C.  C.  Postale. —  Esce ogni   mercoledi   e   venerdi — 26  novembre   1926.
Posamezna številka 2.5 stotink.
Izhaja  vsako   sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto   15 L.
» pol leta       8 »
» četrt leta    4 »
Za inozemstvo  celo
leto Ur 40.
Na naročilu   brez   do*
poslanc   naročnine    se
ne moremo ozirati.
Odgovorni  urednik:
Folds   Kemperle.

St. 70      V Gorki, v petek 26. novembra 1926      ictoix.
Nefrankirana pismu se
ne sprejemajo. Oglast
se računajo po dogo:
voru in se plačajo v
naprej. List izdaja
konsorcij »Gor. Stra;
že«. — Tisk Katoliške
tiskarne  v  Gorici.  Ri:
\>a Piazzuita št. 18.
Upravn  in  uredništvo:
ulica   Mameli  stev.  5.
(prej Scuole).
Teles,    int.    stev.    308.
Dom.
Beseda, s katcro smo danes na;
slovili nuš uvodnik, je vsakemu clo;
veku — izjemc bodo zeto redke —
Ijuba in vzbudi v njegovem srcu ne;
kaka mehka občutja. Turn je živel
Človek solnčne dni svoje zorne mla;
dosti. Tarn je v Ijubeči oskrbi dobre
mamice napravil prve korake v ši;
roki, bell svet, tarn se mu je zäzelo
širiti spoznanje o vsem dobrem in
ziem, turn je pod dobrohotnim, če
tudi mogoče včasih ostrim vodstvom
svojega oCeta znjel prve nauke o
svojem bodočem pokticnem delu.
Detinska leta so vsakemu človeku
dragocen spom;n in gči vekejo na
dom, v katerem jih je preživel, če;
prav je bil mogoče siromašen in bos
ren, z neodonljivo silo. Pojdi v
borbo življenja, preromaj vesoljni
svet, pretrpi najtežja gorja, spot
min na domačo hišo te ne zapusti.
Vedra in vesela zavest preveje vso
človekovo notranjost, kadar se tudi
v težkih, črnih urah spomni na svo;
jo rod no hisico in svoje drage. O
ljubezni do staršev in druzine ne
bomo govorili, ker je preveč narav;
na in pregloboko vkoreninjena v
vsakem našem srcu. Pomislimo sa;
mo, kako tesna in nepozabljiva so
prijateljstva, ki smo jih sktenili v
mladih letih v prljetnem zatišju do;
mačega ognjišša. Naj se življenske
prilikc preokrcnejo na levo ali des;
no, naj vsakodnevna pota gredo
docela narazen, prijateljstva iz
mladih dni ostimejo. So nekako
posvečena in j>h ni mogoče pot is;
niti v pozabnost. Domača hiša jim
je vtisnila svoj svetal pejat in ozi;
ve, čeprav so mogoče že desetletja
šla preko njih.
Razun tihe, osrečujoče ljubezni,
ki nam jo nudi v vseh prilikah na;
šega zivljenja spomin na dom,
nam vžiga misel na svojo domažo
hišo tudi samozavest. Naj je bila
rodna hiša še tako borna, naj je bila
domača vas še tako raztrgana, naša
misel se vedno rada vrača k njej in
nas napolnjuje z nekakim radost;
nim ponosom. Vsaka vest o domači
hiši, o domačem kraju vpliva na
človeka. Kako smo razigrani, Če slU
šimo kaj ugodnega in kako so naše
duše strte, ko prdejo neprijetne ve;
sti. Z nekako krčevilo strastjo visi
človek na svoji domačiji in njegova
osebnost se oživlja, kadar čuje,
kako njegov dom neomajno stoji in
kljubuje vsem neprilikam.
Tako zdravo vpliva misel na dom
že na človeka, ki živi proč od njega,
v tujem svetu. Kako moČ in oporo
daje pa dom onemu, ki živi na
njem. Vse njegove misli so preple:
pletne /. željo, da hi ga ohranil in
dvignil, vsa njegova dejanja so
osredotočena v njem in vse svoje
moči in sile črpa iz njega. Kdor se
dotika njegovega doma le z zlo
mislijo je njegov neprijatelj, kdor
mu i*ti skuša pa rušiti, je njegov so;
vražnik. Vsa samozavest, vsa sa;
mosiojnost, s katero se postavlja
naš človek, ima svoj krepilni vir v
lastnem domu. Ohraniti ta dom se;
hi in svojcem je njegova najsvetej;
ša naloga in njej zrtvuje svoje zu;
Ije, znojne kaptje, skrbi in včasih
tudi solze.
Naj velja ta sveta zveza med na;
mi in našim domom za vse case,
potem lahko zremo mirno v bodoč;
nostf
Kaj se gocli po svetu?
Orjaška socialna borba na An*
gleškem, stavka rudar jev. se je na^
nila k svojemu koncu. Boi med de*
lorn in kapitalom ie končan. Zdaj
je možno prcgledati boiišče in pre*
šteti zgubo ali dobiček zmagovav*
ccv in premaganccv.
() anglcški rudarski stavki smo
že parkrat razpravliali v naših po*
litičnih pregledih. Videli smo, ka*
ko globoke rane je stavka vsekala
angleškemu narodnemu gospodar*
stvu. Naučili smo se iz potcka te
socialne borbc drugaee presojati
sodobna socialna gibanja. Naravno
ie torcj, da se sedaj vprašamo, kdo
jc ostal zmagovalec: ali delavstvo
ali kapitalisti? Odgovor na vpraša*
nje bo moe izlušeiti iz naslednjih
odstavkov.
Mirovna pogodba.
Znano nam ie že, da so veekrat
med stavko skušali na tei ali oni
strani staviti predloge za konec
stavke. Lastniki niso hoteli za las
popustiti od svojih zahtev, rudarji
pa tudi niso hoteli položiti orožja
brez vsakršne^a uspeha. V tern od«
ločilnem hipu se je pokazala viso?
ka državniška modrost anLjleških
vladnih mož, ki so sklenili, naj
zaene pa vlada razmotavati zaple*
teni vozel. Vlada je predložila vo*
iujočim se strankam ve<"; mirovnih
naertov. Toda eden za druLjim je
bil zavrnjen. Šele na prav odloeen
poziv Baldwinov sta oba tabora
sprcjela kompromisne predlo.ue
vlade.
Na seji odposlancev »Miners
federation of Great Britain« (ru*
darskc organizaciie) ie bilo s 432
tisoe proti 320.0(30 ulasovom skle*
njeno, naj sc stavka konea in uve*
dejo po^ajanja. Brž ic bilo naroee*
no vsem rudarskim okrožiem, naj
stopijo v stike z lastniki. Ta toeka
je prav za prav v prilog kapitali*
stom. Nemara se še spominiate, da
jc bila ena j4lavnih rudarskih za*
htev, da se vsa rudniška okrožja
pocnotijo. Vsak rudnik ie namree
svet zase. Gospodar plaea mezde
in sklepa delovne po^odbe s svoji*
mi rudarji ne menee se za rudnik v
soseščini. Ta način je popolnoma
razbil enotno fronto delavskih
vrst. Zato je razumliiv odpor last*
nikov proti enotnemu sistemu vseh
rudnikov v državi. V tern so torcj
z vladno pomočjo zma.Uali. Svoj
vpliv je na ta naein z^ubila tudi
splošna orj^anizacija rudariev; te*
zišee delavstva se bo osredotočilo
na pokrajinskc rudarske ors4aniza*
cije. Te" je pa vlada v svoiem pred*
loLju vzela v zaščito z določbo, da
mora rudar dobivati gotovo mini*
malno mezdo in da imaio rudarski
pooblaščenci pravico vpouleda v
knjigovodstvo podjetja. Kudarji
bodo tudi soudcleženi pri cistern
dobieku in vsi do<4ovori med ru*
darji in lastniki z.Ljube moč proti
enomesečni odpovedi. O zvišanju
ali znižanju delovnih ur ni nie ,üo*
vora, prav tako tudi ne, seveda je
treba izvzeti udeležbo pri cistern
dobieku, o zvišanju mezd. Teh dvo*
je vprašanj je prepuščenih dogo*
voru v posameznih okrožiih.
Taka je torej približno pogodba
za konec stavke. Kdo ie zmagal?
Nobeden. Na obeh straneh so mo*
rali odjenjati; oboji so pa tudi ne*
kaj pridobili. Zmagovalci pa niso
lastniki rudnikov in tudi ne delav*
ci. marveč zdravi angleški demo*
kratizem; premaganci pa tudi niso
delavci, ampak delavska or(4aniza*
cija. Bomo videli kako to.
Slaven konec ali moder umik?
Z začudenjem se bo morda kdo
vprašal, zakaj so delavske organi*
zacije vrgle proč orožie ne da bi
dosegle ene svojih temelinih za*
btev: enotni sistem, zvišanje mezd
in znižanje delovnih ur.
Stavka je bila preslabo organizi*
rana. Delavska voditelia Cook in
Smith sta se uračunala. ko sta pre*
vcč trdno zaupala v sklenienomoe
delavskih vrst. Ko so začele poha*
jati podpore, ki jih je delavstvo
med stavko dobivalo, se ie mnogih
polastilo malodušie. Niso več upali
na zmago. Po nekih poroeilih se je
zadnji mesec dnevno po 8000 ru*
darjev vračalo na delo, da so jih
le sprcjeli.
Drugi razlog pa jc angleško jav*
no mnenje. Spočetka je po ogromni
večini bilo za delavstvo. Polagoma
se je ta naklonjenost iela odvra*
čati. Delavske organizaciic imajo
namree zelo čuden ustroi. Odločil*
ne besede nimajo vrhovni odbori,
marveč pokrajinska organizacija da
svojemu pooblaščcncu navodila od
katerih sc ta ne sme oddaliiti. Ru*
,i~rr!:i pccbl^čenci in ^'oditelji sn
torej vezani. Pri posameznih po*
krajinskih delavskih skupščinah je
pa dana možnost, da se vsak de*
magog in laži*voditelj razkriči in
pride do veljave. Tako je prišlo, da
so komunisti pod Jackom Home*
rom prišli do prve besede v rudar*
ski organizaciji in napovedali boj
ne samo kapitalistom, ampak kar
državi. Anglež je pa tu občutljiv.
Obrnil se je od delavstva in je
smatral za uporno in da ie šlo pre*
daleč. Demagogi so vpili: Boj do
konca! Zmerncjše struie so pa de*
jale, naj sc sprejmejo posredovalni
predlogi predno delavstvo zaigra
vse svoje pravice. Parkrat so bili
taki predlogi, ki bi bili za rudarje
precej ugodni n. pr. Churchillov,
gladko odbiti. I,aži*voditelii so ka*
zali na ncko mcglcno zmago, so de*
jali, raje slavno poginiti. kot se pa
modro umakniti. No pa so take
gcnerale sami njih vojaki na laž
postavili. Videli so pred sabo brez*
upen konec in sc začeli umikati.
Sprcjeti so morali še slabše pred*
loge in gledati poraz »Miners fede*
rations« (rudarskih federaeij), ka*
terih vlada ne smatra več za prav*
ne zastopnike rudar jev.
(\i gledamo na angleško stavko
kot na borbo kapitalistične in de*
lavske organizaeije, moramo reei,
da je slednja po krivdi in neuvi*
devnosti voditeljcv poražena. De*
levstvu, kot socialncmu stanu je pa
tisti zdravi tok  javnega mišljenja,
ki ohranjujc britski imperii že to*
liko stoletij, pripomogel do nekih
pravic.
Vesela in žalostna bilanca.
Kolikšno škodo ima delavstvo od
stavke ste že videli iz povedanega.
Vpoštevati je treba še. da bo po
stavki blizu 200.0(30 delavcev ostalo
brez dela. Velikansko škodo pa tr^
pi angleško gospodarstvo. Nekate*
ri pravijo, da kar 41 miliard šter*
lingov. Če bi ne bili temelii angle*
škega gospodarstva tako üloboko
vzidani, bi se zdaj zamaiala eela
stavba. Tako bo pa Anglija brez
hudih pretresljajev prestala to bo*
lezen. Morala bo pa izgubljcno po*
praviti.
Zdaj se pa vrine zanimivo vpra*
šanje, kdo bo zasedel tržišča, ka*
mor je do stavke prihajal angleški
premog? Gospodarski preglcd po*
kaže, da je rudarska stavka silno
i'godno vplivala na razne evropske
države. Imele so od nie oüromne
koristi. V prvi vrsti so se Ncmčija,
Poljska, Belgija, Franciia. Češka
in Združene severnoameriške dr*
žavc veselile anglcškc stavke. V teh
dcželah se je zvišala produkeija,
brezposelnost je ponehala, izvoz se
je poveeal, ker ni bilo anulc.škega
premoga na svetovnih tržiščih. Pa
naj pokažejo številke. Ncmčija n.
pr. je letos od maja pa do novem*
bra izvozila 20 miljonov ton več
r-remega kot 1. 1925. v isli dobi.
Čehoslovaška je mogla oddati v a*
prilu komaj 86.000 ton svoiega pre*
moga, zdaj v novembru pa že 500
tisoe. Kakšna razlika; vse to na ra*
čun anglcškcga štrajka. In tako se
je večal izvoz v vseh ostalih našte*
tih državah.
Če je pa izvoz živahcn, se zveča
tudi vrednost denarja prodajajoče
države. Zatcgadelj si jc marsikaka
država zboljšala valuto, ker so ji
Angleži nchote pomagali. Belgija
n. pr. ne bi sicer nikdar mogla po*
praviti svojega franka in vpel jati
nove trdne enote »beige«.
Vidite torcj kako daleč scga
vpliv angleškega rudarskeüa štraj*
ka, ki ie marsikateremu soscdu do*
brodošel. Na eno drugo veliko
vprašanje je tudi odgovorila opisa*
na gospodarska in socialna borba.
Pokazala jc, da ni niti delavska
plast. še manj pa ona zgornja zrela
za novo socialno dobo. Če ie v Ru*
siji komunizem nemogoe in iadrajo
sami boljševiki v druge zmcrnejše
vode, potem tudi drug je ne more
komunizem priboriti delavstvu
zmagc. Delavska l^last se bo morala
osloniti na naukc kršeanskih socia*
lističnih ideologov. Ona boüata ten*
ka plast pa se mora zavedati, da
potiska danes delavstvo nazaj v
Marxove case; okusila pa bo tudi
dneve po Marxovi dobi, če nc bo o
pravem easu zmanjšala svoiega ka*
pitalisticnc.ua pritiska, ki znova da*
nes objemlje Evropo.
DNEVNE VESTI
Naš podlistek.
Danes začnemo priobecvati nov
l")odlistek »Čuvaj se scnjske roke!«
To vam je prekrasna povest hrvat*
skega pripovednika Senoe. Dejanje
se godi v Senju na hrvaškem Pri*
morju. V romanu jc naslikano tr*
pljcnje hrabrih Uskokov, ki so bra*
nili državo pred turškimi navali, a
v zahvalo so želi preziranie in zlo*
stavljanje    od    dunajskega   dvora.
Vmes se pa plete tiha liubezen
dveh sre, ki sta morali izpiti kupo
pclina do dna. — Osobito naši mlaj*
ši bravci in bravke bodo komaj ča*
kali naslcdnjc številke »Straže«.
Osebna vest.
G. Rudi Rutar iz Gorice ie bil tc
dni promoviran na turinski univer*
zi za doktorja trgovskih ved. Mia*
demu doktorju častitamo!
Stran 2.
»GORISKA STRAŽA«
»Goriška Pratika«.
Izšhi je te dni vsej de/.eli dobro
znunu knjižica »Goriška Praiikn«
za leto 1927. Poleg koledarja, ki ti
pove tudi kakšno bo vreme, je poU
no drugega gmdiva zabavnega in
poučnegu. Kdor se naroči na list,
prejme kot običajno, »Pratiko«
popolnoma zastonj v dar. Zatovej
le urno, kcfor hoče so potrcbno
knjižico imeii.
Za slepce.
V  Italiji obstoja /c šcst let udru*
ženje za slepce (Unione Italiana dei
Ciechi), ki ima blagi namen poma*
gati tern najsiromašneišim mcd si*
romašnimi, da prideio do dela. U*
druženje nam je poslalo daljši po*
ziv, s katerim vabi vse slepce, naj
se mu pridru/ijo. Ker poziva radi
pomanjkanja   prostora ne morcmo
priobčiti v celoti, opozariamo tern
potom vse prizadete na zgoraj ime*
novano društvo.
Smrt slovenske pisateliice.
V  Zagrebu je umrla znana    slo*
venska pisateljica Zofka Kveder *
Demetrovic,  stara  48  let.  Bila  je
svoj čas zelo plodovita pisateljica,
ki je izdala več knjig, katere se do*
be  tudi  po naših  kniižnicah.  Cast
njenemu spominu!
Istrska Mohorjeva družba.
Pravkar jc izdala Istrska Mohor*
jeva družba svoj koledar »Danica«.
Čez nekaj dni izideio še druge
knjige. »Danica« obsega 130 strani.
Ko sem jo podrobno pregledal, sem
od veselja kar obstal. Na 130 stra*
neh je nad 36 sestavkov in 30 slik.
Sestavki so kratki in poliudni, snov
kakor nalašč za istrske brate. Vr*
stijo se elanki za pouk, za smeh,
umetnost, povesticc in pesmi. Ta*
ko se pise za ljudstvo! Častitamo
uredniku g. Yladimiriu Sironicu!
V zapor.
Slovenski komunistični poslanec
Jožef Srebrnie iz Solkana ie kot o*
stali opozicijonalni poslanci tudi
zgubil svoj poslanski mandat. Iz
Rjma pa prihajajo zdai vesti, da so
bivšega poslanca tarn zaprli.
Petindvajsetletnica.
Jugoslovansko kat. akad. društvo
»Zarja«, v katerem je bilo včlanje*
nih tudi mnogo naših goriških ro*
jakov, ki zavzemajo sedai odliena
mesta, bo praznovalo 27. in 28. t.
m. v Ljubljani petindvaisctletnico
svojega obstanka. Želimo dclavne*
mu društvu, ki je mnogo pripo*
moglo k razmahu katoliške misli
med nami, še mnogo uspešnih bor*
benih let.
Shod društva »Skalnica«.
V nedeljo. dne 28. t. m. ob 4. uri
pop. bo imelo društvo »Skalnica«
v cerkvi sv. Ivana shod v proslavo
sv. Alojzija. Društvenice. udcležite
se v poinem številu! Predsedništvo.
Obmejna straža.
Po najnovejših odredbah notra*
njega ministrstva bodo od zdaj na*
prej opravljali obmejno službo fa*
šistovski miličniki. Imcli bodo svo*
je posebno poveljstvo in bodo raz*
postavljeni vzdolž državne mcjc.
»Namesto izkaznice«..
Uradno glasilo fašistovske stran*
ke »Foglio d' Ordini« piše pod na*
slovom »Invece della Tessera« o
novem notranjem državnem poso*
jilu in razpravlja, da je podpis tega
posojila skorai enako vreden faši*
stovski izkaznici. Končuie s stav*
kom »podpisniki se ravnotako iz*
kažejo zaslužnc za domovino in
fašizem«.
Smrtna kazen.
Po najnovejših doloebah bodo
obsojeni na smrtno kazen ustrelje*
ni. Justifikacija ne bo javna. Kazen
bodo izvrševali oddelki milice.
Pobegnil.
Znani urednik socialističnega
dnevnika »Avantija« Pietro Nenni \
je eutil, da mu goriio v sedanjem
politienem položaju tla pod noga*
mi. Zato je pobegnil peš preko za*
sneženih alpskih vrhov v Francijo.
V Parizu v uredništvu socialistic*
ncga dnevnika »Quotidien« so po*
litičnemu ubcžniku priredili slove*
sen sprejem.
Žalil je.
Bivši župan v Kanalu Angeli je
bil pred goriškim sodiščcm obsojen
na 8 mesecev in deset dni zapora
ter na 850 lir globe, kcr ie žalil
predsednika vlade. Centurij faši*
stovske milice Silvii Tazzoli ga je.
videl, ko je hotel zdrgniti ali oma*
zati obraz Mussolinijev, ki je bil
naslikan na njegovi hiši.
Velik podpis.
Goriški Mont je podpisal za
6,425.000 lir novcga notraniega dr*
žavnega posoiila.
Boj proti draginji.
Vlada se pripravlja na živahno
delo, da zmanjša draginio. Po mne*
nju ministra Belluzza so draginje
krivi predvsem trgovci, ki da hoče*
jo imeti preveč zaslužka. V tem
smislu se bodo tudi izdelali posebni
odloki.
Novi politični sestanki.
V  političnem    svetu    se    eujejo
glasovi, da dela Chamberlain moč*
no   na   to,    da bi prišla Briand in
Mussolini skupai n^ razgovor. Dru*
ge vesti  iz Pariza pa to zanikajo.
Bolj verjetno je za zdai, da bo pri*
.šel Čičerin v politične posete v Pa*
riz. Če bo boljševiški minister na*
šel v Franciji ugodna tla. se bo brž*
kone   tudi   jugoslovanska    politika
napram Rusiji spremenila.
Konfinacija.
V  novih postavah o brambi dr*
žave je tudi odrejena    konfinacija
politično osumljenih oseb.    To    se
pravi, da posebna komisiia na pre*
fekturi na podlagi ovadbe od var*
nostnega oblastva odredi, da mora
obsojenec    bivati v odkazani    mu
obeini in se ne sme    ganiti    preko
obeinske meje. Ob doloecni uri mo*
ra biti doma in ne sme obiskovati
javnih prostorov.    To novo kazen
so naložili  v starih pokraiinah že
mnogim   komunistom    in    znanim
protifašistom. V naši pokraiini do*
Upor v Albaniii.
Albanci se zopet upiraio svoji
vladi. To pot so se dvignili privr*
ženci prejšnjega predsednika Fan
Nolija. Fan Noli je velial za vcli*
kega prijatelja naše države. Vstaši
menda že korakajo proti Skadru.
Hudega pa ne bo.
Saj smo rekli.
Bukareški list »Vitorul« že piše,
da sta Čičerin in Ruzdi bei v Odesi
sklenila vojaško pogodbo med Ru*
sijo in Turčijo. Ruski voiaški stro*
kovnjaki so že šli v Angoro. Žc v
zadnjem politienem pregledu smo
dejali, da se je v Odesi nekaj važ*
nega skuhalo.
Iz Romunije.
Iz Romunije pravijo, da je njih
kralj Ferdinad prav moeno obolel.
Poklicali so nekega zdravnika iz
Pariza, da ga operira. Drugi, ki ho*
čejo veljati za bolj modre, pa pra*
vijo, da hoče kralj Ferdinand s
svojo boleznijo prisiliti kraliico, ki
hodi po Ameriki, da se vrne do*
mov. — Vse skupaj pa da ie v zve*
zi z zaroto, ki ima namen spraviti
odstavljenega princa Karola na
prestol. Ta romunska štrena se ne*
kam čudno plete.
ziku. Poleg tega je izhajalo še 3S
drugih easnikov in easopisov, 27 v
francoščini in 6 v anamščini. Od
vsch teh so jih vodili katoliški mi?
sijonarji tri.
V Koeinkini je izhajalo 30 dnev*
nikov, 21 v francoščini in 9 v anam*
skem jeziku.
»Orkan«.
Naša beseda orkan, ki pomeni
prav hud vihar, izvira iz besede
»hunrakan«, ki pomeni v jeziku
Maya lndijancev toliko kot enono*
zee. Tudi neki bog prvotnih mehi*
skill narodov nosi imc Enonožcc;
bival je ta bog po narodni vcri v
ozvezdju Veliki voz. In res se zdi v
severnih tropičnih pokraiinah o*
zvezdje Velikega voza pri vzhaja*
nju nekoliko podobno eloveku z
eno samo nogo. Ko začneio v ju*
liju tod razsajati hudi viharii, izgi*
ne to ozvezdje na zapadu, pokaže
se pa spet v oktobru, ko se vctrovi
poležejo. To je dalo najbrže povod,
da so smatrali enonožca za vzrok
viharjev. Odtod je tudi dobil naš
orkan ime.
Iz sipohega sveto.
Časopisi v Zadnji Indiji.
V zaeetku leta 1924. je izhajalo
v Tonkingu 15 dnevnikov. 4 v a*
namskem,   ostali v francoskem je*
Za broljestvo bozjc na zemlji.
Dosti je že let odkar je prvi mi*
sijonar zasadil križ, znamenje pra*
ve vere na paganska tla. Dosti je
že tudi mož, ki so dali med pagan*
skimi rodovi svoje življenje za pri*
čevanje. Veličastna je tekma mcd
katoliškimi narodi sveta, da vžiga*
jo med otroci tcme luč prave vere
in v svetlobi kažejo pot prave
omike. Smo li Slovcnci v tej tekmi
zadnji?
Dolgo smo bili. Danes pa že nis*
mo več! Slavna so imena misijo«*
narjev Slovencev. Abuna Soliman,
Knoblehar, ob Nilu; apostol Go*
spodov in slovit ueenjak, škof Ba*
raga, oče severnoameriških Indi*
jancev in cela vrsta dnigih! Da,
slava slovenskih misijonarjev sega
po mnenju nckaterih zgodovinar*
jev dolga stolctja nazaj do tja, ko
je oznanjal na Kitajskcm Kristusov
nauk blaženi Odorik iz Pordenone
po rodu menda — Slovenec. Tudi
danes je nekaj sinov slovenskih
mater, ki so dišali glas Gospodov:
»Pojdite in učite vse narode«. Šli
so in vrgli od sebe vse udobnosti in
se potopili v daljni svet, kjer lovijo
duše in odkrivajo znanstvenemu
svetu marsikaj neznanega. Vse to
je pa šc premalo! Treba je bolj
smotrenega dela za Kristusovo kra*
Ijcstvo na zemlji.
Sredi prijaznega žirnega polja
pod Kamniškimi planirami si je
misjonska družba sv. Vicenca Pa*
invaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa,
poslovenil F. Š. Cvetkov.
I.
Bilo je popoldne v pozni jeseni.
Starcu Vratniku sc jc bila ovila gla*
va z belim oblukom. Iz višine jc
bueala burja, kakor bi hotela polo*
miti starodavno hrastje okoli Se*
nja, kakor bi hotela strmoglaviti v
morje senjske stolpe. Jezno je ki*
pela morska ožina mcd hrvatskim
obrežjem in otokom Krkom. Zclc*
no valovje se je posulo z belimi pe*
nami; kakor dalcč je scgalo oko,
burja se jc kopala v slanem blatu,
potapljajc se, cvile, tule in žvižga*
je: dvigala je pod nebo velikanske
oblake vodnih kapclj, ki so se bliš*
čale v solncu, kakor bi sipal Bog
v morje vse drago kamen je nebeš*
kega raja. Radi samih sijajnih ka*
pelj nisi mogel razločiti nasprotne*
ga brega, da, ob vscj ožini ni bilo
videti beneške ormanice (trovesla*
če), katere so drugačc tudi v burji
prežale na vražje uskoške barke.
V mestu Vrbniku, beleeem se nad
morjem na otoku Krku ravno nas*
proti Frankopanskemu gradu No*
vemu, je stala za oknom zadnje
hiše jaka, močna deklica. Ni še do*
vršila šestnajstega leta, a mlado
nežno obličje je kazalo vrlo mnogo
trdne volje, iz črnih oči pa ji je
sevalo neko posebno junaštvo. De*
klica, črno oblečcna, je kaj pozor*
no gledala v to pusto, valovito mor*
! je, v ta šumni metcž, kakor da ji
J oko na nekaj prcži. Sedaj je nate*
I zala z drobnimi prsti zlat križec,
ki ji jc visel okoli vratu, sedaj gla*
dila s polno roko erne, gladke lase.
Prsi so se ji burno dvigale, a iz
očesa je kanila včasih solza na čr*
ne, dolge trepalnice. Kmalu se je
pojavila na pragu druge sobe star*
ka, oblečena v ernino, sivih las, gr*
basta, uvelega lica, a dobrodušna.
Sklenivši roke pred seboj se je
vstavila na vratih ter s skrbnim
pogledom opazovala deklico.
»Duma, Luj me, Duma« je zajec*
ljala starka plahp.
»Kaj jc, teta?« je obrnila deklica
glavo nekako zlovoljno.
»Povej mi, Duma moia, si*li kaj
mislila o onem----------
»Ne drezajte v to, prosim Vas,
teta, je mahnila Duma zlovoljneje
z roko, stegnivši goste obrvi, —
i »ne drezajte, pravim, v to rano.
! Kako naj si kaj premislim, ko ne
| smem niti misliti o tern. Čemu tu*
di?« in obrnila se je zopet proti
oknu.
»Ali vendar bi bilo dobro,«    je '
nadaljevala   starka,  »bencški  gos*   I
pod, a? Plemiča ne nameriš    vsaki
dan. Vendar bi bilo dobro.«
»Teta,« obrnila sc je deklica
srčno, »ne trošite vee medu za ta
kolač, meni ga pač ne osladitc.
Strup ostane strup. Gospodstvo?
Čemu meni to? Mene ni zato rodila
mati. Ne srdite se. Vaša volja je
sicer dobra. Ali jaz sem sama, vi
ste mi oče in mati. Pustite predo*
bro, ko je dobro. Čemu pravim,
čemu? Mar nam manjka vsakda*
nje skorjc? Imamo je, hvala Bogu*
stariši so mi zapustili hišo, smuk*
ve, oljke, vino, živino, in prištevajo
me med boljše dedinje. Ne iščem
gospodstva, a najmanje, ko mi ga
ponuja oni bledi, suhi Benečan.«
»Ali on te ljubi, in enkrat mora
biti devištvu konec.«
»Lahko za moje devištvo. Se
imam easa, a tudi ni sramota. Lju*
bi me! A jaz ga ne ljubim. Recite
mu, naj sree bije tako, a ne druga?
če, ko neee in neče----------«
»Obvaruj te sveta Lucija,« se je
starka razljutila,« tebi se obračajo
jadra po drugem vetru, in po hu*
dem vetru. Kaj poreče svet? Sra*
mota bo. Morda ne boš — čuvaj
nas sveti Anton-------«
Deklica je dvignila glavo. Oči so
ji živalneje vzplamtele; prekriža^
la je roke in spregovorila srčno:
»Sramota? Zakaj mislite sramo*
ta? Ni*li veča sramota, ako sc za*
rotiš komu pred Bogom: »ljubim
te,« a ga mrziš? Čemu me suite?
Jaz ga nočem!«
»A tvej oskrbnik, kum Niko, je
vse tako uravnal z gospodom Vit*
torijem in on pride dancs snubit.«
»Vein,« se je nasmehnila deklica
in je zrla na morje.
»A ti?«
»A jaz? Porečem mu: nočem in
noeem, ker ne dam teptati svojega
srea, a gospodu Vittoriju porcčem,
naj si najde drugo nevesto, kjcr ga
je volja; pa ko je kum Niko vse
uredil, naj se le oženi on, jaz, ka*
kor Bog živi, jaz se ne.«
V tem trenotku so se slišali ko-
raki na stopnicah in malo potem je
stopil v sobo visok, suh, bled člo*
vck, črnega očesa, majhne brade.
Oblečen jc bil gosposki v cm bar*
žun. Po ozkem, špičastcm obrazu.
po zavitem nosu, je bilo spoznati,
da ni otočan. Obličjc mu ni bilo še
staro, a 'udi ne vcč mlado. Korakal
je lahko, globoko se klanjal, smeh*
ljal se sladko in gladko, a sree mu
ni znalo nič o sladkem posmchu.
(Dalje).
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 3.
velskega sezidala svoje misijonišče
Tam se vzgajajo možje, ki bodo šli
na vse štiri strani sveta in doka*
zali, da če ni slovenski narod prvi,
pa je vsaj mcd tistimi narodi, ki
širijo to kraljestvo božje. Misijon*
ska idcja pa se more širiti s tiskom
in drugimi srcdstvi. Misijonišče
rabi podporc, slovenski misijonarji
še bolj. V zadnjem času je Propa*
ganda (kongrcgacija kardinalov za
širjcnje sv. vere) izrazila željo, da
bi slovenski frančiškanski misijo*
narji kar sami prcvzcli v oskrbo
kako cclo misijonsko pokrajino.
To bo najbrže na Kitajskem pro*
vinca Hupe, kjer že dolgo let us*
pešno sejejo semena krščanstva
Slovenci pp. Avbelj, Turk in Ko*
vač. Ko se bo to zgodilo, bo ta slo*
venski misijon še bolj rabil pod*
pore iz domovine.
Misijonska misel je med nami
že globoko zasidrana. Menda se na
Primorskem v tem oziru najbolj
odlikuje župnija Kamnje. Toda po*
trebe so zmeraj večje. Odprtih
rok mora tudi biti zmeraj več. Me*
sečnik »Katoliški misijoni«, ki iz*
haja v 16.000 izvodih budi zanima*
nja za misijone izredno. To je iz*
boren, zanimivo in živahno pisan
list, ki ima tudi dosti znanstvene
vsebine.
Vsako leto pa izdaia omenjeno
misijonišče »Misijonski koledar«.
Letos je izšcl že VII. letnik. (Stane
4 lire.) Poleg krasnih izvirnih slik
iz Kitajske, ima zanimivo vsebino.
Letošnji letnik posebno lepo rise
borbe in zmage katoliških misijo*
narjev v deželah snega in ledu na
mrzlem sevcru in v carstvu sredi*
ne, v Kini. Vmes pa je na 109 stra*
neh nasutega toliko novega in za*
nimivega, da se prav v resnici
»Koledar« here kot kaka povest.
Pisec teh vrstic se spominja ko
je nekoč vseučiliški profesor na*
rodopisja (etnologije) spraševal ali
še niso prispeli v seminarsko knjiž*
nico misijonski časopisi in kole*
darji. Znanstvenik, ki ni bil veren,
jih je bral, ker je v njih toliko et*
noloških drobcev do katerih svet
sploh ne bi prišel, ee ne bi bilo mi**
sijonarjev. Spomnite se le na mi*
sijonsko razstavo ob svetem letu v
Rimu! — Pa kmalu bi zašli preda«
lee. — Polno takih narodopisnih
drobtinic in orisov ima tudi letošnji
Koledar, da ne bi vihal kak »izo*
braženec« nosu, češ zdaj bomo še
o misijonih brali   kot o    znanstvu.
Te vrstice so napisane v branje
tistim, ki imajo dobro voljo po*
magati po svojih moeeh s sirje*
njem misijonskega tiska za kralje*
stvo božje na zemlji.
Prepozno.
(Resnična dogodba.) Bilo je pred
35 leti, ko je prišlo neko slovensko
kmetsko dekle iz bližnje okolice
služit v Gorico. V par letih sc je
naučila nekoliko furlanščinc. Zdaj
se ji je zdel slovenski jezik preni*
zek in ni marala vee govoriti svo*
jega maternega jezika. Seznanila
se je z nekim mladeničem tudi Slo*
vencem, ki je bil zaposlen v nckem
skladišču vina. Poroeila sta se.
Čez leto in dan se jima je porodil
sineek. Takrat je mati sklenila, da
njenemu otroku, ki je rojen v Go*
rici se ne spodobi, da bi znal slo*
vensko. Mož in žena sta se pogo*
varjala med sabo tudi v neki fur*
lanski mešanici, kolikor sta pač
mogla in znala. Kratko rečeno, tol*
kla sta neko mcšanico, samo da ni
bilo slovensko. Čez nekaj mesecev
jima sineek umrje. Pozneje sta
imela še več otrok, pa vsi so jima
v nežni mladosti pomrli. Ko sta pa
bila žc v letih sta dobila zalo hčer*
ko, katera je na veliko veselje
staršev ostala pri življenju. Ko je
bilo dekle še otrok je mati skrbno
pazila, da bi se nc nalezla sloven*
seine. Ko je bilo dekle 16 let staro
se je vpisalo v trgovsko šolo. Z
lahkoto se je učila in upala, da pri*
de v nekaj letih do dobrega kruha.
Takrat pa je skladišče, kjer je
bil oee zaposlen prenehalo delova*
ti in oee je ostal brcz dela. Iskal in
iskal je povsod, pa nikjer ni nič
primernega dobil. V hišo se je na*
selilo pomanjkanje. Tedaj je mati
šla za postrežnico. Pa njen skrom*
ni zaslužek ni niti od daleč zado*
stoval hišnim potrebam. Pustila je
službo in šla delat v kavarno, tam
se namree vee zasluži, ker je delo
bolj naporno.
Za ženo navajeno le lahkim his*
nim delom je bilo to kmalu prevee.
Zbolela je. Zdaj so se preselili v
slabše stanovanje, v neko podrto
hišo. Beda je z vsakim dnem naraš*
eala. Prodajali so kos za kosom,
ostalo jim je le še najpotrebnejše.
In ko je pomanjkanje prikipelo
do vrhunca, takrat je dekle popu*
stilo solo. Hodila je po mestu is*
kat si primerne službe in ker ni
imela prakse jo niso marali. Kon*
čno je vendar le dobila službo v
mestu v neki veliki manufakturni
trgovini. Tisti dan je bilo 27ega; po;
botali so se, da dobi 300 lir na nie*
see in da nastopi prvega.
Kakšna vesela novica za družino,
ki se je nahajala na robu najhujse*
ga. Ko pride prvega grc dekle z
veselim in obenem težkim sreem v
svojo prvo službo. Bogati trgovec
gospodar jo je že čakal v trgovini,
kar ni bila njegova navada v tako
zgodnji uri. Ko stopi dekle v trgo^
vino jo gospodar nagovori: »Sliši*
te, gospodiena, pozabil scm zadnjič
vprašati, znate slovensko?« S stra*
om dekle odgovori: »Ne.« Da ji bo
gospodar stavil tako vprašanje o
tem ni niti mislila. Gospodar nada*
ljuje: »Vidite v mojo trgovino ho*
dijo kupovat Italijani in Slovenci
in vsi moji uslužbenci morajo znati
tudi slovensko in kratko malo, ako
ne znate slovensko Vas ne morem
vzeti v službo.«
Dekle je žalostno odšlo domov.
Zdaj je neumna mati spoznala,
kako veliko škodo je napravila hčer*
ki in družini takrat, ko je rekla da
otroku, ki je rojen v Gorici sc ne
spodobi, da bi govoril slovensko.
Kesala se je, toda žal prepozno.
*    *    *
To resnično dogodbo nam je po*
slalo priprosto dekle, ki služi v
Gorici.
Kaj je novega na cleželi?
Vitovlje.
Tudi nam je letošnje izvanredno
deževje napravlo občutno škodo;
nastale so namree ruševine. Pred
nami ležijo razpoklinc ogromnih
zcmeljskih mas, ki žugaio unieiti
naše njive, vinograde in travnike.
Do sedaj je okrog 1 km in pov*
preeno 500 m široki pas, ki se vleče
vedno navzdol ter spreminia njive
in vinograde v razvaline. Nekate*
rim posestnikom je že unieilo vso
njih obdelano zcmljo; tudi nekaj
poslopij je v nevarnosti, da se zru*
šijo. Vzrok tega premikania je pa
v glavnem slabo napravlieni vodo*
vod bivšega avstrijskega vojaštva.
Presekali so namree poševno tisto
plast zemlje in postavili cevi, po
katerih teec voda iz vitovljskega
izvirka v glavni vodovod v Osek.
S tem so zaprli podzemcliskcmu
vodovju, (oz. malim studenčkom),
njihova stalna pota, nastalo ie moe*
virje, ccvi so se razmaknile in tudi
v najhujši suši vrela voda iz tal
ter napajala polzeeo plast zemlje.
Tako je nastalo prvo premikanjc,
a letošnje deževno vreme ie še po*
spcšilo in nastale so razvaline. Z
obupom gleda kmet, kako in kje bi
izčrpal iz tc zemlje toliko. da bi
vsaj davek plačal.
S spodnjega Krasa.
(Umrli.) V pondeljek 8. t. m. je
umrl na Volejemgradu pri Komnu
Andrcj Rebula. Mož, ki je slovel
kot domaei zdravnik, jc bil znan da*
lee na okrog. Ravno dva dni pred
smrtjo, je imel sodno postopanje ra*
di svoje »dohtarske« obrti. Ali mož
je šel prej pred veenega sodnika.
Naj v miru poeiva! — V soboto dne
20. t. m. je umrl v Svetem Luka Pi*
pan v visoki staros^i. Imel je 92 let;
bil je gotovo najstarcjši v občini.
Mož ni bil v življenju nikdar bolan
kljub temu, da se mu ni godilo naj*
bolje.  Veena lue naj mu sveti.
(Niipudi.) Pred kratkim je bil na*
paden posestnik Franc Pahor iz
Temnice. Ko je šel po opravkih v
Gorico so ga napadli. Prestreljen je
bil skozi prsa. Mož se še sedaj na*
haja v goriški bolnišnici.
V soboto 20. t. m. je bil napaden
z revolverskimi streli tudi neki de*
lavec iz Svetega pri Komnu. Vračal
se je z dcla v Nabrcžini. Napad se
je izvršil med Gorjanskim in Kom*
nom. Možu delavcu se ni nic zgodi*
lo, ker je utekel. Orožništvo zasle*
duje napadalce.
Idrija pri Bači.
Preteklo soboto je zopet začel
padati dež v naši dolini ter ie padal
ves dan. V noei od nedelie na pon*
deljek je tudi prav hudo lilo med
bliskanjem in grmeniem. Za neko*
liko easa je zaeel veter, ki se jc po*
lagoma stopnjeval in prešel v pravi
vihar. Raznašal jc vse, kar je do*
segel. Proti jutru so zaecle nara*
ščati vode. V sosedni vasi. na Lo*
garščih, se je v pondeliek zjutraj
porušila hiša posestnika Rutarja.
Bila je omajana od viharia pre*
teklc noči in vsa prcmoeena od
preobilega deževja. Dve steni sta
se porušili do tal.
:.':                  >]:                  *
(Smrtna kosa.) — Dnc 21. t. m.
je tukaj po dolgi in mučni bolezni,
previden s svetimi zakramenti, mir*
no v Gospodu zaspal Aloizij Ko*
vaeie. Pokojnik ie bil priden go*
spodar in skrben oee svoiim otro*
kom. Bil je tudi naročnik »Goriškc
Straže« in vseskozi zaveden Slove*
nee. Kruta smrt, ki nikomur ne pri*
zanaša, nam ga jc ugrabila. V 50.
letu starosti je že moral umrcti.
Zapušča žcno in štiri nedorasle
otroke. Pokoj njegovi duši, žalujo*
čim ostalim pa naše iskreno so*
žalje!
Spodnja Idriia.
Truplo pok. Ivane Lampe, o ka*
teri smo zadnjič poroeali, da je
utonila, so našli v bližini Avč, za*
kopano v pesku ob bretiu Soee.
Pokopali so jo 18. novembra na po*
kopališeu v Avčah ob ogromni ude*
ležbi domačega ljudstva. Naj po*
eiva v miru v tujem kraiu!
Dne 20. novembra t. 1. se jc po*
ročil tukajšnji občinski tainik g.
Franeišek Žakelj z Antoniio Bajec
iz Idrije. Isti dan je bila v cerkvi
tudi zlata poroka ženinovih staršev
g. Urbana in Marije Žakeli. Prav*
zaprav ]c 50 let preteklo že 21. ma*
ja t. 1., a radi bolezni žene se po*
ročni obredi niso mogli izvršiti ta
dan in tako je slučai nanesel, da so
starši in najmlajši sin obhajali
skupno ecrkveno slovesnost. Lepo
je bilo vidcti, ko sta naiprei stopila
pred božji oltar mlada zaroeenca,
precej nato pa zlatoporočcnca, da
prejmeta šc enkrat poroeni blago*
slov. Mladima .poroeencema obilo
sreec v zakonu, zlatoporoecnea pa
nai Bog ohrani še mnogo let čila in
zdrava!
Pretekli teden je g. podprcfekt iz
Idrije prinesel tukajšnii obeini nc*
kaj tisoeev lir podpore za poplav*
ljence. Zahvaljujemo se mu tem
potom za pomoč in ga prosimo, da
bi bil nam tudi še v prihodnjc na*
klonjen! Zakai trimilionska škoda
se ne bo popravila leta in leta in bo
nujno potrebna še nadalnia podpo*
ra. Prizadeti pa so gotovo najbolj
kmetje in tem bo treba iti še ved*
no na roko, da si opomoreio, sicer
bodo gospodarsko unieeni.
Gore nad Idrijo.
Na Kovačevem rovtu so hoteli v
neki zasebni hiši zakliučiti cerkve*
no leto s plesom; a prišli so možje
postave in odpeljali s seboi godca
in še nekaj bolj jczienih liudi, da
so ecz noe v zaporu lahko premi*
šljevali, kako brezpomembno in
popolnoma nepotrebno vcseljače*
nje je pies, zlasti v teh sedanjih ža*
lostnih easih, ko je toliko vremen*
skih nezgod in nesreč, da smo po
pravici v skrbeh za svoi obstoj.
Taka plesna veseljaecnia si po
mojem mnenju izmišljujeio le še
ljudje, ki so še na prav nizki sto?
pinji izobrazbc! Fantie in dekleta
pa tudi možje, ki to plesno norenje
vpeljujete, vzemite raie za ta čas v
roke knjigc »Goriške Mohorjeve
družbe« in pridno jih prebirajte,
ker te nudijo vscm, starim in mla*
dim, mnogo koristnega, zabavnega
in pouenega in uverjen sem. da vas
bo minila strast po plesu. ki vam
prazni žcpc, kvari um in sree in po*
vzroča mnogo goria po družinah!
Nekateri starši so pa še tako krat*
kovidni, da dovoljujeio svoiim hče*
ram vse in niti paziio ne, kam za«
hajajo! Starši! Ali res mislite, da
vaše hčcre drugaee ne bodo mogle
dobiti ženina!
Mnogo fantov in nekai mož je
šlo od nas s trcbuhom za kruhom
v daljno Francijo in Bclgiio. Doma
ni dela, pridelck piecl. družine šte*
vilne, denarja pa ie treba za to in
ono. To so vzroki, ki marsikoga si*
lijo iz domače grude v tuiino, da
si tamkaj poišee sreee in zaslu/ka!
Želimo jim obilo srece! Boiimo se
le, da se nam v tujini moralno po*
polnoma spridijo! Če prideio spri*
jeni domov, vtegnejo kvarno vpli*
vati šc na drugc!
Breginj.
Najprej moram omeniti. da nas
novi potcštat Jožef Lazar uživa v
našcm prijaznem Breginiu spošto*
vanje in zaupanjc, eeravno ni do*
ma iz Breginja, ampak iz Sedla.
Vrlo mu priporoeamo, da krepko
podpira vse obeinske zadeve, zlasti
pa pereče vprašanje o ureditvi ob*
činskcga zemljišea in o dobrem o*
skrbovanju obeinskega cestnega o*
mrežja. — Kakor povsod drugod,
tako so tudi v Breginiu razne poti
vsled neprestanega dežcvia močno
zasute in pokvarjene. Tcžko pri*
čakujcmo dobrega in vestnega cc*
starja, zlasti odkar nam ie umrl
vrl možak Franc Gašperut, ki je
skozi vee let izvrstno opravljal
svojo ccstarsko službo. — Najbolj
pa prieakujejo ne samo Kotarji,
ampak tudi Kobaridci, Bovčani
itd., da jim kdo pove, ali res straši
v Breginju in ali res prihaia nazaj
rajnki Anton Baloh, iz Breginja
št. 9, ali ne. Ljudstvo zelo veliko
govori o tej stvari in jo pripovedu*
je v najrazlienejših verziiah. Pod*
pisani jc poklical celo družino rajn*
kega Antona Baloh in razne druge
stranke in se je prcpričal, da razun
malega motenja nočnega miru, ki je
pa takoj in že pred mescci noneha*
lo, potem ko je bila blagoslovljena
dotiena hiša, ni mogoče potrditi
nobenega posebnega pojava. Rajn*
kega ni videl nobeden, govoril ni z
nobenim, in vse kar se o nicm go*
vori, jc gola laž in domišljija.
Ivan Štolfa, župnik.
ZAHVALA
g. Avg. Ravnik*u zavarovalnice
L'UNION v Gorici, Via Barzellini
št. 2 s I., za pravilno in točno izpla*
čilo odškodnine mojega pogorelega
poslopja z vso premičnino vred.
Anton Kristančič.
Vrhovlie 52.
Stran 4.
»GORIŠKA STRAŽA«
Za gospodarja in gospodinjo.
Kako spoznaš, du je črno vino
umetno barvano? V vino pomoči
mrvico kruha, vzcmi io ven ter jo
vrzi v koznicc, v katcrem je na
dnu nckaj čiste vodc. Če jc vino
umetno barvano, postane voda ta*
koj vijoličasta, če pa ima vino na*
ravno barvo, traja četrt urc, pre*
den se voda pobarva.
Kako odpomorcš, du voda ne
zmrzne? Prilij vodi 10 odstotkov
Ljlicerina in voda ne zmrzne. Ko=
ristno za lastnikc acetilcnovih apa?
ratov!
Kako se poizkusi voda, če je do;
bra ali ne? Vodo, katero hoees prc*
izkusiti, deni v steklcnieico, dodaj
ji koseek sladkorja ter nato zamu«
ši stöklcnico. Pusti jo tako nekaj
dni na svetlem. Ako dobi prej eista
voda mleenato barvo, potem goto*
vo ni dobra.
Če hočeš dobiti vztrajne vreče,
vzemi kakih 14 litrov vode, vrzi
vanjo 1 kilogram zdrobljcnc hra*
stove skorje, deni nad o^enj in pu?
sti, da se dobro skuha. V to raztop=
ljino deni platno, iz katcrega na*
mcravaš sešiti vreee in ^a pusti v
njcj kakih 20 ur. Nato potei^ni
platno iz raztopljine, operi ^a v ei=
sti vodi in ga deni sušit. Če ravnaš
s platnom na ta naein, se napoji z
ono snovjo, ki se nahaja v hrastovi
skorji, t. j. s ereslovino ali s tani*
nom. Vreee, izgotovljene iz takega
platna, ne splesnijo zlepa, so bolj
trdne in vztrajne.
Kako razločiš pravo zlato od po:
narejenega? Na zlatu se narcdi s
trdim predmetom zareza, ki je le*
po rumena. Čc držiš ob tej zarezi
žveplo prižgane vžigalice, izgine
zareza popolnoma, medtem ko pri
pravcm zlatu ostane.
Kako izboljšaš zrak v zaprtih
prosiorih? Da popraviš in očistiš
zrak v zaprtem prostoru, postavi
notri široko posodo z mrzlo vodo.
Tekom nekaj ur posrka voda večji
del nečistobe. Seveda taka voda ni
vee pitna.
Kako zabiješ žebelj v les? Pre?
den začncš zabijati žcbclj v les,, ga
namaži z milom. /Čebeli se da rajši
zabiti in les ne razpoei.
Da ne zarjavi železo na plugih in
drugem kmetijskem orodjuv ga je
treba pred zimo oeistiti ter nato
namazati z mazilom, ki se napravi
iz loja in nekoliko smole. Te snovi
se skupaj raztopijo in se še gorke
namažejo s čopieem  po železju.
Mokre eevlje težko svetlo zlikaš,
ee- pa primešaš voščilu nekoliko
mleka, svetlikanje zelo pospešiš.
Mokre eevlje hitro posušiš, če
jih napolniš z ovsom, otrobi ali
pepelom in jih denes na gorak pro*
stor s prepihom.
Posušeni trdi čevlji post ane jo
lehki, ee jih namažeš s petrolejem.
Kako obvaruješ eevlje razpoka*
nja? Da eevlji prezgodaj nc razpo*
kajo, jih namaži vsakih 14 dni, ko
odstraniš vošeilo, z rieinovim
oljem. Mazati čevlje z vazclinom
ni priporoeljivo, ker vazelin napra«
vi pae usnje mehko. pa je razjeda in
pa prcj, preden so krog peelja zve*
raditega pokanje pospešuje.
Čevlji. Da eevlje dolgo ohraniš,
jih ne nosi vsak, ampak le vsak
drugi dan. Oevclj se preko noei ne
posuši dovolj od potenja in vlage,
ki jo nabere eez dan ter ga vedna
vlažnost kvari. Sušiti eevlje na peei
ni dobro, ker eevelj nc izgubi le
vlage, temvee tudi potrebno mu
maščobo.
Kako preženeš komarje? Ko za*
preš okna, postavi v sobo prižgano
svetilko, katere ci'linder je na zu?
nanji strani namazan z medom,
raztopljenim v vinu. Komarji bren?
eijo okoli svetilke in sc prilepijo
nanjo.
Oj ta vojaški boben!
Pozdravi iz Turina.
Slovenski lantjc, ki služimo pri
90. in 91. pešpolku, pošiliamo topic
pozdrave v prvi vrsti naši cenjeni
»G. S.«, ki nam prinaša naivcč no-
vie iz naših domaeih kraicv. Po*
zdrave pošiljamo tudi staršem, da
ne bodo preveč v skrbeh za nas;
saj ee Bog da, se kmalu vidimo.
Istotako pošiljamo pozdrave bra*
J torn, sestram, prijatcliem in prija*
teljicam, eetudi mnogokrat rajši
pohajajo, namesto da bi sedli za
mizo in nam pisali novosti z doma.
S posebno iskrenostjo pozdravlja*
mo člane in članice naših prosvet*
nih društev in jim kličemo: Le
pridno dclajtc na poliu prosvetc,
posebno sedaj v dolgih zimskih ve*
eerih! Otresite sc morebitnih se*
bičnih misli, katere vas morda za*
držujejo na poti napredka! Pozdra*
ve pošiljamo tudi letniku 1907, ki
gotovo misli. da ie še daleč eas, ko
ga poklieejo v službo in mu pove*
mo kar odkrito, da bodo kmalu za*
peli na vasi znano nesem: »O zdaj
gremo...« — Volarič Matiia, Ra*
kušeek Alojzij iz Drcžnice: Kumar
Alojzij, Kobarid; Perat Andrej, Li*
vek; Rosič Franc, Logjc; Koßoj An*
ton, Miren; Lovrcnčič Ivan, Vrh*
polje pri Vipavi; Mikoletič Anton
iz Skutczevcga; Žerjal Ivan, Doli*
na; Carli Stanislav, Voisko: Rojc
Jožef, Verbica; Živec Henrik, ()p*
čina; Mavec Franc, Kal pri Kanalu;
Vidmar Franc, Dolenia vas: Baric
Ludvik, Borst; Govckar Stefan,
Godovič; Kovač Pavel, Stara vas;
Umek Karcl, Komcn; Savec Anton,
Slivno; Likar Avgust. Otlica; Sajn
Jožef, Jurščice; Stoikovič Viktor,
Sežana; Kranjee Jožef, Žabče; Šti*
bcl Ivan, Senožeče; Stembcrgar
Vincenc, Kuteženo; Bon Silvester,
Kred in drugi.
Pozdravi iz Benetk.
Draga »Goriška Straža«! Na tiso*
če najsrčnejših pozdravov Ti po*
šiljamo mi slovenski fantje*vojaki,
ki služimo pri hidroplanih v Benct*
kah. Zelo si nam olajšala čas, ker si
nam dvakrat na tedcn zaecla nositi
novice iz domačcga sela. Naj prisrč*
nejše pozdrave pošiljamo staršem,
bratom, sestram, fantom in dekle*
torn, čc ravno so popolnoma poza*
bile na nas. Posebno se pa priporo*
čamo letniku 1907; naj se le zabava,
dokler ima še kaj prosti uric. Pirih
Franc, Dol * Kai; Mcdvcs Albert,
Livek* Eržcn Jožef, Šebrelje; Cvek
Ivan, Gor je pri Cerknem; Čelik Ga*
brijcl, Ravne; Kanalec Franc, Drež*
nica, Fcrjančič Feliks, Idrija; Lav*
renčič Natal; Log je pri Kobaridu;
Murcnc Albin, Kozana.
Listnica Kmečkesdelavske zveze in
Političnega    društva    »Edinosti    v
Gorici.
1.  Terkuč Jos. Gor. Cerovo,   45:
Finančno ministerstvo je zakladne*
mu nadzorništvu v Vidmu naročilo,
da naj izplača sirotam Te. Ferdinan*
da ? Mih. pokojnino in zastanke.
2. Kušar Mar., Ponikre, 95: Pospe*
šili smo rešitev Vaše prošnjc.
3.  Vetežnik /., St. Vid, 85:   Vaša
prošnja je ravnokar    v pretresu in
pospešili smo njeno rešitev.
4.  Špacn Frančiška, Renče št. 350:
Ob priliki zglasite se v tajništvu Via
Mamcli št. 5.
5.  Pečar OL, Voghrje 43: Ob pri*
liki pridite v tajništvo.
6.  Premru Fr., Budanje št. 1: Vaša
pokojninska prošnja je ravnokar v
preglcdu. Potrebni so pa še nckatcri
dokumenti; podrczajtc   pri   župan*
stvu, da jih odpošlje čimprej.
7.  Štor Mar., Velike   Zablje,   št.
49: Vaša prošnja se proučujc in no*
spešili smo njeno rešitev.
8.  Marc Fr., Budanje   St.   48:   Z
min. odlokom St. 38.888   od 22. IX.
1925 Vam je bila priznana pokojni«
I na. Treba bo posredovati pri zaklad*
Zahvala.
Podpisani se tem potom najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so na ka-
kršenkoli način izkazali sočustvovanje ob prebridki, nenadni izgubi moje
ncpozabne ženc
Ivane Lampe.
Predvseni pa prisrCna zahvala g. župniku iz Levpc za spremstvo pri
pogrebu, g. občinskemu načelniku v Kanalu-AvCah za tolažilne besede na
zadnji poti, j^g, kr. orožnikom, zlasti g. brigadirju iz Ročinja za takojšnje
sporočilo, da so našli truplo utopljene in za spremstvo pri pogrebu. Dalje
moja topla zahvala vscm faranom v AvCah, ki so v tako velikem številu
spremili pokojno na zadnji poti in tako pokazali globoko sočustvovanje.
Prisrčna zahvala g. Ivanu Bajt-u šofcrju v Idriji in končno vscm sorodnikorn,
prijatcljem in znancem ter domačinom za vsc dokaze iskrenega sočutja!
Spodnjn Idrija, due 20. nov. 1926.
Žaltijoči mož Ignacij Lampe
nem nadzorništvu v Vidmu, da Vam
izplača pokojnino.
9.  Makovec Maks, Stomaž:   Vaša
pokojninska prošnja je ravnokar v
preglcdu;     podrezali   smo   rešitev
prošnje.
10.  St. St., Bovec: a) O predmetu
bomo poročali v cni prihodnjih šte*
vilk »Gor. Straže«. b) V zadevi Me*
ža Andreja bomo v kratkem oscbno
intervenirali pri finaneni intendenci
v Trstu.                        TajniMvo.
Listnica uredništva.
A. L., Logje 13: Vašega dopisa
nismo razumeli. Pišite bolj natanč*
no, kai mislitc v dopisu, sicer ga ne
morcmo objaviti.
K. P., Ponikve: Potni listi se do*
bijo. Treba je vložiti prošnjo na
podprefekturo in navesti res teh*
tne razlogc.
Listnica uprave.
Vsem onim, ki so nam pisali radi
službe v zavodu, sporočamo, da jc
mesto žc oddano.
Milodari za poplavlience
nabrani potom kn.*nadsk. ordina*
rijata: Lorn 260 L; Kobicglava 60 L;
Budanje 200 L; Doberdob 42 L;
Sagrado 22 L; V.el. Žablic 50 L;
Tolmin 120 L; Kamno 0 L; Stržiščc
18.60 L; Goče 110 U Erzeli 30 L;
Kamnjc 133 L; Č. g. Čcrnigoi Franc
/upnik 100 L: Trnje 260 L; Deskle*
Plave 260 L; Ročini 100 L; Gorjan*
sko 150 L; Lokavcc 35 L: Otlica
30 L; Ajdovščina 10 L; N. N. 2 L;
Villa Vicentina 81 L; Isola Moro*
sini 20 L; Belvedere 14.50 L: Loko*
vec 80 L; Gabrje pri Stanielu 10 L;
Slavina 400 L; Grad Mirenski 45.50
L; Šmarje 5 L.
Darovi.
Za »Slovensko sirotišče«: N. N.
10 L; prosvetno društvo v Rihen*
berku nabralo na Martinovo 15 L;
volilo blagopokoinega Franca Ma*
riničm, župnika v Koiskem 120 L.
Bog stotero poplačai!
Krojaški pomočnik iščc del a. —
Naslov pove uprava »Gor. Straže«.
Majhno posestvo s hišo vred sc
odda takoj v najem, ali tudi sama
hiša na Slapu ob Idriii. Več se iz*
ve pri Tomažu Lukmanu, Slap ob
Idriji št. 15.
20sletno pošteno dekle išče sluz*
be pri dobrih ljudeh. Ponudbe na
upravo lista.
Plačam najvišje cene za kože
lisic, podlasic,  kun, zajeev, mačk,
krtov, veveric, jazbecev itd. itd.
Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO
za lov na divjačino.
Delavnica za strojenje in barvanje
Nihče [ nima   pravice   kupovati   zame
Urarska pomočnika z večletno
prakso sprejme takoj proti dobre*
mu plačilu Ivan Bizjak, urar in zla-
tar v Postojni.
Na prodaj je posestvo v Ravnah
pri Ccrknem obsegaioče načl 20
oralov zemlje, hišo, hlev, 2 kozolca,
sadni vrt, njivc, travnike. gozd,
vse v najlcpši sončni legi. Na po*
sestvu se lahko redi 8 glav živine in
prašiči. Cena po dogovoru. — Na*
tančna pojasnila daie Ivan Vonči*
na   Ravne 29, p. Cerkno.
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje vožnje:
v Severno Ameriko:
»Conte Biancamano« 10. 12. 1926.
»Conte Biancamano« 25. 1. 1927.
Iz Qenove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Conte Verde« 7. 1. 1927.
»Regina d' Italia« 4. 2. 1927.
Iz Genove v Buenos    Ayr.es    v
13V2 dneh.
v Avstralijo:
»Re d' Italia« 15. 1. 1927.
Informacije daje in sprejema precl-
riaročila na vozne listke zastopnlk
F. Rosiest, Gortca,
Via Contavalle St. 4,
NASA VINA, dobra. po nizkih
cenah, tudi v manjših količinah;
marsalo, vermut, grenčice, žganje,
vinski jesih itd. prodaja trgovina v
ulici Ascoli St. 31 (na vogalu trga
Korenj, de Amicis).
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE
ROBERT   BERKA
Gorica, sedaj Corvso Verdi 36.
Lastnik se je specializira! na Dunaju, bil več
let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo-
ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema od
9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah
in praznikih od 9. do 12.    —    —
Rontgenologies zayod
za zdravljenje in diagnostiko
primapijaDR. 3. DE F10RI
U GORICI, CORSQ VITT. EM. III. Št. II
SPRE3EMA 03 9-1Z IN Z-Ü
WALTER WINDSPACH ä
GORICA - Via Carducci 6 - GORICA    -   -   -   ~
Pozor net izpremenjeni naslov!