ANO (LETO) XXV. (19) No. (štev.) 18 ENLOVENIA .LIBRE BUENOS AIRES 5. maja 1966 Mecenstvo Na tokratnem zasedanju evropskega | svetovalnega sveta bodo razpravljali o odnosih med Zahodom in Vzhodom,' evropski obrambnostni skupnosti r£® ©forairafB«* svobodne Evrope Im »Jeno skupnost Mecenas je toil brihten Rimljan, ki V Londonu je bil prejšnji teden se-1 danju" je dal še poudarek glavni tajnik j je porabil svoje prijateljstvo s cesar- s tanek ministrov za narodno obrambo ; ZN U Thant s svojo navzočnostjo. Vi jem Avgustom v to, da je cesar začel1 Združenih držav Amerike, Velike Bri- j govoru je omenjal zlasti nevaren polo-1 močno podpisati pisatelje in umetnike j tanije, Zahodne Nemčije, Italije in Tur- ; žaj,.v Vietnamu. ZN, po njegovem mnen- j tiste dobe. Pesniki Virgilij, Horacij in: čije. Razpravljali so opoložaju, ki je na- njUj ne morèjo učinkovito poseči vmès, Propercij, med drugimi, so bili po za- j stal po De Gaullovi odločitvi o izstopu ker je samo ena država, ki je zapletena slugi Mecena, med cesarjevimi favoriti. ! Francije iz k evropske demokratske v tamošnje vojne dogbdke,članica ZN, • Od tod izvira naša beseda mecen in1 obrambne skupnosti NATO. Sprejeti to so ZDA. Položaj je enak, kot je bil mecenstvo in njen pomen: dati talen- j so bili važni sklepi. Morda najvažnejši, jeta 1954, ko je bila v vojni v Indokini tiranim ljudem gmotno in moralno j kar jih je ibilo sprejetih doslej. Določen samo Francija članica ZN in se je teda-oporo, da se usposobijo v svoji stroki ; je bil namreč nov zahodnodemokratski nji vojni spored zakljdčO z dogovorom čim višje in da ne omagajo v boju za! obrambni sistem od Severnega tečaja izven ‘ZN v Ženevi o ustanovitvi dveh' vsakdanji kruh, med tem, ko bi mogli pa vse do Egejskega morja in to zlasti novih držav Severnega in Južnega Viet- nadaljevati svoje študije in dajati sa-! glede -uporabe atomskega orožja v nama. U Thantovo zatrdilo, da je na-dove svojega talenta narodu, če bi bili S primeru komunističnega napada na de- cionalizem pomemben činitelj v razvo-rešeni morečih materialnih skrbi. j mokratski svet. Tega orožja ima Sev. ju, je pa naletel na kritiko tako ho-' Veliki narodi imajo velike mecene.? Amerika v raznih delih Evrope ‘6000 landskega, kakor danskega zun. mini-: Ljudi ki so imeli srečo pri svojih go- j komadov. Sprejet je bil sklep, da bc str-a. ‘Oba sta zatrjevala, da morda to spodarskih poslih, si pridobili premo-i Amerika še tesneje pritegnila k posve- velja za politično in gospodarsko manj j ženje in ohranili zavest, da dober del tovanju o atomskem orožju, o kontroli razvite države, za razvite moderne dr- tega premoženja ni njihova izključna! ^ «jim pa tudi glede uporabe tega žave v Evropi je pa pretirani naciona-( last, ampak da pripada človeški družbi,! orožja tiste države, ki same takega oro-. ližem sila reakcije. , predvsem narodu, iz katerega so izšli.: žJ'a «imajo. ZDA s tem zlasa mislijo Täki meceni podpirajo študij nadarjenih1 "a Zahodno Nemčijo, ker so odločene : : . .. mladih ljudi: bodočih umetnikov, i„2H za vsako-ceno obdržati obrambno skup-1 posvetovalnega sveta bodo razpravljali nirjev, podjetnikov, javnih delavcev itd. ! nosk NATO. To jasno izhaja iz izjave Meceni kupujejo dela mladih slikarjev: e,'e“a glavnih pobornikov te obrambne ° .. . . in kiparjev, pomagajo zalagati prvence skupnosti, prejšnega ameriškega zun. | iTAT0’ ° izstopu Francije iz nje ter o pesnikov in pisateljev v tiskani besedi, ' ministra Deana Achensona, da je NATO evropskem gospodarskem m po iticnem omogočajo študijska potovanja in spe-j treba ohraniti s Francijo ali pa brez «je. ; položaju. Na dnevnem redu je tudi vociatolo izobrazbo vidnejšim talentom in J Drugo važno evropsko posvetovanje ktev novega predsednika, ker je fran-podòbno. iMlad študent ima zavest, da 'Je Pa ta tede« v Strssburgu, kjer sol eoskemu krscanskodemokratskemu pr-ga nekdo očetovsko-prijateljsko sprem-1 obrani predstavniki 18 evropskih držav, vaku Pieru Ffkmlinu potekla^ triletna Ija skozi najdelikatnejšo dobo življenja ! ki . so pred 16 leti ustanovili evropski j poševna doba. Za predsedniški položaj in mu omogoča priti do cilja brez veli-! posvetovalni forum, iz katerega so po- sta se Potegovala predsednik angleške kih ovir in strahu pred bodočnostjo. Naj ! zneie izšle važne iniciative kot n. pr. delegacije sir Geoffrey de Freitas ter omenimo tu le znanega bogataša Rocke- ! ustanovitev Skupnega evropskega trga, j italijanski liberalni prvak Vittorio Ban-fellerja, ki je v svojem 98-letnem živ-: v prizadevanju, da bi prišlo do prave dlm Gonfalonieri. Izvoljen je bil labo-I jen ju nakopičil ogromno bogastvo, pa j «»««Pske skupnosti. Tokratnemu zase- «lst Geoffrey de Freitas, tudi dal v vzgojne, dobrodelne in zdrav- j stvene namene nad 750 milijonov dolar-j jev, ki Še danes koristijo svetu potom j številnih Rockefellerjevih ustanov, naj j ^ Washingtonu ■ »o člani Varnostne-: dalnosti. Sklepi konference predstav-Slovenci mecenov skoro ne poznamo., odbora Organizacije ameriških držav nevarn0sfc za ves svobodni svet, Multimilijonarjev pri nas skoro rii bilo.! več dni razpravljali samo o sklepih za aineriBko oblo je pa ta nevarnost Izmed onih, ki so imeli kaj več pod zadnje komunistične konference »soli- j poudarjena v doslej najbolj podrobno palcem, se je le malokdo spomrifl, da darnosti narodov Afrike, Azije in La- jzdelani obliki ter načrtih, bi del svojega premoženja dal v te na- j tinske Amerike“ v Havani na Kubi. Di-1 mene. Kupiti sliko ali kip stradajočega: plomatskim predstavnikom ameriških1 Spričo takega položaja .člani Var-slove.nskega umetnika, to je bilo za držav, včlanjenim v tej ameriški poli- nostnega odbora Organizacije ameriških marsikaterega petičnika višek mecenstva. 'Nezaslišana se je zdela novica, da je slovenski podjetnik določil milijonska vsoto za slovensko moderno galerijo slik. Skromna oblika našega mecenstva . so bile znane dijaške ustanove. Redki slovenski bogataši so vložili v avstrijske ’ državne papirje gotovo vsoto in iz rente, • so dobivali nekateri dijaki podpore v Pomoč svetovne demokracije Indoneziji Indonezijska vlada pod kontrolo protikomunistične indonezijske vojske je sporočila zahodnim velesilam, da želi znova urediti odnose z Zahodom. 1 Zahodne velesile so ji takoj odgovorile, ! da so željo ugodno sprejele in da zato ! Indoneziji takoj dajejo finančno in gospodarsko pomoč, da bo mogla rešiti krizo prehrane. Anglija je takoj podelila posojilo v j višini 1 milijon funtov šterlingov, za ; njo Avstralija in ZDA. Washington jej poslal v Indonezijo riža za 6 milijonov i dolarjev, Avstralija pa za 244.000 dol. ' Indonezijska vlada je tudi objavila, da bo prenehala svojo kampanjo proti; Malaziji in da namerava urediti odnose ; p •Singapurjem, zlasti, ker je Anglija obljubila, da bo sčasoma opustila svoje vojaško oporišče na tej strateški točki in s Singapurjem sklenila nove obrambne pogodbe. Indonezijski protikomunistični študenti pa so preprečili sovjetskemu kulturnemu centru v Djakarti razstavo, na kateri so sovjeti hoteli kazati prebivalstvu komunistične filme in slaviti Lenina. Študentje so dali prirediteljem razstave 12 ur časa, da prenehajo s propagando, sicer da bodo poslopje napadli in ga porušili. Sovjeti so se študentovske grožnje ustrašili in zaprli razstavo, študenti so objavili, da nimajo ničesar proti tehničnim razstavam, komunistične propagande v Djakarti pa ne dovolijo. Opozorilo Varnostnega odbora Organizacije ameriških držav tieni, gospodarski in vojaški skupnosti, držav predlagajo vodstvu te ustanove, so izročili spomenico s svojimi ugoto- naj doseže, da bodo ameriške države še vitvami o omenjeni komunistični zaroti bolj koordinirale svoje obrambne siste-proti svobodnemu svetu. I me, ter povečale učinkovito propagan- V spomenici med drugim ugotavlja- do za demokratsko obliko življenja, jo, da so bili na havanski mednarodni Nujno je pa tudi, da se znova sestanejo komunistični konferenci ustanovljeni predsedniki ameriških držav ter sesta-novi organi za širjenje komunizma in «ek posvetijo samo razpravi o nevarno-njegove prevratniške delavnosti v sve- [ «ti, ki jo za ameriške države predstav-Času svojih študij. Skoro vedno so bile I tu. Ta konferenca je bila nekaka višja Ija mednarodni komunizem po zadnji te ustanove omejene v prvi vrsti na sorodstvo in na gotov« kraje ali pokrajine, šele če tam ni bilo upravičencev, ■so prišli drugi na vrsto. Tako se je cesto dogajalo, da je ustanovo dobil lenuh ali pa sin imovitih staršev, v resnici potreben in talentiran fant pa je stra-dal in prezebal dalje. šola za «popolnitev teroristične napa- komunistični konferenci na Kubi. Razplet vietnamske žaloigre Vojaške operacije v Južnem Viet-j namsko—kambodijski meji. iPrelaz so namu proti komunistični gverili so pre-j Amerikanci z letalskimi bombami zatekli teden Amerikanci osredotočili v suli že 12. aprila, pa so ga medtem iskanje gverilskih skladišč in skriva-’ severnovietnamski delavski bataljoni ■Spominjam se zanimivega pojava predvsem ob meji s Kambodjo, na očistili skalovja. Sedaj je znova zasut kolektivnega mecenstva“ v neki do- točki, kjer se končuje tkzv. Ho « Min-1 s skalovjem, ki se je odtrgalo z bližnjih lenjski fari po končam prvi svetovni hova steza, SG pravi cesta> po katerf strmin. • vojski. V Novem mestu je veliki prija-j Severni Vietnam pošilja gverilce po te-' telj študentov, pater 'Pavel, ustanovil ritoTiju Kambodje v Južni Vietnam dijaški zavod. Mlad kaplan v omenjeni, Amerikanci in južnovietnamska vojska fari, ki se je stradajoče pretolkel preko so tam unKili nad go sk,ad;^ in gkri. volišč in zaplenili nad 1100 ton živil in drugega materiala. I Papež Pavel VI. je 27. aprila sprejel v 45 minutno avdienco sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika. Pri sprejemu' sta bila navzoča vatikanski državni tajnik Amleto Cicognano ter sovjetski veleposlanik v Italiji Semjon Eozirev s tolmači. O papeževem razgovoru z Gromikom se je zvedelo z vati-kanske strani samo to, da je bil „prisrčen, todo v odločnem tonu“. Gromiko je pa dejal, da sta si bila s papežem edina sai\o v tem, da je treba ohraniti mir. na svetu. Papdš Pavel VI. je za velike tretje-majske slavnosti v največji poljski bož-jepotni cerkvi Marije Czenstohowske imenoval za svojega zastopnika poljskega kardinala Štefana Wyszynskega. Istega dne je papež v Vatikanu maševal pred podobo Czenstochowske Mari- j je za poljski narod ter za ohranitev in pomnožitev dragocene verske dedščine. V Boliviji so odkrili zaroto biv. predsednika dr. Paz EstenSsora. 22 funkcionarjev njegove stranke so zaprli ter jih internirali v notranjosti države; biv. biv. predsednika iSileza Zuazo so ob vrnitvi iz emigracije v Uruguayu prav tako zaprii. V Bolivijo se je tajno vrnil tudi pred enajstimi meseci izgnani voditelj levičarskih rudarskih sindikatov biv. podpredsednik Juan Lechin. Doslej ga policija še ni mogla odkriti. Z objavo splošne amnestije so dobili svobodo vsi politični priporniki. V Kolumbiji je bil pri nedeljskih volitvah izvoljen za predsednika republike Carlos Lleras Restrepo. Bil je kandidat narodne fronte, koalicije konservativcev in liberalcev. Thomas Mann, državni podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu, je odstopil. Bil je tretja najvplivnejša osebnost v ameriškem zunanjem ministrstvu ter je med drugim vodil tudi Kennedy-jevo ustanovo Zveza za napredek. Na g’asu je bil kot zagovornik trde ameriške politike v Panami, Dominikanski republiki ter mož, ki je zahteval odloč- il ne spremembe v gospodarstvu držav Latinske Amerike. Biv zahadnenemški kancler dr. Konrad Adenauer, ki je nedavno praznoval 90-letnico svojega življenja, je na povabilo izraelske vlade na obisku v Izraelu. Njegov naslednik Erhard je pa z odločno izjavo zavrnil predlog sovjetskega zunanjega ministra Gromika, naj bi prišlo do sestanka predstavnikov vseh evropskih držav, na katerega ,pa ZDA ne ne bi smele biti povabljene. Z napovedjo o nujnosti takega evropskega sestanka je Gromiko napadal zahodne obrambne pakte, ni pa niti z besedico omenil komunističnih, ki imajo povsem napadalni značaj, med tem, ko jih je demokratski svet moral napraviti zgolj zaradi obrambe svobodnega sveta pred komunistično napadalnostjo in stalno nevarnostjo. Napetost med Rodezijo in Vel. Britanijo je zelo popustila. Rodezija je namreč obnovila diplomatske zveze z Vel. Britanijo, britanski laboristični predsednik Wilson je pa v poslanski zbornici napovedal skorajšnji začetek direktnih razgovorov med predstavniki Rodezije in Vel. Britanije za rešitev spornih vprašanj. Predsednik Združene arabske republike Naser je zagrozil Saudijevi Arabiji, da bo poslal vojsko nadnjo, če bo še naprej podpirala monarhiste v Ye-menu. Naser je na strani yemenskih republikancev, ki so v državi odpravili monarhijo. Trenutno je pri Naserju v gosteh Tito s svojo Jovanko. V mestu Taškent v sovjetski Mongoliji so imeli prejšnji teden več potresnih sunkov, človeških žrtev ni bilo veliko, brez strehe je pa ostalo 1500 ljudi. Komunistična Kitajska napoveduje, da bo v kratkem razstrelila svojo tretjo atomsko bombo. Ognjenik Kelud v vzhodni Javi je na področju Blitar pokril z debelo plastjo lave področje 200 hektarjev. Lava je porušila 18 vasi. Najmanj 150 ljudi je izgubilo življenje. gimnazije do svojega poklica, je organiziral v fari nad 300 mater in gospodinj, ki so se obvezale podpirati nadarjene revne študente v zavodu patra V Raieronu so bile 1. maja, na mednarodni delavski praznik, velike demonstracije proti Amerikancem. Demonstracije so sicer mirno potekle, vendar je bilo videti, da so bile organizirane Iz življenja in dogajanja v Argentini skrbno in naperjene izključno proti ! Z veletrdnjavami B-52 so Ameri-1 Amerikancem. 'Demonstranti pred ame- Južni Vietnam na drugi točki ob viet- mir!“. Vodstvo demonstracij so imeli budisti, svoje demonstracije pa so or- korist revnih fantov iz omenjene fare, ki bi nikdar ne mogli študirati, če bi jih ne podpirala ta „kolektivna dobrota“. Ko smo nedavno brali, da naš škofov zavod v Adrogue tudi išče mecenov, | n i rr • u» j • , j T kanci znova bombardirali prelaz Mugia, riškim v°lenoslaništvom so nnsiìì ■nani Pavla. Ker je bilo denarja malo, so dali • -, , . , > veienosiamstvom so nosili napi- - - . , _ neo katerega je gverila prehajala v gg; Amerikanci ven«* in Honpmo pomoč v naravi: večkrat na leto je fa- t. «_•_• Tr. . ” «rmanci, ven. m „Hočemo rovški voz odpeljal v Novo mesto .tovor krompirja, kaše, fižola, pa tudi gnjati in slanine, surovega masla in ”'1° z velikim svetom, kakor pa vsak- ganizirali in izvedli tudi vietnamski suhega sadja, kar je zavod poračunal v danja reklama o naših vriinah, tožbe o katoličani proti Amerikancem. crivicah, ki jih trpimo in zahteve po Ameriški veleposlanik v Saigonu pravicah, ki nam gredo. I OaDot Lodge je odletel na poročanje v j Pomagat’ formiranju inteligence in Washington, pa se je na poti ustavil v stvarilne plasti naroda, je naša dolž- Rimu in bil v avdijenci pri papežu Pav-: nest, dolžnost, ki je združena z žrtvijo, j ]u vi. iS papežem je govoril predvsem t Nihče se ji ne sme izmikati. Kot krist- 0 vietnamski vojni in menijo, da je za-j ki bi v obliki ustanov omogočili študij iar pa iman10 še eno dolžnost več: prosil za avdijenco tudi zato, da bi s revnih naših fantov, ne smemo reči: ta1 Hkor bratu> k! strada vsakdanjega; svoje strani informiral sv. očeta o raz- etvar se mene ne tiče. Je dolžnost nas kruha’ ne s«iemo odreci grižljaja, tudi merah v Vietnamu sploh, vseh, da omogočimo študij slehernega ■ e ki ga sami radi povžili, tako ne sme- ^ y par;zu pa je bil pri De Gaullu slovenskega fanta in dekleta, ki ima' mo pusta(a’ b* naš mladi rod stradal tajnik ZN U Thant ten sta oba ugoto- talente in veselje za to. 'Čim manj nas d«k«vnega kruha, solidne izobrazbe, ka- vjja da sedaj ni čas za premirje v je, tem bolj potrebujemo kvalitetnih dar «aT« iG dano, da mu pomagamo. Vietnamu, čeprav sta mnenja, da bo ljudi na vseh poljih. Gledališki igralec,' daJ bomo mogH reči, da tudi na treba ta problem rešiti tako, da se voj- pevec, likovni umetnik, znanstvenik,! tom pcdlu ne zaostajamo za drugimi? strokovnjak, ti nas lahko bolj sezna-j . J. K. na ne bo razširila na bližnja področja in morebiti na ves svet. ' Predsednikova poslanica državnemu kongresu Dne 1. maja se je v Argentini začelo 97. redno zasedanje državnega kongresa s skupno sejo poslanske in senatne zbornice ter z branjem poslanice predsednika dr. lilije. Seje so se udeležili poslanci vseh klubov razen obeh pero cističnih ter Frondizijevega. Navzoči so bili tudi vsi ministri zvezne vlade, buenosaireški nadškof kardinal dr. Caggiano, ministri—sodniki Vrhovnega sodišča ter visoki vojaški častniki ter člani diplomatskega zbora. Predsednik dr. Illia je bral svojo poslanico 72 minut. Poslanci in senatorji so ga med govorom 27 krat prekinili z odobravanjem m ploskanjem. V uvodnih odstaykih je poudarjal demokratske principe, ki so vodilo vsej dejavnosti njegove vlade. Naglašal je, da od nastopa njegove vlade 1963 do sedaj ni hilo niti enega dne z obsednim stanjem; v državi je svoboda, v zaporih ni niti enega političnega pripornika, niti eni osebi ni odvzeta svoboda brez sodnijske odredbe. Omenjal je dalje delo, ki ga je doslej izvršila njegova vlada na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Govoril je tudi o stavkah, ki so bile v tem času v državi. Pravi, da njegova vlada stavke dopušča. Ta pravica je delavstvu zagotovljena tudi v ustavi. Kakor nobena druga pravica, tudi ta ni absolutna. Stavke in nenadne prekinitve dela ter grožnje ne predstavljajo izvajanja pravice, ampak njeno izrabljanje. Vsaka zloraba pravice je pa protizakonita. Vlada je v takih primerih pokazala odločnost z uporabo zakonskih predpisov, ki so določene za take protizakonitosti. Tako bo postopala tudi v bodc.če. O sedanjih argentinskih problemih je dejal: Povsem se zavedamo, da sedanji problemi v Argentini niso samo politični in tudi ne samo gospodarski. Brez dvoma so posledica skupnosti vzrokov ter povzročajo različne, dostikrat si nasprotujoče učinke. Zato tudi ne bodo rešeni v volilni instanci, pa naj bo še tako pomembna, in tudi ne z odstranitvijo neznank našega gospodarstva. Vsa ta vprašanja zahtevajo rešitve skupnosti in možno jih bo rešiti samo tedaj, če bomo Argentinci mogli S. svetovna konferenca krščanske demokracije j poiitv-ne, socialne, gospodarske itd. Na zasedanje 5. svetovne konference krščanske demokracije, ki je trajalo od 23. do 26. aprila v Limi, glavnem mestu Peruja, je prišlo 134 delegatov kršč. j demokratskih strank iz 31 držav Evro- j pe in Latinske Amerike. V to število je vključena tudi delegacija gostiteljske perujske krščansko-demokratske stranke. Zasedanja se je udeleževalo več svetovno znanih krščansko-demokratskih osebnosti, med njimi šest sedanjih ministrov vlad: Bruno Heck, zahodno-nemški minister za 'družinska in mladinska vprašanja, Federico Bigi, zunanji minister republike San Marino, Th. H. Bot, minister za razvoj kraljevine Nizozemske, Giovanni Scalia, minister italijanske vlade, Emilio Colombo, ita-. lijanski finančni minister in Jaime Castillo, čilski minister za poljedelstvo. Udeleževali so se zasedanja tudi ugled ni parlamentarci: predsednik čilskega senata Tomas Reyes Vicuna, član zahodnonemškega parlamenta Egon Klepsch, argentinski poslanec Teodosio Pizarro, francoski senator Andre Colin, brazilski poslanec Andre Franco Montoro, čilska senatorja José Musa-lem in Sergio Fernandez ter Renan Fuentealba, čilski senator. Vidna osebnost na zasedanju je bil tudi predsednik evropske Posvetovalne skupščine 'Pierre Pflimlin, poleg njega pa dr. Rafael Caldera, bivši venezuelski predsedniški kandidat, sedaj predsednik latinsko-ameriške krščansko-demokratske organizacije in venezuelske kršč.-demokratske stranke COPEI. Argentinsko delegacijo je vodil dr. José Antonio Allende, sedanji predsednik stran- ! ke, kot ,član delegacije je poleg drugih i bil dr. Horacio Sueldo, biv. predsednik j stranke. Iz Evrope je prišel dr. Konrad Sie-niewicz, generalni tajnik Krščanske-demokratske Unije Srednje Evrope, poleg podpisanega delegata slovenske krščanske demokratske stranke SLS pa se je udeleževal Konference tudi češkoslovaški 'delegat Schulz. Po vpisu delegatov v prostorih perujske krš'čansko-demokratske stranke v seznam sodelujočih je bila otvoritev zasedanja v gledališču Ritz, pred katerim so v parku vihrale v limanskem soncu zastave posameznih narodov, ki so se udeleževali konference, med njimi tudi slovenska zastava. Vsaka delegacija je ob zvokih vojaške godbe dvigala svojo zastavo na bel drog. Na otvoritev je prišel predsednik perujske republike arh. Fernando Be launde Terry, vodja perujske stranke Acción Popular, s katero je v koaliciji perujska krščansko-demokratska stranka. pod vodstvom dr. Héctorja Cornejo Chaveza. Slovesnost se je začela s perujsko narodno himno, ki jo je zaigrala vojaška godba in pela vsa dvorana. Zatem je dr. Rafael Caldera objavil sestav vodstva 5. mednarodne konference krščanske demokracije: predsednik dr. Héctor Cornejo Chavez (Peru), prvi podpredsednik dr. Giovanni Bautista Scalia (Italija), drugi dr. Adolfo Prochazka (Če-hoslovaška), ki pa na zasedanje ni mogel priti, in tretji dr. Tomas Reyes Vi? cuna (čile). Glavni tajnik konference je bil perujski poslanec Alfredo Garcia Losa, predsednik organizacijskega odbora konference. Otvoritveni govor je imel Garcia Llcsa, ki je med drugim poudarjal, da vse krščansko-demokratske stranke veže en sami cilj: mednarodna solidarnost, temelječa na spoštovanju človeške osebe in krščanskih načel. Nato je prečital pozdravni pismi ibiv. ! dolgoletnega zahodnonemškega kanclerja dr. Adenauerja in čilskega predsednika Frei-a, nakar je povzel besedo dr. Konrad Sieniewicz, kateri je v angle- ; ščini zatrjeval delegacijam, da „smo : srednjeevropski krščanski demokrati op- ; timisti, kajti komunizem v tistem delu sveta nazaduje“. 'Srednjeevropski naro-! di polagajo veliko upanje v razvoj in utrditev krščanske demokracije v svobodnem svetu in končno v njihovih od komunizma zasužnjenih deželah. Dr. Mariano Rumor, tajnik italijan-ske kršč. demokracije, je poudarjal, da je krščanska demokracija velika poli- ^ tična in socialna sila zgodovine, da je krščanska demokracija „stranka svobo- j de“ in da so vse krščansko-demokratske, stranke popolnoma avtonomne kljub enotnosti ciljev. Dr. Rafael Caldera pa je govoril predvsem o nujnosti latinsko-ameriških krščanskih demokracij in je zato poudarjal, da je „duhovna integracija latinske Amerike temelj vseh integracij: Dolžnost nas kliče v to smer in za zgled | nam je Zahodna Evropa. Evropska in- j tegraeija je delo krščanske demokraci- j je“. Nadalje je zagotavljal: „Verujemo j v Združeno Evropo. Naša borba ne kon- i ča v kleščah živčne vojne. Zahtevamo svobodo za vse narode, ki je nimajo ali ; ki jim je ne dajo“. V sedanjih razmerah, obstajajo trije centri krščanskih demokracij : narodov za železno zaveso, na-. rodov Zahodne Evrope in narodov latinske Amerike. Zveza krščanskih demokracij Evrope in latinske Amerike je nujnost, je dolžnost, kajti nujnost je j tudi mir, ki ne bo samo negacija vojne. ' Perujski predsednik arh. Belaünde Terry pa je v pozdravu delegatov povedal, da je koalicijo med Acción Popular in perujsko krščansko-demokrat-sko stranko potrdil na volitvah perujski narod. Ta koalicija je zato mogla uničiti nasilje, vodeno od zunaj, uničiti z ljudskimi močmi in s silo zakonitosti. Kuba ječi pod tujim suženjstvom, njen režim pa predstavlja sramotno odpoved suverenosti. 'Z govorom perujskega predsednika je bil slovesen začetek konference zaključen. V soboto, 23. aprila, popoldne so nato začele z debatami o referatih, pripravljenih za posamezne teme, v ta namen sestavljene komisije. Slovenski delegat se je udeleževal debate o referatu Rafaela Caldere: Krščanska demokracija in mednarodni problemi. (Bo še) Pavel Fajdiga Občni zbor Družabne pravde Bil je v nedeljo, 1. maja, na praznik Sv. Jožefa delavca v Slovenski hiši. Vodil ga je predsednik Družabne pravde Jože Jonke. Pozdravil je nav- J zočega g. direktorja Msgra. Antona Oreharja, zastopnika Zedinjene Slove-j nije podpredsednika Aleksandra Maj-, hna ter zastopnika Sv. 'Slovenije Joška Krošlja. Za zapisnikarja je bil določen tajnik Rudolf Smersu, za overovatelja ’ zapisnika pa Tone Bidovec in Ignacij Pisk. Nato sta bili prebrani pozdravni pismi predsedniku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku ter buenosaireškemu nadškofu kardinalu dr. Caggianu. Pozdravno pismo g. dr. Kreku se glasi: „Udeleženci 18. Tednega občnega zbora 'Družabne pravde dne 1. maja 1966 v Slovenski hiši v Buenos Airesu Vam pošiljamo lepe pozdrave z željo, da bi Vam Vsemogočni dal zdravja in moči, da ibi mogli nadaljevati težko in odgovorno delo, posvečeno osvoboditvi slovenske domovine in njeni ureditvi po krščanskih socialnih načelih.“ Sledila so poročila odbornikov. Predsednik DP Jože Jonke je v zgoščenem poročilu o delavnosti DP v pretekli poslovni dobi med drugim omenjal smrt člana Cirila Ažmana. Za mir njegove duše so udeleženci občnega zbora izmolili Očenaš. Tajnik Rudolf Smersu je med drugim navajal glavni namen Družabne pravde širjenje krščanskega socialnega nauka. To nalogo je DP zlasti vršila s svojim glasilom in knjigami, ki jih ima še v zalogi, zlasti S papeškima okrožnicama Mati in učiteljica ter Mir na zemlji. 'Odbor si je tudi še naprej prizadeval, da bi dobili priročnik celotnega kat. socialnega nauka. Stoletnice rojstva dr. Janeza Ev. Kreka se je DP oddolžila z dvojno številko svojega glasila in s tem, da so se njeni člani udeležili vseh slovestnosti, ki so bile v proslavitev te stoletnice in 25. j letnice smrti dr. Korošca. Končno navaja, da DP postaja vedno bolj študij-j ski krožek ter odgovarja na očitke in j vprašanja, če se delo DP sploh izplača, ko niso vidni uspehi z ugotovitvijo, da „ni res, da ne bi bilo videti uspehov. Saj je obravnavanje socialnih problemov postala splošna slovenska zadeva. V vseh časopisih in revijah čitamo članke socialne vsebine. 'Slovenski izseljenci v splošnem poznajo krščanski socialni nauk. In nekaj zasluge pri tem ima le DP. Na drugi strani pa smo se-javci. Ko sejavec seje, še ne vidi uspeha svojega dela, pa je prepričan, da bo v jeseni žel to, kar je sejal. Tudi mi sejemo v prepričanju, da bo prišel čas, ko bomo na ruševinah in razvalinah komunizma zgradili nov socialni in gospodarski red v domovini: red na krščanskih Socialnih osnovah. Sledila so poročila blagajnika Luke Milharčiča, urednika revije Družabna pravda Maksa Jana, upravnika Lojzeta Erjavca, poročilo organizacijskega referenta Janeza šesta je pa zaradi njegove bolezni prebral društveni tajnik. Urednik revije Družabna pravda Maks Jan je med drugim poročal tudi o pripravi slavnostne številke, ki bo izšla avgusta za 20 letnico izhajanja Družabne pravde, upravnik Lojze Erjavec pa o stanju zaloge socialnih knjig, ki so po nizkih cenah še vedno' „Izjava 29. oktobra 1944 predstavlja doslej najjasneje izdelan in od vseh demokratičnih strank priznan program.“ Peter Levičnik, 'Slovenska državna misel str. 55 „Združena Slovenija je bila najlepši narodni in politični sen naših očetov in dedov, štajerski Slovenci so že leta 1948 prirejali spontane plebiscite za zdiru-ženo Slovenijo, ki je zametek te velike narodne ideje, nastale že v napoleonski dobi. Združena Slovenija je bila ideal naših mladih dni, za katerega smo tedaj mladi redovi z vso ljubeznijo delali. Priti pa je moralo poprej to veliko gorje, priti moralo to strahotno 'umiranje slovenskih ljudi, teči je morala slovenska kri v potokih, da smo danes sredi tega, skoro bi rekel, apokaliptičnega trpljenja mogli v prestolnici Sloveniji, naši Ljubljani, zbrati vse poštene in tvorne sloven ske sile, katere danes na zgodovinski dan 3. majnika polagajo temelje združeni Sloveniji, svobodni ddžavi združenih slovenskih sinov in hčera.“ Predsednik slov. parlamenta France Kremžar v govoru 3. maja 1944 na Taboru v Ljubljani ARGENTINA (Nadaljevanje s 1. str.) Duhovniki iz slov. semenišča v emigraciji V 20 letih je izšlo iz tega semenišča: 52 slovenskih duhovnikov, ki so dovršili študije in bili posvečeni v tem semenišču; 14 slovenskih duhovnikov, ki so bili začasno gojenci tega semenišče, pa so končali drugod (redovniki in nekateri drugi); 13 slovenskih duhovnikov, ki so ob koncu vojske predčasno posvečeni dovršili študije in opravili zadnje izpite v tem semenišču. 9 slovenskih duhovnikov je prejelo teološki doktorat na bogoslovni fakulteti tega semenišča. 6 novih slovenskih duhovniških poklicev je že prišlo iz „škofovega zavoda“ za dijake, ki je temu semenišču pridružen. Vse to so omogočili številni slovenski dobrotniki po svetu. Hvala Vam in še vnaprej ne pozabite te Rožmanove ustanove. Dajmo naši emigraciji še novih slovenskih duhovnikov, ki jih bomo v bodočnosti vedno bolj potrebovali. ALI ŽE IMAŠ NAJLEPŠI slovenski knjigi, ki vzbujata vsesplošno zanimanje med izseljenci v Ameriki, v Evropi, pa tudi v domovini? To sta Zbornik Sv. Slovenije 1966 (4X6 strani s številnimi ilustracijami) in Nevidna fronta SPOMINI VLADIMIRJA VAUHNIKA (445 strani — tudi ilustrirana) Cena Zborniku je 1000 pesov, Spominom pa 800 vezani in 700 pesov broširani. Dobite jih v Sjovenski hiši, v vseh Domovih in pri poverjenikih Sv. Slovenije. Po naročilu jo odpošlje po pošti uprava na razpolago in bi bilo prav, da bi se še bolj razširile med slovenske ljudi. Poročila so bila po krajši debati soglasno sprejeta, odboru izrečena zaupnica, nato pa so bili pri delnih volitvah izvoljeni: za podpredsednika DP Franček Korošec, za tajnika Rudolf Smersu, za organizacijskega referenta Franc Zorec. V nadzorni odbor pa Albin Magister st. ter Viktor Češnovar. Za predsednika razsodišča je bil določen Maks Osojnik. Po izglasovanju pooblastila odboru, da ukrene vse potrebno za nemoteno izhajanje revije, je «bil občni zbor zaključen. združiti svoje volje, postavljajoč korist naroda nad koristi posameznikov. K tej nalogi so povabljeni različni sloji v državi. 'Ne poskušamo jim vsi liti svojega mnenja. Poskušali pa bomo prepričevati, o njihovih razlogih se bomo pustili tudi prepričati. Politične stranke, delavske organizacije, podjetniška dejavnost, univerza in vse predstavniške ustanove državnega življenja so formalno povabljene, da skupno z vlado iščejo najboljši način za združitev Argentincev v prizadevanju, da bi konsolidirali veličino domovine. Nobeno hipoteze ne bomo zavrnili brez predhodne preučitve. To ni prazno povabilo k prisrčnosti in dialogu, ampak odkritosrčen izraz čustva sobratstva, kateremu se ne smemo odpovedati. V tej nezlomljivi odločitvi po zavarovanju velikih ciljev Argentine ne smemo popustiti. Delo v vladi bomo nadaljevali s poštenostjo in s krščanskim pojmovanjem življenja. Popravili se bomo, če nas bodo drugi prepričali, da smo v zmoti, toda od osnovnih ciljev, ki smo jih postavili za svoje delo, se ne bomo oddaljili, V državnem kongresu so v redno zasedanje prenesli vse zakonske predloge, ki niso bili sprejeti v izrednem zasedanju. Med temi je najvažnejši državni proračun za tekoče leto. O njem se debata v poslanski zbornici nadaljuje. Zadnji dan izrednega zasedanja so justicialistični poslanci nepričakovano postavili predlog, naj poslanska zbornica prekine. razpravo o državnem proračunu ter izglasuje spremembe v zakonu o odpustih nameščencev, ki predvideva zelo povečane odškodnine. Za ta predlog so peronisti dobili večino v parlamentu ter so nato z dvetre-tinjsko večino sprejeli gornji zakonski osnutek v taki stilizaciji, kakor ga je že prej sprejela poslanska zbornica brez naknadnih popravkov senata. Gospodarske ustanove so se izjavile proti tenfu zakonu. Poudarjajo, da bo gospodarstvu povzročil neizmerno škodo. Prosijo za sprejem pri predsedniku ter mu bodo predložili naj zakon v sedanji stilizaciji vetira. V nekaj vrstah Glavni poveljnik letalstva brigadir Coltrarlo C. S. Arrfianini je odstopil. Predsedniku republike je izjavil, da je njegova ostavka nepreklicljiva. Za njegovega naslednika je določen 'brigadir Teodoro Francisco Alvarez. Komunistična Jugoslavija včeraj in danes 2. KOMUNISTIČNA JUGOSLAVIJA RUŠI KOMUNIZEM Če je to sedaj krivda ali zasluga, je postranska zadeva. Že sedemnajst let j smo priče te komedije: Jugoslavija zru- . ši delček komunizma in Moskva se leta 1948 s svojimi sateliti požene na „steklega psa“ Tita, ga nrekolne ter izobči iz marksistične sodalicije. Komaj tri leta po 1945 je trajala sovjetsko-jugo- j slovanska kominformistična idila po moskovskem gospodarskem in političnem vzorcu, ko so jugoslovanski komunisti spoznali, da sèsami kopljejo grob, če bodo še naprej slepo sledili Moskvi. Leta 1951 je komunistični režim v Jugoslaviji že izvršil prve reforme, ko je vslOd pretečega gladu v državi ukinil kolhoze oziroma koLktivna posestva, zadruge, in vrnil zemljo zopet kmetom. Ukinili so prisilno c ’'‘ajo poljedeljskih pridelkov in dovolili zanje svobodni trg. V industriji so poleg centralnih birokratov, ki vodijo „elan“, prišli do besede še bančniki državnih bank, da tudi ti vidijo, kam pravzaprav gre denar iz centralnih skladov za različne investicije in podpore, Moskva in njeni sateliti so vse te komunistične pojave v Jugoslaviji označili za herezijo. Zato so jugoslovanski komunisti namah postali predmet hudih napadov. Moskva jih je s svojimi sateliti med drugim zmerjala tudi s „fašisti in kapitalisti“. Toda med 1956 in 1957 letom se je zgodilo, da je začel Hruščov na njemu lasten zmešan način posnemati jugoslovanske komuniste. Toda, komaj je Hruščov nekaj ukrenil po vzorcu komunistov v Jugoslaviji, so ti že napravili nov skok naprej. Sklenili so samoupravo podjetj, decentralizacijo planiranja, uvedli delavske svete, kontrolo financ glede investicij itd. Tako je Moskva ostala daleč za komunisti iz Jugoslavije. Izgubila je tri do štiri leta, nato se je pa po višjem naročilu pojavil sovjetski ekonomist profesor Liberman ter je sovjetskemu svetu objavil „epohalno iznajdbo“ — sicer staro že toliko let, kot je star svet — t. j. dobiček. Začela se je nova doba. Tedaj se je pa j zgodilo to, kar se dostikrat dogaja, poiskali so daritvenega kozla, ki ni bil nihče drugi kot Hruščov sam, katerega so njegovi tovariši odstranili, da lahko sedaj sami nadaljujejo njegovo politiko. Pojavila sta se še druga dva sovjetska ekonomista Nemčikov in Tapežnik, ki oba podpirata Lilbermanovo dobičkarsko teza. Na dveh važnih sejah je Centralni komite sovjetske komunistične stranke v smislu novega „znanstvenega“ odkritja dobička sklenil spremembo poljedelskega in industrijskega gospodarstva. Novi statut — položenije — v sVojih 111 členih uzakonja najnovejšo avtonomijo podjetij, toda istočasno določa ministrske odbore za nadziranje omenjenih podjetij. Se pravi, polovičarska reforma, ki na eni strani daje prav birokratom, na drugi pa ekonomistom. Obenem so v Moskvi na vso moč zatrjevali, da objavljena reforma nikakor ne odpira vrat kapitalizmu. Do veljave so pa vseeno prišli strokovni izrazi zapadne ekonomije kot dobiček, cene, tržišča, investicije, obresti, amortizacija itd. Toda pri komunistih vsi ti izr azi dr be zaenkrat še drugo vsebino. ?fajti odkrili so, da so za vse težave krivi načrtniki, ki so 'delali slepo po planih in nagrmadili po tovarnah gore ; konzerv z zeljem, paradižniki, dalje šivalne stroje, radijske aparate, televizorje, hladilnike itd. Vsega tega ni mogoče prodati, ker je bilo napravljeno „po planu", ne pa po potrebah trga in okusu potrošnikov, ki takega blaga niso hoteli. Tako je po sovjetskih skladiščih sedaj takega blaga v vrednosti za milijarde rubljev. To blago so sovjeti hoteli prodati zamorcem v Afriki, pa so sovjetsko ponudbo hvaležno odklonili, ker so videli takoj razliko med izdelki h zapadnih demokratskih držav in tistimi, ki so prišli iz vzhoda. Kmalu so tudi sateliti začeli slediti sovjetom. Tako že več let opažamo, da sovjetski sateliti vsak na svoj način poskušajo z reformami, ki so pa samo slabe kopije slabih reform jugoslovanskih komunistov. Jugoslovanski komunisti so bili prisiljeni, da so 24. julija 1965 naznanili novo reformo, ker prejšnja ne samo, da ni prinesla uspehov, ampak je gospodarsko zmedo še povečala. Na prvi pogled bi človek mislil, da so jugoslov. komunisti končno le našli pravo pot, ko so takorekoč samo še v teoriji obdržali v državni lasti vsa proizvajalna sredstva, katere je pa treba voditi strogo po načelih privatnih podjetij. Na veliko so razglasili, da se država, to je komunisti, ne bodo več vtikali v investicije, cene in plače in v še več drugih stvari, ki jih pozna samo privatna iniciativa, oziroma zapadni kapital. Tudi so napovedali, da bodo devize ostale tistim, ki si jih bodo pridobili z izvozom svojih izdelkov. Ta reforma v državi, kjer so komunisti delali kar tja v en dan „po planu", ne more biti brez bolečin. 'Planiranje je šlo takorekoč med staro šaro, investicije iz političnih prestižov naj prenehajo kot npr. črnogorski „Krupp“ v Nikši-ću, t. j. jeklarna nekje v hribih brez surovin in daleč od tržišča. Denar so razvrednotili in cene gredo stalno navzgor. Posledice so se kmalu pokazale. Lažna komunistična zaposlenost, ki obstoja v tem, da imajo vsi plače, toda le analo dela, se je čez noč spremenila v brezposelnost, ki bo kmalu dosegla število pol milijona. Ker so .podjetja postala odgovorna za svoj gospodarski uspeh, se seveda hočejo znebiti številnih parazitov, katere jim je poslala komunistična partija. Ti so dostikrat imeli najviše plače, pa v mnogih primerih niti na delo niso prihajali. (Bo se) /^WVk MORON CASTELAR safi V Ljubljani in po Sloveniji še vedno i vznemirja zadrte komuniste dogodek z ■ ljubljanskega sodišča. Povzročili so ga ! ljubljanski bogoslovci, ki so državnemu I tožilcu prijavili in obtožili komunistič- j nega pesnika Vladimirja Gajška, zaradi : norčevanja iz 'Svete Trojice v pesmi, I objavljeni v študentovskemu listu Tri-] buna. Sodišče je pesnika Gajška spoznalo za krivega ter ga je zaradi hujskanja k verski nestrpnosti obsodilo na krajšo zaporno kazen. Obsodba komunističnega pesnika Vladimirja Gajška je zadela v živo zlasti komunistične literate. V „Naših razgledih“, štirinajstdnevniku za politična, gospodarska in kulturna vprašanja z dne 12. marca 1966, j sta nastopila v obrambo pesnika Gajška in njegove pesmi iSveta družina komu j nistična literata Ivan Potrč in Herman Vogel. Prvi je svoj članek objavil pod naslovom „Tiha zmaga klerikov“, Herman Vogel pa pod naslovom „Protestiram (in se bojim)“. Ivan Potrč stari komunist, po obrambi pesnika Gajška pTed obsodbo svojo pisarijo zaključuje z besedami: ,yNič ne vem, komu bo zdaj koristilo to glosiranje, to naše negodovanje in protestiranje, ko je ljudsko sodišče poskrbelo za to, da kleriki slavijo svojo tiho zmago? Komu? In zakaj? Pritožili so se teologi, pritožil se je posvečeni kler, pritožil se je zaradi blasfemične katarze (in ne zaradi naro- PREJELI SMO V OBJAVO Uredništvu Svobodne Slovenije Dragi gospod urednik! Lepo prosim, da bi v prihodnji številki objavili naslednjo Izjavo: Prijatelji so mi povedali, da je bila nekaterim posameznikom dostavljena okrožnica —- razmnoženina — z mojim podpisom. Izjavljam, da nisem avtor omenjene okrožnice in da je to navadna potvorba in obenem zloraba mojega imena. Buenos Aires, 3. maja 1966. Pavle Rant bešnje misli) — ljudsko sodišče pa je obsodilo.“ Nazadnje pa preide kar v grožnjo sodnikom z besedami: „In še to moramo povedati! Naš' družbeni dogovor, ki naj zavaruje strpnost do verskih čustev naših ljudi, ni v Gajškovem primeru dobil pravega — skladnega potrdila. Tako se nismo zmenili!“ Tako stari komunist Ivan Potrč.- Herman Vogel je napisal še obširnejšo obrambo pesnika Gajška. V ugotovitvi, da so bogoslovci poslali pismo študentovski reviji Tribuna ob objavi Gajškove pesmi Sveta družina, zatrjuje: „Vemo, da tožili niso študentje, ampak škofje, in sodišče bi moralo ugotoviti, ali je bilo tisto pismo res spontana reakcija študentov samih, ali pa ga jim je morda kdo narekoval.“ Namen tega namigavanja je očiten: Komunistična partija naj se s svojo j policijo zgane in naj nastopi znova proti vrhunski cerkveni hierarhiji, ki da ruši mir njunega miselnega in kuturnega nasilja. V letošnjem poletju bo na Bledu mednarodni kongres svetovne organizacije grafičnih oblikovalcev — ICO-GRADNA, ki mu bo pridružen tudi prvi študentovski iprojekt za poenotenje grafičnih simbolov. Kakor obstojajo že mednarodno priznani prometni z.iaki, naj bi omenjeni blejski kongres s skupnim natečajem čez 600 oblikovalskih šol določil še druge informacijske simbole, ki naj bi dajali tujcu v posameznih deželah natančnejše informacije, ne da bi mu bilo treba še posebej razlagati njihov pome.i. Umrli so. V Ljubljani: Janko Končar, biv. trgovec, Franc Štibelj, upok., Zdravko Prevec, Milka Šinkovec, ing. ! Matija Absec, upok. direktor obrata Pšata-Agrokombinata Emona, Ana Dietz roj. Mally in Franc Gruden v Škofljici, Marija Praunseis roj. Boš't- j jančič v Trbovljah, Alojzija Domanjko roj. 'črtalič v Celju, .Tanko Bogateč, up. na Vrhniki, Marija Mejak v Brežicah, Ignacij Turk na Vrhniki, 'Zora Meršol v Novem mestu, Franja Kolenc v Gornjem Gradu, Franc Pipan, direktor podjetja Prevozništvo v Celju in Karolina Novak roj. Wiedenik v Karlovcu. SIOVINCI ¥ ARGENTINI BUENOS AIRES Na svetolethem romanju Slovencev v Lujanu v nedeljo, 8. maja: Ob 10 dopoldne v Marijini baziliki maša p. g. msgr. Oreharja za Slovence v Argentini, med maš'o skupno sv. obhajilo in ljudsko petje. Ob 14 začetek popold. pobožnosti. Petje, pridiga g. rektorja dr. Gnidovca, procesija, pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Osebne novice Družinska sreča. V družini Boga Urbančiča in njegove žene ge. Mance roj. Skvarča v 'San Justu se je rodil sinček. Otroka je krstil v Slovenski kapeli g. direktor msgr. Oreha)’ na ime Jurij-Marko, za botra sta pa bila Vinko Urbančič in ga. Zinka Jelenc. Srečni družini naše čestitke. Duhovniška sprememba. V soboto, 30. aprila je odšel na novo službeno mesto v Toronto slovenski lazarist iz slovenske vikarije v Slovenski vasi g. Ivan Jan OM. Na njegovem novem mestu mu želimo veliko uspehov. Ustanovni občni zbor Društva Slovenska pristava Bil je v nedeljo 1. maja. Kljub slabemu vremenu se je v popoldanskih urah zbralo na slovenski pristavi v Ca-stelarju kar lepo število rojakov iz okolice Slovenske pristave. Predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev društva Franc Perniš'ek je po uvodnih pozdravnih besedah razložil pomen in naloge društva iSlovenska pristava, ki naj bodo zlasti skrb za vzdrževanje in napredek pristave, gojitev kulturnega življenja in udejstvovanja ter družabnosti, obenem pa neprestano posvečanje skrbi mladini, ki se zbira na pristavi. Prebral je pravila novega društva ter pojasnjeval posamezna doloicila. Udeleženci ustanovnega občnega zbora so jih soglasno sprejeli, s tem pa tudi ustanovili novo društvo. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: 'Predsednik France Perniš'ek, podpredsednik Mirko Kopač, tajnik Nande Češarek, gospodar Leopold Golob, blagajnik Kočar Albin, kulturni referent Medic Franc, mladinski referent Petek Alojzij, referentka za naraščaj ga. Batagelj Marjana. Odborniki: Boh Alojzij, Gričar Franc. Kinkelj Rajmund, Klemenčič Ivan, Kopač Ivan, Kokalj .Tanez, Kurnik Rok, Rant France, Zurc France in g. Lamovšek Matija, krajevni slov. dušni pastir. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Kralj Janez in 'Oman Mirko. G. Pernišek se je v imenu izvoljenega odbora zahvalil za izvolitev ter navajal, da je odbor sestavljen tako, da so v njeni zastopani vsi slovenski okoliši. V njem so prav tako tisti, ki so na pri stavi že doslej skrbeli za njeno ohranitev in napredek. Pri slučajnostih je bila določena pristopnina za osebo na 2.000 pesov. Ta znesek je možno plačevati v obrokih. Po navedbi najnujnejših del, ki jih bo treba opraviti na pristavi, da bo postala prijetno zbirališče rojakov ter bo lahko ičim bolj služila svojemu namenu, je predsednik društva Slovenska pristava France Pernišek zaključil ustanovni občni zbor. Na zadnjem občnem zboru Slovenske dekliške organizacije v Moronu je bil za sedanje poslovno leto izvoljen naslednji odbor: predsednica Marjana Tominc, tajnica Meta Gaser, blagajničarka Marjana Pregelj, športni referentki Gabrijela Pregelj in Marija Babnik, kulturna referentka Anica Medic, gospodarica Marija Kopač, delegatinja za zvezni odbor Helena Pleško. Volivke Anica Tominc, Kristina Golob, Anica Medic in Marija Kopač. RAMOS MEJIA Slomškov šolski tečaj v Ramos Me-jii je imel 16. aprila začetek šolskega pouka in to že v novih prostorih. Kljub zelo slabemu vremenu se je zbralo okrog 70 otrok pod vodstvom nove voditeljice ge. Vere Holosan. Na istem mestu je bil tudi 23. aprila prvi rodi-i teljski sestanek, ki ga je vodil predsednik g. Franček Breznikar. Povedal je da je gdč. Anica Šemrov iz zdravstvenih razlogov odstopila in ne more poučevati več. Njeno mesto je prevzela ga. Vera Holosan; kot nova šolska moč je prišla še gdč. Cilka Cestnik. V imenu staršev se je zahvalil gdč. A. Šemrov za njeno ogromno in nesebično delo pri vzgoji šolskih otrok. Nič manj kot celih 17. let je bila duša mladinskega gibanja v Slomškovem domu. Več sto otrok je prve nauke v pisanju in čitanju slovenskega jezika dobilo pri gdč. A. Šemrov. Koliko potov, koliko žrtvovanih ur, dostikrat brez kosila naravnost od dela je prihitela v šolo. Marsikatero grenko besedo ji je bilo treba požreti, marsikatero neprijetnost premagati, a ona se samo delala in delala vse za mladino. Kot izraz iskrene zahvale je prejela skromno darilo in diplomo s podpisi vseh staršev. Pravični Bog naj ji bo boljši plačnik kot pa mi. Nato je imela ga. V. Holosan referat „O pomenu šole". Vsi se moramo zavedati, če mladina ne bo prihajala v Dom, so ti novi zidovi nepomembni, vse delo in trud zaman! Da pa bo mladina res prihajala v dom, zavisi od staršev. Starši doma1 in šola morata začeti s pravilno utsmer-jeno vzgojo. 'Slovenska šola bo začeto delo nadaljevala, poglobila in utrdila. Zato je dolžnost staršev, da pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo, da z njo sodelujejo in jo podpirajo — ne toliko materialno, ampak idejno! Le tako bo slovenska narodna šola čim boljša, popolnejša, da bodo otroci že napol fantje in dekleta, čim več odnesli iz šolskih klopi. Da bodo znali tudi med tujim svetom v našem narodnem jeziku čitati in pisati. Namen slovenske šole je, da vcepimo otroku narodnega duha in pravo vero, t. j. pravilno gledanje na Boga, njegove nauke in zapovedi. Poskrbeti morata dom in šola, da mladina preide iz šole v naše organizacije, v našo narodno skupnost. Le tako bo moralno zdrava, idejno močna in versko trdna! Dom, šola, cerkev, organizacije — vse to moia biti trdno povezano med seboj in imeti mora en cilj, da ostatìe-mo vsi narodno močno zakoreninjeni, pošteni in zvesti člani naše slovenske skupnosti, zvesti Bogu! — Le v slogi je moč in v križu zmaga! V zvezi z referatom je bilo pd strani staršev podanih več nasvetov tako glede pouka kakor discipline v šoli. Poročala je še gdč. Sušnikova o mladinski knjižnici, ki zaenkrat premore le 40 knjig. Za zaključek so sledile še volitve v šolski odbor. Izvoljeni so bili ga. Jeloč-nikova, Potočar jeva ter gg. Brula Janez, Drenšek, Kastelic, Novak, Škerl in Breznikar. Iz vseh poročil je bil razviden napredek, zanimanje. Vse delo le v korist mladini, ki je naše upaiije in naša bodočnost. —r Ivan Cankar: Za narodov blagor Morda nismo š'e nobene slovenske gledališke prireditve tukaj pričakovali s' tolikšno radovednostjo kot to Cankarjevo komedijo. Kolikor smo uprizoritve poznali še doma, smo imeli v spominu, da je niso uprizarjali kot pravo komedijo in je gledavec Cankarjev humor bolj slutil nekje spodaj, kot ga gledal na odru. Drugače je'bit postavim žurnalist Ščuka v' razdobju po Cankarjevi smrti personifikacija avtorja, kot je bil to navadno tudi Maks v Kralju na Betajnovi ali Jerman v Hlapcih, prvaka sta bila z okolico vred nekoliko karikirana, poglavitni poudarek je bil pa na Cankarjevi zvočnosti jezika. Novejši Cankarologi doma seveda iščejo povsod napovedi nekega socializma in lahko rečemo, da so Slodnjaki, Merharji, Jože Mahnič in drugi poleg tistega socializma poudarili tudi marsikaj zgodovinskega in literarnega. Tako piše omenjeni Mahnič, da je bil zunanji povod za spor med dr. Grozdom in dr. Grudnom tedanje nesoglasje med dr. Šušteršičem na eni ter dr. Gregoričem in Koblarjem na drugi strani, poleg tega pa je imel pisatelj v mislih tudi trenja med dr. Tavčarjem in Ivanom Hribarjem. Njuni politični krogi so videli v komediji osebne napade na Tavčarja (Grozd), Hribarja (Gruden), Govekar ja (Siratka), Terezino dr. Jenkovo (Mr-moljevka) in tako dalje. Kot literarna značilnost Narodovega blagra jc medel spomin na Gogoljevega Revizorja in Ibsenove ''Stebre družbe: kot pri njima razkrinkavanje lažnih veličin v meščanski družbi. Zlasti misel na trenja med Tavčarjem in Hribarjem je že doma preprečevala, da bi bila ta 1. 1900 napisana in 1. 1901' v knjigi izišla komedija kaj kmalu uprizorjena in tako je bila njena krstna predstava šele 1. 1905 v Pragi in'šele naslednje leto jo je slovensko poklicno gledališče — šele po Govekar-jevi odstranitvi z upravniške funkcije pri gledališču — moglo prikazati tud» Slovencem, ki so komedijo z navdušenjem z odra sprejeli. Reči pa smemo, da domače predstave razen ščuke niso nikoli prikazovale igravcev tako, da bi mogli sklepati po njih zunanjosti na konkretne osebe. Radovednost je bila tukaj tem večja, ker je komedijo režiral priznani g. Borštnik, ki navadno zbere na odér igravce s katerekoli šole, le da imajo dovolj podlage in jim pusti mnogo osebnega igranja, da je le združljivo z režiserjevo zamislijo igre. Zbral je tako to pot devetnajst igravcev, katerih vsak je ustvaril individualno kreacijo, ne da bi v svoji vlogi posnemal konkr'etni model. Pri tem ansamblu je bil slovenski jezik vseskozi vzoren, le akustični efekti govorice niso še na odru Slovenske biše do posameznosti ugotovljeni, če ostale osebno nevidne pomagače režije od šepetavke do asistenta režije tukaj le vse skupaj pohvalim, moram pa posebno omeniti scenografijo g. Bu-1 kovca. Vsako izmed Štirih dejanj se do-j gaja v posebni sceni, ki so imele vse neko secesionistično barvo in obliko, ki r J sta bili zelo primerni in so bile scene z enotnimi kulisami lahko prestavljive, da tudi odmori niso bili predolgi in hrupni. Ustvaril je tako scenograf s pomočjo svoje pomagavke štiri povsem dobre, celo odlične scene. Režiji moramo tudi pripisati uslugo za približno zgodovinsko ustrezne zlasti ženske obleke iz časa nastanka komedije, ki so bile pri moških nekoliko manj „zgodovinske", kar so nadomestile razne pentlje in maske, katerih avtor je v programu označen na kratko kot slovensko gledališče. Vsekakor je bila družba igravcev zelo pestra: Do podrobnosti je bila njihova soigra izdelana v prvem dejanju, v nadaljnih dejanjih morda malo manj, kar pa ni krivda režiserja, ampak av-I torjeva, ki je sicer ustvaril z Narodnim I blagrom zrelo in dognano odrsko umet-i nino-, ki se pa vendar'proti koncu ne-I koliko utruja. Če se ustavimo pri po-sameznih igravcih, naj najprej omenimo I dame, tako igro Helene dr. Grudnove, ki jo je igrala ga. Marija Kutnar Jeloč-! nikova. Lahko rečemo, da je gospa bri-j Ijirala v vsakem pogledu in da so na j splošno smatrali to kreacijo za njeno 1 najboljšo vlogo. — Dr. Grozdova nečakinja Matilda, gdč. Havdekova, je svojo naivko prav tako prav dobro odigrala. — Mrmoljevka ge. Marjane Marn j vlogo navdušene narodnjakinje sijajn podala, dasi je komedijsko pretiravali kar je popolnoma v skladu z besedilo» — Nekaj skoraj novega je bila za na ga. Frančiška Reja kot Grudnova hišni ki je nadkrilila vsako pričakovanje. -Katarino dr. Grozdovo je igrala z vs svojo igralsko inteligenco ga. Radoje šuštersličeva. — V vsem je bila na mest gdč. Marija Mehle kot služkinja p» Grozdovih. — Za omenjenimi ženskim vlogami gospodje niso zaostajali. v Gornik g. Mihe Gaserja je podal fleg matično galantnega gospoda z vso uvi devnostjo in eleganco. — če je pole; Helene di'. Grudnove na moški strar dr. Grozd nekakšna glavna vloga, pc tem jo je g. Stanko Jerebič rešil z vs zmogljivostjo svojega igravriega ognji — Dr. Gruden g. Cirila Markeža j svojim dosedanjim odličnim kreacijar dodal novo umetnino visoke kvalitet) Omenim naj le, da ima ime Gruden bre dvoma spomin na Cankarjevega vrhni škega sorojaka Ivana Grudna, ki se g je pisatelj konkretno spomnil v Aleš iz Razora. — Mrmolja g. Izidorja Kast revca je v celoti popolnoma ugaja prav tako njegov kolega Klander g. J« žAa čemaka. ščuka v igri režiserja f Maksa Borštnika je v liku hvalevredn izpadel iz prakse med obema vojskam in je bil mnogo bolj osebna kreacij igravca, ki po sposobnostih za režiser jem ne zaostaja in je tedaj bistven pripomogel k velikemu uspehu komedi Vsak teden etm SLOVENSKI SMO FANTJE PRI ŽILI DOMA Slovenski smo fantje pri Žili doma, slovenskega duha, slovensk’ga srca. Pod Dobračem) pojejo, da glas odleti, po Ziljski dolini me glava boli. Vsak naj propade, kdor rod svoj taji, še zemlja ne pije njegove krvi. Vseslovensko romanje Letošnje bo 8. maja. Devetnajsto, odkar je Argentina sprejela slovenske demokratske izseljence ipo drugi svetov ni vojni. 'Slovenski rojaki se ga bodo udeležili v enako velikem obsegu kot v prejšnjih letih. 'Saj je to romanje med tistimi vsakoletnimi vseslovenskimi prireditvami, ki zberejo največje število rojakov. 'Slovenci se bodo znova zbrali ob Marijinem prestolu v lujanski baziliki, ki je dala zatočišče tudi milostni podobi naše brezjanske Marije. Izpričali in potrdili ji bodo svojo zvestobo, obenem jo pa tudi prosili, „da bi se vse družine narodov — tudi slovenski —> v miru in složnosti srečno združili v eno božje ljudstvo — v slavo presvete Trojice“. Zaupali ji bodo tudi svoje težave. Predvsem jo bodo pa prosili, naj bi prevzela v svoje varstvo zlasti slovensko mladino v izseljenstvu in v domovini. Z udeležbo na romanju bodo Slovenci znova na viden način izpričali, da hočejo ostati zvesti tradicijam svojih prednikov, t. j. ostati narodno in versko zavedni Slovenci: Selitev Hrvatske revije G. Vinko Nikolič, hrvatski pesnik in urednik hrvatske literarne in kulturne revije „Hrvatska revija“, ki izhaja v Argentini že 15 let, je svojim naročnikom in prijateljem poslal pismo. V njem jih obvešča, da je bil pet mesecev na potovanju po ZDA, Kanadi in zahodnih evropskih državah. Namen potovanja je bil spričo težav, ki so v Argentini, zlasti glede razpošiljanja knjig preučiti možnost preselitve revije v državo, v kateri bi mogla izhajati z manjšimi težavami. Iz pisma izvemo, da je g. Nikolič ugotovil, da bo mogel to nalogo najbolj uspešno vršiti v Evropi. Zato je sklenil revijo prenesti tja. V Argentini bo ostalo njeno glavno zastopstvo, ki' ga bo vodil g. Milan Rakovac. G. Nikolič v poslovilnem pismi» svoje naročnike in prijatelje naproša, naj bi ostali zvesti Hrvatski reviji še na prej. Svobodna Slovenija želi g. Nikoliču in Hrvatski reviji tudi na novem mestu vsestranski uspteh. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO PORAVNAJTE NAROČNINO! je. Literat Siratka g. Tineta Debeljàfe* ml. je sijajno podal vlogo, ki se zna vsemu in vsakomur prilagoditi. Jurist Fran Kadivec g. Jožeta Žaklja pričenja vrsto moških, ki so Obsojeni na komedijsko pretiravanje, kar je sicer deloma nekatere gledavce nekoliko razočaralo, a je bil veren igravski sodrug takšnih likov kot Mrmoljevka in Grudnova hišna ter nepozabnega Kremžarja g. Lojzeta Rezlja in poeta g. Janeza Zorča. Povsem na mestu je bil tudi sluga g. Ivana Rodeta. Le da se držim V3aj pri moških vrstnega reda iz programa, naj na koncu omèninio še značilna lika ohčinskih svetnikov gg. Jožeta Vomber-garja in Cirila Jana, med katerima'je bil posebno prvoimenovani sijajna figura. Takšni liki kot sta jih ustvarila gg.Reja in Vombergar, nam dajo misliti,1 da tudi zrelejši in zreli ljudje dajejo precej nad šestdeset let stari slovenski literarni umetnini vso še danes veljavno sodobnost. Lahko rečem, da je bila izbera dela, sijajna režija g. Borštnika, scena in vsi za odrom storjeni in vodeni posli in zasedba vseh, pa res prav vseh vlog velik kulturni dogodek; da so bili mnogi posamezni prizori nepozabljivi, česar v tem poročilu nismo utegnili posebej po udarjati; da je bila komedija Za narodov blagor v veliko čast slovenskemu gledališču in vsej naši izseljenski skupnosti. Marijan Marolt I ■ Ptran 4 S I 0 V E N C ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE I PO SVITU V Baragovem domu v Clevelandu je na Belo nadeljo povabilo Društvo slovenskih protikomunističnih borcev na predavanje predsednika NO za Slovenijo g. dr. Miho Kreka. Za predavanje je bilo močno zanimanja. G. dr. Krek je uvodne besede posvetil spominu dr. Antona Korošca za 25 letnico njegove «m rti. Dejal je, da se je s Koroščevo smrtjo začel spletati trnjev venec ne sreč slovenskega naroda. V nadaljnjih izvajanjih je predavatelj prikazal takratno politiko srbskih političnih strank odnosno njihovih voditeljev, zatem politiko :pok. predsednika HSS dr. Vladka Mačka, kakor tudi politiko Slovencev. Pojasnil je tudi delo vlade narodnega snorazuma pod predsedstvom Dragiše Cvetkoviča, v kateri je bil od Slovencev poleg rajnega predsednika SLS dr. Franca Kulovca tudi dr. Miha Krek. Končno se je ustavil pri dunajskem paktu med Hitlerjevo Nemčijo in Jugoslavijo ter zaključil prikaz dogodkov j leta 1941 z opisom Simovičevega držav-j I nega prevrata dne 27. marca 1941, 3 j Hitlerjevim in Mussolinijevim napadom na Jugoslavijo ter odhodom Simoviče-ve vlade v inozemstvo. Udeleženci večera so g, dr. Kreku postavili tudi več vprašanj, na katera so dobili vsa po- j jasnila. Po ameriških državah prireja zno-( va koncerte Slovenski oktet iz Ljub-j ljane. V tednu med 17. in 24. aprilom | so bili slovenski pevci v Pittsburghu in okolici, v nedeljo, 24. aprila, pa v Clevelandu. Na programu imajo koncerte še v raznih mestih do konca maja. S člani Slovenskega okteta je tudi njihov umetnostni vodja dr. Valens Vodušek ter njihov manager Bogdan Pogačnik. Društvo Kres v Clevelandu, ki goji slovensko folkloro, ter nas z njo predstavlja tudi pred ameriško jovnostjo, je za 23. armila pripravilo nov spored slovenskih ljudskih plesov v 'Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. dia Sovjetska zveza z 10 točkami, Sovjetska zveza je izgubila le proti Brazilu s 58:60 in proti ZDA, slede Bolgarija in Brazil z 9 točkami, Š;panija_ je ddbila le s Čilom in osvojila 7 točk. Čile pa je ostal brez zmage s 6 točkami na zadnjem mestu. Korač je bil s 123 kosi najboljši strelec na prvenstvu, 116 košev je naredil Thompson (Čile) in 114 Španec Luyk. Mali Bassin je bil med najboljšimi igralci, odlikovali so se tudi Carrier in Sergeant (ZDA), Rodriguez (Šp.),| Vlamir (Brazil), Kulttov in Paulaus-skas (SZ). Španija je v izločilnih tekmah za Davisov pokal premagala teniško ekipo Jugoslavije s 4:1. Poleg Španije so se v drugo kolo uvrstile še Francija, Angina, Izrael, ČSSR, Poljska, Holandija, EgiDt, Zah. Nemčija in Madžarska. V Gorici so pokrajinske oblasti razdelile nagrade športnim društvom, ki so se lani najbolj odlikovali v raznih špor- i tih. Tako je slovensko goriško društvo Olympia, ki ga vodi prof. dr. Martin Kranner, prejelo bronasto medaljo in bilo uvrščeno na 5. mesto za delovanje v lahki atletiki in odbojki. GORIŠKA IN PRIMORSKA €lbem zbor ;e slovemske katoliške gsrosvete V Gorici je bil 14. marca občni zbor Zveze SKiPD; zbor je bil v mali dvorani Katoliškega doma, udeležili pa so se ga zastopniki vseh društev, ki so včlanjeni v zvezo: SKPD Mirko Filej ’z Gorice, SKPD števerjan, „Jože Abram“ iz Pevme, Podgora in štandrež. Navzoče je najprej pozdravil predsednik Zveze dr. Kazimir Humar, ki je poudaril pomen Zveze pri povezovanju posameznih društev na Goriškem. Obenem je tudi izrazil željo Zveze SKPD, da bi pristopile v Zvezo vse skupine in organizacije,. ki jih veže katoliški svetovni nazor, predvsem razni pevski zbori. Po uvodnem poročilu predsednika so poročali o delu v preteklem letu še tajnik in ostali odborniki. Pri volitvah j je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Kazimir Humar. nm»„a»nnnuIIiu,„uiiunilnimumml SAN JUSTO Občni zbor „Našega doma“. V prostorih „Našega doma" je bil v nedeljo, 24. aprila 1966, 9 redni občni zbor zadruge „Naš dom“. Po običajnih poročilih upravnega odbora so bile volitve zu tri mesta v glavnem odboru in pet v širšem odboru. Na prvi seji se je sestavil novi glavni odbor zadruge „Naš dom", ki ga sestavljajo: predsednik Peter Čarman, podpredsednik Janez Janežič, tajnik Pavle Malovrh, tajnikov namestnik Silvo Lipušček, blagajnik Martin Radoš, njegov namestnik Franc Zupanc in gospodar Tone Tomaževi?. Naslednjo nedeljo je bil izvoljen iz članov prejšnjih odborov Našega doma poseben upravni odbor, ki si je nadel za nalogo dovršitev dvorane. Po želji pokojnega papeža Janeza XXIII. grade na Vojni pri Trstu cerkev, ki bo 22. 'maja posvečena Mariji kraljici sveta. V novi cerkvi pa bo tudi oltar posvečen svetima bratoma Cirilu in Metodu, za katerega so slovenski verniki že zbrali skoro milijon lir. Načrt za oltar je naredil akademski slikar Tone Kralj, ki je že izbral tudi domači kamen in .barvne ploščice za mozaik, ki ga bo sestavil. Oltar bo umetnik izdelal že do posvetitve te nove cerkve. Člani števerjanskega Slov. kot. prosvetnega dručltva so obiskali aprila Koroško in poleg tega nastopili v Vogrčah in Žitari vesi s Finžgarjevim „Divjim lovcem“, nastopili pa so tudi pevci in godbeni ansambl. Korošci pa so Štever-jancem vrnili obisk že 1. maja, ko so števerjanci pripravili veliko prvomajsko slavje. PO 8POBTNEM SVETU Jugoslavija svetovni prvak v košarki. V soboto je jugoslovanska košarkarska ekipa, v kateri igrajo Slovenci Daneu. Bassin in Potočnik, osvojila naslov prvaka izrednega svetovnega prvenstva, ki je bilo v 'Čilu. Redkokdaj je naslov prvaka neznan prav do zadnje tekme. To pot je naslov poleg lastnih zmag, priborilo Jugoslaviji moštvo ZDA, ki je premagalo v zadnji tekmi Sovjetsko zvezo s 75:73. Že iz rezultata je razvidno, da je bila tekma med dvema enakovrednima nasprotnikoma. Toda po prvem naskoku sovjetske ekipe je le malokdo upal na ameriško zmago. Vendar je uspelo moštvu ZDA zmanjšati razliko in celo zmagati s premišljenimi taktičnimi potezami in spremembami v moštvu. Tako Jugoslavija kot ZDA sta dosegli H točk, toda prvo mesto pripade Jugoslaviji, ker je premagala ekipo ZDA s 69:59. Tretje mesto je zase- Vestnih S FZ Na skupnem sestanku 'SDO in SFZ je predaval g. Jože Poznič o marksiz-mu-komunizmu. Nakazal je razvoj družbe od srednjega veka do danes, ter analiziral nastanek komunistične ideologije. Predavanje je bil uvod za prihodnji sestanek; kjer bomo obravnavali komunizem v današnjem času. V kratkem je vsebovalo predavanje: Ob koncu srednjega veka je bila re-voluciia: reakcija na nezdravo stanje Vzroki za propad srednjega veka so bili: zagrenjenost zaradi napačnega upravljanja cerkvenega premoženja; dvomi, ki so jih prinesla nova odkritja; prenos papeževega sedeža v Avignone; črna kuga. ki je pobrala tretiino prebivalstva itd. Pojavili so s'e reformatorji: Luter. Kalvin itd. Tako je padel urejeni srednji vek in se združi v novo družbo, ki je slonela na svobodni konkurenci. Prišla je politična razdrobitev, zaplemba cerkvenega premoženja, verske vojne. Preneha nje enotne vere in novi tehnični pripomočki so dali m-ožnost za razvoj kapitalizma. Oderuštvo in zloraba kapitalistov ie bil vzrok nastanka proletariata. Nastal je prdtest: socializem in na to komunizem. Kakor je bila reforma reakcija na nezdrave razmere srednjega veka, tako je bil komunizem reakcija na liberalni kanit.alizem, a kakor prva, ni uredil položaja, temveč ga je poslabšal — gradil ie na istih principih. Marx je hotel vzeti lastnino iz rok kapitalistov, da stvori novega velikega kapitalista: državo. To je pa velik korak nazaj, zato ker ljudje postanejo tlačani novega reda. Apliciral je Heglovo dialektiko - . zgodovino. Govori o nujnem razrednem boju, a če pregledamo zgodovino, ni tako nujen ta razvoj. Tukaj poseže Lenin: treba je pospešiti, staviti pogoje za revolucijo. Vprašanje, na katerega ne odgovorijo je: zakai bi se moral dialektični proces ustaviti ravno v komunistični družbi? Ta bi morala zopet poroditi antitezo, in razvoj -bi se nadaljeval. Marx ne priznava morale. Vse sloni na ekonomiji. Komunizem je premalo revolucionar, ker sloni na liberalnih principih XIX. stoletja. Komunizem gradi na naših napakah, napolnjuje praznoto našega sveta. Komunizem moramo z lastno silo prerasti. OBVESTILA Slovensko kat. akademsko starešinstvo obvešča svoje člane, da bo imelo svoj prvi redni setanek v tem^ letu 6. maja ob 19.30 v Slovenski hiši. člani toplo vabljeni. — Odbor S/cupni sestanek SDO in SFZ iz Ramos Mejie bo v soboto, 7. maja ob 20 v Slomškovem domu. DSPB Buenos Aires prosi vse borce, da se pri procesiji v Lujanu 8. maja popoldne uvrste za zastavo društva. Seja športnih referentk in referentov bo v sredo 11. maja ob 19.30 v Slovenski hiši. Srednješolski tečaj bo v soboto, 14 maja od 15.30—19.10 v Slov. hiši. 'Roditeljski sestanek šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna na slovenski Pristavi v Moronu bo dne '15. maja ob pol 4 popoldne. Na sporedu zanimivo pre^ davanje. V nedeljo, 15. maja bo v Slomškovem domu družabna prireditev, na kateri bodo na razpolago domače KOLINE. Dohodki prireditve so v pomoč gradnji novega doma. Vabljeni! V Slomškovem domu je ob sobotah zvečer, ob nedeljah in zvečer na razpolago domača hrana. Prijave: 658-2866 Leto. tuji socialni dan bo v nedeljo. 24., julija v Slovenski hiši. SKAD: Študijski dan z občnim zborom bo v nedeljo, 22. maja, v škofovem zavodu v Adrogue,Rivadavia 234. Pričetek ob 10 s skupno sv, mašo. 'Slovenski dom -v Canapachayu obhaja 22. maja 6. obletnico ustanovitve doma. Slovensfco planinsko društvo vabi vse člane in prijatelje na predavanje o letošnji slovensko-argentinski odpravi na Kontinentalni led. ki bo v Slovenski hiši dne 25. maja ob 18. — Predavanje bo posvečeno spominu naših izginulih planincev Tomaža Kralja in Boža Vivoda. DSPB Buenos Aires sporoča, da bo ob letošnji spominski proslavi 5. junija slovesno izročila spomenik padlim 1941—1945 v varstvo uprave Slovenske hiše. ESLOVENIA LISKE Editor respona&bl« : Milo« Redactor: Jom EtomIJ Redacción y Admimstracién : Ramon Falcon 4T58, Bueno* Aim T. E. 69-9503 Argentina a o z o 2 tr ~ °a 5 “i o < FRANQUEO PAGADO Concesión Nf 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional d« la Pr»pi*d*d Intelectual No. 317.086 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1966: za Argentino $ 1-400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Tolleres Grafico» Vilko S. R. L., E s Udos Unšdoa 425. Bs. Aires. T. E. 33-7213 JAVNI NOTAR Francise® Eaal Caseaiate Escribano Puhlico Pta. baja, o-fic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E. 35-8827 m m m • m m m m m t» • n m »r. FRANC KNAVS j ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital ! T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne Slovenski dom Carapacliay proslavi v nedeljo, 22. maja 1966 ■ 6. OBLETNICO USTANOVITVE DOMA ■ Spored: ■ 11,— dviganje zastav 11.30 sv. maša v domu 12.30 kosilo 13.30 nagradno tekmovanje ▼ balinanju 15,— kulturni del nastopa s sode- : lovanjem vseh delujočih odse- ! kov v domu : ■ 17,— družabni del s plesom ob sodelovanju orkestra ■ Prireditev ob vsakem vremenu ! Rojaki prav prisrčno vabljeni! ; SLOMŠKOV DOM vabi vse rojake na DRUŽABNO PRIREDITEV V NEDELJO, 15. MAJA OB 12 9 Šaljivi prizori • bogat srečolov • domače koline SVOJE PRIHRANKE LAHKO MIRNO ZAUPATE S R C. L R c. O A s V N Ii E I o N L G S N A K I L I C T I D A. Vam bodo vedno na razpojago in dobro obrestovani. Za zaupno informacijo se oglasite v naši pisarni BME. MITRE 97, RAMOS MEJIA ob sobotah od 16—20 ob torkih od 18—20 W A Š i Urejuje: MARTIN MIZERIT MLADINI1"“1" ■■■■■•■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■•■■■»■■■■■■■■■■■■■■•■■■■«»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■) KAKI ROMAS? „Mama, bomo šli?“ sta se pred kakim, mesecem ie pozanimala Tinko ‘n Lojzek. , ,■ , f; | „Ce bosta pridna!“ je mama kratko odgovorila. No, saj Tinko m Lojzek nista ravno poredna — Bog ne daj! A odkar sta imela z mamo Usti kratki razgovor, sta postala skoraj prava angelčka. Mamo Ubogata na prvo besedo, očku pa kar iz oči bereta njegove želje in jih seveda tudi vedno izpolnita. Manjkalo je samo še nekaj dni do romanja m fantiča sta poizvedovala pri mami: bo ali ne bo? No, mama ju je potolažila, da najbrže bo. Da pa morata prej vprašati še očka. Tudi očlca je bil zadovoljen s fantičema. Zato je odločil, da bosta tudi onadva romala na božjo pot. Ampak dostavil je še: „Le škoda, da nista vedno tako pridna, kakor sta bila min\uU mesec!" I Tinko je previdno molčal, Lojzek je pet zinil: „Ko pa ne romamo vsak j mesec!“ . i :■ | ViHilt|$j| „Kako? Da ne romamo vsak mesec? Ne samo vsak mesec: vsak dan I in vsako uro romamo, dragi moj! Saj je vse naše življenje eno samo romanje!“ je povedal očka. Začudeno sta fantiča poslušala očkovo razlago. Da kar naprej in naprej romamo — ne, tega nista razumela. Pa jima je očka pomagal: ,.Da, da, draga moja! Romarji smo! Romamo pa na najlepšo božjo pot ■— v nebesa. Vso življenje 'se moramo truditi, pa bomo to bei jo pot po smrti tudi dosegli. Kajpak, Marijo moramo prositi pomoči. Ona, ki je naša nebeška Mamica, nam pri tem našem romanju nmd vse rada pomaga!“ In ti, dragi otrok moj: kako romaš ti v nebesa? Prosiš Marijo pomoči? Veš brez Nje ne boš priromal v nebesa! Karel širok (po narodni) POJDIMO SPAT % Pojdimo svat, lepe sanje sanjat o božjem kraju, o svetem raju. Mati Marija po raju hodi, milega Jezuščka za ročico vodi. Pred njima angelčki pojo, za njima rožice cveto, nad njima ptički žvrgole tako lepo, tako sladko, da nam presunejo srce. Fran Milčinski: Butalski policaj in Cefizclj Bolj na ono stran leži vas, ki se ji pravi Butale. Butalci so gadje: tisto leto, ko sta bili dva za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci in ne pamet: takšni so. V Butalah so imeli občinskega hlapca. Ob delavnikih je pasel govedo in lenobo, ob nedeljah in praznikih pa si je r.a glavo poveznil kapo. Ta kapa je bila rdeče obšita. V roke je vzel helebardo ali sulico in je bil policaj, strah vseh tolovajev. O tem policaju je slišal tudi gro-zanski razbojnik Cefizelj. Pravili so, da ; je zadušil že sedem ljudi in tri ženske. ; Pa je zasrbelo Cefizlja. da si gre ogle- dat policaja, šel je v Butale in se postavil policaju tik pod nos. Policaj je rekel: „Hop, Cefizelj, te že imam! Marš v luknjo! Imamo krojača, ki se mu pravi rabelj! Ta ti bo vzel mero okrog vratu.“ Cefizelj ni rekel ne ibev ne mev in je šel s policajem. Pa prideta mimo peka. „Oh“, je vzdihnil Cefizelj, „dokler še lahko požiram, en sam koruzni hlebček bi rad snedel. Tako dobrih, pravijo, ne peko nikjer kakor v Butalah.“ „Nu!“ je pritrdil policaj. „Pri nas imamo masten gnoj, naša moka iz naše koruze je kakor zabeljena!“ Ker je bil pek za občinskega moža, mu policaj ni maral odjesti dobička. Pustil je Cefizlja v pekarijo in se je s helebardo ali sulico postavil pred vrata, da ga počaka, čaka in čaka, pa ga ni bilo Cefizlja. Odšel je pri zadnjih vratih in se niti ni poslovil. Policaj hud — tako je bil hud, da je kar pljunil. Ali Cefizlja ni bilo in ga ni bilo in ni vse nič pomagalo. * Poteče teden, potečeta dva,, pride tretja nedelja. Pa je Cefizlja spet zasrbelo, da gr° v Rutale. Tn je šel in se nastavil policaju pod nos. „Hop,“ je rekel policaj, „ali te imam! Zdaj mi več ne uideš!“ in ga je prijel za' rokav. Cefizelj je prosil odpuščanja: „Tujec sem,“ je rekel, „deželan, pa sem zadnjič pot zgrešil od peka, da vas nisem našel. Ali mi je bilo malo hudo!“ — In je šel s policajem kakor jagnje za materjo. (Konec prihodnjič) ' 1 : : kiijjjj PISAN DROBIŽ Besedna uganka - Štiri črke so v besedi, ki pomenja nam žival-Če izbirčen nisi v jedi, tudi z njo boš praznoval. Črko prvo zdaj zameni, stvar pomenja kar na mah. Starši jo pri deci leni večkrat rabijo za strah. Čarobni kvadrat i. 2. 3. 4. i. A A A A 2. B B B B 3, I O O R 4. R R R S Iz črk v kvadratu sestavi besede, ki se berejo vodoravno in navpično enako. Besede pomenijo: 1. reka na Gorenjskem; 2,gora na Koroškem, 3. vodna žival, 4. prebivalec Arabije. Rešitev ugank v prihodnji številki. Naši pregovori — Vino V vinu je resnica. V vinu utone mnoga mušica, tudi človek — stara resnica. Kjer je vino, kjer je krača, najdeš hitro pomagača. Re'lme uganke iz 8. številke: Besedna ugai-.ka: šivanka — Ivanka — Anka. — Vprašanje iz prirodopis ja: Nikjer.