RoMnt orad	C.(ovac — V.r)ag.po.!amt MM Klag.ntuft
tihaja o Celovca — Ertchelnungcort Klageeforl
Pocamecnl livod I.M Ml., mo.eZna naroinina S tillngov
P. b. b.
Ob ^roncu Jefa
Če v ZeA 2/MC/2 — /22/or ;e M22U222/22 — ozremo M%z%; M 22 /eto, /sz ^e Hdg;'^% prot/ /0MC22, pote/M moramo MgofovZfl, 2/22 to /eto m /2/0 2*22-22-Mo r2ZZveie/;;vo.' Me v NroAem we-touMetM tM vteč/oueš/etM yomeMM m šc z/%ya Me v ožjem pog/er/^ M<2 po-/0Ž22; M2tše Maro^Me t/rtpMoti/.
7?22ZMzm Ž2!rwem vo;Me Mev^tMO-t/Z, /Z eM^r^f v eMem 2M poterM spet v <jr22gem r/e/tt wet22 uzp/rttMtZjo v Me-po^reJeM o/orožeM tpoprtt/, ^e je o tem /etK	je M^petost 2222
go^o^r^em por/roč;;;. Porrttt 2M//22-cZje, /rp^^Mje ^oMjtrM^trrre ;M poe/oZ-Mc2 ZM22mcMja so opoz;: 2-/22/22 M22 Me^22r-Most gospo^rs^e /rZze. /G2C22/22 so po Ms2rezM;j; ;;/repZZ zM0tr22j poM-mezM;^ r/ržrtu,* M22re^ou22/22 so potrebo po 02jst?-22MjeV22Mj22 prep22&2 Mtfr/ 2*22ZuZt2M!Z 2M Mer22ZV2t2m2 ter POZ2V22/22 M22 /oj prot/ /22^021', ce hočemo, 2/2: Zo e/ovestvrr Z22gotou/jeM22 preAr22M22 t22&' se Z22 jtrtrZjM/Z t^22M.
^22/02* so Z?Z/Z 2222 teM2 poe/ročjrt Z22St22vJjeM2 prvi ^Ot22^ A 22Ue/;2tu/j2!-Mj22 MOuZ/? gospod rs^iA O^MOSOV v SVetM, t22/o /etM22 ZZ/22MC22 122 2/2 M22 pO-/ZtZČMCTM tor;sč;2 Ze/ežZ t/o/očcMe MSpe-Ae pri M^^/jMj; t/cZo/cMZzrtc/jZ 2M — 2^22 porMZs/ZrMO Mpr. M22 Grčijo iM Por-tMg;2is^o — v procesa 2/erMo/t2!tZz22-cije, &22r Zrez 2/V02M22 ^ovoij^je spet večje Z22Mp22Mje v ^otioČMosf.
/M M22 M;2Šem ožjem potiročj^i'
Z22r222Či HCMe/jMeg22 popMŠČ22Mj22 me-
ro^jMt/; 2/eže/MZZ ;M <irŽ22VMij; čiMi-
teijev Z22^tev2tm M22<rZoM22/;/tZČM;Z drogov ;*M pritiskom MeoM22cistiČMi^ si/ je 2222Š22 t/rŽ22V22 Z22S/22 v po/ož;2j, /Z je M22 ZMotr*22; m se posebej M22 Z22M22; vse prej ^ot Z22V22//jiv. /lwtrZ;22, /Z se je Vet/MO 2*222/d POM22S22/22 /ot pr22VM22 f/r-Ž22V22, se je po /trive/i svoje po/ZtZ/e Meizpo/Mjev22Mj22 prevzetih o^vezMosti ZM22Š/22 2222 Z22toŽMi //opZ, /o ji v r2tz-M;Z me</M22ro2/M;72 /o?*22M2ZZ očit22jo, 2/22 je /?eset/o/omM22, 2/22 Me spoštuje po-gOr/Z.
/^oros^i ^/oveMci mor22mo spričo t22^eg22 r22Zvo/22 ugotoviti, 2/22 je z)v-ttrij22 M22Š0 /oj22/Most, M22Š0 pripr2tv/je-220St Z22 ^OMStrM^tivMO S02/e/0V22Mje iM
H22Še potrpež/jivo Č2t^22Mje M22 rešitev 02/prtiA Vp2'22S22Mj Me /e s/22^0 P0P/22Č22-/22, m2trveč M^r22VMOst z/or22/22/22. Dv22j-set /et 02/ p02/pis22 2/rž;2VMe pogo2/^e pomeMi M22mreč t/v22jset /et V22r22Mj22,-^22jti Me S22M20, 2/22 z 2/ose2/22Mjim „iz-po/Mjev22Mjem" 2/0/oči/ /. č/eM22 Miti eMo vpr22Š22Mje M; /*i/o Z222/ovo/jivo re-seMO, temveč se je M22sprotMo M22Š po-/oŽ2tj se /MstveMo	so /pj/e
M22Še pr22vice o/pč^tMo o^rMjeMe.
čeA 2/ejstev Me /?o mogoče prikriti — Me z 22rog22MtMim Z2tvr22Č22Mjem Mteme/jeMi/; opozori/, Me s potV22rj;2-Mjem resMice iM 2222/2 Me z Z22V22j22Mjem j22VMOsti. P22VM0 /eto /977 je še pose/mo ;22SMO p0^22Z2t/o, 2/22 V t/22M22ŠMji me2/M22r02/Mt stV22rMosti M222MjšiMe Mišo več pre2/met, o %;22terem /p; t/rttgi ^22-r22Mt22/i, 22mp22^ so sp/oŠMO prizM22Me ^ot po/Mopr22veM S2t/pje^t svoji/; te-žeMj.
V tem spozM22Mj;t t22t/i ^oroš^i $/o-veMci stop2tmo v Movo /eto — z Z22-Mp22Mjem v /22stMo moč, v Z22vezMištvo, %i g22 /pomo is^/i pri 2/emo/;r22tič-M;/p iM M22pre2/Mi/t si/22/2 Zvstrije, ter M22 pot/poro, ^i M22M2 jo pOMOVMO Z22-gOt22v/j2tjo M222tiČMi iM Vsi jt2gOs/oV22M-s^i M2tro2/i. 7*22/20 M2tm /*o — o tem smo /22/2/20 preprtMMi — t222/i ttspe/o, 2/22 /pomo pre&riŽ22/i M2tčrte tistim, /2; ^2' M22S r222/i zm22Mevrir22/i v izobčijo, 2/22 Z<i potem o/p z/or;2/pi 2/vo2?;/jivi/p štev;//; Z22sčitM22 2/0/0Č2/22 t/rŽ22VMe po-got/Z-e pre/22M^cioMir22/i v „/eg22/izir22-Mo" orot/je Z22 2/ecimir22Mje iM Z0MČM0 /iZvit/irrtMje M22Šeg2t živ/j22.
S poiožajem manjšin v Avstriji
bo seznanjena vsa svetovna javnost
Od izpoinjevanja državne pogodbe sta odvisna vioga in mednarodni ugied Avstrije
Predsedstvo zvezne konference Sociotistične zveze defovnega tjud-stva Jugostavije )e prejšnji teden na seji, ki so se je udeiežiii tudi zastopniki predsedstva SFRJ, skupščine SFRJ in zveznega izvršnega sveta, razpravijaio o ozadju in vzrokih ravnanja avstrijskih viadnih krogov, s katerim se premišijeno vzpodbuja na sovražno gonjo proti Jugosia-vij), na kršenje dotoči) državne pogodbe, posebno dotočit, ki se nanašajo na potožaj stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Po obširnem poročitu predsednika komisije za mednarodne zveze Ateksandra Bakočeviča, ki je opozorit na izmikanje in zaviačevanje jasno dotočenih mednarodnih obveznosti s strani Avstrije in na stanje, ki je zaradi tega nastaio v jugosiovansko avstrijskih odnosih, ter po razpravi, v kateri so sodetovati zastopniki vseh repubiik in pokrajin, je predsedstvo SZDLJ sprejeto poseben sktep, v katerem je rečeno:
ZADOVOLJNE PRAZNIKE IN MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU VSEM BRALCEM, NAROČNIKOM IN
SOTRUDNIKOM
UEEDNUIVO IM UPRAVA
SLOVEMSKEGA VESTNtKA

M
Predsedstvo poudarja, da je bila vso politika SFRJ dosleij v odnosu do republike Avstrije dosledno na **.aČ2,'in vs2.,L<tnsk^' 2 sodelovanja z vsemi državami, na podlagi aktivne miroljubne koeksistence, enakopravnosti, spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Ti odnosi so posebej pomembni, ko gre za sosednje dežele, med katerimi je tudi Avstrija.
Glede na to izhodišče predsedstvo zvezne konterence SZDL ugotavlja, da se Avstrija sistematično (izmika in zavlačuje izvajanje zelo jasnih in opredeljenih obveznosti, ki sledijo iz državne pogodbe in se nanašajo na prepoved nacistične aktivnosti, nacionalne nestrpnosti, sovražne propagande proti katerikoli državi, članici OZN, še posebej pa tistim obveznostim, iz katerih sledijo pravice in položaj slovenske in hrvaške manjšine.
Vse narode in narodnosti Jugoslavije, kot žrtve fašistične agresije in terorja in kot aktivne dejavnike antihitlerjevske koalicije, še posebej skrbi dejstvo, da je v sosednji Avstriji v nasprotju s preciznimi do-
ločiti državne pogodbe, katere podpisnik je tudi Jugoslavija, še sedaj dovoljena nemotena dejavnost nacistov in neonccisUv, da Avstrija dopušča in bolj in bolj postaja ozemlje za eskalacijo sovražne in propagandne dejavnosti proti Jugoslaviji, da se od tam lansirajo razne dezinformacije in špekulacije na račun jugoslovanske notranje in zunanje politike. Vse to je v popolnem nasprotju z uradnimi (izjavami avstrijskih oblasti, s katerimi poskušajo ustvariti videz, kot da je njihova želja razvijanje normalnih in dobrih sosedskih odnosov.
Avstrijski odgovorni organi doslej še niso pokazali nikakršne pripravljenosti, da izpolnijo obveznosti državne pogodbe — nasprotno, v praksi še naprej izvajajo politiko raznarodovanja in asimilacije, kar je v nasprotju z znanimi načeli OZN o človekovih pravicah in z mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.
Predsedstvo opozarja, da tako stališče in praksa avstrijske vlade ne obremenjuje zgolj odnosov z eno od sosednih dežel, temveč res-
no ogroža procese medevropske-ga sporazumevanja, varnosti in sodelovanja, in da po svoji naravi mora postati predmet razmišljanja vseh dežel, demokratičnih in naprednih sil Evrope in sveta.
V tem času sprejet odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto pa ne predstavlja samo ovire za konstruktivno reševanje teh vprašanj, temveč na grob in aroganten način odklanja vsako možnost za korekturo svojega negativnega odnosa glede jasno prevzetih obveznosti v državni pogodbi. V avstrijskem odgovoru na našo noto se brez nadaljnjega zanikajo osnovna dejstva in dejansko stanje, kar pa pomeni, da Avstrija ne izpolnjuje, temveč krši ali pa revidira osnovna določila državne pogodbe.
Predsedstvo posebej poudarja, da ne more biti glede pravic naših manjšin v Avstriji nikakršnih pogajanj, ker so te obveznosti republike Avstrije dovolj jasno opredeljene v državni pogodbi. Zaradi tega odločno zahteva, da se striktno izpolnijo določbe državne pogodbe in druge mednarodne pravne obveznosti Avstrije glede Jugoslavije, med katere sodi prav tako obveznost vračanja arhivov in restitucija kulturnih dobrin, ki so bile odtujene v času obeh svetovnih vojn.
Ko predsedstvo zvezne konference SZDL izraža razpoloženje vseh narodov in narodnosti, vseh delovnih ljudi in občanov Jugoslavije, se zavezuje, da: bo v skladu z znanimi stališči, ki jih je naša država že ničkolikokrat zastopala tudi na sestankih konference za evropsko varnost in sodelovanje, še naprej podpirala boj naših manjšin za uresničevanje vseh njihovih pravic, ker je to sestavni del demokratičnih in humanih odnosov med narodi in državami. Socialistična zveza se bo angažirala, da bo vso svetovna javnost seznanjena z razmerami, ki vladajo v Avstriji, s stvarnim položajem naših manjšin in z množico načinov izmikanja uradnih dolžnosti avstrijskih oblasti pri izpolnjevanju teh obveznosti.
Socialistična zveza pričakuje, da se bodo v$e demokratične in napredne sile Avstrije angažirale v smislu doslednega izvajanja in spoštovanja vseh določil državne pogodbe (in v tem okviru za izpolnjevanje obveznosti glede slovenske in hrvaške narodne manjšine. Predvsem pa je od izpolnjevanja teh obveznosti odvisna vloga in mesto Avstrije v današnjem svetu in njen mednarodni ugled.
„Bda 1 ** (( knjiga
o koroških Slovencih
Na torkovi seji ministrskega sveta je kancler dr. Kreisky poroča! o prošr.ji koroške deželne vlade, naj bi zvezna vlada pripravila in objavila izčrpno poročilo o položaju koroških Slovencev, kakor bo to v svojem območju napravila tudi deželna vlada. Na podlagi teh dveh poročil bo — kakor je napovedal kancler — približno v enem letu izdana „bela knjiga", ki naj bi prikazala zgodovino ter gospodarski in kulturni položaj koroških Slovencev, prav tako pa tudi sožitje obeh narodnih skupnosti na Koroškem in predvsem vsa tista vprašanja, ki so pomembna za izpolnitev člena 7 državne pogodbe. Tozadevno poročilo je ministrski svet odobril.
O tozadevni pobudi in sklepu v koroškem deželnem zboru smo v našem listu že poročali, zato za osvežitev spomina le naslednje:
H 13- oktobra je zahtevo po takem ..poročilu" postavil koroški Hei-matdienst na svojem zborovanju v Celovcu.
K 22. oktobra je na pobudo OVP sledil sklep v koroškem deželnem zboru.
K 17- decembra pa se je s tem ba-vila tudi že zvezna vlada.
Spet nov dokaz, da so na Koroškem in v Avstriji tja do najvišjih uradnih forumov zelo poslušni in ubogljivi, kadar gre za izpolnitev zahtev nemških nacionalistov!
24.
SAovenski pAes v Celovcu
Prtjatetje domače družabnosti obveščamo, da bo 24. Stovenski ptes — tradicionat-na stovenska vesetica v Ce-tovcu — v soboto H. januarja 197$ s pričetkom ob 20. uri v prostorih Detavske zbornice. Tudi tokrat bosta sode-tovata dva znana in pritjub-tjena ansambta s pevci. Na-datjnje podrobnosti bomo še pravočasno objaviti.
S/oueMs/22 proiue2M22 zuez22
Vtjudno vas vabimo na
6. KOROŠKE KULTURNE ON)
ki bodo v času od 27. do 29. decembra 1974 v Deiavski zbornici v Cetovcu
V	ptenarnth predavanjih in v sekcijah bodo referenti iz Koroške tn Stovenije obravnavati narodnostna, pravna, gospodarska in zgodovinska vprašanja. V okviru tetošnjih Koroških kutturnih dni bomo prirediti tudi zgodovinsko tn umetnostnozgodovinsko ekskurzijo po detu Koroške.
V	času 6. Koroških kutturnih dni bo razstavijo) GUSTAV JANUŠ svoja novejša stikarska deta v Detavski zbornici.
V	petek 27. decembra se bodo v Modri dvorani Doma gtas-be v Cetovcu predstaviti sodetavci MLADJA s fitmom, referatom in najnovejšo števitko mtadja. Nato bo stedita diskusija z mtad-jevci.
S sporedom bomo začeti v petek ob deveti uri.
Za priprav)j23lni odbor:
dr. O-utUMaM. ). r.
dr. SanhoZ.M.rt. r.

Odločno zahtevamo od Avstrije da izpolnjuje svoje obveznosti
Ob dnevu človekovih pravic je bila — kakor smo kratko poročati že v zadnji številki našega lista — v Ljubljani proslava, ki so se je udeležili številni vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije. Na proslavi je govoril član predsedstva CK ZKJ in predsednik mestne konference SZDL Ljubljana Jože Smole. Orisal je pomen deklaracije človekovih pravic ter prikazal odnos do tega dokumenta tako v Jugoslaviji kot tudi v svetu. Poudaril je, da je eno od osnovnih določil te deklaracije nedvomno načelo o enakih pravicah vseh ljudi ne glede na narodnostno pripadnost.
,Jugoslavija to določilo dosledno spoštuje," je dejal Smole, „ne moremo pa tega trditi o sosednjih državah, v katerih žive naše narodnostne manjšine." V tej zvezi je Smole posebno obširno govoril o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter poudari I:
Z državno pogodbo je Avstrija prevzeta zelo doiočene, precizne obveznosti giede tega, da bo v vsakem pogiedu zagotavtjaia enakopravnost in dejanske možnosti vsestranskega razvoja pripadnikom slovenske in hrvaške narodnosti na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem. S tem pa se je tudi zavezaia, da jim bo v zagotovijanju teh pravic in tako pojmovanega vsestranskega razvoja posvečata posebno skrb. V vsebinskem pogiedu pomeni to obvezo, da se bo aktivno zavzemata za odstranjevanje po-siedic doigoietnega zatiranja siovenske in hrvaške manjšine, za eiiminiranje posiedic prisiine asimitacije. To pomeni tudi obvezo, da bo ustvarjata spiošno vzdušje, ki bo v prid pripadnikom siovenske in hrvaške manjšine, ter da se bo brezkompromisno zoper-stavijaia pojavom šovinizma, nacionaiizma, nacionaine mržnje in nestrpnosti in še posebej, da bo energično preprečevaia sieherni poskus raznarodovainega pritiska na manjšine.
Čeprav je že poinih 19 iet pretekio od podpisa državne pogodbe, v Avstriji še vedno niso ustvarjeni osnovni predpogoji za takšen razvoj pripadnikov siovenske in hrvaške manjšine. Nasprotno, pravice, ki so si jih s težkim bojem pridobiti pripadniki siovenske in hrvaške manjšine, se iz ieta v ieto zožujejo. Šovinistične in nacionaiistične siie so dobiie svobodo neoviranega deiovanja in so se razbohotite. Raznarodovaini pritisk na siovensko in hrvaško manjšino se staino stopnjuje.
Avstrijske obiasti trdijo, da so z izjemo dvojezičnih napisov že izpoiniie vse obveznosti do siovenske in hrvaške manjšine, da so že reaiiziraie 7. čien državne pogodbe. Trdijo, da so v odnosu do siovenske in hrvaške manjšine storite ceio več, kot so doiž-ne po doiočiiih te pogodbe, in dodajajo, da imajo pripadniki siovenske in hrvaške manjšine v nekem smisiu ceio več pravic kot pripadniki večinskega naroda. Premcio je, če rečemo, da so takšne trditve povsem ne-utemeijene, saj zvenijo kot posmeh in zasmeh dejanskemu stanju.
Ob priznanju avstrijske viade, da zares še ni izpoiniia obveznosti dvojezičnih napisov pa se vetja maio zaustaviti, kajti to se neposredno tiče na spiošno pogojev in vzdušja, ki viada v tem deiu Avstrije. Takšno mučno vzdušje so ustvarite prav nacionaiistične šovinistične siie, katerim so avstrijske obiasti dovoiiie neomejeno deiovanje. in prav to, da so obiasti ne samo toieriraie takšne siie, da so jim dajcie popotno svobodo zastrup-ijanja ozračja, predstavijo najboij fiagrant-no kršitev doiočii državne pogodbe. Kajti s to pogodbo se je Avstrija zavezaia, da bo preprečita in onemogočita sieherni raznarodovaini pritisk kakor tudi vsako šovinistično dejavnost proti siovenski in hrvaški manjšini.
Ne gre za tormaien odnos do doiočii državne pogodbe, gre za vsebinski princip. Navajanje števiia šoi na Koroškem, v katerih se siovenski otroci poteg nemškega jezika učijo še siovenskega jezika, ni noben resen argument za trditev, da je Avstrija izpoiniia dotočita 7. čiena državne pogodbe. Veiiko več o tem pove dejstvo, da je Avstrija ukinita dvojezično šoio na področjih, kjer živi siovenska manjšina. Prav s tem je za-daia bistveni udarec manjšini, kajti resnična sioga med pripadniki večinskega in manjšinskega naroda se zagotavija tudi na ta način, da eni in drugi poznajo oba jezika, da sta oba jezika enakopravna, da so zares enakopravni pripadniki večinskega in pripadniki manjšinskega naroda. Z ukinitvijo tako pojmovanega šoistva pa so avstrijske obiasti tudi na vzgojno-izobraževainem področju odprie vrata šovinističnim siiam v njihovem nenehnem pritisku na siovensko manjšino.
Najboij jasen dokaz, da Avstrija še vedno ne namerava storiti ničesar resnega v prid pripadnikom manjšine, dokaz, da se ne samo izmika uresničevanju doiočii, temveč, da skuša tudi enostransko revidirati osnovna dotočita državne pogodbe, pa je zamisei o nekakšnem posebnem ugotavijanju, posebnem štetju manjšine. Avstrijska viada se skii-
cuje na !o, da državna pogodba ne prepoveduje štetja manjšine. Že takšen orgument je sam po sebi zeio indikativen, iz njega jasno siedi, da je avstrijska viada proti vsebini državne pogodbe, ki jasno opredeiju-je obveznosti do siovenske in hrvaške manjšine. Če bi imeia pošten odnos, k čemur jo obvezuje državna pogodba, se ne bi ukvarjata z idejo posebnega štetja manjšine, temveč bi se morata ukvarjati z vprašanjem, zakaj sta se števiično zmanjšati siovenska in hrvaška manjšina, kako je prišio do tega, da manjšini nista rasti, kar bi pri normainih pogojih biio povsem normaino. Avstrijska viada pa očitno nima namena, da bi od-pravijaia nenormaine pogoje, ki viadajo na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem. Najboij jasen dokaz tega pa je trditev avstrijske viade, da se probiem manjšin v avstrijski Štajerski spioh ne postavijo. Kako naj to razumemo! Kot trditev, da manjšine na štajerskem ni! Ai) naj to razumemo kot trditev, da avstrijska viada smatra, da je tam že doceia izvršena prisiina asimiiacija!
Z državno pogodbo se je Avstrija tudi zavezaia, da bo dosiedno izvršita denacifika-cijo in da bo na svojem ozemiju preprečita
sieherni poskus oživijanja aii obnavijanja nacizma v kakršnikoii obiiki. Kako se avstrijske obiasti obnašajo do teh obveznosti! Na avstrijskem ozemiju se vrstijo razne odkrite in prikrite nacistične manifestacije. Do-voijuje se, na razne načine in v raznih obii-kah, praktično neomejeno deiovanje starih nacistov in neonacistov. Dokazov za to je veiiko. Najhujši primer so manifestacije tistih organizacij, ki se danes že upajo kar direktno skiicevati na svojo nacistično pre-tekiost; še več pa je primerov organizacij, ki v bistvu vršijo po duhu nacistično dejavnost. Pri tem ni tako važno, kako se formai-no kiičejo in kakšni so njihovi statuti, temveč je bistveno, kaj počenjajo.
Vse to se skuša opravičevati v imenu nekakšne demokracije. Takšno skiicevanje na demokracijo je zares neokusno in skrajno ci-
nično, saj je jasno, da je tako po duhu nacistično aii neonacistično deiovanje naperjeno proti demokraciji. Aii je zares potrebno spominjati, kam so v ne tako davni prefe-kiosti pripeijaii nacionaiizem, šovinizem, in nacizem! Ne giede na to, kako si nekdo toi-mači demokracijo, pa je skiicevanje na tudi tako pojmovano demokracijo popoinoma ireievantno, kajti Avstrija se je z državno pogodbo zeio precizmo zavezaia, da bo prepovedaia in onemogočita sieherno nacistično dejavnost. Z drugimi besedami povedano, ona se je zavezaia, da bo tudi po svojem načinu pojmovano demokracijo spravita v skiad s to obveznostjo.
Z vso odiočnostjo zahtevamo od Avstrije, da izpoinjuje obveznosti iz državne pogodbe. Pri teh upravičenih zahtevah izhajamo iz načeinih, principieinih staiišč. Postavija-mo jih, ker iskreno žeiimo, da bi odnosi med nami in Avstrijo biii dobri, ker žeiimo, da bi sodeiovanje biio v vsebinskem pogiedu razvito. Vztrajamo pri tem, ker se v ceiotnem svojem deiovanju zavzemamo za uresničitev načei in doiočii Ustanovne iistine Združenih narodov, Spiošne dekiaracije čtoveko-vih pravic in drugih mednarodnih iistin.
Napad na slovensko gimnazijo
predmet tožbe proti Heimatdienstu
Na zborovanju koroškega Hcimatdiensta dne 13. oktobra na Novem trgu v Celovcu se je — kakor smo že poročali — med drugim pojavil tudi izzivalni transparent z žaljivim napisom „Das grofše Gift! Slo-venisches Gymnasium in K.la-genfurt" (Veliki strup! Slovenska gimnazija v Celovcu). Zaradi tega transparenta je prišlo potem do vrste protestov, tako tudi s strani profesorskega zbora in učencev slovenske gimnazije.
Prejšnji teden je bila v tej zadevi razprava pred celovškim sodiščem, kajti profesorji slovenske gimnazije so vložili
tožbo proti predsedniku Hei-matdiensta dr. Feldnerju kot odgovornemu za prireditev, na kateri je prišlo do tega napada na gimnazijo. In glej čudo: predsednik KHD ne samo da je odklonil vsako odgovornost, marveč je celo — po svojem pravnem zastopniku dr. Ma-yerju — skušal prepričevati sodišče, da transparenta sploh ni videl, dokler ni bil objavljen v tisku(!).
Ne vemo, ali bo sodišče verjelo taki čudni ..slepoti" (kajti dr. Feldner je moral biti res povsem zamaknjen, če — kakor trdi — ni videl transparenta, ki je ves čas zborovanja vi-
sel nad zborovalci tik pred tribuno, na kateri so stali prireditelji in govorniki, med njimi tudi dr. Feldner); vsekakor je bila razprava preložena, ker se obtoženi dr. Feldner oz. njegov zastopnik ni hotel distancirati od žaljive vsebine transparenta.
Mimo vsega tega pa je značilno še nekaj drugega: slovenska gimnazija v Celovcu je avstrijska državna ustanova kot vsaka druga podobna šola. Toda doslej še ni bilo slišati, da bi Avstrija branila ugled te svoje ustanove. Pa menda ne zaradi tega, ker je do napada in žalitve prišlo na prireditvi KHD?!
Odmevi
v
tisku
/agosiovanski tisk je oj* konca zadnjega tedna v obširnih izvlečkih objavi/ avstrijski odgovor na jugoslovansko noto giede izpolnjevanja oziroma neiz-poinjevanja mednarodnih obveznosti Avstrije. Toieg tega pa so vsi vodiini (isti ta odgovor tadi izčrpno komentira/:.
Tako je Tanjagov dip/omatski urednik Ve/imir Tadimir v svojem komentarja agotovii, da že prve aradne reakcije v /agosiaviji na odgovor avstrijske viade kažejo, da bo giede rešitve neso-giasij o položaja manjšin težko najti dragačno pot kot pa hitro in ceiovito izpoinitev obveznosti, ki jih Avstriji na-(aga državna pogodba. To prepričanje temeiji na dejstva, da je avstrijski odgovor povsem negativen in nekonstrak-tiven. Pri tem omenja komentator predvsem poskas Avstrije, da bi v svetovni javnosti astvariia videz, kakor da /ago-siavija noče pogajanj, medtem ko da je Avstrija pripravijena pogovarjati se o vseh odprtih vprašanjih. „Vedeti pa je treba, da se je /agosiavija v žeiji, da bi ohraniia dobrososedske odnose, že dve desetietji pogajaia na raziičnih ravneh, toda razen obijab ni dosegia ničesar konkretnega."
Tanjagov komentator nadaije meni, da bistvo probiema ni v tem, aii bi se aii se ne bi pogaja/:', marveč gre za jasne in podpisane doižnosti Avstrije, ki pa jih ie-ta ne izpoinjaje. Žai v tem po-gieda tadi najnovejša izjava kanclerja Kretskega ne pomeni nič dragega kot avstrijski odgovor na jagosiovansko noto, k: pa je po mnenja aradnih jagosio-vanskih krogov nekonstraktiven in negativen.
Zagrebški „Vjesnik" poadarja, da je avstrijska nota jormaiistična in ne daje nobenega odgovora na katerokoli za-stavijeno vprašanje. Zato je očitno, da na Danaja nočejo izpoiniti mednarodnopravnih obveznosti, marveč bi jih radi spremeniii v dvostranski dogovor, kar pa bi pomenijo revizijo državne pogodbe. Nota jasno kaže, da so se ja-gosiovansko-avstrijski odnosi posiabšaii, in sicer ne (e zaradi staiišča Danaja giede državne pogodbe, marveč kot po-siedica protijagos/ovanske poiitike, ki je v Avstriji postaia „aradna in državna". To ni taktika aii poiitika trenatka — agotavija (ist — ampak doigoročna asmeritev in zato bo /agosiavija (ogič-no moraia podvzeti nove korake; aii bodo ti koraki biiateraini aii mednarodni aii kakršnikoii že, pa zavisi tadi od na-daijnjih potez Avstrije.
Giasiio /agosiovanske (jadske armade „ Narodna armija" med dragim opozarja na staiišče /agosiavije giede tako imenovanega agotavijanja manjšine in pravi, da predstavija za avstrijsko zvezno viado doiočene obveznosti že sam obstoj siovenskega, hrvaškega aii mešanega prebivalstva, kajti državna pogodba ne zahteva nobenega predhodnega „agotav-ijanja" neke do/očene narodne manjšine.
Tednik „N:'n" se posebej bavi z zadnjo izjavo kanc/erja Kreiskega in pravi, da je to Mponadba na drsečem peska zavestnega izmikanja jasno postavljenim obveznostim iz državne pogodbe giede ške manjšine v Avstriji". Sarajevski poiožaja in pravic siovenske in brva-dnevnik „Os(obodjenje" nagiaša, da bi morah' avstrijski aradni krogi, namesto da staino ponavljajo žeijo in priprav-(jenost za pogovore in pogajanja, z mnogo več reaiizma pregiedati svojo (astno pripravijenost za izpoinitev prevzetih obveznosti. Zagrebški „Večernji iist" pa agotavija, da izjava kancierja Kreiskega o dvostranskih pogajanjih kot metodi izpoinitve obveznosti iz državne pogodbe samo dokazaje, da je Avstrija izbraia za končni ciij spremembo daha in besede tega mednarodnega do-kamenta.
R 13 HJ 3	'J!	11 J3'.'	"
KNJtŽNA ZBiRKA SPZ:
Spet dragoceno dari!o
!jubiteljem dobre slovenske knjige
Ravno še pravočasno :a praznike je Slovenska prosvetna zveza tačela raipošiijati letošnjo knjižno zbirko, ki po stari tradiciji spet predstavijo dragoceno dariio ijubiteijem dobre siovenske knjige. Upravičeno govorimo o dariiu, saj so knjige — pet po številu — ob izredno nizki ceni ceiotne zbirke res podarjene. !n prav tako upravičeno govorimo o dragocenosti, kajti v sodeiovanju s Prešernovo družbo v Ljub-ijani posreduje SPZ naročnikom in interesentom knjige, ki bodo zanimive po vsebini in bogate po opremi res [epa obogatitev za vsako knjižnico oziroma knjižno poiico v nožih domovih.
V naslednjem sestavku moremo posamezne knjige predstaviti seveda le v zgoščeni obliki.
H KOROŠKI KOLEDAR za leto 1975 daje poseben poudarek dve-ma obletnicama v prihodnjem letu: to je tridesetletnica konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom ter dvajsetletnica državne pogodbe in zopetne vzpostavitve demokratične neodvisne republike Avstrije. Če ob 20-letnici državne pogodbe s posebnim ozirom no dosedanje 'izvajanje ali neizvajanje njenega 7. člena dr. Franci Zwitter upravičeno piše o dvajsetih letih varanja, potem je prav tako pravilna tudi ugotovitev Karla Pruš-nika - Gašperja, da 30 let svobode pomeni hkrati 30 let boja — boja namreč za uresničitev pravic, ki jih državna pogodba jamči koroškim Slovencem; pa tudi boja proti ostankom fašizma in proti porajanju neonacizma v naši državi.
Sicer pa je vsebina koledarja tokrat sploh v pretežni meri posvečena manjšinski problematiki in boju za uveljavitev narodnostnih pravic tako pri nas kakor tudi drugod. Andrej Brenk govori o pravnem položaju narodnih manjšin v Jugoslaviji na splošno, medtem ko Leo Fusilti tozadevno ureditev konkretizira na primeru italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji; oba prispevka sta odraz stvarnosti, ki jo narekuje manjšinska politika, zgrajena na načelu, da manjšine niso breme, marveč nasprotno obogatitev. Zato je toliko bolj očitna raz-
lika, ki prihaja do izraza v članku Dušana Nečaka, ki piše o Vidikih asimilacije z ozirom na položaj slovenske manjšine na Koroškem. Problematiki koroških Slovencev v preteklosti in sedanjosti so posvečeni tudi članki: Ukrepi regionalnega prostorskega urejanja na Koroškem in njihov vpliv na slovensko narodnostno skupnost (dr. Pavel Apovnik); Koroški Slovenci v dobi Taaffeja (dr. Avguštin Malte); Problemi informiranja nemške javnosti (Zdravko Velik); Iz stare lipe poganja novo drevo (Janez Vigrednik). O znanstvenem in neznanstvenem obravnavanju krajevnih imen poroča R. Vouk, Andrej Wieser pa opisuje prosvetno delovanje v Borovljah in okolici, medtem ko je Tone Zorn s svojo razpravo o Vindiša rski teoriji na Štajerskem opozoril na zanimivo paralelo nemškonacio-nalne politike pri germaniziranju Slovencev. Poteg tega beremo v koledarju o Baskih kot prepovedanemu evropskemu narodu (Peter Vodopivec) ter o načelih politike neuvrščenosti (Drago Košmrlj). Naši najmlajši .umetniki" se spominjajo lanske likovne kolonije v Vuzenici, Danilo Prušnik se bavi s športno dejavnostjo med koroškimi Slovenci, z leposlovnimi prispevki iz domačega vrta poezije in proze pa so tokrat zastopani Andrej Kokot, Milka Hartman, Valentin Po-lanšek, Stanko Wrulich, Vera tnzko, Andreja Zikulnig in Andrej Mohar.
Naj ob koncu le še dodamo, da je koledar bogato ilustriran in tako
6. Koroški kutturni dnevi
od 27. do 29. decembra 1974 v Deiavski zbornic! v Ceiovcu
SPORED
PETEK, M. DECEMBRA
9.00 Otvoritev
Plenoma predavanja
Miran Z w i 11 e r : Nova deželna ustava in koroški Slovenci 10.30 Gorazd Kušej: Pravna zaščita manjšin v ttaliji 12.00 Otvoritev razstave GUSTAVA JANUŠA
Prva sekcija
Pavel Apovnik: izobraževanje odraslih Rudolf Vouk: Preureditev razmestitve šol
Druga sekcija
Pavle Z a b I a t n i k : Koroški znanstveniki
Augustin M a ! I e : Dostopnost znanstvenih ustanov in virov za
14.30
16.00
14.30
16.00
20.00
Slovence .mladje glasbe)
Včeraj smo razbili klop (Modra dvorana Doma
9.00
10.00
11.00
14.00
SOBOTA, 28. DECEMBRA
Tone Zorn : Postavljanje zahteve po ugotavljanju manjšine Blaž Singer: Kmetijska politika Feliks W i e s e r : Gospodarski aspekti regionalizma Forumska diskusija: KRITERIJ) NARODNE ZAVESTI (Modra dvorana Doma glasbe)
Uvodne besede Janko PLETERSKI - Ljubljana Franc WEDEN!G - Celovec Koreferent iz vrst Slovencev v italiji
NEDELJA, 29. DECEMBRA
9.00 Ekskurzija pod strokovnim vodstvom: HODIŠE — OTOK — KRNSKI GRAD — GOSPA SVETA
tudi v sliki pripoveduje predvsem o kulturno-umefniški ter športni dejavnosti med koroškimi Slovenci.
H MLADA BREDA je naslov lepo opremljene knjige, ki vsebuje bogat izbor najlepših slovenskih narodnih pesmi. Izbor je napravil in zbirko uredil Boris Merhar, ki je kot priznan strokovnjak napisal tudi obširne opombe. Knjiga, ki jo je opremila in ilustrirala Melita Volk-Štihova, posreduje pester prerez skozi dragoceno izročilo preteklosti — od epskih preko baladnih do ljubezenskih narodnih pesmi. Za velik del tega gradiva velja, da je današnjemu rodu že precej nepoznano, zato bo knjiga opravila važno nalogo s tem, da bo pomagala ohraniti tovrstno narodno blago.
K UGASLO OGNJiŠČE se imenuje povest, ki jo je napisal avtor velikega leposlovnega dela o narodnoosvobodilnem boju slovenske-go naroda — Ukane. Tudi v tej povesti pripoveduje Tone Svetina o vojni, toda ne da bi jo poveličeval, marveč jo prikazuje kot največje zlo človeštva. Zgodba o samotarju Florjanu se dogaja v nepreglednih gozdovih Jelovice, začenja se v dneh prve svetovne vojne in se konča med drugo svetovno vojno, ko se samotarjeva življenjska pot zaključi v trenutku, ko hiti k partizanski edinici, da bi jo obvestil o nevarnosti nemškega napada. Sicer pa izžareva povest pristno lovčevo ljubezen do narave in divljadi.
H KO ZOR) ČLOVEK ali Izpoved nekega človeka je zgodba mladega človeka, v kateri je pisatelj Janez Švajncer narisal podobo mnogih današnjih mladih ljudi, ki še prelahkotno jemljejo življenje, se lahkomiselno zapletajo na vse strani, dokler se življenje ne postavi prednje v vsej svoji trdoti in je potem mogoče najti rešitev le še s trdno voljo. Tudi s tem romanom je mariborski pisatelj dokazal, da zajema snov za svoje umotvore sredi
resničnega življenja, kjer junaki ni-
rS Siovenska prosvetna zveza Zveza siovenskih žena ^ Zveza koroških partizanov Siovenska kmečka zveza S Stovensko šoisko društvo Zveza siovenskih izseijencev ^ Siovenska miadina
Siovenska fizkuiturna zveza ^ Siovensko pianinsko društvo	^
H
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem ^
so lepo naslikani ideali, marveč ljudje z vsemi svojimi odlikami in tudi napakami.
K ZDRAVJE !Z RASTLIN je podobno kot lanska knjiga .Naše stanovanje" poljudno napisan priročnik, ki nam bo dobrodošel za vsakdanjo rabo. V njem je dr Franjo Smerdu podal pregled o delovanju in uporabi zdravilnih rastlin, ki jih v pregledni obliki predstavlja ljubitelju narave. Knjiga je zasnovana tako, da današnjemu tako zelo zaposlenemu človeku omogoči, da se lahko čim hitreje seznani z zdravilnimi rastlinami ter njihovo zunanjo podobo in lastnostmi. V bogato ilustrirani knjigi so posamezne rastli-
ne opisane na vsakomur razumljiv način, ob koncu pa so dodani še seznami slovenskih in latinskih 'imen rastlin ter pregled o zdravilnem delovanju rastlin pri posameznih boleznih.
Celotna zbirka petih knjig, ki obsega daleč nad tisoč strani priviač-nega in poučnega branja, stane tudi letos samo 60 šilingov (kdor želi imeti koledar sam, bo plača! zanj 30 šilingov in za vsako ostalo posamezno knjigo 10 šilingov), tako da si jo bo res lahko vsakdo nabavil. Knjižne zbirke SPZ dobite pri krajevnih prosvetnih društvih ali v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiov-
TRtBUNA BRALCEV — TRiBUNA BRALCEV — TRtBUNA BRALCEV — TRjBUNA BRALCEV-
Zasiugre in kariera
Potrjen 55-Okersckar/iikrer črne 55, i/ega/en č/an nacistične ačite/jske zveze (J?; je Zn/g de/ nacistične stranke) or/ decembra /936 naprej (kjer je Zn/ pr/stojen za Vo/^stantspar/agog/^ /n Vo/^stK?nspar/agog;sc/7e For-sckang) ter Xre/snaaptawts/e/ter der N5D/1F dr. Franz Nosckier n/ posta/ /e direktor nemškega ačite/jišča v Branja (očitno z na/ogo.- „. .. aas Jen ans anvertraaten /angen and MaJcken vo/^sverFanJene Frzieker, we/t-anseZ?aa//cZ; ge/estigte Fekrer and einsatzkereite Bamp/er za wac/?en", kakor je zapisa/ v /akrcskerickt Jer Fek-rerZn/Jangsansta/t /čraZn/?arg, /943/44) /n nemški šo/ski svetova/ec v FjaF/jan/; preko odpastitve /z s/ažke po Zgonca t/soč/etne rjave g/or/o/e /n aJejstvovanja v .Barntner /7e/matToer^" je Jr. Bosckier konec koncev posta/ ravnate/j mazeja ter resnični dvorni svetnih.
5aj se je zna/ kot strokovnjak za „Vo/kstani" postaviti v pravo /ač, Ja je ki/o pozak/jeno vse, kar se je ki/o zgodi/o pred majem /943, v doki, ko je se piša/.' „Nationa/sozia/istiscke We/tansckaaang, /ekendige Vo/ksgemeinscka/t and Finordnang in Jen ewigen Pfreis/aaj Jer Zeit sind die ččennzeicken anseres Fraaek-tams ... Der G/aake an Jen Fakrer, an seine /dee ke-see/t sie..." (Der F/eimatkreis, dagast /939).
/Ve vemo, a/i je ki/a ta izpoved merodajna, da je posta/ dr. Bosckier organizator Jvek centra/nik pros/av ok /0. oktokra, na katerik je v/ada/o ostro protis/oven-sko vzdašje, ki nikakor ni ki/o v sk/ada z na/ogami in smis/om drage avstrijske repak/ike in njeno državno pogodko.
Dpravičen je dvom, a/i je ki/o res potrekno, da se v dragi avstrijski repak/iki od/ikaje s činom resničnega dvornega svetnika oseka, ki je ki/a med zadnjo vojno še /eta /944 tako s/epo navdašena za nacistično Nemčijo, kot to izkaja iz dokamentov z dne 24. 3. /944 oziroma /2. //. /944, ki je oka podpisa/ dr. Bosckier za „Der Deatscke Berater /ar die Provinz Faikack". Prvo pismo je nas/ov/jeno na še/a pokrajinske aprave genera/a Kapnika v zadevi poaka zgodovine.* ,,/1/s dk-sck/a/? der Gesckicktsketracktang ist das Beick a/s Fak-
rangsmackt and Vorkamp/er /ar das neae Faropa za kesprecken." Drago pismo, nas/ov/jeno na rektorat /jak/janske aniverze, pa zavrača oprostitve pro/esorjev pri kopanja okopov z ateme/jitvijo.- „Dnsere P//ickt a/s dkademiker ist es, dem Vo/ke Jarek vorki/d/icken Finsatz vorza/eken" — in to še tik pred koncem vojne/ Znano je, da ni samo dvstrija, marveč je tadi /a-gos/avija po /eta /943 odpasti/a marsikateremu kivšema nacista. Z ozirom na razvijanje resnično dokrik odnosov med dvstrijo in /agos/avijo je mo/ča/a s/o venska manjšina, ko je dr. Bosckier k/jak svoji „pretek/osti" tako napredova/ v svoji s/ažki. Pa tadi 5/ovemja je mo/-ča/a, ko je ki/ dr. Bosckier devet /et po vojni na okiska kot č/an aradne de/egacije.
Vsaj od /eta /970 naprej pa je Jr. Bosckier spet strogo na protis/ovenski /iniji. Z /etošnjim oktokrskim
V zubriht ..Tribuno bratcev" objavtjamo od časa do časa dopise, ki jih prejmemo la objavo v natem iistu. Pri tem pa iz-recno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tud) mnenje uredntktva.
Uredništvo
pam//etom „Barntcn — eine /n/ormation" je to do-vo/j jasno dokaza/.
Na .Koroškem je krez dvoma ve/iko sposoknik /jadi, ker je koroški č/ovek, kodisi s/ovenskega a/i nemškega porek/a, na sp/ošno nadarjen in sposoken. Zato je res apravičeno vprašanje, zakaj neki je mora/ ravno dr. Bosckier v dragi avstrijski repak/iki tako napredovati, ko ki vrsta dragik še ko/j a/i vsaj nič manj sposoknik, pa vendar ko/j avidevnik oseknosti /akko izpo/ni/a mesto, ki ga je zasede/ on. /1/i ni tadi v tem treka videti koroško vzdašje in koroško menta/iteto?
F. N.
„F/7m C ve f/e v jeseni" navcfušu/e
Misti ob praznikih
5pet so prcJ ngnt/ prgzn/^/ z'M /z-tnenjgng /:oJo ncštctg vošči/g z žc-/jgn?/ posgtnczn/^ov, Jrgž/n, poJjct/; /n gstgnov, Jz: /:/ f zgJofo/jstvg prežive// božične prgzn/^e ter gspcšno stop/// v not:o /ero. Trgzn:T/ so tgj; t/st/ car, A:o sc /zozzzo v Jrgž/ns/:cn: ^rogg fese////, Ja stno zoper s^gpg;, ^ar je v tent prengpetent čara, že Zrar ne^gj nengfgJnegg. Po rrar: ngfgj/ pa ng; /z/ prgzn/^/ raJ/ gstfgrjg// rgzpo/oženje notrgnjegg nr/rg.
Tgns^o /ero je ra tn/r ^g///g negotovost, ^gMng /zo pr:7zoJworr rra go-rpoJarr&erTT poJročja ter rPr*/r za rTTo-Jo ngše rraroJrrorrrre s^gpnost/, Zr/ še veJno zarrrarr čaZra rra gresn/č/tev v gvstnjs/:/ Jržavrr/ pogoJ/J zajarrrče-rr/Zr pravic. Letos pa rra ža/orr ago-tgv/jgmo, Ja re je po/ožaj tozgjevno re Pirrverro por/a/rra/, raPo Ja z gprgv/čeno zarPr/r/jerrorrjo zrerrro v priPoJrrorr.
Ro raPo rgznt/š/jgtno irr Zrreperrirrro po rrrirrrerrr rožirja z/arri v Ježe/i, irrrarrro v rrrri/i/r raJ/ ve/iZro Jražrrro zPrarro oZrrog rrarega g/ari/a 5/oven-r^ega vestn/Lg, Zri re rraJi irr priza-Jeva, Ja /ri v čirrr popo/rrejri rrreri M
DomvTinjahvabina
DNEVE SREČANJA ZA FANTE med 15. in 18. ietom, od 20. decembra ob 18.00 do 22. decembra ob 13.00 uri.
Vodifeija: g. ivan Matko in g. Jože Kopeinig.
TEČAJ ZA iiVLJENJE, PRi-PRAVA ZA ZAKON za de-kietainfanteod18. ieta naprej, ki bo od četrtka 26. decembra ob 18.00 do ne-deije 29. dec. ob 13.00 uri.
oJraz s/ovensLegg /jaJrrva rra Roro-rPerrr ter g/arrriZ? n;egov/L režerrj irr /rorerrj, z/arri reJaj, /to porraja vpra-rarrje rrare rrrarrjrirre v vlvstr/j/ veJno /ro/j aPraa/rro po svetg. Oa ^i pa /ri/ rrar /irr re perrrejri irr Ja /ri re arper-rreje rrroge/ izpo/rrjevari ro p/errrerrz'ro rra/ogo, je vre^aPor* potrebno, Ja irrra čirrr več rorraJrriPov irr Jopirrri-Pov iz vre/r rrari/r Jo/irr — Roža, PoJjarre irr Zi/je, Pi /*oJo porrraga/i rer?re/jiro rpozrravari rrare Zrraje irr /ja-Ji ter rrji/r Zra/racrre irr gorpoJarrZre pore/rrrorri.
Rr/ vsem rerrr irrrarrro pr/jetno Jo/ž-rrorr, Ja re irZrrcrro zg/:vg//mo rrarirrr pr/zgJevn/m rcJe/avcerrr irr Jopirrri-^orrr za /z^gzgno zvestobo irr porrroč, Po ro porrraga/i o/JiPovafi irr š/r/t/ //st rrrej rrarirrr /jaJrtvorrr irr ta Ji izven rrare Jorrrovirre.
ZVaro za/rva/o pa povezajerrro r prorrrjo, Ja ra Ji v novem /era ostg-rrere zvest/ rrarerrra /irra, Ja Po /aPPo re Po/j porra/ rPaprro g/ari/o rrar vreP.
Slovenska prosvetna zveza redno skrbi za slovenske (Umske predstave v kinematografih južne Koroške. Tako so naši ljudje širom Koroške imeli priložnost videti vrsto slovenskih filmov in spoznati dosežke slovenske filmske umetnosti. Zadnji film, ki ga je SPZ posredovala je bil „ Cvetje v jeseni", ki ga je RTV Ljubtjana posnela po istoimenskem romanu Ivana Tavčarja. .Cvetje v jeseni" je RTV Ljubljana oddajala kot televizijsko nadaljevanko, no osnovi katere so v skrajšani obliki izdelali še celovečerni film za kinematografe. Le-fega smo videli tudi pri nas na Koroškem.
Ker je zanimanje za film .Cvetje v jeseni" bilo tako veliko in zaradi tega ni bilo možno, da bi film videli vsi ljubitelji slovenske filmske umetnostit, se je SPZ odločila, da bo skušala dobiti ozkotračno ko-
Tudi na Ravnah podprii koroške Siovence
Siovesnosti ob dnevu koroških prosvetnih deiavcev na Ravnah na Koroškem, v soboto, dne 14. decembra, ki so jo pripraviii izobraževaf-na skupnost z Raven in Dravograda ter sindikat prosvetnih deiavcev obeh občin, so sc udeieiiii tudi predstavniki koroških Siovencev -— predsednik Zveze siovenskih organizacij dr. Franci Zwitter, predsednik Nerodnega sveta koroških Siovencev dr. Jožko Tischier in ravna-teij sicvenske gimnazije v Ceiovcu dr. Pavie Zabiatnik. Ob tej priiož-nosti so naši predstavniki tudi spregovoril o poiožaju koroških Siovencev v Avstriji. Tako je dr. Zwit-ter med drugim poudarit, da je že dovoij zaviačevanja pri uveijavija-nju pravic koroških Siovencev in da je internacionaiizacija našega vprašanja edini izhod, ki pa je avstrijskim uradnim krogom zeio neprijeten. Zavrni) je avstrijske trditve, češ da so pravice koroških Siovencev praktično rešene. Da temu ie ni tako, je dr. Zwitter podkrepi) z dejstvom, da Siovenci pred uradnimi obiastmi ne morejo govoriti v materinščini in da razen v šoistvu nimajo predstavnikov v državnih obiasteh.
S siovesnosti na Ravnah so Zveznemu izvršnemu svetu posiaii protestno pismo, v katerem zahtevajo, da Avstrija na konkretna vprašanja iz jugosiovanske note, odgovori s konkretnimi odgovori.
pijo, torej celotno izvedbo TV nadaljevanke, ki tratja skupno tri ure. RTV Ljubljana je SPZ pri tem šla na roko in ji kopijo filma dala na razpolago. SPZ je možnost za predvajanje filma sporočila včlanjenim društvom, ki so z veseljem sprejeli take filmske večere v svoj kulturni spored.
Društva so s filmskimi večeri že pričela. Prva predstava je bila v St. Janžu v Rožu, druga v Selah-Kotu, ponovno spet v Št. Janžu, medtem ko bodo naslednji filmski večeri v Vrbi ob Vrbskem jezeru in v Ločah nad Baškim jezerom. Zaradi dolžine filma ga bo ponekod treba predvajati v nadaljevanjih odnosno po želji posameznega društva.
Prvi filmski večeri so pokazali, da je SPZ napravila lepo akcijo, saj so ljudje navdušeni nad čudovitimi barvnimi posnetki filma in seveda z vsebino, ki jo je po Tavčarjevem romanu za film priredi:! literarni urednik RTV Ljubljana Mitja Mejak, posnel pa režiser Klopčič. Tudi igralci so prvaki slovenske odrske umetnosti in je film .Cvetje v jeseni" zato vsestransko odlično filmsko delo kar potrjuje tudli dejstvo, da je film prejel vrsto nagrad in priznanj.
OBVESULO Srečanje absoiventov sicvenske gimnazije iefnika 1965, bo ietos v ponedeijek, dne 30. decembra 1974 s pričetkom ob 19.00 uri v hoteiu Janach v Ceiovcu.
V Gradcu ustanovili „Kiub siovenskih študentov"
V torek 10. decembra so slovenski študentje, ki študirajo v Gradcu imeti v klubski dvorani študentskega doma .Schwarzheim" svoj ustanovni občni zbor .Kluba slovenskih študentov v Gradcu".
Za predsednika kluba so soglasno izvoliili Jankota Kulmeža, za podpredsednico pa Milico Smolejevo. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 28, od skupno 37 študentov, ki študirajo v Gradcu. To je sedaj drugi klub slovenskih študentov v Avstriji; prvi na Dunaju obstoja že osem let.
K ustanovitvi k!uba< slovenskim študentom v Gradcu iskreno čestitamo.
3. srečanje z mariborskimi planinci na Kozjaku
V soboto in nedeljo, 6. in 7. decembra smo se slovenski planinci na Koroškem že tretjič srečali z mariborskimi planinci. Kot smo že poročali je bilo prvo srečanje na Pohorju, drugo pri nas v Karavankah na Bleščeči, zadnje, tretje pa na Kozjaku.
Tri srečanja v teku treh mesecev, so lep dokaz močne medsebojne povezanosti iz katere se je izkristaliziralo pravo planinsko tovarištvo. Slovenski planinci na Koroškem smo imeli spet lepo priložnost, da smo se srečali z našimi dragimi prijatelji in si ob tej priložnosti ogledali in seznanili z zanimivostmi vzhodnega predela Kozjaka. Pogorja Kozjak, ki ga od Pohorja loči reka Drava, je nekoliko nižje od Pohorja, vendar mu je po svojih kameninah zelo soroden. Med vidnejšimi kopastimi vrhovi vzhodnega dela Kozjaka je Zav-carjev vrh, katerega smo tudi obiskali. Sploh je Kozjak zelo zveriženo pogorje, prepreženo s številnimi potoki in grabni ter pokrito z gostimi gozdovi. Pri motelu Jezero v bližini Bresternice smo se srečali z mariborskimi planinci in se nato skupno odpeljali proti Domu na Tojzlovem vrhu (705 m), kjer smo bili deležni izredne gostoljubnosti. V tem lepem in
prostornem domu, ki je stalno oskrbovan, je bil oficielni in družabni del srečanja. Naše planince sta pozdravila predsednik PD Kozjak tov. Marolt in predsednik PD Maribor-Matica Stojan Vladimir. V imenu naših planincev je gostitelje pozdravil odbornik Slovenskega planinskega društva Celovec, Jozej Einspieler in ob tej priložnosti v spomin na 3. srečanje predal skromen knjižni dar. Tudi naši gostitelji so nas presenetili
ČESTiTAMO
V sredo 18. decembra 1974 sta v siavnostni dvorani dunajske univerze za doktorja prava promovirata Avgust Brumnik in Ferdinand Vetik. K temu uspehu obema iskreno čestitamo.
s knjižnim darom in z lepim albumom s slikami iz Pohorja in Karavank, ki predstavlja lep in trajen spomin na lepe kraje in dobre ljudi, ki smo jih spoznali v teku naših planinskih srečanj.
Večer so nam popestrili z dia-pre-davanjem, ki ga je imel prof. Šoštarič. Videli smo čudovite slike iz slo-
venskih gora, zlasti pa so nas navdušili motivi z Bleščeče in Komnice v belem snežnem odelu. Po predavanju smo se povzpeli na neko razgledno točko, s katere smo videli del vzhodne Slovenije, proti severu na avstrijsko Štajersko pa je pogled segal celo do mesta Gradca. V Žavcar-jevem domu nas je prisrčno sprejel prejšnji predsednik PD Maribor-Ma-tica, prof. Šumljak, kjer so nas spet pošteno pogostili. Na povratku v dolino smo obiskali tudi znano Haupt-manovo kmetijo, kjer so nam postregli z dobro vinsko kapljico. V Bresternici je bilo konec našega izleta. S težkim srcem smo se poslovili od mariborskih planincev in lepih krajev in se nato srečni in zadovoljni vrnili domov.
Po vsej verjetnosti se črez zimo ne bomo več srečavali. Spomladi pa že imamo v načrtu izlet na Svinjo planino, kamor bomo seveda povabili tudi mariborske planince, tako, da bo četrto srečanje spet na naših tleh. V zimskem času, ko planinarjenje več ali manj počiva pa nas bodo obiskali mariborski predavatelji in nam predvajali barvne diapozitive iz slovenskih gora in pa tudi z naših treh srečanj.
Uspešen pevski seminar SPZ s/ Dobrii vasi
Slovenska prosvetna zveza je preteklo soboto in nedeljo pri Rutarju v Dobrii vasi priredila pevski seminar za pevke in pevce mešanega pevskega zbora Podjuna, kii deluje v okviru SPD ^Edinost" v Pliberku. Seminarju pa so prisostvovali tudi nekateri zborovodje drugih zborov, ki so prišli da se strokovno izpopolnijo.
SPZ je seminar organizirala na pobudo zborovodje zbora Podjuna Otta Wutteja, kar je zelo razveseljivo, saj je pobuda, ki pride s strani pevskega zbora vedno boljša kot 'iniciativa od zunaj. Zato se je SPZ takoj povezala z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, ki je za soboto in nedeljo v Dobrlo vas poslala profesorja Lojzeta Lebiča in prof. Sama Vremšaka, ki sta semtinar strokovno vodila. Pri vodstvu pa sta jima pomagala tudi Vladimir Prušnik in Otto Wutte. Uvodoma je gosta v imenu zbora pozdravil ravnatelj Herman Germ, v imenu SPZ pa tajnik Andrej Kokot, medtem ko se je ob zaključku seminarja zahvali) podpredsednik Tomaž Ogris.
Seminar je strokovno povsem dosegel svoj namen in je zbor Podjuna v teh dveh dneh pridobil mnogo tako strokovno kot pri oblikovanju svojega repertoarja, ki ga je zbor imel kot osnovo za delo na seminarju.
Tu je treba izreči zahvalo strokovnjakom Lebiču in Vremšaku in seveda tudi Vtadimiru Prušniku in Ottu Wutteju ter vsem pevkam tn pevcem, ki so se udeležili seminarja in marljivo sodelovali. Ne nazadnje pa zahvala velja tudi Slovenski prosvetni zvezi, ki je omogočila, da je do izvedbe seminarja prišlo.
Rožanska ljudska pesem na koncertnem odru
J-z^o/*, Me^oč	^K/f%rrzo
sreJ/šče Rozg, se zoper /g/Jco po?M-šg z /gsr?:/w Jo77?gčZ?! pevs^/w z/?o-row, ^/ ;e /J/ HsfgMov/je?! prej en/n: /erow. 3. jgMMgrjg Z*o77?o pevc/ sfopZ/Z pro/č wg oJer. OZ: ;e; pri/ozMosti /m-7?zo ZzJg/Z MsfrezHo ^oMcerfHo co, ^i /:o Jg/g izčrpen vpog/eJ v ng-še Je/ovgn;e, v Mgše zgmis/i g/eJe ^oncerrnegg sporeJg fer pete snovi. Tg^o/e se v nje; pevci preJsfgv/jgmo o/?ČiMSCVK.'
„ZJg/:ozcM in vese/je Jo Jomgče pesmi stg ngs spoJ/mJi/g, Jg smo v /g^o/rn nsrgnovi/i nov pevski z/:or. Tež^o ;e ZJ/o ngše okorne jezice in gr/g Jvigniti ng mg/o višjo rg-ven. Z Jg; ;e zg ngmi /Jizg 30 pev-s^i/?vg;iMMgšig/gsovisosefo/iZ:o izKri/i, Jg /g/;^o t%Ji ng oJr% zgpo-;emo ro, Z;gr ngm ;e pri sren. Ngše rožgns^e pesmi izvirgjo iz korenin ^meč^egg živ/;en;g, pe/i so ;i/? ngši JeJeji in /<g/:ce in ngm f?<Ji zgfo Mgg-;g;o, sg; smo zrgs/i iz Jomgče zem/;e. Vse pesmi v Jrngem Je/g sporeJg so ngš/e svojo pot ng Zmncermi oJer ng ngšo po/mJo. 5 rem smo ng^gzg/i svojo progrgms^o gsmerirev, oživ/jg-nje in o/rrgnjevgnje ngše ngroJne pesmi, ^i je vre/ec čgrenjg in miš/enjg Jomgčegg č/ove^g rer pričg /jgJs^e ^g/rgre; ng žg/osr ngg/o in po krivici rone v pozg/m..." Ro/eg ^oncermegg sporeJg s pongrisnjenim /:eseJi/om rer Zromenrgrji ngJi ^oncerrng ^njizicg
rgzne zgnimive rgzprgve. Zg re oJgo-vgrjgjo srro^ovnjg/J, Z:or so ro RgJo-vgn Go/:ec, Jr. RgJos/gv Nrovgrin, Jr. Rgv/e Zg/Jgmi^, Jr. Vg/ens Vo-Jgše^ rer pogojni Jr. Rrgnce Ciggn. Te rgzprgve Zrn Jo pos/gšg/cem /g/)^o ngjZm/j rgz/oži/e ngšo zgmise/ rer ng-men, pose/mo pg /:oggsrvo rožgns^e pevske ^g/rgre,- Je/ /e-re Zmmo mi pevci s^gšg/i posreJovgri oMinsrvg.
Francej Serajnik
CENJENIM BRALCEM
Kot druga leta, tako tudi ietos prilagamo stenski koledar s prošnjo, da iistu ohranite zvestobo tudi v novem ietu ter ga pomagate krepiti in širiti s sodelovanjem in pridobivanjem naročnikov.
Zaradi praznikov bo naslednja številka izšla v petek 3. januarja prihodnjega leta.
L/reJništvo
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaijujem vsem, ki ste se me spomniti ob moji iest-desetietnici.
Nekdanjim soborcem in sodeiav-cem, prijateijem in znancem na Koroškem voščim srečno in uspešno 1975. ieto.
Pavie Žaucer - Matjaž
Loče nad Baškim jezerom
Jesen je čas poslavljanja. Slovo jemljejo topli in dolgi dnevi poletja. Narava se počasi pripravlja na zimski čas oziroma na počitek. Prav tako je tudi z našim življenjem, kije podvrženo podobni dejavnosti.
To jesen so kar štirje domačini vzeli slovo od nas. Prvi te četvorice je bila 79-letna Marija Knaflič rojena Uršič. Njeno življenje oz. njen zakon z Antonom Knafličem je sovpadal v tisti čas prve republike, ko je vladala največja kriza. Skromen zaslužek, po navadi pa samo podpora, sta narekovala trd boj za življenjski obstoj. Tako je bilo včasih, danes pa je k sreči starim ljudem bolje preskrbljeno. Tudi Knafličeva Mojcej si je na stara leta uredila v občinski sta-
Siovemko prosvetno društvo v Borovijah vabi čiane in pri-jateije na
DRUŽABN! POPOLDAN v četrtek 26. decembra 1974 (na Stefanovo) ob 14.00 uri v gostiini pri Pošt) v Borovijah. Sodeiujeta: moški pevski zbor SPD iz Loge vasi in .Tržiški vokaino instrumentaini an-sambei" iz Tržiča.
Srečati se bomo v prijetni sio-venski družabnosti in zato vabimo, da se naše prireditve udeiežite v čim večjem šte-viiu.
OJ/:or
novanjski hiši majhno, a prijetno stanovanje. Ko je bila še mlada in samska, se je aktivno udejstvovala pri Slovenskem izobraževalnem društvu „Jepa" v Pečnici s sedežem v Ločah. Nešteto vlog je odigrala suvereno in z lepo tekočo govorico. To spretnost si je pridobila pri branju društvenih in mohorjevih knjig. Knjige so ji bile najzvestejše prijateljice. Ljudje se je spominjajo kot zavedne Slovenke. Za njo žalujejo trije sinovi in hčerka. Dva sinova sta v tujini, eden celo v daljni Avstraliji.
V začetku septembra smo spremili k zadnjemu počitku pri vseh priljubljeno Evo Locker, rojeno Reichmann s Hriba. Dosegla je 79 let starosti. Rajna je bila tiha in darežljiva faranka. Najbolj jo bo pogrešala hčerka Traudi.
7. septembra nas je za vedno zapustil Valentin Stissen iz Bač. Kmetoval je z ljubeznijo pri p. d. Rejovcu. In ker novi čas terja hitrejši razvoj in sodobno gospodarstvo, je prepustil skrb za posestvo najstarejšemu sinu. Za pokojnim žalujejo dve hčerki in dva sinova z družinami.
Ob koncu septembra pa so farni zvonovi spet žalostno zapeli v slovo; tokrat Ani Jellenigovi roj. Glantsch-nig iz Dobja. Pri njeni bolezni je bil ves trud zdravnikov zaman. Umrla je v 76. letu starosti. Za njo žalujejo sin z družino in hčerka. Čeprav je v njeni hiši visela znana plebiscitna slika, pa je vedno priznavala, da se je koroškim Slovencem delala velika krivica. Znala je razlikovati med krivico in resnico. Ohranili jo bomo v lepem spominu.

Slovenska kultura v koroških nemških časopisih
V nedeljo 8. decembra je v Mestnem gledališču gostovalo primorsko dramsko gledališče z Babičevo dramatizacijo Cankarjeve povesti .Hlapec Jernej in njegova pravica". V odlični priredbi nam je Babič posredoval Cankarjevo revolucionarno in etično-socialno obtožbo v imenu vseh hlapcev Jernejev tega sveta, ki se še danes marsikje bijejo za svojo osnovno življenjsko pravico in umirajo zanjo.
Dva dni za tem sta koroška dnevnika „Kileine Zeitung" in .Karntner Tageszeitung" objavila oceni, ki ju
odlikujeta izjemno strašanska nevednost in naravno kriminalna brezbrižnost.
Anonimni (!) poročevalec „KJeine Zeitung" imenuje „Hlapca Jerneja" dramo, o Babiču govori le kot režiserju. Če bi bil avtor tega članka prebral vsaj gledališki program, bi moral vedeti, da „Hlapec Jernej" ni drama ..slovenskega dramatika Ivana Cankarja", temveč njegova proza, ki jo je Babič dramatiziral. Cankar sam pravi o njej: Hotel sem napisati agitacijsko brošuro za volitve, pa je nastala moja najboljša novela.
.Kako kulturen pa je takšen časnikar, ki niti programa ne prebere, predno zapusti gledališki prag, da o delu samem niti ne govorim!? In takšen pisari kritike!
I. P. L., ki je napisal poročilo za .Karntner Tageszeitung", Cankarjeve povesti še od daleč ni videl, sicer ne bi pisal takšnih neodpustljivih oslarij. Mož ima Cankarja očitno za tepca ali kaj? Tako ti gre in napiše, da je Jernej zažgal kmetijo, se vrgel v ogenj in napravil samomor. Če bi bil ta časnikar količkaj razvit, bi spoznal iz dramatizacije same (upam,
scMagrf es c?rejze/!n/'
!n den K. M. vom 14. 12. 74 findet man einen sehr ..advent-!ichen" teserbrief des Herrn Kar) Stukovnik (der Name so!) rich-tig mit s!owenischer Betonung ausgesprochen werden), mit der enter die Haut gehenden uberschrilt „Advent, Zeit der Besin-nung."
Stukovnik hat richtig erkannt, daB der Uhrzeiger bereits „Uber iwo!f" schtagt. Und in der Tat schtagt es ..dreizehn", wenn man die „besinn!ich-vers6hn!ichen"(?) stukovnikischen Artike! durchstudiert. Er sieht den Sptitter im Auge der Karntner Sio-wenen, dUrfte ihn aber norma) nicht sehen, wei! er und seines-gteichen einen machtigen Ba!ken im Auge haben. Es ist daher ung!aubwurdig, der Gegenseite (a)so den S)owenen) ..Unver-besseriichkeit", ..scheinheiiige Phrasen und Beteuerungen", ,.schand!cse Behauptungen" und die ..schiimmen Zeiten" vorzu-werfen, die Karnten seit 10. 10. 1970 (so Stukovnik) er!ebt hat, wei) der wesent!ichste Tei! dieser SchBd!ichkeiten auf Kreise des Mehrheitsvo!kes zuruckfa!!t, die sich ja ubrigens nicht erst seit 1970 schdbig und unto!erant gegenuber der s!ow. Vo)ksgruppe Karntens benehmen! Stukovnik verwechse!t auch ganz offensicht-)ich die Schu!digen, wenn er a!so den S!owenen den ,.schwarzen Peter" zuspieit und behauptet, daB es woh! auf der ganzen Erde keine Minderheit gibt, die sich so schabig gegenuber dem Mehrheitsvoik verhatt, wie dies ber uns der Fa!) ist. Das sich die KBrntner S)owenen am Verha!ten der Burgen!and-Kroa-ten ein Beispie! nehmen so!)en, wei! man aufgrund von KuBerun-gen einer bestimmten Seite des Burgentandes einen Vcrzicht der Kroaten auf die ihnen zustehenden Rechte erwartet, zeigt auch sehr deut!ich was man a!so von den S)owenen wi!). Nur dUrfte die Rechnung mit den Kroaten in zweier!ei Hinsicht nicht auf-gehen: 1. Der burgen!dndische Abgeordnete Robak hat nicht das Recht sich a!s Vertreter der kroatischen Votksgruppe her-vorzutun! 2. Wurde festgeste!!t, daB die Bestimmungen des Staatsvertrages nicht danach erfUHt werden konnen, ob die eine Vo!ksgruppe (S)owenen) keineswegs auf die ihr zustehenden Rechte verzichten wi!!, die andere Vo!ksgruppe (Kroaten), zumindest nach einigen Burgermeistern, den Artike) 7 aber nicht boanspruchen mochte. Das ware ndmtich ein ub!er Kuhhande! mit einem internationa!en Vertrag! Was den heimtuckischen Uberfa!) (1918—1920) der ..Kdrntner S!owenen' auf unsere ge-
meinsame Heimat betrifft, so ist diese Behauptung eine Unter-steMung, da die S!owcnen Karntens unser Land nie uberfa!!en haben! Wenn Stukovnik auch meint, daB die ..Karntner Sache" eine rein ..inner-osterreichische" Ange!egenheit sei und es daher a!s Hohepunkt der „Ver!eumdungskampagne" bezeichnet, wei! dieser Fa)! nun vor der UNO behandc!t wird (wir hdtten es anders haben konnen) dann zeigt er damit seine tota!e Un-kenntnis der Verhdttnisse und Gegebenheiten. Das Vo!ksgrup-penprobiem Karntens und des Burgen!andes ist keineswegs eine rein inner-osterreichische Ange!egenheit, wei! der Staatsvertrag und somit natUr!ich auch der Artike! 7, von den USA, GroB-britanien, Frankreich, der UdSSR und 3ugos!awien unterzeichnet wurde. So!!te Stukovnik und jene Kreise KRrntens, die u. a. vor-geben, daB sie die Heimat vor den S!owenen ..schUtzen" mUBten, giauben, man konne sich nun auf die Dauer Uber die ResterfU!-!ungen des Staatsvertrages hinwegsetzen oder wie am Schwarz-markt herumhande!n, dann konnte cinma! der Umstand eintre-ten, daB uns die Staatsvertragsmachte diktieren, wie wir die noch ausstdndigen Fragen zu rege!n haben. Der Staatsvertrag enthait ndm!ich die Bestimmung, daB die vier Botschafter der Siegormachte der Repub!ik Osterreich das Recht entziehen k8n-nen, Uber diese Bestimmungen weiter zu befinden und so die Sache von sich aus behande!n. Da wUrden dann vermutiich mehr a!s 205 zweisprachige Ortstafe!n herausschauen!
Was die Erwahnung des „k!einen 3ubi!aums" der Voiksab-stimmung am 10. 10. 75 betrifft, so habe ich schon 1969 vorge-schtagen, die Art der Gedenkfeiern dem Zeitabstand entspre-chend (55 3ahre) zu norma!isieren, da besonders die Feiern der !etzten 3ahre fUr das Land und beide Vo!kstei!e (so!!en sie fried-!ich miteinander !eben) eine Zumutung waren. Eine Zumutung dcsha!b, wei! sie nur der Aufschauketung von Emotionen, a!ten Vorurtei!en und Gegensatzen, sowie dem Feindbi!d Deutsche— S)owenen aitgemein, dienten. So!) man den 10. 10. aber im Sinne Dr. Stainachers begehen, bezogen auf sein Origina!werk uber den Karntner Abwehrkampf, dan streikt zumindest bei mir mein ..osterreichisches Gewissen", da es mir nicht mogiich !st einem Sieg zu gedenken, der nach Stainacher aussch!ieB!ich gegen Osterreich und fUr GroB-Deutsch!and errungen wurde.
Guttenbrunner Herbert
Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Primožu vab! na predavanje inženirja Blaža Singerja
„0 gospodarsko socialnih problemih koroških Slovencev iz vidika domačih razmer"
v soboto 21. decembra 1974 ob 20. uri pri Uranku na Veseiah.
Prisrčno voljen!/
Slovensko prosvetno društvo .Drabosnjak" na Kostanjah
vabi na predvajanje slovenskega barvnega lilma
CVETJE V JESEN!
v nedeljo, 29. decembra 1974 ob 14. uri v čitalnici občinske hiše v Vrbi ob Vrbskem jezeru.
Izrabite to edinstveno priložnost in pridite v čim večjem številu.
Drnltvcnl odčor
SKD v Globasnici vabi na
* PLES NA ŠTEFANOVO — SILVESTROVANJE, 26. decembra ob 20.00 uri pri Šo-štarju v Giobasnici. Igrajo .Veseli Rožani"
S 2. PODJUNSKI PLES, v nedeljo S. januarja ob 20.00 url pri Šoštarju v Globasnici. Igra ansambel .Fantje iz Podjune"
3 PLESNt TEČAJ, ob nedeljah popoldne pri Šoštarju v Globasnici. Prijave takoj na naslov: Luka Hudi, 9142 Globasnica
Slovensko prosvetno društvo .Radiše" vabi na predavanje
„RAD!ŠE V PESM!
!N SL!K!"
v soboto 28. decembra 1974 ob 20.00 uri v dvorani pri cerkvi na Radišah. Tomaž Ogris bo predvajal slike o krajih in ljudeh na Radišah ter o delovanju Slovenskega prosvetnega društva Radiše.
Med predvajanjem bodo prepevali .Radiški fantje".
K številni udeležbi vabi
o<%or
Slovensko prosvetno društvo v Svečah vabi na proslavo
65. OBLETNICE OBSTOJA na Štefanovo, dne 26. decembra 1974 ob 14.30 uri v kinodvorani na Bistrici v Rožu.
Sodelujejo pevski zbori iz Sveč, Bilčovsa, Št. Jakoba In okolice Baškega jezera. V okviru praznovanja je ob 11. uri dopoldan na domu umetnika v Svečah odprtje ateljeja akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta.
Prisrčno valn o^or
Vabilo
na razstavo domačih umetnikov
Slikar Štefan Jožef, ki se je šoial v Velikovcu, na Dunaju in v Londonu, razstavlja slike iz domače narave.
Kmet v pokoju Flanin Franc, razstavijo stavbe v miniaturi — cerkvice, stare mline, kmečke hiše itd.
Razstava bo v gostilni Marije Flafner v Nonči vasi p. Pliberku. Otvoritev: v soboto 21. dec. ob 16. uri. Razstava bo odprta vsak dan do 30. 12., od 9. do 17. ure, razen ob božiču.
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli vabi na
4. FOLKLORNO OBLETN!CO
z novo naštudiranim programom v četrtek, dne 26. 12. 1974 (na Štefanovo) ob 13.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Sodelujejo: folklorna skupina in najmlajši člani našega društva.
K številni udeležb) vabi
dr^h^enl oJl?or
da jo je videi!), da je Jernejevo dejanje simboi za socialno revolucijo in da Jerneja ljudje vržejo v ogenj. Samo za informacijo njemu citiram zadnji odstavek iz Cankarjeve povesti, ker se bojim, da je sam ne bo ne poiskal ne prebral: .Jernej je zapahi!" In komaj so vzkliknili, se mu je stemnilo pred očmi, opotekel se je in se zgrudil na tla. .Bijte!" Z gorečimi treskami so bili po njem, z okovanimi petami so stopali nanj, vsi opaljeni in osmojeni. .V ogenj z njim!" Prijeli so ga, nesli so ga, krvavega, ožganega, kakor je bil, zamahnili so trikrat z njim in visoko so prasknile iskre iz plamena; ko so stopili Jernejevi pogrebci iz ognja so bili črni v obraz. Tako se je zgodilo na Betajnovi. Bog se usmili Jerneja in njegovih sodnikov in vseh grešnih ljudi!"
Nekje sem bral, da v najnovejši zloglasni Koschierjevi brošuri, za dokaz, kako imamo koroški Slovenci vse pravice in vso enakopravnost, da sta zaposlena dva naša rojaka celo v uredništvih KZ in KTZ. Naj bralec spričo zgoraj povedanega sam presodi, kakšna je tozadevna resnica.
.Schelhrnder PonMn
Siovensko prosvetno društvo .Rož" v Št. Jakobu v Rožu
vabi na
komedijo ruskega pisateija N. Erdmana
„SAMOMOR!LEC"
v nedeijo, 29. 12. 74 ob 19.30 uri v farni dvorani.
Prisrčno v^Ujenl
Katciiško prosvetno društvo .Pianina" v Seiah vabi na ijudsko igro
GOLiŠKi PLAZOVi aii
tZ POD GOLiCE
ki bo na Štefanovo, 26. decembra 1974 ob 13.30 uri v farni dvoran) v Seiah.
VnMjenl/
Siovensko kuiturno društvo .Jepa - Baško jezero" v Ločah vabi na predvajanje sio-venskega barvnega fiima
CVETJE V JESEN!
v soboto 4. januarja 197S ob 19.30 uri pri Pušniku v Ločah.
Ljubiteij) siovenske fiimske umetnost) prisrčno vabijeni!
OJš?or
S?

že!i
RUTAR-CENTER
tastniki in sodeiavci (04236) 381

A 9141
Podjunska trgovska družba bratje RUTAR & Co. Dobrta vas Jauntater HandetsgeseUschaft Geschwister RUTAR &Co. Ebemdorf	Emiiijan in Mara RUTAR Dobr!a vas te). (0 42 36) 384	Hote! - trgovina - taberna - kopatišče Franc RUTAR Dobr!a vas - Lido tel. (0 42 36) 220 Trgovina Eifi RUTAR L.v.nke
Supermarket in cafe ob Ktopinjskem jezeru Anton in Agnes RUTAR Se!o - Št. Vid, te). (0 42 39) 431	Gostitna - diskoteka - trgovina Viadimir in Maria RUTAR Žitara vas te). (0 42 37) 237	Štefan in Ljudmiia SiENČNiK trgovsko in transportno podjetje Mobit-črpaika DobHavas	te). (042 36)219
CARBMPEX
[Z VOZ — UVOZ — TRANZIT
KLAGENFURT — CELOVEC
CABELSBERCERSTRASSE M TELEFON (0-4Z-M) SZ-4-M
Vsem delavcem in prijateljem prijetne praznike in obilo uspeha v novem letu žeti
TESARSTVO
Gasser
BILČOVS tel. (0-42-28) 24-19
A&O samopostrežna trgovina gostitna s tujskimi sobami


V B!LČOVSU
telefon (0 42 28) 24 14
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, COSTOM IN PRIJATELJEM TER BIVŠIM SOTRPINOM IZSELJENCEM ŽELI VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Zadovotjne božične praznike ter uspešno novo teto žeti vsem občanom, prijatetjem in znancem
ALBERT SADJAK
župan v Gtobasnici
Za praznike mnogo zadovotjstva in obito uspehov v novem tetu
ZEL)
DR.FRANC!ZW!TTER
O D V E T N ) K
Celovec, Bahnhotstrat;e 33
PP//E7NE PiMZNNfE /N DSPE3NO NOVO ZETO
GOSTILNA PRI
„Tiš!arju"
DRUŽINA GABRIEL
ŠT. JANZ vR. p. Svetna vas
tel. (0-42-28) 248
Vsem pevkam in pevcem ter prijateljem naše pesmi prijetne praznike in zadovoljno novo leto želijo
PEVOVODJE
SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE )N VčLANTENtH DRUŠTEV
V5EN G05TOA1 /N OD/EAL4Z.CEN ZzlDOVOZJNE POŽZČNE PPAZN/AP /N 03/Z.0 N5PENOV	O gostilna
V NOVEN EE7N/	O avtomat. kegljUče
	O kopaliJče
Šfefan M7ečn;j<r	O camping O bencinska črpalka
KOŽENTAVRA	O mizarstvo



s!*

K

N

K
GRUSSBOTSCHAFT
DES LANDESHAUPTMANNES
Das Weihnachtsfest steht wieder bevor, ein altes Jahr geht seinem Ende zu. Es war ein gutes Jahr 1974, fur Karnten und fur seine Bevotkerung. Fast in atten Wirtschaftsbereichen uberdurch-schnitttiche Zuwachsraten und einen Grad der Voltbeschaftigung wie nie zuvor — das ist schon etwas, worauf wir alte zusammen stotz sein kon-nen. DaB es den Karntnerinnen und Karntnern jedes Jahr ein biBchen besser geht und jeder der arbeiten wilt auch arbeiten kann ist ja auch die wichtigste Zielsetzung unserer Landespotitik. Einer recht erfotgreichen Landespotitik, gtaube ich, weil sie sich an den Bedurfnissen des Einzel-nen und den Erfordernissen der Gemeinschaft orientiert. So wolten wir es auch 1975 hatten. Helfen Sie uns dabei, tiebe Karntnerin, tieber Karntner!
Atten unseren Landsleuten entbiete ich ein frohes Weihnachtsfest und ein gtucktiches neues Jahr.
Leopotd W a g n e r

V
g


M
K
g


S
N


ZADOVOLJNE BOŽtČNE PRAZNtKE tN SREČNO NOVO LETO
EH BB ZELt
Mihaet Antonič
TRGOVINA
GOSTILNA
STISKALNICA ZA SADJE REKA PR! ŠT. JAKOBU V ROŽU
Zadovoljne božične praznike in uspešno novo teto!
JANEZ WE!SS
KROJAŠTVO
ŠT. JANZ V ROŽU
tet. (0 42 28) 224
Podružnica CELOVEC
Spittalgasse 12
tel. (0 42 22) 72 4 35
Hader!ap
MODNI SALON
želi cenjenim odjemalcem in prijateljem prijetne praznike in uspešno novo leto
CELOVEC - KLAGENFURT
Tarviser Strafše 100, tel. 21-4-41
Prijetne božične praznike in mnogo aspekov v novem leta želi vsem okčanom, prijateljem in znancem
HERMAN VE L! K ZUPAN V SELAH
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi
vesele praznike in srečno novo leto
Gašper Ogris - Martič
TRGOVINA V BILČOVSU tel. (0-42-28) 24-18
Vesele božične praznike in srečno novo leto 7973 želita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
Jernej in Antonija Čebu!
z družino
Kamnik

TUCMURKARKOPf
r-- \ . "
Wir a!!e brauchen
Stram
Wir erzeugen ihn und bauen Kraftwerke nichl um des Bauens Wi!ien sondam damit Sie jederzeit genug Strom haben. Kraftwerkshauten haben aber auch eine Verbesserung der infrastruktur zur Foige.
Osterreichische Oraukraftwerke AG

„Enotna tista"
Pliberk
Prijetne božične praznike in	
srečno	novo leto
žeii	DR. PAVEL ZABLATNiK
	ravnate!} Državne gimnazije za StovencevCetovcu
Izdajate!}, za!oin!k !n jastnik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem! gtavn! urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Ktagenfurt — Ceiovec, Gasometergasse 10, *tej. $2-5-50 — Tiska: Zaioiniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borovtje.
Vsem naročnikom prijetne praznike in obiio sreče v novem letu
TiSKARNA
Drava
BOROVLJE - PODLJUBELJ
Vesele božične praznike in srečno novo teto 1975 z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče	Ervvin Munch
	trgovino z drvmi In premogom
CELOVEC - KLAGENFURT Villacher Strahe 187	
Vsem članom in prijateljem lova prijetne praznike in bogat lovski blagor v novem letu 1975 želi
K!ub prijate!jev !ova
SLOVENSKO	že// vsern č/<T7!OTM
PROSVETNO	y?*Z;gte/je777 /M
DRUŠTVO	S077w/je7!t^0W
V BOROVLJAH	vese/e
	/?ožtČKe ^MZM/^e /rr Ms^e/17: po/r!o Hovo /ežo
	ODBOR
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, USPEHOV POLNO NOVO LETO 1975 ŽELIMO VSEM PRI3ATEL3EM TUKA3 IN V DOMOVINI
DRUžiNA iNi. ČiSTiMiR BAUER
Z E L T W E G
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav
STROKOVNA
ELEKTROTRCOVINA
Tngr.
T. ^cNapper
ŠT JAKOB V ROŽU
tel. (0-42-53) 216
Že// Wf7M 06f/WM/ce?7: 7M TMroent^OTH vese/e /^ož/ČMe pr<žzw/^e 7M sreeMo Hovo /ero
!zbor za mtadino
iz siovenske književnosti
)z bogate zaloge knjig za mlade bratce navajamo nastednji izbor, da vam olajšamo izbiro dariia za otroke.
^ ivan Cankatr: ČRTICE, izbor najlepših tovrstnih stvaritev,
160 str., ilustr. pl.	45
B Leopold Suhodolčan: SKR!T! DNEVNtK, mladinska povest,
160 str., br.	28
*	KOROŠKE PRiPOVEDKE, zapisala
Vinko Moderndorfer in Josip $a-šel, 160 str., ilustr. br.	28
H Janko Moder: VESELE PESMtCE za najmtajše, barvna slikanica,
12 str., kart.	35
B Josip Jurčič-Janko Kersnik: ROKOVNJAČ!, zgodovinski roman,
200 str., ilustr. br.	35
*	Fran Levstik: OTROŠKE PESMiCE,
izbor, 80 str., ilustr., kart.	28
B HVALEŽNt MEDVED, koroška narodna pripovedka, barvna slikanica, 16 str.,	br.	22
H Lojze Kovačič: MOŽtČEK MED DtMNiKt, barvna slikanica,
24 str., kart.	40
S Branka Jurca: ČUJ tN KATKA, otroške zgodbice, 96 str., til., br. 55 B Fran Milčinski: BILO JE NEKOČ, izbor pravlljic, 104 str., ilustr., br. 28
*	Lcljze Zupanc: POVODNt MOŽ V SAVINJt in druge pripovedke,
96 str., ilustr., br.	22
*	SLOVENSKE BASN!, izbor pesmic inzgodboživatih, 104str., H.,br. 18
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti.
Vsem ljubiteljem slovenske knjige prijetne praznike in mnogo uspehov v novem letu!
KNJtGARNA „NAŠA KNJtGA" CELOVEC VVULFENGASSE

Ein frohes VVeihnachtsfest und ein gesundes neues Jahr wunscht allen Mitgliedern und Kunden die
KONSUM
Genossenschaften Klagenfurt

Jažaokoroška seateaarska zadraga
Zveza slovenskih zadrag v Celovca

t ! !
Vesele božične praznike in srečno, uspehov polno novo leto 19 7 5
želijo svojim odbornikom, članom in prijateljem
PosojHnice
B!LČOVS
BOROVLJE
CELOVEC
DOBRLAVAS
GALICIJA
GUNJE
GLOBASNICA
HODIŠE
ŠT. JAKOB v Rožu ŠT. JANŽ v Rožu KOSTANJE KOTMARA VAS LED1NCE LOČILO
MARIJA NA Z1L!
PUBERK
PODLJUBELJ
PODRAVLJE
SELE
SLOVENSK!ŠMIHEL ŠKOF!ČE
ŠMARJETA v Rožu ŠMIHEL pri Pliberku ŠTEBEN pri Beljaku ŠT. TOMAŽ VELIKOVEC VOVBRE
ZILJSKA BISTRICA ŽEL1NJE
ŽELEZNA KAPLA ŽVABEK
ki opravljajo vse Vaše denarne posle in Vam nudijo vse ugodnosti
#	Stanovanjskega varčevanja
#	Premijskega varčevanja ^ Varčevalnih pisem in ^ ugodnih kreditov
Knaečko
gospodarske
zadrage
BOROVLJE
BRNCA s poslovalnico RATENČE DOBRLAVAS GLOBASNICA ŠT. JAKOB v Rožu ŠT. JANŽ v Rožu PLIBERK s poslovalnicama ŠMIHEL in ŽVABEK PODRAVLJE ŠKOFIČE
BELA-ŽELEZNA KAPLA
ki Vam dobavijo vse gospodarske potrebščine po najugodnejših pogojih
'V
Ziviaorejske
zadrage
GLOBASNICA LiBUČE ŠT. PRIMOŽ Ž1TARA VAS
Podporao
draštvo
proti požaraina škodana v Selah
Jažaokoroška gospodarska zadraga Siača vas

DVANAJST BRATCEV
Sl
A*

jpMj& je z gore,
Z M jo JMCŽCM! JO TMoŽje. Ai/;M^jr MOJ z'w^ Men,
V MM/ŽJ MCJC 7MMZ JtrM^fM. Ma Jo/rMC, jtrrM: ^reg, zz ro^vov jireM JMeg.
/t:z ^7% v ^ožzzA JCM! zzz^zZ, pojo!;, Z:'??M, je jo/;Z/
Tzz Mo ^/oMCM je živo,
Jo Mz^o/ž je Zo^d,
jzzzed MOJ Jrzzžz, jo/o, vrzj^,
j JOM^OZMŽ grezMO ^ot jz/zj^/
LOJZE ZUPANC
Na travniku je v!ada!a v tistih časih strašanska zmeda. No, saj ne rečem, da je bit majhen, toda za vse, ki so gostovali na njem, pa prav zares ni bilo prostora. Tu je bila namreč barja, ki je nagajala rožicam, ptički so se lovili z vetrom in sonce je barvalo zeleno listje rumeno in rdeče. Nesrečni zgagi vročina in mraz sta si bili v laseh od jutra do večera, oblaki so godrnjali nad dežjem, ki se je venomer obešat nanje, zoreče sadje in rumeno žito pa so si tiho šepetati pravljice. Da ne govorim o drobnih, belih snežinkah, ki so sem in tja prekrile travnik in ponagajate vsem po vrsti.
Pa se tje priteplo na travnik nekega dne dvanajst razigranih bratcev. Najstarejšemu je bilo ime Januar, za njim pa so se zvrstili še vsi drugi — prav tija do najmlajšega — Decembra. Ljudje so jim rekli .meseci". Ko so ugledati neugnani živ-žav na travniku,
so veselo poskočiti in Januar je brž predlagal: „Razdelimo si no tele razgrajače!" 2e je segel po burji, mrazu in snežinkah. Julij je pričel tlačiti v vrečo sonce in vročino. .O, še nama kaj!" sta se razjezila nanj Junij in Avgust in brž planita iz njive z zorečim žitom. Maj se je že v nekaj minutah spoprijateljil z zelenjem in cvetovi, September pa se je odločit za zoreče sadje.
V tem (je nenadoma zrasel sredi travnika strahovit prepir. Januar je namreč zalotil Februarja, ki mu je pravkar izmaknit iz vreče velik kup snežink in kos mraza. .Ti bom že pokazal, ti sraka tatinska," se je drl na vso moč in ubogo tatinsko srako stresel za ušesa tako močno, da sta Februarju na mestu odpadla dva dneva in je ostal le še z osemindvajsetimi. Potem je še vedno godrnjaje jel pobirati naokrog raztresene kose mraza in snežinke.
Medtem se je odločil Marec in si oprtal na rame spomladanske vetrove, April in November pa sta si lepo po bratsko razdelilo dežek, ki je — neprevidnež — pokukal izza oblakov. Oktober z rdečim nosom je seveda obral najlepše grozdje iz vinogradov in se že oblizoval ob misli na slastno vino, ki bo privrelo iz njega.
Praznih rok je ostal le še najmlajši — December. Malo žalostno in malo jezno je cpazoval starejše bratce, ki so ga — reveža — odrivali, komerkoli je iztegnil roko. Nekajkrat jo je dobil celo po prstih in zato se je raje stisnil v kot in tam kuhal mulo.
No, končno so bratci do vrha napolnili vreče, žepe in bisage in se pričeli odpravljati domov. December je brž pogledal naokrog: ni bilo, da bi človek obupa). V jarku ob potoku je našel košček mraza, ki se je odtrkljal med prepirom iz vreče Januarju, pod grmom je ležalo za pest snežink. Potem si ije napolnil torbico z uvelim listjem in iztisnil iz zapoznelega oblaka še prgišče dežja. Le sonca ni našel nikjer. Prav vsega so mu odnesli bratci izpred nosa. Pa nič ne de. Jim bo že izmaknil tu pa tam kak žarek, kadar ne bodo posebno skrbno paziti nanj. Kaj pa leži tamle? Poglej, poglej! Bratct so čisto pozabili na Dedka Mraza! Veselo si ga je stlačil globoko za suknjič. Zdaj pa bo dovolj. Pomel si je premrle roke, si oprtal torbico in jo ucvrl za starejšimi bratci, kolikor so mu dale noge.
Travnik pa se je po dolgem času spet pogreznit v mir...
Križanka za otroke
Tudi tiste neie maie prijatetje, ki se radi bavtjo z reševanjem ugank, hočemo razve-seiiti ter smo jtm za praznike pripraviti križanko. Pri reševanju vam žeiimo mnogo zabave in uspeha, poieg tega pa še srečo pri žrebanju, ko bo šio za razdeiitev iepih nagrad. Med tiste, ki nam boste pravočasno posiaii praviine rešitve, bo namreč žreb raz-deiii tri tepe stovenske knjige. Rešitve pa nam pošijite najkasneje do 10. januarja 197$ na nasiov: Siovenski vestnik, Gasometer-gasse 10, 9020 Kiagenfurt - Celovec.
Vodoravno: 1. dviganje, porast; 4. najmanjši delec snovi; 8. zgoden; 10. tuj izraz za smučke; 11. igralna karta; 12. potomec; 14. oranje; 15. majhen vol; 17. oče; 19. sanje; 21. število; 22. del posode; 24. nasprotje od noči; 26. punčka, nastopa v lutkovnem gledališču; 29. kravji glas; 30a. nam pripravlja važno živilo; 31. enaka soglasnika; 32. daljše časovno obdobje; 34. poželenje; 35. del stopala; 36. prileten.
Navpično: 1. koroška reka; 2. naselje; 3. veznik; 5. avtomobilska oznaka Trsta; 6. del obraza; 7. moško ime; 9. konec leta; 12. oblika pomožnega glagola, množ.; 13. nikalnica; 15. okrajšava za vojno akademijo; 16. Koroški Slovenec, okr., 18. bodica; 20. številka; 22. moško ime, tudi naslov Jurčičeve povesti; 23. pijača starih Slovanov; 24. pritrdilnica; 25. državni uradnik, ki sestavlja in potrjuje uradne listine; 27. upanje; 28. Koroški koledar, okr.; 30. naprava, ki nam kaže čas; 31. pod; 33. površinska mera; 34. okrajšava za starejši.
PRA&ČEK EV DESET BRZOSTRELK'
Zadnjo zimo okupacije je trda predla tudi Nemcem na Gorenjskem, kjer so se sploh še držale njihove postojanke. Počasi so se tudi oni nasitili vojne, ker so vedeli, da jim hiše in družine v Nemčiji razbijajo zavezniška letala. V okupiranih gorenjskih vaseh pa so jih iz dneva v dan uspešneje napadali in preganjali hrabri partizani. Nič več Švabi niso bili varni življenja. Brž ko so zapustili utrjene postojanke, je bilo že po njih.
Tudi hrane proti koncu vojne ni bilo več toliko kot v prvih letih okupacije, dokler so bili še na vrhuncu moči, dokler so lahko še brezskrbno odhajali na hajke, požigali slovenske vasi in kmetom kradli živež in živino.
Nekako tako se je godilo tudi nemškim vojakom, ki so se Zabarikadirali v tržiško postojanko, zato je njihov poveljnik nekega dne ukazal desetim vo-
jakom, naj odidejo v bližnjo vas Paloviči, kjer naj kmetu zaplenijo prašiča, da bodo za novoletni obed imeli pečenega prašička.
Rečeno — storjeno! Na starega leta dan se je deset z brzostrelkami oboroženih Švabov odpravilo v Paloviče, kjer so ustrahovali kmeta, da jim je ..poklonil" edinega pitanca. Grozili so mu z internacijo, češ da ima zveze s partizani, če bi jim prašiča ne dal.
Tistega dne pa se je v hosti nad Paloviči utaborila partizanska četa, ki je bila tudi lačna, kajti borci so bili že nekaj časa brez hrane. Komandir čete je poslal tri borce v Paloviče, naj si pri tamošnjih kmetih izprosijo vrečo krompirja in pehar moke za močnik. Partizani so odšli, a še preden so prišli v vas, so že od daleč zagledali Nemce, ki so pred svinjakom klali zaplenjenega pra-
šiča, da bi ga odpeljali v Tržič.
Partizani so se previdno približali kmetiji in najprej „polo-žili,, stražarja, ki so ga bili Švabi pustili pri brzostrelkah, prislonjenih na podstenje kmetove hiše, nato pa iz zaplenjenih švabskih brzostrelk užgali po vsiljivih gostih ob zaklanem prašiču. Nemci so jo ucvrli v takšen dir, da bi jih ne ulovil sam hudir! Partizani niso videli drugega kot njihove podplate. A ušel jim je en sam, vsi drugi pa so prerešetani od krogel obležali nedaleč vstran.
Gospodar je bil tako srečen, da je partizanom podaril vrečo krompirja in pehar moke, za nameček pa jim je dal še polovico zaklanega prašička.
Tako so naslednji dan imeli za novoletni obed svinjsko pečenko partizani, ki so se še bolj ko novoletnega kosila veselili desetih brzostrelk, ki jih je Švabom zaplenila hrabra trojka.
TONE SVETINA
259

Ti
ar


iiiiilisih. tilii!!! iiiiii!
r-,
M

TRETJA KNJIGA
Nekaj časa sta molčala. Potok se je igrivo pretakal skozi goščavje in se penil v temo tolmunov. Na obrobju hribovja pa je še vedno divjal boj.
Stotnik je pogledal majorja. Njegov obraz (je bil mrk in razbolen kot pri ljudeh v zadnjih urah samote.
Z njeno smrtjo je nekaj umrlo tudi v njem. Za rtljeno senco je videl privid — sprevod senc. Kdove koliko ljudi je uničil? Čeprav jih ni bilo veliko, na katere je streljal sam. Zakaj je to počel? Da leži Nemčija v razvalinah in da zdaj čaka nemški narod gorje, ki so ga Nemci prinesli drugim narodom?
Obrnil se je k stotniku in mu rekel:
.Svinja sem, Erich. Tudi vas bi pustil umreti tako, kot sem njo — za višje cilje, kot pravite. Mene pa general ... Njega pa še kdo drug, višji od njega .. . Kdo ima ključ za razumevanje višjih ciljev? Komu je dana pravica voditi usodo ljudi v imenu teh višjih ciljev? In kaj so ti višji cilji? Drug drugega pehamo v prepad, da bi ohranili sebe. Toda tudi sami padamo in v kratkem se bomo raztreščili, da nas ne bo sestavil nihče več takšne, kakršni smo bili v resnici. Še zgodovina ne. Ker nas ne bo razumela ... Samo strašen privid ji bomo, nerazumljive sanje bolne civilizacije. Zdaj se večkrat vprašujem, kakšno opravičilo imamo za to, kar smo počenjali. Kaj neki bi si izmislili, da bi si sprali z rok kri? S kakšno vodo bi se očistili?"
.Kako čudno se sliši iz vaših ust, kar sem že sam razmišljal. Kako bi vam rad ugovarjal, pa vam ne morem. Se kot otroke so nas učili, da se sprijaznimo z lažmi, se z njimi tolažimo in ugovarjajmo resnici. Kaj je za nas resnica? To so samo trenutki naših slabosti — takrat resnica zablesti in hitro ugasne. Vse drugo pa je laž."
.To je pelin, ki ga bomo morali spiti' vsi. Posebno tisti, ki bodo hoteli vsaj v zadnjih trenutkih spoznati našo pot v polom. Pa pustiva to, Erich! Povejte mi raje za lep in skrivnosten kraj, kjer bo ta ženska počivala v miru. Naj ji dam vsaj to, če je nisem znal obvarovati smrti..."
.Vem zo takšen kraj, major. Meni je všeč, pa tudi vam bo in njej. Tam bo počivala v miru do sodnega dne, če verujete vanj ali ne."
28
Nad cesto in reko, obdano s strmimi stenami, je visela krpa noči. Kljub temu je stotnik našel skrito mesto. Nevisoko od ceste je bila votlina, v katero se je pred letom dni, ko so bili na cesti napadeni, zatekel stotnik. Vanjo sta se prerinila skozi gosto šibje. Tla v votlini so bila mehka. Zlahka sta skopala primerno jamo (in zagrebla truplo. Prst sta steptata s škornji, jo nastlala z odpadlim listjem in založila s kamenjem.
.Tu naj spi v miru pred ljudmi in pred zvermi," je dejal Wolf.
Na cesti si je temeljito ogledal okolico. Obliko hribov nad reko, staro drevo, kjer je stečina zginila s ceste, in položaj zvezd nad gorami.
,Še se bom vrnil k njej, če mi bo te sreča naklonjena. Konec je tveganja. To je moj zadnji podvig, od sedaj me bo lahko uničil samo še slučaj in nič drugega, ker se bom vsemu izognil. In napravit bom samo tisto, v kar me bodo prisilili," je sklenit.
Odpeljala sta se v Idrijo. Ko sta izstopala iz avtomobila, je major dejal stotniku:
.Erich, to je samo moja in vaša skrivnost."
.Je in bo ostala," je odvrnit stotnik.
Šla sta v oficirski klub. Ker je bila vsa vojska v ofenzivi, so bili prostori prazni. Tu sta se pošteno napita.
.Gospod major, v tem gorovju trohni nešteto mrličev. Takih, ki jih ne bo nikdar nihče našel. Precej naših, še mnogo več njihovih ..."
.Vem," je dejal Wolf, .vsak dan dobivam poročila. General mi je pravil, da smo jih med sedanjo zadnjo operacijo spravili s sveta že okoli dva tisoč."
.Toda dovolite, da vas opozorim: tudi v tej ofenzivi ponavljamo napake, namesto da bi se jim izognili."
.Pametne ljudi vedno rešuje to, kar druge pogublja. Zato sem bit vedno za to, da damo neumnim prednost, da se uničijo — če ne fizično, pa psihološko. Jaz sodelujem samo toliko, kolikor morem. Povem vam odkrito, da mi je žal naših žrtev. Na srečo smo nagnati nad partizane vse, kar nam je prišlo pod roke."
.Vem, bil sem skupaj z vsakovrstno drhaljo. Vse jezike Evrope lahko zdaj slišiš v tem hribovju. Nemški vojski ne delajo posebne časti. Vojak sem, gospod major, toda vedno sem se zlu raje ognil, če ga nisem mogel preprečiti." Povedal mu je o pokolih na Poreznu, o podvigih poročnika Harfvvicka in obračunavanju belih z domačini.
Wotf ga je pazljivo poslušal in dejal:
.Vse je težko, dragi Erich. Zadnje čase sem o tem mnogo razmišlja). Živimo v bolni civilizaciji. Ni samo Nemčija bolna. Boluje ves svet. Tam, kjer je mnogo strojev, postajajo stroji celo ljudje, nikdar in nikoli pa ne nastanejo ljudje iz strojev. Mašineriija industrijske civilizacije ljudi uničuje, namesto da bi od nje živeli. Požrla je nas in požrla je Nietzschejevega nadčloveka, z njegovim programom in
TOME SELIŠKAR
Novoletno darilo
To zgodba je nenavadna in dokaj burkasta. Sam ji ne bi verjel, celjene bi slišal iz ust, ki se nikoli niso zlagala. Pripovedoval mi jo je star partizan iz Bosne in vse to, kar bom zdaj tu povedal, se je zgodilo ob koncu leta 1944 v globokih gozdovih daleč za Jahorino planino. Pripovedoval pa mi jo je takole:
Pet nas je bilo, ki so nas poslali k vasem blizu Sarajeva zbirat hrano za ranjence. Partizanska bolnišnica je bila pokopana pod snegom in zaradi globokega snega je pošla ranjencem vsa hrana. Sneg nam je segal včasih do grla, kaijti burja je nenehoma vrtinčila sneg in gradila zamete, ki so bili po nekaj metrov visoki Zeblo nas je ko bosonoge cucke, lačni smo bili, da nam je rožljajo po trebuhu, povrhu vsega pa so povsod prežati na nas sovražniki. Sovražnik je slutil, da je tod nekje partizanska bolnišnica, pa jo je nameraval izstradati. Zato smo imeli oči in ušesa na stežaj odprta, puške pripravljene in tako hajdi po hrano, ker so ranjenci lačni, lačni pa tudi mi sami. Poveljnik bolnišnice nam je dejal:.Tovariši, ali se zavedate naloge, ki jo morate izvršiti? Trideset ranjencev gla-duje!" Nas pet je pogledalo poveljniku v oči in dejal sem mu: .Naročeno — izvršeno, tovariš poveljnik!"
In tako smo rinili skozi sneg, skozi snežne oblake, ki jih je vrtinčila burja, da smo kar plavali. Zeblo nas je pa tako, da smo bili trdi ko polena. K sreči je bil med nami domačin, ki se je spoznal v teh divjih krajih. Bil je prileten kmetič, in če smo ga vprašali, koliko je še do vasi, je dejal: .Pet pip tobaka." To se pravti, toliko časa bomo hodili do vasi, kolikor potrebuje človek, da pokadi pet pip tobaka. Eh, eh, daleč je to, a če je globok sneg, je dvakrat dlje. Nekaj koruznih zrn sem našel v žepu — za vsakega dve, a to nam je lakoto podvojilo. Toda mi smo zdravi. Kaj pa ranjenci —? Ta misel nas je poganjala skozi snežni vihar. In tako smo tavali bloditi skozi zasnežene hoste, in minilo je tistih pet pip tobaka — a o vasi ne duha ne sluha in pričelo se je mračiti. Domačinu se je
cd snežnih vrtincev tudi pcmet zasukala in smo mu rekli: .Nocoj ne moremo nikamor več, a jutri je novo leto. Če nas ne boš pripeljal do vasi, bomo tebe požrli!"
Domačin se je popraskat za ušesi in nam dejal: .Sama kost in koža me je, zobe si boste polomili ob menii. Počakajmo jutra, a jutri bo svatba! Zdaj pa za menoj! Tod blizu so skalnate vdorine, v njth je mnogo suhega listja, tam bomo na toplem počakali jutra."
In res je domačin naše! tiste skalnate vdorine, ki so bile globoke kakih pet metrov. Upehani smo biti in premraženi, in ko je domačin iskal pravšno vdorino, se nam je milo storilo, ker smo si mislili:
zaradi sovražnika. Vdorina je bila globoka, zato smo do dna spustili porušeno deblo mlade smreke in domačin se je prvi skobacat do dna. .Kar za menoj, tovariši, tu nas ne bo burja obglodata!"
Pa smo vsi zlezli v ta skalnati brlog. Res je bito tod na dnu dovolj suhega listja in tolikšno zavetje, da smo se počutili kot v boljšem, lepšem svetu. Vsak si je napravil v listju luknjo in kmalu smo se ogreti in postati smo dobre volje. Pripovedovati smo si, kako bo lepo, ko bomo premagali sovražnika in bomo spet po človeško živeli vsak na svojem domu. Toda utrujenost nas je premagala in zadremati smo, da bomo zjutraj vedri in čili poiskali hrano za naše uboge ranjence.
Morda sem zakinkal za po! urice, tako nekako, ko me je prebudilo nekakšno grčanje. Butnil sem soseda pod rebra, da bi prenehal smrčati, ta pa tudi mene, ker je bil prepričan, da sem jaz smrčat. In tako smo se vsi ozmerjati in nihče ni hotel biti kriv. In spet sem zakin-
kat. Pa spet grčanje, to pot že huje. Bit sem prepričan, da domačin tako smrči. Ta pa mi je zatrdil pr: vseh kosmatih medvedih, da sploh še zaspat ni. No, prav, in spet me je dremež zazibat. Tedaj pa sem se prebudil, ker me je nekaj privzdignilo. Spet sem opsoval vse po vrsti, naj ne rogovilijo, toda v tistem hipu nas je neka neznanska sila prekucnila vse po vrsti. Zemlja pod nami se je zibala ko vat na morju, zaletavati smo se drug v drugega in domačin je zakričat v neznanskem strahu: .Medved, bežimo!"
Nori od strahu smo se zapodili po deblu navzgor, pod nami pa je renčal medved, ki smo ga zbudili iz zimskega sna. Tedaj se mi je posvetilo v glavi. Pograbil sem bombo in jo zalučat v vdorino. Votlina je zadušila grom, spodaj je vse utihnilo. Zjutraj smo potegnili kosmatinca na plan, tehta! je preko dvesto kil, in ga zmagoslavno odvlekli k bolnici. Za nekaj dni smo rešili ranjence in sebe gladu; ko so kuharji razdelili ranjencem vročo medvedjo juho za novoletno darilo, so se smejati, ko smo jim povedali, kako smo spali v medvedjem brio-gu. Najbolj pa se je napihovat domačin, ker nam je tako svetoval, in zato je dobil nagrado: pet pip tobaka.
D0M3SUCE
je kot

preži
Ženska brez moža polje brez dežja.
Za vsakim ogolom nekaj smeri.
@ Kdor gre v posteljo, ker je utrujen, si je ne zasluži.
# Fantazija je največja pri-jateijica in nejvečja sovražnica človeka.
^ Prava modrost nikoli ne zapusti glave.
@ Za sužnja pomeni smrt pot v svobodo in siovo od bo-iečin; za svobodnega pomeni smrt siovo od življenja in veselja.
@ Z ieti si pridobi človek več sala kot izkušenj.
@ Moški smo nerodni, kadar imamo prev, ženske pa očarljive, kadar so v zmoti. Mož je glava, žena vrat, ki obrača glavo, kamor hoče.
@ Poroka je prvi korak do razporoke.
@ Med samimi osli je res težko najti grešnega ko-zia.
@ Ko nekdo nekoga hvaii, se z njim izenačuje.

.Zdctjle povsod v toplih hišah sede okoli peči in pričakujejo polnoči, ko si bodo voščili novo leto. V kotlu se kuha svinjska glava, v peči se cvrejo klobase ... na mizi je steklenica dobrega žganja ... Mi pa tule v divjini ko sestradani volkovi, a še globlje v gozdovih ranjenci brez hrane ..."
.Sem že našel, sem že našel!" je zavpil domačin in pohiteli smo tjakaj pod skalovje. Pod previsne skale je veter nanesel debele plasti listja, to !je že res, in ko bi smeli zakuriti, bi bilo to imenitno prenočišče. Tega pa nismo smeli storiti
Odbor zabavnega in dobrodetnega društva „Zgtedni dobrotnik" je ugotovit v začetku meseca decembra, da zmore društvena btagajna 120 kron. Vsekakor se razume, da so se čtani z ozirom na btižajoče se božične praznike morali zediniti, kako naj smotrno in koristno raz-detijo društvene prispevke. Pod vptivom piva je postal predsednik sentimentalen ter je začei dojemijivo govoriti o vdovah in sirotah. V mračnih barvah je prikazovat primer revne vdove, ki se je obesiia na božičnem drevesu. Nato je začei hlipati in si je naročil šiice siivovke. Predsedujoči je naročil tri buteljke vina, nakar je začet odbor ponovno premlevati, kako naj najkoristneje razdeli društveno imetje. Končno je predlagat predsednik, ki je začet nalivati stivovko v vino, naj bi izbrati pet vdov na osnovi oglasov v časopisih, in to najbednejšib mater, ki naj med peto in šesto uro popotdne vložijo svoje prošnje za podporo v društvenih prostorih. Vsaka bo dobila dvajset kron, kar znese skupno sto kron, ker pa je v društveni blagajni 120 kron, ostane dvajset kron. Kam z njimi? Rešili so pametno. Kar skupno so popiti na račun zneska, ki ga še pred polnočjo niso vedeli kako razdeliti, in tako so modro zaokrožili znesek.
Mali oglas je bil učinkovit. Predsednik je posedal v društvenih prostorih od petih do šestih, pii pivo in ves zagrenjen sprejemat prošnje revnih vdov. Prvi dan jih je pošta dostavila dvajset, osebno so jih pa prinesli šestdeset.
Predsednik je postal živčen in z grozo je dojel, da se ne more zjokati. Smilile so se mu vdove in sirote, ki so se prerivale v sobo. Poljubljale so mu roke, tarnale in se cmerile. Neka vdova je prišla z dvanajstimi otroki. Z izgubljenimi očmi je ubožec opazil, kako so se tile
JAROSLAV
HASEK
Dobro
izposojeni otroci, slični dvojčkom, na dano znamenje spustili v neznosen jok in mu v pravem pomenu besede lizali roke. Zamaščena in popackana usta so zria vanj nekam ganjeno, da bi maione segel v žep ter iz svojega začei deliti sirotam krajcarje. Tedaj se je brez kakršnega koli trkanja pripodiia v sobo odprava. To pot ie pet otrok v spremstvu žene otožnega obraza. Njen izraz se je spremenit v trenutku, kakor hitro je uboga žena opazila prvo skupino.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
celo sanjami vred. Bili so časi, ko sem veroval vanj in mu skušal biti podoben. Zdaj vidim, da so to prav tako neuresničljive sanje kot enakost in tjubezen, ki ju uči krščanstvo, in sožitje ter razumevanje med ljudi, ki ju uči komunizem."
,Jaz nikoli nisem veroval v nadljudi, zlasti pa ne v take, ki bi jih porodila naša nemška mizerijo. Veliki posamezniki so izjeme, ki niso nikoli lastne samo enemu narodu."
„Vi niste verovali, stotnik, ker ste hitro zadovoljni sami s seboj. Jaz pa sem imel višje cilje, ki jih nisem mogel doseči in jih tudi nikoli ne bom, tudi če preživim to bedasto vojno. Zamorjen sem od sveta in razočaran nad vsem, kar je proizvedla Nemčija. Mi smo prvi široko razvili čredni instinkt in pokopali ustvarjalno svobodo posameznikov. Pri nas so ostali veliki samo ljudje moči — diktatorji, ne pa ljudje pameti. Kaij smo zdaj, ob koncu vojne? Mnoštvo ničel, katerih vsota je ničla. Kakšna čast in krepost pa je biti ničla? Ali nas ne kotrljajo po svoji neumni volji in bolni ambiciji še bolj neumni voditelji? Pehajo nas v smrt. Se midva sva žrlve tega mehanizma... Še jaz, nikar vi!"
.Ne bom vam ugovarjal. Kot vojak sem proučeval predvsem delovanje uničevalnih sil. Vem, da narava skrbi, da večja sila zmaguje manjšo."
.Ne razumele me, stotnik," je ugotovil Wolf. .Svoj čas sem trdil, da je šele neenakost pogoj za rojstvo nove zvrsti ljudi. Takih, kot jih je pričakoval Nietzsche. Zdaj pomislite, kaj se je zgodilo pri nas, ko so prevladali posamezniki in poneumili ves narod! Veliki ljudje, s kakršnimi se je v zgodovini ponašala Nemčija, so izginili. Izgnali smo jih. Če jih nismo mogli napraviti majhne, smo jih uničili. Ljudje nasilja ne trpe duhov! Ker sami niso duhovi. Ali vam je sedaj jasno, zakaj bomo izgubili lo vojno? In da ni čudeža, ki bi nas rešil?!"
.Da, gospod major. Vem, da to ni pol, ki bi rešila svet. Pahnili smo ga v še večjo mizerijo, toda ne sami!"
.Prav gotovo, da smo krivi vsi. Svel ni miselno urejen, ni pravično razdeljen, ker počiva na krivičnih temeljih. V tej zvezi sem razmišljal tudi o morali. General mi je večkrat dejal, da je morala orožje slabičev in da ne priznava druge morate razen morale moči. Tudi sam sem se rad ravnal po tem načelu. V teku let pa sem prišel do tega, da sem se večkrat moral ravnati bolj po lastni vesti kot po zakonih."
.Po moje," je dejal stotnik, .je vest merilo časti in smise! sleherne odgovornosti."
.Tako je. Tu je izvor zmede sveta. To vprašanje si je zastavila — in ga ni rešila — religija. Tudi oni niso prenesli boga na zemlji, zato so ga pognali v nebo. Napravili so ga nedoumljivega, odtujili so ga človeku. Vem, da smo si med seboj ko stekli psi. Tudi s tistimi je teko, ki nas uče vzorov. Bolezen duha je v človeku. Zdi se mi, da se nam bliža zaton. Duh, ki dozoreva, se hkrati razkratja. Dvojna morala je nepisani zakon sveta. Temu se mi vsi na tej ali oni strani slepo podrejamo."
.Seveda, major. Poglejmo odnose med ženskami in možmi, če dovolite primero iz moje skromne izkušnje."
.Seveda, stotnik, prav zanima me," je dejal Wolt vesel, da ga je njegov sobesednik razumel, zato je spet natočil obema in ponudil cigaro.
Stotnikove besede so plavate v svaljkih dima.
.Če možu uspe, da prevara ženo, je ponosen na lo. Samemu sebi čestita. Prav tako žena, ki prevara moža, uživa v svoji samozavesti, da je še lepa in močna. Za to, kar kdo sam sebi čestita, obsoja drugega. Dvojno merilo imamo. Zase kolikor toliko milo, za druge strogo. Pa poglejmo naše odnose v vojski. Zelo radi postavljamo pravila za druge in zase izjeme."
Major je potegnil vase dim in ga puhr.il pod strop. Nato se je malo zamislil in dejal:
.Dobra ugotovitev. Spor je za zdaj še veljaven odnos med ljudmi, ne pa sožitje. Psihološko smo drug drugemu bolj odveč, kot pa v resnici potrebujemo drug drugega. Tisto, o čemer ste govorili, pa se začenja že pri otrocih. Kar obsojaš pri sosedovem, svojemu oprostiš. Človek je nepoboljšljiv sebičnež. Tako je tudi v tej deželi in na drugih trontah sveta. Mi se samozadovoljno hvolimo, da nam uspe pobcj, ne glede na to, s kakšnimi sredstvi je bil dosežen. Medtem pa krivimo nasprotnika vsega zla. Prav tak odnos je med voditelji stranke in njenim članstvom pa med ljudmi in oblastjo. V veliki vajni pa je to splošen odnos med nasprotniki, ki ustvarja nove spore in nove vojne, s čedalje bolj grozljivim! sredstvi."
Stotnik je izpit čašo in megleno pogledal.
.Kaj nama pomaga, če ugotavljava stvari, ko ne moreva ničesar spremenili ..."
.Zunaj naju ničesar. Človek je ujel. Od zunanjih sit. Je pa notranje svoboden. Sam sebe lahko spreminjaš."
.Kako, če pravile, da nad nami gospodujejo drugi?"
.Omejeni so v svoji moči. Uhajamo jim. Poznam ljudi, ki živijo samo od tega, da iščejo napake drugih, medtem ko jih sebi odpuščajo. Kolikokrat so hoteli uničiti mene! Njihovo dvojnost je bila šibka točka, Ahilova peta, v katero sem jaz izstrelil svojo strupeno puščico. To jih je uničilo. Jaz sem še tu, živ in krepak, mnogi pa so poginiti nekje na Vzhodu. Na srečo nisem član te stranke, ki je zapravita Nemčijo!"
.Tudi jaz ne, dragi major. Morda poznate šalo o tem, kakšna je dandanes razlika med članom stranke in stewardeso?"
„Ne, te pa še ne vem, čeprav jih na gestapu zbiramo.*
BaM^nskS &sel
Biio je nekaj dni pred novim letom, ko so borci tretjega bataljone, biio jih je okrog šestdeset, hiteli po dvajset kilometrov dolgi dolini. Štab bataljona je nadvse oprezno izdajal povelja in izvidnice so prihajale in odhajale z važnimi sporočili. Ta maloštevilni bataljon je te dni sam zadrževal sovražnika po vsej dolini. Borci so bili premra-ženi in lačni, kaj toplega že nekaj dni niso okusili. AAraz jih je neusmiljeno ščipal in pritiska! na skopo kraško zemljo. Sivina neba se je stapljala s sivino dneva. Kolona se je previdno pomikala prek kra-ških planot, izginjala med borovci in se spuščala v vrtače. Borci so, kadar se niso bili z italijanskimi in nemškimi enotami, razmišljali o bližnjih novoletnih praznikih. Tedaj bo morda nekaij zatišja. V kakem skritem zaselku si bodo odpočili, si zakrpali zdelane obleke in tudi kaj za pod zob se bo našlo. Stari dobrodušni partizanski ekonom Kemperle bo že poskrbe! zanje. Našel bo kcj, četudi bi moral kdove kam.
Sivooki ekonom Kemperle je v odmaknjenih zaselkih nad kraškimi globačami nabral na kmetijah za lačne partizanske borce kar precej hrane in dobil sodček primorske črnine. Kraševci so bili za' partizane vedno darežljivi. Kemperlov
bataljonski osel se je malodane šibit pod bremenom. Z gospodarjem sta bila skoroda nerazdružljiva. Gospodar je bi pameten 'In previden, ose! prebrisan. Tokrat je tovoril šestdeset litrov vina in vrečo koruzne moke in še kaj. Partizanski kurir, ki ga je srečal je brž razveseli! tovariše z novico. Vsi so si !e želeli, da bi se tokrat srečno pretolkel do njih. Niso dvomili v Kemperlovo izkušenost in oslovo modrost.
Tako sta Kemperle in osel, oba dobro obložena, zatopljena vsak v svctje misli, stopala in se vlekla po strminah, se spuščala po vijugastih poteh, se vedno znova poganjala v korak in hitela, kar sta le mogla. A glej ga zlodja! Zamišljena sta se zaletela naravnost v razpotegnjeno italijansko kolono. Osel je obstal, izbuljil oči in prhnil. Kemperle je brž presodil nevarnost. Prepustil je osla usodi in njegovi modrosti, sam pa je bliskovito hušknil med bore in že ga ni bilo več. Italijanski vojaki so s krikom navalili na osla. Trmasto se je upirat, hrzal in kapitlja) in se naposled le vdal. Prepiraje in kriče so vojaki preisko-
vali tovor. Veselili so se že hrane in rdečega vina. Njihovo vnemo pa je presekal častnikov glas:
nPustite vse, prav gotovo je zastrupljeno. Partizanska zvijača."
Vojaki so razočarano buljili v častnika.
,,Osel naj se nažre in naloka, poginil bo, videli boste," je modroval častnik.
Streli so preluknjali sod in vino je požirala zemlja. Vrečo so prebodli z bajoneti in prisiliti osla, da je pričel žreti. Kako mu je teknila koruzna moka! Migal je z uhlji in ni mogel doumeti dobrosrčnosti italijanske soldateske. Vanj je napeto zrlo stotero oči. Zdaj zdaj se bo zgrudil. Vse je bilo tiho in vojaki so debelo požirali sline. Osel pa je žvečil in žveči!. Ko se je najedel, je preostalo razsul in pomendral. Ni se zvali! po tleh. Še nekajkrat je oblizni! razlito vino, zavil velike oči, dvignil rep in se v divjih skokih pognal skozi vrste vojakov in odvihra! v gozd. Vrača! se je k svojim, k partizanom. Za njim so se pobirali osupli vojaki in preklinjali prebrisanega bataljonskega sivca.

deinost
Priskočila je in začela klofutati mater dvanajstih sirot. „Jaz sem vdova," se je drla, „ti pa imaš moža in tolste goske, po vsej hiši si izposojaš otroke, mrha mrhasta, da beračiš od hiše do hiše."
Predsednik se je zgrozil nad preokretom borbe. Napadena je mahnila z njegovim dežnikom po pravkar prispeli prosilki, otroci pa so se medtem spoprijeli in razbili šipo v društveni knjižnici.
Predsednik se je razkačil. Vse počez je začel mlatiti s pestjo, natakar je pognal nepristno mater, medtem ko je gostilničar pozival iz sobe tisto drugo, sirota za siroto je zletela na ulico — potem je vse utihnilo, le predsed-tiik je vpil proti točilnici: „Prinesite mi konjak!"
Nato je predsednik pred šesto uro padel s stola. Izpil je dvajset konjakov, potegnil nase namizni prt in z njim vse prošnje za božično podporo.
Ko so se člani odbora zbrati, je spal predsednik v sosednji sobi na divanu in vsem se je zdelo, da se je tukaj Zgodila nekakšna tragedija.
Ta dan so pili zmerno in zapili le petnajst kron, potemtakem jim je ostalo, ko so zaključili vknjižbo, še osemdeset kron družbenega denarja in odpadla je tudi ena vdova. Le štirim so razdelili po 20 kron.
Naslednji dan je posedal in sprejemal prošnje poslovodja. To je bil nervozen človek. Strašansko se je razburil, ko mu je ena prosilka začela objemati kolena.
„Ven!" je zavpil, „zg;nite, to je strašno!"
Nato se je pojavila mlada in srčkana vdova. „Prav nič, ničesar nočem slišati," se je drl, „kar sem s prošnjo in konec! Saj razumete! Nisem otrok! K vragu!" Zatem se pojavijo odborniki in začnejo kar resno razpravljati o dobronamernem namenu društva.
Predsednik je zahteval odškodnino za polomljeni dežnik. Predlagal je dvajset kron za dežnik in napor pri včerajšnjem uradovanju. Očitali so mu, da odira društvo in da je alkoholik.
Poslovodja je vpil: če se prizna predsedniku dvajset kron, bi morali potemtakem nadoknaditi škodo vsem poslujočim članom odbora. Zahteval je zase dve kroni, ker si je privoščil med uradnimi urami bifsteak in tri pil zenske. Debata je bila vedno ostrejša. Nato so se zedinili o preprostem dejstvu. Vsekakor je pametneje nakazati^ dvem vdovam po dvajset kron, kakor da bi se znašlo dvajset kron v rokah zapravljivke.
Ko so se zedinili, je bilo društveno premoženje zopet manjše.
O
Na božični dan je bilo v društveni blagajni šestdeset kron in osemdeset vinarjev, na mizi pa 320 prošeni siromašnih vdov.
..Gospodje," se oglasi predsednik, „pod vplivom okoliščin, ki jih nismo mogli predvidevati, ne moremo pristopiti k razdelitvi božičnih daril. Preostane nam le še odločitev, kaj početi s preostalimi šestdesetimi vinarji. Predlagam, da nam predstavljajo osnovni zaklad imetja za naše dobrodelne smotre v prihodnjem letu, ki mu v tem primeru kličem gromovit ,nazdar'l"
Bele niti so svet zapredle
ž?e/e Miti so svet z<xprej/e,
Mted ^eiitMi Mitmi daM tetMMi, počasi počasi,
^o?M%j da vidiš,
M!r%če se st%re poti.
Z?e/e Miti ovijajo tMesto, re^o, Ne iM v Neg% drevo. NeMtirM%, s^riveMČeM<3 sfMca . . . Zdi se, t4tM spredaj,
^o da Aodi Me^do.
Alo da Aodi, A/odi :*M išče, MeNtj, česar Mi Mi^o/i iMtei. Med Niirti Mi'tM?i ZgM%M se, se vrača ...
/1A, Me^aj, česar Mi Mi<bo(i itMei.
iše/e Miti zapredajo prostor,
Mto/čeče t/re iM popotMe ijadi/
pred Mjinti č*eitMa,
za MjiMti
počasi,
počasi
pokrivajo Miti saMtotMe gazi.
Ivan Minatti
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
"Obema se obrača želodec, pa si nobeden ne upa izstopili!"
Major se je zakrohotal, stotnik pa je pripomnil:
"Upam, da mi ne boste tega vpisali v kartoteko."
"Erich, pijan sem, pa vam bom povedal resnico, ki je vam, če bi me obdolžili, ne bi nihče verjel. Tudi jaz sem sit vsega. Najraje bi vse skupaj zmetal v jezero, s kartotekami vred. Ali še bolje — sežgal! V tej deželi nismo ničesar izgubiti in nimamo kaj več iskati. Cim prej gremo, tem bolje bo!"
Kniecke se je nasmehnil, počaščen spričo zaupanja.
.To sem si jaz že mislil," je bi) odkritosrčen.
.In si boste še mislili, z mano vred. Ukrenila ne bova nič... Slepo bova čakala na povelje, da se bo zganil stroj, v katerem imava skromno vlogo vijakov. Žalosten postajam, Erich. Žalost pa je občutje, ki ni primerno ne za zto ne za prevare. Žalost je pot k resnici..."
,,Tako je. Tisti, ki vidijo, ne bodo nikoli razumeli slepih, kot tudi ne gluhi tistih, ki slišijo. Drug mimo drugega hodimo in čeprav govorimo isti jezik, se ne razumemo. Zato cenim prijatelja, ki me vsaj z veseljem posluša in me skuša razumeti. Zadnji sem, ki bi se dal varati od besed, tn prvi, ki želim resničnega odnosa s prijateljem. Morda lato, ker me preveč ljudi sovraži."
Stotnik ga je pogledal od strani.
"Pri takem poslu, kot ga vi opravljate, bi bila vaša zahteva, da bi vas ljudje ljubili, nemogoča."
"Imate prav. Toda tega posla nisem izbrat sam."
,Če dovolite, zanima me — ko se že tako zaupno pogovarjava — kako je mogoče, da si tako svobodoljuben duh, kat ste vi, izbere službo pri tajni policiji? Ne boste Hi rekli, da so vas v to prisiliti!"
.Zelo preprosto, Erich. Lahko vam odgovorim na to. Kaj naj bi me privabilo? Ne moč nad ljudmi ne sposobnost
in možnost zlorab v tej službi ne pomen, kii Ijii ga pripisujejo, in ne mit strahu, ki jo obdaja, pač pa samo radovednost, kaj je na dnu tega kolesja, in lažna zavest, da ima tisti, ki omejuje svobodo drugim, sam največ svobode. Žal pa sem kmalu spoznal, da tisti, ki svobodo omejuje, ima sam najbolj zvezane roke. Tega vam ne morem v celoti pojasniti. Samo eno prednost ima ta služba: kdor zna misliti, lahko prodre v bližino resnice. To pa je tudi najtežje breme, ki si ga kdo naloži, in skiene, da ga bo nosil. Težko se ga je znebiti. Resnico je tudi nevarno deliti, z drugimi..."
29
V prvih pomladnih dneh Ije zemlja vzdrhtela. Sneg se je umikal tudi s hribov gora in na prisojnih pobočjih so se zganiti sokovi življenja. Prebujenje narave je navdalo Ano z novimi močmi in upanjem. Dan je zazorel, noči so bile polne živalskega snubljenja in krikov ptic, kopa snega na gori pa se je s toplimi sončnimi žarki talita, na rebrih so se pokazale prve kopnine.
Ana je bila srečna. Z Andrefjčkom v naročju je gledala v vrh gore, kjer so se sestajate njene in Primoževe misli. Skrbelo jo je za Primoža. O njem ni bilo nobenega gtosu. Dan za dnem so se, navadno pod noč, oglašale razbite skupinice partizanov. Travnika? je nasitil vsakogar. Bili so zbegani, lačni in raztrgani. Pripovedovali so grozovite reči, kako se korpus bori v obroču in kaj vse počenjajo Nemci. Po zamolkiem bobnenju topov, ki je trajalo že štirinajst dni od jutra do večera, sa sklepati, da je tam hudo kot še nikoli.
Z mlekom je otrok sesat tudi skrb. Čeprav je Travnikar pravil Ani, da so fantje izvežbani in pod srečno zvezdo rojeni, je ni mogel pomiriti. Morile so jo neke čudne slut-
nje, sanjata je o nevarnostih in o strašnih rečeh, ki se jih ni marata niti spominjati. Kako čudno je postajalo, vse drugače, kot so obetati ... Zavezniške armade so že stisnile Nemčijo v smrtni objem, tod pa je bilo huje kot v prvem ati drugem letu okupacije.
Včasih je gledala v dolino v smeri Primoževe domačije. Če bi bilo — kot je napovedoval Blisk — res konec to pomlad, bi se s Primožem poročila. Postavila bi si nov dom in obdelala zemljo. Talko se ji je priljubila, ker je bil stari Travnikar nenavadno navezan nanjo... Znat ji je pokazati vsak skrit kotiček svojega truda.
.Zemlja veže ljudi kat v ljubezni otroci združujejo moža in ženo," ji je govoril.
Koliko Ije še no svetu stvari, ki jih še ne poznamo! S starim in Tinko so se v sončnih dneh sprehajali po posesti in se menili, kako bi zastavili delo.
Bližal se je večer, ko je Tinka zagledala na stezi pod hišo četvero mož. Vlekli so se drug za drugim počasi, tako utrujeno, da so se komaj premikali. Puške so prekladati z ramena na ramo in postajali pred poslednjo strmino pod domačijo, kot bi počivali.
Ana je imela otroka pri prsih, ko je Tinko naznanila, da gredo partizani. Stari Travnikar je bil odšel v vas no sestanek gospodarske komisije, mati pa je bila v kuhinji.
,,Od teh bomo gotovo spet katj zvedeli, kako je v obroču," je dejala Ana in odnesla otroka v kamro spat. Bita je še pri otroku, ko so potrkali na vežna vrata. Slišala je, kako jih je Tinka sprejela v veži in povabila v hišo. Prositi so, če bi lahko dobili kaj za pod zob, ker pojdejo naprej čez Jelovico v Bohinj.
Sedli so za mizo. Mati jim je postregla z žganci in mlekom. Tisti, ki jih je vodil, je praVil Tinki in mami, da je iz Gregorčičeve brigade, da so jih Nemci razbili, ko so šli na Cerkljansko iskat v podzemske bunkerje naboje. Go-

Nagradna križanka
Po ie udomačeni navadi tudi v letošnji praznični številki objaviiamo križanko, ki bo tako vsaj želimo — ijubiteijem „trdih orehov" nudiia dovoij možnosti, da preizkusno svoje znanje. Da pa bo reševanje ie boij priviačno, razpisujemo pet nagrad — !epe $!oven$ke knjige — ki jih bomo izžrebati med tiste, ki nam bodo najkasneje do Ž0. januarja 1975 posiaii praviine reiitve.
zenska /epo^a fu in fam
Vodoravno: 1. naša ožja domovina; 6a. glasbeno odrsko delo; 9. drugo ime za brzo-viak; 15. oranje; 16. ovijalka; 17. žrtvenik; 18. tega ieta, okr.; 20. študentska kuhinja; 23. glavno mesto skandinavske dežele; 25. divja zver; 27. poljska ptica; 30. pesem; 31. mesto v Južnem Jemenu; 32. žensko ime, tudi vrsta vrbe; 34. moč; 35. začetek abecede; 37. prislov kraja; 39. vrsta ptic; 40. starejši, okr.; 41. osebni zaimek; 42. ptič, ki menda vtika glavo v pesek; 44. Ludolfovo število; 46. angleško pivo; 47. samo; 49. tuje ime za smuči; 50. znak za erbij; 51. debela odeja; 53. skrajni konec kopnega; 54. kvartaški izraz; 55. vzklik j)ri bikoborbah; 56. medmed klicanja; 58. moževa družica; 60. podoba golega telesa; 61. velik kos papirja; 64. smrkavci; 67. pole-denitev, ki poveča nevarnost na cesti; 70. nerabljeno; 71. središče vrtenja; 72. lovski okoliš; 73. ]3ritrdilnica, ljudska oblika; 74. v številkah izražena vrednost; 76. žensko ime, tudi gora na Kreti; 77. beseda zahvale; 79. žensko ime, junakinja iz Finžgarjevega romana; 82. enaki soglasniki; 83. kazalni zaimek; 84. nasprotje od dneva; 85. navdušeno odobravanje; 88. del posode; 89. enaka samoglasnika; 90. začetnici znane francoske filmske igralke; 91. kradlji-
vec; 92. znak za aluminij; 93. egiptovski bog; 94. letenje; 95. veznik; 96. veznik; 97. nedelaven; 98. ekspedicija; 101. termin; 103. medmed bolečine; 105. zelišče; 106. število; 107. junakinja iz romana „Ukana"; 109. brez daru govora; 111. ozek kos blaga; 112. pralni prašek; 113. del voza — 114. prislov kraja; 115. vrsta plevela.
Navpično: 1. starejši izraz za prebivalca naše dežele; 2. glej 15. vodoravno; 3. pijača starih Slovanov; 4. širjava; 5. začetnici našega domačega pesnika (Čujte, zvonovi pojo!); 6. južnoameriško gorovje; 7. severnoameriška stepa; 8. slabe navade; 9. polet, vnema; 10. različna soglasnika; 11. čebelja tvorba; 12. okrajšava za primer; 13. latinski veznik; 14. domovina našega naroda; 19. pod; 20. osebni zaimek, množ.; 21. površinska mera; 22. avstrijska tiskovna agencija; 24. vzvišena lirska pesem; 25. znak za močno razstrelivo; 26. glej, okr.; 28. arabski žrebec; 29. nemški filozof; 30. poželenje; 33. mesto na Koroškem; 36. iglavec, tudi ime znanega slovenskega pesnika; 38. upanje; 40. povratni osebni zaimek; 41. del obraza; 43. cvetlica; 45. Perzija; 47. nasprotje od grdo; 48. lakota; 52. prebivalec
SKANDINAVKE
Zdrave so in močne in !e malokdaj podvržene debelosti. Imajo čvrste mišice in svežo polt. Za vse to se imajo zahvaliti savni, parni kopeli v posebnih lesenih kabinah. Takšna kopel osvobodi telo toksinov, ker se močno poti. Koža postane bolj odporna in sveža, parna kopel pa vpliva tudi na duševno svežino.
ANGLEŽINJE
Zanje [je značilna .polt lilije in vrtnic". Živijo na otoku, kjer so pogosto megle. Zato so njihovi obrazi naravno rožnati, kot je tudi angleška trava sočno zelena. Vlaga pripomore k tepi, napeti in čisti poiti.
ITALIJANKE
Imajo zdravo polt in lepo kožno barvo kljub pretiranemu šminkanju. Veliko so na soncu in uživajo mnogo mleka in oranž. Prav tako skrbno oblagajo obraz z raznimi sadnimi maskami.
INDIJKE
Znane so po elegantni drži, gracioznosti gibov in lepi polti, ki jo ohranijo tudi v zrelejših letih. Veliko se ukvarjajo z vajami joge in zato znajo vzpostoviti ravnotežje: psihično in fizično.
JAPONKE
Lase imajo zelo goste, zdrave, ravne in močne; predvsem zato, ker uživajo veliko rib, školjk, rakov in joda, ki je zastopan v mnogih živilih.
AFRIČANKE
Imajo naravno mastno kožo, zato je tudi vedno mladostna, vrhu tega pa se dnevno mažejo s kokosovim, želvinim oljem in sokom papaje. Cesto se kopajo — tudi trikrat dnevno —, naravna masaža morskih valov pa jim zagotavlja gibčnost telesa in glad-
koroškega mesta; 55. lepotni grm; 57. nočna ptica; 59. mejna reka med Poljsko in Nemško demokratično republiko; 62. tekoča maščoba; 63. kis; 64. slika; 65. oblika pomožnega glagola; 66. reka v Burmi; 67. priglasitev; 68. začetnici največjega slovenskega dramatika; 69. naprava za oddajanje in sprejemanje elek-tromagnetičnih valov; 70. sukanec; 75. grška boginja; 77. gostinski obrat; 78. okrajšava za ljudski odbor; 80. znak za radij; 81. moško ime; 86. hotel v Bovcu; 87. kratica irskega osvobodilnega gibanja; 96. namizno pogrinjalo; 97. zdravilo; 98. dalmatinski ples; 99. skupina žuželk; 100. star Slovan; 102. obžalovanje; 104. daljše časovno obdobje; 105. predlog; 106. tega meseca, okr.; 108. enaka samoglasnika; 110. okrajšava za mlajši.
kast polti. Zelo cenijo olje morskega psa, ki baje preprečuje starost.
AMERIČANKE
Zelo so redoljubne in negovane. Tudi vitke so, ker pazijo na jedilnik. Nikoli ne uživajo omak in jedi s prežganjem. Vrhu tega se veliko ukvarjajo s športom. Imune so zoper debelost že zaradi premišljene prehrane doma in v restavracijah. Značilno za Američanko je vsakdanja nega las: veliko krta-čenja in dvakrat tedensko umivanje.
Ljudska modrost
nekaj božično-novoletnih vraž iz Bele krajine
$ Na pred šmžfčcTTi denejo pod rtdzo vo/ovsšd j%rc;72, da so z?o/Z s/oža/ p rž voza;/.
$ Če na svet; večer ^o?MK wač^a preteče pot, je tžstž potew vse /eto nesrečen.
#	Če ženska od po/nočnžce grede pade, poten! t/sto /eto ziždje.
$ Na novo /eto se mora dat: ^o^ošžm zo-Z?at/ /z rešeta, da /?o :'me/a vsa^a ^o&oš to/Z&o jajc, ^o/Z^or :ma rešeto /a^wjZc.
$ Na staro /eto se zberejo možje, s^op/jejo jamo /n vanjo za^op/jejo staro /eto, da se več ne vrne.
$ Na novo /eto se po dvora o&rog Zn še tros: zrnje, da raje rod/.
#	Če pr/de na novo /eto ženska prva ^ NŠ/, n/ sreče. Bo/je je, da pr/de moš^Z, ta pa mora m/rno sedet/, da ^o/dja raje sed/, &o va/Z.
Ženska, Zd v novem /eta pr/de prva na stadenec po vodo, se prva poroč/.
@ Če na svet/ večer goreča sveča pade pred zaročeno de^/e, potem t/sto deZde &ma/a zZ/dje.
$ Na /*ož/č se dene pod m/zo met/a. Če pr/de Z:a^ s/a/? č/ove^ ^ Zdš/, je tre/?a za n j/m pomest/ /n smet/ vreč/ v ogenj, da ne /?/ pr/ Zdš/ past// aroZrnv.
$ Če gre ženska o/? praznZ&Z/? ^am v geste, potem pr/ t/stZ Zdš/, &amor je pr/š/a, n/ t/sto /eto p/ščancev.
^ Na dan pred Z*ož/čem prcro^ajctMo vreme za vse /eto. Na m/zo denemo 72 če/?a/n/Z? /ap/n/c /n v vsa&o ma/o so//. Z.ap/n/ce pomen/jo mesece. 7*/st/ mesec, Zd se v njegov/ /apZ-n/cZ so/ zmoč/, Z?o mo^er.
^ NaZmr da/eč Z?do g/eda na /?ož/č /z /dše, ta^o da/eč gredo njegova p/ščeta.
#	Pepe/, ^Z na dan pred Z?ož/čem ostane v peč/, se sprav/ /n se v vreč/c/ po/aga na vrat, če ^oga vrat Z?o//.
#	Na m/zo denejo pod prt semenje /n denar. 9e?nenje zmešajo med drago semenje v Z?ašč/, da do/?/ po/je s tem semenom /?ož/čn/ Z?/agos/ov, denar pa zato, da je potem vse Zeto denar pr/ Z?/š/.
#	Če na dan pred Z?ož/čem opo/noč/ moš^Z čez desno ramo s&oz/ o Zrno v Z?Zšo 7?og/et/a, v/d/ v njej ra Z: e v /n v raZrv/ t/stega, Zd Z?o to /eto amr/.
#	Kdor na dan pred /?ož/čem po Zdš/ Pos Z?od/, se ma naprav/jo rane po nogaZ?.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
vodi je tako prepričljivo, da sta jima mama in Tinka popolnoma zaupali. Njegove izjave so se povsem ujemale s tistim, kar so pravili drugi .razhajkanoi".
Želja, da bi kaj izvedela o Primožu in njegovih, je tudi Ano prignala k njim. Pretkane oči kosmatega partizana z oznako komandirja na rokavu so obvisele na njej tako vsiljivo, da bi se bila najraje obrnita in odšla. Obraz in pogled sta ji bila znana. Toda skušala je premagati strah in predsodek. Tudi drug! trije so postrani, bolj mimogrede gledati vanjo, ko so nositi žlice v usta.
.Ali kaj veste o divizijskem jurišnem bataljonu?" je dejala Ana.
Komandir se je nasmehnil:
.Ali imaš tam ta n ta?"
Ana in Tinka sta se spogledali, spomnili sta se na previdnost v pogovoru s tujci, na katero ju je stari Travnikar vedno opozarjal. .Kogar ne poznaš dobro, ga ne sprašuj veliko in mu ne pripoveduj ničesar, kar se ga ne tiče," je pravi).
,Ne," je dejala Ana. .Pozimi so se nekoč oglasili tukaj na smučeh. Všeč so nama biti, ali ne, Tinka? Zanima naju, kaj je z njimi."
.Seveda," se je zasmejala tudi Tinka in rekla: .Obljubljali so, da bodo še prišli, pa ni o njih ne duha ne sluha."
.Pa jih najbrž nič več ne bo. Od tistih, ki so še v obroču, bodo le redki preživeli. Še nekaj dni, pa jih bodo Nemci uničiti."
S svojimi sivimi očmi je z užitkom premerjal obe dekleti, ki sta iznenada postali prepadeni. Ker sta obmolknili, je spet vprašal:
.Kje pa imate očeta?"
.Šel je v dolino k sorodnikom po novega psa. Prejšnjega so nam ubili belogardisti."
,Pa brate?"
Dekleti sta se spogledali. .Razhajkanci" so bili preveč radovedni in tudi to jima ni bilo všeč, ko je vodja dejal, da bodo Nemci vse ugonobili. Partizani navadno niso tako govorili...
Tinka se je zapletla z odgovori o bratih. Ni povedala, da so partizani, temveč da delajo v mestu, ker vodji ni več zaupala.
Vstopila je mati. Pobrala je posodo z mize in rekla:
.Malo jabolk vam bom dala za na pot. Tinka, pojdi jih iskat en pehar v kaščo."
Pred vrati jo je mati počakala. Vsa zmedena ji je rekla:
.Ti ljudje so mi sumljivi. Najbrž iščejo očeta. Na okno v kašči obesi belo rjuho ali pa pusti prižgano leščerbo, če bodo tu do noči, da bo vedel, da mu preti nevarnost. Pa Ani reci, da jo kličem v kuhinjo. Tudi njej so nevarni ..."
Tinka je vsa iz sebe odhitela s petrolejko na vrh, kjer je nabrala pehar jabolk. Pustila je luč na dogovorjenem mestu. Da bi bili preoblečeni belogardisti? Komandir preveč in predobro pozna partizane. In tudi drugi trije nimajo na sebi ničesar, kar bi jih izdajalo, da niso pravi.
Vrnila se je v hišo.
.Tovariši, tu so jabolka, pa si jih razdelite." Postavila je pehar na mizo.
Komandir se je zahvalil in jo ostro pogledal. Ko se je nekoliko zmedena obrnila k Ani in ji rekla: .Mati te kličejo v kuhinjo," je komandir vstal in odšel z njo.
Tako sta se oba hkrati pojavila pri materi. Ostrmela je, vendar se ni zmedla. Ukazala je Ani:
,V hlev bo treba pokladat živini."
.Mati, ali je ta vaša?" je komandir osorno vprašal Travnikarico, kot bi zasliševal.
Zbrala je ves pogum, ga užaljeno pogledala in dejala:
.Maje sestre hči je."
.Se mi zdi, ker vam ni prav nič podobna."
Ana ga je sovražno pogledala in nevoljno dejala:
.Zakaj pa te to zanima?"
.Ker take iščemo," se je zmagoslavno zakrohotal in prijel za pištolo.
Ana je vzela v roke vedro in skušala mimo njega oditi ven.
.Nikamor ne greš!" je zaukazal.
Obstala je kot okamenela. Ton, v katerem so bile izrečene te besede, je njej in Travnikarici zaprl sapo.
Možakar se je razkoračil pri vratih in jih zaprl s svojim širokim hrbtom. Iz toka je potegnil pištolo in jo nameril Ani naravnost v prsi.
,Ti si partizanka! Videl sem te v Cerknem na mitingu, tam si bila z divizijskim oznovcem. Da ali ne? Odgovori!"
.Motiš se. Sem sem se zatekla, ker mi v dolini ne dajo miru."
.Nehajmo komedijo! Mi smo od gestapa. Ze dolgo te iščemo. Nazadnje smo te pa le našli. Takoj pojdita obe v hišo."
Osupli in prepadeni sta mu sledili.
V hiši so na mizi še vedno stala rdečkasta jabolka v peharju. In še vedno ni bilo konca zadrege med Tinko in onimi tremi, ki so pestovali v rokah puške. Sedaj je komandir nastopil oholo. Obrnil se je k Ani in ji dejal:
.Pokaži mi osebno izkaznico!"
Pokazala mu je ponarejeno, s podatki, ki so ustrezal: temu, kar sta trdili Tinka in Travnikarica.
Komandir jo je vtaknil v torbo, iz nje pa je privlekel šop papirjev in med njimi tistega, na katerem so biti podatki o Ani z njeno sliko.
.Vidiš, to si ti," ji je pokazal njeno sliko, tisto, ki jo je bila dala majorju Waltu za posebno izkaznico, s katero je hodila iz mesta na Gorenjsko ...
(Nat/a/jeoanje v aas/ct/aj/ stcvZ/^ZJ