Pogina plaSanS v gofovfnl r _ _ _^ ^ . ^ | u Leto IX., št 29 r^nrreo" xvnt, it. »s«y LfoMfena, ponedeljek 1» JnHfo vm Cena t W upravmsivo. LjuDljana, Knafljeva C — PeiefOD St. 3122, 3123, 3124, ; 8125. 3126. -reratni oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova ui. — TeL 3492 in 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U — Telefon 8L 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje in svet44, UredzdStvo: ,___Knafljeva ulica 5, Telefon «7 8122, 8123, 3124, 8125 In 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po po*U prejemana Dto 4*-» po raznatal-cih dostavljena Din 5.» mesečno. Maribor: Gosposka olica 1L Telefon St 2440. Olje: Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Letna glavna skupščina sokolskega saveza -moč 1 ng®slovenskega Sokola narašča Beograd, 18. julija p. Ob prisotnosti nad 200 delegatov vseh sokolskih žup v državi se je danes sestala letna skupščina saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal ordo-nančni oficir major Pokorni, navzoči so bili nadalje minister za telesno vzgoio dr. Ro-Republique« pravi v svojem komentarju, da se v najnovejšem sporu med Japonsko in Kitajsko vedno bolj kažejo japonske ambicije, vse pa kaže, da je nankinška vlada trdno sklenila braniti svoje pravice in kitajske dežele. Mandžurske pokrajine prav za prav nikoli niso bile prave kitajske dežele, Hopej in Cahar pa spadata med 18 tradicijonalnih kitajskih pokrajin, zaradi česar je treba sedaj pričakovati, da se bo Kitajska dejansko uprla Japoncem. »Journal« meni, da gre sedaj le zato, ali bodo v Tokiju kakor v Nankingu zmagali zmerni ali pa fanatični elementi. Chamberlain o pomenu angleškega oboroževanja Angleško oboroževanje varstvo proti vojni - Teritorialna neodvisnost Španije življenjskega pomena za Anglijo London, 18. julija d. Z opozorilom na dejstvo, da je 27 držav poslalo Veliki Britaniji poziv, naj predloži nove predloge za očuvanje nevmešavanja v španske zadeve, je izjavil ministrski predsednik Chamberlain v nekem govoru v Ormesby Hallu pri Middles boroughu, da še nikdar ni bila izkazana v naprej tolika čast nepristranosti in odkritosrčnosti kake velesile. Glede oboroževanja Velike Britanije je izjavil: ~"«»IUiU| Predvsem moramo odstraniti vzroke za medsebojno bojazen med državami, nakar bo oboroževanje samo po sebi ponehalo. Med tem pa ne moremo ostati neoboroženi proti ostalemu do zob oboroženemu svetu. Mi smo že mnogo jačji kakor v preteklem letu in vsak dan se izpopolnjujejo naše priprave, da odbijemo vsakršen napad. Naše letalsko orožje se ne boji primerjave z nobeno silo sveta. Naše oboroževanje je varstvo proti vojni in kdorkoli bi nas nameraval napasti, se bo obotavljal, če bo upošteval moč ln sredstva popolnoma oborožene Velike Britanije. Sir Philipp Sasson, ki je po preosnovi angleške vlade minister za javna dela, je v nekem govoru v Leylondu v Lancashiru rabil skoro iste besede kakor nedavno zunanji minister Eden, da je v življenskem interesu Anerlije ohranitev teritorijalne integralnosti Španije. Sredozemsko morje ne pomeni za Anglijo samo skrajšanja poti v Indijo in dominijone, temveč je srčna žila britanskega imperija. Objektivnost angleškega postopanja v španskem sponi se ne more in ne sme tako tolmačiti, kakor da bi Velika Britanija pozabila na življenjski pomen Sredozemskega morja. Ker so španske meje na kopnem In na morju tik teh zveznih poti, mora Velika Britanija vztrajati na ohranitvi teritorijalne odvisnosti Španije. Moje trdno prepričanje je, da mora jasno spoznanje angleškega stališča v tej zadevi posebno pripomoči k ohranitvi miru. Italijansko mnenje o umiku prostovoljcev iz Španije Rim, 18. julija AA. Snoči je >Giornale dTtalia« objavil daljši komentar o angleških kompromisnih predlogih. List pravi med drugim: Najvažnejša točka, ki jo je treba vsekakor še podrobno obrazložiti, je vprašanje, v koliki medsebojni zvezi sta priznanje vojaških pravic enemu alj druge mu taboru v Španiji in problem tujih prostovoljcev. »Tribuna« se bavi s splošnim pomenom teh predlogov. Kar se tiče Francije in Rusije, se lahko reče, da je njun pristanek na angleški načrt izsiljen in čisto formalen, ker so nazori pariške in moskovske vlade v popolnem nasprotju z osnov nimi idejami angleških predlogov. Italija in Nemčija sta se vedno zavzemali za popolno nevtralnostno politiko m sta bili že od vsega početka proti temu. da b} v španski vojski sodelovali tudi tuji prostovoljci. Tudi sedaj umiku ne nasgjotujeta. njiihova evakuacija iz Španije pa bi trajala sedaj precej časa. ne glede na to, da bi se lahko tudi po premišljenem načrtu zavlačevala. Če se bo po tem takem vprašanje o umiku prostovoljcev smatralo za pogoj, pod katerim bi se priznale vojaške pravice erni ali drugi španski strani, bf to v praksi pomenilo. da do tega priznanja nikoli ne hi prišlo. Če bi se pa to vprašanje rešilo takoj. bi 6e znatno olajšal in pospešil tudi umik prostovoljcev iz Španije. Nemčija zbira žitne rezerve Berlin, 18. julija d. Vlada je prepovedala objavo informacij o nemških žitnih zalogah, o stanju žetve in o uvozu pšenice. Vzroki za to prepoved bodo bržkone vojaškega značaja. Prepoved je bila izdana po objavi uradnih statistik, iz katerih je razvidno, da je Nemčija v prvih šestih mesecih t. 1. nakupila v inozemstvu desetkrat vež pšenice kakor ob istem času lanskega leta. Te velike nakupe pšenice spravljajo v poučenih krogih ne samo v zvezo z letošnjo 6labšo žetvijo, temveč tudi z namenom. da 6e zberejo večje zaloge žita za primer vojne. Ruski polet preko obeh zemeljskih tečajev London, 17. julija, o. >New Cr0nicle« po-roča iz Mosflcve, da namerava Rusija po uspelem poletu iz Moskve v Los Angetas organizirati polet okoli zemlje. Leteli bodo preko severnega in južnega tečaja. Letalo bo bržkone vodil Gromov s svojima to vari širna, ki so izvedli drugi uspešni prekoarktični polet iz Moskve v Ameriko. Postani in ostani član Vodnikove druibel / »JUTRO« ponedeljska izdaja Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 18. julija. Tudi današnja nedelja je potekla tako, kakor smo to letošnje poletje že vajeni. Bila je že tretja, ki je z neugodnim vremenom onemogočila Ljubljančanom tolikanj željno razvedrilo v planinah, med zelenjem in v vodi. Ni zadostovala burna noč od petka na soboto, tudi preteklo noč je ne bo spet pridno zalivalo in nedelja je ostala oblačna in čemerna. O izletih v planine ali o kopanju ni bilo govora, ker se je šele pozno popoldne, takorekoč šele proti ve-fteru nekoliko zjasnilo in je malce pokukalo tudi solnce izza oblakov. Avtomobil v kmečki voz Pri takšnem, domala jesenskem razpoloženju ni čudno; da se tudi sicer ni primerilo kaj posebnega, kar bi moglo obogatiti kroniko nonedeljskega »Jutra«. Pač. zgodil se je precej hud karatnbol na križišču Tržaške in Bleiweisove ceste. Bilo je ob 11. dopoldne. Iz Lukovice se je na enovprež nem zapravljivčku pripeljal v Ljubljano posestnik Anton Gregorač. S seboj je pripeljal ženo in otroka. Na omenjenem križišču pa jim je pridirjal nasproti neki ljubljanski avtomobilski izvošček. Bil je očitno prekrokan, in je vozil ne farno nepravilno. temveč tudi v prehudem diru. Zaletel ee je z avtom v voz, da so zgrmeli vsi trije potniki po tleh in voz se je razbil, avto s svoim lastnikom pa je ostal k sreči nepoškodovan. Na prvi pogled je bila nesreča videti še daleko hujša, kakor je bila v resnici. Na razbitinah voza je kakšnih 500 dinarjev škode. Porestnik, njegova žena in otrok pa so k vsreči dobili ie lažje poškodbe in jim ni bilo treba v bolnišnico, marveč so se hitro vrnili domov, prestrašeni m prepadeni, da so doživeli v Ljubljani tako neljub sprejem. Otrok jI fe izdihnil pred bolnišnico Reševalna postaja danes ni imela kaj opravka. Eno samo vožnjo: porodnico. Tam od Svete Katarine pa je kmetica Brade-škova pripeljala v Ljubljano svojega dvome rečnega sinka Ivana. Fantek je bil božjasten in mati je izkoristila današnjo nedeljo, da otročička spravi k zdravnikom.. V Št. Vidu je sedla na tramvaj in se je pripeljala v ljubljansko bolnišnico. Toda njenemu otroku je bilo usojeno tako kakor onemu v sloviti Goethejevi baladi o kralju palčkov: vso pot je otroka tešila in ga ljubkovala, a tik na cilju, pred bolnišnico, ji je otrok izdihnil... Drobnega Ivančka so nato prenesli pred reševalno postajo, kjer je zdravnik potrdil smrt, potem so ga snravili na pokopališče, a žalostna mati se je vrnila nazaj k Sv. Katarini. Ljubljančani na prireditvah Nekatere večje prireditve v ljubljanski okolici so pritegnile znatno število Ljubljančanov. Tako je zlasti mnogo gasilcev odšlo v Kamnik k veličastni proslavi 55-letnice ondotnega gasilskega društva. Sokoli so v velikem številu pohiteli k zletu na Vrhniko ter se zbrali tudi pri nastopu v Zgornji šiški. Društvo Tabor je imelo svojo prireditev na vrtu bivše restavracije v Tivoliju in se je zbral njihov zvesti krog. Tudi v Trzinu je bil sokolski nastop, ki so mu med drugim prisostvovali ljubljanska sokolska konjenica in pa večje število častnikov ljubljanske garnizije. V Ljub Ijani pa so v splošnem lahko bili z današnjo nedeljo najbolj zadovoljni gostilničarji in kavarnarji, ki so vendar enkrat imeli tudi čez dan polne lokale. Letni nastop Sokola v Zgornji šiški Kljub slabemu vremenskemu izgledu Sokol v Zg. šiški svoje napoved a me prireditve nj odgodil in je imel prav. Na letnem teiovadišču, ki leži v lepi dolinici, nekdanji gramozni jami ob cesti proti Dravljam nad gasilskim domom in novo šolo, ki pa je sedaj podobna naravnemu amfitealru, ee je zbralo mnogo občinstva, pred katerim ie bilo posebno velijo število častnikov ljubljanske garnizije s svojimi soprogami. Telovadni spored je društvo opravilo brez sodelovanja drugih bratskih društev, saj premore Sokol Zg. šiška sam prav lepo število telovadcev v vseh oddelkih. Pri izvajanju prostih vaj so se izkazali posebno naraščajnice z lepimi župni-mi vajami in nsraščajniki. Po telovadnem sporedu se je ob zvokih sokolske goibe razvila presrčaa zabava. Upoštevajoč socialni položaj večine šiškarjev, je društvo za pcset javnega nastopa pobiralo le prostovoljne prispevke ,kar je tudi posnemanja vredno. Ravno v teh dneh, ko bije naša bolnišnica za ženske bolezni plat zvona za pomoč, mi je prišla v r0ke knjiga, ki govori o življenju žene, na čije prizadevanje so se začele preurejevati bolnišnice po predpisih higiene in načelih socialnega čustvovanja. V tej knjigi je opisano strašno stanje bolnišnic pred reorganizacijo, a k0t najbolj odvraten nedostatek je prikazano čejstvo, da je ležalo na eni postelji celo po več bolnikov. Kakor pri nas v letu 1937! V dobi visoko razvitega Socialnega skrbstva, ko imamo za Socialno politiko in narodno zdravje posebno miaistrstv0! Ali bo treba kljub visokim davkom, ki jih plačujemo, seči po samopomoči in apelirati na žensko socialno vest, da bodo' zastavile vse svoje sile y pomoč svojim bolnim sestram, kakor je storila pred sto leti Angležinja Florenca Nightingale v svoji domovini? To je bila ženska izrednih lastnosti: na-f darjena. vztrajna in kljub blagostanju, v katerem je doraščala, obdarjena s posebnim čutom dolžnosti do bližnjega, zlasti do vseh trpečih Njeni starši, ki so odobravali ideje prve angleške feministke Mary Wollstoncraft, so poskrbeli, da je bila njihova hčerka deležna temeljite klasične izobrazbe. Toda Florenca, ki je že kot otrok rada zahajala k bolnikom in ubožcem, kmalu začuti, da jI ne ustrega življenje v brezdelju in. uspavajoči blaginji, kakršnega so živela tedanja dekleta iljenega stanu. 2e v zgodnji mladosti se je odločila. Prerana smrt gospe Anice Viherjeve Poslednje čase je smrt nenavadno pogosto kosila v učiteljskih vrstah. Skoro sleherni teden smo čitali, da je odšel za vedno tovariš ali tovarišica, večina njih v najlepših letih, ko jim je bila odprta še vsa pot za lepo delo v vzgojiteljskem poklicu. Davi nas je iznenadila vest, da je snoči ob 23.15 umrla Anica Viherjeva. Se pred štirinajstimi dne*i smo jo sre-čavali vso srečno in nasmejano s soprogom in srčkano dveletno Lučko. Nihče ni do takrat slutil, da je v Anici kal za vratne bolezni. ki jo bo tako hitro iztrgala od nas. Pa je morala že takrat, ko je dala življenje zlati Lučki, iskati zdravila oboielim ledvicam. Kazalo je, da je ozdravil« in ničesar ni motilo največje družinske sreče. Celo to je mogla doseči, da so jo iz podeželja, prestavili v Ljubljano, kjer sta si z možem Lavo-slavom, banovinskim inženjerjem, znanim konstruktorjem številnih novih mostov, ustvarila tihi domek sreče in miru. Iznenada pa je morala pred nekai dnevi ponovno iskati zdravniške pomoči. Poslali so jo na kli- Rekord Literarni večer Marije V drinske... O polnem uspehu je pričalo živahno ploskanje hvaležnega občinstva. ki se je ponavljalo in stopnjevalo od točke do točke in se ob koncu pretvorilo v 6 urno ovacijo. (»Jutro«, 10. Vil.). Kardinalu na čast Državni tajnik Pacelli je prispef v Lisi-eux, kjer so mu priredili zelo svečan sprejem ... Na posta ji je velika množica priredila kardinalu prisrčne ovarije. (Slovenec«, 12 VIL). Delegat v. Terezije v Parizu V karmelitski kapeli je kardinal preči-tal papeževo bulo o siv ji misiji... Pismo pravi. da je poglavar katoliške cerkve popolnoma prepričan o pobožnosti sv. Terezije in njenem trpljenju za krščansko vero in da je zato poslala svojega delegata kardinala Pacellija, da osebno vodi svečanost in blagoslovi baziliko' (»Slovenec«, 12. VIL). Amnestija Med avstrijsko in nemško paritetno komisijo je prišlo do sporazuma ter bo Avstrija pustila uvažati 3 ali 4 nemške liste. Poleg tega bo amnestija razširjena tudi na druge vrste političnih kaznjencev. (»Slovenski dom«, 12. VIL). Dasi, vendar Na sobotnem zasedanju Narodne skupščine je spet prišel v razpravo predlog nekaterih poslancev, da bi se plače državnemu in samoupravnemu uradništvu povišale ... Finančni minister je odklonil zahtevano nujnost za ta predlog z utemeljitvijor da se vlada že nekaj časa resno bavi s povišanjem uradniških plač, vendar bo ta odlok izdala takoj, čim se bodo pokazale proračunske možnosti za to. (»Slovenski dom, 12. VIL). Franco ima 100.000 polkov V bližini glavnega trga — »Plača mayor« — leži generalat italijanske vojske v Španiji. Težko je držati zvezo s polki, ki se borijo po vseh frontah španske vojske in katerih je okoli 100.000 (»Slovenec«, 14. VIL). Čestitke na Španskem Vprašam mladega, prijaznega poročnika legionarja. Ta mi odgovori v zvonkem an-daluškem narečju. Predstavim se. Iz Jugoslavije. Presenečenje berem na obrazu. Gi-njen mi čestita. Stari nemški oficir z monoklom na levem česu vstane od mize ter pristopi. Zdelo se mu je, da ni dobro slišal. V trenutku sem bil obkrožen od oficirjev. Tako senzacijo je zbudilo ime Jugoslavije v Španiji! Ovrgel sem predsodke, povedal, da naša mladina s simpatijami spremlja borbo španskega naroda za svojo svobodo in končni mir. (»Slovenec«, 14. VIL). Obsodba zavoljo preklica Na podlagi teh tožb sta bili dne 12. julija t. L pred okrajnim sodiščem v Ljubljani razpravi. Obe obdolženki sta priznali, da sta govorili, kakor je rečeno, toda izmsene očitke sta preklicali kot neresnične, zaradi česar je sodišče obe obtoženki obsodilo. (»Slovenec«, 14. Vil.). Spoznala je, da priložnostna pomoč ne zadostuje, da je potrebno sistematično organizirano delo. Najprej je notela temeljito spoznati tedanje stanje bolnišnic to bolniškega strežništva. Prepotovala je svojo ■domovino Anglijo ter si ogledala bolnišnice prav od blizu, nato je šla pa še v druge države, v Francijo, Nemčijo, Bel-giijo in Italijo. Spoznala je, da so bile tedanje bolnišnice povečini kraji človeške bed« in gorja, kjer je človek zaman čakal zdravja. Ne samo higiena, tudi bolniško strežništvo je bilo pomanjkljivo. Strežniki in strežnice so bili slabo plačani, njihova služba je trajala 12 do 48 ur. Zdravnik je obiskal bolnike samo enkrat na teden- Za izobrazbo strežnikov se ni nihče pobrigal, zato je bilo tudi njihovo delo manjvredno in njihovo življenje na zelo nizki stopnji. Mnogi so se udajali pijači in medsebojni prepiri in pretepi so bili na dnevnem redu. Ko je Florenca predlagala vodilnemu zdravniku londonske bolnišnice, naj bi sprejemal poštena in bolj inteligentna dekleta za strežnice ter poskrbel za njihovo strokovno izobrazbo, je zdravnik zmignil z rameni, češ, nobena poštena oseba se ne bo lotila tako zopemega posla, zlasti ne za tako nizko plačo. Florenca mu je odgovorila: »Propadanje bolnikov je najglasnejša obtožba sistema, ki ga nočete odpraviti. Samovlada moških je zlasti na polju oskrbe bolnikov pokazala, kako potrebno je skupno delo moža in žene v vseh življenjskih področjih.« Zdravnik jo niko v Zagreb, kjer bi ji utegnili z operacijo rešiti življenje. Zal, ni bilo mogoče; trpečo v velikih mukah so jo prepeljali domov, kjer jo je pa že po par urah smrt rešila trpljenja. Vzgojiteljica in mati najblažjega značaja je bila rajnka Anica, kakor vsi iz Sekulove rodbine, iz katere je bila tudi ona izvrstna pevka. Učiteljskemu pevskemu zboru je bila nepogrešljiva članica. Pomagala je pri organiziranju vseh njegovih prireditev doma in po inozemstvu in je bila veelej najtoč-nejša v izvrševanju članskih dolžnosti. Vsi, ki so jo poznali, so vedeli, kako je bila navezana na svojo rodbinico. Njena punčka ji je pomenila največjo srečo, ki ji jo je moglo življenje dati. Komaj pred par meseci eo gospej Anici pokfcpa'i mamo, ?daj pa je tudi njena mala Lučka brez nje. Zgledni učiteljici in materi bo ohranjen najlepši »pomiri, njenemu soprogu in Sekulovi rodbini pa naše iskreno sožalje. PogTeb tako rano umrle gospe bo v ponedeljek ob 15. m hiše žalost; v Gradišču 8a. na pokopališče k sv. Križu. Ohranimo ji bla? spomin: žalujočim izrekamo odkritosrčno so-žalje. Diplomatski stil Te moralne okoliščine pomena v zvezi z gtoboko in trajno zaiednico življenjskih interesov obeh naših držav in važne za ohranitev in konsolidacijo miru. (»Jutro«, 14. VIL). Razmah fotografije Kaj bo nudil VI. Mariborski teden? Prvič, drugič... petič: Fotopatološko razstavo. (»Slovenski dom«, »Slovenski narod«t 14. VIL). Nepojasn jen način V Begunjah nad Cerknico se je na eni številnih tamkajšnjih žag pripetila hujša nesreča delavcu Primožiču Ivanu, kateremu je cirkularka razmesarila vse prste na desni roki. Kako se je ta nesreča zgodila, ni ugotovljeno. (»Slo\>enski dom«, 14. VII.). Nesreča od vseh strani Dva delavca sta hotela stresti iz vagon-čka žaganje ter sprožila avtomatsko napravo. Vagonček se je prekucnil na' drugo stran, dočim sta delavca stala na nasprotni strani. Nenadejano pa se je vagonček potem prevalil na tisto strmi, kjer sta stala delavca. (»Slovenska dom«, 14. VIL). Milijonarji in samomorilci Milijonarje in samomorilce imajo tudi na Kitajskem. Oboje to je dobila znana kitajska osebnost Chiu Poi. (»Slovenski dom«, 14. VIL). Vsake vrste malinade Vsako leto po nepotrebnem zgnije, se zavrže ali prekuha v žganje na tisoče ton sadja, ker ga ni mogoče prodati po kolikor toliko pametnih cenah. Zato so v Nemčiji, Angliji in Ameriki začeli izdelovati poseben sadni sok, ki nima v sebi popolnoma nič alkohola, pa tudi moštu ni podoben. Sedaj bomo torej lahko pili še »ja-bolkado«, »hruško!! do« ali »če spi jad o« po-, leg »limonade« in ma/inovca. (»Slovenski dom«, 14. VII.). Dva vira Tokio, 14. julija. Kakor se doznava, so se vsi člani kronskega sveta po daljši debati izjavili za politiko zmernosti. Nato je bil zopet sklican ministrski svet. Kakor se doznava na merodajnem mestu, so tudi na tej seji ponovno poudarjali, da je japonska vlada odločena ohraniti mir v vzhodni Aziji in nikakor ne želi poostriti položaja v severni Kitajski. (»Jutro«, 15. VIL). Tokio, 14. julija. V japonskem glavnem mestu vlada pravo vojno razpoloženje. (»Jutro«, 15. Vil.). Svet' Matija led razbija Nad severnim tečajem je zašlo letalo v silen snežni metež. Na krovu in krilih letala se je napravila debela ledena skorja, ki je letalo zelo obremenjevala in močno ovirala tudi pilotiranje. S skrajnim naporom so morali led razbijati zlasti na krilih. (»Jutro«, 15. Vil.). Gigantsko delo nemškega duha V jeseni preteklega leta so bile napovedane v Nemčiji velike vojaške vaje. Povabili so mlade ljudi, katere so odtrgali od dela, od knjig, od pisalnih miz, iz tovarn, s polj, naložili so jih na velike parnike, in ko so bili že daleč od obrežja, ko so se izgubili že zadnji obrisi domovine na ob- je jezno nagnal s sufražetko in je oišel. Na tako nerazumevanje je naletela vsepovsod, vendar je to ni oplašilo, prej utrdilo v njenem prizadevanju. Vstopila je sama kot bolničarka v vzorno urejeno bolnišnico malega porenskega mesta Kaiserswerth ,kjer se je hotela sama do podrobnosti seznaniti s strežniškim poklicem. Ko je apopolnila svoje znanje še v Franciji, je poiskala zveze z osebami, ki so stremele za socialnim napredkom. Med temi je najbolj cenila prvo angleško zdravnico dr. Elizo Blackwell, kateri so leta 1849. v Ameriki dovolili napraviti izpite. Ta žena se je izrazila o Florenci Nightingale: »Ona je najrazumnejša higieni-čarka našega časa in glavno njej se imam zahvaliti za spoznanje, da so zdravstvene ustanove najvišji smoter medicinske znanosti.« Ko je na negativnih straneh spoznala svoje pozitivne naloge, je začela s svojo misijo v londonskih bolnišnicah. Poleg najpotrebnejših sprememb v higienskem oziru se je z vnetmo lotila izobrazbe bolniških strežnic. Delo ji je uspelo, ker je odklanjala vsako povprečnost in varljiv videz ter vneto bičala zločinsko brezbrižnost. Največje delo je pa izvršila 1. 1854-, ko se je Anglija udeležila krimske vojne med Rusijo in Turčijo. Razmere v lazaretih so bile tako strašne, da je vojni poročevalec objaivdl v angleških listih oklic: »Ali ni nobena angleških b&er& pripravljena vršiti delo usmiljenja? Ali nimamo ženfi, kakor jih imajo Francozi in Rusi, žend, ki nosijo ranjence iz najhujšega ognja? Manjka nam bolničark, kirurgov, asistentov. Bolniki in umira/joči so navezani le na medsebojno pomoč. V smrdljivih ladjah leže ranjenci, Id obupno prosijo zdravnike za pomoč. Iz njihovih zanemarjenih == zor ju, takrat ao prvič slišali besedi: V Španijo,l To je resnica o »prostovoljcih«l Bilo jim je pod strogo kaznijo prepovedano pisati v domovino, celo stariem nel Obljubili pa so jim nagrado 500 pezet na mesec, kar pomeni okrog 2000 dinarjev, in sicer 300 takoj, ostalo pa po končani vojni. Sčasoma so se sprijaznili z usodo in začeli gledati v prihodnost, polno vedrega upanja. Tako je bil položen temelj gigantskega dela, katerega je iz\'ršil nemški duh in nemška roka v Španizi. (»Slovenec«, 17. Vil.). Tesla, pionir kozmetike Nova odkritja na polju kozmetičnih žarkov in nova odkritja o prenosu energije v brezkončne medplanetne prostore so se posrečila učenjaku Nikoli Tesli. (»Slovenski dom«. 16. VIL). Vera in mlačnost v Šempetru Nekateri mislijo, da bi se dalo to izvršiti s prostovoljnimi prispevki faranov. Gotovo bi šlo to zelo lahko, ako bi se res našli verni farani, ki bi svoji župni cerkvi naklonili kar 400.000 dinarjev, kot je bilo pred kratkim nekje zapisano. Toda takih faranov cerkveno predstojništvo zaenkrat ne pozna ... Hvala Bogu. pri Sv. Petru dobrih in požrtvovalnih vernikov ni nikoli manjkalo in verujemo, da jih ne bo manjkalo tudi v bodoče. (»Slovenec«, 18. VIL). Smo in nismo Te dni smo opazili, da so se v naravi odigrali posebni dogodki. Opazili pa jih nismo zavoljo tega, ker nimamo posebnega čuta za magnetizem" in elektriko. (»Jutro«, 18. VII.). Iz kronike pasjih dni Uhlji s Kitajskega Neki lepotni zavod v Indianapolisu v Ameriki je prejel iz Kitajske pošiljko človeških uhljev s prošnjo, da jih zavodovi strokovnjaki predelajo po vseh pravilih svoje umetnosti v spodobno obliko. Cariniki pa so pošiljko zaplenili, češ da zakon prepoveduje uvoz rumenega plemena. Na pritožbo prejemnikov je trgovinsko ministrstvo v Washingtonu po daljšem posvetovanju z odličnimi pravniki odločilo, da zakon ne omejuje uvoza Kitajcev, če so razrezani na posamezne dele, da torej kitajski uhlji svobodno prestopijo mejo Združenih držav. (»Slovenski dom«, 12. VII.) Največji noži ček sveta. Oba ta noža je pa prekosil žepni nož, ki se je nedavno pojavil v izložbi iste trgovine. Sestavljen je iz 110 različnih delov, tehta nad 3 kg in je spravljen v krasni kovina?ti šatulji, stane pa v našem denarju blizu 20.000 Din. Nož je sicer precej velik, da bi ga človek težko nosil v žepu, vendar je pa žepni nož, in sicer največji na svetu. (Slovenski narod«, 13. VTI.) Najmlajša stara mati. Američanska Dolly Scatesova je stara šele 1 51 et. pa je že babica dveh deklic in ena je celo starejša od nje. Ko so jo vprašali, kako ^e počuti v zakonskem življenju s 60 let starim E. F. Scatesom, s katerim se je poročila pred dobrim tednom, je odgovorila, da se razumeta bolje, nego je pričakovala in da se ne namerava vrniti k svojcem... S svojo možitvijo je pa postala Dolly tudi mačeha šestih otrok svojega moža. ki jih je imel s prvo ženo. Najstarejši je 35, najmlajši pa 13 let. Postala je pa obenem tudi babica dveh vnukinj, ena je stara 13, druga pa 17 let. To bo menda edinstven primer na svetu, da je postala 15-letna deklica babica in da ima vnukinjo starejšo od sebe. (Slovenski narod«, 14. vn.) Mačka z miško. Mačka čuvaja nasipa Otajca je skotila štiri mladiče. Njim se je pa nepričakovano pridružila miš ter z mladiči vred sesala. Skozi dvajset dni je miška prebila v družbi mačk. ne da bi ji stara mačka kaj storila. Ljudje so hodili od vse naokrog gledat novo čudo sveta. Pojavilo ee je nešteto razlogov, vse pa so bile več ali manj povezane s praznoverjem. Po dvajsetih dneh je miška izginila. Morda jo je pojedla mačka, ali pa je miška izginila kam drugam. Nekateri kmetje so govorili, da je dogodek dokaz, da se bodo vsi ljudje na svetu pomirili,' kakor sta se pomirili mačka in miš. (»Slovenski dom«, 17. VTI.) Arabski Tarzan. Casablanca. 14. julija. V oazo hite Fe-daj vsi turisti in izletniki, da bi videli človeka — gorilo, ki ima vse znake opice. Neovirano lahko pleza po drevju, teka po več sto kilometrov na dan in nič ne govori. Od sebe daje le nejasne glasove. Edini znak civilizacije pri njem je ta, da sprejema denar in ga nato daje neki Berberki, ki ga je adoptirala. (»Slovensik dom«, 14. vn.) ran lezejo črvi... Način, kako se ravna z ranjenci, je vreden komaj kakega divjaškega rodu...« To^a v Angliji so bili pre-potnosni, da bi verjeli tem poročilom. Tedanji vojni minister Sičney Herbert je bil znanec Florence Nightingale iz otroških let. Zasledoval je njeno delo hi ga ocenil, zato ji je pisal: »Poznam samo enega človeka v Angliji, ki bi bil zmožen organizirati to zaievo ... Vaše sposobnosti, vaše lastnosti, vaš pogum, vaš dar organizirati, vas usposabljajo za to mesto bolj kot kogarkoli .. •« To pismo se je križalo z njenim pismom, kjer se je ponudila sama. da prevzame postrežbo ranjencem na bojišču. Vodstvo lazaretov je ni sprijelo prijazno, češ, vse je v redu in ženske ne potrebujemo. In vendar so bile razmere strašne in trpljenje ranjencev nečloveško. Njena pisma, ki jih je pisala v domovino, so pričala o brezvestnosti in nepoštenosti vodstva, o strašni zanemarjenosti moštva: »Ko se zijuraj zbudim, mi upada pogum pri misli na muke, katerih priča moram biti skoro noč in dan. Ranjenci leže kar v uniformah, ki so trde od strjene krvi, pomešane z blatom. Brez odej leže na lesenih deskah, muči jih golazen, ki je mrgoli P° tleh, po deskah, po stenah tega strahotnega brloga, kuge in smrti. Ničesar ni: ne blazin, ne rjuh, ne odej, ne bolniških obleik, ne brisač, ne mila. In vendar je izdalo ministrstvo za vse te potrebščine ogromne vsote. Toda vse izgine. Hrana za moštvo je neužitna.. .c Toda ona se loti dela z nadčloveško energijo, nepopustljiva j® v svojih zahtevah, za nabave ranjencem izdaja svoje premoženje. Kmalu si pridobi spoštovanje strežniškega osebja, vojaki jo obožujejo. Vse doseže, kar hoče, četudi na hudo jezo komandanta lazareta; roga se okostenelim Ponedeljek. 19. VIL 1937. Aerodrom pod zemljo Dobro se Franco zaveda izredno važnega pomena Nemcev in lahko rečem, da brez Nemcev ne bi žel tako sijajnega uspeha. Nemci so zgradili ogromne podzemske aerodrome. (»Slovenec«, 17. VTI.) Magnete ka nevihta Zgodila se je najbolj silna elementarna katastrofa v našem stoletju, divjala je mag netska nevihta, kakršne v zadnjih desetletjih niso opazovali. Njeno središče je bilo v jugozapadni Kanadi. Varovalke električnih vodov so se tu stalile, telefonski in brzojavni promet se je ustavil in radijsko sprejemanje ni bilo mogoče zavoljo eksce-sivnih motenj. Kompasne igle eo plesale tako, kakor od leta 1898. še niso videli. (»Jut ro«, 18. Vn.) Nedelja v Mariboru Maribor, 18. julija Snočnjj naliv in današnje stalno zastrto nebo sta prekrižala številne nedeljske načrte. Profit so imele od te julijske vremenske muhavosti kavarne in gostilne, ki so bile dobro zasedene. Mirni nedelji je bila primerna tudi mirnost- kj se je odražala v policijskih bukvah- kjer ni bilo zabeleženih nič kai dogodkov razen tragikomičnega jn cidenta v Smetanovi ulici. Tu sta se ob živahni zabavi pasantov spoprijeli dve Ama-oonki ter se izdatno obojestransko nabun-kali, pri čemer so imele 6voj znatni delež tudi ^eklenice. Neugodna vremenska _ konjunktura se je poznala tudi prj tradicionalnem Arehovem proščenju. h kateremu se sicer vsako leto zbirajo množice navdušenih planincev, dočim so letos >areh ovali« samo oni izletniki- ki so se bili včeraj popoldne podali k Ruški koči. Tudi števjlni Avstrijci, ki so. kakor vsako soboto oziroma nedeljo, prispeli v naše lepo mesto, niso prišli popolnoma na svoi račun. Zadovoljiti so se moral; z dobrotami, zavžitimi v zaprSh prostorih- s katerimi so si ceneno jn hvaleč našo ruino kapljico in ocvrte piščance, namakali preko tedna izsušeno grlo ter založili za vse dobro tega sveta brezhibno sprejemljive želodce. V svojih avtobusih, katerih je bilo navzlic oblačnosti deset do petnajst, so se vračali proti večeru preko meje. izražajoč upanje, da to prihodnjo nedeljo boli naklonjeno vreme. Vrh Pohorja pri Sv. Martinn. kjer so dobra srca mariborskega ienstva in mariborskih mladinoljubov ustvarila aa-ši mladini prijetno počitniško zatočišče, ki nosi sv.oje ime po prvi zaščitnici naše mladine Nj. Vel. kraljici Mariji, je bila danes slovesna blagoslovitev nekaterih novih objektov- priključenih dosedanjemu obširnemu kompleksu »Počitniškega doma kraljice Mariie na Pohorju«. Blagoslovitev se je izvršila ob navzočnosti vseh odljčnejših predstavnikov našega obmejnega življenja jn je današnji praznik dobrih src razodel vso hvalevredno iniciativnost tukajšnjega društva za zaščito dece jn mladine- ki s toliko ljubeznijo in toploto skrbi za čim lepše vsakoletno letovanje naše revne in razvedrila potrebne mladine. Tudi je bila za danes ob vsakem vremenu napovedana prisrčna počastitev ob spomeniku Viteškega kralia Aleksandra na Pohorju, ki so jo organizirala tukajšnja nacionalna društva. Počastitev in nacionalna slovesnost je t-ila združena s etarokatoliško službo božjo. Nacionalni Mariborčan} hi Sokoli, zlasti člani tukajšnjega matičnega Sokolskega društva, pa so danes v častnem številu in lepem spremstvu pospremili k sveži gomili blagopokojno gospo Almo Remsovo. soprogo tuk- lekarnarja g. F. Remsa, zaslužnega odbornika matičnega Sokolskega društva. Mrtvaški sprevod jc v vsej svo;i turobnosti in dostojanstvu izpričal kolikih simpatij in kolike priljubljenosti je bila deležna pokojna plemenita žena, vzorna mati in zavedna Sokolica. članica tuk- matičnega Sokolskega društva- v nacionalnih in sokolskih krogih Maribora. Spomin plemenite pokoj niče bo trajno živel pri vseh- ki «> jo poznali in spoštovali. Kulturne prireditve Za danšnjo nedeljo so bile napovedane tudi številne družabne kulturne prireditve, ki jih ne bas idealno vreme nj moglo motiti. Tako so šli pevci, včlanjeni v pevskem odseku Slov. trg. društva, v naš obmejni Marenberg, da oznanjajo v tej važni obmejni postojanki lepoto naše pesmi. Vesela domača pesem pa je zadonela tudi v Zg. Rad-vaniu ob staroslavaj slovanski lipi. kamor so pohiteli vrli pevci »Drave« k svoji vsakoletni poletni prireditvi, kj je žela od strani posetnikov mnogo priznanja in aplav ^___ Kupujte domače blago S paragrafom, če je treba pomagati. Cele noči prebdi pri bolnikih, ki umirajo za kolero. Toda težko je: zdrav razum tone r predpisih in paragrafih- Ko je bila po 12 mesecih vojna končana, je Florenca nadzorovala razpust lazaretov, nato je pa predložila svoje zapiske o higieni in bolniški upravi angleške vojske vojnemu ministrstvu s predlogom, naj črpa iz njih migljaje za reorganizacijo. Ko so hoteli reorganizacijo zavlačevati, je zagrozila, da bo objavila svoje doživljaje s krimske fronte. To je pomagalo, kajti poznali so njeno neustrašenost in doslednost. V zahvalo za njeno požrtvovalno delo so ji dali sredstva za ustanovitev šole za oskrbne sestre. Vojaki, ki so bili deležni njene oskrbe, so Zbrali za ta zavod 80.000 mark. Delu za vzgojo oskrbnih sester je bila posvečena druga polovica njenega življenja. Toda bila je samo še senca prejšnje zdrave, močne žene. A oslabelo je samo njeno tek) ,njen duh pa ni klonil. Vedela je, da ima še mnogo izvršiti v življenju — zato je hotela živeti. Z njenim sodelovanjem se je reorganiziralo bolniško strežništvo, kljub nasprotovanju od strani večine zdravnikov, kajti med 94 zdravniki in 79 kirurgi so se našli samo 4, ki so bili pripravljeni zaposliti strokovno izobražene sestre mesto služiktaj. Vendar je to ni oplašilo, da ne bi vztrajno delala na izgradnji svojega zavoda, ki je bil otvorjen 1. 1860. To je pač važen datum v zgodovini bolniškega strežništva. Zavodi i» vzorni šoli Florence Nightingale so ae hitro množili ,tako da je videla sadove svojega dela. Kljub terou, da j« bila hotebna, Je vendar doživela 90. ieto. čez drn In strn... žena v sodobnem svetu če najde ženska pravi delokrog... »JUTRO« ponedelJsJoi tedaj« 3 Ponedeljek. 19. VH. 1937. £}uh1}ana v treningu Pred startom v ligi je SK Ljubljana v prijateljski tekmi porazila SK Maribor - Juniorji Ljubljane v Mariboru niso uspeli - Jedinstvo najresnejši kandidat za ligo SK Ljubljana je izkoristila včerajšnji dan 2:a trening tekmo proti ISSK Mariboru. Približno v enem mesecu se bodo že pričele ligaške tekme, v katerih čakajo ljubljansko enajstorico velike naloge. Zaradi tega je tudi potrebno, da ljubljansko mo- štvo stalno trenira, da bo pripravljeno za hude borbe v ligi. Včerajšnjo tekmo, ki jo je gledalo približno 300 ljudi, je sodil g. Vrhovnik. V naslednjem poročilo: SK Ljubljana : SK Maribor 5:2 (3:2) Ljubljana: Pogačnik — Jug, Jerman — Slapar, Pupo, Klemene — Janežič, Lah, Pepček, šercer, Stanko. Maribor: Marguč — Korent, Cizelj — Schnelberger, Gomolj, Lončarič — Ogrizek, Vesnaver, Vodeb, Vele, Podkubovšek. Po lepem, ne sončnem vremenu bi se bilo dalo igrati tudi močnejše. Začetek je tudi kazal, da se bo razvila prijetna borba. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da sicer Mariborčani ne zaostajajo mnogo za Ljubljančani glede tehničnega repertoarja, da jim pa nedostaje predvsem izkustva, ki si ga moštvo trudoma pridobi v mnogih težkih tekmah. Dvajset minut ie tekla igra enakomerno s polja v polje, dvajset minut je utegnilo mariborsko moštvo ohraniti ravnotežje napram protivnikovi prevdarno-sti. Od ostalih sedemdeset minut se je z izjemo petih igralo vseskozi v polovici Mariborčanov. Sčasoma se je vsa reč na igrišču spremenila v soliden trening ljubljanske napadalne vrste, ki je razodela pač neko vigra-nost in potezo naprej, ki je pa po drugi strani čudovito zatajila prav v poslednji potezici pred končnim uspehom. Kolikor so Mariborčani igrali, so se predstavili kot zelo simpatična enajstorica, ki je tehnično primerno podkovana in ki spominja na nekdanje boljše dneve mariborskih črno-belih. Vidno priden in preudaren je bil Gomolj na srednjem krilcu, s primernim pregledom in povezanostjo z napadalna trojka je prenašal situacije v nasprotno polje. Ta del moštva, v katerem je še omeniti drobnega, ali tehnično izrazitega Vodeba, se je najbolj razumel. Levo krilo je gotovo zasedba iz zadrege, a mno-ro zaželjeni Ogrizek je obtičal pred razloženim Klemenčevim Pikičem. Tudi stranska krilca nista posebni kapaciteti. Obramba pa je bila od začetka do konca •obro zaposlena. Vratar je imel pač brez--imerno srečo, sicer bi bil moral po situacijah, ki so nastajale pred njim, odnesti ekoliko večji rezultat domov. Branilca, od aterih je bil Korent agilnejši, sta pač dela sredi neprestanega vrveža do svojih skrajnih moči. Neko zdravo svežino je pokazalo moštvo in daLo naslutiti, da bi se iz njega moglo kaj izbi ti. Zdi se, da bo Maribor slejkoprej vzgajališče nastajajočih talentov. Ljubljana je le deloma zadovoljila. Vpo-števajoč neizbežno nujnost, da se mora moštvo le polagoma uvajati v formo in kon dicijo, da bo pred startom v prvenstvo na mestu, je bila predvedena igra na dobri višini. Poznajo se sledovi tehničnega treninga. Je tudi nekaj igre z glavo v moštvu, ki jo bo treba še precej obrusiti. Tudi gle-■:e taktike bo treba še dela in učenja. Saj so bile stvari, ki jih je proizvajala napadai-a vrsta, skoro neverjetno mlačne in ne-nreudarne, sicer bi bila morala napadalna petorica izbiti vse drugačen rezultat. In da ie pozabimo nevšečnih situacij, ki jih je istvarjala obramba z neprimernim podajanjem žoge vratarju! Od vsega moštva je bila srednja vrsta ie najbolj solidna. V tem sestavu in s primerno uvežbanostjo bo že v bližnji bodočnosti krepka hrbtenica v moštvu. Pikic kaže, da bo uporabna pridobitev. Precej sta zaostala branilca, ki sta bila ali pre-komoona ali se jima ni dalo. Pač pa se -azvija Pogačnik v primernega vratarja, ki bo sčasoma ob pridni šoli postal skoro gotovo uporabna sila. V napadu nastopa Pepček od igre do igre solidnejše, velik nedostatek mu je v absolutnem pomanjkanju igre z glavo. Lah mora izbrusiti svoj strel, sicer ne bo od njega posebnih koristi. šercerju je potrebna malo večja samostojnost in mirnost v akcijah. Janežič je dal svojo običajno igro brez pretiranih pre-tenzij, poskus s Stankom na levem krilu bi kazalo še kdaj ponoviti. Prvi del igre je bil razgibanejši. Začetkoma so Mariborčani precej pritisnili in so si že v prvih minutah ustvarili par dobrih položajev. V lt. min. pridejo po Vodebu v vodstvo, ki sijajno izkoristi Ju-govo nerodnost in pošlje v mrežo. Že v 17. min. pride do izravnanja: Stanko nastavi glavo :na lep Janežičev pas in žoga je že mimo Marguča. V 26. min. zaključi šercer kombinacijo na levi strani napada s strelom na gol, ki obsedi. Igra je sedaj že enostranska. V 25. min. pobegne Ogrizek, Jug ga ne more več dohiteti in tvega enajstko, ki jo Vodeb spremeni in zravna. Dve minuti pred koncem bije Janežič s kota, Pep-čkov volley se odbije od podboja in Lah potisne čez črto, 3 : 2. Potem je sledila v drugem polčasu izrazito enostranska igra, ki so jo le parkrat prekinili pobegi Mariborčanov v ljubljan- I sko polovico. Tekom ene same minute je mariborska obramba dvakrat kapitulirala: v 31. min. si stvorita brata Bertonclja lepo priliko in Pepčkov ostri strel obsedi, že par hipov zatem je zopet neodoljivi Stanko v borbi pred golom, žogo položi Ja-nežiču na stopalo in rezultat je 5 : 2 dokončno. Kljub marsikateri lepi priliki, ki jo je še imel ljubljanski napad se razmerje ne spremeni. Železničar s LJubljana 2:0 (1:0) Maribor. 18. julija. Na stadionu železničarja ob Tržaški cesti je bila popoldne prva finalna tekma za juniorsko prvenstvo LNP in so se srečali juniorji Ljubljane ter železničarja Tekma ki je bila vseskozi zanimiva in napeta, se je končala z zasluženo zmago Železničarja 2:0 (1:0). Sodil je g. Bergant v splošnem dobro. Končna odločitev za juniorsko prvenstvo LNP bo padla v naslednji tekmi, ki bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Jedinstvo: Sašk 5:1 (4 si) Beograd, 18. julija. Pred 3000 gledalci se je danes vršila prva finalna tekma za vstop v ligo med beograjskim Jedinstvom in sarajevskim Saškam, ki jo je Jedinstvo zasluženo s 5:1 (4:1) odločilo v svojo korist ter s tem postalo najresnejši kandidat, da bo dobilo ime »ligaš«. Sekulič je že v 4- min. zabil gol za Jedinstvo, ki ga pa sodnik zaradi of sidea ni priznal. Kmalu nato pa je isti igralec volley zabil krasen gol V 14. min. je Vu-jovič zrušil Vučača od Saška. Diktirano enajstmetrovko je Korošec, ki se je sploh odlikoval z dobro igro, pretvoril v gol ter izenačil. Kmalu nato je štimac zagrešil enajstmetrovko, s katero je Jedinstvo po Seku-liču zapet doseg1© vodstvo. Do 25. Snin. ni bilo nobene izpremembe, ko je naenkrat golman Saška zapustil vrata, žoga mu uide preko glave in Dragiševič doseže na lahek način tretji gol za Beograjčane- Jedinstvo je nato izkoristilo popuščanje Saška in živkovič je z daljave 25 metrov postavil z ostrim strelom rezultat prvega polčasa 4 :1. V drugem polčasu je Jedinstvo že v 5. min. zabilo edini gol P° Sekuliču. Sodnik te zanimive tekme je bil g. Bar-na iz Budimpešte, ki je vodil igro naravnost idealno. Bil je od vseh inozemskih sodnikov ,ki so dosedaj nastopili v Beogradu, najboljši. Srednjeevropski pokal Austria : Ferencvaros 4:1 (2:0) Dunaj, 18. julija Na tukajšnjem stadionu sta se v prvi semifinalni tekmi za srednjeevropski pokal pred 35.000 gledalci srečali moštvi dunajske Austrie in budimpeštanskega Fe-renevarosa. Docela zasluženo je zmagala Austria s 4:1 (2:0) ter si za tekmo v Budimpešti priborila precejšen naskok treh golov, tako da bo najbrže Austria igrala finalno tekmo z rimskim moštvom Lazio. Gole za Austrio so zabili Jerusalem 2, Stroh in Sindelar po enega, Madžari pa so dosegli svoj častni gol iz enajstmetrovke, ki jo je streljal dr. Sarosi. Tekmo je sodil Švicar Wiitrich. Ostale nogometne tekme MOSTE : SLOVAN 5:2 (1:2) V predtekmi je Slovan za čudo povsem zatajil. Že v prvem polčasu, ko je še vodil niso bili Moščani slabše moštvo. Potem s« se pa razigrali in natresli v Slovanovo mrežo štiri komade. Sicer je treba poudariti, da Slovanova enajstorica ni nastopila v najboljšem sestavu. Sodil je g. Dorčec. Celje: Proti SK Celju je včeraj igral novi prvorazredni ljubljanski klub SK Mars. Zmagali so Celjani s 6 : 2 (2 : 0). Za Celje so zabili gole Dobrajc in Gobec po 2, Pfeifei in Bernard po 1, za Marsa pa žigom in Terček po 1. Sodil je objektivno, toda s preceij napakami g. Veble. Mengeš: Ljubljana rez. : SK Mengeš 3 : 3. Viktorija: Jadran §7: 52 Druga zmaga Viktorije, tretji poraz Jadrana f«__<«a 4..11J. Ta^m« nI 4«\ -7a tva lrAnAon Sušak, 18. julija. Sinoči se je na kopališču »Jadran« vršila plavalna tekma za Jadranski pokal med domačo Viktorijo ln splitskim Jadranom. Jadranu tudi v svojem tretjem nastopu ni uspelo zmagati in je podlegel Viktoriji z enakim rezultatom kakor Triestini, namreč z 52:57 točkami. Prireditvi je prisostvovalo nad 1500 gledalcev. Tehnični rezultati so bili: 100 m hrbtno moški: 1. Gazzarf (J) 1:14, 2. Marčeta (V) 1:18.4, S. Senjanovie (J) 1:21.3, 4. Potočnjak (V) 1:28. 100 m hrbtno ženske: 1. Smolik (V) 1:28.4, 2. Beara (J) 1:33.1, 3. Jondič (V) 1:37.8, 4. Ožegovič (J) 1:45. 400 m prosto moški: 1. Mini (V) 5:21, 2. Štrucelj (V) 5:34, 3. Bonačič (J) 6:15, Jadran je nastopil samo z enim plavačem. 100 m prosto ženske: 1. Beara (J) 1:15.9, 2. Sidar (J) 1:21.4, 3. Smolik (V) 1:22, 4. Boršič (V) 1:28.5. 100 m prosto moški: 1. Bezjak (V) 1:05.2 2. Stocker (V) 1:05.4, 3. Petrušič (J) 1:07.1, 4. Brainovič (J) 1:07.8. 4x50 m prosto ženske: 1. Jadran 2:18.5, 2. Viktorija 2:20.7. 200 m prsno moški: 1. Grkinič (V) 3:01, 2. Matošič (J) 3:05, 3. Polič (V) 3:16, 4. Brainovič (J) 3:31. 100 m prsno ženske: 1. Smolik (V) 1:40.3, 2. Bier (V) 1:42, 3. Stipanovič (J) 1:48, 4. Radica (J) 2:06. 4x200 m prosto moški: 1. Jadran 9:54.8, 2. Viktorija 10:02. Stanje točk: 57 : 52 za Viktorijo. V waterpolu je zmagal Jadran po težki borbi s 3:2. * Jadran in Triestina sta s tem absolvira-la vsa srečanja prvega kola in preostane le še dvoboj Ilirija : Viktorija, ki bo 24. t. m. v Ljubljani, še prej se bo pa Ilirija pomerila s Triestino v Trstu, katero srečanje pa šteje že za drugo kolo. Stanje v plavanju je po srečanju Viktorije in Jadrana naslednje: prvi in drugi Jadran in Triestina (po tri srečanja) 149 točk, tretja Ilirija (dve srečanji) 125 točk, četrta Viktorija (dve srečanji) 116 točk. Po dvoboju Ilirije in Viktorije je že sedaj gotovo, da bosta ta dva kluba zasedla prvi mesti, in sicer bo verjetno Ilirija prva, Viktorija pa druga. STANJE V WATERPOLU: Jadran Viktorija Ilirija Triestina 3 3 0 0 12:7 6 2 10 1 11:3 2 2 10 1 7:7 2 3 0 0 3 2:15 0 Jadran si je torej že po končanem prvem kolu priboril toliko naskoka, da je popolnoma verjetno — tem. bolj, ker bo odigral vse tekme drugega kola doma — da si bo osvojil za letos prvenstvo v tej disciplini, dočim bo odločitev za drugo mesto padla na srečanju med Viktorijo in Ilirijo. Kolesarske dirke Poštele Maribor, 18. julija. Na 08 tem dolgi progi Maribor—Ptuj— Sv. Lenart—Maribor se je popoldne vršila kolesarska dirka, ki jo je priredil kolesarski klub Poštela ob 10-letnici svojega obstoja. Start je bil ob 13. na Tržaški cesti pri kilometrskem kamnu št. 1, cilj pa v Tomšičevem drevoredu. Rezultati so bili: 1. Štefan Rozman (železničar) 2:08.48, 2. Sodeč (Maraton) 2:14.24, 3. Rozman n (železničar), 4. Celinšek (Poštela). Tenis v Mariboru Maribor, 18. julija. Za danes napovedani teniški turnir med čakovcem in Mariborom je zelo trpel zaradi slabega dopoldanskega vremena, ter se je šele popoldne odigralo nekaj ekshibi-cij-kih iger, v katerih so tako domačini kakor gostje pokazali svoje vsestransko znanje. Skoraj na vsej črti so zmagali domačini. V igri posameznikov je Vaško škapin iz-vojeval nad izbornim šaričem lepo zmago 6:0, 6:3. Ostale igre so odločili Mariborčani vse v svojo korist. Igra med Tončičem in nadebudnim Branovičem je bila po prvem setu, ga je dobil čakovčan s 6:3, prekinjena. Revanžno srečanje bo ob koncu av gusta ali v početku septembra v Cakovcu. Izpiti za nogometne sodnike. Včeraj so se vršili v Ljubljani izpiti za nogometne sodnike. V komisiji s° bili zagrebška sodnika gg. Rosenfeld in Mlinarič ter en zastopnik LNP. K izpitu se je javilo 12 kandidatov, od katerih pa so samo štirje prestali težko poizkušnjo, in sicer Vane Do-berlet in Anton Mehle iz Ljubljane, Drago Jordan iz Litije in Presinger Mirko iz Celja. Hazensko državno prvenstvo. Danes se je vršila v Beogradu prva finalna tekma za državno prvenstvo v hazeni med zagrebško Concordio in BSK. Zmagale so Zagrebčanke z 10:4 6:1), Posojila za gradbeno delavnost v Ljubljani Gibanje v zemljiški knjigi v juliju Ljubljana. 17. julija. Prenosi lastnin, ki jih prodajalci in kupci potrjujejo v zemljiški knjigi ljubljanskega sreskega sodišča za katastrske občine Ljuto-ljana-mesto in okolica v prvi polovici julija. niso bii» veliki. Prodaiaio in kupujejo se le manjše parcele in zgradbe. Najnižja prenosa lastninskih pravic sta znašala 1000 in 1400 d;n, največja pa 125.000 in 497.000 din. Mestna občina ljubljanska je prodala posestniku Rudolfu Smerduju iz Mariborske ulice parcelo in pot v Petrskem predmestju v izmeri 383 k v. m za 23.660 din. Vsi prenosi lastnin na nepremečninah, po številu 30, so dosegi:, skupni prodajni znesek 550.676 din. Tem večjo razgibanost pa je prav v tej polovici meseca opažati pri vknjižbah zastavnih pravic na nepremičninah za posojila in kredite, ki niso v nrkakem zadovo- ljivem razmeriu z izbrisi poravnanih dolgov, kolikor jih je bilo ta mesec knjiženih. Temu pojavu je gotovo iskati vzroka v :z-redno povečani gradbeni delavnosti posebno v sredini Ljubljane, kjer prav sedaj pričenjajo s pripravami za postavitev največjih poslopij. Tako ni čudno, če prav na Ljubljano-mesto odpade najvišji odstotek vseh posojil ;n otvorjenih kreditov in sicer z največjimi zneski na račun graditeljev in gradbenih podjetnikov, ki jim denarni zavodi zopet po dolgi stagnaciji denarnega obtoka nudijo možnost širšega :n velikopotežnejšega razmaha. Tako je bilo v tej polovici meseca vknjiženih zastavnih pravic za na roko izplačana posojila na 29 nepremičninah 4 036.086 din, za otvor-jene kredite proti zastav1 17 nepremičnin pa do skuDnega zneska 1.218.000 din. Skupno se je torej Ljubljana z okolico zadolži- la v prvi polovici julija za 5,245.836 din. Najnižja posojila so znašala od 900 din naprej, krediti pa so se gibali od 6.500 do 550.000 d:n. Kot najvišje knjiženo posojilo ne le v tem mesecu, temveč sploh v zadnjem letu predstavlja vsota treh milijonov din, posojenih 11. maja od Pokojninskega zavoda za gradbene stroške novega hotela »Slon«, ki so ga te dni pričeli podirati in pripravljati potrebno za graditev novega. Svoj terjatev, ki se bo obrestovala po 9% in jo bo v snvslu dogovora odplačeval po-sojilojemnik s polletnimi anuitetami v znesku 225.000 din, si je Pokojninski zavod zavaroval z zastavno pravico na vsem imetju posojilojemnika, ki se je moral tudi obvezati da bo dal svoje nepremičnine zavarovati proti požaru v vsoto 8.800.000 din. Da pa se zavod zavaruje za svojo terjatev tudi za primer spremembe vrednosti našega dinarja, pa je vključena v pogodbo klav- zula. po kateri je posojilojemcrfk zavezan odplačevati dolg po tečaju dinarja v primeri z vrednostjo čistega zlata od dne, ko je bila posojilna pogodba sklenjena. Na podlag: te klavzule bo moral posojilojem-nik v primeru padca vrednosti. dinarja v primeri z vrednostjo zlata v času odplačevanja dolga vrniti toliko vsoto po tekočem zakonitem kurzu, kolikoT bi bilo potrebno za plačilo 3 milijonom odgovarjajoče količine zlata. Izračunali so. da znaša odgovarjajoča količina zlata po dnevu sklenitve posojilne pogodbe za 3,000.000 57J kg. Niso pa šli Ljubljančanom in okoličanom tako od rok kakor posojila in krediti tudi izbrisi zastavnih pravic v zemljiški knjigi za dolgove. Vknjiženih je bilo izbrisov le na 16 nepremičninah za skupni znesek 1,191.525 din. Najvišja 'zbrisa sta znašala 650.000 ie 150.000 din. Slaboumen otrok je zažgal Nevaren požar v Dolenjih Ložinah na Kočevskem Stara cerkev pri Kočevju, 17. julija. V četrtek okoli 18. ure je v koblerski podružnici udarilo plat zvona, ki je klical ljudi iz bližnje in daljne okolice na pomoč v vas Dolenje Ložine, kjer je pri hiš-, št. 5 gospodarju Francu Jakliču gorel kozolec. Domači so bili vsi na polju, ko se je v vasi pojavila, kakor v prvi zmedenosti pripovedujejo ljudje, slaboumna deklica, sestra nekega pastirčka, ki je lani s>luž:l pri Jakliču. Domnevajo, da je podtaknila ogenj v kozolcu, ki je bil do vrha poln sena in pravkar požetega ječmena. V hipu je kozolec zajel ogenj in privabil prestrašene vaščane z bližnjih polj v vas. Ogromni ognjeni zublji, ki so dv:ga!i svoje goreče roke z dolgimi prsti v zrak, so opozorili na nevarnost tudi gasilce v bližnji Stari cerkvi. Kratek klic gasilskega roga — in že so pohiteli z ročno brizgalno na kraj nesreče. Čeprav so gasilci stopili takoj v akcijo, ni bilo mogoče udušiti požara. Pričelo je zmanjkovati tudi vode in ženske so jo morale nositi v škafih iz sosednj;h vodnjakov. Vsa urna pomoč pa ni dosti zalegla, kajti ogenj se je razširil tudi na bližnji skedenj in nastala je nevarnost, da se vžge tudi v bližini stoječi hlev. Sredi splošne zmede so prihiteli na pomoč gasilci iz Dolenje vasi pri Ribnici in Kočevja. Prvi so z motorno brizgalno lahko črpali vodo tudi iz oddaljenejših vodnja- kov. Omejil? pa so se predvsem na zavarovanje bližnjih poslopij pred požarom. Nastajale so sicer težave z gašenjem, ker je pričelo primanjkovati v vasi vode, toda vrlim gasilcem gre zahvala, da se požar ni razširil na vso vas. Domači gasilci pod poveljstvom g. župana Fr. Povšeta so storili vse, kar je bilo v njih moči za omejitev požara, odlikovali pa so se z delom in disciplino zlasti gasilci iz Dolenje vasi pod poveljstvom g. Lojzeta Rusa. Vsem gre topla zahvala in priznanje za trud. Posestnik Jaklič trpi občutno škodo, tembolj, ker sta bila kozolec in skedenj polna žitnega pridelka. Ponovno se je pokazala potreba, kolike važnosti bi bila že tolikokrat projektirana napeljava vodovoda v te kraje Suhe Krajine, kajti če bi bila vas zadostno založena z vodo, bi bila škoda gotovo manjša. Mnogo se pri nas govori o preskrbi občine z električno razsvetljavo. Bolj kakor te pa je občina potrebna vode, saj bi napeljava vodovoda z ureditvijo rezervoarja na hribu nad Ložinami gotovo ne presegala izdatkov za nameravano elektrifikacijo. Občinski upravi za Kočevje-okoli-co in ostalim odločujočim gospodom naj bo požar v Ložinah ponovno opomin, da bo treba čimprej pristopiti k realizaciji tega perečega vprašanja, ki je ž;vljenjske važnosti za ves starocerkvenški okoliš. Minorca ogrožena General Franco pripravlja napad na Minorco, edino republikansko oporišče na Balearih Parja, 18. julija d. Agencija Radio poroča jz Valencije, da presojajo v mornariškem ministrstvu položaj na otoku Minoroi kot izredno kritičen- V zadnjem času so nacionalistične vojne ladje izvršile" demonstracije v lukj Mahona ter izvedle več letalskih napadov na glavno mesto otoka, piti čemer je bilo tudi nekaj njihovih letal sestreljenih. V republikanskih pomorskih krogih zasledujejo potek novih operacij proti Mi-norci z največjo pozornostjo. Pomorske oblasti v Valencijj so poslale z vso naglioo živila in nove vojne potrebščine na otok Minorco, ki je edino oporišče republikancev na Balearih. V Valenciji so mnenja, da bi osvojitev Minorce po nacionalistih oziroma tujih vojnih silah, ki eo z njimi v zvezi' za vedno uničila svobodo morja v tem delu Sredozemlja. Boji pri Madridu Madrid, 18. julija AA. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, ki pravi, da so nasprotniki na centralni fronti včeraj močno pritisnili na republikanske postojanke, ki so bile pred kratkim osvojene. vendar pa pri tem niso imele ni-kakega uspeha. Popoldne so poizkusili iznenadjti oddelke 18. republikanskega armadnega zbora v prvj vojni Črti pa tudj ta poizkus se jim ni posrečil. Radijska postaja v Madridu je snoči objavila o poslednjih dogodkih na madridski fronti, da eo bile pri Villj Nuevi del Par-dillo in Villj Franci del Castillo hude torbe. Uporniki so izredno vehementno obstreljevali republikanske postojanke ter jih ponovno tudi napadli. Nacionalistično letalstvo in topništvo sta bili izredno aktivni. Nacionalistična letala so se neprestano pojavljala nad republikanskimi postojankami in iih bombardirala. Letalska bombardiranja Barcelona, 18. julija AA. Barcelonska ra- j dijska postaja je snoči razglasila, da so republikanska letala včeraj močno bombardirala veliko letališče pri Segoviji, na katerem je bilo več uporniških letal. Ista e«ska-drilja je napadla tudi nacionalistične oddelke, ki so se zbirali v tem kraju. Mnogo nacionalističnih vojakov je bilo ubitih, ve- liko pa ranjenih. Na madridska fronti ste bili sestreljeni dve nacionalistični letali. Azana ob obletnici pričetka vojne Valenefla. 18. fuEja AA. Predsednik španske repubBke Azana je fmel ob obletnica pričetka državljanske vojne velik govor o borbi španskega naroda proti upornikom. Govoril je na velikem zborovanja v veeučiliškem amfiteatru. Okrog njega so bili zbrani člani vlade «n mnoge druge ugledne osebnosti. Prisoten ja bil tudi predsednik baskovske vlade Agtrira, fci je včeraj prispel v Valencijo- Javno mnenje vsega eveta, je rekel Azana. ki i« budno spremljalo naše borbe in ki je tudi iz Društva narodov lahko Culo naš glas,, nam priznava naše pravice in mi se bomo borili dalje za njih realizacijo. V nadaljnjem svojem govoru je dejal, da upor ne bi niti toliko uspeL kakor jet če upornikov ne bi podprle tuje sile. Nov civilni guverner v Madridu Saint Jean de Lira, 18. julija AA. Zvedelo se je. da je bil imenovan za civilnega guvernerja Madrida Antonio Trigomarial. Doslej je general Mjaja opravljal tudi te funkcije. Boleči vozli v sklepih so znaki protina (gihta). Zahtevajte od Piščan-biroja, Beograd II, Maršala Pflsud-skog 22, ali pa od Pieštanyinformator, Zagreb, Strossmayerov trg 1/n. kat, brezplačno brošuro „Zakaj kopališče Pieštany". Citali boste v njej o izločujočem učinkovanju blatnih kopeli v PieStanyju (češkoslovaška) in istočasno o dleti. Kopališče Pieštany prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku Novi pionirji Rdečega kriza Ljubljana, 16. julija V lepo okrašeni dvorani OUZD je ljubljanski pododbor Rdečega križa praznoval v četrtek zvečer pomembno svečanost. Na-slovesen način je bil zaključen tečaj za prostovoljne bolničarje, ki je pod vodstvom mestnega zdravnika dr. Frante Misa trajal tri in pol meseca in ki se ga je redno in marljivo udeleževalo 45 novih kandidatov in kandidatk. Poleg tečajnikov in drugih križarskih sodelavcev so slavju prisostvovali tudi zdravstveni inšpektor dr. Lapajne za bana in bansko upravo, sanitetni polkovnik dr. Brust za komandanta divizije, mestni svetnik dr. Debevc za meseno občino in župana in zastopnik OUZD. Med prisrčno slavnosf.jo so bile razdeljene diplome 45 absolventom letošnjega in 78 absolventom lanskega bolničarskega tečaja. Predse Iniik pododbora, odvetnik dr. Fettif-h. je govoril o poslanstvu bolničarjev v miru in vojni, za njim pa je spregovoril še vodja tečaja dr. Mis, ki je kot kratek osnutek bol ni carskega dela prečital tudi najboljši sestavek, napisan v tečaju o vprašanju »Ka j bom storil za povzdigo narodnega zdravja« V imenu tečajnikov je Davorin Jenko izrekel tonlo zahvalo vsem. ki so pripomogli, da je delo tako lepo uspelo, predvsem pododboru R.K, predavateljem in upravi vojaške bolnišnice, ki je dala za praktične vaje na razpolago, kar je bilo treba. Na komou so se udeleženci prisrčno spominjali še mladega vladarja, najvišjega pokrovitelja RK, in Nj. Vel. kraljice Marije. V celem je dane6 pod okriljem ljubljanskega pododbora organiziranih 500 strokovno izvežbanih prostovoljnih bolničarjev, ki jih vodi g. VladimiT Schenk in ki predstavljajo močno falango samaritanskega dela. Požar v Sodražici Sodražica, 18. julija V petek zvečer ob pol 23. je nastal požar pri posestniku Ivanu Veselu. Požar se je razširil iz dimnika na podstrešju in je bila vsa hiša hitro v plamenih. Domače gasilno društvo je bilo kmalu na mestu in je zelo pridno delovalo, tako da ee je ohranil blizu stoječi skedenj, poln sena in še drugo gospodarsko poslopje. Rešili so po možnosti v&e premičnine, vendar trpi prizadeti veliko škodo, ki je ocenjena na 40.000 din. dočim je zavarovan le za 25.000 din. Ker stoji hieša že izven trga- niso bila v nevarnosti druga poslopja. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Prevter dovalo bo vedro vreme v zapadnih krajih države. Delno oblačno v ostalih predelih, posebno v severo vzhodnih in vzho