Josip Vandot Anžek Frlanžek v šoli Jescni je bil Anžek dopolnil šest let Anžek je bridko vzdihnil in si je re- in so ga morali vpisati v šolo. Pa ga je kel: »A nekam moram iti v šolo, ker mati tudi privedla tja in ga posadila v sem dopolnil že šest let. čc lctos ne prvo klop. Učitclj ga jc vpisal v knjigo, grem, ne pojdcm nikoli vec. Ali naj se a ko je vprašal po njem in ga je hotel pričnem učiti kar tu pri zajokih? A videti, ni brlo Anžka nikoli nikjer. česa sc bom naučil pri njih? Preko- »Kje si, Anžek?« je vprašal učitelj picevati sc znam šc lepše nego zajčki. začudcn in se je oziral krog in krog, Drugega pa ne znajo. Treba bo iti nt- da bi videl malega učenčka in si ga kam drugam in nekam daleč. A kam?« ogledal, kakor je treba. jn jc razm(51jal dolgo uro in se je »Tu sem,« je odgovoril droban gla- spomnii praVega. V goro pojdt, daleč sek iz prve klopi. Učitelj je stopil bliže do belcga skalovja. Tam gori živi v in se jc zavzcl. Zakaj za«ledal je pod skritem brlogu Iisica Kočcmajka. Pra- • sabo čudnega pobičfl, kakršnega 5e ni vijO| da uvi ie tristo let in zna govoriti bU videl nikoli. Pač jc stal pred njim iepje nego vsi ljudje na vasi. Pa je pogumno na prstih, a je bil tako maj- uiena, da bi šli lahko k nji v šalo vsi hen, da njcgova glava ni segala niti ljudje, šc celo sam učitelj, ki je vcndar prcko klopi. najmodrejši \ vasi. »Joj,« je dejal uCitelj »Anžek ti si A , , , , Ročcmaj- Sc premajhcn da b. sedel v solsk. klop.. k ,J zdrvel . h,cvčka v h^ baj se izza nJe ne vuhš, a k.mod., da / vezal na hrbet hlobec kruha in bi drzal rckc na nji kakor se spodobi. . J J% , Nikomur Sc poVedai ni, kam Bos ze moral pocakat, do drugega leta, ] jn kJ povrne.^a vso ^po je da dorastcs v pravcga ucencka.« ^ , J L u ., Jbr In ,e id.nsal Anzka ,z debelc šolske ^ * >k smuknil v go«l, ki knj,ge iiii Anzek Je odSel zalosten ,z s p, k d« , sole Saj, b, b. tako rad postal ucencck, skflJ|ovj kode^se jc svc"ti] vcčni sneg da bi bil moder 111 pametcn, kakor so „ ., , , s vsi dragi šolarčki. Scveda ga je spoto- A Stefa sc "= vll» ,strm<) n™k*b"- .« ma mati tolažila in mu obljubovala, da Anzck se ni uPehal Prav mc- Hodl1 >c bo do drugcga Icta tako žrastel, da bo P° «ozdu ur<>. dvc ""• Pa šc ni Prlšel lahko sedel celo v zadnji klopi, kjer do l"Sičje«a brloga. Visoko je ze moral sodc največji učenčki. A Anžek jc mol- bitl,'" zddo 5i; mu >e- da zdaJ Pa zdaJ čal in ni verjel. Do drugcga leta pač ne 2a«'fda P00'"0' ,P°k"te s ™W<<- .A zraste kdo ve kaj prida, saj v šestih ?ozd, se ni h°tel nikamor razmakmti, tetih ni mogel zrasti niti toliko, da bi s°cc}°, »ostelsi >e P°staJal. da Anzek m ga človek premeril s štirimi pcdmi. vldel dru«e8a nf8° h°>e in niecesne, ki Ko je prišel domov. se je splazil v so ¦?.,t<*™ stiskali dtug k drugcrrm m hlevček, kjer je gomazclo njegovih so blh Pokrlti s cudnlmi lišaJ>- dvajset zajčkov. Stisnil sc je v kot in Naenkrat pa je zalajalo pred njirn in si podprl glavo z rokami. Se zmenil se na stcz° ie skočila velika zver: bila je ni za zajce, ki so se prekopicevali prc- Pcs in "i bila Pes. bila >e lisica in n' ko njega in ga brcali, da je bilo veselje. bi'a l™u>- Anžek jo jc gledaj in se je Anžek je bil žalosten kakor šc nikoli. hipoma domislil: »To ni lisica, ki jo V šolo ga ne marajo, v šoli bi bil pa iJčem. To je volkulja Repulja, a ta žre Anžek tako rad, ker bi tam lahko po UiKli.« sta! najmodrejši človek. To pa ne po- Mraz ga jc stresel in je že hotel po- stane nikoli, saj je majhcn, joj, tako begniti. A Repulja mu je zastavila pot, majhen, da ne bo za šolo niti tedaj, ko bevskala je vanj in mu kazala silne bo sto let star. zobe. Pa Anžek ni vedel drugega, kakor 28 da je rekel prav pohlevno: »Saj tc po- je učil kratkočasnih iger. Volkulja je znam — volkulja Repulja si. Prav nie hudo strcsala z repom, godrnjala čudne tt tii treba lajati, ker te ne razumem. besede, a se je dala vendarle prego- Vodčjega jezika sc nisem učil še v no- voriti. beni šoli. Če že hočeš, da grem s tabo, »Naj bo,« je dejala naposled. »Se tri pa grem. Da ne boš brez potrebc bev- dni počakam. C.e pa sc v treh dneh ne skala.« pretegne za tri glave, ga resnično vr- Scl je naprcj po stezi; volkulja jc žcm vranam.« trdo stopala za njim in ga gnala v goro. ^^^^^^HI^^H^^^^^^BS^^^ Prignala ga je do začrnelega skalovja, .^^^^V^^^^^^^^Hfl^KE^Bflfi sredi katerega je zevala prostorna, erna j^^Kl^^H^B^^BlaP^|K^I^Bi- lopa. Tu je imela vodkulja gnezdo in ^^^^^9^Q|^^Efl>^^L^?^^ tod so se pehali in igrali njcni trije ^^^^^JB3jy^B.;> 3Bi *i*^8 po njem in bi ga bili zgrizli, da so imcii -"^^BTP^ ff8 flll^^^BI zobe, a ti jim še niso bili zrastli. A tudi " j^^^ffl^^ #y|g--^^^M^^ volkulja je zarohnela nad njiini in jim M§^>'~~^^awB-~^flHHfe2S9^Gfcil vclela: »Pustite ga! Prignala sem ga r^ ^j^^^^^^^H^BIJHBBhp domov, da ga lepo izpitamo. Ko bo JP^Vgg^^ s?*s /^[^^B^^PBMf^ velik, ga pa pojemo.« j^^r* ^ŠšSa^^jtE^^^^- "^ No, Anžck ni razumel volcjega jezi- ^^^^^^^¦BS^^^^^^^^t^, ka, zato pa ni vedcl, kaj ga čaka v ¦ ' ~" vol^ji jami. tCer pa jc prišel v goro radi Nevoljna je odšla \z lopc. Volčiči so tega, da se nauci kaj prida, se je hotcl obstopili Anžka in mu govorili lepe be- tudi potruditi, da se resnično česa na- scde, da bi ga potolažili. A Anžek je uči. Zato se jc že prvi dan spoprijateljil molcal in je prcmišljal, kako bi po- z volčiči in sc je prizadeval, da bi ra- begnil. Saj jc vcdel, da ga volkulja vržc zumel njihovo govorico. Anžek je bil vranam, ki ga bodo obrale do kosti. V majhen, a je imel glavo in v nji pameti šestih Ictih ni zrastel niti za šest pedi, za tri drugc. Zato pa je že čez tri dni pa naj v treh dneh zraste za dobre tri razumel volčji jezik, da se je mogel z pedi? volčiči po^ovarjati prav pametno. »Moram pobegniti,« si je dejal. »V Volkulja ga je pitala dan za dncm in goro scm prišel, da se čcsa nauČim. Tu mu prinašala najboljših jedi. Anžek je se nisem naučil drugega nego volčji jedel in jedel, da je bilo veselje, A jezik. Pa še ta nauk moram plačati s zrcdil se ni prav nic in zraste! ni niti za smrtjo.« toliko, kolikor je za mezinčevim noh- Prijazno se je pričel pogovarjati z tom Črnega. To pa jc raztogotilo vol- volčiči in jim je rekel, da jih nauči no- kuljo, da jc z zobmi bliskala. ve igre, ki je tako kratkočasna, da ni- »Medved ga plentaj!« je godla mla- kali tega. Natrgal si je ob skali srebota, dičem. »Krmim ga in ga pitam, a ne- povezal volčiče drugega k drugemu za bodigatroba je vedno manjši in vedno rep, a vsc tri je privezal k skali, da se bolj suh. že vidim, da za praznike ne Že geniti niso mogli. bo za nas zrastla iz njega pečenka. »Preneumni ste, volčiči, da bi hodil Vrat mu zavijem jn ga vržem vranam. z vami k vaši materi v šolo,« jim je Morda ga bodo obrale one. Mi pa si dejal. »Zato pa grem.« izpitamo poštenega zajca.« Volčiči so žalostno Lajali in cvilili za Anžek je slisal hude volkuljine be- njim, saj so imeli Anžka res radi. No, scdc, pa ga jc mraz stresel. A volčiči Anžuk se ni zmenil prav nič zanje, so skakali okrog matere \n so jo prosili temveč sc je zunaj lope skril v grmov- za Anžka. Radi so ga imeli, ker jim je je, ker se je bal volkulje. Previdno je vedno pripovedoval pripovedke in jih šel naprej, skakal od grma do grma in 29 oprezno poslušal m gledal. A volkulje kjer je bilo tako tcmno, da se ni videlo ni srečal nikjer. prav ničcsar, niti lisičk in lisjakcev, ki Že je prišel do nflvpičnih pečin in je so se stiskali nekje v kotu in glasno žc zagledal prostrano snežišče, ki se je smrcali. Anžck Frianžek se je naslonil tik nad njim svetilo v sončnih žarkih. na vlažno steno. Poslušal je lisico, ki Anšek se je globoko oddahnil, saj je mu je na široko razkladala, kakšna je vedel, da je zdaj srečno ubežal volkulji njena šola in česa vsega sc bo moral in je blizu Iisice Koccmajke, ki ima tod učiti pri njej. Bila je gostobesedna in nekje svoje domovanjc. A Anžek je Šc opazila ni, da se je človeček žc zlek- tudi videl, da je sonce zdrknilo za vi- nil po trdih tieh in jc že davno zaspal. soke snežnike in je tema pričcla Iegati Ko pa ga je naposled natanko po- na gorc. Zaskrbelo ga je, kam pojde gledala, je videla, da govori gluhim ste- čez noč, da ubeži silncmu mrazu, ki nam — »Zaspal je,« je zagodrnjala. panoči strup&no grize na gorah. »No, pa naj spi. Vesela sem, da se je A ni dolgo razmišljal, tcmvcč jc lepo zatekel k meni. Dobrega varuha bom zalajal v volejem jeziku; »Hiv-hov, li- jmeia zdaj doma \n bom brez skrbi sica Kočemajka! Volčič sem, dolg ve- hodila v dolino kupovat pitane piščanč- like palce tri, pa te naženem, lisica ti!« ke. Pa tudi Frlanžka bom dobro vzgo- Srdito je zabevsknilo izpod skale. $e jila v svoji Šoli, da se mi ga ne bo treba preden se je Anžek zavedcl, sc je za- sramovati.« prašila iz skrjtega brloga lisica, dolga Prihuljeno se je splazila iz brloga in in košata, da nikoli tega. A se je usta- je zbežala v Črno noč. Trikrat se je po- vila hipoma in je strmela v človečka, ki noči vrnila domov, in ko so se lisičke in je stal pred njo in se ji prav prijazno lisjakci zjutraj prebudili, so se razve- smejal. selili na vso moč. Zakaj mamka jim je »Dober večer, teta Kočemajka,« jo bila ponoči prinesla dve tolstj kokoši, je pozdravil Anžck. »Ne jezite se, da rejenega petelina in debelušnega zaj^čka, sem vas potegnil. Nisern vedel za vašc ki jih je bila zaklala kdove kje. Veselo domovanje. Pa sem zalajal po volčje, so se mastili navsczgodaj. Anžka Fr- da sem vas izvabil iz brloga.« lanžka pa Še pogledali niso. »Pa kaj hočcš od mene?« ga jc za- Ko so se nagostili, jih je mati zapo- vrnila lisica. »Pazi se, pobič! Moji zobjc dila pred brlog, da se poigrajo v soncu. so precej nabrušeni.« Anžka Frlanika pa je pričela učiti li- »I, v šalo prihajam k vam,« je odgo- sičjega jezika. To pa ni bilo prav nič voril Anžek. »V dolini pripovcdujejo tt^žko, ker je lisičji jezik strašno podo- lepe reči o vaši modrosti. Pa bi sc jih ben volčjemu, tega pa se je bil Anžek rad naucil. Saj nočem, da bi me učili Frlanžek naučil pri volčičih. Šc dve uri zastonj. Pošteno vam bom služil jn pa- nisita minili, pa je že govoril z lisico, zil na vaše lisičke in lisjakce, če jib kaj kakor da je njegova mamka. imate.« Za kosilo ga je lisica napodila v gozd, Lisica Kočemajka ga je gledala prc- da sc nazoblje močnic in črnic. Seveda, kanjeno in je molčala. »No, pa naj bo, od vsega tega ni bil kdove kako sit. ker si ti,« je rekla naposled. »Pa kdo si Zato pa je bil hud na lisico, ki mu ne ti, ki si tako majhen?« privošči boljšega kosila. Pa jc potrpel. A Aražek je bil pretkano zvit in se ker je upaf, da.se pri lisici vcndarle je domisiil, da ga bo volkulja Repulja nauči veliko več, nego bi se naučil v iskala povsod in povpraševala po ubeg- vaški šoli. Lačen se je vrnil do brioga, lem Aniku. Zato se je potuhnU in se tam pa je videi Usico, ki )e scdcla na zlaga!: »Frlanžek sem in sem doma on- trati, krog nje pa so čepeli Iisičke in stran gora. Prav pohleven pobič sem. Hsjakci. Samo to bi rad, da bi se naucil kaj »O pravem času si prišel,« je relda. prav pametnega.« »Pravkar pričnem šolo. Vsedi se kraj »Hm,« je rekla lisica Kočemajka in mojih otročtčkov!« mu je verjela. Potisnila ga je v brlog, (Konec prihcdnjič.) 30