9. NOV.
glasilo delovnega kolektiva ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEBANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Še velike možnosti za izvoz v ZDA
Razgovor z Jožetom Hujsom, direktorjem našega trgovinskega predstavništva v New Yorku
ssBnsHaassEElBOEssBESHHBasBEEnsissKisaiHEHEjnEHBassaaBnHHBaBnaEEsaHHBaanEBSsHa
Tri diplome — tri jugoslovanske »Oskarje« za embalažo je prejela »Iskra« na letošnji razstavi v Skopju. Dejstvo, da ZP ISKRA že tretje leto dobiva naj večje število diplom na tem področju, dovolj .jasno prikazuje kvali-. teto dela oddelka za konstrukcijo in razvoj embalaže v ZZA
osli \u. .
»ISKRA« se že tretje leto udeležuje natečaja za naj višje jugoslovansko priznanje »OSKAR« za embalažo. -Ker jo ocenjuje izbrana jugoslovanska strokovna komisija, lahko trdimo, da je dodelitev »OSKARJA« priznanje na naj-
višji strokovni ravni v naši državi. Tako je Slovenija letos poslala na natečaj 62 modelov embalaže, Hrvatska 51, Srbija 39, BiH 4 in Makedonija 3. Ocenjevanje predloženih konstrukcij oz. vzorcev embalaže je opravila na-
Nespomo je, da je uspešen izvoz na področje Severne Amerike — to je ZDA in Kanade velika želja vsake "proizvodne organizacije pri nas in še marsikje. Ne samo zaradi nujno potrebnega dotoka konvertibilnih deviznih sredstev, marveč tudi zaradi komercialne afirmacije, ki si jo ustvarjajo izvozniki v tem tržno najbolj razgibanem in najzahtevnejšem gospodarskem področju, na svetu. Spričo velikanske in vsestranske ameriške proizvodnje dokazuje izvoz, zlasti v ZDA, največjo konkurenčno sposobnost tako, da je potem preskok še na druga — tudli evropska 1— tržišča bolj ali manj le stvar komerciailno-reklamnih rutinskih prijemov. Prav zaradi teh dejstev in vzporedno ocenitve lastne konkurenčne sposobnosti im zmogljivosti vsakega, resnejšega izvoznika predvsem zanimajo položaj in razmere na ameriškem tržišču in pota, ki .peljejo k realizaciji izvoznih poslov.
Minuli teden se je mudil v PSO Jože Hujs, direktor našega predstavništva v New Yorku za ZDA in Kancdo. ki je prišel na posvetovanje o izvozni dejavnosti na Bledu. Izkoristil sem zato redko priložnost za razgovor o vprašanjih, ki zadevajo problematiko našega izvoza na ameriško tržišče.
Kako ocenjujete položaj in razmere na ameriškem trži-, šču in kakšen je delež elektrotehničnih proizvodov tujih držav pri uvozu v ZDA? .
Področje ZDA je danes najbolj odprto tržišče za vse vrste proizvodov s področja elektronike im elektromehatni. le, ki ne pozna nobenih ad-fflinistrativnih omejitev glede Uvoza ter ima tudi v poprečju najnižje carinske stopinje ta svetu. Zaradi tega in zaradi visoke absarbcijske sposobnosti so ZDA izredno zanimivo tržišče za vso elek-
tronsko . in .elektroindustrijo sveta in nedvomno tudi za ISKRO. Seveda pa to tudi pomeni, da je to tržišče visoko konkurenčno, zlasti glede cen.
Ima pa to tržišče tipično karakteristiko, ki jo mora vsako podjetje, ki se poskuša plasirati na ameriškem tržišču, upoštevati kot dejsitvo. Dve tretjini uvoza s področja elektronike in elektrome-hanike ima namreč v rokah ena sama dežela — Japonska. To dejstvo v zadnjem (Dalje na 3. strani)
»Iskra« je prejela na razstavi embalaže v Skopju tri odličja oz. »Oskarje« izmed štirih konstrukcij, in sicer za transportno embalažo radijskega sprejemnika »Portorož«, embalažo za kinoprojektor KN-3 in KN-4 ter objemni nosilni kotnik. Slika kaže Predstavnika »Iskre« tov. Franca Perčiča (levo), ko mu sekretar Zvezne gospodarske zbornice tov. Rista Bajalski ob asistenci direktorja Centra za napredek trgovine in embalaže, Ljubljana tov. Milana Ekarja (desno) Izroča zadevna priznanja.
imiiuiniMimBiiiinBisiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiaBiaiiiiiiiiiiiiiiiMi
Spet trije »Oskarji« za Iskrino embalažo
0 Lep uspeh oddelka za konstrukcijo in razvoj embalaže v ZZA Q Že tretje leto odličja za Iskrino embalažo g§) Izreden pomen podeljenih »Oskarjev« za ekonomsko-propagandne namene @
slednja strokovna žirija:
Predsednik; Dušan žežeij, dipl. ekon.
Tehnologi: (papir) Stane Bonač, dS.pl: inž., (valoviti karton) Tihomil Kavčič, dipl. inž., (plastmase) Niko Rogi, dipl. kem, (lesna embalaža) Lojze Žumer, dipl. inž., (steklo) Maks Mrcina, dipl. inž., (metalna embalaža) Aleksan. der Bergštajn, dipl. inž., (stroji) Bojan Bedenk, dipl. inž., (paietizacija) Ivan Avbelj, (tekstil) Viktor Lindtner, dipl. inž., (tiskarska dela) Ludvik Vodnik .
Potrošniki:	komercialna
embalaža: dr. Vlastimir Crn-čevič, Emilija Letonja, dipl. inž., Ivan Juhart, direktor Transportne embalaže, stroji in pomožna sredstva: Aleksander Bergštajn, dipk jnž.
Področje dizajna: prof. Ljubo Pavičevič.
Področje ekonomske propagande: Josip Sudar, dipl. ekon. in. namestnik čedomil Dinter, dipl. .ekon.
Sekretar žirije: dr. Albin Nerima, dipl. inž.
Zadnja tri leta dobiva naše podjetje .največje število priznanj za embalažo ter je do sedaj na prvem mestu. ZP ISKRA KRANJ ima v svojem sestavu oddelek za konstrufc.
(Dalje na 4. strani)
mn \n
Pismo aktiva Zveze mladine »Iskra« Sežana
Problematiko sežanske »Iskre« rešujejo trezno in premišljeno
še en posnetek z letošnje mednarodne razstave »Sodobna elektronika« v Ljubljani
Poslovanje tovarne Elementov za elektroniko od 1.1. do 30.1.1968
Teden dni po odprtem pismu, kj. ga je naš mladinski aaktiv naslovil na uredništvo lista »Iskra«, so se v sežanski »Iskri« odvi jatli dogodki dokaj 'hitro. Pozitivno smo mladi ocenili zavzetost predstavnikov družbeno-paditičnih organizacij Združenega podjetja »Iskra«, ki so nas obiskali' v «oboi», 19. t. m. Iz razgovora je izzvenela politična in ■moralna pripravi jenost odgovornih ljudi, ki so spoznali življenje in delo v našem obratu in obljubili vso podporo pri reševanju nastale problematike. Njihove obljube so kaj kmalu našle ustrezne realizatorje. Vodstvo Združenega podjetja se je v zadnjem času mečno angažiralo pri reševanju problematike sežanskega obrata.
Že v četrtek, 24. t. m. je strokovni kolegij obravnaval sanacijski načrt, ki ga je izdelalo vodstvo začasne uprave ■in sprejel med drugim sklep, ■da se s strani Združenega podjetja poskrbi za kadrovsko okrepitev tega obrata. Tako bodo prišli še -v tem mesecu strokovnjaki, ki bodo nudili našemu kolektivu strokovno pomoč pri realizaciji proizvodnega plana, katerega koncept je realno prikazan v sanacijskem načrtu in potrjen od PSO ter strokovnega kolegija.
Mladi sežanske »Iskre« pozdravljamo pripravljenost vodstva Združenega podjetja, ki se je prav v zadnjem času poglobilo v nastalo situacijo in spoznalo naše potrebe. Kadrovska pomoč predstavlja Za nas tisti odločilni moment, ki bo kreiral našo prihodnost. Če bomo s proizvodnimi rezultati potrdili domnevo, da je rešitev tovarne v razširitvi proizvodnje pri isti zasedbi del. mest, petem smo tudi toliko optimisti, da računamo na ustvarjanje pogojev dela, pri čemer mislimo na kritje poslovnih izgub. V iskanju potrebnih .sredstev smo že našli razumevanje pri članih kolegija . Združenega podjetja in pa seveda pri predstavnikih družbenopolitičnih organizacij ZP, ki .so postavili pred nas bistveno nalogo: sanacija tovarne mora stati na realnih tleh, pri čemer moramo postaviti v ospredje maksimalno angažiranost slehernega člana našega kolektiva.
^!ll!lll!llimiHiHffllIUI!!UliElillUlllfflll!f^L
f|	1
| Dopisujte I | v ISKRO! |
s=	«l
£	'E:
Ifiiiiiuuuttuittiiuiiiuiitiiuuiuiuiiiiiimiiilf
Trezno in premišljeno po-i teka reševanje problematike naše tovarne, kar velja od nas mladih zahvala predstavnikom družbeno-poGitičniih organizaciji in vodstvu združenega podjetja, ki je umelo njaš položaj, podprlo koncept dela in se v polni meri zavzelo pri iskanju ustrezne pola reševanja našega obrata, katerega koncept je izdelala začasna uprava, ki ji je kolektiv na svojem sestanku izrazil vso podporo in zaupanje.
Aktiv Zveze mladine delovne organizacije »Iskra« Sežana
Tovarna elementov je po svoji organizacijski obliki malo združeno podjetje., saj je sestavljena iz 6 obratov. Problemi, ki so vplivali -na poslovanje celotne tovarne, niso vplivali na vse obrate v enaki meri, .saj so si mod seboj le-td različni tako pp proizvodnem asortimamu, po ■opremljenosti proizvodnje, pa s*, rutatrnj. LC, po seri Imama potrebnega reprodukcijskega materiala, po strukturi de-, lovne šile, po vezanih obratnih sredstvih in na koncu tudi po 'finančnem rezultatu. Kljub tako različnim obratom v sklopu iste tovarne, pa Skupno nastopanje na trgu, ki je osnova za uspešno afirmacijo vseh proizvodov v asortimanu, zahteva tak® poslovanje, da bo tovarna dosegla optimalne rezultate. Poglejmo torej kakšni so bili rezultati tovarne kot celote.
Letni proizvodni plan je že dosežen z 79 %, pri čemer je proizvodnja ■ že presegla dinamični plan za 11 %. Pri. tem je potrebno omeniti, da so tudi obrati, ki v prvem polletju niso dosegali dinamičnega plana, v mesečih avgustu in septembru (v juliju so bili dopusti) pa svoj dinamični plan presegli. Kljub selitvi polizdelkov za keramične kondenzatorje iz obrata Keramike v obrat Feritov, proizvodnja ni imela zaostankov. Tako izvršena selitev bo po eni' strani omogočila povečanje proizvodnje polizdelkov za upore, ki bodo ob izvršeni rekonstrukciji potrebovali tudi več polizdelkov, po drugi strani pa bodo kapacitete Feritov tako bolj zasedene.
Izredno uspešen proizvodni start sta imela v letošnjem letu obrata Uporov in Žarnic v primerjavi s preteklim letom, kar je posledica velikega povpraševanja po teh iz-
delkih. Žarnice so s svojo stalno kvaliteto že več let ■zanesljiv proizvajalec avto žarnic za tovarno »Crvema ■zastava«, ki je njen največji odjemalec, medtem ko se je kvaliteta «¡porov v letošnjem letu s poostreno kontrolo zelo izboljšala. Obrat je sicer imel v prvi polovici leta precejšnje težave s kvaliteto polizdelkov, ki zaradi uvajanja spremenjenega tehnološkega postopka niso bili proizvedeni niti pravočasno, niti v ustrezni kvaliteti. 'V drugem polletju tudi proizvodnja teh polizdelkov, poteka v redu in tako omenjenih težav ni več.
Za obrat Magnetov, ki svojega postavljenega plana ne bo dosegel, niso krivi niti tehnološki niti drugi problemi, saj je kvaliteta teh izdelkov zanesljiva, velik problem pa je pomanjkanje trga,'tako domačega ikoit tujega. Tako kapacitete tega obrata niso zasedene in bo v primeru ne-povečane proizvodnje nastopil problem pokrivanja ¡obveznosti iz rekonstrukcije.
Za doseganje proizvodnega rezultata je tovarna porabila skupno Sl, 14 ■% vseh planiranjih stroškov, pri čemer so preseženi direktni izdela vini stroški. Spremenjen asorti-man v realizaciji proizvodnje v primerjavi S planom in izmet v proizvodnji sta glavna faktorja za velike . izdelavne stroške.
Na višino in vezavo obratnih sredstev, ki je v primerjavi z lanskim letom boljša, je potrebno gledati tako s stališča problematike nabave kot tudi prodaje.
Pri nabavi se v letošnjem letu pojavljajo težave pri uvoznem materialu, .za katerega je potrebno vnaprej nakazali dinarska sredstva. Le zaradi Slabega plačevanja naših kupcev, pri katerem so prav nekatere organizacije v.
ZP najislafoši piačmikd, nimamo v zadostni meri. Nelikvidnost kupcev nam tako enemogoča pravočasno preskrbo izvoznih materialov, ki v nekaterih obratih predstavljajo osnoven reprodukcijski materiali. Tako nastopa de-sortiranost materiala, kar spat povzroča povečane zaloge, materiala, in nedokončane proizvodm je, po drugi strani pa spet neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti na-pram kupcem.
Tovarna talko res ni y zavidanja vrednem položaju.. Težki prodajni pogoji v letošnjem letu — znižanje prodajnih cen, dolgi plačilni roki in dobave v .setih po- eni strani zahtevajo tečno planiranje in izpolnjevanje .proizvodnje, ki pa je zaradi zgoraj navedenih težav onemogočena. Tako mora tovarna mnogokrat za vsako ceno ob še tako povišanih proizvodnih stroških proizvesti to, kar smo dolžni po pogodbi. Da to preprečuje čim hitrejšo uvrstitev v mednarodno delitev j 9" ... :
■dela, je popolnoma jasno. Visoke lastne cene proizvodnje, ki so za nekatere izdelke pre. eej višje -od prodajnih, je ob takih izrednih pogojih težko zniževati, čeprav je nujno.
Ob takih pogojih, v katerih tovarna posluje, je bilo do sedaj tudi nemogoče dvigniti osebne dohodke, I*5-ti so. nižji kot v poprečju Iskrinih tovarn, .kar nam onemogoča pridobitev strokovne detovM sile. Tako se tudi kvalifikacijska struktura že nekaj let ni dositi izboljšala razen za Štipendirano strokovno delovno silo. 'Tako so tudi osebni dohodki v doseženem dohodku dosegli nižji delež, kot je bilo planirano.
Za prevzete obveznosti iz rekonstrukcije, ki so velike, ■ostanek dohodka ne bo zadostoval, zato ga je potrebno •do konca leta -še povečati. To pa bo možno le s trudom vseh zaposlenih v tovarni, pri čemer se mora vsak zavedati,-da bomo le s skupno pomočjo prebrodili sedanje težave.
JV1P-
Tovarna za elektroniko in avtomatiko Ljubijana-Pržan
ponovno razpisuje prosto vodilno delovno mesto VODJE
TEHNIČNEGA SEKTORJA
Pogoji: strojna faikulteta II. ali I. stopnje s prakso.
Srednja šola — strojna, s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu.
Poleg navedenih pogojev je potrebno aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o Strokovni izobrazbi in opis dosedanjih zaposlitev. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov do 20. novembra 1568.
Še veliko možnosti za I izvoz v ZDA
; ' (Nadaljevanje s 1. strani)
: času vedno bolj skrbi ameriške poslovne kroge s tega področja pa tudi že vlado, ¡jfimo nevarnosti, ki jo skriva | jr sebi pretežna navezava na eno- sama deželo dobaviteljico, je vzrok zaskrbljenosti I tudi v tem, da postaja, japonska industrija zaradi nagega gospodarskega vzpona in vzporedno nagle rasti živ-j ¡¡arfsikega standarda vedno manj konkurenčna, oziroma I dražja, predvsem pri tistih ffišizvodih, M. niso velrkose-riijsM- v ameriškem pomenu - besede. Zaradi tega ameriška . industrija pospešeno išče nove, vire dobav s področij,.držav z relativna ceneno delovno silo.
V' okvir držav z relativna ceneno delovno silo. sodi bržkone tudi naša država, čeprav ne moremo trditi tudi o ceneni proizvodnji pri naš. Potemtakem ima naša država in z njo tudi ISKRA realne možnosti za povečan plasman svojih proizvodov na ameriško- tržišče-, ali ne?
Kot taka prihaja vedno bolj v ospredje naša- država z ozirom na njen staitus, ki ga. uživa kat. nacaija z naj večjimi- ugodnostmi; ter koit članica GAT-a in. podpisnica Kennedyjeve runde, pa. tudi zaradi liberalizacije notranje ekonomske politike, vzlic. različnemu političnemu sište-imt, kot delno. limitirajočem faktorju na trgu. V navedenem okviru je treiba iskati ta da mesto ISKRE, če pri $ tem upoštevamo še. dsrugp plat t. j, interes ISKRE biti v stalnem, stiku z industrijo, ki je pni naših panogah- v tehnološkem pogledu vodilna na svetu.in zaradi tla prednosti potencialno najbolj zanimiv ■ partner za industrijsko kooperacijo. Upoštevaje vse navede-ne.okiolišiSinetso- ZDA kot tržišče važne za ISKRO zlasti za področje vseh elektromehanskih in, elektronskih elementov m podisklapov,, pri katerih je strošek delovne sile pretežen v lastni ceni., (po ameriških merilih) ali pa da je avtomatizacija proizvodnih procesov taiko napredovala, da nadomestuje relativno ceneno delovno silo.
Omenili ste velik interes našega podjetja za. industrijsko kooperacijo z amerišBi-mi velepodjetji'. Kakšna je sedanja povezava, z ameriškimi proizvajalci in kakšen interes imajo ti- krogi za tovrstno dolgoročno sodelovanje?
Kot kooperacijski- partner so. ameriška, podjetja- zanimiva na vseh tehniško, visoko razvitih- področjih, pri katerih obstaja tudi njihov, interes za-plasman na- jugoslovanskem ali drugih- tržiščih, kjer W jim pomoč ISKRE v kak-r-šnifeoJd obliki koristila. Dosedanji izvozni rezultati in; dosežki poslovnega sodelovanja ISKRE v ZDA pravzaprav- v Celoti potrjuje te splošne ugotovitve-.
Mimo samega izvoza ima ISKRA kooperacijsko in zastopniško- pogodbo s CDC za računalnike in licenčno ter zastopniško pogodbo z' GENERAL ELECTRIC - za p lunarno polprevodtriško tehnologijo ter integrirana vezja, ki je tudi povezana z dogovorom o naših protidobavah.
S tem pa še zdaleč ni prikazana celotna povezanost ISKRE z ameriško andustri-
Direktdr našega trgovinskega predstavništva v ZDA — Jože Hujs
jlp in kapitalom. Kot je znano so- skoraj vsa evropska proizvodna podjetja; v taki ali
drugačni obliki povezana z ameriško industrijo- ali pa so-celo v lasti ameriškega kapitala. To pa je vidik, ki- ga-ISKRA vse premalo upošteva pri svojih perspektivah im tudi- vsakodnevnih» poslovnih odločitvah-. Ne samo to: neupoštevanje dejstva im- z njim' nekoordinirane- akcije' se- privedle večkrat, do- rezultatov, ki niso bili v korist ISKRE.
Kako» je- v posameznih obdobjih oz. letih potekal izvoz ISKRE na ameriško tržišče?
Dosedanje-delovanje ISKRE na ameriškem tržišču, upoštevaje tudi- delovanje bivših samostojnih, podjetij;, ki so sedaj integrirana, v ZP lahko delimo v trt faze:
—	do leta 1964 ko- j,e poteka, la prodaja na ameriškem trgu prek pogodbenega zastopnika, v tem primeru INTER-TRADE oz. njegove filiale UNITEDTRADE v New Yor-ku, brez prisotnosti našega kastnega predstavnika;
:— od 1964. do 1967. leta,, ko je potekala prodaja- še vedno pretk istega zastopništva, vendar že ob prisotnosti našega predstavnika in
—	od leta 1967 naprej, ko je ISKRA ustanovila lastno predstavniško podjetje z lastnim kapitalom in pod popolno kontrolo ISKRE.
Region Severne Amerike je dosegal v posameznih letih tako izvozn-o realizacijo (v dolarjih) :
izvoz
leto	motorjev elementi ostalo skupaj
1963	podrobna struktura neugotovljena	306.144
1964	podrobna struktura neugotovljena .	485.891
1965	1,054.431	6.941	39.113	1,100.485
19S5	598.951	5.842	1.455	606.258
1967'	641.995	891967	90.751	822.713
1968 (9' mesecev)	598.241	138.433	105.823	838:498'
1968 plan	1,250.00
Lastno predstavništvo v Nfetv Yorku je nase podjetje ustanovilo z namenom ekspanzije na ameriškem' tržišču. Da se je uresničila prvotna zamisel je razvidno- že iz številčnih podatkov izvoza v. posameznih letih hv še- boi® iz njegove struktura. Kakšne osnovne nalbge so- bile konkretno začrtane predstavništva ob njegovi ustanovitvi?
Ena izmed- najvažnejših naL fog, je bila, da; naj; predstavni, štvo s svojo- dfejavnostjo v najkrajšem času; poveča izvoz ISKRE na- ameriško tržišče. do vrednosti 35 milijonov dolarjev in; hkrati; doseže tudi stabilen premet. To naj' bi doseglo:
—	z normalnim povečevanjem. plasmana eJedttromo-tarjev,
—	s pospešenim piasmanorn ostalih elakteffirnelianslčih in elektronskih sestavnih delov in
—	s poskusom izbire prodora vsaj: iheikafcanih: naših končnih izdefflfov.
Z uvedbo ostalega sorti-menta razen motorjev, ki- sodo nedavnega- predstavljaih
skoraj- edini izvozni proizvodi naj; bi dosegli ne samo večji votameo; marveč predvsem, stabilnost nivoja izvoza-. Na to- nas navaja izkušnja ob koncu.! 1. 1966- i®. začetku 1967) lao; je zaradi, prodajale krize elektromotorjev prišel' v nevarnost naš- eefetarii izvoz, v ZDA in, s- tem precejšen delež izvoza ISKRE na- konvertibilno področje.
V kakšnem razmerju je plan izvoza našega podjetju s- planom federaciji na ameriško; tržišče in kaj bo treba spremeniti za hitrejšo ekspanzi jo ISKJRE na' ameriško? tržišče?
Kan ekspanzije ISKRE set V' celoti ujema s. pianom; Jugoslavije, Iti žeJin svoj: izvoz na, ameriško tržišče v čim. krajšem roku vsaj; potrojiti, in nivo stabilizirati'.
Hiirejšo ekspanzijo- ISKRE pat zavirajo predvsem, ta dejstva:
—	nezadostne kapacitete že uvedenih proizvodov,
—	prepočasna prilagajanje specifičnim zahtevam trga,
—	omejena razpotežljrvat sredstva- za- obdelovanje- trga
t.. j. pomanjkanje tako imenovanih investicij na tržišču, in
— oddaljenosti zaradi katerih so- otežk-očeoe komunikacije, ki terjajo večjo organiziranost.
Pripominjam, da nas omejena razpoložljivost sredstev za financiranje obdelave tr-
ga postavlja na pot ekstenzivnega gospodarjenja, saj ima za posledico nenajbolj-šo izbiro poslovnega partnerja za- posamezne posle in v skrajni konsenkvenci določeno finančno- izgubo v obliki nižjih ceri- ali manj ugodnih drugih prodajnih pogojev.
Marjan. Kralj:
iiiimtmiiinüitmmiiunnüiimiiniiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiHiimmiimtiiiiimimuuimmjiimiiiüii
S sefe «pravnega odbora ZP
šesta seja upravnega odbora- ZP,. ki jo je sklical minulo sredo njen predsednik inž. Jože Tomšič, je imela na programu le troje poročil1.. Pomembnost posameznih poročil najbolj osvetljuje dejstvo, da- je trajala- razprava glede na poročilo- komisije za. pregled poslovanja v pržanski. AVTOMATIKI debele štiri ure,, poročilo o izvajanju integracije RIZ.ISKRA uro in pol ter poročilo o izpolnitvi piana proizvodnje, prodaje in nabave za avgust in september v ZP le' nekaj minut.
Kot prva točka dnevnega reda, je bilo na programu poročilo posebne komisije, ki je pregledala na po-dla-gi sklepa delavskega- sveta ZP in odločbe generalnega- direktor, ja poslovanja v. tovarni AVTOMATIKA glede na polletni prikaz z izgubo.
Vzlic izredno kratkemu terminu je komisij-a dobro opravila svoje delo- in sestavila obširno in. izorpn-o poročilo o poslovanju pržanske tovarne AVTOMATIKA v letošnjem letu. člani. UO ŽSPyvso dobili poročilo v pismeni obliki , ustmeno obrazložitev pa je podal na seji še predsednik komisije, Edi, Def.opst.
Poročilo komisije-. ugo-tavlja nizko proizvodnjo; visoko režijo, odločno previsoke zaloge nekuranitnaga blaga; neurejeno nabavo» nevestnost in neodgovornost posameznikov pri, poslovanju, neustrezen proizvodni program ltzte, kar vse. je prispevalo k. negativnemu polletnemu' obračunu V tovarni so; se vseskozi preveč ukvarjati z iskanjem zunanjih krivcev za nastali položaj, niso se pa nikdar obrnili navznoter ter pregledali poslovanje-, gospodarjenje in proizvodn.;© v. lastni, hiši. Komisija, sicer meni, da kažejo- znaki na postopno, izboljšanje zlasti kar se- tiče porasta proizvodnje, takso dri so- dejanske- možnosti, dri bo-tovarna- zaključila1 poslovno-leto- brez izgube, v nobenem, primeru pa; ne- bo miogla- kriti; zapadlih; anuitet..
K besedi se Je. ffiato oglasili še novi; diirektor AVTOMATIKE inž.. Arodinej. Prirduhsk.y irr podrafcejje: razčlenil dosedanje poslovanje tovarne. Dejal; je; dri samoupravni organi: ugotavljaj® pravilnost ZaiMjučliov kemraje in dri so-napotke-, predloge in sklepe1
komisije že. sprejeli1 v svoj. sanacijski program.
Sklep članov UO ZP je bil ob koncu debate; da- se- sprejeme porcčil-o komisije, hkra-ti pa je UO' zadolžil posamezne ustrezne organe, . da' uredb problematiko na podlagi predloženih predlogov komisije.
V drugi točki dnevnega' reda o delitvi proizvodnega programa med tovarnami ISKRE in ISKRA—RTZ je podali obrazlbžiitev generalni direktor' Vladimir' Logar; Povedal' je, da so imele zainteresirane organizacije in upraL va ZP vrsto razgovorov zlasti glede proizvodnega programa, ki' se ponekod duplina-. Odprta so- ostola-lvprašariia proizvodnje- VF naprav; električnih- gramofonov in» zvočnikov. Glavne težave so nastale zaradi- obveznosti, ki- jih imajo nekatere organizacija zaradi inozemskih pogodb. Potrebno' bo še; mnogo truda, medsebojnih konzultacij, iu pogajanj o- razmejitvi- proizvodnega programa, kar lahko store le zainteresirane organizacije v neposrednih kontaktih med. seboj: in seveda sodelovanju uprave ZP.
UO’1 ZP* je sprejel, poročilo in ga bo predložil: na; prihodnjem; zasedanju DS ZP v odobritev, hkrati; pat je dal sugestij.©» posameznim; organizacijam, M imajo- dupli ran program; dri ne. povečujejo števila; zaposlbnah; v tistih, pa. nogah,- kr se prekrivajo.
Kratko' porodilo o’ mesečni proizvodnji v ZP' ni bilo- zanimivo.; Sar bodo člani; UO ZF že: uri prihodnji seji' poslušali zbir rezultatov devetmesečne proizvodnje, ki bo mnogo zanimivejši. @ tem pa; bomo- tudi v našem, glasilu izčrpno poročali.
— K. M. — .
SE9HBU1

B»aa»«DBi
mes:
.musí
CSSSBSSai!»
n	DOPISNIK!»	n
S
BB
0	Želimo, da	nam	čimprej	poročate o	[s
i!	devetmesečni	proizvodnji	v svoji or-	šjj
p	ganizaciji.	Uredništvo	jj
1	;3
©SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSiSSSSSSSSiSSSSiSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSia
Spet trije »Oskarji« za Iskrino embalažo
(Nadaljevanje s 1. strani)
cijo in razvoj embalaže v splošno-tehničnem Sektorju Zavoda za avtomatizacijo. Tudi letos je navedeni oddelek predložil štiri embalaže za omenjeni natečaj in sicer:
Embalaža za sprejemnik »Portorož«
Embalaža za enofazni in trifazni števec in stikalno uro
Embalaža za Idnoprojektor KN-3, 35 mm
Objenmi nosilni kotnik
Komisija je ocenila predložene vzorce takole:
TRANSPORTNA
EMBALAŽA ZA
SPREJEMNIK
»PORTOROŽ«
Model zelo dobro varuje vsebino. Material je ustrezen, a njegova uporaba, glede na doseženi učinek, minimalna. Vložki so zelo domiselno kon. struiram in odlično ščitijo ter fiksirajo aparat v škatli tipa »amerikanka«. Število vložkov je minimalno. Tisk vsebuje vse elemente potrebne pri pakiranju avdio aparatov. Celotna rešitev je tudi ekonomsko zelo primerna in sprejemljiva. Tiskarska izvedbami mogla biti ocenjena, risba na modelu pa kaže, da obstajajo možnosti zelo učinkovitega tiska, s pogojem, da bo le-ta skrbno im natanč-no izveden. Grafična oprema popolnoma ustreza namenu, je - inventivna, sodobna in učinkovita. Propagandna .ustrezna oprema je učinkovita s precejšnjo stopnjo opaznosti.
Komisija je po ocenah svo. jih članov sklenila, da se predloženi embalaži podeli priznanje, »Jugoslovanski os-kar za embalažo 1968«.
EMBALAŽA ZA ENOFAZNI ŠTEVEC E-52, STIKALNO URO TKM 11 IN 12 TER TROFAZNI ŠTEVEC T-2.
Embalaža ustreza svojemu namen-u ter dobro varuje proizvod. Izbor materiala je pra. vulen, a komstruckijska rešitev originalna. Izdelava je tehnološko enostavna im izredno ugodna glede izkoristka materiala. Tislk na etiketi je sicer soliden, a v celoti preskromno izveden. Predloženi model je izdelam precej groho. Grafično model ni ustrezno opremljen ter zato v tem smislu na mogel biti ocenjen. Etiketa v slkrommi izvedbi posreduje izključno tehnično informacijo ter je zato brez Mkovio estetskih ambicij. Zaradi tega kot prvina dizajna ne prihaja v poštev. Iz istih razorov je odpadla tudi ocena propagandne učinkovitosti.
Komisija je po ocenah svojih članov sklenila, da predložena embalaža ne prejme priznanja »Jugoslovanska os-kar ža embalažo 1968«.
EMBALAŽA ZA
KINOPROJEKTOR
KN-4
KN-3,
ga materiala tudi ustrezna lesna tvoriva (plošče raznih vrst im trdnosti kot na primer vezane plošče, iveitke, le. sonit ipd.) kar se naj v razvoju preizkusi pri posameznih zamenjavah raznih sestavnih delov.
Komisija je po ocenah svojih članfov sklenila, da se predloženi embalaži podeli priznanje »Jugoslovanski os-kar za embalažo 1968«.
OBJEMNI NOSILNI
KOTNIK
(Avtor: Franc Perčič)
Kotnik popolnoma ustreza svojemu namenu. Konstrukcija je originalna in kvaliteta izdelave na višini. Vložek dobro tamponira v vseh' pro-
Komsitrukcija je . izredno močna z veliko rezervo trdnosti, ki je potrebna za. čezmorske prevoze. V ceni proiz. voda je embalaža udeležena š 3,82 %, kar priča, da je .tudi ekonomskogj dobro. ' rešena. Podlaga za uporabo viličarja je nekoliko prenizka. Glede konstrukcije lesenega oboja, priporoča komisija zaradi dela z viličarjem, da naj še višina dveh' gornjih prečnih gred poveča na 90 mm (standardna višina) ter se naj pni sestavi oboja upoštevajo poleg sedaj uporabljene-
Jugoslovanski »Oskar« za embalažo 1968 — piše na odličju. Tri taka priznanja je dobila letos »Iskra« na razstavi embalaže v Skopju
Takole izgleda Iskrina najnovejša embalaža za radijski spre jemnik »Portorož«, ki z objemnimi nosilnimi kotniki nudi efektno in varno manipuliranje povsod. Celotna rešitev konstrukcije je ekonomsko zelo primerna in propagandno učinkovita. Transportna embalaža in objemni nosilni kotnik sta prejela na letošnji razstavi embalaže v Skopju jugoslovanski »OSKAR« za embalažo.
storskih smereh, prispeva pa tudi k vertikalni trdnosti embalaže (višje zlaganje v Skladišču). Kotnik pomeni napredek v primeri z dosedanjimi rešitvami te vrste. Ustrezen je za pakiranje artiklov paralelopipednih oblik. Kotnik izredno dobro varuje proizvod tor zmanjšuje stroške pakiranja, ker omogoča uporabo manjšega števila tipizirane embalaže, olajšuje pakiranje in zmanjšuje potre, bo delovne šile. Tudi izvedba 1 v kromokartonu kaže prav dobre nosilne lastnosti. Smer rezanja kartona je pravilna. Beli zunanji plasti ustrezata estetskim zahtevam pakiranja aparatov in instrumentov.
Komisija je po ocenah svojih članov sklenila, da prej-
Na fotografiji je vidna nagrajena embalaža za kinoprojektor KN-3 in KN-4. Konstrukcija je Izredno močna z veliko rezervo trdnosti, ki je potrebna za čezmorske prevoze, Iskrina embalaža je dobila na letošnji razstavi jugoslovanski »Oskar«
me za predloženi kotnik pri-znanje »Jugoslovanski oskar za embalažo 1968«.
Kot vidimo, je oddelelk za konstrukcijo in razvoj embalaže v ZZA prejel tri diplome za embalažo, ki so bile razdeljene 4. oktobra y Skopju. Podelil jih je sekretar Zvezne gospodarske zbornice tov. Rlsto Bajalski. Dosedaj smo že večkrat pisali o pomembnosti embalaže, ki. postaja iz dneva v dam- vse bolj^iVa-žen faktor pri prodajii-inaj-raztečanajšth izdelkov, zato bi radi naglasili, da se naše organizacije še vedno premalo poslužujejo službe za embalažo, kljub temu, da dobro poznajo sistematizacijo podjetja in način njenega detova-■\ nja. Dejstvo, da ZP ISKRA že. tretje leto dobiva največje število diplom na tem pod. ' ročju, dovolj jasno prikazuje kvaliteto dela oddelka za em_ ' balažo v ZZA. Zaradi te odlil-ke svetujemo vsem našim '- organizacij am, dag se pri, na* ročanju raznih embalaž izključno poslužujejo omenjene službe, ker. bo le na ta način dan še večji ugled Iskrinim izdelkom.
Oddelek za embalažo ustvarja že nekaj let vedno nove konstrukcijske rešitve vseh embalaž, in to: komercialne, skladiščne in transportne. Vsaka od navedenih embalaž.pa je vezana po svoji funkciji na. različne kriterije V zadnjih letih smo ISKRINO embalažo zadovoljivo prilagodili 'sodobni teji-niki, sastemu,- skladiščenju in transportu. Izdelke ZP Iskre, embalirane v dobri kvalitetni embalaži, lahko sprejema m pošilja vsak kontinent z vsemi transportnimi sredstvi.
Na koncu naj še omenim da je prejelo odličje z diplomo »OSKARJA« tudi podjetje, ki izdeluje kartonsko embalažo za kinoprojektor -»INVALID« škdfja Loka, m je'v bistvu tudi zasluga Iskri nega oddelka za embalažo.
Franc Perčič
Zasedanje tehniškega pododbora št. 13 A mednarodne elektrotehniške komisije
Sodelovanje med proizvodnjo in tržiščem
Sodobna trgovina ima za cilj., da zadovolji potrebe ljudi in kot taka ima svojo odrejeno in družbeno pogojeno svrho. V zvezi s tem se vsiljuje problem, na kakšen način naj proizvajalci zvejo in spoznajo obseg povpraševanja in porabe s Strani kupcev in kako pridemo do teh kupcev na najhitrejši in na najgospodamejši način.
Trgovina na debelo in na drobilo uporablja mimo na-vadnih disfeibutivnih metod tildi propagandna sredstva in ■sredstva za informiranje tržišča v najrazličnejših inačicah, z večjim ali manjšim uspehom.
Dejansko so morda propagande in raziskovalne akcije dobro zamišljene in s pomočjo učinkovitih medijev: toda vedno je v teh akcijah manjkalo nekaj, kar naj bi omogočilo, da bi se ikiupec povsem angažiral in zainteresiral za tisto, k-ar naj bi uresničila distribucija.
Vemo, da izvirajo težave s kupcem še vedno kot posledica : prepričanja proizvajalcev, da samo oni vedo, kakšen proizvod je potreben tržišču. Do takšnih stališč' prihaja včasih zaradi trdoglavosti, drngičJ pa zaradi prevelike samozavestnosti strokovnjakov: pa tudi kot posledica prepričanja, da je treba potrošnike vzgojiti v skladu s 'proizvajalčevimi nazori. ‘
' Bred večdmi 5 leti so, | opravičeno' ali neopravičeno, pripisovali' pok.% H. Fordu duhoviti izreki1 «Kupec lahko 'dobi1 avtomobil, ‘v kakršni kand st želi, pod pogojem da je — črna.« Ni dvoma, da je 'gospodarneje, lakirati avtomobile v standardni, vedno enaki barvi; Lahko tudi predpostavimo, da standardizirana barva in okraski omogočajo prodajo avtomobilov po nižji cehi. Dejstvo je tudi, da barva, način tapecirani a in kromirani okraski hiti malo ne povečujejo dejansko . vrednost avtomobila. Vendar Pa drži dejstvo, da, so drugi proizvajalci avtomobilov iiz-- koriščaK laknianje, stil in luksuzno opremo po individualnih željah, da bi ugrabili . vodstvo Fordu, kd ga je imel
■	dolga leta v avtomobilski- industriji.
EVOLUCIJA
je neminovni element sodobne proizvodnje in trgovine. Način, na kateri ljudje ; uporabljaj o določan proizvod, ' se večkrat spremeni. če gre 1 Za artikel mnogosfcranske uporabnosti, pride lahko do spremembe v relativnem, po-
■	menu ene ali druge rabe. " Prav tako se lahko spremeni
tudi vrednost posameznih lastnosti proizvodov, ki vplivajo na pridobivanje ali ob-dfževanje kupcev.
• Evolucija proizvodov ponavadi nima dramatičnih oblik: večina od njih prehaja Postopno v kategorijo staromodnosti. Nove oblike, vskla-, jene s- tekočim popraševa-tjem, ^ pojavljajo na tržišču in začno osvajati mlajše potrošnike, medtem ko
ostajajo starejše generacije zveste starim modelom. Lete lahko za .določen čas zadržijo, pa celo -povečajo1 obseg prodaje, čeprav postopoma izgubljajo proporciolnal-no udeležbo na čedalje širšem tržišču. Vse skupaj se redno konča na ta način, da mlada generacija potrošnikov iztisne staro in nekoč prevladujoči tipi proizvodov- padejo na neznaten obseg in večkrat povsem izginejo s tržišča.
OBLIKOVANJE — CENA
— KVALITETA —
KVANTITETA —
Verjetno drži trditev, da proizvod, ki je »ustrezen« danes, , ne bo več zanimiv čez deset. let. V proizvodnih vejah in ob ostri konkurenčni borbi je evolucija proizvodov nenehna in se večkrat zavestno. uporablja kot orožje v tej borbi. Kot primer lahko vzamemo vsakoletne nove modele , avtomobilov, ki se nenehno »spreminjajo in izboljšujejo«.
' Zgodi pa se lahko, da napredek tehnologije in oblika. Vanja proizvodov potrošniki ne sprejmejo tako kot so predvideli--proizvajalci: izgube so 'na dlani. Kajti želo težko je navadita množične potrošnike na večje spremembe v načinu, po katerem
(Dalje na 8. strani)
Zasedanja TPO 13 A (števci), ki je bilo v Londonu, se je udeležilo 37 delegatov iz 13 držav. Po potrditvi zapisnika lanskega Zasedanja v Pragi je podal predsednik M. White-head (Vel. Britanija) poročilo o delu med. obema zasedanje, ma. V tem času je redakcijski odbor pripravil predlog za števce razreda 0,5 in predlog za daljinsko merjenje energije. Razen tega sta se -sestali tiudi delovna skupina za simbole in delovna skupina za statistične metode preskušanja števcev. Poročilo o delu prve skupine je podal kot - sekretar skupine F. Mlakar (Jugoslavija), za drugo skupino pa sekretar J. Be-kjnk (Nizozemska).
Nato je sledila razprava o dokumentu 13 A (Secretariat) Ž18, ki združuje števce vseli razredov ih kd je v bistvu združirtev dosed anj ih publikacij 43, 170 in publikacije za števce razreda 0,5, ki je v tisku. Zato je bilo priča, kovali, da se pri obravnavi ne bodo pojavile zahteve po spremembi tehničnih lastnosti. Vendar se je kmalu pokazalo, da zasluži celoten predlog, normalno razpravo 'v vseh tehničnih podrobnostih in ne samo redakcijsko delo s stališča združevanja treh publikacij. Tako so bile predložene; definicijeI ppkatprih važnih'; pojmov, kot so temeljni tok, tipski preskus, prevzemni preskus, želo nepopolne. Sklenjeno je bilo, da med zasedanjem. M. Pannier (Francija) in podpisani pripravita. nove definicije, ki so bile nato sprejete v novo besedilo.
Naslednje vprašanje' se je nanašalo na določanje pogreškov in spremembe kazanja pri različnih vplivnih veličinah ter na to, kolikšen bi smel biti dodatni pogrešek števca zaradi ; hkratnega delovanja več vplivnih ve-. ličim Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, naj to vprašanje na temelju francoskega predloga preštudira posebna delovna skupina, ka_ terega sekretariat naj prevzame Francija. Nadalijma razprava o vplivnih veličinah se je nanašala predvsem na števce r. 0,5, kjer imajo vsi v pogledu kriterijev za preskušanje ■— kot se zdi -— razmeroma malo izkušenj. Zato je skoraj pri vseh predlogih za poostritev kriterijev po razpravi ostalo prvotno besedilo iz predloga: Pomemben je bil tudi nemški predlog o vplivu višjih harmonskih, ki' bi ga pri tipskem preizkusu ugotav Ijald tako s spreminjanjem vel llkostl kot faze posameznih harmonskih. Vendar je bilo sklenjeno, naj se to vključi kot dodatek.
Dalje je nemški- komite predložil uvedbo preskusa 'vpliva vgrajenega pribora, kot npr. sinhroinskega motorčka piri kazalnikih maksimuma, releja pri dvotairifnih števcih ipd.' Ker pa je bilo ugotovljeno, da je še premalo konkretnih rezultatov preskusov, se priporoča nacionalnim komitejem študij tega vprašanja, v sedanji situaciji pa se naj te zahteve obdelajo v dodatku priporočila.
Pomemben je bil tudi predlog nemškega komiteja ža
uvedbo preskusa stabilnosti števcev. Vendar je tudi o tem prevladalo mišljenje, da imamo premalo izkušenj, da bi mogli v dokument vključiti konkretne vrednosti. Zato je bilo sklenjeno, da se to vprašanje obravnava ločeno in da bi bilo treba v ta namen pripraviti poseben dokument.
V nadaljnji razpravi o temeljnih tokih, referenčnih napetostih in porabi posameznih tokokrogov v števcih so bile sprejete manjše korekcije, glede varnosti pa je bilo sklenjeno, da se besedilo kljub predlogu nemškega komiteja za poostritev preskusa z udarnimi vali ne spremeni. Dalje je bilo sprejeto, da se razred 2 na števcih ne označuje, prav tako'se ne označuje referenčna temperatura 20° C.
Kek obstoječi predlog ne vključuje označevanja sponk, je švedski delegat' predlagal proučiti tudi to vprašanje. Sklenjeno je bilo, da se to odloži za pozneje.
Po končana razpravi je bilo sklenjeno, da sekretariat pripravi na temelju sklepov nov predlog za razpravo na našlčanj em zasedanj u.
Drugi dokument za razpravo, je bil predlog za simbole električnih, števcev. Ker . pa se je razprava o. prvem do-■tkumentu - zelo -gsvlelkla, j« ostalo za obravnavo tega dokumenta le 2 uri. Zato je bila možna le načelna obravnava o najvažnejših točkah. Ker je bil originalni dokument izdelan v francoščini, so se vrinile v angleško besedilo, tako redakcijske kot smiselne napake, ki jih je treba popraviti v naslednjem dokumentu. V, zvezi s tem je bilo sklenjeno, da se mara vključiti v delovno skupino predstavnik britanskega nacionalnega komiteja, da ba bilo mogoče, hkrati obdelati obpjejezično; besedi-' lo.
Glede ostalih vprašanj pa je bilo sprejeto, da se namesto črkovnih simbolov »cap« in »ind« uvedeta grafična simbola, glede črkovnega'simbola za vrtljaj (v ali rev oz. tr) je treba urgirati odgovor sekretariata TO 25. Nerazčiščeno pa je ostalo vprašanje označevanja različnih konstant. Naposled je bilo 'sklenjeno, naj se delovna skupina sestane še' enkrat in upov-števajoč pripombe nacionalnih komitejev pripravi nov predlog, Ker bd ta predlog moral biti razposlan januarja 1969, se mo ra delovna skupina sestati najkasneje decembra tega L
Delovna skupina za statistične metode preskušanji se je sestala junija 1968 v Arnhemu in pripravila za 'razpravo samo nekaj načelni® vprašanj, o katerih je želela slišati mišljenje celotnega pododbora.
Naslednje zasedanje podoct, bora bo prihodnje leto. ji
Posnetek z nedavne demonstracije, oz. poskusnega britja, ki ga je Propagandna sinžba Iskre organizirala v Supermarketu na Ajdovščini v Ljubljani. Akcija je vzbudila veliko zanimanje.
Ocene o prisilnih upravah vsiljujejo določena vprašanja
uporabiti le v primerili) kot to določajo zakoniti predpisi.
Pismo glavnemu uredniku »Iskre« — Pavlu Gantarju iz tovarne »Avtomatika«
V glasilu ISKRA se je že večkrat pisalo o »prisilnih upravah«, ki so bile uvedene v posameznih organizacijah ISKRE in o rezultatih, M so jiih te prisilne uprave dosegle.
Sodeč po pisanju, so v glavnem vse »prisilne uprave« opravile svoje delo z odliko in sanirale poslovanje organi, zaeij... Taike ocene pa vsiljuje, jo tudi določena vprašanja:
—	Ali niso samoupravni organi ovira za uspešno gospodarjenje in: vodenje organizacij., če ne morejo sami sanirati oz. že: preprečiti ne gativnega rezultatairrda.se to lahko doseže samo s prisilno upravo?
—	Draga možnost' pa-je, da se strokovne; službe- Združenega podjetju- im odgovorni prisilni upravitelj .bolj odgovorno angažirajo pri reševanju- pro. Biematiike, kot se v primeru pristojnosB- samoupravnih organov?
Skratka pisanje- in ocene »paraisnlnufe. uprav« ne gredo v prilog uspešnosti samoupravljanja.
Po teh vprašanjih v našem glasilu ml. bilo ocen. niti mnenj in. stališč družbeno političnih, organizacij Združenega- podjetja, kot so: sindikat,. ZK, mladina in. tiadi ne samoupravnih organov Združenega podjetja.
Zaradi- tega Vas kot glavnega urednika naprošamo, da se to vprašanje sproži v našem glasilu, pričakujemo pa tudi Vaše mnenje.
ŠIEMBERGER Ivo
ŠEBENIK Janez
KUKOVEC Ivanika-
ODGOVOR:
Pismo, ki so ga naslovili . člani delovne skupnosti ISKRE — Tovarne za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana Fržan. na . mene kot -glavnega, urednika glasila »Iskre«, glede prisilnih, uprav, je zelo. zanimivo in. sem. mišljenja, da- o tern dajo svoja stališča tudi. dragi,, zlasti družbeno-paEtične organizacije, katere so za ta stališča tudi naprošame.
Osebno bi glede-, »prisilnih uprav« navedel nekaj svojih misli:
Prvenstveno je treba poudariti, da Temeljini. zakon o podjetjih razlikuje ukrep , prisilne uprave nad podjetjem. in. ukrep začasne uprave nad organizacijo v sestavu združenega podjetja; slednjega. je tudi že v združenem podjetju ISKRA odredil delavski, svet ZP zoper dcioče-ne organizacije. Sami razlogi odreditve prisilne uprave odnosno začasne uprave so posledice v obeh. primerih enake. V obeh primerih se namreč razrešijo organi upravljanja' ter prevzame . vodstvo bodisi; podjetja ali
organizacije v ZP prisilni upravitelj ali odbor za prisilno upravo odnosno odpor za začasno upravo.
Glede samega instituta prisilne uprave kot tudi; začasne uprave je bilo zadnje čaise že precej izrečenega šini napisanega ter se; prav tako postavlja vprašanje, kot ga postavljajo člani delovne skupnosti tovarne v Pižami, ali ne gre v tem primeru, za negacijo samoupravljanja. Osebno sem mišljenja, da je. treba,, v danem- primeru prvenstveno izhajati iz družbene lastnine proizvajalnih sredstev, katera je temelj naše diružbeno-eko-¡nemske ureditve: Že v uvodnem dešu temeljnih, načel Ustave SFRJ je jasno napisano, da, nihče- nima lastninske pravice na družbenih prodnik-
Vprašanja
in
odgovori
cijskih sredstvih. S produkcijskimi sredstvi v družbeni lastnini gospodarijo neposredno delovni ljudje,, ki z njimi delajo v lastnem interesu in v interesu družbene skupnosti, odgovorni drag dragemu in družbeni skupnosti. Torej vidimo, da je Ustava jasno postavila stališče, da so delovni ljudje za, upravljanje nad sredstvi družbene lastnine odgovorni tudi družbeni skupnosti. Z družbenimi sredi stvi mara delovni koiektiv upravljati kot dober gospodar, to se pravi, da z obstoječimi sredstvi dosega čimbolj,še rezultate. Ce se v danem primera, v nekem podjetju pojavi nevarnost oškodovanja družbenega pramože. nja ah pa je v danem primeru že nastala škoda, smatram, da je kot izjemen Ukrep- možno odrediti prisilno upravo nad podjetjem oz. začasno upravo nad dedom podjetja. Ta ukrep se odredi z namenom zaščite družbene lastnine proizvajalnih sredstev. Iz tega stališča izhaja tudi zakonodajalec, iki odreja institut prisilne uprave. Razumljivo je, da morajo biti za odreditev teh ukrepov podani dokazi ali obstoj utemeljene bojazni, da organi upravljanja,, posebno pa še direktor, niso bili sposobni
oz. niso sposobni situacije sanirati.
Nekolika drugačni so razlogi za odreditev začasne uprave nad organizacijo v. se. stavu združenega podjetja. Tukaj pravi določba v. Temeljnem zakonu o podjetjih, da lahko odredi delavski svet združenega podjetja v organizaciji začasno upravo; če organizacija v sestavu združenega podjetja ne izvršuje proizvodnih oz. drugih po načrtu podjetja, določenih gospodarskih nalog ali ne poravnava svojih s pogodbo, statutom ali. zakonom določenih obveznosti. Razlogi, so sicer, nekoliko, drugačni-, kot pri. odreditvi prisilne uprave nad. podjetjem, kjer se lahko odredi, ta., ukrep predvsem iz razloga,, če bi Utegnilo priti zaradi storjenih velikih nepravilnosti. podjetje v finančne. težave; ki, pripeljejo v stečaj, ali & je z njegovim poslovanj em-povzuročana, družbeni skupnosti občutna škoda, kot tudi v dragih primerih, . ki. so. določeni z- zveznim zaklonom. Kljub nekoliko. drugačnim razlogom v primeru odreditve začasne uprave v organizaciji, v sestavu ZP, je tudi , tukaj možnost nastanka, materialne škode v sami organizacij.!, v sestavu združenega podjetja in. s tem ' v celotnem podjetju
Združeno podjetje lahko uspešno, postaje le, če- vse organizacije v njegovem sestavu izvajajo naloge; ki; so jim dane po načrtu podjetja. V vsakem primera kršitev teh. principov postavlja; v zadnji konsenkvencr materialno- škodo ne samo v organizaciji ampak ima tudi „posledice za celotno- poslovanje združenega podjetja. Zlasti je to treba, poudariti zato, ker Temeljni zafccn. o podijet. jih-uzakonja solidarno in subsidiarno odgovornost združenega podjetja in njegovih; organizacij.
To bi bila torej izhodiščina teoretična stališča za obstoj; instituta, prisilne uprave, za katerega Smatram, da ga si-. car v izjemnih primerih tudi v sistemu samoupravljanja lahko uporabimo. Smatram, da v tem primera ne gre za neko negacijo samoupravljanja; ampak gre le za začasno suspendiranje; pravic organov upravljanja in članov delovne skupnosti v enoti; zoper . katero je uveden ta ukrep. To traja lahko najdalj eno: leto. V tem. času se poskuša, situacija sanirati s posameznikom odnosno odborom začasne uprave, ker je podana utemeljena bojazen, da kolegijski organi upravljanja z direktorjem na čata niso sposobni to urediti. Poudarjata, pa, da je to lahko le izjemen. Ukrep in da ga je možno,
Za tak ukrep včasih obstajajo tudi pred. očmi. organov, ki. to. odrejajo,. določeni praktični. razlogi, ker se smatra, da. se. bodo stvari, ki zahtevajo hitre, in nujne rešitve, reševale po hitrem, postopku, kar naj bi privedlo do sanacije nad- tistim, gospodarskim subjektom, nad- katerim je uvedene začasna uprava. Pripominjam, pa, da mora tudi prisilni- oz. začasni upravitelj odnosno odbor v teku svoje dobe voditi podjetje odnosno enoto,. v kateri- je uvedena prisilna ali, začasna uprava, v sodelovanju zi družbetno-poli-tičnimi organizacijami'; ki morajo biti. prav v tern' obdobju; še posebno aktivne in pomagajo, skupaj z organi prisilne uprave situacijo reševati.
Res pa je, da se včasih, ta ukrep tudi zlorabi, zlasti z namenom, lažjega reševanja kadrovskih problemov, kar pa ni niti» zakonita» osnova za uvedbo- prašUne odnosno začasne uprave; četudi se- potem- obdobju prisilne- odnosne- začasne uprave rešujejo kadrovski; problemi.
V Združenem podjetju ISKRA srno» dejansko imeli že nad nekaterimi organizacijami začasne uprave«' in moramo priznati, da so v nekaterih primerih dale paziitiivne rezultate. V vseh primerih je bila, začasna uprava uvedena
STRAH PRED STROJI
Znano, je, da, tržišče akcij reagira tako na dobre kot; na slabe vesti;' pa tudi da. »se ne znajde«, če. zavlada - negotovost. Današnji, pisarniški delavci. ocenjujejo svojo bodoč, nest verjetno kot »negotovo«, kar iima določene' posledice že, sedaj,
Dan na. dan slišimo in vidimo, kako se uvajajo novi avtomatiziram stroji v razna področja dejavnosti. Posebno pozornost vzbujajo kompjuterji, katerih ustvarjalne možnosti so sikoraj neomejene: od načrtovanja- pro. izuodmje do »komponiranja« popularnih popevk. Povprečen človek se- ne more- iznebiti. občutka, da je že na pragu doba. ko bomo dobah vse s. preprostim pritiskom na gumb . ..
Z dragimi besedami: vdor avtomatizacije v pisarne je neizbežen. Direktor informativnega oddelka Vesttaghouse Electric Gorp. iz Pittsburgha je prerokoval, da bodo elektronske naprave že v letu
1970.	tatko, razprostranjene, da boido. tudi, najpeznaataiej.še, pi-
iz zakonitih razlogov; tudi po obdobju enega leta se je ponovno prepustilo upravljanje v teh organizacijah, novoizvoljenim organom, upravlja nja. Cesto pa odgovornosti za slabo gospodarjenje, v, tistih podjetjih odnosno, organizacijah, kjer se ta ukrep uvaja, ni prvenstveno -iskati na kolegijskih organih, uprav. -Ijidnja,' to je delavskemu, svetu in upravnem odbora;, .ant pak predvsem na direktorju te odgovornem vodstvu. Eri vsem tem pa organi upravljanja niso bili sposobni odgovornost teh oseb zaostriti, ampak so skupaj z njimi dopustili, da. je prišlo podjetje odnosno organizacija v teža-, ve.
Osebno smatram, da možnost uporabe, tega ukrepa tudi v okvira, našega samoupravnega sistema — tako nad. podjetjem, kot nad do lom podjetja — bi maralo še. vedno obstajati. Santo-upravne pravice delovne skupnosti so za to obdobje suspendirane. V tern času je treba situacijo sanirati ali pa predlagati prenehanje subjekta, nad. katerim je uvedena; prisilna uprava Poudarjam pa, da je ta. ukrep treba izrekati, v skladu z zakonitimi predjpiisi. in to kot izjemen ukrep v primeru, ko se utemeljeno dvorni, da bi buli. organi upravljanja, sposobni situacijo urediti.
Pavle Gantar
same v stanju opravljati svoje operacije na elektronski način.
To trditev lahko argumentiramo.- z; vrsto čini tel jev:
1.	Stroški v zvezi z obdelavo podatkov so- postali« pomemben element stroškov v splošnih operacijah določenih družbenih dejavnosti.
2.	Vzporedno z rastjo dolo, čenč proizvodne organizacije nastaja potreba, da se-konso. iidira priliv, informacij im po-datkov, oziroma z drugimi besedami, — da se te funkcije v obratu združijo v en sani učinkovitejši splošni sistem. V ta namen so potrebni mehaniziram: sistemi za obdelavo podatkov.
3-, Dandanes stremimo^ za tem; da- se cifetas služb čimbolj, poenostavi ta da. se omogoči hitrejša, dostava blaga potrošniku. Eden. od načinov za dosego tega cilja; j e tudi zmanjšanje časa, ki je potreben. za obdelavo podatkov,
4.	Hri obdelavi podatkov jie potrebna večja točnost, Kompjuterji lahko, preprečijo napake pri. tej, obdelavt (Palj,e na 8. strani)
®@©qe@®©a®s®®®®®«©«©*®®®®®®®©®®e®®«®®«' »<
Kako ko avtomatizacija učinkovala na kariere pisarniških delavcev
V pisarni bodočnosti bo predstavljalo pomanjkanje zdrave temeljne izobrazbe večji problem kot pomanjkanje speciaKziranega izobraževanja.
Izvlečki
iz sklepov samoupravnih organov
jiiiuiUMiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiEuiiiimiraiiiiiimmiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiJiiiiiiiiiiciiiHfuii
SKLEPI 6. SEJE UO ZP
(30. 10. 1968)
0 EFO ZP -sprejema na znanje poročilo komisije, ki je proučevala poslovanje tovarne Avtomatika Pržan v obdobju od 1. 1. do 31. 8. 1968 na podagi sklepa 3. zasedanja DS ZP ane 18. 9. 1968. Upravni odbor ugotavlja, da kažejo rezultati zadnjih mesecev poslovanja ugoden nspeh in bo •predvidoma izguba tovarne, ustvarjena v prvih 9 mesecih do konca t. 1. pokrita, pri čemer pa se UO ne strinja z ugotovitvijo komisije, da bo dosežen ostanek dohodka v znesku, kot je naveden v poročilu.
UO ZP zadolžuje Imenovano komisijo, da predloži DS ZP k temu poročilu analizo vzrokov za nizko proizvodnjo in negativni finančni rezultat v prvem kvartalu t. I.
0 Glede na širšo problematiko Tovarne za elektroniko in avtomatiko Ljubljana — Pržan, ki je bila obravnavana na seji UO ZP in jo deloma nakazujejo tudi sklepi 18. seje upravnega odbora tovarne Avtomatika z dne 29, 10. 1968, zadolžuje UO ZP spodaj imenovane, da v navedenih rokih najdejo najustreznejšo rešitev zadev kot sledi:
a)	Kompenzacija med Pro-dajno-servisno organizacijo, Nabavno organizacijo in tovarno Avtomatika Pržan v zvezi s posli BRAUN. Zadevo obdelajo: za Prodajne-servis-no organizacijo — tov. Medič, za Nabavno organizacijo — tov. Sire in za tovarno Avtomatika Pržan — računovodja, do konca meseca novembra
1968.
b)	Problematika proizvodnje elektrolitskih kondenza. tor jev in status strokovnjakov. Zadevo obdela vodstvo tovarne Avtomatika Pržan do konca meseca novembra 1968.
c)	Plačilo zapadlih obveznosti Avtomatiki Pržan iz naslova kooperacij med tovarnami v okviru ZP. — Zadevo urede vodstva prizadetih to--vam v teku meseca novembra 1968.
Glede obveznosti tovarne »Sprejemniki« Sežana do tovarne Avtomatika Pržan je UO ZP mnenja, da se zadeva uredi potem, ko bo znano stališče Republiškega rezervnega sklada t. j. do konca meseca novembra t. 1. -Generalni direktor se zadolži, -da ukrene vse potrebno pri Republiškem rezervnem skladu, da bo Predmet Sežana zanesljivo rešen v predvidenem roku.
č) Nerešena problematika A-G 5 se obravnava v okviru
sanacijskega načrta predloženega Republiškemu rezervnemu skladu s strani tovarne Avtomatika Pržan. -Generalni direktor se -zadolži, da pokre-ne vse po-trebno pri Republir škem rezervnem skladu, da bo predmet Pržan zanesljivo rešen v predvidenem roku.
d)	Glede programske usmeritve tovarne Avtomatika Pržan smatra UO ZP, da mora v prvi vrsti tovarna -sama .najti ustrezen program, pri čemer pa naj se posluži sodelovanja in strokovne pomora "ustreznih služb -pri Upravi ZP. — Vodstvo Avtomatike-se zadolži, da do 30. -6. 1969 obdela programsko usmeritev tovarne.
•e) Uprava tovarne Avtomatika Pržan se zadolži, da na eni izmed prihodnjih sej UO ZP predloži interni -sanacijski načrt tovarne.
t) Strokovne službe ZP se zadolžijo, da izdelajo analize prekrivanja v. proizvodnem programu med RIŽ in tovarno Avtomatika ‘Pržan in predlog za rešitev te sporne zadeve do konca meseca novembra. Celotno gradivo je treba predložiti UO ZP v začetku decembra 1.1. v obravnavo.
9 V zvezi s poročilom o izvajanju integracije med ZP ISKRA in organizacijo RIZ Zagreb od 1. 7- »68 je UO ZP sprejel predloge in ukrepe, ki so navedeni v ’VIL točki poročila in jih posreduje v odobritev DS ZP kot Sledi:
1.	Iz navedenega poročila se ugotavlja kot nujnost reševanje proizvodnega programa zlasti na področju dejavnosti RIZ in Avtomatike ter RIZ in TEN. Z ozirom na to «e generalni direktor ZP ISKRA -zadolži, da predloži v teku 3 mesecev konkretno programsko usmeritev v RIZ ozirofna v tovarni Avtomatika Pržan in TEN Ljubljana.
2.	Ugotavlja se, da se od strani Iskrinih tovarn, kot so Tovarna elementov -in tovarna »Avtomatika« Pržan ne dobavljajo ustrezni deli tovarni RIZ glasom pogodb in naročilnic ter dogovorov, zaradi -česar se direktorji prizadetih tovarn osebno zadolžijo, da izvedejo vse potrebne ukrepe, da se te dobave izvršijo v redu. Kontrolo nad ukrepi naj opravi program-sko-tehnično področje ZP ter naj zoper odgovorne osebe ustrezno ukrepa v primeru opustitve dolžnega nadzorstva nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti do RIZ.
3.	Ugotavlja se, da na področju prodajne in servisne politike na jugoslovanskem tržišču še ni prišlo do skupnih nastopov. Generalnemu direktorju in direktorju PSO ter RIZ se naroča, da se ta zadeva uredi najkasneje do 1. 1. 1969, pri čemer naj se upošteva že
eventualno delovanje tržnih funkcij v Z P. Posebej se generalnemu direktorju naroča, •da se v okviru podjetja takoj Izvrši organizacija ustreznega biroja telekomunikacij zaradi zadevnega skupnega nastopanja na jugoslovanskem in -zunanjih tržiščih.
4.	Ugotavlja se tudi, da je -odprta še določena vrsta problemov na področju konkretnega Izvajanja integracije, kot je možnost vključevanja slovenskih in hrvaških bančnih organizacij v financiranje ZP ISKRA, udeležba RIZ v elektronski center ZP, pri čemer se opozarja vodstvo ZP na reševanje teh problemov v smeri tega, da je RIZ s 1. 7. 1968 prav tako ena izmed organizacij v sestavu ZP z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz notranjih in zunanjih obstoječih predpisov ter vključitve v združeno podjetje ISKRA, pri čemer pa je treba upoštevati, da RIZ ne moremo v smislu izjav ob priliki pripojitve obremenjevati za kakršnekoli izgube.
Dodatno je UO ZP -sprejel še naslednji Sklep, ki ga predlaga DS ZP v potrditev v naslednji obliki:
»DS ZP naroča organizacijam v sestavu ZP, katerih proizvodni program se prekriva, da zagotovijo zaposlitev le obstoječega volumna proizvodnih kapacitet, medtem ko vsako povečevanje kapacitet lahko izvršijo šele ®o obojestranskem sporazumu prizadetih organizacij v soglasju z vodstvom ZP.«
SKLEPI 17. (izredne) seje UO (21. 10. 1968)
9 Upravni odbor je vzel na znanje poročilo razpisne komisije za vodilna delovna mesta tovarne (predsednik tov. Jože Novak) in sicer za:
—	vodjo splošnega sektorja
—	vodjo tehničnega sektorja
—	vodjo finančno računovodskega sektorja
—	organizatorja
Na razpis v dnevnem časopisu ‘DELO, se je prijavilo več kandidatov.
®- Upravni odbor je na osnovi predloga razpisne komisije. ter na osnovi pogojev, ki jih posamezni kandidati izpolnjujejo, za sprejem v redno delovno razmerje z našo tovarno (preizkusna doba je obvezna za vse), potrdil naslednje kandidate:
—za vodjo splošnega sektorja se imenuje -tov. Karel ‘DUHEC, rojen S, 8. 1937 v Celju, -stanujoč v Ljubljani. ‘Šolska izobrazba:	višja
-upravna šola končana leta 1962, ima 6 let prakse kot vodja -za splošne zadeve in kot upravno pravni referent.
—	za vodjo tehničnega sektorja je bila sprejeta samo ena ponudba, vendar je UO iz razloga, ker tov. Kanellopu-los zahtevanih pogojev ne iz-polnjuje v celoti, sprejel sklep, da se to delovno mesto ponovno razpiše. ’Omenjeni kandidat nima zahtevane prakse na vodilnem delovnem mestu tez ne obvlada aktivno -tujega jezika, kar je v razpisu pogoj.
—	za vodjo finančno-raču-novodskega sektorja se ime. nuje tov. Vidan Marin, stanujoč v Ljubljani, šolska izobrazba: srednja ekonomska -šola in 18 let delovne dobe v finančne-računovodski službi, od tega 19 let na vodilnem delovnem mestu šefa računovodstva.
—	za organizatorja se imenuje tov. Alojz 'OBLAK, rojen 8. 8. 1928 -v Novem mestu, sedaj stanujoč v Mariboru, šolska izobrazba: diploma ekonomske fakultete iz leta 1956, ima 18 let prakse na različnih delovnih mestih, od tega 8 let na vodilnih.
Pogoj za nastop postavlja dodelitev družinskega stanovanja v Ljubljani, oz. prizna, nje dodatka za ločeno življenje v višini 409 N din mesečno.
0 Upravni odbor v zvezi s posebnimi pogoji tov. Alojza OBLAKA zadolžuje upravo tovarne, da se o tem z njim dokončno pomeni pred nastopom službe pri nas ter ga seznani, da lahko dobi pri nas -vse samo v -okviru -obstoječih pravilnikov., razen OD, za kar ima tovariš direktor posebna pooblastila od delavskega sveta.
® Upravni odbor je informativno vzel na znanje po-
ročilo posebne komisije BS Zl* Iskra (predsednik Edi ¡Delopst dipl. oecc), ki je bilo sestavljeno na osnovi pregleda poslovanja v naši tovarni, v času od 1. 1. do 31. &. .tekočega leta.
Na osnovi krajše razprave so bili sprejeti naslednji sklepi:
—	Člani upravnega odbora morajo do naslednje seje poročilo temeljito preštudirati hi se pripraviti za razpravo, ko bo poročilo ponovno obravnavano.
—	Ponovna razprava o tena poročilu mora biti konkretna, zato mora uprava tovarne — kolegij, upravnemu odboru podati svoje predloge, kaj je treba pod vzeti za u reditev lastnih razmer v tovarni, -Sim uspešnejše nadaljne poslovanje, oz. čim boljši zaključek tekočega poslovnega Irta. (Ukrepi morajo biti konkretni in napisani ).
Vezano s tem, mora -uprava tovarne pripraviti tudi predlog za zadolžitev samoupravnih organov podjetja (kot npr. ureditev sanacijskega kredita za AG-5, ki nam je že dalj časa obljubljen., 'nadalje likvidnost tovarn znotraj ZP — Sežana, RIZ) in dr., kar je mogoče rešiti le na nivoju Združenega -podjetja Iskra in brez -česar naše tovarne ne moremo sanirati.
0 Upravni odbor na osnovi ostavke tov. Antona BE-RAVSA na delovno mesto in glede na sprejem novega sekretarja, zadolžuje tov. direktorja, da reši -vprašanje premestitve tov. Bera-vsa na drugo delovno mesto ter -UO na naslednji seji -o tem poroča.
ZP ISKRA KRANJ TOVARNA
ELEKTROMEHANIKA
KRANJ
razglaša
prosta delovna. mesta za:
1.	vodjo nabave
2.	nabavnega referenta
3.	modelnega mizarja' — specialista
Pogoji:
pod 1. :	-	.
ekonomska, elektro ali strojna fakulteta II. stopnje z najmanj 4-letno prakso;
pod 2.-:
ekonomska alf tehnična srednja šola z -najmanj 4-lefcno prakso;
pod 3.:
VK ali KV modelni mizar z nekajletno, prakso.
Pismene prijave pošljite -do -vključno 15 -novembra 1968 na naslov: ISKRA ‘ELEKTROMEHANIKA KRANJ — kadrovski oddelek — Kranj, Savska loka 4.
Kako bo avtomatizacija učinkovala na kariere pisarniških delavcev
(Nadaljevanje s 6. strani) če so le originalni dokumenti pravilno prevedeni na jezik računalnika.
Prilagajanje pisarniških metod avtomatiziranim strojem bo šlo vsekakor postopoma. V telku zadnjih desetih let so razne družbe porabile težke milijone, da bi prišle kon. fino do spoznanja, da kom-pjuterjd niso stroji, ustvarjeni za reševanje, prav vsakega problema v poslovanju in da' jih lahko uvedemo samo na podlagi pazljivih analiz in načrtovanja.
Mnogi uporabniki računalnikov so spoznali, da je eiek.
tnonskd računalnik rafiniran, zelo zapleten stroj, ki daje koristne rezultate samo v me. jah človeških zmožnosti na področju planiranja in čim učinkovitejšega izkoriščanja ■njenega potenciala.
Kaj pomeni avtomatizacija za delavca? Po svoji naravi je dinamična in zategadelj bo povzročila drastične spremembe pri mnogih posameznikih. Vplivala bo na povpraševanje po ustreznih pisarniških delavcih, na kvalifikacije, ki se bodo zahtevale od njih, na osebne prejemke, na nujnost specialnega izobraževanja in na dol-
žino delovnega tedna.
Ena od splošnih pripomb na račun avtomatizacije je dejstvo, da stroji zmanjšujejo vrednost delavca —posebej še na področju visoko strokovnega dela, ki ga sedaj opravljajo kompjuterji. Ta pripomba je bila v rabi skozi vrsto let, zlasti še pod vplivom množične proizvodnje, ki jo je v precejšnji meri avtomatizacija pospeševala. Vendar, veliko vprašanje je, če bo avtomatizacija resnično povečala tendenco pod. jarmlljanja delavca stroju.
Vsekakor obstaja možnost, da bo nevarnost postavljanja
Slika kaže gradnjo novega parkirnega prostora za potrebe novogoriške tovarne. Sedanji parkirni prostor je pretesen in ne ustreza svojemu namenu, o čemer smo že pisali v eni izmed zadnjih številk.
Sodelovanje med proizvodnjo
In tržiščem
(Nadaljevanje s 5. strani) lahko hitro ustvari posebne opravljajo svoje redne, na- noye navade. Isto lahko do-vadne pole. Določen ¡popol- seže tuda popolna sprernern-; noma noiv proizvod kot je na ba. procesa, kar .lanko. vidi-piimer radijski sprejemnik, : mo na primeru električnega
Kadrovska komisija ZP ISKRA
Tovarna električnih aparatov Ljubljana, Savska c. 3
razglaša
naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju
1.	referenta za nagrajevanje
2.	vodje galvamike
POGOJI:
Za delovno mesto pod 1. se zahteva višja strokovna i7 obražba ekonomske smeri z nekajletno prakso, lahko pa je tudi začetnik.
Za delovno mesto pod 2. se zahteva dokončana tehnična srednja šola kemijske smeri. Zaželjena je 5-letna praksa na področju galvanske obdelave drobnih sestavnih delov v elelktroinidiustriji ter obvezno znanje nemškega ali angleškega jezika (zaradi prakse v inozemstvu).
Za sklenitev delovnega razmerja je pogoj enomesečno poskusno delo.
Prijave lahko kandidati vložijo v kadrovskem oddelku tovarne v 15 dineh od dneva objave.
brivnika. Toda nagla spre-■ memba lastnosti samega proizvoda■ pa' četudi si no jo 5 ' dobro pojasnili' s : pomočjo propagande i.n navodil na era. balazii lahko .povzroči rieza-: dovoijisfvo ih' negotovost..
Vsak izdelek ima svoje pri-rodmo tržišče. Določen proizvod lahko ustreza ozkemu krogu strank-, ki .imajo možnost in tudi pripravljenost plačati visoko ceno. Drugi pa ima lahko določene lastnosti, zaradi katerih je privlačen za varčne porabnike!. Če je proizvod popularen, med po. robniki z nizkimi dohodki, si ni treba prizadevati, da bi mu pridali posamezne luksuz, ne karakteristike, ki -bi- mu zvišale ' ceno nad ustrezrum povprečjem. In narobe: nespametno bi bilo določenemu luksuznemu izdelku prile-. poiti etiketo cenenosti.
Kratko rečeno: o plasmaju na tržišču odloča logična povezanost med oblikovanjem, ceno, kvaliteto in kvantiteto. Iz tega izhaja, da je potrebno neposredno sodelovanje in koordinacija med proizvajal, cem in distributerjem, oziroma trgovcem, in prek njega najožje sodelovanje s potrošnikom.
delavca v podrejeni položaj zaradi uvajanja avtomatizira, nih strojev precej povečana. Ta predpostavka temelji na * dejstvu, da bo potrebno manj delavcev za oskrbo stroja z gorivom, oziroma z materialom ali pa da bodo opravljali dolgočasno rutinsko delo. Posledica tega pa je lahko tudi ta, da bo mogoče več delavcev postaviti ha bodj pomembna delovna mesta.
ČLOVEK NI UČINKOVITA
EKONOMSKA
ENOTA
Človek že po svoji naravi ni učinkovita ekonomska enota: stroj ga hitro prehiti s sVojo sposobnostjo, da opravi rutinska dela hitreje in bolje. Zaradi tega se zdi bolj logično, da se stroji uporabljajo za rutinska dela, medtem ko je treba človeka postaviti na takšno delo, kjer pride do izraza njegov večji potencial .— njegova sposobnost, da misli in preudarja.
Pisarniški delavec bodočnosti bo imel pomembnejši profesionalni položaj kot danes. Robert M. Smith ugotavlja naslednje:
Vodje pisarn in birojev bo. do mcraili razširiti svoje izobrazbene horizonte iin se naučiti voditi nove strokovne .službe, t. j. znati jih vključiti v točne modele v korist njihovih podjetij. Vodje pisarn in njegovi Sodelavci se bodo morali seznaniti s preučevanjem operacij v sistemu planiranja in avtomatizacije.
Pisarniški delavec bodočnosti bo stremel za tem, da napravi kariero tudi v tej vrsti dala: zato si bo. moral pridobiti.. nove sposobnosti, ki jih zahteva avtomatizirana pisarna.
Približen kažipot glede bodoče strukture teh kadrov podaja, » študija omenjenega avtorja, ki ugotavlja:.
1.	žensko osebje, daje boljše rezultate dela, ker je por trpežljivejše in redol-j ubnejše kot moški (!),
2.	ženski persona! ocenjuje, jo kot preveč - podvržen . čustveni plati značaja: ponavadi ■nimajo večje Strokovne izobrazbe. Ne prevzemajo rade odgovornosti ih se po malem obnašajo kot da je . njihovo delo Začasno.
3.	Mnoga podjetja se obotavljajo dati ženskam vodilni ■ ali kontrolni položaj. Zato pa opažamo v svetu vedno manjši odpor glede zaposlovanja ženskih delavcev starosti prek 35 let.
In še nekaj splošnih zaključkov na to temo:
1.	Nekvalificirani delavci in delavci s pomanj kljivo splošno izobrazbo bodo težko dobili pisarniško- službo.
2.	Mnoge ženske bodo napravile v pisarniških službah dobro kariero. Dosegle bodo visoke položaje, toda ne na kontrolnih, položajih.
■ 3. V bodočih pisarnah, v katerih bo uvedena aivtomati-zaoija, bo manj ženskega per. sonala.
EfflBHnHBHBHBEraHBBBEBlEiHBI
ZAHVALA SODELAVCEM PSO Zahvaljujem sel- vsem’ sodelavkam ih sodelavcem v PSO za poklonjeno darilo, katerega sem prejel db prt. ■liki moje upokojitve. Zagotavljam vam, da mi bo pre-lepo darilo trajni in drag spomin na vse. sodelavce in naše dolgoletno sodelovanje. Se enkrat se vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujem.
Anton Bajželj PSO-merilna tehnika
ZAHVALA
Ob smrti moje ljubljene mame
JERICE ZIHERL se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam linije ploščatega releja v obratu ATN za izraženo sožalje, poklonjeni venec in denarno pomoč.
Fani Trilar
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta
Valentina Urančiča se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata »Merilne naprave« S in nekdanjim sodelavkam obrata ATN za izraze sožalja, poklonjeni venec in denarno pomoč.
Hčerka Marija Založnik
ZAHVALA
Ob smrti drage mame ALOJZIJE MOČNIK se iskreno zahvaljujeva sode. laivcem BAž in PSO-Rez. de® Ljubljana, za izraze sožalja, darovana venca in spremstvo na njeni zadnni poti. _ ■
- • ■ Slavko Močnik in Pavla
(por Stiškiovsikjr)
ZAHVALA
Ob prerani stnrti najinega očeta
JANEZA VIDICA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem obirata ATN - obratom »Merilne naprave« za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo ha njegovi zadnji poti.
Hčerki Marta Tab ar in Milena Verner
ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrij* za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko ta avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk in klišeji-»Cp Gorenjski tisk« Kranj