Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Q e n a : Ppsamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 66 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 16
Gorica - 19. aprila 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
ČLOVEK ŠTEVILKA
Poedinec je v komunistični tkružbi le številka brez lastne sud.be in brez lastne volje. Še tisto nekaj sreče, ki bi jo na zem-hj mogel doseči, mu komunizem uničuje.
Človek naravno hrepeni po sreči. A popolne, neskaljene sreče, kakor je lepo in resnično dejal pesnik, na zemlji ne učaka nemi jan. Kriv je izvirni greh, potrjuje to žalostno resnico tudi vedno se ponavljajoče izkustvo. A i\ekaj raja je vendar šp na zemlji. Košček raja je v dobrih družinah, kjer materina ljubezen in otroški smeh spominjata na izgubljeni zemeljski raj. Košček raja predstavlja srečni domek z lepim vrtcem, kjer oče goji nekaj ljubih cvetlic, mati pleve na njivici in se otroci na soncu igrajo. Še več sonca prinaša v fa raj hrščanstvo s prisrčno molitvijo in s prelepimi prazniki. Kjer se ne priznava in ne spoštuje človeška osebnost, tam ne more biti prave zadovoljnosti. Človek je družno bitje, a ni čredi\o bifje, je kakor organizem, a ne stroj. Stroj dela brez svqje zavesti, člo-
vek s svojim delom svobodno ustvarja. Čreda se more nasititi, a v čredi ni veselja in sreče.
A prav vse to, kar more človeka osrečiti in prinesti v življenje nekaj spomina na zemeljski raj, je komunizem uničil kjer koli je zagospodoval.
Komunizem zanikuje rodbino in družino. Žena mu je »delavec« kakor mož, zato spada v delavnico. Komunizem ne pozna doma.
Komunizem zanikuje nai^na-javni svet. Zato je uničil vse veselje, ki ga nepokvarjenemu človeku dajeta religija in cerkev. Komunizem nosi vedno vsakdanjo obleko in pozna le tlako presiljenega in pretegnjenega dela. Nedelja je dan prisilnega »udarniškega delan.
Komunizmu je vse komunistična družba ali kolektiv, kakor je bila Heglu vse država. Heglu je država vse, poedinec izgine v njej. Tako je Marxu vse kolektiv. Kolektiv je absolutno, posameznik ni nič ali kolikor je nekaj, je le izpraznjen nekaj, številka. Proletarci v komunistični družbi so številke. Kakor
po jetnišnicah jetniki izgube svojo osebnost in so le še številke, tako so poedinci v komunističnem kolektivu le še številke. Lahko bi se jim tudi številke napisale na hrbet, kakor se napišejo jetnikom. Posamezni proletarci sami zase niso nič, nekaj so in se štejejo v kolektivu. Seštevajo se v delavnicah, V rudnikih, na polju, seštevajo se kot vojaki £ vojski —- foliko in toliko jih je padlo, toliko in toliko jih je še sposobnih za boj. Kajpada. tisti, ki v kolektivu dejanska gospoduje n. pr. Stalin in njegovi, so nekaj nad številkami. Stalin in njegovi so ljudje, drugi so čreda, ki se jim pritisne na kožuh številka. A še tisfi poleg Stalina so zelo negotov nekaj. Koliko jih) je že izginilo — nekateri so dali glavo, drugi mrjo kod po ječah — ker so hoteli biti nekaj!
To je osebnost v komunizmu, to svoboda, to komunistični raj, to demokracija diktature.
Bog nas obvaruj take svobode in tega raja in take demokracije.
Washingtonu, tla bi proslavil prvo obletnico Marshallovega načrta. Zbrani so bili večinoma resni ljudje, ki imajo oster čut za stvarnost. Marshall jih je najprej pozval, da naj izvedejo njegov načrt za ohranitev vseh onih pogojev vere in načinov življenja, ki se imenuje demokracija. Nato je odkrito priznal, da je leta 1947, ko je zamislil svoj načrt, predvsem imel pred očmi tvarno obnovo uničene Evrope, a je pozneje spoznal, da je bilo naj-
resnejše obdobje načrta dejanska povezano z drugimi vprašanji — s političnimi, moralnimi in duhovnimi.
Vsekako zanimiv primer je, da je skoraj prav tako mnenje sedaj izrazil tudi vodilni angleški gospodarski tednik »The Econo-rnist«.	trdi,	da je glayna
naloga narodov in vlad, ki so povezane s politiko Atlantske zveze, mnogo bolj politična in moralna, kot pa gospodarska.«
ŠTEVILKE GOVORE
O zadnjih državnozborskih volitvah v Jugoslaviji smo v našem listu prav malo pisali. Ko je bilo jasno, da kljub razniip obljubam sedanji Titov režim razven svoje lastne komunistične partije ne pusti nobene druge stranke v vo-livno borbo, je postalo vsako zanimanje odveč. Jasno je bilo, da pripravljajo titovci grdo komedijo in se nismo hoteli smešiti. Sedaj pa, ko je minilo že par tednov po volitvah in smo volitve v vseh pogledih lahko mirno preštudirali, se nam ne zdi napak, če ugotovimo dve, tri resnice!
Po uradnih poročilih, ki jih prinašamo po »Prim. dnev.«, se je volitev v Zvezni svet (ljudsko skupščino) udeležilo 91.94°/« volivcev, volitev v Svet narodov, v katerega pošlje vsaka zvezna republika svoje zastopnike, pa 91.82"/« volivcev. P0 teh poročilih je nad 6.6"/o volivcev glasovalo za skrinjico brez liste. Pri vseh prefriganih, včasih naravnost peklenskih metodah, s katerimi skušajo komunistični oblastniki ubiti vsako opozicijo, je skoro 7“/o opozicija pojav, ki je vreden razmišljanja. Nekaj se giblje . . .
Če pa še upoštevamo, da jo v nekaterih predelih države opozi-eionalni odstotek mnogi višji kot splošni, skoro sedem procentni, potem že lahko resno govorimo o spremembah v temeljnih položajih. IN a j navedemo samo nekaj številk, ki smo jih dobili iz dolilo poučenih krogov! V središču Slovenije, v Ljubljani, je skrinjica brez liste dobila 14"/« jlasov, v Jastrebarskem na lir-.
vatskem, 24°/o, v Podunavskein srezu (Smederovo) 22.6, v Bačko-Topolsko I. (Vojvodina) 33.68°/o in v Makedoniji 20%.
Te številke govore in govore tako, da lahko z večjo mirnostjo gledamo v bodočnost!
Zdriiž. države za vedno opustile izolacionizem
General N. Bradley, načelnik ameriškega generalnega štaba, je v svojem govoru, ki ga je imel 14. aprila v Chicagu, izrazil svoje prepričanje, da so Združene države za vedno opustile izolacionizem in se odločile za mednarodno sodelovanje. »Ameriški narod se je odločil za obrambo in ohranitev Zahodne Evrope svobodnemu svetu leta 1941 z Atlantsko listino«, je izjavil.
John Foster Dulles tisku
John Foster Dulles, znani republikanski izvedenec za mednarodno politiko, je bil imenovan za zunanjepolitičnega svetovale^ zunanjega njinstra Aehesorja. Dulles je vsa zadnja leta igral skupno z vplivnim republikanskim senatorjem Vandenbergpm važno vlogo v pogajanjih z de-jnokratično stranko za ohranitev enotne usmeritve v osnovnih zadevah zunanje politike.
V izjavah, ki jih je zdaj dal predstavnikom tiska, je Dulles poudaril svoje prepričanje, da je povezanost obeh strank v ameriški zunanji pplitiki potrebna zaradi komupisticne nevarnosti. »Ta nevarnost —- je dejal — je tako velika, kot nobena druga, ki smo ji kdaj koli zrli v oči v kaki dejanski vojni.« Dodal je: »Živimo v času, ko morajo vsi, ki ljubijo svobodo, tu in drugod, najti edinost v političnih smernicah.«
Nove smernice v svetovni politiki
Znani angleški novinar Wiek-ha>n Steed je napisal članek, v katerem popisuje delo in cilje Atlantske zveze. Med drugim pravi:
»V zadnjih dneh marca in prvih dneh aprila je bilo več ločenih manifestacij in izjav, ki skupno pomenijo važno razvojno stopnjo v svetovnem položaju. Čeprav naj bi bil njihov glavni cilj vzporeditev strateških načrtov zahodne Evrope proti morebitnemu napadu, vendar jaz pripisujem večjo važnost ideji, ki jo je jedrnato podal Wiston
Churchill 28. marca med razpravo o zunanji politiki v spodnji zbornici. Dejal je: »Prevladujoče sile v zgodovini so prišle iz pojmovanja velikih resnic in verne vdanosti velikim stvarem«. Če to izjavo povežemo s priznanjem, ki ga je podal .3. aprila v Washingtonu slavni oče Marshallovega načrta, general Georgi' Marshall, nam postane takoj jasno, da je njen pomen tnnogo globlji, kol bi bil le napad na marksistično, komunistično, materialistično razlago zgodovine.
General Marshall je govoril v
KOMUNIZEM JE ODVRGEL KRINKO
Smo še vedno na Češkoslovaškem . . . Obravnava dobro osvetljuje miselnost kominf or mistične strahovlade proti Cerkvi, zato je prav, da jo zabeležimo.
Od 20. do 22. marca je stalo pred sodiščem v Hodoninu na Moravskem 15 oseb označenih od obtožnice kot »družba teroristov«; bilo je nekaj mladeničev, nekaj deklet in župnik Jaromir Parizek iz Daljnih Bojanovic, škofija Brno. Bili so obtoženi špijo-naže in terorizma. Kot priči proti njim sta bila zaslišana dva lazi-begunca, po vsej priliki agenta-provokaterja. Uradni radio Praga pa ni mogel poročati o kakem priznanju obtožencev, ampak je javil, da so vsi zanikali vsako krivdo.
Župniku je sodišče naprtilo sledeče obtožbe: da je nasprotnik naroda (resnica je pa, da so mu nacisti enega iz njegove družine ustrelili, drugi pa je umrl v nemškem koncentracijskem taborišču ), da je grajal nedeljsko in prazniško udarniško delo, da je izrabljal spovednico, kjer je nagiaševal cerkvene zapovedi, ki »preganja jou češkoslovaško državno oblast, da je zelo vplival na mladino, da je on kriv slabega uspeha pri volitvah 1948, ko je 67°lo volivcev glasovalo proti vladni listi, da je kritiziral ruske fjlr^^e preflstqve \> k\nu, da je »organiziral« pridige o izobčenju komunistov, da je izjavil svojo zvestobo do katoliške cerkve, čeprav je plačan od države. — To so torpj »zločini« župnika iz Bojanovic, povzeti po uradnem praškem poročilu. Dasi je obtoženec vsako spijonažo in vsako teroristično dejanje odločne zanikal, je bil	obsojen na 15 let ječe	in prisilnega dela,	soobtoženci so dobili	manjše kazni.
Iz samega	uradnega poročila je	jasno razvidno, da	je	bil
župnik obsojen le zato, ker je delal	kot duhovnik to,	kar
župnik po svoji vesti delati dolžan in kar bi po vsem demokratičnem svetu brez ovire delati smel. Le tam, kjer je zavedaj komunizem smatrajo »ljudske« oblasti, da je bit\ katoličan istovetno kot biti zločinec. Zato so bili obsojeni tudi njegovi župljani. In kominformizen je znova pokazal svoj pravi obraz brez krinke.
SVETO LETO
Trume romarjev izza velike noči so zapustile Rim, a prihajajp vedno novi verniki. Na velikonočni ponedeljek in torek je bila cerkev sv. Petra zopet polija, računajo, da pri splošnem sprejemu ni bilo manj kot 40 tisoč vsak dan navzočih. Da bodo naši čitatelji imeli vsaj približno sliko o dnevnem prometu, ki ga doživlja Rim v lepih pomladanskih dneh, naj navedemo romarske skupine, ki so pozdravljale svojega skupnega očeta na velikonočno sredo v vatikanski baziliki in ki so prejšnji večer dospele v večno inesto. Iz Italije je prišlo pet škofijskih romanj v sprem-stv dotičnih škofov, iz Francije štiri škofijska romanja, iz Avstrije dve — iz Dunaja in Gradca —, iz Tunisa v Afriki eno. Ker so sedaj velikonočne počitnice tudi za dijake, je romalo ta dan po Rimu nič manj kot 19 šolskih zavodov iz javnih in cerkvenih šol iz Italije, pet iz Anglije, dva iz Francije in eden iz Belgije, vsi
spremljani od svojih profesorjev in predstojnikov. Manjkajo ni nili vojaškega romanja, ki je dospelo iz Francije, skavti so prišli iz Francije in Anglije. Pa še zasebne skupine romarjev iz razi)ib krajev po Italiji, iz španske IJarcelone, iz Irske, Škotske, Eritreje in Somalije so vsaka v svojem jeziku vzklikale pozdrave sv. očetu potem, ko so zbrano in hvaležno poslušale njegove očetovske nauke in bodrila.
Med romarji ne manjka niti požrtvovalnih in pogumnih vernikov, ki so prišli od daleč peš po svetoletne odpustke in papežev blagoslov. Pretekli četrtek sta dospela peš dva Nizozemca, dva Avstrijca, en Francoz in 6 Italijanov, med zadnjimi celo ena romarica iz Mestre pri Benetkah.
Zaradi svojih visokih let pa je pretekli teden vzbujal pozornost stoletni romar Pelliccia Gor-gonij, ki je bil rojen v Orvietu (Nad. na drugi strani)
DRUGA NEDELJA PO VELIKI NOČI
1»! svetega evangelija po Janezu (Jan 10, 11-16).
Tisti čas je rekel Jezus farize jem: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik pa in kdor ni pastir in ovce niso njegove, vidi volka priti in ovce popusti ter zbeži, in volk ovce pograbi in razkropi Najemnik pa zbeži, ker je najemnik in ga za ovce ni skrb. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi liste moram pripeljati: in poslušale bodo moj glas in bo en. hlev in en pastir.
Jezus se zelo rad primerja z dobrim pastirjem. Pastir skrbi za svojo čredo in jo brani. Jezus je pastir naših duš. Zanje je pripravljen storiti vse. To je dokazal, ko je umrl zanje na križu. Ko je sam zapuščal svet, je izročil skrb za svoje ovce drugim pastirjem: Petru, apostolom in njihovim naslednikom.
Pastirji Jezusove črede pa so tudi starši. Njim je Jezus izročil v varstvo več ali manj svojih ovčic. To so otroci. To Jezusovo čredo morajo starši varovati in roditi. Za otroke morajo biti pripravljeni storiti vse, celo darovati lastno življenje. Na žalost pa postanejo večkrat otroci žrtve svojih brezvestnih staršev. Otroke spravljajo v nesrečo in pogubo z napačno popustljivostjo, z brezbrižnostjo in s slabimi zgledi.
V navado prihaja čudno mišljenje, da je treba otroku vse dovoliti in vse prizanesti. Vsako njegovo željo je treba izpolniti. Otrok ne sme nikdar jokati, zato se ugodi vsaki njegovi kaprici, celo najbolj čudni. Otrok postaja družinski bog. Na ta način v otroku seveda bujno rastejo slaba nagnjenja kakor plevel na lenuhovi njivi. Otroci dorastejo, ne da bi se znali odpovedati najmanjši stvari. Niso zmožni nobene žrtve.
Taka mehkoba staršev pomeni prekletstvo za otroka in seveda tudi za starše. Otročiček je njihov bog; ko bo dorastel, bo njihov tiran. In potem se starši mnogokrat začudeno vprašujejo: Kaj je z našim otrokom? Nič ne posluša, nič ne uboga! Vedno nam kakšno napravi. Kako pokvarjen je danes svet! — Tako govorjenje je hinavščina!
Prvi, ki je otroka pokvaril, st'* bili vi starši sami, če ste f>:,i njim preveč popustljivi. Če otroka naučili, da bi vas ubogal, ko je imel pet let, ali mislite, da vas bo poslušal, ko jih bo imel petnajst? Vi bi morali biti po
Koledar za prihodnji teden
23. aprila. NEDELJA. Druga pove« likonočna. Sveti Jurij — ponekod praznujejo njegov god 24. aprila.
24. PONEDELJEK. Feliks Sigma« rinški, mučenec; Srečko.
25. TOREK. Marko, evangelist. Ta dan je prošnja procesija /a lepa vre« me in dobro letino.
26. SREDA. Varstvo sv. Jožefa, zaščitnika vesoljne Cerkve.
27. ČETRTEK. Peter Kanizij, sp.
28. PETEK. Pavel od Križa.
29. SOBOTA. Peter, mučenec.
božji volji vodniki svojih otrok, a se je vloga zaobrnila, da vi sledite svojim otročičkom, kamor oni hočejo. Dom je bil vedno in je tudi danes začetek sreče ali nesreče za otroka.
Zločin nad otroci je tudi brezbrižnost. Mnogokrat se starši prav nič ne brigajo, kod hodi njihov otrok: ali je šel v šolo, ali je napravil nalogo, kaj je delal čez dan, kdaj je prišel zvečer domov. Izgovarjajo se z delom. Prav. Toda katero delo pa je bolj važno kakor skrb za otroka ?
Silno škodujejo otrokom slabi zgledi, ki jih vidijo v domači hiši in to na očetu in materi, ki bi mu morala biti vzor v vsakem pogledu. Mati se zgovarja, da sama ne more ob nedeljah v cerkev zaradi dela, pač pa pošilja
otroke. Kakšna prevara! Ko bo otrok nekoliko večji, ali se bo še dal »pošiljati« k sveti maši? Zelo dvomim. Sledil bo materinemu zgledu, ki je močnejši, kakor njena beseda in ostajal tudi sam doma. — Za veliko noč morajo marsikje otroci nagovarjati mamo in ata, naj gresta k velikonočni sveti spovedi, in celo ta otroška prošnja je mnogokrat zaman.
Jaz sem dobri pastir, pravi Jezus. Dobri pastir da svoje življenje za ovee. — Starši, bodite taki dobri pastirji svojih otrok. Dobra vzgoja je najboljša dota, ki jo morete otroku dati. Skrb za otroke je istočasno najboljša skrb za vaša stara leta, ker boste imeli oporo v dobrih otrokih.
NEDELJSKA MOLITEV
O BOG. KI SI S PONIŽNOSTJO SVOJEGA SINA ONEMO GLI SVET DVIGNIL; PODELI SVOJIM VERNIM TRAJNO VESELJE, DA BOŠ NJIM, KI SI JIH OTEL VEČNE SMRTI. DAJAL UŽIVATI VEČNE RADOSTI.
SVETO LETO
leta 1850. Moža so slikali pred cerkvijo sv. Petra, da bo imel lep spomin na letošnje sv. leto, ki je že šesto, odkar on živi.
Tako se v tem svetem letu kaže prava slika cerkvene vesoljno-sti »iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov« (Razodetje 7,9), ki jih vse veže ena vera v Kristusa Gospoda, en krst, eno upanje v večno življenje in ena ljubezen, ki je božja hčerka.
Ker naši bratje živeči v komunističnih državah, ne morejo letos na svetoletno romanje, jih zastopajo v manjšem številu slo-
vanski begunci. Prvi so se organizirali Poljaki. V marcu jih je došlo 100, ki živijo po Italiji, za veliko noč je prišlo drugih sto iz Anglije pod vodstvom svojega duhovnika, v juliju pridejo romat poljski katoliški skavtje iz Francije, Belgije, Nizozemske, za še pozneje so napovedana romanja Poljakov iz Združenih držav in iz južne Amerike. — V septembru bomo pa mi iz teh še svobodnih obrobkov zahodno od železne zavese šli zastopat naš mali narod in tam v središču krščanstva molit zanj, da bi ostal zvest veri svojih očetov.
IRO in njegov naslednik
Po dosedanjih vesteh bo mednarodna zaščitna organizacija IRO za begunce končala svoje poslovanje v letu 1950 in bo s 1. januarjem 1951 izročila to skrb visokemu komisarju ZN za begunce.
Lradni opazovalec sv. stolice pri IRO, duhovnik Edvard Kil-lion, je zato naslovil na dosedanje vodstvo IRO nujno prošnjo naj ta velezaslužna organizacija v prid beguncev in pregnancev nikar ne izroča svojili poslov visokemu komisarju ZN z utisom, kakor da bi bilo to človekoljubno delo zdaj končano. Tudi ob koncu poslovanja IRO bo ostalo še mnogo ljudi brez doma, brez zavetja, in kakor se predvideva, se jim bodo pridruževali
Begunci v Avstraliji
Edenintrideset avstralskih škofov je izdalo skupno pastirsko pismo, ki priporoča avstralskim katoličanom, da naj z vso ljubeznijo gredo na roko velikemu številu novopriseljeneev — be-
vedno novi nesrečneži. Pravice človeka, ki 30 jih v soglasju z naravnim zakonom, sprejeli v svoj program tudi ZN, se morajo tudi pod visokim komisarjem udejstviti pri vsakem človeškem bitju, ki trpi zaradi begunstva ali pregnanstva, ne glede na to, kateremu narodu pripada in ob katerem koledarskem dnevu ga la nesrečča doleti. Zato naj ZN tudi za bodoče skrbe za begunce.
Predsednik IRO se je p. Kil-lionu zahvalil za njegov poziv in je v svojem odgovoru poudaril, da je bil od nekdaj privilegij duhovnika spominjati javnost, da so begunci človeška bitja in vsak od njih božji otrok in predmet božje ljubezni.
guncev. Pomagajo naj jim dobiti stanovanje in zaposlitev. Potem bo treba skrbeti za nove cerkve, šole, bolnišnice. Enajst duhovnikov, ki znajo več jezikov, so škofje določili izključno za dušno pastirstvo med novonaseljenci.
Kulturni obzornik
Predsednik Slov. akademije znanosti in umetnosti umrl
V Ljubljani je 11. aprila umrl pred« sednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič. Po rodu Stajerc je bil pokojni književni zgodovinar od 1. 1920 p” fesor na ljubljanski univerzi. Svoja glavna dela je izdal po 1. 1945. Dočakal je 70 let in bil oče komunističnega mini* stra in poglavarja Borisa Kidriča.
Sovjetski nasvet madžarskim slikarjem
Ravnatelj Tretjakove galerije v Moskvi (ki jo lahko primerjamo z Louvrom v Parizu ali z galerijo Uffizi v Firencah) profesor Zamu* skin je prišel na obisk v Budimpešto. V razgovoru z nekim časnikarjem lista »Magyar Nemzet« je izrazil svojo mnenje o sedanjih madžarskih slikarjih.
Poudaril je, da med madžarskimi slikarji »še prevladuje močan in škodljiv vpliv Zahoda,« in da se bos do morali še dolgo časa vzgajati, dokler se bodo »znašli«. Kažejo nas pačno nagnenje za predmete uh-straktnega značaja, kakor na primer za pokrajine ali tihožitja. Njihova dela. kažejo »individualne vidike«, ki prikazujejo »stvarnost v potvorjeni obliki«.
Profesor Zamu&kin je dodal, da je stanje kiparstva »bolj ugodno«.
Omenjamo, da ima Tretjakova galerija eno naj večjih zbirk moder* nih francoskih slik na svetu. Toda nobena slika nesovjetske šole ni se* daj razstavljena.
V. Slovenski kulturni večer v Gorici
Dne 12. aprila smo goriški Slovenci zopet imeli prav lep kulturni večer. Ko smo se poslavljali, nam je bilo kar težko, da ni več takih večerov. Najprej nas naša lepa pesem zdrami iz vsakdanjosti in mam je kar toplo \ našem prazničnem razpoloženju. Potem pride predavanje. Kot vsa do* sedanja nas je tudi zadnje sezna* nilo s prav zanimivim vprašanjem: z dvestoletnico goriške nadškofije. G. predavatelj nadškofijski kancler dr.
Rud. Klinec je z veliko vestnostjo in vešče zbral in spisal vso »nov, k‘ je povezana z marsikaterim važnim dogodkom iz naše domače zgodovine, ker se je hkrati z zgodovino vladi« kovine kovala tudi naša. Ker je g. dr. Klinec zadnji hip rahlo obolel je prednašal njegov govor g. Stanko Stanič, naš neumorni pobomik, ki jo zanimiv predmet osvetlil še s kakim ocvirkom iz svoje bogate zakladnice. Prisrčna zahvala obema gospodoma m pa pevskemu zboru za njegovo prelepo zaključno pesem. Brez pr e* tiravanja:	naš pevski zbor izredno
napreduje.
Sprejem v »Javni čitalnici** v Trstu
Zavezniško vodstvo »Javne čitaLni* ce« v Trstu (via Trento) je priredilo zadnji petek velik sprejem v svojih dvoranah. Bila je pisana družba mnogih narodnosti in stanov. Namen večera je bil zbližanje med vsemi organizacijami in posamezniki, ki se poslužujejo kulturnih filmov »Javne čitalnice«. Ob koncu so predvajali novi dokumentarni film:	»Trst in
industrija« Tako je tudi v zelo po*= srečni obliki na platnu dokazano, kje je bodočnost Trsta. — Ob tej priliki se javno zahvaljujemo tej ustanovi, ki daje svoje filme vsem ustanovam in tako širi zanimanje z a kulturo im znanost.
Koledar Družbe sv. Moh. v Celju za leto 1950
Pred nami leži ta zanimiva redna knjiga za ude »Družbe sv. Mohorja«. Zaglavja za mesece je narisal Stane Kregar, sončna znamenja in ovitek pa inz, arh. Pengov,
Koledarski del v dvotisku je zelo lep, natančen in pregleden, z vsemi svetniškimi imeni kat. cerkve in kratko označbo evangeljskega berila pri vsaki nedelji ter z označbo kat. postnih dni. Državni spominski dnevi so navedeni na posebni strani »Zapiskov«, kjer je natisnjen tudi astronomski del, navodila za kmetska dela v vsakem mesecu, vremenski ljudski pregovori in kotiček n Božja m ljudska modrost« s kratkim stavkom sv. pisma in njemu odgovarjajočim ljudskim pregovorom. Ob koncu koledarskega dela je dodan še »Abecednik svetnikov in godov«.
Uvod v poučno-zabavni del tvori članek »Petletka teče« (France Seunig) z doprsno sliko maršala Tita in mnogimi tozadevnimi ilustracijami. Star zadrugar je spisal naslednji članek: Vzajemno delo — naša moč. Za ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug je koledar prejel od »Republikanske zveze kmetijskih Zadrug LRSo članek, ki ga priobčuje na tretjem mestu. Inž. Jože Ferčej piše »Za večjo prirejo pri živini«. O atomski energiji poroča dr. Anton Peterlin. O luni in njenem odnosu do zemlje razpravlja Ivan Tomec. »Pogled v naravo« je zbral F. S. F. (kar bo najbrze Finžgar), ki končuje svojo zbirko z besedami: Mi verniki verujemo, da je bitje, ki vse to ureja, neskončna Modrost, stvarnik vesoljstva — Dog. Sodobna znanost pa trdi, da je red v vesoljstvu uzakonjen v sami naravi. (Treba se je pač poklonili uradni ideologiji, ker je Koledar izšel pod diktaturo, ki domišljavo pokveko hipotez nazivlje: znanost. Saj je smotrnost brez umnega urejevalca logični nesmisel). Sledita dva krajša življenjepisa in karakteristike: Škof dr. Ivan Jožef Tomažič in Oton Župančič s slikama. Oboje spisal —om—. Za tem sledi Spomin padlih herojev s sliko grobnice na Muzejskem trgu. Josip Klemenc je spisal: Ranokrščanske bazilike v Ptuju, Finžgar pa Gorenjsko suknar-stvo. Leopold Stanek je popisal Vrtnarjev paradiž, Janko Moder zgodovinsko črtico: Emona čaka (prihoda barbarov ob času preseljevanja narodov). Gema Hafner je zastopana z več pesmicami in s črtico Smrt Boštjana Zagornika, ki je kot star avstrijski vojak do konca zaverovan v nemško poštenost, dokler ga Nemci ne poučijo o nasprotnem in ga v zadnji svetovni vojni izropajo
0 tistih žalostnih časih piše tudi Jože Kroflič črtico »Srečanje« in Finžgar: Bombni	napad	na Ljubljano. Prva setev	v Beneški
Sloveniji je	izpod	peresa	Ludovika Zorzuta, Aniona	Janežiča se
spominja — om— . Emilijan Cevc je priobčil opis: Ljudski rezbar Gregor Lipovmk Fr. Kotnik pa opis: Pri Zvrhnjem Drabosnjaku, ki je bil koroški ljudski pisatelj okrog leta /800. Vaški pesnik m modrijan — Cajtar Njivičar iz Poljanske doline na Gorenjskem je opisan od Jamnikovega Janeza. Dr. Maks Miklavič je napisal:
1 ogled v zgodovino Kitajcev in dr. Josip Mal obširen Razgled po svetu. Zdravilstvo zastopa članek dr. A. Arnška: Prisad okužba, zastrupi jen je. Končuje Koledar Ivan Tomec z meteorološko študijo: Padavine — vremenje v letu 1950 z ozirom na razvojno dobo	sončne aktivnosti. Priznamo radi, da	je njegova
»tablica« za	letos	vreme	dobro pogodila na podlagi	vremena iz
leta 1862.
Koledar je bil natisnjen meseca decembra 1949 v 40 tisoč izvodih v (.eljski tiskarni v Celju. Za založbo odgovarja dr. France Kotnik. Cena nikjer ni navedena; obsega 208 strani, je obilna ilustriran, pa bi se zaradi slik zaslužil malo boljši papir.
Kolikor je tu znano, bi ljudje tam preko radi pristopili t> »Družbo sv. Mohorja«, a je tudi ta svoboda onemogočena, kakor je nemogoče tiskati molitvenike, nabaviti si podobic in devocio-nalij. Prav tako primanjkuje cerkvam sveč, kadila in mašne obleke. Ker to še ni v petletki, — naj ljudje čakajo. Morda pride na vrsto v peti j)etletki. Bog pomagaj!
MARIJINO ROMANJE T TRSTU
M.rqa — merska ivczJa
Tržačani so v tem svetem letu poklicali na pomoč nebeško Kraljico, da bi po njeni priprošnji mnogim tržaškim vernikom zopet zasijala luč prave vere. Zato je v nedeljo
16.	aprila stopila v svoji podobi na mestna tla, na obrežju trga Unita, da kot romarica po mestnih župnijah obišče svoje častilce in pokliče k sebi oddaljene sinove.
Kip nebeške romarice so pripeljali ob petih popoldne s čolnom do obrežja, kjer ga je sprejela velikanska množica 3 škofom, duhovščino in civilnimi oblastmi na čelu. Kip so spremljali vitezi božjega groba, ki so ga darovali tržaškemu mestu. S čolna so ga posadili na tovorni avto, ki ima obliko čolna in bodo na njem prevažali sveto podobo po tržaških župnijah. Nebo, ki je bilo do tistega trenutka zakrito, se je zjasnilo in zasijalo je sonce.
Ob kipu so spregovorili predstavnik viteškega reda, g. škof in slavnostni pridigar. Žal, da je njihove besede pri vsej velikanski množici slišalo le nekaj sto ljudi. S trga se je razvil veličasten sprevod, ki je po glavnih mestnih ulicah spremljal Marijo do stolnice. Kdo bi mogel prešteti vse ljudi, ki so stali na ulicah, po katerih se je razvil sprevod? Upamo, da bo nadaljna Marijina pot še lepša in slavnejša.
Spored Marijinega romanja:
Sv. Just: 17, 18, 19; Montuzza: 20; S. Maria Maggiore: 21, 22; Cerkev sv. rožnega venca: 23; Sv. Anton stari: 24, 25, 26; Sv. Rita: 27; Madonna del Mare: 28, 29; St>. Jakob: 30, 1. maja, 2, 3; Skedenj: 4, 5; Sv. Ana: 6, 7; Salezijanci: 8, 9, 10; Sv. Terezija: 11, 12; Zavod za reveže: 13; Sv. Vincencij: 14, 15, 16, 17; Sv. Alojzij: 18; Madonna delle Grazie: 19, 20, 21; Sv. Družina: 22, 23; Mestna bolnica: 24; Sv. Frančišek: 25, 26; Sv. Ivan: 27, 28, 29; Umobolnica: 30; Sv. Peter in Pavel: 31; Srce Jezusovo: 1. junija, 2, 3; Rojan: 4, 5, 6; Barkovlje: 7, 8; Greta: 9, 10; Brezmadežno Srce Marijino (Španci): 11, 12, 13; Sv. Anton novi: 14, 15, 16, 17, 18; Milje in okolica:	19, 20, 21, 22, 23, 24; Sv. Anton
novi: 25.
Romanje se bo zaključilo 25. junija popoldne s slovesnim prenosom Marijinega kipa v novo tržaško semenišče.
MARIJIN KIP PRISPE V DOLOČENO CERKEV NA PREDVEČER PRVEGA DNEVA, KI JE NAVEDEN V GORNJEM SPOREDU.
V župnijah, kjer so posebne ustanove ali tovarne, bo Marija obiskala tudi te in to v času svojega bivanja v določeni župniji.
V cerkvah, kjer je ob nedeljah in praznikih redna služba božja v slovenskem jeziku, bodo pobožnosti tudi v slovenskem jeziku (v sporedu tiskano poševno).
Molimo in prosimo nebeško Kraljico, naj se pri tem svojem obisku skaže res kot dobra mati.
Dopisi
čel šolski pouk v tej novi oli. Tako
Gospodarski listek
COCA-COLA
Tako se imenuje neka pijača, s katero se je Evropa seznanila s pri* hodom Amerikancev. Je to umetno sestavljena pijača, nad katero ima monopol neka mogočna ameriška družba. Ogromno bogastvo družbe dovoljuje izdatna denarna sredstva ea reklamo, k‘ sc dela tudi v Italiji in Franciji, v teh dveh izrazito vino* pivskih državah. Danes dela coca* oola očividno konkurenco vinu, ka* terega potrošnja pada, dočim raste potrošnja te umetne pijače. Umljivo je, da so vinogradniki vznemirjeni in tako v Italiji kot v Franciji se vedno bolj slišijo zahteve, da se prepove uvoz coca*cole, za kar da so zadost* na določila v obstoječih zakonih.
Zadeva pa ima tudi politično ozad* jc, posebno pa propagandno. Proti Ameriki, njenemu gospodarstvu in vmešavanju v evropske zadeve so predvsem sociabkomunisti. Ti so v boju proti Marshallovemu planu, pro* ti Atlantskemu paktu in sploh proti vsakemu ameriškemu stremljenju, da bi se zapadne evropske države v najkrajšem času okrepile in združile ter tako zajezile komuni* stično nevarnost. Sociabkomunisti prav dobro vedo, da bosta italijan* ska in francoska vlada vse ukrenile, samo da se ne bi zamerile Ameri* kancem, od katerih dobivati obe dr* žavi toliko pomoči. Z morebitno pre* povedjo coca«cole pa bi bili ame* riški interesi prizadeti, ker predstav* Ija ta pijača važen predmet ameriš* kega izvoza. Zato sociabkomunisti hujskajo vinogradnike, naj zahtevajo prepoved coca*cole, češ da tiči v tem glavni vzrok nastajajoče vinske krize. Deloma je to tudi res. Social* komunistom pa ni do tega, da bi se življenje vinogradnikov zboljšalo, »jun gre samo za homatije, za pro* pagaodno sredstvo, ki spravlja itali* jansko in francosko vlado v škripce. Ali naj se zameri Amerikancem ali svojim vinogradnikom? Nemogoče bo urediti zadevo tako, da bi bil volk sit in koza cela.
Iz Pariza poročajo:	»Preiskovalna
sodnik Chocgueusc je na podlagi za* kona proti ponarejanju živil napravil ovadbo proti g. Alfredu Schwabu, ravnatelju »družbe coca*cola« za Francijo. Osrednje kemično preizku* Sevališče pri policijski prefekturi jc ■ smreč ugotovilo, da je sestavni del pijačo tudi dvokisli fosfor, ki je po zakonu o hranilih prepovedan. Schvvab je priznal, da vsebuje coca* oola dotično snov, a da po njegovem mnenju to ni škodljivo, pač pa da vpliva dražljivo in osvežujoče. Schwab bo zopet zaslišan, ko bodo povedali svoje mnenje trije izveden* ci, ki jih je imenoval preiskovalni •odnik.«
Iz tega sledi, da je v Franciji za*
deva že pred sodnijo. V Italiji za* deva še ni toliko dozorela, a najbrže bo tudi tu imela sodnija podobno opravilo. Italijanski zakon namreč pravi, da se ne sme prodajati pijač, ki niso sestavljene na podlagi sad* nih sokov. Coca*cola pa je zmes ka* ve, izvlečka koke in mnogih drugih snovi. Podroben recept je tajnost družbe; na vsak način ni sestavljena na podlagi sadnih sokov.
Potrošnja coca*cole je v mestih v notranjosti Italije zelo velika, V mnogih hotelih so na mizi stekle* nice s coca*colo, dočim ni tam ste* klenic z vinom. Tudi na železniških postajah stavijo v popotne koške že coca*colo.
Kam bomo pa z vinom? In vino predstavlja v Italiji stotine milijonov dni dela in zaslužka, važen vir do* hodkov za državo in občine.
Amerika y številkah
Sedež Združenih narodov v Lake Successu je velika privlačnost za tu* riste: samo v marcu je bilo okoli 18.000 obiskovalcev iz 30 različnih dežel. Okoli 9000 obiskovalcev je obedovalo v restavraciji Združenih narodov. Pristojni urad pa je zdaj objavil, da za mesec april ne more sprejemati nadaljnjih prošenj števil* nih skupin za ogled sedeža.
*
%
V Ameriki ima danes deset rodbin od enajstih avtomobil: registriranih osebnih avtomobilov je 35,700.000.
*
Dnevna naklada ameriških dnevni* kov je okoli 60 milijonov izvodov; to odgovarja letni potrošnji 31 kg papirja na vsakega Američana.
S Brega
V tržaškem Bregu je v zadnjih desetletjih zrastla nova naselbina, ki je po enem prvih naselnikov dobila ime Domjo. Leži na stiku skedenj* ske, ricmanjske in dolinske župnije Razvoj Trsta ta kraj vedno tesneje priteguje v predmestne razmere in prebivalstvo narašča. Čutila se je po* treba samostojne šole. Partizani so v času akcije organizirali prvo krajev* no šolo v neki gostilniški dvo* rani. Ta učilnica se je pa kma* lu izkazala za nezadostno. Zavezniška uprava je lani posta* vila veliko moderno šolsko poslopje. Zdaj lahko sporočamo javnosti, da se je po velikonočnih počitnicah za*
jc bil storjen res velik korak k res* ničnemu napredku. Upati je, da ne bo dolgo, ko se vpelje tudi redna nedeljska služba božja pri Domju in to bo drugi korak, ki ga bodo vsi dobri ljudjo veseli.
Velika noč v Bregu
Boršt, Boljunec, Dolina, Mačkolje — štiri vasi v Bregu z lepimi cerkva* mi in vernim ljudstvom! V Borštu so v postnem času oči tili in pobelili vso cerkev. Tako je bila za veliko noč res lepa in svetla. Procesija vsta* jenja v tej župniji je že od starih časov vedno na veliko soboto zvečer. Letos je sodelovala tudi vaška god*
f Msgr. Zink, žnpnik in dekan openski
V jutru 12. aprila je v tržaški bolnišnici po dolgem in hudem trpljenju izdihnil msgr. Andrej Zink, dolgoletni župnik in dekan na Opčinah pri Trstu. Bil je v svojem osemdesetem letu. Rodil se je iz starodavne slovenske rodovine pri Sv. Ivanu v Trstu dne ' 20. 11. 1870. Šolal se je na tedanji nemški gimnaziji v Trstu in potem na goriškem bogoslovju. V mašnika je bil posvečen 15. julija 1894. Eno leto je kaplanoval v Skednju, potem je bil za kratko dobo župni upravitelj v Dekanih ter nato v Pomjanu pri Kopru. Od tam je prišel za kaplana v Lokev, kjer je pa ostal le malo mesecev. V začetku leta 1902. je bil nastavljen kot duhovni pomočnik pri župniji sv. Vincencija v Trstu, ki je bila v tisti dobi ustanovljena. Dobrih deset let je deloval na tem mestu. S 1. julijem 1912. je bil imenovan za župnika na Opčinah in je postal tudi dekan openskega dekanata, ki obsega župnije tako imenovane Zgornje okolice tržaškega mesta. Ta službeni položaj je ohranil celih 37 let. V zadnjem času je bil imenovan tudi za dekana dolinske' dekanije, kar je je ostalo pod pasom A. V sled visoke starosti se je z Opčin umaknil v Trebče in je bil lansko leto upokojen kot župnik. Huda bolezen ga je trla že več mesecev, dokler ga ni — preskušenega in očiščenega — Dobri Pastir poklical na obračun.
V četrtek 13. t. m. ob 10. dopoldne se je vršil na Opčinah pogreb, ki je pokazal, kako si je bil rajnik pridobil srca vseh svojih župljanov. Vkljub neugodni dnevni uri se je zbrala velikanska množica vernikov v cerkvi in na pokopališču. Pogrebni govor je imel v cerkvi openski rojak msgr. Ukmar, ki je v jedrnatih besedah najprej v slovenščini orisal pokojnikov duhovniški značaj in njegovo pastirsko delovanje ter je potem zaključil v italijanščini. Sv. mašo je pel novi župnik msgr. Silvani ob asistenci čč. gg. Beleta in Cividina, dočim je vodil ceremonije č. g. Grmek. Svečanosti v cerkvi je prisostvoval tudi tržaški škof msgr. Santin in tržaški župan inž. Bartoli v spremstvu nekaterih mestnih svetnikov. Openski cerkveni zbor je vzorno izvajal pogrebno mašo. Po sv. maši se je razvil dolg sprevod na pokopališče, ki se je do kraja napolnilo s pogrebci. Združeni pevci so zapeli žalostinke. Ob grobu je v italijanščini spregovoril tržaški župan Bartoli, nato pa še v slovenščini openski rojak č. g. Fran Malalan.
Pokojnikovo življenje je potekalo mirno in neopaženo v skrbeh in opravilih dušnega pastirstva. V javne zadeve ni posegal in se jih je najrajši ogibal. Kot župnik in dekan pa je vestno vršil svoje dolžnosti in se žrtvoval za svoje ovčice. Posebno je skrbel za siromake in bolnike. Ko so v svetovni vojni bombe razrušile župnišče, je bil on na obisku pri svojih Opencih v tržaški bolnišnici. Solze so ga oblivale, ko se je vrnil na Opčine in videl mrliče razpoložene na cerkvenem tlaku. Tako je s svojimi župljani delil vesele in žalostne dni ter si postavil v njihovih srcih trajen spomenik. V večnosti pa naj mu Gospod Jezus nakloni plačilo dobrega pastirja! R.I.P.!
METOD TURNŠEK:
©j. fiste co^a . . .
Za sedino obletnico je mašo zadušnico za Rojkovo Micko opravljal mlad vikar — Janžko Rojko. Že leto dni je bil v duhovniški službi na Poborju. Tja je že v jeseni bil k sebi povabil tudi svojo postarno mater. Mati pa se ni inogla odtrgati od Grajenšaka, saj jo je dom bolj kot kdaj prej potreboval. Materi tudi ni dalo, da bi šla s kraja, kjer je bila stekla zibelka ljubljeni rajni Micki in dragemu Janžku.
Janžko je na Miekino smrtno obletnico bil prihitel domov, ne s Pohorja, marveč s triglavskih planin. Š to leto si je bil utrgal čas za na Triglav in za triglavs' rože . . .
Sredi cerkve je spet stal velik katafalk s križem in mrtvaško glavo pod njim. Ob strani pa so gorele in skrivnostno prasketale rdeče sveče. Na levi strani ob katafalku so se stiskali v klopi Rojkovi: s skrajnega roba Tonek z moškim izrazom, zraven njega njegova nova žena Lenka Orcšnikova, ki je z rajno Rojkovo
Micko bila nekoč soseda in prijateljica in ji je Rojkova mati bila tudi krstna botra, potem pa sta se k Rojkovi materi — babici na vsaki strani tiščali dve drobni deklinčki, na levi, med mamico in babico, triletna Lenčka, na desni, pri katafalku, pa petletna Micika, ki je bila dobila ime v spomin na rajno Rojkovo Micko. Obe deklici sta tudi v cerkvi hoteli biti pri babici. Babica, Rojkova mati, pa je bila to jutro žalostna. V črni obleki in črni hadri je bila kot takrat, ko so i devali v grob hčerko Micko in je bila za njo prva maša zadušnica. V srcu stare žene so se znova odpirale stare rane in srce ji je krvavelo ... Le nekaj ji je ob sedmi obletnici bilo v milo tolažbo in dvigajoče zadoščenje, 'lam pri oltarju je maševal za nesrečno rajno hčerko sin njen in ITJickin brat Janžko, ministriral mu je pa, prvič ministriral, mali, zlatolasi, sedemletni Mickin sinček — Tonček.
Micika in Lenčka sta se dvigali na prste pa skrivnostno šepetali babici, žalostni babici, in tudi zbrano moleči mamici ter resnobnemu očetu, naj pogledajo, kako si Tonček pogumno nalaga veliko mašno knjigo in jo ■ 'ehkoto nese na evangeljsko stran.
Vstali so k evangeliju. Deklici in Rojkovi so šele sedaj dobro opazili, da sta na desni strani katafalka bila v klopi tudi mlad gospod in mlada gospa. Bila sta inženir Draško Vrtič in njegova mlada žena Cilka. Prav
v tem letu ju je meseca maja pri Mariji na Ptujski gori bil zvezal Draškov prijatelj — Janžko. Draško je že od novega leta bil v službi na Kmetijski šoli v domačem mestu, Cilka pa je tovarno, v kateri je zadnja leta bila celo uradnica, zapustila in se pos'*-i:la domu.
Ko so po evangeliju spet sedli, so se Miciki, ki jo je sprva črni katafalk z mrtvaško glavo bil tako plašil, oči zazrle v šopke posebnih rož nn katafalku. Micika je babico potegnila za rokav in ji šepnila:
»Joj, babica, poglejte, kakšne, kakšne r»že!. . .«
Pa so se babičine in otroške oči zastre •« v šopek drobnih belih planik ob mrtvaški glavi | d križem. Te žametne bele cvetke je bil natrgal na Triglavu Janžko in jih prinesel ljubljeni rajni sestri . . . Dva druga šopka, rdeče in bele nageljne pa sta bila položila Draško in Cilka. To je bil njun skromen, svetlih in žalnih spominov poln dar. Inženirju Drašku je med prsti drsel rožni venec, oči so mu spremljale Janžkovo sveto daritev . . . Toda pred njegovim duhom se je oživljal oni večer, ko se je Draško bil vračal s polja in prejel spotoma Cilkine nageljne, doma pa zvedel za toli žalostno smrt Miekino . . . Nageljne in Cilkino ljubezen je Draško imel, smrtna senca pa mu je vse zagrinjala v grozo ... Še pri maši zadušnici je nageljne imel s seboj, tople Cilkine nageljne, pa jim je vsa sladkost bila s pelinom grenke žalosti napojena , , . In
jbf. JCafcp je to prav, da ge za take ejuipne pj-aznike vsi ljudje združijo in dajo čast svojemu Bogu! — -V Boljuncu imajo velikonočno procesi* jo zjutraj. Nekoč je bila gotovo zgodaj zjutraj, sedaj pa je ob šestih. Udeležba pri letošnji procesiji je bi; la izredno velika. Sicer pa kar ne moreš spati, ko tako lepo pritrkavajo stari boljunski zvonovi! — V Dolini so imeli procesijo' v soboto zvečer, in sicer iz važnih razlogov prvič letos. Bilo je lepo in vse razsvetljen no kakor za nepozabni večer Mari* jinega romanja. Sodelovala sta oba cerkvena pevska zbora: mladinski in mešani. — V Mačkoljah so imeli slovesnost vstajenja na velikonočno jutro. Če gledamo na udeležbo, je gotovo ta vasica najlepše proslavila Gospodovo vstajenje. — Splošna sodba iz vseh breških vasi je, da so bile letošnje velikonočne procesije povsod večje kot prejšna povojna le«
ta. To pomeni, df §lovcnsko ljud* stv.o v Bregu zopet stopa po pravi poti svojih krščanskih pradedov.
Plešivo
Sedanje deževno vreme je nam kmetom v veliko škodo, ker nam ne pusti opravljati spomladanskih setev, zlasti koruzne. Zadnja mrzla burja je tudi zelo škodila sadnemu drevju, ki je bilo ravno v cvetju. Zlasti češ* nje so po bolj izpostavljenih obron= kih vse požgane. Če bo pa v bodoče vreme ugodno, bomo imeli, tako upamo, vseeno vsaj primeren pride* lek. —- Težko nam je, da nas je za* pastil naš rojak g. Hinko Perin, be* gunec iz Medane, ki je prod dnevi odpotoval v Avstralijo. Z njim je odpotovala tudi družina Vuga iz Snežeč pri Dobrovem. Vsem kličemo: srečno pot in na svidenje v svo* bodni domovini!
Novice
YolitYe y jugoslovanski coni STO-ja
Zadnjo nedeljo 16. aprila so bile upravne volitve v coni B Svob. trž. ozemlja, ki jo upravlja jugoslovanska vojaška uprava. Te volitve so y;«bu* dile mnogo vika in krika, ker sta &e pri njih srečala dva divjal bralca: komunistični in fašistični totalitari* zem. Na eni strani komunizem, sicer pod krinko fratelance, vendar podprt od jugoslovanske vojaške uprave, k1 je zaupano ozemlje spremenila v komunističen vilajet, na drugi strani pa istrski fašizem, ki se kljub ne* srečnemu koncu svojih vzornikov, do sedaj še noče odpovedati svojemu gospodujočemu stališču nasproti za* tirani slovenski manjšini. Iz spopada teh dveh zločinskih sistemov, ki smatrata vsa sredstva za dopustna, je nastalo trenje, ki je zajelo v svoj metež še Jugoslavijo in Italijo in je odjeknilo tudi v širokem svety.
V italijanski pofitični javnoj^i, ki je v svoji nacionalni nestrpnosti, pod* pihovana od novofašističnega giba* jlja, z vso vnemo podpirala istrske laške prerapeteže, se je rodil strah, ija si hoče Jugoslavija no volitvah Jcratkom^Jo priključiti cono J3. V Tr* stu s,e je vršilo veliko zborovanje, jia katerem se je sklenilo zahtevati od vlade, da prepreči to grozno ne* srečo. Vsa zadeva se je tako ,stra» hotno napihovpla, da je mor^l na* stopiti ital. zunanji minister grof Sforza, ki je v govoru v Milanu izjavil, da Italija kaj takega nikoli ne bo dopustila in da jc vse odnose med Italijo in Jugoslavijo potrebno urediti z medsebojnimi dogovori. Ker je tudi maršal Tito izjavil, da je za Jugoslavijo vprašanje STQ*ja drugotnega pomena in so se na za* padu oglasili pomirjevalni in tudi
svarilni glasovi, se je italijanska j a v* nost _ rada ali nerada —■ vendar nekoliko pomirila. Vendar je vsa tu* kajšnja javnost napeto pričakovala nedeljo 16. aprila, ko so se volitve vršile.
Poročila, ki so o teh volitvah do* spela, si tako nasprotujejo, da je nam skoro nemogoče napraviti ob* jektivno sliko. Po italijanskih vesteh je bil v nedeljo v jugoslovanski co* ni, tam okrog Kopra in Buj, pravi sodni datj. Po podatkih, ki jih pri* naša »Prim- dnevnik« so se volitve vršile v najlepšem redu iij so pri* nesle komunistom plebiscitarno zma« go-
POSLUŠAJTE!
»Primorski dnevnik« od 18. aprila uradno poroča:
OKRAJNA VOLIVNA KOMI* SIJ^ V KOPRU poroča, da so v teku predpoldneva prispeli na njen sedež vsi volivni spiski in glasov* nice z volišč v koprskem okraju.
V teku je preverjanje in ugotavlja* nje v,olivnih rezultatov, ki ?e bp predvidoma dovršilo danes ponoči, tako da bodo dpkončni rezultati objavljeni jutri.
Vesti, ki so jih objavili nekateri novinarski krogi o podaljšanji! gla* sovanja v Kopru, Izoli in Piranu za eno uro, ne odgovarjajo resnici.
V skladu s predpisom 2. odstavka 49. člena. Odloka o volitvah so se po 19. uri pripustili h glasovanju le tisti volivci, ki so se ob 19. uri nahajali pred voliščem. Zaradi tega se je na nekaterih voliščih zavlekel postopek glasovanja za četrt do tričetrt ure preko 19. ure.
Volivni postopek se je povsod yršil ,v najy,ečjem redu.
Po neuradnih podatkih je pov* prečna volivna udeležba devetde* setodstotna, medtem ko je pode* želje Istrskega okrožja glasovalo skoro stoodstotno.
ITALIJANSKI LISTI PA PORO* ČAJO:
»11 Lunedi« od 17. aprila piše pod naslovom čez vso stran:	»Za*
stor po volivni burki naročeni po Titu z dovoljenjem zaveznikov«, kako ga ne zanimajo številke, ki jih bo izdala temačna čarovnija volišč. Treba je računati z dejstvi in povedati italijanski vladi in za* veznikom, kar jim gre.
Na drugem mestu je poročilo o napadu in poboju italijanskih in tujih novinarjev.
»Giornale del Lunedi« iz Trsta od
17.	aprila ima zaglavje čez prvp stran: »Kričeč dokaz jugoslovanske volivne sleparije«. — »Gona B ni glasovala za Tita!«
»Giornale di Trieste« od 18. aprila: naslov čez vso prvo stran: »Od Buj do morja pogumno pričevanje o zvestobi Italiji«.
»Terorizirani in nezaščiteni Istra* ni so znali odgovoriti Titu »ne«!« ■*.
Ker poznamo resnicoljubnost vseh totalitarističnih borcev, ki so na istrskem mejdanu križali — oči* video brez posebnih herojstev — sv.pje krvave meče, bo lahko po Zgornjih .podatkih že ysak naših či ta tel jev sam prišel do pravilnega zaključka.
Goriška nadškofija
Po najnovejši statistiki je štela goriška nadškofija 1. aprila 169.530 prebivalcev, od teh 169.440 katoliea* nov >n 90 nekatoličanov. Dekanij jc 11, župnij 74, kuracij 5, vikarjatov 7, cerkva in javnih kapel pa 249, Duhovnikov ima škofija sedaj 184; od teh jih biva v škofiji 160, izven nje 24; izven škofijskih duhovnikov je 17, redovnih pa 45. Na jugoslo* vanskem ozemlju nadškofije je 139 župnij in drugih duhovnij.
Slike nove sv. maše
Kdor želi imeti fotografijo nove sv. maše č. g. Breclja naj $e obrne na pisarno Slov. dobrodelnega društva v Gorici, Riva Piazzutta 18.
Caputo — Kaput
Kadar so Nemci doživeli prav hud poraz in so hoteli označiti svoj po* lom, takrat so obupno klicah: Kaput. Tako polomijado, ki je zaslužila po našem mnenju popolni nemški: Ka* put, je doživel v nedeljo v Gorici g. Caputo Vincenzo, generalni tajnik nacionalistične stranke v Italiji. Pri* šel je v Gorico delat propagando za
»Bandiere al vanto per Istria italia* nijssima« in za shod v Trgovskem do* mu. Pa ljudje niso izobesili zastav in niso šli na shod. Kaput Caputo!
Dve poroki
Dne 10. aprila sta ,se poročila v M e ran u g. Zvone Hribar, uradnik pri organizaciji IR O in gdč. prof. Sonja Gombač iz Trsta. — Dne 12.. aprila sta stopila v sv. zakon v Ri* mu g. dr. Jože Velikonja, profesor v Trstu in gdč. prof. Tili Rus, tudi iz Trsta. — Obema paroma izrekamo svoje čestitke in jima želimo obilo božjega blagoslova.
Zakaj se bori *Soča“
V svoji zadnji številki od 15. apri* la prinaša »Soča« uvodnik pod za* glavjem »Koprske volitve in mi!« V zaključnem odstavku se člankar spušča v prerekanje z znanim komin* formističnim senatorjem Terracini* jem, čigar politike ne smatra za ko* munistične. »Mi se« — tako piše »Soča« —• »z razredno politiko se* natorja Terracinija in njemu; enakih ne bomo nikoli strinjali, ker je v kričečem nasprotju z Marksovimi in LeninoVimi osnovnimi načeli.« Tedaj! Terracini in Togliatti, skrita se z vajino komunistično brljavko pod mirnik! Pravo rdeče sonce sveti okrog »Soče«, ki jo napihujeta inter* nacionalca Marks in Lenin, najeti politični opričniki pa trdijo, da je to sonce sonce zavednega slovenstva. In najdejo se duševni reveži, ki ve* rujejo.
Grobove bodo prekopavali
Mestno županstvo javlja, da bodo po 1. juliju prekopali vse grobove, v katerih so osebe, ki so umrle pred 31. dec. 1939 in vse za 20 let najete grobove, katerih najemnina zapade 31. dec. t. 1. Prekopi se bodo izvršili na centralnem * mestnem in vseh dru* gih predmestnih pokopališčih. Če pri* zadete stranke me bodo zaprosile za podaljšanje najemnine ali za prekop v zasebne grobnice in grobove, bodo; prekopano ostanke položiti v skup* no kostnico. Tozadevne prošnje jc treba predložiti županstvu do 30. ju* nija in vplačati predpisano pristojbi* no. Vsi nagrobni kamni, ki ne bodo odstranjeni z zgoraj omenjenih gro« bov do 30. junija, bodo postali last občinske uprave.
Prezgodnji grob
Osmošolec liceja v Šempetru pri Gorici Vasilij Komavcc, sin znane družine sodnega svetnika v Solkanu, je 12. t. m. nepričakovano zaključil svoje mlado in mnogo dobrega obe* tajoče življenje:	srčni krč je strl
komaj 19 letni cvet. Pokojni jc do razmejitve 1. 1947 obiskoval s svojima sestrama in bratom slov. šo* le v Gorici. Njegovi profesorji in sošolci ga imajo v najtoplejšem spo* minu, ker je bil vsestransko vzgle* den. Njegova nenadna smrt je zato
vse hudo potrla. Težko prizadetimi
pokojnikovim staršem naše gloe boko sožalje. Z njimi sočustvujej* tudi vsi Goričani, ki jih poznajo.
Kako je bil Vasilij priljubljen med svojimi sošolci in vrstniki, je poka* zal njegov pogrebni sprevod. Zasut v vence in, šopke dehtečega pomlad* nega cvetja nas je zapuščal VasiUf — cvetka med cvetkami. Naj počrni v božjem miru!
Strelske vaje
Od 17. aprila do 23. aprila vključit* se vršijo vsak dan od 7 do 19 ur* strelske vaje na bazoviškem strelišč* s puškami kalibra 30, karabinkami kalibra 30 in avtomatičnimi puškami.
UNRRA — tkanine
Urad za mednarodno pomoč (Aiut* internazionali) na goriški prefekturi sporoča, da bo od prihodnjega če* trtka 20. t. m. razdelil še omejeno število nakazil za Unrra — blago. Kdor še ni bil deležen nobene dode« litve, naj se javi.
Novi šolski zvezki
Slovenske učitelje in katehete bo najbrž zanimala nova vrsta zvezkor, k: jih je te dni izdala znana trgo* vina Fortunat v Trstu. Zvezki so po obliki precej široki; imajo 42 listor (po 19 in 22 vrst z robom vsaka stran), marmornate platnice razne barve ter etiketo. Novost je pa v prvi vrsti v tem, da imajo zvezdi pomožno črto. Pomožna črta nauči učenca lepe pisave, in lepa pisava j« tudi upoštevanja vredna vrlina v na« ši neurejeni dobi. Zvezki so črtani z majhno razliko: ena vrsta ima 9 mm široke vrste (3 + 6 = 9 mm), druga pa 8 mm (3 + 5 =8 mm). V nove zvezke bodo vsekakor učenci lahko mnogo napisali in lepo, ter s tem prihranili tudi precej denarja svojim staršem. Zvezki se dobijo mo v trgovini pri Fortunatu v Trstu.
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS«
Ana iz Marijine družbe v Trshi za sklad 500<— lir.
Srčna hvala!
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE SV. DRUŽINE«
R. K. 200; zbirka A 254; družina A. T. 1000; č. g. Kufolo Anton, žiro* nik v Lazah 500; Rosic Ludvik t Štupci 300; cerkveni pevski zbor 9y. Ignacija v Gorici poklanja nagradf 1000, ki mu je bila dana za trud ob novi sv. maši č. g. Bogomila Breclja; prevzvišani knezonadškof dr. Karl Margotti nam je podaril »a praznike 5000.— lir s prelepim vo$či? lom: »Naj Jezus ,naš Odrešenik, ki je vstal od mrtvih, prinese Vam, vsem sestram in dragim sirotam, mir in vesclje!«i
Vsem našim dobrotnikom iskrena zahvalq in zagotovilo molitve!
Odgovorni urednik: Stanko Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
vendar, po nageljnih si je pridobil Cilkino srce, z nageljni so ju bili zasipali, ko sta se v maju poročila, kot nageljni jima je kot fantu in dekletu cvetela ljubezen in jima tudi zdaj cveti kot možu in ženi . . . Oh, saj skoraj rajnici nista mogla pokloniti lepšega, bolj od srca toplega, kot so rože in molitev . . . Draško se spet zbira in moli, moli za rajnico, ki so ji njene rože tako kratko cvetele ...
Gospa Cilka je klečala na desnici Draškovi in bila zelo resnobna, globoko zamišljena. Iz prsi ji je pri-kipel pplglišeq vzdih:
»O Bog, sveti Bog, tudi mlada žena, mlada mati kdaj umre!« Srh ji je spreletel život. Toda pogled na zalega, kodrolasega fantiča, ki streže pri maši, ji zmede žalostne misli.
»Kako lep deček, zdrav in bister! Tolik je že Miekin sinček? O sirotek, ki nima matere!«
Cilki se zasolzijo oči. Srce čuti bolest in plaka . . . Skrivnost materinstva, srene vezi med materjo in otrokom, stopi pred Cilko veličastna, sladka, pa tudi polna groze . . . »O Bog, v tvojih rokah je usoda mater in otrok!« Ta vzdili iz Cilkine duše pa je goreča prošnja in molitev. . . Cilka ne more odtrgati oči od zalega dečka . . . »Kako lepo se je razcvet! Ko bi ga videla zdaj njegova mamica?« In spet pripolze Cilki nove solze ... Še strmi v fantiča ... in moli za njegovo
mater in zanj, moli pa tudi zase in svojega moža . . . Samo Cilki in Bogu so znane tihe, skrivnostne želje njenega srca------------
Janžko je začel s predglasjem. Nizek, žalostno tožen je bil njegov glas. Materi je glas segel v srce . . . Solze ji privro v oči. Sin njen, brat Mickiti poje za sestro . . . Nekoč sta Janžko in Micka pela doma skupaj . . . Oh, bilo je tako lepo!. . .
Tudi Janžko se med petjem uvodnega mašnega slavospeva spomni, da so doma nekoč družno peli: Micka, on in celo mati. Micka se je od matere bila naučila tako lepih pesmi . . . Mali je drobni deklici, čeprav je bila vojna in ni bilo očeta, le kdaj zapela. Joj, Tončku pa njegova mamica, rodna mamica, nikoli ni zapela in nikoli Tonček ne bo pel s svojo ljubo mamico Micko . . . Janžku je bridko, da bi sredi pred-glusja zajokal . . . Illipnil bi tako silno, da bi zajokala z njim še cerkev ... Pa saj ga miri in teži pesem sama, saj . . . »ko nas žalosti gotova usoda smrti, nas tolaži obljuba prihodnje nesmrtnosti . . . tvojim vernikom, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči in, ko jim razpade dom bivanja na zemlji, se jim pripravi večno bivališče v nebesih . . .«
Tonek je bil med mašo mirno vdan. Z globoko vero je molil za Micko, dobro M*'ko, ki v večnosti ni pozabila nanj. Micka mu je, j !>il lonek u ver jen, bila
izprosila dobro,	verno Lenko . . .
Po maši sta	mladi inženir Draško	in	mlada gospa
Cilka vsem trem Rojkovim otročičem nasula polno prgišče medenih slaflkprčkov. Gladila sta po zlatih laseh in rdečih	ličkih zdaj Lenčko	zdaj	Miciko zdaj
Tončka. Tonček	je bij ginjeji, da sta	k	maši za mamico
bila prišla tudi imenitni gospod Draško in gospa Cilka. Cilki se je dečko še posebej zaziral v krasen obraz. Zdela se mu je tako dobra, ko mu je z desnico tako ljubeznivo sla krog lica. Tudi vikar Janžko je svojim malim sorodnikom natresel y rqke in žepe sladkih dobrot in vsakemu posebej poklonil z zlatom obrob-ljeuo podobico.
Oči Rojkove babice, Toneka in Lenke so radostno žarele, ko so Cilka, Draško in Janžko posvečali otrokom toliko tople ljubezni. Pa tudi babici, Toneku in Lenki so Cilka, Draško in Janžko toplo stisnili roke in jim spregovorili mehke, dobre, bodrilne besede.
Potem je pa Lenka, Rojkova mlada gospodinja, z desnico prijela za roko Tončka, »malega, bodočega Rojkovega gospodarja«, z levico pa svojo milo Lenčko in vsi so v toplem jutranjem soncu počasi šli na Uojkovino.
KONEC.