LETO XXIX, številka 2, 24. januar 1997 Cena 239,00 SIT
Z G 0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS
z.o.o.
Mercator - ZgornjesavipJsKa kmetijska zadruga Mö'zirje z.o.o.
PRALNI PRAŠEK ARIEL 3.6 kj MEHČALEC LENOR KONCENTRAT 1 WC PAPIR CARLINA ROZA WC PAPIR CARLINA BELI MARMELADA MARELICA 700 g MARGARINA SPECIAL 250 g MARGARINA NAVADNA 250 g RUM FRUCTAL 1 I SOK PFANNER 2 I SUHOMESNATI IZDELKI,... IN ŠE OBILO OSTALEGA
Velika Izbira Pustnih Maski
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d. d. Velenje
PRIHRANITE Sl ČAS IN DENAR!!!
Prepustite skrb za plačevanje rednih obveznosti banki!
Tekoči račun zagotavlja udobno in varno poslovanje brez gotovine zato pogosti obiski v banki niso potrebni. Ena od mnogih možnosti, ki jih tekoči račun nudi imetnikom, je pooblastilo banki, da avtomatično plačuje ponavljajoče se obveznosti s tekočega računa. Banka bo poravnala vaše obveznosti tako, da bo za ustrezen znesek na dogovorjen dan v mesecu obremenila vaš tekoči račun.
Ponujamo vam možnost poravnavanja:
*	RTV naročnine
*	naročnine za časopise
*	elektrike
*	stanarine
*	komunalnih storitev
*	raznih obročnih varčevanj
*	zavarovalnine
*	oskrbnine v vrtcih
*	preživnine
*	PTT storitev
*	obveznosti po plačilnih karticah
Postopek je enostaven. V banko prinesite katerikoli dokument, v katerem so osnovni podatki o izvajalcu in uporabniku, kot npr. zadnja položnica, račun ali potrdilo o plačilu, itd.
O	vseh opravljenih plačilih na podlagi pooblastila boste prejeli obvestila z rednimi izpiski, vi pa se boste izognili gneči pred bančnimi okenci in proviziji za plačilo položnic.
Povprašajte v vaši enoti!
<3£>TOYOTA pooblaščeni prodajalec - servis
RAV4 2,0i GX 4WD 5 vrat
PICNIC
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING
servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664
NOVOST
TRETJA STRAN
III 2 1 2
3
ISSN
Številka Z, 24. januar 1997
Izhaja vsak drugi petek
Ustanovite«:
Skupščina občine Mozirje
Izdajatelj:
Savipjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon in faks 063/833-230 žiro račun 52810-685-13016
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik
Stalni sodelavci:
Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kanjir, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija Soč^a-Kladnik, dr. Maja Natek, Frapjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove
Tajnica uredništva:
Barbara Zacirkovnik
Računalniška obdelava:
Tomaž Pajk
Trženje:
HelenaKotnik, mobitel 0609/647-240
Naslov uredništva:
Savirjske novice Savinjska cesta4,3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 Faks: 063/833-230
E-pošta:
savinjske.novicesiol.net
Internet:
http//:www.inetia.eunet.si/saviiyske-novice
Cena zaizvod: 239,00 SIT, za naročnike: 203,00 SIT
Tisk:
IGEAd.o.o. Nazarje
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.
Po mnerou Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne
26.2.1992	šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Objavljenih rokopisov in fotograf« ne vračamo.
Pridržujemo si pravico krajšaija besedil.
Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo.
Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
Upam, drage bralke in bralci, da je bilo vaše presenečenje, ko ste vzeli v roke novo številko Savinjskih novic, prijetno. Kajti gotovo ste opazili bistvene spremembe na naslovnici, precej drugačna pa je tudi stran, na kateri berete pričujoči uvodnik. S tem sprememb še ni konec, v kar se lahko prepričate, če časopis prelistate še malo naprej. Gre za spremembe, ki sem jih napovedal v prejšnji številki in, kot vidite, smo besedo držali.
Potrudili smo se tudi, da bi bila vsebina nove številke kar najbolj zanimiva. Kaj naj bi bilo še posebej zanimivo, lahko preberete v sosednjem stolpcu, vsekakor pa se velja "pohvaliti" z intervjujem z Bojanom Križajem. To je hkrati odgovor na vaša vprašanja, zakaj se je število "gostov" v drugi polovici lanskega leta tako zmanjšalo. Upoštevali smo vaše pobude in v prihodnje bomo skušali čimbolj pogosto "gostiti" zanimive sogovornike. Teh tudi v dolini ne manjka, pomočnik direktorja RTC Golte je gotovo med njimi. Bo center na Golteh preživel ali je tik pred dokončnim zatonom?
Preberite zanimive odgovore na pomembna vprašanja. Zanimive odgovore sta na zastavljena vprašanja povedala tudi Terezija Vozlič, babica z mobitelom iz Preseke, in Andrej Rak, talentirani harmonikar iz Šmihela.
Če še ne veste, zakaj vam je davkarija pred kratkim poslala vašo davčno številko, potem vsekakor preberite prispevek na strani 4. In če ste že sedaj slabe volje zaradi nove dohodninske napovedi, ki se neusmiljeno bliža, potem vas v imenu gornjegrajskih kulturnikov vabim na ogled komedije Gospa ministrica. Premiera je na sporedu jutri ob 19. uri, ponovitev pa v nedeljo ob 15. uri. Vabljeni!
IZ VSEBINE:
Pomembna novost:
Davčna številka - kaj je
to?..................4
GP Turist Nazarje:
Bo prisilna poravnava
dolgov uspešna?......5
RTC Golte:
Letošnja zima prijaznejša
do smučarjev..........5
Politika:
Pomembne funkcije za
naše poslance.........8
Iz občin:
Bo poslancem uspelo
"pregnati" radarje?..9
Terezija Vozlič:
Prababica
z mobitelom..........14
Potopis:
Dežele polnočnega
sonca................14
Intervju:
Bojan Križaj.........16
Andrej Rak iz Šmihela:
Kaj špilat, bratje težko. 18 Narodopisje:
Če mora ziza svinjo.20
Lovska zveza Slovenije: Problematika srnjadi..23 DP vodnikov vlečnih psov:
Primož Urank znova
naj hitrejši........26
Veleslalom zvezd na Pohorju:
Franci Podbrežnik
podprvak Slovenije..27
Humoreska:
Obrni pujsa!........36
NASLOVNICA
DP vodnikov vlečnih psov v Logarski dolini
Foto: Ciril Sem
POSLOVNE
Pomembna novost v davčnem sistemu
Davčna številka -kaj je to?
Ko smo občani v začetku januarja začeli na domače naslove dobivati davčne številke, katerih uporabo določata zakon o davčnem postopku in zakon o davčni službi, ki veljata od 1. januarja dalje, smo se vprašali, čemu služijo in kaj naj z njimi počnemo. Dejstvo je, da so pomembna novost v davčnem sistemu in davčni zavezanci jih bomo prvič uporabili že pri napovedi dohodnine za leto 1996.
Za podrobnejše pojasnilo glede davčne številke smo zaprosili Davčno upravo Republike Slovenije oziroma njen davčni urad v Velenju. Marija Zaveršnik, direktorica omenjenega urada, nam je posredovala sledeče pojasnilo.
“Davčna številka je identifikacijski znak vsakega davčnega zavezanca, ki služi za enotno opredelitev in povezavo podatkov v davčnih evidencah. Uporabo davčne številke določa Zakon o davčnem postopku, ki je bil objavljen v Ur. 1. RS št. 18/96 inje začel veljati s 1. 1. 1997.
Po določbi 31. člena Zakona o davčni službi dobijo davčno številko vsi subjekti vpisa v sodni register (pravne osebe), samostojni podjetniki posamezniki, vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v drug register oz. v drugo predpisano evidenco na področju Republike Slovenije, tuje fizične in pravne osebe, ki nimajo sedeža in druge registrirane oblike v Republiki Sloveniji, če opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije, in vsi ostali zavezanci za dohodnino in posamezne podvrste dohodnine ter zavezanci za druge davke po davčnih in drugih zakonih. Slovenci, ki nimajo stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, dobijo davčno številko v primeru, če so davčni zavezanci v Republiki Sloveniji.
Vsi davčni zavezanci, ki prejmejo davčno številko, so vpisani v davčni register. Fizične osebe (tudi otroci), ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, se vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni organ, ki je pristojen po sedežu oziroma stalnem prebivališču na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva.
Davčna številka se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, prične uporabljati 1.
1.	1997. Do uvedbe davčne številke se kot davčna številka za pravne osebe uporablja matična številka, za fizične osebe pa enotna matična številka občana oziroma enotna matična številka tujca. Po 1. 1. 1999 se enotna matična številka občana oziroma enotna matična številka tujca črtata iz davčnega registra. Davčna številka je povsem naključna številka in ne nudi nikakršnih razpoznavnih elementov kot EMŠO številka.
Davčno številko bomo po 1. 1. 1997 uporabljali v vseh davčnih postopkih, kot so davčne napovedi, davčni obračuni in vse druge vloge, naslovljene na davčni organ. Vsi davčni zavezanci za napoved dohodnine bodo davčno številko prvič navedli na napovedi dohodnine za leto 1996. Fizična oseba mora davčno številko predložiti izplačevalcu dohodkov oziroma delodajalcu. Še tega ne stori, ji izplačevalec oziroma delodajalec ne sme izplačati dohodkov.
Davčna uprava Republike Slovenije je imela davčne številke pripravljene do 15. decembra 1996. Po tem roku so se dostavljale davčnim zavezancem. Predviden rok prejema je bil do konca leta 1996, vendar se zaradi objektivnih okoliščin dostava davčnih številk izvaja še v mesecu januarju 1997.
Obvestilo davčnim zavezancem o davčni številki sestavljajo trije deli:
-	naslov davčnega zavezanca, priimek in ime,
-	davčna kartica,
-	dopisnica za sporočanje podatkov.
Ko fizična ali pravna oseba prejme obvestilo o dodeljeni davčni številki, s katero je vpisana v register davčnih zavezancev, preveri, ali so podatki na potrdilu (rojstni podatki in naslov stalnega bivališča) točni. Prejemnik potrdilo izpolni po navodilih, ki so na njem navedena, in ga pošlje na pristojno izpostavo davčnega urada. V primeru, da davčni zavezanec ne želi pošiljati podatkov po pošti, lahko obvestilo osebno odda na pristojni izpostavi davčnega urada.
Davčno številko je potrebno skrbno hraniti, ker predstavlja identifikacijski znak davčnega zavezanca, ki se uporablja v vseh davčnih zadevah.
Pravne osebe, ki imajo v okviru matičnega podjetja tudi poslovne enote, so za vse poslovne enote sicer prejele davčne številke, ki pa naj jih obravnavajo le kot evidenčne, za namene davčnega postopka pa uporabljajo le davčno številko pravne osebe.
V primeru, da fizična ali pravna oseba ne prejme davčne številke, se mora zglasiti na krajevno pristojni izpostavi davčnega urada, ki vodi register davčnih zavezancev, kjer bo prejela svojo davčno številko.”
KF
1.	Združenje za gradbeništvo in IGM ter Združenje za inženiring vabita na predavanje državnega sekretarja za prostor, mag. Dušana Blagajne o ZAKONU O GRADE1VI OBJEKTOV, ki bo 31. maja 1997 v Celju, Celjski sejem, dvorana Celjanka.
2.	Slovenska delegacija pri EU nam je sporočila, da bo EU objavila določbo o začasni uporabi INTERIM SPORAZUMA in sam tekst sporazuma v uradnem listu EU OJ L 344, datiran z dne 31.12.19%. O tem so bile obveščene vse članice EU. To pomeni, da bo EU izvajala sporazum v skladu z njegovimi določili, t.j. s 1.1.1997, in težav ne bi smelo biti.
3.	Opozarjamo vas na sejem za široko potrošnjo TIBCO 97, ki bo potekal od 22. - 28. maja 1997 v Bukarešti.
4.	Zavod za kakovost storitve in komunikacij prireja seminar in delavnico o uvajanju celovitega obvladovanja kakovosti, ki ga bo vodil g. dr. Becker iz univerze v Chicago.
5.	GZS in Območna zbornica za Gorenjsko, Kranj, organizirata nastop slovenskega dela gospodarstva na 29. strokovnem mednarodnem sejmu gastronomije, turizma in gostinske opreme GAST97, ki bo od 2. - 5. marca 1997 v CELOVCU.
6.	GZS, Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo razpisuje RAZPIS za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentovv letu 1997 za uvoz tekstilnih izdelkov iz tarifnih številk 51.11 do vključno 55.16, Obrazce za dodelitev kon-tingentov dobite in pošljete na naslov: GZS -Združenje za tekstilno, oblačilno, usnjarsko predelovalno industrijo, Dimičeva 9,1504 Ljubljana.
7.	Vse prevoznike obveščamo, da bo seminar v zvezi s pridobitvijo licenc za prevoze v cestnem prometu v Velenju 7. in 8. marca 1997, izpit pa 17. marca 1997.
8.	V okviru gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Belgijo, bo Slovenijo od 30. do 31. januarja 1997 prvič obiskala gospodarska delegacija iz Valonske regije.
9.	Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Kanadsko pisarno za pospeševanje trgovinskega sodelovanja organizira od 4. do 6. februarja 1997 obisk kanadskih trgovinskih podjetij, ki želijo uvažati slovenske izdelke. Vabimo vsa podjetja, ki jih zanima srečanje s kanadskimi predstavniki, da to sporočijo po telefonu št. 061 1250 122, int. 319, Marko Jare.
10.	Inštitut za delo pri Pravni fakulteti, ki je nosilec priprav za izdelavo podlag za novo zakonsko ureditev delovnih razmerij, je na pobudo zainteresirane strokovne javnosti pripravil publikacijoNOV ZAKONSKI MODEL DELOVNIH RAZMERIJ TERN OVEJŠA SODNA PRAKSA, ki jo lahko naročite na naslovu: BONEX ZALOŽBA d.o.o., Ljubljana, Topniška 35 b, Fax.: 061 137 44 15.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS, SAVIN-JSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA, VELENJE, TRG MLADOSTI 2. 3320 VELENJE. TELEFON 856 920, TELEFAX 855 645.
Gostinsko podjetje Turist Nazarje
Bo prisilna poravnava dolgov uspela?
Se agonija gostinskega podjetja Turist Nazarje bliža koncu? Morda. Morda pa tudi ne, odvisno pač od tega, kaj se bo v prihodnjem obdobju dogajalo okrog njega. Podjetje samo na razvoj dogodkov najbrž niti ne bo moglo prav veliko vplivati. Kaj se je zgodilo?
Agencija za plačilni promet je pri Okrožnem sodišču v Celju po službeni dolžnosti podala predlog za prisilno poravnavo dolgov MERX Gostinskega podjetja Turist d.o.o. Nazarje. Turist se s prisilno poravnavo dolgov sicer strinja, ni pa še jasno, na kakšen način naj bi bila poravnava sploh izvedljiva. Glede na višino dolgov je mogoče predvidevati, da ne brez prodaje dela premoženja, kar v konkretnem primeru pomeni katerega izmed preostalih lokalov (Bistro T Nazarje, Dren
Rečica, Planinka Ljubno, bivši mozirski hotel je v postopku denacionalizacije).
Celjsko okrožno sodišče je obvestilo največje upnike Turista o predlogu Agencije za plačilni promet in sedaj čaka na njihov odgovor. V kolikor bo večina upnikov s predlogom soglašala, bo prisilna poravnava načelno izvedljiva, v nasprotnem primeru pa ostaja slej ko prej edina rešitev stečaj podjetja.
O nadaljnjem poteku dogodkov bomo še poročali.
Franci Kotnik
Savinjske novice odslej ; tudi NA INTERNETU:	I
i
http://www.inetia.eunet.si/savinjske-novice •
NIŽJE OBRESTNE MERE ZA OBRTNIKE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN PRA VNE OSEBE
Od 1. 1. 1997 dalje velja
za kratkoročna posojila nova izhodiščna obrestna mera T+9%.
Hkrati je banka znižala tudi stroške odobritve dolgoročnih posojil pravnim osebam.
Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
0| banka celje
V varnem zavetju tradicije
po&jenMKi
Kerne«
Dotaknimo sc danes najprej mojega sestavka v prejšnji številki Savinjskih novic in pisanja na to temo v zadnji številki Svetovalca revije Obrtnik. Ni moj namen posegati v pisanje strokovnih revij, kakršna je Obrtnik, vendar sc mi zdi pošteno, da so bralci pravilno obveščeni, obenem pa Svetovalce marsikje služi kot opora tudi davčnim uslužbencem.
Napaka v reviji sc pojavlja v zvezi s plačevanjem na žiro račun samostojnim podjetnikom v skladu z novo Uredbo o pogojih, pod katerimi je potrebno plačila in prejemke davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah. Avtorica članka pravi, da sc omejitev plačil v gotovini fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, nanaša tudi na plačila pravnih oseb fizičnim osebam, kar pa iz Uredbe ni razbrati. Ured ba dovoljuje izplačila v gotovini do 25.000 SIT, kadar so izplačevalci zneskov fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, če plačujejo dobavljeno blago in opravljene storitve fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost ali pravnim osebam. Ta omejitev torej ne velja, kadar so izplačevalci pravne osebe. Družbe morajo pri izplačevalcih, kot smo omenili že zadnjič, upoštevati Uredbo o plačevanju z gotovino in o blagajniškem maksimumu. Trenutno veljavni znesek je 42.816 SIT (v prejšnjem podjetniškem kotičku smo zapisali okvirno številko “okrog 50.000 SIT”).
Naslednja nedorečenost v Svetovalcu sc nanaša na drobni inventar. Zapisano je, da sc mora od drobnega inventarja, ki je nabavljen s prometno davčnimi oprostitvami, tudi če je življenjska doba drobnega inventarja krajša od enega leta, obračunavati amortizacija. V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ima drobni inventar, katerega življenjska doba je krajša od enega leta, značaj materiala, zato od njega ni možno obračunavati amortizacije. Seveda pa je za vsako nabavo, ki je bila izvršena s prometno davčnimi oprostitvami, potrebno voditi evidence dve leti. Zato je včasih bolj modro ob nabavi plačati celotni prometni davek in tak drobni inventar brez dodatnih evidenc prenesti med stroške.
Mesec januar je mesec sestavljanja in oddajanja takih in drugačnih poročil. Poleg tistih, ki ste jih že oddali, je potrebno do 31.1. na davčno upravo oddati tudi podatke za odmero dohodnine. Odredba je ena izmed enajstih, ki so bile objavljene v UL 77/96.
Do 31.12. je tako potrebno oddati na disketi ali na posebnem obrazcu, ki ga dobite v papirnici (v Mozirju jih zaenkrat še ni na razpolago) sporočiti davčni službi vsa izplačila fizičnim osebam, ki so podvržena zakonu o dohodnini. Podobne podatke je potrebno posredovati tudi fizičnim osebam, ki ste jim zneske izplačali.
Zavezanci za poročanje so tako pravne osebe kot zasebniki. Tisti, ki izplačil v letu 1996 niste imeli, morate oddati davčni upravi izjavo, da niste imeli izplačil fizičnim osebam, ki so podvržena obdavčitvi po zakonu o dohodnini.
Davčna uprava je zavezancem priskočila na pomoč in pripravila pismene izjave za tiste, ki tovrstnih izplačil niso imeli. Poleg tega Izpostava v Mozirju tudi ne zahteva poročila za izplačila plač delavcem, saj te podatke že ima na podlagi predloženih plačilnih list. Torej poročila za izplačilo plač in regresa zaposlenim lahko oddate, ni pa to obvezno, so povedali na Izpostavi v Mozirju. Vsekakor pa morate poročati o izplačilih fizičnim osebam iz naslova pogodbenega dela, avtorskih honorarjev in morebitnih drugih naslovov, o katerih davčna uprava nima natančnih podatkov.
UL 77/96 je prinesel tudi Uredbo o načinu plačevanja akontacij davka od dobička in davka iz dejavnosti. Odslej bodo mesečno plačevali akontacijo davka iz dejavnosti in od dobička samo tisti, katerih letna akontacija (določena po odmerni odločbi za leto 1995, povečana za rast cen na drobno v letu 1996) presega 100.000 SIT - zasebniki, oziroma 50.000 (po izračunu obveznosti za leto 1996) - družbe.
Družbe z letno akontacijo, manjšo od 50.000 SIT, lc-to plačajo v trimesečnih obrokih. Mesečni in trimesečni obrok zapade v plačilo 10. v mesecu po preteku meseca oziroma trimesečja.
Zasebniki, katerih letna akontacija davka iz dejavnosti je nad 50.000 in manjša od 100.000 SIT, plačujejo akontacijo davka trimesečno, letna akontacija, nižja od 50.000 pa sc plača v dveh delih. Pri polletnem plačevanju akontacije davka iz dejavnosti zapade znesek v plačilo 1.1. in 1.6., plača pa sc v 45 dneh po tem datumu. Pri četrtletnem plačevanju zapade akontacija v plačilo 1. vsake 3 mesece (1. jan., 1. april..), plača pa sc v 45 dneh po zapadlosti v plačilo. Mesečni zneski akontacije davka iz dejavnosti zapadejo v plačilo vsakega prvega v mesecu, plačani pa mora jo biti v 15. dneh, to je do 15. v mesecu.
Vida Skok
RTC Golte
Letošnja zima prijaznejša do smučarjev
V Rekreacijsko turističnem centru Golte v začetku letošnjega leta ne skrivajo optimizma glede smučarske sezone, ki je v teku. Vremenske razmere so trenutno veliko ugodnejše kot pred leti v tem času, na Golteh pa so tudi sami naredili precej, da bi bila sezona uspešna. O tem smo se pogovarjali z Marijanom Skorniškom, pomočnikom
Na Golteh pred tednom dni: smučarjev bi lahko bilo še
več (foto: Ciril Sem)
direktorja RTG.
SN: Kako ste na Golteh preživeli leto 1996?
SKORNIŠEK: Če se vrnemo na konec zimske sezone 95/96, za katero je prevladovalo mnenje, da je bila ena boljših, moram povedati, da je bila kljub veliki količini snežnih padavin zgolj povprečna. V tistem času, ko se Slovenci največ smučajo, je bilo pri nas malo snega in temu primerno malo dnevnega obiska. Marca, ko je bilo snega res veliko, pa je bilo neprestano slabo vreme. V lanski letni sezoni smo imeli najslabši obisk v juliju, čeprav smo imeli dobesedno prodan hotel, zaradi slabega vremena gostov ni bilo. Avgusta so se razmere nekoliko popravile, pozitivno pa smo bili presenečeni nad dobrim obiskom v septembru, oktobru in novembru. K nam so ob vikendih na naravoslovne dneve prihajali dijaki celjske in ljutomerske gimnazije, za konec tega obdobja pa smo gostili še 130 članov študentske organizacije AISEC, ki so imeli na Golteh letno skupščino.
SN: Kako ste se pripravljali na zimsko sezono 96/97?
SKORNIŠEK: V lanskem letu smo postorili zelo veliko, vendar predvsem takšne stvari, ki jih navaden obiskovalec ali smučar ne opazi. Tako smo na primer sanirali stebre gondolske žičnice in vodovod. Stroški za obe investiciji so bili veliki: betoniranje stebrov nas je stalo preko pet milijonov tolarjev, zamenjava črpalk za vodovod preko štiri milijone. Kupili smo nov teptalec snega, tako da imamo sedaj tri. Na testiranje smo dobili nov snežni top, s katerim lahko z večjo količino vode na račun zmogljivejših črpalk proizvedemo večjo količino umetnega snega. Z dvema snežnima topovoma bi lahko ob ustreznih vremenskih pogojih dobro zasneževali, vendar je trenutno to zaradi temperaturne inverzije nemogoče.
SN: Ste storili kakšen korak naprej na gostinskem
področju?
SKORNIŠEK: Prehrana na Golteh je res že od nekdaj malce problematična, saj je ob polnem obisku težko zadovoljiti povpraševanje. Razmišljali smo, kaj storiti, in se nato odločili, da obnovimo picerijo. Smučajo večinoma mladi ljudje, ki imajo pice oziroma takšen način prehrane radi, zato smo prepričani, da je bila to prava odločitev. Poleg tega imajo smučarji na voljo tudi pripravljene jedi -enolončnice in sodeč po njihovem odzivu so sedaj bolj zadovoljni. Moram poudariti, da smo za celotno zimsko sezono uspeli razprodati vse stacionarne kapacitete, v najem smo vzeli še polovico depandans. Konstantno imamo 50 madžarskih turistov, do konca marca smo torej razprodani. To je gotovo potrd-
itev, da smučanje pri nas v preteklosti vendarle ni bilo tako slabo, saj se gostje ne vračajo tja, kjer niso bili zadovoljni. Nekatere šole prihajajo k nam že šest, sedem let zaporedoma. Kot rečeno, za nas je to dokaz, da ne delamo tako slabo, kot se včasih govori v Savinjski dolini. Res je pa tudi, da ljudje pogosto ne znamo ceniti tistega, kar imamo pred nosom, ampak je veliko več vredno tisto v sosednji vasi.
SN: Razvoj Golt pa vendarle ne gre v tisto smer in s takšnim tempom, kot ste pred leti napovedovali?
SKORNIŠEK: Razvoj, kakršnega smo si želeli in ga napovedovali, se še ni uresničil. Iz takih in drugačnih razlogov. Doma vlagateljev ni, bančnih kreditov, primernih za nas, ni, tuje je zelo težko pridobiti.. Kar se lastnin-
jenja tiče, imamo prvo soglasje agencije, vendar dokler ne vidimo trdnega programa razvoja Golt, se tudi mi s tem ne ukvarjamo intenzivno. Bolj ali manj stojimo in čakamo na primeren aranžma, ti pa se vedno znova odpirajo, pojavljajo se investicijske družbe, vendar v glavnem bi vsi samo izkoriščali tisto, kar na Golteh že imamo.
SN: Na strminah vašega smučišča je bilo v minulih letih nekaj odmevnih tekem, predvsem slalomov. Imate v letošnjem koledarju tudi kaj podobnega?
SKORNIŠEK: Letos je koledar tekmovanj na Golteh tako pester kot še nikoli. Že 1. februarja pripravljamo mednarodno tekmo vojaških častnikov, na kateri bodo poleg slovenskih nastopili tudi častniki iz ZDA, Švice, Nemčije, Italije, Madžarske, Hrvaške... Gre za že uveljavljeno tekmovanje, ki je kombinacija smuka na Belem zajcu in streljanja s polavtomatsko puško v Moravi. Sledilo bo pet FIS tekem: najprej 15. marca moški slalom za Pokal Velenja in nato 22. in 23. marca moški in ženski veleslalom ter slalom za državno prvenstvo. Smučarska zveza nam je prvič zaupala tudi organizacijo veleslaloma. Ker so naši reprezentanti in reprezentantke zelo dobri, so naša državna prvenstva zaradi izboljšanja FIS točk že vrsto let interesantna tudi za tuje tekmovalce. Zato pričakujemo udeležbo vsaj na nivoju evropskega pokala. Tradicionalen je tudi turno smučarski pohod GRS, ki bo tudi letos mednarodnega značaja. Udeležili se ga bodo Cehi, Slovaki, Italijani, Avstrijci, Hrvati pa še kdo. Da smučarskih tekem v mlajših kategorijah niti na naštevam.
SN: Lani v tekmovanju za Zlato snežinko niste bili najboljše ocenjeni. Kaj ste storili, da bi bilo letos drugače?
SKORNIŠEK: Glede tega lahko povem, da smo vse električne kable na smučišču
položili v zemljo, do vseh spodnjih postaj žičnic smo pripeljali telefonske linije, to velja tudi za spodnjo postajo Ročke, vse žičnice smo obnovili in pridobili uporabna dovoljenja. Govorice, da obratujemo brez potrebnih dovoljenj, so popolnoma neutemeljene, saj je pri nas inšpektor že naslednji dan po preteku kakšnega dovoljenja. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji izredno stroge predpise na tem področju, kar je nenazadnje tudi prav, saj nesreča nikoli ne počiva. Podpisano imamo pogodbo z gorsko reševalno službo, ki opravlja svojo dejavnost na smučišču, zelo pa se letos angažira tudi policija. Skoraj vsakdanje na smučišču prisoten policist, ki skrbi za red in varnost, poleg smučarjev pa opozarja tudi nas. Smučarska šola dobro deluje, veliko smo naredili na označitvi prog, na poligonu za začetnike, imamo novega smučarskega serviserja, ki skrbi
za kvalitetno servisno službo, ob vseh spodnjih postajah žičnic smo namestili kemične WC-je, smučarji imajo možnost telefoniranja z vrha Starih stanov, z Medvedjaka, iz hotela... Napredek je očiten!
SN: Količina snežnih padavin v letošnji in lanski zimi je za razliko od prejšnjih “zelenih” zim omilila problem zasneževanja smučišč na Golteh. Znano je, da je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine nasprotoval akumulaciji vode v ta namen. Kako je sedaj s tem?
SKORNIŠEK: Na tem področju se stvari premikajo naprej. Celo lansko leto smo izvajali poskuse, zajemali smo vodo, barvali vrtino, ki je že narejena, in rezultati kažejo, da je vrtina dobra, da jo bo mogoče izkoriščati, le da jo je treba povečati in poglobiti. To nas čaka v letošnjem letu. Medtem smo obnovili vsa dovoljenja za gradnjo, pri tem nam je pomagala tudi občina, in z realnost-
jo predvidevamo, da bi lahko naslednjo zimo že umetno zasneževali. S strani zavoda je bilo sporno samo akumulacijsko jezero. Definitivno pa je, da spomladi pričnemo z gradnjo čistilne naprave, za katero bosta del sredstev prispevali tudi država in občina. Na ta način na Golteh ne bomo več onesnaževali okolja, sicer pa smo že pred časom pranje tekstila prestavili v dolino, medtem ko v kuhinji uporabljamo izključno ekološka čistila. Analize, ki jih je opravila biotehniška fakulteta, so dale pozitivne rezultate, torej res ni ovir za nadaljnji razvoj. Problem je samo denar.
SN: Se lahko RTC Golte sam izvleče iz sedanjega položaja?
SKORNIŠEK: Če nam bo vreme naklonjeno, potem bomo imeli obisk in seveda zaslužek. Potem se bo trend finančne preobrazbe nadaljeval. V zadnjem času poslujemo dobro, poplačujemo obveznosti iz prejšnjih let, potrebovali bi še nekako dve sezoni, da bi sami prišli “na čisto”. Res je, da smo uvedli ostre
ukrepe na področju zniževanja stroškov, tudi pri delovni sili, vendar smo se rešili. Preživeli smo tudi obveznice, ki same po sebi niso bile slaba zamisel, vendar je bila težava v tem, da jih zaradi zelenih zim ni bilo mogoče izkoristiti. Svoje obveznosti pri tem smo izpolnili in sedaj spet tržimo vse storitve.
SN: Center po vašem mnenju torej ima perspektivo?
SKORNIŠEK: Center ima perspektivo in mi sedaj že razmišljamo o poletni sezoni. Zaposlili smo inženirko agronomije, ki intenzivno dela na pripravi alpskega vrta. Le-ta bo letos odprt kot svojevrsten dodatek Savinjskemu gaju. Več kot polovica dela je opravljenega in upravičeno računamo, da bo alpski vrt prinesel večji obisk v letnem času, ko ponudbo dopol-njujemo še z gorskim kolesarstvom in jadralnim padalstvom. Slednje je v zadnjem času aktualno tudi pozimi.
Franci Kotnik
Banka Celje
Otvoritev Glavne podružnice Ljubljana in povezava s
Hmezad banko
“Banka Celje je z uspešnim poslovanjem v minulem letu utrdila svoje 5. mesto med 30 bankami v Sloveniji,” je na novinarski konferenci, ki je bila v torek, 14. januarja, dejal generalni direktor Niko Kač. Med glavnimi poslovnimi potezami je izpostavil pripojitev Banke Noricum in povezovanje s Hmezad banko v bančno skupino Banke Celje.
Banka Celje je sicer v Ljubljani prisotna že od 1. septembra lanskega leta, ko je v prostorih Banke Noricum odprla Ekspozituro Ljubljana (o tem smo poročali), od
1.	januarja pa je s pripojitvijo omenjene banke odprta Glavna podružnica Ljubljana. Banka Celje ima sedaj 140 milijonov DEM oziroma 77 odstotkov kapitala Banke Noricum, njena bilančna vsota presega milijardo DEM, ima 607 zaposlenih inje dosegla petodstotni tržni delež v slovenskem prostom. Leto 1996 je Banka Celje zaključila z milijardo tolarjev dobička.
Slogan “So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka” si Banka Celje prizadeva uresničiti v največji možni meri, zato je v poslovni politiki za leto 1997 kot glavni .cilj opredelila izgrajevanje kvalitetne in tržno usmerjene banke ter njeno širitev v širše okolje. Tako zahteven cilj bo banka skušala doseči z intenzivnejšo raziskavo tržišča, strokovnim odločanjem o področjih in načinu
širitve poslovanja, intenzivnejšim proučevanjem in uvajanjem novih storitev, zaposlovanjem strokovnega kadra in usposabljanjem zaposlenih, razvojem informacijske tehnologije in približevanjem storitev komitentom.
V začetku leta 1996 sta se Banka Celje in Hmezad banka pričeli pogovarjati o tesnejšem medsebojnem sodelovanju in povezovanju. Pri tem ju je vodilo načelo, da imata podobno dejavnost, vendar zadovoljujeta različne potrebe komitentov. Bančna skupina je po zakonski definiciji povezava dveh ali več dm-gih bank zaradi udeležbe ene banke v kapitalu drugih bank, zaradi učinkovitejšega nastopanja na finančnem trgu ter kvalitetnejšega servisiranja potreb komitentov. Svet Banke Slovenije je na zadnji seji izdal sklep, da Banka Celje lahko kupi 40 odstotkov rednih imenskih delnic Hmezad banke, s čimer so bili izpolnjeni vsi pogoji za nastop bančne skupine.
Pri poslovni povezavi med omenjenima bankama gre v bistvu za dokapitalizacijo, saj bo Hmezad banka izdala za okoli 938 milijonov tolarjev novih delnic, Banka Celje pa bo z nakupom ustreznega števila še manjkajočih delnic postala lastnica 40 odstotkov vseh upravljalskih delnic Hmezad banke.
Vodilna banka bančne skupine bo Banka Celje, ki bo usklajevala strokovno, tehnično in kadrovsko podporo za delo skupine. Banki bosta usklajevali tekočo in razvojno politiko, predvsem kar zadeva kapitalske naložbe, emisije vrednostnih papirjev, politiko izplačevanja dividend, širjenje poslovne mreže, informacijsko tehnologijo, izdajanje plastičnega denarja, razvoj banko-matske mreže in bančnih storitev in marketinške akcije. Hmezad banka bo po dokapitalizaciji povsem samostojna pravna oseba, imela bo možnost poslovanja po vsej Sloveniji, še naprej bo ostala samostojna pri ponudbi, obrestni politiki, pri plas-
majih in zagotavljanju virov. Še naprej se bo ukvarjala zgolj s tolarskim poslovanjem, zaradi stroškov se bo z deviznim poslovanjem ukvarjala Banka Celje kot nosilka bančne skupine.
Niko Kačje omenil tudi uspešno emisijo obveznic Banke Celje, katerih prodaja se prav zdaj zaključuje, in dohodkovno zanimivo izplačevanje vlog s tekočih računov Komercialne banke Triglav. V poslovnem smislu se je v minulem letu Banki Celje zgodila tudi neprijetna zadeva - stečaj Tržaške kreditne banke, kjer je njen delež 1,7 milijona DEM in kjer banka zdaj sodeluje v konzorciju upnikov.
Med novostmi celjske banke v letu 1997 so bile omenjene predvsem nižje izhodiščne obrestne mere za kratkoročna posojila, nižji stroški odobravanja dolgoročnih posojil, ugodna posojila za nakup deviz, pet novih bankomatov in kopica novih storitev na njih.
Franci Kotnik
Turistična regija Alpski svet Karavank, Kamniško Savinjskih Alp
Mednarodna predstavitev ponudbe Alpskih cest
Turistična regija Alpski svet Karavank, Kamniško Savinjskih Alp, v katero so vključene tudi zgomjesavinjske občine, postaja vse večja in vse bolje organizirana. Pred nedavnim se je prvič mednarodno predstavila na turističnem sejmu Vakantie-beurs v Utrechtu na Nizozemskem.
Omenjeni sejem je eden največjih v Evropi. Letos se ga je udeležilo 1580 turističnih ponudnikov iz 102 držav. Center za turistično promocijo Slovenije je tokrat za osrednjo predstavitev izbral projekt Alpske ceste. Seveda pa kot mesto promocije Nizozemska ni bila izbrana naključno, saj so gostje iz držav Beneluksa poleg turistov iz sosednjih držav najbolj pogosti obiskovalci alpskega sredogorja.
Za to priložnost je BSC - Poslovno podporni center iz Kranja, ki vodi in koordinira celoten projekt Alpskih cest, izdal štiri prospekte v angleščini in nemščini, ki predstavljajo turistični i ponudbo 24 občin in 10 turističnih transverzal: planinsko, planšarsko, pohodniško, kolesarsko, lovsko, naravnih znamenitosti, muzejev, gradov, cerkva, športa in rekreacije, kulinarike ter jez-ersko-rečne.
Alpske ceste so se na sejmu predstavile s svojo značilno ponudbo. Plesalci in muzikanti so vzbujali pozornost in odobravanje obiskovalcev in razstavljalcev, kulinarične posebnosti pa so še posebej navdušileobiskovalce. Domačini, znani kot veliki ljubitelji spominkov, so bili prijetno presenečeni nad alpskimi spominki, veliko zanimanje pa so pokazali tudi za turistično ponudbi > alpskih cest, v sklopu katere je zanje zelo interesantna ponudba kmečkega turizma savinjskih občin. Na sejmu v Ultrechtu je vladalo veliko 'zanimanje tudi za skupno ponudbo gospodarskega združenja slovenskih žičničarjev, saj bodo sodelovali z nizozemsko strokovno smučarsko organizacijo in organizatorji izletov.
Po besedah Marjana Steleta,svetovalca BSC-ja, je tudi ta nastop kljub skromnim sredstvom pokazal, da “smo v tujini lahko uspešni le s pristno domačo ponudbo in predstavitvijo našega narodnega okolja. Časi državnih uradnikov in različnih nezainteresiranih posrednikov ter zastopnikov so le razmetavanje denarja in ugleda, saj med prospekte in kulise zaide le malokateri potencialni turist.”
Franci Kotnik
Prva izredna seja Državnega zbora
Pomembne funkcije za naše
poslance
- Državni zbor je na prvi izredni seji, ki je bila po prekinitvi zaključena v četrtek, 16. januarja, oblikoval svoja delovna telesa, izvolili pa so tudi novo generalno sekretarko državnega zbora. Naslednja štiri leta bo to funkcijo opravljala Jožica Velišček, dosedanja sekretarka DZ.
Komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki jo mnogi smatrajo kot najpomembnejšo, bo vodil Igor Bavčar (LDS), za njenega podpredsednika pa je bil izvoljen Ciril Smrkolj (SLS). Vseh komisij in odborov tokrat ne bi navajali, pač pa poglejmo, kakšne funkcije so “pripadle” poslancem iz Zgornje Savinjske doline.
Dr. Jože Zagožen (SDS) bo predsedoval parlamentarnemu odboru za gospodarstvo, Jakob Presečnik (SLS) pa je bil postavljen na čelo odbora za infrastrukturo in okolje. Slednji odbor ima
dva podpredsednika: Mirana Jeriča iz LDS in Bogomirja (Mirka) Zamernika iz SDS. Dr. Franc Zagožen (SLS) ni bil izvoljen za predsednika katere od komisij ali odborov, ampak bo vodil slovensko delegacijo v parlamentarni konferenci Srednjeevropske pobude.
In kako sc naši poslanci počutijo na novem (starem) delovnem mestu? Sodeč po fotografijah našega reporterja Saša Bcmardija bi lahko sodili, da v redu.
Franci Kotnik
poseda v poslanski klopi: Jakob Presečnik in dr. Franc Zagožen
(foto: Sašo Bernardi)
Dobro razpoloženi poslanci SDS, med njimi tudi dr. Jože Zagožen in Mirko Zamernik (foto: Sašo Bernardi)
Občina Mozirje
Krajevni skupnosti bosta pravni osebi
Občinski svet Mozirje je na 16. redni seji sprejel načelno soglasje, da krajevni skupnosti Mozirje in Rečica postaneta pravni osebi. Za pripravo potrebnih sprememb občinskih aktov je bila zadolžena občinska uprava, ki je medtem to že opravila.
Okonina
Nadaljevali z iskanjem termalne vode
V Okonini še vedno ostaja odprto vprašanje, ali se lahko na tem področju resnično nadejajo odkritja termalne vode. V ta namen so v preteklih letih izvrtali tri vrtine globine dvesto metrov.
Dosedanje raziskave so pokazale, da bo potrebno z delom nadaljevati in vrtine poglobiti še za 600 metrov. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo v globini 800 m pod zemeljsko površino našli vodo temperature od 38 do 68 stopinj. Na ljubenski občini
Gornji Grad
Bo poslancem uspelo “pregnati” radarje?
Vse bolj jasne postajajo pozicije in teža teh nasprotujočih si akterjev radarske problematike, ki v nobenem primeru ni problem v drugem planu prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Številni pogovori, javne tribune, protesti ljudi na Menini, da o jasno izraženem proti občinskih svetov Nazarje in Gornji Grad ne govorimo, očitno odgovorne na pristojnih ministrstvih niso prepričali.
so prepričani, da bodo prizadevanja obrodila sadove, nenazadnje bodo dosedaj ugotovljene količine lahko v prihodnje zagotavljale preskrbo s pitno vodo, ki sedaj predstavlja Okonincem velik problem.
Edi Mavrič
Predlog sedaj čaka na obravnavo na naslednji seji sveta (predvidena je v začetku februarja), med drugim pa predvideva tudi možnost ustanavljanja vaških skupnosti. Ta varianta naj bi bila še posebej dobrodošla za naselja, ki v svetu KS nimajo svojega predstavnika (takšen primer je Lepa njiva).
Lastnik nepremičnin in infrastrukture bo tudi v bodoče občina Mozirje, krajevni skupnosti pa bosta lahko lastnici premičnin. Imeli bosta možnost razpolaganja s finančnimi sredstvi, ki jih bosta prejeli od občine in od krajanov. Lahko bosta tudi upravljali z določenimi nepremičninami, če bo tako narekovala narava dejavnosti (manjši vaški vodovodi, pokopališča...).
Intenzivno se nadaljujejo priprave na ustanovitev novega komunalnega podjetja, ki bo med drugim skrbelo za odvoz odpadkov v vseh petih občinah. V ta namen naj bi občine podpisale poseben dogovor, katerega predlog bo kmalu pripravljen in posredovan občinam. Urediti bo potrebno tudi relacije z novim komunalnim podjetjem s
sedežem v Gornjem Gradu, ki bo skrbelo za odlaganje odpadkov na deponiji v Podhomu. Vse občine naj bi sprejele enake cene komunalnih storitev in kot kaže sedaj, naj bi bili ti postopki opravljeni do konca prvega četrtletja.
Seveda ob tem ne gre pozabiti na obveznost vseh petih občin, da sofinancirajo sanacijo in razširitev deponije odpadkov. V Mozirju razmišljajo v smeri, naj bi potrebna sredstva za sanacijo zagotovili občinski proračuni, sredstva za širitev deponije pa bi bilo smotrno vkalkulirati v ceno deponiranja odpadkov. V čimvečji meri naj bi tudi zmanjšali delež lastnih sredstev za sanacijo na račun večjega deleža republiških sredstev iz naslova različnih razpisov.
Občina Mozirje namerava prihodnji mesec objaviti razpis za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, na seji občinskega sveta pa bo župan Jakob Presečnik glede na neprofesionalno opravljanje funkcije podal predlog potrebnih organizacijskih in kadrovskih sprememb.
Franci Kotnik
Odbor za zaščito Menine pred radarji, imenoval ga je občinski svet Gornji Grad, seje seznanil z razlago ministrstva za okolje in prostor, iz katere je več kot razvidno, da se vsi upravni postopki vodijo na tem ministrstvu. Po zakonu o vodenju upravnih postopkov je vloga občinskega sveta pri vsej zadevi malodane povsem obrobna, saj “država” terja od njega samo mnenje oziroma stališče. Mnenje torej, ki nikogar pravno nezavezuje. Resnica je tudi ta, da mora občina sprejeti spremembe prostorskega plana. Kaj pa, če tega ne stori, takšno je namreč stališče občinskega sveta Gornji Grad, ko gre za lokacijo civilnega radarja na Vivodniku? Ge se to zgodi, se po besedah Vlada Tavzesa, državnega sekretarja v ministrstvu za okolje in prostor, zadeva ustavi, vendar je praksa pač takšna, da slej ko prej do uskladitve pride. To v praksi pomeni, da se občina podredi interesom države, [»trebam močnejšega.
Zdi se torej, da po pravni poti ni inštrumenta za preprečitev gradnje radarjev na Menini planini. To seveda ne pomeni, da je potrebno vreči puškovkoruzo. Kot je bila odločitev
za Menino predvsem in samo politična, tako bo tudi preklic te odločitve potrebno, če ne drugače, izsiliti po isti poti. Štirje poslanci iz Zgornje Savinjske doline v državnem zboru morajo biti garancija, da se bo težišče razreševanja “vojne” med državo in dolino preneslo v politične kuloarje. Navsezadnje so še vedno žive obljube liderjev političnih strank, ki so ljudem dali zagotovila, da bodo storili vse, da radarjev na Menini ne bo. Glede na povolilno stanje v parlamentu, in očitno tudi v novi vladi, je priložnost za uresničitev obljubljenega precej ugodna. Prepričan sem, da bo Menina ostala neokrnjena samo v primem političnega preklica politične odločitve. Nikakor ne gre za pritisk na “naše” poslance, prej za veliko upanje in zaupanje. Skoraj neponovljiva priložnost, ki je vsi skupaj nikakor ne smemo zapraviti. Čas se namreč izteka, odločenost ljudi, da bodo Menino branili tudi fizično, ni nič manjša kot prvi dan. Si bo pravna država privoščila tudi takšno obliko protesta svojih davkoplačevalcev?
Edi Mavrič
OBČIM LJUBNO
obvešča vse prebivalce občine, da je letos v izdelavi
prostorsko ureditveni načrt.
Občinski svet je imenoval komisijo, ki zbira želje in potrebe občanov v mesecih januar in februar na sedežu občine, Cesta v Rastke 12.
Hkrati sporočamo, da bo občanom na razpolago vsako sredo od 13.00 do 17.00 ure g. Albert Toff, dipl. ing. arh., s katerim se boste lahko posvetovali o nameravanih posegih v prostor - svetovanje in urejanje oz. izdelovanje lokacijskih dokumentacij.
Ljubno ob Savinji
Flosarski muzej postaja realnost
Mirno lahko zapišemo, da le malokateri kraj tako intenzivno živi s svojim narodopisnim izročilom kot prav Ljubno ob Savinji.
Po besedah občinskega tajnika Jožeta Štiglica izdelava projektne dokumentacije uspešno poteka. Gotova naj bi bila čez mesec dni, istočasno pa poteka tudi postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Če bo šlo vse po načrtu, naj bi jeseni že pričeli z betoniranjem temeljev nove šole.
Natančnejše finančne konstrukcije za šolo v tem trenutku na občini še nimajo. Stroške bodo namreč lahko izračunali šele po izdelanem projektu, zaenkrat pa so znane le okvirne številke, na podlagi katerih na občini ne želijo delati raznih kalkulacij. Od finančne konstrukcije je namreč neposredno odvisen tudi rok izgradnje.
Takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo nadaljevali z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Njegove vode bodo “potegnili” tudi preko Dobletinske ceste.
Vsekakor bo v letošnjem letu do osnovne šole napeljan tudi toplo-
vod. Morda se bodo na ta sistem ogrevanja lahko že letos priključili tudi stanovalci v starejših blokih, odvisno od prostih kapacitet v Glinovi kotlovnici.
Sicer pa si v Nazarjah, tako kot v Mozirju, prizadevajo, da bi dogov-oronovem komunalnem podjetju, ki ga ustanavljata omenjeni občini, čimprej zaživel. Z ostalimi občinami je potrebno dogovoriti še določene podrobnosti (cene!), pri tem naj bi prvi korak naredili župani. Do konca prvega letošnjega polletja naj bi v vseh občinah uvedli ločeno zbiranje odpadkov, vNazarjah pa nameravajo v odvoz odpadkov vključiti celotno območje občine.
Jože Štiglic je ob tem z zadovoljstvom dodal, da podjetje Dom Nazarje, ki ga je ustanovila občina, uspešno opravlja stanovanjske zadeve za nazarsko in mozirsko občino.
Franci Kotnik
Njihov Flosarski bal je že davno prerasel regionalne okvirje in kot tak bistveno ohranja podobo polpreteklega življenja zgornje-savinjskega človeka, ki je bilo tesno povezano z gozdom, izkoriščanjem in seveda v končni posledici predvsem s prodajo lesne mase. Prav pri slednjem je bila vloga flosarjev temeljna in neprecenljiva.
Na Ljubnem že nekaj časa intenzivno razmišljajo o flosar-skem muzeju, strokovno pomoč so našli pri znanem slovenskem etnografu dr. Janezu Bogataju. Čeprav se sliši skoraj neverjetno, vendar je bila flosarija svoje
dni gospodarska panoga in kot taka zasluži celovito obravnavo, kar bi bilo z muzejem zagotovo omogočeno.
V ta namen imajo ogledano Enškovo hišo v centru kraja, v kateri naj bi uredili muzejsko razstavo flosarskih eksponatov in ohranjenih dokumentov in ostalih pričevanj iz življenja nekdanjih flosarjev. Hvalevredna pobuda v zahvalo in trajen spomin klenim možem, katerih življenje je bilo tesno povezano z reko, ki v dobrem in tudi slabem zaznamuje kraje in ljudi Zgornje Savinjske doline.
Edi Mavrič
Nazarje
Predstavljena arhitektura nove šole
V času, ko zimske razmere ne dopuščajo nadaljevanja del pri širitvi kanalizacijskega omrežja, most čez Dreto pa že mesec dni uspešno služi svojemu namenu, se na nazarski občini največ ukvarjajo s pripravo dokumentacije za novo šolo. Minuli teden so bili na obisku projektanti, ki so vodstvu občine predstavili arhitekturo novega šolskega objekta.
Novi most preko Drete že služi svojemu namenu
(foto: F. Kotnik)
Mozirje
Kabelska TV (še vedno) na razpotju
Mozirski občinski svet je na eni izmed zadnjih lanskih sej razpravljal o predlogu, da bi upravljanje tamkajšnjega sistema kabelske televizije poverili Zavodu za kulturo Mozirje, vendar je temu odločno nasprotovala mozirska krajevna skupnost. Kabelski TV sistem v Mozirju šteje okrog 400 priključkov, za katere pa naročniki ne plačujejo nobenega prispevka.
opravljati sama, je občina Mozirje sklicala sestanek, na katerem so sodelovali tudi predstavniki KS Rečica. Po temeljiti razpravi je prevladala ugotovitev, da mora občina tako za mozirski kot za rečiški kabelski sistem zagotoviti enake pogoje, zelo smiselno pa bi bilo oba sistema tudi povezati.
Občinska uprava bo pripravila predlog odloka, na podlagi katerega bo mogoče izbrati najugodnejšega upravljavca sistema. Le-ta bo moral upoštevati vpliv občine in obeh krajevnih skupnosti.
Končno besedo pri odločanju o navedeni problematiki bo imel mozirski občinski svet.
Že pred leti je zamrla produkcija internega programa, lani pa so zaradi okvare računalnika “obstale” tudi video strani kot edini vir direktnih prihodkov. Situacija torej, ki terja odločno ukrepanje.
V mozirski občinski upravi so oblikovali predlog, da bi vzdrževanje kabelsko-razdelil-nega sistema oddali najboljšemu ponudniku, zavod za kulturo pa naj bi prevzel pripravo in trženje video strani ter video arhiv, nakar naj bi znova skušali vzpostaviti interni program. Ob tem bi bilo nujno začeti s pobiranjem naročnine oziroma vzdrževalnine.
Ker je KS Mozirje omenjenemu predlogu nasprotovala iz razloga, ker želi to dejavnost
Franci Kolnik
e - pošta:
savinjske.novice@siol.net
Mozirje
Srečanje ob novem letu
Ponavljanje dogodkov iz leta v leto je tradicija, ki mladim ne pomeni toliko kot malce starejšim. Takšna tradicija, ki tistim, ki jim je namenjena, pomeni veliko, se iz leta v leto bogati tudi v Mozirju.
Krajevna skupnost Mozirje v sodelovanju z Društvom invalidov Mozirje vsako leto obišče ostarele krajane, ki preživljajo svojo jesen v domovih ostarelih na Polzeli in v Velenj u. Ob obisku ostarele razves-elijo s kratkim kulturnim programom, nagovorom insimbolični-mi darili. Zadovoljstvo, ki ga izkazujejo obiskani, ki so včasih kar preveč pozabljeni, potrjuje pravilno usmeritev in potrebnost tradicije.
Srečanje za ostarele občane so prav tako pripravili v Mozirju v šol-
ski telovadnici. Udeležence srečanja so razveselili pevci upokojenskega pevskega zbora in člani dramskega krožka OS. Dogodku posebno primerna pa je bila uprizoritev spevoigre Kovačev študent, ki jo je pripravilo prosvetno društvo Jurij Mozirje.
Ob pogostitvi in prijaznem klepetu je predsednik KS Mozirje, Jure Repenšek, izrazil željo po podobnih srečanjih tudi v prihodnje.
Benjamin Kanjir
Športna vzgoja
Dileme športnovzgojnega kartona
Gibanje je otrokova prevladujoča dejavnost že od prvih dni. Je izraz svobode, zadovoljstva pa tudi samopotrjevanja. Gibalne sposobnosti so tesno povezane z otrokovimi funkcionalnimi sposobnostmi, zdravstvenim stanjem ter čustvenim in socialnim razvojem. Mitra rast, zmanjšane gibalne zmogljivosti in zdravstvene težave lahko otrokom povzročajo velike težave.
Zato v Sloveniji na vseh šolah že deset let spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok s športnovzgojnim kartonom. Na ta način dobljeni podatki in rezultati so namenjeni otrokom, staršem in učiteljem športne vzgoje, kajti s tem spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok, njihove dosežke primerjamo z vrstniki drugod in jim pomagamo pri vključevanju v športne dejavnosti v šoli ali zunaj nje.
Kaj spremljamo med otrokovim šolanjem: telesni razvoj (telesno višino in težo ter količino podkožnega maščevja) in gibalni raz-
voj (splošno vzdržljivost, Sprintersko hitrost, gibljivost, mišično vzdržljivost trupa in rok, koordinacijo gibanja telesa, eksplozivno moč, hitrost izmeničnih gibov). Meritve potekajo vsako leto meseca aprila med poukom športne vzgoje; za vse slovenske šole jih računalniško obdela Fakulteta za šport.
Vse podatke o otroku lahko starši izvedo na govorilnih urah ali pisno. Podatki se lahko zbirajo na podlagi šolske zakonodaje in zakona o varstvu osebnih podatkov le z dovoljenjem staršev.
Hajdeja Brglez
Nacionalni projekt
Slovenski kozolec
V decembru 1996 smo številni predstavniki občin in različnih društev iz vse Slovenije v odmaknjeni vasici Rut nad Baško grapo na slovesnosti ob obnovljenem Tro-jarjevem kozolcu podpisali listino o sodelovanju pri ohranjanju slovenske ljudske stavbne dediščine in ustanovili nacionalni projekt Slovenski kozolec.
Pobuda za ta projekt poteka že (AGENS Žirovnica) izšla od leta 1993, ko je v knjižni dokumentarna fotomonografija zbirki Pot kulturne dediščine Slovenski kozolec s fotografija-
mi Jaka Čopa in besedilom dr.
Toneta Cevca. Leta 1994 je bila prvič postavljena potujoča razstava arhitekta Borana Hrelje z miniaturnimi tipi kozolcev, med katerimi je tudi eden iz naše doline. Decembra 1995 se Slovenski kozolec predstavi v slovenskem parlamentu, junija ’96 pa je potekal posvet med “stogi” pod Studorjem. Na ta projekt se je pozitivno odzvala javnost, razna društva, ljubitelji, lastniki kozolcev, tujina itd. in po Sloveniji so se začele vršiti številne obnove kozolcev (doslej okoli 70).
Z dogodkom na Rutu se zgodba o pobudi preveša v obetavnejši začetek. Novoustanovljeno društvo Naša Slovenija - Slovenia nostra ima v letu 1997 med njenimi osrednjimi programskimi prizadevanji prav
Po nekajletnem premoru
Klub zgornjesavinjskih študentov
Študenti iz Zgornje Savinjske doline, ki študirajo v Mariboru in Ljubljani so sklenili, da se po nekajletnem premoru zopet organizirajo. Novi klub zgornjesavinjskih študentov naj bi prispeval k medsebojni povezanosti študentov in naj bi krepil pripadnost tej stanovski organizaciji.
imajo redno rekreacijo ob koncu tedna (košarka, odbojka...), redna srečanja študentov, kulturne prireditve (predavanja, koncerte, prireditve...), izlete, zabavne večere, organizacijo brucovanj, povezovanje in srečanja z drugimi klubi. Upajo, da bo klub uspešno zaživel, ker pa je vsak začetek težak, so za pomoč zaprosili občine in podjetja v dolini, katerim se za sodelovanje že vnaprej zahvaljujejo. Vse študente pozivajo, da se v čimvečjem številu udeležijo ustanovnega sestanka.
Franci Kotnik
INICIATIVNI ODBOR
KLUBA ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
vabi na
USTANOVNI SESTANEK
dne 31.1.1997 ob 19. uri v prostorih Penziona Kozorog v Mozirju.
Kot sta v imenu iniciativnega odbora povedala Matej Hohnjec in Alojz Prislan, naj bi klub pokrival področje vseh petih občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje in Mozirje. Na ustanovnem sestanku, ki bo v petek, 31. januarja ob 19. uri v Penzionu Kozorog v Mozirju, nameravajo sprejeti statut kluba in izvoliti člane posameznih teles, ki so potrebna za registracijo in uspešno delovanje.
Klub zgornjesavinjskih študentov si bo prizadeval obuditi dolino, po kateri po mnenju članov iniciativnega odbora “kar kipi nekakšno mrtvilo”. V načrtu
ta projekt. Poleg tega pa je njen namen spodbujati in izvajati še ostale projekte, ki prispevajo k ohranjanju naše kulturne dediščine in k širjenju zavesti o njenih vrednotah.
Za tovrstno ohranjanje so pokazale interes tudi vse občine naših dveh dolin, saj so vse podpisnice zgoraj omenjene listine. Na nas vseh pa je, da k temu pripomoremo po svojih močeh. Na leta smo gledali propadanje objektov, od kozolcev, mlinov, kašč, pa vse do oken in vrat na starih hišah in čas je, da se zavemo svojih korenin, saj smo prvi, ki jih moramo spoštovati. Ko bomo vse spravili v red, jih bodo spoštovali tudi drugi.
Za turistično društvo Gornji Grad: Jožica Tlršek Drčar
Sporočilo društvom
Oktobra 1995 je bil sprejet Zakon o društvih, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 60/95. Zakon v 33. členu določa, da društva, ki so bila registrirana na podlagi prejšnjega zakona, nadaljujejo delo po določbah novega zakona, svoje temeljne akte (statute, pravila) pa morajo uskladiti z novim zakonom najkasneje v roku dveh let od njegove uveljavitve.
Lovska družina G. Grad
Obsežne priprave na obletnico
Člani Lovske družine Gornji Grad bodo junija zaokrožili okrogli jubilej, pol stoletja v sedanji organiziranosti.
Za lovce velja ugotovitev, da so sposobni in marljivi organizatorji, zato je očitno tudi gornjegrajski jubilej zastavljen smelo, z željo predstaviti ne samo lovsko dejavnost ampak kraj v celoti in Zgornjo Savinjsko dolino. Poleg domače obletnice bo prireditev zajemala 50-letnico SKZLD Celje in 24. revijo slovenskih lovskih pevskih zborov in rogis-tov. V ta namen bo organizirana velika lovska razstava, ki bo prikazala divjad v naravnem okolju in delo lovske družine v preteklem obdobju. Gornjegrajski lovci so prepričani, da se bodo na omenjeni razstavi predstavile tudi sosednje lovske družine, kakor tudi vsi dejavniki v kraju in dolini. Poleg klasične lovske načrtujejo tudi komercialno razstavo in prodajo športno - lovske opreme. Lovskega jubileja si ne moremo zamisliti brez slavnostne povorke in seje, na kateri bodo najzaslužnejši člani lovske bratovščine dobili priznanja za delo v organizaciji. Veliki načrti torej, ki bodo zagotovo tudi v turističnem smislu zaznamovali zadrečko prestolnico, nenazadnje pa je to priložnost za celo dolino.
Edi Mavrič
Zakon je stopil v veljavo 4.11.1995, tako da bo rok za usklajevanje potekal 4.11.1997. O tem je v preteklem letu v javnih občilih bilo že precej zapisanega, tako da so nekatera društva to obveznost že opravila.
Društva, ki temeljnih aktov še niso uskladila z novim zakonom, opozarjamo, da to storijo čim prej. Usklajen temeljni akt mora obravnavati in sprejeti najvišji organ društva - občni zbor. Po sprejemu na občnem zboru, na katerem morajo
člani izvoliti tudi zakonitega zastopnika društva, društvo predloži nov temeljni akt upravni enoti, ki to dejstvo zabeleži v register društev. Poleg temeljnega akta v dveh izvodih mora društvo upravni enoti predložiti še zapisnik občnega zbora ter sporočiti osebno ime zakonitega zastopnika društva, vlogo za vpis spremembe v register društev pa kolkovati s 300,00 SIT upravne takse.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Pust Mozirski že miga
Po letu dni se Pust Mozirski znova prebuja. Pravzaprav seje že prebudil, saj so sePustnaki pred nedavnim zbrali na občnem zboru. Pogovorili so se o opravljenem delu v preteklem letu in se dogovorili glede letošnjih nalog. Imenovali so tudi ožji odbor, ki se bo odslej redno sestajal in vodil priprave na letošnje pustne prireditve.
KF
RK Mozirje
Tečaji o negi bolnikov
Kadarkoli se srečamo z boleznijo doma, v družini, nas neprijetno prizadene tudi spoznanje, da še vse premalo vemo in da nismo dovolj izurjeni, da bi obolelega lahko res dobro negovali, mu s tem lajšali težave v bolezni ter mi pomagali, da čimprej okreva. To pa lahko dosežemo, če obiskujemo tečaj nege bolnika.
Še več znanja, spretnosti in tudi iznajdljivosti pa bi si morali pridobiti za primer hujših naravnih nesreč, koje število ranjenih in bolnih iznenada lahko izredno veliko. Takrat ne pomagamo le svojcem, ampak vsem, ki so potrebni pomoči, vrh vsega pa moramo delati v izredno težavnih okoliščinah. V takih primerih potrebuje zdravstvena služba nič koliko pripomočkov, kljub temu pa se mora marsikdo znajti tudi sam, zato bi se morali učiti vsi, raje že danes kakor jutri, da ne bi bilo prepozno.
Območna organizacija Rdečega križa Mozirje bo v letu 1997 organizirala več tečajev nege bolnika na domu. Tečaji se
bodo organizirali po potrebi na področju vseh krajevnih organizacij Rdečega križa. Tečaji bodo 10-urni. Tečaj lahko obiskujejo vsi, ki si želijo pridobiti to znanje. Prijave pa sprejemajo naši predstavniki Krajevnih organizacij Rdečega križa in to: Luče Sandi Lojen, Ljubno Janja Juvan, Rečica Milan Bele, Nova Štifta Vinko Erce, Gornji Grad Jelka Zidam, Bočna Marta Zagožen, Šmartno ob Dreti Martina Zakrajšek, Nazarje Beba Urank in Mozirje Darja Es.
Prijave pa sprejema tudi Območna organizacija RK Mozirje, telefon 832-725, vsak dan od 7. do 12. ure.
OO RK MOZIRJE
Obisk mini cirkusa Bnffeto
Drugi letošnji torek je bil v Mozirju v znamenju cirkusa. Ne sicer čisto pravega cirkusa s sloni in levi, ampak mini cirkusa Buffcto. V artističnem programu sta sc predstavila diplomanta cirkuške akademije iz Moskve.	KF
V spomin
Odhajaš tja, kjer ti bo lepo, saj težo zemeljske ruše vsled tvoje blage duše, odvzeto dobro bo nebo.
L. Mavrič
ANA PERNE
Urbanova Ančka
V petek, 10. januarja sojo pospremili na zadnji poti na polzelsko pokopališče, kjer si bo spočila od teže življenja; Gornjegrajka, ki je pustila močne in trajne sledi v našem Kulturnem društvu. V kulturno delovanje se je leta 1939 vključila kot knjižničarka in z veliko ljubeznijo urejala ter izposojala knjige vse do druge svetovne vojne. Grenkoba žalosti, ko so okupatorji zasegli in uničevali knjige, jo je spremljala še daleč v življenje. Po materini smrti se je na njena pleča prevalilo breme in skrb za domače gospodinjstvo, kljub temu je našla čas in energijo za aktivno sodelovanje tudi pri dramski skupini. Prevzemala je ključne vloge v takrat uprizorjenih delih. Na vaje je prihajala največkrat zelo utrujena, saj je delo na majhni višinski kmetiji zahtevalo celega človeka in boj za preživetje je bil težak. Ure v nezakurjeni dvorani, ki so se vlekle pozno v noč, lahko preživi le človek, ki ga vodi veselje in ljubezen do materinega jezika. Številni dramski liki, ki jim je navdihnila življenje, so vgrajeni v same temelje našega društva.
Koje v 60. letih odšla v tujino, je odnesla s seboj zakladnico besednih umetnosti materinega jezika, ob katerih se je med tujimi ljudmi grela in blažila domotožje. Za svoje bogato delo na polju slovenske kulture je prejela zlato plaketo občine Mozirje, skromna vendar nadvse zaslužena pozornost.
Z njo smo izgubili še enega velikega človeka gornjegrajskega odra in kulture nasploh. Zavedamo se, da je njeno delo nenadomestljivo, zato seji ob slovesu lahko le skromno zahvalimo v upanju, da bi njen vzgled privabljal in trajno živel.
Kulturno društvo Gornji Grad
Škrubej evi iz Savine
Iz pogorišča zrasla nova hiša
Dobrota in solidarnost sta udarili nov pečat sedanjemu času. Družina Škrubej iz Savine na Ljubnem, ima svoj prostor v varnem zavetju nove hiše. Pomoč sosedov, Radmircev, vseh občanov in drugih ljudi dobrega srca je rešila ljudi iz stiske.
Kot smo že pisali, je požar izbruhnil 7. maja 1995. Na novo postavljen objekt so pokrili konec avgusta in v začetku septembra še istega leta. Z 8,3 milijona tolarjev je bila hiša pod streho, a vselitev še ni bila mogoča. Franc Škrubej in njegov brat Tone sta v enem letu, nekje do lanske jeseni, zbrala še potrebna sredstva in v celoti uredila in opremila notranjost doma. Sedaj stanuje pri očetu Francu tudi sin Simon in že so si zadali nov plan dela. Spomladi bodo uredili pročelje hiše in ograje na balkonih.
Na dan po božiču so Škrubejevi povabili na koline vse, ki so jim pomagali. Franc Tone in Simon so vsem ljudem, za njihovo nesebično pomoč zelo hvaleženi. Res so vseskozi tudi sami veliko delali, a ko je bilo na vrsti opremljanje notranjosti, je bilo to zanje pravo veselje.
Slavica Slapnik
Mozirje
Obisk svetih treh
kraljev
Čudežna moč svetih treh kraljev, ki prinašajo srečo, mir in vse dobro, ima v globokem človeškem verovanju visoko mesto. Liki se navezujejo na izročilo Svetega pisma, opisujejo pa kralje, ki so kljub svojemu bogastvu namenili poklon siromaku.
Prišli so sveti trije kralji (foto: Ciril Sem)
Običaj prihoda svetih treh kraljev, ki prinašajov domove veselo sporočilo o odrešeniku, ki prinaša mir ljudem, je zelo star in živ v mnogih slovenskih krajih. Sveti trije kralji pojejo in kadijo domove. Na duri napišejo začetnice svojih imen, ki hkrati pomenijo: Bog, varuj to hišo. Običaj prihoda treh svetih kraljev živi že nekaj let tudi v Lokah pri Mozirju. Letos pa so trije kralji prvič obiskali tudi Mozirjane. Ta običaj se dobro vklaplja v cilje prosvetnega društva Jurij Mozirje, zato so ga letos oživili. Po domovih so bili dobro sprejeti in zaželjeni. Vsakdo je bil vesel njihovega prihoda, pesmi, ki so opevale rojstvo odrešenika, in dima, ki je prihajal iz kadilnice. V društvu so ugotovili, da je ta običaj smiselno nadaljevati, za letos pa pripravljajošenekaj novih projektov.
Benjamin Kanjir
KRESNIČKE
Moški bi bil gospodar sveta, če ne bi bilo ženske, ki jo želi osvojiti in ženske, ki osvaja njega.
Edi Mavrič Savinjčan
Parižlje 1, 3314 Braslovče
Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
ZAPOSLIMO TRGOVCA ZA PRODAJO INSTALACIJSKEGA MATERIALA.
INFORMACIJE NA GORNJI TELEFON.
Prababica z mobitelom
V hribu nad glavno cesto, ki pelje iz Mozirja v Letuš, leži zaselek Preseka. Na njenem začetku stoji kot osamljena starka bela hiška, v kateri prebiva gospa, ki svoja leta krepko nagiba preko devetega desetletja. Ta gospa je Terezija Vozlič.
Davnega leta 1905 je mala Rezika privckala na svet v avstrijskem mestu Eisenclz. Oče je bil Slovenec, v Avstriji pa je bil na delu v železarni. Rezikina mati je bila iz Dunaja. Kmalu so se preselili v Celje, kjer so imeli gostilno. Oče je bil, kot vsi sposobni fantje, vpoklican v vojsko. Prva svetovna vojna mu je zadala tri strelne rane. Ena izmed krogci je rezala njegova pljuča vse do smrti. Mati sama ni mogla voditi gostilne, saj je bila predobra in bolana. Bolehala je za žolčnimi kamni. Ker privatniki niso dobivali kart za živila, je bilo prebijanje vojne težko. Rezika se spominja, kako je stala v vrsti za kruh od sedme ure zvečer pa do devete zjutraj. Ko je prišla na vrsto, je kruha zmanjkalo in podobna zgodba sc je ponavljala iz dneva v dan. K sreči je poznala zdravnika, ki je zaradi mamine bolezni kdaj pa kdaj predpisal kakšno živilo na recept.
Pred 64 leti sc je Terezija poročila. Z Anzc-
“Halo, Rezika tukaj...” (foto: B. Kanjir)
kom, kot ga je ljubkovalno klicala, sta v Celju odprla frizerski salon. Povila sta tudi tri otroke. Dve hčerki še živita, sin pa je umrl še kot dojenček.
Pred 30 leti sta kupila hišo v Ljubiji. Sem sta začela redno prihajati čez vikende in praznike. Uživala sta mir in sadove svojega dela. A vsaka pravljica sc enkrat skrha. Pred 13 leti je Anzck umrl in od takrat živi Terezija čisto sama na svojem koščku prelepe zemlje. Čez dan bere. kuha, pospravlja, gleda televizijo, obuja spomine... V njih je veliko doživetih zgodb, največ pa jih sega v čas druge svetovne vojne in po njej. Spominja sc pobega partizanov, ki so preko njihovega dvorišča bežali iz Starega piskra. Ob koncu vojne so jim hišo bombandirali in po vojni so otroci ležali pri nekem kmetu iz Lokrovca, vasi blizu Celja. Neko noč je Terezija prespala pri njih, vso noč pa poslušala strel-
janje iz raznih vrst orožja. Ko sc je zjutraj peš vračala v Celje, je iz hriba nad Golovcem po grabnih tekla kri. V času teh pobojev so sc nočna streljanja ponavljala iz noči v noč tudi po okoliških hribih in nad mestnim parkom. Podobnih spominov je v Terczijini glavi še mnogo, kljub temu pa svojih dobrih 91 let z lahkoto prenaša. Morda je recept njene vitalnosti volja do kuhanja, saj si vsak dan skuha obilno kosilo. Dobre odnose navezuje s sosedi, ki pa jih je zaradi lepote in miru okolja vse več. Kakor sama pravi, so njeni najboljši prijatelji družina Petrovič iz Mozirja, ki ji vsak teden pri-neso vse potrebno iz trgovine. Vedno imajo s sabo tudi mobitel, da lahko pokliče svoji hčeri. Pa tudi njihovi otroci so pri Reziki čisto domači. Drugi takšni dobri sosedi so Zupanovi in Bcla-kovi, ki ji radi nanosijo drv, da je ne zebe. V veliko veselje pa staji tudi dve vnukinji in štirje pravnuki in pravnukinje. Sedaj že komaj čaka, ker bi rada postala tudi praprababica. V zimskem času ji je kar malo dolgčas, ker zaradi snega ne more na sprehode. Zato pa lovi žarke, ki tam pa tam le posvetijo in prineso obljube o pomladi.
Včasih reče, da bi bil že čas, da bi jo vzel Bog k sebi in drugi ne bi imeli skrbi z njo. Takrat sc rahlo nasmehne.
Ne, gospa Rezika. S svojo voljo in odnosom do življenja boste med nami še zelo dolgo in vaš smeh ter dobra volja bosta še dolgo polnila baterije tistim, ki vas poznajo.
Benjamin Kanjir
Zadnje srečanje
Prijazno pismo smo pred kratkim, kot že nekajkrat pred tem, dobili iz Kanade. V Torontu živi naš zvesti naročnik Jože Krajnc, ki je bil lani na daljšem dopustu v rodni Sloveniji. V tem času je obiskal tudi enega največjih slovenskih mislecev, prof. dr. Antona Trstenjaka. Zal se je še pred koncem leta 1996 Trstenjakova življenjska pot končala, v spomin nanj pa je Jožetu Krajncu ostala pričujoča fotografija.
KF
Mrzlo severno morje se s številnimi fjordi globoko zajeda v barviti svet prostranih gozdov, zasneženih gora in umirjenih jezer. Los, nesporni kralj tajge, se pase v varnem zavetju gozda nedaleč od obrežja, kjer sameva rdeča lesena koča z belimi okni; sonce pa, kot da ne bo zašlo, že dolgo vztraja tik nad gladino... Medla slika domišljije se je začela počasi preoblikovati...
Nenavaden nemir se meje lotil že dopoldne tistega prvega junijskega ponedeljka, ko sem se s kolegi odpravljal na svojo prvo in mislim tudi zadnjo absolventsko ekskurzijo. Zbor pred faksom. Gora nabitih nahrbtnikov nas je začela pošteno skrbeti šele ob pogledu na, za naše pojme, miniaturni prtljažnik sposojenega citroenovega kombija. Veliko mero matematike, tehnike, gumirabike in še česa smo morali uporabiti, da se je končno vse znašlo na svojem mestu znotraj naše vozeče se pločevinke. Še pred uro, določeno za odhod, smo jo jadrno cvrli proti severu.
Osem ne več povsem golobradih mladcev v prenatrpanem kombiju, drvečem preko speče Avstrije in prebujajoče se Nemčije, je imelo tako v preteklosti kot tudi v tem trenutku kar nekaj stičnih točk. Učna leta so nas pripeljala do absolventskega staža na gozdarski fakulteti, želja po novih spoznanjih in vztrajnost pri zbiranju denarja pa do vznemirljivega junijskega dne, polnega pričakovanj.
DANMARK
V Puttgardnu smo zapustili deželo nemško in se vkrcali na trajekt. Meje smo do tu premagovali brez težav, danski carinik pa si je zaželel od bližje pogledati našo prtljago kljub alpinističnim pripomočkom na vrhu in zatrjevanju, da smo študentje na izletu. Vse je bilo O.K., le moka pod sedežem mu je bjla sumljiva. Vožnja preko otoka Sjaellanda nam je prikazala ravninsko Dansko v prostranem rumenem bogastvu oljne repice. Po vonju pečenega krompirja lahko kaj hitro ugotoviš, da se z njenim oljem hrani tudi avto pred tabo. Že v obmorski Nemčiji smo jih opazili, na Danskem pa so nas vseskozi spremljale sloke, bele, visoko v nebo segajoče pošasti, ki spreminjajo veter v električno energijo. Zaslužen počitek smo si privoščili približno osemnajst kilometrov pred Ko-penhagnom v obljudenem Hundige kampu. Prava informacija je vredna zlata, če ne še kaj več. Predhodno smo namreč izvedeli, da je zvečer v recepciji kampa mogoče zastonj dobiti najrazličnejše pekarske in slaščičarske dobrote, ki so po preteklem delovnem času ostale v bližnji slaščičarni. Izbira kampa ni bila več vprašljiva. Zgodilo seje. Najedli smo se kot mladi polhi v polni malhi. Ko smo postavili šotore in se poveselili pod tušem, iz katerega priteče topla voda šele, ko v
Dežele polnočnega
kovinsko škatlo vržeš dve kroni, smo se drevesnih vrst. Že poskusi sami, enako pa
sprehodili ob zložni močvirnati obali baltskega morja in kmalu utrujeni zlezli v vabljivo notranjost spalnih vreč. Pred spancem sem se še pomenljivo nasmehnil: “In vendar se je začelo...”
tudi rezultati pričajo o tem, da strokovnjake zanima le ekonomika, ekologija pa ostaja postranska zadeva. V kraljevih gozdovih smo naleteli na pravi naravni gozd hrasta in bukve. Slednja ima v evropskem
sonca
bližini Kopenhagna. Tja se poleti ljudje množično, največkrat s kolesi, odpravijo lovit redke sončne žarke. Sleherni posameznik ali skupina si poišče svoj prostor na prostrani ravnini in poskuša s kar največ razgaljene telesne površine lo-
KODER SEŽE OKO - TRAVNATA RAVNINA...
Polni pričakovanj smo se pred recepcijo kampa sestali z danskimi kolegi. Mikkel, Mass, Catarine in Inge so nas po navzkrižnem pozdravljanju dobesedno zasuli s turističnimi prospekti, posebnost paje bila brošura, ki sojo pripravili za naš obisk. Z njo so nam kot na krožniku podali za nas pomembne informacije o danskem gozdarstvu, gospodarstvu in deželi nasploh.
Koder seže oko, sama ravnina, z redkimi blago zaobljenimi vzpetinami. Kot da je pokrajina prilagojena igranju golfa. Ta je postal šele pred nedavnim dostopen tudi nižjim slojem prebivalstva in sedaj ga igrajo povsod, kjer le imajo “pet minut” časa, vsaj zdi se tako. Edina mogočnejša navpična naravna stvar na Danskem so klifi. Prepadne stene, ki na jugovzhodni obali Sjaellanda gledajo na morje, so prava turistična atrakcija, seveda pa so zanimive tudi z geološkega vidika.
...A TUDI GOZD...
Prikupna, s slamo krita hišica v parku nedaleč od danske prestolnice
(foto: M. Slapnik)
Enoličnost prostranih svetlo zelenih travnikov in rumenih njiv cvetoče oljne repice le tu in tam prekine skupina dreves ali malo večja gozdna zaplata. Na Danskem je pod gozdom le borih 10% površine. Za nas, ki smo vajeni 50-odstotne gozdnatosti je bil to osupljiv podatek. V naslednjih sto letih želijo danski gozdarji površino zaraščeno z gozdom podvojiti. Na velikem delu gozdnih površin imajo zelo agrikulturen, to je kmetijstvu podoben pristop. Sadijo veliko tujih, za te kraje eksotičnih drevesnih vrst, kot so kav-kaška in srebrna jelka, sitka, Lawsonova pacipresa, orjaški klek, rdeči hrast idr.. Presenetljivo je, da kar tretjino dohodka v gozdarstvu prinašajo nasadi kavkaške jelke (Abies nordmanniana) za božična drevesca in sestoji srebrne jelke (Abies procera), katere vejice služijo za dekorativne namene. Na teh, zaradi objedanja divjadi mnogokrat ograjenih površinah, so v preteklosti uporabljali velike količine pesticidov, ki pa so zaradi izredne onesnaženosti podtalnice že nekaj let prepovedani. Kroženje vode je počasnejše kot pri nas, saj je povprečna letna količina padavin nekje med 400 in 500 milimetri. Podtalnica je torej zaradi pomanjkanja površinskih voda še posebej pomembna.
Z zanimanjem smo si ogledali nekaj poskusnih ploskev gozdarske fakultete, na katerih proučujejo reagiranje tujerodnih
prostoru prav tu svoj optimum in maksimum uspevanja. Res lepo je pogledati, kaj je sposobna ustvariti narava, če ji ne nasprotujemo, ampak le malenkostno v našo korist usmerjamo njene sile. Takih gozdov bi si želel vsak, še tako materialistično usmerjen lastnik. Človek se ob tem vpraša, zakaj ob tako veličastnih in ekonomsko uspešnih naravnih tvorbah za vsako ceno sadijo smreko in eksote, vendar ne sam ne z njihovo pomočjo ne dobi zadovoljivega odgovora. Zdi se, daje čas, ki si ga vzame narava za svoje kreiranje, veliko predolg za potrpljenje pohlepnega človeškega bitja.
Posebnost v gozdarstvu predstavlja delo z gozdovi na morskih sipinah v severnem delu Zealanda. Daleč najpomembnejša drevesna vrsta za zaraščanje sipin je rušje (Pinus mugo). Proti notranjosti se mu pridruži še rdeči bor (Pinus sylvestris) in njuni križanci. Očesu privlačne bonsaiske oblike dreves pričajo o nenehnem boju za obstanek na sipkih, slanih tleh. Gozdarji se tod ukvarjajo pretežno s sajenjem, ki pa je zaradi slanosti tal zelo specifično in težavno.
...IN SEVEDA LJUDJE
Park Jaegersborg je najpopularnejši gozdni prostor na Danskem, saj ga letno obišče okrog dva milijona ljudi. V velikosti kakih sto hektarov leži v neposredni
viti toplo rjavkasto barvo sonca. Razen človeške je sicer za prijetno družbo poskrbljeno. Poleg ptičev in drugih malih živali se v parku pasejo velike črede damjakov (Dama dama) in navadnih jelenov (Cer-vus elaphus). Obiskovalec občuti prijetno domačnost ob pogledu na majhno, tipično dansko, s slamo krito hišico ob vhodu.
Pravo nasprotje te skromne hiške so stare veličastne zgradbe glavnega danskega mesta Kopenhagna. Tudi novejše stvaritve arhitektov in gradbenikov se lepo ujemajo s starejšimi in za spremembo od mnogih evropskih mest daje celotno mesto, vsaj laiku, vtis skladne celote.
Sine in Inge sta nam razkazali zanimiv veličasten dvorec Frederiksborg. K ogledu portretov danskih ustvarjalcev zgodovine je seveda spadala tudi verbalna zgodovinska lekcija, katere smo bili, po pravici povedano, zelo potrebni. V prijetnem ambientu turške restavracije, kamor so nas gostitelji povabili na večerjo in zanimiv internacionalni klepet, smo na naše začudenje izvedeli, da poleg angleščine nemško sicer razumejo, zaradi zgodovinskih dejstev pa ta jezik v vsej deželi ni ravno priljubljen.
(se nadaljuje)
Klepet z Bojanom Križajem, legendo slovenskega alpskega smučanja, o Elanu, o trenutnih (ne)uspehih
“Svoje poslanstvo na Japonskem
Bojan Križaj med razgovorom za naš časopis....
Le kdo se ne spominja veselja, ki nam ga je s prvo slovensko zmago v alpskem smučanju podaril Bojan Križaj? Da, da, bilo je to skoraj natančno pred 17 leti v švicarskem Wengnu. Takrat še leseni količki so leteli sem in tja, ko se je Bojan spuščal proti cilju. Tudi koje smučal na vso moč, je bil njegov stil perfekten. Po tej zmagi nam je prismučal še veliko lepih trenutkov, preden se je dokončno poslovil od aktivnega tekmovanja. In kaj počne danes? Ujeli smo ga minulo soboto na Golteh.
SN: Na tem smučišču vas niti v času vaše tekmovalne kariere niti kasneje skoraj nismo videvali. Kaj je razlog vašega tokratnega obiska?
KRIŽAJ: Z Elanom smo prišli promovirat našo novo kolekcijo. (Organizator promocije je bila trgovsko podjetje Savinja Mozirje, ki na športnem oddelku Blagovnice v Mozirju nudi prodajni program firme Elan. Op. KF) Kot veste, se je v smučarski industriji v zadnjem času zgodilo nekaj revolucionarnih stvari. Elan je bil pionir v razvoju carving smuči, to so smuči z izrazitim stranskim lokom, ki po eni strani omogočajo začetnikom, da na zelo lahek način naredijo prve “korake” na snegu, da se učijo smučarsko abecedo na bistveno hitrejši način kot s konvencionalnimi smučkami, po drugi strani pa odpirajo dobrim smučarjem nove dimenzije pri uživanju na snegu. Danes nudimo smučarjem možnost preizkusiti te smuči in jaz sem tukaj zato, da jim pokažem na snegu, kako to izgleda. Gre torej za promocijo oziroma predstavitev Elana v najširšem pomenu. Dejstvo pa je, da sem tukaj, na Golteh, po približno 25 letih in da sem pravzaprav komaj našel sem. Pa mi je žal, da nisem bil večkrat tukaj, saj je danes enkratno.
SN: Z Elanom ste dosegli največje uspehe za slovensko in takratno jugoslovansko smučanje, potem pa ste se z njim poslovno razšli. Danes
znova sodelujete. Kako se je odvijala ta zgodba?
KRIŽAJ: Poti v življenju so takšne in drugačne. Moram reči, da sem takrat videl v svojem poslovnem življenju nove možnosti in sem se močno angažiral na Japonskem. Mogoče celo preveč, kot sem bil fizično sposoben, zato nisem zdržal takšnega tempa. Uvidel sem, da so stvari, ki morajo imeti večjo prioriteto v mojem življenju: družina, domače okolje... Zato sem svoje poslanstvo na Japonskem večali manj zaključil oziroma ga bom dokončno po olimpiadi leta 1998 v Naganu in v domačem okolju poiskal nove poslovne partnerje, med katerimi je Elan vsekakor na prvem mestu. Tako jaz kot odgovorni v Elanu smo zelo veseli, da smo zopet našli skupni jezik in da uspešno sodelujemo.
SN: Tudi z begunjsko tovarno se jc medtem dogajalo marsikaj. Poznamo zaplete okoli lastništva, velikih dolgov in tako dalje, toda Elan je kot proizvajalec smuči vseskozi ostal v svetovnem vrhu. V zadnjih tednih občudujemo briljantne vožnje Thomasa Sykore na elanov-kah...
KRIŽAJ: Izjemno pomembno je bilo, daje Elan kljub, lahko bi rekli katastrofalnim dogajanjem obdržal svojo primarno dejavnost, razvoj, inštitut in prodajo smuči kot tako, saj je le s kvaliteto in kontinuiranim razvojem mogoče držati korak s svetovnim vrhom. To je Elanovcem dodobra uspelo in moram reči, da so proizvodi Elana na najvišjem možnem nivoju in se lahko kosajo z vsemi svetovnimi konkurenti ter jih celo prehitevajo. Zadnji rezultati kažejo, da smo tudi na področju tekmovalne službe zelo aktivni. Imeti suvereno najboljšega smučarja v slalomu na svetu seveda pomeni dodaten izziv, zato se bomo tudi v prihodnje trudili, da vzgajamo svoje tekmovalce. Pri tem bomo še posebej pozorni na domače tekmovalce.
SN: Gotovo vlaganje v vr-
hunski šport za Elan pomeni veliko finančno obremenitev. Kako se ta vlaganja obrestujejo pri prodaji smuči v široki potrošnji?
KRIŽAJ: Vse vodilne tovarne v svetu, ki se ukvarjajo s to panogo, se zavedajo, da brez vlaganja v vrhunski šport enostavno ni pravega odmeva na prodajnem področju. To je ena stran medalje. Po drugi strani pa so vrhunski tekmovalci najboljši pokazatelj, ali je proizvod konkurenčen ali ni, sodelujejo pri razvoju proizvodov, v tem pa pravzaprav tiči tudi recept za uspeh. Tovarna mora dati kupcem vedeti, da je to tisto, kar je primerno zanje, in iz prodaje nato črpati sredstva, ki se delno usmerjajo nazaj v tekmovalno službo. Elan se tega zaveda tako kot vsi ostali. Brez tekmovalne službe, tako se je pokazalo tudi
pri firmah, ki so razmišljale drugače, enostavno ne moreš biti “v igri”. V mislih imam tovarno K2 in še marsikatero, ki zapirajo vrata po tekočem traku. Vedno bolj je očitno, da bodo preživeli samo najbolj fleksibilni, najmočnejši in najbolj sposobni.
SN: Slovenci smo od vaših uspehov dalje navajeni na vrhunske dosežke v alpskem smučanju. Teh v moški konkurenci v letošnji zimi nekako ni in ni. Kakšen je vaš komentar glede na sedanje stanje?
KRIŽAJ: Nemogoče se je obdržati ves čas konstantno pri vrhu. Vsaka ekipa ima določene oscilacije, zato bom rekel samo to, da sezona še ni končana in da upam, da kriza ni tako globoka, da se ne bi mogli že letos izkopati iz nje. Dejstvo pa je, da bo
moške reprezentance in o ugašajoči zvezdi Albertu Tombi
sem več ali manj zaključil...”
in na revolucionarnih Elanovih smučeh SCX (loto: Ciril Sem)
morda potreben malce drugačen pristop, morda osvežitev dela ekipe z mlajšimi tekmovalci, morda kakšna sprememba v strokovnem timu. Kljub vsemu sem prepričan, ne glede na to, da letošnja sezona ni taka, kot bi si želeli, da uspehi iz preteklih let dajejo garancijo, da naši najboljši akterji niso za med staro šaro, ampak bodo še pokazali zobe.
SN: Jutri bo v Wengnu znova slalom za svetovni pokal. To je kraj, kjer ste vi pred 17 leti prvič zmagali. Kako napovedujete razplet glede na dosedanje dogajanje v moškem slalomu?
KRIŽAJ: Vsekakor je Thomas Sykora eden od glavnih favoritov, vendar je treba upoštevati, da gre za najtežji slalom sezone. Na najtežjih tekmah so mogoča tudi največja presenečenja, zato bi si težko upal napovedati vrstni red. No, če gledamo sezono nazaj, je krog favoritov razmeroma ozek in če pobrskamo
po letošnjih rezultatih, se kmalu izlušči peščica smučarjev, za katere menim, da bodo jutri krojili vrh tekme.
SN: Vaša misel o tem, kaj se letos dogaja z Albertom Tombo?
KRIŽAJ: Tomba je zvezdnik največjega formata in si lahko privošči stvari, ki so v tem športu pravzaprav nenormalne. Tudi to je del njegovega poslovnega uspeha. Vsi ti ekscesi, šovi, nenastopanje, odpovedi tik pred tekmo, zapuščanje tekme v polčasu in tako naprej, vse to ni nastalo zgolj v njegovi glavi. On ima štab ljudi, ki skrbijo za njegovo popularnost tako ali drugače, v pozitivnem ali negativnem smislu. On se mora prebiti v časopisne stolpce in po mojem mnenju je to igra tik pred koncem. Mislim, da se Tomba z letošnjo sezono definitivno poslavlja in da bo skušal na svetovnem prvenstvu v domačem Sestrieresu kronati svojo uspešno športno z dobrimi rezultati. Mimogrede - zanj velja kot
Zlatarstvo ROŽIC
Na trgu 7
v Grabnerjevi hiši^ci Mozirju
tel.: 063/832-200
Odprto:	f , „ *	' ? |«
NON-STOP: 8.00- 19.00, sobota: 8.00-12.00
VEL IKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA
dober rezultat samo prvo mesto. To je dejstvo in zdi se mi, da bodo tudi njegovi sponzorji zadovoljni izklj učno z zlato medaljo. Toda, kot sem že dejal, po mojem prepričanj u je to njegova zadnja sezona.
SN: Cez približno dva meseca bo na Golteh državno prvenstvo alpskih smučark in smučarjev. Vas lahko tudi takrat pričakujemo tukaj?
KRIŽAJ: Tega ne morem obljubiti, ker ne spremljam naše ekipe čisto na vsakem koraku. Vendar če bom doma, če bo šlo vse normalno, potem bom znova z veseljem prišel na Golte.
SN: Hvala za razgovor in veliko poslovnih uspehov vam želimo tudi v prihodnje; Vam in Elanu!
Franci Kotnik
lUimllmi
Parižlje I, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
- CENTRALNO OGREVANJE £	- VODOVOD OPREMA
^3 i l
- OPREMA KOPALNIC
ugodni plačilni pogoji: obročno odplačevanje, bančni krediti, gotovinski popust
dostava na dom, montaža
• •••••••••••••••••••••••••a
EUROFIRE
. DA VAW1 BO TOFU-EJE!
servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112,
3000 Celje,
tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664
ARO terensko vozilo s 4 x 4 pogon
z RENAULT 1,9 DIESEL motorjem CENA: Od 21.499 DEM
VOZILA DACIA
Ugoden nakup za obrtnike in kmetovalce. Izvedba PICK UP z dvema ali petimi sedeži že Od: 12.400 DEM
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING
Andrej Rak iz Šmihela
Kaj špilat, brat je težko, brat!
Nasmeh je njegov pozdrav in otroška preprostost vir, iz katerega črpa vse tiste tone in poltone, ki odzvanjajo v njegovih rokah. Orodje, s katerim izraža svojo moč in v srca poslušalcev vliva mir, je Zupanova frajtonarica, ki v drobcenih rokah poskakuje skozi čudovite harmonije domačih melodij.
Neločljiva prijatelja: Andrej in frajtonarica
(foto: B. Kanjir)
Vse to je drobceni, nadebudni fantič, ki sliši na ime Andrej Rak. Rodil se je pred 10 leti, če smo natančni, 6. septembra 1986. Njegov dom je položen med gozdove v šmihelske hribe. Cesta, skopana z golimi rokami, ki obiskovalca pripelje v topel dom Rakovih, po domače Drofelnik-ov, je strma. Babica Jožefa, mama Irena, oče Franci in otroci Mihelca, Gregi in Andrej uživajo sadove trdega dela hribovske kmetije. Pa jim ni žal. Imajo se radi, ob večerih pa starejši prisluhnejo mlajšim. Mihelca se uči igrati citre. Pred kratkim je dobila nov instrument, saj je stari odslužil svojemu namenu. Gregi je star osem let in obiskuje prvi razred. Morda bo tudi on nekega dne posegel po kakšnem instrumentu. Povsem drugače pa je z Andrejem. Na podružnični šoli v Šmihelu pridno vzpodbuja svoje sošolce in v njih goji ljubezen do narodne pesmi. Njegova frajtonarica popestri marsikatero uro glasbe in praznovanja rojstnih dni.
Začetek njegovega zanimanja za ta instrument je povezan z naključjem, ki je spremenilo njegovo življenje in življenje vseh, ki z njim živijo. Stari ata, Irenin oče, je star muzikant. Ob rojstnih dnevih svojih vnukov je vsakemu zaigral na svojo frajtonarico. Na Andrejev šesti rojstni dan zvečer je pričel padati dež. Ata se je odločil, da svoj instrument pusti pri vnukih, da se pri povratku ne bi zmočil. Svetleča frajtonarica pa je s svojo prisotnostjo premamila malega Andreja. Prijel jo je v roke in začel raztegovati njen meh. Iz nje je izvabil nekaj tonov, ki so vzpodbudili starše. Po naključju je bil odkrit nov talent. Stari ata je z veseljem dal denar, da je prišel fantič do svoje frajtonarice. Bil mu je tudi prvi učitelj, od katerega pa se je Andrej veliko naučil. Sčasoma so doma spoznali, da bi bilo dobro fantu poiskati pravega učitelja. Odšli so do Tineta Lesjaka, ki je z veseljem prevzel njegovo glasbeno vzgojo. Prišli so tudi prvi nastopi pred občinstvom. Več je poslušalcev, raje Andrej igra. V ljudeh, ki navdušeno spremljajo njegov živi meh, dobiva polet, ki ga dviguje nad odrske deske. Nastopa na skoraj vseh prireditvah, ki jih pripravljajo mozirska šola in mozirski prosvetni društvi, igral je v TV oddaji Po domače, na lanskem GOST TUR-u v Mariboru...
Melodije iz Andrejeve frajtonarice se razlivajo iz polnih čaš dobrosrčnosti in neustavljive vere v nesmrtnost slovenske pesmi. Prav je tako. S takšnim pristopom bo gotovo dosegel vse tisto, kar nekateri sanjajo samo v najlepših sanjah.
Benjamin Kanjir
Borovo Mozirje
Prenovljena prodajalna vabi
Borovo je v Sloveniji že dolga leta sinonim za kvalitetno obutev. Zgornjesavinjčani to dobro vedo, saj ima omenjena firma v Mozirju svojo prodajalno že zelo dolgo, na sedanji lokaciji ob lekarni že 16 let. Prav to prodajalno je Borovo sedaj temeljito prenovilo.
Prijazne prodajalke Borova vas pričakujejo
Ko boste vstopili vanjo, sc vam bo zazdelo, da v tem prostoru še nikoli niste bili. Spretne rešitve arhitektov, na drugačen način izkoriščen prostor in nova notranja oprema višjega kakovostnega razreda so povzročili, da je prodajalna sedaj prijaznejša do kupcev, medtem ko so prodajalke v njej prijazne tako, kot so vedno bile. Ni stranke, kateri ne bi znale primemo svetovati in ponuditi najboljše iz pestre ter raznolike prodajne ponudbe. Zdaj, ko delajo v bistveno lepši prodajalni, prideta njihov nasmeh in dobrodošlica še bolj do izraza.
Prenovljena prodajalna je odprta od 13. januarja dalje in v tem času jo je obiskalo že precej kupcev iz zgornjega in spodnjega dela Savinjske doline. Kot z zadovoljstvom ugotavlja poslovodkinja Đurđa Kranjc, se sredstva, vložena v prodajalno, že obrestujejo, saj sc stranke odzivajo zelo pozitivno. Poteza vodstva Borova, ki sc je odločilo za investicijo, je bila torej modra in vmesna.
V	prodajalni imajo na izbiro celotno paleto obutve za trenutni letni čas, vključno z nepremočljivo gorctcx obutvijo. Počasi sc seveda že pripravljajo na pomlad, poudariti pa je potrebno tudi to, da imajo poleg obutve za vse starosti na izbiro tudi nogavice, trenirke, bunde, dežnike, torbice, pa še kaj bi sc našlo. Vsekakor bo najbolje, da si zanimivo ponudbo ogledate sami.
V	prodajalnah Borova sc vedno nekaj dogaja. Akcije si sledijo ena za drugo, kajti v Borovu si resnično prizadevajo, da bi bili njihovi kupci kar najbolj zadovoljni. T udi za prenovljeno mozirsko prodajalno ni dvoma, daje temu tako.
EP
Ponovno smo odprli vrata naše prenovljene prodajalne v
MOZIRJU
Do 1. februarja vam nudimo
Z veseljem vas pričakujemo!
Izoles Nazarje
Prodajni center z bogato ponudbo
Decembra lani so v centru Nazarij, neposredno ob Delavskem domu, odprli vrata novega prodajnega centra Izoles. Objekt s svojo vsebino pomeni bistveno obogatitev ponudbe za potrošnike v tem delu doline, zato se malce sprehodimo po njegovih prostorih!
Prav je, da se najprej povzpnemo v prvo nadstropje, kjer je nove prodajne prostore odprlo podjetje Izoles, sicer investitor objekta. Kdor je obiskoval Izolesovo prodajalno v Mozirju, bo sedaj več kot presenečen, kajti to je povsem drugačna trgovina: bogata ponudba elektro in vodovodnega materiala, materiala za centralno ogrevanje, široka paleta barv in lakov, kopalniška oprema... Težko je vse našteti v eni sapi. V Izolesu dobite praktično vse za vaš dom. Torej tudi vhodna in notranja vrata, okna, strešno kritino, dimnike. Ce prvič opremljate svoje domače gnezdece ali pa ste se naveličali dosedanjega izgleda, v Izolesu imajo za vas tudi talne obloge; zaenkrat predvsem parket in pluto, v kratkem pa tudi tekstilne talne obloge.
Potrebujete nov pralni stroj, hladilnik, vam je znanec priporočal nakup mikrovalovne pečice ali hitrega pekača? Vse našteto in še marsikaj vas čaka v Izolesovem prodajnem centru, kjer vas bo zagotovo pritegnila tudi ugodna ponudba akustičnih aparatov, svetil in ročnega orodja. Izoles je trgovina, kjer z enakim zadovoljstvom kupujejo moški in ženske. Ponudba pa bo v bližnji prihodnosti še bistveno bolj pestra.
Ko boste zapuščali Izolesovo trgovino, se boste zagotovo ustavili v novem prodajnem centru TUŠ, ki domuje v pritličju. O njegovi ponudbi morda več kdaj drugič, zagotovo pa ne boste odšli razočarani. Poleg Tuševe trgovine je tukaj še bistro Izoles, kjer si boste po prijetnih nakupih oddahnili, pokramljali z znanci in prijatelji, izvedeli kakšno novico od tu in tam, skratka - okrepčali si boste telo in dušo.
V objektu že opravlja svojo dejavnost tudi čira čara - proizvodnja in prodaja otroške konfekcije, kmalu pa se bosta vanj preselila tudi optika in zlatarstvo. Vendar s tem še ne bo vse končano, saj bodo poslovne prostore v objektu najela še nekatera zgornjesavinjska podjetja.
Delovni čas prodajnega centra Izoles je od 7.30 do 19. ure, bistro pa nudi gostoljubje od 6.30 do 22. ure. Dovolj časa torej, da ga boste utegnili obiskati tudi vi. V Izolesu vas bodo prijazno sprejeli in vas za nakup v vrednosti nad 5.000 tolarjev “nagradili” s kavico v bistroju. Simpatična poteza, ni kaj!
O tem, kaj vse vam ponujajo, se lahko pozanimate tudi po telefonu 832-011. In obilo prijetnih nakupov vam želimo!
Da je ponudba res pestra, opazite takoj, ko vstopite v prodajalno!
Novo leto je za nami, lučke počasi ugašajo, božične jelke paseuspajo.da komaj sproti sesamo Vsi skupaj smo čakali m čakali, da pride plačilih dan. Ra
letom sodeč smo zagotovo dodo-
zatrpanosti trgovin in parkirišč pred novim letom sodeč smo zagotovo-dodo-brn osušili svoje dinarske, pardon, tolarske In devizne zaloge. '	-	'
Ja, sedaj nam je žal, saj so s 1.1.1 $37 nekaj nižje carine za nase ljubljenčke, najmanjše mladičke pa lahko dobimo celo brez carine. Vendar brez panike, kijub. malenkostni pocenitvi avtomobilov ostajam še, naprej z vami. V novem Mu bomo objavljati več stik, pa ne zato, ker ni kaj pisati, ampak zaradi privlačnosti teksta Kjer je slika, tam se ustavi oko bralca, prostem pa mi "šef* ne da več na razpolago... Siccr.nekaj govori o majhnosti Savinjske dolino, vendar ga ne razumem najbolje .
Vas zanima novi VW golf? Evo, samo za vas! Pa pazite, da boste imeli denar pred ženo dobro shranjen.
Ja, pa bo spet veselje v hiši. Izbirali boste lahko od 60 do 150 KM,za začetek. Prav tako TDI z 90 in 110 KM, Podvozje od audija A3! Cena? Za vas približno enaka kot prej.
Pravite, da sem VW privrženec! Ni res! Audijev! Pa vseeno nekaj za ljubitelje oplov. Nova astra vas bo zadovoljila.	1....
- SSi --!• Sjy|£ä	TuKaj nekaj ala Re-
nault scenic! Sicer pa
j ■ v	>31' Tli \ - ostra konkurenca golfu,
i	■	i escortu, meganu in os's	!	* J talim “japaneserjem”.
Pa da ne bo zamere! Nova mazda 323 je že tu. Ja, vaš novi model je že zastarel. Torej pot
pod noge.
Mazda v novi, videli, če bodo sedaj
bolj zadovoljni s prodajo na nemškem tržišču.
Ste ljubitelji “propelerjev”? Aha! BMW-jevi bratje In sestre, tovariši in tovarišice: zverina, ki vam strga asfalt z dvorišča! Novi Z3 coupe! Vuala!
. L 44 krempeljce nabrusil bom, za sladek bencmček... Novi coupe bo ib/ffl
na osnovi Z3, motorji pa vse do 321 KM, kar bo za lahko vozilo prava strahota. Torej, česte ljubitelj Bawarische-Motor-Werk-a, leto: čakalna vrsta je dolga.
Kulturno-
zgodovinski
spomeniki
Ljubija - podružnična cerkev sv. Nikolaja
Fasada, ki je izvedena v neogotskem slogu, je na vogalih poudarjena z lizena-mi, podvenčni zidec ponazarja motiv.
Okna so ostroločno zaključena. V nišah na vhodni fasadi sta kipa Marije z Jezusom in Jožefom.
Obok v ladji in prezbiteriju je križnorebrast, ki jih deli ostroločno zaključen slavolok. Notranjščino je de-korativno-figuralno poslikal Ivan Fan toni v letih 1889/90.
Cerkvena oprava je vsa izdelana v neogotskem slogu izšestdesetih let 19. stoletja. Izjema so le večna luč, kadilnica in čolniček za miro, ki izvirajo iz druge polovice 18. stoletja. Sem spada tudi križev pot Janeza Andreja Straussa iz leta 1770.
Sedanja cerkev je bila pozidana leta 1858 in stoji blizu kraja, kjer je stala cerkev, ki se omenja že leta 1241, pa je zaradi poplavnih škod morala biti porušena.
Ljubno - župnijska cerkev sv. Elizabete
Južno in severno podolžnico ladje ter vogale prezbiterija obstopajo stopnjevani oporniki. Na stenah prezbiterija, ki ima zazidana ostroločno zaključena okna so vidni sledovi gotskih fresk. Okna v steni ladje in kapel so pokončno pravokotne oblike. Stene severne kapele so členjene s pilastri ki nosijo bogato profiliran pristrešni zidec. Obrobe oken in lunet so tudi profilirane. Kvadraten zvonik z gotskimi linami v petih nadstropjih, prehaja v oktogon v višini strehe severne kapele. Zgornja etaža ima polkrožno zaključena okna. Pločevinasta streha zvonika ima zvonasto-laternasto obliko.
Ladjo pokriva kupola (plitva), ki jo oproge, rastoče iz konzol, delijo na štiri pole. Zidana pevska empora počiva na dveh toskanskih stebrih. Prezbiterij in severna kapela sta obokani s kupolami. Kupolast obok v južni kapeli križajo oproge, ki rastejo iz vogalnih pilastrov. Križni obok kripte, ki leži pod velikim oltarjem nosi šest stenskih pilastrov. Notranjščino je leta 1906 dekorativno
poslikal Frančišek Horvat.
Veliki oltar in oba stranska ter oltar pri slavoloku so obrtniško delo iz začetka tega stoletja. Za oltarjem v južni kapeli visi slika Valentina Metzingerja iz leta 1747. V cerkvi se hrani monštanca iz začetka 17. stoletja.
V	zvoniku visi zvon iz leta 1775.
Na podstrešju so vidni sledovi starejših fresk, med njimi slika sv. Krištofa z otrokom Jezusom v naročju iz konca 15. stoletja.
Cerkev, ki se prvič izrecno omenja leta 1426, je bila pozidana najverjetneje v drugi polovici 13. stoletja. K cerkvi, katere starejša ladja je nižja od prezbiterija, je bila leta 1740 prizidana južna kapela. Po požaru leta 1798 so cerkev obnovili. Sedanji obok je nadomestil gotske. Leta 1813 so prizidali ladji severno kapelo in zakristijo. Leta 1898 so ladjo podaljšali za 4,5 m proti zahodu.
Luče -župnijska cerkev sv. Lovrenca
Stene ladje členi šest parov izstopajočih pilastrov, ki nosijo oproge, med katerimi so kupolasti oboki s sosvodnica-mi. Zidana pevska empora počiva na dveh toskanskih stebrih. Obok prezbiterija s križno sekajočimi se oprogami in sosvodnicami stoji na bogato profiliranem ogredju.
Kapeli sta obokani s plitvo kupolo, ki joje dekorativno-figuralno poslikal Ivan Fantoni leta 1897, ki pa je deloma že uničena.
Veliki oltar je kvalitetno baročno delo iz druge četrtine 18. stoletja. Stranska oltarja ob slavoloku in oltarja obeh kapel so obrtniški izdelki iz polovice 19. stoletja. Prižnico krasijo štiri oljne slike evangelistov iz druge polovice 19. stoletja.
V	ladji visita oljni sliki Zadnje večerje in Skapulirske MB iz 18. stoletja, kip Janeza Nepumuka je baročen.
Cerkev se posredno omenja leta 1426. Zvonik je bil pozidan okoli leta 1600, kapeli pa med leti 1690 in 1734. Med leti 1767 in 1871 je bil pozidan sedanji prezbiterij, ladja podaljšana proti zahodu, dvignjena in verjetno že tedaj tudi obokana. Zvonik je bil dvignjen za zgornje nadstropje leta 1826.
Cerkev obdaja obzidje.
Če mora ziza soinjo...
Med zanimiva ljudska izročila sodijo tudi razna verovanja, ki so bila razširjena med ljudstvom. Posebno v hribovskih predelih Zgornje Savinjske doline še pomnijo, kako so predniki modrovali ob raznih prilikah in pripovedovali stara verovanja ali kot so ponekod rekli temu - vraže. Seveda ljudje tega niso tako ocenjevali, ampak so slejkoprej verjeli, da ima vsak pojav svoje korenine, pa čeprav so s tem posegali tudi v domišljijo. Se danes, ko raziskovalec brska po spominu ljudi, pripovedujejo v nekem strahospoštovanju, ko denimo pripovedujejo, kako je kje “cahn dalo”. Običajno so taka znamenja zaznali pred smrtjo katerega izmed najbližjih.
Ljudski razum si marsikateri naravni pojav ni znal tolmačiti, pa so segli po poganski navadi v svet nadnaravnega. Prisluhnimo, kaj vse je bilo mogoče zbrati.
Če mora ziza svinjo, mora na svinjsko korito ali na vrata svinjaka narisati “morsko nogo” (pentagram). Zaradi takšne narisane noge na vratih svinjaka so Nemci med vojno hoteli odpeljati nekega gospodarja nad Gornjim Gradom, češ, da je to partizansko znamenje. Če gospodar opazi, da svinja trpi zaradi zizanja, ki ga povzroča mora, mora vzeti kuhinjski nož in potegniti pod vampom svinje, velja tudi, če z nogo stori tako kretnjo. Včasih so klali vse svinje na isti dan. “Boh” ( slanino) najmanjšega prašiča zvijejo v svitek, tako da je kožna stran zunaj, denejo v posodo in na boh položijo tri žareče kose oglja. Ta postopek za eno leto zamori moro. Desno kračo največjega prašiča dajo siromaku, najraje kakšni sitni ženski ali po-tovcu. S tem preprečijo, da bi svinje dobile “urk”, to je bolezen nog.
Okolica Gornjega Grada je zelo vetrovna. Veter pogosto poškoduje ostrešja. Da bi ga pomirili, mu dajo jesti božičnih otrobov. Tudi sol, blagoslovljena na Štefanovo, pomaga. To delo mora opraviti kateri od otrok. Na lesenem krožniku mora postaviti na nišo katerega od oken otrobe in pri tem govoriti: Dobri veter pojdi jest, pol pa pojdi k svojem počitku; ponekod so veter poslali “spat k njegovi ženi”. Naj še tu omenimo, kaj so božični otrobi. Na sveti večer postavijo v kot pod Boga božične kruhe, semenska žita, otrobe in sol. Sveta noč ima čudežno moč, zato pripisujejo vsem navedenim rečem nadnaravne lastnosti. Ponekod vzamejo pest otrobov in ob vetrovnem vremenu vržejo v veter, naj se naje.
Znan je tudi običaj, da otrok, ki je komaj shodil, ponese veter v slamnici malo pepela in božičnih otrobov, da se naje.
Na Telovo trgajo vejice od postavljenega vejevja, ki služi ob obredu kot okras za oltarje. Te potem vsadijo v zelnik, da ne bi zelja žrle gosenice in da ne bo “krofasto”.
Dan pred Telovim postavijo med zeleneče proso tri smrekce kot mlaje, da bo proso visoko zraslo.
Nekoč so na kresni večer pri vsaki hiši kurili kres. Hlapci so morali nabrati vejevja in odpadli les, pa tudi na ogenj so morali paziti. Na kresni večer so polagali na okno za vsakega v družini belo rožo. V tem letu je umrl tisti, čigar roža je prek noči najbolj ovenela. Ponekod so polagali rože v kasti za srpe, zataknili so jih za letve. Tudi to so verjeli, da tisto dekle, ki položi rožo na kresni večer na okno in ta do jutra ne ovene, postane kmalu nevesta. Največkrat so uporabljali bele cvetove s polja.
Proti toči so zvonili z blagoslovljenimi zvončki in prosili, da bi se oblak obrnil (zasukal).
Ko so nekoč streljali proti toči z velikimi možnarji, so prestrelili oblak, tako so mislili. Kajti iz oblaka je priletela coprnica, ki je kar tri dni v Trboji na peči sedela. Ko pa je zopet grmelo, je izginila.
Na sredpostno sredo so v Ljubljani zažgali babo. Kdor je hotel slišati, kako se je drla, se je moral na glavo postaviti vrh strehe.
Če kure ne zaspijo ob času, bo slabo vreme.
V Radegundi in v Šmihelu ni več žito dozorelo. Ko pa so postavili cerkev v Radegundi, je spet normalno zorelo.
Da bi ženske lažje rodile, so jim pripravili čaj iz metlike, fig in rožičev.
Če se pri moškem dojenčku kažejo na vratu “žnure”, bo gotovo vojak.
Če se otrok takoj po prvem kopanju preobrne na trebuh (na zobe), ne bo dolgo živel.
Če je dojenček ob prvem kopanju siv, so rekli, daje “pronten”. Hitro so dali v vodo za kopanje veliko domačega kravjega mleka, posteljico porodnice pa zakopali v vrtu.
Krstni boter je moral prinesti porodnici v dar: 3 - 4 m lepo belega platna, 2 kuri, 20 do 30 jajc, petkronski tolar, velik hleb boljšega kruha, 2 kg masla in en liter dobrega vina.
Zenska, ki je nosila dojenčka h krstu, med potjo ni smela na stran, ker bo dojenček slabo držal vodo.
Če sova skovika, krt povrhu rije, pes tuli v tla, bo kmalu v hiši mrlič.
Če hočemo, da se ne bo svinja preobjedla, ne smemo dati med krmo ničesar, kar je iz pšenice.
Pri vsakem zdravilu dajo svinji tudi ščepec božičnih otrobov, potem zdravilo bolje “prime”.
Da bodo voli ob prvem oranju močni, jim je treba dati božični kruh (ovsen). Košček pa so položili tudi v prvo brazdo, da je polje bolje obrodilo.
Pri žetvi mora zadnji dan biti poslednji snop veliko večji od ostalih, zataknejo ga na vrh kope, pravijo pa mu “baba”. Potem bo ob letu bogata žetev.
Žito za sedmino vedno prej zmeljejo, torej pred smrtjo bolnika. Toda vedno sproti, moke ne jemljejo iz zalog.
Če otrok dolgo po porodu drži pesti, bo gotovo skopuh.
Otroka ne sme pred letom starosti “dobiti” dež, ker bo potem ves pegast.
Mrliča ne smejo iz hiše nositi domači, pač pa sosedje in to do meje posesti. Ker bi sicer ljudje menili, da so se rajnega radi “znebili”.
Takoj, ko so iz hiše odnesli mrliča, so z blagoslovljeno vodo vse prostore poškropili. Tako je tudi duh odšel z mrličem. Kadar nekdo umre, ga puste eno uro povsem pri miru, ker si mora odpočiti.
Kadar gospodar ali gospodinja narežeta nov hleb kruha, morata biti obrnjena proti kotu, v katerem imajo Boga.
Otroci si smejo odrezati kos kruha šele, ko so končali šolo, do tedaj jim ga dodeli roditelj.
Na sveči, ki gori ob mrliču si ne sme nihče prižigati cigarete, ker s tem žali spomin pokojnika.
Kdor ima “scelega” prsi, težko umre.
Dobrim ljudem so pogosto pomagale žeti tudi zalžene. Kadar so žanjice odšle jesti, so za srpe prijele zalžene in dosti požele. Srpov žanjic, ki so pljuvale v roke niso uporabljale.
(se nadaljuje)
Posebnost o nazorskem samostanu
V	frančiškanskem samostanu v Nazarjah hranijo zanimivo sliko Matere Božje. Pozorni gledalci vidijo na njenem telesu z žarki obdan Kristusov monogram (I H S). Seveda sc sprašujejo, zakaj to. Tovrstne upodobitve so namreč redke, in kot je zapisal Niko Kuret, sta le še dve znani v Sloveniji. V Ljubljani je ena, druga pa v Nazarjah. Zakaj sploh gre?
V	dobi protireformacije so v Cerkvi uvajali razne dodatne pobožnosti, s katerimi so hoteli versko življenje okrepiti in pridobiti nazaj odpadle vernike. Med take je sodilo tudi čaščenje “noseče Marije” (Mater gravida). Že omenjene podobe so postavili v oltar in pred njo molili. Šlo je za dcvctdncvnico. V tistem času je izšla posebna knjižica, v kateri so bile molitve in razmišljanja v ta namen. Napisal jo je duhovnik Valentin Eržen, baje je izšla le v nemškem jeziku.
Kot menijo raziskovalci, je bila ta pobožnost znana tudi v drugih katoliških deželah. Zakaj sc pobožnost noseče Marije ni obdržala, ni raziskano. Vsekakor smemo reči, da v naših razmerah, kot ljudska pobožnost, ni več poznana.
Podoba v Nazarjah je delo znanega slovenskega umetnika Fortunata Berganta (1721 -1769). Torej jc tudi glede izdelave zelo dragocena. Visi pa v samostanski kapeli.
Lani smo imeli obisk skupine kanadskih Slovencev, ki so se spraševali, zakaj ima Marija na telesu (v višini trebuha) oznako I H S. Seveda podobnih upodobitev Marije zlepa ne najdete več in predstavlja res nekaj posebnega in tudi veliko vrednost.
Kot smo že večkrat zapisali, jc imel nazarski frančiškanski samostan v času protireformacije pomembno nalogo. Ni torej naključje, da se ta podoba najde prav v tem samostanu.
iščemo state fotogtafije
Sliko nam je poslala Marija Zammik iz Luč. Na njej je družina Krebs, v sredini pa sedi Marija Resnik. Zanimivo, da je Janez Krebs v slavnostni obleki rudarjev. Kje je le rudaril? Krebsovi so se slikali leta 1907.
Zimska opravila
Zimski čas je tisti, ko kmet lahko počiva. Zunaj mu snežna odeja prekriva njegova polja in travnike tako, da si kmet ob toplem zapečku lahko nabere novih moči za delo, ki ga čaka že prav kmalu. Vendar tudi sedaj kmet ne more popolnoma počivati. Tukaj je še veliko opravkov, ki kmetu v tem letnem času ne dajo popolnega počitka.
V hlevu je živina, ki jo je potrebno stalno nakrmiti in pomolzti. Pozimi je čas, ko lahko postori tisto, za kar mu med letom zmanjka časa. To je čas, ki ga kmet mora izkoristiti za najrazličnejša opravila. Največkrat mu v jeseni po spravilu pridelkov in sadov celoletnega dela zmanjka časa za primerno shrambo in vzdrževanje kmetijskih strojev ter drugih delovnih pripomočkov. Zato je prav, da si v teh hladnih zimskih dneh vzamemo čas tudi za takšna opravila.
Prav je, da pregledamo svoje kmetijske stroje, kot je plug, klinasta in krožna brana, prekopalnik, kultivator, sejalnica, škropilnica, trosilnik gnojil, kosilnica in nenazadnje tudi traktor. Skoraj vsak kmet premore kakšen plug. Ob pregledu le teh moramo biti še posebej pozorni na obrabo plužnega lemeča. Dobro je, če smo natančni in morebitne ukrivljene dele npr. plužno desko ali črtalo poizkušamo poravnati ali celo zamenjati za nove. Plug bomo spomladi najprej potrebovali, še posebej, če v jeseni nismo utegnili svojih njivskih površin preorati. Kmalu zatem bomo rabili brane. Na travnikih uporabljamo klinaste brane za izravnavanje krtin ter prerahljevanje travne ruše. Največkrat ob pregledu takšnih bran ugotovimo, da je kakšen klin zvit ali pa celo manjka. Za lažje in temelitejše delo lahko ravno sedaj takšne napake odpravimo bodisi z novimi klini ali pa z izravnavanjem obstoječih. S takšno brano je delo hitreje opravljeno tudi, če si z njo pomagamo na preorani njivi. Ker se v sodobnejšem kmetijstvu vedno bolj uveljavlja minimalna obdelava tal si za prerahljavanje zgornjih plasti tal lahko pomagamo tudi s klinasto ali celo krožno brano. Pri krožni brani preverimo, če so krožna telesa brezhibna in uporabna, če niso ukrivljena,polomljena ali celo manjkajo. Tudi tukaj lahko možne pomanjkljivosti odpravimo sedaj. Še posebej pa moramo biti pozorni na očiščenost bran in tudi predsetvenikov. Na njih naj ne bo blata in ostankov rastlin ter druge nesnage.
Že kar kmalu bo tukaj čas, ko bo kmet ponovno pljuniti v roke in se oprijeti dela na poljih in travnikih, saj ga bo v to prisilila pomlad. Še preden se bomo zavedali, bo tukaj čas košnje in spravila sena in travne silaže. Za lažje delo bomo rabili nabrušene kose in nože na kosilnicah, preglejmo tudi zgrabljalnike in obračalnike, če tam slučajno manjka kakšna biča. Velikokrat se zgodi, da stroj po zimskem mirovanju spomladi ne deluje. Vzrok temu je daljši postanek, ki ob mrzlem in vlažnem zimskem vremenu pusti svoj pečat na stroju. Temu je velikokrat vzrok tudi nepravilno skladiščenje strojev. Poskrbeti moramo, da stroje pravi čas postavimo v zavarovani prostor; to je pod napušč, kozolec, v strojno lopo ali kakšen drug pokrit prostor. Še najbolje je, če stroj lahko zapremo v zaprt prostor, kot je strojna lopa. Strojem je potrebno očistiti blato in jih namazati z oljem oz. S kakšnim drugim sredstvom proti koroziji. Le tako zavarovani stroji bodo naslednjo sezono uporabni in varni za delo na poljih in travnikih. Primerno zaščiteni nam bodo v pomoč še mnogo let.
Seveda ob vsem tem velja opomniti, da je zima obdobje, ko si moramo pravi čas priskrbeti semenski material, ki bo ustrezal našim pridelovalnim razmeram. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na mineralna gnojila. Ob takšni odločitvi lahko kmetu veliko pomagajo lastne izkušnje, v veliko pomoč mu je tudi raznovrstna literatura, pa tudi nasveti Kmetijske svetovalne službe.
Prav je, da sedaj ob zimskem mirovanju postorimo čim več, saj bo potem delo na poljih in travnikih, spomladi lažje in hitreje steklo.
Igor Škerbot, dipl. ing. kmet. Hkrati bi vas želeli opomniti, da bo 30.01.1997 ob 9.00 v sejni sobi Zadruge Mozirje predavanje g. Simonči-ča„Mednarodne ekonomske integracije (EU, CEFTA, WTO) in vpliv na naše kmetijstvo.“
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Barve in zdravje
Zakaj se v naravi tako dobro počutim? Zakaj se v tej obleki počutim bolje kot v oni? Zakaj mi barvno bogata hrana bolj tekne od enolične? V kakšnih barvnih tonih imam opremljeno stanovanje in zakaj? Zakaj...?
Tisoče vprašanj...! Ste že kdaj razmišljali, da tudi barve vplivajo na naše zdravje, na naše počutje? Konec koncev nas spremljajo vsepovsod, mi pa mnogokrat še pomislimo ne, da barve izražajo naše lastnosti, značaj... Barve so torej sestavni del našega življenja, ker vplivajo na nas, je potrebno izbirati pravilne barve. Le-te v našem življenju izboljšujejo zdravje, pospešujejo živahnost, povečujejo odpornost, prinašajo radost in veselje, izboljšujejo počutje in zdravje. Na nas naredijo vtis in nam dajejo izraz. Tople barve, kot so oranžna, rumena in rdeča, svetlobo odbijajo, zaradi tega so aktivne in na nas delujejo toplo. Hladne barve, kot so modra, vijolična, svetlobo absorbirajo in na nas delujejo hladno.
Ko govorimo o barvah, govorimo tudi o nihovi simbolični govorici, terapevtskih učinkih ter njihovih vplivih na človeka,
-	Rdeča barva predstavlja ljubezen, veselje, strast, ognjevitost, jezo, zdravje, moč, kri, krvoločnost, mučeništvo, plemenitost. Povečuje človekovo dejavnost, spodbuja prekrvavitev in rast, vpliva na delovanje jeter in dihal, učinkovita je pri kožnih boleznih in slabokrvnosti, napetostih in krčih ter pomanjkanju teka.
-	Vijolična barva simbolizira inteligenco, znanje, pobožnost, svetost, zmernost, kesanje, žalost, nostalgijo. Ta barva obnavlja živčni sistem, krepi, omili mraz in vročino, učinkovita je pri obolenju vranice in limfnega sistema, nespečnosti in poškodbah oči.
-	Oranžna barva predstavlja plamen, ogenj, razkošje. Je spodbujevalna barva, jutranjim zaspancem pomaga vstati, dobro pomaga pri depresijah, pospešuje prebavo in tek, uporablja se pri obolenju ledvic in
mehurja, motnjah presnove, težave z dihali, astmi, prehladu, srčni šibkosti.
-	Modra barva simbolizira resnico, intelekt, odkritja, modrost, pripadnost, vdanost, vztrajnost, plemenitost, lepe lastnosti. Primerna je pri zdravljenju povišane telesne temperature in vnetij, zmanjšuje tudi bolečine, uporabljamo jo pri nespečnosti, živčnosti, ledvičnih težavah, infekcijah, revmatičnimi obolenji, opeklinah, krvavitvah, glavobolu prehladih, visokem krvnem tlaku, ne izberemo je takrat, kadar smo utrujeni ali duševno izčrpani.
-	Zelena barva je simbol za mladost, upanje, veselje, ljubosumnost, pomlad, reprodukcijo, zaupanje, naravo, mir, bogastvo. Koristna je za živčni sitem, znižuje krvni tlak, razbremenjuje preoobremen-jeno srce, uporablja se pri astmi, bronhialnih težavah, motnjah želodca in črevesja, bruhanju, očesnih boleznih, diabetesu, motnjah ravnotežja in preobčutljivosti na vreme.
Kako, se boste vprašali, vplivajo in pomagajo?! Sami naredite terapijo, ki ne boli. Lahko si omilimo bolečine ali izboljšamo počutje, če si predstavljamo to ali ono barvo. Za takšno meditacijsko vajo potrebujemo le pet minut. Sedemo ali ležemo in se sprostimo, zapremo oči, globoko in umirjeno dihamo, nato pa si predstavljamo, da nas obdaja določena barva.
Vsak posameznik bi moral poznati svojo osebno barvo, vedeti, katere barve naši osebnosti primanjkuje in jo nato zavestno uporabljati. Lahko uporabimo barvo hrane, barvo glasbe, barvo obleke, skratka vse, kar se izraža v barvah. Če želite kaj več izvedeti o svojih osebnih barvah, so strokovnjaki, ki vam bodo razkrili vse o barvah in vam tudi svetovali.
Sedaj pa “Modro ravnajmo in počasi končajmo”, da ne bo kdo “Zelen od besa” ali celo “Rdeč od jeze”.
Tibaja
Lovska zveza Slovenije
Problematika srnjadi
Lovska zveza Slovenije je na tiskovni konferenci predstavila problematiko poginule in izgubljene srnjadi. Po podatkih lovskih družin iz cele Slovenije je od 1. januarja letos poginilo že več kot 500 srn.
Konec azbestne more!?
Konec septembra lanskega leta je državni zbor sprejel zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki. Zakon bo zagotovil tudi finančna sredstva za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno, kar se v največji meri nanaša na tovarno salonita v Anhovem. Tu je zaradi posledic azbestoze (bolezni, ki jo povzroča azbest) po dolgih letih dela v proizvodnji salonitnih plošč umrlo ali obolelo okrog 400 ljudi.
Težka zima za srnjad že sama po sebi pomeni hud boj za preživetje. Dodatna grožnja pa so neprivezani psi, ki zasledujejo in napadajo divjad, predvsem srnjad, ki zaradi debele snežne odeje ne more bežati.
V sezoni 1995/96 je v Sloveniji poginilo 6608 primerov srnjadi. Od tega je bilo več kot polovica povoženih na cestah. Ko bodo lovci k tej številki po letošnji zimi
prišteli še izgubo zaradi' napadov psov, bo škoda ogromna.
17. člen Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list št. 25-1142/76 z dne 28.10.1976) določa, da se psov brez nadzorstva ne sme spuščati v lovišča. Psa, ki se giblje v lovišču brez nadzorstva in je oddaljen več kot 200 metrov od hiš ali več kot 50 metrov od gospodarja, sme pokončati lovski čuvaj, član lovske organizacije oziroma strokovni delavec organizacije, ki upravlja lovišče. Poleg tega lahko lovci
pokončajo psa, ki neposredno preganja ali uničuje divjad v lovišču. Na predlog lovske organizacije lahko upravni organ odredi, da morajo imeti lastniki pse zaprte ali privezane, kadar je to v interesu varstva divjadi, zlasti v času pole-ganja, valjenja in vodenja mladičev.
Lovska zveza Slovenije po besedah njenih predstavnikov ne namerava posegati po tako skrajnih
dar je naloga lovcev, da ohranjajo, vzdržujejo in izboljšujejo življenjske pogoje divjadi. Pri tem bi morali sodelovati tudi lastniki psov, ki naj bi svoje pse na sprehodih v naravi čim bolj nadzorovali in jim preprečili zasledovanje divjadi: Ce naletijo na sprehodu na sled divjadi, naj psa privežejo na povodec, o primerih poškodovane in poginule divjadi pa naj obvestijo lovsko družino.
Franci Kotnik
Kaj je azbest?
To je vlaknast material, odporen proti ognju in tudi proti kislinam. Iz dolgih azbestnih vlaken izdelujejo predvsem negorljive obleke, kijih največ uporabljajo gasilci. Iz kratkih azbestnih vlaken pa tesnila in izolacijske materiale ter strešno kritino.
Prav kratka vlakna (do 20 milimetrov dolžine in premera okrog četrt milimetra), ki se zapičijo v stene pljuč, povzročajo nevarno obliko rakastega obolenja. Bolezen so dolga leta prikrivali uradni medicinski viri kot tudi vodstvo podjetja v Anhovem.
Prva spoznanja o hudih zdravs-rtvenih posledicah proizvodnje in uporabe azbesta segajo že v začetek našega stoletja. Znanstvene raziskave so v šestdesetih letih dokončno potrdile njegovo rakotvornost. Vendar so šele po treh desetletjih (!!!) države razvitega sveta začele ukinjati proizvodnjo azbesta in ga odstranjevati.
S tem, ko sta proizvodnja in trgovina z azbestnimi izdelki zakonsko prepovedani, še ni rešeno vprašanje izdelkov iz azbesta, ki so že prodani potrošnikom in vgrajeni v naša stanovanja, hiše
in poslovne prostore.
Vsak, ki skrbi za svoje zdravje in zdravje soljudi, naj azbest odstrani iz bivalnih prostorov, posebej to velja za javne ustanove, šole, vrtce, trgovine,...., če je to tehnično izvedljivo.
Azbest je najbolj razširjen kot izolacijski protipožarni material in salonitna strešna kritina. Zavedati se morate, da so odsluženi izdelki iz azbesta npr. odslužena salonitna kritina nevaren odpadek. Zato je potrebno, da jih strogo odlagate na odlagališče odpadkov v Homu, ne pa v bližnji gozd ali celo potok.
Zanimiv je odnos človeka do nevarnih snovi, s kakšno brezskrbnostjo jih uporabljamo in kako malo razmišljamo o posledicah njihove uporabe.
Velikokrat premalo vemo o nevarnostih, dostikrat pa tudi nočemo vedeti. Dožnost in pravica vsakega posameznika je, da varuje svoje zdravje, kajti drugi (država, zakoni, zdravniki) tega za nas ne bodo storili ali pa šele s tridesetletno zamudo!
Zeleni Franček
ukrepih, kut jih določa zakon. \ en-
VOZILA Z MOTORJEM 1.3i in VW MOTORJEMA 1.6, 1.9 D Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil
KREDIT DO 5 LET, LEASING, PRODAJA ORIGINALNIH	PRAPROTNIK d o
REZERVNIH DELOV, PRODAJA RABLJENIH VOZIL
Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. & fax: 063/861-570
r)^Rf|o
DELOVNI CAS: OD PON. - PET. 8-16 URE
Vem, da je januar in da te je treba zaposliti. Vsi si to prizadevajo, zakaj se jim ne bi še jaz pridružila. Slutim, da ti je ob vseh nalogah, učenju, zahtevah staršev, televiziji..., še vedno dolgčas. Najbrž že začenjaš sanjariti o vročem poletju in soncu, ki ga zadnje čase bolj malo srečujemo. Snežaki se topijo a poletje je še daleč. Ugotavljam, da je ta čas izredno primeren za branje kake, po tvojem, dobre knjige. Naj te malo spomnim na to zaposlitev. Gotovo obstaja človek, ki je napisal knjigo zate. Eta najdeš tisto, ki bo v tebi pustila močno sled, jih moraš prebirati kar precej. Ato ni tako slabo, vsaka te bo kaj naučila. Znanje pa ti pomaga razumeti in reševati tvoja vprašanja in uganke ljudi okoli tebe. Pisana in govorjena beseda ostaja neprecenljivo sredstvo v naših iskanjih.
...IN TI SI SKUŠTRANA...
Moda striženja se nenehno spreminja. Ubogi lasje nikakor ne morejo dohitevati nenadnih dolžin in prenesti vseh barvnih nians, a vseeno se malo ozriva, kam so usmerjeni modni kazalci. Lase skrajšati za frizerskega mojstra ni prehud problem in danes so najbolj aktualni prav kratki lasje. Vrača se dinamična moda 70-ih let. Trike s škarjami dopolnjuje atraktivno dvostopenjsko barvanje las. Kratke, polne frizure, ki so košate in padajo na obraz. Prav vse so popolnoma »narejene«, skuštrane in postopoma, rahlo in sproščeno padajo na ramena. Trend so tudi kratke in okrogle linije pričesk, ki zahtevajo veliko redčenja las in striženja z britvijo in škarjami. Nikakor ne moremo mimo barv. Te so: kombinacija črne in bele ter zelo veliko svetlejših oziroma blond odtenkov, ali pa kombinacije rdeče, rumene, oranžne, rjave, črne in zelene. Pa da ne bi preveč eksperimentirala. Vsaka stvar ima svojo mero. Tudi modna muha v laseh.
Ker je naš časopis še vedno bolj malo »pofarban« in ker so mi zelo všeč dolgi lasje, si lahko na fotografijah ogleduješ večinoma le dolge lase. Malo idej za vse dolgolaske, ki boste kmalu zaplesale četvorko. Kak pramen je pobarvan, pa nič se ne naprezaj. Slike so popolnoma »färben blind«.

Ce ti je dolgčas in ti tvoje pohištvo ni ravno »cool« všeč, te pozivam (če nisi premajhen za to packarijo in delo), da nekaj postoriš. Živahne poslikave sten in pohišt-^y^hö Jtp^%ärobna moč, ki te lahko ria^oh' ni celo z željo po učenju. Jaz ti na teh straneh žal ne morem prikazati barvne mavrice, a pobrskaj po revijah, ki ti te rešitve ponujajo. Staršem zaupaj svojo fantazijo, tako daihh bo prehudih šokh^N Lahko se zgodi, da jih boš prosil za pomoč. Nikar ne pozabi na tekstilne dodatke, ki ti lahko pomagajo doseči najboljši končni
rezultat.
MOJ VESELI DECEMBER
Mesec december je bil za učence naše šole resnično vesel in razburljiv. Že v začetku meseca nas je s svojimi darili razveselil Miklavž. Letos nam je tudi v razredu prinesel cel kup igrač. Toda najlepši dogodki so nas šele čakali.
Na šoli seje, kar kmalu po Miklavžu, oglasil Božiček. S seboj je pripeljal celo skupino lutkarjev. Na ta dan smo si ogledali igro Trije snežaki in spet smo prejeli zanimiva darila.
Proti koncu decembra smo se otroci odpravili v Celje. Da bi bila vožnja zanimivejša, smo se z avtobusom odpeljali samo do Velenja. Tu smo presedli na muzejski vlak. Udobno smo se namestili v udobne vagone, vlak je peljal, mi pa smo navdušeno vzklikali. Ker je bil mrak, so po zraku plesale iskrice iz lokomotive, kar mi je bilo še posebej všeč. Na vlaku nas je obiskal Božiček in nas ponovno presenetil z darili. Ko smo prispeli v Celje, smo si ogledali prečudovito osvetljeno mesto. Vračali smo se s potniškim vlakom.
Zadnjo noč v letu sem bila z očkom in mamico pred televizijo. Lepo nam je bilo. Takšen december bi zaželela vsem otrokom po svetu.
Andreja Žibovt OŠ Blaža Arniča Luče Podružnica Solčava
KAM IZGINJA PODVODNO KRALJESTVO
Cisti žuboreči potočki, oceani, polni čudovito pisanih rib, koralni grebeni s tisočerimi rastlinskimi vrstami. Vse to je danes že pravljica, ki nam jo lahko pripovedujejo stari mornarji, dedki in babice. Le z veliko mero vztrajnosti in sreče še najdemo kakšen neokrnjen kotiček. Okolje v katerem so živeli naši predniki se zdaj imenuje naravni zaklad; naravni parki.
Vrnimo se v čas dedkov in babic. Ko je v vodah prekipevalo od življenja. Reke so se ponašale s številnimi jezovi, žagami in mlini. Opravile so mnogo dela in zato so trudne in polne človeškega potu tekle počasi in umirjeno. V njih so se rojevale zdrave ribe in si iskale zavetja v mogočnih koreninah starih vrb. Na dnu morja so se bohotili pravi botanični vrtovi, v katerih so se skrivali in igrali razposajeni prebivalci morskih globin.
Z gospodarskim razvojem se je človekov odnos do narave močno spremenil. Ko smo zavladali nad okoljem, smo se začeli obnašati neprevidno in neodgovorno.
V vodo, ki nam je dala življenje, smo speljali kanalizacijske in druge odplake. Iz jeklenih tovarn seje začel valiti dim, ki onesnažuje vlago v zraku. Na zemljo tako pada kot kisel dež in pronica v podtalnico. Vodno prebivalstvo se je sicer prilagodilo, toda prej razposajene ribe so postale otožne in bolne, rastlinje pa izginja in podvodno kraljestvo se hitro spreminja v puščavo. V ribah so našli številne kovine, ki sicer ne sodijo v njihov organizem, niti v njihov eko sis-
tem.	Ker ni več starih žag in mlinov, voda teče hitreje, s sabo nosi usedline in prst. Tako ne pusti rastlinam, da bi spet ustvarile podvodni rastlinjak. Školjke v morju so sicer večje, ker je več hrane, vendar so manj kvalitetne. Nekaterih živalskih vrst je preveč, nekatere lepotice pa nažalost izginjajo. Če bomo še naprej onesnaževali in kvarili mater naravo, bomo sami izginili iz tega sicer prečudovitega sveta. Če pa se bomo trudili ohraniti čiste žuboreče potočke, oceane v katerih kar prekipeva od življenja, koralne grebene, kjer je nešteto živih bitij, in ostalo že precej okrnjeno naravo, za nas ne bo veljal pregovor „Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“, čeprav se ne zavedamo, da z našim onesnaževanjem počnemo prav to.
Nika Tiršek Lanski 7.a. razred, OŠ Gornji Grad
Že v prvem letu svojega delovanja so izdale tri single.
Vsi trije so prvi teden po izidu zasedli prvo mesto na domači britanski lestvici in v vrsti drugih držav. So lepe, energične in kot narejene za uspeh.
Stiki Wannabe je bil na vrhu lestivce singlov v 27-tih državah, prodaja pa je presegla 3 milijone. Z naslednjim, ki so ga poimenovale 2 become 1, so osvojile najbolj prestižno prvo mesto v božičnem tednu. Njihov prvi album Spice pa še vedno ostaja na vrhu lestvice albumov. Ta mesec Spice girls z izdajo svojega prvega singla Wannabe načrtujejo skok na največje in najdonosnejše tržišče - Ameriko.
Skupina Crash Test Dummies se vrača z tovim glasbenim izdel-com svojega bizarnega topa. Skupino sestavlja tet članov. Ponašajo se tredvsem z uspešnico Vlmm mmm mmm nmm na prav tako uspešnem albumu God Shuffled His Feet, izdan leta 1993. Na njihovi novi plošči A Worm’s Life lahko slišite 12 brilijantnihpop umetnij. Med njimi najboj izstopajo Overachivers, There Are Many Dangers in My Own Sunrise.
Pop De-signovci so i z d a 1 a 1 i novo ploščo. Pravzaprav ni čisto nova. Na njej so instrumentalni posnetki njihovih največjih uspešnic. Nekaj tudi iz časov, koje pri njih prepeval Vili Resnik. Solo projekte izvajajo Tadej Tomšič (saksofon), Matej Rihtar (trobenta) in Matjaž Vlašič (syntheti-
zat0r)-	g	:«	*
Sem takšen ker sem živ je naslov- j)(s§!§	-jf|| f ;
na pesem nove plošče skupine Faraoni. Na plošči je osem skladb Poleg naslovne pesmi, kije že našla ^ svoje poslušalce, se uspeha nadejajo še pesmi Ti nisi sam, Ljubi, ne čakaj in še mnoge druge.
Alenka
Nagradno vprašanje: Iz katerega dela Slovenije prihajajo Faraoni?
Odgovore pošljite na dopisnicah na naš našlo najkasneje do konca januarja!
'"Si*
Zadruga mozirje
__ ___■•*
Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
Lokostrelski klub Mozirje
Najboljši klub v Sloveniji
Ob 20-letnici Lokostrelske zveze Slovenije, slovesnost je bila konec lanskega leta v Ljubljani, so poleg priznanj posameznikom (o tem smo poročali) podelili tudi priznanje najboljšemu lokostrelskemu klubu v Sloveniji v letu 1996. Laskavo priznanje je pripadlo Lokostrelskemu klubu Mozirje, kar je bilo na dosežene rezultate tudi edino prav.
Mozirski lokostrelci so se udeleževali vseh turnirjev po koledarju LZS in tudi pomembnih turnirjev v tujini. V letu 96 je imel LK Mozirje 6 reprezentantov in 6 državnih prvakov. Najboljši pa so bili naslednji tekmovalci.
BERNARDA ZEMLJAK -
trikratna državna prvakinja, 2. na EP, dobitnica prve slovenske lokostrelske medalje v članski konkurenci, samo krog za svetovnim rekordom, veliko prvih mest na različnih turnirjih, veliko državnih rekordov, drugo mesto v tekmovanju za slovenski pokal.
JOŽICA EMERŠIČ -
trikratna državna prvakinja, 3. na SP, neuradna evropska rekorderka, zmagovalka pokala Alpe Adria, zmagovalka slovenskega pokala, lokostrelka leta 96.
ŠTEFAN OŠEP - trikratni državni prvak, nekaj državnih rekordov, zmagovalec slovenskega pokala, reprezentant, udeleženec dvoranskega EP.
DUŠAN PERHAČ - trikratni državni prvak, dva članska in veliko veteranskih državnih rekordov, devet naslovov državnega prvaka, reprezentant,
zmagovalec slovenskega pokala.
SASO EMERŠIČ - mladinski reprezentant, dobitnik medalje na SP, nekaj zelo vidnih uspehov v mladinski konkurenci.
GREGA EMERŠIČ - mladinski reprezentant in evropski rekorder, rekordi tudi v slovenski mladinski in kadetski konkurenci.
Za vse naštete rezultate so bila potrebna ogromna odrekanja in neštete ure treninga. Klub je bil po besedah predsednika Dušana Perhača deležen dokaj skromnih finančnih sredstev s strani donatorjev oziroma sponzorjev. Največ je pomagala občina Mozirje, delno tudi občini Nazarje in Ljubno.
Klub je v lanskem letu uspešno organiziral tekmo za državno prvenstvo v disciplini forest round ter bil za to deležen mnogih pohval.
V mozirskem lokostrelskem klubu upajo, da se lahko po dodelitvi naziva “naj športni klub Slovenije” poslej nadejajo večje podpore s strani zgornjesavin-jskih občin in sponzorjev.
Franci Kotnik
DP vodnikov vlečnih psov
Primož Urank znova najhitrejši
Klub vlečnih psov Slovenije j'e v sodelovanju s podjetjem Logarska dolina minuli konec tedna v Logarski dolini organiziral III. državno prvenstvo vodnikov vlečnih psov Slovenije. Tekmovanje je potekalo v lep-
em snežnem ambientu pod
Kot običajno je bil prvega dne, torej v petek, sestanek s tekmovalci in žrebanje štartnih številk.
V soboto so vodniki s svojimi vpregami tekli prvi tek. V ski-joeringu, katerega proga je merila 12 kilometrov z najvišjo točko 869 metrov in višinsko razliko 145 metrov, je bila najhitrejša Monica Milazzi iz Avstrije z aljaškim huskyjem. Naslednji dan jo je v drugem teku sicer premagal Frenk Kavka (SLO), vendar je sobotna prednost zadostovala za skupno zmago.
Vprege s štirimi psi so tekmovale na 8-kilometrski progi z
Alpami.
najvišjo točko 810 m in višinsko razliko 76 m. V tej kategoriji je tako kot lani prepričljivo zmagal Primož Urank z vprego aljaških huskyjev. Za njim sta se uvrstila Hubi Hiller iz Nemčije in Mitja Osterman.
Vprege s šestimi psi so se pomerile na isti progi kot tekmovalci v skijoeringu. Tudi tukaj je bil zmagovalec suveren -Aleš Vernik z aljaškimi huskyji.
Tekmovanje je v celoti odlično uspelo, naslednja tekma vodnikov vlečnih psov pa bo na Rogli.
Franci Kotnik
Skijoering: človek in pes - v pomoč drug drugemu
(foto: Ciril Sem)
PIŠEMO ZA MS IN NAMESTO MS!
Iščete noi?o službo? Bi radi zaprositi za štipendijo? Želite napisati res dobro prošnjo, pritožbo ali življenjepis?
Če so Vaši odgovori pritrdilni, obenem pa ste zavzdihnili, da Vam "te stvari" ne gredo od rok ..., ne obupujte!
V uredništvu Savinjskih novic Vam OD DANES pomagamo streti tudi ta oreh! KADARKOLI nas lahko pokličete na številko 833-230, mi pa se bomo potrudili, da Vam bomo V najkrajšem času sestavili ŽELENO BESEDILO.
PraV tako Vam lahko sestavimo osmrtnico, zahvalo, Vabilo ali propagandno sporočilo.
Veleslalom zvezd na Pohorju
Franci Podbrežnik podprvak Slovenije
Tednik Stop že nekaj let zapovrstjo organizira veleslalom zvezd, na katerem pomerijo svoje smučarske moči glasbeniki in VIP-ovci - torej zelo pomembne slovenske osebnosti. Da je veleslalom medijsko in sicer dovolj pomemben, pove podatek, da so bili letos predtekmovalci Mateja Svet, Bojan Križaj in Boris Strel.
Najboljši smučarji med glasbeniki (od leve): Franci Podbrežnik, Milan Pečovnik Pidži, Primož Ogrizek
(foto: Gorazd Šinik)
Gre predvsem za zabavo in razvedrilo, nenazadnje pa tudi za prestiž, vo državno prven stvo. Med glasbeniki je bil tokrat v konkurenci tudi član skupine Happy band, Franci Podbrežnik iz Solčave. Kot je povedal, je pogoj za nastop na tekmovanju	v
konkurenci glasbenikov vsaj ena izdana kaseta ali zgoščenka. Franci se je v lanskem letu uveljavil tudi po producentski plati, saj je sodeloval pri nastajanju nove zgoščenke popularne Hajdi.
Med vsemi glasbeniki je bil (kot ponavadi) najboljši Milan Pečovnik Pidži (nekoč je bil celo v državni smučarski reprezentanci). Za njegovim časom 1.03.63 je Franci Podbrežnik zaostal le tri sekunde in 35 stotink, kar je bilo prvovrstno presenečenje. Franci kdo? Podbrežnik? Marsikdo v ciljni areni je ob tem nejeverno zmajeval z glavo. Tretji je bil Primož Ogrizek (Voodo X), za njim pa so se zvrstili Peter Lovšin, Matjaž
Jelen (Šank Rock), Roman Ratej (Vili Resnik Band), Roman Kovačič (Be Radio) itd. V kategoriji VIP-ovcev sta zmagala Matjaž Pečovnik (študentski minister za šport) in Mirna Jauševec.
Franci Podbrežnik je bil uspešnega nastopa seveda vesel, še posebej zato, ker je organizator obljubil, da bodo prvi trije odpotovali na svetovno smučarsko prvenstvo glasbenikov. Morda bomo takrat lahko objavili, daje Franci prehitel, recimo, Micka Jagger-ja! Kdove?
Franci Kotnik
Nova Štifta
Merjenje moči najboljših veleslalomistov
V	nedeljo, 12. januarja so se na drugem veleslalomu pomerili smučarji gornjegrajske občine.
Na dobro pripravljeni progi na Glukovih njivah se je zvrstilo 108 tekmovalcev iz Bočne, Gornjega Gradu in Nove Štifte, za nemoteno in dobro tekmo pa gre pohvaliti organizatorja, Športno društvo Nova Štifta. Ekipno so postali občinski prvaki veleslalomisti Nove Štifte pred Gornjim Gradom, ekipo Veterani in Bočno. Po posameznih kategorijah so zmagali Romina Suhoveršnik - Nova Štifta, Anica Purnat - Gornji Grad, Simona Fale - Gornji Grad, Mojca Flerin -Nova Štifta, Blaž Krznar - Nova Štifta, Alojz Fortin - Veterani, Jelko Suhoveršnik- Nova Štifta, Janez Presečnik - Gornji Grad in Primož Jelšnik - Gornji Grad.
V	soboto, 18. januarja pa so na isti progi izvedli veleslalomsko tekmo z močno udeležbo tekmovalcev iz Zgornje Savinjske, Tuhinjske doline in Črne. Zmagovalci po kategorijah:
ženske nad 30 let: Jožica Drčar, Gornji Grad; ženske od 15 do 30 let: Tatjana Škur-bej, Luče; moški nad 30 let Robi Supin, Luče; moški od 15 do 30 let, Franc Miklavc, Mozirje.
Edi Mavrič
Polzela
3313 POLZELA Polzela 131 TEL/FAX 720*770 TEL 720*343
Živahno nedeljsko popoldne v Solčavi
Sankaško
prvenstvo
Drugo letošnje nedeljsko popoldne se je okrog bifeja Tisa v Solčavi zbralo precejšnje število ljubiteljev sankanja. Tam so namreč zbirali prijave za start na sankaškem prvenstvu Solčave in tam je bila tudi komentatorska kabina, iz katere je komentator Franci P. mlajši (vendar ne Pavšar temveč Podbrežnik, op. PF) budno spremljal prireditev.
V “ciljni areni” se je po njegovi “resni” oceni zbralo veliko število gledalcev, okrog 17.500, ki so bučno navijali za svoje tekmovalce. Smeha in dobre volje ter veselega razpoloženja ni manjkalo.
Tekmovalce so odpeljali na start h kmetu Majdaču, od koder so se po pobočju Olševe najprej spustili najmlajši. Med njimi so bili najhitrejši Darko Plesnik s časom 6 minut in 36 sekund, Aljaž Robnik 6.37 in Jasmina Stiftar 6.55. Se nekoliko urnejši so bili starejši otroci (do 15 let): Jernej Prodnik 4.37, Matjaž Krivec 4.49 in Majda Klemenšek 5.08.
Med ženskami je najbolj “nasankala” Marija Klemenšek s časom okroglih 5 minut. Druga je bila Helena Ošep 5.20, tretja pa Jožica Koren 5.29. Najstarejša tekmovalka je bila Anica Klemenšek, ki je za nagrado dobila kopanje v Hotelu Plesnik in razgibavanje zastanih udov v Palenkovi savni.
Med gledalci je še posebej završalo, ko so se na progo podali člani. Ti so z vratolomno vožnjo rušili vse ovire pred sabo in premagovali ovinke, leve in desne, ter drveli proti cilju. Najbolje je to uspelo Bogdanu Knapu, ki je za pot v dolino potreboval le 4 minute in 29 sekund. Za njim so se uvrstili Stanko Klemenšek 4.37, Vinko Slapnik 4.39, F rane Podbrežnik st. 4.50, Božo Krivec 4.54 itd..
Absolutni zmagovalec in dobitnik prehodnega pokala v konkurenci 46 sankačev je tako postal Bogdan Knap. Tekmovalec in tekmovalka, ki sta zasedla predzadnji mesti, sta za nagrado dobila solčavsko specialiteto - sirnek in suho klobaso, za kar so jima bili mnogi nevoščljivi. Sponzorji Lovska družina Solčava, gostilne Rogovilec, Zadružnik, Pri Jožici, bife Tisa, hotel Plesnik, penzion Palenk, frizerstvo Valentina in kmetje Račnik, Majdač in Ploder so prispevali nagrade tudi za druge tekmovalce, ki so tako kot gledalci pohvalili dobro organizacijo s strani Francija Podbrežnika in podjetja Logarska dolina. “Takih in podobnih prireditev mora biti še več,” so izjavljali udeleženci tekmovanja, ki jim je bilo popestreno turobno nedeljsko popoldne.
PF
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjavc, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Tretje odprto pismo
vsem, ki so prebrali oba prejšnja in ki je o tej problematiki najbrž tudi zadnje.
S temi pismi sem namreč želel pokramljati s piscem, ki je v Savinjskih novicah in drugod zastopal 50 let staro pesem o osvobajanju. Ker se je narod te pesmi že naveličal (vsaka pesem je namreč samo nekaj časa lepa), je bil že čas, da se da na znanje tudi še druga, dodatna kitica pesmi o osvobajanju. Ker pa se mi pisec stare ni več oglasil, ne morem z njim več kramljati. Sicer sem se z Abrahamom že davno srečal in bi imel pravico tudi sam s seboj govoriti, ne morem pa sam s seboj kramljati če nimam sobesednika. Zato bo to pismo o tej problematiki najbrž zadnje. Prepričan sem tudi, da je vse kar se tiče osvobajanja, dobre in slabe strani, potrebni in nepotrebni dogodki že nekje zapisano ali se še pišejo za bodoče čase a popolnoma brez najinega sodelovanja.
Minule se tudi volitve poslancev v DZ, ki so bile že kar demokratične in je narod že skoraj brez sledu strahu in zapeljanosti izrazil svojo voljo. Novo izvoljenim poslancem Zgornje Savinjske doline veljajo čestitke in tudi pričakovanja, da se bodo potrebe za razvoj naših krajev hitreje reševale. Ena od teh potreb je:
Na odcepu ceste v Podolševo in na Solčavsko panoramsko cesto je v skalo vzidana plošča z napisom pod peterokrako zvezdo Cesta Koroških partizanov Solčava - Črna na Koroškem. Cesta sedaj povezuje vso Podolševo z Matkovim kotom in Logarsko dolino, na drugo stran pa z Mežiško dolino ter je za vse prebivalce Zgornje savinjske doline povezava z avstrijsko Koroško čez Holmec in obratno. S Panoramske ceste je čez Pavličev vrh (sedlo) tudi nameravana cestna zveza na avstrijsko cestno omrežje in na Gorenjsko. Torej dovolj vzrokov, da bi tudi cesto iz Solčave ne smatrali in ne ravnali z njo tako, da bi jo ohranjali kot partizansko pot, ampak ji dali veljavo kakršna ji gre kot moderni turistično pomembni cesti. Vsi okoliški kraji Solčave se trudijo, da asfaltirajo ceste v svoje zaselke, četudi nimajo takega pomena in ne toliko prebivalstva ob njej, tako v Črni na Koroškem, v Lučah, na Jezerskem in v Železni Kapli, le Solčavska panoramska in medobčinska ter obmejna
cesta je sirota med njimi.
Macesnikov plaz je ob tej cesti postal že sam zanimivost in ko ga bodo ukrotili, bo imel tudi turistični pomen. Ob cesti je polno zanimivosti vse od mežiške doline, preko Sv. Duha do Matkovega kota. Tudi Potočka zijalka je zanimivost I. vrste čeprav so jo baje jrostavili v Logarsko dolino. Ostala je votlina z vsem kar se je drži in s skrivnostmi ki še čakajo na odkritje. O tem pa drugič.
Valent Vider Solčava
Udbovski dosjeji
V zvezi s pismi Avgusta Lenarja in Sreča Jažovnika je potrebno resnici na ljubo povedati, da sem v svojem odgovoru v Savinjskih novicah povzel le to, kar je časopis Demokracija pisal o rezervistih UDBE. Pri tem sem posebej poudaril, da se vsi rezervisti najbrž niso ukvarjali z vsemi od navedenih dejavnosti, večina pa seje. S tem sem tudi želel dati možnost kolikor toliko častnega umika tistim rezervistom, ki niso preveč aktivno sodelovali z UDBO. Zato bi omenjena pisca storila bolj modro, če se v časopisu ne bi oglasila v zvezi s to tematiko.
Dejstvo ostaja, da so se rezervisti UDBE za sodelovanje svobodno odločili in da so s tem pomagali z nedemokratičnimi sredstvi vzdrževati t.im. socialistični sistem, ki je pod grožnjo zaporne kazni prepovedoval politične stranke in parlamentarno demokracijo. Zato je obžalovanja vredno, da tudi šest let po prvih svobodnih volitvah nekateri od njih v tem ne vidijo ničesar slabega.
In še to: rezervisti UDBE hočejo svojo nekdanjo vlogo izenačiti s tistimi, ki so imeli vojaški razpored kot uniformirani miličniki. Končno je treba povedati, da UDBIN rezervni sestav ni imel ničesar skupnega z rezervnim vojaškim razporedom, zato je vsako sklicevanje na vojaško obveznost le ceneno zavajanje ljudi. Šlo je za popolnoma različni stvari, ki se ne moreta primerjati. Vsi namreč vemo, s čim se je uk-varjala tajna politična policija in kdo je lahko postal njen član ali rezervist.
dr. Jože Zagožen Podter18 Ljubno
Mejniki, Odbor in Policija
Dne 3.1.1997 me je na mojem domačem naslovu obiskal policist. Povprašal me je, če sem mogoče sodeloval kot član Odbora za zaščito Menine planine pred radarji pri Občinskem svetu Gornji Grad pri odstranjevanju mejnikov na Menini planini. Od mene je dobil negativen odgovor in pa moje osebne podatke, ki jih je tudi zahteval.
Policist je bil korekten in na njegov nastop nimam pripomb. Njegovim predpostavljenim, ki so ga v to “akcijo” poslali pa v tej zvezi sporočam naslednje:
1.	Naloge in pristojnosti našega Odbora so določene v sklepu Občinskega sveta o njegovi ustanovitvi in tam se o njih lahko pouči tudi Policija.
2.	Moj privatni naslov ni mesto, kjer bi Policija zbirala podatke o mojem delu v tem Odboru. Odbor je regularno delovno telo pri Občinskem svetu Gornji Grad in tam je za te stvari tudi moj naslov.
3.	Delo odbora je javno, občani so o njem obveščani redno tudi
Zahvala za srečanje
Sredi lanskega decembra je krajevna skupnost Nazarje v sodelovanju s prosvetnim in gasilskim društvom za svoje krajane, starejše od 75 let, pripravila vsakoletno srečanje. Vse priznanje in zahvala vam, ki ste se trudili, da ste pripravili nekaj lepih ur za starejše krajane!
Tok življenja nezadržno teče iz mladosti v starost. Vsak, ki mlad pomisli na to, se bo s srčno toplino približal starejšim in bolnim. Ne bo se jim posmehoval v njihovih starostnih težavah in osamljenosti. Saj resnica govori, da bo vsak mlad enkrat star, če prej ga ne dobi grobar!? Hvala lepa za sočutje in razumevanje ter skrb in delo!
Bilo je mrzlo zimsko popoldne, ko smo se zbrali povabljeni upokojenci s prireditelji in nastopajočimi ter gostitelji v toplih gostinskih prostorih Glina Nazarje. Najprej nas je
preko člankov v Savinjskih novicah. Člani Odbora za svoje delo v Odboru v okviru njegovih pristojnosti odgovarjamo samo ustanovitelju, to je Občinskemu svetu Gornji Grad.
4.	Če pa bo (upam, da ne!) kdaj treba Menino planino tudi fizično braniti pred uničenjem s strani nerazsodne države, bom zagotovo poleg - kot ljubitelj te Menine in prebivalec te doline. Takrat pa me naj Policija išče na mojem domačem naslovu!
Upam, da se prihodnjič ne bo pred mojo hišo ustavila policijska “marica”, če bo na Menini planini slučajno kakšna krava v zadnjico brcnila vsiljivega sprehajalca in bi na naši Policiji ali kje drugje to povezali z dejavnostjo članov Odbora za zaščito Menine planine pred radarji.
Franc Pustoslemšek član Odbora za zaščito Menine
planine pred radarji pri Občinskem svetu Gornji Grad
ostarelih krajanov
pozdravil predsednik sveta KS Nazarje Matej Pečovnik, z lepimi željami za božične praznike in novo leto 1997. Po končanih nastopih je sledila pogostitev, pripravljena s strani 'dobrih kuharic in spretne strežbe. Nato pa se je oglasila harmonika z odličnim muzikantom. Smo prepevali, poslušali dostojne vice in se od srca nasmejali. Pa še to: še plesali smo in se za trenutek pomladili!
Ko smo se odpravljali domov, je bila črna noč in megla. Dobro, da nas je prijazen šofer popeljal na domove. Prej pa smo si zaželeli vesele božične praznike in srečno novo leto.
Dodajam še posebej lepo zahvalo Marku Finkštu, ki s skrbjo in požrtvovalnostjo sodeluje pri tem srečanju.
Anka Flere Tratnikova ul. 12 Nazarje
Naročniki Savinjskih novic
naročnini, zahvalah in malih oglasih
Požar v Ljubiji
7.	januarja jc nekaj pred 14. uro zagorelo v Ljubiji. Pri sušenju mesa je leto padlo v ogenj in se vnelo, ogenj pa se je nato razširil še na ostrešje stanovanjske hiše. Stanislav K. iz Ljubije jc bil tako oškodovan za okoli 100.000 tolarjev.
Prijeli vlomilca
8.	januarja so policisti ob 8. uri v Brezju legitimirali 30-letnega Dušana M., brez bivališča, ki se je že nekaj dni zadrževal na našem območju. Pri postopku jc bilo ugotovljeno, da jc Dušan v tem času vlomil v več kleti v Mozirju in na Ljubnem, izvršil pa jc tudi vlom na območju Slovenske Bistrice, kjer jc med ostalim odtujil tudi pištolo. Dušan je pištolo nato za 4.000,00 SIT prodal 31-lctnemu Bojanu K. iz Okoninc. Policisti so pištolo zasegli in zoper oba podali predlog sodniku za prekrške zaradi kršenja določil Zakona o orožju, zoper Dušana pa tudi zaradi klateštva. Dušana je sodnica za prekrške že kaznovala z 20 dnevi zapora.
Vinjen podrl pešca
10.	januarja seje ob 18.45 uri zgodila prometna nesreča na trgu v Mozirju. Voznik osebnega avtomobila, 32-lctni Igor O. iz Mozirja, je med vožnjo trčil v pešca, 85-lctncga Mirka T. iz Mozirja, kije hodil po pravilni strani vozišča. Mirko jc pri nezgodi dobil lahke telesne poškodbe. Policisti so ugotovili, da jc imel Igor v času nezgode v krvi 2,52 promile alkohola, zaradi česar mu jc bilo odvzeto vozniško dovoljenje.
Nevaren pes
11.	januarja jc ob 18.55 uri Vojko K. z Ljubnega obvestil policijo, da je njegovega psa in nato tudi njega napadel neznani pes. Policisti so ugotovili, da jc omenjeni pes, sicer last Ane K. (48) iz Ljubnega, med hranjenjem pobegnil in izvršil “napadalno dejanje”, na srečo pa pri tem ni povzročil poškodb. Lastnica sc bo morala zaradi kršitve zakonskih določil o zavarovanju nevarnih živali zagovarjati pri sodniku za prekrške.
Eksploziva ni bilo
12.	januarja so bili'policisti ob 10.40 uri obveščeni, da naj bi neznanec v Šentjanžu pred stanovanjsko hišo nastavil eksploziv. Ugotovljeno je bilo, da v nastavljeni škatli eksploziva ni bilo, ampak da je šlo v tem primeru za nagajivost.
Pobegnil po nesreči
16. januarja seje ob 20.20 uri zgodila prometna nesreča na Aškerčevi ulici v Celju. 49-!ctni Drago R. iz Lok pri Mozirju jc z osebnim avtomobilom vozil iz smeri Laškega proti Mariborski cesti. V bližini stanovanjske hiše št. 11 jc z njegove leve strani in izven prehoda za pešce nenadoma prečkal cesto 48-lctni Alojz G. iz Rakitovca. Drago jc s prednjim delom vozila trčil v pešca, ki jc padel po vozišču, in takoj za tem odpeljal s kraja nezgode. Alojz G. jc bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico, kjer so ugotovili, da jc utrpel lahke telesne poškodbe. Voznika Draga so nekaj ur kasneje izsledili mozirski policisti.
Poredni otroci
V	zadnjih dneh so morali policisti večkrat intervenirati zaradi kepanja. Otroci so metali kepe v hiše, avtomobile in v ljudi. Policisti so večino porednih otrok izsledili in jih zaradi njihovega početja opozorili. Prav tako so policisti v tem času zgladili nekaj sosedskih sporov, ko so ljudje pri čiščenju dvorišč ali drugih površin metali sneg k sosedom. Obravnavali pa so tudi dogodek, ko sc jc sneg vsul s strehe in padel na dva, ob hiši parkirana vozila.
Poostren nadzor prometa
V	soboto, 18. januarja, so policisti PP Mozirje sodelovali pri regijskem poostrenem nadzoru prometa. Pri tem so ugotovili skupno 21 kršitev. Osem voznikov so zaradi manjših kršitev opozorili, dva udeleženca v prometu so mandatno kaznovali, enemu so izdali plačilni nalog, devet voznikov pa bodo prijavili sodniku za prekrške. Med nadzorom so policisti odredili preizkus alkoholiziranosti 36 voznikom. Ugotovili so, da 22 voznikov v krvi ni imelo alkohola, 6 jih jc imelo dovoljeno stopnjo alkohola v krvi, 8 pa jih je vozilo pod vplivom alkohola. Največjo koncentracijo alkohola je imel voznik, ustavljen na Ljubnem, kateremu jc alkotest pokazal 2,58 promile alkohola v krvi.
Audi nnnn
Prednost je v tehniki	3^i:My: J
Lep oklep
in nežna notranjost.
Lepim karavanom
je ime Audi A4 avant.
Audi A4 1,8 avant - klima, 2x air bag, ABS, avtoradio, servovolan, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, kovinska barva
samo: 49.500 DEM
Porsche kredit Porsche leasing
Informacije in testne vožnje pri vašem pooblaščenem trgovcu:
Avtocenter Meh
Koroška c. 7d 3320 Velenje tel.: 063/852-955
DON’DONATS
Med provočosno prispelimi pravilnimi odgovori no vprašonje iz l. številke SN (obogateno pšenična, koruzno in sojino moka, posneto mleko, jojca, čokoladni preliv, sladkorni posip, kokosovi kosmiči...) smo izžrebali naslednje dobitnike:
I. Zofka Fale, Brdo 13, Šmartno ob Dreti; 2. Martina Slalinšek, Radmirje 3d, Ljubno; 3. Adi Kobale, Attemsov trg 4, Gornji Grad; 4. Helena Tiršek, Rečica ob Savinji 125; 5. Ana Poprosk, Gavce 76, Šmartno ob Paki; 6. Blaženko Br-ezovnik, luče 27; 7. Dejan Kaker, Juvanje 22a, Ljubno ob Savinji; 8. Fanika Melavc, Zodrečka cesta 9, Nazarje; 9. Olga Matjaž, Dol 29, Gornji Grad; lO. Leonida Mikek, Delce 12, Šmartno ob Dieti.
Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v našem uredništvu v sredo, 29. januarja 1997 od 9. do IS. ure. Čestitamo!
NAGRADNO VPRAŠANJE:
Zakaj je pecivo DON’DONATS bolj zdravo od drugih slaščic?
Na kupon napišite odgovor, ga izrežite in nalepite na dopisnico ter ga najkasneje do petka, 31. januarja 1997, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo dobili plato peciva DON’DONATS.
Simson Mozirje
Večji salon pohištva tudi za zahtevnejše kupce
Marca lani je bil v Mozirju odprt nov salon pohištva. Podjetje Simson je s svežim in prodornim pristopom ponudilo Zgornje-savinjčanom povsem novo paleto izdelkov pohištvene industrije, domače in tuje, in na ta način bistveno izboljšalo ponudbo na tem področju.
Uroš Koceli (foto: KF)
V pritličju pohištvenega salona Simson (foto: KF)
Toda čas hiti naprej in v podjetju Simson so kmalu ugotovili, da razpoložljiv razstavno prodajni prostor ne zadošča. Kupci želijo čimveč pohištva videti “v živo”, zato sta podjetna lastnika Simsona, Uroš Koceli in Martin Mlinar, sklenila salon povečati. Zamisel je bila uresničena ob koncu minulega leta in od takrat dalje si lahko kupci bogato ponudbo ogledajo kar na 300 kvadratnih metrih površine.
V spodnji etaži salona so na ogled dnevne sobe in sedežne garniture, v zgornji pa spalnice, predsobe, kuhinje, jedilnice in pisarniško pohištvo. Prodajni program je sedaj še bogatejši, dobiti je mogoče praktično vse, kar se prodaja v Sloveniji, izjemno pestra pa je tudi ponudba iz uvoza. V svoji ponudbi so šli v Simsonu celo še dlje; če na primer stranka kupuje kuhinjo, ji poleg pohištva nudijo tudi belo tehniko, pipe in nape, poleg tega pa tudi talne in stenske obloge, zavese in vse ostalo.
Veliko bolj kot v preteklem ob-
dobju kupci danes povprašujejo po masivnem pohištvu. V Simsonu so na to pripravljeni, saj stalno spremljajo trend razvoja. Prav iz tega razloga že ponujajo program za zdravo spanje: vzmetnice, vzglavnike... Vsekakor tudi ne gre prezreti, da v Simsonu kot prvi v Sloveniji ponujajo program tradicionalnega pisarniškega pohištva v angloameriškem stilu. Prava noviteta!
V	zadnjem času se v podjetju ukvarjajo tudi z inženiringom, kar pomeni, da opremijo poslovne in druge prostore od stavbnega pohištva do notranje opreme. Poleg tega v Bočni nadaljujejo s proizvodnjo strešnih oken in podstrešnih stopnic, nudijo pa tudi, kar je marsikdaj zelo pomembno, možnost predelave pohištva, v kolikor standardno pač ne ustreza.
V	salonu pohištva Simson na Šolski ulici 10 v Mozirju bodo veseli vašega obiska. Ponudili vam bodo ugodne možnosti nakupa, zato ne odlašajte!
EP
^°hc 5	*,
^ubno ob tel: 341-512
uß
oznaka BRIKETI	namen	rifuza	40 kg	25 kg	10 kg
KI (18%)	molznice	39,90	43,80	inim	mim
TL PIT I	180-230 kg	38,90	44,00	mini	mini
TL PIT II	nad 230 kg	37,90	43,00	mini	umu
TL STAR	do 180 kg	46,50	49,90	56,30	mmi
NSK	za ncsnicc	45,90	48,90	57,00	59,00
PU STAR	prašiči do 15 kg	61,70	inim	76,00	78,00
PU GROV	prašiči od 16-25	47,70	51,00	mim	mini
BEKI	prašiči od 25-50	42,60	46,00	mini	nnm
BEK II	prašiči od 50 kg naprej	41,00	43,80	umu	mmi
S DOJ	za svinje dojilje	44,00	47,00	mini	mmi
KORUZA 50 KG-----------------------29,90
KORUZNA KRMILNA--------------------32,90
PŠENIČNA KRMILNA--------------------28,48
OTROBI-----------------------------23,71
PESNI REZANCI 40 kg----------------28,97
MLEKOVIT------------------------4.752,00
UMETNA GNOJILA
NPK 6-12-24-------------------- 1.490,00
NPK 15-15-15 ------------------ 1.480,00
KAN-----------------------------1.180,00
GNOJILA SO AVSTRIJSKEGA PROIZVODA,
SO HITRO TOPLJIVA (TOPNOST JE 90%),
NE “KISAJO” ZEMLJE.
VSE CliNE KRMIL IN UMETNIH GNOJIL SO BREZ PROMETNEGA DA VKA.
S februarjem pričnemo s prodajo semenskega krompirja. Cena krompirja bo od 89,00 SIT naprej. Na
zalogi bodo sorte: Maris bard, Ulster, Desire, Kenebec, Calingeord, Frizija, Sante...
\ .
iVVZ/\Av
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.
MOZIRJE
^UST se približuje, skrbna gospodinja pa že zanj kupuje: moko, marmelado, rum, olje, šunko j in pa svinjsko kračo.	/
Vse, kar bo zai^XJSTA na mizo naložila, po ugodnih cenah v Savinji bo kupila.
Priporočajo se prodajalne v Mozirju, Nazar ju, Rečici,
H Ljubnem in Gornjem Gradu.
Prodajalna PAPIRNICA v Mozirju pa nudi maske,
lasulje in oblačila za ta
^	J veseli I^XJST. "....^y
M-ZKZ MOZIRJE DE KMETIJSTVO
ODKUP KLAVNIH JAGNET
Rejce ovac obveščamo, da bo Zadruga Mozirje redno odkupovala klavna jagneta v starosti do 3 mesecev in težka do 25 kg. Odkup bo organiziran, ko bo zadostno število prijavljenih živali. Zaradi stroškov zbiranja in prevoza, mora biti prijavljenih nad 30 kom jagnet, zato priporočamo, da se dogovorite v svojem rejskem združenju za enoten nastop na trgu. Odkupne cene se bodo oblikovale na podlagi ponudbe in povpraševanja in bodo konkurenčne.
Vse podrobnejše informacije dobite na sedežu Zadruge v Mozirju, Cesta na Lepo njivo 2, DE Kmetijstvo ali tel. 063 831 010, kjer lahko tudi prijavite živali za odkup.
ORGANIZATOR ODKUPA ZKZ MOZIRJE DE Kmetijstvo
Društvo diabetikov Zgornje Savinjske doline
prireja dne 30.01.1997 ob 17. uri v Kulturnem domu v Nazarjah
predavanje
o diabetični nogi in ožilju ter občni zbor.
Vljudno vabljeni!
Izvršni odbor
Pokrovitelji kluba so:
občine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče ter MGA Nazarje
OBVESTILO
Obveščamo vse kinologe, da bo
OBČNI ZBOR
KINOLOŠKEGA DRUŠTVA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
v nedeljo. 2. februarja ob 10. uri na vadbišču v Varpoljah. VABUENI!
;	Ko ugasnilo Tvojc
v,;	zlato je srce
IPL«.	in za vedno so sklenile
W O	Tvoje pridne se roke,
ko za vedno utihnil Tvoj korak -ostala v srcih naših jc praznina, flHN	tiha, nema bolečina.
29. januarja mineva letp, odkar nas je zapustil dragi
Oskar
SLATINŠEK
iz Ljubnega ob Savinji
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
ob izgubi drage mame
SLAPNIK
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala za besede sožalja, za darovane sv. maše, cvetje in sveče.
Hvala dr. Kramerjevi, patru Evgenu, pevcem, praporščakom in ge. Vidi Cajnerjevi za poslovilne besede. Še posebej se zahvaljujemo sosedom za vso nesebično pomoč!
Sin Tone z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega sina in brata
Friderika
VRTAČNIKA
iz Velenja, rojenega v Sp. Krašah,
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, še enkrat hvala.
Mama in brat z družino
Frančiške
ZAHVALA
... Tedaj odpade od srca težava in duh se dvigne srečen in goreč, med zlato luč, med jasne speve plava, bremena, ki ga trlo je, ni več.
(L. Novy)
V SPOMIN
očetu, staremu očetu in pradedu
Viktorju KOLENCU
17. januarja je minilo leto, od kar si nas tiho zapustil, vendar je ostal spomin nate.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, za prižgane sveče in misel nanj.
Vsi njegovi
Ze leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, dneva ne noči, povsod si z nami Ti.
Saj solza, žalost, bolečina Te zbudila ni.
Ostala je praznina, ki močno boli.
V SPOMIN
Elizabeti
RETKO
iz Poljan
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji podarjate molitve, sveče in cvetje.
Vsi njeni
“Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite”
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Marije
REPENŠEK
roj. SEŠTIR iz Gornjega Grada
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo na božični dan pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrekli besede sožalja ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna prisrčna hvala g. župniku Branetu, cerkvenim pevcem, gospe Venišnik za poslovilne besede in možem, ki so nosili njeno krsto.
Žalujoči: mož Tone ter sinova Darko in Rado.
Niti solza niti roža
obudila te ne bo, a spomin na tebe ostal za vedno z nami bo.
V SPOMIN
Apolonija PESTATOR
iz Varpolja
23. januarja mineva eno leto, od kar nas je zapustila mama, žena in stara mama.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, šopkom rož in prižgano svečko postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
IZJAVA
Dne 20.04.1997 bo prenehal z dejavnostjo Avtoprevozništvo, Kolenc Viktor s.p., Sp. Rečica 24, 3332 Rečica ob Savinji.
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVE1UČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660, 720-662
VETERINARSKO DEŽURSTVO
OD 20.01. DO 26.01., LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419
OD 27.01. DO 02.02., KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417
OD 03.02. DO 09.02., ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 451-031,
SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: 0609-631-933-KONJAŠKA SLUŽBA
VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE: MARJANA MOHORKO, DR. VET. MED., TEL. 0609-649-436.
IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DELAVNIK OD 7. DO 8.30 URE.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
NADZORNIŠTVO NAZARJE
. OD 20.01. DO 26.01. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 OD 27.01. DO 02.02. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 OD 03.02. DO 09.02. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263.
V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE ELEKTRO CELJE TEL. 4201-243, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 lire v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromcl.
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
1.	STROKOVNA LITERATURA:
Keber: Leksikon imen * Bizilj: Novinarski arhivi * Košir: Vzgoja za medije
*	Lenarčič: Savinja * Läpplc: Čudeži v Lurdu * Lekič: Zdravje iz ljubezni * Allen: Medved Pu o vodenju
2.	LEPOSLOVJE:
Tomšič: Norček * Karlin: Zmaji in duhovi * Gaborovič: Pogovori z ljubeznijo * Steel: Grenki blagoslov * Roth: Zimsko potovanje *
3.	MLADINSKA LITERATURA:
Davies: Poletno sanjarjenje * Novak: Strašljiva Stahovica * Novak: Roparski vitez * Brežina: Prekletstvo črnega viteza * Mal: Nedelje nekega poletja
*	McBratney: A veš, koliko te imam rad * Hill: Glavna vloga * Hill: Labodje pero * Hill: Sirota iz Italije *
4.	VIDEOKASETE:
Zlomljena puščica - Broken Arrow * Jade - Jade * Golo mesto - City Hall * Ljubezen v cvetju - Bed of Roses *
Nesmrtno ljubljena - Immortal Beloved *
U*

|4J
TONE
APLENC
Prekolje 29a, Škofja vas Tel.: 063/39-878
izdelavo P€G in ßOJl€RJ€V
\zq C€NTflRlNO in SOLARNO ogrevanje/
KINO M0ZIR.lt
25. in 26. I. 1997
ALCATRAZ - akcijski
Režija: Michael Bax Vloge: Scan Connery, Nicholas Cage, Ed Harris
General Hummer zavzame Alcatraz s skupino turistov, ki jih uporabi kot talce. Grozi pa tudi z izstrelitvijo raket s strupenim plinom, ki bi uničile San Francisco, če v lada ne bo zaščitila in podprla družin padlih vojakov v tajnih akcijah. Talce in mesto lahko resi le nekdo, ki bo uspel presenetiti generalovo skupino na Alcatrazu...
1.	in 2. 2. 1997 ffNOMEN - melodrama Režija: Jon Turtekaub
Vloge: John Travolta, Kyra Scdwick, Robert Duvall George je prijeten fant, avtomehanik v malem mestu. Vsi ga imajo radi. Na zabavi za rojstni dan pa ga doleti nekaj nenavadnega. Zadene ga neka svetlobna strela. Postane nadpovprečno inteligenten. Zgrabi ga želja poznanju, sposoben je stvari premikati s pogledom, napovedovati dogodke... Film z ogromno mero optimizma, dobrote in lepote, začinjen s pravo mero humorja.
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 17. URI
KINO NAmK.lt
25.	in 26. L 1997 VERIŽNA REAKCIJA - akcija
Režija: Andrew Davis
Vloge: Kcann Reeves, Morgan Freeman
Inženir Eddie Kasalivich je veliko prispeval pri neverjetnem odkritju, ki naj bi tešilo svetovno pomanjkanje energije. Ko pa so to odkritje hoteli razodeti javnosti, sc je vmešala politika in visoka tehnologija. Eddie in znanstvenica Lily sta morala pobegniti. Ujela pa sta sc v verižno reakcijo umorov...
L in 2. 2. 1997
ZMAJEVO SRCE - pustolovski
Režija: Rob Cohen
Vloge: Dennis Quaid, Scan Connery
Film je fantazijska pustolovščina, postavljena v 10. stoletje, o razmerju med herojskim vitezom in legendarno pošastjo, poslednjim zmajem. Ekipa za posebne efekte nagrajena z Oskarjem!
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 17. URI KINO IJUBNO
25.	in 26. 1.1997
ČAS ZA UBIJANJE - sodna drama
Režija: Joel Schumacher
Vloge: Sandra Bullock, Mathew McConaughcy
Preprost črnski delavce na ameriškem jugu preživlja težke čase, ko mu dva mestna fanta, zagrizena rasista, med pijanskim divjanjem posilita in ranita desetletno hčerko. Zaslepljen z besom vzame pravico v svoje roke in ju ubije... Zgodba jc napeta, kruta, presenetljiva!
CENA VSTOPNIC ZA FILM “ČAS ZA UBIJANJE” JE 500 SIT!
L in 2. 2. 1997 ALCATRAZ - akcijski FLIPPER - mladinski
Režija: Alan Shapiro
Vloge: Paul Hogan, Eliab Wood
Razvajenemu mestnemu 14-lctniku Sandyju se slabo piše. Pristal je na samotnem otoku pri svojem hipijevskem stricu, daleč od civilizacije in prijateljev. Ko pa spozna osamljenega delilna in prikupno dekle, ni več tako dolgočasno... Film je razgibana pustolovščina s pridihom humorja in jc zelo primeren za družinski ogled.
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 19.30 URI IN OB NEDELJAH OB 17.30 URL
CENA K1NOVSTOPNIC JE 450,00 SIT.
GOSTILN* IN riZZENI*
pri KUMRU
Ljubno, Costa v Rastke 25 Tel. 063/841-056
Vsak dan, razen ponedeljka od 10.00 do EE.OO ure
slastna in
MOJ LOKAL NA LJUBNEM
Cvetke in koprive
Vse kaže, da gre življenje našega nekdaj elitnega gostinskega podjetja proti koncu. Vsaj tako bi bilo mogoče sklepati po zadnjih dogodkih na celjskem sodišču. Kakšne pretirane panike zaradi tega v dolini ni čutiti, kar pa tudi ima svojo logiko. Govori se namreč, da ima podjetje trenutno le še enega zaposlenega. Uredništvu Cvetk in kopriv kljub intenzivni obveščevalni dejavnosti ni uspelo izvedeti, ali navedeni podatek drži ali ne, zato bomo potrditev suma ali zanikanje objavili v prihodnji številki. (ČE BO SPLOH ŠE IZŠLA)
Zanimivo, svoj čas so ljudje veliko govorili tudi o tem, da vlada kronično pomanjkanje zaposlenih še v eni firmi, ki ima sicer sedež na nadpovprečni nadmorski višini. Tudi glede te firme dokončnega odgovora še ni. Urednik je o tern spraševal celo nekoč najboljšega jugoslovanskega smučarja, vendar ta o tem ni imel pojma. (VSAK SE BRIGA ZA SVOJE STVARI)
In ko takole razpredamo o turističnih zagatah ter problemih, ne moremo mimo novih, baje revolucionarnih povezav na tem področju. Menda se ustanavlja močna turistična firma, ki bo suvereno obvladovala ta prostor. Vse je že vnaprej izjemno natančno precizirano, celo kilometrina direktorja. Le kdo kani zasesti mehak direktorski stolček? (MI ŽE VEMO, KAJ PA VI?)
Povsem nekaj drugega kot turizem je v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini komunala. Letošnjo zimo nova komunalna podjetja rastejo kot gobe po dežju oziroma po snegu. To se, pošteno rečeno, ne dogaja ravno vsak dan, zato bo zelo zanimivo spremljati, kakšna bo njihova usoda v bodočnosti. Se bodo razumela med sabo? Se bodo razumela z občinami? In koliko jih pravzaprav bo? Vse kaže, da tudi delitvena bilanca ne bo rešitev za vse probleme. (SAMO DA NE BO ZMANJKALO SMETI)
Kar se smeti tiče, je zima idealen letni čas, saj se da marsikaj skriti pod snežno odejo. Prav po tej snežni odeji so se zadnjo nedeljo v Logarski dolini podili psi s svojimi lastniki. Baje seje pasjega tekmovanje udeležil tudi naš odgovorni, vendar mu brez psa niso dovolili na progo. Ves užaljen in globoko prizadet seje odločil, da sitto kupil potrebnega štirinožnega spremljevalca, potem... “Potem boste pa že videli,” je zapretil. Ja, kdo se še vas pa sploh ‘am vzame, gospod odgovorni? (NITI GLAVNI UREDNIK NE, KAJ ŠELE KDO DRUG)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
OVEN od 21.3. do 20.4.
Zapečkarstva je povsem konec, kajti nebesne energije vas bodo silile v nenehno aktivnost. Kako že dela srce, ki bije celo življenje brez prestanka? Po vsakem utripu počiva in potem spet potisne kri... Tudi vi si vzemite kratke odmore, da se boste sprostili. Nenehna aktivnost za vas pomeni, da kar naprej nekaj začenjate, vmes pa ni premora. Bodite obzirni in sproščeni do sebe, predajte se situaciji in doživetju, če se to ujema z vašimi željami. Tisto, o čemer ste sanjali že nekaj časa, bo dobilo možnosti uresničitve. Tokrat brez napak, saj so vam negativne izkušnje ostale v spominu. Ni pa seveda potrebno, da enaka spoznanja vsiljujete drugim. Vsak ima svojo pot. Oprite se raje na partnerjeve izkušnje.
BIK od 21.4. do 20.5.
Veliki ideali se že uresničujejo, le da zdaj niso tako privlačni, kot se vam je zdelo, temveč so bolj stvarni.
Vse ni potekalo tako, kot ste si zamislili. Bolj pusto je in videti je, kot da ste padli v odgovorno nalogo, kjer je dolžnost pomembnejša kot uspeh. Razporedite si čas tako, da vsaj ob večerih ne boste prikrajšani za družabno življenje. Naslednji teden se boste srečni predajali avanturam in zdi se, da jih boste zajemali z velika žlico. Ustavile se prej, da ne bo prišlo neizbežno razočaranje. Dobro priložnost imate, da z delom zaslužite še več, vendar je ta čas pred vami preizkušnja, da tudi veliko zapravite. Če vam ne bo žal denarja, zna biti nadvse razkošno. Neko organizacijo boste dobro izpeljali.
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Morali se boste odločiti, kaj pravzaprav hočete, ali iščete doživljaje in nova vznemirjenja, ali pa se želite na nekem področju posebej izkazati in zato tudi bolj delati? Ta dilema za vas nima posebne vrednosti. Odrekli se ne boste ne prvemu, ne drugemu. Kot že tolikokrat, boste tudi tokrat srečno izpeljali vse, kar ste si tiho želeli, ne da bi sami vedeli kako, vendar vam bo pogovor odprl oči. Dobro razpoloženje boste kazali tudi med delom, na potovanju pa boste držali družbo sodelavcev pokonci. Ko si boste zaželeli ljubezni, vam bo zmanjkovalo besed. Mogoče bi pogumno pokazali, da v tej zadevi tokrat mislite resno. RAK od 22.6. do 22.7.
Od časa do časa boste naredili nekaj, kar ste si že večkrat želeli, pa si niste upali. Vendar boste tudi sedaj previdni. Kadar bi bilo to v nasprotju z družbenimi normami, si kar ne boste upali. Lahko bi vas obrekovali. Vendar boste imeli priložnost postaviti svoje partnerske odnose na nove temelje. Izrazite svoje zahteve in se pogovorite. Ves naslednji teden boste imeli srečo, ker boste ljudem pri nekem delu pomagali, zaradi česar boste dobili nagrado ali darilo. Začeli boste uresničevati neko idejo prav te dni in njeni učinki bodo dolgotrajni. Občutek napora pri tem naj vas ne omaja v prihodnosti. Za boljše počutje bo poskrbela nenavadna ljubezen. LEV od 23.7. do 23.8.
Pri delu boste precej uspešni. Delavnost in pridnost, posebno na področjih, ki so povezana z zemljo in nepremičninami, vam bostaprinesli novo bogastvo in novo zadovoljstvo. Uspešni bodo odnosi z ljudmi, le njihovo svobodo odločanja morale spoštovati. Podobno tudi v odnosu do partnerja. Morala se bosta o nečem pogovorili. Posebej o pravicah in skupnem premoženju. Težko pa boste prenašali samovoljo svojega šefa. Zdelo se vam bo, da pridno delate, zato ne potrebujete nadzora. Toda kaj kmalu boste uvideli, da se resnično težko prilagajale, zalo vam bo prav prišlo, če vas na kaj kdo drug opozori, tab kot vam je zjutraj všeč, da vas zbudi budilkal Čustva bodo dobila nove razsežnosti.
DEVICA od 24.8. do 23.9.

Izmed številnih zamisli glede svojih načrtov boste izbrali najbolj uporabne. Začeli jih boste uresničevati šele čez nekaj dni. Do takrat boste radi hodili okoli, si širili obzorje in spoznavali nove ljudi. Vse to vam bo naslednji teden prav prišlo. Ustalili se boste tudi v ljubezni. S starejšim prijateljem boste najbolje sodelovali. Čez vikend se vam obeta obdaritev. Težili boste k temu, da svoje napolb izboljšate, ko se boste pogovarjali s predpostavljenimi. Pri tem pa ne bodite z njimi vsiljivi ali celo agresivni. Zdravstveno se oborožile z dodatnimi vitamini, saj bi vam bolezen pošteno prekrižala račune v službi.
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
Videti je, da boste spet imeli pri roki izgovor, da boste lahko odlašali in oklevali. Pomislite na to, da je tisto res izgovor takrat, ko vas bo jezila, da ob vseh svojih zamislih ne izpolnile niti ene. Postanite odločni in samozavestni. Ničesar ni, zaradi česar bj morali oklevati. Veliko boste sanjali o spremembah v svojem življenju. Načrti se bodo izjalovili, ker ne boste dovolj pogumni, da bi nekaj za spremembo tudi naredili. Denar bo prispel ob koncu tedna, še posebno, če so bili kakšni zapleti že prej. V naslednjem tednu zaživite bolj polno življenje, namesto, da druge obsipavate z nasveti, kaj naj počno. Mars v vašem ozvezdju vam vliva nove energije in večjo odločnost. Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Hoteli boste priti v center pozornosti, ne da bi pravi čas videli meje, do katerih lahko greste. Zato si morate pri poslih zavarovati hrbet in celo žrtvovati dober odnos s kakim človekom, ki se lahko ravno zdaj ohladi. Izkažete se lahko tudi s kakšnim darilom, vendar pri tem ne morete računati na kaj drugega kot na pozornost. Ubrali boste neko novo pot in se tako rešili iz zadrege. Naslednji teden boste sodelavcem izpodbijali stara prepričanja in njihovo doslednost do načel, ki nimajo več smisla. Želeli boste vzpostaviti nove odnose. Tudi sami boste spoznali, da je v današnjem času zelo pomembna toleranca, razumevanje drugačnosti, in če boste na tem področju uspeli, se vam nizkotnih udarcev ni treba bati!
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Se vedno se ne boste radi odrekli prerekanju za svoj prav. To bo bolj razpravljanje za prazen nič, saj boste lahko delali po svoje in nihče vas pri tem ne bo oviral. Pri delu boste seveda nadvse uspešni, biti pa morate trdni in vztrajni. Omahovali boste sicer med tem, da bi se vmešavali v vedno več področij, zaradi sigurnega uspeha boste pa kljub temu raje dokončali svojo stvar. Naslednji teden bodo ljudje pripravljeni marsikaj narediti za vas. Če jih boste k temu spodbudili, še toliko bolj. Nadejate se torej lahko darila ali obiska. Če se vam zdi, da se v ljubezni s partnerjem razhajata, ga lahko zadržite v normalnih okvirih tako, da zvezo pravno definirate. Tudi otroci lahko polepšajo zakonsko skupnost.
KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Ne zaletavajte se z glavo v zid, kajti v direktnem spopadu ne morete veliko dobiti. Bolj primerno je strpno povečanje pritiska, če že morate iti s silo. Vsekakor puščajte ljudem polno svobodo izbire. V začetku tega tedna boste morda podpisali zanimivo pogodbo ali pa se boste o tem dogovarjali. Z vztrajnim delom in s povečevanjem ugleda vam bo uspelo še bolj napredovati. Naslednji teden boste strogo ocenjevali svoj odnos do prijateljev. Če ne bodo ustrezali moralnim normam in nekaterim vašim lastnim merilom, boste imeli občutek, da se z njimi ne splača ukvarjati. Možnost, da bi se na novo zaljubili je veliko, razen v primeru, da se lahko oprimete starega partnerja.
Spoznanje bo zanimivo.
VODNAR od 21.1. da 20.2.
Ne pustite si jemati svobode, ki vam gre. Če ste lahko vi do drugih uvidevni in jim dajete enake možnosti, bodo tudi oni prenesli, da delate tako in tisto, kar vas veseli in se vam zdi prav. Dela boste imeli veliko in radi bi ga opravili sami, vendar boste prisiljeni delati timsko, s tujo pomočjo, zaradi preobilice odgovornosti. Pokazali se bodo tudi rezultati iz prepnjega tedna. Po lem obdobju boste romantični in brez dražbe bi zares težko. Posebno boste uspešni, če boste poslovno ali kako drugače imeli opravka s čim večjim številom ljudi. Vsak tak stik bo imel oznako družabnega srečanja. Zdravstveno se pazite prehladov in vnetij, da ne boste prostega rasa porabili za obiske pri zdravniku.
RIBI od 21.2. do 20.3.
Ne boste si pustili ukazovati. Pa četudi vas je ponavadi razveselilo, kadar vas je kdo prosil za pomoč, ko ste videli, da je potreben. Tudi zdaj boste radi ustregli, le odločitev mora biti povsem vaša in nihče ne sme odločati namesto vas. Vzemite si čas za premislek.Jn vsi boste zadovoljni. Dobili boste neko umetnišb vlogo, po kateri že dolgo hrepenite. Naslednji teden se boste zdravstveno slabo počutili. Kriva bo posledica spremembe energij, zato boste utrujeni še nekaj dni, dokler se ne privadite na melanholično življenje, ki ste ga bili nekoč že vajeni. Zdi se, da so dogodki bolj zlivajoči, da ni ostre meje med enim in drugim. Kadar ste žalostni, niti ne veste več natančno, kaj vas je ujezilo. Privoščite si nekaj več udobja in nežnosti, to vam bo vrnilo veselje do življenja.
j*š
HUMORESKA
0HM2QQ
Avto sem parkiral vzvratno pred trgovino, karmi pozimi ne dela težav, ker me vedno ustavi kup snega.
"Spet si bil v gostilni pri Snežaku!" mi pove žena, ko se vrne iz trgovine obložena s tremi polnimi vrečami.
"Nisem!" tajim.
"Bil si!" vztraja.
"Pa nisem bil!" vztrajam še jaz.
"Videla sem odtisnjeno registracijo našega avta pred gostilno!"
"Sedi že no v avto! Zunaj je mrzlo," ji rečem. Odkar je videla nadaljevanko "Umor je napisala", je ne morem več pretentati. Kar je res, je res. Odtisi naše registracije so ostajali za mano v snegu pred vsako gostilno, kamor sem se zatekel, ko je žena izvajala prednovoletno - božične nakupe. Zdaj vam bo žena povedala, kaj si o tem misli:
"Žan stopi v trgovino samo v primeru, če mu doma zmanjka piva. Ko je bil najmlajši še doj enček, sem ga poslala po plenice, pa se je vrnil s štiriindvajsetimi prijateljicami zavitimi v folijo-
'Od kje ti to?' sem ga vprašala.
'Iz Laškega,' je rekel užaljeno, ker sem vprašala tako neumno.
'So to plenice?'
'Mali bi zdaj ne smel več lulati v plenice!'
'Pri treh mesecih?! Saj ne vem več kdo je večji otrok! Pojdi po plenice in vrni te pločevinke nazaj!' Vseh štiriindvajset pločevink je zamenjal v gostilni za točeno pivo. Ker vem, da moj Žan ne spije 24 piv prej kakor v enem tednu, so ga v gostilni napetnajstili. Plenice je dobil pri moji mami, ki bi jih prinesla ob najini obletnici poroke. Eno je uporabil kar sam, ko je bruhal v avtu..."
Moja žena vam je ekspert za nakupovanje. Jaz nisem. Trgovinski artikli so mi španska vas. Sreča se meje držala, ko sem se oženil ravno s svojo ženo. To vam je kot da bi lovec oženil delavko v tovarni nabojev ali politik profesorico slovenščine. Vsi bi moral ženiti žene, ki se spoznajo na stvari, kijih mi, moški, ne obvladamo. Moja je še neke sorte detektiv po vrhu. Iz šestih trgovin prinese najcenejšo možno robo, ki me potem vseeno drago stane. Živimo v zlatih časih in ni čudno, daje vsepovsod sama draginja. Najdražja izvoha tudi robo, ki jo bo kupila šele čez mesec dni, ker ji bo takrat cena že padla. Ali da v interpolu sedijo sami amateiji, je
ŠLO JE...
"Je v celoti notri?" jo je vprašal.
"Da," je vzdihnila.
"Boli?" je hotel vedeti.
"Ne," je šepnila.
In takoj ji je prodal še en par čevljev.
ŽELJA
-Rada bi si pobarvala lase na blond... -Zakaj?
-Menda so blondinke izvrstne kuharice.
dokazala prejšnji teden. Takole vam bo razložila:
"Šla sem po nakupih, Žan me je čakal zunaj v avtu. Ko sem prišla iz trgovine, ni bilo Žana ne avta blizu.
'Verjetno se greje kje ob mrzlem pivu,' sem si mislila in sklenila, da bom skočila še v trgovino v sosednji ulici, saj v tej tako nisem kaj prida dobila. Tako netaktnih trgovk ne najdem nikjer drugje. Če ne bi imeli najcenejšega pralnega praška, me ne bi videli nikoli več. Moje mišljenje potrjuje obisk v tej samopostrežbi. Vse do blagajne sem bila sama v vrsti.
'Pri vas pa nimate ravno veliko prometa,' sem rekla dekletu za blagajni. Ko seje tretjič popravila pri tipkanju, je samo zavzdihnila in me kislo pogledala. Verjetno imajo grenivke zelo poceni, škoda, da jih ne maram.
'Šef je tepec, ko drži tako visoke cene in zato tu kupujejo samo naivneži,' mije povedala blagajničarka. Rahlo užaljena sem tako prišla v bližnjo trgovino."
"Zdaj pa bo že čas, da grem po ženo," sem rekel Pepiju, dobremu znancu.
"Kje pa je?" meje vprašal.
"Kje pa lahko najdeš mojo ženo, če je ni doma?" sem mu postavil kviz vprašanje za en pir.
"V tigovini?" je ugibal na slepo.
"Pepi, ti vse veš. Domaje vzela tri juije, kar je po mojih izračunih časa za tri piva v gostilni preden gre v naslednjo trgovino. Grem, dokler še ni jezna..."
"Žan,” me pokliče Pepi, ko sem že pri vratih. Nekaj je računal na prste, nato pa mi pomigal z enim od njih, da sem prišel nazaj za šank. "Ne skrbi za denar," mi reče, "gotovo ga bo znala sama zapraviti," in mi potisne penast krigl pred nos. Pepi pozna navade moje žene, kakor tudi moje. In sem ostal. Žena je bila ta čas že v naslednji trgovini.
"V sosednji ulici imajo samopostrežbo, kjer me vedno prijazno sprejmejo. Mladi trgovski vajenec mi je pomagal pri vozičku in svetoval, naj kupim komplet kompotov, ki naj bi bili res poceni. Nasmehnila sem se mu:
'Ljubček, v centru so za petdeset tolarjev cenejši.' Nasmehnil se mi je nazaj, ker drugega ni znal spraviti iz sebe. Jaz sem že vedela, kaj se tu splača kupiti. Pri blagajni mije računala kar lastnica trgovine, blago pa je zlagala njena pomočnica v zastonj vrečke. Zadovoljna sem šla do avta, ker se mi je nakup lepo izšel."
DANJE ŠE DOLG
"Kam pa kam, gospod Jože?"
"V bordel."
"Ob osmih zjutraj?"
"Ali naj ves dan mislim nato neumnost?"
VAJENCU:
"Vem, da kradeš iz moje blagajne!"
"Tu sem blagajnik, kradem pa naj drugje?"
"Si že nazaj?" sem bil vesel žene, koje prišla s tremi jurji robe iz tigovine. Čakal sem jo pred avtom.
"Bil si v gostilni!" mije očitala.
"Samo na wc sem skočil!"
"In spet si odtočil pivo v kanalizacijo," je zavzdihnila. Kaj sem si mogel pomagati. Prepustil seji volan in držal zaprte oči vso pot do doma.
"Ti, veš, da mi je Marjeta, lastnica trgovine, v kateri sem bila, osebno računala? Lastnica je, pa dela za blagajni!"
"Aha," sem rekel, kot da me zanima.
"Bila sem tudi v bližnji trgovini, kjer še računati ne znajo, kaj šele, da bi imeli nizke cene!"
"Aha," sem rekel v drugo, da ne bi izgubil tempa.
"Pa veš, da je Marjeta lastnica tudi te trgovine?"
"Aha," sem slišal, daje tretjič rekel nekdo, ki bi bil lahko jaz.
"Vedel si, da ima dve trgovini?!" meje vprašala, koje najprej ustavila avto v snežnih tirih.
"Ne! Pazi, avto za nama se bo zaletel v naju!" vzkliknem in se sprašujem, kaj sem takega rekel, daje avto kar obstal. K sreči je žena še pravočasno speljala dalje, ker bi se drugače avto za nama ustavil v najinem prtljažniku. Avto sem prepustil upravljanju ženinih rok in nog!
"Zakaj si ustavila avto?" sem jo vprašal.
"Si res vedel, da je Marjeta lastnica odlične trgovine, ki ji nosi profit in da ima tudi zanemarjeno samopostrežbo, ki bi ji bila samo v sramoto, če bi ljudje vedeli, da je njena last?"
"Zakaj pa se Marjeta trudi okoli te trgovine, kiji ne prinaša dobička?" sem vprašal ženo, ki tudi ni vedela odgovoriti.
Takole je, ljudje. Stvar je sila preprosta. Marjeti je od nekdaj šla dobro trgovina na drobno. Koje zvedela, da v sosednji ulici prodajajo spodnji del poslopja nekdanje šole, ki dobesedno razpada, je kupila tiste kvadrate stavbe in odprla novo trgovino. Vedelaje, da bi prej ko slej poslopje kupil Drnač in bi v njem uredil njej konkurenčno trgovino. Tako mu je posel prevzela pred očmi in mimo trgovala dalje. Ni pa seji splačalo obnavljati novih prostorov, saj denar itak priteka iz ene ali druge trgovine v njeno denarnico. Tako sedaj ljudje še naprej veselo kupujejo v njeni prvi samopostrežbi, druga pa jih odganja kar nazaj v prvo. Tam se lahko pridušajo nad zanikmostjo lastnika čez cesto, Marjeti pa se samo smeji, koji posel nemoteno teče.
In kako je moja žena zvedela za to rahlo prevaro? Recimo, da imava s trgovko Marjeto skupen način parkiranja v snegu inje žena opazila, da se registracije pred eno kot tudi drugo trgovino ujemajo z Marjetinim avtom.
Vse skupaj me rahlo spominja na naše poslance in njihove igrice z domnevnim kupovanjem glasov in pripadnostjo stranke, pri katerih tudi ni nikoli tako, kot se zdi.
"Grem v svinjak," sem rekel ženi, ko sva bila doma.
"Zakaj? Saj si svinjam že nesel pomije!" mi vprašujoče pove.
"Grem pogledat, ali so vsaj še pujsi usrani, kot se šika, ali se že tudi oni delajo lepe!"
ŽAN
SAVINJSKE
NOVICE
SIN
TEBANSKEGA KRALJA LAJA
STEKLENIČKA ZA ZDRAVILA
DOLŽINA BLAGA V METRIH
MEJNA REKA MED IRANOM IN ARMENIJO
ANATOLIJ
KARPOV
REKA NA ŠKOTSKEM
IGRALKA
BEGOVIĆ
KEMIJSKI
ELEMENT
(Er)
GORA V SRBIJI
NEKDANJA CARSKA PALAČA V LENINGRADU
VITEK LOVSKI PES
UMETNO
USNJE
PRIPOMOČEK ALPINISTOV ZA HOJO PO LEDU
MESTO
NAJUGU
NIGERIJE
ZELENICA V Pl IŠČAV1
MED NAROD. ZDRUŽENJE STROJNIKOV
MREŽASTA TKANI NA ZA VEZENJE
SREDISCE
SRBSKE
KRAJINE
ITALIJANSKI DENAR......
DROBNE GUBE NA BLAGU
KRILO RIM. KONJENICE
ENAKI ČRKI
NAJ DALJŠI PRITOK KONGA
MOČNO RAZSTRELIVO
SAVINJSKE
NOVICE
VSILJEVANJE
NADLEŽNOST
BRAZILSKI
PISATELJ
(JORGE)
JUGO-
ZAHODNA
POKRAJINA
NA
«TAJSKEM
SOVJETSKA
ZVEZA
NEKDANJI HRV. POLITIK (IVAN)
POMLADNI
MESEC
FORMAT
-E&H.RJA-
NAJMANJŠI DELCI SNOM
KOŠARKAR
KUKOČ
JUŽNI
SADEŽ
NEMŠKO - FR. SLIKAR (HANS)
OBLAZINJENA ZOFA
BIBLIJSKA
OSEEA
EVGEN
SAJOVIC
ALBANSKI
PESNIK
(FAN)
DRŽAVA V MALIH ANTILIH
IRSKO
OTOČJE
GRŠKA
ČRKA
MINI SIX)VAR
1
ASABA: Mesto na jugu Nigerije; NOLI: Albanski pesnik (Fan); PILASTER: Steber pri stavbi;
IAM: Mednarodno združenje strojnikov; ONAN: Oseba iz Biblije;
UBANGI: Najdaljši pritok Konga;
' - ' — -
Rešitev prejšnje križanke:
trasa, rarog, Ilona, lek, mat, Kosigin, NATO, artropodi, AN, Laos, Itaka, AH, kecal, nat, Motala, Igalo, ave, Enn, Rab, radiacija, IK, icek, ikebana, nos, Oregon, naklonina, Assab, ril.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz I. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg'vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Jožica Marovt, Podter 20, Ljubno; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marija Gaber, Brezje 21, Mozirje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Jože Slatinšek, Prod 12, Ljubno; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Matjaž Časi, Nizka 41, Rečica ob Savinji. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 2. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 31. januarja 1997, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, kijih prispeva Pizzerija Turky iz Šmartnega ob Dreti: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za 4 osebe, 2. nagrada: plošča za dve osebi, 3. nagrada: sadne kupe za 4 osebe.
AVTOELEKTRIKA IN
Sk ELEKTROUSLUGE	O	ti rt
Boris BITENC		
11/ Spodnja Rečica 2a		C O If
V Tel.: 063/832-374		
IN MONTAŽA
moBueLGsm
Morda ste iskali prav to. ..
j TESNENJE OKEN IN VRAT
' Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju do 30%. I Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno I vračunano tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Tel. 831-041.
I	ANTENE IN RTV SERVIS
I	Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi j in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov,
■	Prašnikar s.p., 845-194.
j RTV PURNAT
I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na
■	vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424.
I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
I Šivalni stroj, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, I pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109.
I PRODAJA RAČUNALNIKOV PO I KONKURENČNIH CENAH!
I Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj bomo I sestavili poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo ugodne cene!!! j Dve leti garancije. Dostava na dom. ROSCOM računalniški
■	inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88, 3334 Luče. Tel.: (063) 844-023.
TRGOVINA IN MIZARSTVO lukač sp. rečica
Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja I kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu...
I Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848.
j ELEKTRO MEHANIKAčernjavičjankos-p.
I Oljni gorilniki z montažo, nastavitvijo in meritvami, regulacije can-I tralnega ogrevanja, peči na olje... ugodne cene. Popravila hladiln-
■	ikov, zamrzovalnikov, PS, sušilnikov. Bočna 81, tel. 843-611.
j MIZARSKE STORITVE NA TERENU s.p.
I Tesnenje oken in vrat, montaža rolet, polaganje lesenih oblog,
‘ popravilo in montaža pohištva, tel. 063/831-041.
I PETRUS VELENJE
I Zaposlim prijetno dekle v lokalu Petrus v Velenju. Gostinska izo-I brazba ni potrebna. Tel. 063/851-476.
I POGREBNE STORITVE ANUBIS
I Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni.
I Jožica Štiglic, Radmirje, tel. 841-029.
apecar P3	O PIAGGIO
PONOVNO NA TRŽIŠČU! VOŽNJA Z “A” IZPITOM
Prodam teličko šarole, težko 100 kg. Tel. 831-150.
Prodam trajnožarečo peč in hladilnik. Cena ugodna. Tel. 843-644.
V središču Gornjega Grada oddam poslovni prostor. Tel. 063 843 240, zvečer.
Prodam Yugo 55, 1. 89, temno rdeče barve, za 2.500 DEM. Inf. na tel. 0609-619-017.
Kupim silažne bale. Tel. 831-258. Avtomobilsko prikolico, dimenzij 110 cm X 215 cm, menjam za manjšo. Tel. 845-192, zvečer. Video kamero Panasonic, še v garanciji, ugodno prodam. Tel. 845-192, zvečer.
Prodam R5,1. 1988. Tel. 831-996. Prodam video rekorder Silvia in televizor Gorenje. Cena po dogovoru. Tel. 843-006.
Prodam bika sivca 250 kg, bika si-mentalca 110 kg, menjam za teličko simentalko. Tel. 841-083. Kozo prvič brejo, prodam. Tel. 844-110.
Prodam kravo simentalko, 8 mesecev brejo. Ivan Voter, tel. 841-479.
Kupim WV Golf (dizel), 1. 89, 90 ali R-5 1. 90, 91. Tel. 831-257 zvečer.
Prodam Volkswagen 12001.1975, dobro ohranjen, prikolico in rotacijski plug za motokultivator Muta. Inf. tel. 831-426.
V	gostinskem lokalu zaposlim dekle za strežbo. Tel. 841-088.
V	najem dam garažo v centru Mozirja. Tel. 831-987.
Prodam kobilo s komplet oprego, odlično voznico. Tel. 728-612. Prodam PC 386, 33 MHz, 4 Mb + CD ROM. Tel. 832-961, popoldan.
Gorsko kolo Wheeler 6000, dobro ohranjen, amortizerji, cena 980 DEM. Tel. 843-678.
Prodam rolerje ROCES, št. 42., cena 8.000 SIT. Tel. 831-729.
Prodam 10 dni starega telička.
Tel. 843-261.
Prodam 2 breji telici sivki, A kontrola. Tel. 843-101, po 15. uri.
Več brejih krav ter telic sr. pasme, ugodno prodam. Tel. 885-412.
Telico SR A kontrola, 600 kg, breja 7 mesecev, prodam. Tel.
831-	484.
Prodam telico za zakol, cca 530 kg. Tel. 843-027.
Prodam seno. Tel. 832-075. Prevajam iz angleščine, italijanščine, francoščine. Tel. 837-765, Marjan.
Ugodno prodam aparat za vodno masažo - biserno kopel z zlatimi mehurčki. Jurij Zakrajšek, Šmartno ob Dreti.
Prodam enofazni cirkular s priključki in varilni aparat. Tel. 843-406.
Prodam pralni stroj PS 1000 - nov, PS 402 - rabljen. Tel. 841-151,
832-	351.
Kupim okna in vrata in prodam avto Schirocho, registracija celo leto. Tel. 841-137.
Otroški voziček - nov Dino prodam poceni. Tel. 846-068. Prodam maturantsko obleko (močnejše postave), ugodna cena. Tel. 841-553.
Ugodno prodam Daihatsu Charade TD, 12/88, reg. do 6/97, 93.000 km. Inf. na tel. 886-118, zvečer.
Nudim pomoč v gospodinjstvu, čiščenje stanovanja. Šifra: Mozir-je-Nazarje.
Polona Z. Na tratah lahko svoje dlake, ki jih je 30.12.96 pustila v napačnem avtu, dvigne na uredništvu SN pod šifro “Kjer osel leži, tam dlako pusti.” Prodam avtomobil Alfa 33 1,3 S, 1. 86, prvi lastnik. Tel. 831-016. Prodam Z 101 GTL, 1. 84, reg. 10/ 97, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel. 841-473, popoldan.
9 d.0.0. NAZARJE
vas tokrat preseneča z ugodnimi cenami pustnih dobrot, t.p.
O dimljene svinjske krače________________389,00 SIT/kg
O šunka in vratovina dimljena____________899,00 SIT/kg
◦ugodne cene krofov, sprejemamo naročila!
staipgia [d©qe)Kiq
•	Coca cola in Fanta 21___________________189,00 SIT/kom
• PivoTOPVAR0,51 steki. -PREMIUM_________95,00SIT/kom
•	Slovaški NA ZABOJ KARTON________________89,90 sit
KI0^0 KI0^0 KI0^70 KI0^0 KI0^0 K10\70 KI0\!70 y	MbTOagto	pota [LtolbuacaiD Qrao^Q^gcaGo®
[◦□^alooflosjOoLi^ «
Akcija traja do 11.2.1997.
Vabljeni v naše trgovine v Mozirje, Nazarje in Varpolie!
ULTRA
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
R5 CAMPUS 6/91	41000	718.760,00
R5 CAMPUS diesel 4/89	107500	685.734,00
CLIO RN 1,2 5V 8/93	44000	1.278.904,00
CLIO RN 1,2 9/93	43000	1.179.499,00
CLIO D 1,9 5V 1/93	41000	1.344.530,00
R 19 RT 1,4 5V 1/93	46200	1.404.375,00
R 19 RT 1,4 4V 2/94	57000	1.501.500,00
CITROEN AX TRE 4/88	136000	556.920,00
TEMPRA 1,6 SX/E 6/93	50100	1.411.818,00
FORD ESCORT 1,4 CLX 6/91	53300	1.345.050,00
PEUGEOT 205 L 12/91	48000	865.200,00
OPEL KADET 1,5 TD 12/90	60100	1.310.074,00
ŠKODA FAVORIT 135 LX 4/93	25000	694.008,00
MOŽEN NAKUP VOZILA	NA KREDIT PO	
UGODNI OBRESTNI MERI.		
ESU d,.,.
Obrat Mozirje,
tel. 831-020	Del. čas:
fax 831-043	8.00 - 16.00
RENAULT
kavbojke rave >8öä.4.ooo AMERICAN LEGEND ‘>800.6.400 otr. puli 2-6 ->«L770 8 -14 >aeo^9io otr. trenirke 2 - 6	*3^t£^2.730
8 - 14	'5^80.2.940
d. tunike t3s90Q. 1.330 d. maje ^35900.1.330 WMIIJ£MLP
HCJčEft ¥eMS
MARKETING d.o.o.
POLZELA 38, tel. 720-592 PE Velenje, tel.: 863-960
IM!	[Hl i Ti I
ihivjiv-JA Jiy/uijjüijjiuy
3 -)-,lUi53;jJü PJJSÜa'JÜiJ !/ U UilJJ
SUZUKI
BALEN04WD OD 24.990 DEM SAMURAI 4WD OD 23.990 DEM VITARA 4WD OD 31.990 DEM SUBARU
JUSTY4WD OD 23.000 DEM IMPREZA4WD OD 30.600 DEM LEGACY 4WD OD 40.600 DEM
UGODNI KREDITI.
MOŽNOST NAKUPA STARO ZA NOVO.
Da vas v novem letu sneg presenečal!
OBIŠČITE NAS!
ne
bo
Celje - skladišče
D-Pe.r
7/1997
p? J g £ 5000004408 CORN J! CRAu
C0BISS o
POLETITE V TANDEMU!
V času smučarske sezone na Golteh lahko poletite na relaciji Medvedjak - Žekovec, Stari Stani - Radmirje ali Ljubno, Stari Stani - spodnja postaja žičnice Ročka.
Informacije na recepciji hotela na golteh ali
NA TEL. 063/843-296 ALI 0609/625-960
ŠOLA LETENJA SKV
VAM NUDI TUDI:
-	BREZPLAČNE POIZKUSNE TEČAJE
-	TEČAJE ZA ZAČETNIKE - L TEČAJI
-	NADALJEVALNE TEČAJE - A TEČAJI
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI MV\S
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SO POTMI K V POSLOVNEM SVETU
1C7,8 Mhz
OSREDNJO KNJ. CELJE