GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV PRI INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE jclpostavljcne "ušnc ploskve različnih I odali V i 7 Kot plašča, Vc. H - obtežba P.P1.P2 - lastne teže T - strižna 1 eak FEBRUfiR 2002 ’ ; Glavni in odgovorni urednik: P ro f.d r. Janez DUHOVNIK Lektorica: Alenka RAIČ - BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Mag. Gojm ir ČERNE Gorazd HUMAR Doc.dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL Janja PEROVIC-MAROLT M arjan PIPENBAHER Mag. Č rto m ir REMEC P ro f.d r. Franci STEINMAN Prof. dr. Miha TOMAŽEVIČ D oc.dr. Branko ZADNIK Tisk: TISKARNA LJUBLJANA d.d. Naklada: 2750 izvodov Revijo izdajata ZVEZA DRUŠTEV GRAD­ BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, L jubljana, Karlovška 3, te le fon /faks: 01 4 2 2 -4 6 -2 2 in MATIČNA SEKCIJA GRADBENIH INŽENIRJEV pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE ob finančn i pom oči M in istrstva RS za šo ls tvo , znanost in šport, Fakultete za gradben iš tvo in geodezijo Univerze v L jub ljan i te r Zavoda za gradbeništvo S loven ije . Podatki o objavah v reviji so navedeni v b ib liogra fsk ih bazah COBISS in ICONDA (The International Construction Database). h ttp ://w w w .z ve za -d g its .s i Letno izide 12 številk. Letna naročnina za ind iv idua lne naročnike znaša 5000 SIT; za študente in upokojence 2000 SIT; za gospodarske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40500 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tu jin i 100 USD. V ceni je vš te t DDV. Poslovni račun se nahaja pri NLB, d.d. L ju b ljana ,š tev ilka : 0 2 0 1 7 - 0 0 1 5 3 9 8 9 5 5 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zani­ mive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. 4. Besedilo mora biti izpisano z dvojnim presledkom med vrsti­ cami. 5. Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); imena in priimke avtorjev; naslov POVZETEK in povzetek v slo­ venščini; naslov SUMMARY, naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERA­ TURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti vključene v besedilo prispevka, oštevilčene in op­ remljene s podnapisi, ki pojas­ njujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski oblik i, morajo biti priložene prispevku v originalu. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki [priimek prvega avtorja, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označena še z oznakami a, b, c, itn. 11. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime avtorja, priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna po roč ila : vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 13. Pod črto na prvi strani, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in priimek, strokovni naziv, podjetje ali zavod, navadni in elektronski naslov. 14. Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Prispevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD. Uredniški odbor GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV PRI INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE U D K - U D C 0 5 : 6 2 5 ; I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 L J U B L J A N A , F E B R U A R 2 0 0 2 L E T N I K LI S T R . 25 - 48 VSEBINA - CONTENTS Stran 26 Anka Holobar____________________ ZDGITS IMA NOVO VODSTVO Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Stran 27 Branko Zadnik_____________________________ NOVI POGLEDI NA ZASNOVO TEMELJENJA DALJNOVODNIH STEBROV NEW APPROACH ON THE DESIGN OF THE FOUNDATION OF THE OVERHEAD LINES SUPPORTS Stran 35 M. Tomaževič, A. Žnidarič, I. Klemenc, I. Lavrič VPLIV PROMETNIH VIBRACIJ NA KAMNITE ZIDANE STAVBE INFLUENCE OF TRAFFIC INDUCED VIBRATIONS ON STONE-MASONRY BUILDINGS Stran 44 J. Lapajne, B. Šket-Motnikar, P. Zupančič TOLMAČ KARTE POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE SEISMIC HAZARD MAP OF SLOVENIA - EXPLANATORY TEXT T = 475 let trdna tla A stalna b, m,, P S - f PSA [g| 03 s 46.5 46.0 45.5 A. HOLOBAR: ZDGITS je dobila novo vodstvo VOLILNA SKUPŠČINA ZDGITS ZDGITS IMA NOVO VODSTVO Novi predsednik ZDGITS Marjan Vengust, inž. grad. Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS) je imela 24. januarja 2002 svojo redno skupščino, ki je bila tudi volilna. Kljub temu da je bila zadnja skupščina 22. ju ­ nija 1999, je pred tokratno skupščino dr. Janez Reflak razgrnil problematiko in delovanje Zve­ ze med celotnim mandatom njegovega pred­ sednikovanja, od leta 1997 do zaključka leta 2001. V tem času je ZDGITS postala redna članica ECCE in FEANI; bila je med pobudniki in sou­ stanovitelji Inženirske zbornice Slovenije (IZS), kjer deluje kot številčno najmočnejša prav Ma­ tična sekcija gradbenikov (MSG). Preko svojih članov je ZDGITS aktivno sodelovala pri pripravi ZGO in ZureP in pri izdelavi izpitnih programov za strokovne izpite. Z rednimi seminarji je pri­ pravila za strokovni izpit okoli 500 mladih stro­ kovnjakov. »Gradbeni vestnik« je v tem času dobil nove­ ga glavnega in odgovornega urednika in nov koncept. Postal je mesečna revija z naklado, ki se je v mesecu decembru 2001 povečala z 900 na 3000 izvodov, povzetki vsebin pa so od leta 2000 predstavljeni tudi na Svetovnem spletu, kjer ima ZDGITS od tedaj tudi svojo domačo stran in je na ta način vpeta v posodobljeno komunikacijo s svetom. Kljub številnim vidnim uspehom se je skupšči­ na soočila tudi s problemi, med katerimi je po­ stal že kar kroničen problem financiranja deja­ vnosti Zveze oziroma uvedba članarine, ki se zdi zaradi različnih pogledov članstva (društev GIT) domala nerešljiva. Za rešitev tega problema je skupščina pooblastila na tem zasedanju izvoljeni novi Izvršni odbor. Med drugim je bil sprejet tudi pomemben sk­ lep, ki v letu 2002 določa poleg ZDGITS za soizdajateljico Gradbenega vestnika še IZS- MSG, ki je za izdajanje revije namenila okoli 12 milijonov SIT in bo s tem zagotovila prejemanje Gradbenega vestnika vsem svojim članom. Skupščina je sprejela in potrdila tudi zaključ­ ne račune za leta 1997,1998,1999 in 2000. Ker leto 2001 še ni finančno zaključeno, se bo postopek obravnave in sprejemanja zaključne­ ga računa za leto 2001 prenesel na naslednje zasedanje, novi Izvršni odbor pa bo odločil, ali bo za to morda sklicana izredna skupščina. Razprava je izpostavila velika pričakovanja od ZDGITS ob istočasnih ugotovitvah, da jih IZS- MSG do sedaj ni uresničila. Velika polemika se je razvila tudi glede prezahtevnih vsebin Grad­ benega vestnika, ki je zaradi tega za nekatere člane nezanimiv. Delegate iz regionalnih dru­ štev pa je vznemirjalo še vprašanje, zakaj nima Ljubljana svojega društva gradbenih inženirjev in tehnikov in kdo pooblašča ljubljanske inženirje za sodelovanje v ZDGITS. Za uspešno društveno delovanje in druge vid­ ne dosežke v okviru ZDGITS je skupščina po­ delila priznanja z nazivom zaslužnega člana ZDGITS: Mariji Tekavec (Velenje), Mileni Kuko- vec-Bajec (Velenje), Marku Vučini (Velenje), Stanetu Brezniku (Velenje), Tereziji Vidrih (Novo mesto), Marinki Pavlin (Novo mesto), Martinu Pečavarju (Novo mesto) in dr. Janezu Reflaku (dosedanjemu predsedniku ZDGITS) ter priz­ nanja z nazivom častnega člana ZDGITS: Sta­ nislavu Pavlinu (Novo mesto), Feliksu Strmo- letu (Novo mesto) in prof. dr. Janezu Duhovniku (glavnemu in odgovornemu uredniku Gradbe­ nega vestnika). Skupščina je razrešila vse dosedanje funkcio­ narje ZDGITS in za obdobje dveh let Izvolila nove. Za najbolj odgovorno funkcijo, predsednika ZD­ GITS, je bil izvoljen g. Marjan Vengust, mlajši uspešen inženir in poslovnež iz Celja, aktiven društvenik in uveljavljen organizator, Med sta­ novskimi kolegi uživa veliko spoštovanja in zau­ panja; v novi zahtevni funkciji pa od njega vsi skupaj tudi veliko pričakujejo. Novi Izvršni odbor sestavljajo: s funkcijo pred­ sednika Marjan Vengust (Celje), s funkcijo pod­ predsednika dr. Janez Reflak (SDPI), Stipan Mudražija (Maribor), Jože Barič (Novo mesto), Danilo Senič (Celje), Matija Blaguš (Velenje), Janez Erjavec (Pomurje), Jožef Lemut (Tolmin- ska-ldrijska), Aleksander Petrič (Ajdovščina- Nova Gorica), Pavel Kovačič (Koper), Janko Veber (Kočevje), prof.dr. Matej Fischinger (SDPI), prod.dr. Franc Saje (SDGK), mag. Ana Marija Gaberc (SloGeD), prof.dr. Milenko Roš (SDZV), Boris Pečenko (SDGK), Borut Gostič (SloGeD), Gorazd Humar (Ajdovščina-Nova Gorica) in s funkcijo glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vestnika, prof.dr. Janez Duhovnik. Nadzorni odbor: Bojan Čelofiga (predsednik), Feliks Strmole (član), Marija Rataj (članica), Dragan Krajnc (namestnik), Janez Bojc (name­ stnik), Ivan Parkelj (namestnik). Častno razsodišče: Franc Hribernik (predsed­ nik), Stane Petrič (član), Adi Lesničar (član), Anton Žerjal (namestnik), Franc Zupančič (na­ mestnik), Terezija Vidrih (namestnica). Vsem prejemnikom priznanj in izvoljenim funkcionarjem iskreno čestitamo! Društvu gra­ dbenih inženirjev in tehnikov Celje in njegove­ mu upravnemu odboru, ki je omogočilo zase­ danje skupščine in ga odlično pripravilo, pa se vsi delegati, gostje in strokovna služba ZDGI­ TS najlepše zahvaljujemo. Anka Holobar Strokovna služba ZDGITS B. ZADNIK: Novi pogledi na zasnovo temeljenja daljnovodnih stebrov NOVI POGLEDI NA ZASNOVO TEMELJENJA DALJNOVODNIH STEBROV NEW APPROACH ON THE DESIGN OF THE FOUNDATION STROKOVNI ČLANEK UDK 624.15 : 621.315.1 BRANKO ZADNIK P O V Z E T E K V prispevku so prikazani osnovni princip i zasnove in dimenzioniranja temeljev daljnovodnih stebrov, ki so glede na obtežbe in kriterije uporabe zelo specifične gradbene konstrukcije . Od širokega nabora različn ih m ožnosti temeljenja so obravnavane pri nas najpogosteje uporabljene oblike temeljev: razčlenjeni, kompaktni in piloti kot podzvrst razčlenjenih temeljev. Predstavljen je verjetnostn i pristop pri analizah temeljenja. S U M M A R Y The article gives basic principles of design and dimensioning of overhead transm ission line tow ers which represent, regarding different loads and crite ria of use, ra ther specific civil s truc tu res . Qut of an extensive range of d ifferent foundation possibilities the a rtic le describes the m ost often used form s, like separate foundations, com pact foundations and piles as a sub-form of the separa te foundations. By foundation analyses a probability approach has been used. Avtor: doc.dr. Branko Zadnik, direktor sektorja za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo, IBE d.d., Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana 1 .UVOD 1.1 SPLOŠNO Za tem eljenje daljnovodnih (DV) stebrov je potrebno znanje, ki v veliki meri tem elji na praktičn ih izkušnjah in rezultatih ek­ sperim entalnega preizkušanja. V osnovi se razlikuje od tem eljen ja ostalih gradbe­ nih objektov predvsem glede na obtežbe in krite rije , ki jih tem elj daljnovodnega stebra mora prevzeti oziroma izpolnjevati. Prevladujoča obtežba tem elja je prevrni- tveni mom ent stebra, ki je osnovna obtežba m onolitnega tem e lja oziroma vzrok za pojav dvojice s il, ki obrem ejuje razčlenjene tem elje DV stebra s svojo tlačno in izvlečno komponento (slika 1). Obtežba tem eljev je posledica delovanja lastne teže konstrukcije, obtežbe vetra na B. ZADNIK: Novi pogledi na zasnovo temeljenja daljnovodnih stebrov Prostorski predalčni steber - Drog - blok temelj razčlenjeni temelji Portalni "H" steber - razčlenjeni temelji Zasidrani steber - razčlenjeni temelji Slika 1: Nekaj tipov stebrov in obtežb na temelje konstrukcijo stebra in vrvi daljnovoda ter notran jih nateznih s il v vodnikih, ki se prenašajo na podporne konstrukcije . Z izjemo lastne teže imajo te obtežbe spre­ m en ljiv , s luča jn i značaj in so odvisne predvsem od atmosferskih vplivov (tem­ peratura, veter, žled). Dopustni premiki tem eljev so tako kot pri ostalih gradbenih konstrukcijah odvisni od obču tljivos ti konstrukcije stebra na premike, pomemben pa je tud i vizualni vtis o varnosti stebra. Pomiki vrhov ste­ brov so zaradi zasukov tem eljev in velikih v iš in stebrov, ki dosegajo pri visokona­ petostnih vodih povprečne višine od š ti­ rideset do šestdeset metrov, bistveno večji kot pom iki temeljev. V tem prispevku podajamo pregled najpo­ gosteje uporabljenih načinov tem eljen ja da ljnovodnih stebrov. Na izbor tipa te ­ m eljen ja za konkretno lokacijo daljnovo- dnega stebra oziroma za vsako stojno mesto stebra vpliva več faktorjev: tip kon­ strukc ije stebra, tip obtežbe in njenega tra janja , geotehnične karakteristike te ­ m e ljn ih tal, zanesljivost ana litičnega modela, s katerim pop isu jem o realno stanje tem elja in tem eljn ih tal, zahteva­ na stopnja varnosti, možnost uporabe gradbene m ehanizacije za izgradn jo te­ melja, vrsta in razpoložljivost gradbene­ ga m ateriala ter ne nazadnje ekonomika gradnje. Pri tem je potrebno poudariti, da na zasnovo in projektno obravnavo te ­ m e ljen ja vpliva tudi uvajanje novih gra- dbenotehnoioških pristopov pri izvajanju gradbenih del in pri transportu do posa- Slika 2: Prikaz odvisnosti tipa stebra, tipa temelja in obtežbe B. ZADNIK: Novi pogledi na zasnovo temeljenja daljnovodnih stebrov meznih, včasih zelo težko dostopnih s to j­ nih mest. Vsa ta dejstva pojasnujejo ve­ liko število možnih projektnih rešitev te ­ m eljenja daljnovodnih stebrov. V tem prispevku bodo načeloma obravna­ vane tri kategorije temeljev, in sicer kom­ paktni, blokovni tem elji, razčlenjeni te ­ m elji in p ilo ti kot posebna podzvrst raz­ členjenih temeljev. Vsaka od teh treh ka­ tegorij se deli na posamezne tipe, kot je prikazano na s lik i 2. 2 .TIPI STEBROV IN OBTEŽBE NA TEMELJE 2.1 OBTEŽBE 2.1.1 Zgodovinski pregled Pogled v preteklost pokaže, da se je s časom sprem inja la praksa in tehnična regulativa, ki je predpisovala določan je obtežb na DV stebre in s tem tudi na njihove temelje. Klasičen pristop pri do­ ločanju teh obtežb je popolnom a deter­ m inističen. V zadnjih nekaj letih pa so se začele razvijati verjetnostne (p rob ab ili- stične) oziroma delnoverjetnostne (sem i- probab ilis tične) metode do ločan ja ob­ težb, ki počasi prodira jo tud i v prakso [IEC, 1991, DIN VDE 0210, 1987], Pri determ inističnem konceptu zahteva­ mo, da je “ delovna” oziroma “ vsakodne­ vna” obtežba na temelj pomnožena z do­ ločenim faktorjem; tako povečana je p riv­ zeta za določanje največje nosilnosti kon­ strukc ije stebra in seveda tud i tem elja . Koncept je lahko predstavljen tudi tako, da delovno obtežbo, pomnoženo z do­ ločenim splošnim varnostnim faktorjem, prevzame konstrukcija DV stebra oziroma njen tem elj s svojo mejno nosilnostjo . Za obtežbe na DV stebre sta v tem kontekstu značilna dva osnovna primera, in s icer prim er “ norm alne” , vsakodnevne ob­ težbe, ki nastopi ob najpogostejših klim at­ skih pogo jih in prim er “ izredne” , redko nastopajoče obtežbe, ki redkeje nastopi ob izrednih vremenskih razmerah. V ta za­ dnji sklop prištevam o tudi prim ere m o­ rebitnih pretrgov vrvi. Različni nacionalni predpisi p redp isu je jo različne faktorje varnosti [DIN VDE 0210 1987, Pravilnik, 1988, ASCE, 1991], Na mednarodni rav­ ni ni splošno spre je tih in uporab ljan ih determ in ističn ih predpisov za določanje obtežb. Pri verjetnostnem pristopu je mejno stanje nosilnosti določeno s trenutkom, ko daljnovod ali katerakoli njegova kom­ ponenta ne zadovo ljita več predpisane nosilnosti. Praviloma je mejno stanje določeno s klimatsko obtežbo, ki nasto­ pa z določeno povratno dobo. Ta obtežba, pomnožena z delnim obtežnim faktorjem, se prenese na konstrukcijo, ki ima svojo karakteristično nosilnost, ki se množi s deln im redukcijskim faktorjem. Največja težava pri uporabi verjetnostnih metod je večno pomanjkanje zadostnega števila podatkov, s katerim i bi lahko ka- lib rira li parcia lne faktorje z želeno na­ tančnostjo. Uporaba normalne porazde­ litvene krivulje predpostavlja uporabo ne­ skončnega števila podatkov, ki seveda nikoli ni zagotovljeno. Za premostitev teh teore tičn ih težav se je začelo uvajanje delnoverjetnostnih metod. Te tem e ljijo na primerjavi rezultatov verjetnostnih mode­ lov z opazovanji obnašanja obsto ječih konstrukcij. Delni obtežni faktorji so nato prilagojeni tako, da uvedeni v teoretične analize, le -te dajo rezultate obnašanja konstrukcije, ki so podobni opazovanim. Danes sta za področje tem eljenja da ljno­ vodnih stebrov poznana dva pristopa, ki uporabljata de lnoverje tnostn i način za določanje obtežb [IEC, 1991 in ASCE, 1991], t 2.1.2 Zasnova daljnovoda kot sistema Oba pristopa [IEC, 1991 in ASCE, 1991] obravnavata daljnovod kot integralni s i­ stem različnih med seboj povezanih kom­ ponent, kot so: vodn ik i, izolatorji, stebri, tem e lji, itd. Resna napaka ali porušitev kateregakoli od navedenih glavnih e le ­ m entov lahko povzroči izpad delovanja daljnovoda in s tem prekinitev prenosa energije in posledično velike gospodar­ ske škode. Prednost integralnega pris to ­ pa je v tem, da je možno vod projektirati za določen isti nivo zanesljivosti vseh komponent, ali alternativno za določen in kontro liran scenarij razvoja napak ob upoštevanju različn ih nosilnos ti posa­ meznih komponent voda. 2.1.3 IEC 826 Mednarodna elektrotehniška kom is ija (IEC) v svojem standardu 826 obravnava zanesljivost daljnovoda kot funkc ijo za­ nesljivosti posamezne komponente voda in števila podpornih točk. Analizira raz lič­ ne obtežbene pogoje kot osnovo za projektiranje in od teh obravnava k lim at­ ske dogodke z verjetnostnim pristopom . Osnovna povezava med klim atsko ob ­ težbo in projektno nos ilnos tjo kon­ strukc ije je zapisana v ob lik i: Vu -Q t « P r -R ( (1) 4* r — 4)s ■ c (?) kjer pomeni: yu-ko e fic ie n t odvisen od razpetine (običajno 1.0), Qr- obtežba, ki se pojavi z določeno povratno periodo, (pR - g loba ln i koefic ient nos ilnos ti, ki vsebuje koordin irano sode lovanje fak­ to rjev nosilnosti za posamezne kom po­ nente, Rc - karakteristična oziroma nazi­ vna nosilnost komponente, - koeficient nosilnosti, odvisen od števila komponent sistema, (pN - koeficient, odvisen od šte­ v ila kom ponent sistema izpostavljen ih obtežbi,

c- koeficient, odvisen od razlike dejanskega do privzetega rizika nastopa dogodka (e = 10%). Želeni nivo zanesljivosti se določa po tem predlogu z izborom ene od treh povratnih period, 50, 100 ali 500 let. Standard do loča tudi k rite rije za oceno m ejnih stanj nosilnosti temeljev. B. ZADNIK: Novi pogledi na zasnovo temeljenja daljnovodnih stebrov 2.1.4 ASCE Manual No. 74 Pristop v tem dokumentu je podoben p ri­ stopu IEC s tem, da ASCE Manual No.74 predpostavi, da mora biti zanesljivost ce­ lotnega sistema enaka zanesljivosti njegovega najšibkejšega člena. Osnovna enačba, ki prikazuje povezavo med obtežbo in nosilnostjo , je: 4>-Rn > {d , +y -Qso) (3) kjer pom eni: (j)- koefic ient nos ilnos ti, odvisen od materia ln ih nehom ogenosti, nenatančnosti izvedbe in nedoločenosti pri izračunu RN, RN- nazivna nosilnost kom ponente, DL - vp liv lastne teže, y - koefic ien t obtežbe, Q50 - obtežba, ki se pojavi s povratno periodo 50 let. 3.GEOTEHNIČNE METODE PRI ZASNOVI TEMELJEV 3.1.1 Splošno Namen tega poglavja je podati pregled najpogoste je uporab ljen ih geotehničn ih metod, za preverjanje nosilnosti različn ih tem eljev. Tradicionalno so to de te rm in i­ stične metode, v zadnjem obdobju pa se velika pozornost posveča metodam, te ­ m e lječ im na te o riji verje tnosti. Izbor in od loč itev za uporabo primerne metode sta praktično povsod po svetu prepušče­ na projektantu in nista regulirana s pre­ dpis i. 3.1.2 Metoda mejnih stanj Uporaba verjetnostnega pristopa pri obravnavi nosilnosti tem eljev je re la tiv­ no nova in se uporab lja za do ločan je mejne nosilnosti tem eljev pri izvleku. Pri razčlenjenih tem eljih se istočasno obra­ vnava tlačno obremenjen tem elj na kla­ sičen način, z upoštevanjem dopustn ih napetosti pod tem eljno ploskvijo. Avtorja Hansen [Hansen, 1967] in M eyerhoff [M eyerhoff, 1970] sta predlagala upora­ bo deln ih varnostnih faktorjev za notranji strižni kot v vrednosti 1.2 - 1.3 in za kohezijo 1.5 - 2.5. Pri določanju delnih varnostnih faktorjev je potrebno upošte­ vati naslednje vplive: • posledice, ki bi nastopile ob doseže­ nem mejnem stanju nosilnosti, • zanesljivost geotehničnega modela, • nezanesljivost m etode za analizo iz­ branega modela tem eljenja, • razlike v podatkih o m aterialnih karak­ teristikah za laboratorijsko preizkuše­ ne materiale in materiale na konkret­ ni lokaciji, • kakovost geomehanskega nadzora pri izgradnji in predvideno kakovost gradnje. Primerna metoda za obvladovanje ali vsaj oceno navedenih nedoločenosti je izved­ ba preizkusa nosilnosti tem elja v naravni velikosti na predvidene obtežbe. Rezultati testiranj se lahko uporab lja jo za kalibri- ranje projektnega modela in/ali za določi­ tev karakteristične nosilnosti temelja. 3.1.3 Testiranje temeljev Detajli o preizkušanju tem eljev v naravni velikosti so popisani v [IEC 61773] in v posebni pub likac iji CIGRE No.81 [CIGRE, 1994], 3.1.4 Karakteristična nosil­ nost temelja Karakteristična nosilnost tem elja upošte­ va variabilnost projektnega pristopa. Zve­ za med karakteristično nosilnostjo (Rc) in srednjo vrednostjo nosilnosti (R) je po­ dana z enačbo: Rc .= R - ( l - K - V r ) (4) Kjer je: kc- faktor odvisen od stopnje tve­ ganja, da se nosilnost ne nahaja v izbra­ nem intervalu zaupanja, F - koefic ient variac ije nosilnosti tem elja za privzeti model, Rc - karakteristična nosilnost, ki ustreza defin irani stopnji tveganja, ki je privzeta v [IEC, 1991] z vrednostjo 10% in v [ASCE, 1991] z vrednostjo 5%. V zadn jih nekaj le tih se je raziskovalo koeficient variacije F za različne tipe te­ m eljev daljnovodnih stebrov z zbiranjem rezultatov testiran j tem eljev v naravni ve likosti s celega sveta. Slika 3 shem at­ sko prikazuje funkcijo verje tnostne po­ razdelitve za podatke o nosilnosti do loče­ nega tipa temelja. Sprem enljivki RTEST in Rn sta merjena nosilnost tem elja oziro­ ma njegova projektno predvidena n o s il­ nost. Predvidena nazivna nosilnost (Rn) je določena z izbranim m atem atičn im m odelom , v katerem nastopata geom e­ trija tem elja in geotehnične karakteristike lokacije. Če popišem o srednjo vrednost razmerja Rtest/R„ z m, potem je pričakovana sre­ dnja vrednost nosilnosti R za mejno no­ s ilnost ocenjena kot: R = Rn ■ m (5) in z um estitvijo (5) v (4) dobimo: Rc = R.™( i - V F ) m m B. ZADNIK: Novi pogledi na zasnovo temeljenja daljnovodnih stebrov Ob predpostavki, da je koeficient varia­ cije za m (VJ dobra ocena za F , lahko zapišemo enačbo 6 v obliki: Rc = R „ - m - ( l - k c -Vm) (7) Pri izračunu lahko uporabimo norm al­ no ali logaritm ično porazdelitev podatkov, kot je prikazana na sliki 3. Na podlagi pre­ verjanja testn ih podatkov za konkretne primere se je ugotovilo, da logaritm ična porazdelitev bolje popisuje realne vred­ nosti kot normalna porazdelitev [D iG io- ia, 1994, Buckley, 1994], 4. RAZČLENJENI TEMELJI 4.1 SPLOŠNO Razčlenjeni tem elji DV stebra prenašajo obtežbo konstrukcije stebra na tem eljna tla preko vsake od nog stebra, ne da bi bili med seboj povezani. Vsaka noga je torej temeljena v svoj blok. V splošnem se ta tip tem eljenja uporablja za vse prostorske palične konstrukcije da ljnovodn ih ste ­ brov, ki imajo širino (korak) v v iš in i g la­ ve tem elja večjo od okoli treh metrov. Pri tem moramo zagotoviti enakomerne ge- otehnične pogoje tako, da ne bi prišlo do diferencialnih posedanj med posamezni­ mi nogami stebra. Izbor oblike konstrukcije in materiala te­ melja je odvisen od geotehničnih pogojev lokacije, dostopnosti stojnega mesta ste­ bra z gradbeno m ehanizacijo, razpo­ ložljivega časa za gradnjo, financ in tudi od projektantskih in izvajalskih izkušenj pri uporabi določenega tipa. V tem prispevku obravnavamo razčlen­ jene plitve tem elje v obsegu in obliki, kot se izvajajo pri nas. Načeloma pa se enako obravnavajo tudi t ip i tem eljev, ki so značilni za nekatere druge predele sveta, predvsem montažne jeklene rešetke. 4.2 OBTEŽBE IN OSNOVNI PRINCIP PROJEKTNE ZASNOVE Razčlenjeni tem elji so v glavnem obteženi z vertikalno tlačno in /a li izvlečno obtežbo v kom binaciji s proporcionalno m a jhn i­ mi horizontalnim i obremenitvami v prečni in vzdolžni smeri g lede na os da ljnovo­ da. Razmerja med posameznimi kom po­ nentami so odvisna od naklona vogalnika stebra, ki je e lem ent povezave med te ­ m e ljn im blokom in konstrukcijo stebra. Glede na konkretne razmere na terenu je potrebno upoštevati tudi dodatne obtežbe na tem elj, ki rezultirajo od morebitnih ze­ m e ljsk ih p ritiskov hriba nad stebrom, zmrzali, ... Obstoji ve liko štev ilo metod različn ih avtorjev, ki so v tem pregledu združene v dve skupini, in sicer na metode, ki obra­ vnavajo obnašanje tem elja pod tlačno obtežbo, in metode, ki obravnavajo pre­ vzemanje izvlečne obtežbe temelja. a) Tlak Zunanje obtežbe tem elja vključno z lastno težo so uravnotežene s tlačn im i napeto­ stm i v zem ljin i, kot je sicer običajno pri tem eljen ju ostalih gradbenih konstrukcij. b) Izvlek Na podlagi teore tičn ih in em piričn ih preizkusov je veliko število avtorjev pri­ spevalo svoje rešitve pri obravnavanju tem elja na izvlečno obremenitev. Nekate­ re metode so b ile razvite na podlagi la­ boratorijskih preskusov na pom anjšanih m odelih temeljev, nekatere pa tem elje na rezultatih preskusov tem eljev v naravni ve likosti in naravnih zem ljinah. Vsekakor je p riporoč ljivo , da se vsaka uporabljena metoda kalibrira z rezultati testiran ja na izvlek v naravnem merilu. Osnovni para­ metri, ki so prisotni pri tovrstnih analizah, so lastna teža telesa tem elja in teža naležnega zasipa skupaj s težo ze­ m eljskega telesa po predpostavljeni po- rušni ploskvi. Le-ta se pri različn ih p ris­ topih razlikuje od vertikalne, preko različ­ nih ob lik porušnic (krožna, logaritm ska) do linearn ih, nagnjenih pod do ločen im kotom proti ve rtika li, ki tvo rijo končno podobo sode lujočega zem eljskega te le ­ sa v ob lik i obrnjenega prisekanega stožca. Tipične obtežbe in reaktivne sile so prikazane na s lik i 5. Glede na dejstvo, da je nagnjenost voga l­ nika stebra, ki se sidra v tem elj, vedno manjša od 1:5, se smer delovanja izvleč­ ne s ile , ki de lu je s icer v osi vogalnika, privzame v vertika ln i sm eri. Nobena od poznanih metod ne obravnava vpliva ho­ rizontalne komponente na izvlečno nosi­ lnost tem elja. mri enojna piramida dvojna piramida Slika 4: Osnovni tipi razčlenjenih temeljev B. ZADNIK: Novi pogledi na zasnovo temeljenja daljnovodnih stebrov Slika 5: Obtežba razčlenjenega temelja na izvlek, razporeditve reakcij in predpostavljene poručnice po različnih analitičnih metodah Prisotnost talne vode in časovno spre­ m in jan je njenega n ivo ja je potrebno upoštevati pri ocenjevanju vseh geoteh- n ičn ih paramemetrov, uporab ljen ih pri izbrani m etodi. 4.3 VPLIV NAČINA IZGRADNJE NA NOSILNOST TEMELJA Pri tlačno obrem enjenih tem e ljih ima način gradnje zanemarljiv vp liv na nosi­ lnost temelja. Pri tem eljih, obrem enjenih na izvlek, pa je zelo pom em bno, ali dosežemo projektno predpostavljeno go­ stoto zasipnega m ateriala ozirom a ali smo se o d lo č ili za podkopavanje s icer vertika ln ih sten izkopa in s tem premak­ n ili strižno ploskev, ki poteka od dna te­ m e lja do površja, v neporušeno z e m lji­ no naravne strukture. Za nosilnost tem elja je takšen postopek vsekakor bo ljš i, saj so naravne strižne karakteristike v zem ljin i praktično vedno višje, kot jih dosegamo na gradbišču v zasipnem materialu in ob relativno oteženem sprem ljanju kakovos­ ti izvedbe kom prim acije zaradi od­ da ljenosti posameznih lokacij stebrov. Problem, ki se pojavlja pri taki izvedbi, je predvsem zagotavljanje varnosti pri delu za delavce, ki v relativno ozkih in g lobo­ kih gradbenih jamah (ca. 3 x 3 x 3 m) opravlja jo podkopavanje vertika ln ih sten gradbene jame. Podkopavanje poteka ob dnu tem eljne jame do 0.5 m v širino. Pri tem predstavlja razpiranje sten gradbene jame dodatno oviro pri izvajanju. Današ­ nja praksa se izogiba podkopavanju tudi na račun nekoliko večjih ko lič in betona, ki jih je potrebno vgraditi, da se kom pen­ zirajo manjše strižne odpornosti zasipne­ ga materiala. Prisotnost talne vode in časovno spre­ m injanje njenega nivoja je potrebno opo- števati pri ocenjevanju vseh geotehničnih parametrov uporab ljen ih pri izbrani m e­ todi. 5. KOMPAKTNO TEMELJENJE 5.1 SPLOŠNO Kompaktni tem e lj lahko defin iram o kot tem elj, ki je zasnovan za prevzem prevr- nitvenega momenta stebra. V splošnem se uporablja za tem eljen je ozkih paličnih stebrov in jamborov. V posebnih p rim e­ rih se uporab lja tud i pri š irš ih pa ličn ih stebrih, ko je potrebno zagotoviti enako­ merno posedanje celotne konstrukcije ali v primeru, ko nimamo na razpolago do­ vo lj prostora za izvedbo razčlenjenega te­ meljenja. Povezava med tem eljem in kon­ strukcijo stebra se izvede s s idrn im i vijaki ali pa z vbetoniranjem s idrn ih delov kon­ strukc ije direktno v tem e lj. Kompaktni tem elji so obremenjeni predvsem s prevr- n itvenim momentom ter m an jš im i ver­ t ika ln im i ter horizon ta ln im i s ilam i, ki de lu je jo v smeri in prečno na smer trase daljnovoda. 5.2 BLOKOVNI TEM ELJ Betonski blokovni tem elj je najenostav­ nejša oblika tem eljen ja DV stebra in je izveden kot na mestu lit i, arm irani ali nearm irani betonski kvader. Glede na geom etrijo konstrukcije stebra in ekono­ m ijo gradnje, se lahko v betonski b lok vbetonira tudi do 25 % lom ljenca. Pri analizah nosilnosti blokovnega te ­ m elja se praktično pri vseh znanih m eto­ dah predpostavlja sodelovanje stranskih sten tem elja v mehanizmu sodelovanja z okoliško zem ljino. Obtežba se prevzema z reakcijskim i strižn im i in norm aln im i na­ petostm i v zem ljin i ob stenah in dnu te ­ m e lja (s lika 6). Računsko se kontro lira zasuk tem elja ali pa ve likos t dopustn ih napetosti v zem ljin i. Tako Sulzberger [IEC, 1991 ] vpelje maksimalen zasuk te ­ m elja v ve likosti 1 %. Predpostavlja se, da so horizontalne in vertikalne reakcijeSlika 6: Razporeditev reakcijskih napetosti okoli blok temelja B. ZADNIK: Novi pogledi na zasnovo temeljenja daljnovodnih stebrov Predpostavljena stožčasta oblika porasmce \ kot notranjega trenja zemljine V- V Predpostavljena cilindrična oblika pomšmce V - izvlečna sila P. Pi - lastni teži T - tienje na plašču Slika 7: Modeli analize pilota na izvlek (Rh in R) odvisne od modula s tis ljivosti zem ljine’ (koeficienta poste ljice ), pri če­ mer pa se zanemari strižni odpor zem lji­ ne (T, in T2). Metoda je iteracijska in je odvisna od predpostavljenega vrtišča te­ melja. Ti osnovni p rinc ip i zagotavljanja ravnotežja, ki jih je uporabil Sulzberger, se po jav ijo tud i pri nekaterih drugih avtorjih, ki m odel do p o ln ju je jo še z vpeljavo strižnega odpora na kontaktu sten in dna temelja. Modernejše metode na osnovi MKE vpe lju je jo v model d im en­ zioniranja tem elja horizontalne in ver­ tikalne vzmeti, s katerim i se popisu je vpliv okoliške zem ljine. 6. PILOTIRANJE 6.1 SPLOŠNO Za potrebe izgradnje daljnovoda je to zelo drag način tem eljenja in ga uporabljam o le v prim erih slabo nosiln ih tal, ko odpo­ vedo vsi drugi načini tem eljen ja, vk ljuč ­ no s poskusom prem aknitve stojnega mesta stebra na drugo lokac ijo zaradi iskanja bo ljš ih geomehanskih karakteri­ stik tal. Premer pilotov, ki jih uporab lja­ mo kot posamezne ali pa tudi kot p ilote v skupini, variira od 600 do 1000 mm. Uporaba m ikropilo tov s premerom, manj­ šim od 300 mm, ni predm et obravnave tega prispevka. Za prevzem horizontalnih obtežb in zagotovitve pravilnosti geome­ trije tlo r isa stebra se glave p ilo tov povežejo med seboj z arm iranobetonskim okvirom, vkopanim pod koto terena. 6.2 GEOTEHNIČNI PROJEKT Osnovni princ ip pri analizi nosilnosti p i­ lota je upoštevanje zakona superpozicije pri obravnavi vsake od tip ičn ih obreme­ nitev (tlačne, izvlečne in horizontalne v višin i glave pilota) ter n jihovih sm iselnih kom binacijah [IEC, 19910]. Nosilnost na tlačno obrem enitev p ilo ta se do loča na podlagi tlačne nosilnosti zem ljine pod p i­ lotom in /a li na podlagi ocene strižne no­ silnosti plašča pilota. Od teh dveh kom­ ponent je pomembnejša nosilnost plašča pilota na strig. Glede na nosilnost na izvlek ni splošno sprejete metode. Kot pri razčlenjenih te­ m e ljih tudi tu nastopajo različne obrav­ nave porušitvenih ploskev v zem ljin i: porušitev po plašču p ilota ali pa poruši­ tev, ki nastopi po nekem plašču obrnjene­ ga prisekanega stožca. Pri trad ic ionaln i obravnavi nosilnosti p i­ lotov se vedno upošteva, da prevzemajo le osno obremenitev. Tako se horizontal­ ne komponente obtežbe na skupino p ilo ­ tov prevzemajo s poševnim i p ilo ti v sku­ pini. Dejansko pa lahko prevzame vsak vertikalen p ilo t tudi določeno horizontal­ no obtežbo. Pri tem eljen ju daljnovodnih stebrov, kjer imam o opraviti z relativno m a jhn im i horizon ta ln im i obtežbam i, se lahko analizira možnost izkoristka nos il­ nosti p ilo ta kot elementa, ki prevzema tudi tovrstne obtežbe. Pri tem razlikujemo kratke in dolge p ilo te in n jihovo vk le - ščenje v čvrste nosilne s lo je . Osnovna modela obravnave p ilo tov na horizontal­ no obtežbo sta prikazana na spodnji slik i. 7. SKLEP Prikazani pristop i om ogočajo zasnovati tem elj DV stebra z enakim nivojem zane- K ra tk i p ilo t H - horizontalna obtežba Pi, P2 - reakcija tal Mp - mejni moment H Slika 8: Model obravnave pilotov na horizontalno obtežbo B. ZADNIK: Novi pogledi na zasnovo temeljenja daljnovodnih stebrov s ljivos ti kot ostale komponente daljnovo­ da. Pri tem je varnost tem eljenja poseb­ na tematika, ki v našem primeru ni odvi­ sna le od primerne projektne zasnove te­ m e lja , marveč tudi od izvedbe in po­ stopkov vzdrževanja konstrukcije v času obratovanja daljnovoda. Pomembno se je zavedati, da pri tovrstnem tem e ljen ju v ve lik i meri izkoriščamo odpor tal na izru- vanje kot osnovni reakcijski model, kar je sicer pri tem e ljen ju osta lih gradbenih konstrukcij redkost. Zaradi tega mora biti izvedena ocena vseh rizikov, ki se lahko pojavijo v času izgradnje ali obratovanja. Tej oceni prim erno in varno se nato za­ snuje tem elj. Že v pro jektn i fazi se vse znane rizike zm anjšuje na m in im um s prim ernim i tehn ično - tehno loškim i re­ šitvam i. Kolikor se do ločen ih rizikov ne da odpraviti v projektni fazi, je potrebno seznaniti z n jim i vse sodelujoče pri izgra­ dn ji, obratovanju in vzdrževanju objekta (npr. izpostavljenost potencia ln im pre­ mikom zaradi plazovitosti terena na loka­ c iji tem elja , pa tudi v n jegovi b liž in i, poplavna področja, ipd.), ter s prim ern i­ mi aktivnostm i v živ ljen jsk i dobi da ljno ­ voda skrbeti, da je zagotovljena varnost objekta in tudi okolice. L ITER ATU R A IEC: “ Loading and strenght of overhead transm iss ion lin e s ’’ , Technical Report 826, Geneve, Suisse, 1991. DIN VDE 0210 : “ P lanning and Design of OPL w ith a Related Vo ltages above 1 kV” , VDE Verlag,, 1987. “ P rav iln ik o tehn ičn ih no rm ativ ih za grad itev nadzem nih e lektroenerge tsk ih vodov, 1 kV do 400 kV” , U.l. SFRJ, št. 65, Beograd, 1988. AS C E:” G u ide lines for E lec trica l T ransm ission Line S tructu ra l Load ing” , Manual N o.74, USA, 1991. Hansen J .B .:“ The P h ilosophy of Foundation Design: D esign C rite ria Safety Factors and S e ttlem en t L im its ” , P roced ings o f S ym pos iu m on Bearing Capacity and e ttlem en t of Foundations, Duke U n iversity, Durham ; USA, 1967. M e yerho ff G.G.: “ Safety Factors in S o il M e chan ics” , Canadian G eotechn ica l Journa l, N o.4, Vol. 7 ,1 9 7 0 CIGRE: “ Foundation Testing” , ČIGRE S C 22-07 , B u le ttin No. 81, Paris, 1994. D iG io ia A .M . at a l l : ” R e lia b ility Based Design of T ransm ission Line Structure F ounda tion ” , Canadian E lec tric A ssoc ia ­ tion , M arch 1994. Buckley, M .B .:” R e liab ility Based Design of OHL F ounda tion ” , CIGRE, W G 22-03 , N o.2 2 -2 0 3 ,1 9 9 4 . ACI: “ Design and C onstruction of D rilled P iers” , Am erican C oncrete Institu te , 3 3 6 .3R -93 , M ay 1993. S u lzberger G .:” Die Fundamente der F re ile itungsm aste und ihre B erechnung” , B u lle tin des Schw eitzerischen E lektro te­ chn ischen Vereines, 1924 Hefte 5 & 7 , 1925 Heft 1 0 ,1 9 2 7 Heft 6 M. TOMAŽEVIČ, A. ŽNIDARIČ, I. KLEMENC, I. LAVRIČ: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe VPLIV PROMETNIH VIBRACIJ NA KAMNITE ZIDANE STAVBE INFLUENCE OF TRAFFIC INDUCED VIBRATIONS ON STONE-MASONRY BUILDINGS ZNANSTVENI ČLANEK UDK 620.178,3 : 656.13 : 691.2.059.2 MIHA TOMAŽEVIČ, ALEŠ ŽNIDARIČ, IZTOK KLEMENC, IGOR LAVRIČ P O V Z E T E K Raziskovali smo vpliv vibracij, ki jih povzroči promet, na — n a s ta n ek poškodb in sp rem em be t rd n o s tn ih in deformabilnostnih lastnosti kamnitih zidov. V laboratoriju smo na tradicionalen način sezidali serijo kamnitih zidov, jih najprej izpostavili simuliranim prometnim vibracijam, nato pa jih preizkusili bodisi na tlak bodisi s ciklično vodoravno obtežbo pri konstantni osni sili. Medtem ko po končanem vzbujanju nepoškodovanih zidov s prometnimi vibracijami nismo ugotovili nobenih poškodb, so na predhodno poškodovanih zidovih prometne vibracije povzročile opazno napredovanje razpok. Ugotovili smo, da izpostavljenost prometnim vibracijam sicer ni vplivala na trdnos tne lastnosti, je pa povzročila razpadanje s tru k tu re zidu. To je imelo za posledico upadanje to g o s ti in duktilnosti, kar pa lahko zmanjša tudi sposobnost disipacije energije kamnitega zidovja med bodočim potresom in s tem potresno odpornost konstrukcije v celoti. S U M M A R Y The influence of tra ff ic induced v ibra tions on damage propagation and s treng th and deformability capacity of stone-masonry walls has been studied. A series of stone masonry walls have been tes ted in the laboratory by f irs t subjecting the te s t specimens to simulated tra ffic vibrations and then to e ither vertical compressive or cyclic lateral loading. Whereas no cracks or o ther visible damage developed in the cases where undamaged walls have been tested , tra ffic vibrations caused propagation of cracks in the case of the previously damaged walls. Whereas tra ffic vibrations did not influence the s treng th characteris tic , degradation of stiffness and deformation capacity has been observed as a resu lts of disintegration of the walls’ s tru c tu re , which may reduce the energy d iss ipa tion capac ity of s tone -m asonry buildings during the subsequent earthquakes. A vto rji: prof. dr. Milna Tomaževič, univ. dipl. inž. grad., e-pošta: miha.tomazevic@zag.si, mag. Aleš Žnidarič, univ. dipl. inž. grad., e-pošta: ales.znidaric@zag.si, mag. Iztok Klemenc, univ. dipl. inž. grad., e-pošta: iztok.klemenc@zag.si, mag. Igor Lavrič, univ. dipl. inž. str., e-pošta: igor.Iavric@zag.si, vsi Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana. M. TOMAŽEVIČ, A. ŽNIDARIČ, I. KLEMENC, I. LAVRIČ: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe UVOD Za nastanek poškodb na gradbenih kon­ s trukc ijah je cela vrsta razlogov: poleg kom b inac ije nekakovostne gradnje in neustreznega vzdrževanja, kar ima lahko za pos led ico npr. staranje m ateriala in neenakomerne posedke temeljev, so tu še vp liv i obtežb, ki povzročajo dodatne, ne­ pričakovane obremenitve konstrukcijske­ ga sistem a. To so različne slučajnostne obtežbe (potres, trki ipd.), med možnimi vzroki pa so predvsem pri starejših zida­ nih stavbah tudi dinam ični vp liv i prom e­ ta in gradbenih del v b liž in i objekta. V zadnjih le tih se zaradi povečanih pro­ metnih tokov skozi S lovenijo in pospeše­ ne gradnje avtocest čedalje več lastnikov hiš ob prometnicah pritožuje nad poško­ dbam i, ki naj bi nastale kot posled ica težkega prometa oziroma delovanja gra­ dbenih stro jev med gradnjo ali rekon­ strukc ijo ceste. Na njihovo zahtevo so b ili izm erjeni tres lja ji na večjem številu sta­ vb, izm erjene vrednosti pa prim erjane s t is tim i, ki jih kot še sprejem ljive navajajo obs to ječ i standardi a li predpisi. P rim e­ rjave kažejo, da je med kra tkotra jn im i m eritvam i skoraj nemogoče izm eriti tre­ slja je , na podlagi katerih bi po konzerva­ tivn ih m e rilih tehnične regulative, ki obravnava vp liv v ibrac ij na objekte, lahko nedvoumno po trd ili, ali in v kolikšni meri je prom et kriv za nastale poškodbe. Tudi ekstremne vrednosti, izmerjene med kra­ tko tra jn im i m eritvam i [Žnidarič, 2000 ], so navadno manjše od vrednosti, ki jih navajajo standardi, predpisi in priporočila [DIN 4150 /2 , 1975; DIN 4150/3 , 1986; V ib ra tion problem s, 1991], zato ugoto­ vljene poškodbe težko nedvoumno p rip i­ šem o vp livom prometa. Kot kažejo izkušnje, ob iča jn i prom et po norm alno ravni cestni površin i sam po sebi ne povzroča nastanka poškodb na stavbah blizu ceste. V primeru starih z i­ danih stavb, ki kažejo znake neustrezne­ ga vzdrževanja in staranja m ateria lov in stoje v neposredni b liž in i cest, pa težkega prom eta po zelo neravnem vozišču ne moremo preprosto izključiti kot vzroka za nastanek poškodb, čeprav izmerjene vre­ dnosti v ib rac ij konstrukcije med prevo­ zom težkih vozil ne dosegajo kritičn ih po m erilih standardov. Še posebej ne gre zanemariti dejstva, da lahko zaradi neprestanega dinam ičnega vzbujanja, čeprav le z m ajhnim i am plitu ­ dami in in tenziteto, pride do utrujanja materiala. To se pri zidanih konstrukcijah izraža z drob ljen jem malte in s tem po­ vezanim i sprem em bam i m ikrostrukture zidovja, kar je še posebej izrazito pri kamnitem zidovju. Čeprav se takšne spre­ membe na zunaj navadno ne odražajo v oblik i poškodb, pa lahko zmanjšajo spo­ sobnost sipanja energije med potresom, ki je pri kamnitem zidovju odvisna predv­ sem od nevarnosti, da se med de lo ­ vanjem ciklične obtežbe, kot je potres, zid razslo ji. Prav tako lahko sprememba mikrostrukture zidovja povzroči nenadno porušitev zidane konstrukcije, pri kateri je nosilnost zidovja izkoriščena, že v ob iča j­ nih razmerah. To kaže prim er porušitve zidanega stolpa v Pavii v Ita liji [Binda in sod., 1992], V literaturi praktično ni najti podatkov o vp livu prom etnih v ib ra c ij na gradbene objekte, predvsem starejše, čeprav je problem pereč po vsem svetu, še pose­ bej v državah z bogato arhitekturno kul­ turno dediščino [Bachmann in Ammann, 1987 ]. Podatkov najbrž ni, ker prouče­ vanje vzrokov za nastanek in š irjen je po­ škodb na obsto ječih objektih terja siste­ matično dolgotra jno opazovanje oziroma vsaj periodične nekajdnevne meritve v i­ b racij, hkrati pa tud i obsežne laborato­ rijske raziskave, na podlagi katerih bi te­ renske meritve lahko ovrednotili. Takšna opazovanja so tud i predraga, da bi jih lahko izvajali na m anjš ih stanovanjskih ob jektih ob prom etnicah, pri katerih največkrat pride do težav. Da bi vsaj de lom a raziskali obču tljivost starih zidanih stavb na prometne vibracije in ugo tovili n jihov vp liv na možno degra­ dac ijo nos ilnos ti in togosti zidovja, na podlagi rezultatov raziskav pa predlagali bo lj realne mejne vrednosti, ki naj bi jih upoštevali pri vrednotenju vp liva izm e­ rjenih v ibracij na stavbe, smo na Zavodu za gradbeništvo S lovenije zasnovali in izpe lja li raziskovalni projekt. V okviru programa smo v laboratoriju na trad ic io ­ nalen način sezidali serijo zidov, na ka­ terih smo raziskovali vp liv prom etnih v i­ bracij na nastanek poškodb in sprem em ­ be mehanskih lastnosti. Raziskave smo v okviru mednarodnega sode lovanja med S loven ijo in Ita lijo po programu INTER- REG II skoordinira li z ita lijansk im i kolegi z Univerze v Padovi. Univerza v Padovi je izvedla terenske m eritve v ib rac ij 10 več jih zgodovinskih stavb v oko lic i Be­ netk in raziskala možnosti za num erično m odeliran je dinam ičnega učinka prevo­ za težkih vozil po cestah na zidane kon­ strukc ije . V tem prispevku poročamo samo o ra­ ziskavah, ki smo jih izvedli na ZAG, in navajamo najpom em bnejše ugotovitve [Žnidarič in sod., 2000], OPIS PREISKAV Večina poškodb, ki naj bi b ile posledice prom etnih v ib rac ij, nastane na starih, zgodovinskih zidanih stavbah. Čeprav so mnoge sezidane z opečnim zidovjem , pa med n jim i prevladuje jo kam nite zidane stavbe, sezidane bodisi z lokaln im kam­ n itim m ateria lom , apnencem oziroma do lom itom in peščenjakom bodisi je z i­ dovje mešano, sezidano iz kamna in opeke. Zato smo se od loč ili, da v prvi fazi raziščemo, kako vibracije , ki jih povzroča promet, vp liva jo na kamnito zidovje. TIPOLOGIJA STAVB Zidovje tradic ionalno grajenih hiš je se­ zidano iz dveh zunanjih s lo jev neobdela­ nega kamna različne ve likos ti, vm esni prostor pa je zapolnjen z m anjš im i kosi kamna, pom ešanim i z m alto za zidanje. Malta je slabe kakovosti, predvsem na podeželju je blatna, mešana le z razme­ roma m ajhno ko lič ino apna. V starih mestnih jedrih je zidovje bolj homogeno, M. TOMAŽEVIČ, A. ŽNIDARIČ, I. KLEMENC, I. LAVRIČ: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe sezidano pa z mešanico neobdelanega kamna in opeke, brez izrazite meje med posameznim i s lo ji. V mestih v išina kam­ nitih hiš običa jno ne presega 3 do 4 na­ dstropij, medtem ko je na podeželju na­ vadno om ejena le na 2 nadstropji. Po­ razdelitev zidov v obeh pravokotnih sm e­ reh je enakomerna, zaradi debeline nosi­ lnih in veznih zidov ter razmeroma m ajh­ nih prostorov pa je razmerje med površi­ no zidov in tlo risno površino hiš zelo veliko, saj večkrat presega 10 % v vsaki smeri. Stropi in preklade so trad ic iona l­ no leseni, brez zidnih vezi, ki bi povezo­ vale zidove in zagotavljale celovito de lo­ vanje konstrukcije med delovanjem dina­ m ične vodoravne obtežbe, kot je npr. potres. Nad kletjo, p ritlič jem ter nad ho­ dniki lesene strope včasih zamenjajo z i­ dani oboki. Praviloma so hiše sezidane brez posebnih temeljev, pri čemer so te­ m e ljn i zidovi navadno slabši kot zidovi nad n ivo jem terena. VIBRACIJE ZARADI PROMETA Tako kot pri drugih dinam ičnih vzbujanjih je tudi pri vzbujanju s prometno obtežbo odziv posameznih elementov zidanih kon­ strukcij odvisen od številn ih parametrov. Med n jim i so lastnosti tal, po katerih se vibrac ije prenašajo s cestišča do stavbe in ki lahko dušijo ali o jaču je jo vplive pro­ meta, na odziv pa vpliva jo tudi vrsta kon­ strukcije in lastnosti materialov, iz kate­ rih je stavba zgrajena. Ker nism o im eli namena raziskovati vpliva vseh teh para­ metrov na odziv konstrukcije, pač pa ugo­ toviti, v kolikšni meri v ibracije vp liva jo na nastanek poškodb in nosilnost zidovja, smo zidove preiskali z v ibrac ijam i, s ka­ terim i smo ponazorili dejanski odziv kon­ strukcije, izmerjen med prevozom težkih vozil. S preizkuševalnim i napravami, s kateri­ mi s ice r razpolagamo v labora to riju za konstrukcije, bi lahko preizkusnim z ido­ vom v s ilili o d z iv v tip ič n i ob lik i, izmerjeni na dejanski konstrukciji. Glede na to, da je pogon teh naprav zelo drag, pa smo proučili možnost uporabe enostavne na­ prave, vibratorja z elektronsko regulacijo frekvence vzbujanja, pritrjenega na zaključno vez zidu. Zato smo pred začetkom vzbujanja zidov v laboratoriju ana liz ira li rezultate m eritev v ib rac ij na različnih starejših zidanih stavbah, ki smo jih izvedli v preteklih le tih . Ker so bile maksimalne vrednosti izmerjene v prim e­ rih, ko je na mestu meritve prišlo do re­ sonančnih vplivov, t.j. ujemanja frekven­ ce vzbujanja in ene od lastnih frekvenc nihanja konstrukcijskega elementa, smo odziv zidu na d inam ično vzbujanje pro­ meta m odelira li z upoštevanjem nasle­ dnjih predpostavk: • odziv konstrukcije na prometno vzbu­ janje ima zaradi resonančnih vp livov v ekstremnih prim erih pretežno sinus­ no obliko, v kateri prevladuje ena sa­ ma frekvenca; • m aksim alno vzbu jan je med tip ič n im prevozom težkega tovornega vozila traja v povprečju prib ližno 1/2 s (slika D ; • povprečno število prevozov težkih to ­ vorn ih vozil na srednje obrem enjeni cesti je 1000 vozil na dan, od tega do­ seže odziv pri: • 10 vozilih (1 % vseh) maksimalno izmerjeno vrednost, • 25 vozilih (2,5 % vseh) 1/2 maksi­ malno izmerjene vrednosti, • 150 vozilih (15 % vseh) 1/3 maksi­ malno izmerjene vrednosti; • računsko obdobje je 20 let; • maksimalna izmerjena am plituda h i­ tro s t i v ib ra c ij na stavb i ob ces ti z zmerno neravnostjo je bila nekoliko več­ ja od 2 mm/s. Pričakujemo, da je am ­ plituda vibracij v bolj neugodnih po­ go jih vsaj trikat večja. Na podlagi teh predpostavk smo izbrali naslednje karakteristike poteka d inam ič­ nega odziva zidu, s katerim smo ponazo­ rili vp liv vzbujanja s prometno obtežbo: • s inusno ob liko , ki smo jo vzbud ili z v ibra torjem z ekscentrično maso; • am plitude odziva na prom etno vzbu­ janje (intenziteta) 2 mm /s, 4 m m /s in 8 mm /s, • okvirno trajanje vzbujanja: • z in tenzite to A (am plituda 2 m m /s): prib ližno 6 dni, • z in tenzite to B (am plituda 4 m m /s): prib ližno 1 dan, • z in tenzite to C (am p lituda 8 m m /s): 10 ur. Preiskavo smo dodatno poenostavili še s tem, da posameznih intenzitet odziva n i­ smo razporedili slučajnostno v celotnem času tra jan ja preiskave, pač pa smo z i­ dove najprej vzbujali s konstantno am p li­ tudo z intenziteto A, nato B in na koncu z intenziteto C. Kot je iz nadaljevanja p ri­ spevka razvidno, izbrana razporeditev am plitud vzbujanja v času tra janja preiskave ni vplivala na nastanek in razvoj poškodb pri nepoškodovanih zidovih. Na podlagi opazovanj lahko tudi sklepamo, da bi časovno sluča jnostno razporejena porazdelitev intezitete odziva le v manjši 0 1 2 3 4 5 6 Čas [s] Slika 1 : Izm erjene h it r o s t i n ihan ja v vodoravn i sm e ri na s ta n o va n jsk i h iši med prevozom praznega 3 -osnega 1 2 -to n s k e g a to v o rn ja ka [Ž n id a rič , 2Q001 M. TOMAŽEVIČ, A. ŽNIDARIČ, I. KLEMENC, I. LAVRIČ: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe meri pospešila razvoj poškodb pri začet­ no poškodovanih zidovih. Čeprav smo m erili odziv v vseh treh sme­ reh, smo kot m erilo za nastavitev frekven­ ce vzbujanja upoštevali am plitude v ibra­ c ij, izm erjene v smeri dolžine zidu (smer y). V te j sm eri je b il na zid pritrjen tudi vibrator. Okvirno trajanje vzbujanja s po­ sam eznim i am plitudam i, ocenjeno na podlagi predpostavk o intenziteti težkega prometa, smo prilagod ili delovnemu času (sobote, nedelje). Dejansko tra janje vz­ bujanja posameznih zidov s posamezni­ mi intenzitetami navajmo v preglednici 1, prim er časovnega poteka d inam ičnega vzbujanja, kjer smo čas trajanja vzbujanja z intenziteto A skrajšali, podaljša li pa čas tra jan ja vzbujanja z in tenzite to B, pa je prikazan na s lik i 5. Analiza je pokazala, da spremem be niso vpliva le na rezulta­ te. PREIZKUSNI ZIDOVI IN POSTOPEK PREISKAVE Trdnostne in deform abilnostne lastnosti zidovja do ločajo naslednji parametri: • tlačna trdnost zidovja, f, • natezna trdnost zidovja, f , • m odul e lastičnosti, E, • strižni modul, G, in • m ejni faktor duktilnosti, n u. Da bi raziskali, a li in v kolikšni meri v i­ bracije zaradi prometa povzročajo spre- memem be teh parametrov ozirom a po­ vzročajo upadanje nosilnos i in togosti zidov, smo v laboratoriju za konstrukcije sezidali 8 preizkusnih zidov. Z idovi d i­ menzij 100 /50 /110 cm (d o lž in a /d e b e ­ lina / višina) so b ili sezidani na trad ic io ­ nalni način. Za zidanje je bil uporabljen Slika 3: Shematični prikaz naprave za preiskavo zidov s ciklično vodoravno obtežbo M. TOMAŽEVIČ, A. ŽNIDARIČ, I. KLEMENC, I. LAVRIČ: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe lom ljen kamen, mešanica apnenca in pe­ ščenjaka, odvzet iz obstoječe stavbe, ki jo je poškodoval potres v Bovcu leta 1998. Zidove smo sezidali z apneno m al­ to 1 :9 (apno : pesek 0-8 mm), tip ično za zidanje na obm očju, s katerega je bil p r i­ peljan kamen, ki je imela tlačno trdnost 2,11 MPa. Preizkusni zidovi so b ili sezi­ dani na am iranobetonskih tem eljn ih b lo ­ kih, zgoraj pa so b ili zaključeni z armira­ nobetonskim i vezmi. Da bi med preiska­ vo laže opazovali nastanek in š irjen je razpok in drugih poškodb, smo zidove om etali z apnenim om etom in jih belo prepleskali. Č as tra ja n ja v z b u ja n ja N ep o šk o d o v a n z id P o šk o d o v an z id Z id A B C A B C K -V 2 5 dni 1 d an 10 u r 6 dn i 2 dn i 10 u r K -V 3 5 dni 2 dni 10 u r 4 dn i 3 dn i 10 u r K -H 2 6 dn i 1 d an 10 u r 5 dn i 3 dni 10 u r K -H 4 4 dn i 2 dn i 10 u r 5 dn i 2 dni 10 u r K -H 5 6 dni 2 dn i 10 u r 4 dn i 3 dni 10 u r Preglednica 1: Čas trajanja vzbujanja zidov s posamezno intenziteto Slika 4: Vibrator in merilniki h itrosti, pritrjeni Da bi ugotovili mehanske lastnosti kam­ nitega zidovja v osnovnem stanju, smo po programu tri zidove preiskali kot referenč­ ne preizkušance. En zid smo s stopnjem a povečujočo se s ilo preiskali na tlak, dva pa smo pri konstantni osni s ili preiskali s c ik ličn o vodoravno obtežbo v ob lik i program iranih vs iljen ih pom ikov s stop­ njema naraščajočo am plitudo (slika 3). Potek preiskave pri preosta lih petih preizkušancih pa je bil tak: • • 1. faza: z udarcem s klad ivom smo do loč ili lastno frekvenco nihanja zidu. • 2. faza: zidovi so bili izpostavljeni pro­ metnim vibracijam (intenzitete A, B in C). Z redn im opazovanjem sm o v i ­ zualno ugotavlja li nastanek m oreb it­ nih razpok, vsaki 2 uri pa smo ana li­ z ira li m oreb itne sprem em be lastn ih frekven c n ihan ja . Na koncu 2. faze smo z udarcem s kladivom ponovno do lo č ili lastno frekvenco nihanja zidu. • 3. faza: s c ik lično vodoravno obtežbo do pomika ± 2,5 mm smo zidove zmer­ no poškodovali. Nato smo jih ponov­ no izpostavili prom etnim v ib rac ijam in ponovili 2. fazo preiskave (in tenzi­ tete A, B in C). Opazovali smo napre­ dovanje poškodb in vsaki 2 uri anali­ zirali spremembe lastnih frekvenc n i­ hanja. Na koncu 3. faze smo z udar­ cem s kladivom do loč ili lastno frek­ venco nihanja zidu. • 4. faza: po končanem vzbujanju s pro­ m etn im i v ib rac ijam i sm o zidove preiskali bodisi na tlak (dva zidova) bo­ d is i s c ik lično vodoravno obtežbo (trije zidovi) vse do porušitve. Oznake preizkusnih zidov in program preiskav prikazuje preglednica 2. V vseh fazah preiskave s prom etnim i v i­ bracijam i in preiskave s c ik lično vodora­ vno obtežbo so b ili zidovi obteženi s kon­ stantno navpično silo V = 150 kN, ki je v zidovju povzročala tlačne napetosti v velikosti (to = 0,30 MPa, kar ustreza tlač­ nim napetostim v zidovih tip ične dvona­ dstropne podeželske stanovanjske hiše. Kot že rečeno, smo za vzbujanje v ibracij uporab ili enostaven vibrator z ekscentrič­ no maso in elektronsko regulacijo š tev i­ la vrtlja jev, ki smo ga p ritrd ili na zaključ­ no arm iranobetonsko vez (s lika 4). Ve­ likost ekscentrične mase smo izbrali tako, da smo z elektronsko regulac ijo vr­ tlja je v v ibra torja na zidu izm erili a m p li­ tude h itrosti, enake program iranim pri posameznih intenzitetah vzbujanja oziro­ ma odziva zidov. Vse preizkusne zidove smo op rem ili z m eriln ik i pom ikov (LVDT) in deform acij. Z m eriln ik i pom ikov smo med preiskavo m e rili pom ike v navpični in vodoravni sm eri, z m e riln ik i deform acij pa smo M. TOMAŽEVIČ, A. ŽNIDARIČ, I. KLEMENC, I. LAVRIČ: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe m erili stisn jenje zidu v navpični smeri in razslojevanje zidu (spremembe debeline zidu) v vodoravni sm eri, pravokotno na ravnino zidov. Med preiskavo s c ik lično vodoravno obtežbo smo m erili tudi defor­ macije v obeh diagonalnih smereh zidov. Z m eriln ik i hitrosti, p ritrjen im i na zaključ­ no arm iranobetonsko vez, smo m erili h i­ trosti induciran ih v ib ra c ij zidov v obeh vodoravnih (v vzdolžni in prečni smeri zidu) in navpični sm eri. Med ce lo tn im tra jan jem dinam ičnega dela preiskave smo podatke na vsakem m erilnem kanalu za jem ali s frekvenco 512 odčitkov na sekundo. Za analizo Z id N a č in p re is ka v e K - V I re fe re n č n i z id - t la č n a p re is k a v a K - V 2 p ro m e tn e v ib ra c i je - t la č n a p re is k a v a K -V 3 p ro m e tn e v ib ra c i je - t la č n a p re is k a v a K - H l re fe re n č n i z id - v o d o ra v n a ob te žb a K -H 2 p ro m e tn e v ib ra c i je - v o d o ra v n a o b te žb a K -H 3 re fe re n č n i z id - v o d o ra v n a o b te žb a K -H 4 p ro m e tn e v ib ra c i je - v o d o ra v n a o b te žb a K -H 5 p ro m e tn e v ib ra c ije - v o d o ra v n a ob težba Preglednica 2: Oznake zidov in p ro g ra m p re iskav Slika 5: Frekvenca vzbujan ja in odziv poškodovanega zidu K H -5 (3. faza p re iskave) Zid vv max (kN) f (MPa) E (MPa) ^V,max (%o) ^H.max (%o) K-Vl* 583 1.21 539 37 70 KV-2 516 0.98 853 26 26 KV-3 613 1.23 989 21 69 ‘ Referenčni zid Vmax - maksimalna navpična sila £Vmax - maksimalna navpična deformacija max * maksimalna vodoravna deformacija v bočni smeri (razslojevanje) Preglednica 3: R e zu lta ti t la č n e p re iskave zidov in v re d n o s t i m ehanskih la s tn o s t i kam n itega zidovja, ki do loča jo obnašan je z idovja p ri t la ku sprememb dinam ičnih lastnosti preizku­ snih zidov smo vsaki 2 uri na disk raču­ nalnika shran ili 20 s dolge signale, na podlagi katerih smo z Danielson-Lanczo- sovo FFT metodo ovrednotili frekvenčne spektre lastnih nihanj zidu. V analizi smo zabeleženi signal razde lili na 4 s dolga okna, za vsako okno posebej izračunali frekvenčni spekter lastnih nihanj, spektre pa nato povprečili v frekvenčnem ob­ močju med O in 256 Fiz. Za analizo smo razvili poseben računalniški program. REZULTATI PREISKAV DINAM IČNE PREISKAVE Med 2. fazo preiskave na predhodno ne­ poškodovanih zidovih nismo opazili v id ­ nih poškodb. Sprem ljanje d inam ičn ih lastnosti zidov pa je pokazalo, da so v zidovih nastale nevidne poškodbe, mikro razpoke in drobljen je malte, kar je imelo za posled ico m ikro spremem be zidne strukture, na zunaj odražene v opaznih spremembah izm erjenih am plitud h itro ­ sti pri enaki frekvenci vzbujanja z v ib ra ­ torjem (slika 5). V nadaljevanju preiska­ ve, ko smo z enakimi vs iljen im i v ib rac ija ­ mi kot v 2. fazi preiskovali zid, ki smo ga predhodno poškodovali s c ik lično vodo­ ravno obtežbo, pa smo poleg tega, da smo za doseganje program iranih a m p li­ tud odziva m orali sprem eniti frekvence vzbujanja, ugotovili tudi vidno napredo­ vanje obsto ječ ih razpok, čeprav njihova širina ni presegla 0,05 mm (slika 6). T i­ pični frekvenčni spektri lastnega nihanja, ovrednoteni s FFT analizo odziva zidov na udarec s kladivom pred 2. fazo oziroma po 3. fazi preiskave, ki so prikazani na slikah 7 in 8, kažejo opazne spremembe frekvenčne sestave. PREISKAVE MEHANSKIH LASTNOSTI Odvisnosti med navpično s ilo in navp ič­ n im i pom ik i (s tisn jen jem ), dob ljene s tlačno preiskavo zidov in ovojn ice odv i­ snosti med vodoravno silo in vodoravni­ mi pom iki, dobljene s preiskavo s c ik lič - M. TOMAŽEVIČ, A. ŽNIDARIČ, I. KLEMENC, I. LAVRIČ: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe H max 4max K max ft G Au eH,max Zid (kN) (mm) (%) (MPa) (MPa) (%o) K-Hl * 52.4 43.5 3.9 0.047 254 9.1 56 K-H2 61.7 15.4 1.4 0.059 318 4.7 40 K-H3* 45.8 22.4 2.1 0.034 657 6.2 84 KH-4 56.7 - - 0.042 390 - - KH-5 59.4 19.6 1.9 0.054 551 7.0 67 ‘ Referenčna zidova H - maksimalna vodoravna sila max dmax - maksimalni vodoravni pomik R - maksimalni zasuk (R = d /h) Preglednica 4: R e z u lta ti p re iskav zidov s c ik lično vodoravno o b težbo in v re d n o s ti m ehanskih la s tn o s t i zidovja, ki do loča jo obnašanje zidovja p ri s t r ig u no vodoravno obtežbo, so prikazane na slikah 9 in 10. Rezultati preiskav so za zidove, preiskane na tlak, zbrani tud i v preg ledn ic i 3, za zidove, preiskane s c ik lično vodoravno obtežbo, pa v pregle­ dnici 4. Kot kažejo dob ljen i rezultati, se vrednosti k ljučn ih mehanskih lastnosti preiskanega zidovja dobro ujemajo z vre­ dnostm i, ki smo jih na enaki vrsti z ido ­ vja dob ili s preiskavami na terenu, o ka­ terih smo že poročali [Tomaževič in sod., 1999], Dobro ujem anje po trju je tudi praktično uporabnost te š tud ije . Odsto­ panja vrednosti trdnosti so posled ica neizogibne nehogom enosti kam nitega zidovja zaradi tradicionalnega načina z i­ danja. Ugotovim o pa lahko, da se vse vrednosti g ib lje jo v okviru pričakovane­ ga raztrosa rezultatov pri tovrstnem zido­ vju in da razlike niso posledica izposta­ v ljenosti prom etnim vibracijam . VPLIV PROMETNIH VIBRACIJ NA NOSILNOST ZIDANIH KONSTRUKCIJ Na podlagi primerjave vrednosti tlačne in natezne trdnosti, dobljenih na referenčnih zidovih in na zidovih, izpostavljenih v p li­ vom sim uliran ih prometnih vibracij, lahko ugotovim o, da so razlike bolj posledica nehom ogenosti zidanja kot pa izposta­ v ljenosti prom etnim v ibrac ijam . Če p ri­ s m » 6: Š irjen je razpok med vzbujan jem p redhodno poškodovanega zidu s p ro ­ m e tn im i v ib ra c ija m i Slika 7: Frekvenčn i s p e k tr i la s tn ih n ihan j nepoškodovanega zidu KV-3 M. TOMAŽEVIČ, A. ŽNIDARIČ, I. KLEMENC, I. LAVRIČ: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe Slika 8: Frekvenčn i s p e k tr i la s tn ih n ihanj zidu K V-3 po 3. faz i p re iskave merjamo vrednosti, ki so navedene v preg­ lednicah 3 in 4, lahko ugotovimo, da smo v posameznih prim erih dob ili celo v išje vrednosti na zidovih, ki so b ili predhod­ no izpostavljen i prom etnim vibracijam kot pa na referenčnih zidovih. Ugotovitve veljajo tako za prim er zidov, preiskanih na tlak, kot za p rim er zidov, preiskanih s c ik lično vodoravno obtežbo. Prav tako pa lahko nedvoumno ugotovi­ mo, da so mikroskopske poškodbe m a l­ te, m ehčanje in začetek razpadanja z id ­ ne strukture, ki so se odrazile v spremem­ bah d inam ičn ih lastnosti zidov, povzroči­ le zmanjšanje kapacitete deform abilnosti (duk tilnos ti), če so b ili z idovi predhod­ no izpostavljeni vplivom prometnih vibra­ c ij. To pa seveda zm anjšuje tudi sposob­ nost zidovja, da d is ip ira energ ijo , kadar je zidana konstrukcija izpostavljena iz jem nim c ik ličn im vodoravnim obtež­ bam, kot je potres, lahko pa nevarno zmanjša tudi stopnjo varnosti pri zidovju, ki je že samo po sebi močno obre­ menjeno zaradi navpične obtežbe. Analize nosilnosti, ki smo jih opravili v preteklo­ sti, kažejo, da takšni p rim eri pri starih zgodovinskih kam nitih stavbah n iti niso tako redki. Slika 11: Tipična d von adstropna podeželska kam n ita zidana hiša 800 Slika 9: O dv isno s ti med navpično s ilo in pom iki, dob ljene s t la č n o p re iskavo zidov Slika 10: O dv isno s ti med vodoravno s ilo in pom iki, dobljene s p re iskavo zidov s c ik lično vodoravno o b te žbo Slika 12: Etažne ovojnice p o tre sn e od­ p o rn o s ti za hišo s slike 12, iz računane za raz lične fa k to rje d u k tiln o s ti zidov Za ko liko lahko spremembe kapacitete deform abilnosti (duktilnosti), ki so rezul­ tat neugodnega vpliva dolgotra jne izpo­ stavljenosti prom etnim vibracijam , v p li­ vajo na potresno odpornost, smo raziskali na primeru tip ične dvonadstropne pode­ želske kamnite zidane hiše (slika 11). Z metodo, ki smo jo razvili za preverjanje potresne odpornosti zidanih stavb [Tomaževič, 1997], smo izračunali ovo j­ nico potresne odpornosti stavbe pri različn ih m ejn ih duktilnostih kons trukti­ vnih zidov (slika 12). Kot je jasno videti, zm anjšanje kapacitete de fo rm ab ilnosti zaradi izpostavljenosti prom etnim v ib ra ­ c ijam vidno vpliva tako na odpornost kot na sposobnost d is ipacije energije. Vred- M. TOMAŽEVIČ, A. ŽNIDARIČ, I. KLEMENC, I. LAVRIČ: Vpliv prometnih vibracij na kamnite zidane stavbe nosti obeh parametrov se namreč zm anj­ šata, če se zmanjša mejni faktor d u k til- nosti zidov. SKLEPI Raziskovali smo vp liv prom etnih v ibracij na nastanek poškodb in spremem be mehanskih lastnosti zgodovinskega kam­ nitega zidovja. V laboratoriju smo preiskali 8 kam nitih zidov, sezidanih na tradicionalen način iz materiala, odvze­ tega iz dejanske podeželske hiše. Zidove smo najprej izpostavili s im uliran im pro­ metnim v ib rac ijam , nato pa preiskali n jihovo nos ilnos t na tlak in s c ik lično vodoravno obtežbo. Na podlagi analize dobljen ih rezultatov lahko ugotovimo: • prom etne v ib ra c ije niso povzročile vidn ih poškodb na zidovih. Prometne vibracije so povzročile širjenje poškodb (razpok) le v primerih, ko so b ili zidovi predhodno že poškodovani; • prometne v ibrac ije so povzročile ne­ vidne spremembe strukture zidov, kot so mikroskopsko drobljen je malte ter s tem povezano m ehčanje in razpa­ danje zidovja. K ljub raztrosu vrednos­ ti mehanskih lastnosti preiskanega kam­ n itega z idov ja je opazen trend upa­ danja frekvence lastnega nihanja, pa tud i sprem em b d im enz ij v navp ičn i smeri in smeri pravokotno na ravnino (stisn jen je in razslojevanje zidov) pri konstantnih pogojih zunanje obtežbe; • po izpostavitvi nekaj sto tisočem cik­ lov v ibracij (več 10 tisoč vozil) z am­ plitudo, večjo od 2 mm /s, smo z me­ ritvami ugotovili vidne spremembe last­ nosti zidov, kar pomeni, da sta za vred­ notenje vp liva prom etnih v ib rac ij na nosilnost in deform abilnost kamnite­ ga zidovja bistvena parametra tudi am­ plituda vibracij in čas trajanja izpostav­ ljenosti; • prometne vibracije niso povzročile bist­ venih sprememb trdnostn ih lastnosti zidovja. Vrednosti, dobljene na refe­ renčnih zidovih in na zidovih, predhod­ no izpostavljenih prom etnim v ib rac i­ jam, so v obm očju pričakovanega raz­ trosa za preiskano vrsto kamnitega zi­ dovja; • kot pos led ica nasta lih m ikrorazpok malte in razpadanja strukture zidovja pa se zaradi vpliva prometnih vibracij zm anjša kapaciteta de fo rm ab ilnos ti oziroma se zmanjša duktilnost zidov­ ja. To pa lahko zmanjša sposobnost d is ipac ije energije med možnim po­ tresom in zato zmanjša potresno od­ pornost celotnega konstrukcijskega sis­ tema. S preiskavami, o katerih poročamo v tem prispevku, smo d o b ili jasno ind ikacijo , da prometne vibrac ije v primeru trad ic io ­ nalno sezidanega kamnitega zidovja zm anjšujejo že tako majhno sposobnost kapacitete defo rm ab ilnosti in d is ipac ije energije. S tem pa lahko zmanjšajo ne le potresno odpornost konstrukcij, pač pa lahko v m ejnih prim erih nevarno ogrozijo tudi stab ilnost nosiln ih elementov stavb pri navpični obtežbi. Seveda pa na podlagi omejenega števila preiskav še ni mogoče zanesljivo do loč iti m ejn ih vrednosti za dopustne frekvence in am plitude vibracij, pri katerih tudi kljub do lgotra jn i izpostavljenosti še ne bi p ri­ šlo do upadanja nosilnosti in togosti ter zm anjšanja d is ipacije energije. Za to so potrebne ne samo dodatne sistematične laboratorijske preiskave, pač pa tudi do l­ gotrajna opazovanja stavb, izpostavljenih vp livom prometa, na terenu. ZAHVALA Predstavljene raziskave so rezul­ tat raziskovalnega projekta št. 2415-99-000773, ki gaje finan­ cirala Direkcija Republike Slo­ venije za ceste. L IT E R A T U R A Bachmann, H., Ammann, W. V ibrations in structures induced by man and machines. IABSE in ETH, Zürich, 1987. Binda, L., Gatti, g., Mangano, G., Poggi.C., Succhi Landriani, G. The collapse of the civic tower in Pavia: a survey of the material and structure. The Masonry Society Journal, 6 ,1 , str. 1 1 -2 0 ,1 9 9 2 . DIN 4150/2 . Structural vibration in bu ild ings; effects on people. 2 .del. Deutsches Institu t für Normung. Berlin, 1975. DIN 4150/3 . Structural vibration in bu ild ings; effects on structures. 3 .del. Deutsches Institu t für Normung. Berlin, 1986. V ibration problem s in structures. Practical Guidelines. CEB Bulle tin d 'in fo rm ation No.209. Lausanne, 1991. Tomaževič, M. Preverjanje potresne odpornosti zidanih konstrukcij: p rilagajanje novim zahtevam. Gradbeni vestnik, 46, 9 - 10, str. 254-266, 1997. Tomaževič, M, Klemenc, I, Lutman, M. In situ preiskave zidov in potresna odpornost kam nitih hiš na Bovškem. Gradbeni ve­ stnik, 48, 8 -9 -1 0 , str. 198-208, 1999. Žnidarič, A. Poročilo o meritveh vibrac ij župnijske hiše na Sostrski 1 v L jubljan i zaradi tovornega prometa. Poročilo ZAG št. P 1 3 2 /2000 -670 /1 . L jubljana, 2000. Žnidarič, A., Tomaževič, M, K lem enc, I, Lavrič, I. Vp liv prom etnih v ib rac ij na zidane stavbe, zaključno poroč ilo . Zavod za gradbeništvo S lovenije. Ljubljana, 2000. J. LAPAJNE, B. Š. MOTNIKAR, P. ZUPANČIČ: Tolmač karte potresne nevarnosti Slovenije TOLMAČ KARTE POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE SEISMIC HAZARD MAP OF SLOVENIA - EXPLANATORY TEXT STROKOVNI ČLANEK UDK 550.343.4 (497.12) : 00B.8 (4) EC8 JANEZ LAPAJNE, BARBARA ŠKET MOTNIKAR, POLONA ZUPANČIČ P O V Z E T E K Temeljna karta po tresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospeška ta l za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega predstandarda Eurocode 8 (EC8L Uporablja se skupaj s slovenskim predstandardom Eurocode 8 - P ro jektiran je po tresno odpornih kons trukc ij, ki ga je izdal Slovenski in š t itu t za standardizacijo (2001). Slovenski predstandard Eurocode 8, Karta projektnega pospeška ta l in Tolmač skupaj dopolnjujejo predpise o potresno odporni gradnji v Sloveniji. Geodetska osnova Karte projektnega pospeška ta l je pregledna karta Slovenije v merilu 1 : 50Q.000. VTolmaču so pojasnjeni strokovni term ini, ki jih uporabljamo ob karti projektnega pospeška tal. Na kratko so opisani vhodni podatki in postopek za izračun karte. Posebej so navedena območja z največjo potresno nevarnostjo. Še vedno je v veljavi tudi Seizmološka karta SFRJ, zato so poudarjene razlike med obema kartama. Prispevek zaključujejo š tir i dopolnilne karte potresne nevarnosti Slovenije, ki pa so le informativne. S U M M A R Y The basic seismic hazard map of Slovenia is the design ground acceleration map for the re turn period of 475 years. It is prepared in accordance w ith the European prestandard Eurocode 8 (EC8). The Slovenian Prestandard Eurocode 8 (2001], the design ground acceleration map of Slovenia and its explanatory te x t supplement the earthquake resisting legislation in Slovenia. The explanatory te x t in te rp re ts the technical te rm s and describes the input data and the methodology used. The areas w ith the la rges t seismic hazard in Slovenia are presented. As the Seismic hazard map of SFRJ is s till in the official use, the main differences between the tw o maps are pointed out. Four informative seismic hazard maps of Slovenia: design ground acceleration map fo r the re tu rn period of 1 ,000 and 10 ,000 years, and 1.0 s and 0.3 s spectra l acceleration are presented. A vtorji: dr. Janez Lapajne, dr. Barbara Šket Motnikar, Polena Zupančič, MOP - Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Dunajska 47 /VII, 1Q00 Ljubljana J. LAPAJNE, B. Š. MOTNIKAR, R ZUPANČIČ: Tolmač karte potresne nevarnosti Slovenije UVOD Konec leta 2001 je Slovenski institu t za standardizacijo izdal slovenski predstan- dard Eurocode 8 - Projektiranje potresno odporn ih kons trukc ij, S tem je začela veljati tud i nova karta potresne nevarno­ sti S lovenije , to je karta projektnega po­ speška tal za povratno dobo 475 let. Karta je bila ob javljena v Gradbenem vestniku (jun ij, 2001 ), tokrat pa predstavljam o Tolmač karte in še štiri dopo ln ilne karte potresne nevarnosti, ki pa so le inform a­ tivne: karti pospeška tal za povratni dobi 1000 in 10,000 let ter karti spektralnega pospeška pri nihajnem času 0,3 s in 1,0 s. POJASNILA H KARTI PROJEKTNEGA POSPEŠKA TAL - P ro jektn i pospešek tal, angl. design ground acceleration, je po EC8 enak vr­ šnemu (a li na jvečjem u) pospešku tal, angl. peak ground acceleration (PGA). To je na jveč ja absolutna vrednost zapisa pospeška na prostem površju. Zapis po­ speška je korig iran tako, da so izločeni šum in napake instrumenta. - Projektni pospešek tal je določen za povratno dobo 475 let, ki ustreza verje t­ nosti 90 %, da vrednosti na karti ne bodo presežene v 50 le tih (kar je predvidena življen jska doba navadnih objektov). Po­ vratna doba je povprečen čas med preko­ račitvam i vrednosti projektnega pospeška tal na dani lokac iji. - Vrednosti projektnega pospeška tal na karti ve lja jo za tla vrste A (trdna tla). Po EC8 je vrsta tal A skala ali druga geo lo­ ška form acija , v kateri je h itrost strižnega valovanja vsaj 800 m /s in na kateri je največ 5 m slabšega površinskega ma­ teriala. Za druge vrste tal je treba projek­ tni pospešek tal pom nožiti z ustreznim koeficientom tal S, angl. so il coeficient. Vrednosti koeficienta S za različne vrste tal so določene v EC8. - Ozemlje S lovenije je razdeljeno na obm očja, v katerih se potresna nevarnost v skladu z EC8 ne sprem inja. Vrednosti projektnega pospeška tal so zato razvr­ ščene v razrede, zgornja vrednost vsake­ ga razreda pa je prip isana ustreznemu obm očju. Območja enake potresne nevar­ nosti so na karti označena z isto barvo. Kraje na mejah obm očij je treba uvrstiti v obm očja z večjo vrednostjo projektne­ ga pospeška tal. VHODNI PODATKI IN POSTOPKI Za izdelavo karte smo uporabili postopek verjetnostnega ocenjevanja potresne ne­ varnosti in dvostopenjsko Gaussovo g la jen je nadžarišč potresov. Izvirni po­ stopek (enostopenjskega) Gaussovega glajenja nadžarišč potresov je bil razvit in uporabljen pri izdelavi kart potresne ne­ varnosti ZDA [Frankel, 1995], Ta posto­ pek smo metodološko in num erično izpo­ po ln ili [Lapajne, 2000; Lapajne in drugi, 1997, 2001; Šket M otn ikar in drugi, 2000], da vk ljučuje statističn i seizm otek- tonski model in model pojemanja, ki te­ m e lji na najkrajši oddaljenosti od prelo­ ma. Oblikovali smo pet modelov porazde­ litve nadžarišč. Dva modela tem eljita na številu potresov, tr ije pa na sproščeni potresni energiji, ki poudarja vp liv večjih zgodovinskih potresov na oceno potresne nevarnosti. Temeljni v ir se izm oloških podatkov je poenoten katalog Slovenije in sosednjih dežel, ki zajema obdobje od leta 567 do leta 1998 in površino okoli 100.000 km2. Privzeli smo Poissonovo časovno po­ razdelitev potresov in smo zato iz kata­ loga iz loč ili pred-in popotrese. Za magni­ tudo smo privzeli dvojno odrezano ekspo­ nentno porazdelitev. Geološko-tektonski vhod izračuna je ko lič insk i seizmotekton- ski model obravnavanega ozemlja [Poljak in drugi, 2000], Model pojemanja pospe­ ška tal tem e lji na ita lijansk ih zapisih m očnih potresov, od katerih jih je po lo ­ vica iz Furlan ije [Sabetta in Pugliese, 1996], Potresno nevarnost smo izračunali s p rire jen im C ornellovim postopkom [Cornell, 1968], za celoten postopek pa smo izdelali in uporab ili lasten računal­ niški program OHAZ [Zabukovec, 2000]. POTRESNA NEVARNOST SLOVENIJE S loven ija je država s srednjo potresno nevarnostjo. Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti m agnitu­ de, so lahko n jihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma p litv ih žarišč. Pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozaho­ da proti jugovzhodu države. Z od­ daljevanjem od tega pasu proti severo­ vzhodu in jugozahodu se potresna nevar­ nost vidno zm anjšuje. Izstopajo tri ob­ m očja z največjo potresno nevarnostjo: - Območje zahodne Slovenije. Tu so se tla v preteklosti najm očneje tresla. Leta 1511 je na tem obm očju nastal dosle j največji potres z žariščem na slovenskih tleh, potres leta 1998 v zgornjem Posočju pa je bil eden od dveh največjih potresov v 20. sto le tju z žariščem na ozemlju S lo­ ven ije . S icer pa so velike vrednosti projektnega pospeška tal na tem obm očju predvsem posled ica velik ih in pogostih potresov v b ližn ji Furlan iji, kjer so b ili zadnji ve lik i potresi leta 1976. i - Območje Ljubljane in okolice. Š ibke j­ ši potresi so tu razmeroma pogosti, pa tud i neko liko m očnejši potresi n iso re­ dkost. Največji znani potres na tem ob­ m očju je bil veliki ljub ljanski potres leta 1895. K večji potresni nevarnosti na tem obm očju (posebej na njegovem zahod­ nem delu) prispeva tudi potres na Idrijskem leta 1511. - Območje Brežic. K dokaj ve lik i vred­ nosti projektnega pospeška tal prispevajo tu številn i razmeroma šibki in redki m oč­ nejši potresi. Najm očnejši znani potres je b il tu leta 1917, ki je b ii eden od dveh na jveč jih potresov v 20. s to le tju z žariščem na ozem lju Slovenije. K potre- J. LAPAJNE, B. Š. MOTNIKAR, P. ZUPANČIČ: Tolmač karte potresne nevarnosti Slovenije sni nevarnosti tega obm očja prispevajo tudi potresi na hrvaški strani meje in močnejši potresi severno od Zagreba. VZPOREDNA UPORABA SEIZMOLOŠKE KARTE SFRJ V S loven iji je za potresno odporno projektiranje še vedno v veljavi tudi ju g o ­ slovanski prav iln ik o tehn ičn ih norm ati­ vih za graditev objektov visoke gradnje na seizm ičnih obm očjih [Ur. I. SFRJ 3 1 / 1 9 81 ,49 /1982 , 52 /1990 ], ki predpisuje za projektiranje “ navadnih stavb” upora­ bo karte potresne intenzitete za povratno dobo 500 let [Seizm ološka karta SFR Jugoslavije in to lm ač, 1987], Za projek­ tiranje po jugoslovanskem praviln iku je tako treba uporab iti karto intenzitete za ozemlje S loven ije , medtem ko je za projektiranje po EC8 obvezna uporaba karte projektnega pospeška tal. RAZLIKE MED KARTAMA POTRESNE NEVARNOSTI Intenziteta daje pretežno opisno oceno potresnih učinkov na objekte, ljud i in naravo, pospešek tal pa je instrum enta l­ no m erljiva fizikalna velič ina, ki omogoča neposreden izračun potresnih sil oziroma obremenitev. Karta potresne intenzitete je izdelana za “ srednja t la ” (opredeljena v p rav iln iku iz leta 1981) in za povratno dobo 500 let, karta projektnega pospeška pa za trdna tla A po EC8 (opredeljena kot “ dobra t la ” v praviln iku iz leta 1981) in za povratno dobo 475 let. Dodatne razlike med kartama so posledica različne m e­ todo log ije ocenjevanja potresne nevarno­ sti in deloma različn ih vhodnih podatkov ter sub jektivn ih ocen. DOPOLNILNE OCENE POTRESNE NEVARNOSTI SLOVENIJE Oceno potresne nevarnosti S lovenije do­ po ln ju je jo še štiri tematske karte: - karta pospeška tal za povratno dobo 1000 let ( s l ik a l) , - karta pospeška tal za povratno dobo 10.000 let (slika 2), - karta spektralnega pospeška pri n iha j­ nem času 0,3 s in 5 % kritičnem dušenju za povratno dobo 475 let (slika 3), - karta spektralnega pospeška pri n ihaj­ nem času 1,0 s in 5 % kritičnem dušenju za povratno dobo 475 let (slika 4). Vse štiri karte so informativne. Karti spek­ tralnega pospeška nista povsem združljiv i s pro jektn im i spektri v EC8. Slika 1: K a rta pospeška ta l za p ov ra tn o dobo 1QOO le t J. LAPAJNE, B. Š. MOTNIKAR, R ZUPANČIČ: Tolmač karte potresne nevarnosti Slovenije 47.0 46.5 46.0 45.5i 0.55 0.50 0.45 0.40 035 030 035 0.20 T =10.000 let trdna tla A stalna b, m. P S - f PGA [g] 13.5 14.0 14.5 15.0 15.5 16.0 16.5 Slika 2: K a rta pospeška ta l za p o v ra tn o dobo 1 0 .0 0 D le t 4 6 . 5 4 6 . 0 4 5 . 5 PSA [g] 0,3 s T = 475 let trdna tla A stalna b, m, P S - f 1 3 . 5 1 4 . 0 1 4 . 5 1 5 . 0 1 5 . 5 1 6 . 0 1 6 . 5 Slika 3: K a rta s p e k tra ln e g a pospeška p ri n iha jnem času 0 ,3 s. te J. LAPAJNE, B. Š. MOTNIKAR, P. ZUPANČIČ: Tolmač karte potresne nevarnosti Slovenije L ITER ATU R A Cornell, C.A., Engineering seism ic risk analysis, Bull. Seism. Soc. Am. 5 8 ,1 5 8 3 -1 6 0 6 ,1 9 6 8 . Frankel, A., Mapping seism ic hazard in the Central and Eastern United States, Seism. Res. Lett. 66, št. 4, 8 -2 1 ,1 9 9 5 . Lapajne J. K., Some features of the spatia lly smoothed se ism ic ity approach. V (J. K. Lapajne, ur.): Se ism icity m odeling in se ism ic hazard mapping, Workshop proceedings, M in is try of the environm ent and spatial planning, Geophysical Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia, 27 -33 , 2000. Lapajne, J. K., Šket Motnikar, B „ Zabukovec, B. in Zupančič R, Spatia lly-sm oothed se ism ic ity m odelling of se ism ic hazard in Slovenia, J. Seism. 1, 7 3 -8 5 ,1 9 9 7 . Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, R, Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek tal namesto intenzitete. Gradbeni vestnik 5 0 ,1 4 0 -1 4 9 ,2 0 0 1 . Poljak M., Zupančič, R, Lapajne, J. K., Šket Motnikar, B., Zabukovec, Seism otectonic input for spatia lly smoothed se ism ic ity approach. V (J. K. Lapajne, ur.): S e ism ic ity m odeling in se ism ic hazard mapping, Workshop proceedings, M in is try of the environm ent and spatial planning, Geophysical Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia, 117-124, 2000. Sabetta, F., Pugliese, A., Estimation of response spectra and sim u la tion of nonstationary earthquake ground m otions, Bull. Seism. Soc. Am. 86, 3 3 7 -3 5 2 ,m 1996. Slovenski institu t za standardizacijo , Projektiranje potresno odporn ih konstrukcij. Slovenski predstandard Eurocode 8, L ju ­ bljana, 2001. Zajednica za se izm olog iju SFR Jugoslavije, Seizmološka karta SFRJ za povratni period od 500 godina & Tumač seizmološke karte SFR Jugoslavije , Beograd, 1987, Šket Motnikar, B., Lapajne, J. K., Zupančič, R, Zabukovec, B., A pp lica tion of the spatia lly smoothed se ism ic ity approach for S lovenia. V (J. K. Lapajne, ur.): S e ism ic ity m odeling in se ism ic hazard mapping, Workshop proceedings, M in is try of the Environment and Spatial Planning, Geophysical Survey of Slovenia, L jubljana, Slovenia, 1 2 5 -1 3 3 ,2 0 0 0 . Zabukovec B., OHAZ - A com puter program for spatia lly smoothed se ism ic ity approach. V (J. K. Lapajne, ur.): Se ism ic ity m odeling in se ism ic hazard mapping, Workshop proceedings, M in is try of the Environment and Spatial Planning, Geophysi­ cal Survey of S lovenia, L jubljana, Slovenia, 135-140, 2000. Kakovosts tradicijo tiskarna M / ljubljana, d.d. 1000 L jub ljana , T ržaška 42, S LO V E N IJA telefon: + + 386 1 4 2 3 1 5 1 5 te lefax: + + 386 1 257 14 61, 423 41 23 e-m ail: t iska rn a .lju b ljan a@ m ra k .s i PRIPRAVLJALNI SEMINARJI ZA STROKOVNI IZPIT V GRADBENIŠTVU, ARHITEKTURI IN KRAJINSKI ARHITEKTURI V LETU 2002 MESEC SEMINAR IZPITI GRADBENIKI ARHITEKTI KRAJINARJI Marec 18.-22. pisni:16.3. ustni: 25. - 28.3. April 15.-19. Maj 13.-17. pisni: 18.5. ustni: 27. - 30.5. Junij pisni: 1.6. ustni: 10. -14.6. September 23.-27. Oktober 21.-25. pisni: 26.10. November 18.-22. ustni:4. -7.11 pisni: 23.11. pisni: 9.11. ustni: 18. -21.11. December 16.-20. ustni: 2,-5.12. A. PRIPRAVLJALNE SEMINARJE organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3, 1000 Ljubljana (telefon/fax: 01 /422-46-22), E-mail: gradb.zveza@siol.net Seminar za GRADBENIKE poteka 5 dni (46 ur) in pripravlja kandidate za splošni in posebni del strokovnega izpita, Cena seminarja znaša 90.000,00 SIT z DDV. Seminar za ARHITEKTE IN KRAJINSKE ARHITEKTE poteka (prve) 3 dni in jih pripravlja za splošni del strokovnega izpita. Cena seminarja je 45.600,00 SIT z DDV. K seminarju vabimo tudi kandidate, ki so že opravili strokovni izpit po določeni stopnji izobrazbe, pa so si pridobili višjo in morajo opravljati dopolnilni strokovni izpit. Ponujamo jim predavanje iz področja “Investicijski procesi in vodenje projektov”. Cena predavanja in literature je 12.600,00 SIT z DDV. Seminar ni obvezen! Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20 kandidatov). Udeleženca prijavi k seminarju plačnik (podjetje, družba, ustanova, sam udeleženec ...). Prijavo v obliki dopisa je potrebno poslati organizatorju najkasneje 20 dni pred pričetkom določenega seminarja. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, poklic (zadnja pridobljena izobrazba), in naslov prijavljenega kandidata ter naslov in davčno številko plačnika. Samoplačnik mora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu. Poslovni račun ZDGITS je 02017-0015398955; davčna številka 79748767. B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Dunajska 104, 1000 Ljubljana. Informacije je mogoče dobiti pri Ge. Terezi Rebernik od 10.00 do 12.00 ure, po telefonu 01 / 568-52-76.