tudi znak, saj se pozimi v snegu talnih oznak pogosto ne vidi. V javnih stavbah bi bilo potrebno za invalide urediti tudi sanitarije, kjer jih še ni. Slavko, ki mu energije zlepa ne zmanjka in je aktiven tudi kot športnik, je med drugim videl optimalno rešitev tudi pri dostopu v Miklovo hišo. Prav tako pri dostopu v Grad zaradi prevelikega naklona na mostu; našel je tudi rešitev, kako priti na prireditveni prostor: narediti klančino, ki bi bila lahko tudi premična, na tisti strani stopnic, kjer je tudi že ograja. Pri deželni banki je dostop za invalide prestrm. Dobro bi bilo, pravi Slavko, urediti ga skupaj s Centrom za socialno delo Ribnica. V slednjega pa zopet nimajo dostopa zaradi stopnic. »Rešitev bi bil domofon, da pokličeš, in poveš, kaj bi potreboval itd. ter da pride zaposleni do čakajočega invalida. Enaka rešitev bi bila za Zavod za zaposlovanje Ribnica. V Spar priti ni problem, problem pa je preveč parkirnih prostorov za invalide, ni pa toaletnega prostora zanje. Ob otvoritvi in prevzemu trgovine je toaletni prostor še bil, a potem so ga oddali. Na upravni enoti imajo sicer dostop za invalide z zadnje strani stavbe, toda problem so preozka vhodna vrata, na kar jih je Slavko opozoril že ob gradnji. Za dober dostop za gibalno ovirane osebe pa je urejeno pri banki NLB, prav tako dostop do pošte in župnijske cerkve v Ribnici. Slavkov projekt in želja je, da bi občine Kočevje, Ribnica in Sodražica opremili v roku dveh let. Želi si, da bi tudi Ribnica postala invalidom prijazno mesto, prav tako Kočevje in Sodražica. Veliko med nami je gibalno oviranih ljudi, veseli smo številnih mamic z vozički, nihče pa tudi ne bo večno mlad in poskočen. Potrebno je treba gledati naprej in planirati dolgoročno. Tekst in foto Zdenka Mihelič ni nujno, saj jo lahko pridobi vsak, ki dokaže, da dosega standarde strokovnih znanj in spretnosti, kot to določajo zakon in katalogi suhorobarskih znanj. To je mogoče dokazovati na dva načina: - z neposrednim preverjanjem strokovnih znanj in veščin, kot so določeni s katalogom. To preverjanje praviloma običajno sledi daljšemu ali krajšemu usposabljanju, odvisno od predznanja in sposobnosti na področju obdelave lesa. Zanimivo bo za mlajše ljudi, brezposelne ali pri prekvalifikacijah. - Z različnimi listinami, pridobljenimi predvsem z izobraževanjem ali z delom. Ta možnost je zanimiva za osebe, ki se že dlje ukvarjajo z dejavnostjo, jo dobro obvladajo in imajo o tem različna in ustrezna dokazila. Sem vsekakor spadajo sedaj delujoči suhorobarski mojstri. Razvoj Ribnice in turizma zadeva vse nas Osrednji letošnji dogodek skupine bo pomoč pri 13. Srečanju lokalnih časopisov 1. oktobra v Ribnici Na povabilo TIC Ribnica se je v Ribnici izoblikovala skupina za razvoj turizma v občini Ribnica. Uvodno srečanje je TIC pripravil že marca, ko je v sodelovanju z Notranjskim ekološkim centrom, Slovensko mrežo za interpretacijo dediščine v predavalnici Miklove hiše organiziral odlično okroglo mizo z delavnico »Razvoj turizma v Občini Ribnica«. Na začetku je v predavanju uspešno delo obujanja kulturne dediščine v Piranu in dogajanja v tem najbolj turističnem mestu predstavila predsednica Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine ‘Anbot’ Piran Natalija Planinc. Planinčeva, sicer Bregarjeva iz Ribnice, je s svojim predavanjem in pripovedovanjem navdušila zbrane, kako so iz praktično mrtvega dogajanja v Piranu že samo z entuziazmom, ki se je bliskovito širil med člane in občane, naredili Piran živ in poln dogajanj. »V društvu vse omejitve, probleme preimenujemo v izzive in priložnosti. Takrat nič več ne pomiluješ stvari, kako se ne da nič narediti, kako ti oblasti ali kdo drug onemogoča udejanjiti jih, ampak izzivom iščeš poti k uresničitvi in rešitvi. Miselni pristop je pomemben. Nikoli ne ostani v čakalnici idej, pojdi, uresniči jih, ukrepaj, deluj! Promocija in samopromocija sta pomembni, prav tako dober promocijski material. Izobražuj se. Delaj dobro za vse in ne biti nevoščljiv. Vsako društvo bi moralo razmisliti in narediti en dogodek samo za otroke. Vključuj se v lokalno skupnost, obiskuj dogodke, ki se dogajajo v kraju. Medsebojno sodelovanje s stroko, drugimi sorodnimi društvi, z zanimivimi posamezniki je zelo pomembno, prav tako medgeneracijsko povezovanje in vzgoja za prostovoljstvo,« je polna elana razlagala predsednica društva Anbot. Pod vodstvom moderatork Lili Majhne, direktorice Notranjskega ekološkega centra, in Helene Vičič, iz TIC Ribnica, je nato - 3||jE^| ^^^kavxentoTOesta, ki jo niti več ne opazimo potekala delavnica, v kateri je med drugim Helena orisala trenutno obstoječe stanje turistične podobe Ribnice, trenutno se obnavlja Ribniška naravoslovna pot, z okoliškimi občinami pa se povezujejo v projektu Od nature do kulture, v kratkem bodo izdali brošuro z zemljevidom. Lili Mahne je Preverjanje in potrjevanje znanj in spretnosti za suhorobarske NPK bodo izvajale komisije, katerih člani bodo imeli licenco Državnega izpitnega centra, predloge članstva komisij pa bo dala OOZ Ribnica. Z usposabljanjem zainteresiranih za pridobitev suhorobarskega poklica pa so že začeli na Srednji šoli Kočevje. Njihov namen je čim prej ustvariti pogoje, da bo lahko vsak dijak, ki se izobražuje za mizarja ali za obdelovalca lesa, lahko dokončal poklicno izobraževanje z dvema poklicema. Seveda pa se bo lahko vključil v njihovo suhorobarsko izobraževanje vsak, kdor bo le želel. Trud predlagateljev poklicnih standardov in katalogov znanj je bil poplačan, čeprav je bilo poleg vloženega dela nemalokrat preseči tudi nepotrebna nasprotovanja, pregristi se je bilo potrebno preko zahtevnih strokovnih in administrativnih postopkov, ftBšem saj so poklicne standarde potrjevale kar 4 komisije. Na ključni seji Strokovnega sveta MŠS je bila argumentacija dovolj močna, da je kljub nasprotovanju posameznih članov velika večina prisotnih potrdila ustreznost predloga. Treba je reči: dokazovanje ni bilo enostavno, saj so suhorobarski poklici sami po sebi izjemno obsežna in zahtevna materija, ki se je kot takšna pokazala tudi domačimi poznavalcem in izdelovalcem. Tem bolj je bilo delo zahtevno in obsežno, ker se je prvotni predlog za eno samo NPK z imenom suhorobar/suhorobarka izkazal za presplošnega. Poleg tega so si predlagatelji že v izhodišču postavili cilj, da vse dejavnosti obdelajo in pripravijo poklicne standarde dosledno odgovorno do bogate in prepoznavne dediščine suhorobarstva. Ne le za Ribnico in okolico, temveč prepoznavne in bogate tudi za Republiko Slovenijo. vsem dala misliti z naslednjim: »Pravica do razvoja je temeljna človekova pravica.« In bi morala biti vsem zagotovljena. Udeleženci so se nato podali skozi izzive in zastavljena vprašanja o prednostih, slabostih, priložnostih in ovirah sedanjega stanja. Veliko vsega je bilo naštetega, a ugotovili so, da sta izmed številnih »naša največja prednost naravna in kulturna dediščina«. Ustanovljena je bila skupina s skupnim ciljem: povezovanje in sodelovanje vseh zainteresiranih in stroke na področju kapitala in idej. Aktivnosti, ki bi prispevale k želenemu razvoju, so razdelili v tri točke: vzpostaviti koledar dogodkov z logistiko, imeti tematsko opredeljena mesečna srečanja vseh sektorjev (javnega, zasebnega in nevladnega) ter kot tretje vzpostaviti strukture za razvoj, načrtovanje in odločanje. Vodja in koordinatorka je postala vodja TIC Ribnica Helena Vičič. Vsako srečanje, skupina se dobiva enkrat mesečno, je torej tematsko zastavljeno. Na aprilskem so si zadali, da bodo s turistično in kulturno ponudbo aktivno pomagali na 13. srečanju lokalnih časopisov Slovenije, ki bo potekalo v Ribnici, 1. oktobra 2010 v organizaciji glasila Rešeto. Na naslednjem srečanju je Irena Marn, vodja oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo na Občini Ribnica predstavila dejavnosti Občine na področju turizma na vseh nivojih. Razjasnjenih je bilo tudi kar nekaj vprašanj ter podanih pobud Občini. Junijsko srečanje, zadnje pred počitnicami, je bilo smelo obarvano s konkretnimi predlogi o aktualni temi ureditve Gallusovega nabrežja v Ribnici, skupini pa se je kot vodja teme odzval arhitekt Janez Zobec. Od prvega srečanja do sedaj se je skupini pridružilo še kar precej ljudi. Tako v njej sodelujejo društva, gostinski in drugi ponudniki ter posamezniki, ki jih turizem in razvoj zanimata ter želijo doprinesti k turistični podobi Ribnice v prihodnje. Prav tako pričakujejo tudi ostale, ki jim za turistični razvoj Doline in samo podobo ni vseeno ter so pripravljeni aktivno sodelovati pri preoblikovanju Ribnice na turističnem zemljevidu Slovenije. Zdenka Mihelič, foto Janez Pogorelc Skratka: uspeli smo. Sedaj bomo sestavili izpitne komisije, jih prijavili na Republiškem izpitnem centru in začeli s ponudbo za pridobitev NPK suhorobar- obodar, podnar, rešetar, posodar, zobotrebčar, orodjar, žličar in spominkar. Prepričani smo, da bo poleg pridobljene geografske označbe Ribniška suha roba tudi pridobljeni NPK za osem suhorobarskih poklicev dodal k večji prepoznavnosti in dodani vrednosti suhe robe. Aktivnosti za pridobitev NPK suhorobar bo začasno vodila in koordinirala OOZ Ribnica, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije, po odprtju rokodelskega centra suhe robe in lončarstva pa se bo NPK v celoti izvajal v njem. Matjaž Nosan in Pavel Hočevar 5 : ■ [nj ■''■<><■ v:i ;i.>irsj i.i.$i<»ice aiiNi>i PESNIŠKI PRVENEC ROKA HORŽENA n NOČNA SLEPOTA On. Prestopil je mejo dobrega okusa. Drznil in privoščil si je živeti tako, kot je bilo všeč njemu. To so njegove besede, verz, del njegove prve pesniške zbirke, ki jo je sestavljal tri leta - in ki ga morda avtobiografsko opisujejo. Majica, ki jo je dobil v dar, je nosila enak napis. Glede na to, da sta mu jo podarili sestra in mama, bi ta hipoteza zdržala. Za Roka Horžena z Brega večina niti približno ni vedela, da v njem bdi pesniška duša, čeprav je v to kdaj pa kdaj poskušal prepričati kakega prijatelja. A ker so bile to le slučajne debate, se s to mislijo ni nihče ubadal, dokler ni prišel 18. junij, ko je Rok javno predstavil svojo zbirko Nočna slepota v Miklovi hiši. Šel je dlje, kot bi si kdo mislil za pesniški prvenec in presenetil je tudi pesnika in pisatelja Jurija Hudolina, s katerim sta se spoznala pred časom nekje na Kolpi. Rok ga je prosil za pregled zbirke, nazadnje mu je napisal tudi spremno besedo, ki se lahko šteje kot zelo pozitivna kritika. Prvenec ga je razveselil s sociološkega stališča, saj mu je Rok dokaz, da med nami še živijo ljudje, ki stavijo na karto emocije. Rok mu je povrnil vero v slovensko poezijo, da še vedno lahko s samoironijo mehča izpraznjeni svet. Ima ga za čisto dušo. Rok zase pravi, da mu služba ne pomeni presežka in ga bolj veseli ustvarjanje. Igra v skupini Rock&roll in je del Kreater teatra, leto dni ustanovljene dramske skupine, ki se dobiva v opustelem TVD Partizanu in čaka na boljše gledališke pogoje. Del Kreater teatra je nastopal na povabilo Roka tudi v Miklovi in interpretiral pesmi, ki si jih je vsak sam izbral. Najbolj so se množičnega občinstva seveda dotaknile tiste, ki jih je predstavil avtor sam, saj so bile docela doživete. Vse se je dogajalo po Avtor je svoj prvenec seveda z veseuem PODPISOVAL INTERPRETACIJA ROKA HORŽENA JE NALETELA NA NAJBOLJŠI ODZIV ZA SPOMIN MAJICA, KI NOSI NAPIS! ON. DRZNIL IN PRIVOŠČIL Sl JE ŽIVETI TAKO, KOT JE BILO VŠEČ NJEMU. hipnem navdihu in se prilagajalo publiki, ki je bila povsem sveža. Prišlo je kup mladih prijateljev, ki sicer kulture ne spremljajo v okviru institucionaliziranih javnih ustanov, a podpora prijatelju in zanimanje za vsebino, ki jo bo dal javnosti, sta prevagala. Dvorano je zajel val navdušenega odobravanja, saj se je publika zlahka poistovetila s povedanim in zapisanim. Pesmi Roka Horžena so presenečenje, saj gre za zrelo avtorsko dejanje mladega in še neuveljavljenega pesnika. V slovenski pesniški borilnici je namreč redkost, da se pojavi pesnik, ki že v prvencu dokazuje, da je iztesana avtorska osebnost. Horženove pesmi preveva iskriv humor, samoironija, samokritika in zrela refleksija. Vse to pa so atributi, kijih mlada slovenska poezija pogreša. Delno je to njihov svet, a kdor prime zbirko 44 pesmi, najde tudi svojega in svojo zgodbo. Prvenec se bere na dah - prva motivira tanka žepna izdaja, nato sočen jezik in stavčna dinamika. Vse je tako živo, da te vsrka v dogajanje. Ko prebereš eno, hočeš še drugo in si izbrati sebi najljubšo. Nočna slepota je izdana v samozaložbi in v nakladi 200 izvodov. Avtorju so šli vsi na roko: tiskar, prijateljica, ki jo je ilustrirala, prijatelj Blaž, ki je zbirko oblikoval. Ko mi jo je prinesel komaj teden dni pred predstavitvijo, je tisti dan šele prišla v njegove roke. Njegova sreča se je prelila name, tudi zato, ker je kot mlad pesnik pri 32 letih pripravljen sodelovati v kulturnih in literarnih projektih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, v okviru katerega je predstavitev potekala, in širše. Hudolin slovensko pesniško sceno imenuje borilnica: zdaj je v njej tudi Rok Horžen, ‘z zajedljivo rezkostjo’, ki ga dela posebnega. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Poletni koncert pihalnega orkestra V nedeljo zvečer je v dvorani Športnega centra Ribnica Ribniški pihalni orkester pripravil koncert, ki ga že tradicionalno prireja ob zaključku šolskega leta. V prejšnjih letih so koncert izvedli v sklopu prireditve ob dnevu državnosti, letos pa so se odločili za samostojno prireditev. Dvorana se je lepo napolnila in uživala ob zvokih, predvsem domačih, slovenskih avtorjev. Predsednik KUD-a, Stanislav Grebenc je bil tako s koncertom kot z obiskom zadovoljen. 10 Prisluhnili smo lahko tudi gostu večera, tokrat Niku Janešu na diatonični harmoniki. Naslednji nastop ribniških godbenikov bo v nedeljo, 5. septembra, ko bodo nastopili v sejemskem sprevodu. Tudi tokrat pa bodo v goste povabili prijatelje iz Sevnice, ki bodo imeli samostojen koncert na semanji dan točno opoldne v ribniškem Gradu. Tekst in foto Marko Modrej ftešEro Pesem nas še vedno druži Pesem nas druži že vseh 33 srečanj pevskih zborov Zahodne Dolenjske. In tega srečanja se pevci in zbori vedno znova vesele, saj jim to pomeni predvsem srečanje s prijatelji, veselo izmenjavanje pevskih mnenj in navdušenja ob delu, zapetih pesmih in vseh uspehih, poslušalcem pa lep pevski večer. Letos je imelo srečanje, ki je bilo v Dolenji vasi 5. junija, tak tudi naslov. Alojz Osvald) in Nonet Vitra (umetniški vodja Bernarda Kogovšek). Kočevje so zastopali Vokalna skupina Prijatelji, Moški pevski zbor Svoboda (zborovodja obeh Matevž Novak) in Vokalna skupina Cantate Domino (umetniški vodja Franc Štefanič). Od Svetega Gregorja so na 33. srečanje prišli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora KUD Sv. Gregor (zborovodja Tone Kersnič), iz Sodražice pa pod vodstvom umetniškega vodje Simona Korošca Fantje od fare. Slednji je prevzel vodenje od Aljaža Vesela, ki je prišel svoj solo vložek odpeti kar iz Švice, kjer bo začel študirati solopetje. Na letošnjo prvo soboto v juniju se je v Dolenji vasi zbralo deset pevskih zborov in malih vokalnih skupin, ki so zbrane poslušalce navdušili s svojimi najljubšimi skladbami. Slišati je bilo tako znane lepe melodije, med njimi tudi Avsenikovo Iz Nasovč v Lahovče, pa ljudske in narodne raznih pokrajin, tudi rusko, južnoafriško tradicionalno in zanimive druge umetne. To je bil užitek za vse in vsakegar posebej. Za tiste, ki so peli in tiste, ki so si privoščili večer pevskega razvajanja. V uvodu je vse pozdravil ribniški župan Jože Levstek, pohvalil sodelujoče zbore, vsem zbranim pa obljubil, da bodo čez nekaj let lahko v Dolenji vasi zbore poslušali v novi, moderni dvorani. najdlje tudi organizator srečanja. Iz Loškega Potoka je prišel Mešani pevski zbor PD Moški pevski zbor Lončar obstaja že 57 let in je tudi začel z organizacijo SREČANJ PEVSKIH ZBOROV ZAHODNE DOLENJSKE. Organizator tradicionalne prireditve je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ribnica. Koordinatorka Alenka Pahulje je bila vesela velikega odziva nastopajočih, upa pa tudi na ponovno udeležbo velikolaških zborov, ki zdaj že nekaj let ne nastopajo več. Pozna se tudi, da se na področju vokalne glasbe število zborov manjša, še posebej pa članstvo. Prav zato je podpora javnosti in okolja tako zelo dobrodošla - dovolj je včasih že, če nastopajoče počastimo s svojim obiskom in jim damo vedeti, da sta njihov trud in dar cenjena. Iz Dolenje vasi je nastopil starosta srečanj Zahodne Dolenjske Moški pevski zbor Lončar, pod vodstvom zborovodje Franca Trdana, ki je srečanje tudi odprl, saj je bil Loški Potok (zborovodja Štefka Debeljak), iz Ribnice pašo se predstavili Vokalna skupina Anamanka (umetniški vodja Simon Korošec), Župnijski pevski zbor Ribnica (zborovodja Prepevala in z veseljem prisluhnila Zdenka Mihelič, foto Borut Šenk V VRTCU RIBNICA SMO Sl POBARVALI DAN S PESMIJO Že od oktobra naprej v Vrtcu Ribnica vsak četrtek, v knjižnici vrtca pojemo. Pevski zbor Pobarvanka sestavljajo otroci iz različnih skupin, stari od 5-6 let. Na koncu leta smo ugotovili, da znamo že veliko pesmic, zato smo sklenili, da se predstavimo na zaključnem koncertu, ki nosi naslov Pobarvajmo si dan s pesmijo. V goste smo povabili nekoliko starejše otroke iz otroškega pevskega zbora OŠ Ribnica, z mentorico Tatjano Levstik in Niko Lovšin pri klavirju. Za zabavo sta poskrbela škrat (Simona Petek) in koza Rozi (Agata Ilc), ki sta nas popeljala v pesem. Zelo smo veseli, da so nam v pomoč priskočile tudi mlade glasbenice, Jasmina Movrin s pevskim solom, Tina Podgorelec s klavirsko spremljavo, Ema O raže m s kitarsko spremljavo in Andreja Ilc na violini. Starši in ostali udeleženci so nam z zadovoljnimi in nasme- janimi obrazi dokazali, da smo jim pobarvali dan z najlepšo barvo, kar je bil naš glavni namen. Drugo leto vabimo v svoje vrste nove pevce, da skupaj narišemo novo pevsko zgodbo. EVA HENIGMAN, vzgojiteljica in mentorica OPZ Pobarvanka, foto Sašo Žitnik Naslednja številka Rešeta izide 30. JULIJA. Gradivo oddajte do 16. JULIJA. :>■->■ rvi ixi>* n.iti ri>i ■ SAiciniiTi SPREJEM EVROVIZIJCEV V RIBNICI SAMO TRI MINUTE SO PREMALO ZA USPEH Z Ansambel Roka Žlindre ustvarja, dela in igra sedaj že po aljenih tirnicah naprej, prav tako Kalamari, a v začetku meseca junija, to je 3. junija, sta zmagovalcem Eme 2010 in zastopnikom na letošnjem Evrosongu pripravila župana Ribnice in Sodražice Jože Levstek in Blaž Milavec še en sprejem, ki sta ga obljubila že na februarskem sprejemu v Sodražici po zmagi na Emi. ust- i Veliko zbranih ljudi v Športnem centru Ribnica in pred njim je z veseljem pričakalo ribniško-sodraško-primorsko navezo, ki je ponesla ime naših krajev daleč na sever in po celem svetu. V uvodu so pred prihodom evrovizijcev nastopili Fantje od fare ter ansambla Ribniški pušeljc in Zdomarji. Slednja sta popestrila tudi spremljanje polfinalnega nastopa 27. maja v Dolenjih Lazih, ko so preko velikega ekrana navdušeni poslušalci spremljali nastop Ansambla Roka Žlindre in Kalamarov na Evroviziji v Oslu. V ribniškem športnem centru so zvesti poslušalci navdušeno pozdravili slovenske predstavnike, ki so z 2010 več kot prepričljivo zmagali s 15.907 glasovi. Toda po nastopu na Evroviziji se je stvar zelo obrnila, skupini dobivata čedalje več vzpodbudnih in odobravajočih besed. In katere besede je slovenskim predstavnikom največkrat namenil vodja slovenske delegacije Andrej Hofer? »Najpogostejše je dejal Share the moment ali Ujemi trenutek, kar je bilo tudi uradno geslo letošnje Evrovizije. Na ta način nas je želel sprostiti,« je pripovedoval Nejc Drobnič. Prav gotovo se je bilo potrebno večkrat sprostiti in pustiti vse težave ob strani, tako tudi Barbara Ogrinc, ki je malo pred polfinalnim nastopom doživela napad neznanca. Povprašali smo jo o tem. »Mediji so stvar malo napihnili, ni bilo tako hudo, kot so zapisali. Pred nastopom me je napadel neznanec in me stis-'r<' kal za vrat, kmalu pa ji sem se tudi osvobodila. Na dogodek sem pozabila, ni se mi zdelo nič kaj takega, mediji pa so stvar zagrabili.« Ali ste imeli kaj treme? »Niti ne, prav zanimivo, kljub tako številnemu občinstvu in predvajanju po celem svetu. Igrali smo sproščeni in z velikim navdušenjem,« sta pripovedovala vsemi obiskovalci delili tudi G0SPA DAR,NKA IZ DPZ R|BNICA JE P0STALA PRAVA MOJSTRICA V IZDELOVANJU TORT ZA Barbara in Rok Modic. uuibKuvciui ueim iuui VEL|KE D0G0DKE. TUDI EVROVIZUCI SO BILI DELEŽNI TE DOBROTE, KI JE NOSILA NJIHOVO „Še največ treme smo FOTOGRAFIJO. svoje vtise z desetdnevnega bivanja na severu Evrope. »Z nastopom smo zadovoljni. Ne glede na našo uvrstitev smo našo državo naredili še bolj prepoznavno,« sta dejala Rok Žlindra in Jože Jež - Pepi, vodji dolenjsko - primorske zasedbe. In čeprav so z Narodnozabavnim rockom zasedli predzadnje mesto na letošnjem tekmovanju Eurosong, premagali so Švico, so za prebivalce Ribnice in Sodražice zmago- valci. Rok Žlindra je kot vedno z nasmehom na obrazu strnil misli in občutke: »Ja, smo zadovoljni, saj nismo imeli velikih pričakovanj. Seveda nismo razočarani. Glede na to, da so nam stavnice kazale zadnje mesto, smo naredili boljše od stavnic.« Slovenskim predstavnikom niso bili namreč najbolj naklonjene stavnice niti domači poslušalci, čeprav so na Emi imeli na generalki, nastopu pred komisijo, katere točke so potem prišteli glasovom iz posameznih držav.« Česa ste se najbolj veselili v Oslu? »Samega nastopa, seveda,« sta v smehu dejala Barbara in Rok. Kakšni pa so Norvežani in seveda dežela sama? »Ogledali smo si kar nekaj znamenitosti, med njimi fjorde, muzeje in svetovno znano sliko Krik, šli pa tudi na izlete. Nekdaj bil je takšen ribniški vsakdan... Tržni red v Ribnici, 23. 5. 1912 Tržni red semnja v občini Ribnica 1. Predmet tržnega prometa je vse v prostem prometu dopuščeno blago, izvzemši... 2. Oddajanje jedil in točenje pijač na tržnih prostorih dovoli tržno oblastvo, po razmerju prostora je prepovedano. 3. Vsak je upravičen postaviti na tržne prostore vsakršno blago, ki je pripuščeno za prodajo na sejmu. 4. Stojišča na trških prostorih se odkazu-jejo prodajavcem po vrsti njih dospetja na semenj. 5. Tržni promet na blagovnih semnjih se prične ob 8. uri dopoldne in se konča ob 5. uri popoldne. 6. Prodajavec je dolžan na zahtevo kupca vsako množino zahtevanega blaga odmeriti in odtehtati; pri tem se sme posluževati samo zakonitih in pristojno preizkušenih mer, uteži in tehtnic. 7. Tržne stranke so dolžne spodobno se vesti med seboj in proti tržnim nadzornim organom. Ukazilom tržnih nadzornih organov se morajo brezpogojno pokoravati. 8. Blago, ki se spozna, da je zdravju škodljivo ali sumljivo blago tržni nadzorni organi zasežejo in oddajo tržnemu oblastvu v nadalje uradno poslovanje. Lepo je bilo, ljudje so prijazni.« Po Oslu pa sta jih vodili dve vodički, Slovenki, ki že 15 let živita v Oslu. Kateri so bili vaši favoriti? »Naše favoritke so bile Romunije, Danska in Albanija.« Na finalnem izboru je Slovenija največ točk, 12, namenila ravno Danski. Evrovizijska zmaga pa je s pevko Leno in skladbo Sate Hite odšla v Nemčijo. Najbolj simpatični predstavniki v zaodrju? »Med njimi je bila gotovo Portugalka Felipa, vseh pa nismo niti videli. Dobro smo se razumeli tudi z Romuni, z Makedonci, Izraelci, Srbi, Gruzijci in Litvanci, za slednje nam je resnično žal, da niso prišli v finale. Z nekaterimi smo še vedno v stikih.« Kakšna bi bila za Slovenijo zmagovalna kombinacija, da bi se uvrstili na finalni večer? »Skladbo bi morali dosti bolj podpreti, ne samo RTV, ampak tudi drugi. Lobirati bi morali začeti dosti prej kot letos, narediti več predstavitev po drugih državah. Če imaš na voljo samo tiste tri minute, ko te ljudje poslušajo, je to namreč premalo. Vso stvar je potrebno drugače in prej zastaviti. Še to bom poudaril: ni potrebno delati glasbe po nekem evropski šabloni, dajmo se držati svojih slovenskih korenin,« je svoje mnenje razložil Pepi. Za vse skupaj je bila Evrovizija zelo lepa in 9. Dohodi do stojišč in pota med njimi, dalje občni cestni promet vobče se ne smejo zastaviti z blagom, naprodaj razpoloženim... 10. Po trških prostorih se ne sme naglo voziti in jezdariti. 11. Trške pristojbine 12. Prestopki tega tržnega reda se kaznujejo, v kolikor ne spadajo pod obči zakon... Osebe ki motijo mir in red na sejmu ali ki zakriva drugačne občutnejše prestope teh predpisov, smejo nadzorni organi takoj odstraniti s semnja. *ZAL, OR, 6/565 sirnem hkrati velika izkušnja v njihovem življenju. V čast jim je bilo se uvrstiti nanjo ter igrati pred svetovno zbrano množico ljudi. O skupnih projektih in nastopih s Kalamari sta načrte razkrila Rok Modic in Jože Jež - Pepi: »Zaenkrat kakšnih skupnih projektov ne bo, bomo pa skupaj nastopili povsod tam, kamor nas bodo povabili.« Vodja Rok Žlindra pa je o zvestobi narodnozabavni glasbi zagotovil: »Na Emo smo šli zaradi promocije, a v zabavno glasbo se ne mislimo vmešavati, kajti ostajamo zvesti narod-no-zabavni glasbi.« Nedvomno je Ansambel Roka Žlindre z nastopom na enem od najbolj prepoznavnih glasbenih tekmovanj ponesel imeni Ribnica in Sodražica po širnem svetu ter tako prispeval k prepoznavnosti in promociji občin, pa tudi Slovenije, sta med drugim v svojih pozdravnih nagovorih izpostavila župana Jože Levstek in Blaž Milavec. Ansambel pa ne spi na lovorikah in pridno dela naprej. Takoj v začetku junija so izdali svoj novi, že tretji album. Album z naslovom Del srca je dobil naslov po lanskoletnem valčku leta. Na njem je dvanajst skladb, dodana pa je evrovizijska uspešnica Narodnozabavni rock. Pred dnevi je vodja ansambla Rok Žlindra ponosno raztegnil tudi novo harmoniko znamke Kapš, model, poimenovan prav po njem, ‘Žlindra’. Za razliko od drugih ima Rokova harmonika štiri dodatne gumbe, ki mu bodo prišli prav predvsem pri komponiranju novih viž. Letošnjega novembra pa sledi še veliki koncert ob 5. obletnici delovanja ansambla. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Okrožnica - Županstvu Ribnica, 11.5.1915 Pomladanska obdelava našega polja je do malega končana. Častno so rešili doma ostali starejši možje, žene in mladina, kajti po več delih dežele so obdelali brez pomoči najboljših delavnih moči, ki so pod orožjem, ne samo toliko, ampak celo več polja kakor v mirnem času. Čast jim za to! Toda prihaja novi sovražnik..., to je ruja- vi hrošč. Nevaren je, ker nastopa v tako neizmernem številu. Županstvo in drugi činitelji naj mobilizirajo proti hrošču vse razpoložljive moči. Najvažnejši del te naloge pa bode pripadal šolarjem,... skupine otrok DEJAVNOSTI DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA Dl Ribnica obvešča vse svoje člane, da bosta organizirana v juliju letos dva kopalna dneva. Prvi bo 17. 7. v Izoli v hotelu Delfin, drugi pa bo 31. 7. v Strunjanu. Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: ponedeljek in petek od 9. do 11. urejali po telefonu 836-11-69. Društvo invalidov Ribnica ŽIVALCE SAMEVAJO NA BALKONIH! Ne morem si kaj, da ne bi nekaj napisal na temo naših hišnih ljubljenčkov. Večina ljudi lepo skrbi zanje, nekateri pa na žalost malo manj. Na primer svojega ljubljenčka zaprejo kar na balkon za celo dopoldne, ko so lastniki verjetno v službi. Tako uboga živalca milo joka, saj si želi v stanovanje. Poleg tega verjetno nima na balkonu ne hrane in vode. Ne vem, kaj si lastniki predstavljajo. Da bo žival živela kar na balkonu? Vsaka žival je živo bitje in zahteva poleg hrane, vode, možnost potrebe, sprehoda tudi našo družbo. Zato poskrbite za svoje živali, zelo vam bodo hvaležne, pa čeprav se vam zdi, da ni tako. Robi s Prijateljevega trga naj bi šle od vrta do vrta po posameznih vaseh ter v hladnejših jutranjih urah otresle in pobirale tega škodljivca v vreče. Ko se hrošča nabere v vreče, ga je najložje uničiti s tem, da se popari. Posušen naj dobro služi za pičo kuram, če se ga ne poklada preveč. Ravno tako se lahko pokrmi tudi svinjam. Izborno učinkuje tudi kot gnoj, če se podela v kompost. Priporoča se županstvu, da dajejo za nabiranje hrošča primerne nagrade iz občinskih sredstev. *ZAL, OR, 20/1901 Brane in Kristjan Kozina 75 a i/vici f i f~ i ii/Miisvivi czaii/M oes siviKLTrm Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi! Kjerkoli si, naj angel čuva te! Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi! (F. Nova) ZAHVALA ob nenadni izgubi naše ljube mame ANGELCE ORAŽEM se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in sv. maše, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala med. sestri Ljubi za nesebično pomoč. Iskrena hvala pevcem in gospodu kaplanu Juretu Ferležu za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, bolj kot zvezda na nebu... (Tone Pavček) ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga sestra in teta ANGELA HREN iz Prigorice 16. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se ji poklonili ob njenem slovesu, darovali sveče, sveto mašo in nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki se v zadnjem letu kakorkoli prispevali, da je bilo njeno življenje kljub bolezni prijazno, mirno in lepo. ŽALUJOČI VSI NJENI Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček) ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega ata, dedka, pradedka, brata in tasta MARJANA KLUNA (1932-2010) iz Slatnika 4 Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v lepem spominu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V SPOMIN SPOŠTOVANI MARJAN Nepričakovano so se zaprla vrata življenja našega vaščana, soseda in prijatelja Marjana - Jurjevega strica. Težko smo se sprijaznili, da je tvoje zemeljsko slovo dokončno, saj si odšel tiho in skromno. Takšno je bilo tudi tvoje življenje, pa vendar si nas s svojo prisotnostjo bogatil v našem vsakdanu. Dragi Marjan! Z nami - vaščani Slatnika - si delil žalostne in vesele trenutke druženja. Popestril si jih z ubranim petjem. Vedno smo občudovali tvoj optimizem, človeško toplino in pogum. Razdajal si nam bisere svoje vedrine in modrosti. Ti so se izoblikovali iz trpljenja, ki si ga v življenju veliko izkusil. Tvoje preizkušnje so ti hkrati dajale tudi moč in upanje, da ni vse zaman in da te na koncu te poti čaka plačilo. Po tej poti pa si vdano sprejemal življenje, se ga z nami veselil, saj si čutil Božjo pomoč. Danes si prišel na ta kraj brez trpljenja in naše solze te ne morejo zadržati tukaj, med nami. Ohranili te bomo v lepem in trajnem spominu. Zaželimo ti lahko le miren počitek. Vsem sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. V IMENU VAŠČANOV MARIJA LOVŠIN Likovno izobraževalni center Galerije Miklova hiša Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Url RS, št. 57/2005) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja POZIV NA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2010 Razpis za vpis v prvi letnik likovnega izobraževanja Galerije Miklova hiša Galerija Miklova hiša razpisuje vpis v prvi letnik štiriletnega likovnega izobraževanja. Potekalo bo v obliki ustvarjalnih delavnic in predavanj, ki bodo trajale enkrat tedensko po tri ure v popoldanskem času, pogojno tudi dvakrat tedensko. Učni program bo obsegal predvsem slikarstvo in kiparstvo, dotaknil pa se bo tudi večine ostalih likovnih področij. Priznanja in nagrade Občine Ribnica so: - naziv častni občan, - Urbanova nagrada, - Gallusovo priznanje, - Priznanje Občine Ribnica. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju ter s tem predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Ribnica. Izobraževanje je namenjeno posameznikom, starejšim od dvanajst let, ki jih zanimata osebna ustvarjalnost in izobraževanje na likovnih področjih, tistim, ki se želijo vpisati na likovne šole in morajo opraviti sprejemni izpit, in vsem zainteresiranim. Šolnina za izobraževanje znaša 30,00 EUR na mesec. Za vpis pošljite izpolnjeno prijavnico do 31. julija 2010 na zgoraj navedeni naslov. Vpisani boste o začetku izobraževanja pravočasno pisno obveščeni. Prijavnica za likovno izobraževanje 2010/11 Izpolnite z velikimi tiskanimi črkami. Ime in priimek:__________________________________________ Rojen-a:_____________________________Kraj rojstva:_______ Naslov bivališča:________________________________________ Telefon:___________________________E-pošta:__________________________________ Podpisani-a _______________________________________________________ se prijavl- jam na likovno izobraževanje 2010/11, ki ga pod strokovnim mentorstvom organizira Galerija Miklova hiša v šolskem letu 2010/11. Seznanjen-a sem s šolnino tečaja - 30,00 EUR na mesec. Obvezujem se, da bom poravnaval-a šolnino do 10. v mesecu za tekoči mesec v času trajanja tečaja ali v enkratnem znesku z 10 - odstotnim popustom. Kraj in datum: Podpis: GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Predlog mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), - naziv ter naslov (za pravne osebe), - obrazložitev. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica z obrazložitvijo v zaprti kuverti z oznako »OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA« zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 10.9.2010. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 837 20 00). Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja JOŽE TANKO L.R. samem *§i!rž°IMIBT 15 Hisi-drar JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA ŠTIPENDIRANJE KADROV IZ REGIJSKE ŠTIPENDIJSKE SHEME ZA DOLENJSKO Razvojni center Novo mesto d.o.o. je v mesecu marcu 2010 na svoji spletni strani www.rc.nm.si objavil Javni poziv k oddaji vlog za izbor delodajalcev v enotno Regijsko štipendijsko shemo (RSS Dolenjska) za šolsko/ študijsko leto 2010/2011. Predmet poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS Dolenjska v šolskem/študijskem letu 2010/2011. V skladu s prejetimi potrebami delodajalcev bo Razvojni center Novo mesto d.o.o. objavil razpis kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2010/2011. Zadelodajalce je sodelovanje v Regijski štipendijski shemi za Dolenjsko privlačno, ker sami izbirajo štipendista ter mu zagotavljajo za celotno dobo šolanja po štipendijski pogodbi le 50 % sredstev za štipendijo. Preostalih 50 % sredstev mu zagotovi Razvojni center Novo mesto d.o.o. iz državnih ali evropskih virov. Vloge za prijavo lahko oddate na 2. rok, ki traja do 20. 8. 2010. Dodatne informacije ter vloga za prijavo so na voljo na naslovu: Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 984, kontaktna oseba: Miljana Balaban ali pišite na e-naslov: miljana. balaban@rc-nm.si. Razvojni center Novo mesto d.o.o. vabi vse zainteresirane delodajalce k sodelovanju! Političnim strankam in zainteresirani javnosti ZBIRANJE PREDLOGOV ZA IMENOVANJE ČLANOV OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva vse politične stranke, zainteresirano javnost in občane Občine Ribnica, da posredujejo predloge kandidatov za člane Občinske volilne komisije. Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Prosimo, da predlogu priložite soglasja kandidatov za imenovanje v Občinsko volilno komisijo (soglasje je v prilogi, na www.ribnica.si ali v vložišču Občine Ribnica). Predloge za člane Občinske volilne komisije dostavite do petka, 10. 9. 2010 na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Predsednik JOŽE TANKO L.R. OBVESTILO STARŠEM O ŠOLSKI PREHRANI V ŠOLSKEM LETU 2010/11 Spoštovani starši! Dne, 31. 5. 2010 je bil sprejet Zakon o šolski prehrani - Ur. I. RS št. 43/2010, ki ureja: organizacijo šolske prehrane, pravico učencev do subvencije za šolsko prehrano, višino subvencije, pogoje in postopek za dodeljevanje subvencije ter nadzor nad izvajanjem tega zakona. Iz državnega proračuna bo zagotovljena: - vsem učencem splošna subvencija v višini dveh tretjin cene malice, če se na malico prijavijo z priloženim obrazcem; - dodatna subvencija za malico učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za malico ali zaradi izrednih okoliščin (dolgotrajna bolezen ali smrt v družini, nenadna izguba zaposlitve ter naravne ali druge nesreče); - subvencija za kosila učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo plačati prispevka za kosilo. POSTOPEK UVELJAVLJANJA SUBVENCIJ: Starši oz. skrbniki (v nadaljevanju: vlagatelji) prijavijo učenca na šolsko prehrano z obrazcem PRIJAVA NA ŠOLSKO PREHRANO in podpisan obrazec vrnejo šoli. Na obrazcu uveljavljajo pravico do: 1. SPLOŠNE SUBVENCIJE ZA MALICO (pripada od 1. septembra 2010 dalje oziroma naslednji dan po oddaji prijave); 2. DODATNE SUBVENCIJE ZA MALICO (vpiše se višina dohodka na družinskega člana iz odločbe o otroškem dodatku. Do dodatne subvencije za malico so upravičeni učenci, pri katerih je v odločbi o otroškem dodatku ugotovljen dohodek na družinskega člana do vključno 30 % povprečne plače v Republiki Sloveniji); 3. SUBVENCIJE ZA KOSILO (vpiše se višina dohodka na družinskega člana iz odločbe o otroškem dodatku. Do dodatne subvencije za kosilo so upravičeni učenci, pri katerih je v odločbi o otroškem dodatku ugotovljen dohodek na družinskega člana do vključno 5,0 % povprečne plače v Republiki Sloveniji). V primeru, da bo šola v izjemnih primerih učencu priznala dodatno subvencijo za malico, bo poleg dohodka na družinskega člana upoštevala tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo njegov dejanski socialni in materialni položaj. V tem primeru vlagatelji priložijo utemeljitev o izjemnih razmerah in okoliščinah družine. Šola bo preverila, ali so izpolnjeni pogoji vlagateljev za pridobitev pravice do dodatne subvencije in subvencioniranega kosila. O pravici do dodatne subvencije in subvencioniranega kosila bo odločil ravnatelj s sklepom, ki bo izdan najkasneje v 30-ih dneh od prejema popolne vloge oziroma do 31. avgusta 2010 za vloge, oddane v mesecu juniju in juliju za naslednje šolsko leto. Da bomo lahko zagotovili prehrano Vašemu otroku na začetku naslednjega šolskega leta, Vas prosimo, da vrnete izpolnjeno PRIJAVO ZA ŠOLSKO PREHRANO skupaj s prilogami šolski svetovalni službi najkasneje do 30. 6. 2010. Če boste uveljavljali še dodatno subvencijo za malico, morate prijavi priložiti fotokopijo odločbe o otroškem dodatku. V zvezi s subvencioniranjem šolske prehrane se lahko pogovorite s šolsko svetovalno službo osebno ali po telefonu 8350 408 vsak dan med 7. in 8. uro. Podatke zbiramo izključno za dodelitev subvencionirane šolske prehrane. Podatki bodo shranjeni do konca šolskega leta 2010/11 pri šolski svetovalni delavki. Lep pozdrav Šolska svetovalna služba Irena Briški Ravnatelj FRANCE IVANEC, PROF. ZBIRANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV V INDIVIDUALNIH HIŠAH Vlada je na 80. redni seji, 6. maja 2010, sprejela Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Ta uredba določa obvezna ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti, kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu, in z zelenim vrtnim odpadom, ter vrste nalog, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na področju ravnanja s kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora svoje kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad hišno kompostirati. Ker se sestava kuhinjskih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih bistveno razlikuje od sestave kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, uredba prepoveduje mešanje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva z zelenim vrtnim odpadom. Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora te odpadke ločeno zbirati in jih oddajati zbiralcu. Skoraj vsak občan se sprašuje, zakaj je potrebno ločeno zbiranje organskih odpadkov. Organski odpadki zavzemajo na podlagi sejalne analize, ki je bila narejena v mesecu marca 2010, 35 odstotkov gospodinjskih odpadkov. Če jih bomo zbirali ločeno, bomo dosegli naslednje: • manj odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje življenjske dobe odlagališča, • manj organskih odpadkov na odlagališču in s tem manj toplogrednih plinov, • zbrane organske odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog; tako bomo preprečili onesnaževanje narave. KAJ BOMO ODLAGALI V POSODE ZA BIOLOŠKE ODPADKE: • kuhinjske odpadke (zelenjava, sadje, čebulni in krompirjevi olupki, ostanke solat, lupine lešnikov,...), • kavno goščo in kavne filtre, čajne filtre, • ostanke hrane iz pločevink, • jajčne lupine, • onesnažene papirne vrečke od sadja in zelenjave, • vrtne odpadke (cvetje, odmrle lončnice skupaj z zemljo, pokošeno travo, plevel, listje, obrezano grmičevje), • druge lesne odpadke (žagovina, lesni sekanci, lubje, veje dreves in grmovja). ČESA NE SMEMO ODLAGATI V POSODO ZA BIOLOŠKE ODPADKE: • plastičnih ali kovinskih, • embalaž živil, • sanitarnih izdelkov, • papirnatih plenic, olj in maščob, • pločevink, kosti, mesa, rib, • mleka, jogurtov, sirov, • iztrebkov malih živali, • kamenja, cigaretnih ogorkov, • embalaže z vsebino. Torej biološki odpadki ne smejo bit odvrženi v namensko posodo v plastičnih vrečkah ali kakršnikoli drugi embalaži, temveč jih odložimo neposredno v posodo. Na vrtu in v kuhinji vsak dan nastajajo snovi, ki so za nekatere brezvredni odpadki. Odpadno organsko snov predelajo množice mikroorganizmov in malih živalic v humus temne barve, ki je nujno potreben za rodovitnost tal. S pravilno izbiro in pripravo kompostnika lahko ustvarimo našim drobnim pomočnikom ustrezno okolje ter tako sami pridobimo kompost, ki je naravno gnojilo in nadomešča uporabo hlevskega gnoja in mineralnih gnoji. JKP Komunala Ribnica d.o.o. Vrtni kompostnik naj ne bo neurejeno ODLAGALIŠČE ODPADKOV. Kompostnike je mogoče kupiti na sedežu Komunale Ribnica vsak dan med delovnim ČASOM OD 7. DO 13. URE. CENA ENEGA KOMPOSTNIKA JE 55,20 EUR Z DDV. Specifikacija kompostnika: DIMENZIJE :80x80XH 81 CM volumen: 450 LITROV 110 let PGD Sv. Gregor Z H V PETEK, 9. 7. 2010, ob 20.00 uri zabava s skupino MAMBO KINGS gostja večera TAYA V NEDELJO, 11. 7. 2010, ob 14.30 uri svečana gasilska parada in proslava z blagoslovom motorne črpalke. Po proslavi veselica z ansam-bom Roka ŽLINDRE Bogat srečelov! Prireditev pod šotorom pri Sv. Gregorju NA POMOČ! VABLJENI! Športno društvo Velike Poljane vas vabi na 6. Večer na vasi v Štruklev skedenj na Velikih Poljanah. V petek, 33. julija, ob 30. uri se bo predstavila dramska skupina Scena (KUD Dobrepolje) z nekaj smešnimi skeči ter z vmesnim kulturnim programom. Sledilo bo družabno srečanje z živo glasbo. Lepo vabljeni! :sl r > a* «■ I f - x HINXTON, CAMBRIDGE, ANGLIJA V DRUŽBI NAJBOLJŠIH © USTVARJAMO NOVO BIVANJE RIKO d.o.o., Bizjanova 2, 1000 Ljubljana, www.riko-hise.si od 307 € od 1.862 € Model AAE1141 A od 307 € od 1.657 € • Trojna zasteklitev (3x6 mm steklo) Ug= 0,50 W / m2K za ceno dvojne zasteklitve Ug=1,1 W/m2K • Vratno krilo debeline 80 mm za ceno krila 42 mm • V ceni vrat so zajete brez doplačila tudi izvedbe v barvah RAL 9016 bela RAL 9016 bela mat RAL 9016 bela strukturna • Na izbiro je tudi kompletni program dodatne opreme vrat • Vsi izbrani modeli vrat so dobavljivi v kratkih rokih (od 3 tednov dalje) •Akcijo smo podaljšali do 1. avgusta 2010 • Navedene cene so za vrata z dodatno opremo kot na sliki v beli barvi in so brez DDV SÄOTSWXcjJTS S^ÄTfi^yö)® @(s) PSŠTO od 1.808 € od 681 € od1.895€ od 332 € od 1.813€ / .......... Model ATE 1440 A od 1.745 € od 307 € od1.842€ INOTHERM d.o.o. ♦ Prigorica 98,1331 Dolenja vas, Ribnica ♦ T:01 835 07 09, 01 835 07 10 • E: prodaja@inotherm.si ♦ www.inotherm.com Izšel je novi katalog ugodnosti - poletje 2010! S kartico zvestobe Lekarne Ljubljana in zbranimi jabolki zvestobe do izjemnih popustov! Eucerin SUN LOTI ON EXTRA LEICHT EUCERIN SUN EKSTRA LAHEK LOSJON ZA ZAŠČITO PRED SONCEM ZF 30, 150 ml redna cena: 15,39 EUR akcijska cena popust 12,32 EUR 20 o/o HELPIC SPREJ PROTI KOMARJEM, 100 ml redna cena: 6,32 EUR akcijska cena popust 5,06 EUR 20 o/o Akcijske cene iz kataloga ugodnosti Lekarne Ljubljana veljajo izključno ob predložitvi kartice zvestobe in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Ponudba velja od 1.6. do 31. 8. 2010 oziroma do odprodaje zalog. Pogodbeni dobavitelj mediclnsko-tehničnih pripomočkov VELIKA IZBIRA OČAL svetovanje UGODNE CENE vremenske postaje Anita Osvald s.p. Majnikova ul.1 1310 Ribnica Tel.: 01/836 11 28 ponedeljek: 9 - 12, 15 - 20, tor - pet: 9 - 14, 15 - 17, sobota: 9-12 RAVNOVESJE TELESA IN DUHA Irena Begič, dr.med. Praproče 4/a, Ortnek Telefon: 040 274 205 AKUPUNKTURA ■ zdravljenje migren. - kroničnih glavobolov. - lajšanje bolečin v predelu hrbtenice ( vrat. križ ) - zmanjševanje težav menopavzi, - pomoč pri odvajanju od kajenja. - pomoč pri hujšanju, - krepitev odpornosti.. Za tiste, ki ne marajo Igel, možnost zdravljenja z laserjem. Možnost uporabe solarija in infrardeče savne. Pb dogovoru tudi v soboto in nedeljo. Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo , 875 € vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo i 929€ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 rma RMA projektivni biro, računovodski servis, Andrej Rus s.p. Škrabčev trg 19,1310 Ribnica | tel.: 01 83 60 816 | e-pošta: alenka.rus@rma.si Prepustite vaše računovodstvo nam! Vodenje poslovnih knjig • dolgoletna tradicija • individualni pristop • profesionalnost • urejena cenovna politika RANIMO ll\l ZA UGODNO KLIMO POSKRBIMO VAREN DOM JE MOJ DOM TREND IN ELEGANCA Ošbvet dovršenega bivanja m Inles, proizvodnja, trženje in inženiring d.d., Kolodvorska 22, Sl -1310 Ribnica tel.: 01 8377 100 www.inles.si info@inles.si Jfw MJM ISO-110 EF Plus INO-110 Plus novo LU k— Nov sistem les/aluminij okenskih profilov INO-HAL Lightline. Posebnost tega sistema je, da na zunanji strani okvir okna prekriva krilo (viden samo okvir). Sodoben in aktualen dizajn izdelka primeren za vgradnjo troslojnih stekel debelineod36do42mm. RAZKOŠJE S \ = Daljinsko vodeno motorno odpiranje drsnih Z panoramskih sten. Posebna izvedba je i odpiranje pri katerem se krila drsno E zamaknejo in skrijejo v steno. Ta izvedba | omogoča dovršen izgled samega izdelka in r odličen izkoristek prostora. i ^GÜl i V okensko steklo vgrajene fotovoltaične celice omogočajo napajanje in upravljanje vaših izdelkov na motorni pogon s pomočjo sončne energije (senčila in komarniki na motorni pogon, nagibno odpiraje oken,...). Nova generacija lesenih in les/aluminij oken s širino lesenih profilov 110 mm. Okno s sredico iz izolativne PU pene ima pridobljen certifikat Passivhaus inštituta iz Darmstadta in je primerno za vgradnjo v PASIVNE objekte. Okna se ponašajo z odlično stabilnostjo in funkcionalnostjo in so primerna za vgradnjo troslojnih stekel. m Z#END IN ELEGANCA ■ RAZKOŠJE S PRIDIHOM TRADICIJI * VAREN DOM JE MOJ DOM TREND IN ELEGANCA s TILIA Zavarovalnica Tilia, d. d. Članica skupine Sava Re Jožica Šerbec - direktorica Predstavništva Kočevje Zavarovalnica Ti Ha, d. d., s sedežem v Novem mestu posluje kot kompozitna zavarovalnica - ima v svoji ponudbi tako premoženjska kot življenjska zavarovanja. Je del skupine Pozavarovalnice Sava, ki ji s svojo močno vpetostjo v evropski pozavarovalni trg zagotavlja še večjo varnost. S svojo tržno mrežo, ki šteje več kot 30 poslovalnic, pokriva področje celotne Slovenije. V ponudbi ima več kot 100 različnih produktov, ki zagotavljajo varnost vas, vaših najbližjih in vašega premoženja. Pod okriljem predstavništva v Kočevju deluje tudi poslovalnica v Ribnici. Z odličnimi produkti in ažurnim reševanjem v primeru škod stoji Zavarovalnica Tilia tamkajšnjim prebivalcem ob strani že skoraj dve desetletji. Pred dvema letoma se je poslovalnica preselila na novo lokacijo v modernejše prostore na Kolodvorsko 9, kjer vam je na sklepalnem mestu na voljo Janja Pogorelec. Ekipo kočevskih sodelavcev, kjer ribniško področje pokrivajo zastopnik Ignac Petek, komercialist Metod Marolt in cenilec škod Dušan Špeljč, vodi direktorica predstavništva Jožica Šerbec, ki z veliko mero človeškega čuta skrbi za svoje zavarovance. Za svojo varnost lahko pri Zavarovalnici Tilia poskrbite neposredno v njihovi poslovalnici na Kolodvorski, za sklenitev avtomo- IGNAC PETEK, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK bilskega zavarovanja pa se lahko oglasite tudi v podjetju Avtotest, d.o.o., v Ribnici ali v Avtohiši Zalar v Malih Laščah, kjer vam bodo z veseljem ukrojili zavarovanje p° vaši meri. »Z jasno vizijo in skrbno premišljenimi vrednotami, ki sledijo našemu poslanstvu, uresničujemo zastavljene cilje in ambiciozne načrte ter tako zagotavljamo varnost svojim zavarovancem, zaposlenim in vsem ostalim, ki nam zaupajo.« Vaša Zavarovalnica Tilia Zavarovalnica Tilia, d. d. Poslovalnica Ribnica Kolodvorska 9 1310 Ribnica Telefon: 01/83 61 766 www.zav-tilia.si Dodatne informacije: modra.stevilka@zav-tilia.si, 080 22 45 Iščemo! Odločne in zavzete posameznike, ki so jim vsakodnevni izzivi vir motivacije. Postanite ZAVAROVALNI ZASTOPNIK (m/ž) za pridobivanje strank in ponujanje tržno zanimivih produktov na območju Predstavništva Kočevje, za delo na območju Ribnice in Velikih Lašč. Pričakovanja: ■ najmanj srednješolska izobrazba, gj vozniški izpit B kategorije, g| poznavanje uporabe orodij MS Office, g samoiniciativnost, prodornost za dosegajo dogovorjenih ciljev in veselje do dela z ljudmi. Ponuj amo vam možnost: g pridobivanja zavarovalniških znanj in komunikacijskih veščin, H samostojno organiziranje delovnega časa, plačilo, odvisno od uspešnosti. Delovno razmerje sklepamo za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Če želite izkušnje in znanje deliti v našem delovnem okolju, vas vabimo, da se nam predstavite z življenjepisom in opisom dosedanjih poklicnih uspehov. Ponudbe pričakujemo v 15 dneh: H po pošti na naslov: Zavarovalnica Tilia, d. d., Seidlova cesta 5,8000 Novo mesto ali H po elektronski pošti na naslov: kadri@zav-tilia.si. Več informacij o vsebini dela: H kadrovska služba: ga. Cvetka Bartolj (07 39 17 208) ali ■ direktorica Predstavništva Kočevje ga. Jožica Šerbec (051 677203). TILIA Zavarovalnica Tilia, d.d. Članica skupine Sava Re www.zav-tilia.si I 080 22 45 jtit- k Gramiz, d.d. Ob Mahovniški cesti 11,1330 Kočevje www.gramiz.si Rezervacije: M: 051 653 142 rok.oberc@gramiz.si Izboljšajte produktivnost. Avtomatsko. Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! MOTOMAN Motoman Slovenija: T: + 386 (0)1 83 72 410 E: infomotoman.si, www.motoman.eu s Vzajemna Jaz zate, ti zame. ^Tujina Vza j e m n a Tujina Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini MM I ■•SÄ Se odpravljate v tujino? Da bo potovanje čim bolj brezskrbno, priporočamo sklenitev zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini - VzajemnaTu/zna. Za vas smo pripravili različne pakete, ugodne zavarovalne premije, visoke zavarovalne vsote in dodatne ugodnosti. PE NOVO MESTO Trdinova 4 Tel.: 07/393 53 60 ZASTOPSTVO KOČEVJE Ljubljanska 25 Tel.: 01/89 38 612 V poslovalnici v Ribnici vas pričakujemo ob torkih v Zdravstvenem domu. t 1 R-MONTaža Robert Kljun s.p. Opekarska cesta 40a. 1310 Ribnica Tel-Faks: 01/ 830 1040 Osni: 041/ -5 bi http://r-montaza.rlbnlca.lnfo Emall: kljun.robert@sloI.net X, . ■wt3 PVC okna-PVC vrata-senčila-rolete-strešna okna-police-zimski vrtovi Mavčna suhomontažna dela-spuščeni stropi-predelne stene-mansarde . igrače • oblačila • oprema • kozmetika • hrana www.dolgouhec.si AKCIJA: poletni tekstil - Izbereš 3, Plačaš 2 kosa (najcenejži kos vam podarimo) akcija traja od 01.07.2010 do 11.07.2010 TZO 20. 1330 Kočevje, Tel.: 01 / 895 21 93, dolgouhec.kocevje@siol.net v 1. nadstropju NAMA center - Kočevje STEKLARSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan GOSTINSTVO - TVRIZEM 1(\TZ\ 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-868 P x/ V7 Lr L J GSM: 031/760-697 Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja mmm Sr MSJAVAIHRANEINA '(sm) v v BIRMEEJlOBHA ji la RPJisiWJimm OBLETNICE KOmJR E B SC IN E Q m LEVSTEK David-Torsten s.p. Za vodo 5 torrstfn 1331 Dolenja vas ------- 03 1-741-658 OKNA - pvc - lesena - strešna VRATA - vhodna WWW.TORRSTEN.SI i dvodščna prodaja@torrsten.si OGRAJE - BALKONSKE - VRTNE - STOPNIŠČNE - lesene - inox - kovane NADSTREŠKI - KOVINSKE KONSTRUKCIJE ADAPTACIJE BALKONOV, KOPALNIŠKO POHIŠTVO PRI NAS KUPLJENO TUDI ZMONTIRAMO BREZ POŠKODB IN POSPRAVIMO ZA SEBOJ WWW.TORRSTEN.SI prodaja@torrsten.sl bral; TOR RSTE N 031-741-658 SERVIS GSM / UMTS X-*4 MOBITEL zastopstvo hi DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h micmera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (v trg. centru ŠPAR} 1310 Ribnica Tei: 01/8373116 Fax: 01/ 300 77 06 GSM: 051/358 762 051/358 760 E-mail: info@microera.si Www.mioroera.si X Bluetooth prostoročne avto-inštalacije k , . _ „ , .Ne mesec: 1000min M \ Itak. Dzabest paket! rZOOm-n. * 1000x SMS - 1GB intemetil NOVOU POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAMI < Instant INTERNET II X Paketi: POVEZAN111, 22, 33, 44, 55, 77 l.K.C®iP lilMilCA (i(: Idl-iiloi-; M,št,! 01/ 0001 000 Pester izbor ŠOLSKIH POTREBŠČIN, DELOVNIH ZVEZKOV, PISARNIŠKEGA MATERIALA,... Vljudno vabljeni! 9 9 DELOVNI ČAS: Ponedeljek - petek; od 08.00 do 19.OO ure, Sobota: od 08.00 do 12.00 ure, Nedelja, prazniki: ZAPRTO „KGZ FRAGMAT SK izolirkcs opremljate? £5 H- M - Urša Knaufinsalition izolacija iz steklene volne - Mavčne plošče in profili ter ostali drobni material za suhomaontažni sistem »Strešne kritine Golob, Bramac, Tondach »Proizvodi Wienerberger C- TONDACH ID Norovno opečno kritino. A Wienerberger Building Value [M(o)W(o) ^@0=3 Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 835 02 85, 031 248 875 Delovni čas: 7.00 do 18.00. sobota: 7.00 do 12.00 www.fragmat.si OPTIK JÄNE1 roZMČ« TRADICIJA IN KVALITETA d)®, DU1 Ipd' üHSHS m)® 11 IIBilitiš pmjsmam®: ins©S[piS2 mm©pD®č[niBik©ii®::(Bk[ui! ° teinsteläM ©ir ° ©®DD@DQSl®@aD5ll 0 Frt odi© Dähito mimSs' I D©č© bd® pedllliDB ©Mi potBilüdl® o ¥©lk Bib©r teteliFD m ödloliÄii© Delovni čas: vsaK daii od 9A do 191) sobota zaprto SAT- antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 -montaža in dobava TV in SAT sistemov (TOTAL TV) -KABELSKA v vsaki hiši (100 programov - OD 15 EUR) -preklop in nastavitve več TV v hiši NOVO: DIGITALNI TV SIGNAL (DVB-T): pripravite se na izklop TV signala (dec. 2010): -najbolj čiste slike, priprava za HD signal -vsi SLO programi, HRT programi (brez izklopov športa, brez naročnine) -preklop na nov sistem (dograditev obstoječih anten) -vgradnja DVB-T sprejemnikov (od 59 eur) pop A RA 01D Ti Lf VIZI J A A SLOVENIJA Težave z otiščanci, kurjimi očesi, vraščenimi nohti ali pa lepotna pedikura? PON, TOR, PET 12 - 19 SRE, ČET 7 -14 SOB PO DOGOVORU PEDIKERSKI SALON NataSä (medicinska pedikura) Nataša KAVČIČ s.p. Vrvarska pot 1A 1310 Ribnica T: 01 8361 077 M: 041 870 804 rnsmMEM, NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - vila 14x14 m, z gospodarskim poslopjem (kozolec toplar), zgrajena leta 1960, velikost celotne parcele je 2588 m2, možna je odmera treh gradbenih parcel, v izmeri ca 850 m2. V hiši je CK na olje in trda goriva. Hiša je delno obnovljena in z manjšim vložkom vseljiva takoj. Cenaje 229.000 EUR. RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13x9 m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,5 m x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 625 m2, stanovanjske površine 189,35 m2, tri etaže in gospodarsko poslopje - drvarnica 12 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 153.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el., voda v hiši, takoj vseljiva, in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje -stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul., starejša večstanovanjska hiša, zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena 395.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša, ca. 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela, v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove -nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena lela 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. DOLENJA VAS - center, stanovanjska hiša v izmeri 87 m2, zgrajena leta 1972, z nedokončanim trisobnim mansardnim stanovanjem. Velikost parcele je ca. 600 m2, CK na olje oz. trda goriva, vseljiva takoj, cena 129.000 EUR. LJUBLJANA - Tacen, Thumova ulica, stanovanjsko poslovna stavba v izmeri ca. 300 m2 koristne površine, zgrajena leta 1985, delno obnovljena - stanovanjski del leta 2008, vsa infrastruktura (CK na olje, TČ, KTV), velikost parcele 593 m2, tloris stanovanjske stavbe 166 m2. Poslovni del: trgovina z živili v obratovanju, ca. 70 m2, vseljiva v nekaj mesecih, cena 680.000 EUR. SEMIČ -ŠTREKLJEVEC, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v tlorisni izmeri 185 m2, zgrajena leta 1910, kompletno adaptirana leta 2009, zanimiva sončna lokacija, vsa infrastruktura, CK na olje, nekaj pomožnih prostorov (vinska klet...), velikost parcele 1785 m2, neobremenjena, cena 169.000 EUR. Možnost zamenjave za dvosobno stanovanje v Ljubljani. VELIKE LAŠČE - Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do III. podaljšane faze (leto izgradnje 2009), iz odličnih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 521 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica. Možna izvedba notranjih del s preizkušenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po željah kupcev, na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje. Cena 160.000 EUR. VELIKE LAŠČE - Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do lil. podaljšane faze (leto izgradnje 2009), iz odličnih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 523 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica. Možna izvedba notranjih del s preizkušenimi izvajalci in vgrajenimi materiali po željah kupcev, na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje. Cena 170.000 EUR. SODRAŽICA - Zamostec, energijsko varčna hiša, zgrajena leta 2009 do IV. gradbene faze, brez talnih oblog, notranjih vrat in neizdelane kopalnice. Objekt ima centralno krmiljeno stropno elektro ogrevanje. Stanovanjske površine je 176 m2, velikost parcele 509 m2. Investitor v dogovoru s kupcem objekt dokonča po njegovih željah, za dogovorjeno ceno. Neobremenjena, vseljiva v enem mesecu, možna zamenjava za enosobno ali dvosobno stanovanje z doplačilom. Cena 175.000 EUR. SODRAŽICA- Žimarice, dvostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom, zgrajena leta 1970, stanovanjske površine ca 240 m2, velikost zemljišča 1634 m2, kompletno opremljena z nedokončanim gospodarskim objektom v velikosti 9x8 m, z začeto gradnjo leta 1985. Vsa infrastruktura, CK na olje, vseljiva po dogovoru, cena 276.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno lela 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR RIBNICA - strogi center, Škrabčev trg, enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju, CK, takoj vseljivo, cena 70.000 EUR. RIBNICA - center, Prijateljev trg, enosobno v izmeri 44,86 m2 s kletnim prostorom zgrajeno leta 1980, kompletno prenovljeno v IV nadstropju, vsa infrasrtruktura, neobremenjeno, cena 67.000 EUR. LJUBLJANA - Dolenjska cesta, kompletno opremljena garsonjera v prvem nadstropju v izmeri 26,40 m2, s kletjo in pripadajočim parkirnim mestom, zgrajeno pred letom 1967, v celoti obnovljeno (tudi večstanovanjska hiša je bila obnovljena leta 2005). Takoj vseljivo, brez obremenitev, cena 81.500 EUR. CELJE- Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v Izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infrastruktura, v kleti dve parkirni mesti, moderna osnovna oprema, takoj vseljivo. Cena je 530.000 EUR. _ SODRAŽICA- center, dvosobno stanovanje, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis v ZK v postopku, cena 56.000 EUR. BOHINJSKA BISTRICA - center, Trg svobode, dvosobno stanovanje, v izmeri 60,03 m2, v drugem nadstropju, s kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2, vse zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000 EUR. KOČEVJE - center, dvosobno stanovanje v izmeri 62,02 m2, v prvem nadstropju, zgrajeno leta 2006, etažno urejeno, s parkirnim mestom in kletjo, brez balkona, delno opremljeno, brez obremenitve, takoj vseljivo, cena 84.000 EUR. VELIKE LAŠČE - center, dvoinpolsobno stanovanje v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1959, v skupni izmeri 72,79 m2 (s kletjo), brez kleti 62,67 m2, dva balkona, takoj vseljivo, brez obremenitve, kompletno opremljeno, cena 77000 EUR. RIBNICA - strogi center, enosobno 38,65 m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, balkon, kleL CK na plin, vsa infrastruktura, etažno urejeno, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 69.500 EUR. VRHNIKA - center - Prečna pot, v pritličju prodamo popolnoma opremljeno enosobno stanovanje v izmeri 34,00 m2, zgrajeno leta 1999, s parkirnim mestom, plinsko ogrevanje, vsa infrastruktura, etažno urejeno, cena 74.500 EUR. RIBNICA - center, Knafljev trg, v 4. nadstropju prodamo opremljeno enosobno stanovanje, v izmeri 42,93 m2, s pripadajočo kletjo, zgrajeno leta 1976, CK, vsa infrastruktura, etažno še ni urejeno, takoj vseljivo, cena 49.500 EUR. GRADBENEPARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800 m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cenaje 46.900 EUR. RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cesti Ribnica - Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 8013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 51 EUR. STARA CERKEV - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri 913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška tla, lepa sončna lokacija, cenaje 34.000 EUR. ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m, vsa infrastruktura na parceli.. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. SODRAŽICA- center, na parceli v izmeri 1992 m2, od katere je zazidljivo ca 1000 m2, je zgrajeno gospodarsko poslopje, ki je zgrajeno pred letom 1967, dimenzije 10 x8 m, z elektriko in vodo na objektu. Možna tudi nadomestna gradnja. Cena 64.500 EUR. VELIKE LAŠČE - center, zazidljivo zemljišče, v izmeri 718 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, cena za m2 je 89,00 EUR. ORTNEK - Dule, Velike Lašče, gradbena parcela, v izmeri 1156 m2, z izdelanim opornim zidom, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 15,09 x 12,79 m, voda in elektrika v neposredni bližini. Gradnja je možna takoj, cenaje 37.000 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: RIBNICA-Dane, vikend je lociran na jasi ob robu gozda, na parceli v izmeri 1752 m2, z izdelano mansardo, je kompletno opremljen, mirna gozdna idila. Zgrajen 2006, velikost 44 m2 (8,36 x 5,21 m), 92,00 m2 stanovanjske površine. Ob zgradbi je še pomožni objekt -drvarnica in garaža, dimenzije 3,80x 2,86 m. Izdelana je še delno vkopana klet dimenzije 3,80x 2,80 m. Vikend je večinoma izdelan iz lesa. Ogrevanje je klasično, el.., voda je kapnica- hidrofor. Ima gradbeno dovoljenje, je brez obremenitve, vseljivo takoj, cena 78.000 EUR. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. GeO Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas Tel/Fax: (01 ) 836 -41 -26 GSM 031 871 767 aljosa.kosorok@geoakt.si GEODETSKE STORITVE ALJOŠA KOŠOROK S. P. Slikopleskarstvo CB(DCJQ Peter Bojc, &p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 V San Remu dvojne stopničke za Manjo Koren Ostale novice: 15. 6. 2010 - Ugar Equestrian Team ima za seboj znova nadvse uspešen vikend, in sicer v italijanskem San Remu, bolj znanem po vsakoletnem največjem glasbenem festivalu v Italiji. San Remo, ki z bližnjim Monakom, Nico in Cannesom zaključuje niz mondenih turističnih ^est ob mediteranski obali, sredi junija gosti dva zaporedna mednarodna turnirja v preskakovanju ovir CSI2*- s skupnim nagradnim skladom preko 100.000,00 EUR. V tamkajšnjem konjeniškem cen-tru "Societa Ippica Sanremo” se v velikem slogu prepletata tradicija in konjeniški šport. Center namreč velja Za enega najstarejših svropskih konjeniških športnih objektov, saj njegovi začetki segajo v daljne leto 1930; še danes pa spada med najlepše v Italiji. ^anja Koren je v močni Mednarodni konkurenci Jahačev iz okoli dvaj-setih držav nastopila z našima trenutno naj perspektivnejšima konjema, 9 letnim kastratom Unaniemom in d - letno kobilo Zazo Mešani občutki pred Manja Koren letošnjim prvim nastopom na travnati podlagi so se izkazali za neupravičene, saj sta Manja in "Uni" že prvi dan turnirja, v petek, zabeležila 5. mesto na višini ovir 135 cm. Nakazana dobra forma iz prvega dne se je več kot potrdila v nedeljo, ko se je ekipa z Manjo Koren na čelu kar dvakrat veselila "stopničk”. Z mlado Zazo B je z brezhibnim nastopom v tekmi na čas osvojila izvrstno 2. mesto, za zmagovalnim časom pa zaostala pičlih 13 stotink sekunde. Veselje se še ni dobro poleglo, ko sta popoldne istega dne z Unaniemom "priskakala” do tretjega mesta v konkurenci ter tako postavila piko na i celotnega turnirja. Manja Koren je takole opisala svoje občutke: "Zelo sem vesela letošnjih prvih mednarodnih stopničk. Letos so se mi že nekajkrat za las izmaknile, danes pa je bila sreča na naši strani. Oba konja sta bila danes odlična, veseli pa predvsem dejstvo, da že skozi vso sezono držimo visoko formo, čemur seveda sledijo tudi rezultati, kakršni so današnji." 24. 5. 2010 - Skakalni del konjeniške ekipe Ugar Equestrian Team v sestavi Maksa Riosse in Manje Koren je konec maja gostoval v italijanskem San Giovanniju in Marignanu. Poleg Unaniema, ki je trenutno Manjin največji adut, so barve ekipe zastopali trije mladi konji; štiriletni kastrat Basic Instinct, šestletna kobila Zaza B, ki je v svoji konkurenci vse nevarnejša, ter šestletni žrebec Numo Z, ki tudi šele nabira prve tekmovalne izkušnje. Se posebej se je izkazal Basic Instinct, ki z Maksom Riosso v sedlu v vseh nastopih za seboj ni pustil niti ene podrte zapreke in za svoja leta kaže izjemno zrelost. Zaradi odpovedi mednarodnega dresurnega turnirja za pokal Alpe Adria v avstrijskem Treffnu se je Maja Rudež udeležila dresurnega tekmovanja v Novem mestu. S konjema Loopingom in Tarkanom je tekmovala v kategorijah LM in M ter v vsaki zasedla odlično drugo mesto. V kategoriji M je sicer slavila Urša Rot, v kategoriji LM pa Urška Bratkovič iz domačega Konjeniškega kluba Krka - Novo mesto. 10. 6. 2010-Konjeniški klub Ljubljana je 5. junija gostil dresurno tekmovanje za pokal Slovenije. Udeležili sta se ga tudi članici Ugar Equestrian Team Maja Rudež in Mojca Koren. Maja je v kategoriji L s konjem Tarkanom in rezultatom 64.400 % zasedla 2. mesto, medtem ko je z Loopingom v kategoriji M dosegla 4. rezultat. Izvrstno se je odrezala tudi Mojca Koren, ki je v najvišji kategoriji S zaostala le za zmagovalko Simono Premrl. Čestitamo! :>■ r > >« «i EVENTIM PRIREDITVE Turistično - informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Skrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve iz sistema Eventim. Izbrali smo nekaj vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati v mesecu juliju. • SIDDHARTA na plavajočem odru, koncert bo v soboto, 10. 7. 2010 ob 21. uri v Simonovem zalivu (Morova ulica 6A). Cena vstopnice je 25,00 EUR. • RUSKI HAMLET, opera in balet v Cankarjevem domu v Ljubljani, v četrtek, 15. 7. 2010, ob 20. uri. Cena vstopnice je 59,00 EUR. • SALSA BOAT PARTY,tradicionalni salsa event na slovenski obali, v soboto 17. 7. 2010 in 18. 7. 2010, ob 10. uri, v Portorožu (Boat Burja). Cena vstopnice je 55,00 EUR. • ŠVIC, festival, v petek 16. 7. 2010, ob 16. uri, v Trebnjem (Dolenja vas pri Čatežu 17). Cena vstopnice je 30,00 EUR. • POLETNA SPLASH POKOVKA, festival in zabava mladih, v soboto, 17. 7. 2010 ob 15. uri v Tolminu. Cena vstopnice je 15,00 EUR. V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko in nekatere športne dogodke. Vse prireditve si lahko ogledate na www. eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! OBVESTILO! DU Ribnica obvešča vse, ki bi želeli na kopanje v Selce, daje cena prevoza 14 EUR. Odhodi ob četrtkih: 8., 15., 22. in 29. julija ter 5., 12. in 19. avgusta ob 7.00 uri izpred Ideala. Prijave na telefon: 031 792 694 ali ob ponedeljkih od 9.00 - 11.00 ure na telefon 8361 277. Lepo vabljeni! Odbor DU Ribnica E8 LUMPITAOA 10 RIBNICA V RIBNICI PRI TVD PARTIZANU OD 10. DO 12. URE PO SLEDEČEM PROGRAMU DOLENJA VAS VDOLENJI VASI NAIGRIŠČU OD 10. DO 12. URE PO SLEDEČEM PROGRAMU JULIJ 2010 5.7.2010 6.7.2010 7.7.2010 8.7.2010 9.7.2010 12.7.2010 13.7.2010 14.7.2010 15.7.2010 16.7.2010 AVGUST 2010 2.8.2010 3.8.2010 4.8.2010 5.8.2010 6.8.2010 9.8.2010 10.8.2010 11.8.2010 12.8.2010 13.8.2010 ”1 JULIJ 2010 Lumpi - kdo si 5.7.2010 Lumpi, ne jezi se 6.7.2010 Lump oblikovalec 7.7.2010 Lumpi boj med dvema 8.7.2010 ognjema 9.7.2010 Lumpi dela grafite 12.7.2010 Lumpi kvizko 13.7.2010 Lumpi spušča zmaja 14.7.2010 Lumpi gasilec 15.7.2010 Lumpi dela sadno kupo 16.7.2010 Lumpi pleše Lumpi - kdo si Lumpi, ne jezi se Lump oblikovalec Lumpi kvizko Lumpi športnik Lumpi plesalec Lumpi dela sadno kupo Lumpi spušča zmaja Lumpi skriti zaklad Lumpi dela grafite AVGUST 2010 Lumpi nogometaš 2.8.2010 Lumpi presenečenje 3.8.2010 Lumpi ustvarja 4.8.2010 Lumpi skriti zaklad 5.8.2010 Lumpi dela mozaik 6.8.2010 Lumpi, znajdi se v naravi Lumpi lutkar Lumpi bovvling Lumpi frizer Lumpi se poslovi Lumpi čebelar Lumpi ustvarja Lumpi presenečenje Lumpi se razgibava Lumpi se poslovi (pripravil Marko Modrej) GRAJSKI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste odvisno od žreba ... 1. Pozdravljeni! V petek se v ribniškem Gradu znova pričnejo Grajski večeri, ki tako postajajo že tradicionalni. Kdo od naštetih organizatorjev in soorganizatorjev je nosilec projekta? N Občina Ribnica O Turistično društvo Ribnica Z JSKD 01 Ribnica 2. Prvi Grajski večer bo posvečen narodno-zabavni glasbi in je prirejen ob visokem jubileju Okteta Gallus. Katero obletnico sestav letos obeležuje? ßdÜs Stimmen B 40. 3. Kako se je oktet imenoval pred preimenovanjem v Gallus? T Donit V Oktet Vasovalec P Ribniški fantje 4. Če se malce poigramo s številkami in če ste pravilno odgovorili na drugo vprašanje, potem veste tudi, da se je oktet preimenoval v Gallus ob obletnici spominjanja smrti Jakoba Petelina Gallusa. Katera obletnica smrti je bila takrat? D 100 E 400 G 500 5. Jakob Petelin Gallus, rojen okrog leta 1550 v Ribnici, je bil upodobljen tudi na starih tolarskih bankovcih za ... N 1000 tolarjev H 500 tolarjev G 200 tolarjev 6. Pa se vrnimo k prvemu letošnjemu Grajskemu večeru, na katerem bo na citrah igral tudi... E Boris Petrovič A Dejan Praprotnik L Alen Prelesnik 7. Za humor bo v petek zvečer v Gradu skrbel... A Franc Pestotnik U Medard Pucelj L Boris Kobal 8. Oktet Gallus je prvi vodil Tone Lovrenčič. Za njim je vodstvo prevzel ... I Matjaž Jevšnikar U Marjan Trček C Alojz Osvald 9. Sedaj Oktet vodi... B Dare Vesel S Tadej Osvald S Marjan Tratar 10. Pod to številko boste vpisali, kateri CD po vrsti bo Oktet Gallus izdal v prihodnje. Za pomoč vam ponujamo njihovo spletno stran: www.oktet-gallus.si 11. Prejšnji številki dodajte število že izdanih zgoščenk in vsoto vpišite pod številko 11. Se vam je izšlo? Če bo rešitev logična in povezana s prejšnjimi vprašanji, potem se je. 10 11 Pravilno rešitev napišite na dopisnico in jo pošljite na uredništvo Rešeta, najkasneje do 15. julija. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (zgoščenke Okteta Gallus), ki jih poklanja OKTET GALLUS RIBNICA. Pravilna rešitev 5. številke Rešeta je: ČETRTI ANIN POHOD Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence, ki prejmejo majico Aninega pohoda in bon v vrednosti 5 EUR v trgovini Trim šport). Nagrade poklanja RADIO 1 - URBAN: SAMO VIRANT, Prilesje 5, 1315 VELIKE LAŠČE MARIJA LAVRIČ, Grčarice 31, 1331 DOLENJA VAS JANA FINC, Lepovče 16, 1310 RIBNICA NATAŠA KAVČIČ, Zamostec 42, 1317 SODRAŽICA ZVONKO ZABUKOVEC, Žlebič 36, 1310 RIBNICA NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO! Obvestilo o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti. MALI OGLASI PRODAM Prodam INOX sod za vino, 150 I, s kazalcem nivoja in oljnim pokrovom. Cena: zelo ugodna. Tel: 031/ 287 201. Prodam novo vrtno kosilnico s košem. Cena: 180 eur. Tel.: 031/207 718. NAJAMEM / PRODAM V okolici Ribnice oddam stanovanje v 1. nadstropju hiše. Več informacij na tel. 051-890-398. Oddam v najem vikend v bližini Francetove jame za celo leto ali daljši najem .Za ostale informacije na tel.031 353 899. V najem oddam trosobno stanovanje na Prijateljevem trgu v prvem nadstropju, prenovljeno I. 2006. Več informacij na 041 932 232. 23 mssr© ai rNj/wsivx:*: ! ■>* r> M < 1 "V" hi NASVETI GINEKOLOGA Potovanje v nosečnosti L fl Raid Al Daghistani, dr. med. specialist ginekologije in porodništva ZD dr. Janeza Oražma Ribnica Potovanje v nosečnosti je drugačno kot v času, ko ženska ni noseča. Poleg sebe mora paziti tudi na otroka, ki ga nosi. Zato je potovanje potrebno še skrbneje načrtovati. Prva svetovalca nosečnici sta lahko osebni zdravnik in ginekolog, ki ji lahko s svojimi informacijami pomagata k pravilni odločitvi o potovanju. Zdrava______________ nosečnica lahko potuje z avtomobilom, letalom ali ladjo, vendar mora skrbeti, da se bo udobno počutila ter poskrbela za premore oz. počitek med potovanjem, (npr. pogosto mikcijo, ki je običajna v nosečnosti). Nosečnica mora vedeti, da vedno obstaja možnost za dolgotrajen transport do najbližje bolnišnice v primeru težav (prometni zastoj, oddaljenost bolnišnice) in porod v neobičajni situaciji. V prvi tretjini nosečnosti potovanja običajno odsvetujemo, predvsem pri rizičnih nosečnostih (stanje po spontanem splavu, st. po konizaciji, po operaciji na maternici, st. po IVF ali neplodnosti, st. po hospitalizaciji zaradi težav v nosečnosti, zvišan krvni tlak ali sladkorna bolezen v nosečnosti, ali st. po prezgodnjem porodu), saj je v tem obdobju možnost spontanega splava visoka. Ženska naj bi v tem obdobju nosečnosti vsaj enkrat obiskala ginekologa, da potrdi mesto nosečnosti, trajanje in izključi morebitno patologijo. V tem obdobju pa so tudi slabosti in bruhanje intenzivnejše. Drugatretjina nosečnosti naj bi bila ugodna za potovanje. To je čas od 14. do 27. tedna, ko težave s slabostjo in bruhanjem že popustijo. V teh obdobju maternica pritisne na žile, ki potekajo iz spodnjih okončin proti srcu. Nosečnicam zato bolj otekajo noge, posledično pa kri v nogah zastaja in je tok krvi iz spodnjih okončin počasnejši. To pa lahko privede do globoke venske tromboze. Potovanje z letalom naj bi zato trajajo do dve uri. Priporočamo sprehod(10-15 min. vsako uro letenja), če je let več kot štiri ure. V zadnji tretjini nosečnosti potovanje z letalom ni več tako priporočljivo zaradi možnosti prezgodnjega poroda. Večina letalskih prevoznikov dovoljuje letenje Prijavni obrazec RIBNIŠKA DOLINA - ČISTA IN UREJENA 2010 Imeinpriimek Naslov_______ Telefon______ E-pošta______ (Obkroži kategorijo) 1. kategorija: VRT 2. kategorija: BALKON nosečnicam vse do 36. tedna nosečnosti, če je nosečnost potekala brez zapletov. Po 32. tednu nosečnosti pa je za potovanje z letalom potrebno zdravniško spričevalo, staro največ sedem dni.Zdravnik z njim potrjuje, da potovanje nosečnosti ne bo škodovalo. Nosečnica se naj obrne tudi na svetovalne pisarne, ki so v ambulantah za cepljenje v regionalnih zavodih za zdravstveno varstvo. Tam opravljajo vsa preventivna cepljenja. Koristno je upoštevati tudi naslednje nasvete : • Ne potujte v ekstremno vroče kraje, države z nizkim higienskim standardom. • Odsvetuje se sončne kreme z zelo visokih zaščitnim faktorjem, saj lahko vsebujejo nezaželene prinesi. • Dolgotrajnejše sončenje je prepovedano. • Izogibajte se krajem, kjer lahko pride do pomanjkanja kisika. • Pijte veliko tekočine (huda dehidracija lahko pripelje do popadkov ali uroinfekta) , pijte iz steklenic in ne iz plastenk. • Nosečnice naj jedo hrano, ki je kuhana, dovolj pečena ali originalno zapakirana. • Privežite se z varnostnim pasom v avtu in letalu (pas položite čim nižje prek medenice). Svetujemo vam, da si pred odhodom na potovanje uredite ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije tudi zdravstveno asistenco in materinsko nego ter stroške morebitnih zdravstvenih zapletov v primeru nosečnosti. Domača lekarna naj vsebuje: Lekadol ali Daleron, Magnesol šumeče tablete, Fenistil gel proti alergiji, izjemoma pa Buscopan proti krčem, Torecan svečke proti slabosti. Takojšen obisk pri zdravniku svetujemo ob: *močnih bolečinah v trebušni votlini • krvavitvah *močnih glavobolih, ki ne pojenjajo *odtekli vodi *otekanju ‘zabuhlosti Želim vam prijetna potovanja in zdravo ter mirno nosečnost in zdravega otroka. Podpis. 30 mssT© *$^rs°IMlEir Ribniški steg Ribnica 1 - Suhe rib’ce je to leto zaplaval v 10. leto na slovenski skavtski sceni, zato smo se že celo leto pripravljali na praznovanje. Veličastni dogodek je s pripravami vred skupaj potekal skoraj cel vikend (28.-30. maj). 28. maja popoldne smo se na tabornem prostoru v bližini Nemške vasi zbrali voditelji in postavili členar, prinesli orodje, posode in ostale nujno potrebne stvari, dorekli še zadnje podrobnosti in označili prostore za šotore, oder in ostale stvari. Razburjeni v pričakovanju novega dne smo legli k spancu. V sobotnem jutru 29. maja so se nam pridružili še člani naših vej. Voditelji smo jih pričakali pri gasilnem domu v Nemški vasi. Za uvod je bila bajka o ribniškem jezeru, saj je bil celoten program 10-letnice z njo tematsko povezan. Sledila je molitev in pohod do tabornega prostora. Po zboru v krogu in seznanitvi s pravili v Kraljestvu Suhih rib’c smo se sprostili z bansom, nato pa pohiteli postavljat naše kraljeve sobane (beri šotore). Po malici smo se razdelili v 4 skupine in postavili še 4 pomembne simbole vsakega skavtskega kraljestva (vhod, jambor, ogenj, oltar). Ker smo bili vsi že pošteno lačni, smo se okrepčali s slastno joto, za katero so poskrbeli Ribniški polhi (ribniški odrasli skavti), ki so oba dneva skrbeli za naše želodčke, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Po slovesnem dvigu zastave je napočil čas, da se tudi malo razmigamo. Tako smo se po skupinah podali na pot preživetja. Na določenih točkah poti smo osvežili spomin ali spoznali pomemben dogodek naše skavtske zgodovine. Seveda pa smo morali prej opraviti še eno bolj ali manj zabavno nalogo in dokazati, da smo pravi skavti. Vrnitvi v tabor je sledila večerja, po njej pa vrhunec dneva. Vsi skavti smo se zbrali v krogu. Vsi smo svojega 0,5 metra vrvi, ki smo jo imeli, zvezali z drugimi v dolgo vrv, s katero smo se odpravili do jezera, v katerem smo opazili nekaj bleščečega, misleč da gre za zlato ribico. Dva skavta sta zlezla v kanu in jo ujela na trnek na koncu naše vrvi. Družno smo vlekli ulov in ga naposled spravili v kanu. Na kopnem smo ugotovili, da ne gre za zlato, temveč suho ribico. Ponosno smo jo izpostavili na jambor in nadaljevali z ribjo fešto ob ognju. Skavtska manekena sta nam predstavila puloverje s Suho rib’co, našim simbolom, in jih nato razdelili. Okoli 23h je napočil čas za spanje. Spali pa niso Ribniški polhi (odrasli ribniški skavti). Kljub straži so izmaknili vse tri zastave. Prebudili smo se v nedeljsko jutro. Po telovadbi, molitvi, zajtrku smo pospravili, nato so se vse suhe rib’ce odpravile v puščavo. Puščava po skavtsko pomeni, da se vsak za nekaj časa umakne v svoj prostor, poišče pristen stik z naravo, s sabo in premisli pomembna vprašanja. Največkrat se puščava izvaja pred obljubami, pa tudi na taborih ipd. Okrasili smo oltar in pripravili vse potrebno za mašo. Sledili so generalka za mašo, molitev in kosilo. Nato smo se suhe rib'ce zbrale v krogu in prinesle svojo lusko za okrasitev našega simbola. Na lusko je vsak napisal svoj najlepši skavtski spomin iz dosedanjega časa, ki predstavlja njegov prispevek iz minulih 10 let. Naposled je le napočil čas za vrhunec praznovanja - slovesna maša. Suhe rib’ce in Ribniški polhi smo ponosno prikorakali v skavtski kvadrat, izvedli klice in ob dvigu zastav zapeli slovensko ter skavtsko himno. Nagovorila sta nas stegovodja David Berkopec in župan Jože Levstek. Pri maši so sodelovali skavti, ki še plujejo po ribniškem jezeru, pa tudi tisti, ki so odplavali drugam. Upam, da bo praznovanje ostalo v lepem spominu tudi novim suhim rib'cam, ki so priplavale v naš steg. Po maši in razdoru kravate smo s klicem TORTA razdrli kvadrat in otvorili družabni del praznovanja. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo slik, razdelili smo zbornike. Kmalu pa nas je začelo priganjati vreme in nam tako nekoliko otežilo pospravljanje tabornega prostora. S skupnimi močmi in pomočjo dobrepoljskih skavtov smo zmogli. Na koncu se želimo zahvalimo vsem, ki ste z nami v teh desetih letih kakorkoli sodelovali, nam pomagali z gmotnimi sredstvi ali kako drugače. Priporočamo se vam tudi za novih 10 let. Kaj vse smo počeli v zadnjih desetih letih vam je na ogled na naši spletni http://ribnical skavt.net/ PETER Cvar - Dobrodušni ježek foto Danica Cvar Obnovljeni prostori Ribniškega Študentskega kluba Po približno desetih letih, odkar je študentski klub dobil od občine kletne prostore na Knafljevem trgu 2, se je v letošnji pomladi zgodila korenita obnova. V zimskih mesecih je namreč v praznem stanovanju nad klubom počila radiatorska cev in spodnje prostore je tako rekoč zalilo. Sanacija je bila nujna, vsaj znotraj, k sreči pa je občina našla posluh za ribniški potencial in sodelovala pri obnovi. Zunaj so uredili hidroizolacijo, tako da se TORTA OB ODPRTJU PRENOVLJENIH PROSTOROV - DESNO PREDSEDNICA KLUBA KATARINA Podobnikar nekoliko sanira vlaga, ki prodira iz vseh strani, znotraj pa je bil zaradi zamakanja močno poškodovan omet. Za hidroizolacije je poskrbela Občina, notranjost pa je uredil Ribniški študentski klub. Občina je omogočila še povečanje prostorov, tako da je sedaj največji prostor dovolj velik za predavanja, druženje in ostale aktivnosti. Notranjost je na novo prebeljena in porisana, zunanjost pa zavarovana pred vdorom vode. Že nekaj časa so vgrajena tudi nova vrata, ki jih je doniral Inotherm, s prispevkom kluba pa seje obnovilo še notranjo opremo. Na odprtju 11. junija so se zbrali vsi, ki so sodelovali pri obnovi kluba. Vloženo je bilo ogromno prostovoljnega dela, zadnji mesec je vsak dan kar pet do šest članov delalo tudi do osem ur na dan. Župan je navdušen nad optimizmom in voljo mladih povedal: “Radi gremo v projekte, kjer je druga stran pripravljena na sodelovanje, in tako je težko reči, da ni denarja." Pohvalil je tudi vodstvo kluba, predvsem predsednico Katarino Podobnikar, ki je bila gonilna sila pri tej obnovi. Po kratkem uradnem delu je sledila še torta in nato ogled svetovnega prvenstva v nogometu. Primož Tanko, foto arhiv RŠK arv%,ojl«»i/vi oe-x/e-i/ wjlsü<>«i a«>>i >■ enixtoejLinio«! POSLANČEVA ZAPISNICA: Ali so rezultati referenduma poraz za Slovenijo? zmaga ali Piše: poslanec SDS Jože Tanko Mislim, da hud poraz. Tesna je bila referendumska odločitev o prepustitvi določanja naše južne meje mednarodni arbitraži. Da bo tako, je bilo pričakovano, saj so vse ankete kazale ravno na to. Vendar je rezultat za Pahorjevo ekipo slab, saj je samo potrdil, da za tak postopek določanja meje ni niti zadostne politične podpore niti soglasja v stroki niti ni bilo kakšnega velikega navdušenja med volivci. Predsednik vlade Pahor in njegova ekipa, ki so na vsak način v teh zaostrenih gospodarskih razmerah želeli storiti nekaj odmevnega, nimajo niti približno take podpore volivcev, kot so jo imeli tisti, ki so izpeljali osamosvojitev države. Pa so slednji delali v bistveno težjih domačih političnih razmerah in tudi tujina novi državi Sloveniji ni bila naklonjena. Zelo verjetno se bo kmalu pokazalo, da je vlada prenesla odločitev o meji na mednarodno arbitražo samo zato, ker se njej sami ni ljubilo ukvarjati z urejanjem odnosov s sosedo. Najbrž bodo tudi nadaljnji koraki slov- enske vlade zelo nepredvidljivi, saj bo šele sedaj pristopila k pripravi memoranduma oziroma dokazov za odločitev mednarodne arbitraže. Dober poznavalec in pogajalec najprej sam razčisti zadeve pri sebi doma, ima predhodno zbrane in usklajene vse dokumente in dokaze, ima pripravljen “scenarij" in šele na osnovi tega se odloča za pot - za poravnavo, torej za dogovor ali za sodišče. Naša vlada pa se bo šele sedaj lotila priprave memoranduma in zbiranja gradiva. Kar pomeni, da več kot drži vehementna izjava ene(ga) od vodij sedanjih koalicijskih strank, da nikoli ne ve, kaj je (bo) naslednji korak. To samo potrjuje, da bo tveganje izjemno veliko in da so možnosti za določitev pravične meje majhne. Tudi zemljevid, ki ga je razposlala vlada, pove vse o tem, kaj je največje vladno pričakovanje. Z velikim veseljem je že vnaprej, že mnogo pred arbitražo, odrezala velik del Piranskega zaliva in slovenskega morja. Pričakovati, da bomo dobili več, kot je zarisala Pahorjeva vlada, je nerealno. LOKALNE VOLITVE 2010 -VOLILNA PRAVILA REŠETA Jeseni bodo razpisane lokalne volitve 2010. Volili bomo novega župana in občinski svet. Tudi Rešeto se bo prilagodilo volilnemu mesecu in bo tako v njem objavilo po eno stran dolg pogovor/predstavitev z vsakim izmed županskih kandidatov - brezplačno, ker so predstavitve v interesu javnosti. Političnim strankam, kandidatnim listam in županskim kandidatom bodo na voljo tudi plačljive strani po običajnem ceniku Rešeta. V zadnji številki pred volitvami se ne objavlja pisem bralcev in ostalih tem, ki zadevajo volilne kandidate ali stranke in na katere bi bil pričakovan odgovor izzvanega kandidata ali stranke. Možno pa je objaviti odgovor na pisma bralcev ali temo v kateri je bil kandidat ali stranka izzvan. Odgovor se lahko osredotoči le na predmet komentarja in ne sme odpirati novih vsebin. Uredništvo SPOŠTOVANI, zahvaljujemo se vam za podporo argumentom, s katerimi smo vas prepričevali v glasovanje proti Arbitražnemu sporazumu med RS in RH. Pustimo sedaj času, da opravi svoje. Ostaja pa prepričanje, da je bil plebiscit o osamosvojitvi edina zgodovinska priložnost, ki smo jo izkoristili. Z Arbitražnim sporazumom smo se namreč prostovoljno odrekli prednosti, kakršne v zgodovini še nismo imeli. Ribnica je bila okraj, ki je na referendumu dosegel najboljši rezultat proti Arbitražnemu sporazumu v celi državi. Hvala. OO SDS, OO SLS, OO NSi Hrvati take neumnosti niso storili. Celo več. V veliko svojih aktih, ki so jih predložili EU v okviru predpristopnih pogajanj, so zarisali ali napisali več, kot je prenesla celo Pahorjeva koalicija. Zato je v nekem trenutku razglasila blokado Hrvaške na poti v EU. Njihovi dokumenti so vsebovali vrsto t.i. mejnih prejudicev. Vendar od trenutka deblokade lani spomladi so kar naenkrat ti isti dokumenti postali v redu, dobri in sprejemljivi.Ovir za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške kar naenkrat ni bilo več. Katere dokumente bo pripravila Slovenija - ali te, ki jih je koalicija v Državnem zboru že potrdila in vsebujejo prejudice, ali bo pripravila kaj drugega? Vprašamo se lahko, kakšno težo bodo imele tiste nove, naknadne zahteve in dokumenti. Najbrž vsi želimo pravično rešitev, vendar sem prepričan, da sosedi (Hrvaška in Italija) že vesta, kakšen je domet opevanega arbitražnega sporazuma za Slovenijo. Italija je že pristopila k oživitvi in razširitvi (brez upoštevanja Slovenije) tržaškega pristanišča, ki je do sedaj životarilo v senci koprskega. So si pa vzeli dodaten čas za proučitev čezmejnih vplivov pri širitvi naše edine luke. Podobno je pri plinskih terminalih. Vse poteka z izločanjem Slovenije, čeprav smo in bomo neposredno prizadeti. Te in še druge dejanske posledice popustljive Pahorjeve politike do sosed se že kažejo, druge še pridejo. Upam, da Pahor in drugi vladajoči ne bodo pozabili na svojo odgovornost. CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU Zakup oglasnega prostora (osrednje barvne strani): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 21,45 EUR oglas 1 / 8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 42,89 EUR oglas 1 / 4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 80,44 EUR oglas 1 / 2 strani ( 20 x 14,1 cm) 139,42 EUR oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm) število možnih strani - 8 230,59 EUR Zakup oglasnega prostora (naslovnica): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 85,78 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 171,56 EUR število možnih oglasov -2x1/8 oz. 4 x 1/16 ali kombinirano Zakup oglasnega prostora (zadnja stran): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 42,89 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 85,78 EUR oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 160,88 EUR oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm) 278,84 EUR oglas 1 / 1 stran ( 20 x 28,7 cm) število možnih strani - 1 461,18 EUR Programski svet »REŠETA« 3V KEšero Sejem bil je ziv, ... V mesecu juniju je bila »že« druga seja občinskega sveta v tem letu, zato sem se odločila, da se je udeležim tudi sama. Na dnevnem redu so bile pomembne zadeve, katerih odločitve bodo v prihodnje v veliki meri vplivale na kvaliteto življenja nas občanov. Tega so se zavedali še nekateri, zato je bila sejna soba kar premajhna za vse obiskovalce. Župan se je na sejo očitno dobro bralno pripravil, saj je od začetka pa do konca le-te, brez večjih napak, skrbno bral vnaprej napisano besedilo z listov, kot da bere zanimiv roman. Proti njegovi veščini branja nimam pripomb, vendar pa je na momente, ko ga je kdo od svetnikov vprašal kaj, česar na listu ni bilo napisano, deloval zmedeno. Iskal je odgovor čez mizo, pri trojici svetnikov, ki so mu z druge strani poskušali namigniti »pravilen« odgovor. Vse skupaj je delovalo malce komično, saj se je čutilo, kot da z zadevami ni dovolj dobro seznanjen. Po začetnih proceduralnih postopkih in zapletih se je razprava pošteno vnela. Prva med njimi se je navezovala na ustanovitev novega Rokodelskega centra, pod katerega želijo združiti tako muzej kot galerijo. Ko je g. Pucelj izpostavil, da svetniki do tedaj še niso prejeli v pogled dokumenta, na podlagi katerega so bila pridobljena evropska sredstva za izgradnjo le-tega, je nastala mučna tišina. Župan ni bil čisto prepričan, ali ta dokument svetniki lahko vidijo ali ne, zato je ponovno iskal potrditev na nasprotnem koncu mize. Naj mu namignem jaz, ne le da ga lahko vidijo, ampak ga celo morajo in to ne šele danes, ampak bi ga morali že takrat, ko so potrjevali sprejem tega projekta. Občinski svet je najvišji organ občine, ki je pristojen za odločanje in sprejemanje projektov v občini. Dokument je prav tako listina javnega pomena, zato bi ga lahko brez obotavljanja objavili na spletni strani občine. Vendar so to utopije in pričakovanja, ki jih v tem mandatu očitno ne bomo doživeli. Pa ne le, da ima človek občutek, ko takole opazuje takšno razpravo, da je vse zavito v meglo in da tisti, ki o tako pomembnih projektih dejansko odločajo, žal le slepo dvigujejo roke pri glasovanju in se očitno med samo razpravo neznosno dolgočasijo (da o tem, da bi aktivno sodelovali v njej, sploh ne izgubljam besed). Kljub resnim pomislekom nekaterih svetnikov o racionalnosti in smiselnosti omenjenega projekta se je zdelo, da je tako ali tako vse odločeno in da je vsaka razprava namenjena le sama sebi, saj s številčno prevlado po strankarski pripadnosti »požegnajo« prav vse, kar je dobrega in kar je slabega. Važno je, da se slepo sledi velikemu vodji. Prav tako se je zapletlo pri naslednji točki v razpravi o nujnosti in upravičenosti ogrevanja na biomaso. Tudi o tem se je že nekajkrat pisalo in tudi tu se nekateri, vsaj po mojem mnenju, upravičeno sprašujejo o poštenosti in dobronamernosti takšnega projekta. Seveda kot nestrokovnjakinja težko presojam o cenah in finančni upravičenosti le-tega, lahko pa izpostavim nekaj dejstev. Koncesijo je Občina podelila edinemu ponudniku, kar je s stališča javnih naročil dokaj sporno, in to družbi Petrol, s katero so nekateri vidni funkcionarji občine Ribnica tesno povezani. Lahko le upam, da pri odločanju o tem projektu niso sodelovali, saj bi bilo, če ne že protizakonito, pa vsaj skrajno neetično. Še bolj zaskrbljujoče je to, da Petrol do sedaj ni izvedel niti enega takšnega projekta in da je to, tudi po besedah predstavnika Petrola mag. Grošlja, njihov »pilotski« projekt. Pa vendar je vsako opozarjanje spet naletelo na gluha ušesa in posmeh, nekateri med svetniki pa so se tako razvneli, da so celo protestno zapustili sejo, čeprav to ni koristilo nikomur, še posebno ne tistim predstavnikom Knafljevega in Prijateljevega trga, ki so od te razprave pričakovali več. Na koncu bo vse spet »požegnano« s strani pripadnikov »kluba dvigovanja rok« in vse se zdi, kot da se mali človek bojuje z mlini na veter. Mogoče pa je to le zato, ker nihče od svetnikov, ki projekt tako zagovarjajo, ne stanuje ne na Knafljevem ne na Prijateljevem trgu. Saj res, njih se to potem niti ne tiče. Andreja Škrabec, predsednica OO Zares Ribnica, www.ribnica.zares.si, ribnica@zares.si, andreja.skrabec@zares.org, 041 641 302 V RUBRIKI ‘V POLITIČNIH KROGIH’ ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK, TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV. ZAKAJ NI DALJINSKEGA OGREVANJA NA BIOMASO PREVZELA RIBNIŠKA KOMUNALA? Javno komunalno podjetje je občane Ribnice v preteklih dneh obvestilo o prenehanju izvajanja distribucije toplotne energije na daljinskem sistemu. Kot je že znano, bo Ribničane v prihodnje ogrevalo podjetje Petrol d.d. Po mnenju občinskega odbora SLS gre nedvoumno za dober in okolju prijazen projekt, saj se bo Ribnica v prihodnje ogrevala z lesno biomaso, ki jo je v Ribniški dolini več kot dovolj. Nekoliko pa nas skrbi dejstvo, da bo Ribnico ogrevalo podjetje, ki je posel prevzelo z željo po čim večjem dobičku (po izračunih naj bi šlo za okoli 11 mio EUR v 20 letih, kar je približno 550 000 EUR na leto.) Zato nas v OO SLS Ribnica zanima, ob tej priložnosti tudi javno sprašujemo pristojne na občini in v komunalnem podjetju Ribnica, zakaj se za omenjeno naložbo ni odločila Občina oz. Komunala. Konec koncev je tudi osnovna dejavnost podjetja Petrol prodaja naftnih derivatov, pa vendar so se v našem primeru podali v povsem druge poslovne vode. Ne moremo se znebiti občutka, da bi lahko projekt v občini izpeljali sami, na ta način tudi nekaj prihranili, hkrati pa bi sami nadzorovali učinkovitost poslovanja in nakup glavne surovine - lesne biomase. V OO SLS Ribnica že ves čas poudarjamo, kar mnoge politične stranke pozabljajo, daje naša naloga predvsem spraviti raznovrstne ideje v skupen politični kompromis, ki bi omogočal kar najhitrejši in najbolj optimalen razvoj celotne občine in tudi regije. Odprti smo za nove ideje in dialog, kajti brez tega tudi konsenza ne more biti. Gre za naše okolje in naše skupno dobro. Strankarske razprtije in rivalstva bi, pri sprejemanju tako pomembnih odločitev v naši občini, morali biti v drugem planu. Ob tej priložnosti se še zahvaljujem vsem, ki ste podprli stališče Slovenske ljudske stranke in ste na referendumu o arbitražnem sporazumu glasovali proti. Še posebej pa sem vesel, da je Ribnica najbolj odločna občina v držav, saj je proti glasovalo kar 66, 55% volivcev. Hvala vsem za izkazano zaupanje. Predsednik OO SLS Ribnica LUKA ILC Hbšefo 1II >1 lil isrtvxi ,<■ ■•■•s ■;.■«> BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠE JO BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO NEEKOLOSKO OBNAŠANJE Kot koordinatorka čistilne akcije v občini Ribnica sem dolžna pritrditi članku g. Janeza Andoljška v majski številki Rešeta. Nekateri občani so »čistilno akcijo« izkoristili za praznjenje svojih garaž in drugih prostorov ter zelo nevestno odmetavali odvečne predmete, ki jim niso več koristili. Kakor on sem bila tudi jaz zgrožena ob klicu g. ravnatelja Ivanca. Po svojih močeh sem nemudoma posredovala. Komunalna služba se je hitro in učinkovito odzvala, vendar je grenak priokus ostal. Večkrat se vprašam, zakaj nekateri enostavno ne morejo razumeti, da s svojim ravnanjem škodijo vsem, tudi sebi in da je v njihovem dejanju veliko egoističnega. Ob tej priložnosti naj omenim, da sem po čistilni akciji od ekološko ozaveščenih občanov dobila že dve prijavi zaradi divjega odlaganja smeti. Obe dejanji sem prijavila inšpekcijski službi v Ribnici, ki se je na podlagi svojih pristojnosti ustrezno odzvala. Upam le, da bo prišlo do epiloga in da bomo vsaj malo opomnili oba kršitelja, da se kaj takega ne sme in ne počne. Ta prispevek naj bo kot obvestilo, da vsi, ki ste priča takšnemu ravnanju, lahko prijavite le-to direktno na inšpekcijsko službo občine Ribnica, lahko pa ga posredujete tudi meni. Vaša anonimnost, če jo boste seveda želeli, je zagotovljena, mi pa vsa dejanja predhodno tudi preverimo na kraju samem. Torej brez bojazni lahko sledite svojim dobrim nameram, kajti le tako, vsaj upam, bomo ustavili tudi tiste, ki do danes še niso doumeli, da je narava le ena in za dobro vseh nas. Andreja Škrabec andreja.skrabec@ocistimo.si ali tel. 041 641 302 JAVNO VPRAŠANJE ŽUPANU OBČINE RIBNICA IN OBČINSKEMU SVETU! Septembra leta 2008, so okrog prebivalcev Ribnice hodili študenti in zbirali podpise za ureditev in razvejanje optičnih povezav. S tem bi uredili preobremenjenost obstoječega Telekomovega omrežja, ki ni sposobno absorbirati vseh zahtev po posodobitvah in osnovnih standardov televizijskega signala, telefonije in internetnih povezav. Za ta projekt so bila planirana sredstva iz izplačil vlaganj v Telekomovo omrežje pred leti, iz Evropskega sklada je bil dostopen razpis za odpravo sivih lis v republiki Sloveniji, tako da se je nabralo precej sredstev. V mesecu marcu leta 2009, je po besedah župana bila razpisana koncesija za izvajalca tega posla. Teče pa sredina leta 2010 in o optični povezavi v Ribnici ni ne duha ne sluha. Podjetje Telemach je baje v naseljih Breg, Grič in Dolenji Lazi že zakopalo optične kable, vendar brez dovoljenj in gradbenih soglasij. Po informacijah, ki jih imam, se podjetje Telekom do leta 2013 ne bo odločilo na tem področju za nobeno posodobitev. Ravno tako ne ostala podjetja, ki tu delujejo. Ker uradnih informacij o tej problematiki ni in ni, javno sprašujem odgovorne na naši občini, kaj so v teh treh letih storili na tem področju. Kje so ostala sredstva, ki so bila ali že zagotovljena ali pa tik pred odobritvijo? Kajti sedanje omrežje počepa pred preobremenitvijo, signal pada na vseh povezavah, predvsem to čutijo uporabniki tv signala, ki gledajo program večinoma v kockah. Da ne omenjam izpadov internetnih povezav iz dneva v dan, tudi po nekaj ur. Moramo vedeti, da je ta infrastruktura zadostovala za pol manjše obremenitve, kot so sedaj, pa vendarle še vedno Telekom ponuja televizijski signal preko obstoječih kablov. Preko internetnega portala www.ribnica.info dobivam vsakodnevna vprašanja o tej problematiki, vztrajno naslavljam na odgovorne vprašanja, vendar do danes nisem uspel dobiti čisto preprostega odgovora. Optika bo do....Zato sedaj končno pričakujem pošten odgovor, do kje so sploh prišli s tem projektom. Če sploh je začet. Za pošten odgovor in uradno informacijo se lepo zahvaljujem odgovornim. Jože Levka KOMU JE NAMENJENO DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO V RIBNICI - DRUGIČ V majski številki glasila Rešeto, v rubriki» Bralci pišejo« je objavljen odgovor družbe Petrol na moj prispevek z zgornjim naslovom iz aprilske številke Rešeta. Čutim se obvezanega, da zaradi korektnega informiranja bralcev podam določena pojasnila v zvezi s tema dvema prispevkoma. Ni moj namen, da na kakršen koli način vplivam na porajajoče se korektne odnose, ki zadnje čase nastajajo med Petrolom in stanovalci blokovskih naselij. Pod odgovor družbe Petrol je podpis: mag. Aleksander Salkič, Odnosi z javnostmi, Petrol d.d. Ljubljana. »ODNOSI Z JAVNOSTMI so sistematično načrtovan in usmerjen proces vplivanja na oblikovanje naklonjenosti javnosti ... So sistematičen proces urejenega dolgoročnega internega in eksternega komuniciranja organizacije in njenih ciljnih javnosti z namenom, da se ohrani ali izboljša ugled organizacije«. (Vir: Wikipadija, prosta enciklopedija). Ta kratki »intermezzo« sem si dovolil, ker v njem vidim sled rdeče niti iz prispevka g. Salkiča. Odnosi z javnostmi so njegova profesionalna dejavnost, prispevek v Rešetu vidim pa kot njegovo delovno nalogo. Odgovor Petrola na moj članek je z vidika odnosov z javnostmi praktično reklamni prispevek, je pa popolno legitimen. Ne morem pa dovoliti, da se mi »pod svinčnik« polagajo besede, ki dejansko ali smiselno niso bile napisane. Gremo pa po vrsti: 1. Glede arogantnosti Petrola naslednje: Izjava predstavnika Petrola na sestanku s predstavniki stanovalcev da tri četrtine le-teh ne ve, za kaj gre pri daljinskem ogrevanju in da jih bo on že zlobiral, je, po mojem mnenju, odraz ne samo arogance, ampak je tudi žaljiva. 2. Resničnost prve ponudbe Petrola za ceno ogrevanja od 11.11 EUR/m2 na letni ravni se lahko preveri v dokumentu, ki sem ga predložil v uredništvo Rešeta. 3. Cena ogrevanja se določa v skladu z vladno »Uredbo o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode...«tako, da se izračuna po določeni formuli. Oblikovanje vhodnih parametrov pa je v rokah proizvajalca in distributerja (Petrola) in ima ta s tem direkten vpliv na ceno. To posebno velja za fiksni del cene. 4. Prispevek k čistejšem okolju uporabnikov sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso bo mogoč samo takrat, če Petrol v strukturi cene določi občutno večji variabilni del (60 % in več). 5. Trditev, da bo Petrol na svoje stroške vgradil toplotne postaje v bloke, je zavajajoča. Dejstvo je, da je vsa investicija vkalkulirana v fiksni del cene in s tem bo korektno poplačana s strani uporabnikov. 6. V odgovoru Petrola se večkrat potencira, da si le-ta prizadeva za konkurenčnost sistema in cene ogrevanja. Biti konkurenčen 36 let stari kurilnici na kurilno olje z uvedbo sistema DOLB ni posebno velik poslovni domet. Zadosten je bil angažma enega sposobnega Petrolovega profesionalca in občinskega neprofesionalca in stvar je stekla. Če bi bilo obratno in bi Občina na svoji strani imela sposobnega profesionalca, bi bila verjetno ona konkurenčna v lastni ponudbi sistema DOLB svojim občanom. Glede primerljivosti cen Petrola in drugih podobnih distributerjev v Sloveniji, je Petrol najmanj ugoden. Če pa se uresničijo obljube predstavnika Petrola, podane na seji Občinskega sveta o spremembi strukture cene ogrevanja, takrat bi se o cenovni konkurenčnosti dalo polemizirati. S tem bi bil vtis stanovalcev, da je struktura cene nerealno nastavljena, odveč. 7. Pomanjkljiva je trditev g. Salkiča, da veljavna zakonodaja ovira diferenciacijo cene za stanovanjski in poslovni odjem. In kaj pravi zakonodaja? Energetski zakon 92. člen drugi odstavek pravi: »Izvajalec dejavnosti prenosa ali distribucije energije sme s posameznimi odjemalci v tarifnih skupinah dogovoriti ugodnejše pogoje, če tak odjemalec s prilagajanjem svojega odjema prispeva k ugodnejši obremenitvi energetskega omrežja, pri tem mora odjemalce z enakim prilagajanjem obravnavati enako.« In kdo so ti odjemalci toplote v Ribnici? Dejansko jih razdelimo v tri skupine: a) stanovalci v blokovskih naseljih b) proračunski porabniki (Občina, Upravna enota, MORS, DURS, policija, šola, vrtec itd.) c) lastniki poslovnih prostorov (Banka, Zavarovalnica, Pošta, Spar, Mercator, Kmetijska zadruga, Bomax, Obrtna zbornica in drugi lastniki poslovnih prostorov). Edini odjemalci, katerim stroški toplote predstavljajo direkten in nepovraten izdatek, so stanovalci po blokih in kot taki so se prisiljeni obnašati racionalno in varčno. S takim načinom porabe toplote »prispevajo k ugodnejši obremenitvi energetskega omrežja«, kar je pogoj, da jim distributer lahko prizna »ugodnejše pogoje odjema«. Če upoštevamo dejstvo, da je večinski odjem (ca. 60%) »stanovanjski«, je jasno, da bi distributer njihov cenejši odjem moral kriti z dražjim poslovnim odjemom. Tako ekonomsko potezo, ki je z vidika poslovne morale edina pravična, pa Petrol očitno ni zmožen narediti. Ob tem je potrebno povedati, da proračunski porabniki porabo svoje toplote plačujejo iz proračuna, lastniki poslovnih prostorov pa jo vkalkulirajo v ceno svojih storitev ali izdelkov. Torej stanovalci, razen plačila svojih stroškov ogrevanja indirektno parti-cipirajo pri plačilu ogrevanja drugih dveh skupin odjemalcev toplote. Ali to dejstvo ni dovolj, da Petrol stanovanjski odjem toplote zaračunava po nižji ceni, kar se počne v podobnih sistemih po Sloveniji, samo v Ribnici ne? Interesantno je, da v »odgovoru Petrola« g. Salkič ne odgovori na glavno vprašanje mojega prispevka, to pa je: »Komu je namenjeno daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Ribnici ?«. Ker vprašanje ni bilo postavljeno retorično, odgovora pa ni bilo, čutim obveznost, da pojasnim, zakaj je bilo postavljeno. Sistem DO LB naj bi bil namenjen dolgoročni rešitvi ogrevanja v mestu Ribnica. Korist od tega naj bi imeli predvsem porabniki toplote, zaradi redne in cenovno ugodne dobave in pa proizvajalec in distributer toplote, zaradi rednega dobička, ki naj bi mu ga prinašala ta dejavnost. Potrebno je poudariti, daje realen dobiček legitimna ekonomska kategorija in kot tak je nujna motivacija pri vsaki dejavnosti. Ker se korist porabnikov toplote meri tudi s ceno le-te, se takoj postavlja vprašanje kaj vse je vračunano v to ceno. V strukturi fiksnega dela cene najdemo postavko »takse in koncesijska dajatev« - 3 EUR/ MWh brez DDV-ja. Ob dosegu ciljne proizvodnje toplote 10.600 MWh/leto je občina upravičena do 31.800,00 EUR letno. Ta dajatev občini stane vsakega lastnika stanovanja ali poslovnega prostora v velikosti 60 m2-ca. 24 EUR letno, ob doseženi ogrevalni površini 74.000 m2. Dosti ali malo - kakor za koga. Za koncesnino pravijo, da je plačilo za »nič delati«. Če je občina hotela zaslužiti na sistemu DOLB, zakaj ni šla sama v investicijo? Kaši rala bi celotni zagarantirani dobiček od dejavnosti, ki ob uspešnem vodenju nikoli ne posluje z izgubo. Tako gre dobiček drugam, občina pa s svojo koncesnino direktno vpliva na višjo ceno ogrevanja. Pravijo, da občina ni imela sredstev za tako investicijo. Pri takem energetskem in visoko donosnem projektu so finančna sredstva vedno na razpolago, samo treba jih je hoteti in znati poiskati. Ob tem se mi poraja misel na reklamni slogan, ki smo ga svoj čas imeli priliko slišati, glasil se je takole: »Vprašajte tistega, ki ga že ima.« Komunala sosednje občine je brez lastnega finančnega vložka zgradila kurilnico na lesno biomaso. Rezultat tega je dosti bolj ugodna cena toplote, dobiček pa ostaja doma. S tem prispevkom sem podal dovolj informacij o sistemu DOLB in mnenju stanovalcev o le-tem. EUGEN JAKŠIČ, Iniciativni odbor Knafljev trg ROKODELSKI CENTER RIBNICA K pisanju me je spodbudil prispevek v zadnji številki Rešeta o okrogli mizi glede vloge muzejev, iz katerega sem čutil nek strah po ukinitvi muzeja v Ribnici. Kot predstavnik lokalne politike lahko povsem mirno odgovorim, da je strah odveč in povezan z napačnimi informacijami, ki očitno zahajajo tudi v same vrhove državne politike. Zal nisem več optimist, ki bi verjel v odrekanje takšnim skušnjavam posameznikov ali skupin, še posebej v predvolilnemu letu. O tem, da takšno početje lahko lokalni skupnosti povzroči škodo, žal tako ali tako nihče od njih ne razmišlja. Če gremo od začetka. Pred štirimi leti smo na Marofu imeli napol podrt objekt, injektiran z betonskimi zamaški, ki je bil raj za črne odlagalce smeti. Zaživel je samo za sejem, ko so nanj pripeljali vrtiljake in vso mogočo kramo, ob kateri so se staršem lepo tanjšale denarnice. S projektom, ki je vseskozi nastajal v tesnem sodelovanju lokalne skupnosti, Obrtne zbornice Ribnica in Knjižnice Miklova hiša, ob podpori poslanca Jožeta Tanka in številnih ljudi iz stroke s področja celotne države, je nastal prvi projekt v Ribnici, ki so ga krasile »evropske zvezdice«. Te so simbolizirale ca. 1 mio EUR, kolikor je EU financirala za obnovo tega objekta. Danes imamo urejen objekt z urejeno okolico, ki bo s planirano obnovo Gradu in centra mesta predstavljal eno najbolj privlačnih poti v Ribnici. Rokodelski center je vsebinska vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. V naših krajih je rokodelstvo tradicija in tradicija je osnovno sporočilo vsakega muzeja. Prav zato je rokodelstvo še kako kompatibilno z muzejem. Premestitev muzeja iz Knjižnice Miklova hiša v Rokodelski center je zato povsem logična, kot takšna pa bo kvečjemu zagotavljala muzeju večje možnosti za razvoj, zlasti pa lažje in učinkovitejše pridobivanje zunanjih finančnih virov, ki so balzam za občinski proračun, vsekakor boljše možnosti od sedanjih, ko tako Muzej kot Galerija poslujeta pod okriljem Knjižnice. Enako velja tudi za galerijo, ki je zlasti s projektom likovne šole, delno pa tudi z večjim poudarkom na domačih ustvarjalcih, prestopila pomemben mejnik. Na ta način se približuje okolju, rezultati pa so vidni, saj je v lanskem letu prav razstava likovnega tečaja zabeležila največji obisk med vsemi razstavami v galeriji. Z novimi prostori na Marofu se zlasti likovni šoli omogoča še bolj kvalitetno in sistematično delo, in to ob relativno majhnem finančnem vložku občine, ki pa je že sedaj obogaten tudi z zunanjimi viri. Ko je občinska uprava Odlok o ustanovitvi Rokodelskega centra Ribnica pripeljala do obravnave na občinskem svetu, so se pričele pojavljati prve kritike, ki pa so ob podrobni analizi letele predvsem na ime, skoraj nič na vsebino. Tu se je pokazala prava narava teh kritik, saj ime brez vsebine ne pomeni nič. In če so vsebino sprejemali, je toliko težje razumeti, zakaj ves ta pomp okrog imena. Projekt Rokodelski center, kot je zastavljen, tako prostorsko kot vsebinsko ponuja motiv mladim, da ostanejo zvesti rokodelski tradiciji, ustvarja nove izdelovalce, ustvarja pomoč pri trženju teh izdelkov, dobivamo realno podlago za zaživetje projekta geografskega porekla suhe robe, dobivamo delavnice za pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije suhorobar, dobimo večnamenski prostor za druženje, izvajanje izobraževalnih in kulturnih vsebin, različne vaje kulturnih društev, konference... dobimo podlago za razvoj turističnih in drugih projektov itd ... Z vključitvijo Muzeja in Galerije, ki bosta v Ro- kodelskem centru delovala kot samostojni enoti, pa vse to zaokrožimo v privlačno zgodbo, ki predstavlja zgoraj omenjeno vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Takšna organizacija ni le vsebinsko skladna, ampak je tudi bistveno finančno vzdržnejša, kot če bi sprejeli alternative nekaterih posameznikov, po katerih bi JZ Knjižnica Miklova hiša preoblikovali v tri samostojne javne zavode: Knjižnico, Galerijo in Muzej. Skupaj z Rokodelskim centrom torej iz enega kar štiri javne zavode, s štirimi direktorji in štirimi skupinami administracije. Morda, če kdo pripelje sponzorja, z občinskim denarjem pa popolnoma neracionalno razmišljanje. Projekt, ki se končuje, vedno predstavlja dober občutek in škoda bi bila, če ga ne bi bilo. Občutka in projekta. Ne nazadnje sodi v tisto skupino projektov, ki jih želimo imeti čim več, saj z njimi krepimo položaj občine v širšem okolju, s tem pa vsak dan znova ustvarjamo pogoje, da bi iz Ribnice naredili sodoben regionalni center. Miha Klun OO SDS Ribnica VALETA 2010 Šolsko leto se končuje. Za generacijo 1995 se ni končalo običajno šolsko leto. Naslednje leto namreč začnejo guliti druge šolske klopi. Povratka nazaj ni in prav je tako. Vedno se mora nekaj končati, da se lahko začne nekaj novega. V petek sem se drugič v življenju udeležila zaključka osnovne šole - valete. Prvič je bilo takrat, ko sem jo zaključevala sama, sedaj jo zaključuje sin. Občutki ob pričakovanju valete so bili polni čustev, ponosa in seveda radovednosti. Doma je bilo vse tako zelo skrivnostno, slovesno, veselo, polno energije ... Priprave na valeto so potekale že nekaj mesecev prej, plesne vaje, predstavitve razreda, vse je moralo ostati skrivnost... Pred nabito polno dvorano je v ritmu koračnice zakorakala zadnja malo številčnejša generacija. Vsak je s ponosom iskal svojega otroka in v mnogih so se prebudili spomini na lastna občutja in doživetja ob svoji valeti. V dvorani je zavela mladostniška razigranost, veselje, neizmerno zaupanje v prihodnost, vera vase in v svet. V svojih predstavitvah so pokazali ogromno izvirnosti, energije, poguma, odraslosti, odgovornosti in skritih solz. Prireditev je bila pripravljena prisrčno, brez izjeme, do zadnjega trenutka. Ob podelitvi priznanj najboljšim učenkam in učencem se je pokazalo tudi, koliko potenciala ima Ribniška dolina. Na to sta opozorila tudi oba govornika, g. ravnatelj in g. župan. Povedala sta lepo in preprosto. V upanju, da odhajajo v življenje z dobro popotnico, sta jim zaželela v življenju veliko uspeha, kamorkoli jih bo že zanesla pot. Lepo. Kljub vsemu pa upam, da se do takrat, ko bodo ti otroci zaključili svoje šolanje, mogoče v Ribnici kaj spremeni. Da se bodo govorniki v naslednjih letih, še bolj kot sedaj, zavedali potenciala, ki ga pošiljajo v svet, in jih v zaključku svojih govorov raje, kot da jih pošiljajo v svet, povabili, jim dali in zagotavljali možnost, da se vrnejo v Ribnico in tu gradijo svojo življenjsko zgodbo o uspehu. Mateja Erjavec Lovšin arzois; o cs < i Letošnji odličnjaki - levstikovci Konec pouka vsakega šolskega leta zaznamuje slovo. Poslavljajo se učenci od učiteljev in poslovimo se tudi mi, učitelji, od učencev. Od nekaterih se poslovimo le za nekaj mesecev, od nekaterih se poslovimo za dlje. Nekateri se še kdaj oglasijo in obujajo spomine, nekateri malo kasneje pridejo vpisat svoje otroke, nekaterih ne vidimo nikoli več. Od vseh se težko poslovimo, s ponosom pa pospremimo v svet naše odličnjake - levs-tikovce. Čeprav že od lani ne zaključujemo več uspeha in tako tudi nimamo več poimenovanja »odličen uspeh«, nam povprečje ocen določa tiste učene, ki so se s svojim učnim uspehom, leto za letom res izkazali in so za nas odlični. Letos jih bo kar 33 vpisanih v Zlato knjigo. To so: - iz 9. A: AJA BONČINA, PATRIK DVORŠČAK, VERONIKA INDIHAR, KATARINA KROMAR, MANCA LOVŠIN, DOMEN MAROLT, LIZA MRHAR, NINA TURK - iz 9. B: ANA ČERNE, ZARJA GOLOUH, MAJA KRAPEŽ, MAŠA KRAPEŽ ČRT MATE, TATJANA TANKO, MATEJ ŽAGAR - iz 9. C: SARA CIMPRIČ, LAURA JUVANČIČ, ŽIGA KUUN, ALEKSANDER KOZINA, AUAŽ LOVŠIN, ŠPELA STRNAD, MATEJ TANKO - iz 9. D: ANJA ČERNE, TINA KOS, LUCIJA KOUS, JOŠT KROMAR, EMA ORAŽEM, JAN ŠMALC - ter iz 9. E: BARBARA BOJC, ANDRAŽ HENIGMAN, ROK PAJNIČ, LUKA PICEK, VALERIJA URBANČIČ BEGIČ Naj jih žeja po znanju ne mine, naj bodo uspešni, kamorkoli jih bo popeljala njihova življenjska pot. Knjiga uspehov ribniških učencev Med šolskim letom poteka tudi cela vrsta šolskih tekmovanj in na učence, ki ponesejo ime naše šole do prvih mest na državnem nivoju, smo vedno zelo ponosni. Vpišemo jih v Knjigo dosežkov ribniških učencev. Letos so nas s svojimi uspehi razveselili naslednji učenci: ANA GORŠE iz 8. D, ŽIGA KUUN iz 9. C, ČRT MATE iz 9. B in LIZA MRHAR iz 9. A na naravoslovnem področju ter AMADEJA TANKO iz 9. A, AJA BONČINA iz 9. A, NIKA DROBNIČ iz 9. B, ULA MIHAJLOVIČ iz 9. C, ALMA ORAŽEM iz 8. C in ZALA KARPOV iz 7. D na športno plesnem področju. Čestitamo vsem, tako učencem kot učiteljem, za uspešno delo v tem šolskem letu, hvala pa tudi vsem ostalim delavcem na šoli, ki, bolj ali manj v ozadju, skrbe, da delo na šoli poteka nemoteno. Jana Petek Volčanšek, pomočnica ravnatelja 38 Na študijskem obisku v Litvi O pomoči in podpori vsakemu otroku V mesecu maju je potekal študijski obisk predstavnikov držav EU Nemčije (Ute Steinmetz-Brand ), Estonije (Kertu Toniste), Velike Britanije (Linda Hodson), Poljske (Malgorzata Darocha), Francije Goelle Billard, Michel Lombardo), Češke (Dana Musilova), Nizozemske (Catharina Smeets), Slovenije (Nena VVeithauser-Plesničar) in gostiteljice Litve (Elvyra Jankauskiene). Srečali smo se s strokovnimi delavci v različnih ustanovah (socialni delavci, socialni pedagogi, psihologi, logopedi), predstavniki ■- ■ ca™™ Udeležilo se gaje 9 predstavnikov, po eden iz vsake države, iz Francije sta bila udeležena dva predstavnika. Zastopali so različne institucije (ministrstvo za šolstvo in šport - inšpektorat, zavod za šolstvo, lokalno skupnost, vrtec, osnovne in srednje šole). Delček srečanja je bil namenjen tudi turistični promociji Slovenije, Ribnice in OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica. Glavna tema strokovnega srečanja je bila namenjena predstavitvi šolskih sistemov držav udeleženk, posebna pozornost (največja) je bila namenjenaizobraževanju otrok s posebnimi potrebami, individualizaciji pouka ter pomenu samoeval- vacije vseh partnerjev v izobraževanju. Razprava strokovne skupine je potekala v smeri iskanja primerov dobre prakse s področja otrok s posebnimi potrebami, kamor sodijo tudi talentirani in nadarjeni otroci. Namen srečanja je bil tudi, da se vzpostavijo partnerski odnosi za projekt Come-nius. V okrožju Radvi-liskis smo obiskali pomembne vzgo- PLESNO TALENTIRANI UČENCI PLEŠEJO S SVOJIMI VZGOJITELJICAMI TRADI-izobraževalne CIONALNI LITVANSKI PLES (VRTEC KREGZDUTE) Glasbeno talentirani učenci igrajo na blok flavte in pojejo učiteljev in drugih strokovnih delavcev šole, z vodstvi šol, učenci in dijaki, predstavniki lokalne in mestne oblasti okrožja Radivilis- jno ustanove:Rehabilit-acijski in strokovni center za poklicno usposabljanje, Vzgojno varstveno ustanovo Zvaig-zdute, Osnovno šolo Grazina Radviliskis, Psihološko-pedagoški center Radviliskis, Šolo likovne umetnosti Radviliskis, Šeduva Gimnazijo in oddelke posebne osnovne šole. kis. Srečanje je uspelo tudi zaradi izjemno pozitivne klime v strokovni skupini in izjemno lepega sprejema predstavnikov države gostiteljice in prebivalcev Litve nasploh. Tekst in foto Nena VVeithauser-Plesničar Deseto Pravljice, ki so otrokom in starejšim v pomoč V okviru projekta Sožitje generacij je bil v šolskem letu 2009/10 sredi maja potekal še zadnji nastop osnovnošolcev v Domu starejših občanov Ribnica. Tokrat ga je pripravila mentorica Polona Golouh s 14-imi člani interesne dejavnosti »Zanimiva slovenščina« z učenci četrtih razredov osnovne šole. Uprizorili so tri zgodbe iz knjige avtorice Gerlinde Ortner Pravljice, ki so otrokom v pomoč,. Da so bile otrokom in starejšim resnično v pomoč, jih je priredila Polona Golouh, ki je poskrbela tudi za kostume in režijo. Bogato in inovativno dramsko sceno (menjavajoča se slikovna ozadja, projicirana z grafoskopom) pa je pripravila likovna pedagoginja Katarina Drobnič. Uvod v dramsko dogajanje in glasbene prehode iz zgodbe v zgodbo sta pod mentorstvom Slavice Marinkovič zaigrala harmonikarja Žiga Obrstar in Gal Zabukovec, učenca glasbene šole Ribnica. Pravljica z naslovom Sončni žarek je gledalcem slikovito spregovorila o počasni in nespretni deklici. V Mihaeli, ki je počasna, nesamostojna in se rada prereka s starši. Mihaela je tako nespretna, da jo mora mama celo pitati. Nekoč pa, ko stopi iz hiše, Mihaelo poboža sončni žarek in jo povabi k igri na travniku. Počasna deklica seveda nagajivega sončnega žarka ne ujame. Zato ji ta podari nevidno uro, ki se zanjo zasveti le tedaj, ko nekaj pravočasno naredi... Druga dramatizacija, pravljica Jani v Deželi nereda, govori o fantku, ki noče in noče skrbeti za red. Medtem, ko se odpravi v šolo, mati za njim pospravlja njegovo sobo. Ko pa se vrne, strese vsebino torbe kar na tla in uživa v neredu. Tedaj pa pridejo k Janu »šlampi«, bitja iz Dežele nereda in ga povabijo s seboj... Za nastopajoče uprizoritev v Domu starejših občanov ni bil EDINI TORKOV NASTOP. PRED TEM SO NAMREČ ŽE DVAKRAT NASTOPILI v dvorani TVD Partizan za svoje vrstnike, učence razredne STOPNJE. Tretja pravljica, Palača resnice, pa je gledalce naučila, da je lagati strahopetno. V njej nastopata plaha Katarina in prevzetna Suzana. Skupno jima je, da pogosto lažeta. Ker deklici v šoli ne izpolnjujeta svojih dolžnosti, morata v podpis odnesti učiteljičino obvestilo. Mamici se kot že tolikokrat zlažeta, da ni nič narobe, a ta kmalu odkrije njuno laž. Kasneje, pri igri na travniku, deklici obišče mala vila. Pouči ju o pomenu resnice in napoti do Palače resnice. Tam deklici obiščeta različne stolpe, ki jih preveva navidezno bogastvo. Le zadnji je preprost, lesen ... In tudi glas, ki prihaja iz njega, je preprost in iskren. Ko ju povpraša o razlogih za njune laži, mu zaupata, da lažeta zato, da bi ju imeli drugi raje. Glas ju pouči, daje laganje strahopetno, laž pa ima kratke noge. Ko prideta domov, se deklici prvič v življenju ne zlažeta. Mamica ju ima zato še raje in ju bogato nagradi... Ob koncu predstave, ki ob zaključku šolskega leta pomeni tudi zaključni nastop letošnje umetniške generacije učencev, je vodja doma starejših občanov Sergeja Mastnak nastopajoče pogostila z napitki in slaščico. Pri tem se jim je zahvalila in dejala, da so učenci z devetimi letošnjimi nastopi v sklopu projekta Sožitje med generacijami presegli vsa njena pričakovanja in pričakovanja prebivalcev doma. Majski kulturni nastop v Domu starejših občanov Ribnica je zaokrožil letošnjo serijo kulturnih prireditev za starejše, s katerimi se v projekt Sožitje generacij vključujejo učenci Ribniške doline. Vanje sta bili poleg matične vključeni tudi obe podružnični šoli: Sušje in Dolenja vas. Sodelovalo je blizu dvajset mentorjev, učitelji s samostojnimi ustvarjalnimi delavnicami, dejavnostmi in nastopi, predvsem pa cela četa učencev od prvega do devetega razreda, ki so se jih starejši vedno najbolj razveselili. Poleg njih pa so učenci oddelkov podaljšanega bivanja Dom starejših občanov vsak mesec polepšali še s tematskimi in aktualnimi likovnimi razstavami in okrasitvami. Tako je iz meseca v mesec, skozi vse leto, spreminjal barve z letnimi časi, praznoval spremljajoče praznike, mlade in starejše pa plemenitil z medsebojnim druženjem. 0 Ö Zapisala Marinka Mate, foto A.Pahulje SOSKI PLESNI FESTIVAL 4B-§era V ribniški športni dvorani je 28. maja potekalo državno finale v plesu. Tekmovalo je 192 tekmovalcev in tekmovalk iz 24 šol in 47 plesnih parov. OS dr. Franceta Prešerna Ribnica je pod vodstvom trenerke Nine Mirjam Matkovič osvojila 1. mesto in si s tem prislužila tudi naslov NAJ OŠ. Ekipo so zastopale Ula Mihajlovič, Zala Karpov, Nika Drobnič, Alma Oražem, Amadeja Tanko in Aja Bončina. Pri posameznicah so za OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica nastopile: Aja Bončina. Alma Oražem, Amadeja Tanko, Nika Drobnič in Ula Mihajlovič, kije na koncu zasedla 3 mesto, ter Zala Karpov, ki je zasedla na koncu odlično 5 mesto. Imeli smo pa tudi plesni par, ki je zasedel 17. mesto - Amadeja Tanko in Jošt Kromar. Pohvaliti velja vse tekmovalke in tekmovalce, navijače, ki so pričarali prijetno vzdušje, ki je trajalo ves dan, tako da smo na koncu odšli domov vsi veseli in zadovoljni. Tadej Levstek, prof. šv 59 amos! oci vojum/v 5s*»<>Krirvi i MLMN občine Ribnica 2010 Ponikve pomladanski prvak JULIJ 2010 Datum: SOBOTA, 10. 7. Kam: VELIKI RISNJAK (1528 m) in SNJEŽNIK (1506 m), Hrvaška - 6. skupni pohod s PD Kočevje Načrt poti: Parkirišče Vilje - Medvedja ß& vrata - Schlosserjev dom (1418 m) - Veliki Risnjak - Schlosserjev dom - Snježnik (1506 m) - Dom Snježnik (1490 m) -Planinski dom Platak (avtobus); Jadranovo (morje) Zahtevnost: LAHKA pot. Trajanje hoje: 5 - 6 ur. Prijave z akontacijo: Torek pred pohodom, to je 6. julija ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Marjan Intihar, vodnik PZS (informacije: 031/ 560 664). Datum: SOBOTA, 17. 7. Kam: na ŠPIK (2472 m) - preizkusna tura za udeležence pohoda na Triglav 2010 Izhodišče: Tretja serpentina vršiške ceste (1000 m). ZAHTEVNA pot. Trajanje hoje: 10 ur. Prijave z akontacijo: Torek pred pohodom, to je 13. julija ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Datum: SOBOTA - NEDEUA, 31. 7. - 1. 8. Kam: na TRIGLAV (2864 m) Izhodišče: Zadnjica (650 m). Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA pot. Trajanje hoje: 8 ur in 8 ur. Prijave z akontacijo: Torek pred pohodom, to je 27. julija ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, samovarovalni komplet, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Roman Petelin, vodnik PZS (informacije: 041/ 325 664). Zdenka Mihelič HO Tekmovanje v malem nogometu v Medobčinski ligi občine Ribnica se z odigranim 10. krogom prekinja in začenja se poletni premor. Kezultati: 1U. KKUU: iS./ZU.Ub. GRAFIT ŠD KOMPOLJE KMN MINA CAFE ŠD PONIKVE AVTOPRALNICA PETEK : THE NUTRITION PRISTAVA GEMAX A' D' B' BAR SODRAŽICA KMN AGATON KMN KOT 5 : 3 2 : 13 4 : 4 6 : 3 1 : 7 (2 : (0 : : (1 : -(4 : (1 : : mesto moštvo T Z N p zadetki točke raz i. ŠD PONIKVE 10 7 1 2 37 : 27 22 +1 2. GRAFIT 10 6 2 2 40 : 26 20 +1 3. PRISTAVA GEMAX 10 6 1 3 51 : 32 19 +1 4. A'D'B' ? BAR SODRAŽICA 10 5 3 2 31 :21 18 +1 5. KMN KOT 10 5 2 3 38:28 17 + 1 6. THE NUTRITION 10 5 0 5 36 : 33 15 + 7. ŠD KOMPOLJE - Pizzerija pri Petru Struge 10 4 2 4 28:43 14 -1 8. KMN MINA CAFE - V. Lašče 10 3 1 6 32:41 10 - 9. KMN AVTOPRALNICA PETEK 10 2 0 8 13 :34 6 -2 10. KMN AGATON 10 1 0 9 25 :47 3 Legenda: T - št. tekem, Z - št. zmag, N - št. remijev, P - št. porazov To sezono se je liga skrčila z 12 na 10 moštev in s tem je prvenstvo v vsej svoji dolgoletni zgodovini postalo najbolj izenačeno. V tekmovanju so ostala le najboljša moštva iz tega dolenjskega področja, katerih posamezni igralci nastopajo tudi na državnem nivoju. Že pred sezono je bilo pričakovati, da bo vsako točko v ligi še kako težko doseči, kar se je tudi potrdilo. S tem je prišlo tudi večjega rivalstva in pritiska priti do zmage, kar pa v tekmovalnem odboru s sodniki sproti rešujemo in sankcioniramo. Prvenstvo kljub temu poteka uspešno, poudarjanje športnega duha in fair-playa pa še vedno pomenita svojo veličino v našem konceptu tekmovanja. Rezultatsko je prvi del tekmovanja na 1. mesto zaključilo ŠD Ponikve, z igralci, ki najdlje nastopajo skupaj. Na drugem mestu je Grafit, ki je tudi najboljši iz naše občine, na tretjem pa Pristava Gemax, oba prihajata iz Dolenje vasi. Tudi dva ostala naša pred- stavnika KM N Kot, The Nutrition ostajata v borbi za končni uspeh, zaostaja le KMN Agaton, ki ima letos precej spremenjeno in mlado moštvo. Na listi strelcev z 20 zadetki vodi že nekdanji prvak Dejan Trd an iz Pristave Gemax, na lestvici fair-play pa Grafit, ki je najbolj športno moštvo z le eno kazensko točko. Do pričetka drugega dela (27. 8.) nastopa za igralce, vodje in sodnike poletni premor. V tem času potekajo itd., tako da se nogomet igra tudi v tem času. Skupaj pa bomo še skoraj ves mesec spremljali SP v JAR, kjer tudi Slovenci kljub stereotipu kažemo kvaliteto, odnos in svojo kulturo v nogometu. Navijajmo za naše! NAJBOUŠI STRELEC (zadetki): 20: Dejan Trdan (Pristava Gemax), 13: Jelič (Grafit), 10: Strah, M. (ŠD Ponikve), Štampfelj, A., Gorše, P. (Grafit), 9: Čampa (The Nutrition), Arko (KMN Kot), Kaplan, Henigman (Pristava G.)... NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO (kazenske točke): 1: Grafit, 2: KMN Kot, ŠD Ponikve, 5: KMN Avtopralnica Petek, 7: The Nutrition, 8: A’ D'B bar Sodražica, KMN Agaton, 14: KMN Mina Cafe, 16: Pristava Gemax, 34: ŠD Kompolje Podrobnosti o prvenstvu MLMN najdete na spletni strani: www.sportno-drustvo-loncar. si. Tekst in foto PETER Kočevar, vodja tekmovanja lEšero 4. Anin pohod privabil ljudi od vsepovsod, med njimi kar 7 pohodnic z imenom Ana Razlika v letih med najstarejšim in najmlajšim udeležencem 4. Aninega pohoda, 5. junija, je bila kar 64 let. Toda tako onadva kot vsi vmes so pot iz Ribnice k Sv. Ani in nazaj zmogli z lahkoto. Dobre volje pa na tako lep, topel in sončen dan tudi ni zmanjkalo. Tradicionalnega pohoda v soorganizaci-ji Radia 1 - Urban, trgovine Trim šport - Tomas šport 2 in Planinskega društva Ribnica se udeleži vsako leto več ljubiteljev narave, tokrat že 46. Razveseljivo je, da čedalje več pohodnikov prihaja iz Ribniške doline, ne samo iz drugih krajev, kot so Kočevje, Kamnik, Ljubljana. Tistih, ki so se pohoda in prireditve rekreativnega, zabavnega in družabnega značaja udeležili prvič, je bilo kar 26, v spomin pa so prejeli spominsko darilce PD Ribnica. Na začetku pohoda k Sv. Ani je po uvodnem pozdravu Marka Modreja predsednik PD Ribnica in vodja pohoda razložil potek pohoda, nato pa je strnjena skupina krenila na pot. V veselem vzdušju so dosegli vrh, se v koči okrepčali, si ogledali cerkev sv. Ane in nato varno sestopili. Na Cenetovem vrtu jih je že čakal slasten golaž, Marko Modrej in Antonija Češarek iz organizacijskega odbora pa sta že pripravljala zabavno - nagradni program. Antonija Češarek je namreč tista pridna mravljica in vodja organizacijskega odbora, ki že vsa leta skrbi, da priprava in izvedba odlično potekata. Nagrade so poleg tistih, ki so se tradicionalnega Aninega pohoda udeležili prvič, dobili še najmlajši udeleženec sedemletni Jan Ambrožič, najstarejši Ivan Šega, vseh sedem pohodnic z imenom Ana ter še številni drugi. Prav vsi pohodniki pa so prejeli spominske majice Aninega pohoda, tokrat so bile lepe rdeče barve, golaž, čaj v planinski koči pri Sv. Ani in vodo Costella. Marko Lovšin, Marko Modrej, Stane Babič in Antonija Češarek pa so bili 4, ki so bili na vseh štirih pohodih. Petega Aninega pohoda naslednje leto nikar ne zamudite, bo v soboto, 4. junija. »Bog ve, koliko Anic bo naslednje leto - bo podrto letošnje rekordno število?« pa se že sprašujejo organizatorji. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Miti o fitnesu VII. del Piše Natan Hojč ISSA Specialist in Performance Nutrition Inštruktor fitnesa FZS »Treniraj vsako mišico enkrat tedensko« Ko se obiskovalec v fitnesu znajde prvič, za nasvet o vadbi običajno vpraša izkušenejšega kolega ali vaditelja v fitnesu. Ker pogosto ponovljena neresnica običajno sčasoma postane splošno sprejeta resnica, se je tudi med obiskovalci fitnesa razširilo prepričanje, da je najboljši način vadbe za vse, ki obiskujejo fitnes, upoštevanje načela, da vsako mišico trenirajo enkrat tedensko. L- K A R N ITI N POVEČA PORABO MAŠČOBE MED AKTIVNOSTJO. Kdor želi ŠE POVEČATI UČINEK AEROBNE VADBE IN PORABITI VEČ ODVEČNE MAŠČOBE, Sl LAHKO POMAGA Z DODATKI, KI VSEBUJEJO L-KARNITIN. Princip individualnih razlik V športnem treniranju poznamo 7 ključnih principov vadbe, ki edini veljajo za vsakokar in v vseh okoliščinah. Eden od teh principov (ki je običajno pri vadbi brez ustrezne strokovne pomoči zapostavljen) je tudi princip individualnih razlik. Vsak izmed nas ima namreč drugačno genetsko zasnovo, drugačne cilje in drugačne omejevalne okoliščine. Pri tem mislim predvsem na čas, ki ga je pripravljen vlagati v vadbo, stanje telesne pripravljenosti pred začetkom vadbe, in cilje, zaradi katerih je sploh pričel z vadbo. Kaj pomeni oblikovanje telesa? V marketingu fitnesa in lepote je besedna zveza »oblikovanje telesa« uporabljena približno kot »urejena prebava« pri marketingu jogurtov. Kaj v praksi to pomeni in na kakšen način se lahko doseže? Pomeni enostavno spremembo postave, da postanemo bolj simetrični in ustreznejši trenutnim lepotnim trendom: manj telesne maščobe, ožji boki in medenica, širša ramena (predvsem pri moških), nadlahti z malo maščobe in rahlim mišičnim tonusom ... Te spremembe lahko dosežemo samo z ustrezno prehransko strategijo in vadbo (aerobno IN pravilno krepitvijo mišic). Pika. Kreme, savne, kozmetični pripomočki, joga, pilates ... NE VPLIVAJO na oblikovanje telesa. Vplivajo na boljše počutje in imajo kratkoročen vidni učinek, ne spreminjajo pa telesne oblike. Kakšen »program« torej posameznik potrebuje v fitnesu? Odgovor izhaja iz prvega odstavka: INDIVIDUALEN. Niti dva posameznika ne moreta vadita po istem programu, če želimo optimalne rezultate (maksimalen učinek glede na vloženi čas). Splošen nasvet za tiste, ki nimate možnosti strokovnega nadzora, bi bil, da v začetni fazi vadite 2-3 - krat tedensko po principu krožne vadbe (vaje za vse večje mišične skupine v isti vadbeni enoti) ter dodate 2-3 enote kardiovadbe (40-50 minut pri frekvenci 70 % MSU - maksimalnega srčnega utripa). Formula za izračun MSU=220-starost v letih. Za nekoga, ki ima 30 let, torej velja priporočilo, da za največji učinek pri izgubi maščobe vadi v območju od 130 do 136 utripov na minutu. Pri višja intenzivnosti sicer porabimo več kalorij, vendar jih manjši delež prihaja iz odvečnih maščob. Pomembno je tudi trajanje vadbe, saj se akti-vacija maščobnih kalaorij pri kratkih vadbah sploh še ne začne. OGLASNO SPOROČILO Naročilo na THE Nutrition revijo: Če vas zanima tematika fitnesa in prehrane, pošljite svoj naslov na: info@the-nutrition.com in se naročite na www.the-nutrition.com brezplačno revijo. ■ >■ rsj ■ sni.e.r ii ■ e.>e < >«■<> i rxj ■ >e.■,(i i rxj.i-3M<>«e PLAVALCI INLESA RIBNICE Z NAJBOLJŠIMI NA SVETU Uspešno plavanje ribniških plavalcev na MM Banja Luka Open 2010, je prvi pokazatelj pripravljenosti plavalcev pred prihajajočimi letnimi državnimi prvenstvi. Pretekli vikend se je odvijal 3. Mednarodni plavalni miting BANJA LUKA OPEN 2010. Spektakel, odlični rezultati in prijateljstvo so krasili tekmovanje v novem banjaluškem bazenu. Več kot 400 tekmovalcev iz 11 evropskih držav je merilo svoje moči v 50-metrskem bazenu. Nastopila so številna zveneča imena plavalnega sveta, po večini iz naše bivše skupne države. Tekmovati s plavalci, kot so Milorad Čavič, Nadja Higl, Peter Mankoč, Emil Tahirovič, Anja Čarman, Triin Aljand, Joerij Verlinden, Diane Bui Duyet, Evgenij Korotyskin in Alexej Puninski, je bila posebna čast za ribniške plavalce in hkrati velika spodbuda za dosego najboljših osebnih rezultatov, ki bi jih postavilo ob bok najboljšim v finalnih nastopih. V absolutne finalne nastope se je uspelo prebiti Maji Guduraš in Luciji Kous ter Anžetu Pavlinu in Janu Zajcu. Lucija je osvojila 6. mesto na 200 m hrbtno, 7. mesto na 100 m hrbtno in 8. mesto na 50 m hrbtno, Maja 8. mesto na 50 m prsno in 10. mestom na 200 m prsno, Jan 7. mesto na 200 m hrbtno, 8. mesto na 100m hrbtno in 9. mesto na 50 m hrbtno ter Anže 8. mestom na 50 m hrbtno. Med devetintrides- NIKA HENIGMAN IN ZALA ŽAGAR NOSILKI ODLIČJA NA MM BANJA LUKA OPEN 2010. etimi klubi je petnajstčlanska ribniška ekipa zasedla 2. mesto v številu odličij doseženih na tekmovanju. Vsekakor izjemen dosežek, saj so zaostali samo za velikim Zagrebačkim plivačkim klubom. V mlajših kategorijah so po odličjih segli Chad Andoljšek s tremi zlatimi in tremi srebrnimi medaljami, Lucija Kous in Zala Žagar z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo, Maja Guduraš z dvema srebrnima medaljama, Tim Zobec in Anže Pavlin z eno srebrno in eno bronasto medaljo, Zajc Jan z dvema bronastima medaljama ter Henigman Nika in Mate Jan, z eno bronasto medaljo. Vendar pa ribniški plavalci tudi v dneh, ko so nekateri njihovi vrstniki z mislimi že na počitnicah, ne počivajo. Čakata jih še slaba dva meseca napornih treningov, vsakoletne priprave v plavalnem kampu v Čateških Toplicah ter vsakotedenski plavalni mitingi tako doma kot v tujini. Vse je podrejeno dobrim nastopom na državnih prvenstvih, ki bodo potekali od sredine julija pa do začetka avgusta v Kranju, Radovljici in Ravnah na Koroškem. Plavalcem prve in druge selekcije želimo uspešne treninge, priprave in nastope na prihajajočih mitingih in državnih prvenstvih. Vsem ostalim otrokom, ki pa so svoje znanje plavanja izpopolnjevali v plavalni šoli Plavalnega kluba Inles Ribnica, želimo prijetne počitnice v upanju , da se septembra spet vidimo v ribniškem bazenu. ČESTITAMO!!! Novičko zapisal MIHA KOREN foto RP Ob koncu leta 2009 se je pojavilo obvestilo na oglasni deski DSO: Spoštovane varovanke in varovanci, pri nas se bo oglasil predstavnik Društva joge v vsakdanjem življenju Ribnica, da bi se z nami pogovoril o morebitni udeležbi joge tudi v našem domu. Vsi, ki se želite joge udeležiti, se zberite v telovadnici doma v ponedeljek ob 16,30 uri. Jojmene, JOGA! In v trenutku sem se spomnil ženinega nečaka. Nekega davnega dne sem ga slučajno videl, ko je naslonjen v sobi ob steni stal na glavi, noge pa je imel prekrižane proti stropu. »Ja, hudiča, Robi, kaj pa počenjaš, ali se ti je zmešalo ali pa šparaš copate?« Na moje vprašanje ni odgovoril, le malo se je nasmehnil, bolj s težavo, in ostal še kakih 5 minut v takem položaju. Ko se je spravil na noge, pa je dejal: To je telesno in duševno sproščanje in je ena izmed neštetih vaj joge. Daleč smo prišli - sem zaključil sam pri sebi. Duševno, da v prijetni družbi, branju, v kinu, operah, glasbi in celo v gostilni, TV, i.t.d. in fizično, da se uležeš, da počasi hodiš, se koplješ doma ali na morju. To ja, da pa tako rekoč stojiš na glavi, pa nisem videl nobene vrste sprostitev. Prišel je dan in napovedana ura prihoda učitelja joge. Zbralo se nas je kakih 10, no, jaz kot edini moški med njimi, saj me je že radovednost gnala v telovadnico. Tam smo tudi čakali dokaj nestrpno in radovedno, kakšen bo naš učitelj. Dolgo že nismo hodili v nobeno šolo. Odprla so se vrata in v telovadnico stopi močan sivolasi gospod, lasje zvezani v šop so iskali prostor že proti njegovemu hrbtu, pod nosom sivo-črnimi košatimi brki, a tudi njegova domovina / trebuh/ ni prav majhna. Sem Sele Suljevič,želim vam olajšati vsakodnevno življenje, kar vam prinesla joga. Za vas bom to delo opravljal brezplačno. Začeli bomo z osnovnimi pravili joge, to je predvsem pravilno dihanje. »Takole, kazalec in sredinec damo med oči, s palcem pa zapremo desno nosnico. Naredimo vdih in to tako, da se trebuh pomakne navzven, pri izdihu pa notri. Poglejte mene!« V tem trenutku sem se spomnil na našo slovnico: lep, lepši, najlepši, Črnogorci pa pravijo lijep, mnogo lijepši, evo vidi ti mene. Vendar sem hitro spremenil mišljenje, kajti dojeli smo, da nazorno pokaže vsako vajo nam, hrabrim, a starim jogistom. »Tako, sedaj pa v isti drži zapremo levo nosnico, a le s prstancem, in se učimo pravilno dihati.« Ja, hudiča, saj diham več ko 80 let pa ne diham pravilno. Bil sem tiho kakor tudi ostali pa smo se učili dihati po pravilih učitelja ali joge. Pokazal nam je še kar nekaj vaj in smo počasi čutili, da pa le ne škoduje kar počenjamo. Nekega ponedeljka smo delali vaje na blazinah. Mislil sem si - ulegli se bomo, ulegli, le kdo nas bo pobral. Po končanih vajah na blazinah smo se pobirali, zvalili smo se na trebuh, no potem je šlo malo lažje. Učitelj nas je vprašal, kako se počutimo. Kakor bi ustrelil, sem se oglasil, da se mi ne zdi prav, da me pusti samega na blazini pri tolikih damah. Udeleženci smo spoznali, da nam joga zagotovo ne škoduje, da nas umirja, posebno pa pri vaji sprostitve. Kar dobro se počutimo, ni nam pa po volji, ker nas nihče od domskih vladarjev ne pride pogledati, kaj in kako delamo. Učitelja Šeleta pa smo spoznali tudi kot izvrstnega kuharja. Jaz osebno pa sem se prepričal, da ga dobro pozna cela Ribnica. Ko sva šla skupaj po cesti, so bile vse roke dvignjene v pozdrav učitelju joge. Zelo pa je ponosen, da se je naučil ribniške govorice, da je mleko MLAJKU. Šele, hvala ti za vse. V imenu udeležencev JOGE DSO Ribnice Matevž Jekler ftEšero K NAŠIM SLOVENCEM V ZRENJANIN Ribniške in slovenske barve zastopali živopisni in radoživi Lončki Lončki so imeli nasploh precej pestro folklorno sezono. Začelo se je s praznovanjem 10. obletnice, nadaljevalo z nastopi na raznih prireditvah, udeležbo na območni in regijski reviji otroških folklornih skupin. Da je bila mera polna, so dobili še vabilo na gostovanje v Srbijo. Vera Popovič, ki je 17 let službovala na ribniški osnovni šoli, kjer je poučevala srbohrvaščino in gospodinjstvo, je želela, da se povežeta Ribnica in Zrenjanin, kjer zdaj živi. Lani je tako k nam na obisk prišla njihova skupina, ki je potovala po celi Sloveniji, v začetku junija pa je v to veliko srbsko mesto odpotovala še otroška folklorna skupina Lončki iz Dolenje vasi. Odeti v lična oblačila, s folklornimi zgodbicami, ki slonijo na otroških izštevankah, so bili bogat kulturni vložek 4. srečanja slovenskih društev v Republiki Srbiji. Letos jih je sodelovalo 12, kar po mnenju Na srečanju JE NASTOPILO 37 RECITATORJEV V TREH STAROSTNIH SKUPINAH: OTROCI DO 11 LET, NAJSTNIKI DO 17. LETA IN PA ODRASLI. Najboljši recitatorji so tokrat prišli iz SLOVENSKEGA DRUŠTVA V ZAJEČARU, DRUGI SO BILI ZRENJANINCI, TRETJI PA SLOVENCI IZ Subotice. Tale deček je domačin, ki se je NA ŽELJO VERE POPOVIČ NAUČIL RlB’NČANA Urbana. Si morete misliti? In recitiral GA JE TAKO GOREČE, DA JE VSE DOCELA PREVZEL. Popovičeve dokazuje, da se Slovenci čedalje bolj organizirajo in povezujejo. Obiskalo jih je tudi Društvo Slovencev iz Tuzle, ki so nastopili s svojim pevskim zborom, ves čas gostovanja pa so se družili z našo skupino, ki jo je sestavljalo 21 otrok, 4 starši, Metod Jaklič kot predstavnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ter Milena Brezec, ki je bila nekdaj sodelavka Popovičeve in je bila tudi del komisije, ki je ocenjevala društva. Srečanje je namreč tek-movalnega značaja, kjer se nastopajoči pomerijo v znanju slovenskega jezika-cilj je njegovo negovanje, ohranjanje ljudskega izročila in slovenske narodnostne identitete. Društva je tako organizator, Društvo Planika Zrenjanin, povabilo, da s seboj prinesejo, kar imajo slovenskega: vezenine, lončarske in suhorobarske izdelke, orodja ... Naši so seveda že prej zvedeli za to željo in so se opremili z žlicami, siti in drugimi darili, ki so jim še kako prav prišla, da so se vsaj v majhnem delu odkupili za širokogrudno gostoljubje, ki so ga bili deležni v Zrenjaninu. Goste iz Ribnice so nastanili v dijaškem domu in že od prvega dne tako zelo skrbeli zanje, kot da so njihova edina skrb - vedno je bila na mizi hrana in pijača, razkazali so jim po kulturi in tradiciji bogato mesto, jih z ladjico vozili po banatskem jezeru, kje živi 250 vrst ptic, peljali v najstarejše srbsko baročno gledališče, ki še vedno funkcionira in ki ima redno letno izmenjavo s Celjskim ljudskim gledališčem. Gledališče je dal postaviti premožen moški, katerega izvoljenka je bila igralka. Rekla mu je, le kako naj gre z njim v Zrenjanin, če pa še gledališča. In tako je iz ljubezni Zrenjanin postavil gledališče. »Lahko rečem, da smo ob otrocih uživali, da so bili kot nov veter, ki nas je zagotovo navdihnil, Tukaj imamo festival pevskih zborov, veliko šol, osnovnih in srednjih, s katerimi bomo poskušali navezati stike, vas pa smo zagotovo pridobili za kakšne nove dejavnosti. Društvo je bilo čisto ‘paf pred Lončki, pred zlatimi lončki in spremljevalci. Moje osebno zadoščenje pa je v tem, da so prišla dekleta, v katerih življenju sem nekoč obstajala, in mi spet podarila najboljše, kar imajo - SVOJE OTROKE, «je dejala Popovičeva, ki je sicer sodna tolmačka in prevaja tudi slovenske knjige v srbščino. Zrenjanin, ki je središče Banata, je povsem drugačna sredina od ribniške. Tam se je pomešalo 22 narodov in narodnosti in tudi njihov župan ima madžarske korenine. Menda so vsi složni, navajeni mirno sobivati drug ob drugem so bolj dovzetni tudi za nove povezave. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki je skupaj z Občino Ribnica podprl to tridnevno gostovanje, tudi spodbuja takšna sodelovanja in etnično raznolikost, ki obstaja v naši državi, zato je bilo to gostovanje dobrodošlo v tkanju nove socialne in kulturne mreže med državno nekdaj enotnima prostoroma. Žogico sta si zdaj podala predvsem manj kot 10.000 - glava Ribnica in desetkrat večji Zrenjanin - ta ima niz srednjih in osnovnih šol, kulturnih društev in občino, ki je že nakazala, da si želi sodelovanja z našo oblastjo. Ne da bi vnaprej vedeli, so se naši spremljevalci srečali z občinsko upravo Zrenjanina, vključno z njihovim županom Aleksandrom Martonom. Ribniške barve je predstavljal Metod Jaklič, ki se je tja odpravil v dveh vlogah: kot občinski svetnik »Z VELIKIM PONOSOM SMO PREDSTAVILI KOŠČEK NAŠEGA RIBNIŠKEGA IZROČILA IN S TREMI ODRSKIMI POSTAVITVAMI POŽELI VELIKO NAVDUŠENJE MED NAVZOČIMI V dvorani. Zrenjanin je bil res krasna izkušnja za vse nas. Vzdušje je bilo KRASNO, ZASEDBA SPREMLJEVALCEV ODLIČNA, OTROCI SO BILI NEVERJETNO PRIDNI IN ENOSTAVNI. BREZ KAKRŠNIHKOLI PROBLEMOV. SE MI ZDI, DA SO KMALU ZAČUTILI, DA v Srbiji ni ravno enostavno življenje - gledano z našimi ‘materialnimi’ očmi«, je dejala Mira Češarek, ki poleg Eve Henigman strokovno vodi skupino. in kot predsednik Sveta območne izpostave JSKD Ribnica. Da sta bila to včasih enotna prostora, se je slišalo v besedah, kot so ‘naši Slovenci’, da teče gospodarsko sodelovanje pa v poznavanju našega Rika in njegove cestne mehanizacije, na katero Srbi še vedno prisegajo. V pogovoru je bila predstavljena zrenjaninska industrijska cona, ki ponuja dobre poslovne možnosti investitorjem, prisotni pa so tudi že vlagatelji iz Slovenije. Ko sem pisala tale članek, mi je bilo lahko, čeprav nisem mogla, kljub povabilu, iti z njimi. Lahko zato, ker so mi o gostoljubju Lončki in cela skupina poročali že neposredno iz Zrenjanina, prvi dan prihoda domov pa so že hiteli poročat o tem, koliko vsega lepega so doživeli. Strnjeno v eno besedo: nepozabno. Alenka Pahulje , fotoarhiv Lončki in Robert Rogelj GRAJSKI VEČERI 2010 Ribniški grad, vsak petek ob 20. uri. JULIJ/AVGUST JULIJ 2. julij NARODNOZABAVNI VEČER Premierno: OKTET GALLUS, ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE, humorist BORIS KOBAL, citrar DEJAN PRAPROTNIK (v sklopu 35-letnice Okteta Gallus) 9 julij VEČER ZNANIH OPERNIH ARIJ ALJAŽ VESEL, KATARINA KOBAL 16 julij DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA KUD FRANCE ZBAŠNIK DOLENJA VAS 23 julij SLOVENSKI CITRARSKI KVARTET IMAGO SLOVENIAE 30 julij POZDRAV S PODEŽELJA DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA RIBNICA, ZVEZA KMETIC SLOVENIJE Prireditve bodo potekale na pokritem prireditvenem prostoru in bodo v vsakem vremenu. Organizator: Turistično društvo Ribnica v sodelovanju z Občino Ribnica, JSKD Ribnica in Miklovo hišo. GRAJSKI VEČERI 2010 Petek 2. julij: PSOGLAVSKA NOČ+Pero Lovšin+ Ognjemet Sobota 3. julij: DAN ŠPORTA VEČER NA TRGU: Zgodbe z domačega dvorišča +jubilejni koncert Tamburaškega orkestra Nedelja 4. julij: TRŽNI DAN+ansambel Saša Avsenika mm www.td-sodrazica.si t Občina Sodražica NOVO! NOVO! NOVO!