„Goriea" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pad« na ta dneva pr.iznik, clan poprej. Urcdni&tvo so naliaja v „Narodui Tiskarni", »lica Vfttiirini St. (J, kamor je naslavljati pisma. Ncfraiikiiaiia pisma se no sprejemajo, enako se ne uva/ujcjo pisma brcz podpisa. Roknpisi dopisov se ne vračajo. „(iorioa" staue na leto 10 K, za pol leta 5 k, za čctrt leta 2.5O. I'pruviiistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", iiln-a Vet'urini St. 9. Za (it;Ias • se plačuje od cvett-rostopne pent vrhte po li vin.. za večkratni natis primcren popust. IN sanie/.nc fitevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 38. V Gorici, v torck dnc 11. maja 1909. Leto XI. Načrf o saniranju de- želnih finapx. V soboto due 24. aprila, jc skli- cala vlada na Dunaj deželne glavarje in zastopnikc dcžclnih odhorov v posveto- vanje glcde saniranja dezclnih financ. Pri lein sestanku in posvetovanju, ki jc bilo 1c nadaljevanje lanskih tozadevnili razprav, prcdlu/.ila jc vlada dva zakon- ska načrta o sanaciji dezelnih financ in ključ, po kattTcu« naj hi" sc državni prispevek razjjelil med\-pasarnezno kro- novinc. .* ¦¦¦ :\. ,e>. .". Prvi micff ffnvaja'' mcd drugim, koliko prispevka hi prislo na posa- mezne kronovine in pod katcrimi po- goji. V 4, paragrafu navaja pa, da do- hijo lc one kronovine državni prispe- vek, katcre natanko uredijo svoje pro- račune in spravijo v soglasje dezelne rcdno doliodkc in rcdne izdatke. Na- ravno jc, da naša dcžcla bi morala spraviti svoj proradm tndi v soglasje s proračuni dnii^ih dcžel v teni zinislu. da splošne dcžclnc zadeve, ljudsko Sol- stvo, prometna sredstva in zdravstvo sprejme v svojo oskrbo, kakor sc jc to žc zgodilo po vseli drugih dcželah širne Avstrije. Naert drugega zakona, katcri jc uže predlo/ila vlada državnemu zborn v razpravo, daja v obCc navodila. kako imajo de/.elni odhori in zbori postopati pri scstavi deželnih proračunov. Vladi jc /nano, da deželni odbori sestavljajo na,adno proračunc tako. da so dohodki in stroški v soglasju. dočim jih zbor- nica iz različnih razlogov preknene nc glcde na tö, kjc naj sc iščejo in naj- dejo sredstva v pokritjc često malo opravičcnih večjih izdatkov. V ta namen se sklcpajo navadno posojila, ki sprav- Ijajo dczelno upravo v vedno večjedol- govc in proračune iz ravnotežja mcd dohodki in stroški. V (>. paragrafu toga zakonskega iiačrta stavi vlada vso dczelno upravo pod nckako varustvo. Ta paragraf do- loča, da sc ima volili v svrho prcgloda dežclnih financ in deželne upravo de- /elno finačno nadzorstvo, ki bi iinclo nalogo, nadzorovati dczelno upravo jjlede dcžclnih financ. Manjkalo bi le pri tern, da bi ta komisijo sestojalo iz c. kr. komisarjev, potem bi bila deželna avtonomija prava komedija. Uverjoni smo, da boib vsi dežclni zbori proti taki avtokratski nameri. Saj je predlog sam na sebi tndi brezmiseln. V deželnc zbore pošiljajo volilci navadno najboljše moči, o katerili dežcla razpolaga. Čc ni- majo ti smisla "a dcžclnc potrebe in za ravnotcžje mod dcžclnimi dohodki in stroski, kje naj sc potoni najdejo ljudjc, ki bi imeli potrebna svojstva v to svrho ? Kar se razdclitvencga ključa o državnem prispevku tičc, ki je pridjan »značcnima zakonoma. bi se dalo tudi innogo pisati in govoriti; todü za danes naj zadostiije le to, da navedeino od- "osni delež tega prispevka za našo deželo. Cioriška bi dobivala, kakor do se- daj. 76-000 K iz dircknih davkov s po- Jjojem, da se dežcla odpovc dokladam na oscbno dohodarino. Dalje bi dobila ()7.U()() K kot odškodnino radi podržav- Ijcnja davščin za opojnc pijače. S teni bi sc godila naši dežcli, kjer znaša konsum žganjin okroglih 3400 hl abso- so zakrivili I. 1900 nasprotniki pobi.- ranja užitnine v dež*^'f?tai. V zaif^ iijih 10 lctih je ime^rrležcla /sW':tega nad 1 milijon škodc. a radi toga greha naj bi bila dežela oškodovana sc za 1 milijon kron v prihodnjih 10 Ictih. Za davžčino na pivo, katero lioče vlada tndi podržaviti, nudi naši dcžcli 178.000 K, katerc nže sedaj istinito do- biva. Za ta razmeroina obilni znesck sc inora dežela zahvaliti cdino le prejSnjcinu de/.elnemu /.born in se po- slujočemu deželncnut odboru. Kajti ta je, uvazujoc'bridkc skušnjc pri opojnih pijačati. z vso silo delal na to, da je vlada dovolila dcželi davščino 4 K na pivo. Vsled toga ji je bilo mogoče do- ka/.ati, da ji nesc ta davščina okroglih 170.000 -190.000 K, ter je bila vlada prisiljena. pripoznati ji vsaj znesck 178.000 K kot odškodnino za odpadek dcželne davščine na pivo. Do leta 1902 jc dajal privatni zakupnik deželni upravi v ta namen celih 11.000 K. Da se ni vsa uzitnina temcljito prcustrojila ter da bi bila ostala po namaiih in žcljah libcralne gospode v rokali privatnega zakupnika, bi danes doziveli pri pivu isto vclikansko škodo. katero jc iinela dczcla od 1. 1()()1 naprej pri žganjinah. Od tega, kar smo do sedaj navedli. bi uc imela pa dcžela nikakega novega dohodka, ker vse to dohodke je imela uze do sedaj. Za zboljšanje deželnih fi- nanc bi dobiia uoriška lc 233.000 K od vso to 40 milijonov K, katere hoče država mod kronovine razdcliti. Sevcda pa zahteva radi tega povisanjc držav- nega davka na zganjinc in podržav- Ijenjc davščine na pivo. Država bi na- redila s tern dobro kupcijo. kajti 23 mi- lijonov od tch novili virov bi obdržala za-se in 40 milijonov bi odstopila dc/.elam. Ta znesek namerava razdcliti mcd kronovine tako-le: Polovico po številu prcbivalstva, četrtino po konsumu žga- njin in četrtino po konsumu piva, kar daja za naso dezelo 233.000 K. Ome- niti nam je še, da hoee znižati vlada v dcžclah, ki sprejmejo tc vladnc pred- logc in pogoje, zcmljarino za 1 fS od sto in hisarino za 12*5 od sto. To jc pritisk na dezelne /.bore, ki naj zatre pomi- sleke, s cim naj pa dczelna uprava krijc svoje potrebščine. ako vlada vse davščine podržavi ter pusti dczelain samo naklade na izravnc davkc. Dezelnozborske volilve V na Sfajerskem. Z zanimanjem smo sledili volil- nenui boju. ki se je bil po stajcrskih slovcnskih časopisih za dezelnozborske volitve, ki so se vrsile ininulo soboto in v pondeljek. Na eni strani glasili „Kmečkih zvcz" „Straža" in „Slovenski gospodar*', na drugi pa glasilo štajer- kili liberalccv „Narodni dnevnik". Kdor je čital liste obeli strank, je koj opazil, da boj bo hud, to temveč. ker so sc štajerski libcralci v svojem listu bahali, da,,klcrikalcom" na ^tajerskcm odklenka. da jc dczcla za njimi, da oni so pravi icsitelji slovenskega Stajerja, mcd tern ko je „Slovenska Ljudska stranka" stranka „farjev", kmečkih neved- žev, onih ljudij, ki hočejo ljudstvo po- ncumnjevati, je molzti in držati na uzdi kakor konja, ki no mara. da bi se glavo. Kdor pa pozna liberalce. kak'jr ' iih tudi mi poznamo. jc koj uvidel. da :;c libcralci borijo z nepostenim orožjem proti svojemu nasprotnikii. da bi ljudstvo ¦"»reslepili. kakor jc pre^lepila „Soča" in „N. dlas" naše ljudstvo pri zadnjih dczd- nozborskih volitvah, da se je tako odtrgalo od pravih mož. ki inn v rcsnici hoCejo do- bro, od srea dobro. Obljubljali so libc- ralci tudi našemu Ijudstvu na üoriskem ;;latc gradove, ako bodo izvoljeni njih kandidati, kar sc jc tudi po vecini zgo- dilo. Volitve so pri kraju uže leto in dan. in kaj so libcralci v tern času sto- vili ? Koliko slepih obljub so izpolnili ? 'Nobcne! Ljudstvo so prc.slepili in je tako zavedli. Sedaj pa ono ljudstvo zaman caka pomoči od onih. ki so barantali po deželi z žaklji obljub. Staicrski Slovcnci so imeli vzgled •orcd seboj. Voditolji so poučili ljudstvo o liboralni gnjilobi, brezdelnosti in libc- lalni sebicnosti, ki kmeta drugače ne pozna kot za časa volitcv in ko ga po- trebuje. Vedcli so. da liberalce ninia srea za ljudstvo, da Uberahia stranka ob- stoja iz ljudi one panoge. ki ne pozna l.mctova gorja. trdega dela in znoja. vzlic temu torcj. da so liberalci kričali iV rotili na živc in mrtve. naj ljudstvo j'omiete s „črnulii in mraenjaki", se jc ^rffcTski slovenski kniet mosko postavil Liiynoge in ponosno stopil na volišče t|f oddal glas za one može. ki so se uže izkazali kot pravi prijatclji kmcta. Sijajna je bila zmaga „Siov. Ljudskc Stranke" v splosni kuriji. ki je volila v soboto. Izvoljena sta bila namree z ve- liko večino glasov državna poslanca dr. K o r o s e c in Pi s e k. Imela sta po dveh nasprotnikov. namree slovenskega liberalca in pa socialnega demokrata. Proti obema nasprotnikoma sta z veliko večino prodrla in tako pabnila za dc- setletje nazaj rdeco in liberalno sloven- sko stranko. Radujemo se to zmage toliko bolj. ker so stajerski kmetje bili previdnejsi od nasili. da niso dali nič na liberalne obljube, katerih so bili stajerski libe- ralci polni. katerih so bili tudi naši go- riski liberalci polni. a n'so sedaj po enem letu niti one tch izpolnili. Tako je prav! Kmct naj spozna, kje um je is- kati pravih prijateljev. Liberalni agrarec nima srea za kmeta. Obljub polno. dejanj nic. Kmetje na (ioriskem, poglejte stajerske brate, kako so se po- stavili v niočne vrste in tako potlačili liberalne farbarje! Dopisi. Iz okolice. (A g r a r u i si m e 1 j s e s a m h v a 1 i.) Pis(.\ da mu je nekdo skodozeljen, da nastopa v j:iv- nosti. Saj nastopa tudi cirkus „Zavata". Oba delata za živcž, ljudstvo ploska obema. Le razlika jc mod njima in sicer, da „Zavata" dela vratolomne skoke v lastno nevarnost, kmečki pridgnrpa peha kmete v to vratolomne skoke. Dandanes nastopajo v javnosti opice, papige. celo konji dirkaci. Vscm aplaudiramo. Tudi bikom premije dclijo itd. Delamržnji in neomikan človek se vsega loti. Zatre sram in cut. popijc eno li dve meri pe- tiota pa spusti govoranco, kakor cari- grajski evnuhi. linako sebahatc tudi, da on ima vstop v visoke kroge, drugi pa ne. Ali ni sla celo kralju muha na nos ? Seveda ue prostora v eclem mojem kralje- stvu V" pa jc bilo po njej. Tako se zgodi agrarnemu ropoicu. Ko vam bod^ citi- rali cvangeljski rek: „Prijatelj, pomakni sc nizdohr*. ostancte kakor nolit kužck. Zato, dragi moj, posiumajte poni/.nega ! skerjanca. ki ima svoj vstop s petjem do neba. a kliub temu obseda prav v tleh. L'pam. da mi za te nauke podelite kako nagrado. ker je te/.avno tacega srboritega razposajenca dresirati in oli- kati. Ha... Politični pregled. Proracunski odsek. Proracunski odsek državnega zbora jc začel razpravo o proračunu trgovin- skega ministerstva. Poročevalec Alastalka je predložil resolucijo. s kojo se poziv- lja vlada. da predloži zbornici zakonski načrt glede nabave denarja za dograd- njo vodnih ccst. Poročevalec Schrammel je predlagal ureditev obrtnega nadzorstva. Poročevalec Vukovic je poročal o naslovu: „Pristaniška in zdravstvena služba1'. „Alornariški observatorij v Trstu" in „Subvencije za plovitbo. Kon- statira. da so bili doseženi na različnih poljih znatni uspehi. Kljubu bojkotu in severoamerikanske krize je dosegla tr- govinska mornarica lepe uspehe. zbog >krbcv.ega deiu\cii.ja in podpoix. ür/a\ ivr up rave. Posl. Wittek. poročevalec o naslovu „Skladišce v Trstir' je omenil dosedanji razvoj tega prometnega zavodn. ter pro- metno komisijo. ki je bila ustanovljena v letu 19<)S za podpiranje istih. Tudi pri tern naslovu se je vlada ozirala na resolucije. ki so bile pri tern naslovu sklenjene lansko leto. Želeti bi samo bilo. da hi se nadaljevalo v tej meri. posebno kolikor se tiče ureditve novega pristanisca bi trebalo delo z vso silo pospescvati. Prestolonaslednik za trializem. Hudimpešumski list ...\z I'jsag" je priobčil neki dopis. v katerem se ono- zarja, da se ima popuscanje neodvisne stranke spraviti v stiko s dejstvom, da je pred nekoliko dnevi dr. Wekeiie pri- obcil nekim voditeljem neodvisne stran- ke. da bo nadvojvoda Fran Ferdinand, za slučaj. da ne bi neodvisna stranka opustila svojih dr/.avno-pravnih zahtev. zagovarjal uvedenje trializma. da s tern oslabi vpliv Ogrskc. I:akt da je. da nad- vojvoda to zeli in da je minister za unanje stvari baron Aehrenthal resen zagovornik trializma, s katerim hoce ojacati habsbursko mouarhijo na !>al- kanu. (iovori se tudi o tern, da se \ to novo dr/.avo inkorporirate llrvalska in Reka, ali da ta ideja ne steje mnogo prijateljev. Dopis zavrsujc s tern, da ua- poveduje za jesen takih momentov v unanji politiki. ki pokažejo. kako res no se dela na tern uačrtu. Ustava za Bosno in Hercegovino. (ilasom inforinacij političuih kro- gov v Sarajevem bo v kratkem dei'iui- tivno sestavljeu načrt ustave za Hosuo in Hercegovino. Ta' ustavni statut bo provizorične vrednosti. Iz kompetencije dezelnega zbora bo izključeno od|pče- vanje o iudirektnih davkih, o carinah, monopolih, gradnji zdeznic in zelezni- skih tarifov. Dezelni zbor bo imel 91 izvoljenih poslancev, mod tcnii 10 viri- li^-(i^\- \'*-»li1ni iictiitn (iMin v Dornbergu. Vspored: 1. Pozdrav; 2. Venček pomladanski pes- mi; 3. S. (iregorcič: „Vescli pastir". deklamacija; 4. S. (iregorčič : „Rabeljsko jezero". deklamacija z živo sliko; 5. „Za- prta laž", igra; 0. „Pericc", nastop deklic; 7. „.Junak". „dobrotnica". „mladi korenja- ki",prizorčki: () h. Yesclica se ponovi ob znižanih ce- nah na vnebohod dne 20. t. m. Čisti dohodek se porabi v dornberske sol. namene. K obilni udelezbi vabi S o 1 s ko v od s t v o. Stekli psi. Včeraj je vgrizel stekel pes v Kronbergu dve osebi. nam- reč jednega dečka in jednega mo/.a. Dečka so prepeljali danes v (iorico na okrajno glavarstvo, da ga tarn preiščc okrajni zdravnik. Uze pred nekaj dnevi smo objavili v našem listu vest, da je goriški magistrat zabičil posestnikom psov dotična dolocila. vsled katerih mora biti vsak pes v mestu previden z na- gobčnikom ter da se psi ne smejo vo- diti v javne lokale. To je storil magi- strat zaradi tega, ker mu je bilo znano. da se klatijo po okolici stekli psi. Da bi pa okrajno glavarstvo v tem pogledu kaj ukrenilo za okolico nam ni znano. Dalje se poroea, da je vceraj na Solkanski cesti, in sicer na dvorisču s,r. Madejskega vgrizel neki stekel pes dva psa, ki sta last omenjenega gospoda. ter potem zbežal proti Solkanu. Morda je to ravno isti pes, ki je vgrizel zgoraj omenjeni dve osebi. Tudi v soboto je v Prvačini stekli pes vgrizel neko deklico in je potem zbežal proti 5t. Pctru. Tudi v Renčah, v Mirnu, v Škodovaki in v Gradišču so zapazili stekle pse. Kaj jc s pasjo kontumaeijo? Tablo postnega urada v Rubijah so neznani zlikovci ukradli lansko leto ter jo odnesli ne ve se kam. Minuli teden je poSta dobila novo tablo. Kolesarsko društvo „Soca" v Koj- skein je imelo 1. obeni zbor dne (). t. m. Predscdnikom je bil izvoljen g. F. Pahor, v odbor sledeči gospodje: l;. Batjel, A. Alavrič, A. KoršiČ, P. Primožič, .J. Paljavec. J. Vuga, A. Vuga. .1. Koršic. F. Lutman. DruStvo ima že 38 članov. Društvo si nabavi tudi oblekein čepice. Obleke napravi g. Mavrič. krojač v Kojskem. Poskušen samomor. V soboto zvečer je skušal končati svoje življenje 22-letni Jožcf Weinberger in sicer zaradi nesrečne ljubezni. Njegova izvo- ljenka ga ni marala. Zato si je porinil v prsi mal pipec, ki pa ni segel do srea, ker je bil prekratek. Težko ranje- nega so prcnesli v bolrrišnico. Glavna skupščina družbc sv. Ci- rila in Metoda za Istro se bode vršila dne 6. junija v Kastru. Foroški Slovenci se udeleže v vc- likem številu slavnosti 25-letnice ob- staja pevskega društva „Slavec" v Ljubljani. Obeta se velika udeležba tudi s lirvatske in s Češke. DrobMnice. Umrljivost na Dunaju. V Ictu 1908 je umrlo na Dunaju 35.511 ljudi in sicer 18.334 moških in 17.177 žensk. Med temi je skoraj tretjina namreč 11.123 otrok in sicer 8320 v starosti do petega leta. Med vzroki igra največjo vlogo jetika, ki je zahtevala 5564 tržev. V Ilinoisu v Ameriki so predložili v zbornici načrt novega zakona proti ženskim klobukom. Vsaka ženska, ki bo imela širši klobuk nego 45 cm. igle, ki mole iz klobuka dalj ko 15 cm. ali pa ptiče, kuščarje in kačc za okrasek bo obsojena na globo od 100 do 200 dolarjev. Vulkan Picco de Collina v Alek- siki je pričel silno bruhati. Samomor profesorja. V Pulju se je v nedeljo zjutraj na svojem sta- novanju ustrelil prolesor tamošnje re- alke Kornlein d. Dobro kupCijo je napravil neki Fr. Adam v Burlingtonu v Ameriki. Kupil je na javrii dražbi star kovček za 40 centov. Doma pa je našel v njem v skrivnem predalu 1(>5 dolarjev. Harem Abdul Hamida. Kaj se je zgodilo s haremom prejšnjega turškega sultana, se ne \e. Po koranu mora imeti sultan sedem „kadyr", sedem žen. \'se druge so služabnice. „Gediklik" se ime- nujejo one žene. ki osebno strežejo sul- tanu. \'se druge so odaliske. „Chassekis" se imenujejo žene. ki so sultanu rodile princa. Vsaka teb. dobi letno 25.000 pi- jastrov. Ker je v haremu vse polno evnuhov. ki so dobro plačani. stane harem turško ljudstvo ogromnega de- narja. Koliko skrivnostij hrani harem ? Koliko nesrečnih žrtev je pokoneal Abdul llamid. Zadavil jih je. pustil utopiti v Bosporu. trpinčil jih je itd. Smrt in lju- bezen sta vedno skupaj kraljevala v | ..Dar ni Seudet-u". v haremu. Gospodarske vesti. V boj protl peronospori! (Konec.) In to je bilo ravno lani vzrok. da se je bolezen tako malo razsirjala. — lmeli smo pač ravno takrat lepo. suho vreme. kar je pa — in to bo vsak. kdor pozna naše vremenske razmere. pripoznal — pri nas izjema. Navadno pri nas maja in junija rado dežuje, dež in solnčno vreme se vrstita zaporedoma •¦- in to je najbolj neugodno za trto. Vsak pameten gospodar bo tore] tudi letos pravočasno in pravilno skro- pil in se ne bo zauašal na slepo srečo. Takim gospodarjem velja naslednje poučilo. Izkušnje zadnjih let pri nas, na Nemškem, Avstrijskem in drugod so po- kazale, da je za uspeh škropljenja ine- rodajno posebno to, da se prvič zadosti zgodaj škropi in da se škropljenje v kratkih presledkih ponavlja. Zato pa priporočam : 1. Prvič takrat škropiti. ko so trtni poganjki zrasli dobro ped dolgi. 2. Drugič naj se s'kropi 10 do 12 dni po prvem skropljenju. tretjič čez 12 do 14 dni za drugim škropljenjcm. Tako trikratno škropljenje bo le v letih s su- him poletjem zadostovalo, drujjače naj se škropi Še četrtič, in sicer čez tri tedne po drugem Skropljenju. Bolje je škopiti večkrat in vzeti malo galice, kakor skropiti bolj pored- koma in vzeti bolj močno galico! 3. Za vsa 5kropljenja zadostuje. Čc vzamemo eno kilo, kvecjemu 1 in pol kile galice na 100 litrov vode. Apna se vzame ncugašenega ravno toliko, ugašenega za polovico več ali kvečjemu dvakrat toliko kakor galice. Če ni apna. lehko vzamemo sodo, in sicer ravno toiiko ali malo več kakor galice. Če se vzame premalo apna, ostane galica kisla in opali trto. če se vzame preveč apna. je tekočina pre- gosta, gre težko skoz škropilnice in dela na trtnein listju debelo skorjico, ki se v solncu razpoka in odpada. vsled česar ^kropljenje malo izda. 4. Oalica in apno (oziroma soda) se raztopi vsako zase in se §ele nepo- sredno pred škropljenjem zlije raztopina apna skoz gosto sito ali platno v raz- topino galice: vse se dobro premeša in potem se z rdečim lakmovim popirjem preskusi. ali ni zmes kisla. Ce se namrej rdeč lakmov popir pomoči v zmes. mora pomodreti: če ne, je še toliko apna dodati. da nov popir- ček pokaže modro barvo. Stara zmes ne ucinkuje. kisla zmes opali trto! Pri napravi zmesi naj se ne rabi železna posoda ali železno orodje. ker zelo slabs"a učinek galice. 5. ^krpljenje naj se vrši. če le mo- goče. v tihem. suhem vremenu. in ne v najhujši vročini. Le v najhujši stiskt se lehko s'kropi tudi v mokrem vremenu in se škropljenje ponovi takoj. ko nastane lepo vreme. Preden pride prvi dež, se mora ga- lica na trti dobro posušiti. Če se to ni zgodilo, je treba Jkropljenje kolikor mo- goče kmalu ponoviti. Nekaj dni ored škropljenjem je treba trtno mladje povezati. o. Pri vsakem skropljenju se mora ne samo listje. ampak tudi grozdje dobro. to se pravi prav fino poškropiti in ne z galico oblivati. Da se to zgodi in da se prihrani draga galica. naj si vsak vinogradnik omisli tako škropilnico. ki galico fino razpršuje. V suho a!i na zeleno cepljene trte je treba takoj, ko so odgnale. in večkrat v kratkih presledkih poškropiti. Prepričan sein. da vsak vinograd- nik, ki bo ravnal po tem navodilu, ohrani svoj vinograd zdrav in se bo je- seni veselil storjenega dela. Torej v boj proti peronospori in ne zanasajte se na slepo srečo! „Kmetovalec". B. S k a 1 i c k y. c. kr. vinarski nadzornik. Kinematogrof Solon Central. Viduo od 9.do 16. inaja. PROGRAM : Lov na jelene na Ogrskem. — Stražnik telovniškega žepa. — Prikazanje. — Bolniki dr. Padarja. Umetnost in pomanjkanje. — Glaske. — Rešen z brezžičnim brzojavom. — Usodni čebelni pik. Nepriklicljive znižane cene! Predstave ob delavnikih ob ll» 8. in 9 uri zvečer. V praztiikih in nedeljah predpoldue v '.,11 uri; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. in 9. uri. Kuhinjska in gospodinjska sola y Gorici. Naznanja se s teni^sl. občinstvu, da se „Kuhinjska šol a" v Gorici zopet otvori dne 27. maja in sicer v „S. (iregorčičevem Domu" v I. nadstropju, ulica Vetturini. UČenke, ki bi hotele obiskovati to solo, oglasijo naj se do 24. maja t. 1. pri vodstvu te sole, ki se nahaja v prej omenjeni his'i. Plača se samo za pouk za vsako učenko po 24 K na mesec. One učenke pa, ki bi hotele v „Kuhinjski šoli" hrano dobivati in tain stanovati. plačajo 60 K. na mesec. V „Kuhinjski šoli" postreženo bodo si. občinstvu z vsakovrstnimi tečnimi in okusnimi jedilni po zmer- nih cenah. Vodstvo sole se priporoča za obilen obisk. Marija Grebenc, lastnica-voditeljica. volilni pravici. Od 72 izvoljenih poslan- cev bodo imeli Srbi 32. mohamedanci 24 in katoliki If) poslancev. Vsaka ve- roizpoved po kateri se delijo poslanci —¦ izvoli svoje poslance. Yirilisti so 5 muftijev. 4 katol. škofje, 1 grško-istočni nietropolit in veliki rabin v Sarajevem. Virilno pravico glasa bo inicl nadalje predsednik prizivnega sodišča, odvet- niske zhornice. trgovske zbornice. vakufa in predsednik grško-istočnega sveta. Zbornični poslovnik je sestavljen po po- slovniku mestnega zastopstva dunaj- skega. Predsednika bo imenoval cesar. Ta načrt ustavnega statuta bo predložen v odobrcnjc obeina parlamentoma na Dunajju in v Budimpesti. a potem dobi cesar jevo sankcijo. Volitve bodo tneseca julija ali avgusta. Dcžclni zbor bo skli- can 1. septembra t. 1.; seveda je to od- visno od tega. ako bosta redno poslo- vala parlamenta na Dnnaju in v Bu- dimpesti. Demonstracije proti dr. Luegerju v Spijetu. iz Spljeta poročajo. da so priredili socialni demokratje v Spijetu pri do- hodu dr. Luegerja in njegovih sprem- ljcvalcev burne demonstracije. Nastopiti da je moralo celo vojaštvo. Aretiranih da je bilo nad 100 oseb. Na ladji „Briiiv priredil se je na cast dunaj- skih gostov banket. Pri tej priliki je rekel dr. Lueger. da njegovoin njegovih somišljenikov potovanje po Dalmaciji nima nikakega političnega namena, marveč posetili da so Dalmacijo za to. da pokažejo svoje simpatije do Dal- macije in do njenega prebivalstva. Ogrska kriza. Politični položaj na Ogrskem je še vedno jako zamotan. Cesar vsprejema uže več dni zaporedoma v Budimpešti najvplivnejše ogrske politike. da euje njihovo mnenje. Ali vsa ta zasliševanja in vsi.ti razgovori niso privedli do ni- kakega vspeha. Neodvisna stranka vs- traja vedno in trmoglavo pri svojih zah- tevah. ki so pa celokupnosti naše dr- ?.ave po mnenju vseii resnih politikov jako nevarne in bi. ako bi se vresničile, izdatno zmanjšale ugled naše države pred ostalo Hvropo. Nekateri ogrski huj- skači pretijo celo z orožjem, ako se ne ugodi njihovim pretiranim zahtevam. Tako je na nekem shodu rekel posla- nec Etövös : „Aladjari so uže šestkrat prijeli za orožje za brambo narodnih pravic, zdaj pa stvari tako stoje, da bodo Madjari sedmič morali prijeti za orožje". Veleizdajniški proces v Zagrebu. 0 tem procesu se mnogo piše v listih. Ko so bili zaslisani obtoženci, od katerih je državni pravdnik in sodni dvor dobil prav malo ali nicfobtože- valnega materijala za uprizoritev tega veleizdajniškega procesa. ki postavlja v jako čudno iuč hrvatsko vlado, so prišle na vrsto price, od katerih nekatere pri- čajo obteževalno za obtožence, druge pa izpovedujejo take reči, ki nimajo z dokazovanjem veleizdajstva nikakega stika. Price so seveda vladne in neka- tere teh si na vso moč prizadevajo, da bi dokazale zaroto, ki bi obstajala med avstrijskimi Srbi na HrvaŠkem proti Avstriji. Eden najuglednejših zagovorni- kov dr. Mazzura je rekel. da ako se bo iako postopalo kakor dozdaj, se bo proces vlekel še jako dolgo. Zaslišati je treba še 200 prič. Samo zasliševanje Nastiča, ki je Srbe ovadil držav- nemu pravdništvu in je takorekoč on pravi krivec tega procesa, bo trajalo 14 dni. Potem pridejo na vrsto price, ka- tere predlagajo zagovorniki in teh bo najmanj 150; čitanje aktov, katerih je 860 zavzame tudi nekaj dni, potem go- vori državnega pravdnika in govori 34 zagovornikov, nazadnje izjave 53 obto- žencev. Proces najbrže rie bode kon- čan pred koncem tega leta. Stvar pa pride gotovo pred kasacijsko sodišče. Proces bo stal mnogo denarja. — Ta proces je danes uže tako daleč prišel, da bi bilo najboljše, da bi ga vlada «ctai/tij, in ivnimtila vse obtožence na dene. ¦- Hrvaški ban baron Ranch se jako moti. ako misli iz tega procesa kovati politični kapital in si stem zagoto- viti vecino v hrvatskem saboru. Jako znacilno pa je to, da so Rauchovega velikega prijatclja Milanoviča postavili pred vojasko sodišče. čes, da je vtiho- tapljal orožje v Bosno in gostil srbske vstaške če^e iz Macedonije. Zmeda vrh zmede. Domače in razne vesti. ,.Zvoza slovenskihkoltmov*'. Prihodnjo nedeljo dne 1(>. maja t. 1. ob o. pop. bo v Vipolžah v kremi g. Mih. Skolaris stew 50 v s t a n o v n o z b o r o v a n j e novega društva „Zveze slovenskih kolonov*. Obcni zbor ..Centralne posojilnice se je vrsil. kakor naznanjeno. v ponde- Ijek dne 10. maja t. 1. ob obilni ude- ležbi. Podrobno poročilo sleüi v soboto. Gumijeve vezi zajamčene kako- vosti prodaja članom svoje organizacije ..(loriska zveza". Lansko leto so se vezi pri vseh onih. ki so jih odvzeli. izborno obnesle. Priporoeamo vinogradnikom. da nakupijo te vezi za cepljenje trt. pri katerih se od strani zveze. kakor rečeno. podaja popolno jamstvo. Kupčija z modro galico. ki ima 09-50"0 čistega bakre- nega sulfata. se je živahno razvila. Imenovanje. Pristav moške kaz- nilnice v (Iradisču Anton Strakaje inienovan za nadzornika ženske kaz- nilnice v Begunjah. Iz politične upravne službe. Provizorični namestniški kancelist Adolf Svoboda v Dubrovniku je imenovan namestniškim kancelistom v upravnem področju primorskega namestništva in prideljen c. kr. okrajnemu glavarstvu V Sežani. Namestniški kancelist Fran F e- r e n č i č v Pazinu je imenovan okrajnim tajnikom. fo Kuhinjska in gospodinjska sola v Gorici zopet otvorjena. Na mnoga vpra- sanja, ki so nam prihajala od raznih strani naznanjamo, da se knhinjska sola v Gorici dne 27. t. m. zopet otvori in sicer v prostorih „S. Gregorčičevega Doma" v prvem nadstropju male hiše. Da je ta sola za naze bodoče gospo- dinje jako potrebna, tega nam ni treba pač dokazovati in jo torej najtopleje priporočamo posebno ker smo se uže v prejšnji dobi obstanka te sole o nje- nih dobrih vspehih prepričali. Natanč- nejši pogoji o vsprejemu učenk v to šolo se nahajajo v oglasu, katerega pri- obaijemo na drugem mestu in na katerega opozarjamo naše čitatelje. Pri tej priliki opozarjamo tudi vse one. ki želijo biti postreženi s tečno in ukusno hrano in ki nimajo domačega ognjišča, posebno pa one, ki prihajajo z dežele v mesto, da to solo pridno obiskujejo. „Agrarcem". Pod tem naslovom smo priobčiii v eni zadnjih številk čla- nek, v katerem smo na jasen način pokazali ljudstvu, kam bi prišel na^ kmet, ako bi se uresničile lepe želje agrarnih agitatorjev, liberalnih učiteljev, ki sicer obljubujejo, da bi še to in to ucili v šoli. ako bi se jim še .to in to dodalo k plači. Poučevali bi o higieni, gospodinjstvu, o važnosti snage .v hiši, obleki. na dvorišču, poučevali bi do- mace knjigovodstvo, kuhanje, šivanje, gojenje zelenjadi, mlekarstvo in ne vemo še kaj. Vse to torej bi poučevali, ako bi se jim place povišale. Mi smo rekli, da place učiteljem je nemogoče zvišati na račun našega kmeta posestnika, ker uže sedaj trpi pod neznosnim bre- menom šolskih in drugih doklad. Niti za vinar se ne smejo naši posestniki obremeniti z novim dokladami za ljudsko šolstvo! To je Dila naša parola. Agrarci, ti „prijatelji" našega kmeta, zavzemljejo pri tej stvari ravno nas- protno staHšče in hočejo še večje iz- datke za ljudsko šolstvo in s tern torej teljem do boljSih plač. V tem smislu se izrekajo v zadnji stevilki „Km. glasa" v uvodnem članku. Pravijo. da smo molcali. ko se jc slo za povisanje plač dnhovnikom in častnikom, le sedaj da se oglažamo. ko se gre za Ijndsko p r o s v e t o! PoČasi gospodje! Vi vsi nam morale priznati. da so bile place nekaterih duhovnikov naravnost sra- motne v primeri z njihovim delom in izobrazbo! Sami liberalni listi so to priznavali. Place častnikom ne odlo- čujejo nasi poslanci. enako tndi niso odločevali o poviSanju plač duhovnikom. Kjer pa morejo v čem odločevati. tam morajo zastaviti ves vpliv v to. da va- rujejo koristi svojih volilcev. Med te ko- risti v tem slučaju spada tudi to, da se naši posestniki ne smejo več obreme- niti za ljudsko solske potrebSčine niti za vinar. Na tem stališču stojimo in bomo stali, pa naj agrarci za svoje agi- tator] e počnejo kar hočejo. Nismo nas- protni povisanjti plač učiteijstvu. a to se ne sine zgoditi na raeun nasih po- sestnikov. Ako so agrarci svojim agita- torjem dolžni izpolniti dane obljnbe kot odskodnino, da so jim pomagali do po- slaniskih sedežev, naj jim pa iz svojega pomorejo, nikar in nikdar pa na ra- čnn naših kmetov posestnikov! ,.Kaj pa je tebe treba bilo ? — Na celo zadnjega dela svojega dopisa je postavil g. Č. glavni svoj top, misleč: ta pa gotovo doseže moj nam en ! Ali tudi s tem je mož pogorel. Koje 1. 1904 g. Č. prvič predsedoval lib. odborn (ka- teri ga je uže po nekaterih mesecih pu- stil na cedilu) in ni prišel g. M. vsled lastne naprejšnje odklonitve v odbor. je g. Č. hitro potisnil v odbor kot pevovodjo svojega zeta g. Š. Ravno isto se je zgo- dilo 1. 1907 t. j. za drugega č-jevega predsedovanja liberalnemu odborn. Dej- stvo. da je prišel zet g. Č-ja v odbor le takrat. ko g. M. ni bilo in vselej za na- slednika g-u M in vselej ko je bil tast g. Č. predsednik. ki je imel kot tak go- tov upliv na sestavo odbora. to dejstvo je jasno potrdilo našega uverjenja, da ni sedanje C-jeve polemike rodila le skrb za Čitalnico. Komaj je torej (1. 1904) spravil g. Č. svojega zeta na 20-letno mesto g-a M, je poslal društv. čuvaja k g-u M., da naj izroči ključ od drustv. glasb. arhiva. Da se ta netaktnost gosp.. C-ja bolje raznme, si dovoljujemo kratko pojasnilo. G. M. se ni trudil 74 stoletja le s poukom in vodstvom čit. petja, am- pak tudi z urejevanjem čit. muzikalij. Teh je bilo ob njegovem nastopu malo več kot nič in ^e to skoro nobene veljave. Lahko se reče torej, da je on to glasbeno zbir! o ustvaril. In to ga je stalo ogromnega truda in časa. On ni z odborovim dovoljenjem naročenih mu- zikalij le urejeval in skrbno hranil *), ampak on je tudi naročila denarno pod- piral, po porabi poškodovane muzikalije sam sproti skrbno popravljal **), s svo- jimi številnimi glasbovinami čit. muz. arhiv pomnožil in cele počitnice za Či- talnico glasbe prepisoval (pripravljaje glasbeni materijal za prihodnje leto). Ne pretiravamo, če rečemo, da j e v o m a r i č i t. muzikalij z a k o p a- nih na tisoče prostih ur g-a M. Pač naravno, da se ie mož tega tudi zavedal in se čutil žaljenega, da se upa predsednik g. Č., kateremu je bilo vse to dobro znano, v očigled temu ogrom- nemu delu zahtevati kar golo izročitev ključa in še to po služabniku!! Ni čuda torej, da je g. M. v tem aktu Č-jeve skrajne netaktnosti čutil roganje: Vidiš, bedak, tako brco Ti dam jaz za Tvoje požtvovalno delovanje! In g. M. se je indigniran uprl ter naročil društvenemu slugi: „Recite predniku Č-ju, da je muz. arhiv delo moj in rok in da vsled tega smcm vsaj toliko zahtevati, da pred- sednik v tej zadevi z mano osebno go- vori \" Ta odgovor je g. Č-ju tako im- poniral, da si ni upal zahteve več po- tt) Po vsakem koncertu je bila njegova prva skrb, glaske pod ključ! Dočim se je pred njim ravno narobe delalo in vse pozgubilo. **) Za to skrb se mu je „Soča" še roga'.a ; noviti. lzpozrtal je, da ni korektno po* stopal. in namesto da bi se v „Soči" opravičil, očita še nekorektnost g-u M.!? Nastopila je doba drugega leta. (1907) Č-jevega liberalnega predsedova- nja. V odbor je spravil svojega zeta. Odbor j-a je pompozno izbral za „pevo- vodjo". in to so učinili tisti gospodje odborniki, kateri so na občnem zboru glasovali za to. da Citalnica opusti petje. Pevovodja brez petja! Koinedija! To je pač unikuni med pevovodjami na svetu! Pevovodja, kateri ni premogel niti enega pevca. ne pcvkc, kateri ni dosegel niti do ene pevske vaje! In temu „pevo- vodju" naj bi bil g. M. položil račun o svoj em ogromnem Irudu z muz. zbirko. Tako so sklenili nainreč niodri Č-jevi odborniki, t. j. zaupni mozje liberalne stranke, katcra je izdala parolo : Cital- nično petje dela konkurenco našemn li- beralnemu pevskemu društvu, uže 8 let bojkotujemo pevovodjo M., a ne mo- reino mu do živega (cela stranka proti eni osebi!), zato se moramo polastiti Ci- talnico, da ga vržemo iz odbora in od- stranimo od pevovodstva___ In ko so to dosegli. so hoteli g. M. se ponižati ter so sklenili: Sem mora priti in uklo- niti svojo v brezplačnem trudu za slov. pesem osivelo glavo pred pevovodskim novincem, kateremu je bil tukaj v Či- talnici in je Šc kje drugje tako na potu... Tako so računili Č-jevi odborniki. a de- lali so „racun brez krčmarja". (i. M. je iz- ročil ključ muzikalij čuvaju, naj ga nose tajnikulTajebiledino mogoČ odgovor na pobožne želje odborove. (i. Č. naj pa vzame še to-le naznanje! (J. M. ni bil dolžan nikomur izročiti muzikalij, kcr jih tudi njemu ni nikdo izročil. Kar je za Čitalnico spisal in kar je bilo njego- vih glasbovin, je vzel iz arhiva. Vse to je mislil darovati Citalnici in je v ta namen uže naprej timbriral s čit. peča- tom. Ni se mu niti sanjalo, da pridejo časi, podivjani časi, ko se mu bode štelo v greh, da deluje za procvit na- rodnega petja, in ne najprcj za stranko in potem šele če kaj ostane za narod. Prišlo je tako, umaknil se je in umaknil tudi svoj sklep glede darova- nja muzikalij. Ako bo goriška Čitalnica kedaj zopet gojila petje, kakor je še vedno gojijo druge Čitalnice, in ako do- bode kedaj odbor, ki se bode zavedal, da ima služiti edino je Citalnici, ne pa strankarski politiki, takrat se izroče Ci- talnici tudi te sedaj odtegnene glasbo- vine. -— Ako pogreša sedanji čitalnični „pevovodja" (pevovodja brez pevcev in petja"!!), zet g. Č-ja. invertar, pa naj si ga naredi! Ali misli, da bodo le drugi delali, on pa užival! Bil bi pač uže čas, da bi začel tudi on enkrat delati — brezplacno. ü. Č. pa zdaj ve, kake glas- bovine so v čitalnični oniari in kakih ni. Vedel bi pa lahko bil uže davno, da si g. M., ki se zaveda, da je s pevovod- stvom v Citalnici deloval po svojih mo- čeh za narodno stvar, ne da komursi- bodi stopati na tilnik. Gledaliska predstava slovenskega srednješolskega dijaštva v Gorici. (iotovo se še vsak spominja z veseljem, kako je nastopalo goriško srednješolsko dijaštvo tekom zadnjih let proti koncu drugega semestra z vaznimi koncert- nimi in pevskimi točkami, ki so bile priča, da goji dijaštvo poleg šolskih, mnogokrat suhoparnih predmetov tudi umetnost ter da ima tudi smisel za njo. Tudi lctos so sezbrali nekateri nav- dušeni dijaki in sklenili prirediti pri- prosto a lepo veselico, od koje ne bi imeli dobička samo višji, anvak tudi priprosto ljudstvo. naj si bo dela- vec iz tovarne ali pa kmet iz bližnje in daljne okolice. Kakor smo poizvedeli iz gotovega vira prirede letošnji dijaki med drugimi točkami tudi krasno F. S. Finž- garjevo igro „Divji lovec". narodni igro- kaz s petjem v štirih dejanjih. (iotovo je, da ne dosega nobena drurja igra ti- stega plemenitega namena, katerega so si postavili ti mladi fantje, namreč po- dati našemu priprostemu ljudstvu kakor tudi inteligenci nekaj takega, od Cesar nai bi imeli vsi brez razlike res obilo Pripnrolamo tiaSint rodbinam K olin s k o c i kor i j o Poprava in komisijskn zalosa d v o- k o Io s in š i- ^ valnih stri)- Ju )>'V, grain o- / I'onov za k o n c e r t c ^ in g08ti hi i ter vsakovrstne ploscv, zastopnik automatov /a gostitno in vsakovrsttiih kmotijskih strojev. — S t a r a d v o k o 1 e s a so e in n j 1 i raj o po i* oiii z Oiznjom pri BATJEL-u GO UK A Stolua ulioa 3-4. Prodaja Uidi na mesečne obroke. — Xovi ßlo- venski coniki franko. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v ec =s y Podgori na vojli zetalep mosta (na cesti, ki t>eljeproti Gradiški) © o o Trguje tudi z opeko. ima ve- liko zalogo vsakovrstnesa trde- e,& in mekhega lesa domace^a in tujega, veliko zalojjo pohišt- va, vinskih posod, <*tigkasuic itd. Pristni kranjski I lanenolinafi firnež t 0Iratebarve J v posodicah po Vs 1 kL kakor " tudi v veejih posodah. I Fasadne barvej za hiše, po y;orcu. i Slikarski vzorci * = in papir xa väqycq. == ' liaki ] pristni ancjle^ki za vozove, za pchištva in ^a podc. | Steklarski klej1 (kit) priznano in strokovno ' preizkušeno najboljši. . Karbolinej "Z MflVEC (gips) j 7A\ podoimvje in za stavbe- i Copici | domačega izdelka za zidarje ;__^= in za vsako obrt ===== | priporoča j Mi tofltiai L v Ljubljani. ^ Prva krajska tovaria J oljnatih barv, firnežev, la- ll kov in steklarskega klej a. k Zalitevajtc cenike! Svqji k svojim! Staro2nana narodna tvrdka: Hnton Iv. Pečenko GOKICA, ullca Jos. Verdi 26, postreže po^teno in točno s pristninii be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; poteni s pylzenj- 8kim pivom „prazdroj" iz sloveče čežke „Me^Čanske pivovarne", in izbornim proti- vinsk'm pivcim iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim ppiFtnim tropinoveem I. vrste, lastnegfa pridelka v stek'enicah. Vino dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno S c hwan en-Apoth eke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačnc. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna u/Qca hiš. št. 2, Psoda a stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn te? najboljše kakovosti. Priporoča se slav. cbiinstvu Tovarua iisa oälikovana na obrtDi ^ razstavi t Gorici 1.1900 K FRANC KRAU Gorica, Kapucinska ulica St. 9 priporoča cenj. gg. trgovcem razno- vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in poštena. = ctOV. RUBBIA = z a logo svetilh in trgouina s stebiom in pepcolanom se je preselila na Travnik (Piazza Grande) st. 17 v lastno hiso. Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega b!aga n. pr. kavo Santos, Sandcmingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mujsveče prve in druge vrste, namreč ob Vs kila in od enega funta, Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v AjdovŠčmi. Vse blajjo prve vrste. Loterijske Stevilke. 0. inaj;i. Trst.......44 IS 21 71 25 Line ......50 12 M 44 ,V) Ivan Bednarik priporoča svojo Niooveznico v Gforici ulica della Croce štev. 6. JMazuarrilo. „Centralna posojllniea registrovana zudruga / omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4l2oo (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 51/,, (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (sest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. ----- Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. ----- Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka priprosto in fino se dobi pri Rnfon Cernigoj - Gorica. s^^=^ Tržaška ulica 18.^^^^ CENJ. PAME IN 60SPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjali sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. OrlginaS-Uictoria stroji deiajo ^ Po 10 letni uporabi brezšumno. Orißlnel-ViLlorfa stroi so neprekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. Originsl-Victorifl strbi so najPnPravnejši za umetno vezenje (rekamirar\je). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Originsl-Oicloria stroi so najbo^, izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, (tvokoles „Puch" orožja, rnunicije in vseh iovskili priprav pri tvrdki, Kersevani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Buomo) št. 9.