V OKVIRU USTANOVNI OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI Nova ustava še bolj prilagaja družbene inštitucije, še Posebej pa družbene organe novi vlogi človeka, proizvajalca in upravljalca. Nadaljnja graditev komunalnega sistema, družbenega upravljanja, krepitev krajevnih skiip-nosti kot specifičnega samoupravnega organa, občinske skupščine kot predstavniški organi občine in delovnih or-Sanizacij, načelo izmenjavanja ljudi v družbenih funkcijah, vse to bo omogočilo, da bo čedalje širši krog ljudi sodeloval v opravljanju javnih poslov. Tak družbeno politični sistem omogoča delovnemu človeku, še posebno pa ženski, da zdaj v svoji komuni vzame stvari neposredno v roke, da preko komune, preko delovne orQanizacije ali z delom v družbenih organizacijah vpliva Pet reševanje zadev v svoji republiki in federaciji. Tako se dejansko spreminja vsebina političnega življenja. Predvolilni zbori, ki jih pripravljajo organizacije Socialistične zveze na terenu in v delovnih organizacijah, bodo imeli zelo odgovorno nalogo, da obravnavajo in izberejo kandidate. To svojo funkcijo pa bodo lahko uspešno opravili le, če bodo hkrati imeli pred seboj sedanje družbeno dogajanje in probleme nadaljnjega razvoja, za katerega prevzemajo volilci vso odgovornost, skupaj z bodočimi odborniki in poslanci. Pozabiti pri izbiri kandidatov za nove občinske ljudske odbore to. da predstavljajo žene ponekod skoraj polovico aktivnih proizvajalcev, bi pomenilo ponavljati stare napake. Doslej so bile v občinskih ljudskih odborih v Sloveniji ženske zastopane slabše, kot je bilo jugoslovansko po- Pravice in dolžnosti vprečje. Njihova udeležba v teh organih je bila celo nižja, kot v nekaterih manj razvitih republikah, kjer je delež med aktivnim prebivalstvom znatno manjši kot v Sloveniji. V občinskih zborih v Sloveniji je sedaj 5,6 odstotka žensk, v zborih proizvajalcev pa 5,5 odstotka. V 32 občinah je žensk v odborih še manj kot 5 odstotkov, v petih pa v občinskih L O sploh ni nobene ženske. Med temi je na primer Radovljica, kjer ženske predstavljajo 41 aktivnega prebivalstva, Dravograd, kjer je med zaposlenimi 35 odstotkov žensk in Lendava s 47 odstotki proizvajalk. Izgovarjanja, da ženske niso voljne ali pa celo sposobne za delo v občinskih ljudskih odborih, so neupravičena, če primerjamo njihovo udeležbo v družbenem upravljanju delovnih organizacij. V Sloveniji imamo v delavskih svetih 32 odstotkov žensk. In če ta odstotek primerjamo z odstotkom vseh zaposlenih (37 odstotkov) vidimo, da je stanje kar ugodno. V upravnih odborih je sedaj že 24 odstotkov žensk, čeprav je dolgo prevladovalo mnenje, da delu, kjer se odloča o pomembnih materialnih vprašanjih, ženske niso kos. To, da so se ženske uveljavile v proizvodnji in organih upravljanja in da je njihova nizka udeležba v občinskih ljudskih odborih v popolnem nasprotju z tistim, kar žen-' ske dejansko predstavljajo v gospodarstvu občine, potrjuje, da kadrovanje za te organe ni bilo pravilno in da nosijo precejšnjo krivdo odbori SZDL. Pa tudi sindikalne organizacije, ki vse prevečkrat zreducirajo svoje delo le na probleme v podjetju — za občinsko politiko, sodelovanje v njej in njeno oblikovanje pa nimajo posluha. Opravičila in utemeljevanje, da ženske ne morejo delati v teh organih, ker so preobremenjene — servisi za Pomoč pa še niso razviti (čutiti jih je že v ustavnih razpravah, sedaj pa se v tem smislu ponekod še nadaljujejo), s° le navidezna humanost, v bistvu pa konzervativna orientiranost. Če žensk v teh organih ne bo, bomo samo podaljševali obstoječe stanje, podaljševali konflikt, ki dejansko obstaja med poklicnim delom ženske in njeno družbeno aktivnostjo v komuni, v delovni organizaciji itd. Oez leta bomo tako lahko ponovno ugotavljali, da družbene službe za pomoč družini niso razvite in da zato ženske ne morejo biti aktivne v družbeno političnem življenju. dosedanja, praksa pa je pokazala, da se problemov ne lotevam o intenzivno, še manj uspešno, če pri. reševanju direktno ne sodelujejo tisti, ki jih ti problemi najbolj težijo. NENA LUZAR Težišče dela v komuno Predvsem je treba ugotoviti, da ustavni občni zbor republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti ni bil zgolj formalni sestanek, na katerem bi potrdili združitev dveh dotlej samostojnih strokovnih sindikatov, pač pa delovni dogovor, ki je opredelil položaj in pomen storitvenih dejavnosti v naši družbeni skupnosti in v zvezi s tem začrtal osnovne smernice za nadaljnje delo sindikalnih podružnic pod okriljem novega republiškega odbora. Uvodno poročilo o nekaterih neposrednih nalogah sindikata delavcev storitvenih dejavnosti je delegatom posredoval tovariš Slavko Lamberger. Poudaril je, da imajo vse gospodarske dejavnosti, ki zaposlujejo trgovske, gostinske, turistične, obrtne in komunalne delavce, značaj storitev in da se razvijajo predvsem na območju komun. Komuna je nosilec razvoja teh dejavnosti in zato je normalno in prav, da tudi novi sindikat razvija svojo dejavnost predvsem v komuni. Storitvene dejavnosti pomenijo glede na značaj in vsebino njihovega dela dopolnitev industrijske proizvodnje, saj posredujejo proizvedeno blago in s svojimi stroritvami več ali manj zadovoljujejo občane in splošno komunalno potrošnjo na nekem območju. Nizka raven osebne potrošnje je ob sedanjih pogojih nedvomno največ posledica nizke ravni oziroma siabe razvitosti storitvenih dejavnosti. Po besedah tovariša Lambergerja storitvenim dejavnostim že priznavamo vedno pomembnejše mesto v našem gospodarstvu. V zadnjem času se " stopnjujejo interesi in napori delovnih kolektivov in ožjih družbenih skupnosti za, nova 1 vlaganja 'v te panoge, čeprav s tem še ne bo nadomeščen izpad iz pretekle dobe. Sedanje razmere so namreč posledica objektivnih, predvsem materialnih okoliščin, zlasti pa napačnega mnenja ožjih družbenih skupnosti, češ da investicijska vlaganja v te dejavnosti niso dovolj stimulativna, oziroma da dohodki iz teh dejavnosti niso tolikšni, kot jih prinašajo vlaganja v druge gospodarske panoge. Zanimiv je podatek, da navzlic povečanim naložbam v nekatere storitvene dejavnosti (trgovina, gostinstvo in turizem) delež teh dejavnosti v strukturi narodnega dohodka v LR Sloveniji za obdobje zadnjih petih let kaže konstantnih I L Oh, meni pa ni treba nič rotacije — že šefi tako rotirajo, da. sem pravzaprav vsak teden v drugi službi... Karikatura: MILAN MAVER 18 To pomeni, da je delež storitev v skupnem narodnem dohodku zelo nizek in vsaj' za 150 % pod evropskim povprečjem. To zaostajanje v razvoju, predvsem pa že omenjeno napačno vrednotenje teh dejavnosti, je največkrat vzrok dragih, pomanjkljivih in dostikrat nesolidnih storitev. Ob takih pogojih naposled ni čudno, da kolektivi storitvenih dejavnosti lahko ustvarjajo sredstva skoraj samo za enostavno reprodukcijo. Ne ustvarjajo pa dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo in za organski razvoj; torej za takšen razvoj, ki bi jim zagotavljal ekonomičnost in rentabilnost pri poslovanju, omogočil zaposlovanje sposobnih strokovnih delavcev, pomagal razvijati samoupravni sistem in spodbujal splošno poslovno iniciativnost. Kot rečeno, pa je prav oa razvitosti trgovine, komunale in obrti najbolj odvisna nemotena in večja-industrijska proizvodnja ter hitrejši in bolj ekonomičen plasman blaga na domača in na tuja tržišča. Od sodobno razvitih in solidno posredovanih storitev pa je naposled odvisna življenjska raven občanov in njihovo razpoloženje, kar se spet odraža v njihovih prizadevanjih za večjo vnemo in uspeh pri njihovem delu. Tovariš Lamberger se je nato dotaknil vloge komun pri razvijanju storitvenih dejavnosti. Znova je poudaril, da predvsem komune lahko zagotovijo skladnejši, bolj uspešen, pred- Dosedanja republiška odbora sindikata obrtnih = in komunalnih delavcev ter sindikata trgovskih, 1 gostinskih in turističnih delavcev sta pretekli po-s nedeljek imela svoja zadnja občna zbora. Delegati g na obeh zborih so se namreč soglasno izrekli za 1 združitev v novi sindikat delavcev storitvenih delt javnosti in so se tudi istega dne sestali na ustanovil nem občnem zboru 1 republiškega odbora novega 1 sindikata. Po uvodnem poročilu tovariša Slavka Lamber-E gerja in dvodnevni razpravi na občnem zboru in v 1 komisijah sp delegati (ki so zastopali 1160 sindi-1 kalnih podružnic z 80.000 člani) izvolili 69-članski 1 plenum tega republiškega odbora. Ta se je takoj 1 sestal in izvolil 19-člansko predsedstvo in 7-član-M sko tajništvo republiškega odbora sindikata storili tvenih delavnosti. Za prvega predsednika novega g republiškega odbora je bil na tej seji izvoljen to-1 variš Lojze Fortuna, za tajnika pa tovariš France §f Mrevlje. Občnega zbora so se razen delegatov udeležili 1 tudi številni gostje, med njimi tovariši Andrej Ver-1 bič, predsednik centralnega odbora sindikata de-1 lavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije, in podil predsednika republiškega sveta sindikatov Jože g Borštnar in Leopold Krese. 1 ; iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim vsem pa hitrejši razvoj sodobnih storitvenih dejavnosti in boljše materialne pogoje delovnih kolektivov. Primeri iz naj-bližje preteklosti opozarjajo na zmotnost stališč o nesmotrnosti investicijskih vlaganj v storitvene dejavnosti. V marsika- teri komuni morajo podpirati oziroma drugače reševati usodo nesmotrno postavljenih industrijskih podjetij. Temu nasprotno pa primeri drugih komun, kjer so na primer gostinstvo in turizem obravnavali (Nadaljevanje na 2. str.) POSVET O »POGLAVJU« VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V STATUTI H OBClN PRAZNE FORMULACIJE NERAZČIŠČENIH ODNOSOV Menda so statutarne komisije v večini občin že pripravile osnutke statutov. S tem pa seveda še ni v ničemer rečeno, da se bliža h koncu tudi obdobje snovanja občinskih ustav, če jim tako lahko rečemo. Nasprotno, dokončno redakcijo določil sedanjega in prihodnjega razvoja ekonomskih in družbenih odnosov v občini bo lahko zagotovila le na široko zasnovana javna razprava. To velja tudi za »poglavje« vzgoja in izobraževanje. To v celoti tudi potrjuje razprava na tem posvetu. Nekdo je pripomnil, da bi morali zdaj na široko zastaviti družbeno akcijo. Misel, ki je ne kaže v nobenem primeru omalovaževati. P.odatki iz popisa prebivalstva izpred dveh let ne razkrivajo podobe, s katero bi lahko bili zadovoljni: 133.000 prebivalcev v Sloveniji, starih več kot deset let, nima niti štirih razredov osemletke, 621.000 prebivalcev je svoje izobraževanje zaključilo v četrtem razredu osemletke in le 310.000 jih je dokončalo osemletno splošno izobraževalno šolo. Se mnogo bolj pa so zgovorni podatki, da ima skoraj polovica prebivalcev v starosti od 20 do 34 let — točneje: od 383.P00 prebivalcev le 183.000 — in več kot 50.000 v starosti od 15 do 19 let le štiri razrede osemletne splošno izobraževalne šole, da ima v prvi starostni skupini le 97.000 in v drugi le 54.000 prebivalcev popolno osemletko. Ob tem pa si bo bržčas treba nekaj priznati: ta osnova je preskromna, da bi se lahko z njo zadovoljili, kaj šele, da bi lahko na njej gradili. Hitrejši prehod v sodobno industrijsko proizvodnjo in sploh hitrejši razvoj proizvajalnih sredstev je nedvomno čedalje bolj odvisen od stopnje izobrazbe, strokovne Posvet, ki ga je v začetku tedna priredila Zveza delavskih in ljudskih univerz skupno z Republiškim sindikalnim svetom, Glavnim odborom SZDL, sekretariatom Sveta za šolstvo LRS, je razkril, da je »poglavje« vzgoja in izobraževanje v osnutkih občinskih statutov v mnogočem pomanjkljivo obdelano. Pravzaprav: nerazčiščeni odnosi na relaciji občina —vzgoja in izobraževanje tudi niso mogli obroditi drugega kot prazne formulacije. usposobljenosti proizvajalcev. In nadaljnja demokratizacija družbenega življenja, proces stapljanja funkcije proizvajanja s funkcijo upravljanja je neposredno odvisen od intenzivnosti, smotrnosti, načrtnosti vzgoje in-izobraževanja proizvajalcev. Izoblikovati tak vzgojno-izobra-ževalni sistem in ustvariti take pogoje, ki bodo zagotovili harmoničen razvoj ekonomskih in družbenih odnosov, bi pravzaprav bila vsebina misli o široko zasnovani družbeni akciji. A namesto tega izpričujejo določila v osnutkih statutov še vedno več ali manj formalen odnos do vzgoje in izobraževanja. Res, čeprav morda izjeme, pa vendarle že površna analiza določil o vzgoji in izobraževanju v osnutkih statutov dopušča posplošite v: to poglavje so sestavljala slabo obdelali. Že same 'formulacije so pogosto tako zelo splošne, da povedo le malo več kot nič o dejanskih potrebah po vzgoji in izobraževanju, o nalogah, ki izvirajo iz teh potreb, o pogojih, ki jih je treba zagotoviti za uresničitev teh nalog ... Občina skrbi za ustanavljanje in delovanje zavodov in organizacij za izobraževanje občanov. Takih in podobnih inačic je veliko v predlogih občinskih statutov. v Za vsemi temi splošnimi določili, ki naj bi sicer podrobneje opredelili naloge, pravice, dolžnosti občine kot celote do vzgoje in izobraževanja, pa se razkriva kopica nerazčiščenih problemov in odnosov. Zato jp bržčas precej resnice v tej pripombi, da so sestavljale! pojmovali odnos občine do vzgoje in izobraževanja še vedno samo kot formalnost. Česa drugega si ob teh splošnih določilih, a povsem konkretnih problemih, nalogah in dolžnostih skorajda ni možno misliti. In kot v opravičilo je nekdo pripomnil, da občine v svojih statutih niti ne morejo določneje opredeliti svojih nalog na področju vzgoje in izobraževanja, ker jih ne precizirata podrobneje niti predlog zvezne niti republiške ustave. Nekaj resnice je bržčas tudi v tem pomisleku. Zlasti v tem, da niti zvezna niti republiška ustava ne precizirata nalog občin na področju vzgoje in izobraževanja. Samo ... samo da jih niti ne moreta, ker povsem jasno opredeljujeta občino za osnovni organizem nadaljnjega razvoja ekonomskih in družbenih odnosov. Toda osnovna načela vzgoje in izobraževanja v našem družbenem razvoju, rekli bi, družbeni pomen in vloga vzgoje in izobraževanja sta v obeh osnutkih povsem jasno opredeljena. In povsem speci-(Nadaljevanje na 2. str.) Sobota, 6. aprila 1963 Št. 13, leto XXI z !!!I!!!IIIIIIIII!!IIIIIIII!I!IIII!III!IIIIIIII!IIIII!I!1!I||||||||||!I||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIIII|;||||||III^ | Ustanovni občni zbor 1 | RO sindikata delavcev f | industrije in rudarstva J V Festivalni dvorani v Ljubljani je bil sinoči zaklju- gj ee čen ustanovni občni zbor republiškega odbora sindikata §|; S delavcev industrije in rudarstva. Po dvodnevni razpravi g §§ na občnem zboru in v treh komisijah so delegati sprejeli = = delovni program noVo osnovanega republiškega sindikata s g ter izvolili organe tega sindikata. 75-članski plenum tega s | sindikata je potem na prvi seji izbral 25-članško pred- I 1 sedstvo in za predsednika izvolil tovariša Iva Janžeko- g g viča, ki je prvi dan zasedanja občnega zbora delegatom in §j' g gostom posredoval tudi uvodni referat v razpravo. Za §§ 1 podpredsednika novega republiškega odbora je bil iz- g 1 voljen tovariš Slavko Zalokar, medtem ko bo dolžnosti F g tajnika opravljal tovariš France Leben. . g Neposredno pred tem ustanovnim občnem zborom so g g bili v Ljubljani občni zbori republiških odborov sinili- s g katov delavcev rudarstva, metalurgije in kemične in- E g dustrije: tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev; g g kovinarjev; lesnih ih gozdnih delavcev ter delavcev tiska g g in papirja. Vseh pet sindikatov se je soglasno izreklo za g H združitev v novi sindikat delavcev industrije in rudar- = g stva. Dela ustanovnega občnega zbora se je kot gost ude- g g težil Ico Simčič, podpredsednik centralnega odbora sin- g g kata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, pri- g g sostvovali pa so tudi $tane Kavčič, Jože. jSorštnar in E g Leopold Krese. O- delu in zaključkih ustanovnega občnega zbtira re- g g publiškega sindikata delavcev industrije in rudarstva bo- g 1 mo podrobneje poročali v naslednji številki našega lista g g in. v »Pogovorih 63«. ", g USTANOVNI OBČNI ZBOR RO SINDIKATA DELAVCEV - STORITVENIH DEJAVNOSTI : ALOJZ BIZJAK, Koper: »Statut mora vključevati definirane p noipe ustvarjanja dohodka skozi politiko cen za storitve in določati pristojnosti kolektiva pri predlaganju višine cen; tako za individualno kot za kolektivno potrošnjo. Ne bi ponavljal znanih stališč, kaj in koliko mora posamezna komunalna organizacija, ustvarjati sredstev, za nemoten razvoj svojih dejavnosti pri zadovoljevanju potreb občanov. Pokazal bi samo na izredno pereče vprašanje ovrednotenja tistih komunalnih storitev, katerih nosilec je komuna. Največkrat ža te kolektivne službe zmanjka sredstev.« SLAVKO ARBAJTER, Portorož: »Okraj Koper je posegel V; borbo' za investicijska sredstva za razvoj turizma, kolikor je najbolj mogel in pri tem zavoljo večje pripravljenosti in izkušenj ,iztrgal* tudi tista sredstva, ki so bila namenjena drugim območjem, To s, splošno jugoslovanskega stališča ni prav. Razen tega so se sredstva napačno . razdelila. tudi znotraj Ograja. Temu je kriva tudi ne-, koordiniranost naših podjetij in nekaterih organov. Tudi analize, če so sploh bile izdelane, niso realne, strokovne in zamegljujejo dejansko stanje. Vse te okoliščine so v povezavi s tehnično slabo opremljenim gradbeništvom vplivale na prekoračitve odobrenih kreditov in na zakasnitve rokov. Potek gradenj se namreč le v izjemnih primerih ujema s predvidevanji. Vsemu temu bi se ob drugačnih politično organizacijskih prijemih nemara lahko izognili. Tako pa nam prav to škoduje, saj inozemski poslovni partnerji dobivajo vtis o nesolidnosti naših podjetij.« ANDREJ VERBIČ je v svojem prispevku za razpravo razen drugega ugotovil razveseljivo dejstvo, da so delegati kritično obravnavali probleme, napake in slabosti in da so izhajali iz spoznanja, da je rešitev teh dejavnosti samo v komuni. Razvoj vseh storitvenih dejavnosti je torej odvisen predvsem od nas samih. Od tega, kako bomo delali in kako bomo odstranjevali notranje slabosti, pa je odvisno, kdaj in kako bomo uspevali odstranjevati tiste administrativne spone, ki dejansko ovirajo razvoj storitvenih dejavnosti. Posebej je poudaril, da je zatorej treba sprostiti iniciative v ljudeh in v kolektivih, saj je od tega dejansko vse odvisno. Če kolektivi, storitvenih dejavnosti ne bodo tako delali, da bi preko ekonomskih enot, delitve po delu in preko ostalih možnih pogojev sprostili ustvar- jalne sile v kolektivih, na sedanji stopnji razvoja- teh dejavnosti (ob drugačnih pogojih v primerjavi z ostalim gospodarstvom) ni mogoče, doseči bistvenih uspehov. IVAN KOLAR iz Maribora je razpravljal o ustanavljanju in delovanju ekonomskih enot. Poudaril je, da danes ni več mogoče govoriti na splošno o nerazumevanju posameznikov Iz vodstev podjetij, da se le-ti ne bi strinjali z uvajanjem in uveljavljanjem EE. Zdaj nastopajo druge težave, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju strokovnega kadra, slabih in pomanjkljivih finančno analitskih služb ter napačnih in primitivnih pojmovanj člariov kolektivov, češ da strokovne službe niso potrebne. Vsakdanja praksa pa na primer opozarja, da analitsko kontrolna služba v mnogih podjetjih ni našla pravega mesta, čeprav-je. taka služba nujna že zgolj zavoljo tega, ker le redka podjetja vedo, koliko stroškov odpade na posamezno • storitev. To je še posebej pereče v gostinstvu.« . .. v- •• ■>- ■ r) . • •• v, LEOPOLD KRESE se je v svoji razpravi dlje časa zadržal tudi pri problemih skrbi- za človeka in za njegov življenjski standard. Opozoril je na slabost, da smo pri načelnih izvajanjih dostikrat zelo odločni in prepričevalni, v praksi pa ni' rezultatov. Poudaril je, da novi sindikat združuje tolikšno ustvarjalno silo, da bodo ne le republiški odbor, pač pa tudi Občinski odbori in osnovne organizacije sposobni, da z združenimi močmi tudi v praksi pomagajo uresničevati konkretna vprašanja, torej realizirati - načela, ki so potrjena in o katerih razpravljamo. To je še toliko bolj pomembno zategadelj, ker. je vpliv storitvenih dejavnosti na ostalo proizvodnjo in na družbeni standard ljudi vse drugo prej kot majhen. Zato je — razen drugega. —, neverjetno važno, kakd hitro bodo tudi v občinah ustanovljeni odbori sindikata storitvenih dejavnosti, da bi. na ravni občine in na ravni kolektivov zares hitro . pomagali odkrivati probleme, razčiščevati stališča in probleme kajpak tudi reševati. Gre. torej za to, da sindikalni delavci. in kolektivi storitvenih dejavnosti spoznajti probleme, zavzamejo do njih kritična stališča in se potem v odnosu gospodarske organizacije do komune oziroma obratno za-vzemajo za konkretne ukrepe. S tem si bodo sindikalne organizaciji sindikata ! delavcev storitvenih dejavnosti zagotovile svoj vpliv na politiko zunanjih faktorjev. Če bodo pri tem izhajale iz spoznanja, da je na prvem mestu prizadevnost v lastni hiši, v kolektivu, za večjo proizvodnjo in večjo produktivnost, je na teh Osnovah mogoče pričakovati tildi sočasen porast možnosti za naglejše reševanje problemov' človeka. ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE ŠTORSKIM ŽELEZ AR JEV IZOBRAŽEVANJU PRVO MESTO Verjetno si posamezniki, ki so razpravljali o izobraževanju, niso zapomnili vseh zelo interesantnih in vendar hkrati nasprotujočih si številčnih podatkov, ki jih je med obilico drugih problemov naštel predsednik sindikalne, podružnice v svojem uvodnem poročilu. Vsi tisti, ki so razpravljali o izobraževanju — strokovnem, ekonotnskp-družbeno političnem — in teh ni bilo malo, so najbrže naravnost čutili potrebo, da na takšnem .mestu kot je občni zbor, opozore na to, marsikje zapostavljeno področje. . 1 ... »Lani -smo- potrošili za izobraževanje skoraj 5 in pol milijona dinarjev. Večji del teh sredstev smo. potrošili za uvajanje novo sprejetih delavcev, za izobraževanje delovodij in.pred-, delavcev, -za, kontrolorje v od--, delku tehnične kontrole,, za izobraževanje članov Zveze borcev itd. ■ '. L' Prirejen;'je .bil tudi seminar za sindikalne: odbornike v- enotah. Za tovrstno izobraževanje smo potrošili ,167.000 dinarjev. V primerjavi tz vsemi potrošenimi sredstvi za ■izobraževanje je to le majhent odstotek, in sicer majhen odstekek za — družbenopolitično, izobraževanje ..., Ce si prizadevamo, da bomo vsi skupaj res dobri upravljal-ci, potem velja odslej potrošiti za to vsaj '8 do 12 odstotkov sredstev, ki -jih imamo v skladu Za ■ izobraževanje ... , ' ' Na raznih višjih in srednjih šolah štipendiramo precej študentov. T<5 je pozitivno za razvoj podjetja, vendar pa: sredstva za šol,-mjb najbrže niso najbolje nalbžetia, saj si mnogi absolventi pa končanem študiju poiščejo zaposlitev drugje, ker v našem podjetju za njih nimamo — primernega dela To je posledica neplariskega kadrovanja in neplanskega trošenja sredstev, namenjenih za izobraževanje. Skupna sredstva, ki smo jih lani potrošili za študij, za -izobraževanje, za-razvoj šolstva v komuni, so precejšnja. Železarna jq za vse to porabila — 34 milijonov dinarjev ... Tp je le nekaj podatkov, ki jih je predsednik sindikalne podružnice nanizal v svojem poročilu, in sicer v poglavju: izobraževanje in kadrovanje. Udeleženci razprave so te njegove ugotovitve ne samo potrdili, temveč jih z nekaterimi konkretnimi podatki še podkrepili: -Skratka, razprava o izobraževanju je pravzaprav zasenčila vse druge probleme, na katere so sicer tudi opozarjali posamezniki. >v; i Zanimivi so Vsekakor vzroki, zakaj je dobršen del udeležencev razpravljal: prav o izobraževanju, takšnerh' ali drugačnem, strokovnem ali ekonotnsko-drUžbeno-političnem. Eden' izmed vzrokov je nedvomno trša zahteva tržišča (domačega in tujega) glede kvalitete proizvodov. Toda, če hoče nekdo izpolnjevati takšne zahteve trga, potem je nedvomno potrebna večja strokovna raven vseh zapo- slenih. Zato, da je še kako pomembno nadaljnje strokoyno izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih, govore tile izrečeni podatki: ® V neposredni proizvodnji (in službah, ki jo oskrbujejo) 663 zaposlenih sploh nima minimalne ustrezne strokovne izobrazbe; #119 zaposlenih v administrativnih službah ima samo zaključeno nižjo šolo; LOJZE FORTUNA predsednik republiškega odbora sindikata ■ storitvenih dejavnosti * Tovariš Fortuna se je rodil leta 1927 v Liber-gi pri Litiji. Kot fantič je od 1942. leta dalje sodeloval v NOV kot terenski delavec, 1. 1944 pa je odšel v partizane. Po vojni je tovariš Fortuna opravljal vrsto odgovornih dolžnosti. Med drugim je bil več let tajnik OSS Ljubljana in tajnik republiškega odbora sindikata trgovskih in gostinskih delavcev. Pred odhodom na študij v višjo šolo za politične vede pa je bil tovariš Fortuna nekaj mesecev tudi predsednik republiškega odbora sindikata obrtnih in komunalnih delavcev. • analiza o zaposlovanju v. ekonomskih enotah opozarja, da je zadnji čas precej manj zaposlenih v neposredni proizvodnji, nasprotno pa je v zadnjih dveh letih precej več zaposlenih v ostalih službah, predvsem pri administrativnem delu. (Leta 1960 zaposleno 188, lani 230 v administrativnih in strokovnih službah.) — Kadrovska služba sicer ta porast opravičuje z boljšo pripravo proizvodnje, evidenco, kontrolo itd. Toda če primerjamo ustvarjeni dohodek na zaposlenega v letu 1961 in 1962, ugotovimo občutno znižanje. To pa ni najboljše opravičilo za zmanjšanje števila delavcev v proizvodnji in porast zaposlenih v strokovnih in administrativnih službah... 2e sedanje, zahteve trga glede kvalitete proizvodov- torej terjajo večje strokovno znanje prav vseh zaposlenih. Toda udeleženci razprave so 'opozorili, da bo v perspektivi potreben še strokovno bolj vešč kader v proizvodnji. Podjetje, je namreč pred obsežnimi rekonstrukcijskimi .deli in če bodo uresničeni njihovi načrti, bo marsikakšna dosedaj ročna operacija dela po končani rekonstrukciji avtomatizirana. (Nobeden od udeležencev sicer ni globlje analiziral vzrokov za hitrejše zaposlovanje ljudi v administrativnih ■ in ostalih službah. Nedvomno je večjo zaposlitev terjala očitno dokaj nizka strokovna raven zaposlenih v teh službah in vedno večji' obseg nalog, Toda ali ni eden izmed vzrokov tudi, da proizvodnja pridobiva vse modernejša sredstva, administrativne delovne . operacije pa so ob vse obsežnejših nalogah ostale le pri »ošiljenem« svinčniku ali so kvečjemu »modernizirane« z električnim računskim strojem.) Opozorila, izrečena v poročilu in v razpravi, so bila torej opozorila za današnji in jutrišnji dan, in sicer v tem smislu, da velja skrbneje kot doslej razmišljati-, o izobraževanju Ih kadrovanju, kajti moderni tehnološki procesi terjajo strokovno visoko usposobljene delavce. Hkrati ob tem pa so bile izrečene tudi ugotovitve, da je enostransko trošenje sredstev, in sicer samo ali pretežno za strokovno izobraževanje napačna usmeritev. Rečeno je namreč bilo: • da terja nadaljnji razvoj in krepitev samoupravljanja večjo splošno, ekonomsko in družbenp-pplitično razgledanost zaposlenih za-to, da bodo vsi poznali ekonomske. zakonitosti in da se bodo kot zavestni upravljal« odločali vedno za najboljše, najnaprednejše rešitve. . Lahko trdimo, da je razprava o izobraževanju zasenčila vse druge, sicer prav tako zanimive probleme. In prav v tem je bila odlika tokratnega občnega zbora sindikalne organizacije štor-skih železarjev. P. D. Prazne formulacije fična stopnja razvitosti materialnih in družbenih odnosov V posameznih komunah prav zavoljo tega toliko bolj terja podrobno konkretizacijo načel, nalog in dolžnosti v nadaljnjem razvoju vzgojno-izobraševalne dejavnosti. Zato je nasprotno toliko manj' razlogov za vse te posplošene formulacije v osnutkih občinskih statutov. In slednjič, ali ne daje že sam dosedanji razvoj vzgojno-izobraževalne dejavnosti, dosedanji razvoj materialnih in družbenih odnosov na tem področju družbenega življenja dovolj trdne opore, di bi lahko razčistili nerešene probleme in nerazčiščene odnose ter tako precizneje izoblikovali načela prihodnjega razvoja? Šolska reforma, načela novega zakona o financiranju šolstva. Resolucija Zvezne ljudske skupščine o strokovnem izobraževanju to v celoti omogočajo. Samo da v tem primeru izoblikovanje poglavja o vzgoji in izobraževanju ne bi smelo obtičati v kabinetskih razglabljanjih, temveč bi moralo. biti zasnovano na temeljitih analizah obstoječih ekonomskih in družbenih odnosov. Tako pa bržčas ta zagovor — ali opravičilo, kot ga že pač kdo hoče pojmovati — zakaj posplošene formulacije, ne drži povsem. Tako je povsem v nasprotju s prejšnjo izzvenela nova misel: v statutih komun je treba zagotoviti, da bosta vzgoja in izobraževanje dobila polno vlogo v procesu osvobajanja dela. ,V resnici. Ustava daje vzgoji in izobraževanju hkrati z razvojem proizvajalnih sil, odpravo mezdnih odnosov, poglabljanjem in razvijanjem samoupravljanja, skrajševanjem družbeno potrebnega delovnega časa... pomembno vlogo v procesu osvobajanja dela. Ta proces pa je toliko bolj intenziven, kolikor bolj harmonično se med seboj prepletajo njegovi elementi in kolikor tesnejša je njihova medsebojna odvisnost. Ali z drugimi besedami povedano: materialni napredek celotne družbe in slehernega njenega posameznika, razvoj družbenih odnosov je lahko toliko bolj intenziven, kolikor bolj razvita in kolikor bolj na široko je zasnovana vzgojno izobraževalna dejavnost. Vzgoja in izobraževanje tako dobivata čedalje večji' družbeni pomen. Prav zaradi tega pa bodo rnorale občine v svojih statutih veliko bolj celovito obravnavati to področje. Ne samo izobraževanje mladine, temveč permanentno izobraževanje proizvajalcev, občanov. Ne samo splošno izobraževanje, tudi strokovno, družbeno-ekonomsko izobraževanje, idejna , vzgoja. Skratka, s statutom zagotoviti na osnovi obstoječih in perspektivni potreb po vzgoji m izobraževanju enovit vzgojno izobraževalni sistem. In skladno s tem tudi razmejiti pravice, dolžnosti, naloge, pristojnosti tako občine kot celote kot občanov, tako gospodarskih organizacij, strokovnih združenj, družbenopolitičnih organizacij, društev kot posameznih vzgojno - izobraževalnih ustanov. V nasprotnem primeru bodo ostala ta »poglavja« o vzgoji in izobraževanju v občinskih statutih samo prazna deklaracija, je še nekdo pripomnil. BOJAN SAMARIN -Rrtfl-—>-tt--:-*---I------,________ TEŽIŠČE DELA V KOMUNO (Nadaljevanje s 1. str.) enakopravno glede na druge gospodarske panoge, kažejo, da storitvene dejavnosti žanjejo lepe gospodarske uspehe in v nekaterih primerih prispevajo celo višji devizni priliv kot industrijska podjetja. Toda če zdaj, kot že omenjeno, širša in ožja družbena skupnost drugače vrednotita položaj storitvenih dejavnosti, še ni rečeno, da je že vse urejeno. Od Sindikalnih podružnic, od njihove dejavnosti in njihovega vključevanja v reševanje splošnih problemov komune in kolektivov je odvisno, kako' hitro "in s kakšnim učinkom se bdSo v praksi uresničevala načela stališča prihodnjega razvoja teh dejavnbsti. Ta naj bi flamreč pomenila5 zagotovilo, da bi se ob programiranju razvoja teh dejavnosti izognili dosedanjim napak'am,' glede katerih so zlasti očitne: načrtovanje razvoja in vlaganje sredstev ob nedodeljčnih urbanističnih rešitvah; ob »znani« ugotovitvi, da ni podatkov o premikih v strukturi prebivalstva in S tem strukturi 'potrošnje; da so se navzlic vse- mu uveljavljale iokalistične težnje; da ni bilo mogoče govoriti o delitvi dela in uresničevanju najrazličnejših želja (drugod pravijo »dolžnosti«), ki jih morajo potrošniku ali tujemu turistu brez izgovora zagotoviti prav storitvene dejavnosti. Vse to je prispevalo k polovičnim in neskladnim rešitvam, k nenačrtnim in dostikrat perspektivno docela zgrešenim vlaganjem občin in kolektivov. Zavoljo takih vlaganj ter spričo okoliščin (objektivnih in subjektivnih), ki so nekako terjale neekonomsko poslovanje storitvenih dejavnosti, pa so slednje prišle tudi v položaj, ko je postal izredno pereč tudi problem zaostajanja realnega standarda in drugih življenjskih pogojev zaposlenih. To je le nekaj misli iz poročila tovariša Lambergerja. Iz njegovih nadaljnjih izvajanj in iz razprave pa lahko povzamemo, da sindikalne organizacije kolektivov storitvenih dejavnosti dostikrat tudi zavoljo svoje nesistematičnosti, premalo pogumnega in nesamostojnega dela niso reševale notranjih pro- blemov kolektivov in opozarjale na možnosti boljšega poslovanja, ki bi bile uresničljive z organizacijskimi in "drugimi spremembami. Tudi to je vzrok počasnejše decentralizacije upravljanja in določanja, in v zvezi s tem doslednejše delitve po delu. Prav od tega, od razpoloženja in zavzetnosti v kolektivu pa so v končni posledici zelo odvišni delovni uspehi, ki jih doseže neka delovna organizacija storitvenih dejavnosti. Na dobrih poslovnih rezultatih pa ■— razumljivo — temelji tudi hitrejša rast življenjskega standarda članov kolektivov. Teh nekaj misli in ugotovitev nedvomno opredeljuje naloge sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v komuni in v kolektivih. Razprava na občnem zboru in v komisijah, v kateri je sodelovalo 57 delegatov — tako da je diskutiral vsak četrti — pa je naposled potrdila tudi upravičenost združitve prejšnjih dveh samostojnih strokovnih sindikatov v novi sindikat storitvenih dejavnosti. Diskutanti, ki so govorili" o najrazličnejših problemih v obrti, trgovini, turizmu, komunali in gostinstvu, so namreč opozarjali in ugotovi j ali, 'dar so kolektivi teh dejavnosti srečujejo z enakimi ali z zelo sorodnimi problemi; da jim bo izmenjava izkušenj zelo koristila in predvsem, da imajo o posameznih problemih dokaj enotna stališča. Ob teh pogojih in okoliščjnah pa ne gre več za stanovsko Oziroma cehovsko reševanje" problemov posameznih strok, pač pa je mogoče zavzemati in zagovarjati (ter kajpak uresničevati) načelna stališča, se pravi zagovarjati takšno politiko načrtnega razvoja storitvenih dejavnosti, ki bi glede na vse: okoliščine zagotavljala skladen razvoj teh dejavnosti v. odnosu na ostalo gospodarstvo in obenem uresničevala pogoje za boljše in uspešnejše poslovanje teh dejavnosti. Materialna osnova, ki bi si jo tako zagotovile ^storitvene dejavnosti, pa bi omogočila nagleje uresničevati osnovno nalogo tega sindikata: poglobitev de- centralizacije samoupravljanja in določanja z vsemi njenimi posledicami. ........... -mO ŽOgClNSKIH ZBORIH PROIZVAJALCEV V KOPRS&NI Zakaj dvignjena roka včasih pomeni samo formalno pritrditev? im svojem območju, iiiiiaiaiiiiin[iniiiiiiiiHiiimiiiniini[iBfli»iiiniiimiiiiiiiiiiniiiiiflHiiiiniiiiiiBn!iiiiiiiminininm»niiiiniiiii[HiiHniiiiiiinnnnimimmniiinniiimiiiiniiiip O letnem poročilu sodnika za prekrške je raz- 1 | Pravljalo šestnajst odbornikov, o poroštvu občin- jg | skega ljudskega odbora za 400 milijonov posojila fg | Pa nihče — Na dnevnem redu zasedanj povprečno | | enajst točk, rekord: sedemindvajset točk — Dobri ( | občinski uslužbenci so leva roka zborov proizva- j | Jalcev, ne pa nepotrebni birokrati § "'^‘^MmniiinianmuiHiiniiBfflniimiiiiiinniiiiiinffliinBgnicHiaiiiiiiiaianmiimmiiinnmimifflnimniniiiiHnTiiiiiHnimniniinmniiniimniiniiiiiiiinniiiiiS Zakaj dvignjena roka r,r ko je občinski zbor Sv T^ialeev v Kopru uvrstil v , J dnevni red poročilo sodni-ra z® Prekrške, je bila seja zelo zgibana. Šestnajst odbornikov živiv. Pojavilo k besedi. Še bolj sku ^ila razprava na in iv-1- se^ zbora proizvajalcev rp občinskega zbora, ko so raz-nm?VaU Prejšnjega in imenovali de, a načelnika za splošne za-°?ve ObLO. Isti. odborniki pa so na po-kni. bjih sejah brez kakršnega-dvi1 vPrašanja ali pripombe z obe-anjem rok privolili v to, da na* ski. ljudski odbor prevzame investicijska posojila li-,a ^ranih gospodarskih organi-Ui da se redno likvidira klav-jv. ?, v Dekanih, prav tako je *ce pristal na poroštvo Luki li, Per za skupno okoli 400 mi-Uonov posojila. kih'"6 ^ samo P° tehle podat-kj , ocenili zbor proizvajalcev, bržkone dobili takšno karak-r ,lstiko: izredno prizadeven v Spanju osebnih. vprašanj in ier,- 0 brezbrižen do gospodar-- nia v komuni. Sodba bi bila izvajalcev na odgovarja: »Dnevni redi zborov proizvajalcev so na splošno prenatrpani in formalno izglasovanje sklepov ni koprska posebnost. Deloma so tega krivi predpisi, vendar je prav tako res. da sr.rd ljudski odbori ne skrbijo dovolj za prenašanje nekaterih pristojnosti na svete in na druge organe ObLO. Na zadnji seji okrajnega sindikalnega sveta, ko smo razpravljali o zborih proizvajalcev na podlagi globalnih ugotovitev analize, so člani posebej opozarjali, da je gradivo za seje slabo b}Vada krivična, prvič zato, ker d Ib v zgradili samo na nekaj a$tičnih črno-belih primerih "bbgič pa r— —1- te- zaradi n e primerjanja pa tudi delno opravičilo t,: ga zbora proizvajalcev, ki j. v nekaj urah temeljito ob-, vnal na primer deset vpra-jJU, ki sodijo v njegove kom-jf’6nce. Docela izključeno pa r ’ ba bi o vsaki točki dnevnega (fj,a razpravljal, kadar jih je ’krat več, Kpprski zbor proiz-jalcev je na isti seji obravna-tri integracije, sedem poro-g ev za najem kreditov, štiri iffbt^embe v poslovanju podri in vrhu tega še trinajst ^gih vprašanj. To je bil izje-primer> povprečno pa je e’levni red sej obsegal »samo« aJst točk... Zaključek: prenatrpani dnev-v tbhi nujno silijo zbor proiz-hJa:cev> da nekatere sklepe šaha formalno izglasuje. Vsiljuje ha;Se vPra-šanje, zakaj se »linije SDj™anjšega odpora« — če je pr- Potrebna — ne poslužuje Nebistvenih Ozir. pri manj pjj^bNibnih občinskih vpraša- Ra2PRAVLJAJO o neznanem pr5^rajni sindikalni svet v Ko-ustoličilaz, ampak osi proizvajalci v občini. Tudi tista četrtina, ki hodi o krilih... In prav to je morda najbolj presenetljivo, da se mrž-nja do žensk razvija celo o samih ženskah, kadar se izbirajo in volijo člani samoupravnih vodstev. Mogoče preostro sodim? Mogoče ne gre za antifeministična nagnjenja niti pri proizvajalcih, ampak preprosto za tradicionalno nezaupanje, da bi razen pri delu v tovarni, obrtni delavnici, trgovini ali pisarni nežni spol lahko napel možgane tudi tedaj, kadar gre za občinska vprašanja in za pametno porabo občinskega denarja. Previdnost pa vsaj v tem primeru ni ravno mati modrosti. Če vprašate delavce, kako je v občini preskrbljeno otroško varstvo in kakšne so možnosti za prehranjevanje | izven doma, malodušno zamahujejo z roko, češ za te reči g | se pa pri nas nihče dosti ne briga. Družbena pomoč dru- j J žinam da po polžje napreduje. Ne dam roke o ogenj, da bi bilo za stoosemdeset sto- s 1 pinj drugače, če bi o zboru proizvajalcev bile tudi delav- jj | ke in uslužbenke, upam si pa trditi, da bi bilo vsaj za | j§ stosedemdeset stopinj drugače. _ . S Navsezadnje pa — čemu se vmešavam v te reči? V naši g | občini so delavci in delavke večji diplomati. V zboru pro- j 1 izvajalcev resda ženske še nismo sorazmerno enako zasto- j 1 pane kakor v proizvodnji in javnih službah, vemo pa, jg 1 da sta antifeministična nota in nezaupanje pri volitpah jj 1 samoupravnih vodstev medvedja usluga osem skupaj. Nekoč, kdo ve kdaj, se bodo tisti, o katerih pišem, o | E tem sami prepričali. ~~ g Dobrohoten nasvet: enourna razprava o tem pred vo- j m litvami novega občinskega zbora proizvajalcev najbrž ne g 1 bi škodovala. H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: j 1. Hotel *Pošta<, Jesenice — J. VOLJČ 2. Občina Koper — MARIOLA KOBAL ^.■.■1^mmH.minniiiiiiiiiiii||i|iiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiii[iiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinnniiiniiiiinnimnHiiininmiiiii!mnimiiniMiiiniinili azpravljamo o turizmu, — so rekli v majhnem, zakotnem kraju — bomo vsaj 'postali znani v svetu in tako bodo celo tujci prihajali v naše kraje. Končno pa, saj razpravljati o turizmu, saj to je vendar v duhu časa... Tako nekako so modrovali krajevni možje in na moč dobro se jim je zdelo, da bodo tudi pri njih pričeli razvijati turizem... In kar so sklenili občinski možje, so izvedeli tudi občani, govorili so o tem povsod in beseda turizem je postala pojem. — Ste slišali? Turizem? — je rekla gospodinja Meta. — In tujci, — je pritrdil čevljar Bruno. Občinski možje pa niso ostali le pri tem. Hoteli so takoj preiti in želje spremeniti v delo, pa si v tem nikakor niso bili edini. Zajezili naj bi reko in napravili jezero, saj so slišali, da je jezero prvi pogoj turizma. Tako je mislila ena stran, medtem ko se druga s tem ni strinjala rekoč: pri nas je že tako vse preveč različnih jezer. Kaj bomo še mi z njim? Samo meglo nam bo prinašalo. Potlej je druga stran predlagala prvi, naj bi v mesto povabili skupino »Artistikumc, ki menda slovi po odličnih umetniških točkah... In te točke niso karsibodi. Kača menda poje živega zajca, na pol gola dekleta pa so prav vabljiva visoko pod šotorskim nebom, ko se na vso moč penjajo po vrveh ... Grozno! Pa kaj bi s tem, ko pa se tokrat prva stran ni mogla odločiti za to umetniško skupino rekoč: pred mesecem so gosto- vali v sosednji občini... Mi pa naj jih zdaj posnemamo. — Kaj pa, če bi pripravili kakšno športno tekmovanje? — je bleknil očanec Hrust, ki se je že od rane mladosti rad pretepal, pa mu ta strast ni otopela niti z leti. Pa 'so tudi njegov predlog zavrnili, češ: to s turizmom nima nobene zveze. Turizem in športna tekmovanja? Kakšna naj bo to integracija. Tako so možje razmišljali in razmišljali, pa vendar niso svojemu premišljevanju prišli do kraja. Prav v tem času, mislim v času prerekanja, se je v rodni kraj vrnil očanec Vidov. Prišel je domov truden in bolehen in venomer je nekaj govoril o lepotah, ki da jim ni para na celem svetu. V svoji nevednosti se je revež celo spomnil gradu, ki je čemel na vrhu hriba in govoril je o njem, da je tako lep, da bi ljudje samo zaradi gradu, če bi zanj sploh vedeli, kaj radi prihajali v te kraje.1 — Kako grad? — so se vpraševali očanci. — Kaj ne vidiš očanec Vidov, da se grad že podira? — — Vidim, vidim... je bolehno rekel prišlec. — Popraviti bi ga bilo treba ... popraviti ... — — Popraviti? Zakaj vendar? — Lep je, — je rekel očanec Vidov. Mislil je sicer še dodati, da bi bil grad lep, če bi ga malo popravili, pa mu je zmanjkalo moči in je omahnil. — Saj bi ga popravili, — so ob postelji stokali možje... — Saj bi ga, le prestar je ta grad, Vidov. Iz petnajstega stoletja je ... Prestar je, ka j bi z njim. Hriba je škoda, hriba... Mar bi na njem napravili hotel. Slišiš Vidov. Hotel! Očanec Vidov pa jih ni več slišal in ni mu bilo več ne do gradu in ne do hotela. Ni videl, da so podrli grad iz petnajstega stoletja, grad, ki je bil star in je kvaril okolico. In tudi tega ni videl, da so na njegovem mestu zgradili hotel. Zdaj že nekaj časa hotel stoji. Moderen je in lep ... Samo prazen je vedno. Ne vem, zakaj? Gostov preprosto ni! Zdaj očanci premišljujejo o porabljenih sredstvih in ne morejo se zediniti, ali bi bilo bolje — da bi grad še stal in se tako v stoletjih sam podrl, ali pa je bolje, da so ga podrli kar sami in tako potomcem zbrisali sled na nekaj grdega ... Saj gr e vendar za okolico in za pogled na hrib. O hotelu pa menda še molčijo. Do sedaj se še nihče ni spomnil, da bi ga morda podrli. Pa tudi o turizmu molčijo. Menda zdaj govore o bolj važnih stvareh. jAN£Z GOVC f M akajeno je bilo v edini so-m bi kulturnika Gobe. Pa to-M, krat v umazani čumnati *-ini sedel sam, ni ustvarjal. V ozki sobici, ki ji v današnjem, za kulturo neintere-santnem času pravijo tudi garsonjera, je bilo vse polno golobradih in bradatih mož, ki so bili kulturniku Gobi na moč podobni. Kako tudi ne, saj so se sami prav tako kot njihov vzor, ukvarjali s kulturo. Vsaj tako je bilo videti, kajti rdeči so bili v obraz in z rokami so venomer krilili po zraku, kot da bi vsak zase dirigiral velikemu orkestru. — Razumete! — je najglasneje kričal kulturnik Goba, — Za nas in za naše ustvarjanje nimajo več nobenega razumevanja. Za kulturo nimajo posluha. Vam povem, da mi je sosed, ki je skladiščnik na postaji, celo pripovedoval, da na zadnjem zboru volivcev o kulturi niso spregovorili niti besedice ... — — To je grozno. Grozno. — je završalo po Gobovi čumnati. — Govorili so o vsem, — je spet nadaljeval kulturnik Goba — o vsem vam pravim: o uličnih svetilkah, o kanalizaciji, 0 cestah... da, da, celo o gnojiščih je tekla beseda... O kulturi pa nič. Niti besedice vam pravim. Kulturniki so potlej v Gobovi čumnati sklenili glave in nekam tiho je postalo. Goba pa je vsake toliko časa dvignil glavo in nekaj svetlega prozornega je steklo po njegovem grlu. Ostali so ga pri tem smelo podpirali... Zato je tudi tišina kmalu izginila, zaslišalo se je sprva čebljanje, za tem so krilili z rokami, potlej so govorili nekoliko glasneje in za tem vpili. Kulturnik Goba celo v verzih: Na nas kulturnike so pozabili. Denarja ni... Že tu pa se mu je ustavilo-Prevpili so ga drugi: — Protestirajmo! Napišimo pritožbo! — In res so pisali pritožbo. V njej so poudarili, da je kultura odmaknjena, da zanjo ni razumevanja, da naj se pristojni »činitelji« že enkrat sami prepričajo, kako delovno je društvo, katerega predsednik je kulturnik Goba... Le priznanja, da ni nobenega. Podpisal se je sam predsednik Goba, ki je kljub temu, da je pismo že prej narekoval, še lastnoročno pripisal: P. S. Izvedel sem, kar je globoko žaljivo, da na zadnjem zboru volivcev in tudi na občini o kulturi skorajda ne govorite. Menda niti besedice. V sai take so informacije in upravičeno se bojim, da so resnične. Prosim vas, če mi v odgovoru sporočite, ali so te govorice resnične ali ne. Kulturnik Goba Pismo so naslovili na predsednika občine. Po tej odgovorni in težki nalogi so se kulturniki posvetili lastnemu delu. Ustvarjali so. Pesnikovali pač. Golobradci brez in dolgobrade! z rimo. Vse Otipaj pa ni bilo kaj dosti razumljivo. Se najmanj sam predsednik Goba, Jci ga zdaj niti jezik ni reč ubogal. Govoril je: ~ Pa... pa to je grozno. Gnojišče in kultura ... Slišite kulturniki! Gnojišče. O vsem. samo o kulturi nič. In to na zboru ... Uboga naša kultura. — — Uboga naša kultura — so v zboru zapeli še drugi. Zakaj pa nismo šli sami na ta zbor? — Tako je vprašal golobradec, ki pesmi sicer še ni pisal, pa je bilo že na oko očito, da je velik talent. Za zdaj je še samo ooslušal. Prvič je bil v Gobovi druščini. ~ Kak°? — je vprašal kulturnik Goba. — Da bi šli sami tja in potlej z drugimi vred govorili o razsvetljavi... o cestah ... o kanalizaciji... in celo o gnojiščih ... Nak, to pa ne. Ti vsega tega še ne razumeš. Fant, premlad si še. Tvoja naloga je, da poslušaš in se ne vtikaš, če ti to ni dovoljeno,... V mestu, kjer živi kulturnik Goba, še zdaj ne govore o kulturi. Nikogar ni, ki bi jasno in glasno na pravem mestu spregovoril o njej ... Kako, da ne govore o kulturi? Seveda govore. Veliko... Kje vendar? V Gobovi čumnati. Tam pišejo protestna pisma, ki jih ne odpošiljajo, in tudi pesmi pišejo. Te pa pošiljajo. Pa jih kljub temu ne jemljo resno. Ne objavljajo jim jih... Nekam v stran potisnjeni se očutijo ubogi kulturniki... ‘a kako tudi ne. Za vse se najde beseda, celo za gnojišče! Za kulturo pa ničesar... Le kako to? J. G. PR — Ne . . . Ne in ne. Nogometnega moštva pa ne damo. Jok, brate, aa bi S& razbili, uničili. In vse to samo zaradi nekaj sto tisočakov . . . Tega pa ne. Nogomet mi je edina zabava v tednu. Zdaj pa bi mi radi vzeli še" to. Jok, brate. • • Vam povem, da takoj odstopim! — Predsednik občine in predsednik nogometnega moštva v prostem času, tovariš Djo-ko, se je zaripel v obraz nagnil naprej in roke so mu še vedno ostale v zraku, čeprav glasu ni bilo več iz grla. Pa je dvojni predsednik pobesil roke in še enkrat dvignil glas: — Vam povem, da takoj odstopim! — Tako je govoril predsednik, le tega ni povedal, ali odstopa kot predsednik občine ali kot predsednik nogometnega kluba. Morda tudi oboje? Zatem je vstal diskutant Milojko, pogledal je prisotne in se nasmehnil dvojnemu predsedniku Djoki ter dejal: — Popolnoma soglašam z vami, tovariš predsednik* Popolnoma. Nogometni khin mora ostati, pa naj bo karsibodi. Je že res, da moramo varčevati, ponekod tudi odrezati, če hočemo, da vsaj še živimo v teh mejah . . • se pravi kot samostojna občina . . . Da bi pa ukinili nogometni klub. .. No, tu smo pa zašli vendarle malo predaleč. Kako sem rekel’ Da , da, torej predaleč . . • Ja, saj res. Kaj pa naj napravimo z vsemi tistimi študenti, ki se zdaj honorarno ukvarjajo z nogometom? Naj jim damo štipendijo? Ali plače? Ne moremo. Torej problem je tu. Končno pa mislim, da bi bila izguba na- šega nogometnega kluba za vse mesto, da ne rečem celo za Širši okoliš — neprecenljiva . .. — Tako je govoril diskutant Milojko, ki je bil obenem tajnik nogometnega kluba. Diskutant Milojko se je nasmehnil dvojnemu predsedniku, pogledal prisotne, potlej pa sedel. Zatem so molčali in kadili. Menda so premišljevali Dobrohotno so gledali drug drugega, pa še dvojnega predsednika, ki je medtem vstal in rekel: — Glede na to in izhajajoč iz tega, ozirajoč se na okoliščine, se pravi... če pogledamo naš družbeni načrt, potlej vidimo, da nam manjka denarja. Nekaj milijonov. Treba jih je najti... Mi pa. . . kar je bolj gotovo . ... treba jih je nekje odrezati . . . Vsi tako ali tako ne morejo čepeti na ramah občine. Naj se vendar znajdejo ... In prisotni so molčali-Mučna tišina se je vlekla med stoli. Da bi ga vrabec. Morda bi v tem globokem premišljevanju sem pa tja kdo tudi zadremal, da ni dvojni predsednik Djoko vsake toliko časa zabrundal predse: — Nekje je treba odrezati . . — Potlej je tam v zadnji vrsti nekdo zaškripal s stolom-Bil je profesor Gliša. Desetine zaspanih oči se je zazrlo vanj. Profesor GliŠa p* je odprl usta, si popravil metuljčka in kot učenček iz- — Oprostite . . . tovariš predsednik ... Z ženo greva v gledališče. Mudi se mi. Da se vam mudi, profesor Gliša, si je misel ponovil dvojni predsednik. Glasno pa je rekel: — Le pojdite. Mi bomo malo posedeli. — — Jo že imam! Jou, brate .. . jo že imam! Dvojni, predsednik je spot stal. Na hodniku so Še vedno odmevali koraki profesorja GliŠe . . . — Jo že imam! — - Kaj? - — Predlog . . . Jou, brate, da, da, tu bomo odrezali-Poglejte, koliko nam sam° požre to naše gledališče - • Celo več kot naš nogometni klub . . . Jau ... pa se tega nisem p rij spomnil. Vsega 6° mora človek sam spomniti. • • Saj res, hodi med vami kdo v gledališče? Kako? Nihče? Dobro. Kaj pa na nogometne tekme? Kako? Vsako nedeljo . . . No. pa Še premišljujemo .. . Nikogar ni bilo, ki bi ugovarjal. Niti profesorja Gliso ne. Menda ga je čakala žena-Nista Šla v gledališče. Rc' vež .. . Mudilo se mu je drugam. Za kulturnike pa J® tako znano, da ne hodijo na različne zbore. Menda venomer čepe doma. Nenehno nekaj snujejo. Ustvarjajo; Polni so načrtov... Pa k*J bi, saj so vendar kulturniki; Se dobro, da se je zdaj vse lepo uredilo. Zdaj J* stvar namreč že urejena. N®j darjeni dramski igralec, K je bil posebno privlačen ko Hamlet, je zdaj postal srednji napadalec v domačem moštvu. Ostali še vadijo se ne pritožujejo. Menda J nekaj talentov med nji®*- Z decentralizacijo sil \. zadovoljni. Tudi dvojni Pr.c. ] sednik se venomer smehlja' Saj je vse to vendar njegov zamisel. Česa vsega se človek ne more spomniti, 5 včasih reče v mislih, in °e kam topleje mu postane • -.* J e profesor Gliša se PjT tožuje. Menda nima kam Z nogometom se še ne ukvarja. Pa je na najboljši poh Z A Z OBISKA V KOPRSKEM » I P L A S U « wi|mi!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MRTVE ČRKE OŽIVLJAJO Samo kak zelenec bi verjel, da šest in* ^e.v že polrugo leto stoji zato, ker je 6„• ir> ki naj bi vodil popravila, bolan, nzgalničarji v Iplasu kakopak tudi ni niso verjeli temu slabokrvnemu iz-$ vo^j tehničnega vodje proizvodnje. Baai pa kdaj so to obzirno povedali, y°tem so na stvar spet pozabili. - Letos pa, letos se na vse strani za-r, Fia'jo zaradi teh pokvarjenih strojev, pralnemu delavskemu svetu so po-Et®1. celo pismeno pritožbo, češ naj te r°je odpiše, če jih ne bo dal popraviti. h Tistega o odpisu niso mislili resno, j aPisali so le zato, da bi dvignili prah , Pomaknili zadevo naprej. Izračunali e, namreč, da bi jim en sam polomljen če ne bi bil več polomljen, pove-1 dohodek za šestdeset milijo- •>0 v • popravilo bi stalo pa vsega sku- Pet do šest milijonov. Zdaj, ko AOnomski enoti ostane deset odstotkov Jtega dohodka, ki ga ustvari, bi ji j^le stroj precej povečal sredstva, s . »terimi sama razpolaga. In če je takš-0 n strojev šest...? »Oštja«, za petdeset ostotkov bi povečali proizvodnjo, so gruntali v brizgalnici, koliko več de-j arJa. bi jim ostalo za adaptiranje de-e,vskih stanovanj. To skrb so namreč onomske enote prevzele nase, za nove , adnje gre pa iz skupnih sredstev. In osebne dohodke bi lahko povečali. Cp ^daj razumete, zakaj se jezijo na ntralni delavski svet, ki na pritožbo £,, re£e ne črne ne bele. Ampak populi1 ne mislijo. Tiste papirje z izračuni Če h že še predložili delavskemu svetu,, tok . treba, pravzaprav bi jih lahko že mučni vodja proizvodnje, pa jih tišči v Predalu. 'd-,sres, zakaj neki jih tišči v preti jU- Kaj pa, če je on kriv, da stroji Popravljeni? kri H Lo že kakorkoli, brizgalnica ni tj‘Va. in zato tudi ne bo plačala amortizerje od teh strojev, niti obresti od J n- Prelistali so pravilnik o delitvi £i-dohodka in občrtali 15. člen sploš-Pov dnločb, po katerem smejo zahtevati Vijačilo stroškov, ki so nastali »po teJl. sili«. Se pravi tudi povračilo od-,/n.lene amortizacije in obresti. Če stjOT^lni delavski svet ne verjame, da igjA1 stojijo zaradi »višje sile«, naj po-6 sam krivca. t »V statutu podjetja bo treba še nabost ^e določiti materialno odogovor-l,ll!l!!|llll||!!!ll!!!l||!!|l|l|l|llll!llll!|l|]!!!llll!ni!!llll1!llllllll!lllll!!ll!ll!!llllllllinilll!!!llllll!lllll!lll!!ll|ll Na dnevnem redu: statuti 6 JESENICE: Osnutek v razpravi Občinski ljudski odbor Jesenice je razposlal v raz- g g pravo delovnim organizacijam in političnim vodstvom g m osnutek statuta. Osnutek statuta bo v tekočem in prihod- g s njem mesecu tema mnogih obravnav tako na terenu kot jj m tudi v posameznih delovnih organizacijah komune. j » TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA VIR PR Ir DOMŽALAH: Kaj naj uzakoni statut Nedvomno je ena izmed glavnih nalog delovnih orga- jj E nizacij v sedanjem času izdelava statutov. Tega se za- 1 B vedamo tudi pri nas. Naš centralni delavski svet je zato 1 jj že pred časom imenoval 7-člansko ■komisijo za izdelavo E jj osnutka statuta. Komisija se je dela lotila takole: Najprej je analizirala dosedanje delo, uspehe-in po- jj jj manjkljivosti samoupravnih organov, gospodarsko-jinančni g jj položaj podjetja, vlogo subjektivnih faktorjev, perspek- jj g tivni razvoj podjetja, notranjo organizacijo podjetja. Po- g jj tem je komisija proučila obstoječo notranjo zakonodajo. E Poprej kot je komisija pričela z izdelavo osnutka, so jj g člani ekonomskih enot na sestankih obravnavali dosedanje §§ g pomanjkljivosti notranje zakonodaje. Pismene predloge so g E poslali komisiji, da jih upošteva pri sestavi osnutka. Ko- g g misija je prejela 18 predlogov. Iz številnih je mogoče raz- g jj brati, da je potrebno ekonomskim enotam prepustiti več jj g pristojnosti glede sprejema in odpusta sodelavcev,- pre- m jj mestitev, dopustih (rednih in izrednih), nadurnem delu, jj jj normah, nagrajevanju, disciplinski odgovornosti, dolžno- g jj stih in pravicah posameznih strokovnih služb itd. Pomembno vlogo pri tej razpravi velja pripisati vsem jj E organizacijam v podjetju, predvsem to velja za sindikat, B jj ki je slehernega člana zainteresiral, da je prispeval svoje jj g misli, predloge in izkušnje v pismeni ali ustni obliki. S g jj tem je delo komisije zelo olajšano. M. P. jj | © SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE POSTOJNA: Korak pred drugimi jj Naj bo že kakorkoli, z izdelavo statutov delovnih orga- jj p . nizacij nekaj ni v redu. Vse preveč je čakanja in odlašanja jj 1 na »lepše in toplejše dni«. Priprave, tj. začetna posvetova- jj B nja, ki jih je organiziral sindikalni svet in Ljudska uni- m g verza, so že precej za nami. Res je sicer, da svet ni ime- jj g noval posebne komisije, ki naj bi spremljala izdelavo sta- jj s tutov in sestavljalcem nudila pomoč. To je bilo zaupano g g stalni komisiji za delitev dohodka in delavsko samouprav- g jj Ijanje. Zal pa je res tudi, da si ta komisija še ni izdelala g jj programa dela in s tem ne bi kazalo odlašati še naprej, jj Kljub temu pa ugotavljamo, da so v nekaterih delovnih g B organizacijah začeli s sestavljanjem statutov. Nedvomno 1 jj bodo prav te organizacije, ki sestavljajo statute - zu- jj g nanjnih šablon in »vzorcev«, izdelale take, ki bodo resnično g jj odraz konkretnih razmer in hotenj. Poglejmo kako so se. g jj te odgovorne naloge lotili v Splošnem trgovskem podjetju jj jj v Postojni. g Tričlanska strokovna komisija je sestavila teze za novi jj g statut in jih predložila v obravnavo 11-članski komisiji, ki g gj jo sestavljajo proizvajalci, člani organov samoupravljanja, jg jj sindikata in ZK. V razpravi o tezah razčiščujejo sedaj sle- gj jg deče probleme: novo formiranje ekonomskih enot, delitev g g- čistega dohodka, osebnega dohodka itd. Niso se še do- jj jj končno odločili ali naj bo tudi v bodoče vsaka trgovina g jj zase ekonomska oziroma obračunska enota ali pa naj bi g g trgovine združili v enote po njihovi dejavnosti Nekateri jg g pokazatelji govore v prid prve. drugi pa v prid zadnje j g omenjene variante. Tudi glede delitve dohodka si še niso g jj enotni. Obstojajo trgovine, k.i imajo visoko realizacijo in jg E precejšen čist dohodek, so pa tudi take, ki iz objektivnih g g razlogov ne krijejo niti osebnih dohodkov. Podobnih problemov je precej, komisija pa išče ustrez- 1 | ne in zadovoljive rešitve. Kolektiv namreč upravičeno pri-jj čakuje boljšo rešitev številnih vprašanj, ob čemer naj bi jj jg bile upoštevane vse objektivne in subjektivne okoliščine 1 1 posameznih ekonomskih oziroma obračunskih enot. g A. B. | Iill!lll!!!llll!l!!llllllll!!i;i!llllilll!!ll|!nil!!!l|l!!!l!l!III!l||||!l!!|]|!l|||||||Uj{!!!l|||!l|||l!!ll||||||||||[||!UI|||!!||!||!!|||||!lll!||||||!!|||||ilMllllllllllin!l!lllll!lllll!!klll!lll!!]llll!!llll!lllllli HAZARD A ULICI — Pnuiruin.; <;>ieo ja p veb udi!;* že tuui ur ve i-iiajdijive - prodajal jo. ki na ulicah ponujajo mimoidočim za »malo« denaija veliko sreče. Taki »trgovci« so te dni postavili igralnico tudi na cesti v središču Postojne. Kdor več plača, več dobi. Za 100 dinarjev lahko priigraš« nalivno pero, za 200 celo ročno uro, če pa še globlje sežeš v žep in če ti je sreča res »naklonjena«, lahko postaneš celo lastnik fotoaparata. In zaključek: igralci običajno razočarani s praznimi žepi zapuščajo »igralnico«, nepošteni trgovci pa se spet odselijo v drug kraj, kjer si poiščejo novih odjemalcev, katerih naivnost znajo več kot dobro izkoriščati. MILAN ŠPAROVEC O IZOLA: 650 milil eno v dinarjev za dražibem standard V gospodarsko najmočnejši občini primorskega okraja v Izoli zadnja leta zelo skrbijo za zboljšanje družbenega standarda. To je mogoče opaziti tudi ob sprejemanjih družbenega načrta. S tem, da so postavili solidne organizacijske temelje ter materialno osnovo za sodobno proizvodnjo živilskemu kombinatu Delamaris in Mehanotehniki, so perspektivno rešili glavne gospodarske probleme. Tako lahko v občini namenjajo več sredstev v negospodarske namene. Narodni dohodek na prebivalca v občini bo po predvidevanjih letošnjega družbenega načrta dosegel skoraj 447.000 dinarjev ali za 16 odstotkov več kakor lani. To je hkrati najvišji narodni dohodek na prebivalca med vsemi občinami na Primorskem. Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami bo po letošnjem načrtu 46:54. V primerjavi z minulim letom bo tako dosežen premik v korist negospodarskih vlaganj. Lani so namreč vložili za napredek gospodarstva 56,6 odstotka vseh investicij v občini. Med negospodarskimi naložbami, ki bodo dosegle skupaj okoli 650 milijonov dinarjev, so najpomembnejše tiste v stanovanjsko izgradnjo. Izola se ,je namreč v nekaj letih razvila v izrazito industrijsko obmorsko središče. Razmere niso dovoljevale sprotj reševati stanovanjskega problema in tako je sedaj stanje precej kritično. Na seji ljudskega odbora (ob sprejemanju plana) so odborniki opozorili ne le na važnost novogradenj, temveč tudi na redno vzdrževanje že obstoječih stanovanj. Za stanovanjsko izgradnjo so letos namenili skupaj 369 milijonov dinarjev. Dobrih 209 milijonov dinarjev je na razpolago iz občinskega stanovanjskega sklada. Z več kot 100 milijoni bodo soudeleženi pri gradnjah drugi investitorji, predvsem delovne organizacije, medtem ko bodo ostala sredstva prispevali hišni skladi, zasebni investitorji in drugi. S tem bodo predvidoma zgradili 94 stanovanj. Na seji ljudskega odbora so poudarili, da bo treba bolj kot doslej stremeti k pocenitvi gradenj, in sicer ob tesnem sodelovanju s projektanti in gradbinci. V nhvih stanovanjskih blokih naj bi poskrbeli tudi za ureditev otroškega varstva. Prav tolikšno pozornost kot reševanju stanovanjskega problema bodo letos posvetili komunalnim problemom, ki so v posredni zvezi tudi s stanovanji. Za ureditev cest, kanalizacijo in električno razsvetljavo bodo porabili 140 milijonov dinarjev. L. K. • RUDNIK TRBOVLJE-HRASTNIK Uvajalni seminarji za radarje Center za izobraževanje Rudnika rjavega premoga Tr-bovlje-TIrastnik se je odločil za sodobnejši način izobraževanja rudarjev. Tako sedaj prireja med drugim tudi dvodnevne uvajalne seminarje za novo sprejete člane kolektiva. Na njih jih podrobneje seznanijo s pomembnostjo dela, s perspektivo, ki jo lahko nudi podjetje, z organizacijo varnostne službe in HTV pri delu in z drugim, predvajajo jim pa še strokovne filme. -k- • RADOVLJICA: ¥eč kot milijardo dinarjev za razvoj turizma Družbeni plan radovljiške komune predvideva, da bodo letos vložili v objekte za razvoj domačega in inozemskega turizma nekaj več ko*t milijardo dinarjev. Občinski sindikalni svet je ob tem zastopal mnenje, naj bi gradili čimveč takih novih kapacitet, ki bi bile po cenah dostopne delovnemu človeku. Tako bodo adaptirali hotel Jelovica na Bledu, hotel v Voglu in tam zgradili tudi vzpenjačo, uredili camp v Zaki in na Ukancu. Večji razmah delavskega turizma v teh krajih zavira nerešeno vprašanje družbene prehrane, kar bi bilo mnogo ceneje kot pa penzioni v hotelih. VE • RADOVLJICA: Več za komunalno dejavnost V letošnjem planu občine Radovljica je prisojeno najvažnejše mesto izvozu. V primerjavi z letom 1962 naj bi izvozili 20 % več izdelkov. Največji delež naj bi prevzela nase Tovarna verig, znatno povečanje pa je predvideno tudi v gozdarstvu in kmetijstvu. V industriji je predviden porast proizvodnje v primerjavi z letom 1962 ža 25 % v kovinski, 33 % v elektroindustriji, 15 % v tekstilni, 21 %' v živilski itd. Narodni dohodek na prebivalca v letu 1963 predvideva družbeni plan v znesku 353.000 dinarjev oziroma 4 % več kot v lanskem letu. Volivci so na zborih zahtevali večjo naložbo sredstev v komunalno dejavnost, kot je to predvideno v planu. N. B. 7 dni v sindikatih • Litija — Na zadnjem skupnem plenarnem zasedanju članov občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora SZDL so udeleženci razpravljali o nalogah, ki so pred kolektivi litijskih delovnih organizacij glede letošnjega družbenega plana, in pa o izpolnjevanju nalog v prvih dveh mesecih. Ugotovljeno je namreč, da nobena od litijskih organizacij ni izpolnila v prvih mesecih predvidenih proizvodnih nalog. Nekatere delovne organizacije so dosegle celo precej manjšo proizvodnjo kot v istem obdobju lani (tako Kresniška industrija apna in poslovna enota Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica). Predvidevanjem plana so se še najbolj približale Lesna industrija Litija, (kljub težavam, s katerimi so se borili v januarju in delno še v februarju), industrija usnja Šmartno in Predilnica Litija. Industrija je za 2,2 */« pod planskimi predvidevanji, sicer pa je dosegla le 97,8 */• lanske proizvodnje. # RADLJE OB DRAVI - Na plenumu občinskega sindikalnega sveta Radlje ob Dravi so udeleženci razpravljali o bodočem delu in nalogah. Svet bo posvetil posebno pozornost sestavljanju statutov delovnih organizacij. Sklenjeno je tudi bilo, da bo občinski sindikalni svet priredil več razgovorov z izvršnimi odbori podružnic v krajevnih središčih v komuni, o aktualnih vprašanjih in o delu sindikata v delovnih organizacijah. Med drugim je bilo sklenjeno tudi. da bo svet sklical posvet z vsemi poverjeniki »Delavske enotnosti«. Za predsednika sveta je bit izvoljen tov. Franc Flis iz elektrarne Vuzenica. S. S. # LITIJA - V Litiji računajo, da bodo v sindikalnih podružnicah na področju litijske občine do 15. aprila zaključili z občnimi zbori. Prve analize o doslej opravljenih občnih zborih kažejo, da so člani največ razpravljali o prizadevanjih za povečanje proizvodnje, za izboljšanje organizacije dela in o izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij. Mnogo manj kot prejšnja leta pa je bilo na zadnjih občnih zborih sindikalnih podružnic razprav o osebnih dohodkih in njihovi delitvi. s TRBOVLJE - Na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice v Termoelektrarni v Trbovljah so ugotovili, da je odbor sindikalne podružnice sicer že doslej sodeloval z organi delavskega samoupravljanja, vendar bo treba to sodelovanje v prihodnje še bolj krepiti. Mimo tega pa velja posvetiti vso pozornost izdelavi statuta delovne organizacije in rekreaciji članstva ter izobraževanju, ki je bilo lani zapostavljeno. -k- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiHiiaiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiimmHBiimiiiiimamimnniiaHHiiiiimmimBHigHHiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiniiiiiiiMiiiiiHiiinHnHininiiiin iiiiiimiiiiiiniHUiiiim111 © IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV ® IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH Mesto ekonomske enote v statutu V 11. številki smo objavili članek o sestavi tez za statut podjetja. Namen tistega članka, kakor, današnjega in še vseh ostalih v bodoče, je, da pri sestavljanju tez in končno tudi pri sestavljanju samega statuta sodeluje celoten kolektiv. Statut mora biti odraz kompleksnega dela in življenja kolektiva, zato je prav, da pri njegovi sestavi kolektiv sodeluje. Ko smo začeli sestavljati teze za statut, smo v poglavju o delavskem samoupravljanju naleteli na vprašanja, o katerih bo moral kolektiv razpravljati in izreči svoje mnenje. To je še posebej važno prav za poglavje o delavskem samoupravljanju — naši največji pridobitvi socialistične revolucije, naši edinstveni jasno začrtani poti preobrazbe družbenega sistema. Ko razpravljamo o našem bodočem statutu, nam je jasno, da bomo nekatera vprašanja morali postaviti tudi načelno, kajti če bi ta vprašanja konkretizirali bi zavirali razvoj, ali pa bi posamezna določila v statutu morali nenehno spreminjati. Sedaj imamo v našem podjetju 31 ekonomskih enot. Menimo, da v statutu ne bi smeli postaviti določenega števila EE, temveč bi morali precizno izreči le definicijo, kaj je EE, kdo so njeni organi, kako in kdaj te organe volimo, kakšne so njihove pravice in dolžnosti, kakšni njihovi medsebojni odnosi, odnosi do centralnih in družbenih organov. Vse ostale podrobnosti naj bi določali ali sklepi samoupravnih organov ali pa posamezni poslovniki za delo samoupravnih organov. Zato komisija za sestavo tez predlaga naslednje definicije: Ekonomska enota je osnovna samostojna samoupravna enota. Tvori jo kolektiv ali skupina proizvajalcev, združena v delovno organizacijo, ki pa mora zadovoljiti nasledhjim osnovnim pogojem: 1. imeti mora lastna osnovna sredstva in lastna sredstva - za proizvodnjo, 2. imeti mora možnost lastnega obračuna, 3. teritorialno mora biti povezana celota in 4. imeti mora lastno enotno operativno tehnično vodstvo. Kaj naj pomeni takšna definicija EE? 1. Pogoj, da mora imeti EE ali i drugimi besedami skupina proizvajalcev, združena v delov- no organizacijo, lastna osnovna sredstva, ne pomeni dobesedno da bodo stroji in naprave oziroma zgradbe neposredna lastnina proizvajalcev, temveč da bo ta sredstva EE imela v upravljanju. Neposredni lastnik sredstev je družba, EE kot član te družbe pa je posredni lastnik. To pa EE daje poleg pravice, da ta sredstva uporablja za pridobivano dejavnost, tudi dolžnost, da ta sredstva čuva, vzdržuje in obnavlja ter zamenjuje, če stopnja tehničnega razvoja to zahteva. Pomanjkljivost naših sedanjih pravil je bila prav v tem, da so EE imele določene pristojnosti, kako uporabljati osnovna sredstva za pridobitveno dejavnost, predvsem z organizacijo takšnega dela, da je zmogljivost teh sredstev izkoriščena do maksimuma, niso pa imela določene dolžnosti. Statut bo torej moral predvidevati tudi dolžnosti oziroma odgovornost, zato je pogoj, da mora imeti EE lastna sredstva, opravičljiv. To pomeni, da z določenimi osnovnimi sredstvi lahko upravlja le ena sku-_pina proizvajalcev, združena v delovno organizacijo, ne pa dve ali več skupin in je to osnovni pogoj, da takšna skupina lahko ustanovi EE. 2. EE mora imeti možnost lastnega obračuna, pomeni, da bo morala imeti skupina proizvajalcev, združena v delovno organizacijo, možnost, da ugotavlja doseženi dohodek, morala bo ugotavljati stroške proizvodnje in predelave ter ostale stro- ške v zvezi s tem, ker bo le tako proizvajalec lahko neposredno^ vključen v upravljanje. Ugotavljati samo doseženo maso osebnih dohodkov in sklepati o načelih ter merilih udeležbe posameznega člana iz te grupe ni dovolj, da bi skupina imela takšno ekonomsko utemeljitev, da bi lahko formirala EE. Pogoj, da mora EE imeti lastna osnovna sredstva, zahteva tudi ta pogoj — da ima možnost lastnega obračuna. 3. EE mora biti teritorialno povezana celota, pomeni, da je v velikem kolektivu, ki ima vec EE, le tako zagotovljeno načelo enakopravnosti in bodo le tako lahko postavljeni točno definirani in enakopravni medsebojni odnosi. Ta pogoj vsebuje tudi načelo samostojnosti in v končnem rezultatu do maksimu- ma sprošča iniciativo neposrednega proiz va j alca-upravl j avca. S tem pogojem pa dobi proizvajalec tudi določene pravice v okviru dolžnosti, ki jih ima pri ^upravljanju z osnovnimi sredstvi in ugotavljanju doseženega dohodka. 4. EE mora imeti tudi enotno operativno tehnično vodstvo, kar pomeni, da mora samoupravni organ s svojimi točno določenimi pravicami in dolžnostmi imeti tudi vodstveni kader, ki bo uresničeval njegove sklepe in predlagal ukrepe, ki so potrebni, da samoupravna enota zadovolji vsem svojim pravicam in dolžnostim. Vsi ti pogoji so med seboj povezani, njihova podrobnejša razčlenitev pa nam že izraža pristojnosti in naloge samoupravnih organov, ki jih bomp v EE formirali. S statutom mo1 ramo pomanjkljvosti sedanjih pravil, prav glede vprašanja definicije EE, odpraviti, ker so zato v železarni podani vsi pogoji. Če smo že definirali EE kot osnovno samostojno samoupravno enoto, ji moramo v statutu določiti samoupravne organe. Komisija predlaga: Najvišji organ v EE naj bi bil tudi vnaprej zbor ekonomske enote, ki ga tvori celoten kolektiv. ZEE je tudi osnovni samoupravni organ v železarni. Vodi ga predsednik zbora oziroma namestnik, ki ga za dobo dveh let izvoli kolektiv EE na splošnih tajnih volitvah. Zbor EE ima svoj izvršni gan — delavski svet ekonom5* enote (DSEE). Komisija me01' da bi imele vse EE brez ozir na številčno stanje delavsk svete, ki bi šteli od 5 do 25 čla' nov. Člane DS EE voli prav ta' m ko kot predsednika ZEE kolek11 ~ EE na splošnih tajnih volitv®*jj medtem ko izvoli predsedm1^ in njegovega namestnika J* prvi -seji DS izmed svojih c|‘■ nov. Tudi DSEE naj bi v«11 za dobo dveh let. .. Prosimo kolektiv, da svOJ^ mnenja, pripombe, predloge • podobno, lahko posamezno JL pa kolektivno kot mnenje Z* ’ DS ali UO, pošiljajo na kadre ski sektor in s tem pomagal pri sestavljanju tez. Bilo bi d , bro, da bi svoje mnenje in Pre loge objavljali tudi v »Želez® ju«, ki naj prav sedaj pos*a v res prava tribuna proizvajal0 našega kolektiva. - M. Pol3* Statut ih dražbeno-politične organizacije Z gotovostjo lahko da niso v nobeni delovni °riL, nizaciji svojega glasila tako J IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN e IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • RUDNIK LIGNITA VELENJE: Odnos podjetje- komuna v statutu 1 xi n&šega podjetja ne bi bil popoln, če ne bi v njem do- °eili nekaj vsebine odnosom naše delovne organizacije (s svojimi Samoupravnimi organi in političnimi organizacijami) do občinskih °rganov, predvsem do občinskega zbora proizvajalcev in do občinskih političnih organizacij. 1 v Yrsta Problemov vpliva v veliki meri na življenje članov kolektiva in realni nivo njihovega standarda kakor na primer: cene ? blagovnem prometu, problemi v zdrastvu, socialnem zavarovanju, šolstvu, razvoju obrti itd. v komuni. Vse to močno zanima člane kolektiva. Oni na. to problematiko tudi dostikrat opozarjajo in predlagajo ustrezne rešitve. 2e pri dosedanjem delu občinskih samoupravnih organov (v katerih aktivno dela veliko število članov kolektiva) pri reševanju Mnogovrstne občinske problematike so bili doseženi koristni rezul-lati. C e se pa nekoliko kritične je ozremo na te rezultate, jih ocenimo ter primerjamo z rezultati, doseženimi v samem podjetju, pridemo kaj lahko do zaključka, da je bilo delo v podjetju, posebno P° po izvedeni decentralizaciji, mnogo boljše, širše in bolj poglobljeno. Včasih smo pri tem zašli že predaleč in smo rešitev za marsikateri problem iskali samo v podjetju, čeprav ta tja ne spada. Iskali smo rešitev na primer v doseganju osebnih dohodkov in premalo upoštevali vlogo skladov, tako nujnih za razvoj podjetja in izgradnjo stanovanj. Pri tem smo se premalo zanimali za razmere izven podjetja, npr. za iskanje vzrokov zakaj naraščajo cene življenjskih artiklov, uslug in drugi stroški. Zadnji zbori volivcev v podjetju so jasno opozorili, da bomo morali biti dosti bolj pozorni za dogajanja izven podjetja, poseči še aktivnejše v delo naših občinskih organov in političnih organizacij. Raven našega realnega osebnega dohodka je odvisna od reševanja vrste problemov v občinskem merilu, tako predvsem v analiziranju vzrokov za dviganje cen, oskrbovanje tržišča, reševanje zdravstvene problematike, socialnega zavarovanja itd. Nujna bo večja poglobljenost dela zbora proizvajalcev pri obravnavi investicijskih vlaganj, tekoči spremljavi dela. gospodarskih organizacij in pravočasne pomoči pri odpravljanju objektivnih in,subjektivnih težav, izdelavi perspektivnih planov razvoja podjetij, kmetijstva in drugih gospodarskih vej. Vse te predstavljajo široko področje dela zbora proizvajalcev. Razvoj samoupravljanja v podjetjih, pravilni kriterij delitve osebnih dohodkov, usklajenost teh v razumljivih merah med podjetji v občini in izven nje terjajo tesno sodelovanje političnih organizacij podjetja in občine. Statut podjetja naj bi zaradi tega nakazoval načelne smeri področja, na katera velja prenesti del aktivnega dela ^samoupravnih in političnih organizacij podjetja, to je, da bodo širše in tesnejše vezi teh z občinskimi organi in organizacijami. Na ta način bo statut odraz že sedaj doseženega stanja odnosov in dela, bo pa tudi v sebi nosil zagotovilo za njih nadaljnji razvoj. (Iz »Rudarja-«) • RADOVLJICA. Delovni invalidi so zapostavljeni Komisija za socialna vprašanja pri ObSS v Radovljici je razpravljala o organizaciji in delu kadrovsko-socialnih služb Pa svojem področju. Razen v nekaj večjih delovnih organi-racijah praktično v radovljiški občini nimajo teh služb. Zaradi vedno večjih potreb in nalog v industriji je potrebno kadrovske socialne službe ustanavljati, kjer je to mogoče, obstoječe pa razvijati. Ena izmed tem razprave je bile: zaposlovanje, ,predvsem zaposlovanje invalidov. Delovnim invalidom in osebam z Zmanjšano delovno sposobnostjo do sedaj v delovnih organi-zacijah niso posvečali zadosti Pozornosti, razen v »Verigi«, kjer to vprašanje rešujejo redno in zadovoljivo. Kljub zatrjevanju, da manjka delavcev, je še vedno okoli 30 invalidov ali za delo manj sposobnih oseb nezaposlenih. V dejavnih organizacijah uveljavljajo' zelo stroge kriterije pri sprejemanju novih delavcev in tako ostajajo nekateri invalidi sli za delo manj sposobne osebe brez zaposlitve. ( Poseben problem je veliko število nezaposlenih žensk v dohinju. kjer ni nobene industrije. Komisija je menila, da J? potrebno hitreje uveljavljati ukrepe, ki so jih v lanskem letu sprejeli na občinskem ljudskem odboru. V Robin ju naj bi osnovali obrat elektroindustrije ali tekstilne jndustrije. Računajo, da bodo •jranjska Iskra, Almira iz Ra-dovljice oziroma Sukno, Zapu-Ze, odprli svoje manjše obrate v Bohinju. Tako bi omilili doveden jo nezaposlenost žensk v bohinjski kotlini. N. B. • TRBOVLJE: 400 žena bo dobilo zaposlitev Delavski svet kranjske Iskre je sklenil, da bo zgradil novo tovarno polprevodnikov v Trbovljah. Občinski ljudski odbor je že določil lokacijo za tovarno selenskih elementov, diod in tranzistorjev, ki bo delovala v sklopu »Iskre« v Ga-berskem. V novi tovarni naj bi zaposlili okoli 400 žensk, s čimer bo tudi v Trbovljah delno rešeno zaposlovanje žensk. V tovarni bodo v začetku obratovanja ustvarili letno okoli 5 milijard,, pozneje pa okoli 7 milijard dinarjev družbenega bruto produkta. Ker mora občinski ljudski odbor Trbovlje zagotoviti novi tovarni 270 milijonov dinarjev obratnih sredstev in ker teh sam nima, so se v Trbovljah odločili za združevanje sredstev. Organi samoupravljanja na Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, v podjetju »Elektro-Trbovlje« in v Zavarovalnici Trbovlje so že sklenili, da bodo v ta namen združili skupno 175 milijonov dinarjev. -k- • MTT MARIBOR: Posnemanja vredno V nedeljo bodo delavci Mariborske tekstilne tovarne, in si-ce v prav vseh obratih, to je v Rušah, Ljutomeru in drugod delali šest ur in tako zbrana sredstva namenili prizadetim zaradi poplav novonastalega jezera v Zavoju. Pobudnik za to akcijo je bila sindikalna organizacija. • TRŽIČ: Seminarji za organe upravljanja Tržiška delavska univerza je pripravila za samoupravne organe podjetij vrsto tridnevnih seminarjev, na katerih govorijo o gospodarjenju podjetij, o metodah dela organov upravljanja ter o vlogi političnih organizacij. Udeležba in uspeh na seminarjih sta dokaj dobra. IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB EBE^I ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE, OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR-TABOR razpisuje za 12. april 1963 ob 10. uri v prostorih občinskega sindikalnega sveta javno licitacijo za prodajo vikend naselja na Hoškem Pohorju (v bližini hotela \Bei-levue). Izklicna cena za 7 hišic s kuhinjo in sanitarijami ter- inventarjem je 8,000.000 dinarjev. Naselje je opremljeno z električno in vodovodno napeljavo. Dva dni pred licitacijo morajo interesenti položiti 10 % kavcije od izklicne cene na tekoči račun NB 604-12-608-32, občinski sindikalni svet Maribor-Tabor. Vse informacije daje občinski sindikalni svet Maribor-Tabor, Trg revolucije 7/1, ali po telefonu št. 27-51. Občinski sindikalni svet Maribor-Tabor »bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbsbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbibbbbebbbbbbbbbbbbbbbbbibsbbbbsbbbbi EEBBBEEEBI J ^iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Kolektivov e iz časopisov delovnih kolektivov ® iz časopisov delovnih kolektivov • Koristili za najširšo obravnavo i. najrazličnejših problemih, j1 se pojavljajo sedaj oh iz-nelavi statutov, kot v Velenjem rudniku. V eni izmed Prejšnjih številk velenjskega nndarja« so bile na primer "“Javljene teze za osnutek sta-uta- Odtlej je minilo že pre-j J časa in na osnovi teh obeljenih tez so rudarji na ne-Jetih sestankih izmenjavali ."benja, kaj vse naj vsebuje uzakoni statut. , Tokratna 5. številka glasila ■plovnega kolektiva Rudnika elenje pa je v celoti od prve t° zadnje strani namenjena očiščevanju problemov sedaj izdelavi statuta. V 23 Senekih obravnavajo posamezni liČ vprašanja, kako oprede-0rl niesto in vlogo centralnih ■ Sunov upravljanja, opisana tHKinetodoločiia statutov, dalje e, kovanje in upravljanje v s uiioniski enoti in povezanost U: bralnimi organi upravlja-sk;Y 0 mestu in vlogi obračun-ekrT en°t in njihovi zvezi z l»°mskimi enotami, o zborih Uiph j va in referenduma in drugim tudi o izobraževalo, !n vzgoji kadrov, čemur hiih opažamo iz doseda- lova.razprav) v prenekateri de-dovni .°r£anizuciji ne posvečajo štev-i? Pozornosti. Iz tokratne $est« *e »Rudarja« smo izbrali Pon,aVeK ki načenja za statute 2"emben problem, ku na razpravah o predosnut-vezne in republiške ustave smo v našem kolektivu čestokrat naleti na vprašanje, kakšno mesto naj imajo v ustavnih aktih družbeno-politične organizacije. Kasneje, ko srho razpravljali o tezah za izdelavo statuta našega podjetja, pa je bilo vprašanje postavljeno še bolj v konkretni obliki: ali se naj v statutu opredeli položaj subjektivnih sil v kolektivu in kako se naj oblikujejo njihove pristojnosti. Izražena mišljenja članov našega kolektiva so bila različna. Značilnost teh razprav je bila v iskanju in ocenjevanju dosedanjih oblik idejnega in akcijskega delovanja Zveze komunistov, sindikalne organizacije in Zveze mladine ter v razčlembi kompleksnosti družbeno-političnega delovanja teh organizacij pri reševanju problemov znotraj našega kolektiva. Tako zastavljene uvodne razprave o tezah stptuta so#že na začetku nakazale na pomembnost rešitve tega vprašanja. Ker je potrebno, da v sedanji fazi izdelave statuta še nadalje iščemo izhodišča in možne rešitve za dokončno oblikovanje statutarnih določil, zato lahko na podlagi dosedanjih razprav članov našega kolektiva izluščimo nekatere značilnosti in poiščemo bistvo za rešitev tega vprašanja. Kakšno mesto naj imajo v statutu družbeno-politične organizacije, je vsekakor pomembno vprašanje in ga moramo zato vzporedno aplicirati k vsem ostalim formulacijam v statutu. Pri tem pa nam mora biti že takoj na začetku jasno, da ni bistvo v tem, ali naj se sploh definira v statutu položaj subjektivnih sil, temveč je važno, kako bomo s samim statutom zagotovili nadaljnjo rast in krepitev družbeno-političnih organizacij. Vemo, da imajo Zveza komunistov, sindikat in Zveza mladine svoja programska načela, na podlagi katerih razvijajo družbeno-politično aktivnost. Zaradi tega je zelo važno, kako bomo v statutu oblikovali položaj subjektivnih sil, da ne bomo okrnili njihove družbeno-politične samostojnosti in nalog, ki jih imajo te organizacije na vseh področjih dela v kolektivu. Potemtakem je nesmiselno, da v normativnem delu določimo in oblikujemo konkretne naloge in pristojnosti družbeno-poli-tičnim organizacijam, ker že sami statuti teh organizacij določajo obsežnost njihovega delovanja. Čim bi v statutu naše delovne organizacije začeli po vrsti naštevati kakršne koli pristojnosti političnih organizacij, bi na ta način zavrli kompleksnost dela in ■ okrnili njihovo politično samostojnost. Vedeti moramo, da bi pri določevanju konkretnih pristojnosti v statutu prav gotovo izpustili kakšno pomembno formulacijo in bi to pomenilo, da družbeno-politične organizacije v takem primeru, ko to ni posebej postavljeno v statut, nimajo pravice nastopa in delovanja. V Šmarjeških toplicah se letos dobro pripravljajo na turistično sezono. Preuredili ter modernizirali so vse kopališke prostore, ki jih centralno ogrevajo. Za zdravilišče so nabavili več novih zdravniških aparatov, kot eiek-trokardiograf, centrifugo, aparat za mikro obsevanja ter podvodno masažo. Toplice imajo sedaj tudi stalnega zdravnika za kardio vaskularno terapijo. Pričakujejo, da se bo v letošnji sezoni znatno povečalo število domačih ter tudi tujih pacientov, saj so že doslej sprejeli več rezervacij, v glavnem italijanskih in švedskih gostov. MILAN ŠPAROVEC Naš nadaljnji gospodarski in družbeno-politični razvoj, ki bazira na načelih socialistične demokracije in neposrednem upravljanju, terja od subjektivnih sil, da bodo politično mobilizirale vse člane našega kolektiva pri doslednem izvrševanju samoupravnih pravic in dolžnosti in da bodo znotraj kolektiva zagotovile tak način samoupravnega sistema, kjer bomo lahko vsi proizvajalci sproti in neposredno odločali. Potemtakem bomo lahko v uvodnem delu statuta, ko bomo naštevali osnovne karakteristike člana naše delovne organizacije — torej položaj proizvajalca in človeka socialistične skupnosti — analogno oblikovati tudi položaj družbeno-političnih organizacij. Te določbe pa naj bodo v statutu postavljene tako, da bo iz njih razvidno angažiranje Zveze komunistov, sindikata in Zveze mladine kot progresivno usmerjenih družbenih in političnih sil. To se pravi, da je potrebno v statutarnih določilih oblikovati zavestno ugotovitev vseh nas, ki delamo v tem kolektivu, da se vsi družbeni in ostali procesi v kolektivu rešujejo zavestno In skupno, zato v statutu ni potrebno predpisovati delovno področje posameznim družbeno-političnim organizacijam, ker je to odvisno od njihovih lastnih statutov in neštetih ostalih organizacijskih, metodoloških ter drugih konkretnih situacij in možnosti. Lj. Naraks Elektrifikacija kmetijstva rešuje pomanjkanje delovne sile. Nabava električnega motorja je najbolj smotrna naložba v gospodarstvu ELK0 električni motor vas reši takega težaškega deia Novi ELK0 trofazni motor, tip T 112 M 4, 5,5 KM, 1430 obr./min. Ta motor je prenosljiv in lahko služi za pogon več strojev na vsakem gospodarstvu od slamoreznice, žrmelj, cir-kularke, črpalke do mlatilnice itd. Zaradi kvalitetne izdelave, lahke montaže, enostavnega posluževanja, predvsem pa zaradi primerne cene, se je naš ELKO motor uveljavil poleg zvenečih imen konkurenčnih podjetij na domačem tržišču v Evropi in v prekomorskih deželah. Zahtevajte tudi vi ponudbe pri naših predstavništvih ali v tovarni ELEKTROKOVI NA . -■ V/ M A R 4 BO R Čisto »kratek« zapisek o neki reorganizaciji UMILI MS BODO...! Vest ni presenetljiva. Že dolgo smo pričakovali nekaj takega. Vsaj večina. Seveda pa tega ne smemo trditi za vse, kajti nekateri so bili nad to akcijo 1Z čvdeni in če ža ne začudeni, pa vsaj užaljeni. Namreč, v Ljubljani so različ-ne ustanove, ki so prej delovale, vod skupnim naslovom — Center za estetsko vzgojo, spremenile ustanovitelja in se začasno preimenovale v Pionirski dom. V PRIČAKOVANJU... ' Čeprav se je v zadnjih letih pokazalo, da so Mladinsko gledališče pa Lutkovno gledališče, risarski krožek, Pionirska knjižnica in poleg njih še nekaj drugih sekcij dosegli na zunaj dokaj razveseljive rezultate, pa je bilo stanje znotraj teh ustanov kljub veliki meri entuziazma posameznikov — dokaj klavrno. Z leti so sicer našli strokovnjake za posamezna področja, toda ti svojih načrtov niso mogli uresničevati, ker za to preprosto ni bilo pogojev. Že nekaj let se je tako čutila stagnacija, stagnacija, ki je obenem tudi nazadovanje. Zato je bilo že tedaj slišati: to stvar je treba čimprej urediti. Tako je bila pred dvema letoma ustanovljena komisija pri občinskem odboru SZDL, ki pa v svojih ugotovitvah in priporočilih ni prišla dlje, kot da je ugotovila, da v takih pogojih kot doslej ni možno delati, da dejavnosti ni možno razširiti, čeprav bi bilo to potrebno. Zato so sprejeli sklep, da naj s6 vse te ustanove med seboj organizacijsko povežejo, kajti združene bi lahko mnogo laže reševale težave. Toda do uresničitve zamisli ni prišlo In spet so se vlekle razprave v nedogled: na občinskem odboru SZDL,, v J Društvu prijateljev mladine, v Svetu za kluturo in prosveto pri občini Center, v zadnjem času še v Mestnem svetu... s URESNIČEVANJE IN PREPLAH Slednjič pa so le našli rešitev. Dal jo je Mestni svet, ki je prav tako kot ostali prišel do zaključka, da naj se vse, doslej več ali manj razcepljene ustanove med seboj združijo v en zavod. Tako je bil ustanovljen Pionirski dom. Čeprav je potreba po združitvi upravičena, pa je vendar Mestni svet vso stvar morda le nekoliko premalo demokratično izvedel. V nekaterih ustanovah namreč člani kolektiva in organi družbena upravljanja o reorganizaciji centra doslej sploh niso razpravljali in sklepali o združitvi. Tako nekateri zdaj trdijo, da o novčm'zavodu ne Vedo ničesar, da si ne znajo predstavljati svojega dela v novi obliki... Drugi spet z zanimanjem pričakujejo novic, ali bo novi zavod poleg že doslej vpeljanih dejavnosti razširil, tudi na druge oblike dela z mladino; na primer, ali bo zasnoval poglobljeno delo tudi na področju filmske, tehnične, glasbene vzgoje in tako naprej. Tako je ponekod nastal preplah. V posameznih ustanovah so celo pričeli govoriti o ukinitvi tistega, kar je bilo v vseh teh letih mukoma napravljenega ... Čeprav je potreba po združitvi, pd* ureditvi razcepljenih posamezinih ustanov popolnoma upravičena, pa je vendarle res, da bi to stvar lahko uredili tudi bolj demokratično. Kajti dogaja se, da v nekaterih ustanovah šele sedaj razpravljajo, ali naj se združijo s Pionirskim domom, formalno so že pravno priključeni. In bržčas je res, da pesimizem nastaja tudi zaradi vprašanja; Kakšno pa bo bodoče delo tega na novo ustanovljenega zavoda? POJASNJEVANJE — Jasno je, — odgovarjajo na Mestnem svetu — da se način dela vsaj za zdaj ne bo spremenil, pač pa bomo poskušali, da bi posamezne ustanove resnično pričele opravljati tiste naloge, ki so si Jih pred letom že zastavile, da bodo začele uresničevati začrtane programe. • Programi. V večini ustanov jih imajo že napravljene. Celo zelo obsežni so. Doslej so bili res samo programi dela, pisana določila, ki se v praksi niso izvajala. • Pionirska knjižnica. Hotela je uveljaviti nekatere nove oblike dela z mladino, pa ni uspela. Denarja je malo, manjka pa tudi pedagogov, ki bi imeli smisel za delo z otroki. Pred leti hoteli pričeti s tečajem, z jezikovnim poukom svojih mladih bralcev. Pa so na to noviteto nekateri gledali precej črno. Vsa stvar je medtem že zaspala. ' Vendar — pobuda je tu. Treba bi bilo resnično delati tudi na tem področju, Četudi se marsikomu zdi nerazumljivo, kaj pa ima knjižnica opraviti z jezikovnim poukom? Ali naprej: Pionirska knjižnica bi morala postati matična knjižnica, mor- ,, . ... . .. • r ;. .d • , • ■ ' t rt -\? da celo za vse slovensko področje. Bila pa naj bi to knjižnica, ki bi imela na svojih policah vso do sedaj izdano slovensko mladinsko literaturo, delovala pa naj bi tudi po metodi prostega pristopa. Tako bi tudi na tem področju lahko vzgajali mlade bralce. ® Mladinsko gledališče. Tudi tu nerazčiščena vprašanja. Kakšno naj bo to gledališče? Naj v njem igrajo mladi mladim ali naj ostane kar pri starem, da odrasli igrajo otrokom? In naprej: kakšno naj bo v tej ustanovi delo z mladino? Imamo kaj izkušenj? Malo. Pa bi si ne pomagali z izkušnjami, ki so jih pri tem delu že dosegli v tujini? Če rečemo, da je zavod študijska ustanova, s tem mislimo, da mora poleg lastnih študijskih metod zasledovati tudi one v inozemstvu in lastno (jelo z njimi dopolnjevati. •Pionirski dom in šola. Do zdaj med centrom za estetsko vzgojo in šolo ni bilo dosti sodelovanja. Pa bi le bilo dobro, če bi zavod postal neke vrste servis, kajti po šolah venomer tarnajo, da ni moč dobiti pedagoga, ki bi po končanem šolskem pouku delal z mladino... SREDSTVA? In tako smo prišli do enega najvažnejših vprašanj: kako pa je s sredstvi? Nekatere izmed ustanov novo ustanovljenega zavoda so izven občine Center, sredstva pa ie vse doslej za njihovo dejavnost prišpčvala le ta občina, zato nekateri menijo, da naj bi del sredstev zagotovil ustanovitelj, nekaj pa naj bi si jih ustanove same zagotovile s pogodbenim odnosom med njimi in koristniki njihove dejavnosti, kajti postavlja se vprašanje, ali naj bo za take institucije, ki služijo več ali manj celi Sloveniji, finančno odgovoren samo ustanovitelj? Zdaj v posameznih ustanovah že govore o svojih programih in o mestu njihove ustanove v sklopu tega novega zavoda. Glasovi, ki so se razširili v začetku, če^: ukinili nas bodo... nikdar nam ni bilo znano, da se sploh govori o kaki reorganizaciji centra..., pa so nastali v večini zato, ker je bila premajhna povezava med pristojnim organom in kolektivom teh ustanov. Kajti predstavniki tega organa so imeli nalogo, da v kolektivih obrazložijo predvidene spremembe, pa se je zgodilo, da jih hiti na sejo ni bilo. Sicer pa, že v bližnji, bodomosti bo-frio lahko videli, ali'je rešitev bila dobra ali ne. j9!,v ■ ... JANEZ GOVC gf OCANA m ••••••• KRITIKA INFORMAC/Jg M DRUŽINSKA MELODRAMA lllillllllll!llllll!lllllllll!il!l!lllllin!!WI{|||||||||l!llllllllllllllllll!l AMERIŠKI FILM DOM NA GRIČU Film sa posneli po romanu Williama Humphreya, ki je v njem načel nekaj bolečih problemov ameriške družine. Problemi družine niso v njeni bedni zaostalosti in nezavednem životarjenju, iz katerega ni izhoda, temveč so prav v nasprotnem: v blišču in bogastvu, d vendar brezciljnem tavanju in životarjenju osamelih in prezirajočih se ljudi, tujcev v lastni družini. Pisatelj je živo in vztrajno sladil življenju farmarja Wadejla Hunnicutta in vsemu, kar ga je v tem pestrem življenju obkrožalo in dajalo celotnemu dogajanju svojstven pečat. Njegov značaj je značaj človeka, ki čvrsto stoji na svoji zemlji, ki Je gospodar vsega, kar ga obdaja, in ki je v svojem bistvu grob silak, brezkompromisen in gospodovalen. V svojem čustvovanju pa je poln razvrata ter le V trenutnih prebliskih skrben, a čustveno razdvojen mož ih oče. Delo bi po tematiki primerjali z zvrstjo tako imenovanega — familtamega realizma — vendar je v njem. preveč nasilno skonstruiranega in življenjsko neprepričljivega, da bi se lahko meril z zrelimi stvaritvami te zvrsti. Verjetno je njegova osnovna vrednota v odkritem in ostrem problemu nezakonskega otroka in njegovega uveljavljanja v ameriškem svetu primitivnih mogotcev. Toda tudi ta osnovni problem je za naše pojme preveč poudarjen, privzdignjen iznad prepričljive resničnosti, zlasti v drugem delu filma, ko nezakonski junak Rafe rešuje drugega, se nerojenega , nezakonskega otroka. Junaki o teh in podobnih problemih vse preveč govorijo, vse preveč je v njihovih nasprotjih skrivnostne krivde, ki jo gledalec le težko utemeljuje in išče njenih vzrokov. Vse preveč je problem nevsklajen, nenavaden, čeprav so to v bistvu povsem vsakdanji, boleči, družbeno pereči, a vendar drugače rešljivi problemi. Happg and ob zaključku gledalca sicer zadovolji, vendar daje celoinemva delu pečat solzavosti in sentimentalnosti, ne odkriva pa s širših vidikov jedra zla, ki je razbilo in razkrojilo to na videz urejeno družino. l.B. ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene »GUSLA« v Filharmoniji USPEL NASTOP BOLGARSKIH GOSTOV V polno zasedeni dvorani Slovenske filharmonije je 28. marca gostoval moški zborovski ansambel »Gusla« iz Sofije pod vodstvom dirigenta Vasila Stefanova. Z odlično izvedenim programom je v polni meri navdušil občinstvo. V prvem delu koncerta je spored izbiral med deli bolgarskih skladateljev Spasova, Hristovu, Manolova, Dineva, Dimitreva, Golemineva in Stajnova. Melodična in še bolj ritmična zanimivost in svežina, ki so ju avtorji prevzemali iz južnoslovanske in bolgarske glasbene folklore, so uspelo združili s spretnostjo pri pisanju polno zvenečega zborovskega stavka. Manj prepričlji- va in originalna je bila njihova kreativna umetniška moč, tako d,a je bila poslušalčeva pozornost vedno bolj usmerjena ha samo izvedbo, ki ga. je lahko zadovoljila z veliko dinamično razsežnostjo, enovitostjo in udarnostjo vseskozi intonančno čistostjo zvoka. V drugem delu smo slišali po eng Sostakovičevo in Novakovo skladbo, priredbi ruskih narodnih »Rajabinuška« in »Ej uhnem« (Jarev, Novikov), Brahmsovo »Uspavanko«- in dva zbora iz Wagnerjevega »Tannhduserja« in Verdijevega »Ernam ja«. Če je bil program večkrat premalo embiciozeh, pa so pri- šle vse oaiiue ansambla in njegovega vodstva v največji meri do izraza pri Brahmsovi pesmi in še prav posebno pri obeh ruskih narodnih, od katerih je ustvarila pesem splavarjev z Volge »Ej uhnem« višek večera. Vzorna disciplina, ki jo je dosegel dirigent Vasil Stefanov, ekonomika v vodenju dinamike zborovskega zvoka, je ustvarila, interpretacijo, ki 'je spontano učinkovala: Razsežen dinamični register je bil osnova za tispelo iskanje ruskih glasovnih barv. od najbolj subtilnega oblikovanja njenih melodičnih lepot do potenciranega izražanja elementarne Imoške sile. P. K. ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene Kritike informacije ocene m S&i; l Tišina, snemanje: Foto: Milan Šparovec SATIRA ZA ŠTUDENTA LOJZETA Študent Lojze )e bil slabe volje. Tako lepo si je bil zamislil večer s Cico, sedaj pa tale sestanek o nekakšnih štipendijah in o študentih nasploh... Pa je že tako: za vse se ... je treba gnati, tolči. Kdo pa danes razume študentske tegobe in težave? Nihče. Še študentje sami ne vedno. Lojze je odklenil garažo in potegnil svojega Rekorda na dvorišče. Pregledal je gume, obrisal stekla, kajti Lojze skrbi za svoj avto. Neguje ga, kakor mati prvorojenca. Kako bi ga ne. Dosti se je trudil zanj in le nevoščljivi jeziki so m.u nekaj očitali v zvezi z njim. Pa saj veste kaj so zlobni jeziki. Motor je zabrnel in limuzina se je elegantno zapeljala na cesto. Nocoj, jim moram povedati, kar jim gre, si je rekel Lojze. Tile predsedniki in predstavniki ali lcar so že, bi radi kar preveč vedeli. Krojijo nam usodo in dele štipendije, kakor . bi delili iz svojega. Univerze znotraj še videli niso, pa sprašujejo po izpitih, o izpitnih rokih, o programih, o vsem Lojze se dobro spominja, kako je bilo minulo fleio, ko je bil na praksi. Ker njega ni bilo doma, so nadlegovali mater: — Je pustil potrdila o izpitih. . Ni? Ja, potlej mu bomo pa štipendijo ustavili. Saj mu je niso, Lojzeta pa le pogreje, če pomisli, kako so govorili o tem. Da, da, tako nekako kot da bi ki je govorila o študentih, o njihovih štipendijah... Lojze je vstopil v sejno dvorano V trenutku, ko je nekdo od komisiji razpravljal o varčevanju. Na račun študenta, seveda. Zoprna tema. — Ne tako tovariši, — je rekel Lojze že pri vratih. — Hudo zmotno je misliti, da boste privarčevali nekaj na račun bodočih kadrov. Na račun strokovnjakov, od katerih je odvisna vse naše življenje, ves naš razvoj. Življenje študentov, tovariši, je težko. Veste koliko stane danes samo ena knjiga? Ne, tega najbrž ne veste. Pa koliko stane kosilo v menzi* Skromno .kosilo v skromni menzi-Kako naj potlej človek študira, če go že danes mučijo skrbi, kaj bo jutri jedel. Kadri, tovariši___Kadri! Lojze je znal govoriti. Znal je ljudi prepričati. In prav to je btt° potrebno. Samozadovoljno se je ozrl po obrazih okrog sebe ... Utrujeni obrazi, skoraj bi lahko rekel starčev-ski... zamišljeni... Očaral jih 3e študent Lojze s svojim nastopom . ■■ Tu je bodočnost, so si gotovo mislili- Potlej je Lojze pogledal na zapestno uro in končal; — Nimam dosti časa, tovarišt-Študij, veste___ Menda me bo Cica čakala, si 3e mislil sam pri sebi... Za tem so s sejo končali. Stopal1 so dol po stopnicah. Člani komisij* in z njimi sludent Lojze. Zunaj sta zabrnela dva. mopeda, nekdo je bi\ vzel kolo, ki ga je bil poprej prisl0 nil k steni, Lojze pa je obrnil klj.u* na armaturni plošči in vprašal tiste ga, ki je bil peš: — Pravite, tovariš Mladik, do I to že vaša tretja seja danes... — Tretja. — Pa ste bržkone po vsem kar utrujeni? Imate še daleč do “ ma? — Daleč. ■ , — Nekaj si boste morali nabori*. Študent Lojze je pomislil na svoje9 Rekorda. — Za zdaj še ni mogoče... -— A, tako? — Tako. — Potlej pa na svidenje. Bot/- Rekord je - mirno drsel po me ^ nem tlaku. Zamrli so za njim, korO' odbornika Mladike... SPI" J on, L,ojze, zunaj počival. Pa se je nagaral po zidarskih odrih s težkimi 'motorkami in po njivah s košarami krompirja. Kaj pa tile vedo, kaj se pravi delati? So pogledali njegove žulje, ko so mu očitali. Rekorda? A7» samo: * - — Na prakso smo ie po. In: — Imaš potrdila o-izpitih In: — Štipendijo ti bomo ustavili... Da veš .. .1 To bore štipendijo. Pa kako ti govorijo. Kakor bi resnično dajali■ iz svojega. Tako je premišljeval študent .Lojze, zeleni car, kot so mu tudi rekli. Premišljeval je tako, medtem, ko je Rekord mirno drsel.po mestnem tlaku. Premišljeval je, kako bo na seji, SKICE IZ TOMOSA «• ^ovenci smo pred zadnjo vojno s .^PaUjami in z zaskrbljenostjo spremili- živlienie naših rojakov, ki so ostali "en naših meja. Tam se je v težkih zmerah naš človek boril za svoj na-ridhostni obstanek in za svojo kulturo. st?'enska beseda in slovenska pesem a bili potisnjeni ob stran, v ilegalo, a Pa živeli in preživeli. S le^at° -ie zanimivo vprašanje, kako je kulturnim življenjem na Koprskem in oriškem danes, danes ko poteka že njgo desetletje nacionalne osvoboditve, 0 so dale kulturnemu življenju svoj-ven pečat tudi družbene spremembe? a tam Pa slišimo in beremo le malo. , e je v našem časopisju dosti govora o ul turnem življenju v mariborskem, ^Jubljanskem ali celjskem okraju, so pa Koprskega širokemu krogu poznane ? Primorske prireditve... O drugih tvareh skorajda ne vemo ničesar. Zato ie gotovo še toliko bolj zanimivo vpra-anje, kako je s kulturnim življenjem v Nekaterih kolektivi!) s lega konca Slo-enije? Kako je ha Iprimer v koprskem ■OltlOSU? • • Kolektiv je pač tak kot vsi. Ima ne-al več kot 1900 zaposlenih, vrsto težav, Povsem gospodarskih in organizacijam. Pa kaj bi, kolektiv se pač bori z sakodnevnimi težavami. Sami člani °iektiva sicer trdijo, da so pri njih te-av'e gotovo še večje kot drugod. Tu uuslijo bolj na gospodarske. j 9 kulturniških pa doslej še niso kaj usti govorili. Vse je šlo več ali manj ®Urno njih. Analize o željah in potrebah / aPoslenih na kulturnem področju še ■so napravili. In odgovor: časa je tako malo, drugih, važnejših obveznosti pa je ,.e*>ko. Končno pa, saj je tako malo /■udi, ki bi se v Tomosu in ne samo arr>, marveč na celem Koprskem, hoteli Ukvarjati s kulturo. ,, — Menda je največje zanimanje za J9n° in zabavno-glasbene prireditve, — “■/govorijo člani kolektiva na vpraša-„,Ja> česa si najbolj žele gledati ali poslušati. Pa tega ne vedo za gotovo, kajti edi-Uu kino dvorana v Kopru je že na oko ®°kaj nevabljiva, zabavno-glasbenih -■"■reditev pa je malo, da ne rečemo nič. ^ato se raje ustavimo pri edinih številih. ki jih v Tomosu poznajo: v godbi aa Pihala sodeluje 35 članov, v dramah sekcijah po terenu pa je vključenih ??haj nad 100 članov kolektiva. To naj ■ bilo vse. To je aktivnost vsega 1900-■anskega kolektiva ... Morda so ostale uejavnosti skrite. Zapisanih jih nimajo. — Vse bi še nekako šlo, — pravijo Predstavniki kolektiva — pa je nerodno, 5er je že samo tovarna od centra oddaljena 2 km. Kdo naj se potlej po kontnem delu vrača v tovarno... Popol-?an ima tako vsak svoje delo. Je pa hoda, ker velika dvorana v Tomosu sagova od dne do dne, v samem Kopru pa ®nomer tožarijo, da nimajo primerne korane... Težave pa so tudi z delavci, ki se sak dan vozijo na delo. Prihajajo na-^adno od daleč, ustajajo ob štirih' Jutra j/ in se vrnejo domov popoldan ob ■uih. Takega človeka pa je težko za-rzati v podjetju, pa naj se pripravi še kvalitetna kulturna prireditev. ■"Ocent tistih, ki se vsak dan vozijo na ve °- pa ni’ nizek. Kulturne potrebe teh ■udi se tako kažejo tam, kjer pač sta-Ujejo. Zadovoljevati pa jih vsaj v trenutni situaciji, ni mogoče drugače, kot ti posamezniki gledajo televizijske r°grame ali poslušajo radio : To pa je malo. Gotovo premalo. Pa s tem težav še ni konec, j- Ce bi imeli na voljo dovolj visoka ^■snčna sredstva. — pravijo v, Tomosu, „ Potlej bi se tudi kulturna situacija HpL°Vo kmalu spremenila. Tako pa z /kuj sto tisočaki ni mogoče napraviti ■ ■ yeč, kot je bilo napravljeno: To se m Podoben primer je s filmi. Kratke filme predvajajo v času polurnega odmora. Res je, da so predvsem strokovni in večkrat iztrošeni. Zanimanja zanje pa je vendarle veliko. Zdaj bi bilo potreb-np poiškati novih oblik, vso stvar razširiti. Pa so se ustavili pred vprašanjem: Kako? Ce je bilo kaj malo napravljenega na kulturnem področju, pa tega ne smemo trditi za izobraževanje. Samo skozi Izobraževalni center v kolektivu je. šlo zgolj letos 516 članov kolektiva. Poleg tega pa se jih nekaj izpopolnjuje tudi na strojni fakulteti, na ekonomski in administrativni soli itd. Za izobraževanje^ so v podjetju dali resnično mnogo več kot za kulturne namene. Kar pre- — skoraj nič. Kajti nekaj prilož-, stnih proslav — to ne more biti.kul-x,„, a dejavnost, kakršna naj bi zažiga m<- Pa^c Samoupravni organi so doslej pri- posameznih kolektivih ... Idi s /tem težav še ni konec. ko 16 milijonov dinarjev. In ko venomer govore o večjih težavah, gotovo mislijo tudi na problem kadrov. Za tako veliko tovarno, kot je Tomos, je 53 strokovnja-• kov gotovo premalo, še bolj porazna pa je številka, da jih ima od 1900 zaposlenih samo dokončano osnovno šolo 823, nedokončano pa kar tisoč zaposlenih ... Ko bodo v koprskem Tomosu ublažili tiste večje probleme, ki so predvsem gospodarskega značaja, potlej bodo gotovo pričeli reševati tudi one manjše, in bržkone bodo lahko ugotovili, da bi tudi problem kulture lahko porinili v tisti razred, ki ima za sedaj napisano — večji problemi! JANEZ GOVC TRADICIJA V ZAGATI Majhen kraj z veliko tovarno,- Ali velika tovarna v majhnem kraju. Ni moč ločiti ne kraja od tovarne, ne tovarne od kraja, zakaj vse, kar se dogaja v Anhovem, nosi pečat te tovarne. Skoraj ga ni človeka, ki bi ne delal v njej, -skoraj je ni nove stavbe, ki bi je ne zgradila tovarna in ni nobenega kulturnega dogodka, ki bi ga ne pripravili, želeli ali uživalj ljudje iz tovarne, ljudje iz Anhovega. Ob obisku v kolektivu anhovske tovarne cementa in salonita "15. september« ima človek spričo kulturne dejavnosti in nje organizacije občutek, da gre za občino v malem. Tovarniška Svoboda ima namreč svoj plenum, predsedstvo, svoj Delavski dom s knjižnico, dvorano, stranskimi prostori, denar in v resnici dela. Z delom je pričela takoj po vojni. Igralska družina, godba na pihala, pevski zbor, so prirejali nastope kar na prostem. Ko pa je ,bil leta 1959 dograjen dom, je splošno raznoloženje v kolektivu zahtevalo še bolj poživljeno kulturno dejavnost. V Anhovo so začela prihajati poklicna gledališča iz. Ljubljane (Mestno gledališče) in Trsta, goriško gledališče in opaziti je bilo. kako si publika ustvarja svoje poglede na gledališko umetnost in kako zna preceniti kvaliteto predstav.. Res, vselej so bili bolj toplo sprejeti tržaški gostje, kot pa ljubljanski in s časom je goriški ansambel le še s težavo imel polno dvorano. Pravili so pač, da ni dovolj dober. Dve sezoni v domu malone ni prišlo do zatišja. Ce ne gledališka predstava, pa tuj ali domač glasbeni ansambel, akademije za Prešernov dan, prvi maj .... ki .so jih pripravili kar člani Svobode sami s svojim režiserjem; mladinske predstave, trikrat na leto ples z zabavnim programom in še kaj. Lani pa se je nenadoma nekaj zataknilo. Splošno razpoloženje, navdušenje, želja po kulturi, je začelo plahneti. V tovarni je prišlo do sprememb. Medtem ko so prej lahko delavci izostali od dela in se. na primer udeležili vaje za gledališki nastop, se je to v trenutku zavozlalo v ekonomskih enotah. Kdo bo plačal izostanek? Mislili so že na poseben fond, pa ... In ker delajo v treh Izmenah, se le redko zgodi, da se zbere ves ansambel. Toda tudi igralcev amaterjev je od dneva do dneva manj. Starejši počasi odpadajo, mlajšim je bolj do zabave, kina, izletov in motorja. 30 •/• delavcev ima doma še košček zemlje. Tudi to ovira. Zdaj so izgubili še svojega stalnega, na-. stavljenega režiserja. In s podobnimi težavami se opleta tudi godba na pihala. Pevskega zbora ni več. Samo knjižnica, ki je odprta dvakrat tedensko in ima 1500 knjig in največ bralcev med mladino, dela redno in uspešno. Končno so se zmanjšala še finančna sredstva Svobode". Toda pravijo, to vendarle ni največji problem. Saj verjetno ni na Goriškem društva, ki bi bil .tehnično tako opremljen kot anhovska Svoboda in tudi v podjetju se da še vedno zgldsovati kak dinar več za kulturno dejavnost. Res, odpadlo je veliko število kvalitetnih gostovanj... toda kje je tisto pravo življenje izpred dveh let? Kje živahna delavnost članov Svobode? Kje so novi člani? Kje režiser? Morda jih trenutno najbolj boli dejstvo, da se odteguje delu. v Svobodi vsa tehnična inteligenca v kolektivu. Ne samo, da bi lahko s svojo razgledanostjo marsikdaj priskočila na pomoč, že samo zanimanje za.Svobodo in njeno dejavnost bi izpodbudno vplivalo, na svobo-daše in ves kolektiv. »Ce bi delavci videli, da gre inženir, bi šli tudi oni,« pravijo na Svobodi z neko grenkobo. Razdrobljenost. Verjetno jo povečuje še to, da stanuje večina vodilnega osebja tovarne v novih blokih, ki. jih je zgradila tovarna v Novi Gorici in tako izgublja — hote ali nehote ,■— z Anhovom in anhovskim kolektivom del svoje domovinske pravice. Gotovo pa vodja na delovnem mestu potrebuje. danes bolj toplih vezi s svojim delavcem, kot so lahko samo tiste za strojem. Pa, .ne, .da tega noče videti m razumeti? Sicer si.pa sploh težko predstavljaš, da v Anhovem ni inženirja ali tehnika, ki bi ne imel smisla in veselja do amaterskega udejstvovanja. Ali pa jih res — kot pravijo — zasmehujoč odnos ostalih tovarišev odvrača od nje? Zdaj razmišljajo na Svobodi o klubskem življenju. In o novem režiserju. Predvsem pa o človeku, ki bi posvetil ves svoj čas organizaciji in izpod buja-nju kulturnega življenja -v' kolektivu. Saj je resnično potreben, zlasti še kot strokovna opora. V Anhovem, ki ima svojo tradicijo, možnosti in tudi Svoboda- še dela, čeprav z manjšim uspehom in intenzivnostjo kot nekoč, je trenutno morda največji problem sodelovanje in širok po- Za zdaj šele ideja • • O V zatišju tega, česar ni, pa bi morda le lahko bilo, v zatišju bolj slutenih kot preanaliziranih potreb po kulturni vzgoji in estetskem izobraževanju, smo tako rekoč na vsem lepem prišli do ideje. Res, marsikaj bi bilo treba v njej še prečistiti, dopolniti, toda tudi taka, kot je bila v tistem prvem trenutku, se je zdela sprejemljiva. Pravzaprav je šlo za to, ali ne bi morda kazalo področje vzgojno izobraževalne dejavnosti v Novoteksu nekoliko razširiti. Točneje povedano: ali ne bi bilo smotrno v program strokovnega izobraževanja, ki ga je sestavil tovarniški center za izobraževanje, vključiti tudi kulturno vzgojo in estetsko izobraževanje. Kako, kdaj, v kolikšnem obsegu —" vse to so vprašanja, s katerimi se bo bržčas treba še temeljito spoprijeti, če naj bi to zamisel tudi uresničili. Toda nekaj je že zdaj gotovo: priložnost se tako rekoč sama po sebi ponuja. Ob tkanju, ob spoznavanju , strojev, ob kvaliteti blaga in kdo ve ob katerih drugih strokovnih predmetih, morda še nekaj o sodobnem desenu, o harmoniji barv. In od tod morma še korak dalj ... o uporabni umetnosti nasploh, o sodobnem industrijskem oblikovanju, o sodobni keramiki in morda spotoma tudi nekaj o sodobnem slikarstvu ... Postopoma, pa zato načrtno. Po uro, dve v posameznem seminarju. Marsikaj tudi spotoma, pri drugih predmetih. Samo program bi bilo treba sestaviti. Bi šlo, so rekli v Novoteksu. Ob dobrih treh milijonih, kolikor jih zdaj dajejo za vzgojo in izobraževanje zaposlenih, bi to pravzaprav pomenilo le malenkosten izdatek. Tudi predavatelja bi nekako našli. Morda med inženirji in tehniki v podjetju, slednjič bi lahko zaprosili za pomoč tudi novomeško delavsko univerzo. Ne samo, da bi šlo, tudi treba bi bilo. Zato, ker čedalje bolj dinamičen razvoj družbenega življenja ne zahteva od proizvajalca, da razvi-1 ja samo svojo ozko strokovnost za delovno mesto, temveč da se razvije v celoti osebnost. Čeprav ta zahteva, pa so v Novoteksu ugotavljali, da pravzaprav večina v kolektivu nima kdo ve kakih "kulturnih potreb in zahtev. Pa je to čisto res? Ali pa bi se bilo pravzaprav treba vprašati, v kolikšni meri pa smo jim poskušali vzbuditi ta interes? Primer z gledališkim abonmajem pove tako rekoč vse na to temo. Medtem ko sp prvo leto ponujali v Novoteksu vstopnice tudi drugim podjetjem, jih imajo letos skorajda že premalo za člane lastnega kolektiva. Je pač tako, da se je treba najprej naučiti brati, da boš potem šel po knjigo v knjižnico ali knjigarno. Naloge na področju kulturne vzgoje .in estetskega izobraževanja pa bi bile v Novoteksu precejšnje. Najbolj neposredno jih označuje po-" datek, da ima od 781 članov kolektiva le 27 srednjo izobrazbo, 3 višjo, medtem ko vsi drugi samo osemletko ali pa še te ne. In velika večina zaposlenih, menda tri četrtine, prebije osem ur v podjetju drugih deset ali dvanajst pa z motiko na krpi njive. Sami pravijo, da prav te številke označujejo tudi njihov osrednji problem. A kdo drug jim ga bo rešil," če ne prav oni sami? Iri kako drugače" ga tudi rešiti, kot razvijati v proizvajalcu celovito osbenost. Sem pa sodita tudi kulturna vzgoja in estetsko izobraževanje. Pa kar priznajmo, da smo bili tega doslej v delovnih organizacijah le bolj malo vajeni. Nič čudnega, če tudi v Novoteksu; Toda s tem še ni rečeno, da bi tako moralo biti tudi v prihodnje.’ VEČ ŽELJA KOT JASNIH NAČRTOV Kar 75 % delavcev in uslužbencev idrijskega rudnika živega srebra stanuje v Idriji in Spodnji Idriji. Tako kulturnega življenja tega idrijskega kolektiva praktično ne moremo ločiti od občinskega. To pa, kar je bilo storjenega v Idriji v preteklih letih na področju kulture, je pravzaprav bore malo. Saj nimajo ne primerne dvorane za nastope, ne prostorov za klubsko življenje. Pogrešajo tudi režiserja, Svoboda pa nekako ozko pojmuje svoje delo samo skozi prizmo igralske družine. Gimnazija pripravi včasih kak nastop ali akademijo, knjižnica je postala premajhna — obiskuje jo zlasti mladina. Potem sta v Idriji še glasbena šota in Delavska univerza, ki se ukvarja izključno z izobraževanjem za podjetja, ki ji nudijo tudi strokovni kader in seveda denar.. Šestkrat v sezoni je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, zabavno glasbeni ansambli, rudniška godba pa od časa do časa prireja svoje koncerte. Poizkusili so 'sicer sluh za naš čas in potrebe. To pa ven- tudi s filmskim gledališčem vendar se darle ni tako težko. Ali pa?! tudi to ni obneslo. k<*Ua sindikata (vsaj kadar je šlo za hip .ro), jemali dokaj neresno, ker so h, aili, da lahko kulturna vprašanja Še /P Počakajo. Torej reševanje dokaj stihijsko, tur ^er v lastnem kolektivu za kul-namene ni sredstev, bi pričakoval’ se bodo zaposleni vsaj vprašali: st,, 0 Pa se trošijo v občini tista sred-fQa’ ki jih- kolektiv odvaja občini. V aja OSU Pa še niso prišli do prepriča-ba tudi za ta sredstva lahko nekaj st.pievaj0- Saj to so vendar njihova ^tii v8" ^ak° se še nikdar niso vpra-ob kako v občini dela knjižnica in bfibv«1, bi se lahko ia knjižnica <“ak> ^ kolektivu. Prav tako muzej ... bij- A Ljudsko univerzo dosihmai ni klij dosti bolje. Vsakoletni papirnati 6rihr-m bela le ustanove gotovo ni o»tai-Va* kolektivu. Nič bolje ni na |llh Področjih ... pa vse to postavlja laično bivanje: Pa °i bilo v kolektivu zani-za vse to, za razširjeno kulturno ,avnost? da kategorično bi bilo krivično trditi, sljk 1 ne bilo. To dokazujejo samo tri ktbstn ■ razstave’ ki so jih uredili v Zji J0r*b upravne zgradbe. Zanimanje tep- slikarske poizkuse je bilo veliko, firpo V,na, drugi strani nenehno govo-ttiani- °a ie za slikarstvo pri nas naj-I>a sjSe 2animanje .., Člani kolektiva Tla,.,. 'Jeveda želijo še več, ne samo slik, kar: c bidi razlage... Pododbor sli-Kapr"2 Y Kopru sicer nekaj obljublja. vljenega pa doslej še ni bilo nič. Z obiska v ateljeju kiparja Kalina Foto: Milan Šparovec A tudi sicer pravijo, da je v Idriji, ki je zaprta v svojo dolino in odrezana od zaledja, nekam puščobno. Za to navajajo. vzrjjket k) pa. niso najbolj prepričljivi. Tožijo namreč, da kino izgublja občinstvo, ker je v kraju vse več televizijskih-, spre j emni kov, ki priklepajo ljudi na dom in mrtvijo družabnost. Gledališke predstave so zaradi mrzle dvorane le slabo obiskane, da pa publika ni problem, če se prikaže v Idriji kak zabavni ansambel. Mladina, zlasti delavska, se nima v prostem času kam dati. Morda v gostilno, kozarček piva, karte. In ljudje se baje na sploh ne zanimajo za kulturo. In vendar, obenem s temi površno naštetimi, neraziskanimi dejstvi, =o predstavniki idrijskega rudnika živega srebra povedali, da od inteligence do delavcev v rudniku kažejo prav v zadnjem času neko težnjo po kulturnem življenju in udejstvovanju. Zato je rudnik doslej finančno podpiral skoraj vse, kar se je dogajalo v Idriji na področju kulture (vzdržuje svojo godbo. 160.000 dinarjev je namenil Svobodi, okrog pol milijona knjižnici in 609.090 za gostovanja Mestnega gledališča ljubljanskega. Sploh je vsota — 20 milijonov dinarjev — ki jo je namenil idrijski rudnik živega srebra za šport, oddih in kulturno-prosvetno dejavnost v preteklem letu, presenetljivo visoka. Letos pa. kljub želji kolektiva po kulturnem življenju, je delavski svet rudnika odrekel veliko sredstev za kulturne namene. Poudarja namreč, naj se prično zavzemali za kulturo tudi druga, manjša podjetja in ustanove, predvsem ■ pa občina in naj vsakdo izmed njih. pač po zmogljivosti, tako kot rudnik, prispeva svoje. Trenutno je morda najbolj problematično, da občinski svet za kulturo prepočasi caplja za časom in njegovimi razmerami. A tudi Svoboda ne pomeni v Idriji praktično ničesar. Saj nima niti predsednika — vsakdo se je otepal predsedstva. Poleg tega Idrijčani poudarjajo. da so ljudje na svojih delovnih mestih vse preveč obremenjeni, da bi jim prosti čas omogočal dovolj temeljito prizadevanje, ki bi spravilo sedanje kulturno življenje z mrtve točke. Zato pravijo, da se kaže v Idriji potreba po centralnem organu za kulturo, morda po nekakšnem kulturnem centru. močni Svobodi ali kaj podobnega, ki bi. resnično lahko poskrbel za razvoj kulturnega življenja. Vodja takega telesa bi moral biji po njihovem vsekakor redno nastavljen, izobražen človek, ki bi posvetil vse sile .samo temu delu.. Le na ta način, bi se lahko analizirale konkretne razmere v vsej občini in v vseh kolektivih, s pomočjo dobljenih rezultatov pa bi bilo možno organizirati kulturno dejavnost, kot jo narekujejo razmere in želje občanov. Kako bodo to izvedli in kdo bo to izvedel? Tega še sami prav ne vedo. Vsekakor je treba nekaj ukreniti. O tem so si vsi enotni. Saj Idrija ne sme še naprej počivati; PLEMENITA OGLJIKOVA, LEGIRANA TEKLA Ji -c, •••. ■ Usluge: termična obdelava: kaljenje, poboljšanje, cementiranje mehanska obdelava: groba in fina za ulitke in odkovke; informacije in navodila za izbiro, obdelavo, predelavo in termično obdelavo ter uporabo naših jekel; strokovni tečaji za brusilce industrijskih nožev in za kalilce Za prvo kvaliteto jamči: IN VISOKO LEGIRANA VALJANA KOVANA LITA pnevmatsko orodje vrtalna kladiva podporne noge odkopna kladiva kladiva za zakovičenje in sekanje ročni brusilni stroji nabijači peska industrijski noži kolesni stavki vzmeti grelna žica valji za hladno valjanje kovin valji za valjanje brezšivnih cevi brzorezno orodje strugarski noži spiralni svedri rezkarji iz kvalitete »Elomax« krožne žage za hladno rezanje kovin znak oziroma firma z nad 300-letnimi ■ izkušnjami v izdelavi žlahtnih jekel Š P Občinski revčki Je že tako, da imajo dandanes Dsi težave. Tisti, ki nimajo ničesar, pa tudi tisti, ki nekaj imajo. Pri slednjih nastopajo problemi predvsem z vzdrževanjem ... V mislih imam Partizanove telovadne domove. Težko jih vzdržujejo lastniki... Nikoli ni dovolj sredstev za popravila, za čiščenje, za adapta-°ije... Ni pravih dohodkov ... In zato tudi nikogar ne preseneča zadnje poročilo Partizana Slovenije o stanju, telovadnih domov, ki med drugim tudi pravi, da se ve- čina domov sicer uporablja za vadbo članov, da pa številni domovi ne služijo več v telesnovzgojne namene. Tako je naprimer: • dom na Gomilskem prezidan v stanovanjsko hišo in Urade, • dom na Rakeku preurejen o kino dvorano, • dom v Polju pri Ljubljani predelan v skladišče, • dom v Vuzenici prezidan v stanovanjsko zgradbo, • dom v Preserju zaupan lesno predelovalni industriji, • dom v Žalcu oddan kino podjetju itd., itd. Revčki so tile telovadni domovi, ali ne? No, sedaj se govori, da bo skušal Partizan Slovenije prenesti svoje imetje (domove) na občine. Seveda z namenom, da se ne bi več ponavljali omenjeni primeri. Skromno pa upam, da se takole čez leto ali dve ne bodo v njih nastanili občinski ljudski odbori... Boj za oslovo senco Naši plavalci že tako niso bleščeči. Tu mislim na naše ~~ slovenske. Pa smo tako vsa leta nekaj več pričakovali od rvaterpolistov. In res; najprej so se v II. zvezno mater polo ligo prerinili Kranjčani, leto za tem pa še Ljubljančani. — Pa so res dobri, — smo rekli in ob tem že upali, da Se bo katero od njih uvrstilo [udi v I. zvezno ligo. Kranj-cani so lani sicer že posku-sali — na so neslavno propadli. ■ ■— Niso še zreli... je bilo »lišati. Zdaj pa izgleda, da naših Predstavnikov ne bomo vi-' ueli samo o I. zvezni ligi, ampak je vprašanje, če bodo Uspeli tekmovati vsaj v II. ^av ne zato. da bi ne sodili ?eč vanjo. Kje pa. Igrati ne Vodo imeli več kje. Kajti ligaški odbor rvartepolo lige je vdredil natančno mero bazg-u°v za vaterpolo (30 X 20 m), Pri tem pa še dodal, da sme- j° biti bazeni res samo taki J1 rtič drugačni pa naj se %°di karsibodi. Ja, saj v Sloveniji ni-zarn° niti enega takega ba-, na> ki bi ustrezal tem me-t>pTtl i y ^sai tako trdijo slo-nski materpolisti. Oni tam ligaškega odbora pa si bi?n?a Mislijo: ja- če nimate, . tekmovali ne bošte ... tereoarnost je res v tem; da hn vjvvali ne bodo. In neoar-fco* k C- n *em’ da bo ta-Šn bržkone zamrla še ena šit°Ji!?ai,panoga- Kie ie re" Vihu m°rda v gradnji no-fj,. bazenov, takih, ki bi me-Pa ... Denarja zanje b0 *n ga bržkone tudi ne tij ''' Potlej je res vprašalni’ *'e se izplača vztrajati (jn meri 30X20, ali pa ne bi o .P, Vseeno, če bi še naprej ,ta« kar pri 30X18 m. PO LETNI SKUPŠČINI »PARTIZANA« SLOVENIJE ODDIH IN REKREACIJA ŠE VEDNO V OZADJU Preteklo nedeljo je bil na Taboru v Ljubljani občni zbor Partizana Slovenije. 108 delegatov, iz vse republike je v razpravi posvetilo največ pozornosti telesni vzgoji in razvedrilu mladine na vasi. V zvezi s sistemom različnih tekmovanj se je občni zbor zavzel, da bi morali v prihodnje predvsem ocenjevati število nastopajočih, ne pa toliko kakovostno raven tekmovalcev. Le na ta način bo moč. doseči, da bo postala teles-novzgojna organizacija Partizan prvi nosilec in resnično gonilno kolo množičnega razvedrila mladih ljudi, saj predstavlja Partizan predvsem na vasi pogosto edino športno organizacijo. Telesno vzgojna društva in občinske zveze za telesno kulturo pa naj bi še posebej poskrbele za vzgojo novega strokovnega kadra, predvsem vaditeljev, ki jih povsod primanjkuje. Skupščina je na splošno ugotovila, da je napravil Partizan v preteklem letu pri uvajanju sodobnejših oblik dela viden korak naprej, da pa je bilo še vedno mnogo premalo storjenega za razvedrilno vadbo, za oddih in rekreacijo delovnega človeka, ki iz kateregakoli razloga ne more obiskovati redne vadbe društev, O delu društva v preteklem letu in nalogah v prihodnjem na področju športne rekreacije, je podala izčrpen referat tovarišica Ada Klamišenk, predstavnik komisije za oddih in rekreacijo pri Partizanu. Ker je njeno poročilo tako rekoč skoraj v celoti zajelo najpomembnejša vprašanja okoli organizacije oddiha in rekreacije naših ljudi, podajamo v naslednjem kratek izvleček. Že dlje časa obstoji pri izvršnem odboru Partizana Slovenije komisija za rekreacijo, ni pa še mogoče govoriti o nje-nfm sistematičnem delu, ki bi odločilneje vplivalo na usmeritev aktivnosti in življenja v društvih. Šibkost, ne samo komisije, temveč tudi kadrov, ki se bolj principialno že leta ukvarjajo z delom v Partizanu, je v tem, da niso mogli prekiniti s starim sistemom dela v telovadnicah, s staro vsebino, ter poiskati primernejše organizacijske oblike. To je bil osnovni vzrok, da se je v republiškem okviru bolj diskutiralo in razčiščevalo vprašanje rekreakci-je, kot pa nudilo stvarno pomoč Partizanovim društvom. Pri dosedanjem rekreacijskem delu je opaziti zlasti naslednje pomanjkljivosti: V društvih, kjer so že razviti elementi rekreacije, je razvoj v tej smeri prepočasen. Še vedno se namreč premalo razmišlja o primerni rekreaciji v vseh letnih časih, zlasti glede na zimsko sezono. Če je množično smučanje otežkočeno, ker je to relativno drag šport, bi se morali močneje orientirati na sankanje, igre v snegu, zimske izlete itd. Nasploh lahko trdimo, da so društvena vodstva ozko usmerjena le na nekatere vrste razvedrila, predvsem na tista, ki so že nekje, lahko bi rekli elementarno vezana na telovadbo, d očim pa so zapostavljene vse tiste vrste dejavnosti, ki niso običajne za telovadnico ali telovadišče (izletništvo, kegljanje, balinanje, ribolov, plavanje, . badminton itd.). Skratka, pestrost v vsebini rekreacije bo treba povečati glede na interese ljudi in seveda tudi glede na krajevne in sezonske možnosti. Prav bi bilo, da bi izvršni odbor Partizana Slovenije nudil društvom glede na vsebino dela priročnik, ki bi vseboval zbirko različnih rekreativnih dejavnosti, ki naj bi jih spremljali tudi krajši napotki za izvajanje aktivnosti. Kakor splošna telesna vadba, ki morala biti tudi rekreacija v vseh svojih oblikah stalna. Če je namreč rekreacija tista teiesnovzgojna dejavnost, ki naj bi bila najmnožičnejša, potem je treba upoštevati pri tem tudi nekatere psihološke momente. Poleg vsebinske privlačnosti mora katerakoli vrsta rekreacije človeku postati navada. To pa dosežemo le s kontinuiteto, ne pa samo z občasno organizacijo. V organiziranju rekreativnih oblik je Partizan vse preveč tog. Premalo poskuša kombinirati različno vsebino in nuditi ljudem različnih interesov možnost zadovoljitve. To je eden osnovnih momentov., ki ga bo treba z vsakim dnem bolj upoštevati, ker je žena vsebolj vključena v poklicno in družbeno delo; istaočasna rekreacija zanjo in za otroke, ali za moža in otroke, pa predstavlja v večini primerov edino možnost družinske rekreacije sploh, Organizacijska togost društev se vidi tudi v tem, da le redko sodelujejo z drugimi te-lesno vzgojnimi organizacijami, gospodarskimi ustanovami in sindikatom in da se ne znajo približati ljudem, ki že nekako neorganizirano goje različne vrste rekreacije. Naša društva bi se morala prirodno vključevati v dinamiko družbenega življenja cele komune. Sama bi morala pritegovati k sodelovanju ostale družbene organizme na osnovi konkretnega delovnega načrta in prevzemati odgovornost organizacije za širše območje komune. Tako prirodno vraščanje bi tudi močno olajšalo pridobivanje sredstev za dejavnost organizacije. Kakor je često ovirana že osnovna dejavnost Partizana zaradi pomanjkanja telovadnic in telovadišč, tako je tudi širši razvoj rekreacije močno odvisen od primernih rekreativnih objektov oziroma površin. Večja iznajdljivost organizatorjev in usmeritev na prirodne po- goje v neposredni bližini stanovanjskih naselij lahko sicer ublaži ta problem, vendar bi neposredno sodelovanje partizanskih društev s krajevnimi skupnostmi, urbanističnimi strokovnjaki komune in športnimi organizacijami lahko pospešila razvoj primernih rekreativnih centrov. Pri tem gre zlasti za vsklajevanje urbanističnega plana s potrebami različnih forumov, organizacij in institucij, ki imajo približno enako družbeno vlogo za razvijanje fizičnega in psihičnega zdravja državljanov. Nerazpoložen j e državljanov je pri gradnji objektov upravičeno uperjeno proti neekonomičnim, dragim športnim napravam, ki ne služijo množičnemu udejstvovanju, temveč Ie atraktivnosti vrhunskega šport-ta. Skladno reševanje problemov za obe področji bo možno doseči le v primeru stalnega sodelovanja vseh športnih organizacij in sindikata z odgovornimi organi družbenega upravljanja. Navedene slabosti je možno reševati le v okviru komunalnih in krajevnih skupnosti ob maksimalnem angažiranju dru-. štev samih. Nekatere faktorje, ki zaviralno delujejo na razvoj rekreativne dejavnosti pa bo treba čimprej odstraniti. Ti faktorji so organizacijska razbitost, pomanjkanje koordinacije in nepotrebno trošenje časa in energije že tako preobremenjenih in maloštevilnih kadrov. V republiškem merilu obstajajo kar tri komisije za rekreacijo. Vsebina njihovega dela je enaka, delovni programi pa niso vsklajeni. Ugotovitev ni nova, saj je prišlo že do sklepa, da se vse tri komisije združijo in pritegnejo k sodelovanju še ostale organizacije, ki imajo'1 v svojem programu rekreacijsko dejavnost. Sklep doslej še ni bil realiziran. Iz navedenih slabosti dose- . danjega dela sicer ne smemo sklepati, da se rekreacija pri nag sploh ne razvija. V našem narodu obstoje izredno dobri pogoji za nadaljnji razvoj rekreacije, ker smo že po tradiciji in načinu življenja nagnjeni k aktivnemu odmoru, saj se ljudje posamično ali v manjših prijateljskih skupinah, prelm tedna in leta, med delom in v času letnega odmora, nepisano trudijo, da si organizirajo različne aktivnosti po svojih interesih. Če je taka rekreacija že postala ljudska navada vsaj določenega števila ljudi, potem mora biti naša nadaljnja skrb 'predvsem ta, da pritegnemo one državljane, ki bi se sicer radi udejstvovali, pa jim je pri tem potrebna organizirana pomoč. Prav zaradi teh ljudi pa je potrebno, da dobi rekreacija skup j a s celotno telesno vzgojo svoje mesto tudi v občinskih statutih in statutih delovnih organizacij. f> 1 OLIMPIJA NI USPELA V povratni četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov v košarki je Spartak iz Brna premagal ljubljansko Olimpijo i z rezultatom 79:72 (38:35). Tako je Olimpija zaključila svoj zmagoviti pohod, češki Spartak pa se je uvrstil v polfinale in se pridružil Dinamu iz Tbilisija, CSKA iz Moskve in Realu iz Madrida. Tehnični vodja in duša Olimpije inž. Kristančič je takoj po tekmi dejal: »Fantje so zaigrali zelo dobro. Mnogo bolje kakor na GR v Ljubljani. Škoda, da smo imeli nekaj slabih trenutkov, ko smo dovolili 'domačinom, da so si priborili potrebno prednost. Poudariti moramo, da je bila tekma na visoki ravni in da so se vsi' borili prav do konca.« Na sliki moštvo Olimpije okrepljeno z Djerdjo in Bjuri-čem pred zadnjo trening tekmo v Ljubljani. HIIIIIII!IIIII!!IIIII!IIIIIIIIII!I!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!I!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIII!III!IIIIIIIIIIIIIIII!!J^ Ko sem pred mesecem dni hodil po občinah in iskal || H v najnovejših osnutkih občinskih statutov člene in po- g §§ stavke, ki govore o telesni kulturi v komuni, sem ugo- g H to vil, da se za to odgovorni občinski forumi, kot so Zveza g g za telesno kulturo, Svet za telesno kulturo, Socialistična = H zveza in drugi za to dejavnost pristojni organi v komuni, g H niso potrudili niti toliko, da bi sestavili in vnesli v osnu- |g g tek statuta svoje lastne postavke, ki bi slonele na speci- g H fičnih potrebah in lastnostih dotičnega kraja. V prene- ip g kateri komuni so izbrali najlažjo pot,_si enostavno izpo- M H sodili statut v bližji občini in se zadovoljili z dvema ali g g tremi pavšalnimi, povsem nekonkretnimi členi. Ponekod g g še tega niso napravili. Tako ravnanje seveda zelo jasno g s kaže na podcenjevanje telesnovzgojne dejavnosti oziroma || g nepoznavanje vloge in smotra telesne kulture v komuni. || g Povsem napačno pa bi bilo V celoti posploševati orna- H g lovaževanje omenjenega vprašanja. V nekaterih občinah g g na srečo namreč še obstajajo ljudje, ki jim ni prav vse- g fS eno, kako in v kakšni obliki bodo zapopadene naloge in g H vloga telesne kulture v komuni, kot osnovni celici naše g |§ družbene dejavnosti. g Tako je na primer vnesla občinska Zveza za telesno |f H kulturo z ostalimi tclcsnovzgojnimi delavci v občini Ormož g g v statut popolnoma določene obveznosti, kako naj se §| s odvija telesna kultura v skladu s celotnim razvojem in g g rastjo komunalnega sistema. Osnutek statuta, gledan iz te g H perspektive, morda še ni v celoti vzoren — marsikaj bi se g g dalo povedati bolj jasno, manj splošno in bolj konkretno g I DOLOČENE | 1 OBVEZNOSTI ! — predstavlja pa kljub vsemu razveseljiv primer ter plod uspešnega dela ljudi, ki se na telesno kulturnem področju nočejo več zadovoljevati s prakticističnim reševanjem drobnih nalog in volonterstvom. In, da ne bom tudi sam presplošen, premalo konkreten, naj navedem nekaj členov občinskega statuta Ormož, ki govore o delu na telesnokulturnem področju: 138, člen. Telesna vzgoja v osnovni šoli mora uresničevati svoj smoter s posredovanjem higienskih navad ter privajanje na zdravo telesno udejstvovanje. Dalje mora šola omogočiti otrokom vsestranski telesni razvoj ter na ta način krepiti njihovo telesno sposobnost za zdravo življenje, delo in obrambo domovine ... 163. člen: Osnovna šola mora z družbenimi, kulturnimi in delovnimi organizacijami skrbeti za prirejanje proslav, kulturno umetniških in telesnovzgojnih nastopov, zaradi vzgoje učencev, razvijanja njihove soodgovornosti za tovrstno delo, ter pritegovanja odraslih k delu šole... 16?. člen: Prizadevanje šole za telesni razvoj in zdravje učencev mora obsegati predvsem sistematično skrb za napredek telesne vzgoje v okviru pouka in svobodnih aktivnosti, ter sodelovanje s telesnoozgojnimi in športnimi organizacijami... 17?. člen: Šolski odbor mora med drugim skrbeti tudi za izboljšanje materialnih in drugih pogojev za delo in življenje osnovne šole, zlasti za učne prostore, prostore za telesno vzgojo in društveno življenje... 249. člen: Naloga občinske zveze za telesno kulturo je: • da povezuje vsa društva ter jim pri izvrševanju njihovih nalog nudi tudi potrebno strokovno pomoč, • da organizira tečaje in seminarje, kakor tudi razna športna meddruštvena tekmovanja o okviru občine in izven svojega območja, • da skrbi za opremo, športno orodje, ter ureditev tekmovalnih naprav, • da skrbi za vzgojo strokovnih kadrov .., 230. člen: Finančna sredstva občinske zveze tvorijo dohodki od politično teritorialne enote, dotacije in darila delovnih organizacij, zavodov in ustanov. Sredstva razdeljuje med društva občinske zveze, glede na njihove uspehe in prizadevnost... 231. člen: Vse objekte in naprave, v katerih se razvija društveno in kulturno življenje, morajo vzdrževati in zanje skrbeti krajevne skupnosti, ki so tudi lastniki teh objektov in naprav (kulturni domovi, domovi Partizana)... To sicer niso prav vsi členi, ki govore o telesni kulturi v ormoški občini, vendar že iz njih lahko razberemo, da se krepko razlikujejo od tovrstnih" postavk mnogih drugih občinskih statutov. Kot že rečeno: še bi jih bilo možno dopolniti, popraviti, precizirati. Pa vendar, lep primer, posnemanja vreden ... A. ULAGA 1 IIIIIHIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllll!lilllllllll!l!l!lllllllll!lllllllllllllllipilllllll!lllllllllll!llllllllllllllll!l!lllllllll!lllllllllllllUinilll!llllll!llllllll Ulica ribjih konserv XXXII. Doc se je tako počasi in težko zbujal iz sna, kot se težko kobaca težak debe-luhar iz plavalnega bazena. Vedno znova se je pogrezal v sen. Na njegovi bradi bili sledovi ustnega ličila. Odprl je oči. Zagledal je čudovite barve svoje prešite odeje in pri priči je spet zaprl oči. Ko jih je pozneje spet odprl, je pogledal mimo odeje in v kotu zagledal razbito zrcalo, nato je pogledal razmetano mizo, na kateri so stali v krogu kozarci, od tod na tla, ki so bila oškropljena z vinom, in h knjigami, ki so ležale naokoli kot zavrženi angeli. Po vsej- sobi so ležale kepe zmečkanega rdečega papirja in smrdelo je po vžigalni. vrvici. Skozi kuhinjska vrr+a je zagledal križem kražem krožnike z ostanki zrezkov in nabodala, ki se jih je držal loj. Na tisoče ogorkov je ležalo po tleh. Vonj po vžigalni vrvici se je mešal z vonjem po dobrem viskiju, ostankih vina in dišavah vseh vrst. Za trenutek se je zadržal s pogledom na kupu lasnic. Obrnil se je na stran, se oprl na komolce in pogledal skozi razbito okno. Na Ulico ribjih konserv je sijalo sonce. Vrača v kotel so bila odprta. Vhod v Palače hotel je bil zaprt. Sredi plevela na praznem zemljišču je spokojno spal neki človek. Restavracija pri zastavi je bila zaprta. Doc je vstal. Na poti v stranišče je prižgal v kuhinji plinski grelec. Usedel se je na rob postelje, obul nogavice in prisluškoval cerkvenemu zvonjenju, ki je prihajalo iz zgornjega mesta, in si pri tem ogledoval razdejanje. Ko je voda v grelcu zavrela, je šel v kopalnico, 1 2 3 4 5 6 Ib 1 8 <3 10 11 12 1$ m 14 15 m 16 '7 18 m 19 20 m 21 m 22 23 m Zh 25 . m 26 H 27 m 28 m ■ 29 30 m 31 32 m 33 34 m 35 36 m 37 38 39 40 m 41 42 m 43 44 H 45. I m IlllllllllllllllllllllilllllllllllllllHIIIIIIIIIlllllllillillUIIIIIIIIIIIIIIII® @1 KR1ŽIMKS Vodoravno: 1. razčlenitev, 7. radijska, oddaja, 13. pesniška oblika, 14: Obri, 16. listnato drevo in njegov užiten plod, 17. najmanjši delci snovi, 19. žensko ime, 21. oddelek starorimske konjenice, 22. vozarna, 24. konjenik, 27. koledarska enota, 28. sveženj slame ali sena, 29. boginja smrti pri starih Slovanih, 31. olupek, 34. huda žuželka, 35. južnoameriška rastlina, 37. star naziv za grško deželo, 39. mlada krava, 41. zabuhline po telesu, 43. prislov, 44. soseska, 45. prekletstvo. Navpično: 1. riževo žganje, 2. sukanec, 3. rimski bog ljubezni, 4. tenka ploščica, 5. predlog, 6. napoved, 7. obdobja, 8. časovna enota, 9. oblika pomožnega glagola, 10. dežela Srednjega Vzhoda, 11. divjad, .12. moško ime, 15. neplačilo, 18. nazivi, 20. drevored, 23. pripadnik nekega od starih plemen na velikem evropskem polotoku, 25. slast do jedi, 26. snov za izdelavo sveč, 28. opoj, 29. uvodna misel, 30. primitiven plug, 31. del voza, 32. sklepne vezi, 33. grobnica, 36. vzvišena lirska pesem, 38. vprašalni prislov, 40. španski spolnik, 42. veznik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. kolaps, 6. Lo-krum, 11, OM, 12. dinamika, 15. ro, 16. ton, 18. rolada, 19. ras, 20. atol, 22' biro, 23. Kant, 24. maj, 25. fa, 26. top, 27. Oran, 29. zato, 31. šilo, 34. kad, 35. metoda, 37. rep, 38. os, 39. matineja, 41. Sn, 42, paleta, 43. rdečke. (T. M1 l PRVOAPRILSKA pl" §gg^B® Čudno, mama. do dvajsetega v mesecu kuhaš perfektno, potem pa ne znaš več!? se oprhal z vročo vodo, otrl z brisačo, oblekel flanelasto srajco in kavbojke in šel čez cesto. Lee Chong je imel zaprto, kljub temu pa je opazil, kdo je stal pred vrati, zato je odprl in vzel iz hladilnika, ne da bi vprašal, dve steklenici piva. »Bilo lepo?« je vprašal, vtem ko je doc plačal. »Zelo lepo,« je ta odgovoril, se vrnil s pivom v laboratorij, kjer si je namazal dva kruhka z maslom in ju pojedel k jutranji pijači. Ulica je spokojno mirovala. Nihče se ni zganil. V docovih ušesih je zazvenela glasba. Jedel je, pil in prisluškoval, in ko je pojedel, je šel v kuhinjo, zložil iz lijaka krožnike in pladnje in natočil vročo vodo; nato je vrgel v vodo nekaj koščkov mila, da se je voda zapenila, pobral z miz cele kozarce in jih zložil v milnico. Krožnike z ostanki omake in masti je zložil na štedilnik in si naredil prostor na kuhinjski mizi za umite kozarce. Nato je odklenil skrbno zaklenjena vrata zadnje sobice in prinesel iz nje album z gregorijansko glasbo. Položil je na gramofon ploščo »Agnus dei« in vključil. Laboratorij so napolnili breztelesni, čisti angelski glasovi nedopovedljive sladkosti. Doc je nadaljeval z delom, vendar-je skrbno pazil, da ni s kozarci žvenketal in s tem motil glasbo. Otroški glasovi so napolnili prostor z melodijo, ki je bila preprosta in skromna in vendar globoka kot nobena druga glasba. Ko je bila plošča pri kraju, si je doc obrisal roke in izključil gramofon. Pri tem je opazil knjigo. Ležala je na pol pod posteljo. Pobral jo je in se z njo usedel na posteljni rob. Sprva je tiho bral, kmalu pa so se mu razmaknile ustnice. Začel je glasno brati. Počasi, zlog za zlogom, je bral besede: Ulica ribjih konserv Še danes ne maram govorjenja učenjakov s stolpov, kjer so odsanjali svojo mladost. Nekoč sem jih poslušal in sem preslišal šepet dekleta, ki je zmedeno mrmralo, ko sva legla, drobne modre besede in duhovite besede, živahne kot voda in sladke od poželenja. V lijaku se je ohladila voda in mehurčki so prskali. Močan val se je razbil ob valobranu in pljusnil visoko kot še nikoli. Še vedno obžalujem, da sem ljubil ciprese in vrtnice, jasne, visoke planine in sivo gričevje in bučanje morja. Nekega dne sem zagledal nenavadne oči in roke kot metulje; tedaj so vzleteli škrjančki in otroci so se prišli kopat v majhne potočke. Še vedno čutim, da sem okusil trpko življenje, da sem nazdravljal z zlatimi kupami ob pojedini samo kratek čas, samo pozabljen čas, nato sem imel oči, polne solza, ker je bilo dekle, najsvetlejši sij večne svetlobe, daleč proč.' Sel je z roko čez oči. Bele podgane so se podile in dražile v kletkah in za steklom so zelo tiho mirovale klopotače. In njihove priprte oči so mrko strmele , v daljavo. Konec. Prodajni servis mmMcšmM Ljubljana — Cigaletova ulica vam nudi bogato izbiro pomladanskih novosti tekstila in konfekcije ŠEFU ZA ROJSTNI DAN Tovariš doktor, staviva, za tri dni bolniškega dopusta. da boste po pregledu rekli, da sem zdrav! LAHKO TUDI VAŠ TOMOsnv^rnHPmVamt °dslej' nudii° možnost odplačevanja posojila v štirih letih, sečnih prejemkov. Vplačate ^amo^olog v ^višfniSjT odstotkov tovarniške ^ne^ti —* —= - dobili pri TOMOSOVIH področnih zastopstvih in trgovskih zastopnikih. xxx\XXXXXxXVXXXXXXXXXXXX- PONEDELJEK 8. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Moravska zbora pojeta skladbe Pavla Križkovskega — 8.25 Iz baleta »Trnjulčica« — 8.55 Za mlade radovednosti — 9.25 Glasba za klavir in za violončelo — 9.40 Po naši lepi deželi ... — 10.15 Tri sopranistke — tri arije — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Pozor, ni-' maš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Novi in stari posnetki ansambla in solistov Milana Stanteta — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 »Povodni mož« in »Kurent« — 14.05 Pol ure z ansamblom Milanske scale — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Veliki zabavni orkestri tega tedna — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 17.45 Ansambla Wild Bill Davis in Al Stelano — 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Z melodijami po svetu — 18.25 Pesmi izpod »Zelenega Pohorja« — 18.45 Radijska univerza — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbe- ne razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—22.00 Simfonični koncert orkestra SI', dirigent: Ogan Durian, vmes ob 21.00—21.15 Kulturni globus — 22.15 Skupni program JRT — Studio gagreb — 23.05 Modemi plesni ritmi — 24.00 Zadnja poročila Spored RTV Ljubljana za teden od 8. do 14. aprila 1963 TOREK 9. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.03 Nekaj odlomkov iz nemških komičnih oper — 8.30 Zabavna glasba iz naših studiov — 8.55 Radijska šola za srednjo stop-> njo — 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 9.45 Judovske in ameriške narodne pesmi — 10.13 Ansambel Rimski virtuozi z deli starih italijanskih mojstrov — io,40 Kapid Speech — 1. lekcija — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Trio Slavka Avsenika — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pol ure romanske glasbe — 14.05' Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Na sejmu domačih napevov — 15.15 »Po dragem kraju« — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za yas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Narodi v svojih pesmih — 18.43 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Skladbice Primoža Ramovša — 20,13 Radijski igri — 21.25 Mouve-ments concertants sklačfatelja Uroša Kreka — 21.50 V plesnem ritmu — 22.15 Skupni program JRT — Studio Sarajevo — 23.05 Praznik za godala z orkestrom David Rose — 23.20 Skupni program JRT — SREDA 10. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Skozi stoletja po simfonični literaturi — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Mali ansambli v plesnem ritmu — 10.15 Trije jugoslovanski skladatelji — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.1-5 Slovenske narodne poje Anica Čepe — 12.30 Spored popularnih duetov — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.36 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasba o pomladi. . . — 15.15 Igra ansambel Kampič Jože — 15.26 Galerija glasbenih umetnikov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert sopranistke Leontyne Priče — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Za ples Igrata -orkestra Woody Herman In Ted Heath . — 18.25 Slovenske narodne pesmi poje Slovenski oktet — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Nocoj smo vam pripravili — 21.05 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 22.15 Skupni program JRT — Studio Beograd — 53.05 Za mlade plesalce — 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje ČETRTEK 11. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 3,95 Claude' Debussy in Maurice Ravel v zborovskih skladbah — 8.20 Harmonika in citre v veselem ritmu — 8.40 Pomladno potovanje po komorni glasbi. — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Trije slovenski operni skladatelji — 10.15 Glasbena medigra — 10.20 Pet minut za novo pesmico — 10.40 Tečaj ruskega jezika — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12,15 petnajst minut s pi- halnim. orkestrom LM p. Rudolfa Stariča — 12.30 Pol ure v Vedrem ritmu — 13.13 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Simfonični plesi in rap-so dlje — 14.05 »Žoga« in dru-ge domače skladbe — 14,35 Naši poslušalci čestitajo jn pozdravljajo — „P°J° za- bavni zbori — Turistična ■ oddaja ' 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka št, 13 r 18,00 .Poročila -aktualnosti doma in v svetu — 18.10 zveneče kaskade 18.45 Kulturna kronika 19,00 Obvestila — Glasbene razglednice — „ ,Radi;iski dnevnik —: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Romantičnim plesalcem — 21-00 Literarni večer — 21.40 Nekaj S1,38®.6 za .harfa in pihala — 22'{5 Skupni pro, gram JRT ,-r Stiidio Sarajevo — 23.03 rPpije Nat »King« Cole' PETEK 12. aprila 4.00—3.09 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Pripovedke z Dunajskega sozda — 8.40 Mali klub ljubiteljev popevk — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Klavirske in violinske drobnjarije — 9.45 Zapojmo z Zadovoljnimi Kranjci — 10.15 Scene iz III. dejanja Verdijeve Aide — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš.prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Slovenske narodne na tekočem traku — 12.30. Lahka koncertna glasba — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ob . zvokih zabavne glasbe — 14.05 ■ Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15,15 . Napotki za turiste — 15.20 Vesela godala — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Dva jugoslovanska skladatelja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Lepe melodije — J8.25 Ruske in ukrajinske rse-smi — 18.45 Iz naših kolekti- 19.00 Obvestila — 19.05 / srni vov Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Lahka glasba — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Neznan obraz iz skandinavske glasbene romantike --21.00 Mali ansambli v plesnem ritmu — 21.15 Oddaja o morju m pomorščakih — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana SOBOTA 13. aprila 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 3.03 Poštarček v mladinski glasbeni reci.akeiji — 8.35 Joaquin Turina: Kvartet za violino — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Ritmi Latinska Amerike — 9.45 Poje Gorenjski vokalni kvintet — 10.15 z obiska pri srbskih skladateljih — 10.40 Seznanile se s Pankerjevimi — 10.55 Vsak dan pova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Srbske narodne pesmi in plesi — 12.50 »Pavliha na popotovanju- — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.05 Valček, poioneza, bolero — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Po' strunah in tipkah — 15.40 Stari in novi posnetki zborovskih skladb Marijana Lipovška — 13.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Godala v ritmu — 18.00 Poročila -- aktualnosti doma in v svetu — 13.10 W.‘ A. Mozart: 1. in 2. slika opere Don Juan — 13.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Veseli1 napevi iz raznih dežel — 20.30 Vozli inšpek- torja Bralna — 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Sobotni ples — .24.00 Zadnja po-1 ročila in zaključek oddaje ' NEDELJA 14. aprila 6.00—3.00 Dobro jutro? ^ 6.30-—6.35 Napotki za turist6 ^ 7.40 Pogovor s poslušalci. ^ 8.00 Mladinska radijska lisn"i. — 9.00 Poročila — 9.05 DOS>“„ danski ' sestanek z zabav glasbo — 10.00 Se pomnite, h, variši ... — 10.30 - simfoničnega orkestra B Ljubljana — 11.50 Z lokom e, strunah — 12.00 -Poročila 12.05 Naši poslušalci česti«1^ ln pozdravljajo - I. — G j 5 Napoved časa, poročila —, , Obvestila in zabavna glaS5"„n- 13.30 Za našo vas — 14.00 . cert pri vas doma — 14.13 * ši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo - II. — 15.00 Nac,j ved časa, poročila — *„jo Plošča v ploščo — 15.30 ISjG,. trije mojstri — 16.00 HU2L(in-ska tega tedna — 16.20 P«* „1 dvajset minut z ansarnm ,c Moj mira Sepeta — 16.45 Slovenski oktet — 17.00 P°- jO 'čila — 17.05 Hitri prsti — Radijska igra — 18.21 pia- 4 na medigra — 18.30 Spoj ^ nedelja — 19.00 obvestil3 ^ 19.05 Glasbene razglednice, pil 19.30 Radijski dnevnik , no Izberite svojo melodijo —''Laji Naši skladatelji v sp°m -sodobnikov — 22.00 N?£?,pn' časa. poročila — 22.15 program JRT — Studio "p sreb -r- 23.00 Poročila — „3 ji Glasbena medigra — 'flio Skupni 'program JRT — b ^ Beograd — 24.00 Zadnja P čila in zaključek oddaje