CELJSKI TEDNIK Celje, 20. septembra 1963 Leto XV. Številka 38 ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCI RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE OELOVNEOA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Z RAZŠIRJENE SEJE OO SZDL V CELJU Z vpisom ljudskega posojila bomo ponovno dokazali visoko zavest in humanost Pred dnevi je bila v Celju razširjena seja Izvršnega odbora Okrajnega odbora Socialistične zveze zaradi važnosti dnevnega reda seje in upoštevajoč naloge, ki stoje pred organizacijama Socialistič- ne zveze iin drugimi družbenimi čioitelji, so bili na seji tudi vsi predsedniki olDcinskih odiborov Socialistične zveze. Razen tega so se seje udeležili tudi predsednik Okrajcne siktupščine tov. Peter Sprajc, sekretar okrajnega komiteja ZKS inž. Andrej Marine in predsed- nik Okrajnega sindikalnega sveta tovariš Vlado Crešnik. Predsednik Okrajnega odbora So- cialistične zveze tovariš Jože Marolt je najiprej govoril o nadaljnjih u^kre- pih in nalogah v zveza z nadaljnjo pomočjo porušenemu Skopju. Med drugim je dejal, da so naši ljudje skupaj z vsemi jugosovanskimd na- redi pokazali ob tej nacionalni kata- strofi visoko družbeno zavest, hunia- nost in bratsika čustva. Vendar je po- moč porušenemu Skopju še vedno potrebna. Doslej zbrana sredstva v celjsikem okraju bodisi od gospodar- skih organizacij in posameznikov znašajo okrog 138 milijonov din. Zato so na seji dali priznanje gospodar- skim organizacijam ter posamezni- kom, ki so se vtej humani akciji še posebej izkazali. V tej pomoč so se izkazale predvsem občine Brežice, Celje in 2alec. V celjskem okraju se je pripravilo tudi 9.800 iprostovoljnih krvodajalcev , ki so bili pripravljeni darti kri, vendar to ni bilo potrebno. Pomoč pri tej hudi nesreči so nudile tudi strokovne ekipe celjske bolniš- nice, podjetja Klime, Tovarne emajr Hrane posode, EHektra Celje ter skup- na ekipa strokovnjakov gospodarskih organizacij iz velenjske občine. V celjski okraj je bilo evakuiranih iz porušenega Stooipja tudi 592 otrok, M so bili nastanjeni v razne domove v Cd^, Šentjurju, Dobrni, Brežicah in Kršl(em. Tako so nasi delovni ljudje izpri- čali visoko družbeno zavest in Sipon- tano pomagali bratskemu makedon- skemu narodu ob hudi katastrofi, ki je hkrati naša nacionalna katastrofa. Vendar vsa ta zbrana pomoč, zdru- žena s pomočjo ostalih joigosiovan- skih narodov in prispevkov iz tujine, je le skorajda kaplja v morje v pri- merjavi z ogromno materialno škodo, fei je ob potresu prizadela Skopje. Zato je zvezni izvršni svet sprejel nekaj ukrepov, ,kii bodo zagotovili trajnejšo pomoč i«n hitrejšo izgradnjo porušenega mesta. Eden med temi ukrepi je tudi zakon o razpisu ljud- skega posojila za izgradnjo Skopja. Najlažje in najučinkoviteje pa bomo brez dvoma pomagali, so na seji okrajnega odbora Socialistične zveze še posebej poudarili, če bomo storili vse za mobilizacijo vseh sil v gospo- darstvu. Socialistična zveza, sindika- ti in druge množične organizacije naj bi se zalagale, da v gospodarskih or- ganizacijah storijo vse za doseganje in celo preseganje planskih obvezno- sti. Ob tej priliki je zlasti važna na- loga vseh subjektivnih sil, da poišče- jo še .neizkoriščene notranje rezerve, izboljšajo organizacijo, delo in kva- liteto, povečajo storilnost in produk- tivnost. Vse to in še vrsta operativnih nalog v gospodarskih organizacijah naj bi omogočila preseganje planskih obveznosti, da bi na ta način prigo- spodarili vsa sredstva za pomoč Skopju. Ob tej priliki je bilo dano prizina- nje tudi celjskemu gradbenemu pod- jetjiu Ingrad, ki svoje obveznositi pri izgradnji Skopja v redu in do rokov izvršuje. Tako lahko računamo, da bo podjetje Ihgrad do ro^ka, to je do 29. novembra obveznosti, ki jih je sprejelo, tudi v celoti izvršilo. Najvažnejše naloge pa so pred or- ganizacijami Socialistične zveze ter vsemi ostalimi družbenimi organiza- cijami v zvezi z razpisom Ij.udskega posojila. Ljudsko posojilo bodo za- čeli vpisovati posamezniki in gospo- darske organizacije 25. septembra. Gk/tovo bodo naši deloVni ljudje tudi pri vpisu dokazali visoko huma- no zavest. Zato bo prav pri tem na- loga družbenih organizacij izredno pomembna, da bodo pi-ikazale ljudem pomembnost te važne humane nalo- ge. Hkrati s tem pa ne bo nič manj pomembna dobra organizacija in teh- nična služba pni vpisovanju ljudske- ga posojila. V ta namen bodo že v naslednjih dneh ustanovUi po obči- nah občinske komisije, ki bodo u- smerjale vse delo preko svojih pod- komisij, ki jih bodo ustanovili v go- spodarskih organizacijah, kmetijskih zadrugah, krajevnih in stanovanjskih skupnostih, pri raznih družbenih or- ganizacijah in tako dalje. Pred nami je torej silno važna družbena akcija, ki bo segla do vsa- kega posameznika. Gotovo bodo naši ljudje pri tem ponovno pokazali tako visoko zavest, da ne bo nikogar, ki bi v mejah svojih zmogljivosti ne vpisal l.iudskega posojila. Na seji so še govorili o gibanju go- spodarstva v okraju za preteklih 8 mesecev ter ugotovili ugodno izpol- njevanje planskih nalog, saj je plan presežen za to obdobje za 6 odstot- kov, Ugodni rezultati so tudi pri iz- vozu. Kljub tako ugodni oceni pa so menili, da bi naj v občinah gospodar- sko stanje čim prej analizirali ter ukrepali v tistih gospodarskih orga- nizacijah, ki planskih nalog ne izvr- šujejo. To velja še posebej za tiste delovne organizacije, kjer so takemu stanju vzrok subjektivni razlogi. Me- nili so tudi, da bo potrebno v pod- jetjih in občinah izboljšati statistič- no-analitsko službo, da bb s pravo- časnimi in točnimi pokazatelji v po- moč operativi. Na seji so še razpravljali o progra- mu dela Okrajnega odbora Sociali- stične zveze in njegovih organov v predstoječi sezoni ter imenovali ko- misijo pri Okrajnem odboru Sociali- stične zveze za vpis ljudskega poso- jila prizadetemu Skopju ter komisijo za proučevanje zunanjeipolitičnih vprašanj. -ma- Va poti miru in prijateljstva v noči od torka na sredo je točno opolnoči z beogra.iskegH letališča odšel na pot na anit rigki kontinent predsednik republike s soprogo ,in skupino najodgovornejših tovarišev jugoslovanskega političnega, gospo- darskega, in knltiirnegu življenja. Pot je tovariša l ita iM)peljala naj- prej v goste južnoameriški zvezni repul)liki Braziliji, kjer so mu V sreflo |>opf)l(lne priredili veličasten in jjrisnčeii sprejem, tak. kakršnega doživijo državniki, ki jili ne cenijo ie vrliovi. temveč množica vsega sveta. / obiskom v Bruziliji. kjer bodo uradni razgovori z brazilskim pred- seidnikom Gonlartom ter njegovo vlad(). si je Jugoslavija pridobila čvrstega in uglednega prijate^lja. Obisk ne bo poglobil samo politič- nih. gospodarskih in drugih stikov med SFRJ in Brazilijo, temveč bo velik prispevek h krepitvi politike neangažiranostf. k še večji aktiv- nosti miroljubnih sil v času. kp se atmosfera napetosti v svetu rahlja. Ted bivanjem na ameriški celini bo predsednik Tito obiskal še dru- ge latinskoameriške države:.Mehiko. Čile in Bolivijo. Predsednik Tito bo s Sipremstvom Oflšel iudi na obisk v Belo hišo. kjer bo gost predsednika ZDA Johna Kennedv ja. polem |)a bo predsednitk SI'P\J že v drugič prisostvoval zase- danju (Icneraliie sku|)ščine ()Z\. Vsi Jugoslovani vemo za cilj poti [)redse(lnika Pita. vemo da je ta pot ])osveeetja miru. mednarodnemu so- deloviuijfi in učvrstitvi odnosov Ju- goslavije do držodarskih krogov na vseh ni- vojih. To je vodilo do novih navodil in dO sporazuma o edinstvenih pokazateljiih poslovnega uspeha gospodarskih organizacij, kar bo dalo alktivnost in izpolnitev no- tranje delitve in bo vsekakor o- živelo zainteresiranost na pod- ročju delitve osebnih dohodkov. Prav zato se pred delovne or- ganizacije postavlja neposredna naloga, da izpolnijo sistem delit- ve tako, da bodo osebni dohodki zares v skladu z rezultati dela. Včasih predolgo odlašamo Na nedavni seji občinske skupšči- ne v Velenju so načeli tudi vpraša- nje vzgojne zanemarjenosti šolskih in predšolskih otrdk zaposlenih star- šev ter s tem v zvezi stanovanjske skupnosti kot edinstvene oblike sa- moupravljanja občanov, ki naj od- igra prav pomembno vlogo pri druž- beni skrbi za to mladino.\ Res je, da je prav v Velenju sta- novanjska skupnost s poimočjo druž- benih organizacij in delovnih kolek- tiv0(v razvila najrazličnejše oblike skrbi za stroke — tako so jim doslej s prostovoljnim delom uredili že dvo- je velikih igrišč ter vrsto manjših, vendar pa niso bile izikoriščene vse možnosti, da bi to mladino — pred- vsem šoiLsko — prijetno zaposlili ter jo odvračali od nekoristnega pohaj- kovanja. Rečemo lahko, da kijub raz- novrstnim iniciativam za razvoj otro- ške zaščite, materialna osnova še ved- no zaostaja za potrebama. Prav zato ie ena od prvih nalog stanovanjske skupnosti, da posveti še več pažnje in preskrbi materialno osnovo za gradnjo varstvenega objekta t,er ^^gojni Kad^^.Potceba po varstveno. Vzgojni ustanovi je več kot uteme- ljena, saj ima mesto s sedem tisoč prebivalci doslej varstvene prostore le za 100 do 120 otrok, medtem ko še nikakor ni rešeno vprašanje šolskih otrok v prostem času. To nalogo bi lahko prevzele tudi šole, če ne bi bile prenatrpane, to je, potrebne za dvaki'atno izmeno pouka. Nujno bo, da bodo slej ko prej zgradili ustanovo in to na osnovi skupnega akcijskega programa s sred- stvi skladov skupne porabe gospodar- skih organizacij, s sredstvi sklada za kreditiramje stanovanjske izgradnje in sredstvi, ki jah naj predvidi ob- čins'ka skupščina v svojem proraču- nu. Le na ta način bo mogoče ubla- žiti nesklad med potrebami in mož- nosrtmi skupnosti, posebej zato, ker so ustanove za otroke in mladino se- stavni del družbenega standarda ob- čanov. Zaradi preobilnega materiala v raz- pravi o osnovnem šolstvu in učno- vzgojnih nalogah je to vprašanje ob- viselo v zraku in kot kaže osnutek perspektivnega sedemletnega načrta za to področje, bo treba vsaj nekaj M še počakati, da bo to pereče vpra- šanje dobilo vsaj delno rešitev. Vpra- šanje je le, če se to zavlačevanje ne bo opetovalo. KI. Stalni vir dohodkov za obnovo in izgradnjo Skopja ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE OSVOJIL NACRT ZAKONA O SKLADU ZA OBNOVO IN IZGRADNJO SKOPJA Na zadnjem zasedanju Zveznega izvršnega sveta so osvojili načrt za- kona o skladu za obnovo in izgrad- njo Skopja in obenem tudi Načrt za- konu o ljudskem posojilu za obnovo Skopja. Cilj teh dveh predpisov je predvsem ta, da se najde najugibd- nejša rešitev za trajne dohodke za obnovo in. izgradnjo Skopja. Sldad za obnovo in izgradnjo Skop- ja bo služil predvsem za financiranje obnove in izgradnje gospodarskih ka- pacitet, stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov družbenega standar- da, objekitov za delo državnih orga- nov, za izplačilo povrnitve škode ob- čanom, za čiščenje ruševin itd. Razen tega je pričakovaiti pomemb- na sredstva od ljudskega posojila, ki je bilo razpisano od 25. septembra do 15. oktobra letošnjega leta. Računa se, da bo ljudsko posojilo dalo sku- paj okrog 30 milijard dinarjev. Poso- jilo naj bi vplačevali državljani, druž- beno politične, delovne in druge or- ganizacije. Obveznice posojila se ob- restujejo s 6 odstotki letno, vplačilo pa se lahko izvrši v šestih mesecih, medtem ko bo vrnjeno v sedmih le- tih. Ker so realni dohodki državlja- nov znatno porasli v zadnjih letih, gotovo ne bo razpis ljudskega poso- jila negati^mo vplival na življenjski standard. Posebej ne smemo pozabiti, da je zima skorajda pred durmi in je vpra- šanje, kako spraviti številne ljudi pod streho v tem kratkem času. Zato so številna podjetja svojo proizvod- njo ali vsaj del te preusmerila v iz- deJLavo potrebnih elementov za čim- prejšnjo izgradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov. Seveda je sedaj od njihove pravočasne dobave in trd- nih dogovorov ' glede rokov^ odvisno vse. Naša naloga pa je, da s skromnim doprinosom, ljudskim posojilom, .po- magamo, in še enkrat izrazimo čust- va, ki nas vežejo s težko prizadetimi Skopjanci. Proslava v Ljubnem v soboto popoldne je v počastitev občinskega praznika mozirske ob- čine bila svečana seja občinske skupščine Mozirje. Seja je bila posvečena spominom na težke boje zgornje savinjskega prebi- valstva v letih vojne. Poseben po- udarek pa so letos dali predvsem bojem za Ljubno v julijskih dneh 1944. leta. Prav 31. julija 1944 je- padla Milka Kerin — pomočnik po- litkomisarja bataljona, ki je bila kasneje proglašena za narodnega heroja. Spomin 35 padlih borcev, ki imajo grobnico v Ljubnem so po- častili z enominutnim molkom. V večernih urah pa je šoštanjska Svoboda daia lep kulturni program v kino dvorani v Ljubnem. V izred- no bogatem veznem tekstu so na- stopali moški pevski zbor, vokalni kvintet in štirje recitatorji. O po- menu praznika pa je spregovoril predsednik občinske skupščine Branko Korber. Žal je tokrat zaradi tehničnih te- žav odpadlo v Ljubnem odkritje spomenika, ki še ni dokončan. Svojstveno človekoljublje Podjetje je v zadnjih letih izred- no uspevalo, kar se je najbolje od- razilo že v samem naslovu podjetja: »Prospeh«. Zal pa je to bilo ravno v času, ko so obrtniki pod težo ob- činskih davkov vse bolj klonili in se je javljala velika era emigracije iz samostojnih poklicev v okrilje kolektivov z delavskim upravlja- njem. In tako je France Potuha, zname- niti klepar in vodovodni inštalater, sklenil, da prevedri najlepša leta svojega življenja pri »Prospehu«. Sprejeli so ga odprtih rok in prav kmalu je tovariš mojster dobil od- govarjajoče mesto mojstra. Čas je tekel in Potuha se je znašel, saj se mu s strani uprave podjetja izredno zaupali, kajti »le kdo Še ni slišal za kvaliteto izdelkov privatnih moj- strov«. Seveda ne smemo pozabiti, da je mojster Potuha vseskozi imel pri- pombe na delo občmskih organov, na delo občinske politike nasploh, toda kaj le ima to skupnega s ho- tenji »P rospeha«, ki.ima tudi svoje pomisleke ob raznoraznih sklepih občinskih mož. Skratka, Potuha je vžgal in postal strašno priljubljen. Bil je smel, kadar so govorili v dvo- je. Bil je tovariški, kadar je vonjal zase korist in nasploh je bil čudovit. Zato ni čudno, če je prav kmalu dobil tidi svoje mesto v delavskem svetu in je tudi katero pametno re- kel. Toda čas je po svoje obračal tudi odnos do obrtnikov in Potuha je pred meseci začel računati, da bi bilo skorajda kar koristno, če bi lahko znova začel z obrtjo. Nekaj časa je že pridno delal doma, saj je bil blizu surovinske baze — de- lavnice podjetja. Toda možakar je imel nos in je vedel, da se bo treba prav kmalu umakniti, kajti nekateri predrzneži, ki niti niso bili člani delavskega sveta, so tu in tam kaj neprijetnega šušljali. Seveda je Po- tuha poznal zakone in vedel, da je disciplinska komisija zanimiva za- deva in je zato sprva dvema delav- cema preskrbel ukore. Toda stvar je le začela preveč smrdeti in ljud- je imajo občutljive nosove. In ko se mu je zazdelo, da je sto- ril dovolj za procvit »Prospeha« in upravo »Prospeha« ter si zase vzel le majhen delček skupnega greha, je pred časom dal odpoved. Takrat pa je počilo dno. Vse glasneje so se proizvajalci njegove ekonomske enoje začeli spraševati, kje je to in ono*. In ko je komisija — interna seveda — napravila nekak- šen seznam in račun, so ugotovili, da manjka okoli milijon do dva. Zasedali so, govorili, imeli izredne seje in slednjič le našli salamonsko rešitev, ki jo je podal predsednik delavskega sveta in podprl direktor ter ostali. »Takole je, je dejal predsednik, pravzaprav je težko ugotoviti, kdo je kriv. Saj veste, da pri sleherne- mu delu nastajajo manj ki in le kaj pomeni taka drobna vsota za nas, za »prospehovce«. Gotovo je tudi tovariš Potuha kaj zakrivil, toda, menim, pri tako ve- likih poslih bi bilo kar nerodno in odveč, če bi te stvari gnali na veliki boben. Sram nas bi lahko bilo, da bi iz bolhe delali slona. Ali ne ču- tite, da imamo ugled. Kakor hitro pa pokažemo, da imamo gnojne či- re, bodo planili po nas in še tako nedolžen bo kriv«. Še in še je dokazoval in njegovi dokazi so bili vse bolj tehtni. »Po- glejmo si v srce, je dejal, a kdo iz- med nas že ni napravil kakšnega prekrška. No, Janez, ali se spomi- njaš, ko sva nesla tiste žeblje do- mov, ko sva si gradila hiše, in ti, Jo- že! In tako dalje«. Glave so klonile. Mala vsota dveh milijonov se je manjšala, dokler se ni znašla v vrečki za zobotrebce in greh je postal tako splošen, da ga ni več bilo. Potuha pa je prav tisti dan, ko so v podjetju le čutili potrebo, da akutni prehlad preženo s skupno parno kopeljo, prejel novo obrtni- ško dovoljenje in si je čisto prija- teljsko mel roke. Zanašal se je na svoj spomin, ki je bil točnejši od vseh magnetofonov najnovejših firm. POLITIČNA SOLA V SLOV. KONJICAH Podobno kot v preteklih letih pri- pravlja občinski komite ZKS v Slov. Konjicah politično šolo za člane ZK. Za sedaj je predvideno, da jo bo obi- skovalo 26 tečajnikov, ki so jih pred- lagale osnovne organizacije ZKS. Od teh jih je največ iz podjetij, manj pa iz terena. Ideološka komisija ob- činskega komiteja je v teh dneh že izdelala program študija in določila predavatelje, samo izvedbo pa bo prevzela dravska univerza. ST 38 septembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Obrat Toper bo Jobil nove prostore Vse do lanskega leta je bilo jvrereče vprašanje prostorov ob- ta »-Toper-« v Šoštanju, ki za- nosluje nekaj manj kot sto žena- Obrat namreč že od vsega začet- jja gostuje v prostorih ^-Galan- terije^- Letos pa je nagel razvoj proiz- vodje »Galanterije« nujno zahte- va nove prostore in tako je vpra- šanje novih prostorov obrata >»Toper-« pred durmi. ' Ze lani so hoteli ta problem rešiti s preselitvijo v stavbo so- dišča v Šoštanju, kar .pa je ko- lektiv »Topra-« iz Celja odklonil. 1\idi rešitev s preureditvijo biv- šega kina »-Kajuh-« je bila zaradi velikih stroškov zavrnjena. Odlo- mili so se za novogradnjo objek- ta, v katerem se bo število za- poslenih dvignilo na 150, Tako predvidevajo novo proizvodno halo, skladišče, poslovni prostor, garderobe, jedilnico in sanitari- je. Okvirna cena novega objekta se suče okrog 30 milijonov. Stroj- ni park za nov obrat bo investi- rala tovarna »^Toper«, objekt pa bo zgradila občinska skupščina Velenje ter ga dala v najem to- varni »Toper«. Ta rešitev je naj- boljša, kajti dosedanji delovni pogoji so bili nemogoči; obenem pa se odpira možnost zaposlitve nadaljnih 50 žena, kar je za Sa- leško dolino gotovo da razvese- ljivo. -ik S ČETRTE SKUPNE SEJE CELJSKE OBCINSKE SKUPŠČINE Ugodni gospodarski rezultati žal ne v vseh panogah ANALIZA OSEBNIH DOHODKOV NE V POVPREČJU, TEMVEČ PO KATEGORIJAH! — NAROČILO SVETOM : ANALIZE ZA PRO- BLEMATIKO V TRGOVINI, ZA VPRAŠANJE VODOVODA, ŽE- LEZNIŠKI IN CESTNI PROMET. — SKUPŠČINA JE SPREJELA ZAKLJUČKE PLENUMA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Četrta skupna seja občinske skup- ščine v Celju, ki je bila pretekli petek je med drugim imela na dnevnem redu tudi razpravo o gibanju gospo- darstva za prvo polletje letošnjega leta. Iz polomila je razvidno, da je v občini 'bila v prvih šestih mesecih realizacija proizvodnega plana ugod- na. V celotnem gospodarstvu izvzem- ši kmetijstvo, je plan presežen za 4,7 " o za polletje. V primerjavi z do- sežki v isitem obdobju lanskega leta je bila proizvodnja višja za 25,8 " o- Vendar je ob tako ugodnih rezul- tatih moramo pripomniti, da vse pa- noge gospodarstva niso dosegle in presegle plana. Najvišje je presegla plan panoga gozdarstva, in sicer z 71,6 o o, sledijo: gradbeništvo s 64,6 »'o, promeit s 58,6%, trgovina s 56,8 o. obrit s 56,7 % i"" industrija s 53,4 o izpolnitve plana. Pod planOm so go- stinstvo s 47,8 o in komunala s 46,2 o- Zaradi iboljšega poslovanja je bil dosežen tudi večji finančni uspeh, in sicer za vse panoge skupaj v pov- prečju za 38,6 "o- S tem pa je seveda tudi čisti dohodek gospodarskih or- ganizacij dokaj večji, a iprav tako tudi izredni prispevek iz dohodka, ki se je dvignil od 298 milijonov v istem obdobju lani na 466 milijonov v pol- letjoi letos. Pretežni del izrednega pri- spevka je dala industrija, in sicer 78 odstotkov- Pet gospodarskih organizacij v ob- čini ni ustvarilo toliko čistega dohod- ka, da bi z njim krili osebne dohodke, in sicer hotel »-Celeia«, samopostrež- na restavracija, hotel »Evropa«, pod- jetje »-Mleko« in »Šivalnica«. Te or- ganizacije imajo deficit med čistim in'osebnim dohodkom v višini 32 mi- lijonov dinarjev- Skupščina je o poročilu podrobno razpravljala in med drugim je bilo precej govora o tem, da je treba pod- vzeti vse ukrepe, da bi vse panc^e gospodarstva v občini izpolnjevale planske obveznosti. Odborniki so med razipravo imeli tudi pripombe na analizo gibanja osebnih dohodkov. Rezultat te raz- prave je, da bo v bodoče treba anali- zo sestavljati ne več na temelju pov- prečja, temveč po .principu kategorij zaposlenih, kar je vsekakor prav, če nočemo še nadalje »podpirati« krila- tice o »segediner golažu«. -Skupščina je na osnovi razprave naročila .pristojnim svetom temeljite analize dn pripravo gradiva za na- daljnje razprave ter sklepanje in si- cer: Analizo o stanju trgovine v celj- ski občini. Analizo in poročilo o vzrokih, zakaj nekatera p>odjetja v občini po- slujejo z deficitom in kaj toi bilo tre- ba storiti, da se ta problem odpravi. Poročilo o vprašanjih, ki zade- vajo celjski vodovod, predvsem pa oskrbo industrije z industrijsko vodo. Poročilo o problematiki cestne- ga in železniškega prometa v Celju. Skupščina je nadalje stprejela več odlokov in obravnavala vrsto premo- ' ženjskoHpravnih in poroštvenih za- dev. Še o statutih v slepi ulici? v naših gospodarskih organizacijah je zadnje dni delo glede sestave sta- tutov močno razgibano. Prve teze, prvi osnutki so tu, glede njih pa tudi že kritične pripombe. Smo v priprav- ljalni dobi, v času zorenja, in je prav, da posvečamo statutom vso pozor- nost- v zadnji, številki »Celjskega ted- nika« je bilo v članku o statutih v slepi ulici odlično označeno delo se- stave statutov kot zakonodajno delo. Zakonodajno delo pa ni lahka za- deva. Treba je pravilno določiti vse- bino novih norm, določena pa mora biti tudi sistematika, tedaj vrstni red materiala, potrebna je izrazna tehni- ka, ki ji pravimo tudi zakonodajna tehnika. Statuti morajo tedaj imeti določeno vsebino in dodočeno obliko. Težka naloga je naložena gospodar- skim organizacijam. Tega se zavedajo in zadevo jemljejo resno. Splošno pa tožijo, češ v proizvodnji, v gostinstvu, v prometu itd. smo doma, obliko- vanje statuta pa nam kar ne gre prav izpod rok. Večkrat se neha delo s postavitvijo komisije za izdelavo statuita, ki nalogam niso vedno kos, zlasti v manjših podjetjih. Te težave je treba razumeti, saj pomeni sestav- ljanje statutov novost v dejavnosti naših organov samoupravljanja, za- četne težave so nujne. Kdor bi trdil, da kolektivi lahko sami ipostavljajo tudi pravno zgradbo osnutkov statu- ta brez ustrezne pomoči, bi po živ- ljenjskih izkušnjah precenjeval po- vprečno komisijo in podcenjeval po- men pravniškega dela. Pomoč pri oblikovanju je nujna, o tem ne more biti dvoma. Vzorčne statute je sicer tretoa odklanjati, ker bi bila s tem rast statutov iz delov- nega kolektiva samega nujno priza- deta- Pač pa je bilo izdanih več tako- imenovanih tez. Imamo teze glede vsebine bodočih statutov in tudi teze, ki podajajo primere pravne formula- cije. Po praktičnih dosedanjih izkuš- njah podjetjem povzroča večje teža- ve pravno oblikovanje statuta, kakor določitev vsebine same. To je tudi razumljivo. Nekaj vprašanj zaradi razjasnitve: Ali naj se naši organi delavskega samoupravljanja bavijo z jezikovno stilistiko? Ali naj se naučijo, da obvladajo pravno izrazno tehniko? Odločno ibomo odgovorili na obe vprašanji z ne. Predragocen je čas naših organov samoupravljanja v proizvodnji, trgovini, gostinstvu, da bi ga jim jemali z nailožitvijo .takega dela. Samoupravni organi naj določijo vsebino statutov, v katerih zajamejo vse tisto, kar predvidevajo ustavna in zakonita določila kot vsebino sta- tuta. Mogoče je v tej smeri doslej pre- malo napravilo, ker nismo v zadostni meri razlikovali vs«bine od pravne oblike. Verjetno je to tudi vzrok, da včasih nepravilno ocenjujemo statu- te, češ to ni samostojno, saj je prav na enak način to oblikoval drug sta- tut. Tako stališče lahko celo škoduje pri sestavi statutov. Marsikak delovni kolefctiv je ,prav zaradi problema pravnega oblikovanja v stiski, tako da tudi vsebini statutov ne posveča zadostne pozornosti, vse pod vtisom, češ delo te morda označeno kot ne- samostojno- Drugi si dobijo sodelav- ca po možnosti iz druge republike, češ da bo ta oblikoval naš statut ta- ko, da še ne bo moglo reči, da ni sa- mostojen. To so hudi odkloni od ti- ste stvarnosti, ki jo predvideva zakon in ki si jo želimo. Naše mnenje je zato, da je treba podjetju pomagati in mu dati na raz- polago vsaj pravno ogrodje, tisti ok- vir oziroma testo, ki ga podjetje ustrezno oblikuje, pri čemer seveda upošteva lastne prilike. Pravno og- rodje je takorekoč posoda, v katero pa seveda podjetje samo nalije vse- bino. Ogrodje, material še ni statut. To postane šele, ko kolektiv vnese svoje konkretne prilike. Trdimo, da bo pravno ogrodje pri vseh statutih močno podobno. Do tega bo nujno prišlo, ker je za vse sestavljalce te- meljni predipis v ustavnih določilih. V njih je navedeno, kaj naj vsebuje statut. S tem je določena v glavnih obrisih vsebina in tudi vrstni red — sistematika. Ne smemo prezreti ve- likega vpliva na oblikovanje statutov, ki ga imajo velike izdaje tez (Biro- tehnika Zagreto, Progres Beograd itd.) po katerih segajo sestavljalci. Naj- boljši dokaz so dosedanji osnutki, ki se glede pravne zgradbe drug druge- mu močno približujejo- Nobeno podjetje ne more reči, da je njegov monopol vrstni red pogla- vij, označba ekonomske enote, obra- čunske enote, ureditev družbene pre- hrane itd., saj bi to'.privedlo do ne- sprejemljivih zaključkov. V bistvu bodo statuti vseh podjetij govorili o tem. Pri tem .pa zakonodajalcu oziro- ma ustavodajalcu res ni do tega, da bi moralo vsako podjetje isto stvar drugače povedati, kot da bi v tem bila samostojnost. Ni rhogoče šteti v zlo podjetju, ki se je odločilo za eko- nomske enote, obračunske enote, ure- ditev družbene prehrane, če pri ob- likovanju tega iiporablja že obstoječe teze, morda tudi drug statut, seveda ob pogoju, da se je delavski svet za tako vsebino odločil. Morda se le prevelika pozornost posveča temu, kateri stavek oziroma odstavek je vaš, kateri je naš, poseb- no ker smo v pripravljalni dobi, ko so medsebojne izmenjave misU .ix>- trebne in koristne. Vedno bomo šli pravo .pot, če bomo postopali po duhu in smislu zakona, ki je vedno stvaren in konkreten. Z močnim poudarkom vsebine v našili statutih bomo našli .polno razumeva- nje in zainteresiranost naših kolekti- vov, pa (tudi izhod iz slepe ulice! Dr. P. P. Za en dan je preveč REPORTAŽA Z ZAGREBS KEGA VELESE JM A Za ogled-zagrebškega velesejma je en dan premalo, premalo časa je tudi, da bi si temeljito ogledali vse razstavne prostore gospodarskih or- ganizacij iz celjskega okraja. Zatft smo si tokrat izbrali le nekaj naj- pri'kupnejišili razstavnih prostorov podjetij s celjskega območja. Najprej smo obiskali razstavni prostor Tovarne emajlirane pwo- le. Velik je, razen tega pa tudi iz- ledivo lepo aranžiran. Nekatere no- vitete, ki naj bi služile v stanova- njih kot okras, so seveda posebna privlačnost. Gre za razne dekora- tivne elemente iz emajla — med njimi tudi umetniške podobe in po- dobno. Emajlirka pa seveda razstav- lja tudi vse ostale svoje sta^ndardne proizvode. Med novitetami ne sme- mo pozabiti posebne kožice, s ka- tero se praktično in lahko priprav- lja pomfrit krompir, ki ga doslej gos}KMliuje zaradi neprimernih po- sod doma niso mogle pripravljati. Kožica pa je primerna tudi za dru- Re namene — za cvrte, pariš'ke zrez- ke. ribo in podobno. Tudi razstavni prostor Tovarne tehtnic vzbuja posebno pozornost. Velike »merne« skale že od daleč opozarjajo nase. Pri samem prosto- ru pa je 'največja gneča okoli lič- nih tehtnic za gospodinjstvo. V to- varni so ji dali ime De-lux. Model in prvi poizkusni izdelek je izdelal umetnik Ciril Cesar. Tehtnica je izdelana tako, da jo lahko uporab- ljamo za razne namene. Ker je teht- nica izdelana tako lepo in prikupno v raznih pastelnih ibarvah, lahko mirno služi tudi kot okrasni pred- met. v Posebna zanimivost tekstilnega sejina so izložibeni prostori nogavi- carjev — tovarn, ki izdelujejo no- gavice. Vendar moramo priznati, da Jjas je najbolj presenetil paviljon Tovarne nogavic iz Polzele, kjer so razstavili vrsto novosti — med nji- mi tudi nove modne ženske noga- vice v raznih — za »sladokuske« tudi v živih barvah. V prvem velikem paviljonu smo naleteli na veliko gručo. Zanimalo nas je, kaj je pred množicQ — bil pa je paviljon celjskega podjetja IFA, ki med drugimi standardnimi proizvodi razstavlja tudi poseben grelec za stanovanjske prostore, pri katerem uporabljajo ceneno odpad- no olje. Grelec je tako grajen, da ni moč vonjati neprijetnih dišav od- padnega olja — lahko pa koristniki poljubna uravnajo sobno tempera- turo, in sicer od 15 do 50 stopinj Celjzija. Za grelec so se največ za- nimala gradbena podjetja in inve- stitorji stanovanjskih poslofiij, kaj- ti grelec je ino/mo graditi tudi tako, da ga lahkGorenjac idealni, najl>olj ji je všeč to, da je možno dobiti razne oblike, tako da ni te- žav z namestitvijo štedilnikov. Ra- zen tega, je dejala, so tudi kvalitet- ni — le škoda, da pri nas ni plina, sicer bi si nabavila plinskega. Upo- raba 'plinskega štedilnika je pač uajceuejša. -M Rešitev je v mladih rudarjih V zadnjem času je vse bolj opazna fluktuacija delovne sile na rudniku lignita v Velenju in to prav zato, ker osebni dohodek rudarja ni več nika- kršen stimulans. Delo rudarja je že skozi vse čase .poklic, ki nikakor ni vabljiv in bržčas .bo popolnoma prav, če bodo poklic rudarja iprotežirali z vsaj za 30 odstotkov večjimi osebnimi dohodki- Ta pojav je za kolektiv rud- nika lignita posebej iboleč, ker je tre- nutno i2Tedno konjukturno obdobje, saj je povpraševanje ta lignitom ve- liko. Pa ne le to: začetna gradnja energokemičtnega kombinata, ki bo že čez tri leta potreboval za redno otora- tovanje nad milijon ton lignita in prav tako gradnja nove termoelek- trarne v Šaleški dolini terjata že se- daj prehod na povečano proizvodnjo. Seveda pa je to rešljivo le z večjo delovno silo kot doslej. Rešitev vidijo predvsem v vse več- jem zajetju mladine. Zato kaže, da bodo prav kmalu šli v razširitev do- sedanjih .kapacitet industrijsko ru- dairske šole, kajti mladino bodo naj- prej šolali in jo kasneje namestili v jami. Doslej so letno sprejemali okrog 100 novih učencev. Sedaj pa bodo to število podvojili in prav itako ublažili kriterij za sprejemanje, kajti izkuš- nje šo pokazale, da so prav tisti di- jaki, ki so s težavo izdelovali osnov- no šolo, dobri in vestni delavci. Prav tako pa govore, da so absolventi nji- hove šole med najboljšimi delavci v jami. Kolektiv je v osmih mesecih letošnjega leta nakopal dva milijona ton lignita In Mjub težavam, ki na- stopajo, bodo planske-obveznosti iz- polnili ter celo prekoračili. K. stran 4 CBLJSKI T6DNIK Številka 38 — 20. septembra I963 Organizacija pouka na poklicnih šolah Da bi tudi našo širšo javnost sezna nili z bistYom poklicne šole, ki bo dobila svojo poJa^ veljavo in svoj sta tus šele ob vsebini reorganizaciji v smislu-vei-ifikacije, priobčujemo v ne koliko skrajšani obliki članek Leo- polda Vebra, svetovalca za strokovno šolstvo 4>ri zavodu za pedagoško službo v Celjii. ''' Razprave o refeirmi strokovnega šolstva v naši republiki so pjotrdile zamisel, da je poklicna šola najpri- mernejša oblika ustanove, ki bo izo- braževala poklice šiirokih ^profilov. Ker je naloga poklicne šole prak- tična in teoretična izobrazba za do- ločen poiklic, lahko ugotovimo, da imamo že sedaj vrsto šol, ki so se vsaj organizacijsko zelo približale obliki;-poldicne šole. To -so razne in- dustrijske, kmetijske in druge šole, ki spreoeimajo učence na podlagi raz- pisa in .v katerih dobijo učenci poleg teoretičnega znanja tudi vsa prak- tična, znanja v šoibskih delavnici ali deloYjščih. Pri drugi skupini strokov- nih šol, ki jih poznamo pod imenom vajenslte šole, pa nastaja vršita pro- blemov^r ki- jih bomo morali rešiti, če bom<$ hoiteli tudi te šole približati zahtQvam poklicne šole. Materialna sredstva nam ne dopuščajo, da bi čez noč spd'emenili vajenske šole v po- klicne, zato se bomo morali sprijaz- niti s tem, da bodo obstajale še nekaj let Z9.'nekatere poklice sedanje obli- ke izobraževanja. Prav tu pa nasta- jajo probiemi, ki jih poraja uzako- njeni vajenski sistem. Verg.etno bo najtežje rešljiv pro- blem vpisa in statusa učencev teh šol. Doslej vajenska šola ni imela no- benegfli; vpliva-na -vpis, ker so učen- ci po dovršeni osnovni šoli sklepali učne 'ppg0djetja. Učenec je postal 'ipred-^sein' vajenec in se je če- sto čutil zaradi neprijetnega prizvo- ka te besede zapostavljenega v pori- meru z učenci sorodnih šol; žai je tu- di če^to na- delovnem mestu občutil, da nii"Učenec, ampak le cenena de- lovna sila ali celo objekt izkorišča- nja. Takšni primeri seveda še vedno so! ' Ker predvideva koncept nove po- klicne-šole, da se mora tudi praktič- no vzgajanje in izobražeivanje izva- jati pod. strokovnim vodstvom, ipo- Idicnef-^-šole-ne glede na to, kje se opravlja izdbraževalni proces, bo tre- ba ciosledno zahtevati, da bo imel taikšen<;Učenec status učenca poklicne šole iia ne" vajenca nekega pcdjetja. V va^skgin'sitemu je- bilo praktično izobraževanje ločeno od šolq,: nekontrolirano in često ne- načrtniiK "Novi učni načrti za prak- tična zinanja poklicev še ne bodo za- dostnorr jamstvo, da se ibo dvignila kvaliteta, teh. znan j. Zaito bodo mo- rale šole poleg oblik, ki jih delno že izvaja jo-.(obiski v delavnicah, nadzor nad praktičnim poukom), uvesti pre- verjanje Izpolnjevanja tega načrta in kvalitete. praktičnih znanj tudi z vmesnimi kontrolnin>i praktičnimi iz- delka. Pa tudi to še ne bo dovolj, če ne bomo .postavili večjih zahtev in pogojev na samih delovnih mestih. Gre predvsem za delovišča izven šo- le in za strokovno sposoben kader. V delavnicah morajo biti na razpolago stroji, orodja in materiali. Organiziran in pravilno strokovno in sistematično voden praiktični ix>uk bo izvedljiv le v obratih, kjer ho sku- pina lučencev pod strokovnim vod- stvom učitelja praktičnega pouka. V prvem letu šolanja (bi učenci ab- solvirald ipoileg teoretičnih predmetov tudi praktični osnovni program stro- ke v šolski delavnici, naslednja leta učenja bi se učenec praktično izolbra- ževal v podjetju, s katerim ima skle- njeno učno pogodbo, šola bi mu pa nudila nadaljnjo teoretično izobraz- bo. Mnoge šode iniajo že sedaj pogoge za prehod na to obliko in jo bodo začele izvajati že v tem šolskem letu. V zvezi z reorganizaaijo poklicnih šol se odpira tudi problem teoretič- nega ipouka. Večina naših vajenskih šol je pred leti prešla na strnjen (pe- riodična) sistem pouka. V primerjavi s prejšnjim celoleitnim sistemom, ko je učenec dva do tri dni v tednu obi- skoval teoretični pouk, ostale dni pa je bil v praksi na delovnem mestu, je ta sistem v mnogočem boljši, če- prav ni idealen. Celoletni sistem je terjal od učenca stalno menjavo kon- centracije od teorije na prakso, učno snov pa je -zaradi prešibkega utrje- vanja iz tedna v teden pozabljal. Strnjeni sistem pa omogoča učencu poglobitev v učno snov, ga razbre- meni skrbi na delovnem mestu, ven- dar v času pouka izgubi zvezo s ,pod- jetjem; ko je na delovnem mestu, pa zvezo s šolo. Te hibe so skušale ne- katere šole odpraviti. Tako se je na večini šol ohi-anil trimesečni sistem strnjenega teore- tičnega pouka, ki ipa je preživel. Vsa- ka izmena ibi morala namreč trajati vsaj eno polletje. To predvsem za- radi uvajanja novih predmetov, ki jih terja znanje 'poklicev. Ce uvaja- mo sistem poklicnih šol, bi morale tudi te šole imeti vsaj v osnova isto organizacijsko struktuiro pouka ka- kor ostaie šode in ta temelji na pol- letjih. Najvažnejša pridobitev pollet- nega sdstema bi bila v izboljšanju kvalitete dela. Glavna ovira pri uresničevanju te zamisli bodo verjetno materialna sredstva. S takšnim sistemcfrn prak- tično podaljšujemo teoretični pouk in s tem izoibraževanje mladine v šolah, kar terja več sredstev. S tem se zmanjšuje tudi kapaciteta šol, ker bo namesto treh skupki učencev šola la- hko siprejeda le dve sikupini. Stojimo torej pred izbiro: kvalitetnejše šo- lanje — boljši kadiri — več sredstev, ali pa sedanji sistem z vsemi nere- šenimi problemi in sedanja razpolož- ljiva sredstva. Kdor gleda perspek- tivno na raizvoj našega gospodarstva —^zaaij izbira ne bo težka. Gledališče, občinstvo, gostovanja in... Spoštovani bovairiiš urednik, pod gornjim naslovom ste objavili v zadnji številki Celjskega tednika z dne 13. 9. 1963 poročilo o seji iz- vršnega odbora OOSZDL, na kateri se je razpravljalo tudi o nekaterih problemih celjskega gledališča. Ker je v tem poročilu nekaj netočnosti, Vas prosim, da objavite za danes le naslednje izjasnilo: netočno je, da celjsko gledališče doslej na Kozjan- skem sploh ni gostovalo. Prvo,gosto- vanje je bilo že v sezoni 1956-57 v Kozjem in istega dne v Bistrid ob Sotli, obakrat z dramo Prežihov^a Vor^ca >>-PemjaJ«>vi-«. Drugo got^- vanje je bilo v Kozjem v sezoni 1959-60 dne 3. VI. 1960 in sicer z Be- govičevo dramo >^Brez tretjega-«. To- liko resnici na ljubo. Podatek o iprenašanju treh celjskih predstav po RTV je stiliiziran tako, kot da se je to zgodilo v pretekli sezoni prvič, dasi sta bila dva tele- vizijska prenosa celjskih predstav že takrait, ko sem bil upravnik gledali- šča podpisani in to: Buigakov-Hien- gova »komedija »Robinzon in dekleti« ter Trifunovičeva mladinska igra »Bajka d'carju in paJstirju-«. » Fedor Gradišnik Mojca (Blanka Florjan) v prisrčnem objemu z mamico »Srečno, Kekec!« Te dni so zaključili snemanje pr- vegra celovečernega igranega filma v barvah «-Srečno, Kekec!-« v proizvod- nji >»Viba filma-«. Film so posneli po scenariju književnika Ivana Ribiča. Že po svoji vedri in otrokom vedno prikupni vsebini pa bo film ipoln dražesti naših najčudovitejših gor- skih kotičkov:,izvir Soče, prag pod Jalovcem, Mlinarica, vas Strmec, Rib- no pri Bledu ter pobočja in sedla Mangarta. Kot kaže bodo naši najmlajši že v začetku novembra deležni sočustvo- vanja in bodrenja junaškega Kekca, ki se že ne boji nikogar. Režiser fil- ma Jože Gale, ki je tako prvi reali- ziral slovenski igrani film v barvah, se je lotil montaže posnetega filma. Še to: posnetki so na pobočjih Man- garta, torej v višinah, ki presegajo nad 2000 metrov nadmorske višine, kar je doslej tudi edinstveno v zgo- dovini domačega filma. Prepričani smo lahko, da bo tudi kvaliteta fil- ma odgovarjala tem višinskim rekor- dom! No, o tem bomo pa prav kmalu lahko rekli svoje, mar ne, dragi otro- ci? TISNIKAR RAZSTAVLJA V VELENJU V nedeljo dopoldne je bila v velej- skem delavskem kluuib otvorjena raz- stava umetniških ded slikarja -^aivca Jožeta Tisniikarja iz Slovenj (Gradca. S svojevrstnim načinom slikanja v svojih raizstavdjenih deUh prikazuje človeka z raznovrstnimi drobnimi te- žavami in probJemd. Zanimivo je, da je kdjuib oblikovni svojsitvenosti ven- darle dokaj številčni obisk razstave, čeprav Velenjčani doslej niso imeli priložnosti, da bi v obliki predavanj ali pa v nekakšnem stilnem zapored- ju (s primemo razlago) lahko doje- maM različne stilne šode. K. Jože Valenčič SO-letnik Pred,dnevi je slavil Jože Valenčič, učitelj, v pokoju, značajen jubilej — osemdesetietni rojstni dan. Kot uče- nec velikega slovenskega pedagoga Henrika Ssphreinerja na mariborskem učiteljišču je Jože Valenčič vzgajal šolsko mladino po njegovih načelih v'pra^'e r(kioljubne in socialno čute- če državljane z bogatim znanjem in kleniih značaje^. Prav zato se ga Celjani ob tako pomembnem življenj- skem prazniku s. toplino spominjajo, saj so še danes ponosni na svojega vzornega vzgojitelja. Posebej mu je ta dan čestitad ko- lektiv I. osnovne šole v Celju, ker je Jože Valenčič ha lijej učitedjeval naj- daljšo dobo svojega službovanja. K. OBČINSKA SKUPSCINA V VELENJU NA TAPETI ŠOLSKI PROBLEMI Na tretji rednd seji občinske skup- ščine v Velenju so kot posebno točko dnevnega reda obravnavali probleme v šolstvu, ki so kljiub dosedanjim vi- sokim vlaganijem ^reko milijardo di- narjev) še vedno na pol poti. Da bi prolblem lahko vsestransko obdelali, so na sejo povaibili vse upravitelje osnovnih šol. V vedenjski občini imajo 5 popol- nih in 6 niže organiziranih osnovnih šol, podružničnih, 2 glasbeni šodi, po- sebno sodo (»za duševno defektne), m- darsiki šolski center, 3 varstveno vzjgojne ustanove ter poseben izcibra- ževalni zavod — delavsko univerzo. Popolne osnovne šole so vse novo- gradnje ali uspele adaptacije, toda le dve imaita možnosti za poučevanje te- lesne vzgoje. Prav zato je bilo prob- lemu doma >^Partizan-«, ki je ves čas služil za telovadnico obema šolama v Šoštanju, posvečeno največ poudarka. Adaptacija doma bi terjala nekaj nad 50 miTlijanov sredstev. V fprimeru, da bi se izplačalo, bi sprva popravili strop, prekrili streho in napeljali no- vo napeljavo električnih instalacij. Ta varianta bi bila izvedljiva s 15 milijoni- Po dolgotrajnem premisle- ku so se odločili, naj strokovna ko- misija preuči stanje in se izreče ali je smiselno pristopiti k najnujnejši adaptaciji ali pa je bolje, da osvoje že pripravljene načrte I. osnovne šole v Šoštanju, ki je že pred leti "imela v načrtu gradnjo telovadnice. V dru- gem, bržčas bolj racionalnem pred- logu, bi dijaki resda bili eno leto brez prostorov za telesno vzgojo, ven- dar pa bi ta problem bil kasneje v redu rešen. Občinska skupščina pa je na pred- log od'bomikov sprejela priiporočilo. da se za čas, ko bodo dijaki brez te- lovadnice, poišče kakšen manjši pri- meren prostor, kjer bi bilo možno izvajati vsaj partemo telovadbo. Sredstev zaenkrat ni in kaže, da bo- do ta problem reševali s pomočjo de- lo,vnih kolektivov. Tako člani občinske skupščine kot upravitelji so se zavzeli, da se fprob- lem šolskih objektov začne reševati s plačevanjem amortizacije, kajiti, v nasprotnem primeru bo samo vzdr- ževanje stadna postavka, ki bo zavi- ralno vplivala za perspektivnejše in- vesticije v šolstvu. V razpravi so na- kazali tudi problem okoliških šol, kot so Pes je in Ravne, ki sta nujno po- trebni takojšnjih popravil. Seveda pa se bodo ti problemi lah- ko reševali le postopno in tako lah- ko v osnutku sedemletnega perspek- tivnega razvoja za področje šolstva razberemo, da bodo po vrstnem redu adaptirali 11. osnovno šolo v Velenju, ki je bila šele pred 4 leti dograjena, nadalje osnovno' šolo Plešivcu, v Pesju, v Šentilju, Cirkovcah in v Ravnah. Pri novogradnjah pa je predvidena telovadnica v Smartnem ob Pakd, te- lovadnica pri I. osnovni šoli v Šošta- nju ter gradnja nove šole v Velenju, v kateri bodo tudi prostori za prve razrede .bodoče gimnazije. Svet za šolstvo in varstvo je .po temeljitem študiju vsakoletnega rastočega odliva dijakov v celjsko gimnazijo in po perspektivnem 'programu razvoja Ve- lenja sklenil, da bodo v Šaleški dolini čez nekaj let pogoji, da se lahko zač- ne z dvema paralelikama prve gimna- zije. Zanimivo je, da so odborniki pri proučevanju problemov iz Šolstva naglasili, da so podobni problemi tu- di pri drugih službah in da bo .potre- be šolstva, ki niso majhne, nujno re- ševati le v okviru razpoložljivih sred- stev. V razpravi o dijakih, ki končajo osemletno šolanje v sedmem ali niž- jih razredih, pa je skupščina sprejela sklep, da se le-tem omogoči dodatno šodanje enega ali dveh let. v kolakor .sami kažejo hotenje za tem. Se to, analiza stanja prosvetnega kadra je pokazala, da je na šolah le slaba četrtina moških, kar je zasknb- Ijujoče, ker takšno stanje traja že nekaj let. Neugoden pa je tudi kvali- fikacijski sestav. Manjka predmetnih učiteljev in profesorjev. Občinska &ku;pščina je sprejela nekaj tez za sklepe, ki naj jih izdela svet za šol- stvo in varstvo. KI. POZIV VSE.M PEVCEM Mfšaiii pevski zbor 7.P1) France Prešeren- v Celju, ki je lani z us- pehom {Tostoval v raznih mestih celjskega okraja, je letos sprejel obsežni delovni program. Kot kaže, lK)do naštiidirali zahtevne skladbe glasbenih klasikov in sodobnih vo- kalnih ustvarjalcev, kot tudi dobrš- no število narodnili pesmi. Ker je večina skladb priirejenih za močan zbor. so vsi. ki imajo veselje do zborovskega petja, zelo dobrodošli. Vaje so vsak |M)nedeljek in če- trtek ob 20. uri v dvorani okraj- nega sveta SvoIkkI in prosvetnih društev v Celju (nasproti občine). C. Z. PRIKLJUČITEV MANJŠIH ŠOL K VEČJIM Pristojni organi v konjiški občini obravnavajo predloge o priključit- vi nekaterih manjših šol k večjim. Izoblikovan je že predlog, na osnovi katerega naj bi se šola v Tepanjii priključila I. osnovni šoli v Slov, Konjicah, šola v Zbelovem pa bi se priključila osnovni šoli v Ločah. Ti dve šoli sta že doslej poučevali učence večinoma le do 4. razreda, ostale razrede obveznega šolanja pa so obiskovali na šolah, h katerim naj bi se sedaj priključili. Ta predlog je predložen občinski skupščini, ki bo na prvi seji o njem razpravljala in dokončno siklepala. S tem bi se število osnovnih šol v občini znižalo od sedanjih 15 na 13. V. Objektivnih meril ni- morda jih bomo našli Eno izmed pomembnih, toda bo- lečih vprašanj, s katerim se vzgo(jni zavodi bolj ali manj ukvarjajo in se bodo najbrž še doilgo ukvarjali, je izdelava ta- kih meril delitve osebnega do-" hodka, ka bi se naj naj.idealneje približala neki objektivni pra- vičnosti. To je sev^a toilko tež- je, kolikor bodj »-neotipljivo« je dejansko delo prosvetnega de- lavca. Ce namreč obstoje v material- ni .prodzvodnji, ipo katerih je mo- goče ustrezno stimulirati proiz- vajalca, takšnih kriterijev v pro- sveti (kakor v kulturi) še vedno ni. Res je sicer, da je prodizvod pedagoškega delavca znanje u- čenca, zrel aH celo »»lučen-« člo- vek, toda če upoštevamo relativ- nost te trditve (saj poznamo že po naravi slabe in dobre dijake), je tudi res, da so sadovi vse pre- skromni, da bi jih mogli tehtati iz meseca v mesec, ko prosvetni delavec dobivj^ plačo. Od česa naj bo tedaj ta plača sploh od- visna? Morda bo na to vprašanje do- bila odgovor zelo zanimiva in vsekakor tudi koristna pobuda zavoda za pedagoško službo v Celju. Ta zavod je namreč skle- nili rai^pisati med šodami oziroma iposameznimi prosvetnimi delav- ci izdelavo meril za delitev oseb- nega dohodka. Poleg tega, da bo tri najboljše študije odkupil, jih bo hlkrati posredoval tudi druž- benemu skladu za šolstvo^ mu bodo lahko služile kot pripomo- ček pri njtegovem nadaljnjem delu. Zavod za pedagoško služ- bo ,prav talko meni, da bo ta raz- pis dal slehernemu prosvetnemu delavcu možnos(t ocenitve svoje- ga lastnega dela ter da bo zato živo zainteresiral in angažiral zavode in posameznike v iskanju tisitih naj.uistreznejših rešitev, ki naj prispevajo k odstranjevanju teg^tako zamotanega problema. Pri^^em tem ne gre za iskanje »'kanma modrosti-«, kakor tudi ne za odkrivanje nekih dokonč- nih in nespremenljivih aksio- mov. Gre le za pripomočke, ki 'bi utegnili koristiitd vsaj v seda- njem položajiu. oh 38 — 20. septembra 1963 CELJSKI TEDNIK StrAn 8 Kokta je predraga Celje pa je vendar lepo mesto lega sestavka prav gotovo no bi bilo. če bi se ne oglasil kolektiv gostinskega podjetja hotela Evropa. Pojasnili so nam, da smo v pretekli -številki napačno napisali, da kupu- jejo kokto po %.din. Zares, gre za tiskarskega škrata, ki je zamenjal dvojko v trojko in tako je nastal zanimiv komentar. TotFa ... Toda gostinci so nam postregli še s točnejšimi podatki. Tako so nam povedali — v odstotke smo številke preračunali sami - da v Ojstrici zaslužijo i)ri kokti 92.1 odstotkov, enako tudi v Majoliki in Evropi. Kolodvorska restavracija je že n,a- prodnejša, tam iiribijejo kar 105.8 odstottkov marže, v Celei<' ki je grajena baje za ljudi, -ki imajo de- nar« pa pribijejo k nabavni ceni kar 165.4. odstotkov. (Vzeli smo ce- ne iz restavracijskih prostorov, ker menimo, da si naš delovni človek zasluži, da tudi kokto, iK)pije za mizo). Vendar s kokto še ni konec. Naj- prej namreč .ne gre toliko za kokto. Kajti problem se je zavrtel okoli vprašanja, čoš zakaj se toliko bu- nimo«, če je kokta v >Celei« draga, saj to je vendar lokal za ljudi, >ki imajo denar«!! Na vprašanje, kdo so ti, ki imajo denar!? zaenkrat ne moremo (lati odgovora in vprašanje raje pustimo brez odgovora. Bolj zanimivo pa je dejstvo, da je občinski ljudski odbor dolžan lM)ravnati za 11.7 milijouov dinarjev preveč izplačanih osebnih dohodkov uslužbencev Oleie. To bo olčina jKjravnula s sredstvi, ki se naberejo iz osebnih dohodkov zaposlenih — to/ej tistih, ki nimajo denarja« (po logiki nekaterih gostincev). Tu je del osebnih dohodkov emajlircev, cinkarnarjev. tekstilnih delavk in {KKlobno. Tako je |)otem problem le končno rešen. Ljudje ki (pripis pis- ca) nimajo denarja., plačujejo iz svojih osebnih dohodkov nekaj za tiste, ki (pripis pisca) imajo denar in ga trošijo v Celei. Zares bi zato bilo zanimivo vede- ti, kaj pravi preko 10 tisoč zaposle- nih Celjanov, kaj pravijo tekiiilke- matere, ki še niso bile v Celei, kaj pravijo na občini in na koncu bi morda bilo zanimivo vedeti, zakaj toliko izgube v šestih mesecih? Mile VIRŠTANJ VABI »sja Virštanju so sloviti zadružni vi- nogradi, katerih izvrstno kapljico to- pijo v urejenem Starem kmečkem dvo- pi, Naša slika prikazuje tablo ob cesti, opozarja mimoidoče turiste tudi na to pristno domače gostišče v Virštanju. Ze letos bodo začeli modernizirati cesto v Dobrno Pereč problem v celjski občini fe grad- nja ceste v Dobrno. Sedanje cestišče je nezadovoljivo. Preozko in polno lukenj kakršno je, predstavlja turistični in s tem tudi gospodarski problem. Na seji sveta za turizem in gostinstvo pri celjski občinski skupsčini, ki je bila pretekli teden, so povedali, da bodo s priprav- ljalnimi deli pričeli takoj. Se letos naj bi zgradili odsek od odcepa v Vojniku do Višnje vasi, za katerega načrti že ob- stajajo, do pomladi pa naj bi bili gotovi tudi načrti za odsek od Strmca do že asfaltiranega cestišča v Dobrni. Na prvem odseku, kjer bodo z deli za- čeli v najkrajšem času, bo cesta široka 6 metrov, od Strmca dalje pa s in pol metra, oziroma na nekaterih mestih pet metrov. Vodna skupnost »Savinja« naj bi istočasno poskrbela za regulacijo Do- brnice. V sredini tega meseca se bodo pričela tudi kaptažna dela z analizo vrelcev v Dobrni, kar je za obstoj in na- daljnji razvoj zdravilišča nujno potreb- no. X. Gimnazijski problemi! Kot pretekla leta. je tudi letos bil izredno velik vpis na celjsko gim- nazijo. Vpisalo se je kar 350 no- vih učencev, ki so končali osemlet- ko. Tako je bila uprava gimnazije v težavni situaciji. Stanje so rešili tako, da so organizirali pododdelke prvega letnika, medtem ko je z za- voda odšlo le 7 starih oddelkov četrtega razreda. V teh je bilo sku- paj preko 200 dijakov. Razumljivo je, da celjska gimnazija tega priti- ska ne premo-re, in če se bo stanje še tako nadaljevalo bo prav gotovo zmanjkalo!? prostora. To pa bi bil za Celje resen problem. Omenjamo ga zato, ker je v ospredju potreba po gradnji višjih sol, hkrati nima- mo niti zadostnih zmogljivosti na srednj'ih šolah! ^ J. B., Dovolj sadja in zelenjave Celjska tržnica je v zadnjem času dokaj dobro založena. Posebno velika je izbira zelenjave in sadja, tako da gospodinje lahko brez ^ezav dobijo vse potrebno za vlaganje in ozimnico. Cene so v glavnem ostale enake, pod- ražil se je le česen, ki ga prodajajo od 100-^00 din, jajca 12-96 din in smetana, pri kateri se cena giblje med 560 in 100 din. Krompir lahko kupite od 30 do din za kg, ohrovt po 60 din, kilo- gram rdeče pese stane od 60-80 din, korenček je po 80 do IIO din. koleraba po 60 din kilogram, petersilj po 100- 150, špinaču od 200 do 2i0, in cvetnča po 100 do 200 din. Navadna solata je po 100 din, radič po 150 do 200. cena endivje pa se giblje med 80 do 150 din za kilogram. Fižol v stročju stane od 100 do 140 din. novi fižol \ zrnju pa 150 do 200 din za kg. Dovolj je tudi paprike, ki deloma prihaja iz >!akpdo- nije. kilogram navadne stane od 40 do SO din, paradižniko>e pa 40 do 90 diii. Paradižnik je bil po 20 do 100 din. če- bula pa po 100 do 120 diii pa kg. Zelje v glavah dobite po 25 do "55 din, rdeče po 60 din, cena kislega zelja pa je 80 do 120 din. grokombinat Zniec si jc zu Iclošnjo jesen preskrbel stroj za ribanje zelja bo kmalu pričel s prodajo. Tako potrošniki lahko kupili zelje za di« kg, dočim bo zelje v glavah po M din. In še cena kislega zelja: 80 do i2l din kg. Dovolj je tudi sadja. Jabolka so po 41 do 80 din, hruške po 50 do (00 din breskve pa po 50 do iro din. Pričaku- jemo lahko, da bo cena breskev Se p«dla, saj so pričele dozorevati v oko- liških vinogradih in jih bo na pretek. Precej je grozdja po 80 do 160 din /.n kg in češpelj po 40 do 80 din kg. Črna limon pa je 350 din. Slabša je preskrba z mlekom, mleč- nimi izdelki in jajci, zaradi česar so se tadi cene delno dvignile. Skuto dobite 240 do 260 din. domače surovo inas- k) pa po 800 do 1000 din. Gospodinje, ki še niso vložile kumaric, jili še lahko nabavijo po 150 do 200 din. Se vedno je na pretek gob. cena pa je kljub temu ostala nespremenjena <00 do 600 din. Cena perutnine je 350 do 140din po kosu. SEM IN TJA PO CELJU USPEH V SAAiOl PRAVl.JA.NJl Po ustano>it>i delavskih s*eto% enot je samoupravljanje v štorski železarni še na- predovalo.' Organizacijska slruktura v po»l- jetju je postavljena tako. da vključuje > aktivno upra\ljanje in sodehnanje širolv krog proizvajalcev. Poleg centralnega dela\- skega s\eta imajo še šestnajst delavskih svetov enot. \ vseh organih upravljanja so- deluje okrog 30 % zaposlenili. kar je lep uspeh v napredovanju samoupravljanja. .Vi. KAJ BO Z GOSTIŠČEM NA GRlCKU? Svet za turizem pri gospodarski zbor- nici v Celju je razpravljal o gostišču Na gričku, ki je v sedanjem stanju sramota ia naše gostinstvo. Svet je moral odlo- čati med dvema predlogoma: da gostišče temeljito obnovi ali pa ga takoj zapre. Čeprav j« bil načrt za obnovitvena dela izdelan že pred dvema letoma, je stanje sanitarij šc vedno nezadovoljivo, o so- bah za turiste pa ni niti sledu. Zato je celjsko turistično društvo sklenilo, da 30. septembra gostišče Na gričku zapre, dokler ne bo izdelan zadovoljiv načrt in izvršene najosnovnej.še izboljšave. K PARKIRNI PROBLKM TUDI V CELJU Čeprav Celje ni velemesto in najbrž nikoli ne ho, se tudi pri nas že pojavlja problem parkiranja motornih vozil in parkirnih prostorov. Nerazumljivo je, da je v nekaterih ulicah, kjer bi brez težav lahko uredili parkirne prostore, parki- ranje prepovedano. Večina gostinskih obratov nima lastnih parkirnih prosto- rov. Tako morajo motorizirani gostje pu- ščati avtomobile drugje in plačevati za- nje posebno pristojbino. Prav bi bilo, da se pristojni svet pri celjski občinski skupščini poveže z merodajnimi organi in reši to vprašanje, ki je že pereče. K. SEJA OO SZDL čeraj je bi^la v Celju 4. redna seja (K) SZDL. .\a seji so najprej razpravljali o problemih in gibanju lodarsfva v zaflnjih osmih jne- secih v okraju ter o izpolnjevanju piana za leto 19b"i. Nadalje je bila na (Ineviiein re^dii razprava o orga- nizaciji in iiiilogčili v zvezi z razpi- som Ijuflskejra posojila za izgrad- njo Skopja. Končno sf) na seji raz- pravljali o nroirraniii dela (X) vSZDL. VAŠE VRSTICE TAKŠEN ODNOS NI PRAVILEN Tovariš uredaik! Ne morem si kaj, da se ne bi ogla- sil s skromno pripomibo na poslova. nje celjskega Kuriva. V zadetku julija sem namreč pri Kurivoi naročil tono laškega kockov- ca. Premog sem dobil šele ta mesec. Zamuda sama konično ni prav nič važna, saj še ni zima. Toda razoča- ralo me je nekaj drugega. To, kar so mi pripeljali, ni bilo tisto, kar sem naročil.. Dobil sem le tričetrt tone kockovca, pomešanega s četrt tone ligniita. Vse skupaj je zneslo 5.442 din, od tega 650 din za prevoz. Pri tem mislim, da sem bil oškodovan. Ce morda ne denarno, pa drugače. Vsak premog namreč v vsakem štedilniku ne gori. Poleg tega bi rad opozoril na to, da se podobne stvari dogajajo večikrat, zaradi česar bi moralo Kurivo nanje v večji meri paziti. Za poslovne bd-: nose je zedo važno, da sta oba part- nerja poš-tena — tisti, ki prodaja,,in oni, ki ki^puje. Vsakršno samovoljno spreminjanje ali neizipolnjevanje na- ročil povzroča pri potrošnikih le neza- upanje. To pa za ;ix>djetje rii najbolj- ša legirtimacija. Andrej Drolc Macriborska 28, POKVARJENA ŠUNKA Tovariš urednik! V celjski mesnici v Stanetovi uli- ci (pri »-Benku-«) so v soboto pipodajali šunko, ki so jo ljudje množično (ku- povali. Tako sem jo kupil tudi jaz. Ko sem jo prinesel domov, smo jo odvili in tedaj se je po stanovanju razširil i^iredno močan vonj — nekaj podobnega kakor po pokvarjenem mesu. Ker kljub nekoliko nenaravni barvi šunka najbrž ni bila pokvar- jena, smo jo skušali jesti, vendar ta- ko, da smo se prijeli za nos in vonj odstranili. Na ta način je šlo zelo malo šunke v želodec, kar precej pa na smetišče. Zakaj je ni nihče nesel r)a?aij,,pi znano. Vsekakor pa to t^udi ni bistveno. Bisitveno pri tem je nekaj drugega. Namreč to, da šunka, ki ne diši, am- pak s.mirdi, ni za prodajo! Razumem, če smrdi recimo kvargelj, toda ne razumem, da bi morala smrdeti šun- ka. To pa najbrž razume veterinar- ska inšipekcija, kajti v nasprotnem primeru, sem prepričan, bi jo izlo- čila iz prodaje. Se zlasti, ker ni ver- jetno, da smo pričeli izdelovati mor- da kakšno posebno vrsto šunke, tak- šno, ki bi utegnila biti specialiiteta prav zaradi sumljivega vonja. Čudno se mi zdi, da lahko ob tako uirejeni veterinarski slvtžbi sploh pride do ta- kega pojava, toliko bolj čudno, ker prodajajo ponekod včasih tudi meso z enakim vonjem. Mar ne priča to ravno o tem, da tu nekaj ni v redu? Vsekakor bi želel pojasnilo! Toda pripominjam, da me ne bo mogel nihče prepričati, da je za užitnost šunke dovolj, če jo lahko pojerno (vprašanje je seveda koliko!?), pa ostanemo pri življenju. Pri jedi je vsekakor važen tudi vonj — zat«x nam je navsezadnje narava dala vo- njalne organe! Anton Konica Celje Aii naš dinar tako malo velja? Tovariš urednik! Ko sem pred dnevi zapustila neko celjsko delikatesno trgovino, kjer sem kupila meso, sem se vprašala, če naš dinar pomeni res tako malo, kot menijo nekatere blagajničarke. Tudi ta, pri kateri sem plačala meso, mi je zlahka, ne da toi me sploh po- gledala v obraz dejala: »Dinar vam ostanem dolžna!«. Res je, da dinar ne pomeni mnogo, kadar človek za kupljeno blago izda stotak ali pa celo več. Vendar pa dfe- nimo, da gremo v pekarno po eno samcato žemljico, pa n''m zmanjka ravno dinar. Bcmo žemljico dobili? Odvisno je od prodajalke, saj ni ni- kjer pisano, da mora razlika nado- knaditi ona sama. Da naš dinar ne primeni tako malo rreni blagainičarka. ki morda ni meni >'dolžr.!ca-«. To bi verjet- no vedel potrditi tudi majhen deček, ki je s svojim ibra^tcem delil žemljico in košček navadne salame, ko sta se z rogaškim vlakom vračala s hme- ljišča nazaj domov. Bilo je prav isti dan in morda je tudi njima dejala ta blagajničarka ^»dinar ostanem dolgima.-« Kdo ve, ga ibosta pri.šla kdaj iskat? Ob zaključku pa še to. Kam bla- gajničarke knjižijo nastali višek ih ali ni pomanjkanje drobiža pri bla- gajnah le navada?D. F. Celje Nepopolni vozni red , Pred dnevi sem poto>al službeno v Trbov. Ije. Na blagajni avtobusnega podjetja sem kii|»il dve vozovnici. Blagajničarka me je opozorila, da vozi avtobus samo do Hrast- nika. naprej \ Trbovlje pa lokalni, ni me pa opozorila odkml v Celju odpelje H\tohU». Na a\tobusnem voznem redu ima /a 1» smer določen odhod ob fc.40. uri. Čakam tla a^tohusnem postajališču do omeniene ure, nakar objavijo po zvočniku: »avtobus za smer Hrastnik stoji pred železniško po- stajo pripravljen za mlhod«. »Vzamem |>rtljago in odhitim proti ome- njenem u niestii. vendar mi je avtobus pri-d nosom odpelj«! kljub temu, da sem ga skn-^ šal ustaviti«. »Po odhodu avtobusa vozovnico vrnem, vendar mi blagajna denarja ne i/.plera«. ' Ni mi toliko do zapadle voznine kot do iz- gubljenega časa. Verjetno je še kdo, ki se mu je slično pripetilo. Smatram, da bi se tudi pri nas v Celju dalo urediti, tako kot imajo drugje. N« voz- ni red bi - označili pod katero številko itta- jo posamezni avtobusi odhod. VUrtA KnricU, Celje Prometna kronika v prejšnjem tednn je bilo v celiskem ok- raju več lažjih, pa tudi nekaj tož.iih nesreč. 8. septembra je prišlo do težje nesreče na (•osti drugega reda pri Pečici blizn Rog. ,s|niiiie. Voznik osobnega avtomobila Z(i 19-06 Simon Klaie je »rezal« prerpj ostri in ne- pregledni ovinek in zadel v nasproti vozeči os^-i.ei aA{onio!)il I,J 192-'^. ki ga je vozil \ ' IT lU-niT i/ Dola pri Hrastniku. Na ob«>h vozilih je bilo za približno no.OIlD din ! ul •• l«!('gn 9-i>. Hotel se je izogniti osebnemu avtomobilu, ki mu je prihajal naproti, pri tem pa je zapeljal preveč na rob eestišča. in se zvrnil v potok. Tovornjak se je pre- vrnil na streho, pri čemer je bil tovor moč- no poško«lovan. Skupna ško last podjetja »\ino' Maribor. Voznik Jože Rojs se je pri srečavanju umak- nil na rob cestišča, ki se je zaradi teže vozila vdalo, in tovornjak je zdrknil v po- tok. Precej škode je bilo na tovoru, voznik pa je ostal nepoškodovan. 12. septembru ponoči je voznik avto-vlaka CE 2i-i4. last Prevozništva Celje, Ivan kroH vozil v vinjenem stanju. Tovornjak s pri- kolico je zapeljal s ceste na travnik, kjer se jo vjizilo prevrnilo. Iz strahu pred posledi- cami je nesrečo |irijuvil šele i ure pozneje, vendar je preiskava krvi tudi tedaj pokaza- la določen odstotek alkohola. Škoda na vo- zilu znaša približno IšO.OOO din. Zjutraj ob S.40. uri je voznik motornega kolesa CE 12-927. Bogomir Rečnik. na ce- sti drugega reda v Velenju prehiteval rud- niški avtobus. Zaradi megle, splozke ceste in prevelike hitrosti ga je zaneslo na pločnik. Tam je podrl pešea I.ud vika (Jlavnika iz Velenja in ga težko poškodoval. S pretre- som niožgan iii poskcMlbo na lobanji sa ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Na cesti Ireljeita r'-da v Laikov i vasi je mopedist Jože Pohitnik i/. Trbovelj vozil v vinjenem stanju. Ko mu je naproti pri- peljala konjska vprega, se je umaknil na peščeni rob ceste in padel. Laže se je poško- doval po rokah in obrazu. Zaradi vinjenosti je ta dan nastala šc ena dokaj ležja nesnva. Voznik tovornega av. t'>ii!'.bil« CE 19-20. Ivan Knez. je v vinje- nem stanju vo/.il. Na opozorilo organa LM ni hotel ustaviti in je pobegnil. Na pobegu ie (irišlo do n. sreče: zavozil je v »estni ja- rek Nastala materialna škoda znaša 20 00« din, vozniku pa so začasno odvzeli vozniško dovoljenje. n. septembra se je zopet pripetila pro- metna nesreča na mostu čez Ložnico v Ce- lju, ki je zaradi pogostih nesreč že skoraj zloglasen. Zaradi prevelike hitrosti je mo- pedist Jože Lomsek zapeljal na rob pločni- ka in padel. Zaradi pretresa možganov in poškodb na glavi so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. 14. septembra je na cesti prvega reda v Škofji vasi pri Celju motorist trčil v avto- . Nesreča se je pfrf^.til«, pp jtnjčliščit pn gasilnem domu, kjer je hotel avtobus »niti. Motorist Franc Alfonz se le hoteh avtobusu izogniti in je zapeljal v levo. pri tem |»a se je zaletel avtobusu v bočno stran. .Motorist in sovozač sta bila teže poškodova- na in so ju prepeljali v celjsko bolnišnico. V nedeljo. 15. septembrji pa je število ne- sreč doseglo višek, bilo jih je deset. .Na ce- sti tretjega reda pod gradom Mokrice se je voznik osebnega avtomobila 7Xi 69-28, Mirko Mirkovič srečal z avto-vlakom in zadel v levo zadnje kolo prikolice. S ceste ga je odbilo v jarek, pri čemer je bil voznik leže, sopotnici pa laže poškodovani. Na cesti tretjega reda v Čatežu je P. D. vozil osebni avto Rl 22-97 brez vozniškega izpita. Zaradi prevelike hitrosti ga je v (r*inku zaneslo. .Na vozilu, ki je bilo izpo- sojeno. je približno za 150.000 din škode. Druge nesreče so povzr<»čili mopedisti ko- lesarji in pešci, ki so v vinjenem stanju po- zabili na previdnost in eestno-prometne predpise, in so bili laže poškodovani. K. Rekreacija članov kolektiva v Železarni V okviru programa rekreacije članov de- lovnega kolektiva so sindikalne pmlružiiice enot Železarne v .Štorah organizirale v prvem polletju letošnjega leta šest izletov v razne kraje Slovenije. Udeležilo se jih je 250 članov kolektivu. Stroške avtobusnega picvoza je plačala sindikalna podružnica podjetja. GIBANJE PREBIVALSTVA POROCILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V CELJU y času od 7. do 14. septembra •1961 je bilo ojenih 24 deklic in 24 dečkov. Poročili so se: Marijan Mastnak, delavec in Marija Krof- Uslužbenka oba iz Prožinske vasi. Leon falina. gradbeni delovodja iz Zgornje Hu- "'"Je in Gabrijela Tratnik, zlatarska po- "ornica iz Pečovnika 1>. Marijan Hrovat. iz Celja in Hedvika Senegačnik. ku- rrvelj pri Celju. Ivan Turnšek. "aahoni laborant iz Os.trožnega in Jožeta fobeUek^ gospmiinjska pom. iz Lave. Ja- Knez. kovač in Angela Kostanšek. ši- oba iz Bukovžlaka. Marijan Cretnik. i/ Margareta Zupane, uslužbenka, oba ^.^Plja. Peter Konščanski, zidar iz Kn/- Cfi'*^* in Dragica Korošec, gospodinja iz in j'- Orobeljnik, rudarski geometer Rud if"'-"® i zlatar iz Trnovelj pri Celju Usi i " f"«"''!'". »kalka iz Zepine. Rudolf Ttirk "^'"žbenec iz Šoštanja in Emilija •l)enka iz Marija Gradca. Stani- avtoinehanik in Silva Jaklič «. Karel Kovše. ko- dinjsif i" Terezija Unger. gospo- foipa iz Zreč. Franc Vuk. geo- brnt Podsrede in Ana Cretnik. usluž- IJsiie Igor Ozim. violinist iz Ljub- CV|i„ lireda Volovšek. zdravnica iz St"islav Gorjnp; ključavničar iz Pri Jagodič, učiteljica iz Planine ''eviiu-i^ Imrli so: Ij 'J^oii Babič. kmetovalec iz Zgornjih Roj "PokoT '^"'""iJ" I ipej. invalidska '''^»jepr " stara 74 let. Maksimiljan Ru,|,,l7' "Pol^ojenec iz Vojnika. star 6'. let. ^ let , upokojenec iz Celja, star •"»va š ''"Uski. otrok iz Celja, Ron- "Pokfti' ** ' mesec in n dni. Janez Sivka. iz Šentjurja, star 77 let. Martiu ''t. ' kmetovalec iz Lesičnega, star 58 '1 let "rl"'' delavec iz Velenja, star si« Ufuašek. poljedelec iz Se- "k« 1, Zorica šmid. otrok iz Krav- ': dni. GofA/d K^ntužcr, otrok iz Celja, star H dni. Stanislav Kramparšek. otrok iz Celja, star 2 meseca in 9 dni. J«»- sipa Šivak. otrok iz Crnolice. stara 2 dni. Srečko Toroš. trgovski pomočnik iz Celja, star 66 let. RADIO C E LJ E Tudi v prihcMinjem tednu — rej slišali pogovor s poslušalci, zu tem ob 12.10 obvestila, ob 12.1-> oddajo Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo. ob 12.25 nekaj razpoloženjske glasbe in ob 12.45 literarno oddajo. KRONIKA NESREČ Neki motorist je na cesti podrl .lojza Cvet iz Ločice pri Polzeli. Cvet ima zlom- ljeno nogo. Letič Obad je pri delu v Ljubečni padel z mira 4 metre globoko. Po- škodoval si je roko. — Dveletna Breda Ar- čan z Mariborske ceste se je polila z vr(M'o Nodo in dobila opekline. — Vladimir Novak iz Gornje vasi pri Preboldu si je pri padcu izpahnil ključnico. stran 6 CEKJSKl TEDNIK Številka 38 — 20. septenvbra 1963 POMOČ SKOPJU SE NADALJUJE Odbor za pomoč Skopju v občini Velenje je doslej zbral nad mi- lijonov dinarjev ter s pomočjo ne- katerih delovmih kolektivov nudil poiuoč tudi v drug^ih oblikah. Rud- nik lignita Velenje je organiziral I8-člansko ekipo, ki je odpotovala v Skopje, odred predvojaške vzgoje je poslal 7 šotorov, tovarna usnja v Šoštanju bo prispevala usnje za ti- sof parov čevljev, tovarna gospo- dinjske opreme bo prispevala šte- dilnike v Vrednosti 1 milijona, LIK Šoštanj pa vagon rezanega lesa v vrednosti 560.000 dinarjev. Tudi odibor Rdečega križa je zbi- ral prostovoljne prispevke in doslej zbral že dokajšen denarni zinesek. Seveda pa so še vedno nekateri ko- lektivi v občini, čeprav redki, ki ni- so ničesar prispevali. Prav bi bilo. da se tudi ti s svojim prispevkom pridružijo veliki solidarnosti vseh delovnih Ijindi. Pred dnevi je občinski odbor za pomoč Skopju odprl nov tekoči ra- čun, kamor se bodo zbirali vsi na- nadaljnji prispevki. Zagotovki je treba preživljanje in šolanje nad 500 otrok iz Skopja, ki so nastanje- ni na območju našega okraja. Na tem računu se je nabralo že nad 1,1 milijona dinarjev, pričakuje pa se, da na podlagi že sprejetih sklepov delovnih kolektivov vpla- čanih najmanj še 3 mi'lijone dinar- jev. v Prav v teh dneh pa prihajamo v drugo fazo velike človečanske akci- je za pomoč ponesrečencem Skopja. Z uspelo akcijo ljudskega posojila za obnovo Skopja bomo dokazali vrednost naše humanosti. KI. ^Atomske toplice^ so trdožive Venavadne toplice še žive Pred leti smo menili, da so »atom- ske« toplice pri Podčetrtku muha enodnevnica, toda trdoživo se upira- jo pozatbi. Največji naval na tople vrelce je bil tik pred graditvijo ob- soteljske proge in je obisk skoraj zamrl med graditvijo železnice. Da- nes pa so kopalci spet v teh nena- vadnih toplicah, ki tega imena sploh ne zaSiloižijo. Pravijo, da je letos bilo tam dnevno okoli 300 letoviščarjev, ki so svoj odmor preživeli v toplicah, kjer ni prav ničesar, razen to^e vo- de in črnega blata z radioaiktivnostjo. Nihče ničesar ne nadzira, nihče ne skrbi za higeno, nihče prav ničesar ne pokrene, da bi se stanje spreme- nilo. Stari Ptujčan si je pri blatu po- stavil razdrapano leseno barako, sko- pal jamo in v mlaki, pri njem so se namakali ljudje na slovenski strani. v Harind Zlaki so pod skalo vsaj za silo zalbetoniraji bazenček. Tam je največji naval. Domačini pa so se tudi znašli. V mlaki, na bližnjem travniku so ljudje, tik ob bazenu pa so že branjevke, ki prodajajo hruške, jabolka. Takrat, ko smo posneli ta motiv iz »atomskih toplic-«-«, je fantič zahteval za merico hrušek okrogel sto tak. To je že dobra tržna cena? Turistično društvo v Podčetrtku skuša vsaj pobirati turistično takso, toda to mu vselej ne uspe. Na hrva- ški strani so gostje še te obveznosti rešeni. Nenavadne toplice so nena- vadno žive. Videti je, da ne bodo usahnile, ker je pritok obiskovalcev letos spet .izdatno porasel, čeprav to ne bo zabeleženo v nobenem turistič- nem biltenu. Verjetno takih toplic drugje ni: vsaj takih ne, da bi Ibile tako divje, tako neurejene, pa ven- darle obiskane. V^ekaikor bo potrebno nekaj ukre- niti: domačini pravijo, da bi vsaj ta- ko zajeli vodo, da bi zgradili ustre- zen športni bazen, potem pa se naj ljudje po mili volji kopajo, bo vsaj higiensko. V Obsotelju tako nimajo nobenega ustreznega športnega kopa- lišča; s toplo vodo pri Podčetrtku pa bi plavalni bazen bil prav gotovo turistična posebnost in privlačnost. Zdaj pa je to nenavadna posebnost, ki ni prijetna za nikogar, ker meji že na škandal! Kaj si le mislijo tujci, ki se dostikrat pomešajo med obisko- valce »atomskih« toplic? Ali bo pri- hodnje leto in vnaprej spet samo ta- ko? s. Letos bodo povečali površino Kmetijsko gospodarstvo Salek, ^ je sedaj v sklopu združenja energo ' kemičnega kombinata v Velenju kot poizkusni obrat, je v letošnjem letu^ povečalo svojo površino za 27 ha, kar 1 predstavlja 27 odstotkov od predvi- denega zakupa in odkupa zemljiš-kih površin. Največ tega so odkupili ali vzeli v zakup v prvem tromesečju,-- kajti prav reorganizacija posestva je več ali manj glavni vzrok delnemu zastoju. Vendar pa so prepričani, da bodo v jesenskih dneh zamujeno na- doknadili in do kraja leta doseglj predvideno ipovečanje. Elaborat za odkup in zakup pred- videnega zemljišča je že vročen, se- daj čakajo še na odobritev. S tem .po- večanjem pa se posestvo že približu- je svoji končni obliki, kajti v prihod- njih sedmih letih imajo namen, da ga povečajo še za 200 ha, kar je mak- simalna zmogljivost vseh zanimljivih' kmetijskih površin na področju Ša- leške doiine. Tako bo posestvo imelo okrog 500 hektarjev površin ter bo sposobno v celoti oskrbovati Šaleško dolino z vsemi zelenjavnimi in ostalimi kme tijskimi pridelki. K. J. Petkove mame ni več Pozno nedeljsko popoldne jo je našlo sklonjeno nad mizo. Prebirala je Celjski tednik. Zanimale so jo novice. To pa je bil tudi njen poči- tek, njen oddih; drugače pa je bila na nogah od jutra do večera, sreča- vali smo jO v dolini in spet se je po- gnala pod vrh njej takc), priljublje- nega Homa. Pri Hribarjevem Anzu je bila do- ma. Takrat je bila to skromna do- mačija. Zarana je morala po sve- tu. Tam je našla delo, s katerim si je služila kruh, ki je bil včasih te- nak in grenki. Pa nikoli ni tožila. Bila je skromna, tiha in delavna. Novo življenje si je ustvarila, ko sta se vzela z Jakobom. Tam, na sončni rebri tihega Homa, tam, kjer sonček čez dan nikoli ne ugasne sta si zakonca PETEK postavila nov dom in si ustvarila družino. Rodila je krepke in vesele fante, rodila hče- re in za vse je našla dovolj srca in skrbi. In med vojno skoraj ni bilo noči, da ne bi partizani potrkali na okno: Petkova mama, vstanite, lačni smo! Pa ni godrnjala. Vse njeno delo je bilo prežeto z ljubeznijo; vsa je bi- la zamaknjena v rodno domačo gru- do. Zdaj, ko si je nalagala že skoraj sedmi križ, jo je strla bolezen. Nje- no, tako uporno telo je moralo klo- niti; tako rada bi dočakala rodovit- no jesen, pa je morala prerano za- tisniti oči in se za vedno posloviti od tihega, mirnega in po svoje tako prijaznega Homa. , Odšla je in nanjo je ostal le še spomin .., ' D. VAŠE VRSTICE Hvaležna sem Vam za nasvet Tovariš urednik! 2e dolgo je, odkar sem Vam posla- la svoj zadnji prispevek. Nervoza pri zaključku šolskega leta in iskanje poklica sta me popolnoma odvrnila od pisanja. Toda prav zaradi izbire poklica, ki ste mi ga svetovali, ko sem Vas povprašala za nasvet, vam pišem. Sem izredno zadovoljna z iz- biro in Vam hvaležna, ker ste mi po- magali, ko se mlad človek zelo težko odloči. Čeprav sem daleč od svoje redne vasi, nanjo nisem pozabila, prav tako ne na Vaš priljubljeni ča- sopis. Kadar pridem domov, ga z ve- seljem prebiram. Prilagam vam pesem, ki sem jo napisala svoji rodni zemlji — Šta- jerski. Ce je možno, želim, da bi jo objavili. Marica Deželak Ljubljana Odgovor uredništva: Hvaležni smo za Vaše pismo in predvsem za to, da ste srečni in za- dovoljni v . svojem poklicu. Glede pesmice pa, Vam moramo žal sporo- čiti, da naš časopis ne objavlja pesmi. Vaša pesem lepo opeva rodno vas in prav je, če ima človek poleg svojega poklica še nekaj, kar ga duševno plemeniti. NOVA IMENOVANJA V VELENJU Na predlog komisije za volitve in imenovanja so na zadnji seji občin- ske skupščine v Velenju razrešili dolžnosti upravitelje osnovnih šol Angelo Ročnik iz Zavodnje zara/di upokojitve. Gabrijelo Arlič iz Ple- šivca zaradi nastopa službe na os- novni šoli v Cirkovcah in Herminc Klaučnik iz Cirkovc, zaradi nasto- pa .službe na osnovni šoli !Miha Pin- tar-Toledo v Velenju. Za nove upravitelje pa so imeno- vali na osnovni šoli v Zav(Klnji Jo- žeta Svetina, ki je doslej služboval na osnovni šoli Vitanje v občini Slov. Konjice, na osnovni šoli v Ple- .šivcu Jožico Oplotiiik, ki je doslej že tri leta ix)učevala na tej šoli. Za upravitelja rudarskega šolske- ga centra so imenovali Draga Peč- nika iz Velenja, ki je že od julija 1958 predavatelj na tej šoli in jf v zadnjem času opravljal dolžnost upravitelja. K. Se enkrat CE 31-62 Tovariš urednik! zadnji številki Vašega tednika sem pre- brala članek o nesramnem in predrznem vozniku osebnega avtomobila CE 51-62. T«- di sama sem bila priča njeove neprijazno- s)i do souporabnikov cest. Med Levceni in Petrovčami je za nami vo- zil la voznik s prižf^animi dolf;imi lučmi, ker nas je to vznemirjalo, smo mu dali prednost in mu malce ponaf;ajali s tem, da smo sedaj nekaj časa mi svetili od zadaj. Pa se je izven Arje vasi ustavil, zaprl pot našemu vozilu in nas zasul s točo neprijaz- nih, besed ter si celo zapisal številko našega a\tomobila, zaten* pa je z divjo vožnjo na- daljeval. Strinjam se z mislijo tovariša V. P. iz Velenja, ki meni, da bi bilo treba neprevid- ne in objestne ter predrzne voznike ostro kaznovati ter jih naučiti osnovnega ponaša- nja na cesti. Jožica Lipovšek, Celje LESNA INDUSTRIJA V MI^STINJU PRED REKONSTRUKCI.TO Obrat lesne industrije »Bohor« Šentjur v Mestinju je pred rekon- strukcijo. S 24 milijoni kredita bodo obrat razširili in obnovili strojni park. Čeprav že zdaj dosti izvažajo — v ZDA, Kanado, Zahodno Nem- čijo, v zadnjem času pa tudi v An- glijo, bodo potem lahko izvoz še po- večali. Proizvodnjo bodo sčasoma preusmerili izključno na izdelova- nje šolskega pohištva in stolov. Zdaj izdelujejo že tri tipe šolskega po- hištva — vse po načrtih Zavoda za šolsko opremo. Izdelujejo ga pred- vsem za potrebe domačega tržišča. Mihu Stropniku v spomin Srečno!... je bila njegova zadnja beseda, ki mi jo je izrekel ob slo- vesu tri dni pred smrtjo, preden je padel v agonijo, iz katere se ni več preibudil. Usahnil je prezgodaj, saj mu je bilo komaj 65 let. Zavratna bolezen ga je iztrgala iz ljubečega kroga družine. Z Mihom Stropnikom je legel v grob človek, proletarec in revolucio- nar, ki je vse svoje delo posvetil in žrtvoval naši dmžbi in skupnosti. Ro- dil se je"^v znani delavski družini Kavretovih iz Skal in zaradi številne družine je moral že v zgodnji mla- dosti z doma, da si s pridnimi roka- mi pribori in ustvari lepšo bodočnost. Ni čudno, da je kmalu postal i>ravi proletarec, ki gradi vse s pridnostjo svoj rok. Že v bivši Jugoslaviji je deloval v KP, zlasti v letih 1929 do 1932, čeprav je oblast napi-edne lju- di preganjala in se je moral skrivati. Pri Kavretovih so se tudi shajali ljudje, ki so v ilegali rabili pomoč in so jo pri bratih Alojzu in Mihi tu- di našli. Ko je nastopila okupacija, tudi Stropnikovim ni bilo prizanešeno. Brata Alojza so domači izdajalci iz- dali in je bil ustreljen, brata Edi in Martin in svak Jiustin so bili kot tal- ci ustreljeni v Mariboru, sestra Ma- rija je umrla v taiborišču v Nemčiji, pokojni Miha pa je bil zaprt v tabo- rišču Rajhenburg. Pozneje so ga z družino izselili v Grubišno polje na Hi-vatskem. V pregnanstvu se je Mi- ha takoj ipovezal z Osvobodilno fron- to, kjer je sodeloval do osvobodiitve. Po značaju je bil vedno iskren, vedrega razpoloženja in veseljak, hu- morist, ki je s svojo dovtipno&tjo rad bodril vsakogar, in tudi pomagal vsem, ki so iskali njegovo pomoč. Vse do konca življenja je Miha ostal de- laven in skromen, dolber in pravičen. Na njegovi zadnji poti ga je sprem- ljalo mnogo ljudi, ki so ga poznali, spoštovali in ljubili. Poslovili so se «3 njega, ko so na njegovo krsto .pa- dale girude domače slovenske zemilje, za katero je toliko žrtvoval. S. F. Obvezna gradnja plinske napeljave Na zadnji seji občinske skupšči- ne v Velenju so sklenili, da bodo morali v vseh tistih zgradbah, kjer je več koristnikov radijskih in tele- vizijskih sprejemnikov, zgraditi skupinske aiftene. V občini je sedaj okrog 6000 radijskih in 400 televi- zijskih sprejeihnikov. Neenotmo na- meščene televizijske antene so na- lik fižolovkam na slabo negovanem vrtu. In prav zato želijo tudi to so- dobno sredstvo vključiti v estetsko celoto. Sočasno pa so tudi sklenili, da morajo vse lUjvogradnje na ožjih zazidalnih okoliših ."Šoštanja iii Ve- lenja obvezno zgraditi notranjo plinsko inštalacijo. Z izgradnjo energokeniičnega kombinata v Pred- logah bo v neposredni bližini vir racionalnega in cenenega goriva za gospodinjstva. Poleg tega pa stroški plinske inštalacije bistveiu) ne po- večajo stroškov novogradenj. MALA KRONIKA . MALA KRONIKA Mozirje Na območju občine Mozirje so v času od 8. do U. 9. rodile: Kanački Biljana iz Bočne 118, deklico — Vesno, Moličnik Kri- stina, kmetovalka iz Krnice, sina — Bran- ka. POROKE: Poročili so se: Letojne Jožef, delavec iz Lačje vasi 12 in Novak Terezija, šiviljska pomočnica iz Rečice ob Savinji, Nerat Jo- žef, kleparski pomočnik iz Ljubljane, Dža- kovičeva 57 in Terbovšek Jožefa, tovarniška delavka it f rnuč št. 15a, Tostovršnik Maks, gozdni delavec iz Primoža pri Ljubnem in Kaker;.Stefanika, kmečka delavka iz Pri- moža pri Ljubnem 70. SMRTI* Umrli so: Podkrižnik Elizabeta, gospodinja iz Tera 52, Matijove Angela, gospodinja iz Luč št. 58, stara 52 let. Kramar Marija, dru- žinska upokojenka iz Robanovega kota 28, stara let. Laško Poročila sta se: , BOKAN Mladen, zidar iz Celja — Ribar- jeva 5 in GOBEC Cvetka, Terezija, tkalka i/. Debrega št. 4. Umrli so: JAKOPIČ Mihael, star 28 let, rudar iz Turjaka 2*5. PLANKO Drago, star 3 leta, ot- rok iz Trobnega dola. Rojeni: LAPORMK .Anica, gospodinja iz Debregn je rodila hčerko Marino. Brežice Na področju matičnega urada Brežice je bilo v času od 7. do 13. 9. 19i3 rojenih 4 dečki in 1 deklica. POROČILI SO SE: VOLCANJŠEK Slavko, delavec iz Silovca in VRETIC Marija, gospodinja iz Sromelj 54. UMRLI SO: BLAŽINCIC Terezija, gospodinja iz Bizelj- skega, stara 84 let. POTOČNIK Uršula, druž. upok. iz Podsrede 27, stara 82 let. KAJS Terezija, gospodinja iz Brezi ne 20, stara 7? let. Velenje Gibanje prebivalstva v občini ^Velenje od 1. do 14. septembra 1963. Rojstev ni bilo. POROČILI SO SE: Aristovnik Stanislav, ključavničar iz .^kal 21 in Meža Rozalija, kmečka hči iz Velenja, Partizanska 22. Meža Janez, mizar iz Vele- nja, Partizanska 22 Aristovnik Ana, kmečka hči iz ."^kal 21. Plevnik Ivan, rudar iz Raven pri Šoštanju 115 in Zaje Ljudmila, delavka iz Ravn pri Šoštanju 39. Tajušek Dominik, tapetnik iz Ljubije 44 in Leskošek Ivanka, vrtnarica iz Velikega vrha 1. UMRLI SO: Martinšek Alojz, delavec iz Pesja 6, star 53 let. Vrčkovnik Marija iz Topolšice, stara 57 let. Pungartnik Kari, strojnik iz Šošta- nja. Cankarjeva 25, star 52 let. Podvršnik Pankrac iz Bevč pri Velenju, star 68 let. Stropnik Miha, upokojenec iz Šoštanja, Nova ulica 2. Kje so letovali pionirji našega okraja Te dni so se vrnile zadnje izmene pionirjev celjskega okraja iz obmor- skih počitniških kolonij. Nad tisoč petsito socialno šibkih ali ogroženih otrok je letovalo v treh počitniških bazah, ki so si jih omislili prijatelji mladine in organi socialne službe pri naših občinah. 450 otrok iz celjske občine je letovalo v Baški na otoku Krku, konjiška občina pa je poslala 288 otrok iz svoje in laške občine v Rovinj. Prav tam pa je tudi tretja počitniška medobčinska baza, v ka- teri je letos letovalo kar 850 otrok. Začetna osnovna sredstva sta do- delila okrajna zveza prijateljev mla- dine in vodstvo nekdanje počitniške kolonije vajenskih šol, letos pa so se povečala za trinajst udobnih vikend hišic, ki so jih prispevale brežiška in žalska občina. Tu so se otroci pod vodstvom vzgojnega osebja organizirano igrali. Plavalni učitelj je imel polne roke dela s tistimi, ki še niso bili vošči plavanja. In teh ni bilo malo; v sle- herni izmeni kar dobra polovica. Pridni otroci najdejo dovolj časa, da se pod vodstvom vzgojiteljev izživ- ljajo tudi v raznih aktivnostih. Tako so skorajda vsak večer imeli kVajše kulturne in zabavne programe. Podobno se je odvijalo življenje v vseh treh kolonijah. D. P. V Mestinju so uredili menzo za delavce v obratu lesne industrije »Bohor« Šentjur v Mestinju so v letošnjem letu uredili menzo. V njej je pro- stora za okoli 80 ljudi. Zaradi po- manjkanja vode ne morejo priprav- ljati obrokov sami, zato obroke vo- zijo iz Podplata. Delavci se za topli obrok zelo zanimajo, kar priča tudi precejšnje Število abonentov, ki ni- ha od 70 do 120. V menzi, kjer sta zap>osleni dve osebi, si lahko^delav- ci kupijo tudi hladno malicoT brez- alkoholne pijače in pivo, seveda vse po znižanih cenah. —^me. Seminar o statutu v velenjskem rudniku Kolektiv rudnika lignita Velenje je eden izmed prvih, ki je te dni sprejel statut pod- jetja. Ker pa želijo, da bi sleherni proiz- vajalec bil čimbolj seznanjen s celotnim tekstom, so ta teden imeli prvi seminar o statutu, ki je bil namenjen političnim or- ganizacijam, upravnim organom in mladin- ski organizaciji. Prihodnje dni bo ta semi- nar imel nadz.orniški kader velenjske jame. Seminar zajema celotedensko delo. Ned- vomno je, da bodo ti seminarji v mnogo- čem pripomogli k boljšemu razumevanju in pravilnejšemu odnosu posameznikov do pra- vic in dolžnosti proizTajalcev. 38— 30 septemlbra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI..J KOMPAS OBVEŠČA POKOPANIH 2RTEV OKUPA- V GRAZ-uI 1. novembra 1963 grobove padlih Cena avtobusnega prevoza s pot- l je 5.900 din. Prijave spre- jU ''^ompas-Celje vključno do 1. oktobra ff® Pri prijavi je potrebno predložiti 3 »65. ^fi e in kolek za 250 din. jtofr'*QLQCKNER — dvodnevni an^tobusni JRO'7 delovne kolektive in organizacije. BENETKE. Za kolektive prirejamo H^T ^jyodneTne izlete v Trst—BenetJce s bnim popustom. ''^rKTlVl! Za Vaše izlete Vam nudimo od ^ iD dalje pri naročilu Kompasovih ? jjjino opremljenih avtobusov poseben tu"' ^jj P^^H^-flVl! Prirejamo stalne eno in dvo- ^ne po slovenski Koroški. ^"gjjflVI! Prirejamo enodnevne izlete v objavljene izlete vam po želji nlafno dostavimo programe. vsakim izletom obiščite turistično V- jje Kompas — Celje. Organiziramo'ko- uLna. potovanja in izlete po Jupslaviji inozemstvo z modieraimi turističnimi 'tobusi. ^ r«dnimi in posebnimi vlaki, "iiaini obalne in rečne plovbe in poseb- Iftali- Kom,pas — Celje posreduje pro- ^ vseh vrst vozovnic za železniški, po- riki i" letališki promet. Kompa,s posre- fje Y najkrajšem času nabavo potnih li- Jii vizumov ter menja tuja plačilna sred- Lj' in sprejema depozite. . tompas Celje daje brezplačno vse promet- , in tutistčne informacije, 'prodaja raz- fednicci zemljevide, spominke, filatelistič- tf znamke itd. Pired vsakim potovanjem se ^svetujte v poslovalnici. Obveščamo naše komitente, da ima Kom- ite svojo novo filijalo v Beogradu — Bran- 9, tel. 22-877. Ob priliki vašega bivanja ' Beogradu se poslužujte usilug »Kompas — lfogra(Ia<. >Kompas — Celje Telefon 23-30 i kino ;iNO UNION do 23. 9. »Afrodita, boginja ljubezni«, rancoski barvni Cs film 24. 9. do 26. 9. »Zadnji dan — prvi dan<, uski barvni film 2?. do 28. 9. »Operacija Kobra«, ruski film (|\0 METROPOL do 21., 9. »Dekliška leta«, ruski barvni =2. do 23. 9. »Usodna ciganka«, angleški iiifni film 36. 9. do 30. 9. »Zadnji somrak«, ameriški (irTiii film i, ; . KINO 1\. do 23. 9. »Spopad v mestu Dodge«, aji«t\'sti barvni film 24. 9. do 26. 9. »Ponosni upornik«, ameriš- L harrni film M.An.\£JA 2. 9. »Dnevnik Ane Frank, amer. film KINO >SVOBODA« SEMiRETER V SAVINJ- SKI DOLINI 21. 9. do 22. 9. »Zakonski vrtiljak«, amer. barvni Cs, film S. 9. »Racija«, francoski film 26. 9. »Abeceda strahu«, domači film ZA RAZVOJ KULTURE IN PROS- BHEZTCE ™ 21. 9. »Lola«, ameriški film do 23. 9. »Naš avto«, jugoslovanski /5. 9. do 26. 9. »Alamo« L del, ameriški 'arvni film 9. do 28. 9. »Alarao,« 11. del, ameriški '"vni film , [''.{.''riZAN« društvo za telesno vzgojo ODSEK SEVNICA 9. do 22. 9. »Grofica Marica«, nemški je močnejše od mene«, italij. "ntoski film • gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE 27. septembra 1963 ob 20. uri: NI GREH, večer poljske satire. Go- anje na Dobrni. ljudsko gledališče bo od 28. ^i"embra do 3. oktobra za stare abonente Di. oktobra, za nove 2. in 3. oktobra — ej,,^?'", ^?ONMA za sezono 1963/64. Abo- . bodo imeli poleg določenih prednosti op ®^oyanjih drugih gledališč še 10% lačr- običajnih vstopninah. Abonma je 'fni^'^ ^ obrokih, cena je ostala nespre- Abonenti bodo videli 7 predstav nbof abonmajih: Red Premierski, Torek, Abonma za upokojence, delovne organizacije. Nedeljski Iti dopoldanski in popoldanski, šol- ' abonfliaji. . »onma bo obsegal tale dela: Matej Bor: li "eanci, Eugene 0'Neill: Strajt pod bre- tnat '^'^^emale: Rezervist, Sean 0'Casey: 15 'h pa tak, Odon von Horvath: Sem in 'svalrt "J"" Lukič: Dolgo življenje kralja VnU ' Remec: Srečni zmaji, laeai • ""j® abonentov bo pri gledališki Oevn 28. septembra do 3. oktobra leip," 8. do 10. in od 18. do 20. ure. v dopoldanskih urah po tel. Uprava SLG, Celje ^Turizem celjska turistična zveza f turistična zveza obvešča, da velja- oni ; naših zdraviliščih v jesenski pose- druvip-t znižane cene. Informacije: itia 7^ko-goslinsko podjetje Rogaška Sla- «5ko "^^»išče Dobrna in Hotel »Savinja«, k^eSfg^^jjlno in turistično društvo Celje, PrpH prirejalo tudi letos turistič- abtie „ V^nja ter kulturne, zbavne in dru- flitve Predavanja in ostale pri- nodo pričele že meseca oktobra, •••»ji žtevi objavili že v na- • prodam PRODAMO lepo in vseljivo dvosobno stano- vanje s kuhinjo in pritiklinami ter 400 m' vrta (ali tudi več) na Mariborski cesti od- daljeno 3 km od centra Celja za 1,500.000 din. Ponudbe na Jugoreklam — Ljubljana »Takoj plačljivo«. PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Ogled od 16.—18. ure. Pole Ivana, Delavska 18. PRODAM televizor »Telefunken«. Naslov v upravi lista. PRODAM Fiat 730 in dvoje otroških troko- les. Jazblnšek, Vrunčeva 28, Celje. PRODAM dve novi postelji — trdi les, sta- jico in kombiniran otroški voziček (gio})ok športni). Cena nizka. Kramer — Maleaie- va 18. - e J PRODAM novo uvoženo 80-basno klavirsko harmoniko znamke »HOHAER« z n re- gistri, sobno lončeno peč in koncertne re- form citre. Voh, Celestinova 12. UGODNO prodam moped. Vzauiem ček za 35.000 din. Vpra.šati pri Golež, Brezova 33 Šmartno v Rož. dolini. PRODAM glinaste plošče v zelo dobrem sta- nju za srednjo kmečko peč. Naslov v upravi lista. PRODAM ostrešje — spodnje vezi dolge 8 m, strešne podboje (šperovci) dolžina 6 m. Nov tesani les. Naslov v upravi lista FIAT 600 z italijanskim motorjem prodam za gotovino. Naslov v upravi lista. • kupim KUPTM umetniško oljno sliko ali kipec. Po- nudbe pod »Slika«. KUPIM star strelni daljnogled za puško. Lahko tudi trofejni ostrostrelski. Kos Mi- lan, Aurea — Celje. • stanovanja ODDAM opremljeno sobo dvem solidnim osebam za šest mesecev. Ponudbe pod šif- ro »za šest mesecev«. IŠČEM sobo v Celju. Naslov v upravi lista. IŠČEM skromno sobico, za uslugo pomagam. Naslov v upravi lista. NA STANOVANJE sprejmem dijakinjo. Na- slov v upravi lista. UPOKOIENKA želi stanovanje pri starej- • ši osebi za pomoč v gospodinjstvu, blizu Celja. Naslov v upravi lista. ZA SOBO in hrano pomagam v gospodinjst- vu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM trosobno komfortno stanovanje v Velenju za Celje. Naslov v iipravi lista. Dve prazni sobi iSčem v mestu. Ponudbe pod »Ekonomska najemnina«. MIRNA uslužbenka nujno potrebuje oprem- ljeno sobo za dobo 5 mesecev. Ponudbe pod šifro »Nujno M. G.«. IŠČEM prazno sobo. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. LEPO opremljeno sobo s souporabo kopal- nice oddam solidnemu ' nameščencu. Na- slov v upravi lista. • službe STROJEPISKA išče službo kjerkoli. Naslov v uoravi lista. ' FRIZKRSKO POMOCNICO dobro verzirano sprejmem takoj ali po dogovoru. Stanova- nje preskrbljeno. Jože Novak, brivec — frizer, Novo mesto. VAJENCA — vajenko za Cvetličarno in vrt sprejme Nova cvetličarna Celje. Stanova- nje in hrana preskrbljena. SAVfOSTOJNEGA mizarskega pomočnika sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Ram- šak, mizarstvo — Celje, Zidanškova 24. SPREJMEiM honorarno delo ali službo. Na- slov v upravi lista. IŠČEM posojilo 200.000 din. Vrnem 250.000 v dobi 18 mesecev. Ponudbe pod šifro »sod- nim potom«. COPATE iz sprejetega blaga izdelujem. Žlof Josip, Grobelno, Šentvid. PODPISANA OBREZ Martin in Slava iz Zagrada št. 11 pri Celju OPOZARJAVA vsakogar, ki bi še nadalje razširjal neres- nične vesti o najini hčerki Danici, katere so se pojavile v mesecu januarju 1963, da bova proti njemu vložila tožbo pri red- nem sodišču. Obrez Martin in Slava • objave STROJEPISNI IN STENOGRAFSKI TEČAJI Društvo stenografov in strojepiscev Celje vpisuje v začetni in nadaljeval- ni te^aj strojepisja, osnovni, nadalje- valni, debatni in parlamentarni ste- nogrrafski tečaj ter enomesečni tečaj za stenografiranje v srbohrvaščini. Vpisovanje je v tajništvu administra- tivne šole v Celju, Dečkova 1 (naspro- ti Samopostrežbe v Gaber ju) vsak dan od 8. do 14. ure do 30. septembra. Začetek pouka 1. oktobra ob 18. uri Info.rmacije dobite pri Društvu steno- grafov in strojepiscev Trg svobode 10/11 (nasproti OLO) vsak torek in pe- tek od 17. do 20. ure. V Celju gostuje CIRKUS »COLOSEUM« iz Novega Sada. Predstave dvakrat dnevno ob 17. in 20. uri. Internacionalni program — nastopajo domači in tuji artisti. Predprodaja v.stopnic dnevno od 1«. ure dalje. • zahvale ZAHVALA Ob britki izgubi našega sinčka ZBILSKI JANEZKA, se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočušUovali na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem cvetja in vencev. Žalujoča mamica in atek. ZAHVALA Ob britki izgubi mojega moža RUDIJA VELKAVnil se prisrčno zahvaljujem vsimu s< stiinovalcem. ki so mi ob težkih urah stali ob strani m mi nudil! vsestransko pomoč. Iskrena zahvala tov. Tomažiču za ganljive besede ob slovesu. Prisrčna hvala čč. duhovščini za lepe po- slovilne besede in pev,skemu zboru. Iskrena hvala vsem prijateljem in znan- cem za spremstvo do njegovega poslednjega doma ter za poklonitev vencev m cvetja. Žalujoča Ana Velkavrh in ostalo sorodstvo O razpisi »FINOMEHANIKA« Celje razpisuje prosto delovno mesto KURIRJA. Nastop službe je možen takoj, osebni dohodki po pravilniku. Slovensko ljud.sko gledališče Celje sprejme KVALIFICIRANEGA ELEKTRfCARJA Prednost pii sprejemu imajo tisti, ki ima- jo veselje do odrske razsvetljave. Nastop službe takoj. Interesenti se naj prijavijo v upravi gledališča. Kmetijska zadruga Slov. Konjice razpisuje za dne 24. 9. 1963 prodajo osnovnih sredstev na javni dražbi. Prodala se bodo naslednja osnov- na sredstva: — garaža v Zrečah — stanovanjska hiša v Slov. Ko- njicah, Grajska 7 —- razni vprežni vozovi ^ — mlatilnica »Slava« — sadna šulinica (električna) V prvi vrsti pridejo v poštev kup- ci iz socialističnega sektorja od 8 — 10. ure, v kolikor bi le teh ne bilo, pridejo v poštev od 10. — 11. ure kupci privatnega sektorja. Vse ostale informacije se dobe na upravi KZ Slov. Konjice. OBVESTILO bralcem in naročnikom celj- skega tednika Ker se dnevno dagaja, da naši bravci naprošajo, da jim naj sporočamo pismeno na- slove malih oglasov, prosimo da nam v ta namen v svoje pismo priložijo znamko za 40 din, ker sicer njihovi želji ne moremo ugoditi. Obenem prosimo tudi naše naročnike, da nam ob sporo- čilu spremembe naslova javi- jo tudi svoj stari naslov, kar nam omogoča hitrejše poslo- vanje pri urejevanju eviden- ce naročnikov. Uprava Celjskega tednika ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA — 28. 0. ima dežurno službo IISKLJ MARJAN, Savinjska VII (Savinjsko nabrc/jf), telefon 28-71. IZLETNIK ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POSLO- VALNICI! Za vse inozemske izlete, ki jih organizira Putiiik Beograd, si)rejemamo prijave v na- ši poslovalnici. 14-dneviio potovanje z aviononi, vlakom in v spalnem \a{;otiu v ZSSH z ogledom Bl.^- DIMPESTi:, KIJEVA, LENINGRADA, MOSi^. VE v mesecu septembru-in oktobru. Prijave do zasedbe. 2-duevni izlet z avtobusom v BENETKE in TRST v septembru. Prijave do zasedbe. 1-dnevni izlet v TRST. GRAZ in na KO- ROŠKO v septembru. Prijave do zasedbe. 8-dnevno potovanje z vlakom v RIM-POM- PEJE—CAPRl—NAPOLI-BENETKE—TRvSTv oktobru. Prijave do zasedbe. 13-dnevno potovanje z avtobusom in ladjo po JUGOSLAVIJI in GRČIJI v oktobru. Pri- jave do zasedbe. vr»r»v 7.dnevno potovanje z vlakom v LONDON PARlS MUNCHE.N. Prijave do zasedbe. 9-dnevno potovanje z vlakom v PARlS—• Nl.( O MONTB CARLO-BENETKE-TRST v oktobru. . Za vse delovnd kolektive prirejamo izlete po domovini po znižanih cenah. Izletnik Celje, Titov trg 3 Telefon 28-41 Srečanje v Štorah Na pobudo sindikalne podružnice »Tka- nina Galanterija« iz Celja, je bilo v so- bot,© povratno sr^^čanje v nogometu uied trg. podjetjem »Poti-ošnja« iz Zagorja ob Savi in trg. podjetjem Tkanina Galante- rija iz Celja. Tekmovanje je bilo na igri- šču športnega društva »Kovinar« v Sto- rah. Deževno in megleno vreme ter vi- soka mokra traVa na igrišču, je zahte' vala veliko znanja in velik fizični napor igralcev. Gostje iz Zagorja So pokazali že v začetku zelo Jepo igro, vendar je domača enajstorica, ki jo .sestavljajo pretežno mladinci, dala že v 5 minuti prvega polčasa gol. Potem so sledili še ostri napadi domačinov, ki so bili v pr- vem polčasu vseskozi v premoči. Tako sta sledila v petintrideseti in dvainštiri- deseti minuti še kar dva gola v korist domačih. Medtem se je nabralo na tribuni kovi- narja precej gledalcev iz Stor, ki so ob samem poteku igre komentirali o kvali- teti srečanja in pri tem ugotavljali, da gledajo na domačem grišču le malo tako lepih iger. Precej dobrih napadov gostov je zadostovalo, da sp se štorski gledalci opredelili za njih, naj so igrali res brez- hibno. Vendar, vsled visoke starostne dobe večine igralcev iz Zagorja, nekateri izme dnjih niso igrali po več let, niso bili tako učinkoviti in v kondiciji kot Celjani. Toda kljub temu se je situacija v drugem polčasu bistveno spremenila. Medtem, ko so se mladi Celjani v prvem polčasu popolnoma izčrpali, so se gostje držali kot v prvem delu igre, samo s to razliko, da so igrali še bolj ostro in pre- mišljeno, Prizorišče igre je menjalo svoj položaj .in se v drugem polčasu popol- noma preselilo pred gol domačinov. V trenutku, ko je bil gol gostov neizbežen, je nekdo od domačinov prinesel na igri- šče limone in tako je sodnik prekinil igro, takrat pa je žoga že tudi bila v golu. Vendar je zadetek bil razveljav- ljen, ker Je »baje« sodnik žvižgal se- kundo pred tem. Gostje so se po malem incidentu in osvežitvi z »usodnimi limo- nami«, vrgli na svoj posel in v šti;-inaj- stih minutah drugega polčasa dosegli svoj prvi gol. Vsled vedno močnejšega napa- da gostov je mladi celjski ekipi pošla moč, vendar so kljub temu v dvaindvaj- seti minuti iz zelo lepe pozicije dosegli svoj četrti in zadnji gol. Ta zadetek do- mačinov v precej zrahljano mrežo go- stov Je le-tem vzel moralo, zato se je Igra precej umirila. Po skoraj dvajset minutnem počitku so gostje zopet pri- tisnili in tik pred koncem doisegli drugI gol. Dve minuti kasneje je sodnik za- ključil igro. . P. Z. SPET USPE!^N0 KOLO ZA ROKOMETAŠE brupo kolo tekmovanja v štajer- ski soiii dru^e slovenske rokometne lijfe je celjskima zastopnikoma zo- pet prineslo dragocene točke. V dvojnem sporedu, ki se je v nedeljo odigral na igrišču Partizana v Ce- lju je najprej ekipa ŽRK Celje premagala sicer borbeno, vendar tehnično precej slabo moštvo ptuj- ske Drave z rezultatom 22:8. Zani- mivo, je da so gostje dosegli prvi gol šele pri stanju 9:0 pet minut pred koncem polčasa. Najboljša strelca pri Celjanih sta bila Snedic in P. Hribernik š štirimi goli. V drugi tekmi se je mlada ekipa Partizana srečala z moštvom MTT Livarne iz Maribora. Ko je že vse kazalo, da bodo tudi v tem sreča- nju celjski rokometaši uspešni, so nenadoma popustili in dovolili Ma- riborčanom, da so rezultat izenačili in tekma se je končala neodločeno 21:21. CELJSKI INVALIDI SPET NAJBOLJŠI Kot vsako leto so se tudi letos zbrali na plavalnem tekmovanju in- validi športniki. Tokrat je bilo to tekmovanje v Dolenjskih Toplicah in se ga je udeležila tudi ekipa celjskih invalidov plavalcev. Že če- trtič zapored so se Celjani na|bolje odrezali in so med osmimi tekmo- valnimi grupami v petih dosegli prva mesta in s tem tudi ekipno zmago. « ' ŠAH V soboto je bil v Zalcu šahovski dvoboj 11. slovenske šahovske lige med Celjem in Žalcem., rezultat tega srečanja se je glasil ?:3 za Celje. Za Celjane so bili uspešni: Draksler, Straj- her, Bervar, Pešec, Jazbec in Kavačič, izgu- bili pa sta obe članici. Naj omenimo, da |e Celje izgubilo eno točko v konkurenci cianic na račun slabe organizacije domačinov, razen tega tudi niso postavili pravilne kategorne razvrstitve čla- nov. Vse te napake so vezane na nepozna- vanje šahovskih pravil in pravilno vodenje šahovskih organizacij. Gradbeno industrijsko podjetje >^INGRAD« Celje, Ljubljanska cesta sprejme v redno delovno razmerje: 8 gradbenih tehnikov 5 elekiroinsšalaierfev, 2 kovinoBŠmgarja, 2 vodovod. inMtaiaierja, 2 miznrja, i Mkladišcnika Pismene in ustne ponudbe sprejema do zasedbe delovnih mest kadrovski oddelek podjetja v Celju,' Cesta'na Ostrožno 8. Samska stanovanja so zagotovljena. Osebni dohodki so določeni s Pravil- nikom podjetja HIŠNI SVET STOLPNICE, MARIBORSKA 76 a razpisuje delovno mesto KURJAČA centralne kurjave. • Višfina prejemkov ipo dogovoru. Interesenti naj dostavijo pismeno- vlogo najkasneje do 30. 9. 1963 na naslov: Hišni svet, Mariborska 76 a. stran 3 CELJSKI TEDNIK Številka 38 — 20, septembra 1963 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Celjski atleti na Balkaniadi Na minulih Balkanskih atletskih igrah, ki so se kot je znano končale z dvojno zmago bolgarskih atletov, je v jugoslovanski reprezentanci na- stopilo tudi nekaj atletov in atletinj celjsekga Kladlivairja. Lahko reče- mo, da so vsi po vrsti opravičili za- upanje zveznega kapetana in dosegli rezultate, ki smo jih od njih pričako- vali. Kolnik je v ostri konkurenci osvojil naslov balkanskega prvaka v deseteroboju s 7043 točkami in do- segel nekaj zelo dobrih rezultatov. S podobno zmag6 v peteroboju se mu je pridružila' Stamejčičeva, ko je zbrala 4440 točk. Tretji balkanski prvak med celjskimi atleti pa je Le- šek, ki je v ostri borbi premagal bol- garskega skakavca db palioi, pre- skočil pa je zopet višino 4 metre in 70 cm. V tej disciplini se je odliko- val tudi Kolnik z osebnim rekordom in tretjim mestom s skokom 450 cm. kljub temu, da je bil šele v zadnjem trenutku določen za drugega jugo- slovanskega predstavnika v skokai ob palici. Precejšnjo smolo je imel Važič, ki je bil favorit v teku na 1500 m, nato pa je bil diskvalificiran češ, da je oviral nasprotnika. Pri tem pa ro- munski tekmovalec hotel prehiteti Važiča po notranji strani tckališča, kar pa ni dovoljeno. Sicer pa je celj- ski atlet naslednejega dpe dosegel tretje mesto v teku na 5000 metrov s časom 14:14,3. Tretje mesto je za- sedla tudi Urbančičeva v metu kop- ja, medtem ko je bila Stamejčičeva poleg zmage v peteroboju še druga v teku na 80 metrov čez ovire in šesta'v skoku v daljino z rezultatom 11,0 in 5 m 53 cm. Vlada Koruna, mladega pravnika, smo presenetili, pri njegovem konjičku ladjah. Ravnokar je pritrjeval zadnje vijake in poizkušal, če bo pravilna obtežitev. Njegovi modeli, doslej je izdelal dva, odgovarjajo po vseh mer- skih enotah pravim originalom. Z izbiro najbolj zanimivih vojnih ladij žel zanamcem ohraniti svet klasičnih morskih enot, ki imajo poleg svoje »morilske« misije tudi estetske vrednote. Utrinki o Braziliji Brazilija — dežela kamor je v sredo odpotoval predsednik Josip Broz-Tito na povabilo predsed nika Goularja, se s tem obiskom uvr- šča še tesneje v krog številnih prijateljskih držav SFRJ. Jugosla- vija je tudi doslej z največjo državo v Latinski Ameriki vzdrže- vala tesne in pristne politične, gospodarske in kulturne zveze. Le-te bodo v prihodnje še obsežnejše in globje. Brazilija sodi s svojimi osem in pol milijoni kvadratnih kilometrov povr- šine 'med največje države na sveiu in je bi-ez dvoma največja po površi- ni med državami Južne Amerike. Da hi si predstavili kolikšni kolos je, po- vemo zgolj to, da je 34-krat večja od Jugoslavje. Ker pa je redko naselje- na — oziroma naseljena je predvsem v oballnem pasu — šteje prebivalstvo te države samo trikrat več ljudi kot SFRJ. Medtem ko je pri nas povpreč- na naseljenosit 72 prebivalcev na kva dra.tni kilometer, je v Braziliji na enakem prostoru komaj 6 ljudi. Nad 55 miilijcnov prebivalcev Brazilije predstavlja zelo pestro množico. 67 odstotkov je belcev, 11 odstotkov črncev, 2 odstotka Indijancev in 20 odsitotikov mešancev. Brazilija je hkrati dežela velikih geografskih in meteoroloških razlik. Ima ravnine, pamipe, visoravni, pa tudi nepristopno gorovje, ostro gor- sko klimo, suibitropskoipodročje, umir- jene pasove zdravega podnebja in po- leg vlažnih pragozdov tudi razsežne suhe puščave. Brazilija je ibila od »odkritja« no- vega sveta do 1822 leta p>ortuga/lsika kolonija, v kateri so si pomorski ka- petani in portugalski pustolovci na- grabili najboljše predele za svoje fevde in rudnike dragocenih rud. Le- ta 1889, ko je bila Evropa do mala še vsa pod oblastjo kronanih glav, je Brazilija že cklicala republiko. Ven- dar se je fevdalni veleposestniški si- stem oMržal vse do dana.šnjih dni in oviral večji progres tako v družbeno prjlitičnem kot, gospodarskem življe- nju. Kljuib svoji poliitični neodvisno- sti je Brazilija še naprej ostala dol- go časa območje brezobzirnega izko- riščanja evropskih gospodarskih vele- sil, v novejšem času pa območje go- s.podp.rske infiltracije svoje severno- amerišike močnejše sestre ZDA. Kaoar govorimo o naraščanju sve- tovnega prebivalstva in načenjamo vprsišanje rezerv za nadaljnje mož- nosti prehrane ter drugih surovin, petem ne moremo mimo Brazilije, katere dejanske možnosti so delno izkorii.ščene. Res je, da je država s 4-1- odstotki pod gozdovi in da je prav tcliko površin ne.s'posobnjih za obdelo- vanje, je neobdelanih površin še ve- liko. Kljub temu, da se 67 odstotkov ljudi v BraTiiliji ukvarja s kmetij- stvom, je kcmaj 6 odstotkov površin cbdelanih. In vendar vemo da je Bra zilija dežela velikanskih plantaž, ne- izmernih pašnikov, na katerih se pa- sejo goveda in drobnica. Brazilija je največji izvoznik kave, koruze, mesa in kož. Samo ena izmed zveznih re- publik Rio Grande do Sul goji 73.000 goved, in nad 20 milijonov ovac, nad 46 milijonov svinj, 8 milijonov konj, 10 milijonov koz ter nad 5 milijonov mul ter oslOv. Brazilija ima tudi razvito rudar- stvo in industrijo, vendar ne toliko, koJiikor se ponujajo možnosti. Le-te v zadnjem obdobju vse bolj razvijajo ob velikih socialnih in političnih re- formah napredne sile v deželi, kate- rim pripada tudi sedanji gostitelj predsednika Tita. c. k. BRASILIA se imenuje nova prestolnica zvezne republike Brazilije. Nb. vo upravno politično središče so pred leti začeli graditi sredi države na popolnoma nena-seljenem področju. Danes stoje tam velike palače za potrebe brazilske politične uprave, za potrebe ljudi, ki bodo v tem mestu živeli. Ni treba posel^j povedati, da je to najmodernejše mesto na svetu, o čemer zgovorno priča naš posnetek ene izmed stavb med gradnjo. Najbolj osovražena Nekateri so ji dali ime vietnam- ska katarina H. Toda ta ruska ca- rica gotovo nI bila toliko o>»ovra- žena med najbolj zatiranimi ruski- mi mužiki kot je gospa Nu, žena vietnamskega notranjega ministra. Ker je vietnamski predsednik Dinh Diem neporočen, predstavlja gospa .\u prvo damo v državi, ki pa je hkrati predsednikova svakinja. Da- nes ve ves svet, da je prav ta ori- entalska lepotica siva eminenca v državi, ki jo pretresajo politične, gospodarske in verske krize. Toda kot kaže je obitelji seda- njega predsednika odklenkalo. Ob- last je ii.iHieeintriial v rukAh svojih najbližjih. Eden njegovih bratov je katoliški škof. Brali smo o pogro- niih nad budisti, ki so v državi v veliki večini, toda neenakopravni s katoliško cerkvijo. Američani že- lijo v Vietnamu imeti svojega čl^ veka, toda po zadnjih diplomatskih sporih postaja jasno, da ne želijo imeti na krmilu človeka, ki je ostal sam, osovražen od vseh. Zanimivo je tudi to, da predsednikovega bra- ta škofa tudi papež Pavel VI. pj hotel sprejeti v avdienco, ko se j€ le-ta mudil v Rimu. Kaže, da b« madam Nu le morala prej ali slej zapustiti polož.aj prve dame v drža- vi. J lire BODO ŠOŠTANJCANI USPELI? Z zmago nad košarkarji Triglava iz Kranja pretekli teden (80:64), so si šoštanjski košarkarji ustvarili teo- retično možnost, da se rešijo izpada iz prve republiške košarkarske li- ge. Na sporedu imajo še eno tekmo in sicer v'Domžalah proti dobri do- mači peterki. V kolikor bodo v tej tekmi zaigrali tako kot v najboljših časih in premagali domače moštvo, lahko upamo, da bodo šoštanjčani uspeli, sicer pa bodo prihodnje le- to tekmovali v drugi republiški ligi. V tej ligi letos tekmujeta iz celj- skega okraja ekipi ŽKK Celje in Partizan 2alec. Medtem ko nedelj- skega rezultata iz Žalca nismo pre- jeli, pa so Celjani v Trbovljah izgu- bili s 73:54. Zanimivo je, da so celj- ski košarkarji še nekaj minut pred koncem vodili, nato pa so zaradi pe- tih osebnih napak morali zapustiti igrišče vsi najboljši igralci in doma- čini so spremenili rezultat v svojo korist. Kljub temu pa so Celjani še vedno na tretjem mestu vzhodne skupine druge republiške košarkar- ske lige. _ G. MASOVNO STRELSKO TEKMOVANJE V počastitev dvajsete obletnice zasedanja AVNOJ-a je okrajni strel- ski odbor v Celju v nedeljo priredil masovno tekmovanje v streljanju z zračno puško v Šmarju pri Jelšah, ki se ga je udeležilo okrog 150 strel- cev in strelk celjskega okraja. V tekmovanju moških je bila naj- boljša ekipa Sevnice s 632 krogi pred Velenjem s 628, Krškim s 608 krogi itd. Med posamezniki je bil najboljši Smeh iz Velenja, ki je zbral 169 krogov pred Budno iz Sevnice in Konradom iz Dramelj, ki sta zbrala po 166 oziroma 163 kro- gov. V ženski konkurenci je bila naj- boljša ekipa Videm-Krško s 550 kro- gi, na drugem mestu so bile Laš- čanke s 453 krogi, na tretjem pa domačinke s 425 krogi. Med posa- ,meznicami pa je bila najboljša Se- ncgačnikova iz Krškega, ki je zbrala 158 krogov pred Ramšakovo in Ko- žarjevo. Po končanem tekmovanju je pred- sednik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah tov. Joško Lojen razvil in predal občinskemu strelskemu odbj^ru strelski prapor, tekmovalci pa so dobili spominska darila. Zopel šlir točke za celjske ligaše v nedeljskem sporedu slo- yenske nogometne lige so celjski predstavniki v sloven- skem nogometnem tekmova- C/ mju zopet osvojili štiri točke. Kot je bilo pričakovati sta \ bila uspešna Kladivar in Ce- lje, medtem ko je moral Olimp na svojem igrišču zo- pet prepustiti zmago gostujo- či ekipi, tokrat ljubljanski , Svobodi. Na sploh lahko re- čemo, da bo moštvo Olimpa ~ '5 tako igro in rezultati kaj s. slabo vozilo v letošnjem pr- venstvu. Za dosego cilja, nam- -reč obstanek v družbi najbolj- tfi/z, ho treba osvojiti točke predvsem na domačem igrišu, kajti na tujem jih bodo dobili z večjo težavo. Kaže, da bo tretji celjski ligaš tudi v ne- deljo ostal brez točk, saj mo- ra na »vroč« teren v goste kranjskemu Triglavu. Celje je v nedeljo na Gla- ziji pravzaprav pripravilo majhno presenečenje, saj je le malokdo pričakoval tako izdatno zmago nad latiskim republiškim prvakom. Sicer pa tekma. sama ni bila kdo- vekaj, k čemur je največji meri pripomogel izredno slab sodnik, ki je kot za stavo spregledoval enajstmetrovke na eni in drugi strani. V do^- mači ekipi je bil ponovno naj- boljši strelec Devčič, ki se je z dvanajstimi goli učvrstil na lestvici najboljših strelcev v slovenski nogometni ligi. Ekipa Kladivar ja je v nede- ljo nadaljevala z osvajanjem točk in. so morali trenutno dobro formo Celjanov občutiti na svoji koži tudi ljubljanski Krimovci. Tokrat sta v Kladi- varjevi vrsti ponovno zaigrala kaznovana Dvornik in Vesič, kar pomeni precejšnjo okrepi- tev. Ko bo čez 14 dni lah- ko zaigral tudi Binkovski, bo Kladivar zagotovo še resneje posegel v borbo za naslov je- senskega republiškega prvaka. Trenutno namreč kaže, da mu bo resen konkurent le moštvo trboveljskega Rudarja, ki je prav tako kot Kladivar do- slej zmagal v vseh tekmah. Na lestvici vodi sicer moštvo ljubljanske Svobode, ki pa ima odigrano tekmo več, po- leg tega pa bo že to nedeljo nastopila ravno v Celju na tekmi s Kladivarjem. Podobno kot v članski, niza Kladivar tudi zmage v mla- dinski konkurenci, kjer vodi borbo za vodstvo v mladin- ski ligi z ekipo Maribora. Olimp in Celje pa sta v mla- dinski konkurenci precej slab- ša. G. PO ivu ZORMAHU SVOBODNI GOZDOVI spravil iz sebe Viilr. H iiiis!ii iii .k(Mif-nl. Borci spodaj s« se ispet diirni,li iz krilia in se poennti proli vratom. V rti'kaj trenutkih so bi!f na pragu, tam pa so (vhstali. se spogledali, potlej pa začeli mahati z roikanii iii kričati. »Se mi je kar zdelo., je rekel ^ ule. Vstal je. pograbil strojnico in se jMjdrsal po strmem bregu. Jui<č(5k mu je bil tik za petami, nič ni razu- met. kaj se je zgodilo, čutil je. da je nekaj posebnega in da ničesar ne sme zamuditi. BiU sta med prvimi preb steni so bila razmetana ležišča, tla so ULIa vsa postlana z istreljeninii tulci, pod stropom pa je bilo še čutiti dim smod- niku. Jurček se je radovedno (>z.rl oJcrog. Vse je bilo kakor tistikrat. ko ga ja Janoš kol ujetnika privedel sem, samo da je bilo videti še bolj zapuščeno. »Kje pa si tičal, Jurčeli?« Ozrl se je. Bil je očka .s iovarSi. »Lepo so nam jo popihali. Le kako so pri- šli mimo naši-h znsed. Gotovo jim je kdo potnzal pot.c ».Šepttsti Miha! je planilo iz Jurčka. V nekaj skokih je bil zunaj. Očka. Ostoj, Cn^A in kiiniKiulant so mu >>le4lili. Grega se je zaletel v vrata, ki so se takoj vdala. Pregledali so celo hišo. a je bila prazna. »Kaj drugega nismo m««li pričakovali.« je rekel S<«ne,' ko so odhajali. Tudi vaščani so že prišH iz hiš. Gospodi- nje so začele gostiti partizane, kmetje pa so prinašali pijačo. Jurček j« odšel h Grumovim obiskat ma- mico, Li se je odločila, da bo šla z njimi. Pod oknom se je oglasila harmonika in vsi so odšli v«n. Jurččk s« je pomešal med ljudi. Pr^ni skednjem so te partizani zbrali v krog in zapeli nekaj pesmi. Harmonik,'« je znrvrtskala in za^^ladalo je vesolje.