"" Z Mačkom z JeHce sva leiala stisnje-na v druibi petih fetnikov, v šlafmerje-vem domu, v majhni oelici brez vrat. Bi-la sva zaskrbljena; lcajtl tu c policijskih zaporih se je kovala naša usoda. Srhlji-vost je rasla od ure do ure. Ta dan so v prvem nadstropju zverinsko pretepavali. Ura je bila enajst dopoidne in iz hodnVca je zadišalo po hrani.
»Kaj pa je danes na jedilnem listv? je vprašal Maček Skaverja iz Male vasi, ki je pokukal v našo luknp.
»Phe, nič posebnega, žlobudra kot da bi se oni poscali p kotel.s
Na povelje so nas spravili v temačnt hodnik, kjer smo obstdli drug za drugim s ploč-evinastlmi skodelicami v rokah. Se-stavili smo red negibnih teles iii fco je vsak dobil svoje, smo posedH po koteHt s skodelicami v naročf*. Cudrto, v vsa-kem zaporu se izprasni kotel, tu pa je mineštra ostajala, le malokdo je imel vo-Ijo do jedi. Od prevelikega iivčnega na-pora se ne da jesti, kljub lakoti. Tu vsa-kdo lahko dobi dodatek in tu je tudi vsa-kemu dana moimost% da enori v napeti tišini in izoliranosti.
»Trde smo od strahu,* je potožila Tronteljeva v hodmiku.
»Zakaj,  kai je?«
»Rodičevo so pretepli, hudiči, in kako pretepli!«
»Redka jed nam je obtičala o grlu kot kamen.«
»človek bi najraje padel na zemljo, ka-kar list z drevesa in ugasnil, tako nas strašijo z gorjačo. Zapori, mučenja, tabo-rišča, to pomeni biti danes človek,« je de-jal  Komanov ata.
Utihnili smo, premagani Od utrujeno-sti, odrevenelosti, oropani hotenja, da bt mogli samo opazovati fe medle oddalje-nosti strahoto 6asa. Zrak je postal lep-Ijiv in z rokavi smo si brisali potne sra-ge  strahu po zgubanfenih čelih.
Zunaj pa je bilo lepo, zlato sončno je-sensko popoldne, kot da ne bi bilo vojne.
Po končanem zaališanju, ko so se mla-di fantje-policijski agenti, znane Ijubljan-ske barabice, utrudili oa pretepanja in za. slUevanja, so nas spustili za pol ure ven na zrak kot čredo iivali.
Sprehajanje po dvoriiču poltcijskih zaporov je bil kratek sprehod po tistem majhnem tlakovanem prostoru, sttsnfentm
med oisokimi stavbami, ki jih )e vezal tri metre visoik zid. Nad nami je bilo ja-sno nebo, po katerem so se voziii beli oblački. Po strehah je bilo vse ztvo gru-lečih golobov. Ceprav smo še tako stego-vali vratove, nismo videli ničesar drugega, kakor sive zidove z okni, m nebo nad na-mi. V krogu po dva, trije zaporniki mrač-nih misli in tezkih korakov.
Ko sva z Mačkom prestopila stopnice iz podzemlja, so naju oči zaskelele od premočne svetlobe. Za hip sva si jih po-krtta z dianmi, potem pa sva stopiia v krog med sojetnike in potopila sva se vsak v svoje težave in skrbi. Po nekaj krogih   sva   zagledala   v    kotu    Rodičevo,
je kot ujeta iival Cloveika moč ima svo-je meje; pri nekam bliije, pri drugem dlje. Mnogo jih je bilo, pri katerih so se te meje ujemale z reSilno smrtjo med mučenjem. Ničesar niso izdali, a kdo lah-ko jamči za drugega, ko pa spozna vsak svojo odpornost šele tedajt ko se znaj-de na mučilih dvajsetega stoletja.
Danes so imeli prav ti agenti-pretepaei v precepu Drago, pri kateri je bila zbi-ralna baza za nabrano blago, namenjeno partizanom, ki so ga prenašale ženske, med njimi tudi Rodičeva sama, na javko v Muljavo, na Pugled in v Dolomite. Ond je bila v tistem tako nevarnem fcsu naj-bd) delavna aktivistka v našem delu Po-
Piše: Ciril Ramovž
ŠLAJMERJEV DOM
Rodičeva mama je bila ena najbolj neustrašnih aktivistklna Posavju. Sina je izgubila v partizanih in sama je preživela Golgoto nemškega taborišča
naslonjeno na star zaboj. Crte na obrazu, vdrte oii so kričale, kaj vse je prestala na zasliSanfu. Bila je osamlfena, prepu-ščena sama sebi. Vsa okna polidjske stavbe v pritličju, v prvem *n drugem nadstropju, so bila zasedena z agenti, s špiclji in zagrizenimi policaji. Na najbolj tndnem mestu je bil črnorokec, policai /ože. Opazoval je naše kretnje in lovil Srtve. Nič mu ni ušlo iz njegovega poli-cijskega, zornega kota. Zloglasni Perni-iek Joze je stanoval na našem koncu, o Zupanovi ulici, v najbližji soseščini. Vsi ki so hoteli mirno živeti in srečno pre-tolfi vofno, so isfcoJi njegovo zašitto. Za nas pa je bil strah in trepet. Je te tako, vedno se najdejo hlapci, ki se oprimejo reiilne bilke in mimopredc zapravijo svojo vest, in zameietarijo svojo čast i« poštenje za kos krvha.
Mama Rodiieva je bHa izdana. Trdo so sagrabili iensko, H fe veliko delala z njo. »Pošteno fo namazite, pa bo vse te-tresla iz sebe!« Trdo «o fo zagrabili in pod hudimi udard je klonila.  Videla »e
savja. Sedaj pa je bila izpostavljena otem policajeo-irnorokceo _ morda zato, da b* se veriga odvila.
Ko sem jo zagledal, sem se v hipu spomnil morečega trenutka, ki je metal temen madez na mojo zavest...
Bilo je pred nekaj tedni, nekega zgod-njega nedeljskega jutra. Prejšnji večer so imeli mladind trosilna akcijo. Vse ceste so bile nasute s propagandnimi lističi. Bil sem doma v prvi gostilniški sobi. Oče je kadil pipo in kibicirai kvartopircem. Jaz pa sem stučajno pogledal skozi okno, v tisto pusto vreme. Zagledai sem žalo-sten prizor: mladi fantje, domačini, po večini iz spodnje vasi, so gnali po cesti Drago m Se dva, tr% dekleti. Zgodaj zju-traj so jo vrgli iz postelje kot eno naj-bolj zaznamovanih garjevih ovc. Nagnali so jo kljub slabemu zdravju in sivim tek tem.
Ko sem jo s strani gledal, me je ne-kaj stisnilo pri srcu in zašepetalo: »Pojdt, pomagaj ji! PokaiH, da «t sama!« Toda t> mem je bilo preveč strahu, morda zaradt
otroka, morda zaradl grotnfe, saj sem komaj prišel te jeienskega bunkerja, kjer sem bil sam zaprt več kot teden dni. Tam . ¦. tam, kjer se ni bozalo.
»Likvidirali te bomo za najmanjio stvar!« Te besede so mi bmele po uše-sih kot veltki zvon. Zatajii sem vest tn bilo me je sram samega sebe. »Lahko ie biti organiziran, lahko, če ničesar ne tr-tvujeS!« je kričal člooek v meni.
Ob tem spominu sem prijel Mačka za roko in kot eden sva stopila iz kroga *n šla k Oragi, kljub mnogim očem.
»Se ne bi maio sprehodila?« sva jo na-govorila.
»Bi, vendar sama ne morem ...« po-gledala naju je * trpečimi in hvaieznimi očmi.
»V troje bo menda ilo, kajne?* je de-jal Maček.
»Bo, čeprav težko. Moram, stcer m« bo zadušilo .. «
Prijela sva jo vsak z ene strant tn jo privedla v krog.
Policaju Jozetu so »e oči kar zaiskrile v mislih, da se veriga podaljSuje. v mt slih, kako naju bodo Se danes pesttii na zasli&anju.
»Vaju ni strah?« je vprašala, ico smo se  sprehajali  v krogu.
»Stmh, ne! Storila sva nekaj, kmr je inlo tre&a storitt fn to je bore mmio v primerfavi s tistim, kar st ie ti storila za natso stvar. Fant ti je padel v hribih, pretepH so te, pri tvojih sivth Utseh in kdo  ndj  ve ...?«
Bolesten stok je presekai stavek, aaj je bil pretepeni Dragi vsak korak boie-čina.
V cerkvenih stolpih je bila ura polno-či, ko so nas Hvi vragi vodili nazaj v za-pore prisilne detotmice. Mento je spaJo, samo mi... . naše sence tn mesec na ne-bu, ki je bilo polno belih ovtic, smo šli novemu.  sii>emu  dnevu  nasproti.
»Svojat smrdljiva! Sodrga, gremo ... gremo!* so nas priganjali  hlapci.
Pohiteli smo in naši koraki so prozno odmevali po pustih cestah saj to ni bila več tista Ljubljana, ki je bila včasih ob teh  urah ie poina zaLjubiTemh   paroc.
»Hvala, fanta!« je rekla Draga, ko sva jo prtpeljcUa do vhodnih vrat prisiine de-knmice. »Sedaj vidim, da nai človek tudi v ječi ni nikdar samlt