LETO XXXIV., ŠT. 14 Ptiij, 9. aprila 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Možnosti tudi na področju izvoza (stran 2) Novi zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu (stran 4) Dober delovni program (stran 7) Našli novi stik z domovino (stran 8) SPREJET JE DRUŽBENI PLAN DO LETA 1985 Čaka nas ustvarjalno delo za uresničitev Skozi aktivnosti, ki so trajale v posameznih fazah načrtovanja skoraj dve leti, je nastal doku- ment — družbeni plan občine, republike, ki nam bo v nasled- njih petih letih kažipot, kako in koliko na posameznih področjih gospodarstva in družbenih dejav- nosti, da bomo dosegli smelo, vendar stvarno zastavljene cilje. V času nastajanja tega dokumen- ta so imeli naši delovni ljudje in občani veliko predlogov, želja in potreb, ki jih je bilo treba uskla- diti s stvarnimi možnostmi, zato lahko trdimo, da je srednjeročni plan odraz družbenoekonomskih in političnih odnosov okolja, v katerem je nastajal. Prav zato so ga delegati v imenu svoje dele- gatske baze enoglasno tudi spre- jeli. Pred nami je sedaj izredno odgovorna naloga, da s svojim delom zagotovimo dosego zasta- vljenih cHiev. Prav letošnje in prihodnje leto bosta odločilni za uresničitev celotnega srednjeroč- nega plana. V zavest vseh nosil- cev planiranja mora priti temelj- na zakonitost načrtovanja, kije v tem. da je m.ogočc porabiti le toliko, kolikor ustvarimo in to v razmerah, ki vladajo v celotnem svetovnem gospodarstvu. Upoštevati moramo svetovno gospodarsko krizo, v večini razvi- tih držav je stopnja gospodarske rasti enaka ničli, povečuje se stopnja nezaposlenosti v državah Evropske gospodarske skupnosti, pojavlja se zapiranje trga in podobno. Vse to se neizogibno odraža tudi v našem gospodar- stvu, saj je del svetovnega gospo- darskega sistema. Ob tem se srečujemo še s številnimi motnja- mi in slabostmi v našem lastnem gospodarstvu. To se kaže pred- vsem v prekinjanju ustaljenih, trajnih proizvodnih in poslovnih povezav, v razdrobljenosti, v preobsežnem in ne dovolj učin- kovitem investiranju, kar vse pomeni nespoštovanje temeljnih gospodarskih zakonitosti. Vse to je našo učinkovitost gospodarje- nja z družbenimi sredstvi še dcidatno postavilo na nižjo raven. Zato nas letošnje leto čaka odlo- čilna bitka kar na štirih področ- jih: . vl:cja proizvodnja in višja produktivnost dela. To zahteva dodatne na- pore organizacij združenega dela pri oživljanju proizvodnje, boljši preskrbljenosti s surovinami, re- produkcijskim materialom in potrebno energijo, zlasti za tisto proizvodnjo, ki bo lahko šla v izvoz in ki je pomembna za osnovno oskrbo prebivalstva. Ob tem je treba dosledno uveljavljati načelo delitve po delu in rezulta- tih dela. kar bo spodbujalo delavce k boljšemu delu. gospo- darjenju in s tem k povečanju reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva. Tu imamo prav gotovo ogromne rezerve, saj smo v občinskem planu zapisali le 2 odstotno letno stopnjo rasti produktivnosti, v republiškem planu pa le 1.8 ocistotka. IZVOZ IN UVOZ je drugo področje, ki bo odločilno vpliva- lo na uresničitev zastavljenih planskih ciljev. V občinskem srednjeročnem planu smo pred- videli poprečno letno stopnjo >asti izvoza 16.6 odstotka, v republiškem planu pa 8 odstotno rast. V prvih mesecih letošnjega leta nasi ekonomski odnosi s tujino niso napredovali tako kot smo želeli. Tu so nujni dodatni napori organizacij združenega dela. potrc^bna večja družbeno- politična aktivnost pri opredelje- vanju in izvajanju ukrepov za zaustavitev sedanjih negativnih gospodarskih gibanj, ki jo pogo- juje neenakomerna oskrbljenost proizvodnje z reprodukcijskim materialom in dosedanja visoka rast cen. Le z usklajenim delom in ukrepi na vseh ravneh in v v.saki organizaciji združenega dela posebej, bo moč dosegati s srednjeročnim planom dogovor- jene cilje in naloge. " INVESTICIJE morajo biti do- sledno usklajene s stvarnimi možnostmi, predvsem pa usmer- jene v tisto proizvodnjo, ki bo čimprej dajala učinkovite gospo- darske rezultate. To pomeni, da ne smemo vlagati .sredstev v zidove, temveč v stroje in opre- mo, ki bo prispevala k večji in boljši proizvodnji, s tem pa k večjemu vključevanju naših go- spodarskih organizacij v medna- rodno delitev dela. povečanju izvoza in krepitvi konkurenčnosti na mednarodnem tržišču, doma pa k hitrejšemu nara.ščanju do- hodka na delavca in k zmanjše- vanju stroškov po enoti proizvo- da. ZAPOSLOVANJE je četrfo področje, ki mu moramo posve- čati vso skrb. Doslej smo zapo- slovali preveč ekstenzivno, zane- marjali pa kadrovsko sestavo zaposlenin. saj je od sposobnih ljudi odvisna boljša organizacija in priprava dela, od naših stro- kovnjakov je odvisen tudi razvoj znanstveno raziskovalnega dela in domače tehnologije. Dosled- neje bo treba izvajati določila družbenega dogovora o kadrova- nju in kadrov.ski politiki, o šti- pendiranju in zaposlovanju šti- pendistov. V družbenem planu občine smo predvideli 2 odstotno letno rast zaposlenosti, v okviru sr pa 1,8 odstotno rast. Kljub temu predvidevamo, da se bo število oseb. ki iščejo zaposlitev, v občini povečalo od sedanjih 712 na okrog tisoč v letu 1985. To pomeni, da ne bo moč celotnega prirastka ljudi zaposlovati v do- mači občini, vendar pa lahko zagotovimo, da med iskalci zapo- slitve ne bo strokovno usposob- ljenih in dela voljnih kadrov, temveč jim bomo lahko sprotno nudili dela in naloge, kjer bodo imeli možnosti ustvarjalno poka- zati svoje znanje in sposobnosfi. Ob vsem tem je tudi naša skupna naloga, zlasti naloga zavestnih .socialističnih sil. da bo skladno z uresničevanjem ciljev materialnega razvoja rasla tudi samoupravna zavest in se krepili samoupravni odnosi, saj je eno z drugim v neposredni povezano- sti. To se mora zlasti odražati v odnosu med delom slehernega delavca in njegovim dejanskim prispevkom k skupnemu rezulta- tu dela v TOZD ter v načinu odločanja delavcev o ustvarjanju in razporejanju dohodka, saj je od tega odvisno, če bo celotna poraba dohodka usklajena z dejansko ustvarjenim dohod- kom. To je tudi pogoj, da bodo delavci temeljni nosilci vzposta- vljanja samoupravnih demokra- tičnih odnosov tako v združenem delu kot v celotni družbi. Vse to je najtesneje povezano z uresni- čevanjem srednjeročnih planov, ki smo jih sprejeli zato. da jih kar najbolj dosledno tudi uresniči- mo, pp P POHOD PO POTEH REVOLUCUE ^ ŠIROKE PRIPRAVE Letos že dvanajstič v ptujski občini organiziramo pohod po poteh revolucije. Na pohod, ki bo 25. aprila, se v vseh okoljih temeljito pripravljamo. Že v mesecu marcu so bili v krajevnih skupnostih usta- novljeni odbori za pripravo pohoda, v katere so vključene vse družbe-j no-politične organizacije in društva. Glede na priporočila krajevnih skupnosti so pri odboru za organizacijo pohoda, ki ga vodi Milan Cucek, sklenili, da izdelajo podobne razreze za enakomerno zastopanost posameznih odredov. Pričakovati je, da se bo tradicionalnega pohoda po poteh revolucije udeležilo okrog 10 tisoč delovnih ljudi in občanov ptujske občine. V letošnjem pohodu sodeluje pet odredov, poleg že stalnih, se jim letos pridružuje še Sagadinov odred, v katerega se vključujejo krajevne sku- pnosti z območja Haloz. Na mestu poslednjega boja slovensko-goriške čete bo letos še po- sebej slovesno. Pohod, ki oživlja tradicije pridobitev NOB, bo 25. aprila, deležen še dveh slovesnih trenutkov: prihoda zvezne štafete mladosti in svečane zaobljube mladih vojakov. Tudi letošnji pohodniki bodo na poti v Mostju obiskali grobove padlih in se tako z uro zgodovine spomnili vseh, ki so darovali .svoja življenja za svobodo. Ob tej priložnosti bodo organizirali tudi priložnostne kulturne programe. ' MG PRVOMAJSKA PROSLAVA BO 30. APRILA ! VMAJŠPERKU Odbor za pripravo osrednje občinske proslave prvega maja pri i občinskem svetu ZSS Ptuj je sklenil, da bo proslava 30. aprila v Maj-, šperku v KONUS—TOZD Hito, kjer bodo tega dne slavih pomembno; delovno zmago: otvoritev novih in preurejenih delovnih prostorov. Ob tej priložnosti bodo predstavniki občinskega sveta podelili 20 zaslužnim sindikalnim delavcem in 5 najboljšim osnovnim organizaci-i jam sindikata srebrni znak slovenskih sindikatov. V sklepnem delu i proslave bo kulturni program, v katerem se bodo predstavili: godba na pihala DPD »Svoboda« Ptuj. pevski zbor Tozd Volneni izdelki Maj- i šperk. OŠ Majšperk in folklorna skupina iz Ivanca. Proslava prvega maja sodi v okvir praznovanj krajevnega praznika KS Majšperk, ki ima svoj praznik 9. maja. MG i Zemlja zahteva delo in pamet Letošnje razmeroma ugodno vreme omogoča delavcem v kmetijstvu, s tem mislimo kmetovalce v družbenem in zasebnem sektorju, da nadoknadijo tisto, kar je slabo vreme onemogočilo v jeseni, predvsem pa, da kar najdosledneje začenjajo ure- sničevati naloge, zapisane v srednjeročnem planu razvoja. Pridelava hrane je namreč vse pomemb- nejši element življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov. Temeljna naloga našega kmetijstva je, da zago- tavlja več hrane z uvajanjem sodobnejše in tržno usmerjene poljedelske proizvodnje. Pri tem je treba kar najbolj preudarno povezovati fizično delo s strokovnimi izsledki glede kolobarjenja. izbire se- mena, količine in vrste gnojil, za.ščitnih sredstev, pogojev tal in tudi vremena. V ptujski občini gredo prizadevanja za zagota- vljanje večje pridelave pšenice, koruze, oljaric in krme za živino. Posebna prizadevanja pa vlagamo v pridelovanje sladkorne pese, ki bi naj bila ob koncu tega planskega obdobja že posejana na 1.120 ha. S tem bomo veliko prispevali k zmanjšanju uvoza in marsikaj bomo lahko tudi izvozili. V okviru republike je tudi zagotovljena oskrba kmetijstva z reprodukcijskim materialom, to je gnojila, zaščitna sredstva, seme in rezervni deli. Tudi za nujni uvoz reprodukcijskega materiala so zago- tovljena devizna sredstva. Prav zaradi tega pa je toliko večja odgovornost vseh delavcev v kmetijstvu za kakovostno setev, večjo tržnost in za tesnejšo povezavo z nosilci preskrbe in s porabniki. Tega se naši kmetovalci tudi zavedajo, kar se dnevno potrjuje na naših poljih, saj je od setve, od uspeha poljedelstva v glavnem odvisna tudi živi- noreja, ki pomeni več mleka, več mesa — govejega, svinjskega in perutninskega. Poleg energije dobiva hrana v svetu vse večji politično in gospodarsko strateški pomen. Toje tudi spodbuda vsem, da bomo dosledno izpolnjevali planske obveznosti glede pridelave in oskrbe s hrano. FF Po brananju je treba še poškropiti proti pievelu in zemlja bo pripravljena za spomladansko setev Foto: B. Rode VOLILM SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ BO 15. APRILA Več konkretnih rezultatov Stabilizacijskih prizadevanj Volilna seja občinskega sveta ZSS Ptuj predsta- vlja oceno sindikalne aktivnosti, podane na članskih sestankih osnovnih organizacij sindikata in vseh konferencah osnovnih organizacij ter v posameznih občinskih odborih dejavnosti. Tako kot v osnovnih organizacijah bo ob tej priložnosti največja pozor- nost posvečena prizadevanjem sindikata v uresni- čevanju politike gospodarske stabilizacije. Poleg tega bo volilna seja ocenila rezultate gospodarjenja v OZD ptujske občine v letu 1980 in rezultate go- spodarjenja v prvih mesecih leta 1981. V sindikatih ocenjujejo, da v kolikor bomo ob- vladali stabilizacijska prizadevanja in ekonomska gibanja, bomo imeli tudi ustrezno politično situacijo v OZD. Ta je v tem trenutku zadovoljiva, vendar je potrebno delavcem predložiti več konkretnih re- zultatov stabilizacije in tudi ekonomskih učinkov. Že članski sestanki so poudarili potrebo, da na volilni seji podrobneje analiziramo nagrajevanje po delu in rezultatih dela. kot enem bistvenem ele- mentu za izboljšanje gospodarjenja in večjo pro- duktivnost. Pri tem bo potrebno opredeliti vlogo strokovnih služb, ki so dolžne izdelati ustrezne strokovne predloge za vrednotenje dela, ki pa jih bodo v sindikatih politično ocenili. Razprava na volilni seji bo analizirala pojav ne- nehnega dvigovanja cen, v katerem prepogosto iščemo vzroke izven nas. Zagotavljanje varnih, hu- manih delovnih pogojev, je tudi pomembna naloga sindikatov, zato bo potrebno tem vprašanjem in nasploh varstvu pri delu posvetiti večjo pozornost kot doslej. Mednarodno leto invalidov nas še po- sebej zavezuje, da v vseh okoljih skrbimo za iz- boljšanje delovnih pogojev. Socialni problemi v OZD so večkrat prisotni v različnih razpravah, čeprav jih ni veliko, so ponekod zelo odkriti in bi jih bilo mogoče z več dobre volje zadovoljivo rešiti. V sindikatih tudi ugotavljajo daje premalo pozornosti deležna športna in rekreativna dejavnost zaposlenih, kije tudi pomemben element za dvig produktivnosti in standarda v združenem delu. Priprave na tretji kongres samoupr^vljalcev so izredna priložnost, da zares odkrito analiziramo celotno problematiko v združenem delu in obenem ugotovimo, kako se uveljavlja vloga sindikata kot za.ščitnika delavskih interesov, kako so sindikati prisotni pri delu samoupravnih organov, uvelja- vljanju delegatskega odločanja in podobno. MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO ^ - TEDNIK SOZD UNIAL Smo v slepi ulici? Tako se je vprašal eden od razpravljalcev na skupni seji predstavnikov i sozda Unial, delovnih organizacij Impol in TGA, občinskih ini medobčinskih organizacij ZK ter medobčinske gospodarske zbornice za j Podravje. Videti je, kot da so stvari res tako zapletene, da je težko najti; izhod iz šest let trajajoče situacije v sozdu Unial, ko niti v sozdu niti v 1 obeh delovnih organizacijah ne najdejo skupnega jezika za razreševanje \ problemov, ki težijo to asociacijo. Očitno je, da vodilni delavci skupaj z i družbenopolitičnimi organizacijami v sozdu in v delovnih organizacijah ' niso dovolj zavzeto reševali skupno dogovorjenih nalog. Te pa so — skupni marketing, planiranje, interna banka, dohodkovni odnosi, ust- varjanje in razdeljevanje deviznih sredstev in materialna bilanca. Komunisti v obeh delovnih organizacijah in v skupnih službah sozda \ so vsak s svojega stališča ocenjevali neuresničevanje nalog. Tako: komunisti v delovnih organizacijah menijo, da nosijo večji del krivde skupne službe na nivoju sozda, vendar te sploh še niso konstituirane in ; torej ne morejo delovati kot je željeno. Za nameček jim nobena od ■ delovnih organizacij kaj prida ne pomaga, saj ne poskušajo najti skupnih ■ rešitev. Rešitev pa ni, ker v sozdu ni skupne poslovne politike, ampak nastopa vsaka delovna organizacija s svojo poslovno politiko in išče lastne, kratkoročne koristi. Ugotovitev je, da se strokovne strukture vse preveč ukvarjajo z manj pomembnimi vprašanji in vse premalo z razvojnim konceptom sozda. Nič kaj laskava ni ocena, da se strokovnjaki poskušajo skrivati za odgovornostjo družbenopolitičnih organizacij. Dejstvo pa je tudi, da zveza komunistov ni opravila svoje naloge in dopustila skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, da so nekateri posamezniki' pomagali rušiti sestavljeno organizacijo, namesto, da bi jo gradili. Dileme i o tem, ali bo sozd deloval ali ne — ni! Sestavljena organizacija, združenega dela Unial prav gotovo ima svoje za obe delovni organizaciji ugodne prednosti, ki so znane. Le pripravljenosti za tolerantno ^ dogovarjanje o skupni poslovni politiki manjka. Vsa odprta vprašanja, tudi glede predvidene modernizacije proiz- vodnje aluminija, bodo poskušali komunisti v sozdu in obeh delovnih i organizacijah rešiti ali nakazati njihovo rešitev na problemski konferenci, j ki bo konec tega meseca. Gradivo, ki ga bo pripravila delovna skupina bo\ zajemalo strokovno analizo, politično oceno in delovni načrt. Tako problemsko konferenco so komunisti pred časom že imeli, sprejeli aktivnosti, pa jih niso uresničili. Upati je, da bo tokrat zagnanosti za uresničevanje sprejetih nalog dovolj, da bo sozd resnično predstavljal^ združene skupne interese obeh delovnih organizacij, ki jima družbeni interesi niso tuji in ne smejo kloniti pred parcialnimi interesi posamez- nikov ali skupin. N. Dobljekar Le šliije kršilci resolucije za leto 1980 Na seji zbora združenega dela skupščine občine Ptuj so delegati kar precejšnjo pozornosti v razpravi namenili lanskoletnim kršilcem resolucije, to je tistim, ki niso svojega dohodka razporejali za osebne dohodke v skladu z družbenim dogovorom. Tokrat je bila beseda le o' kršilcih iz materialne proizvodnje, na prihodnji seji zbora združenega dela: pa bodo prišli na vrsto tudi tisti iz družbenih dejavnosti za katere že; podrobneje analizirajo podatke in obrazložitve, ki so jih kršilci poslali naj zahtevo izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. Član izvršnega sveta Janko Bezjak je v uvodni besedi podrobneje obrazložil uresničevanje dogovora družbene usmeritve razporejanja, dohodka v preteklem letu skupaj s predlogi ukrepov za nekatere : organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki jih imamo v ptujski občini sicer sedem, vendar le štiri take, ki bodo del neopravičeno dobljenih osebnih dohodkov morali vračati v letošnjem letu, — to so' Gozdno gospodarstvo Maribor — temeljna organizacija kooperantov' Ptuj in stanovanjski servis, ki morajo ta poračun opraviti najkasneje dof konca meseca junija, CERTUS — TOZD Potniški promet in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo — TOZD Veterinarstvo pa do konca septembra. Prizadete organizacije so sicer do podrobnosti obrazložile vzroke za prekoračitve, vendar je izvršni svet ostal na stališču, da jih je( potrebno poračunati in tak sklep so z večino glasov sprejeli tudi delegati zbora združenega dela. Istočasno pa tudi sklep prepovedi izplačila 100 odstotnega osebnega dohodka v TOZD Vzdrževanje v TGA Boris Kidrič Kidričevo. Tak sklep so že pred tem sprejeli tudi na ponovnem zboru delavcev v tej temeljni organizaciji in se odločili, da bodo po zaključnem računu razporedili za osebne dohodke le možnih 58 odstotkov enomesečnega OD, ostalih 2,617.385 dinarjev pa razporedili v poslovni sklad za nujno potrebno modernizacijo svojega delovnega procesa. Izvršni svet skupščine občine Ptuj pa je bil mnenja, da je v tej skupini potrebno izvzeti DEM-HE Formin v kateri so vseskozi izkazovali neusklajenost v delitvi osebnih dohodkov, kot posledico velikega porasta števila zaposlenih in padca dohodka zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov v Elektrogospodarstvu Slovenije. Upoštevajoč dejstvo, da je v tej TOZD porastel OD na delavca le za 16,2 odstotka, — kar je manj od povprečja v občini in da nizko doseganje dohodka ni posledica slabega gospodarjenja kolektiva, izvršni svet meni, da so vzroki za preseganje mase za OD v tej TOZD objektivni. V DES — TOZD Elektro Ptuj je nevsklajenost ob koncu leta le še 4 odstotna s tem, da so tudi v tej TOZD povečali OD na delavca manj od povprečja rasti gospodarstva v občini. Obseg dela in število zaposlenih pa je v precejšnjem porastu kar zavoljo neurejenih dohodkovnih odnosov in izgub Elektrogospodarstva Slovenije ni imelo v tej TOZD pričakovanih dohodkovnih učinkov. Upoštevajoč vse to občinski izvršni svet prav tako meni, da so vzroki za omenjena neskladja v delitvi OD v tej TOZD objektivni. mš POSODOBITEV GOSTINSKIH LOKALOV Glede na sprejeti plan bi naj temeljna organizacija gostinstvo ,,Haloški biser" letos dosegla 140 milijonov realizacije, kar je za 30 odstotkov več kot v letu 1980. V plan pa so si zapisaU več nalog za obogatitev ponudbe in skrb za posodobitev gostinskega prostora. Postopoma naj bi skozi srednjeročno obdobje 1981 —1985 posodobili več obratov. Za letos predvidevajo, da bodo preuredili dva lokala. Prvi je lokal pri pošti, kjer so že v ponedeljek začeli z deli, ki bodo predvidoma trajala 3 mesece; v tem času bo lokal za goste zaprt. Predračunska vrednost in- vesticije je 4 milijona dinarjev, dela pa izvaja GIP Gradiš — TOZD Gradnje Ptuj s sodelavci. Gostilna ,,Pri pošti" bo tudi po preureditvi ohranila svojo domačnost ^ glede na sestavo gostov. Ze znani ponudbi bodo dodali nekaj novih jedi z * domačega omizja. Druga obsežnejša investicija je ribja restavracija ob Dravi na Hrvats- kem trgu 1 v Ptuju. V temeljni organizaciji so povedali, da so načrti že gotovi in da v tem trenutku pripravljajo investicijski elaborat. Po načrtih naj bi restavracija imela 30 ležišč, 80 sedežev v restavraciji in 150 na tera- si. S tem bo prostor ob Dravi dobil novo življenje.. V okviru obletnice 20-letnice dela bodo a; temeljoi'6rganizaciji pripra- vili več priložnostnih prireditv v okviru turističnega tedna. Gre za razsta- vo kulinarike in tudi gostinsko-turistični ples. MG Proizvodnja opeke Delo zahteva veliko telesnih naporov foto 1. Ciani Možnosti tudi na področju izvoza OPEKARNA PTUJ v delovni organizaciji Opekar- na Ptuj združuje delo 156 zapo- slenih, od katerih jih le 11 odstot- kov dela v takoimenovanih režij- skih službah. Osnovna dejavnost je proizvodnja polmontažnih ele- mentov, tako da je njihova prejšnja glavna dejavnost, po kateri imajo tudi naziv, že sekun- darnega značaja, saj proizvodnja opeke predstavlja le še 10 % celotne dejavnosti (po dohodku). Stabilizacijski ukrepi in zlasti zmanjševanje investicijske pora- be »krojijo<( politiko dela in razvoja tudi proizvajalcev grad- benega materiala. Takoj v začet- ku je potrebno zapisati, da v Opekarni Ptuj manjšo prodajo predvidevajo v septembru in oktobru, fizični obseg proizvod- nje se namreč v prvih letošnjih treh mesecih ni zmanjšal, je celo večji od planiranega. In kako so poslovali v letu 1980? Direktor Anton Hlupič pravi: »Planske naloge so naše posamezne dejavnosti izpolnile različno. Tako je na primer opečna proizvodnja predvideva- nja presegla za 14 %, kar je dejansko že optimalno možno na obstoječih proizvodnih napra- vah. To smo dosegli z delom ob vseh sobotah, nedeljah in skoraj vseh državnih praznikih. Pri proizvodnji nosilnih elementov, armirano betonskih opečnih stro- pov, smo za planom zaostali za dva odstotka. Vzrokov, da plan nismo izpolnili v celoti je več. Predvsem je bil preoptimistično postavljen, saj je bil v primerjavi z letom 1979 za 7% večji pri enakem številu zaposlenih. Ob tem pa nam je pomanjkanje reprodukcijskega materiala usta- vilo proizvodnjo za 24 delovnih dni. Ce pa izvedbo planskih nalog primerjamo z letom 1979, so vsi kazalci pozitivni in ugodni. Finančni obseg plana smo v primerjavi z letom nazaj presegli za 20 %, kljub več ali manj konstantnim cenam naših proiz- vodov. Bistveno hitreje pa so naraščali stroški za porabljena sredstva, kar je posledica stalne- ga naraščanja cen repromateria- la. Zato je dohodek rastel počas- neje in ni dosegel predvidene rasti, -kljub temu pa je glede na težko situacijo v gospodarjenju dokaj zadovoljiv, saj je v primer- javi z dohodkom v letu 1979 še vedno za 12 % višji. Bolj zanimivi so pokazatelji, koliko ustvarimo na zaposlenega. v primerjavi z letom nazaj je celotni prihodek višji za 22 %, dohodek in čisti dohodek le za 13%, osebni dohodek za 16%, sredstva za poslovni sklad pa so se povečala za 9 %. K dokaj uspešnemu poslova- nju v letu 1980 so vsekakor prispevali visoka produktivnost, racionalno izkoriščanje proiz- vodnih naprav in reprodukcij- skega materiala. Izpostaviti mo- ram, da določena dela opravlja- mo v treh izmenah. Naslednji uspeh, ki smo ga dosegli, je širitev tržišča v širši jugoslovan- ski prostor. Če v tem ne bi uspeli, bi nastale težave pri prodaji polmontažnih stropov, saj smo trenutno na tem področju naj- večji proizvajalec in jih izdelamo prek 2 milijona tekočih metrov.« — Brez težav pa verjetno niste? »Težave so zlasti pri nabavi reprodukcijskega materiala in tekočih goriv. Tako na primer v opečni proizvodnji stroški za energijo znašajo že 42 do 48 odstotkov vrednosti izdelka. Zato moramo še bolj izkoristiti notra- nje rezerve zlasti izrabo delovne- ga časa, porabo materiala in izboljšati produktivnost. Glede na izredno težke fizične pogoje dela v naši stroki pa se bojim, da so tudi te rezerve že več ali manj izkoriščene. Nekaj možnosti pa je kljub temu še« — Ali letošnji obseg dela bistveno povečujete? »Letošnji proizvodni plan je zopet dokaj optimističen. Ker pa bomo uvedli sodobnejšo tehnolo- gijo z novo strojno opremo, ki jo sedaj montiramo, menim, da bomo produktivnost in kvaliteto dela še povečali in tako poskušali zadostiti povpraševanju širšega trga po naših izdelkih. Tako planiramo izdelavo celo 2,2 mili- jona tekočih metrov nosilcev, H milijonov komadov opeke nor- malnega formata, novega proiz- voda — to so klinker betonske plošče za zunanje ureditve — bomo izdelali 8000 kvadratnih metrov, 2,5 milijona metrov armatur za nosilce in 70 tisoč tekočih metrov okenskih in vrat- nih preklad, ki smo jih zelo uspešno uveljavili.« — Kako je s cenami vaših proizvodov? »Glede na izredni porast cen energije smo tudi mi povečah prodajne cene in sicer v poprečju za 26 odstotkov. Zavedamo se, da to ni ugodno, je pa bilo nujno, če smo kljub povečani proizvod- nji želeli obdržati isto rast dohod- ka in sredstev za razširjeno reprodukcijo. V kolikor bodo cene reprodukcijskega materiala in energije ostale na sedanji ravni, tudi mi ne bomo imeh nobenega interesa po zviševanju cen. Menimo namreč, da mora- mo osebni standard, osebno in družbeno porabo izboljšati s produktivnostjo dela in prodajo izdelkov na zunanjem tržišču. V tem cilju se že povezujemo z izvoznimi organizacijami združe- nega dela in poskusili tudi naše izdelke prodajati na zunanjem trgu. zlasti na avstrijski Koroški, kjer imamo velike možnosti. Glede na restrikcije finančnih sredstev, zmanjševanje kreditov, investiranja in možnosti gradenj, pričakujemo namreč zmanjšanje prodaje na domačem trgu in to zahteva iskanje možnosti za iz- voz,« je ob koncu pogovora poudaril Anton Hlupič. 1. kotar Anton Hlupič AKCIJE ČIŠČENJA OKOLJA V krajevnih skupnostih mesta Ptuja so v prvih dneh aprila pričeli z akcijami čiščenja okolja in bodo z njimi nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Računajo, da bodo v skupnostih z akcijami zaključili do konca meseca. Nosilci akcij so skupnosti same. v njih pa bodo množično sodelovali mladi in ostali krajani. Prvo akcijo so imeli krajani KS »Boris Ziherl«. Sodeč po polnih kesonih. se je v zimskem času nabralo precej odpadnega materiala in drugih smeti. Prav bi bilo, da bi se takih akcij lotili bolj organizirano in se potrudili ter zbirali bolj sistema- tično razni material, ki ga naša industrija nujno potrebuje. To je stari papir, karton, so steklenice in stare cunje, pa bi se še našlo kaj. Akcije čiščenja, kijih organiziramo občasno, bi morale postati naš vsakdan, saj nam ne koristi mnogo če očistimo nek prostor samo enkrat v letu in to običajno spomladi, ko se pripravljamo na turi- stično sezono. MG Iz odpadnega stiropora koristen izolator Glede na pomanjkanje kurjave in razne toplotne izolacije si je Franc Pernat, poslovodja Lesove prodajalne Breg v Ptuju, omislil pri gradnji svoje hiše v Dražencih pri Ptuju čisto preprosto, poceni in učinkovito izolacijo. Ker je sam poslovodja v prodajalni založeni z gradbenim materialom je dobro poznal toplotno izolacijo in tudi vedel, da je pri tem najbolj učin- kovit stiropor. Tega pa je v naravi in smetiščih na pretek. Začel gaje zbirati, posamezne kose je v za- četku drobil na razne načine na zrna. ki niso večja od 1 cm. Tako zdrobljen stiropor je pričel upo- rabljati kot dodatek k ometom, najbolje pa se je to obneslo pri podbetonih in izolaciji podstre- šnih prostorov. Ko bo delal fasa- dni omet bo prav tako dodal sti- ropor, pravi Franc Pernat, saj je ta čisto zastonj. Stroški so le prevoz do doma in ročno ali strojno drobljenje. Ko smo ga prejšnji teden ob- iskali v Dražencih je bil ves za- poslen z drobljenjem stiropora. Sedaj je svoj postopek drobljenja že precej moderniziral. Najprej nam je pokazal razne jeklene kr- tače na katere je s prijateljem ure in ure trgal stiropor. Ponosno pa je pokazal svoj izdelek — stroj, ki ga poganja elektromotor in s katerim brez posebnih težav v nekaj mi- nutah zmelje vrečo stiropora. Takole je začel: »Štiri mesece se že ukvarjam z zbiranjem odpadnega stiropora in sem ga za svojo gradnjo prav go- tovo porabil okoli 45 kubičnih metrov. Ugotavljam tudi, da gaje po trgovinah in raznih smetiščih vedno manj, ker sem s svojim spoznanjem seznanil že več ljudi in že delajo tako,, kot jaz. Kot primer naj povem, da so v Go- renju TOZD Elektronika celo plačevali za odvoz odpadnega stiropora. sedaj pa ga odpeljem jaz ali kdo drug. Zbiranje odpadnega stiropora je nadvse koristno. Prvič s tem f/manjšujemo onesnaževanje okolja, drugič, stiropor je nadvse poceni in koristna izolacija, tre- tjič, v tem obstajajo velike notra- nje rezerve. Tiste delovne orga- 'nizacije, ki razpolagajo z večjimi količinami odpadnega stiropora bi ga lahko same koristno upora- bile. Zame je koristnost odpadnega stiropora izredno velika, saj sem pri gradnji hiše prihranil prav gotovo nekaj starih milijonov, ker ni bilo treba kupovati dragih sti- ropornih plošč. Ce želi kdo pod- robnejšo informacijo o tem. kako se lotimo drobljenja in izolacijske mase naj se oglasi pri meni v prodajalni na Bregu. Najbolj pa bodo veseli že drobljenega stiro- pora, ki ga bomo v naši prodajalni imeli verjetno že maja. Odvisno je pač od proizvajalca te surovine. mi smo naročili precejšnje koli- čine in prepričani smo. da bo šlo kot med. Za vse tiste, ki vedo kaj 5omeni geslo »naredi si sam« pa >o moja domisel o drobljenem odpadnem stiroporu prav gotovo najbolj poceni, in še družbeno koristna povrhu.<( M. Ozmec Franc Pernat Na dvorii^u nove Pematove hiše je za vagon odpadnega stiropora. fEDNIK - 9. april 1981 DELEGATSKA SPOROCiLA - 3 POSEfiNA NALOGA ZDRAVSTVA N DRU2BE V LETOŠNJEM LETU Skrb za osebe z zmanjšanimi sposobnostmi 2c pribBbab 30 let določi svetovna jjavstvena orgmirarija vsako kto temo. ki ^perja zdravstvene shiftc vsesa sveta, da v tem l^u (im bolje icfijo peicfc proUcme predbžene tetoe- TakSno geslo svetovne zdravstvene or- ^izadjc pa ne pomen samo celoletne naloge ^vstva. tcmvcC vseh diužheuih dejavnikov, je p3 tudi geslo mednarodnega dneva zdravja, ki ga Lff^vljiuao 7. aprila. Jogoslaviia sodeluje pri ^edbi in organizaciji mednarodnega leta in jge%a zdravja od leta 19S4. Take cetokto traja- joče kampanje za izboi^anjc posameznih zdrav- stvenih okvar so se pokazale kot zelo uspcSne in j0 Dckalete zdkav^vene probleme odstranile, (Jruge pa vsaj omUe. Posebno uspešnih je bilo ^.^e mednarodnih let zdravja, ki so bila posvečena zdravju otrok, nalezljivim boleznim, zdravi prehrani in medicini dela. Letošnjo mednarodno leto in da zdravja sta g^menjena zdravstvenim in drugim ukrepom, za pomoč osebam, ki iz raznih razlogov niso popobuma sposobni za normalno življenje brez poinoCi okolja in družbe. S tem niso mišljene sa- fpo osebe z vidnimi okvarami gibal ali duševno prizadeti, temveč tudi osebe z drugimi obolenji, ga primer astmo, kronična srčna ali ledvična obolenja itd., ki zmanjšujejo njihovo sposob-^ gost za obvladovanje svojega življenja. Meje so pogosto odvisne od uporabljenih kriterijev. Piimer je britanski iniot lovec, ki je pred II. sve- tovno vojno izgnbfl obe nogi, bil pa je navzlic tej težki invalidnosti eden vrhunskih pflotov lovcev in je napredoval do najvišjih vojaških činov. Oceniti taldne osebe kot manj sposobne, je težka oaioga. kašk pa tudi, kaj se lahko doseže pri oskrbi invalidnih osd>. Pri tem niso važni samo telesni pripomoS. temveč še bolj moralna po- moč, spodbuda in vračanje vere v možnosti in vere v uspdi. Kako nujen je sklep svetovne zdravstvene organizacije, da se letošnje leto zdravja posveti osebam z zmanjšanimi sp<^bnostmi, kaže ne- , katere številke. Ocenjuje se, da živi na celem svetu 450 mffijonov ljudi z zmanjšanimi sposob- nostmi, od teb jih je 146 milijonov mlajših od 15 kt. 80 V» teh oseb živi v deželah v razvoju, ker je slabo socialno stanje zelo pogost vzrok za zmanjšano sposobnost, le 20 ^« pa v razvitih deželah. Samo 6 mifijonov invalidnih otrok je v razviti Sevenri Ameriki, 11 milijonov v Evropi, v ptecej manj naseljeni Afriki pa 18 milijonov, v ylziji pe cek> 88 milijonov. Hrana s premalo beljakovinami povzroči zmanjšanje sposobnosti pri IO'milijonov otrok pod 5 let starosti, vseh prizadetih zaradi slabe prehrane pa je 100 mili- jonov. Tragičen je podatek, da letno popolnoma in za vse življenje o^epi 250 tisoč otrok zaradi pomanjkanja vitamina A v prehrani. Od 3 milijoDov letno poškodovanih v prometnih nesrečah ostane 1,5 milijona za vse življenje invafidov. V poklicnih nezgodah se letno ponesreči 1,5 milijona oseb, od teh jih ostane 750 tisoč trajnih invalidov. Ocpijuje se, da živi na svetu okoli 40 milijonov oseb s kroničnimi, neozdravljivimi duševnimi motnjami, ena deseti- na vseh ljudi pa preživi v svojem življenju resno duševno bolezen, pogosto zaradi sramu prikrito in zato nezdravljeno. Za Jugoslavijo ocenjujemo, da je duševno prizadetih otrok 250 do 300 tisoč. Če prištejemo k 450 milijonov oseb z zmanjšanimi sposobnost- mi še njihove in osebe, ki se vključujejo v daja- nje pomoči tem osebam, dobimo zastrašujoče število 1,2 mihjarde ljudi ali 1 tretjina človeštva, ki je neposredno ali posredno ogrožena s tem pojavom. V kričečem nasprotju s težino tega zdravstvenega problema je skrb družbe za te ose- be. Medtem ko svet porabi za oboroževanje prek 400 milijard dolarjev, porabi letno za vsako ose- bo z zmanjšanimi sposobnostmi le en ameriški cent ali nekaj čez 30 starih dinarjev. ?.e dalj časa je /nano, da se kultura nekega naroda najbolje meri po njegovi skrbi za nesreč- ne in brezmočne. To je celo eksperimentalno dokazano, saj je poka/al poizkus skupna vzgoja zdravih otrok z otroki z zmerno ali težjo duševno prizadetostjo, da so imeli od te skupne vzgoje več koristi zdravi otroci in njihovi starši, ker je njihova skrb /a prizadete sošolce oz. za sošolce otrok izjemno razvila socialni čut in pozitivne karakterne lastnosti. Zato je potrebno povedati, koliko takšnih oseb je pri nas, kdaj smo pričeli zanje skrbeti, kaj smo dosegli in kaj nas še čaka. Prvi začetek predstavlja protetik Jože Veršič 1795—1847, ki je kot mizar samouk izdeloval kvalitetne proteze. Bolj organizirana medicinska rehabilitacija in tehnična ortopedija je pričela 1918 z ustanovitvijo izdelovalce protez pri obrtni šoli. Leta 1919 je bila ustanovljena v Ljubljani deželna protetska delavnica, ki je po več preobrazbah in preselitvah prerasla v sedanje ortopedsko podjetje SOCa. V Sloveniji smo imeli dom za slepe v Ljubljani Skofji Loki, gluhonemnico v Ljubljani in od leta 1924 korektivno gimnastiko pri ženskem telovadnem društvu Atene. Po vojni je bil že leta 1946 usta- novljen dom za invalidno mladino v Kamniku. Ob ugotovitvi, da je pustila II. svetovna vojna 80 tisoč invalidov in še 50 tisoč civil- nih oseb, ki so bili invalidi delno zaradi poškodb, delno zaradi deficitne prehrane ali pa zlostavljanj v koncentracijskih taboriščih. Zaradi tega je bil izdelan globalni program za bodoče delo. Zavod v Kamiku se je preselil leta 1962 v večje in ustreznejše prostore v Staro goro pri Gorici, kjer deluje še sedaj, 1953 je bil ustanovljen Zavod za varstvo in delovno uspo- sabljanje invalidne mladine Dornava kot prva takšna ustanova v Sloveniji in druga v Jugo- slaviji, leta 1954 je bil ustanovljen zavod za rehabilitacijo invalidov LRS v Ljubljani, kas- neje pa podobni tudi v Mariboru, Celju Kopru, Novi Gorici, Skofji Loki, Novem mestu, Trbovljah in Brestanici. Sedaj obsega omrežje zavodov za usposabljanje prizadetih otrok in odraslih v SFRJ: Vzgojnih zavodov, posebnih šol in posebnih oddelkov za težje duševno prizadete otroke je 36, zavodov za varstvo in delovno usposablja- nje težko duševno prizadete mladine je 5, vzgojno izobraževalnih zavodov za vedenjsko motenih otrok je 11, zavodov za govorno in slušno prizadete je 3, zavodov za slepo invalid- no mladino sta 2, k temu pa je potrebno prišteti še prej omenjene zavode za rehabilitacijo mla- dine, ustrezne oddelke pri zavodih za zaposlo- vanje, enote za medicinsko rehabilitacijo v bolnišnicah in ambulantah, ustrezne oddelke v psihiatričnih bolnišnicah ter precej društev, kot npr. društvo slepih, ali za pomoč prizadetim kot npr. društvo za pomoč duševno prizadetim ter še marsikaj drugega. Ze samo naštevanje kaže kakšen ogromen aparat je potreben za pomoč osebam z zmanjšano sposobnostjo, nekaterih nekateri podatki pa kažejo, da je vsega tega še premalo, in da velja letošnje geslo svetovne zdravstvene organizacije tudi za nas. V Sloveniji je okoli 32.250 lažje duševno prizadetih, ki rabijo v predšolski dobi le malo več pozornosti v rednih vzgojnovarstvenih ustanovah kot odrasii pa se lahkot vključajejo v manj zahtevno delo in nc rabijo dmžbcne pomoči. Šolski otroci pa rabijo njihovim sposobnostim prilagojene učne programe in šole. Takšne UAe oz. oddelke obiskuje okoi 5.450 otrok, za okoli 220 pa Se ni praston. Porazni pa so podatki o dniibcni pomoči zmerno in težje duševno prizadetim osebam, posebno pa podatki o tej pomoS te&o duSevno prizadetim. Grupa težje in zmerno prizadetih oseb zajema osebe, ki se jih lahko usposobi za nego samega sebe, hranjenje, oUaSenjc, mni- vanje itd., niso pa sposobni za proizvoflno ddo. I/ te grupe dobiva dnia>eno pomoč okoli 12S predšolskih otrok, na njo pa Se čaka 9SO pred- šolskih otrok, pomoč pridobiva 39 Sirfskih in nanjo pa še čaka 600 otrok. Pomoč prejema 370, nanjo pa še čaka 5990 odncsUh. Iz grupe težko prizadetih otrok, ki niso sposobni niti nege samega sdie in rabijo za osnovne življenske funkcije, prejema dniftcno pomoč 175, 380 pa še čaka na njo; od odrasfh te grupe pa prejema družbeno pomoč 150 oseb, na njo pa še čaka 1440 oseb. Ce zdiuSmo grupe zmerno, težje in težko prizadetii osdi, ki bi morale dobivati družbeno pomoč v oUiki ustreznih prostorov, pripomočkov, specialno izvežbanega kadra, prejema tako pmnoč v Sloveniji 1040 oseb, brez te pomoiS pa je Se vedno 9380 oseb, podatdL, ki nam ka^ koliko dela nas še čaka samo za eno kategongo z zmanjšano sposobnostjo, za kategorijo duševno prizadetih. Naloge letošnje^ leta zdravja so tako ob- širne, da jih ne bodo zmoele samo profesio- nalne ustanove, temveč je potrebno sodelovanje večjega kroga občanov. Za zakljiičck n^aj nasvetov tistim, ki želijo pomagatL Osebam z zmanjšano s^nsobnostjo se manj pomaga, če se namesto njih opravijo za njih težavnejša opravila, vdiko bolj pa s tem, da se jih usposobi, da sami opravljajo taka, tudi te^ opravila. Takšno usposabQanje Ima namreč zelo pozitiven vpliv, ker krepi samozavest, zaupanje in optimizem osebe. Okoli 15 °Io prizadetih dejansko nčc spros- titev in izhod iz svoje stiske v pogostih razgo- vorih o svojem stanju in tola%i AcSce. OksA 85k ; ^ . enca na temo: »Aktualne r,al. ge !ja področju nadaljnjega ra/voja proNtovotj- pega /druževama "delovnih [judi in občanov v družbenih organi- iscijah m društvih v občini Or- mož,« Problemsko kcmferenco je dtlical koordinastjski odbor za družbene organizacije m društva pri občinski konferenci SZDL Ormož. Namen sklica problem- ske konference o društvih ni le Ugotavljanje aktualnih nalog s področja detovanja družbenih J^^nizacij m društev v občini pnnož, temveč ugotavljanje. *?ko jpo&amezna društva in orga- ^ttaaje izvajajo svojo osnovno dejavnost, kakšni so pogoji nji- hovega delovanja, kako in v kak- ^ obhki so povezana s krajem 5^<^ega delovanja, skratka. Eak- je njihova vloga m pomen v 99em m širšem mostoru in kako J'h sprejme okolica. Iz mnogih Vpisnikov, ki so jih društva Položila občinski konferenci ^DL Ormož, je lazvidna pisana Paleta aktivnosti, programov in '»Hli težav. FinaiKnranje dejavnosti raznih ^rgani/acij m društev ni urejeno ?a enoten način. Nekatera dru- ^a se financirajo iz lastne deja- ^^Dpsii m člananne. dru^a iz pro- l^nskih sredstev druzbenopo- ".^ih skupnt)sti m tudi nekaie- JJh krajevnih skupnosti, dobršen ^ pa pndobiva sredstva preko ^^nioupravnib interesnih sku- pDosii. Predvsem pri tistih, ki jih fi- nancirajo samoupravne interesne skupnosti, se morajo delegati v posameznih organih teh samo- upravnih interesnih skupnostih — skupščine ali izvršilni odbori, bolj angažirati in vključevali v delo in odltKanje, sai se mnogo- krat dogaja, daje slaba udeležba tudi tam. kjer gre za pomembne odločitve, ki jih kasneje ni mogtKe spremeniti. V razpravi so delegati posame- znih društev nakazovali se števil ne probleme, največ teh je bilo seveda prostorskih. -da OPOZORILO PRIDELOVALCEM SLADKORNE PESE Pred dnevi so pričeli s setvijo sladkorne pese. Pri str^Aovm službi kmetijske zadruge Ptuj smo izvedeli, da naletijo pri mnogih kmetovalcih na težave, ker zemljišča za setev sladkorne pese ni ustreznofmpravljeno. Zato pozivajo vse pridelovalce sladkorne pese, da zemljo pripravijo v skladu s sprejetimi navodili, sicer povzročajo zamudo pri setvi in dodatne stroške. Istočasno opozarjajo, daje posevek nujno najpoznigevtreh dneh po setvi škropiti proti plevelu! jg H PROSLAVA DNEVA bEZH^MUeT 15. aprila na železniški postaji vRuju Ptujski železničarji bodo svoj praznik proslaviH na tradicionalni način. Na sam praznik 15. aprila se bodo ob 12. uri zbrali na železni- ški postajim s krajšo slovesnostjo počastili spomin umdih železničarjev. V železniških delavnicah pa bodo na skromni slovesnosti podelili žele- zničarjem priznanje za 10 in 20 letno neprekinjeno delo na železnici. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili priznanja za najboljše športne dosežke v okviru tradicionalnega športnega tekmovanja, posvečenega dnevu železničarjev. mg Izvoljeni delegati za 3. kongres samoupravijalcev Jugoslavije iz občine Ptuj Upoštevajoč število zaposlenih delovnih ljudi, je občina Ptuj izvolila 4 delegate za 3 kongres samo- upravljavcev Jugoslavije. V okviru občine in pod- rav^ke regije je tudi bilo dogovorjeno, katera pod- ročja dejavnosti bi naj delegirala kandidate. Ka- drovanje in kandidacijski postopek so vodile orga- nizacijie sindikatov. Tako je bilo z območja ptujske občine predla- ganih skupno 18 možnih kandidatov za delegate. Vsi predlagani kandidati so imeli približno enake po- tL>je. sai so delavci predlagali najboljše iz svojih eiovnin sredin, zato predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj ni imelo lahkega dela, ko je pnpravilo ožji izbor kandidatov. Končni predlog pa je oblikoval koordmaajski odbor občine Ptuj za pnpravo 3. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije m ga predložil zboru združenega dela m družbenopoli- tičnemu zboru skupščine občine Ptuj. Na sejah obeh zborov, sestala sia se v torek. 31. marca na ločenih sejah, so bili sc^asno izvoljeni naslednji delegati z.a 3. kongres samoupravljavcev Jueoslav^iie iz občine Ptuj: Alojz Roškar. delavec iz ACjIS TOZD Tovarna aviomobilov. ki bo zastopal področje industrije. Dragica Voda. dipl ekonomist IZ Komunalnega podjetja Ptuj. ki zastopa področje gradbeništva in komunalnedejavnosu. bdi Kupčic, agronom iz Kmetijskega kombinau Piui. Li zastopa področje kmetijstva m živilske industrije, ter Mar- jan Stolfa. zdravstveni delavec iz ZC TOZD Bol- nica Ptuj. ki zastopa podroge družbenih dejavnosti KS SRH)6ČE OB DRAVI Sedemindvajseti krajevni praznik Od 29. marca dalje potekajo v krajevni skupnosti Središče ob Dravi prireditve v počastitev krajevnega praznika. Zadnjo nedeljo v marcu so priredili nastop najboljših skupin prosvetnih društev občine Ormož pod naslovom »Domača pesem in beseda*. Minulo soboto so program aktivnosti nadaljevali s koncertom tamburaško—harmonikarskega or- kestra, v nedeljo pa so pričeli s strelskim tekmovanjem ekip ormoške občine. n- Osrednje prireditve bodo potekale jutri in v soboto. Za jutri pri- \ pravljajo sprejem gostov iz Srbije in sicer iz pobratene krajevne sku- ' pnosti Preljina Ob 19. uri bo v domu TVD Partizan slavnostna akade- mija, mladi pa ob 20.uri pripravljajo velik partizanski tabor. Na sam praznik, torej v soboto bo ob 8.30 svečanost pri spomeniku ' ŽJtvam druge svetovne vojne v Središču, sledila bo slavnostna seja v kin(xivorani. nato z.ačetek strelskega tekmovanja ekip ZRVS občine Ormož in ob koncu še sprejem z.a vse krajane, ki so dopolnili 70 let življenja. Kot običajno je tudi letos v osnovni .šoli ves čas praznovanja odprta razstava ročnih in drugih del krajanov. Krajani omenjene krajevne skupnosti so izbrali II. april za svoj praznik v spomin na leto 1942. ko je tega dne okupator v Mariboru usirehl 14 talcev, ki so žjveli v vaseh, ki danes sestavljajo krajevno skupnost Središče ob Dravi. j3 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 9. april 1981 - TEDNIK SOCIALMO SKRBSTVO Program skoraj v celoti realiziran Na nedavni skupščini skupnosti socialnega skrbstva, ki so jo ob zadovoljivi udeležbi delegatov izvedli v delavskem domu Franc Kram- berger v Ptuju, smo dobili vrsto podrobnejših podatkov s področja delovanja socialno skrbstvenih nalog za preteklo in tudi letošnje leto. Program za lani je bil skoraj v celoti realiziran, skoraj zato, ker kljub zagotovitvi vsega potrebnega denarja izvajalec del na prizidku doma upokojencev v Muretincih ni opravil svoje naloge tako kot se je ob prevzemu del obvezal. Čeprav v ptujski občini nismo odprli novih zmogljivosti, je bilo ob koncu preteklega leta 317 občanov v splošnih socialnih zavodih, kar je za deset več kot pred letom. To je bilo moč doseči z nekaterimi novimi razporeditvami prostorskih in posteljnih zmogljivosti, za katere le 74 varovancev doma v Ptuju in Muretincih, plačuje stroške v celoti, pri ostalih pa jih delno ali pa v celoti pokrije socialno skrbstvo. Družbeno denarno pomoč je lani dobivalo povprečno 686 občanov v glavnem kot dopolnilni vir za preživljanje tistim, ki imajo 65 ali pa več let. Le 249 je takih, ki zaradi svoje invalidnosti ali drugačne slabše sposobnosti za delo, prejemajo družbeno denarno pomoč kljub temu, da so mlajši. V občini smo lani odobrili tudi 26 začasnih družbenih pomoči družinam z malimi otroki, rejencem in odraslim invalidom, 183 primerov pa je bilo enkratnih denarnih pomoči v nujnih primerih oziroma občanom v trenutni materialni stiski. Pri varstvu otrok in družine opažamo naraščanje potrebe po svetovanju ob neurejenih družinskih odnosih, zlasti v primerih, ko otroci ne živijo z obema staršema. Le-ta pogosto ne najdeta skupnega jezika za obiskovanje otrok tistega, ki se je odselil. Vse to seveda močno vpliva na čustveni razvoj otroka in lahko pozneje povzroča tudi številne razvojne oziroma vedenjske motnje. V desetih primerih kljub posredovanju socialne službe, starše ni bilo možno spametovati in so morali izdati ustrezno odločbo o tem. Toda tudi to ni vedno rešitev, ker se posamezniki po njej vedno ne ravnajo. Za otroke je bilo v letu 1980 valoriziranih 965 preživnin, za odrasle pa 72. Število otrok v rejništvu je bilo kot pred letom, 14 otrok je zapustilo rejniške družine, 14 pa se jih je na novo vključilo. Nekateri se še vedno ne zavedajo svojih osnovnih roditeljskih dolžnosti — priznanja očetovstva, samo lani je bilo potrebno posredovati v 59 primerih. Na področju mladinskega prestopništva beležimo poglabljanje problematike in večje število mladoletnih povratnikov — storilcev kaz- nivih dejanj. 138 mladostnikom je bilo potrebno posvetiti večjo pozornost ob obravnavi prekrškov, v vzgojne zavode pa namestiti v tem času 10 otrok in mladoletnikov. Med novimi nalogami, ki jih je v lanskem letu sprejelo socialno skrbstvo pa naj omenimo 104 spravne poskuse med partnerji, ki so imeli po večini mladoletne otroke in le v šestih primerih je tak spravni poskus uspel. To je podatek, ki kaže, da se je ena četrtina zakoncev razvezala v primerjavi z novimi — 431 porokami. Pri opravljanju socialnega dela je skupnost socialnega skrbstva veliko sodelovala s krajevnimi skupnostmi, patronažno službo, šolami, sodišči, vzgojnimi zavodi in organizacijami združenega dela. V prihodnje si bomo morali prizadevati, da bodo različne oblike družbene pomoči in varstva resnično takšne, da bodo čimveč prspevala k ustvarjanju pogojev in možnosti za delo, saj k socialni varnosti posameznika pripomoremo največ, če mu omogočimo, da si jo s svojim delom tudi sam ustvarja. Zato bomo morali v prihodnjem srednjeročnem obdobju socialno politiko in ukrepe še bolj usmeriti v tako imenovane aktivne oblike, to je v tiste, ki bodo omogočile varstvo, vzgojo in izobraževanje otrok in mladine ter invalidnih in za delo manj sposobnih ljudi. Vedno bblj pa se kaže tudi potreba za pomoč težje bolnim, in- validnim in ostarelim občanom na domu, saj v takih primerih socialne varnosti ni moč zagotoviti z denarnimi dajatvami, pa tudi ne z varstvom v raznih ustanovah. mš, Družba premalo pozna problematiko invalidnih oseb DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ Društvo invalidov Ptuj je bilo ustanovljeno 3. februarja 1975 na pobudo zveze društev invalidov Slovenije in najtežjih invalidov v občini Ptuj. Danes šteje 415 čla- nov, od katerih je 264 invalidov I. kategorije, 25 invalidov le II. ka- tegorije, ostali so invalidi 111. ka- tegorije, medtem ko blizu 100 članom ni priznan status invalida; to so invalidi, ki jim je glavni vir dohodka socialna in občinska P(xiDora ter kmečki zavarovanci. Člane društva povezujejo sku- pna prizadevanja za lažje reševa- nje problemtikc invalidnih oseb in njihovo vključevanie v vse to- kove družbenega življenja in dela. Tako društvo lažje spremlja vso problematiko, s katero se srečuje invalid v vsakodnevnem življe- nju, ki pa je za zdravega občana nepomembna. Veliko si prizade- va pri uveljavljanju pruvic. ki iz- hajajo iz obstoječe zakonodaje, obenem pomaga socialno šibkim članom, ki žive brez sredstev za življenje in so nezmožni za delo. da dobivajo redne mesečne pre- jemke. Najtesneje pa društvo .so- deluje s skupnostjo socialnega skrbstva občine Ptuj. Skrbi tudi za zagotavljanje zaposlitve telesno prizadetih članov bodisi v delo- vnih organizaciian ali delovno za.ščitnih zavodih. Celotna društvena aktivnost je naravnana tako. da v dejavnosti vključuje čim več članov. Največ zanimanja je za športne dejavno^ sti: streljanje, ribištvo in šah. Člani pa se z uspehom udeležujej^o raz- ličnih tekmovanj na občinski, medobčinski, republiški in tudi zvezni ravni. Mednarodno leto invalidov pod geslom »neodvisno življenje« naj bi tudi v ptujski občini zdru- žilo vse. da bi premagovanju ar- hitektonskih ovir namenifi več pozornosti. Invalide same pa za- dolžuje, da glasneje kot doslej spregovorijo o vseh težavah, ki iin spremljajo. Nobenega učinka tudi ne bo. če bodo invalidi o svojih problemih govorili v okviru član- skih vrst. zalo bi jim morali 73. goloviti širšo predstavitev svojega delovanja, zlasti pa problematike V društvu so si ob mednarcHl- nem letu invalidov za.stavili vef programskih naU>g. zlasti pa bglavje o prometnih pravilih novega zakona se začenja z določili, ki so namenjena varnosti peščev. Eno teh določil je namenjeno večji varnosti slepih in invalidnih oseb v prometu, glede na to. da ti niso v prometu tako hitri, kot ostali udeleženci. Posebej so zanimive novosti v določilih, ki govorijo o prometni varnosti na postajališčih vozil za javni prevoz potnikov. Odslej morajo na takih mestih vozniki peljati z zmanjšano hitrostjo, tako, da ne ogrožajo voznikov ali potnikov, ki vstopajo ali izstopajo. Obravnava teh prometnih posebnosti ne bi bila popolna, če ne bi obravnvali tudi pešcev, še posebej njihovih varnostnih dolžnosti na tako nevarnih mestih, kot so postajali.šča za avstobuse. —OM Pioniljiso pogozdovali Učenci in učitelji osnovne šole Leskovec so tudi letos nadaljeva- li s tradicionalno akcijo pogozdo- vanja, ki teče v tej krajevni skupnosti s pomočjo pionirjev že deset let. Prejšnji petek je okrog 60 učencev m sest učiteljev oB strokovnem vodstvu gozdarjev posadilo 3.000 sadik na površi- nah GG Maribor TOK Ptuj. V akciji so sodelovali učenci sed- mega in osmega razreda. V torek pa je 60 učencev šestega in sedmega razreda ob pomoči učiteljev in gozdarjev posadilo še 4.000 sadik. Denar, ki so ga z lastnim delom prislužili učenci bodo porabili za ekskurzi- jo ob koncu šolskega leta. Sicer pa se v lesRovški osnovni šoli pripravljajo na jutrišnjo slovesnost, ko bodo razvili pra- por pionirskega odreda Boris Kidrič — Sredstva zanj so prispe- vali delavci TGA Boris Kidrič Kidričevo — kolektiv je tudi pokrovitelj osnovne šole Lesko- vec — Kreditna banka Maribor pt«lovna enota Ptuj, zasebniki in društva. N. Dobljekar NEUMNOST, ZLOBA ALI KAJ VEČ? Koliko bolj se v družbi poja- vljajo razna protislovja, toliko bolj so ljudje v tej družbi dovzetni za razne govorice, natolcevanja in obrekovanja. Take govorice se na- vadno hitro širijo po znani agenci- ji BČBR (baba cula, baba rekla). Naj se ženske zaradi tega ne čutijo prizadete, saj med raznašalci takih čenč zadnji čas prevladujejo tisti, ki jih uvrščamo med moški spol. Sicer se pa avtorji takih govoric znajo dobro zakriti, če raziskuješ, odkod kaka govorica, se navadno konča pri kakem naivnežu, ki je pač nekje to slišal, in tu se ustavi. Nakazano velja na splošno pa tu- di konkretno, v primerih, ko se za- dnji čas v našem okolju pojavljajo podobne govorice. Priča smo raz- nim prišepetovanjem, kako si ta ali oni občan, ki je na tem ali onem odgovornem delovnem mestu ali položaju, gradi hišo, da pri tem izkorišča svoj položaj, kako se ta ali oni izmika družbenim obvezno- stim, nadalje raznim izmišljenim do močno poienciranim slabostim v osebnem življenju p)osameznikov in podobno. Ko smo v Tedniku objavili se- znam nosilcev stanovanjske pravi- ce v družbenih stanovanjih, ki dol- gujejo nad tisoč dinarjev stanari- ne, je nekdo prišepnil, da bodo morali delavci v proizvodnji delati na dan proste sobote, da bodo iz tega poravnali zaostalo stana- rino... Neumnost, ki nima nobene povezave z zdravo logiko, pa ven- dar jc bilo več klicev po telefonu v naše uredništvo, vprašanj, če je to res n groženj, da ne bodo delali... Vsega tega ne bi omenjali, zakaj tisti, ki nasedajo takim ali podo- bnim govoricam, zaslužijo le pomilovalni nasmeh, če ne bi taki pojavi imeli resnejšega ozadja. Zato se moramo zamisliti pred- vsem ob naslednjih vprašanjih: Ali s takimi govoricami ne pri- spevamo k vznemirjanju delovnih ijiiui in občanov, ki se že itak vsakodnevno spopadajo s pro- blemi, ki jih prinaša rast cen, ki vlagajo velike napore za povečanje proizvodnje in uresničitev gospo- darske ustalitve ter premagujejo druge probleme, ki jih pogojuje mednarodna gospodarska in poli- tična situacija? S takimi govori- cami prav gotovo odvračamo po-' zornost delovnih ljudi od uresniče- vanja nalog, ki smo si jih zapi.sali v resoluciji za letošnje leto in v sred- njeročnem planu. Ali ni v interesu nasprotnikov našega sistema socialističnega samoupravljanja in smeri, ki jo ubiramo na področju gospodarske ustalitve, da ovirajo ta prizade- vanja, da z blatenjem ljudi, ki vo- dijo boj za uresničitev nalog, zapi- sanih v naši ustavi, zakonu o zdru- ženem delu, v dokumentih Zveze komunistov, poskušajo očrniti te ljudi, da bi s tem tudi izničevali akcije, ki jih vodijo? Ali ne bo poskušal tako notranji kot zunanji sovražnik na podoben način vnašati nemir med naše ljudi, sejati nezaupanje do vo- dilnih ljudi, s tem pa poskušal raz- rahljati našo trdnost in obrambno sposobnost? §e več podobnih vprašanj bi lahko navedli, vendar je že to dovolj, da se nad takimi in podo- bnimi govoricami globlje zami- slimo, jih v samoupravnih sredi- nah ocenimo in poskrbimo, da v bodoče čenčam in nepreverjenim informacijam ne bomo nasedali. Ob tem moramo tudi vedeti, da ima vsaka družba svoje vrednote, zlasti pa še naša socialistična samoupravna družba. Če teh vrednot ne spoštujemo, tudi ne znamo ceniti,\aj je napredno, kaj vodi naprej in kaj je nazadnjaško, sovražno našemu razvoju in prizadevanjem, ki smo si jih zapi- sali v ustavi in v drugih doku- mentih. FF Spet nekaj šušljajo tisti, ki nimajo kaj delati SOCIALNOSKRBSTVENI PODATKI NA ENEM MESTU Pri skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj tečejo že nekaj časa aktivnosti za ustanovitev centra za socialno delo. V ta namen so imenovali tudi posebni iniciativni odbor, ki bo na osnovi sprejetega programa dela ugotovil možne oblike in potrebne programske zasnove bodočega centra v katerem bodo tekle vse aktivnosti v zvezi z izvajanjem socialno- skrbstvene dejavnosti v občini. V času teh priprav pa bodo izdelani tudi osnutki dokumentov za samoupravno organiziranost te bodoče organizacije združenega dela. Na pobudo iniciativnega odbora so tudi seznanili nekatere druge samoupravne interesne skupnosti s tistimi skupnimi nalogami, ki bi jih lahko tak — bodoči center opravljal in to pomeni, da bi lahko bile soustanoviteljice bodočega centra za socialno delo. Tako na primer skupnost socialnega varstva predlaga naj se v bodoči center za socialno delo vključijo vsa izvajalska opravila v zvezi s socialnimi pravicami občanov iz vseh samoupravnih interesnih skupnosti, ki naloge s področja socialne varnosti občanov že izvajajo. S tem bi lahko končno na enem mestu vodili enotno evidenco o vseh socialnih dajatvah in prejemniki takih dajatev. Nadalje skupnost otroškega varstva meni, da bi se v ta delokrog morale vključiti vse denarne pomoči otrokom, naloge v zvezi s subvencioniranjem cene letovanja otrok in v jaslih in vrtcu. Pobuda iniciativnega odbora je bila dana še občinski konferenci SZDL in komiteju občinske konference ZKS, da bi tudi v teh družbenopoli- tičnih organizacijah spregovorili o bodočem centru ter zavzeli konkretna stališča in usmeritve. Tako so že dobili odgovor, da je potrebno v njem združiti čimveč izvajalskih nalog s področja zagotavljanja socialne varnosti občanov. Podporo pa dajejo kleji, da jc tak center potrebno ustanoviti s pomočjo več zainteresiranih samoupravnih interesnill skupnosti. V občini smo že izdelalitudi analizo organizi ranosti dela v sedanji skupnosti socialnega skrb stva, ki bo osnova za izdelavo končnega elabo rata o družbenoekonomski upravičenosti ustano vitve centra. Ideja za ustanovitev centra za socialno deloi občini Ptuj že v osnovi zasluži"vso podporo zlasti še, ker bomo lahko končno na enem mestu dobil vse podatke o pomočeh, ki jih dobivl posameznik ali družina. In ker imajo tudi višini takih pomoči nekje mejo, ne bo več prihajalo di različnih virov socialnih pomoči in nenazadnj« tudi različnih kriterijih, ki jih pri preizkusil upravičenosti doslej upoštevamo. mi SLOVENSKA BISTRICA Za hitrejši razvoj krajevnih skupnosti ' Prebivalci petih krajevnih skupnosti, ustanovljenih z delitvijo velike krajevne skupnosti Slovenska Bistrica, danes lahko z večjo ali manjšo mero zadovoljstva ugotavljajo, da bo tudi v prihodnjem obdobju razvoj potekal v interesu ciljev, ki so si jih zadah že pred petimi leti, ko so prvič glasovali za samoprispeek. Takrat so bili že združeni v eni krajevni skupnosti. V nedeljo 22. marca so z uspešnim izidom referenduma ponovno dokazali, da kljub vse težavnejšim gospodarskim razmeram v petih novoustanovljenih krajevnih skupnostih želijo sodelovati v prizadevanjih za hitrejši razvoj svojega življenskega okolja, pa čeprav bo za to potrebno seči še enkrat v žep. Na referendumu so odločali o porabi presežkov sedanjega samoprispevka, ki sl> bo iztekel prihodnje leto in o uvedbi novega. V vseh krajevnih skupnostih IMPOL, Alfonz Sarh, Dr. Jagodic, Franc Hojnik in Pohorski odred, kjer je referendum potekal, bodo zbrana sredstva porabili predvsem za hitrejše reševanje komunalne urejenosti zaselkov in ulic. Med drugim je tudi načrtovana razširitev telefonskega omrežja zgraditev transformatorjev, sodelovanje pri gradnji doma JLA in raznih drugih nalog. Uspeh nedavnega referenduma je pripisati uspešnim aktivnostim družbenopohtičnih organiz.acij, vodstev KS in spoznanju krajanov, da bodo le tako lahko uspešno reševali krajevne probleme s tem pa tudi svoje želje in hotenja. Seveda se tudi zavedajo, da samo z denarjem iz samoprispevka ne bo mogoče uresničiti vseh načrtovanih nalog in bo potrebno nemalokrat pri tem sodelovati tudi z lastnim, prostovoljnim delom. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Partizanska cesta v Slovenski Bistrici kliče po takojSnji obnovi. fEDNIK 9. april 1981 NAŠE KMETIJSTVA - 5 RAZVRSTITEV KMETUSKIH ZEMLJIŠČ ZAŠČITA NAJBOLJŠIH ZEMUlŠČ Razvrstitev kmetijskih zemljišč temelji na zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetij- skih zemljiščih, ki je pričel veljati p februarja 1979. Eno po- nicmbnejših določil je 10. člen, v njem je zapisano, da moramo vsa kmetijska zemlji.šča razvrstiti v siratesko pomembna za proiz- v(xlnjo hrane in na druga. To razvrstitev je v ptujski občini opravila ppsebna delovna skupi- la in za tem (začetek leta 19«)) ^ sledile javne obravnave s predstavniki krajevnih skupno- sti. Večina delegatov in zlasti kmetje je razvrstitev sprejela z odobravanjem, saj hkrati pomeni tudi večjo varnost za kmetijskega proizvajalca, ki je bil prea nera- cionalnimi posegi dokaj nezava- rovan. Razvrstitev, ki je grafično Fikazana na preglednih kartah 5000. je solidna, osnova za izdelavo agrokarte in s tem prostorskega plana. Večjih spre- memb pri razvrstitvi verjetno ni pričakovati, čeprav še ni popol- noma usklajena z vsemi uporab- niki prostora. O tem smo se pogovarjali z Dušanom Suhadolnikom, vo- djem odseka za kmetijstvo in tozdarstvo pri komiteju za druž- enoekonomski razvoj in plani- ranje ptujske občine. Koliko zemljišč prve skupine še imamo v ptujslci občini, torej najkvalitet- nejših? »Žal še samo 32,86 odstotka vseh zemljišč je v prvi skupini, torej to so zemljišča, ki tvorijo osnovo organizirane družbene proizvodnje v kmetijstvu,« pravi inženir Suhodolnik. »V drugi skupini je 31,07 %, gozdnih površin pa je 27,20 %. Poudariti velja, da je marsikje tudi območ- je prve skupine že precej načeto gradbeno in se bo kljub bolj radikalnemu zavarovanju še zmanjšalo. Na območiu te skupi- ne bo verjetno potrebno urediti še centralne gramoznice in dolo- čiti lokacije za večje farmske objekte. Res pa je. da bomo te objekte locirali na najplitvejših ravninskih zemljiščih.« — Ali pri vasem delu, ko gre za postopke prenosa lastništva, sprememne namembnosti, že uporabljate določila, ki bodo veljala v prostorskem načrtu oziroma razvrstitvi kmetijskih zemljišč? »Preden odgovorim konkretno moram povedati naslednje. V desetem členu zakona le tudi zapisano, da nekmet na območju strateško pomembnih zemljišč (torej prve skupine) ne 'more postati lastnik, niti pridobiti niti zadržali zemljišče. To je v neka- terih primerih sicer problematič- no, zlasti ko gre za ohišnice obstoječih stavb, po drugi strani pa je to določilo pozitivno, ker nam bo v bodoče zelo pomagalo pri zaviranju neracionalne grad- nje na najboljših zemljiščih. Ko bo prostorski plan sprejet, bo na območju prve skupine spremeni- ba možna le s soglasjem republi- .škega izvršnega veta in ne tako kot sedaj, ko je to bilo vezano le na soglasje kmetijske zemljiške skupnosti. Pristojnosti te skupno- sti pa ostajajo enake na območju druge skupine zemljišč. Določila, za katera ste vpraša- li, že uporabljamo. Upravni or- gan JQ namreč vsakomur, ki prenaša lastništvo na kmetijskem zemljišču, dolžan izdati posebno potrdilo, daje promet v skladu z desetim, 21. in 29. členom zako- na o kmetijskih zemljiščih in 22. čenom zakona o dedovanju kme- tijskih zemljišč. Ta člen namreč določa tudi. da se od za.ščitene kmetije lahko daruje le neobde- lovalno zemljišče ali pa takšno, ki ni pomembno za obstoj kmeti- je.« — Je zahtevkov veliko? »v zadnjem času se je močno povečalo število zahtevkov za spremembo namembnosti. Ver- jetno zato. ker so občani z zakon- skimi določili že delno seznanje- ni in poskušajo izkoristiti zadnje trenutKe pred^sprejetjem prostor- skega plana. Vendar pri tem v celoti uporabljamo določila, ki bodo veljala s sprejetjem plana. Čeprav ta razvrstitev še nima zakonske veljave je pa res, da so v desetem členu zakona o kmetij- skih zemljiščih zemljišča, ki sodi- jo v prvo skupino, tako precizno opredeljena, da že s tem. ko ima zemljišče karakteristike prve sku- pine, lahko vztrajamo pri tem, da se sprememba namembnosti ne izvrši. Dosedaj so zahtevki za gradnje na najboljših zemljiščih prevla- dovali, bilo jih je približno 80% v primerjavi na tiste za gradnjo v nolj hribovitih predelih občine.« — Kakšne odgovore lahko pričakujejo tisti, ki so vložili zahtevke? »Vztrajali bomo na osnutku razvrstitve in zakonskih določi- lih.« — Ali ne gre drugače kot graditi na najbolj.ših zemljiščih? »Na najboljših zemljiščih nika- kor ni nujno graditi. Imamo namreč veliKo zemljišč, ki so po svojem pedološkem profilu manj ugodna za kmetijstvo. Res pa je tudi. da so tudi za gradnjo manj primerna, ker ta zahteva večje stroške. Vendar se da na takšnih zemljiščih pravtako graditi. Pri tem namreč moramo upoštevati, da tudi usposabljanje zamočvir- jenega zemljišča zanteva veliko sredstev, do 150 000 din za hektar. Poudariti pa velja, da so ravno zemljišča na območju Ptujskega in Dravskega polja, torej na produ in pesku, praktič- no nenadomestljiva. Z melioraci- jami v Pesniški in drugih dolinah zemljišča sicer usposobimo do neke poprečne rodnosti, še zda- leč pa ne do tiste kvalitete, kot so zemljišča na Dravskem in Ptuj- skem polju.« — Afi bomo s sprejetjem prostorskegaa plana dosegli po- polao zaščito najboljših zemljišč? »Ce želimo v prihodnje še povečati kmetijsko pridelavo in kmetijstvu zagotoviti solidno os- novo, bo ta dokument moral vnesti red. Ne trdim to v absolut- nem smislu. Menim namreč, da bomo tako vsaj 95 % dosedaj neracionalnih posegov odpravi- li« 1. kotar DOVOLJ ZGODAJ Ptujske ulice in ceste so prejšnji teden presenetljivo zgodaj dobile nove označbe. Delavci Komunalnega podjetja Ptuj so letos zares pohiteli. Idprav je tako, saj so s tem poskrbeli tudi za večjo varnost udeležencev v ce«tnem prometu, predvsem šolarjev in ostalih pešcev. Žal pa so v tem tednu zatajili vozniki. Kar dve smrtni žrtvi prometnih nesreč so posledica v minulem tednu. O tem kaj več na zadnji strani. Fotovest: M. Ozmec NASAD LESKE V HALOZAH Haloška zemlja je premalo izko- riščena in tu so naše velike rezerve. Kmetovalec Stanko Skledar iz Ko- čic 69 se je po nasvetu predstavni- kov kmetijske zadruge Ptuj odlo- čil, da bo na svoji zemlji prideloval lešnike. V soboto se je zbralo ne- kaj mladincev iz Zetal, ki so poleg domačih kopali jame za sadike leske, sadike je omenjenemu kmetovalcu odstopila samou- pravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj. Precej zahtevno delo je kopanje jam v trdo haloško zemljo, pri Skledarjevih jih bo potrebno izkopati kar 270. Vloženo delo se bo obrestovalo čez nekaj let, ko bodo grmi leske obrodili. Damjan Finžgar, dipl. inženir agronomije, sicer referent za manj razvito območje Haloz pri kme- tijski zadrugi Ptuj nam je povedal, da je območje Haloz primerno za pridelovanje lešnikov, predvsem območje v okolici Zetal. Proiz- vodnja lešnikov je za haloško kme- tijo dopolnilna dejavnost, za nasad leske pa se lahko koristijo za druge namene manj koristne kmetijske površine. Leska začne roditi približno štiri leta po sajenju, polno rodnost pa doseže po dvanajstih letih. Po izračunih.^ki so jih izdelali na osnovi današnjih cen bo letni izkupiček kooperanta Stanka Skledarja iz omenjenega nasada leske okoli 80 tisoč di- narjev. Za dopolnilno dejavnost to ni malo. Seveda bi lahko bil nasad na nekoliko bolj usteznem zemlji- šču gostejši, tako bi tudi dohodek bil višji za okoli 40 odstotkov. JB Stanko Skledar: „Dek) se mi bo obrestovalo čez štiri ali pet let" Pri izkopu jam so pomagali tudi mladi iz Žetal Vodo obdržati v strugah Območje občine Slovenska Bis- trica, predvsem območje Haloz, kjer je v večini kmečko prebivalstvo katerega dohodek je odvisen od pridelka zemlje, je velikokrat izpo- stavljeno neljubim poplavam. Teso še toliko bolj boleče ker so poplav- ljena območja v posesti kmetoval- cev z nizkim življenskim standar- dom. V največji meri se poplavna območja širijo ob rekah Dravinja, Ložnica, območje Cadrama, ob- časno pa tudi Bistrice in Polskave. Ob neugodnih vremenskih raz- merah, predvsem daljšega deževja, voda zalije prek 500 hektarjev oB- delovalne zemlje na območju bistri- ške občine. To pa že pomeni spoz- nanje, da bo kmetijski pridelek mnogo manjši od pričakovanj in bo neugodno vplival na materialno stanje velikega števila kmečkega prebivalstva, ki mu je osnovni vir dohodka prav kmetijska proiz- vodnja. V občini Slovenska Bistrica si že vrsto let v okviru možnosti priza- devajo zmanjšati površino izpostav- ljeno poplavam. Uspehi na tem po- dročju niso mali, še posebno v zadnjih letih, ko je bil reguliran večji del Dravinje od Poljčan do Studenic in vse do Makol. Urejeni, so tudi nekateri tokovi manjših voda. Med večjimi pa je načrt regulacije Pol- skave. Ze z dosedanjimi uspehi v prema- govanj u vodne stihije so bili v bistri- ški občini zelo uspešni in so obvaro- vali pred poplavami že velike povr- šine obdelovalne zemlje in travni- kov po katerih seje v preteklih letih, najmanj enkrat letno razširila nara- sla voda. Prav gotovo pa je za te uspehe potrebno pohvaliti tudi prizadevanja vodnogospodarske skupnosti in kmetijskih delovnih or- ganizacij, ki so doslej skupno uspeli pred poplavami obvarovati prek 200 hektarjev njiv in travnikov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Z vodno stihijo so se najmanj enkrat v letu srečevali prebivalci med Poljčanami-Studenicami In Makolami, ko je Dravinja prestopila bregove. Začetek setve sladkorne pese Na poljih so se pojavili stroji za setev sladkorne pese — na sliki je sejainica. foto: Bojan Rode Prejšnji teden so se tudi na po- ljih ptujske občine pojavili stroji za setev sladkorne pese. Za setev te kulture namreč ni dovolj le plug in sejainica. potreben je še pred- setvenik. pa tudi škropilnica, po- sejano površino je potrebno na- mreč takoj poškropiti proti ple- velu. Zasebni kmetovalci, koopc; ran ti kmetijske zadruge Ptuj bodo letos zasejali sladkorno peso na 220 hektarjih, to je velik dosežek pospeševalne službe, nemajhen delež za to pa ima seveda ugodna cena sladkorne f>ese in drugi ugodni pogoji, ki so zagotovljeni vsem kmetovalcem, ki so se od- ločili za pridelavo sladkorne pese. Napoved, da bo sladkorna pesa, kot intenzivna kultura iz leta v leto. pridobivala pomembnejšo vlogo v našem kmetijstvu in da bo vplivala na intenzifikacijo kme- tijstva, in s tem boljšo obdelavo zemlje, se uresničuje. Prvotni plan setve v družbenem sektorju, torej v Kmetijskem kombinatu Ptuj je predvideval, da bodo sladkorno peso posejali na 640 hektarjih. Tudi tu so pričeli s setvijo minuli teden in sicer na zemljiščih tozd Ptujsko polje, kjer miaju tudi največje primerne po- vršine za pridelavo sladkorne pese. Izvedeli smo tudi, da se pred- stavniki Kmetijskega kombinata še dogovarjajo z ormoško tovarno sladkorja in bodo verjetno to kulturo posejali na znatno večjih površinah, kot smo omenili v za- četku. Tako lahko upamo, da bo kmetijstvo severovzhodne Slove- nije vsaj približno izpolnilo druž- beno obvezo pridelati 200 tisoč ton sladkorne pese, to količino pa je mogoče pridelali le na približno 5500 hektarjih. JB ZA BOUŠ^^RIŠCEMOST haloške ze^ Premalo izkoriščene možnosti Razvoju kmetijstva velja in bo veljala v bodoče glavna skrb naše druž- "^ne skupnosti. Pridelava hrane bo iz leta v leto pomembnejša, saj moramo "fesničiri načrt, ki predvideva, da bomo 80 odstotkov hrane, ki jo potrebuje slovenski trg, pridelali na slovenski zemlji. Ob tem so oči vse Slovenije upr- 1^ na naše območje, na območje severovzhodne Slovenije, ki ima za razvoj •kmetijstva največje možnosti. Tako se v zadnjem času vse bolj zavedamo, da ne bo dovolj maksimal- no izkoristiti le najboljših kmetijskih površin, tistih v dolinah, pač pa bomo '"orali ustvariti pogoje za boljšo izkoriščenost zemlje na hribovitih območjih občine. Kmetijska zadruga Ptuj ima v svojem planu predvideno, da bodo na območju manj razvitih Haloz spodbujali živinorejo, kot glavno dejavnost, ^'cer je območje Haloz zgodovinsko vezano na živinorejo, čeprav v zadnjih ^*'h stalež živine na tem območju ni ravno najboljši. Seveda gre v današ- njem času za spodbujanje intenzivne živinoreje. Tu so idealni pogoji za paš- no-kosni sistem in vzrejo plemenskih telic. So tudi možnosti za vzrejo klav- ■Jih prvesnic, pa za mkčno živinorejo, seveda le na kmetijah, ki so bližje dolini in je do njih mogoče priti z avtomobilom. V sadjarstvu so največje možnosti za gojenje lešnikov, za intenzivne ^dovnjake jja na tem območju ni niti reliefnih, niti klimatskih pogojev. Tudi ^ vinogradništvo so ta kmetijska zemljišča manj primerna, saj so za to de- javnost tu le tretjerazredne lege. Za kmetovalce v Halozah pa so se v zadnjem času dane nove možnosti ^.ooperacijske proizvodnje. Gre za pridelovanje zelenjave, predvsem kuma- za vlaganje, ki jih potrebuje živilska industrija Petovia. Prvi koraki v tej snieri so že storjeni, saj bo v Zetalah s to proizvodnjo začelo deset koope- !^tov, kot že omenjeno pa je tu možno pridelati precejšen del kumaric, ki ■"h Potrebuje naša industrija. JB Razmišljanja o življenju kmečke žene! ,,Ko tako razmišljaš o delu in življenju kmečke žene se ti poraja nešteto misli. Pred- vsem to, da je kmečka žena še vedno zapostavljena. Ce bi primerjali življenje in delo zaposlene žene, bi ugotovili, da je velika razlika, ki nas loči. Nismo tako izobražene, ne vemo se izražati in večkrat raje molčimo, da se ne bi osmešile. Dogaja se tudi, da se otrok sramuje matere, zato ker ni oblečena po modi in ne zna govoriti tako kot v mestu. Ko gredo otroci od doma jih jc sram priznati, da so zrasli v kmečki hiši. Vse to in še mnogo bi lahko naštevala, kar ponižuje kmečko ženo in mater, ki jc razpeta nad delom v domu, v hlevu, na polju vsepovsod se pozna njena delovna roka. .?e vedno je njen delež največji, ki ga mora žrtvovati kot žena in mati za svojo družino. Velikokrat, ko je že utrujena, mora pozno v noč misliti za naslednji dan, kaj bo morala vs storiti, da je čas ne prehiti. Vendar moramo priznati da se je s pridobljeno mehanizacijo iz- boljšalo življenje kmečkega človeka. Mislim, da se še spominjate, kako smo prale perilo z rokami. Velikokrat smo prale pozno v noč, ko je že družina spala, ali pa smo morale rano vstati, da smo lahko še tisti dan sušile perilo. Vrnimo se za nekaj let nazaj v tista leta, ko smo delah še vse z rokami. Včasih se sprašuje- mo, kako smo vse to zmogli. Tudi sedaj se sprašujemo, kako dolgo bomo še zmogle to naglico, ki nas vedno preganja. Saj nam bodo začele pešati moči in zdravje nas zapušča. Priznati moramo, da kmečka žena izumira. Čedalje manj nas je. Večina nas je starejših, mladih je zelo malo. Večkrat se nam poraja vprašanje, kaj bo čez nekaj let, če nas nihče ne bo nadomestil. Včasih so bile številne kmečke družine, sedaj ponekod dva starca še z zadnjimi močmi garata in osamljena životarita. Biti kmetica je za mnoge dandanes še vedno manj vreden poklic. Me pa bomo ostale zveste svojemu delu in zemlji, ki znova in znova potrebuje naših rok. Zopet se začenja pomlad in v sebi začutiš nemir, ki te vleče na polje, da polagaš v zemljo semena, ki naj obrodi, da bo dovolj kruha za vse. Drage žene, kaj naj si zaželimo za ta naš dan predvsem to, da si bomo v morebitni nesreči pomagale med seboj in bodimo druga drugi iskrene prijateljice. Želim vsem ženam, da bi pustile nocoj tiste vsakdanje skrbi zunaj tega prostora in bi se teh nekaj ur sprostile in poveselile. Naj z.adoni vesela pesem, saj tudi ona z nami nočasi umira." Tako je razmišljala o kmečki ženi in svojem življenju Než.a Vozlič, ki je sestavek napisala in ga prečitala na kulturni prireditvi 14. marca 1981, ki je bila namenjena vsem kmečkim ženam v KS Gorišnica ob prazniku žena. Marija Kline 6 - KZ NAŠIH KRAJEV 9. april 1981 - TEDNIK Dober den! Gnes pa hitro no na krotko. Neman dosti cajta za pistge. Za šijak mi spomladansko delo lezo. Orjemo njive, sadimo krompir no sejamo cukrno peso, zemljo priprovlamo za setav karuze, v gorici nas kop zove... Člo vik ne ve, česa bi se prvo lo ta. da bi vse ob pro ven cajti nareto bilo. Vzodjen cajti še nan je na srečo vremen naklunjeno blo. Delati začnemo s prvin kokoto vin kikirikajon no k počitki ležemo te gdo se pozna noč gor na den spravi. Moje store kosti žfi malo škriplje/o, drgačik pa mi zdrovjese kar nekak služi. To je še pravo sreča, ke mamo tudi kmetje iz leta v leto več kmetijskih s trojo v. Traktor s priključki je z lota vredna mašina. Jaz še se dobro spunin kak smo še pred leti krave no junce za rogle vločli med orojon na njijVi. Celi lubi den smo po mali njivici lancali, ke smo zemljo nqrobe obrnoli, zbronali no vsejali. Zaj pa to traktor tak hitro naredi, ke gospo- dinja traktoristi še južine neftegne pripraviti. Pa kak smo fčosik rul naši posušeni njivski ilovnati žemljici grudje tukli. Saj vete kak je to šlo:motko smo narobe obrnili no z železnimi »nihami« po grudi vdarli tak, ke se je pet metrov naokoli proh škoda np je vse to gtih tak zgledalo kak. da bi mala bomba eksplodirala.' Zaj pa tote žmetne brone no kultivatori tak zemljo zdrobijo, da je veselje pogledati. Pa kak smo včosik v goricah leseno kolje k trsekon zabijali. Gnes pa je že večina goric na žičnico spelanih no tak naretih, ke lehko vmes med vrstami z malin traktoron orješ. Okoli trseka samo malo z motiko počohas pa je gorična kop fertik. .Wekdapa smo cele dneve motike za rep cukali tak, ke smo zvečer kr,vove roke no oči meli... Ta mlodi se vseh totih monter niti nespunijo, mi ta stori pa vemo kakje te hujdo blo. gdo blaje motika na naših bregih edini polavtomatski kmetijski >>stroj<( Saj še vena vete, kokšna je polavtomatska motika. To je tokšna zadeva, ki jo moreš visoko nad glavo dvignoti, doj pa soma podne no se v zemljo zarije. Mo pa todi »stroj« pomembno prednost, saj ne nuca droge nafte ali pa bencina. Dobro paje. če tistemu, ki motiko za rep vloči. od cajta do cajta malo vinskega Švica ponudimo. Pa veselo na delo. VašLUJZEK ¥nm KraSiNcc: POMETAČl, 1933; Čoro Škodlar BEDNI LJUDJE, lf35 Prireditev v počastitev štiridesete obletnice ustanovitve OF Letos, praznujemo š.lirideseto obletnico ustanovitve OF. Dogodka, ki je bil eden na- jpomembnejših mejnikov v zgodovini sloven- skega naroda, se bomo spomnili s številnimi prireditvami ki &e bodo vsebinsko navezovale na našo revc nekaj ra/^govoroV skozi katc- homo s^znali to malo vas K ' ^ ruršinski krajevni skupnost no kot je bila n^oč.nj i življenje kot i ga živijo" (danes.. mš MEDŠOLSKO THOVnVANJE SV MLADE I VARČEVALA j[ Vse več mladih varčevalcev V zameno za oktobrsko medšolsko tekmovanje, so dobili mladi varEe- valci medšolsko tekmovanje za najboljše literarno, Mkovno in fotografsko delo. Do 25. aprila bodo mladi varčevalci ustvarjal likovna, litnaiua in fo- tografska dela prostega izraza, v katerih bodorazmSljalioscirimovsem, kar jih obdaja, kar jim je všeč in tudi česarne m^jo. Vsa dda, ki bodo do tega datuma prispela v banko, pridejo v pcKtev za eno izmed 21 enakovred- nih nagrad. Za nagrade se bodo potegovali mladi v vzgojno varstvenih zavodih, osnovnih in srednjih šolah ter tudi otroci naših delavcev na začasnem dela v tujini. V ptujski občini je sedaj 29 pnonirskih hranUmc in mladinska hranilni- ca \ okviru CSUI. Število varčevafcev narašča iz leta v leto, kar kaže. da se mladi zavedajo prednosti varčevanja. MG Obveščamo vse udeležence v cestnem prometu, da bo s 24. aprilom 1981 po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj 7 dne 21. februarja 1980 in sklepu Skupščine občine Ptuj z dne 28. julija 1980 spremenjena prometna ureditev v zahodnem dela mestnega jedra in sicer: — vzpostavi se enosmerna prometna ureditev ▼ Bezjakovi ulici. Slovenskem trgu, Prešernovi. Cafovi, Muršičevi. Jadranski, \škerčevi na Cankarjevi ulici na odseku med Cvetkovim trgom in Prešernovo ulico ter Vošnjakovo ulico na odseku med Jadransko ia Hravsko ulico; — prepove se promet v obeh smereh ire odseki Vošnjakove ulice med Hrvatsldm tr)»oin in Jadramta* ulico. Sk i ca prometne ureditve je sestav« del sklt|wv. Sprememtm prometne urecStvc so narekov^ po* trebo po zagotovitvi ^ečje varaosd in efikasaosli cestnega proincUi ter hitrejše doattpmjjt dljev, ki ai deHnirani \ prometni študiji za waaMm Ptig. OMiBski kMBito n mrbtmizem. LANI 2880 ODVZEMOV KRVI Krvodajalstvo, ki je gotovo ena največjih solidarnostnih akcij Rdečega križa, pridobiva tudi na območju ptujske občine vse večjo razsežnost in vključevanje vseh, ne glede na poklic ali starost. Pri občinski organizaciji Rdečega križa v Ptuju je usta- novljena posebna 40-članska komisija v kateri so predstavniki vseh krajevnih skupnosti in večjih delovnih organizacij. V preteklem letu smo v bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ptuju zabeležili 2880 odvzemov krvi. V delovnih organizacijah se je v tem času odzvalo 1757 ddavcev, 1123 pa je bilo občanov — krvodajalcev iz krajevnih skupnosti ptujske občine. Zanimiv je tudi številčni podatek za posamezne odvzeme, ki so bAi dvakrat tedensko v bolnišnici. Za leto 1980 se na primer kon- ča pri krajevnih skupnostih številka 113, ki je najvi- šja in sicer vdja za krvodajalce iz krajevne skupnosti Cirkovoe, v seznamu pa sU trni dve kiajevni skupno- sti, ki sta imeE v lanskem ktn sedem in devet kr- vodajalcev. Med delov-ninoi ofganiiar gjuii in aktivisti Rdečega križa, ki skrt>ijo za soddo«aiqe dcfavcev pri odvzemih krvi je potrebno za prcteUo kto posebej pohvaliti delavce tovarne gEnacc ia aluminija Boris Kidrič Ki- dričevo, ki so bfli kar v S79. priaicrih pripravljeni da- rovati svojo dragoceno življcasko tekočino. Pohvaliti velja še deiavce.Agisa, MIP, Ekktiokovine, Perutni- ne in iz dmgBi 19. dclcKnh oiganizarij, ki so se s svojimi delavci vpisd med krvodajalce med katerimi jih je veliko dobOo tudi znaOc in plakete za najmanj petkratno ali več kot petJudv^KtkralBO darovanje krvi. Slovesna podeatcv je bila ■> Brinuli soboSki skupščini. mL^ TEDNIK — 9. april 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 O krajevnem leksikonu Slovenije pržavna založba Slovenije je j^ravila veliko založniško delo, 1^0 je v letih od 1968 do 1980 iz- jala v štirih knjigah krajevni lek- sikon Stovenije. prva knjiga iz leta 1968 obravna- va zahodni del Slovenije s Slo- venskim primorjem. Notranjsko in velikim delom Gorenjske. Zajema 4g7 strani. Opisani je 1448 krajev v 18 občinah. Te so: Ajdovščina, Cerknica, Idrija, Ihrska Bistrica, Postojna, Radovljrca, Sežana, §kofja Loka, Tolmin, Tržič in Vrhnika. Podatki o prebivalcih so iz ljudskega štetja leta 1961. Druga knjiga, ki je izšla leta 1971, opisuje jedro Slovenije in njen jugovzhodni dd. To so obči- ne Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Kamnik Kočevje, Litija, Ljublja- na, Metlika, Nov« mesto, Ribnica in Trebnje. Knjiga zajema 705 strani in opisuje 2023 nasdij. Tretja knjiga, ki šteje 574 strani, je izšla leta 1976. Opisuje pa svet med Savinskimi Alpami in Sollo v občinah: Celje, Hrastnik. Krško. Laško, Mozirje, Sevnica, Slo- venske Konjice, Šentjur. Šmarje. Trbovlje, Velenje. Zagorje in Žalec. V njej so navedeni podatki iz ljudskega štetja 1971, poleg tistega iz leta I%1. Po dogovoru s pravopisno komisijo pri SAZU so v knjigi pisana sestavljena nnena naselij in zasdkov tako. da je drugi del imena pisan tudi z vdiko začetnico, n. pr. Zidani Most. Atomske Toplkx. Izvzeta so imena ,,trg," ,,mesto" in ..sdo," ki so pisana z malo začetnico. V knjigi je opisano 1308 krajev. Tretja . knjiga nudi uporabniku več podatkov o zgodovinskih spomenikih, turističnih objektih in so v njej še druge dopolnitve, zato je vsebinsko bogatejša od prvih dveh- .Cetrta knjiga, ki obsega 643 strani, je izšla leta 1980. Obravna- va Pq(^vje in Pomurje. To je 13 občin: Dravograd, Gornjo Radg6- no. Lenart, Lendavo, Ljutomer, Maribor, Mursko Soboto, Ormož, Ptuj, Radlje, Ravne, Slovenj Gra- dec in Slovensko Bistrico, kjer je skupaj 1108 krajev. Največji ob- čini sta Maribor (737 k v. km) in Ptuj (645 k v. km). Vsem . knjigam so priloženi zemljevidi občin, ki so v njih po- dane. V četrti knjigi so dodane še zemljepisne karte Maribora, Murske Sobote in Ptuja. Glavni urednik vseh štirih knjig je bil prof. Roman Savnik, njegov najožji soddavec pa prof. France Planina. V prvi knjigi je bil poleg prof. Planine ožji sodelavec tudi prof. Živko.Sifrer. V vseh knjigah so soddovali še številni zbiralci gradiva. V četrti knjigi jih je bilo sedemdeset. Za opis krajev mariborske in ptujske občine je pridobil sodelavce dr. Vladimir Bračič, tedaj rektor mariborske univerze. Za opis krajev ormoške občine je zbral sodelavce kmetijski inšpektor Vinko Plohi. Ptujska občina je opisana na 72 strandi (od st. 360 do 432). Bese- dilo o njej so oblikovali dr. Vladimir Bračič, univ. prof. v. p., Marjeta Ciglenečki, umetnostna zgodovinarka v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, Jože Curk, ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Mariboru, Dušan Cokl, predmetni učitelj v. p. v Gorišnici, Vlado Horvat, prof. v Ptuju, Blagoj in Marjana Jevremov, arheologa v Pokrajinskem muzeju v Ptuju Jože Maučec, prof. v Ptuju (umrl); Matija Maučec, prof. v. p. v Ptuju, Ljubica Suligoj, prof. PA v Mariboru in še nekateri. Vsebinska zasnova je v vseh knji- gah enaka. Za uvodno besedo gla- viiega urednika sledijo opisi občin z zemljepisnimi, zgodovinskimi in drugimi podatki. Sledijo opisi krajev po občinah. Za njimi je re- gister krajevnih imen, nato pa mapa z zemljevidi občin. V četrti knjigi jc pridan kot zaključek seznam vsdi slovenskih občin, na- sdij in zemljevidov pridanih lek- sikonu. Za vsako občino so navedeni po- datki o prebivalcih v naseljih v letih 1869 do 1966 in prebivalcih po dejavnosti iz leta 1961. Navede- ne so tudi površine po vrsti zemljišč. Krajevni leksikon Slovenije ima svoj^ predhodnika — Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 z demografskimi podatki po ljudskem štetju leta 1931. Lek- sikon dravske banovine daje dragocene podatke o prebivalcih, gospodarstvu, prosveti, kulturi in še druge podatke (n. pr. o politi- čno-upravni strukturi) za obdobje med obema vojnama. Ker pa je doživda Slovenija od leta 1937 do izida novega krajevnega leksikona Slovenije — velik vsestranski razvoj, je novi leksikon vsebinsko močno razširjen. Dopolnil je tudi veliko vrzel, saj je krajevni leksi- kon Dravske banovine izpustil pri opisu slovenskih krajev del Notranjske in Slovensko Primorje, ker so bili ti kraji tedaj pod Italijo in osvobojeni šele po drugi sveto- ^'ni vojni. V novem leksikonu so vneseni novi podatki o naseljih, kajti od prvega leksikona so naselja doži- vela velike družbene, gospodarske in kulturne spremembe. Imena krajev so v novem leksikonu navedena z njihovimi uradnimi imeni. Vsak kraj je imenovan v prvem in petem sklonu, n. pr. Markovci, pri Markovcih. Kjer je potrebno, je navedena še izgovorjava. Ura- dnemu imenu sledi domače ime, če je drugačno od uradnega. Napi- sana je tudi pridevniška oblika za kraj in ime njegovih prebivalcev, kot živi v ljudski rabi. Za primer navajam Majski vrh. Pridevniška oblika je ,,majbrški." Ime njego- vih prebivalcev pa je ,,Majbr- ščani." V podrobnem opisu krajev so navedena še ljudska ledinska imena, imena vzpetin, potokov itd. Pri vseh krajih je opis prometne lege kraja, navedeno je še: zemljepisna lega, tip naselja, število prebivalcev, število hiš, gospodarske razmere, zgodovinske posebnosti, prosvetne in kulturne razmere in še drugi podatki. Leksikon je opravil veliko poslanstvo, saj je nepogrešljiv priročnik za vse, ki potrebujejo pri svojem delu krajepisne podatke. Dobrodošel pa je tudi vsakemu, ki hoče podrobneje spoznati kraje svoje ožje domovine Slovenije. Slovenci smo s krajevnim leksikonom obogateni s pomembno knjigo o slovenskem narodu. V. Rojic IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Ze prvi okupatorjevi ukrepi so hu- do prizadeli zavedno slovensko pre- bivalstvo, ptujskega območja. Pri- padniki nemške pianjšine so že 9. aprila 1941 začeli aretirati v Ptuju slovensko inteligenco po seznamih, ki so jih dobili od Kulturbunda. Are- tirance so zapirali na orožniško po- stajo v Prešernovi ulici, v ptujske zapore, v kapudnski samostan in v Lenartovo hišo na Srbskem trgu. V ječi so bili izpostavljeni fizičnim in psihičnim mukam. DomimkCIušič, ki je bil v času neo^ke okupacije paznik v ptujskih zaporih, omenja v svojih spominih, so se Nemci strahovito znašali nad prvimi zapor- niki, jih pretepali, suvali. Prve dni okupacije v ptujskih zaporih mso delili hrane niti niso aretirancev za- pisovali v zaporne knjige, čeprav so bili zapori prenapolnjeni. Za prvimi ujetniki, ki jih jeokupa- tor izgnal v druge jugoslovanske pokrajine, so privedli v ptujske zapore, politične zapornike, ki jih Nemci niso nameravali izseliti, am- pak so imeli roti njim razne ovadbe. Jetnike so že vpisovali v matične knjige in vodili zanje indeks, šef ptujskih zaporov je bil obersturm- fuhrer dr. Gorger, upravnik pa Jer- man, ki ga je večina zapornikov ohranila v zdo slabem spominu, ker je zvesto služil okupatorju. Jetni- kom sta skušala napraviti življenje v za^Kirih znosnejše paznika Dominik Glusič in Ivan Pihler. Na skrivaj sta jim {Hinašala pakete, jim nosila raz- na sporočila od svojcev in jih pre- n^^ala med njimi samimi. P<^čne jetnike so zasliševali v pisarni v zaporih ali v Brenčičevi hiši na sedežu gestapa. V zaporni pisar- ni so bili pri zaslišanju prisotni samo gestapovci. ki so jetnike mučili z bi- kovkami, pendreki, klofutami. Ko so se jetniki čez nekaj dni opomog- li, so jih ponovno zasliševali. Zasli- šanja so trajala več ur, včasih cel dan ali vso noč. V hiši zdravnika Brcnčiča je gestapo zapiral obdolžcne v kletne prostore, kjer jih je hudo mučil. Zapori na sedežu gestapa so služili le za občasno bi- vanje jetnikov v tej hiši, kadar so jih privedU na zaslišanje. Večkrat so jih zasliševali tudi po nekaj dni. M. G. V tej hiši je bil sedež gestapa v Ptuju KULTURNO PROSVETNO DRlj^TVO SAVA Dober dekivni pro^amj Člani slovenskega kuhumo prosvetnega društva Sava Frankfurt so na^ občnem zboru, ki je bil v preteklem mesecu potrdili ddovni program do ' naslednjega občnega zbora, ki bo prihodnje feto v marcu. Kot običajno,, so najprej ocenili opravljeno delo v preteklem mandatu in o^Movifi, da saj ga izpolnili. Po že listaljeni navadi so pripravili rokovno opreddjen in z' aktivnostmi izredno bogat program. Tako so zapisali, da bodo v aprilu pripravili proslavo ob obletniaJ Cankarjevega rojstva, ki jo bo pripravila šolska mladina, otroci, ki; obiskujejo slovenski dopolnilni pouk, pa bodo sodelovali na iHiredShtvi Ena mladost, ena domovina. V maju bodo priredili piknik za svoje člane; ; izvedli meddruštveno šahovsko tekmovanje in kegljaški turnir ob dne-: vu mladosti. V tem mesecu se bodo udeležili tudi proslave ob Dnevu mh-^ dosti. V tem mesecu se bodo udeležili tudi proslave ob Dnevu mladosti,.; kjer bodo nastopali člani vseh jugoslovanskih klubov, ki dehijejjo v Zve--: zni republiki Nemčiji. Člani društva Sava želijo soddovati s folklorno^ skupino, udeležili pa se bodo tudi športnih tekmovanj. V juniju bodo organizirali izlet na Gorenjsko — zanj je iHeoejSnjc^ zanimanje, posebej med tistimi delavci na začasnem ddu v tujini, ki so se j udeležili lanskega izleta v Ptuj. V tem mesecu bodo odšli ml^ihici na i zvezne mladinske delovne akcije v domovini, precej jih bo soddovalo vj zvezni akciji Slovenske gorice — Haloze 81. 1 V juliju in avgustu bo aktivnost manjša. V času dopustov bodo lahko^ aani v klubskih prostorih obiskali družabne večere, se ukvaijaU s ^ športnimi aktivnostmi, brali in si ogledovali filme o domovini ter drugo. Ze v septembru želijo pripraviti pogovore o dru^enopolitičnih do- ■ gajanjih v domovini. Tu želijo pomoč ptujske občine, o čemer so se do- govorili na občnem zboru. Takrat bo opravila to ddo ddegadja pofhav-i ske regije, ki bo obiskala klube, ki sodelujejo z občinami v Podravju.1 Oktobra bodo pripravili proslavo dneva jugoslovanske kulture in knjige; ter osrednjo kulturno zabavno prireditev — Vinsko trgatev. Na tej pri-; redit vi bi naj sodelovala ptujska občina s kulturnim {»"OgramcHn. V tem i mesecu se bodo pričeli pripravljati tudi na proslavo ob Dnevu repuUike. \ udeležili se bodo tudi festivala jugoslovanske poezije in kot vsak mesec bodo pripravili tudi tokrat družabni večer. Za november so pripraviU pester program aktivnosti, saj se bodo ^ udeležili drugega filmskega festivala v Frankfurtu — Pula 81, or^niziraU : bodo proslavo ob prazniku republike, kjer bi naj soddovali tudi ostali ! jugoslovanski klubi, ki delujejo na njihovem območju. V tem mesecu bo- j do izvedli šahovski brzpotezni utrnir in tekmovanje za prehodni pokal ob j Dnevu republike. s Decembra bodo sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo, ocenili bodo i delo kulturnih in športnih sekcij v društvu, pripravili bodo skupinsko i smučanje in sankanje, slovenske otroke pa bo v društvenih prostorih j obiskal dedek Mraz. ] V januarju 1982 predvidevajo večjo aktivnost športnih sekdj, priodi'^ pa bodo tudi s pripravami na proslavo ob slovenxskem kulturnem pra- ; zniku, ki jo bodo izvedli v februarju. V tem mesecu bo tudi žalna sveča- nost v spomin na konzula Edvina Zdovca in na velikega revolucionarja Edvarda Kardelja. Pripravili bodo tudi tekmovanje v kegljanju in pustno rajanje. N. Dobljekar! JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (18) Ali čitamo ali beremo? ,,Moja hčerka hodi v prvi razred. Uči se brati po Prvem berilu, ki ga je 1980 izdala Državna založba Slovenije. Tam na strani 18 piše: OCE, MATI, ANA IN TINCE CITAJO. ClTAJO NOVICE. CENE NE ClTA, na strani 92 pa: Pun- čka moja, šola res ni šala. Treba je pi- sati, brati, znati, mnogo znati... A ko Nini nauči se brati, pravljice ti bo kot njej zdaj mama vsak dan brala. Punčka moja, prav vse knjige, ki ima jih ati, ti bo Nini- ka vsak dan prebrala, le da nauči poprej se sama brati. Vprašujem, kaj je prav, brati ali citati. Mislim da oboje le ni prav." Pismo P. P. izLjubljanenajšetolikodopolnimo,da je odlomek s strani 92 vzet iz pesmi Miha Klinarja (Nini svoji punčki), besedilo s strani 18 pa je sestavljeno na- lašč za vajo v branju velike črke C. Glagol Citati je danes že tako malo v rabi, da gotovo ni primeren za prve strani Prvega berila, zato otroke in starše samo bega in poraja celo nesmiselne stavke, kakor ga lahko najdete v eni od kriminalk: „Samo tole prečttaj, preberi in podpiši priznanje, pa bo!" Z izrazom CITATI so začeli v prejšnjem stoletju (v dobi čitalnic in čitateljev) spodri vati domačo slovensko besedo BRATI. V besedah CiTANKA in CTI VO se je izraz ohranil še do druge svetovne vojne, zdaj pa je v rabi le še v stalnih zvezah CiTALNA glava (pri računal- nikih), NACITAN aovek, odčitati števec. Danes spet povsem prevladuje izraz BRATI s svojo družino: zelo BRANA knjiga, prvo BERILO, ODBI- RALNIK podatkov, IZBOR črk, BRALNA stran, BRALNICA, težko BERUIV rokopis... RazsodKče vabi posameznike, društva, organizaci- je in v se druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govori- mo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razso- dišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komens- kega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! OB 40-LETNICI USTANOVITVE- OSVOBODILNE FRONTE Spomini na osvobodilni _boj_ (3. nadaljevanje) LOJZKA STROPNIK, rojena Kojc, Ptuj, med vojno sodelavka OF, po vojni družbenopolitična delavka, med drugim predsednica skupščine občine Ptuj, sedaj upokojenka, je napisala za leto 1941: ,,Ko so začeli komunisti maja 1941 snovati v ptujskem okraju Osvobodilno fronto, me je vanjo povezala komunistka Milka Koželj, žena zjianega komunista Kazimirja Koželja. Nemci so Koželja zaprli menda maja ali celo že aprila 1941. Pred aretacijo je bil zaposlen, kakor njegova žena in jaz, v galanterijski trgovini, last trgovcev ,, Vuga-Bačnar" \ današnji Ulici heroja Lacka. Koželjeva je vplivala na lastnico trgovine Fini Vugovo, da je pričela že maja sodetovati v osvobodilnem gibanju in da je postala njena trgovina pomembna javka Osvobodilne fronte. V njej so se oglašali aktivisti OF iz raznih predelov štajerske in cdo iz Ljub- ljanske pokrajine. Naj navedem nekatere! Dana Ročnik je vzdr- ževala stike z Ljubljano; brat Mfl- ke Kozel je ve, katerega ime sem pozabila, je prihajal iz odjskega okrožja. Iz Maribora se je nekaj- krat oglasil Miloš Zidanšek. iz ormoškega predela pa Jože Kercn- čič. Maks Murko, krojač v Ptuju, je od nas odnašal zbrano Mago kot pomoč izsdjencem na Hrvaško. Adolf Murko, krojaški pomočnik pri bratu Maksu, je od nas od- našal električne baterije, ki jih je prinašal Lojzek Gabrovec s Hrvaške. Lojzek Gabrovec jc bil sin lastnke pekarne pri boriskem mostu. Tudi ona se je oglašala v naši trgovini, dobivala sporo&la za jetnike na Boriu in denar za kruh, ki ga je vtihotaf^jala jetnikom na Borlu. Nekajkrat se je pri nas zglasila aktivistka Tončka Sagadin-Zenka. preoblečena v kmetico. Prišla je po baterije, perilo, nogavice, puloverje in še kaj. Povedati moram še o Dani Ročnikovi, da je prinašala v nahrbtniku osvobodilni tisk. Ne vem več, kako smo ga razpečavali, kdo vse je prišel ponj. VeHkokrat je prišla po razno Mago k nam Olga Meglic, pletar- ska delavka in komunistka z Vičave. Pri nas je dobivala tudi razna obvestila o okupatorju. Spominjam se, da je bil Adolf Murko povezan poleti 1941 s skufnno hajdinskih fantov. Pove- fbl mi je, da bi moral na sestanek nekje na Hajdini, po katerem so vse prisotne aretirali. To so bili Hrenič, Grabar, Zajšek in drugi. Adolf ni šel na sestanek, ker ga je zadržal osebni opravek. S tem se je izognil aretaciji in verjetno smrti, saj so vse aretirane, razen enega, ustrdih že oktobra 1941. Adolfu pa ni bilo prizaneseno leta 1942. Padel je med tald skupaj z bratom \ pozni jeseni. Vrniti se moram v maj 1941, ko so aretirali Nemci kmalu za Kože- ljem pri nas zaposlenega .Mojza ŠtrafeJa iz Markovcc, starega takrat 21 let. Baje so ga ustrelili, ker je skrival orožje. Padel je med talci septembra 1941. Koželj je imel v zaporu več sreče. Kot italijanski državljan si je priboril dovoljenje za preselitev na Dolenjsko. Mislim, da je odšel tja z ženo in štiriletnim sinom Črtomir jem decembra 1941. Na D(4enjskem je doletelo Koželja tisto, česar se je tu izognil. Padel je v osvobodilnem boju. V trgovini Vuga-Bačnar, ki je imela prodajalno na drobno in grosistični oddelek, jc večina nameščenih sodelovalo v osvobo- dilnem gibanju. Glavna je bila se- veda Milka Koželj. Poudariti pa moram tudi velik pomen Fini Vugove, ker je i/datno materialno podprla osvobodilni boj. Z njeno vednostjo smo zaposleni v trgoini dajali brez denarnega nadomestila aktivistom blago, ki so ga želeli. Vugova je bila tudi iaiajdljiva pri navezovanju razjiih koristnih stikov za OF. S ptujskimi zapori je vpeljala zvezo s pomočjo paznika Dominika Glušiča, nato pa je meni prepustila skrb, da sem mu odna- šala potrebščine za politične zapornike. Navezala je stik tudi z nekim dekletom, povezanim z organom varnostne službe. Po tej zvezi so prihajale vesti o namera- vanih aretacijah in selitvah, kar sem prenašala ljudem, ki jim je grozilo to in ono. Omeniti moram še druge v trgo- vini, ki so pomagali osvobodil- nem.u gibanju, predvsem trgov- skega potnika Jaklja, trgovskega pomočnika Tončka Koletnika,' trgovsko pomočnico Irmo Spra- hovo, ki so prav tako dajali iz trgovine razno blago za osvobo- dilni boj. Ne vem pa seveda nese- nih podrobnosti o njihovem ddo- vanju v OF. S Kcrcnčičem m Zidanškom je bila povezana le Koželjeva. fini Vugova pa ji je pri tem pomagala tako, da se jc Koždjcva sestajala z njima in morda še s kakšnim aktivistom OF — na stanovanju njene mame, Malijeve. Spominjam se, da sem bila nekoč v njenem stanovanju skupaj z Vugovo, na- šim nameščencem Ivanom Senčar- jem in sevedaa Koželjevo, ko je vstopil Zidanšek \ obleki nem- škega policista. Hitro smo se vsi drugi odstranili, da je o^ial sam s Koželjevo in lastnico stanovanja. Malijcva je stanovala nekaj kora- kov od naše trgovine v ,.stari kasarni", kot so imenovaU suvbo, ki je bila leta 1945 bombardirana. Spominjam se tudi Kerenčiča, ki je prišel nekoč v našo trgovino. Hitro je dal znanidije, naj g»skri- jemo. V trenutku sem mu poka- zala prostor pod puhom, na pult nad njim pa položila vetiko kartonsko škatlo. Kerenčič je z največjo naglico skočil v zaklo- nišče in že je vstopil v trgovino gestapovec Schcichenbauer. Ozrl se je naokoli in se začudil, da ni v trgovini tistega, ki ga je zasle- doval. Takoj je vprašal po vi- sokem mladem možu, ki je vstopil v trgovino pred njim. Povedali smo mu, da je odšel skozi našo trgovino v grosistični oddelek in če ga tam ne bo našel, je od tam odšd skozi dvoriščna vrata. Tja je gestapovec pohitel in se ni več vmil, Kerenčič pa je ostal v skriva- IBču menda dve uri. Ko ni bilo na cesti sledu o kakem vohunu, je od nas odšel. Povedati moram še o Karlu Arnušu, krojaškem pomočniku, ki jc odšel poleti 1941 v Pohorsko četo, kjer je bil mitraljezec. Ko se jc vrnil septembra začasno domov, se je najprej oglasil v naši trgovini. Takrat nisem vedela, da je sploh bi! na Pohorju. Vedela pa sem, da so ga Nemci iskali pri Korparjevih v Volkmerjevi ulici, kjer je sta- noval. To smo mu takoj povedali in odšel je domov v Polence pri Poienšaku, kjer so ga Nemci kmalu izsledili, prijeli in ustrelili 30. oktobra 1941 v Mariboru. Po odhodu Kožxljeve na Dolenj- sko, smo v trgovini nadaljevali z zbiranjem za osvobodilni boj. Trgovina Vuga-Bačnar je bila zato tudi leu 1942 postojanka Osvobo- dilne fronte. V tem letu so me Nemd zaprli 31. julija. Sla sem skozi ptujske, borlske in maribor- ske zapore v Auschvvitz." Nadaljevanje prihodnjič Lojzka Stropnik 8 - NAŠI DOPISNIKI 9. april 1981 TEDNIK SPOMLADANSKA RAZGIBANOST Gabrov drevored v občinskem središču Slovenska Bistrica je zna- menitost narave, ki ji med drevoredi te vrste ni primere v srednji Evropi. Da je temu res tako potrjuje tudi spomladanski posnetek prebujanja samo enega „kotička** tega parka. Zal kot vse kaže tudi letos še ne bo pričakal svojih obiskovafcev v novi ,,obleki". Obnovitev mestne- ga parka v Skjvenski Bistrici še ved- no obstaja samo na papirju, v izde- lanih načrtih v katerih so prav goto- vo predvidene tudi klopi za oddih, ki jili danes v tem parku praktično ni, zato obiskovalcem preostane samo sprehod ali prisilni pristanek v travi. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Onesnaževanje okolja, noben ukrep ne pomaga Takoj naj omenim, da so one- snaževanja gozdov in okolja predvsem krivi stanovalci okoli- ških hiš pa tudi drugi, ki na njihov račun dovažajo smeti in druge odpadke. Tak primer je tudi v naselju 11. v Kidričevem, kjer stanovalci trdi- jo, da komunalno p)odjetje ne odvaža smeti. Vzrok je namreč ta, da nekateri stanovalci nočejo plačali odvoze smeti, in prav ti največ vozijo smeti v gozd. Trdijo, da tudi stanarine ne plačajo, ker jim voda teče skozi streho, ko de- žuje. Izgleda, daje tukaj tudi malo truda vloženega od samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj. Vsaj streho nad glavo, bi morali ure- diti, če hočejo, da bodo ti stano- valci plačevali stanarino. Že leta o naselju II. dosti go- vorimo, konkretno pa se nič ne ukrene. Kako dolgo še bomo go- vorili, o tem ostanku na.selja iz časa vojne. Sproti bi morali pod- reti vsako zidanico, ko se stano- valci izselijo, ne pa, da se samo- voljno vseljujejo novi, zato tudi ni rešitve. Nekaj bo treba ukreniti, da se stanje v starem naselju po- pravi in odpravi tudi onesnaže- vanje okolja. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Nezaščitena greznica, globokai 2—-3 m ogroža vsakogar, pred- vsem pa otroke. Onesnažen gozd pri naselju Kidričevo II. Narava zopet vabi Znaiia planinska in rekreacijska točka ljubiteljev planin iz severovzho- dnega dela Slovenije Boč je po dolgi in hudi zimi zamenjal obiskovalce. Smučarji so se poslovili, te pa so zamenjali ljubitelji planinarjenja. Ker je Boč primeren tudi za nedeljske izletnike, je mogoče v teh dneh že videti, kako se po njegovih vzpetinah, resda še nekoliko počasneje, zaradi izgube kondicije v zimskih mesecih, proti sedaj lepo urejenemu in prijaznemu domu planincev PD Poljčane vzpenjajo skupine in posamezniki, ljubitelji planin. Čeprav bo zaradi preureditve najvišje točke na Boču razgled v širšo okolico sedaj iz nekoliko drugega zornega kota, pa v ničemer ne bo osiromašil plačila za vztrajnost tistim, ki se bodo odločili povzpeli se na njegov vrh. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Prve ,,lastovke" ljubitelji planin že osvajajo vrh Boča. SKRB ZA POŽARNO VARNOST Vse preveč govorimo o požarni varnosti, pa kljub temu naletimo na takšne pojave kot je v poslovni enoti LES v Kidričevem. Menda že več let v okolju ni bila pokošena trava, tako je zaraščeno do same lesene stavbe, kjer se nahaja gradbeno pohištvo in še marsikaj, ziato je nevarnost še večja. Samo cigaretni ogorek zadostuje, saj imajo občani tam zraven svoje vrtove. Kakšna škoda bi nastala ob morebitnem požaru? Ljudje se vprašujejo, kako to, da takšne možnosti nobeden ne vidi, še posebej, ker ni dežurnih v nočnem času. Morda bo zaleglo to opo- zorilo, morda pa tudi ne, potem bo spet krivec človeški faktor, malo- marnost odgovornih in odgovornosti tistih, ki so za košnjo trave pristojni v KS Kidričevo, kije tudi lastnik tega zemljišča. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Suha trava in dračje sega do lesene barake Umrl je Marjan Komac V ptujski bolnišnicije 2. aprila v štiriinsedemdesetem letu življe- nja umrl upokojenec Marjan Komac. Rodil seje 1. junija 1906 v italijanski Gorici v svobodo- ljubni družini, ki seje 1918, leta preselila v Ptuj. Leta 1925 seje v Zagrebu izučil za voznika in av- tomehanika, ta poklic je pred vojno opravljal v Gospiču, Za- grebu in v Ptuju. Nemške oblasti so ga pregnale v Koprivnico, kjer je našel mnogo vojnih tovarišev in z njimi delil najtežje dni svojega življenja. Ob osvoboditvi Ptuja je prišel Marjan v svoje mesto s titovko na glavi. S konjsko vprego je privle- kel v Ptuj zrešetana tovornjaka iz Celja in Radenc ter ju popravil in tako daroval Ptuju prvo motorno vozilo. Štirideset let je preživel za vo- lanom brez kakršnekoli prometne nesreče. Zato je prejel priznanje Društva šoferjev in avtomehani- kov — plaketo Primeren voznik. Zasluženo upokojitev je dočakal v delovni organizaciji Olga Meglic, kjer je bil zaposlen sedemnajst let. Bil je skromen, zmeraj v giba- nju, poln lepih besed za vsakogar, živel je neopazno — rad je živel in se znal veseliti življenja. Poznali so ga tudi ribiči, saj je bil ribič z najdaljšim stažem med ptujskimi ribiči. Ljudje, ki so ga poznali, so videli, v njem človeka, polnega človečnosti in neumornega de- lavca. Ni se hvalil s svojim delom in zaslugami, o njih ni govoril, živel je življenje, dostojno človeka. In če bi se ponovno rodil, bi izbral enako življenjsko pot. pot, ki od- seva toplino in človečnost. Vsem bo ostal v spominu kot dober to- variš in sodelavec. Prva »zlata rokavica Slovenije-Ptuj 81" Po končani boksarski reviji, ki je bila v dvorani Mladika, 28. marca je vodstvo boks sekcije pri TVD-Partizan dobilo vrsto priznanj in čestitk. Vsi gostje, vodstva in boksarji, enako tudi predstav- niki BZS so se pohvalno izražali o reviji, organizaciji in o vsem v zvezi s prireditvijo. Pose- bej so pohvalili prizadevanje ptujskih entuzias- tov, ki so v slovenskem boksu začeli resneje delati. Kljub pohvalam pa je treba povedati, da je bilo tudi nekaj spodrsljajev. V prvi vrsti maloštevilno vodstvo ni zmoglo vsega, kar zahteva taka prire- ditev. Tu predvsem mislim na tehnično izvedbo srečanj, slabo ozvočenje in na pomanjkljivo re- darsko službo. Tudi vodenje prireditve je bilo pomanjkljivo, zaradi neizkušenosti. Vse to je bilo ugotovljeno na prvi seji po prire- ditvi, ki je bila 1. aprila j981. Seje so se udeležili tudi nekateri ptujski veterani in novi sodelavci. Vodstvo boksarske sekcije je kadrovsko okrep- ljeno, kar je zagotovilo, da bo v prihodnje spodrsljajev manj. Kako je s športnim učinkom? Splošno mnenje je, da je prireditev ki j ub pomanj k Ij i vos tim u s pela. Ptujski boksarji soob boksarjih Metalca iz Zagre- ba pokazali največ boksarskega znanja. V težjih kategorijah imamo v Ptuju 4 do 5 soli- dnih boksarjev tudi za slovenske razmere. Mere in Novak pa nekaj pomenita tudi v okviru države, kar sta že večkrat dokazala. Dosti slabše je z bok- sarji v lagih kategorijah. Nekateri so pri vojakih, mladinci pa se morajo v klubu še učiti. Kaže, da bo strokovno vodstvo moralo posvetiti več po- zornosti prav mladini. Zaradi tega so sklenili, da se začne z vpisom mladih v 6 mesečno boksars- ko šolo, ki jo bo vodil Slavko Doki, pomagali pa mu bodo starejši boksarji. Vpis bo vsak ponede- ljek, sredo in petek v dvorani Mladika ob 18. uri. Sklenili so še, da ne bodo prenehali z aktivno- stjo. Ze maja bo v Ptuju nova boksarska priredi- tev. Ptujski boksarji se bodo udeležili vseh revij in turnirjev, ki jih bodo organizirali slovenski klubi. Razmišljajo tudi o mednarodnem srečanju v Ptu- ju. Vse to pa bi z več posluha morale spremljati in finančno podpreti DO v Ptuju. V prvi vrsti tiste, ki se ukvarjajo s turizmom, saj so ptujski boksarji za Ptuj priborili revijo, ki bo tradicionalna in vsa- ko leto v Ptuju. Pomen ,,Zlate rokavice" bo tudi naraščal iz leta v leto. To je lep doprinos k razvoju turizma v Ptuju. Pričakovati je, da bo sodelovanje športa (boksa) in turizma v Ptuju še boljše. I. O. Našli smo novi stik z domovino Pionirski odred na OS Maksa Bračiča v Cirkulanah je navezal sti- ke s slovensko dopolnilno šolo v Bonnigheimu ozv. v Bietigheimu v ZR Nemčiji. Pred kratkim so do- bili pismo, ki nam ga je izvršni od- bor PO odstopil s prošnjo, da ga objavimo. Takole so zapisali naši rojaki: ,,Najlepša hvala za gradivo, ki ste nam ga poslali. Z vašo pomo- čjo je naša proslava ob 29. novem- bru uspela. Vsi, mladina in odrasli smo bili zelo z.adovoljni. Vaše pismo nas je prijetno presenetilo. Veseli nas, da smo takorekoč našli novi kontakt z domovino. Delamo v okviru slovenskega kluba ,,Mura" iz Bonnigheima. Klub jc bil ustanovljen lansko je- sen. Trenutno imamo že čez sto članov, število njih pa še vedno narašča. Imamo zelo dosti mladi- ne. Uspelo nam je, da smo januar- ja letos prvič lahko imeli pouk v materinem jeziku. Za še naslednja dva razreda pa se še potegujemo, upamo, da bomo tudi tokrat uspe- li. Zanimanje med našimi zdomci za slovenski dopolnilni oouk je ze- lo veliko. Vsi se zavedamo, da smo daleč od doma in da še toliko bolj rabimo vse kar je domačega, vse kar je naše, saj smo sami dd naše drage domovine. Tudi naši otroci naj vedo, da je njihova prava in edina domovina le Jugoslavija. V mesecu februarju smo člani šolskega odbora imeli naš prvi ses- tanek. Pogovarjali smo se tudi o kontaktu z vami. Bili bi seveda zelo veseli, če bi se naše poznanst- vo lahko še poglabljalo. Sporočite nam, prosimo, kakšne oblike sodelovanja med nami bi bile za vas najbolj ustrezne. Imamo še eno pro.šnjo. Ob Dnevu republike so bili naši otroci sprejeti v pi- onirsko organizacijo. Zal pa še nimamo imena pionirskega odre- da. Prišli smo do zaključka, da bi nam morda vi lahko pomagali. Ce je mogoče, bi se z vašo privolitvijo seveda, tudi naš odred lahko ime- noval odred ,,Maksa Bračiča". Tako bi imeli že nekaj skupnega. Sporočite nam prosimo ali je to mogoče. Tudi za 8. marec smo imeli pro- slavo, ki je prav tako lepo uspela. Vedno več otrok sodeluje in to je naš ponos, to je naša največja moč. Prilagamo vam fotografijo naših pionirjev. V bodoče se bomo pogosteje oglasili, saj je delo, ki ga vsak začetek dosu porabi, zdaj že za nami. S prisrčnimi in tovariškimi poz- dravi!" Marija Magdič (preds«Jnica SO) Pionirji skivenske dopolnihie iole, Bdnnigbeim TEDNIK - 9. april 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 republiška muvdmska uga - vzhod Minerva-V. Nedelja 17:19 (9:9) IgnSče osnovne šole v Grižah, sodnika Humar iz Kranja in Porenla ,2 Preddvora. Minerva: Gerčar, Mraz 2, Bervar 3, Pfaifer 4, Kokot 4, Sribar, Plazar 2, Zazjal, Hlastec, Koštomaj 2. Pirnat. V. Nedelja: ^orec, Zorli D.. Majcen, Mesarec2, Korpar l,Sladnjak I, C vetko 9 (2), Zorli P. 3 (1) Jurkovič 3(1). V prvem spomladanskem kolu republiške mladinske lige, so mladi igralci V. Nedelje gostovali v Grižah in premagali favorizirane doma- čine. V moštvu V. Nedelje, kije v celoti igralo zelo borbeno, so se posebno odlikovali pionir Cvetko, pa tudi Zorli P., Jurkovič in vratar Zoreč. srl - Clank:e Drava-ltas Kočevje 19:17 (11£) C lanice rt)kometncga kluba Drava so v soboto dosegle prvo zmago v spomladanskem delu prvenstva. Zmagale so zasluženo, čeprav ne tako prepričljivo kot smo bili vajeni. To pa je glede na razmere v ekipi razumljivo, saj nastopajo brez štirih standardnih igralk prve ekipe. Poškodovane so namreč najboljša strelka Černetova, tretja strelka ekipe Ivančičeva ter Vršičeva in Rimelejeva. Tako so poškodbe ekipo Drave močno oddaljile od cilja — osvojitve prvega mesta. Sobotno srečanje, ki sta ga vodila Filej iz Sevnice in Žnidaršič iz Leskovca pri Krškem, sije ogledalo manj kot 100 gledalcev. Po izena- čenem začetku so se Plujčanke odlepile in vodile že s sedmimi zadetki prednosti. Nato je sledilo mt>čno krizno obdobje tako v obrambi kot v napadu in gostje so razliko znižale na samo dva zadetka. To prednost pa .so Ptujčanke uspele obdržati do konca. Tudi to srečanje je pokazalo, da mora ekipa kljub mladosti bistveno izboljšati igro v obrambi, saj prejema veliko preveč zadetkov zaradi grobih napak. Zadetke so tokrat dosegle: Kmetec 5, Mumlek in Vičar po 4, Galun 3, Novak 2 in Kelenc I. V prihodnjem kolu se bodo igralke Drave v Mariboru pomerile z domačim Branikom. 1 kotar republiška rokometna uga - čuvni Peko Tržič-V. Nedelja 2424(11:10) Igrišče v Krizah, gledalcev 200. sodnika Pejovič in Salmič iz Kopra. Peko Tržič: Ribnikar, Maje 12 (6), Fuks 2, Bahun, Cerkovnik, Košir, Radon, Arnež 7 (4), Škropeta, Josef, Keršič. V. Nedelja: Lah A., Pavlovič 9 (3), Lah F. 4, Rajh 3, Sabo, Rajšp, Zorko 3, Sok, Majcen 2, Baklan. V nadaljevanju prvenstva v republiški rokometni ligi so velikone- deljski rokometaši osvojili točko v Tržiču. V borbeni in ostri tekmi so igralci iz V. Nedelje imeli priližnost za zmago, saj so minuto pred koncem vodili s 24:23, vendar je domačinom uspelo v dramatičnem koncu izenačiti rezultat, ko sta sodnika izključila dva igralca V. Nedelje. Pri domačinih sta se posebno odlikovala Majc in Arnež, pri velikonedelj- čanih pa Pavlovič. Zorko in Bezjak. Posebno dobro je branil Baklan, še zlasti v odločilnih trenutkih. V igri V. Nedelje seje občutno poznalo, daje Majcen poškodovan in preveliki strah mladih igralcev pred ostro igro domačinov. Posebno poglavje pa sta bila sodnika iz Kopra, ki sta imela dva povsem različna kriterija pri dosojanju sedemmetrovk, saj sta jih dosodila v korist do- mačinov kar 12, za goste pa 3. Podobno sta ravnala tudi pri izključitvah, saj so domačini kljub ostri in na trenutke grobi igri presedeli na klopi le 6 minut, gostje pa kar 14. kv REMI MLADINK Mladinke rokometnega kluba Drava so gostovale v Mariboru in z domačim Branikom igrale 5:5. PRVO MESTO ZA ROKOMETAŠICE V. NEDBJE! Tradicionalno že osmo zimsko prvenstvo Varaždina v rokometu so zaključile tudi članice v drugi skupini. Prvo mesto so osvojile igralke V. Nedelje brez izgubljene točke, kar kaže. da so dobro pripravljene na nadaljevanje prvenstva v drugi republiški ligi. Po jesenskem delu tekmovanja zaostajajo štiri točke za vodečo ekipo Andraža in bodo v nadaljevanju prvenstva poskušale osvojiti vsaj drugo mesto, ki še vodi v prvo republiško ligo. kv SKL - ČLANICE Ptuj-Maribor 60:61 (18:25) članice K K Ptuj tudi tokrat niso uspele in še vedno čakajo na prvo zmago v drugem delu prvenstva. Tokrat so bile zelo blizu uspeha, vendar so bile za koš »prekratke«. Večji del prvega polčasa je bila igra izenačena, karakteristika tega dela pa je veliko število zgrešenih metov na obeh straneh. V začetku drugega polčasa so Ptujčanke zaigrale veliko bolje in do sredine držale ravnotežje. Za tem seje gostjam uspelo odlepiti in povesti za 10 točk razlike, domačim pa kljub agresivni igri ni uspelo doseči toliko pričakovane zmage. Točke so dosegle: Sirec 16. Dobrijevič 15. Vogrinec 14, Petrovič 8, Kukovec 5, in Horvat 2. Srečanje sta, zanimivo, vodila Mariborčana Rutar in Vračko. V prihodnjem kolu bodo Ptujčanke gostovale v Kranju pri vodilni Savi. 1. kotar Začetek letalske sezone Letošnjo letalsko sezono bodo člani Aerokluba Ptuj pričeli s krstom novega jadralnega letala DG-100 Elan. Prireditev bo v soboto, 11. aprila, pričela pa se bo ob 10. uri. Kraj. že običajen, letališče v Moškanjcih. Uspeh pionirskih selekcij Na področnem prvenstvu pionirskih selekcij v letošnjem festivalu slovenske košarke so nastopile štiri ekipe, dve starejših pionirjev in dve starejših pionirk iz občin Slovenska Bistrica in Ptuj. Dekleta Ptuja so zmagala s 74:16. fantje pa s 63:27. Pri pionirkah sta največ točk dosegli Kornikova 34 in Pajenkova 28, pri pionirjih pa Damiš 20 in Kotnik 13. V nedeljo dopoldan bo v ISŽlIadiki četrtfinalni turnir ekip iz Mari- bora. Ptuja in Murske Sobote. M. G. Fužinar-Ptuj 1:2(1:0) Nogometaši Ptuja .so uspeli tudi na tem gostovanju. Po boljši igri v drugem delu so z zadetkoma Čeha (67. min) in Kranjca (73. min) na Ravnah premagali domače moštvo in obdržali dve točki prednosti pred Kovinarjem. V prihodnjem kolu se bodo v Ptuju pomerili z Uniorjem iz Slovenskih Konjic. Srečanje bo v nedeljo ob 15.45. Mladinci Drave so na Ravnah izgubili z domačimi vrstniki z re- zultatom 3:4. 1. k. Republiško prvenstvo po pasovih v soboto. II. aprila, dopoldan bo v športni dvorani Mladika re- publiško prvenstvo vjudu po pasovih. Nastopilo bo okrog 70 slovenskih judoistov. Tekmovalci se bodo borili v skupinah, kijih določajo pasovi in ne teža kot je to običajno pri drugih tekmovanjih vjudu. Zmagovalec .skupine bo takoj prejel višji pas in to je edini način napredovanja brez izpitov. Tekmovanje bodo izvedli člani judo kluba Drava, pričelo pa .se bo ob 10. uri. 1. k. Skorba-Apače 3:0 v zaostali tekmi spomladanskega prvenstva medobčinske nogo- metne lige sta se pomerili vodeča Skorba in gostje iz Apač. Domači so zasluženo zmagali. Rezultat bi lahko bil še večji, toda razpoložen vratar gostov Milošič, kije bil eden od najboljših mož na igrišču, je z odličnimi intervencijami (ubranil tudi enajstmetrovko), to preprečil. Sodnik je svojo nalogo opravil v redu. § Knaus Hajdina-Apače 0:0 z vročega terena Hajdinaso gostje iz Apač odnesli dragoceno točko. Tekma je bila precej dinamična. Poleg nekaj priložnosti na obeh straneh .se bistveno ni nič dogajalo na igrišču. Rezultat je realen. Sodniška trojka je svoje delo odlično opravila. Takega sojenja želimo še več, kajti to je pogoj za športno obnašanje na igriščih in pa rekreacija v pravem športnem duhu. ki bo privabljala množico navijačev željna športnega užitka. Obe moštvi sta zaigrali fer, borbeno in v mejah dovoljenega, kar je pripisati odličnemu glavnemu sodniku. S Knaus SKL - VZHOD - MOŠKI, PORAZ v DRAVOGRADU KKOiavograd-KKPtuj 93:92 (56:53) Dravograd: Gledalcev 150; sodnika: Vahen (Maribor), Anta- ver (Celje). KK Dravograd: Pud- gar 18, Pušnik 16. Štruc 14, Dlopst 8, Laznik D., Kovač, Laznik J. 11, Mlakar 2, Nahbar 12, Kadiš 12. KK Ptuj: Filipič 12, Šeruga 2, Petek 8. Reš. Marčič 17, Erbus, Komer, Cobelj 21, Kotnik, Vuk, Dobrijevič 30. Igralci Ptuja so takoj na začetku presenetili favorizirane domači- ne, ki zavzemajo 4. mesto na le- stvici s hitro in agresivno igro. Predvsem je uspeval protinapad in Igro prek centrov. Rezultat take igre je bila prednost igralcev Ptuja s 15 točkami v 10 min. p. polčasa. Nato so se domačini ujeli in ob polčasu povedli s 3 točkami prednosti. V začetku drugega polčasa so Dravograjčani povedli z 10 točkami prednosti, nato pa sta se razigrala Dobrijevič in Filipič in so Ptujčani »ujeli« domačine. Nato sta se ekipi menjavali v vodstvu; ob koncu pa so imeli več sreče domači, saj je igralcem Ptuja zmanjkalo časa za zadnji napad, ko so si priborili žogo 3 sek. pred koncem tekme. Velja omeniti, da je celotna ekipa kljub porazu tokrat prika- zala najboljšo igro v tej tek. sezo- ni, kar pa še posebej velja za »vi- .sokega« Coblja. V zadnjem kolu gostuje v Ptuju Zlatorog iz Laškega, ki .se pote- guje za vstop v vi.šji tekmovalni razred. Tekma bo v soboto ob 19. uri v ŠD Mladika. Z M Karting in motokros Športna komisija pri ptujskem avto moto društvu je v preteklem letu namenila največ pozornosti kartingu in motokrosu — v obeh zvrsteh motošporta je registriranih 16 tekmovalcev. Med kartisti se je najbolje odrezal Armando Hvala, ki je osvojil naslov mladinskega držav- nega prvaka, med motokrosisti pa Damir Prstec, ki je v državnem prvenstvu dosegel tretje mesto. V preteklem letu je športna komi- sija pripravila poleg ženskega rallya in izobraževalnih seminarjev za športne funkcionarje še dirko za državno prvenstvo v kartingu in mednarodno dirko v razjedu 100 ccm in četveroboj za nagrado Ptu- ja. Za uspešno organizacijo in izvedbo mednarodne dirke je AMD Ptuj že drugič prejelo priznanje AMZ Jugoslavije za najboljšega or- ganizatorja karting prireditve v Ju- goslaviji. Sicer pa bodo člani AMD Ptuj na skupščini, ki bo 17. aprila v Ptuju ocenili tudi delo ostalih komisij in organov pri društvu ter sprejeli de- lovne načrte za prihodnje obdobje. N. D. REKREACIJSKI NOGOMET Prva zlata rokavica Slovenije Boksarska revija, ki je > Sportnu dvorano pritegnila veliko Število gledalcev, je bila pre)>led sedanjeK« stanja v sk)venskem boksu in hkrati ena od stopnic k ve^ji kvaliteti in tudi množičnosti. Organizator, sekcga za boks j>ri TVD Partizan Ptuj, je že za^el s ..porevijsko" dejavnostjo, ra/pisali so začetno šolo boksa in v organizacijsko delo vključili tudi nekaj nuvih sodelavcev, lokrat želimo s fotografijami prikazati del revije, ki bo postala tradkionalna. Nagrajenca v medsebojnem obračunu — Albin Mere (Zlata rokavka) na kvi in Darko Krivec (fair-plajr) Gledalce je navduSila borba Novak (Ptuj) — Bunčič (Metalac) Nasveti in osvežitev med dvema rundama: Zelenko in vodja domačih boksarjev Slavko Doki Prekinitev in predaj je bilo precej — Milan Matjaiič (Ptuj) Je moral odnehati zaradi poSkodbe arkade Ob nngu I. kotar ^otografue: B. Rode 10 - ZA RAZVEDRILO 9. april 1981 TEDNIK OD 9. 4. DO 16. 4. 1981 od 21. 3. do 20. 4 ŽENSKA: Končno boste zasijali kot zvezda v jasni noči. Dobili bos- te poklon od moškega, ki si ga že dolgo na tiho želite. Srečna številka 5. MOSKI: Nikar ne žalujte za pre- teklostjo. Poskusite stare napake odpraviti. S trudom boste dosegli cilj. Ne pozabite, dokler živite in ste zdravi, lahko vse dosežete. od 20. 4. do 20. 5. ŽENSKA: Pomlad, se počutite osamljeni? Nikar! Tudi vi boste srečni. Vsak svoj par najde. Ne opazite nekoga, ki se trudi da bi bil opažen. Prav gotovo se preveč ukvarjate s seboj. Srečala se bosta. MOSKI: Ne izgubljajte več časa. Pojdite v kino. Sprememba vam bo dobro dela. Preveč se zapirate med štiri stene. Razvedrilo vam manjka. od 21. 5. do 21. 6. ŽENSKA: Nikar ne zaupajte svojemu šefu. Ne bo se trudil zara- di vas. Je egoist. Zgodi se lahko, da vaju odkrijejo. Spravil vas bo v za- drego in potegnil po najkrajši poti. Se bolj osamljeni boste. IVIOSKI: Na službeno potovanje boste kmalu odšli. Pojdite raje z le- talom. Srečali se boste z dekletom vaših sanj. Prisedite k njej. _ od 22. 6. do 22. 7. ŽE^:SKA: Privoščite si kratek oddih. Za nekaj dni odpotujte. Sre- čali boste prijatelje iz otroStva. Razvedrili se boste v njihovi diuZ- bi. MOSk 1: Vaša žena je hudo potr- ta. Nikoli vas ni doma. Strah jo je. da vas lepega dne zasovraži. Potre- buje vas in sami si boste krivi, Cc si bo našla prijatelja in vas pustila sa- mega. od 23. 7. do 23. t. ŽENSKA: Ste mali samohraiul- ka. Moški vas je pustil, ko je zvedd da ste zanosila. Nič zato. Imejte pogum in ne izgubite samozaupa- nje. Niso vsi moški enaki. Nekdo ljubi vas in vašega sinka. MOSKI: Že pred leti ste postali vdovec. Ostali ste sami z otrokom. Ne pozabite da otrok potrebuje tu- di mater, vi pa žensko. od 24. 8. do 23. 9. ŽENSKA: Lahko ste srečni, da se je vse dobro izteklo. Nikar ne počenjajte neumnosti še naprej. Pustil vas bo če boste naredila splav. MOSKI: Imate prvega novm-o- jenca. Preveč se posvečate otroku. Ne zanemarjajte žene. Tudi ona potrebuje vašo nežnost v nasprot- nem primeru lahko zasovraži otro- ka in ga bo še bolj zanemarjala. Od 2«. t. lio 23. 10. 2ENSKA: Uspeh ste. Z uspehom se niste zadovoljifi. Neumnost. Ne- zadovoljstvo vam lahko pokvari uspeh. Preveč ste nestrpni do svojih otrok, nikar, potrpežljivost je vzgoja. MOSKI: Ne bodite neumni. Pus- tite žensko |Hi miru. Vaša žena je čudovita 2enska na svetu, čeprav ni več mlada. Ona je otročja in mašče- valna. od 2«. 10. do 22. 11. ŽENSKA: Kaj vam je, da toliko zapravljate. Ob koncu meseca bo- ste ostafi brez fkka. Ne zanašajte se nanj, ne bo vas podprl MOSKI: Oči ima lepe, nasmeh vas je očaral, pa vas ne vznemirja. Mogoče ni ona kriva. Imate težave? Tu je vzrok za neuspeh v ljubezni. Skrbi pustite, ob njej mislite samo nanio. od 23. 11. do 21. 12. ŽEMSKA: Zadnje čase ste nemo- goča. Razburjate se za vsako figo. INKbče v dfuani ni kriv, če imate proUeme na delovnem mestu. Ure- dite svojo notranjost, zberite se in dokažite svojo sposobnost. MOSKI: Na samomor mislite? O dajte no, saj ni vredna. Veliko je še drugih. Tak moški kot ste vi, ima vedbo \eliko priložnosti. od 22. 12. do 20. 1. ŽENSKA: Vas utruja njegova bližina? Ne dopustite mu da preveč misb nase, hkrati pa pozablja vaše želje. Povejte mu, da si želite tudi samote. MOSKI: Zamerila vam je, ker ste prišli k njej vinjeni. Kar ste mislili v treznosti, ste ji povedali v pijanosti. Premalo jo imate radi, to je že dol- go čutila. Pustila vas bo. od 21. 1. do 19. 2. ŽENSKA: Nikar se ne utapljajte preveč v svojih lastnih zahtevah. Bolj ko je pozoren in nežen do vas, več hočete od njega. Nekega dne bo izgubil potrpljenje in vas pustil, če- prav vas ima hudo rad. MOSKI: Pozabljate, da ste samo enkrat mladi, da samo enkrat živi- te. Nikar ne dopustite, da vas ma- milo zasvoji. od 20. 2. do 20. 3. ŽENSKA: Glavobol? Pomlad je. Premalo se gibljete, premalo uživa- te sadje in zelenjave. Nehajte že po- sedati, preveč kg ste si nabrali. MOSKI: Dobra beseda lepo me- sto najde. Popravite svoj ugled pri tajnici, drugače bo vedno veČ nape- tosti. Opravičite se ji, četudi ste njen šef. To ni ponižanje. HUMOR Tako, doma si lahko ovoje snamete in greste na delo. S tem tu- di zdravstvo pomaga pri spomladanski setvi, da bo več hrane Res mojster, že razsvetljava s svečami je tako romantična, kako bo šele likanje, ko boste ikataik prciuMmi na sveče V duhu energetske krize bodo na ptujskem jezera dovoljevali promet samo s čolni na vesla Očka se že mehča, danes je bila njegova brca manj trda. UGANKARSKI SLOVARČEK ARESE = odličen italijanski tekač na srednje proge, evrop- ski prvak 1971 na 1500 metrov (Franco) AROL = mongolska predjed iz suhega mleka, ki vzbuja apetit BUDRA = majhen glodalec, ki se goji kot poskusna žival, morski prašiček (Cavia porce- llus) BUKA = močno tuniško figo- vo žganje CAAN = ameriški filmski Igra- lec (James, ,,Smešna gos- pa", Simon in Sara") EGADI = otoki pred zahodno obalo Sicilije KOČNA = vrh v Kamniških Alpah, nekoliko odročen in sa- moten LIN J = ena naših najlepših sladkovodnih rib zlatorurr>ene- ga trupa in zelo okusnega mesa (Tinca tinca) URETRA = sečna cev, seč- nica VAHNJA = riba iz družine trsk, ki živi do 14 let in je mnogo manjša od trske, ime- nuje se tudi navadni iupač (Melanogrammus aeglefinus) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: Krap. lama. ukor. Bora, Ivan, lla, ica. Ba. ZD, pota, trnkar, splavar, Ota, ragtime, pratika. Melje, Loren. lavina, Antili, enota. Igo, abu- lija, niz, sež, tar, sadike. Al, KA. , « fEDNIK OGLASI IN OBJAVE - 11 TV spored TV LJUBLJANA -PELEVIZIJA I.IUBLJANA PETEK, 10. APRILA: 8.45 TV TV koledar, TV vrtec. Ru- jfina. SLO; 10.00 TV v šoli: An- gleščina. Risanka. Zgodovina, Igodba, Risanka, Izobraževalna ^^portaža. Zadnje minute; I4 55TV v šoli —ponovitev; 17.20 poročila; 17.25 Družina'Smola, j madžarska risana serija; 17.501 jugo ročk; 18.20 Obzornik; 18.30! Velik<^ šahovske osebnosti; 18.50 Varčevanje z električno energijo : pjlajenje in zmrzovanje živil; 19 00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19'25 TV noccj; 19.26 Zrno do ^rna; 19.30 VT dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija; 21.00 T. Mann: Budenbrookovi; 22.00 V znamenju; 22.15 Nočni Icino: Mož v stekleni kletki, ame- riški film; SOBOTA, 11. APRILA: 8.25 poročila; 8.30 Vrtec na obisku: Ciciban izletnik; 8.50 Lolek in Bolek. poljska risana serija; 9.00 Zbis: 40 zelenih slonov; 9.20 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.50 Pisani svet: Jama; 10.20 Po sledeh napredka; 10.50 Varstvo pri delu: Delo in varnost v kme- tijstvu; 11.05 Lanoux—Lorenza — Emile Zola, francoska nadalje- vanka; 12.00 Poročila; 15.25 No- gomet Sloboda:Radnički; 17.20 Poročila; 17.25 Tereze ne zame- njam, češki mladinski film; 18.50 Naš kraj; 19.05 Zlata ptica: J. Ribičič — Miškolin; 19.10 Ri- sanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Sobotna tv križan- ka; 21.45 Korak čez črto, ameriški film; 23.20 Poročila; 23.25 TV kažipot. NEDELJA, 12. APRILA: 9.20 Poročila; 9.25 Živ, žav. otroška matineja; 10.15 R. Grlic—S. Ka- lanovič: Na vrat na nos; 11.10 TV kažipot; 11.30 Narodna glasba; 12.00 Ljudje in zemlja; 13.00 Po- ročila; 14.20 Na pomoč, angleški film; 15.50 Dober večer — zaba- vno glasbena oddaja; 16.45 Po- ročila; 16.50 Danes nad Makedo- nijo sonce vzhaja: Prva doku- mentarna oddaja; 17.20 Športna poročila; 17.30 Igre ljubezni. francoski film; 19.10 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 M. Milankov: Sve- tozar Markovič; 21.15 Tržaški mozaik, dokumentarna oddaja; 22.05 V znamenju; 22.20 Športni pregled. PONEDELJEK, 13. APRILA: 8.45 TV v .šoli: TV koledar. Basni. Šolski muzej. Slovenščina, Za- greb; 10.00 TV v šoli: Materinčina, Risanka, Zemljepis. Zgodba, Ri- sanka; Iz arhiva .šolske TV, Zadnje minute; 14.55 TV v šoli — pono- vitev; 16.20 Kmetijska oddaja TV Novi Sad; 17.20 Poročila; 17.25 Minigodci v glasbeni deželi; 17.35 Priseljenec, burleska Charlieja Chaplina; 18.00 Pred izbiro po- klica: Poklici v ladjedelništvu; 18.35 Obzornik; 18.45 Zdravo, mladi; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 L. Blair: Živeti za stave, angleška drama; 21.25 Ali se med seboj dovolj poznajo; 22.30 V zname- "■^ TOREK, 14. APRILA: 9.00 TV v šoli: TV koledar. Kmetijstvo, Slovnica I. Dnevnik 10; lO.OOTVv šoli: Prirodopis, Risanka, Knji- ževnost in jezik. Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute; 16.30 Šolska TV: Generator. Na- ravna bogastva. Nova obzorja; 17.20 Poročila; 17.25 Kapitan Kuk. slovaška pravljica; 17.35 Gorska folklora: Švedska; 18.05 Palčki nimajo pojma; 18.35 Ob- zornik; 18.45 Mostovi Hidak; 19.00 Knjiga; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Skupno; 21.05 J. Allen: Dnevi upanja; 22.05 V znamenju; SREDA, 15. APRILA: 9.20 TV v šoli: TV koledar, Za.ščitena narava; 10.00 TV v šoli; Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja; Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute; 17.25 Poročila; 17.30Zbis—F. Rudolf: 40zelenih slonov; 17.50 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija; 18.20 Okrogli svet; 18.30 Obzor- nik; 18.45 Prijatelji gla.sbe:; 19.15 Kisanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Veselica, slovenski film; 21.35 Miniature: Dunajski bidermajer; 22.00 V znamenju. ČETRTEK, 16. APRILA: 9.00 TV v .šoli: TV koledar. Poročila, s polja in dvorišča, Življenje v ve- solju. Elektronika; lO.OOTVv šoli: Umetnost, Risanka, Združeni narodi. Risanka; predšolska vzgoja; Zadnje minute; 13.25 Nogomet Napredak: Budučnost; 16.40 Šolska TV: Generator, Na- ravna bogastva. Nova obzorja; 17.30 Poročila; 17.35 Tehtnica za natančno tehtanje; 18.05 Nozaik kratkega filma; 18.30 Obzornik; 18.40 Na sedmi stezi; 18.10 Ri- sanka; 19.22 TV nocoj; 18.24Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Mednarodna obzo- rja; 21.35 G. Bizet: Carmen. balet; 22.10 V znamenju. DELAVSKI SVET TOZD ELEKTRO PTUJ objavlja dela in naloge za vzdrževanje čistoče v delovnih prostorih za nedoločen čas v popoldanskenn času. POGOJ: nepopolna osemletka Pismene vloge sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. BIROGRAFIKA 622S0 Ptuj, Krempljeva 8 tel. 772-244 Fotokopiramo, razmnožujemo in prepisujemo vse vrste dokumentov, knjig, obrazcev, glasil, vabil, koledarjev in posetnic. Delo oprevimo takoj ali po dogovoru. Priporočamo sel mali ogla$i CENJENE STRANKE PRO- SIM, da dvignejo očala najka- sneje do 30. aprila 1981. Leo Pire. Optik. Ptuj. Slovenski trg 2. PRODAM stroj za izdelavo stre- šne opeke — normalni format. Naslov v upravi. PRODAM kostanjeve kole za vi- nograd in vinsko črpalko — ročno za 20 m cevi. Naslov v uprjtvj. sobno v Ptuju. Kristina Cafuta. Kidričevo 13/a. POCENI PRODAM ŠKODO 110 L. letnik 1974, registrirano do junija 1981. Laura, 'Gajevci43. PRODA M malorabljeno uvoženo italijansko kosilnico za traktor Tomo Vinkovič. Jože Vuzem. Slape 26, Ptujska gora. PRODAM počitniško hišico s kletjo in vinogradom na lepi .sončni legi v Zamušanih 7. Vinko Kocjan, Ob gozdu 8, Maribor. Telefon: 35-170. PRODAM seno in otavo. Vinko Tomažič, Mestni vrh 4. PRODAM večjo količino otave. Franc Sitar, Zg. Pristava 36. PRODAM vozno kravo, 8 mese- cev brejo, dva mesnata prašiča za zakol 140 kg. železni gumivoz za traktor — Tiosilnost 3 tone. Ogled v petek in nedeljo popoldan. Muršič, Moškanjci 67. PO UGODNI CENI PRODAM vino. Franc Dajčman, Jiršovci 55, Destrnik. UGODNO PRODAM šotor za 4 osebe. Ogled vsak dan. Marjan Korenjak, Zabovci 99, Markovci pri Ptuju. SADNA DREVESCA pritlična, poldebelna, največ hrušk sorte julijska pisana, maslenke, zim- sko—konferans, tudi jabolčne sorte, cepljene slive, cepljene višnje, murve itd. Vse izkopano že v marcu in še v aprilu dalje nudi STDJ v drevesnici pri Frančku Holcu, Gornji Oblaki pod Go- milo ob cesti pri gasilskem domu. ODDAM samsko sobo s central- no kurjavo. Naslov v upravi. TRIČLANSKA DRUŽINA išče sobo v Ptuju ali okolici Maribora. Slavko Gabrovec. Ulica Borisa Kraigherja 14 pri Pintaričevih. PRODAM traktorske pluge, sko- raj nove. Martin Vršič, Krčevina 76. Ptuj. PRODAM Lado 1600, letnik 1978. Telefon: 772-511, Petrovič. DAM v najem travnik. Marija Hari, Dornavska 7, Ptuj. PRODAM dvotarifni števec in uro. Informacije po telefonu 70-165. PRODAM krmilno peso. Marija Kovačec, Apače 101. ZAMENJAM enosobno stano- vanje s centralnim ogrevanjem v Ptuju za večje s centralno v Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM črno—beli televizor in moped avtomatik. Tobak, Pre- šernova 2, Ptuj, tel. 771-396. PODPISANA Marija Kukec iz Formina 40 opozarja vsakogar, naj ne kupuje ničesar od Alojza Kukeca iz Formina 40, ker sem solastnica. LTH IIHNOHLAD SERVISI, Ormož. Poštna 1, zmrzovalniki, hladilniki, hladilnice, pralni stroji LTH, tudi v garancijskem roku. Telefon 70-228; Ptuj 771-823. PRODAM tri dvodelna okna s šipami in roletami. Ivan Medved, Podlože 6. Ptujska gora. PRODAMO kombi IMV 1600 - S, letnik 1969, neregistriran v vo- znem stanju za ceno 15.000, din in kombi IMV 1600—S, letnik 1971, neregistriran — nevozen za ceno 15.000 din. Intes TOZD Pekarne »Vinko Reš« Ptuj. IŠČEM sobo s kuhinjo v Ptuju s posebnim vhodom, opremljeno ali neopremljeno. Pod šifro »do- ber plačnik«. PRODAM brejo elico, traktorsko enoosno prikolico, obračalnik za BCS kosilnico, osebni avto Za- porožec Marija Jus, Jiršovci 57. UGODNO PRODAM novejšo KNJIGOVEZNICA — ZLATOTISK OTO AŠENBRENER PTUJ, Prešernova 18. Priporočam se za vezavo vseh vrst knjig, revij, časo- pisov, uradnih listov in diplomskih nalog. Uradne ure vsak dan od 15. do 17. ure. UGODNO PRODAM NSU 110 malokaramboliran, registriran do aprila 1982. Ogled možen vsak dan. Obretan, Kraigherjeva 32-11/TII. Ptuj. PRODAM seno in otavo. Kolo- man Luterič. Pivkova 17 (Stuki) Ptuj. spalnico. Kari Pavlic, Vičavska pot 2. PRODAM osebni avto yw, regi- striran brez motorja. Zgornja Hajdina 107. PRODAM nedograjen vikend s 411 m^. zemljišča cca 500 m od- daljen od Nove cerkve pri Pod- Delovna skupnost OŠ Cirkovce razpisuje dela in naloge čistilke s polnim delovnim časom za določen čas od 4. 5. do 30. 6. 1981. Delo se opravlja v popoldanskem času. Prijave sprejemamo 15 dni po otyavi razpisa. PRODAM 50 I zmrzovalnik Končar in globok otroški voziček — žametni. Majic. Ziherlova 20, Ptuj. UGODNO PRODAM avtomatik 3 K. Naslov v upravi. PRODAM avto LADA, letnik 1971. Ogled vsak dan po 15. uri. Dobrivoj Ostojič, Gregorčičev drevored 6, Ptuj. MENJAM solidarnostno garso- njero v Kidričevem 13/a za eno- lehniku (nad gostilno Maučič v bližini motela). PRODAM moped Tomos—av- tomatik 3—M. Golob, Kvedrova 4. Ptuj ali telefon : 772—356. PRODAM dobro ohranjeno spalnico Oglasite se od 16. do 18. ure. Dornavska 1 (Rogoznica). KUPIM novejši traktor s 35 KM od letnika 1975 naprej. Naslov v upravi. Eksplozija mine terjala dve mladi življenji i Nesrečna igra oirok je v sredo prvega aprila okoli 16.30 v Apačah ■ na Dravskem polju povzročila eksplozijo mine. ki je Jerjala dve smrtni; žrtvi. Pri Kamenškovih v Apačah 26 tee . wpoldneva staršev ni bilo i doma. Oče, kije zaposlen kot zidar pri plujski »Dravi« je odšel s hčerko; Ditko v Maribor k zdravniku Mama j je odšla v Ptuj po zdravila. 13 letni sin Janko in niegov 4 letni mia/i' rat Jo/ek sta se v prizidku hiše; igrala z zadnjim delom mine ročnioa 'inometalca ki stajo riašla n;si', bližnjem vojaškem strelišču. Starejši or; t Janko je razbijal najverjetneje; s kladivom po ostanku mine, zaradi i'es..r je eksplodirala v trenutku, ko! se mu je približal mlajši brat Jožek. Zaradi hudih poškodb je 13 letni' Janko umrl na kraju nesreče, Jožeka pa so prepeljali težko poškodova- nega v mariborsko bolnišnico, kjer je čez dobro uro in pol umrl. i V zadnjih 10 leiih le to že tretja nesreča z razstrelivom na tem območju. Nesrečne igre z eksplozivom so do sedaj terjale že tri smrtne žrtve, od tega ■ je žal slednja zaritevala kar dve mladi življenji. Vse kaže, da niso zalegla j številna opozorila upravljalcev strelišča, se manj staršev in učiteljev, ki! otroke nenehno opozarjajo naj ne iščejo neraz.streljenih sredstev. Ta kljub ostrim varnostnim ijkrepom upravljalcev tu in tam ostanejo na^ strelišču ali bližnjem poligonu. Glede na to, bi se morali vsi vasčani* okoliških vasi — ne samo Apač — obnašati bolj samozaščitno. Otrokom je potrebno preprečiti dostop na strelišče za vsako ceno, pa ; iudi če se lotijo učinkovitejših varnostnih ukrepov, kot je recimo zaščitna ' ograja ali podobno. Kdo je odgovoren za topa |e težko ugotoviti, na to; nisino dobili odgovora, kljub poizvedovanju.' Vsekakor pa je treba \ pohiteti, kajti kaj lahko se zgodi, da bomo čez čas žal spet pretreseni i zvedeli za podobno tragedijo. • i -OMi Rdeči križ Slovenije se z akcijo zbiranja starega papirja vklju- čuje v prizadevanja naše družbe za stabilizacijo gospodarstva, za pridobivanje osnovnih surovin za industrijo in k uspešnennu varčevanju. Intenzivna akcija bo vplivala na dvig higiene, saj bomo v akpjji zbirali ves stari papir, ki leži po domovih, podstrešjih, kleteh, v pisarnah, šolah in drugod. Zato bo 13. aprila 1981 Organiziral akcijo zbiranja papirja in papirne embalaže po de- lovnih organizacijah od 6. do 13. ure. U. aprila 1981 oroaniziral akcijo zbiranja papirja in papirne embalaže od 8. do 17. ure v vseh KS Ptuja, KS Hajdina, KS Kidričevo in KS Rogoznica. Darovani papir zberete, zvežete v s\/ežnje in ga ob akciji za zbiranje zložite pred vhodna vrata na ulico. V primeru, da bi bilo papirja za kamion, obvestite občinsko organizacijo Rdečega križa Ptuj, tel. št. 771-542, da bo orga- niziral poseben prevoz. Občinska organizacija Rdečega križa Ptui ČRNA KRONIKA Teden od 30 marca do vključno 7 aprila 1981 pišemo z najbolj črnimi črkami v letošnjem letu. saj je zaradi prometnih in drugih nezgod vmrlo kar sedem oseb. V Budini, Hajdošah in železniškem prelazu pri Dornavi |so iri osebe podlegle v prometnih nesrečah. V dveh delovnih nezgodah v Slogovcih in Polencih sta umrla traktorista, v nesrečni igri z tksplozivom pa sta ugasnili dvf mladi življenji otrok iz Apač Naj omenimo le še glavne vzroke nesreč: prehitra vožnja, neprevidnost pri prečkanju železniškega prehoda in pri opravljanju kmečkih del s traktorjem. Krvni davek je torej več kot grozljiv in znova opozarja na neprevidno vožnjo na naših cestah. Precej visok je tudi materialni davek, vendar v primerjavi s sedmimi človeški- mi življenji ni omembe vreden. Sicer so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v tem tednu kar v sedmih prometnih nesrečah in razen smrtnih žrtev zabeležili še eno hudo ter tri lažje telesne poškodbe. Za nameček je la podatek še toliko bpl^ zaskrbljujoč, saj so sicer vladale na naših cestah razmeroma dobre vozne in vremenske razmere. UMRLA POD KOLESI TOVOR- NJAKA Zelo huda smrtna nesreča se je zgodila v soboto 3. apnla ob 12.3.*> na magistralni cesii v Budini. Voznik tovornega aviomobila s priklopnikom Milan Mirkovič iz Pule je peljal v smeri proti Ptuju. V ftudini pri hiši .št. 18 je fta blagem levem ovinku zaradi neprinierne hitrosti zapeljal .skrajno desno, tako, da so kolesa začela drseti ob rcsb pločnika in zapeljala na pločnik v tienutku, ko sla iz nasprotne smeri šle nasproti pešakinji Marija Krajntič iz Budine in Aaa Bolcer. Ko JU je Voznik opazil je močno zavrl, venda( je kljub temu s prednjim delom vozila zadel v Krajnčičevo. medtem ko je Bolcarjeva uspela odsko(3iti. Zaradi zelo hudih poškodb je Krajnčičeva umrla na kraju nesre- če. POVZROČIL SMRT PEŠCA IN POBEGNIL V soboto 4. aprila ob 10.15 je voznik tovornjaka Anton Skerget iz Žerovinc pri Ormožu vozil iz Maribo- ra proti Ptuju. Ko je pripeljal iz naselja Hajdoše je začel prehitevati tovornjak s priklopnikom in pri tem zadel pešca — 31-letnega Antona Pajnkiherja iz Holinje vasi, kije hodil pravilno po levi strani v smeri hoje. Pajnkiher je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je umrl že med prevo- zom v bolnišnico. Voznik tovornjaka je po nesreči pobegnil, vendar so ga že po nekaj minutah ustavili mihčniki v Ptuju. DVE SMRTNI DELOVNI NEZGO- DI TRAKTORISTOV V soboto 4. aprila ob 12 uri je Vincenc Majcen iz Polenc branal svojo njivo v Polencih. Ko je s traktorjem zapeljal na dva metra širok iravnast pas, je zaradi nepazljivosti zapeljal z levimi kolesi v tri metre globoko jamo. Traktor se je pri tem prevrnil in pod seboj pokopal voznika Majcena, ki je pred lem padel s sedeža. Majcen je bil na mestu mrtev. V torek 31. marca ob 13.20 pa seje podobna delovna nezgoda pripetila v Skrbijah pri Majšperku. Franc Gori- šek je s svojim traktorjem oral in branal pri sosedu Francu Gajserju in na svoji njivi. Ko je končal je zapeljal z njive na strmo pobočje travnika in sicer vzvratno. Po 5 m je zaradi strmine traktor prevrnilo navzdol. Pri tem je pod seboj pokopal voznika Goriška, kije umrl na kraju nesreče. 10. april - praznik KS Kidričevo v spomin na rojstni dan heroja naše revolucije, velikega gospo- darstvenika in prveei} predsedni- ka slovenske vlade B^nsa Kidriča — Petra Kalana, pri^znujejo v KS Kidričevo letos že deseto leto za- pored svoj krajevni praznik. Program prireditev in prazno- vanj je sicer letos nekoliko zožen zaradi vsesplošnih teženj po go- spodarski stabilizaciji v naši do- movini, vendar bodo tudi letos Kidričani proslavili svoj praznik dostojno velikanu dela in borbe, po katerem nosi ime kraj in to- varna glinice in aluminija. v Soboto 28. marca so krajani množično sodelovali v akciji ure- dimo si okolje. V njej sosodelovali od najkilajšil) iz otroškega vrtca^, do šolarjev ih jupokojencev tam- kajšnjega društva. V nedeljo 5. aprila je bilo v Kidričevem strelsko tekmovanje. ki je prav tako dobro potekalo, razen tega pa se bodo .skozi ves mesec april zvrstila razna športna tekmovanja in šahovski turnirji. Osrednja slovesnost pa bo na sam prazničen dan, v petek 10. aprila v avli .OS Boris Kidrič v Kidričevem. Življenjsko pot veli- kega revolucionarja in sina slo- venskega naroda Borisa Kidriča, dosežke delovnih ljudi in občanov v povojnih letih bo v slavnostnem govciru orisal Stane Perko, pred- sednik predsedstva krajevne konference SZDL Kidričevo. Ob tej priložnosti pa bodo podelili tudi bronaste znake osvobodilne frt^nte slovenskega naroda Jožetu Safranku iz Strnišča, Josipu Ban- ku iz Njiverc, Janezu Monorku iz Kungote. Lidiji Hazabent iz Ki- dričevega, Dragici Jeza iz Apač in godbi na pihala konference sin- dikata TGA Kidričevo. M. Ozmec Sporočilo o poteku popisa prebivalstva 1. apr.la 1981 se je ob 7. uri zjutraj pričel v občini Ptuj popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Opravlja ga 344 popi- sovalcev v 369 popisnih okoliših. Njihovo delo nadzoruje po kra- jevnih skupnostih 49 občinskih popisnih inštruktorjev, na ravrti občine pa 8 članska popisna komisija in dva republiška popis- na inštruktorja. Popis gre že h koncu in z njegovim potekom smo lahko v glavnem zadovoljni. Upoštevati je namreč treba, da je to precej zahtevna naloga, ki terja, če jo hočemo kvalitetno opraviti, tako cxi popisovalcev kakor tudi od popisnih inštruktorjev nemajhno angažiranje in poglabljanje v strokovno-metodoloska navodi- la. Večina popisovalcev je delala le v popoldanskih urah, ker so bili do 14. ali do 15. ure na svojih delovnih mestih. Mnogo popi.so- valcev pa je žrtvovalo za popis t^idi del rednega dopusta. Poleg teh težav, ki so bolj ali manj enake za vso Slovenijo in Jugo- slavijo, pa smo imeli še take, ki so .specifične za ptujsko občino. To .so težave, ki nam jih je povzroča- la že sama razsežnost občine, veliko število popisnih okolišev in popi-sovalcev, izredno težaven teren v Halozah in Slovenskih goricah, močni emigracijski toko- vi in zdomstvo. Tudi lepo vrenje, kije trajalo ves čas popisa, jc bilp dvorezen moč, saj so ljudje delati na polju in v vinogradih in jihjfc bilo težko dobiti doma. Kljub temu pa so nekaterj popisovalci opravili svoie delo 5. in 6.. zadnji pa ga bodo končali 10. aprila. Večina občanov jg popis vzela resno in ni^povzroča. Ia dodatnih težav popisovalcem Dogajalo se j^ celo to, da ^ ljudje, ko so izvedeli, da jf popisovalec, ki le v bližini, pustiij delo na njivi in"ga prišli počakat da jih popiše. Nedvomno je \ temu zelo pripomogla propagan. da in obveščanje o_^ popisu, v katerega so se vključile šole, ponekod pa tudi SZDl- Delo popisovalcev je zdaj že v glav. nem končano, obilo dela pa še čaka popisne inštruktorje jn občinsko popisno komisijo in sicer s kontrolo popisnega gradi- va in izdelavo prvih rezultatov ponisa. Čeprav je popis skrbno pripra- vljen, se lanko zgodi, da so popispvalci koga po pomoti izpu- stin. Ce do 10. aprila k vam ne bo popisovalcev, se od 11. do 15, aprila javite na občinski popisni kotnisiji v sobi 3 in 4 Skupščine občine Ptuj, na Srbskem trgu št. I ali pa pri popisovalcu v vašem kraiu. Ua bi popisovanje poteka- lo hitreje, vas občinska popisna komisija prosi, da pripravite ozi- roma prinesete s sabo naslednje dokumente oziroma podatke: — osebno izkaznico — enotno matično številko občana (to je zeleni karton, ki sta ga dobili po pošti; če ste jo izgubili, jo lahko dobite na krajevnem uradu ali na oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Ptuj, lahko tudi po telefo- nu I ~ posestni list — pomožni obrazec, ki so ga dobili vsi zaposleni v združenem delu (obrazec P-l/B) — podatke o vikendu ali zidanici, čeju imate — podatke o površini stanova- nja. Popisni podatki so uradna tajnost in ne morejo biti uporab- ljeni kot osnova oziroma dokaz za določitev davčne ali kake druge obveznosti. Zato vas ob- činska popisna komisija poziva, da dokažete svojo državljansko zavest in date popisovalcu želje- nepodatke. Občinska popisna komisija se občan.om občine Ptuj in občin- skim popisnim inštruktorjem za- hvaljirje za razumevanje in sode- lovanje. Občinska popisna komisija Ptuj Rodile so: Elizabeta Predikaka. Ul. B. Kraigherja 38 — Egona; Marjana Kovačec, Forrnin 13 — Benjami- na; Ljudmila Šuen, Stanovno 21 — Robija; Majda Plohi, Zagreb- ška 79 — Lidijo; Terezija Horvat, Bukovci 56 — Bojana; Irena Strelec, Placarovci 8 — dečka; Terezija Kolednik. Skrblje 2 — deklico; Jožica Arnuš,Vintarovci9 — deklico; Ljudmila Lubej, Ce- rovec 3 — Anito; Milica Medved, Ob železnici 14— Marka; Marija Tašner, Ločič 25 — Aleksandra; Helena Murko, Janežovci 15 — dečka; Milena Munda, Gajevci 39 - dečka; Vera Holc. Ul. B. Kraigherja 13 — dečka; Danica Belšak. Gorenjski vrh 33 — Bar- baro; Veronika Sitar. Lancova vas 49 — dečka; Darinka Lah. Nova vas 5 — deklico; Milojka Rodin- ger. Grabe 32 — deklico; Marija Fridauer. Žgečeva 8 — Natašo; Marija Serdinšek. Kajuhova I — dečka; Anica Lozinšek, Brezovec 4 — dečka; Jerica Gomzi, Ločki vrh 12 — Robija; Marija Kuko- vec. Prvenci 18 — deklico; Poroke: Darko Najvirt. Krempljeva 1 in Otilija Ozmec. Krempljeva 1; Marko Podgorelec. Kvedrova 3 in Silva Sobotič. Kvedrova 3; Mi- roslav Jagušič, Gonšnica 180 in Renata Belec, Gorišnjca 1^, Štefan Fcrčec, Njiveroe 27/a in Marija Belšak,-Njiverce 27/a. Umrli so: Gertruda Vogrinec, Gerečja vas 70, roj. 1900. umrla 29. marca 1981; Vincencij Pirnar. Grajska 3, Slov. Bistrica, roj. 1911. umrl 25. marca 1981; Ivana Majhen, Veliki vrh 79. roj. 1907. umrla 30. marca 1981; Ana K rajne. Tibolci 33. roj. 1894, umrla 7. marca 1981; Neža Širovnik. Dravinjski vrh 20, roj. 1895. umrla 31. marca 1981; Ma- rija Šmigoc. Gruškovje 19. roj. 1906. umrla 1. aprila 1981; Ma- rjan Komac. Ul. B. Kraigherja 16. roj 1906. umrl 2. aprila 1981; Kristina Podgoršek, Sedlašek 73. roj. 1938. umrla 2. aprila 1981; Friderik Voda. Cankarjeva 6. roj. 1916, umrl 4. aprila 1981; Anton Painkiher, Hotinja vas 226, roj. 1950. umrl 5. aprila 1981; Marija Vrabl. Štuki 11, roj. 1914 umrla 29. marca 1981. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.