List 30.
Kaj je Kranjcem zdaj za povzdigo sviloreje
živa potreba?
Večletno priporočevanje ,,Novic" in ,,Pratikea, djanska pomoč kmetijske družbe, ki je že tisoč in tisoč murbenih dreves iz svojega vrta po deželi razdelila, in pa lepi izgledi, ki jih kmetom že več let dajejo pridni grajščaki in drugi posestniki, so dosegli svoj namen. Ze imamo na milijone murb v deželi, — že se izreja vsako leto na milijone svilnih črvičev v naši domovini, pa še jih bo čedalje več.
Vprašanje je zdaj: kam pa s pridelkom, kam s kokoni? Da bi si le črviče za seme špogali in seme prodajali, to ne gre in bo še manj šlo vprihodnje. S semenom je bila kupčija le takrat dobra, ko je na Laškem se začela bolezen črvičev in je naša dežela še slovela, da je čisto zdrava. Zdaj ni več tako, — zato se mora špekulacija od semena obrniti na pridelovanje svile (žide). Svila (ne pa seme) je obogatila tudi Lahe.    To mora vprihodnje tudi naša skrb biti.
K temu pa je treba, da stopi na noge v naši deželi kak premožen mož ali da jih več stopi v družbo, in da se tako napravi fabrika, ktera prede svilo iz kokonov, ki jih skupuje po deželi na svoj račun ali kjer si jih vsak gospodar more proti plačilu izpresti dati. V ,,B1. aus Krain" je, če se ne motimo, žl. gosp. J. Langer, sprožil to lepo misel, ktera navdaja vsa-cega, komur je napredek murbo- in sviloreje znan. Domoljubni gospod priporoča to početje kmetijski družbi naši, in nadjamo se, da njegova beseda ne bode nikakor ostala glas v puščavi, ker na čelu družbe
238
stoji moder in premožen mož, iskren za vsaki kmetijski in obrtnijski napredek in še posebno za svilorejo: gosp. Fidelis Terpinc, ki bo gotovo na vso moč si
Erizadeval, da se važni svet žl. gosp. Langerja kakor *oii izpolne. Ko je L leto kranjska kupčijska in obrt-nijska zbornica vprašala kmetijsko družbo, naj ji popiše stan murb in sviloreje na Kranjskem, ji je izpolnila željo to, dodala pa še te besede: ^Kmetijska družba je storila svojo dolžnost in jo spolnuje še zmiraj , da se čedalje več sadi murb in izreja Črvičev. S tem je, kar se tiče gospodarske strani, njeni poklic prav za prav pri kraji. Za tem pa se začne obrtni j ska stran; ta bi bila naloga si. obrtnijske zbornice". Gotovo najbolje bi bilo, da se ustanovi posebna družba svilo-rejna, in da se ta reč prevdari v prihodnjem zboru kmetijske družbe. Izglede imamo na Stajarskem in Koroškem.