■nsp fk : % " vf -> . 7 j i Tečaj M. V GORICI, v petek 4. decembra 1874. 1 Uet 48. List izhaja vsak petek • » t i« Y«ljft ■ poštnino vred in ▼ Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 60 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. • polit, društva ..GORICA41 ,ie cena določena, kakprtfe druge naročnike. Posamezni listine pro- dajajo po 6 sold. ▼ tiskarni. GLAS N. *nira in dopisi šiljajo opranii iaj se frankujejo. naj sc blat. v nunskih ling-ovo. V Rokopisi t sprejemajo, hi ni. , . če se naznanilo samo a\. sold., če dvahrat, 12 sob*, .fopisi. V Gorici, 19. nov. — Uže zdavno, menda od preteklega septembra t. L, nisem za »Glas« nič napisal, in gotovo še misli moj „anonymus«, LISTEK TRENTA. (Dalje.) Sedaj pa še od Trentarjev in njih živo-tarenja kaj. Vseh duš šteje duhovnija okoli 400; malo število, pa za Trento se preveliko, ker ima sicer veliko obhoda, pa pičlo pridelka. Trentar ne pozna ni setve, ni žetve ; nekoliko košar krompirja vsadi, pa ogrebe in njegovo polje je vse obdelano. Misliti pa ni, da bi zarad previsoke lege zemlja tam nič druzega ne zamogla roditi; ječmen, oves, rež in marsikak drug gorsk pridelek bi dozoreli, ko bi le kam sejati bilo. Čeravno marljivo ljudstvo vsako ped zemlje vest-no v prid obrne, kakor Kitajec, vendarle iz vseh razkosanih blekov komaj za vsiljene potrebe krompirja nakoplje ; zategadelj si mora iskati preživljenje z živinorejo pa z lesom, ali pa mora V svet. Pa tudi živinoreja je le omejena, ker neugodne krajne okoliščiue pripuščajo samo drobnico rediti; le najpremožnejši vzdržujejo po eno lahko kravico, pa teh bi se dalo na prste ene roke zašteti in mezinec bi še ostajal. Življenje Trentarjevo je tédaj navezano zgolj na kozo in ovco ; še najbolj pa na kozo. Ta velika sovražnica gojzdov je njegova dobrotuica. Naši gojzdnarji so kozje vprašanje po vseli gorah z zatrenjem skokonoge živali rešili, samo po Trenti in Soči blezo še vlada izjemni stan, tam je svobodna kozja Crnagora. Pravijo sicer, da s časom gotovo tje doseže ostra kozja sodba, ali tedaj bode treba pred Trentarje preklicati, potem še le koze 1 Naj ljudje pa ovac več redijo, vgo-varjajo kozoborci 1 Bi bilo že prav, ko bi za-mogel še travo in listje sklicati iz vseli strmin in razpoklin, da bi jih vrtoglava ovca v nižini mulila, ali pa, ko bi se dali šibki ovčji parklji v kozje prestvariti, da bi drzno vse višave op-lezla in opasla. Neizogibno potrebo kozo po teh bornih prostorih priznavajo celo nekteri najhujši neprij atei j i koza ; pa so iztuhtali nov projekt, vsled kterega naj bi Trentarji svoja šila in kopita pospravili, popotno palico v roke vzeli in jo kar naravnost ven mahnili na odkazana jim nova selišča tam kje v kaki še prazni pusztina Ogrskem. Tako bi se gordiški vozel res presekal, ali posilna narodna seljenja bi bila v našej kulturni dobi vendar malo preredki anahronizem. Trentar ljubi strastno svoje bele goré, raje bi doma stradal, kakor se gostil na ptujem selišču. Z jekleno strpljivostjo poganja svoje »blago« po kameuitih planinah, visoko gori pod snežnike pleza ter žanje s srpom izmed skala v vedni smrtni nevarnosti čopiče trave, da ima po zimi živalici koj položiti ; ves pa trud pozabi, kadar sprejme ob Času planinske delitve rumena kolesa sirov in dežo skute. Dobro vé, da bodo le ptuja usta drobila in hvalila njegov žlahten pridelek, pa nič mu po tem ni skomina, saj je že prera-čunil za koliko mernikov turšiče bo zalegel sad QélQletuega truda. (Dalj« prih.) X n. L v .iJ d* mt je * svojin gma ego • ustrašil tako da sem popolnoma umolknil. In kdo (aj, a j ! tu me fl m m t * it m ... m, & w •v.s- ib K % §k gg *$*; a®? ¥aH bo spet krenil, ker «uže vsak mladoslovenec piše g d o*) ne bi se ustrašil, kedar se mu tako le piše: aJtž, dasi sem... mladosloVenski prikimo-valec, Vam vendar ne morem ničesar odgovoriti T S J, ca r Vara bodo, kadar boste mlado-slovenske slovniške zastopnike v živo dreguili, bvezdvombe odgovorili, kakor si jaz .*&» 4» seje bftti, in pn k»ko ! čudo, da mi ni pri takem žuganji srce v hlače padlo. Bieer pa moram biti pač med staroslo-▼ood na Goriškem nekaj ve\javen, da je moj «anosjmus* dve pštei, hočem reči, dve zaljubita! piani, proti meni nameril, ter mi zažugal« da bodo In post e rum „ mladoslovenski sfavilla zastopniki4 sami meni odgovorili, ako se jih dotaknem. Pa pustimo te reči. Da se golo* brid fantin drzne starega moža s takimi dopisi nadlegovati, in ga podučevati, češ, ti starec pilil po starem, braniš staro pisavo; ta uže nič vol na velja, vse se mora nam mladim uklanjati, kakor nd za dobro spoznavamo, to je prav ; Vi in Vali staroslovenski listi pačite naš jezik; treba pisati, kakor mladoslovenski listi pi-tqja: goije tistim, kteri našo pisavo grajajo itd. di se dme, pravim, tako postopati, kaže, kakor alni ute enkrat opomnil, kako naša sedanja mladini v šolah tn omnibus et singulis napreduje. Ubogi, pomilovanja vredni mladenči ! da obiskujete iole, v kterjh vam um z vsim potrebnim in nepotrebnim hranijo in prenapolnujejo, za omiko rilega arca pa tako malo skrbijo, ali še celo od avdičavne vere, brez katere ni mogoče Bogu dopati (flebr. XI, 6.), hudobno odvračajo. Km* tokaj pravim, ni treba dalje dokazovati, laj vemo, zakaj so bili ravno kar preteklo ftiliko leto neli tukajini učitelji nekaj odstavljeni, nekaj prestavljeni. Ali tega ne morem zamolčati, kar sem dans z jut rej, bilo je okoli poli oame, ee’ žalostnim srcem zapazil, in kar me je h pisanju teh vrstic, bi skoraj djal, nekako prillilo, da si svoje srce en malo ohladim. Pisaje nekaj v svoji stanici slišim zvončljanje na ulici; pogledam skoz okno, zagledam duhovnika, ki nese sv. popotnico k bolniku, štiri (reci : š t i r i, ne več, ne manj! ostarele ženice gredo za Bogom, in kakih deset ali dvanajst korakov za njimi maršira frkolin,*) kakih 12 let star, se ve da, šolarček, s pokrito glavo, meni nič, tebi nič, kakor da ni nič posebnega ; menda je v šoli slišal, da ni treba gledati na to, kar duhovni delajo in učijo ; da je ves obred katoliške cerkve le vraža inf šemarija itd. In fantek je hotel očitno pred vsitti ljudmi pokazati, da vé ceniti nauke „ omikanih* scilicet učiteljev, kteri so «nezmotljivi*, Udaj je vse gotovo, vse resnično, nedvomno, kar koli ti visoko učeni, bodi si mladenči ali možje, s svoje katedre govorijo, naj bo še bolj nespametno in — bogokletno. Pač bi imeli starši v današnih časih dobro poprej premisliti, predno dajo otroke v take šole, kjer se jim vera jemlje, in tedaj toliko bolj versko in nravno popačijo, v kolikor više šole pridejo, ako jih Bog se svojo milostjo posebno ne ovarujel V take stvari zamišljenemu hodijo mi vedno stari časi v spomin, ter izdiham : Oh, kak razloček med nekdaj in zdaj! Pa glejte ! ižgovorivšemu nekdaj in zdaj mi pade v *) Duhovnik, ki je ne3el sv. popotnico, nam pripoveduje, da je srečal še več àolarckov, od katerih ni ne èden pokleknil ; pozdravih so Gospoda res malo ilftbii, ltàkor nar zadnjega suplenta. glavo, da sem konec leta 1873 za «Glas* napisal pod naslovom Nekdaj in zdaj petero so-stavkov, od kterih je bil natisnili prvi, in pa prvi d e 1 d r u * eg a ; rekel mi je nekdd, da Je kdo v «Soči4 nekaj o tem črhnil (kajti jaz sam «Soče* ne prebiram), in brž ko ne sc j è «Glas* tega prestrašil, pa je vse drugo zavrgel, kar sem napisal. Factum je, da jè od tistih dob moj Nekdaj in zdaj popolnoma zaspal. Naj bo z Bogom, če ne more biti drugače. Drug krat ne napišem ničesar, pa si prihranim delo, popir, peresa in črnilo. Cernu namreč truditi se in čas zgubljati, ker ne vem, ali s tem, kar pišem, ustrežem ali ne? posebno ker mi druzega dela ne zmanjkuje.**) ■ . , * , , ; » 4 ( • Ì Od gorenje Soče, 23. novembra. — Naši šolski očetje so 16. i 17. t. m., dva dni zaporedoma sedeli v Tominu. Preštevali so račun v pretečenega leta pa prevdarek prihodnjega. Se le takrat so tudi učiteljem - duhovnikom odmerili nagrado za pretečeno šolsko leto. Storó pač vse o pravdm času, kali? Tudi so jih, kakor skrbni očetje neporedne otroke, zavolj znane «nagajivosti* nekaj kaznovali ; odmerili so jim po 30 do 80 gl. nagrade. V začetku leta so odločili za nagrade 4000 gl.; ker so nekteri na-. gradi se popolnoma odpovedali, je vsakdo mislil, da bodo pa drugi «nenagajivi* imeli boljšo žetvo, pa naši očetje so si nekoliko poigrajčkali. Možakov nam manjka, možakov! Šola pospešuje omiko, < ta pa blagostanje, tako je uni dan minister Stremayer govoril svojim volilcem na Štajerskem. Naši šolski očetje tudi to vedo, ter dosledno sklepajo, da ljudstvo, ki ima šole, mora biti od leta do leta premožnejše, lože plačuje šolske prikl&de, zato jih tudi pridno povišujejo. Za tekoče leto so odmerili 20.000 gl. za ves okraj, ter preračunih, da to dà 40% priklade na davke. Lepa miklavževna davkoplačevalcem ! Ce imamo uže zdaj toliko stroškov za šolo, ko ima večina občin le svoje duhovnike za učitelje, kakošni bodo nek ti stroški čez nekaj let, ko bodo iz kobaridske pripravljavnice dozoreli svetni učitelji spodrinili i nadomestovali duhovnike? No! vse bi šlo iz pod rok, da bi le Stremayer tudi le - sem prišel i naše ljudi preveril, da bodo potem boljše «stali*, ter lože plačevali, kadar bodo imeli šole z dragoplačanimi svetnimi učitelji. Pa to ne gre vsakemu v glavo. Od gorenje Soče, 30. novembra. Do uradnikov je ljudstvu sploh urašena nekaka nezaupljivost priznati pa se mora, da nekteri uradniki pri tominskem glavarstvu so na dobrem g!asu, ter pri ljudstvu vživajo spoštovanje ne samo zavolj službenih sposobnost, ampak posebno še zato, ker #so slovenski uradovali i bili sploh prijatelji matrnemu jeziku. Zato nam res težko dene, da se moramo v kratkem času uže od tretjega uradnika te vrste posloviti t. j. od g. c. kr. okrajnega komisaija, ki je postal tajnik pri namestništvu v Trstu. Privoščimo mu povišanje i primorski Slovenci ga moramo pri namestništvu veseli biti ; tudi moramo cesarskega namestnika hvaliti, da si zna poiskati tacih de-lalcev, ki morejo i znajo tudi slovenski uradovati, a za nas tukaj je odhod tacih mož izguba, izguba v uradu, izguba v društvenem živenji. Glede uradov sem uže nekaterekrati pisal, da po odhodu g. W. se izgublja slovenski jezik ~**j G pisatelj ! *— Vaših cenjenih spisov nikdar ne vržemo ni enega v koš, odložili smo jih le za drugo priložnost. Ohrauite nam še za naprej Vaše spretno pero. GRED, iz pisarn ie, a zdaj seje bati še slabejšega. Glede društvenega živenja pa omenim le, da nekdaj hvaljena družljivost med uradniki i tržani zapu-Šča tominsko čitalnico. To je jako obžalovanja vredno, vendar narodni tržani so nam poroštvo, da se bo čitalnica ob svojem času pomladila. Zdaj pa še dopisniku «Slovenčevemu* iz goriških hriboy nekaj malega. On bere iz mojega dopisa v 46, št. «Glasa* nekajv kar niše® niti mislil, niti pisal. No, če imenuje 4 ima Streinayra bodočega patrijarha državue cerig^^jiMf te vere kar nič' ne kalim, nasprotno bo pa tudi on meni — upam — dovolil toliko zaupanja v našo duhovščino, da Stre-niàvvu in ecclesiasticis ne bo nikdar služila : glede stavka pa: «Moti se tudi naš prijatelj od gorenjè Soče zelò, če misli, da spolnuje svoje dolžnosti do slovenske narodnosti, kdor v Glas ali kter drog slovensk list dopisuje* samo to, da se zelò on moti, čč mi to podtikuje ali izpeljuje iz omenjenega dopisa. Kaj tacega nisem niti mislil niti pisal. Da ! «Činom kažimo, da smo Slavjani !“ Iz Čepovana, 17. nov. — Podpisani si štejemo v dolžnost, vsem P. T. gg. visokodušnim dobrotnikom in slavnim ravnateljstvom milosrčnih naprav najsrčnejšo zahvalo izreči za nam v lotošnji požarni nesreči, bodisi v denaro ali v blagu naklonjeno pomoč. Ko smo pred tremi meseči stali 8 pobešeno glavo na žalostnih razvalinah svojih pogorelih hiš, se nam pač še sanjalo ni, da bodo uže pred to zimo po večem okrite ! Al kar se je nam in še marsikomu drugemu za to leto skoraj nemogoče zdelo, to seje zgodilo, hvala Bogu iu našim dobrotnikom! Res je, da rana, po tej nezgodi nam usekana, nas bo še kakšno leto sklela, toda kaj sino še le bili mi revčeki začeli, da se niso bili usmiljeni dobrotniki milostljivo na nas ozrli in da bi bili le na svojo lastno moč i pomoč nakazani? — Tako se je pa nam od več strani, zlasti od strani mestne gospode v prvi in največji sili pomagalo, da smo se srčno težavnega dela lotiti ter si nove in bolj varne domove postavili. Zdaj ko nas snežena burja s svojimi ledenimi rokami objema, zdaj še le vemo, kaj je toplo, varno zavetje in za to se imamo poleg Bogu svojim dobrotnikom, posebno mestnim gospodom zahvaliti, ki so nas z dušo vsega podvzetja, z denarom tako zdatno podpirali, da nam je bilo mogoče že v tako kratkem času zavetni kotič na lastnem domu si najti, v kterem bomo zamogli s svojimi družinami prezimovati. Naj še s posebno zahvalo omenimo našega visokospoštovanega glavarja g. barona Rechbacha. Ta blagodušni gospod so svojo očetovsko skrb za nas s tem pokazali, da so precej na kraj naše nesreče osebno prihiteli in vso škodo natanjko ogledali. V svoji milosrčnosti niso le lepo svoto od 20 gld. iz svojega žepa nar bolj potrebnim podarili, ampak se tudi pravočetovsko prizadeli, nam s svojo tehtno in veljavno besedo usmiljena srca mestne gospode nakloniti. Lepa hvala ravno tako visokočastitemu g. Kafol-u, nadškofijskemu kancelarju, ki ni samo kot rojak naš ponos, nego tudi naš neutrudljivi pomočnik in modri svetovalec, ki nas je mestnim gg. dobrotnikom gorko priporočeval ter nam s svojo modro skrbljivostjo marsiktero žilo denarne pomoči odprl. Srčno naj bodo zahvaljeni tudi naš župnik visokočast. g. France Podreka, ki so nam pri radodarnih Solkancih lepo denarno pomoč sami nabrali ter djansko pokazali ljubezen do svojih ovčic, Pft tudi Solkanci so nas za brate k eni in isti sta-roslavni fari pripadajoče Spoznali. Hvala jim! Globoko ginjeni od tolikpšnih dobrot smo pač dolžni hvaležne roke proti vsegamogočnemu Gospodu pbvždigovfcti ter Njega z gorečim srcem prositi, naj Ort milostljivo vse naše dobrotnike ràzveseli, kakor so oni nas razveselili. (Slédijo podpisi.) Iz Rifenberga. V 48. listu Soče nek navdihnen dopisnik strašansko po meni udriha, da bi mi čast vničil, ko bi jò ta list vničiti mogel. Ne štejein si toraj v čast s takim pričkati se in mu na njegove izmišlije odgovarjati, ker, Ido bi samo ime dobro znanega navdihovalca navedel, bila bi reč vsim jasna, zakaj je svoj žolč na me izlil. Kar Se pa tiče volitve, zahvalju-jém se svojim volllcem, ker so me enoglasno volili pri vsili dosedajnih volitvah, in s tem ska-zali mi veče zaupanje, kakor navdihovalcu Soče. Glede občinskih opravil, posebno finančnega stanja, me je hotel nek pravi Mcfist, ki je oni dopis v Sočo ne pisal, ampak navdihnil, res zlorabiti v svojo umazano sebičnost na škodo občinsko, češ da „kot tajnikbi moral tudi njegove sleparije v občinskem gospodarstvu tajiti!! Toda jaz, ki ne speljujem besede tajnik od tajiti v omenjenem pomenu, sem se čutil po vesti prisiljenega postavno pot nastopiti in sleparijo na dan spraviti, da bo ta jezikoslovec po kazenskih §. §. morda za zmiraj pri občini mefistovati jenjal. Od tod strup, ki ga na me bruha. Ta moj odgovor enkrat za vselej takim napadom na mojo Čast. Iz Divače,*) 24. novemb. Pri Danih blizo Skocijana se je najšel dne 19. t. m. inertvec zmerznjen v nekem žlebu, kteri je menda v o-nem strahotnem sneženem padežu 13. in 14. t. m. na poti ostal. Najdenec je bil mladeneč o-koli 20—24 let v modrih prtenih Mačicah in strgani srajci obolčen. Precej so neki sumili, da mora biti znani zmikavec in potepuh L. K. it bližnje vasi G... V onem padežu so bile Dancem zmanjkale nektere ovce, ki so drugo jutro domu prišle ; najbrže torej je hotel rajnki odgnati jih, pa so ga sneg, burja, mraz premagali, da je nesrečnež ostal, in za veke v snegu zaspal. Tudi se je veliko sumilo, da je on v družbi z drugimi tovarši cerkev Matere Božje v Kačičih pred dvemi leti okradel, in glej ! na pokopališču iste cerkve je zakopan. Tam kjer je greh storil, tam ga je kazen doletela. Po mnogih bližnjih vaseh so letos ovce zmanjkovale, ter so povsod krivili dolgoruke in dolgokrake Čiče, pa menda večkrat *so bili domači tatovi. Zdaj je čas ugoden za naše ledarje ; mraza dosti pa vode je malo, ako ne pride kaj kmalo j«g, da nam prilije, a potem sever, da stisne. V poslednjih letih se je ta nova obrtnija dokaj povzdignila, ter so mnogo ledenic napravili po Kvasu. Lani je pri Kačičih nekdanji čevljar, a sedaj tržaški bogataš Mestron napravil velikansko ledenico, ki ga je do 5000 gl. stala. Kratke novice. Ustavoverci raznih barv so se posve-a L kako bi se nasledkom borsnega po-_^llla lzo8'ttiti dalo. Posvetovali so se, pa PrOBiinO I IIraH nič sklenili, še manj pa bodo slabi kupčiji na noge pomagali. — Poslanec Wildauer je predlagal spremembo šolske postave 25. maja 1868., ker na Tirolskem se tej postavi deželni zbor ni vdal. Posl. Graf pa dokaže, da, ako se predlog v resnici posebnemu odseku izroči, državni zbor sam ustavo prelomi. Končal je: Ako predlog kakemu odseku izročite, pokažete nam prav jasno, po kteri poti nam je potem hoditi. — Akcijska postava je bila v drugem branji sprejeta. — „Politik" piše, da vtegneta cesar in cesarica meseca februarja na Češko se podati. — Kakor hitro je prišel cesar v Gd-dòllò, dal je Sennyey-a k sebi poklicati, nov dokaz, da veje nekak konservativen veter v viših krogih. — Finančna postava za leto 1875 pride v obravnavo. Vsili stroškov je za prih. leto 381,782.551 gl., dohodkov pa 369,429.694 gl., primanjkuje toraj 12,367.857 gl. Dandanes se večji del tako gospodari, da ima gospodar konec leta mesto kaj čistega dobička — kup dolgov. — V Monako vem obsodili so in con-tumaciam dr. Sigl-a na deset mesecev ječe, ker je razžalil Bismarka s tem da je rekel : Napad v Kissingen-u je bila komedija. Ogled, „ Sloveneca in fraac. list »Danube* sta ob enem prinesla novico, da mislita cesar in cesarica potovati v G a 1 i c i j o in sicer okoli velike noči. Ako je to resnično, potem se da sklepati, da madjarski in nemški upljiv na dvoru na veljavi zgubava, pa je tudi pravično, da se Slovanom ista čast da, kakor Madjarom in Nemcem, da vidijo svojega kralja in cesarja v svojih deželah. Kajti kdo je cesarski hiši bolj udan v Avstriji, kakor ravno Slovani! V Pragi so narodnjaki zmagali pri na-domestilnih volitvah v mestno starešinstvo. Ustavoverci se volitve niso udeležili. — V Peštu je eden ali več uradnikov vzel neko pismo ministra Andrassy-a, namenjeno ministru Bankans-u. „Neue fr. Presse “ je to pismo objavila in zdaj je preiskava, kteri zmed gospodov je — tat. Ko bi kak diur-nist nekoliko starih aktov vzel in je prodal, da si svoje žalostuo stanje za kak dan zboljša, težko bi ga obdržali v službi, ako bi se zvedilo. Sledi pa iz tega : Kleine Diebe li&ngt man . . . Zunanje države. — v Rimu je italijanski kralj 23. t. m. odprl zbornico s prestolnim govorom. Najprej se zahvaluje italijanskemu narodu za dokaze udanosti, s kterimi ga je počastilo o priliki njegove 251etnice. Potem napove novo kazensko postavo (je pač potrebna), ktera bo imela namen javno varnost v nekterih pokrajinah utrditi; govori o organizaciji vojaščine, priporoča varčno ravnati z denarjem in le za najpotrebniši reči stroške privoliti. Kralj je srečen, da z vsemi sosedi v lepi zastop-nosti živi, da bo tako prostost združena z redom najtežavniši naloge srečno rešila. Naposled zahvali Boga za dobro žetev in za božjo pomoč, kteri je ves uspeli pripisovati. Garibaldi sprejme eno volitev v večnem mestn, ker je bil pa v dveh volilnih krajih izvoljen, priporoča svojega sina Me-notti-a za zastopnika. Srečno večno mesto, ki ima take zastopnike ! — Iz španjshega bojišča je zanimivo to, da so Karlisti zopet okolico pri St. Martial-u in tamošnje griče v posest vzeli. Stan je ravno tak, kakor pred zadr.jo bitko. — Srbski knez je s prestolnim govorom odprl skupščino : pov-darja sijajen sprejem v Carigradu, in na-glaša, da je z vladarji in državniki v prijaznosti, kar bo v velik prid Srbiji. —-Na Francoskem imajo ministri zdaj opraviti z govorom, s kterim bo Mac Ma-hon narodno skupščino odprl. Vlada predsednikova ostane brž ko ne dosedanja, če tudi se sliši, da nekteri ministri odpusta želijo. Dokler se Francoska ne povrne v naročje vlade, ktera ji gre po pravici, ne bo mirna, še manj srečna. Domače stvari. (Za spominek dr. Hrasta) darujejo: Jakop Dol jak, dekan 3 gl. — Andrej Škrt, kaplan 2 gl. — Jože Mlekuš, kaplan 2 gl. — Ant Hvalica, vikanj 3 gl. — Anton Gregorčič, vikar 2 gl. — Anton Pipan, kaplan 3 gl. — Anton Rutar, župnik 2 gl. — France Lužnik, kaplan 3 gl. — Tomaž Rutar, fajmošter 3 gl. — Janez Lebau kurat 2 gl. — Anton Cerv, provizor 1 gl. — Janez Kuštrin zač. kurat 2 gl. — Fr. Hebat f. oskerb 1 gl. — Jožef Golja vikar 2 gl.— Juri Kokelj kaplan 1 gl. — Sellak, 1 gl. — Mih. Pilih, vikar 1 gl. — Štef. Krkoč, kaplan 2 gl. — Janez Wolf, fajmošter 3 gl. Mateja Sila, fajm. v Rodiku 2 gl. — Podreka Jože fajmošter vBregipju gl. 2— Kobal Peter vikar v Sedli gl 2 — Cerv Janez vikar v Logeh gl. 2 — Peternel Jurij vikar v Borjani gl. 2 — Lapagna Jurij vikar v Kredi gl. 2 — Grča Blaž, kaplan v Kobaridu gld. 2 — Slokar Janez kaplan na Libušiui gl. 1 — Jekše Andrej dekan v Kob. gld. 2 — P. n. g. Jož. Marušič 3 gl. — G. Mašera, vikar 5 gl — G. M. M. 2 gl. — P. n. dek. Mercina 3 gl. v» (Za Cep. pogcrolce) dali so: P. T. Gg. cenilne komisije 10 gl. — G. učitelj: Jože Srebrnič, 6 gl. — v (Šolska naznanila) C. kr. nemška dekliška šola se je začela v poudelek sé sv. mašo. Službo začasnega kateheta je dobil v. č. g. Ant. Cumar, katehet in vodja v zavodu za zapuščene otroke. — Na pripravljavnici c. kr. više realke je prevezel službo kateheta č. g. France Mahaček, duh. v začasnem pokoji. Ker je to službo p. n. gospod Jožef Marušič pustil, je moral nekaj ur na gimuaziji prevzeti, da je število ur, ktero tirja ministerstvo, dopolnjeno. — Gospod Komel je postal učitelj petja na c. kr. gimnaziji mesto gospoda Ant. Hribarja. — Štiri učiteljice, 1 Slovenka in 3 italijanke, katere so delale izpit za občne ljudske šole, so dostale vse ter dobile spričevalo III. reda. Učiteljica, ki je delala izpit za meščanske šole, j e odobila spričevalo IV. viste. (Obrekovanje.) Iz zanesljivega vira Čuje-mo, da nekteri gospodje na deželi posestnikom branijo svoje sinove pošiljati v kmetijsko našo šolo, trdé, da se mladenči denioralizujejo. Ne vemo, kaj je nagib temu obrekovanju, bodisi pa nevednost, ali neumnost ali strast, mi oporekam* očitno proti takemu podtikovanju, ker- predobro. poniamo teme io značajne gospode profesorje, posebno na slovenskem oddelku. Toraj še ei krat a najboljšo vestjo Solo in profesorje priporočamo naSim posestnikom ter jih prosimo, naj s* ne dajo motiti od — bedakov, naj si bode , te Peter ali Pavel! m •»; ■ . Razne vesti. — Dnntj potrebuje pijače. Leta 1873 so na Dun^j pripeljali 561.579 veder vina, 52.555 veder motta, 268 veder jabolčnika, 23 veder medice in 1,610.410 veder piva! _ Družina Mastai-Ferretti. Vaterlandov dopisnik iz ftima navaja sledeče znamenite date iz družine sv. Očeta. Praded sv. Očeta Janez Marija je bil rojen 16. maja 1687, in umil je 24. jan. 1760, 73let star; stari oče Herkul grof Mutai je bil rojen 27. dec. 1727 in umrl IS. dec. 1818, 93 let star; oče Hieronim je kH rojen 20 marca 1750 in umrl 1. dec. 1833, $3 let star; mati Katarina, grofinja Solozzije kila rojena 19. jan. 1754 in umrla 12. jan. 1842, 88 let stara; od treh bratov papeževih je rojen Gabrijel 31. maja 1781, umrl 13. jul. 1869, v 90. letu; Jožef, rojen 22. jul. 1782, umrl 2. novembra 1858, 76 let star; Kajetan, rojen 25. jul. 1783, umrl 18. sept. 1872, tudi v 90 letu. Ker toraj vsi iz Mastai-Ferretti-eve rodovine tako visoko starost dosežejo, smemo upati, da je sv.' Očetu že mnogo let od previdnosti bo ! ije odločenih, * —tfekdaj in zdaj. Pod tem naslovom pri-«iiai je naš list nektere spise v podlisteku, kters hočemo nadaljevati kakor hitro „Trento“ končamo. Danes pa hočemo bralcev pozornost obrniti na naše sosednje kraljestvo Italijo in pogledati, kako je bilo tam nekdaj, kako je pa z da j. Denarstveni stan italijanskega kraljestva je čež Mero slab in veliko slabši, kakor prej, ko je več vlad bilo. Pred letom 1859 potrebovalo je šest vlad, Sest dvorov, šest armarci 500 milijonov, posamezna mesta za domače potrebe 100 milijonov, toraj vsega skup 600 milijonov. Danes pa, ko je vse združeno v eno kraljestvo, potrebuje srečna Italija 1 milijardo in 700 milijonov toraj 1 mi-tyjaido in 100 milijonov več, kakor prej vse posamezne vlade skup za vse stroške. Vrh. tega je zginilo 1600 milijonov, ki so jih dobili za prodano državno in cerkveno posestvo, iz blagaj nic je zginilo 800 milijonov srebrnega denarja, državni dolg je zrastel na 7500 milijonov, do hodki od tabaka so zastavljeni in zdaj hočejo še brodovje, ki je veliko miljionov stalo, prodati. To je zadosten razloček med nekaj in t zdaj. Kakor v Italiji, je tudi še drugod. — f Nadvojvoda Karol Ferdinand. Cesarsko rodovino je zadela britka zguba. Nadvojvoda Karol Ferdinand je 20. t. m. ob pol 4 popoldne v Selovič-u blizo Berna na Moravskem mimo v Gospodu zaspal. Bajnki bil je rojen 29. jul. 1818, njegov oče je bil nadvojvoda Karol, slavni zmagovalec Aspernski, poročen je bil 18. aprila 1854 z nadvojvodinjo Elizabeto; iz tega zakona so se rodili štiiji nadvojvodi in dve nadvojvo-dinje, pri življenji so Friderik, Karol, Evgen in Marija. Truplo rajnkega so pripeljali 22. na Dunaj, tu je bilo sprejeto z vsemi častmi in sprav-Jjeno v dvorno kapelo. Cesar, cesarica, cesarjevič Rudolf, drugi nadvojvodi in osebe iz viso-cih krogov so prišli molit in več od njih je po-ložilo drage vence rajnkemu v spomin. Oti 8—12 ure so se brale sv. maše. Pogreb je bil v pon-delek ob 4 popoldue. Iz dvorne kapele peljalo je 6 belcev voz, ua kterern je bila rakev obložena z dragimi venci. Kapucinska cerkev, v kteri ima cesarska rodovina svoje pokopališče, bila je vsa v črnem, po odpetih molitvah v pričo cesarske dmžine, papeževega poslanca, drugih poslancev, ministrov itd. nesli so truplo v podzemeljske prostore in ga izročili gvardijanu v varstvo. Vsa svečauost je bila končana ob 5. uri. — Zastran banke Slovenije brali smo pismo, v kterern je odgovor zastran uplačevanja. Jedro odgovora je, ako hočejo delničarji, da banka obstane, dela, ako hočejo že uplačani kapital zavarovati, naj doplačajo; prej ko ima banka ves denar v rokah, prej lahko z njim dela in gospodari. — Bo z sa S andor pomiloščen. Presvitli cesar je tega morivca in roparja pomilostil, ter mu kazen umreti na vislicah spremenil v ječo za ves čas življenja. To pomiloščeuje je že četrto. Hudodelnik sam nikdar na smrt na vislicah mislil mi. Ko so mu obsodbo, da bo moral umreti, prebrali, je rekel: Mene ne obesijo, ali me pomilosti kralj, ali pa kdo drugi. — Učiteljske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Tominu je v zadnej skupščini razpisal mesto učiteljice v Bovcu. Pač malokje učiteljice tako potrebujejo, kakor v Bovcu, zato je želeti, da bi jo dobili uže letos. Ustanovil i razpisal je tudi mesto učitelja na Liveku. Zakaj na Liveku.. ? — Ie Trsta se poroča: Tukajšnemu namestništvu so se izročila pravila slovenskega političnega društva, ki ima lepo nalogo slovanstvo ob Adriji utrjevati in širiti. Žalibog je malo upanja, da pravila potrjenje od slavne vlade za-dobé. Kedo vé, ako bi vlada ne ridila rajše, da se osnuje kako novo društvo, ki bi delalo za poštenoriča Viktor Emanuela? — Gosp. dr. Jan. Bleiweisu so napravili 23. t. m. k godu njegovemu pevci Ljubljanske čitaluice večernico. Pri tej priliki naj povemo svojim bralcem, da se je očesna bolezen blagega moža in voditelja našega zboljšala. Bog nam ga ohrani še mnogo mnogo let ! — Umrl je 24. t. m. gospod Matevž J e-retina, poštni oficijal, ki bi bil moral zavoljo narodnosti svoje iti v prognanstvo. LISTNICA UREDNIŠTVA. S. L. v Č. za danes prepozno.— Č. g. Jos. F. in več drug. dopisnikom: Ne zamerite, ako se Vam želja tisti trenutek ne spoini, ka- dar pošljete spis. Hvalo Vam izrekamo za duševno podporo, prosimo pa za potrpljenje, vse pride na vrsto. Pflug-ova patentirana in obdarovana platinili a tvarina in platinovo olje za osu-šenje mokrotnih sten, za tlake, proti vsaki vremenski nezgodi stanoviten in v kislinah neraztopljiv lik za na les, železo, pleho-vino, kamenje, opeke, hišne fasade i. t. d. dobiva se le pri Pflug in Comp. Dunaj, Getraidemarkt 15. Dobri agenti sè spričevali nastavijo se v glavnih mestih. PRAVI VlUELIH-ovi prcliartritiòcn, prciirevmatičen čaj za čistenje krvi proti protinu in revmi rabi se v v zimskem ozdravljanji |kot edino gotovo sredstvo za čistenje krvi, Z dovoljenjem c. k. dvorne kance- lije. Dunaj, 7. 1858. decembra ker je od prvih medicinskih autoritet EVROPE Z Najv. patentom c. k. Veli«. proti tavar. 1Š. mar. 1871 ponarejanji lavar. Dun.28. z najboljšim uspehom rabljen in odobren. Ta čaj očisti ves organizem ; kakor nobeno drngo sredstvo preišče vse dele celega trupla, in odstrani po notrajni rabi vse nesnažne nakopičene tvarine bolezni » njega. Uspeh j e gotov in dolgo traja. | Temeljito ozdravi protin (gicht), revma, zastarane trdovratne bolezni, vedno gnojeèe se rane, vse spo-love in kožne bolezni, ogrce na truplu in obrazu, lišaje in sifilitične gobe. Posebno dober uspeh kaže rabA tega čaja, kadar jetra ali vranca raste, pri vsih hemoroidalnih boleznih, pri zlatenici, hudih bolečinah v žilah, kitah in členkih, pri obteženji želodca, kadar sapa zapira, pri vsih boleznih na spolnih udih pri možkih in ženskah itd. Bolezni, kakor bezgavke, bramorji ozdravijo se naglo in temeljito, ako se čaj pridno zaporedoma pije, ker je raztopilno sredstvo in žene na vodo. Neitevilno | veliko spričeval, pripoznani in pohvalnih pisem se na e na ogled poslati zastonj, ki zgoraj zahtevanje zamore _ I rečeno popolnoma potrdijo. V dokaz rečenemu navedemo tu nekatere dopise pnpoznanja : 8. Franc Viljclm-n, lekarničarjn v Neunkirchen-u Bottusani na Moldavskem 25. marca 1873. Dvakrat sem že po tretji osebi naročil Va& slav-noznani protiartritičen in protirevmatičen Viljelm-ov čaj za čistenje krvi, in ker je bil pri mojih prijateljih tako sijajeu uspeh, obrnem se zdaj naravnost do Vas z noro-I Čilom, da mi takoj 10 zavitkov dopošljete. Priložim tu 10 gold. Sè spoštovanjem podpisuje se k Ludvik il. Mdzykl, c. k. avstr.-ogrsk. vicekonsul. 8. Franc Viljelm-tk, lekarničarjn v Neunkirchen-u 1 Hollenstein 31. marca 1873. , Sprejmite mojo naj srčnejšo in naj toplejšo hvalo za naglo dopošiljatev Vašega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi. Večji del sem ga sam porabil, deloma pa sem ga oddal tudi mojim prijateljem in znancem. I Od vsih tistih, ki rabijo Vaš Viljelm-ev protiartritičen protirevmatičen čaj za čistenje krvi, sem napro-šen in mi je zaukazano, da Vam sporočim njih ozdravljenje in izrečem njih hvaležnost. Pri meni kaže Vaš čaj posebno dober uspeh. ’ Moje gihtično trplenje je klubovalo do sedaj vsim zdravilom celih 28 let. Zdaj pa sem zaporedoma 8 zavitkov Vašega Viljelm-ovega PrQti-artritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi rabil in bolečine so zginile. Ker mislim, da je raba Vašega Viljelm-ovega ppo-tiartritičnega, protirevmatičnega čaja za me dobra in koristna, ako jo nadaljujem, prosim, da mi še dvanajst zavitkov Vašega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi pošljete, za kar pruožim dotični znesek. Z vsim spoštovanjem hvaležni / t Janez Unterleutner, posestnik. C. Franc VUJelm-n. lekarničarjn v Nennklrchen-n 1 M. Schttnberg 5. maja 1873. Na novo prosim, da mi pošljete dva ducente za-| vitkov Vašega izvrstnega Viljelm-ovega protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi proti poštnem povzetji. S posebnim spoštovanjem Vaši blagorodnosti udani ^ ,, , 1 J. žl. Frdhlich polkovnik v pokoji. i Pravi Viljelni-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po čašo- rÌh rKelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v razni jezikih, velja 1 gold., kolek in pošiljatev 10 sold. 1 Da ima p. n. občinstvo večo priložnost prav I Viljelm-ov protiartritični in protirevmatičm čaj za. T ' stenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v borici lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravano-11- Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON VAL. TOMAN. — Tiskar