19 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIX. KAMNIK, 27. MARCA 1989 RAZGLAS LISTE MOŽNIH KANDIDATOV Republiška kandidacijska konferenca je 14. marca 1989 določila naslednja možna kandidata Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za člana Predsedstva SFR Jugoslavije iz SR Slovenije: 1. Marko BULC, rojen 1926, diplomirani inženir kemije 2. Janez DRNOVŠEK, rojen 1950, doktor ekonomskih znanosti Neposredno izjavljanje o možnih kandidatih bo v nedeljo, 2. aprila 1989. PREDSEDUJOČI DELOVNEGA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE Jože SMOLE VABILO Vabim vse delovne ljudi in občane občine Kamnik, da se udeležite neposrednega izjavljanja o možnih kandidatih za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ki bo ■ v nedeljo, 2. aprila 1989 od 7. do 19. ure na voliščih po krajevnih skupnostih To je pomemben korak SZDL pri demokratizaciji kandidacijskih postopkov, ki ga bomo potrdili z našo udeležbo in glasovanjem. V tej številki Kamniškega občana tudi posebej objavljamo pregled vseh volišč, ki jih je na predlog KS določila občinska volilna komisija. Zaradi nekaterih sprememb dosedanjih volišč bodite po-Zo™ Predsednik OK SZDL: Davorin Gregorič, I. r. • S seje predsedstva OK SZDL Smo res tako nemočni? Poročilo o delu občinske konference socialistične zveze v poglavju o družbenoekonomskih odnosih sicer res ugotavlja, da smo premalo naredili za razbremenjevanje gospodarstva, vendar pa ni res, da so temu vedno krivi objektivni vzroki in naša nemoč pred intervencijskimi in drugimi zakoni, je na seji poudaril eden izmed članov predsedstva in se ob tem zavzel za prestrukturiranje, kije vedno nujno povezano tudi s temeljito kadrovsko prenovo. V poročilu je v poglavju o razvoju krajevnih skupnosti treba zapisati, kaj je socialistična zveza naredila za izvedbo samoprispevka v Centru in Zapričah, kjer ga pred tremi leti edini v občini niso izglasovali. V programu za letošnje leto pa naj socialistična zveza posebej navede, kaj je bilo s samoprispevkom do sedaj narejenega v krajevnih skupnostih in kaj ne. Po mnenju enega od članov bi namreč v novo srednjeročno obdobje; ko se že razmišlja o novem samoprispevku, ne veljalo iti s slabo doto neuresničenih programov. Večino časa so člani predsedstva na zadnji seji posvetili obravnavi skupščinskega gradiva oziroma ene glavnih tem tokratne skupščine - poročilu o usklajevanju bilance prihodkov sis družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za letošnje leto. Predsednik izvršnega sveta je po- Padec fizičnega obsega proizvodnje zbuja najmanj skrbi j Predstavniki kamniškega gospodarstva niso tako zaskrbljeni |M zmanjšanim fizičnim obse-t°m proizvodnje, kot nad Skrb rHtfajočlm padcem akumulativ-"e sposobnosti našega gospodar-"va. Čas bi že bil, so poudarjali S*8 seji občinskega odbora me-°bčinske gospodarske zbornice, ■ ' se proklamirano razbremenje-PjH/e gospodarstva enkrat nw« J'čno tudi uveljavi v praksi. Izgu-?e v zdravstvu, šolstvu in kulturi P treba na neki način pokriti, ^nrfar ne le z najenostavnejšim panjem gospodarstvu in zviše-**njem prispevnih stopenj. Sicer pa so o trenutnem poslopju spregovorili kar direktorji Nni. Tako je direktor Titana po-pdal, da so lani kljub vsemu za P odstotke povečali produktiv-PSt, nekoliko pa se je zaradi Pile zime letos zmanjšala proda-'a smučarskih vezi, ki jih Titan fe'a v sodelovanju s Tvrolio. Sla-.° gre Alpremu in Graditelju, Mi v Stolu z rezultati niso naj-' °'j zadovoljni, močno se je zmanjšala prodaja v Svilanitu, predvsem v Srbiji. V Eti gospodarijo dokaj solidno, so dejali, fizični obseg proizvodnje pa so zmanjšali na račun prestrukturiranja. Klasičnemu programu so dodali še delikatesnega, ki ga je količinsko manj, vendar pa je v bistveno višjem cenovnem razredu. Enako so usmerjeni tudi v Stolu, kjer z dvigovanjem kakovosti izdelkov prehajajo tudi v višje cenovne razrede. V tej delovni organizaciji so se poleg zmanjšanja števila zaposlenih, predvsem nekvalificiranih delavcev, načrtno lotili tudi ukinjanja slabše plačanih proizvodnih programov. Čeprav gre v splošnem tekstilni industriji v vseh republikah izjemno težko, so s svojim poslovanjem v zadnjih mesecih v kamniški Ideji izredno zadovoljni. Bistveno več izvažajo, s surovinami pa nimajo večjih problemov. < Na občinskem odboru medobčinske gospodarske zbornice so nekaj besed namenili tudi družbenim dejavnostim, ki so v veliki Na podlagi 38. člena Pravil OK SZDL Kamnik in v zvezi z 12. členom Poslovnika o načinu organiziranosti in delovanju Konference občinske organizacije in njenih organov sklicujem SEJO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ki bo v četrtek, 30. marca 1989 ob 16. ur! v prostorih SO Kamnik, II. NADSTROPJE Osrednja vsebinska točka dnevnega reda bo informacija o pri-četku izgradnje telefonskega omrežja v občini Kamnik, nosilcu te prioritetne investicije v občini in izvajalcu del. Vljudo vabljeni! Predsednik OK SZDL: Davorin Gregorič, I. r. finančni stiski. Predvsem zdravstvu, ki ima trenutno več kot pet milijard dinarjev izgube, od tega največ dolguje Kliničnemu centru v Ljubljani. Kljub pomanjkanju denarja v gospodarstvu bo verjetno le treba poiskati tudi dodatne vire za pokritje osnovnih programov v šolstvu. Sicer pa brez izgube ne bo šlo niti v kamniški kulturi. • Na zadnji seji občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice so člani predlagali imenovanje novega predsednika. Sedanji, Boris Zakrajšek, bo po štirih letih zaradi prevzema nove dolžnosti v izvršilnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije v občinskem odboru prenehal s predsednikovanjem. Novi predsednik, direktor Svilanita Matija Jenko, bo za novo dolžnost imenovan s prvim aprilom. Ob tem so člani razrešili tudi sedanjega, po mnenju vseh zelo prizadevnega tajnika, Silva Uča-karja. Kamniški direktorji so se še dogovorili, da bodo po zaključku likvidacije delovne organizacije Planinka dokončno poskrbeli tudi za hotel Malograjski dvor, ki še vedno sameva napol izdelan. Ustanovili bodo mešano podjetje, katerega člani bodo seveda vsi, ki so do sedaj vlagali vanj. Ko bo dograjen do vselitve, ga bodo oddali v najem zasebniku. O podobnem načinu organizacije razmišljajo tudi za žičniški sistem in turistično gostinske objekte na Veliki planini. S tem bi upravljanje z žičnicami na planini odvzeli Komunalnemu podjetju in ga s tem rešili velikega bremena stalnih izgub. ROMANA GRČAR vedal, da se je občina znašla pred velikim problemom, za katerega še ne vedo najboljše rešitve. Zdravstvo ima ogromne izgube, šolniki imajo le še za plače, ne ostane jim niti za pokrivanje osnovnih materialnih storškov, tudi kultura zahteva mnogo več sredstev, kot jih omogoča zakon. Predstavnik izvršnjega sveta je dejal, da je občina popolnoma nemočna. Normative in standarde določa republika in tudi več kot 60 odstotkov denarja, ki se v interesnih skupnostih nabere za družbene dejavnosti, gre v republiko. Ta trend odliva denarja iz občine se iz leta v leto veča. Predstavnik gospodarstva v predsedstvu je na seji vzkipel, češ, kdaj bodo temu revnemu gospodarstvu, ki ga čakajo še hujši časi, končno pustili, da malo zadiha!? Očitno je namreč bilo, da bo izgube v družbenih dejavnostih ponovno pokrivalo gospodarstvo. Ne ve se še, na kakšen način, ali z združevanjem po delavcu (predlagano je 300.000 dinarjev na zaposlenega), s čimer bi pokrili le del dolga kamniške zdravstvene skupnosti kliničnemu centru, ali pa bo potrebno MOGOČE BOMO SKUPAJ NAŠLI REŠITEV? S temi besedami smo tudi preko Kamniškega občana povabili vse, ki bi hoteli podpreti slovensko humanitarno akcijo za tiste novorojenčke, ki potrebujejo več kot mamo. Glasbeniki in učitelji Glasbene šole Kamnik so NAM VSEM SKUPAJ pripravili koncert, prijeten večer ob glasbi in besedi s prešerno igrivostjo njihovih najmlajših članov. Njim velja posebna zahvala, prav tako hvala DO KIK, Kino podjetju Kranj, Zdravstvenemu domu Kamnik, drugim DO in še posebej vsem šolam in občini. Ali je res, da zgledi vlečejo? D. G. tudi bistveno zvišanje prispevne stopnje za zdravstvo. Predsedstvo je bilo v zvezi s tem soglasno, da v skupščini podprejo izvršni svet pri načinu reševanja problemov v zdravstvu, obenem pa naj kamniški delegati v republiški skupščini dajo pobudo za pospešeno spreminjane s področja družbenih dejavnosti, predvsem kar zadeva normative in standarde. Težak položaj šolstva in kulture bodo v občini reševali kasneje, če se bo pokazala kakršnakoli možnost za to. Ob tem se je ponovno oglasil član predsedstva, sicer direktor ene delovnih organizacij, in dejal, da se ni treba vedno izgovarjati le na nemoč zaradi zakonov. Ni čisto tako, je dejal. Koliko časa že govorimo, da bomo zmanjšali število zaposlenih v družbenih dejavnostih. Pa se je letos spet zgodilo ravno nasprotno. Še več! V teh dejavnostih se je zaposlovanje zvišalo, v gospodarstvu pa zmanjšalo. Nenehno gradimo infrastrukturo kot najbogatejša družba, ustvarjamo administracijo, ki sama sebe žre, ob tem pa zahtevamo od gospodarstva, da se prestrukturira. Po njegovem mnenju obremenitev gospodarstva letos ne bi smela biti večja od lanske, če upoštevamo, da bodo pogoji gospodarjenja letos mnogo težji. Dokončajmo le že obstoječe naložbe (pošta in zdravstveni dom), ostale pa naj počakajo boljše čase! Delavci v družbenih dejavnostih morajo imeti enake pravice kot delavci v gospodarstvu, je bilo še rečeno na seji predsedstva socialistične zveze tudi medsebojno obtoževanje, kdo komu »žre denar«, je nesmiselno in popolnoma brez osnove. Je pa res, da bomo enkrat le morali ugrizniti v kislo jabolko in bistveno zmanjšati pravice porabnikov. To pa je po tolikih letih gradnje družbenega standarda zelo težko. Vendar se moramo ozirati predvsem na zmožnosti našega gospodarstva. In če nam je že dolgo tega bistveno padel osebni standard, se bomo na žalost morali odpovedati tudi delu družbenega, saj ga že nekaj časa le še umetno vzdržujemo na tako visoki ravni. Takega standarda si kratkomalo ne moremo več privoščiti. Predsednik skupščine je menil, daje treba končno naredi-iti konec tudi našemu znanemu farizejstvu in morebiti le pogledati, kdo je odgovoren za nenehno večanje odliva sredstev iz občine v republiko. Morebiti bi tudi veljalo pogledati, kaj je s številom oddelkov v naših šolah, in če jih le ne bi veljalo racionalizirati. Tudi en zdravnik na enega pacienta, kot je malo pretiraval eden od članov, v naši družbi ni potreben. Ob vsem tem pa moramo končno narediti selekcijo med dobrimi in slabimi, tudi kar zadeva osebne dohodke, med zdravniki, učitelji in še kom. Na seji predsedstva so člane seznanili še s predlaganim programom proslav za letošnje leto. Člani so opozorili, da na seznamu manjka kar nekaj prireditev, sekretar pa je dejal, da ga bodo še dopolnili, vendar pa je vse odvisno od organizatorjev posameznih prireditev, ki jim ne pošiljajo pravočasnih in točnih prijav prireditev. Sredi aprila bo socialistična zveza organizirala problemsko konferenco o možnih lokacijah za odlagališčno jamo. Povabljeni bodo vsi občinski in republiški strokovnjaki s tega področja, o smeteh in ekologiji pa se bodo pogovarjali v prostorih kulturnega doma na Duplici. Občinska konferenca SZDL bo sovjo programsko konferenco imela 30. marca ob 16. uri. Prihodnji mesec pa se Kamni-čanom obeta tudi obisk predsednika republike Janeza Stanovnika, ki se bo ob obisku v kamniških delovnih organizacijah popoldne pogovarjal z občani o aktualno politični situaciji v Jugoslaviji. ROMANA GRČAR Opolitičnih raznolikostih Niti socializmu niti samoupravljanju se ne bomo odkrekli in se bomo zoperstavili vsem akterjem, ki bi želeli našo družbeno ureditev zapeljati v drugo smer ter nam namesto sicer še ne dovolj jasno opredeljene družbene lastnine in samoupravljanja vsiliti prevladujočo zasebno lastnino in participacijo delavcem, je poudarila Sonja Lokar, članica predsedstva CK ZK Slovenije na nedavnem pogovoru družbeno političnih delavcev in aktivistov ZK občine Kamnik. V triurnem zanimivem in živahnem pogovoru, ki se ga je udeležilo tudi veliko borcev NOB (izostali pa so žal nekateri člani Občinskega komiteja ZK), je tekla beseda o predlogu stališč ZK Slovenije o političnem pluralizmu ter prenovi Zveze komunistov Slovenije. Sonja Lokar je v uvodu spregovorila o vzrokih za krizo zgodnjih socializmov, za krizo v Jugoslaviji po letu 1981, o razvoju novih oblik političnega pluralizma, o dilemah pri prenovi ZKS in o razmerah, ki so vzrok za zahteve po izrednem kongresu ZK Jugoslavije. Zavzemamo se za nestrankarski politični pluralizem, ki pomeni, da nikomur ni vnaprej odvzeta pravica, da bi oblikoval svoje politično stališče in ga tudi predstavil javnosti. To pa pomeni, da moramo odpraviti še preostale elemente monopola Zveze komunistov, ki svojo avantgardnost lahko dokaže edino v demokratičnem dialogu v okviru socialistič- ne zveze, na neposrednih tajnih volitvah v skupščini ter v drugačnih oblikah in metodah dela. Na podlagi take usmeritve je ZKS tudi podpisala sporočilo iz Cankarjevega doma ob nedavni stavki kosovskih rudarjev. Normalen dialog se nikakor ne more začeti na grobovih rudarjev, je poduarila Lokar-jeva. Naša usmeritev za izhod iz sedanjih zagat je, da tistim, ki nas sedaj napadajo zaradi naših stališč, ne odgovarjamo z enakimi metodami in da s pogovori poskušamo obnoviti podrte mostove sodelovanja v različnosti. Vzelo razgibani razpravi so udeleženci soglašali z uvodnimi besedami Sonje Lokarjeve in s tem tudi izrazili podporo sedanji usmeritvi vodstva Zveze komunistov Slovenije. Poudarili pa so, da se je potrebno ob odločnem vztrajanju na demokratično sprejetih stališčih zavzeti za strpen pogovor in za končanje sedanje »vojne« v javnih glasilih, na radiu in televiziji. Na primer Davidova zvezda in karta nove Zahodne Jugoslavije v Mladini sta v odločnem nasprotju s tako usmeritvijo. Na take očitne provokacije bi morali v Sloveniji pravočasno in bolj odločno reagirati. Mlade pa moramo močneje pritegniti k sodelovanju pri tistih projektih, ki so zanje zanimivi, saj imajo že zadosti fraz o tem, da so naša bodočnost in podobno. Naj kar postanejo naša sedanjost, saj so bili dolgo odrinjeni na rob sprejemanja najpomembnejših družbenih odločitev. Več razpravljalcev je bilo tudi mnenja, da je naša slovenska alternativa le v avnojski Jugoslaviji kot federaciji svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti, seveda s polno pravico do samoodločbe. F. S. ŠT. 6 KAMNIŠKI OBČAN / 27. MARCA 198$ S seje zbora združenega dela Gospodarstvo ne prenese več vseh želja! »Sram naj nas bo!« Odločitev delegatov o osrednji točki zadnje seje skupščine je bila dokaj težka. Sprejeli so poročilo o usklajevanju bilance prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti za letošnje leto. Po uvodni besedi predsednika komiteja za družbenoekonomski razvoj, vodje strokovne službe skupnih služb siso v družbenih dejavnosti in predsednika izvršnega sveta, ki so prikazali težko stanje družbenih dejavnosti in rezultate dolgotrajnega iskanja rešitev za vsaj delno premostitev težav, so probleme v posameznih interesnih skupnostih predstavili še predsedniki skupščin nekaterih od njih. Tudi delgati iz delovnih organizacij so povedali svoje - češ, če ni, še cesar ne more vzeti. In res je, da je naše gospodarstvo izžeto do zadnjega, dodatnih obremenitev od tistih za dokončanje glavnih, že začetih naložb, (zdravstvenega doma in pošte) ne bo preneslo, saj je njegova akumulacija iz leta v leto manjša. Upravičeni pa so seveda tudi vsi opozorilni klici zdravstva, šolstva, kulture, socialnega skrbstva, otroškega varstva in še koga. Vsi morajo preživeti. Slednji pa (če nimajo ob vsem še izgub!) lahko le še Životarijo. Denarja imajo komaj za izvajanje osnovnih programov, nekateri še to ne, in za plače. Preveč tehtnih argumentov je bilo izrečenih z njihove plati, da bi jih vse lahko prenesli na papir. Malodane večina zahtev je upravičenih. Vendar gospodarstvo ob vse težjih pogojih le ne bo moglo zadostiti vseh potreb. Osebni standard nam že nekaj let vztrajno pada, verjetno se bomo morali sprijazniti tudi s padanjem družbenega. Tako približno so razmišljali delegati na zadnji seji skupščine. In ne glede na glas vpijočih v puščavi, so se morali odločiti le za odboritev delnega pokritja ogromne izgube zdravstvene skupnosti, ki že nekaj časa ostaja dolžna ljubljanskemu kliničnemu centru. To in dokončanje že začetih naložb. Ostalo bo moralo počakati boljših časov, morda le nekaj mesecev, če se bodo kasneje pokazale možnosti za reševanje njihovih težav. Skupščina je tako sprejela pobudo izvršnega sveta, da delegati na skupščini zdravstvene skupnosti začasno (do vrnitve dolga UKC) sprejmejo višjo prispevno stopnjo za zdravstvo. Preko skupine delegatov za republiško skupščino pa bo kamniška občina zahtevala preverjanje pravic, normativov in standardov v inte resnih dejavnostih, ki so po mnenju kamniških delegatov občutno previsoki za družbeni standard, ki ga lahko zagotovi naše gospodarstvo. Delegati so s sklepom pooblastili izvršni svet kot odgovornega nosilca za preverjanje in izvrševanje posameznih nalog. Omeniti velja, da je izvršni svet ob tej problematiki tudi odločno zahteval, da je treba v republiki preveriti racionalnost organiziranosti občinskih, predvsem pa republiških interesnih skupnostih, in da se ustavi trend odliva sredstev iz občine v republiko. Že po predlaganih sklepih izvršnega sveta pa se je ponovno razvila razprava delegatov. Nekaj jih je opozorilo tudi na nujnost spremembe mišljenja. Namreč, morda prav vsi normativi in standardi, ki jih najbolj krivimo za izgube v družbenih dejavnostih, le niso previsoki. Prizadevati si moramo za večji razvoj, se približevati Evropi, ne pa, da standarde in normative znižujemo, ko zaškriplje. Vendar pa je res tudi to, da v tujini resnično velja pregovor - »zdravje je bogastvo«, saj za to tudi nekaj dajo. Pa tudi za šolstvo in kulturo globoko sežejo v žep! Na zadnjem zasedanju skupščine so sprejeli še odlok o zaključnem računu poračuna občine Kamnik za leto 1988, poročilo zavoda za spomeniško varstvo Kranj o delu v lanskem letu in program za delo Zavoda v naši občini za to leto. Osnovno šolo na Duplici so poimenovali po Mariji Veri, sprejeli so osnutek odloka o poprečni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini in odlok o zazidalnem načrtu za območje B-8 Zgornje Perovo. Ob slednjem so sprejeli tudi dva amandmaja izvršnega sveta, ki se nanašata predvsem na pripombe sanitarne inšpekcije pri ureditvi tega območja. Odlok o komunalnih taksah je bil sprejet le v zboru krajevnih skupnostih, zakaj je »padel« v zboru združenega dela, pa si preberite v komentarju. R. GRČAR »Samo doma bi razsajali, se pogajali o stvareh, ki jih nismo najbolje razumeli, in to samo za občutek, da smo vplivali na nekaj,« seje na zadnji seji skupščine slišalo iz delegatskih klopi zbora združenega dela ob obravnavi odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik. Zakaj tako razburjenje ob življenjsko manj pomembnih zadevah, bi se lahko vprašal kdo izmed prisotnih, saj je pred odločanjem o tem odloku potekala razprava o uskaljevanju bilance prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti, se pravi o prispevnih stopnjah, ki bistveno bolj bremenijo naš žep in se zažirajo malodane v srž gospodarstva, ki že samo komaj životari. Razpravljanje o tej pomembni temi je trajalo dve uri, kar uro pa pregovarjanja delegatov o tem, ali je za »našega človeka« 2.400 dinarjev turistične takse na dan v počitniških domovih na Veliki, Mali in Gojški planini preveč ali ne, bi veljalo to vsoto razpoloviti ali celo ukiniti... Delegati Stola so namreč spodbijali del odloka o komunalnih taksah v delu, ki govori o taksah za nočitve domačih gostov v počitniških domovih. Turistična taksa se po besedah predsednika komiteja za družbenoekonomski razvoj namenja izključno v propagando informativne namene. Torej, z nekaj starimi miljarda-mi, kolikor bi se v enem letu nabralo iz turistične takse, bi si turistično (premalo znan!) Kamnik morda lahko privoščil celo tiskanje novega turističnega prospekta (kakšno razkošje?!) pa morda bi ostalo še celo za kakšen turističnopropagandni plakat. In kje so protiargumenti Stolo-vih delegatov? »Domovi na Veliki planini so že tako narejeni iz denarja združenega dela, zakaj bi torej naš delavec še dodatno plačeval?« je dejal eden od njih. Nekateri so v splošni evforiji ob tem odloku govorili celo o nepotrebni podpori Komunalnemu podjetju - kar seveda s to delovno organizacijo nima nobene zveze. Stolovi delegati so bili torej proti in na seji so od ostalih zahtevali, da se »izjasnijo«. Šlo je za tipično prepričevanje delegatov, ki so na sejo prišli z že izdelanim mnenjem svoje delegacije. Kakšna pa so ta bila, je očitno iz tega, da na sejo ni prišla nobena pismena pripomba. Ob vsesplošnem razpravljanju o upravičenosti turistične takse na Veliki planini je eden od delegatov ogorčeno vzkliknil: »Sram naj nas bo, vse skupaj! Za domač hrib ne bi dali počenega groša, drugje smo pa čisto tiho.« S tem je mislil na to, da imajo naše delovne organizacije tudi v drugih turističnih mestih, predvsem ob morju, svoje počitniške domove, narejene udarniško oziroma drago plačane, pa se še nihče nikoli ni upiral plačati turistični takse za bivanje v enem tistit krajev. Delegati so glasovali. Ker jf bila prisotnost le 62 odstotna (o'< 45 delegatov jih je bilo na seji l< 25) in ker jih je bilo ob glasova' nju pet proti in dvajset za sprejet je predloga, odlok o komunalni! taksah ni bil sprejet. Dvajset de legatov namreč ni predstavljalo večine delegatov (od petinštiridesetih). Ker so v zboru krajevnih skupnostih sprejeli odlok, bo sedaj potreben medzborovski us-klajevalni postopek. Če bodo konec aprila delegati v zboru združenega dela odlok sprejeli, bo ta začel veljati šele maja. Inflacija pa, kot vedno, tudi tu dela svoje! P. S. Ste že slišali za »oaze miru na Veliki planini«? Seveda, v televizijski reklami. Bodite prepričani, da bo ta oaza še dolge ostala mirna! Zakaj? Ker turistov še dolgo ne bo. In očitno tudi na maramo, da bi prišli! Pa naj še kdo govori o turističnem razvoju kamniške občine ... __________ROMANA GRČAB Usposabljanje sindikalistov Sredi marca je Občinski sindikalni svet Kamnik organiziral v izobraževalnem centru RS ZSS v Radovljici dvodnevni seminar za predstavnike osnovnih sindikalnih organizacij iz naše občine. Okrog 40 udeležencev se je prvi dan seznanilo z novim zakonom o podjetjih, ki na novo opredeljuje tudi vlogo sindikata glede na sedanji zakon o združenem delu. Obravnavali so tudi teze za novi zvezni zakon o delovnih razmerjih. Vlogi sindikata glede na novo zakonodajo in prenovi sindikata je bila namenjena posebna tema, ki je spodbudila kar precej razprave. Zelo aktualna je bila tudi Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Občinska volilna komisija Številka: 013-1/89 Datum: 23/3-1989 . Občinska volilna komisija Kamnik izdaja na podlagi 125. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, št. 24/77, 22/81, 36/85) naslednjo ODLOČBO o določitvi volišč za neposredno izjavljanje o možnih kandidatih za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK volišče št. 1 bo v pisarni krajevnega urada Motnik za glasovalce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-11, 13-18 in 28-31) KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ volišče št. 2 bo v dvorani kulturnega doma v Špitaliču za glasovalce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1 - 9, 12 in 19-27) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ volišče št. 3 bo v kulturnem domu na Lazah za glasovalce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Češnjice, Golice, Liplje, Črni vrh v Tuhinju, Cirkuse, Veliki Hrib,.Mali Hrib in Laze v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU volišče št. 4 bo v domu družbenih organizacij Šmartno za glasovalce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju volišče št. 5 bo v Hruševki št. 1 pri Jerneju Korošcu za glasovalce naselij: Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA volišče št. 6 bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri Filipu Žibertu za glasovalce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče št. 7 bo v Zadružnem domu Srednja vas za glasovalce naselij: Loke v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA volišče št 8 bo v kulturnem domu Sela za glasovalce naselij: Sela, Znojile, Žubejevo, Bela peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovinja peč KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE volišče št. 9 bo v osnovni šoli Nevlje za glasovalce naselij: Ne vije, Briše, Oševek, Tučna, Vrhpolje volišče št. 10 bo v gostilni Zlata Kaplja Vrhpolje za glasovalce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska KRAJEVNA SKUPNOST GODIC volišče št. 11 bo v domu krajevne skupnosti za glasovalce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA volišče št. 12 bo v gasilskem domu na Gozdu za glasovalce naselja Gozd volišče št. 13 bo v Osnovni šoli Gozd, Krivčevo št. 2 za glasovalce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh pri Črnivcu in Kališe volišče št. 14 bo v zgradbi Rudnika kaolina Črna za glasovalce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišče št. 15 bo v Bistričici št. 15 pri Francu Pančurju za glasovalce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo in Zakal volišče št. 16 bo v pisarni obrata Kalcit Stahovica za glasovalce' naselij: Stahovica, Županje njive, Kamniška Bistrica in Velika pla- volišče št. 17 bo v Osnovni šoli Kamniškega bataljona Stranje za glasovalce naselij: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorka in Kregarjevo KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št. 18 bo v Osnovni šoli Tunjice za glasovalce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15-21) KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 19 bo v pisarni Lončarskega podjetja Komenda na Mlaki za glasovalce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi in Komendska Dobrava volišče št. 20 bo v Zadružnem domu Komenda, Glavarjeva 63 za glasovalce naselij-ulic: Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasovče, Klanec, Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna, Sadar-jeva KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ volišče št. 21 bo v gasilskem domu Križ za glasovalce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št. 22 bo v Osnovni šoli Moste za glasovalce naselij: Moste, Žeje pri Komendi volišče št. 23 bo v Suhadolah št. 22 pri Selanu za glasovalce naselja Suhadole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 24 bo v dvorani prosvetnega društva Podgorje za glasovalce naselja Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št. 25 bo v Kulturnem domu Šmarca za glasovalce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Hab-janova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Piberni- OBČINA KAMNIK SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE RAZGLAS Obveščamo delovne ljudi in občane, da so na sedežu tega sekretariata razgrnjeni splošni volilni imeniki za izvedbo neposrednega izjavljanja o možnih kandidatih za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Na podlagi 17. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SR Slovenije št. 7/74) ima vsak delovni človek in občan pravico pregledati volilne imenike in zahtevati popravek, če meni, da: - on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik, na katerem ima pravico uveljavljati volilno pravico - da je vpisan v volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma konkretnega volišča, ali kdo, ki je umrl, - da je nepravilno vpisano njegovo ime oziroma drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Popravek volilnega imenika se lahko zahteva ustno ali pismeno najpozneje do 31/3-1989 neposredno v Sekretariatu za notranje zadeve. Posebej pozivamo vse tiste delovne ljudi in občane, ki so v zadnjih letih spremenili stalno prebivališče, se za stalno naselili v občini ali se odselili iz občine, pa teh sprememb niso prijavili v pisarni prijavno odjavne službe Sekretariata za notranje zadeve občine Kamnik, da se v navedenem roku prepričajo, če je sprememba prebivališča v imeniku upoštevana. Občina Kamnik Sekretariat za notranje zadeve kova, Poljska^ Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št. 26 bo v Volčjem potoku v domu KS - brurmrtef-« glasovalce naselij: Volčji potok in Rudnik pri Radomljah KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEC volišče št. 27 bo v Osnovni šoli Vranja peč za glasovalce naselij' Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja peč KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 28 bo v kulturnem domu Duplica za glasovalce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 15-86), Domžalska, Jamova volišče št. 29 bo v Osnovni šoli Duplica za glasovalce ulic: Črnivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 it) 2) volišče št. 30 bo v Osnovni šoli Duplica za glasovalce ulice Grohar-; jeva volišče št. 31 bo v otroškem vrtcu na Bakovniku za glasovalce ulic:; Klavčičeva, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška in Meniska KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št. 32 bo v Osnovni šoli Mekinje za glasovalce ulic: Polčeva (razen h. št. 2 in 4), Antona Kotarja Martina, Tineta Zajca, Jera-novo, Pot na Jeranovo, Cankarjeva (hišne št. od 39-59), Cesta treh talcev, Molkova (h. št. od 10-22), Zduša, Podjelše volišče št. 33 bo v domu Partizana Mekinje za glasovalce ulic:| Drnovškova, Neveljska, Cankarjeva (h. št. od 1-38), Molkova (h št. od 1-9), Polčeva (h. št. 2 in 4) KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK CENTER volišče št. 34 bo v prostorih LB Kamnik, Tomšičeva 1, za glasovalce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Tunjiška (h. št. od 1-5) volišče št. 35 bo v prostorih Gozdnega gospodarstva - obrat Kamnik za glasovalce ulic: Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (h. št. 1-14 in 22-29), Žale, Tunjiška (h. št. od 6 dalje) volišče št. 36 bo v prostorih Skupščine občine Kamnik za glasovalce ulic: Šlandrova, Titov trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva volišče št. 37 bo v prostorih Obrtnega združenja Kamnik za glasovalce ulic: Kidričeva, Sadnikarjeva, Zaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Šutna, Streliška, Parmova, Muzejska, Ekslerjeva KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - NOVI TRG volišče št. 38 bo v SENŠRM Kamnik za glasovalce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - PEROVO volišče št. 39 bo v prostorih SKG Kamnik, Steletova 8, za glasovalce j ulic: Kajuhova, Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (h. št. 2, 3 ter j 11,12 in 13), Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova, Bakovnik (h. št. 1 in 2), Zikova in Livarska KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - ZAPRICE volišče št. 40 bo v Osnovni šoli Toma Brejca za glasovalce ulic: Miklavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamniško-zasavskega odreda, Vavpotičeva, Vremšakova, Ljubljanska (h. št. 1A, 1B, 1C, 1Č, 3A, 3B, 3C, 4, 5 in 6) volišče št. 41 bo v prostorih spodnje železniške postaje za glasovalce ulic: Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrinčeva, Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F. M. Paglavca in Kranjska volišče št. 42 bo v prostorih DO »IDEJA« za glasovalce ulic: Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurči-i čeva, Ljubljanska (h. št. 7, 7A, 8,9 in 10), Ludevita Stiasnvja, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča, Frana Albrehta in Bergantova TAJNIK PREDSEDNIK Miran Jereb, 1. r. Mara Breznik, 1. r. tema o merilih za ugotavljanje presežkov delavcev. Drugi dan seminarja je bil namenjen razpravi o aktualnih gospodarskih in družbenih razmerah v občini. V njej so sodelovali predsedniki občinske skupščine, izvršnega sveta in komiteja za DER in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Udeleženci so največ pozornosti posvetili sedanjemu položaju pri zagotavljanju sredstev za pokrivanje potreb splošne in skupne porabe v občini, razbremenitvi gospodarstva in globalni bilanci; ki jo bo sprejela občinska skupščina na prvi seji. F. S. 2 KAMNIŠKI OBČAN / 27. MARCA 1989 3 • S seje izvršnega sveta Kamniška knjižnica se osamosvaja Kamniška knjižnica ima že nekaj časa le pogojno zagotovljeno svojo matičnost. Glavni krivec za to so predvsem neustrezni prostori. Za več tisoč knjig so namreč bistveno premajhni. Knjižničarji zato težko čakajo na dokončno izpraznitev starega zdravstvenega doma, kjer bo poslej knjižnica. Knjižnica v Kamniku sedaj deluje v okviru Kulturnega centra, vendar pa se že nekaj časa pripravljajo na osamosvojitev. Tako so pred kratkim na seji izvršnega sveta obravnavali osnutek elaborata o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve Knjižnice Kamnik kot samostojne delovne organizacije, in ugotovili pred- Kiippersbusch, nov, prodam po nabavni ceni, Šipkova 14, Kamnik. Stekleno volno, original zapakirano, zelo ugodno prodam. Tel. 831-954. Stanovanje, 52 kv. m., na Fužinah 2 prodam. Tel. 832-858. Harmonika vrata, nova, mahagoni les, 196x80 cm prodam. Urankar, Vrhpolje 35. Fant išče sobo v Kamniku ali okolici. Predplačilo za 1 leto, pomoč pri delu. Tel. 831-209. Turistično društvo Kamnik prosi vse člane, da poravnajo članarino za leto 1989 v turistični pisarni, Šlandrova 24. Slikopleskarska dela opravljam kvalitetno, po ugodni ceni. Naslov v uredništvu Kamniškega občana. vsem to, da je slab. Še zlasti to velja za del, ki govori o finančnem načrtu in zagonskih sredstvih nove organizacije. Predlagatelji osnutka bodo pripombe seveda upoštevali in pripravili boljši predlog. Člani izvršnega sveta pa so ob tem načeli tudi vprašanje finančnih virov, ki jih bo treba zagotoviti za preselitev knjižnice in njeno posodobitev. Razmišljali so tudi o možnosti uvedbe samoprispevka za knjižnico v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Obnavljati mestno jedro in poskrbeti za Arboretum Svoje poročilo in program dela za letošnje leto pa je na seji podal tudi kranjski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta sodeluje pri obnovi stavb v starem mestnem jedru, ki je že nekaj časa zaščiten s posebnim odlokom o kulturni dediščini. Enako nameravajo zaščititi tudi edinstveni botanični vrt Arboretum v Volčjem potoku, čeprav so na seji nekateri celo predlagali, da bi bilo najbolje, da o njem sprejmejo poseben zakon, ki bi natanko opredeljeval, kdo zagotavlja sredstva za njegovo upravljanje. Še vedno se namreč ne ve, ali je le občinski (kamniški in domžalski) ali republiški, ker je kot edini spomenik oblikovane narave tudi pomembna narodova kulturna dediščina. Med pomembnejšimi spomeniškovarstvenimi akcijami zavoda v minulem letu pa je bila vsekakor obnovitev Malega gradu oziroma sanacija severovzhodnega dela razvalin, ki so že ogrožale stanovanjske hiše pod njim. Utrdili so zidove romanskega palacija. Celotno območje Malega gradu bi veljalo obnavljati še naprej, vendar so predstavniki zavoda povedali, da ne vidijo finančnih virov za nadaljnja obnovitvena dela. Zavod sam tega ne bo zmogel, saj na primer samo enomesečna stojnina za gradbene odre stane tri stare milijarde. Pri revitalizaciji starega Kamnika bodo delavci zavoda sodelovali tudi letos, saj nameravajo skupaj z občinskimi organi pripraviti načrt prenove s strokovnimi podlagami za kulturno in naravno dediščino. Izdelali bodo konzervatorski program za hišo na Titovem trgu 23 - prav tu so v zadnjem obdobju naleteli na nova odkritja v prvem nadstropju - zelo stare freske, zato bi ponovno veljalo pretehtati bodočo namembnost tega dragocenega objekta. Zavodovi arhitekti bodo naredili konzervatorski program za območje Albrehtovc hiše in naredili smernice za revitalizacijo. Seveda pa se ne bodo omejevali le na področje mesta. V letošnjem letu tako nameravajo pripraviti evidenco dediščine celotne Tuhinjske doline. R. GRČAR Obujanje tradicij iz NOB Moravski upokojenci in člani KO ZZB NOV so letošnjo zimo že petič zapored uspešno opravili pohode po poteh spominov NOB občine Domžale. Udeležba pohodnikovje vsako leto vetja, še vedno pa prednjači nežni spol. Ker so bili dnevi lepi, sončni in poti suhe, so pohodniki obiskali devetnajst kontrolnih točk in prehodili-110 kilometrov celotne trase v štirih etapah. Ustavili smo se ob spominskem obeležju ob novi asfaltni cesti pod vasjo Pšajnovica, kjer smo se tudi slikali, za spomin na naš peti pohod od 1985-1989. leta. Vpetih letih je prehodilo pot spominov 75 pohodnikov, za 8.250 kilometrov poti so porabili 2.325 ui\ Naj omenim, da je bil ta pohod enkratno doživetje za vse pohodnike, saj smo si tako pridobili novih moči, spoznanj in sklenili, da bodo naši pohodi ostali »tradicija«. Letos se bomo priključili upokojencem iz Kamnika, se skupaj udeleževali še spominskih pohodov po poteh občine Kamnik. Sodelovali pa bomo tudi na športnem področju, na kolesarskih izletih in planinskih pohodih. Predlagamo, da bi tudi ostali upokojenci našli vsaj en tovrstni hobi in se nam priključili. Teks[. Jože JVOVAK Foto: J. OCEPŠK Vlak bratstva in enotnosti Javna občila v Smederevski Palanki so objavila poziv Pa lančanom za pripravo dostojnega sprejema Vlaka bratstva in enotnosti, ki letos prihaja v Srbijo. Manifestacija je tradicionalna že od leta 1961 inje odraz bratskih odnosov med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije in njihovimi gostitelji v SR Srbiji. Obenem ta manifestacija pomeni srečanje izgnancev, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, s srbskimi brati in sestrami, pri katerih so našli svoj drugi dom, toplo prijateljsko zatočišče in s katerimi so skupaj preživeli težave vojne vihre, prenašali nadčloveške napore in trpljenje. Smederevska Palanka je tedaj sprejela več kot 300 izgnancev, pretežno iz kamniške, kranjske, radovljiške in škofjeloške občine. Prav izgnanci iz kamniške občine so bili najštevilnejši. Prijateljske vezi so izgnanci utrjevali že od leta 1951, ko so vsako leto organizirali sestanke s srbskimi prija- telji. Nekdanji predsednik Rdečega križa Smederevske Palanke Ra-dojko Jelič, ki je ob prihodu transporta izgnancev v Palanko prvi nudil pomoč in v svojem hotelu napolnil vsa mesta z izgnanci, je redno obiskoval družine v Sloveniji in krepil prijateljske vezi. Tudi Kamnik je trikrat organiziral ta srečanja. To prijateljsko vez potrjuje pismo, ki ga je Radojko Jelič naslovil na vse izgnance, ki so preživeli vojno v Palanki, saj se zaradi visoke starosti, 90 let, ne more več udeleževati rednih letnih sestankov. V pismu se spominja prvega srečanja izgnancev v Gorenji vasi leta 1951, ko so izgnanci priredili srečanje ob desetletnici svojega pregnanstva. Od tega časa je bil prisoten na srečanjih skoraj vsako leto. Zahvalil se je vsem, ki so se trudili, da so bili sestanki spodbujanje bratstva in enotnosti. »Dragi naši prijatelji, draga Slovenija, ostanite tudi v naprej z nami. Zbogom, Škofja Loka, Kranj, prelepa Gorenjska, Kranj, Domžale, Kamnik, staro častitljivo mesto, ki leži ob vznožju planin in pije studenčni-co reke Bistrice. Zbogom, lepa Slovenija, ostanite v naših srcih, vse vas ljubim in pozdravljam. Te bratske vezi navkljub političnim trenutnim razmeram niso pretrgane.« Tako je v daljšem pismu potrdil naša srečanja, ki so trajala vse od osvoboditve. Vlak je tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB in pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora vlaka bratstva in enotnosti v Srbiji in Sloveniji sta sklenila, da bo letos vlak iz Slovenije popeljal izgnance in njihove ožje družinske člane h gostiteljem v SR Srbijo. Vlak bo odpeljal z Jesenic 12. oktobra 1989zvečer, vračal pase bo 15. oktobra in prispel v Ljub; ljano 16. oktobra. V želji, da bi pravočasno opravili vse potrebno, poziva Medobčinski koordinacijski odbor vlaka bratstva in enotnosti Slovenije vse izgnance in njihove ožje družinske člane, da se povežejo s svojimi medvojnimi gostitelji v SR Srbiji. Takoj po prejemu njihovega vabila pa se zglasijo na sedežu Medobčinskega sveta SZDL Ljubljanske regije, Ljubljana, Komenskega 7, IV. nadstropje*, lnforfriacije o 'potovanju dobijo zainteresirani na sedežu svojih občinskih konferenc SZDL, v našem primeru v občinski zgradbi, II. nadstropje - OK SZDL. R. Š. Informacija o gradnji ptt zmogljivosti v Kamniku Zamisel o gradnji nove pošte na Bakovniku sega v sredino sedemdesetih let. Projekti za stavbo in omrežje so bili izdelani že pred letom 1980. Konkretna akcija in zadnje priprave za priče-tek gradnje pa so stekle jeseni 1986. leta. Na pričetek gradnje je pomembno prispevala operativna pripravljenost občinskih organov, ki sta jih vodila predsednik skupščine občine Tone Ipavic in predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih. Po določitvi sistema financiranja celotne naložbe so občinski organi (izvršni svet, sklad stavbnih zemljišč, komite za varstvo okolja in urejanje prostora) v kratkem času naredili vse potrebno za pričetek gradnje. V naložbo so vključene gradnja nove stavbe, nabava in montaža avtomatske telefonske centrale v digitalni izvedbi s prenosnimi sistemi in gradnja krajevnega kabelskega omrežja. Dogovorjeno je bilo, da bo 70% vrednosti zgradbe financiralo združeno delo občine Kamnik, omrežje v celoti zainteresirani naročniki, 30% zgradbe ter celotno centralo s spojnimi potmi in prenosne sisteme pa Podjetje za ptt promet Ljubljana. Gradnja stavbe V okviru dogovorjenih nalog sta izvršni svet skupščine občine Kamnik in sklad stavbnih zemljišč storila vse za zagotovitev sredstev potrebnih za pokritje 70% vrednosti stavbe. V ta namen je bil pripravljen in podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev, ki so ga delovne organizacije sprejemale ob zaključnih računih februarja 1987. Po podpisu tega sporazuma se je do junija zbralo na žiro računu sklada stavbnih zemljišč okrog 200 milijonov din likvidnih sredstev za sofinanciranje gradnje. V istem obdobju je bil pripravljen samoupravni sporazum o financiranju izgradnje in razširitve ptt zmogljivosti na območju vozliščne avtomatske telefonske centrale Kamnik. Ta akt so podpisali Podjetje za ptt promet Ljubljana, Izvršni svet Skupščine Kamnik, sklad stavbnih zemljišč, izbrani izvajalec Graditelj in Smelt. V sporazumu so opredeljene nove zmogljivosti, naloge vseh podpisnikov in finančne obveznosti posameznih sovlagateljev. Samoupravni sporazum določa dokončno ceno objekta do višine 70% celotne vrednosti, to je 824.287.665.- din. To vsoto bi moral sklad stavbnih zemljišč zagotoviti do 15 10. 1987 in sicer 600milijonovdindol.8. 1987 in razliko do 15. 10. 1987. Zaradi premajhnega priliva sredstev iz gospodarstva je sklad najel 300 milijonov din kratkoročnih kreditov za premostitev obveznosti in porabil 200 milijonov din od vplačanih prispevkov občanov za gradnjo omrežja. Ti zneski so bili kasneje poračunani in plačani z naknadnimi prispevki delovnih organizacij v letu 1988. Končna vrednost zgradbe je 2.810.647.200.- din. Po valorizaciji vseh zneskov, ki niso bili obračunani in plačani skladno s prej navedenim sporazumom, je sklad dolžan Podjetju za ptt promet Ljubljana še 140 milijonov din. Po predlogu strokovnih služb se bo ta znesek uporabil za sofinanciranje gradnje ptt omrežja v občini Kamnik. Krajevno kabelsko in razvodno omrežje Takoj po podpisu samoupravnega sporazuma o financiranju razširitve ptt zmogljivosti na območju vozliščne avtomatske telefonske centrale Kamnik je slad stavbnih zemljišč pričel z zbiranjem sredstev občanov za gradnjo krajevnega kabelskega in raz-vodnega omrežja. Po prvi info-ramciji, objavljeni v občisnkem glasilu Kamniški občan, so vsi interesenti za telefonski priključek vplačali po 100 tisoč din na račun sklada stavbnih zemljišč. Po zaključku zbiranja tega denarja je bila sprejeta ocena, da se akcija lahko nadaljuje, saj se je v prvih dveh mesecih priglasilo za telefonski priključek 2600 občanov. V novembru in decembru 1987 so bile pripravljene pogodbe med bodočimi naročniki telefonov in skladom stavbnih zemljišč o medsebojnih pravicah in obveznostih. Določeno je bilo, da bodo občani plačevali do maja 1988 po 70 tisoč din na mesec. Tako bi vsak naročnik prispeval za gradnjo omrežja 590 tisoč din. Po takratni predračunski vrednosti projekta za gradnjo omrežja, bi 4 tisoč naročnikov zbralo sredstva za gradnjo omrežja. V letu 1987 so se cene telefonskih kablov povečale za skoraj 10-krat. Glede na to, da kabli pomenijo 50% vrednosti celotne investicije v omrežja, je postalo jasno, da sredstva občanov ne bodo zadoščala. Z zbranimi sredstvi so bili takoj nabavljeni kabli. Izvšni svet pa je skupaj z drugimi občinskimi organi sprožil široko akcijo za zbiranje dodatnih sredstev, potrebnih za gradnjo. V okviru te akcije zbirajo sredstva cestna komunalna skupnost, sklad stavbnih zemljišč in krajani preko samoprispevka v KS. O problematiki gradnje krajevnega kabelskega omrežja je bila 18. 12. 1988 izdelana posebna informacija za potrebe IS Skupščine občine Kamnik z naslednjimi pomembnejšimi elementi: Stanje investicijske dokumentacije Izdelavo lokacijske dokumentacije smo naročili 9.6. 1988 in jo dobili 2. 12. 1988. Med izdelavo lokacijske dokumentacije je teklo pridobivanje soglasij privatnih lastnikov zemljišč, tako da smo lokacijsko dovoljenje za gradnjo krajevnega kabelskega omrežja na območju Bakovnika dobili 15. 12. 1988. Nato so prišli na vrsto uskladitev projekta in lokacijskega dovoljenja, strokovni pregled in potrditev projekta za pridobivanje ponudb od več izvajalcev. Postopek za izbor izvajalca teče. O najugodnejšem izvajalcu bo komisija odločala 14. 3. 1989. Na osnovi ponudbe izbranega izvajalca del je treba izdelati investicijski program. Nato je treba investicijo pri SDK in na osnovi zagotovljenih sredstev pridobiti gradbeno dovoljenje. Glede na obsežnost navedenih del in zakonsko določenih rokov ocenjujemo, da bo možno pridobiti gradbeno dovoljenje v maju 1989, kar pomeni, da bo maja možno pričeti z deli. V okviru gradnje krajevnega kabelskega omrežja na območju Bakovnika bo treba zgraditi telefonsko kabelsko kanalizacijo in telefonsko omrežje v šestin kabelskih smereh: KI - Šmarca - Nižice K2 - Duplica - Volčji potok - Rudnik K3 - Bakovnik - preusmeritev obstoječe mreže K4 - smer Titan - Perovo - Vranja peč K5 - Zaprice - Podgorje K6 - Ljubljanska cesta - Kamniška Bistrica (BS16) Zaradi postopnosti zagotavljanja finančnih sredstev bo gradnja potekala v fazah. Investicijski program bo točneje opredelil zagotavljanje finančnih sredstev in s tem roke gradnje krajevnega kabelskega omrežja na območju Bakovnika v naštetih smereh. Avtomatska telefonska centrala in prenosni sistemi Po finančnem obsegu pomeni vozliščna in končna avtomatska telefonska centrala Bakovnik največji del v celotni vrednosti razširitve ptt zmogljivosti na območju občine. Centrala bo imela zmogljivost 5 tisoč telefonskih priključkov in bo opravljala tudi funkcijo telefonskega vozlišča. Po podatkih je bila občina Kamnik s 13,98 telefonov na 100 prebivalcev na repu občin v ljubljanski regiji. Na območju Podjetja za ptt promet Ljubljana je povprečje 23,25 telefonov na 100 prebivalcev. Z aktiviranjem te centrale bo v občini Kamnik približno 30 telefonov na 100 prebivalcev. Z Iskro je podpisana okvirna pogodba za dobavo in montažo telefonskih central, med njimi tudi za centralo Bakovnik. Po tej pogodbi je predračunska vrednost centrale prek 1.296 milijonov din na dan 1.1. 1989 in se mesečno povečuje zaradi drsenja cene. Projektna dokumentacija je v izdelavi, podpis predpogodbe z Iskro pa načrtujemo v mesecu maju 1989. Finančna sredstva za plačilo telefonske centrale in prenosno sisteme zgotavlja Podjetje za ptt promet Ljubljana, kot je opredeljeno v samoupravnem sporazumu. Zaključek V samoupravnem sporazumu je opredeljen tudi rok za zaključek investicije in sicer zadnje če-trteletje 1990. Ta rok bo prekoračen, če ne bo pravočasno zbranih dovolj sredstev za centralo, prenosne sisteme in krajevno kabelsko omrežje. Posebej velja poudariti, da je celoten projekt izredno zahteven in obsežen, tako fizično kot finančno. Zato so bili za pričetek investicije bistvenega pomena napori, ki jih je v priprave vložil izvršni svet skupščine občine. Po začetku gradnje stavbe in pri drugih delih smo naleteli na vrsto težav, ki smo jih doslej v sodelovanju in na pobudo IS že uspešno rešili. Do zaključka investicije je skupna naloga Podjetja za ptt promet Ljubljana in izvršnega sveta zbiranje sredstev za nakup centrale in gradnjo omrežja. Ugotavljamo, da je dosedanja vztrajnost nosilcev nalog zagotovila razmeroma tekoč potek investicije. Prepričani smo, da bo tako do zaključka skupne akcije, ko bodo predani namenu tudi centrala in omrežje. Pri tej usmeritvi računamo na nadaljnje uspešno sodelovanje z Izvršnim svetom Skupščine občine Kamnik in skladom stavbnih zemljišč. Uspešnost pri zbiranju sredstev bo zagotovila zaključek investicije v načrtovanem obsegu in roku. Ta naložba sodi med največje'! celovite projekte ptt v regiji, zato' bo najtežje pravočasno rešiti frfl nančne težave. Direktor ptt Ljubljana: Štefanija Žagmeister, dipl. oec. 4 KAMNIŠKI OBČAN / 27. MARCA 1989 Odmevi, polemike, kritična mnenja... Ali nas morajo v pametno ukrepanje usmerjati nesreče? Veliko je bilo že napisanega in izgovorjenega o prometni ureditvi v Kamniku, a žal se ni še nič obrnilo na bolje. Še slabše - občutek imam, da nas nekdo hoče kaznovati, vendar ne vem zakaj. Ali pa morda »vladajo« v Kamniku posamezniki? Ob dograditvi povezovalne ceste s kamniško obvoznico je zaživel v Kamniku nov cestno-pro-metni režim. Najprej so odgovorni prepovedali promet po Kidričevi s cesto-prometnimi znaki. Nastali so problemi s parkiranjem in z vožnjo skozi mesto. Za občane, ki ne stanujejo na Kidričevi, Streliški, Kolodvorski ali na Žalah, je bil promet z motornimi vozili popolnoma prepovedan; ostali pa smo dobili posebne dovolilnice (svojemu namenu so služile le kratek čas), s katerimi smo potrjevali upravičenost vož-je po Kidričevi. Prometnih prekrškov je bilo iz dneva v dan več in miličniki so le s težavo obvladovali to težko nalogo. Največkrat so bili prav oni tarča zmerjanja vedno bolj zmedenih občanov. Kasneje je bila, kar »čez noč« čez cesto pri slaščičarni Šutna postavljena veriga. Ljudje smo bili še bolj zmedeni. To še ni bilo dovolj in Komunalno podjetje Kamnik je verigo zamenjalo s cvetličnimi koriti, ki so s svojo ogromnostjo naravnost strašna. Kidričeva je s tem dokončno, fizično zaprta. Vzporedno s Kidričevo so zaprli tudi cesto na Žale (pod Ravtarjevim hribom). Dvosmerni promet je sedaj speljan po nekdaj enosmerni Kolodvorski cesti, ki je za takšne obremenitve popolnoma preozka. Kidričeva bi morala biti odprta za enosmerni promet tudi zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov. Kamnik je majhno mesto, stisnjeno med hribi in Kamniško Bistrico. Zaradi pomanjkanja naravnih pogojev se mesta ne da širiti. Parkirišč ob trgovinah je že pred omenjenimi ukrepi hudo primanjkovalo in namesto da so cesto zaprli, bi morali razmišljati, kje bi še lahko dobili prepotreb-ne parkirne površine. Mar odgovorni pričakujejo (žal ne vem, kdo so?), da bomo Kamničani hodili peš po nakupih, ko se ves civiliziran svet motorizira!? Kar je parkirišč v bližini občine, banke, pošte in trgovin - torej v središču mesta, jih zasedajo zaposleni teh ustanov in DO. Če ne verjamete, se odpravitepo nakupih ob 8. uri zjutraj. Parkirni prostori, ki so v jutranjih urah prazni, so kar vsi precej oddaljeni od centra mesta. Pravimo, da je čas denar. Za nas občane ta rek kot da ne bi smel veljati. Včasih, ko sem v časovni stiski in tekam peš iz enega konca Kamnika na drug, zadržim jezo v sebi in si ponavljam geslo: »Zdrav duh v zdravem telesu.« Ampak verjemite, kljub »poživljajoči« potezi naše občine, nošenje na-kupljenega blaga, tudi samo deset minut daleč, ni prav nič prijetno, še posebno, če je nakup večji. Ni nujno, da bi se zgledovali po Avstrijcih, ki imajo pred vsako trgovino parkirne prostore, ki so namenjeni izključno obiskovalcem trgovine. Lahko si vzamemo za vzor sosednje Domžale, Res so zoprne primerjave s sosednjo občino, ampak ob tako neumnih potezah naše občine se ta primerjava vsiljuje sama po sebi. Kljub temu, da porabimo za vožnjo do Domžal 10 minut, ta čas hitro nadoknadimo, kajti odpadejo težave z iskanjem prostih parkirnih prostorov. Zato se nikar ne sprašujmo, kam se steka denar, ki bi ga z bolj gospodarnimi potezami lahko obdržali do-"t-ma. Pa še kako prav bi nam prišel. Naj omenim problem, ki me najbolj teži in kaže samovoljo posameznikov. Rada bi tudi logičen odgovor na vprašanje: zakaj so nam zaprli cesto na Žale (pod Ravtarjevim hribom) in nas dobesedno vrgli »pod vlak«?! Cesto so nam zaprli z utemeljitvijo, da smo udeleženci v prometu življenjsko ogroženi zaradi rušenja kamenja s hriba. Najprej so naredili popolno zaporo z lesenim tramom, kasneje pa so postavili na cesto cvetlična korita. Postavili so tudi dva nova prometna znaka. Mislim, da so bili stroški teh ukrepov enaki stroškom za nekaj metrov varovalne mreže, ki bi jo napeli preko hriba. Mrežo bi hitro preraslo grmovje in bi se lepo vklapljala v okolje, kamenje ne bi padalo in udeleženci v prometu ne bi bili ogroženi. Cesta je bila pred nekaj leti popolnoma prenovljena z denarjem občanov in ne zdi se mi gospodarno, da se sedaj uporablja le še kot peš pot. Glede na njeno sedanjo namembnost se mi poraja vprašanje: ali kamenje lahko pade le na avto, pešcu na glavo pa ne more? In ali je človeško življenje manj pomembno od razbite pločevine? Kajti, če je ta cesta res zaprta zaradi rušenja kamenja, potem so pešci izpostavljeni hudi nevarnosti. Odgovorni, ki so cesto zaprli, zaščitili pa je niso, pa so naklepni zločinci! Sedaj se vozimo po Poti na Poljane, Prva težava, s katero se srečujemo, je polno parkiranih avtomobilov ob cesti pri Kmetijski zadrugi in Kegljišču. Vožnja je zelo otežkočena, vendar je ob pomanjkanju parkirnih prostorov to še kar razumljivo. Manj razumljivo je, da ovira promet zaradi nepreglednosti star, razpadajoč zid, ki je baje spomeniško zaščiten. Da je njegov videz grozen, že ni toliko pomembno. Pomembneje je, da je zaradi te-gazidu ovinek med kmetijsko zadrugo in železniško progo slabo pregleden oziroma zelo zaprt. Če spomeniško varstvo nima denarja za vzdrževanje takih in podobnih spomenikov, naj jih odstrani. Rešena bosta dva problema. Ovinek bo pregleden, razpadajoč zid pa ne bo kvaril podobe Kamnika, pa še prehod čez progo bo varnejši. Moti me tudi, da pri prehodu čez progo ni svetlobnega znaka ali zapornic. Obstaja le znak STOP. Da pa se moreš prepričati o varnem prehodu čez tire, moraš zaradi nepreglednosti dobesedno zapeljati »pod vlak«. Ne vem, koliko nesreč je potrebnih, da bomo ukrenili nekaj konkretnega. Problematičen je tudi vzpon te ceste, ki je ob nekaj centimetrih nespluženega snega neprevozna. Da ne govorim, kako nevarna je ob spustu k progi, ko se ob poledici ali snegu niti ne da ustaviti pred tiri. Sreča, da že dve leti ni bilo obilnejših snežnih padavin. Ko so zapirali cesto nad tunelom, bi ob preusmeritvi prometa morali najprej poskrbeti za varnost, tako za pešce kot za avto-mobiliste. Toliko v razmislek, in ne čakajmo, da nas v pametno ukrepanje usmerjajo nesreče. Pa še nekaj. Veliko govorimo o turizmu, vendar smo zanj razen postavitve turističnih tabel in zaprtja Kidričeve storili zelo malo. Hotel je popolnoma propadel, kar je bilo dobrega, so prodali, ali pa se je po tem dolgem času uničilo. Imamo sicer kamp, toda žal ob njem ni ne obrata s prehrano niti ne trgovine. Mi pa se hočemo iti turizem, medtem ko potencialni turist težko najde mesto, kjer bi lahko prespal in se tudi najedel. MIRA LANIŠEK ŽALE 10/a Odgovor na članek dr. Alberta Čebulja Prostori stare ptt enote 61240 Kamnik že dolgo časa niso bili več ustrezni niti za ptt delava niti za uporabnike. Prostori so (bili) premajhni, nefunkcionalni, dostop vanje neprimeren, parkiranje nemogoče. Zato je naša DO že dalj časa v Kamniku načrtovala še eno ptt enoto.. Širjenje mesta in rastoča indu- strija sta narekovala lokacijo nove ptt enote izven starega mestnega središča, v katerem ni mogoče ustrezno urediti prometnega režima, predvsem dostopa z večjimi vozili, niti ni dovolj prostora. Lokacijo za novo pošto so določili pristojni organi občine Kamnik. Mi smo se z lokacijo strinjali zaradi dolgoletnih zahtev KS Šmarca in Duplica za novo ptt enoto. Glede na velikost nove ptt enote 61241 Kamnik ter ugodnejši prometni režim, smo se odločili, da staro ptt enoto razbremenimo. Na novo ptt enoto smo prenesli celotno dostavo, vključno s poštnimi predali in nanjo preusmerili tudi vse velike uporabnike. To je narekovala tudi tehnologija dela, saj velja tako pri nas kot v celem svetu, da se v mestih z do 400.000 prebivalci dostava in izdaja pošiljk opravljata centralizirano iz ene ptt enote. Izjema je le območje mesta Ljubljane, kjer je bila v sedemdesetih letih uvedena decentralizirana dostava, pa še ta le na 6 od 13 enot, ki pa kljub temu ni zadovoljila uporabnikov, bistveno je povečala stroške ter prinesla kopico tehnoloških, kadrovskih in drugih težav, tako, da se pripravljamo na ponovenu prehod na centralizirano dostavo. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah ne moremo in ne smemo razmišljati o razbijanju dostave na dve ptt enoti v kraju z manj kot 19.000 prebivalci, saj bi vsaka sprememba pomenila dodatno delo, stroške, spremembo tehnologije, slabšo kakovost in kontrolo ter večjo možnost napak. Trdimo lahko, da se s spremembo ni poslabšala kakovost naših storitev. Ravno obratno, z večjim številom delovnih mest se je povečala dostopnost naših storitev. Le lokacija izročanja pošiljk se je sedaj približala drugemu delu uporabnikov, ki so imeli do otvoritve nove ptt enote podobne težave, kot jih imajo sedaj nekateri, prej zadovoljni uporabniki. Direktor PTT Ljubljana Štefanija Žagmeister, dipl. oec. Težave s kamniško pošto (Nekaj misli, ki se mi porajajo ob članku dr. ing. Alberta Čebulja z dne 13. februarja 1989) K temu pisanju sta me spravila samo tale dva stavka: »Ob tako veliki soudeležbi Kamnika je imela občina lokacijo popolnoma v svoji roki« in »Kamnik ima smolo, da se na ključnih mestih od (asa do časa meteoritsko pojavijo ljudje, ki puščajo za seboj samo probleme.« 1. Da, Kamnik ima resnično smolo, da ima ljudi, ki jih v času akcije ni, tisto o generalih (ali doktorjih) po bitki pa tako vsi poznamo. ■ 2. Konkretno je konstrukt dr. Čebulja o vlogi meteoritov pri lokaciji čista manipulacija. Lokacija za novo PTT zgradbo je bila določena v sredini sedemdesetih let in z vsemi potrebnimi papirji sprejeta na sejah zborov občinske skupščine v okviru zazidalnega otoka Bakovnik (brez vpliva meteoritov). Zakaj zadeva ni šla v realizacijo, pa vedo povedati zvezde, ki so tedaj žarele na domačem nebu. 3. Na začetku mojega mandata sem prejel naslednje stanje: a) izglasovani so bili krajevni samoprispevki za sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja s tem, da telefonov željnim občanom nihče ni povedal, da za telefonijo ni narejenega ničesar, razen lokacije za PTT zgradbo (ni načrtov za KKO in RNO omrežje, ni denarja za centralo in vezne sisteme); b) telefonske linije so bile pre-zasičene, novih številk se ni dalo dobiti; c) Podjetje za PTT promet Ljubljana zaradi slabih izkušenj s Kamnikom ter zaradi pomanjkanja denarja ni sprejelo Kamnika odprtih rok, ko sem jim pre- doči! zgornje probleme in zahteval pristop k investiciji, vredni nekaj tisoč milijard (starih) dinarjev. 4. Normalni človek bi pričakoval, da je lokacija PTT stavbe premišljena, predebatirana, saj se je medila 10 let. Ali pa je dr. Čebulj kot resnični poznavalec razvoja pošte na Slovenskem kdaj pomislil, zakaj je uboga stara pošta imela številko 61240, naslednja pošta, to je Stahovica, pa 61242? Zakaj so poštarji (upam, da se mi vsaj tu ne pripisuje manipulacija) v letih, ko so v poštnem prometu uvajali številke, preskočili številko 61241? Prisežem, da nisem imel prstov vmes! Bila pa je vmes pamet poštnih planerjev, ki so vedeli, da se mesto širi, da so na Perovem in Bakovniku ter na Duplici in Šmarci tovarne in no- va stanovanjska naselja. Postaje šla za razvojem, k ljudem. Če bi pošta želela imeti lokacijo v »mestu«, ali bi potem planirala za mesto dve številki? Pa brez zamere JANKO GEDRIH P. S.: Bližajo se volitve! Končno! Zadnji čas, da zginejo meteoriti s kamniškega neba! Izgradnja sistema kabelske TV v KS Perovo S sprejemom krajevnega samoprispevka smo se krajani KS Perovo odločili, da je ena od nalog, ki se financira iz krajevnega samoprispevka, tudi izgradnja sistema kabelske televizije v naši krajevni skupnosti. Zaradi hitrejše realizacije dane naloge je svet KS Kamnik-Perovo imenoval gradbeni odbor in ga zadolžil, da izpelje dano nalogo v okviru sprejetega krajevnega samoprispevka. Gradbeni odbor je ugotovil, da je treba nalogo izpeljati skladno z zakonom o graditvi objektov, kar pomeni: - izdelava investicijsko tehnične dokumenatacije - pridobitev lokacijskega dovoljenja - pridobitev gradbenega dovoljenja - pridobitev uporabnega dovoljenja. Zaradi zgoraj navedenega se je odbor povezal s podjetjem »MEGLIC«, ki je registriran za izvajanje teh del in nam je tudi ponudil kompleten inženiring. To pomeni, da nam izdela potrebno dokumentacijo, izvede vsa dela ter vključi sistem v obratovanje. Navedeno podjetje je poleg izvajanja del registrirano tudi za opravljanje vzdrževalnih del in jih je tudi pripravljeno izvajati po vključitvi sistema. Zavedati se moramo, da je vsako napravo, tudi kabelski TV sistem, potrebno vzdrževati, da pravilno in dolgo deluje. Vse to je vodilo odbor, Ha je od navedenega podjetja zahteval ponudbo za izvedbo, ki bo vsebovala tudi idejno rešitev kabelskega TV sistema. Ustrezno ponudbo z opcijo 30 dni je odbor prejel dne 3. 10. 1988. Zmogljivost in značilnosti po-nudenega sistema kabelske TV oziroma kabelsko razdelilnega sistema so: 1. Predviden je sprejem naslednjih TV programov iz zemljske mreže oddajnikov: - LJUBLJANA I - LJUBLJANA II - ZAGREB I - KOPER - AVSTRIJA I - AVSTRIJA II 2. Predviden je sprejem satelitskih TV programov na naslednjih kanalih: S06, S08, S10, S12.S14, S16. Izbira, kateri satelitski TV programi bodo vključeni, je prepuščena nam krajanom. Imamo možnost spremljati 6 različnih satelitskih TV programov. 3. Predviden je tudi sprejem 5 radijskih programov na UKV področju in sicer: - LJUBLJANA I - LJUBLJANA II (val 202) - LJUBLJANA III - RADIO GLAS LJUBLJANE - AVSTRIJA III 4. Kabli za primarni razvod se vsi položijo v zemljo in sicer v kabelsko kanalizacijo. V največji možni meri se koristi že obstoječa PTT kabelska kanalizacija. Kabli sekundarnega razvoda se položijo delno v zemljo in delno prostozračno, s tem se izognemo večjim stroškom, vendar kljub temu zagotovimo kvaliteten prenos TV signala. 5. Antenski sistem in glavna sprejemna postaja je predvidena na stolpnici Zikova 5. 6. Zasnova celotenga sistema dopušča razširitev kabelske mreže proti KS Duplica in tudi v smeri proti Kamniku, kar pomeni, da se lahko na vaš antenski sistem in glavno postajo priključijo tudi drugi uporabniki. To seveda pomeni pocenitev izgradnje, ker bi dodatni uporabniki prispevali sorazmerni delež pri celotni izvedbi kabelske TV. 7. Hišne instalacije niso vključene v ponudbo. V blokih, kjer hišna instalacija omogoča kvaliteten prenos signala že sedaj, ne bo potrebno izvesti dodatnih del na istalaciji skupinskega antenskega sistema (SAS). V hišah ali blokih, v katerih ni vgrajen skupinski antenski sistem (SAS), se kabelska TV zaključi v omarici, na katero se potem izvede hišna instalacija. Stroški tega bremeni-ja stanovalce posamezne hiše oziroma jo izvedejo stanovalci v lastni režiji. 8. Ponuđena cena za izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije, izvedbo vseh del in projekta izvedenih del s posnetkom trase je: 549.091.342din(nadan03.10. 1988) revalorizirana vrednost na dan 13. 03. 1989 je: 1.125.637.251 din od tega je vrednost materiala: 362.314.139din(nadan03.10. 1988) revalorizirana vrednost na dan 13. 03. 1989 je 742.743.985 din Pri tem je treba poudariti, da v ponudbi za izvedbo niso upoštevani stroški za pridobitev lokacijske dokumentacije in dovoljenj, stroški za pridobitev gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja in elektroenergetskega prispevka. Za usklajevanje problematike sistema kabelske televizije je za območje občine Kamnik ustanovljen koordinacijski odbor za izgradnjo kabelske televizije v občini Kamnik. Na eni od sej koordinacijskega odbora smo se dogovorili, da KS Perovo odstopi oziroma dovoli uporabo svoje glavne postaje ki bo montirana na Starem gradu. Za to bodo ostale krajevne skupnosti plačale sorazmerni delež krajevni skupnosti Perovo. Do danes ga še niso poravnale krajevne skupnosti Zaprice in novi trg. Glavna postaja je med tem že dobavljena in montirana. V krajevnih skupnostih, ki že imajo zgrajen sistem kabelske televizije lahko že dodatno spremljajo 3 satelitske programe. Zato se spremeni prej navedena točka 5 in za krajane KS Perovo se zmanjša delež investicijske vrednosti sistema. Krajevna skupnost Per.ovo je, da bi omilila posledice inflacije, pričela s postopno nabavo mate-rila v okviru razpoložljivih sredstev. Do sedaj je nabavljen oziroma plačan material v višini 44,44% celotne investicije. Ugotavljamo, da z razpoložljivimi sredstvi predlaganega projekta ne bomo mogli dokončati, zato je potrebno zbrati dodatna sredstva po gospodinjstvih v naši krajevni skupnosti. Predvidevamo, da bo potrebno v vsakem gospodinjstvu zbrati po 800.000 din v dveh obrokih, najkasneje do 15. 05. 1989. Za odbor Matija Biber OBVESTILO KRAJANOM DUPLICE Na podlagi sklepa skupščine in sveta Krajevne skupnosti Duplica obveščamo krajane o sklepu gradbenega odbora za gradnjo kabelskega distribucijskega sistema, ki se glasi: - Zaradi premajhnega števila interesentov (245, potrebnih pa je 50Q);se Akcija za nedoločen čas preloži. OBVESTILO KRAJANOM KS ZAPRICE Obveščamo vse krajane, ki še niste podpisali pogodb o samofi-nanciranju izgradnje kabelske televizije, da to storite najkasneje do konca marca in obenem plačate 1. obrok poverjeniku. Informacije dobite pri predsednikih hišnih svetov ali uličnih poverjenikih. Predsednik sveta KS MARJAN PLAHUTNIK RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1989/90 V DO TITAN TOZD poklic stop- šte- nja vilo Livarna z obdelavo strugar IV. 3 - ENA rezkalec IV. 3 metalurški tehnik V. 2 strojni tehnik V. 2 dipl. inž. strojništva VII. 1 dipl. ekonomist VII. 1 Proizvodnja ročni orodjar IV. 4 ključavnic in okovja strojni tehnik V. 3 - DVE inženir strojništva VI. 2 inženir elektrotehnike VI. 1 dipl. inž. strojništva VII. 2 dipl. inž. elektrotehnike VII. 1 Vzdrževanje in elektrikar IV. 3 energetika - TRI strojni ključavničar IV. 3 strugar IV. 1 rezkalec IV. 2 varilec IV. 1 elektrotehnik v. 2 strojni tehnik v. 2 dipl. inž. elektrotehnike VII. 1 dipl. inž. strojništva VII. 1 Proizvodnja orodja, strugar IV. 2 Orodjarna - ŠTIRI rezkalec IV. 2 Delovna skupnost PIS dipl. inž. strojništva VII, 1 Prosilci naj najkasneje do 15. julija 1989 prinesejo ali pošljejo v kadrovsko-socialni oddelek naslednje dokumente: 1. Lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom 2. Fotokopijo zadnjega šolskega spričevala 3. Potrdilo o vpisu v šolo 4. Vlogo za uveljavljanje socialno varstvenih pravic z vsemi uradno izpolnjenimi rubrikami (obrazce kupite v knjigarni). 5. Potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov Kadrovsko-socialni oddelek KAMNIŠKI OBČAN / 27. MARCA 1989 5 Letna konferenca kamniške borčevske organizacije Borci NOV in udeleženci naše revolucije so se v sredo, 15. marca, srečali na letni konferenci v dvorani nad kavarno. Pregledali so opravljeno delo in sprejeli konkretne naloge za prihodnje. Na območju te krajevne organizacije živi 374 članov /JI. Njihova povprečna starost je že skoraj 70 let. Število se letno zmanjšuje: v zadnjem letu jih je umrlo 17. Konference so se udeležili tudi predsednik OK SZDL Kamnik Davorin Gregorič, predsednik obč. odbora ZZB NOV Kamnik Janez Prezelj in drugi gostje. Predsednik krajevne organizacije ZB NOV Kamnik Stane Naj-ger je svojem porofiilu zajel vse dejavnosti organizacije ZB in podrobneje govoril o sedanjem gospodarskem in političnem trenutku. Zdravstveno stanje borcev je zaradi starosti vsako leto slabše, socialno stanje članov ZB je podobno položaju upokojencev. Skoraj ni več udeleženca NOB, ki bi še bil v rednem delovnem odnosu, zato tudi borci delijo enako usodo. Ta je spričo gospodarskih razmer vedno slabša, standard pada, razmere se zaostrujejo, nezadovoljstvo in kritika se krepita. Socialno ogroženim je bila razdeljena skromnejša finančna pomoč, obiskali so več ostarelih in bolnih članov, nekateri so dobili kredite za adaptacijo stanovanja. Zdravstvena pomoč je potekala po programu, pravic pa ni mogoče širiti. Posebno skrb je vodstvo organizacije posvetilo vzdrževanju obeležij NOB, spremljanju umrlih članov na njihovi zadnji poti in prenosu nekaterih nalog na mlajše. Živahna razprava se je razvila o današnjih zaostrenih družbeno političnih razmerah v Jugoslaviji, kjer se strasti vedno bolj razraščajo. Obširnejše sta o tem govorila Davorin Gregorič in Janez Prezelj. Sedanji dogodki in razmere pri nas zbujajo skrb. Udeleženci NOB še niso pozabili na krvavo vojno, ko so padale številne žrtve, zato da bi danes živeli v svobodi. Pričakovali smo, da bo gospodarsko stanje omogočalo človeka vredno življenje, stvari pa se vedno bolj slabšajo. Neenotnost naših narodov in naraščajoča medsebojna nasprotja se tako širijo, da ne zagotavljajo vedrej-šega pogleda v jutri. Stališča slovenskega vodstva so naša skupna stališča, je bilo slišati na konferenci. Nikomur ne bomo dopuščali, da bi nas razdvajal, zato borci trdno vztrajajo na popolni podpori slovenskemu vodstvu. Udeleženci letne konference so zaradi teh aktualnih razmer pri nas kar nekako zaobšli ostala organizacijska in druga vprašanja ZB, ker smatrajo, da je današnja situacija preveč resna in je v ne- Živllska industrija Fructal, TOZD Alko LJubljana, Frankopanska 9 "Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela: za potrebe obrata Kamnik 1. upravljalca in vzdrževalca stroja za izdelavo plastenke Pogoj: IV. zahtevnostna kategorija - smer ključavničar ali elektrikar 2. elektro vzdrževalca tehnoloških linij Pogoj: IV zahtevnostna kategorija - smer elektrikar Za potrebe obrata LJubljana 1. vodja poslovanja v skladišču osnovnega materiala in usklajevanje po skladiščih Pogoj: V. zahtevnostna kategorija ekonomske smeri ali drugi tehnik ustrezne smeri Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslvo: Živijska industrija FRUCTAL, TOZD Alko Ljubljana, Frankopanska 9. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Industrija platnenih izdelkov, Induplati, p. o. Jarše, p. Domžale Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. šivilje (več delavk za oddelek konfekcije Peče In oddelek konfekcije Radomlje) Pogoji za izbiro: - IV. stopnja - tekstilni konfekcionar, zaželene so delovne izkušnje 2. tehnolog modelar - moški Pogoji za izbiro: - V. stopnja - konfekcijski modelar oz. - IV. stopnja - tekstilno obrtni konfekcionar, krojač, zaželene so delovne izkušnje Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. , Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Industrija platnenih izdelkov Induplati, p. o. Jarše, p. Domžale z oznako »za kadrovsko službo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. varnosti mir nas vseh. V nekaterih okoljih je slišati zahteve po orožju, po mitingih, tudi v Ljubljani itd. Rožljanje z orožjem, tanki so že na Kosovu, zahteve po likvidaciji slovenskega vodstva, nikakor niso v prid mirnemu življenju in krepitvi bratstva in enotnosti. Obravnavana so bila še nekatera druga vprašanja, tudi komunalnega pomena. Borci in udeleženci NOB bodo ustvarjalno delovali v svojih okoljih, in tudi storili vse, da bi izjavljanje v začetku aprila 6 kandidatih za člana predsedstva SFRJ potekalo uspešno. Udeleženci letne konference so sprejeli poročila, potrdili finančni in delovni program za letošnje leto ter se zavezali, da bodo vztrajali na podpori slovenski usmeritvi. Skoraj polno zasedena dvorana, nad 80 članov ZB je sodelovalo, je zaključila razpravo in letno srečanje s soglasno ugotovitvijo, da je potrebno naše vrste še bolj strniti in dosledneje opravljati dolžnosti. Od naše enotnosti je odvisen tudi nas jutri. STANE SIMŠIČ Ogledali smo si planetarij Učenke in učenec, ki obiskujemo dodatni pouk iz zemljepisa, smo se odpravili na poučno ekskurzijo v planetarij. Tam smo izvedeli, da je na svetu veliko izpopolnjenih planetarijev. Naš planetarij v Ljubljani je v primerjavi z njimi nekoliko starejšega tipa, izdelali so ga v znani optični tovarni Kari Zeiss v Jeni. Gostuje v podstrešnih prostorih Pravne fakultete, v oskrbi pa ga ima Tehniški muzej Slovenije. Njegova kupula ima premer 10 m in lahko naenkrat sprejme 70 obiskovalcev. Ko smo posedli, je v prostoru ugasnila luč in študent fizike je projeciral na kupulo nebesna telesa, navidezno dnevno vrtenje neba, letno spreminjanje neba, navidezno gibanje planetov... To je naredil s pomočjo projecir-ne naprave, ki stoji v sredini pla-nerarija. Izvedeli smo veliko novih stvari, najbolj všeč pa nam je bilo, ker smo imeli občutek, da si nebo ogledujemo v naravi. Bernarda Cander in Simona Klobučar, Novinarski krožek OS Kamniškega bataljona Stranje Diskontna trgovina v novih prostorih Prav na 8. marec, ko so naše žene slavile svoj mednarodni praznik, je diskontna trgovina Kočna Kamnik odprla vrata novih prostorov v Kamniku, Fužine 5. Promet v diskontu raste, zato je bilo potrebno ponudbo prilagoditi novim zahtevam. V dosedanje prostore se je vselila knjigarna, o čemer smo že poročali, diskontna trgovina pa je našla svoj novi prodajni prostor v severnem delu mesta. Poslovni prostori so nekaj večji od dosedanjih, kar daje kupcem možnost boljšega pregleda nad ponujenim blagom in seveda računajo, da bo tudi prodaja obsežnejša. Posodabljanje prostorov se je nekoliko zavleklo. Razveseljivo pa je, da je v trgovini opaziti več novosti. Zelo so praktični transportni vozički za blago, Kupci z njimi lahko prepeljejo material do svojih avtomobilov. Prodajalna je dobro založena, očitna pa je tudi večja izbira. Poslovodkinja Fani Kralj je povedala, da je zadovoljna s prometom prvih dni, priliko pa smo se o tem imeli tudi sami prepričati. Skrb, da bo prodaja upadala zaradi premestitve trgovine, je bila odveč, saj prvi dnevi kažejo, da kupcev to ne bo oviralo. STANE SIMŠIČ Lepi uspehi Glasbene šole Kamnik Glasbena šola v Kamniku ima bogato in dolgoletno tradicijo. S svojo razvejeno aktivnostjo in posredovanjem glasbenega znanja mlajšim in starejšim dosega lepe in kakovostne učinke. Poleg osnovne glasbene vzgoje in glasbene kulture ima v svojem programu tudi dodatno vzgojo nadpovprečno glasbeno nadarjenih učencev. O tem nameravamo danes na tem mestu razmišljati. V kamniški Glasbeni šoli že leta načrtno delajo in pripravljajo boljše učence za različna tekmovanja. Letos je bilo tako republiško tekmovanje v NoriGorici od 16. do 20. marca. To področje zahteva celega človeka, na njem vztrajata Martina Golob-Bohte, prof. klavirja in Ivo Drolje, učitelj kitare. S svojimi varovanci sta dosegla že zelo solidne uspehe, pa tudi razočaranja. Na podobnih republiških tekmovanjih so že prejeli drugo nagrado, za I. kategorijo, tretjo nagrado za I. kategorijo in pohvale za III. kategorijo-klavirja pri prof. Bohtetovi. Pri učitelju kitare Ivu Droljcu je učenec Damjan Dolinar dosegel drugo nagrado v I. kategoriji, več prvih mest, 3. mesto v državnem merilu in razne pohvale. V zadnjih letih se je zelo dobro uveljavila Eva Bohte, zdaj dijakinja srednje glasbene šole v Ljubljani, nekdanja učenka kamniške Glasbene šole, ki se je republiškega tekmovanja v Novi gorici udeležila v III. Kategoriji pod vodstvom prof. Andreja Jurca. Nekdanja učenka kamniške glasbene šole Alenka Okorn je sedaj dobra glasbena pedagoginja v Ljubljani in dosega vidne uspehe. Skratka, glasbena šola v Kamniku, ki daje osnovno glasbeno vzgojo mladim, vzgaja tudi kvalitetne kadre-pedagoge, s svojim delom prednjači, prav po zaslugi najbolj vztrajnih in prizadevnih. Taki rezultati dajejo zadoščenje ustvarjalcem, to daje zadovoljstvo poslušalcem in ugled Kamniku. Letošnjega tekmovanja v Novi gorici so se udeležili trije učenci, ki so pokazali zelo dobro znanje in dosegli nadpovprečne uspehe. Urška Drčar je tekmovala v II. kategoriji za klavir in dosegla 3. SOZD Kemija, DO Kemijska Industrija Kamnik, n. sol. o., Kamnik, Fužine 9 Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge urejanje in nasajanje parkov 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo strokovno izobrazbo parkovni vrtnar - 2 leti delovnih izkušenj v stroki - poskusno delo 90 dni Vse pravice In obveznosti so določene v Samoupravnih splošnih aktih DO oz. DSSS. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o Izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija Kamnik, 61240 Kamnik, Fužine 9. mesto z najvišjim številom možnih točk. Damjan Dolinar iz Komende je tekmoval v I. kategoriji kitare je prav tako dosegel 3. mesto z najvišjim številom možnih točk za tretje mesto. Jana Verbič je v I. kategoriji za klavir prejela posebno pohvalo z najvišjim možnim številom točk. Vsi trije učenci glasbene šole iz Kamnika so se vsekakor izredno visoko uvrstili. S tem so dokazali, da imajo odlične mentorje in da gre uspehe tekmovalcev deloma tudi njim pripisati. Vsi, učenci in mentorji, zaslužijo iskrene čestitke. Naj ob tej priliki še povemo, daje nekdanja kamniška učenka, sedanja dijakinja srednje glasbene šole v Ljubljani Eva Bohte v III. kategoriji - klavir, dosegla 1. mesto in se s tem uvrstila na zvezno tekmovanje, ki bo v naslednjem mesecu v Sarajevu. Teh nekaj podatkov in doseženih uspehov, ki smo jih nanizali, kaže na načrtnost dela, na vztrajno voljo vzgojenega kadra in opozarja tudi na nadarjenost posameznih učencev in dijakov. Na tej poti, ki ni lahka, želimo, da bi glasbeni pedagogi še naprej vztrajali in prepričani smo, da nas bodo s podobnimi uspehi še razveseljevali. STARE SIMŠIČ Mesečni program prireditev Koordinacijski odbor za proslave pri predsedstvu OK SZDL si že vrsto let prizadeva, da bi nosilci proslav in prireditev v naši občini bolj sodelovali z njim, ne samo zaradi usklajevanja, ampak tudi zato, da bi bile vse te prireditve varno in nemoteno izvedene, na kar stalno opozarjajo pristojni občinski upravni organi. A to že tradicionalno ostaja le želja. Letos smo nekoliko širše zastavili akcijo in poslali organizacijam združenega dela, vsem krajevnim skupnostim, družbenim organizacijam in društvom opozorila in prošnje, vendar razen redkih izjem odgovora nismo prejeli. Torej za usklajevanje ni ostalo veliko. Seveda smo s tem skušali spodbuditi tudi vsa usklajevanja, ki potekajo manj ali bolj uspešno v okviru zvez na posameznih področjih. Zahvalil bi se rad vsem tistim, ki zgledno sodelujete v vseh teh pripravah. Usklajen pregled prireditev bomo na začetku vsakega meseca objavili v Kamniškem občanu, ponovno pa vabim organizatorje večjih prireditev, da se nam odzovejo. V aprilu: 14. 4. 1989 Podelitev priznanj najboljšim športnikom za leto 1988 26. 4. 1989 Osrednja kulturna prireditev ob dnevu OF v organizaciji Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. RUDI PFAJFAR 6 KAMNIŠKI OBČAN / 27. MARCA 1989 Invalidni otroci nastopajo v programa Invalidi so zborovali V mali dvorani Kina Dom Kamnik so se v soboto, 18. marca zbrali invalidi Kamnika na rednem občnem zboru. Invalidska organizacija vključuje v svojih vrstah vse invalide občine, upokojene in tiste v rednem delovnem odnosu. V njej se spopadajo s kopico konkretnih socialnih in osebnih zadev. Samoupravni organi društva prav vsakemu vprašanju posvetijo vso skrb, zato se vloga društva utrjuje in uveljavlja. Kot gosti so se občnega zbora udeležili sekretar OK SZDL Rudi Ptajfar, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik Janez Prezelj, številni predstavniki sosednjih društev in drugih. Pred začetkom občnega zbora so udeleženci najprej proslavili mednarodni dan invalidov. V kulturnem programu so sodelovali učenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku pod vodstvom Mojce Malovrh, mešani pevski zbor Titan-Kamnik pod vodstvom Iztoka Vidica in folklorna skupina Kamniška Bistrica pod vodstvom Franceta Poljanska. S svojim izbranim in kvalitetnim prispevkom so izvajalci pričarali prisotnim nekaj prijetnih trenutkov. O pomenu in skrbi za invalide je govoril sekretar obč. konference SZDL Rudi Pfajfar. Opozoril je na vrsto nerešenih vprašanj in obveznosti pristojnih organov, ki naj bi skrbeli,za invalidsko zaščito. Občni zbor je pričel predsednik, društva Tone Osenar. V po- ročilu, ki ga je posredoval prisotnim, je izpostavil nekaj težiščnih vprašanj, ki so jih izvršni organi društva reševali v preteklem letu. Povezanost članstva z društvom se krepi. Te vezi so uspešnejše v delovnih organizacijah, kjer imajo tudi poverjenike, več pa je problemov v krajevnih skupnostih. Tu še niso povsod pridobili poverjenikov, kar je opazno tudi v številu v društvo povezanih invalidov. Pri invalidih, zlasti upokojenih, velja pa to tudi za invalide na sploh, predstavlja poseben problem relativno nizka raven materialne preskrbljenosti. Vse pozitivne učinke zagotavljanja gmotnega položaja invalidov sproti izničuje nenormalno visoka stopnja inflacije, zato se življenjska raven stalno znižuje. Socialna vprašanja so zato vedno bolj v ospredju, društvo posamične kritične primere rešuje v okviru lastnih možnosti, kar pa ni dovolj. Problem, ki ga je društvo uvrstilo v svoj program, sodi tudi med prednostne naloge, nanaša pa se na arhitektonsko urejanje dostopa v stavbe nepokretnim invalidom na vozičkih še vedno ni rešen. Premalo je razumevanja, čeprav se v nekaterih primerih že kažejo določeni učinki. Akcija bo tekla dalje. Društvo je organiziralo za svoje člane različna srečanja, pripravilo več izletov in druge prireditve. Samo srečanja v Kamniški Bistrici se je udeležilo več kot 200 članov, ki so se jim pridružili še člani iz Tržiča, Mozirja in Doberdoba. Bolne in ostarele člane so obiskali in jih obdarili oziroma jim nudili skromno pomoč. Financiranje društva invalidov ni sistemsko dobro urejeno. Zagotoviti bi veljalo stalna sredstva. Po besedah Tone Osenarja, predsednika društva, so bili invalidi v Kamniku deležni polnega razumevanja, zlasti v obč. konferenci SZDL. Materialno so društvo podprle tudi delovne in druge organizacije in se jim invalidi ob tej priliki zahvaljujejo za vsestransko razumevanje.- Program dela za tekoče leto so člani društva na občnem zboru potrdili in naložili samoupravnim organom, da se maksimalno angažirajo za njegovo uresničitev. Janez Prezelj, predsednik obč. odbora ZZB NOV Kamnik je nekoliko obširneje govoril o zapletenosti današnjega časa, o pritiskih na Slovenijo in o skupnih nalogah pri ohranjanju doseženega. Posredoval je vrsto konkretnih podatkov o razmerah na Kosovu, o mitingih in nesprejemljivih pobudah, ki prihajajo iz različnih okolij. Zbrani so odklonili vse take, za Slovenijo nesprejemljive pritiske in bili enotni v podpori slovenskemu vodstvu. Razvila se je živahna razprava. Iz vsebine te je mogoče izluščiti ugotovitev, da so mnogi, zlasti vojni invalidi, dali vse za sedanjost, zato odklanjajo vsakršen poskus urejanja političnih razmer s pritiski in grožnjami. Občni zbor so invalidi zaključili zadovoljni, ker so vrsto nalog opravili uspešno v zadovoljstvo članstva, zelo zaskrbljeni pa nad dogodki sedanjega časa, ki ne dajejo poroštva, da bomo medsebojne probleme reševali z razumom in odgovornostjo. STANE SIMŠIČ Predstavljamo vam novega ravnatelja Stilno pohištvo — spalnico in posamezne kose pohištva, stare kuhinjske elemente ter skoraj nov štedilnik na trda goriva zelo poceni prodam. Ogled na Sadnikarjevi 2/1., Grčar, dne 31. 3., od 16. do 18, ure. Najamem ali kupim garažo ter prodam kombiniran štedilnik in pralni stroj. Mejač, Ljubljanska 3/a, Kamnik, tel. 832-350. Ko smo septembra prišli v šolo, smo zvedeli, da imamo spet novega ravnatelja, Aleša Pevca. Zanimalo nas je, kakšen je. Vsakega, ki pride na novo v zavod, je treba podrobno proučiti, ugotoviti, če je star ali mlad, kakšne lase ima, kako je oblečen in sploh vse, kar sodi k zunanjosti. No, dolgo ni bilo treba čakati, da smo spoznali ravnatelja Aleša. Presenetilo nas je, da je še tako mlad. Ugotovili smo, da ima črne lase, prav take oči in črne brke. Njegov pogled je strog in resen, v njem pa se skriva tudi hudomušnost, prijaznost in pripravljenost, da priskoči na pomoč vsakemu od nas. Kmalu smo spoznali, da bodo za nas vrata njegove pisarne vedno odprta in da se bomo z njim dobro razumeli. Želeli smo o njem zvedeti kaj več in ga predstaviti tudi drugim, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj: - Kaj ste študirali? Študiral sem defektologijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer FIBO (fizično invalidni in dolgotrajno bolni otroci). - Kakšne spomine imate na študijska leta? Kakor za skoraj vsakega, ki je študiral, velja tudi zame, da so bila študijska leta ena najlepših. Takrat začneš že malo bolj misliti s svojo glavo, nimaš prepovedi, lahko greš, kamor si želiš, okolica ti veliko bolj zaupa. - Katerega zanimivega dogodka iz teh let se spomnite? - Ker sem bil iz Ljubljane in imel telefon, mi je predavateljica sporočila, da predavanja odpadejo zaradi njene bolezni. Ker sem bil vedno za potegavščine, sem vsakokrat, ko je predavatelj zamudil, pripovedoval drugim študentom, da predavanja odpadejo, zato mi tokrat, ko sem jim z veseljem povedal predavatelj i-čino sporočilo, nihče ni hotel verjeti. Po 45-minutnem prepričevanju mi je uspelo spraviti sošolce domov oziroma na kavo, ko so končno sprevideli, da jih tokrat nisem potegnil za nos. - Kje ste bili zaposleni, preden ste prišli v zavod? Začel sem kot učitelj glasbenega pouka, potem sem bil nekaj let v centru Dolfke Boštjančič na Igu. Preden sem prišel v zavod, sem bil kratek čas organizator izobraževanja v Ljubljanski banki. - Kako ste se odločili, da boste prišli v Kamnik za ravnatelja? Moram priznati, da me je v Kamnik vleklo že od študijskih let, zato sem vedel, da bom nekoč prišel. Nisem pa vedel, na kakšno delovno mesto se bom »usedel«. Za mesto ravnatelja šole sem izvedel preko razpisa v časopisu Delo. - Kakšni so bili vaši prvi vtisi v zavodu? O prvih vtisih ni kaj povedati, saj sem začel delati avgusta, ko v bistvu ni bilo nikogar v zavodu. - Kaj se vam zdi pri vašem delu najtežje? Najtežje pri mojem delu je pre-drugačiti stvari, ki imajo že izredno globoke korenine. - Ali ste težko navezali stike z gojenci? Na začetku sem dobil o njih dvojen vtis in sicer, da so precej nevzgojeni otroci, ki komaj slišno ali pa sploh ne znajo pozdraviti človeka ter da ne ločijo, kdo je vzgojitelj, kdo učenec in kakšni so pravilni odnosi med njimi. Namreč, rad imeti nekoga, dokler ti prvič ne reče NE, to sigurno ni odnos, ki ga ljudje od sočloveka pričakujejo. ■ - Vaš hobi je petje. Kdaj ste se začeli ukvarjati s petjem? S petjem sem se začel ukvarjati, ko sem se moral, zaradi poškodbe križa, prenehati ukvarjati s športom (igral sem rokomet). To je bilo, mislim, leta 1976. - Kateri glas pojete, kako se imenuje vaš zbor? Pojem najnižji glas (drugi bas) in sicer pri pevskem zboru CON-SORTIUM MUSICUM in oktetu ZVON. - Ali ste že posneli kaseto? Kaseta je že posneta, žal zaenkrat še edina. - Kakšno glasbo radi poslušate? Pri poslušanju glasbe nisem izbirčen, bistveno je, da je prijetna za uho. - Ali radi berete knjige, katere? Zelo rad berem knjige, vendar za to skoraj ne najdem časa. Pri izbiri knjig sem imel različna obdobja - od ljubezenskih romanov, kriminalk, pa do študijskega gradiva. - Kakšna naj bi bila šola po vaše? Šola je še vedno ustanova, kjer se dogajajo nekatere izredno toge stvari. Ko bomo prišli do tega, da v šoli ne bodo bistvene ocene, pač pa osvojeno znanje, bom izredno zadovoljen. V tujini, konkretno v Švici in morda še kje, so naredili tak eksperiment in rezultati so bili izredno zadovoljivi. Otroci in učitelji so izredno radi hodili v šolo, pogovori med sošolci pa so večinoma potekali na primerjavi osvojenega znanja med razredi. - Kakšna bo prenovljena šola v zavodu in kdaj bodo zaceli s prenavljanjem? Na to vprašanje bom rad odgovoril, upam vsaj, v bližnji prihodnosti. Trenutno bi lahko razglabljal le o tem, kakšno prenovo vam želim. - Kaj pričakujete v tem letu? Včasih sem imel veliko želja, sedaj pa si želim le to, da bi se celotna situacija, tako v zavodu, kot v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu, vsaj za malenkost premaknila na boljše. Upam, da to •niso preveč utopistične želje. | Našemu ravnatelju se zahval ljujemo za odgovore in mu želimo, da bi uspešno opravljal svoje delo. Člani literarnega krožka OŠ pri ZUIM Kamnik Črna kronika Februarski hov-hov Številne pritožbe in negodovanja ljudi, pa tudi kakšen pasji ugriz so dovolj tehten razlog, da psom,ki se brez nadzora klatijo okrog, stopimo na rep ali pa njihovim lastnikom na žep. Za to sta dva razloga; prvi je, da so psi precej popadljivi ko se parijo, drugi pa, da še nikjer nisem zasledil preklica, daje steklina prenehala razsajati. Kar nekaj primerov pa je bilo takšnih, da je spuščen pes ugriznil človeka. Kje je torej pamet tistih lastnikov, ki svoje zverine in zverinice zvečer spustijo z vrvice, pa hajd... Morda ne bi bil odveč tudi poziv lovskim družinam, ker »šin-tarjev« pač nimamo, naj malce poskrbijo za varnost občanov, ki se v večernih urah sprehajajo ali rekreirajo. Dejstvo je namreč, da skoraj vsak tretji pes v naši občini ponoči kroži brez nadzora po okolici. Ljudje pa tudi nismo zajci, se vam ne zdi tovariši lastniki!? Prometne nezgode-49 Lažjih prometnih nezgod je bilo 32, trkov in oplaženj na parkiriščih 11, 6 pa je bilo hujših prometnih nezgod, v katerih je ena oseba izgubila življenje. Če nezgode razčlenjujem še naprej, lahko ugotovimo, da sta dve nezgodi povzročila mladoletna otroka, ki so ju starši prekmalu spustili na cesto. Za to bodo tudi odgovarjali pred sodnikom za prekrške. Kar v desetih primerili pa smo lahko opazili poškodovane vrtne ali obcestne ograje. Kje je vzrok za ta naval na ograje lahko samo ugibam; morda postajajo ceste preozke ali pa glave pretežke in že se nesrečnež znajde tam, kjer se ne bi smel! 1.02. - Anton J. iz Mot je malce precenil svoje vozniške sposobnosti, kar je dokazal s solo sho-wom na začetku kamniške obvoznice. Približno 100 metrov od dupliškega semaforja ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v blagem levem ovinku, da se je speljal z mastne ceste in prevrnil na streho. Pa to še ni vse, saj je treščil v žično ograjo tovarne Stol in napravil za nekaj sto starih milijonov škode. K sreči je bil nepoškodovan, tako da mu vsaj stroškov zdravljenja ne bo treba plačati. 7.02. - Pustni torek je bil spet razgiban, saj je postregel kar z desetimi kršitvami. Ena od njih je bila nesreča na Tunjiški cesti. V blagem levem ovinku je Dušana P. iz Mengša zaneslo preblizu desnega roba vozišča, kjer je trčil v pešakinjo Štefko M. iz Kosiš, da jo je vrglo na pokrov motorja in naprej v vetrobransko steklo, od koder jo je odbilo izven vozišča. Obležala je z lažjimi telesnimi poškodbami, Dušan pa obsedel, saj je bil opazno »trhlen,« kar so kasneje tudi dokazali z alkotestom in odvzemom krvi. Nova nepravilnost na kupček starih je bila še v tem, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, saj ga še ni utegnil napraviti. Kazensko so ga ovadili! 15.02 - Marjan K. je vozil svoje kolo z motorjem iz Stahovice proti Kamniku, ko mu je v Spodnjih Stranjah cesta nenadoma postala preozka. Zapeljal je na rob vozišča, od koder ga je zaneslo v vrtno ograjo. S prednjim kolesom je omajal prvi steber, z glavo pa drugega in obležal na tleh. V kliničnem centru so ugotovili le lažje poškodbe in močno vinjenost. 20.02. - Franc R. iz Žal je prijavil nezgodo, v kateri je s tovornjakom zadel pešca Štefana H. iz Žal. Le ta se mu je namreč nastavil pred avtomobil in ko ga je Franc poskušal obvoziti po levi strani, ga je Štefan »zafrknil« (ali pa sebe), saj se je tudi sam pomaknil v levo. Naredilo je buuum! in pešec je obležal. K sreči bolj vinjen, kot poškodvan. Kazniva dejanja-23 3.02. - Mama Nežka je vsa zaskrblejna poklicala milico, češ da ji je 14-letni sinko pobalinko doma sunil ključe od avtomobila in se odpeljal na nočni potep. Patrola ga je iskala do ene zjutraj, ko se je sam vrnil domov. Ker je podobno dejanje storil že večkrat, si lizike prav gotovo ne zasluži, nekaj klofut pa bi mu prej ko slej koristilo! 04.02. - V poznih nočnih urah je dvignil temperaturo med prisotnimi miličniki na postaji klic neznanega moškega, ki je sporočil, da bo nastavil razstrelivo v hišo občanu D. R. Po nekaj minutah je telefon še enkrat zazvonil in oglasil se je D. R. in povedal, da ga je nekdo klical po telefonu in mu zagrozil, da mu bo v gobec porinil bombo! Miličniki so nemudoma pregledali stanovanje ogroženega, vendar do jutranjih ur niso odkrili nič sumljivega. P. S. Neznani potencialni terorist ni bil Iranec, niti Libijec, niti Izraelec, sikhovski skrajnež ali mud- žahedin, saj je govoril slovenščino s pravim domačim naglasom. 8.02. - Pust krivih ust in dolgih prstov, bi lahko zapisali, ko so Jureta T. na domu obiskale štiri maškare. Popivali in plesali so debelo uro, potem pa se vsi skupaj napotili k sosedu. Ko se je Jure vrnil domov, je zgrožen opazil, da je na potep, skupaj z maškarami, odšla tudi njegova denarnica. Miličnik je med zbiranjem obvestil sestavil drugačno hipotezo. Ni povsem izključil tujo krivdo in tudi prijaviteljevo opazno vinjenost in pozabljivost. Kdo ve, kje je izgubil denarnico? Kdo je torej 8. februarja izpadel največja maškara? 16.02. - Nočna patrola je med kontrolo prometa v avtomobilu Franca K. iz Loke našla 39 kilogramov nepražene Minas kave. Ker ni znal pojasniti, odkod mu takšna količina kave, niti ni trdil, da je ne vem, kako strasten kofe-tar, so mu jo miličniki zasegli. Kot kaže, iz Avstrije res tihotapijo tako velike količine kave najslabše vrste, zato se ne gre čuditi napisom, »kod zemljaka Zarifa jeftina Minas kafa«, ki strašijo že na Ljubelju in nas potem spremljajo mimo Borovelj pa proti Celovcu in Železni Kaplji. »Kaj č,mo, smo pač svetski narod!« Javni red in mir - 22 Nič novega ne bom povedal, če rečem, da se nekateri vse bolj zatekajo v alkoholno omamo in v njej iščejo rešitve, ki je drugi tudi v resničnosti ne najdejo. Vendar tudi pijančki opazijo krizo, saj se svojih »hramov potešitve« zaradi visokih cen vse bolj izogibajo. Če smo pred dobrim letom lahko v enem mesecu našteli do deset oštarij, v katerih se je zgodil nered in nemir, jih lahko danes največ tri: gostilni Raje-vec in Pri Slavki in diskoteka Laser. 01.02. - Osman V. iz Kamnika je sporočil, da je njegov otrok domov prišel pretepen in da sumi, da bušk niso povzročile otroške igre, ampak soseda Cilka B. Miličnika sta ugotovila, da je punčka po nerodnosti vrgla ključ v vrata Čilkinega stanovanja, kar je bil menda edini razlog, da je lastnica privršala iz stanovanja, zlasala otroka in ga nekajkrat treščila z glavo v zid. Odgovarjala bo pred sodnikom za prekrške, v premislek pa tole: »otroci so pri vsem tem najmanj krivi!« 07.02. - Balkane, o Balkane moj... bi lahko zapeli ob naslednjem primeru. Natakar je iz Stolove restavracije sporočil, da je nek vinjen turški državljan udaril dva gosta; vsakega po enkrat, da ni bilo ljubosumja. Eski T. iz Iz-mirja je bil v Sloveniji službeno in sicer je prišel v Utok po njihove izdelke. Ker se je mimogrede še skregal in napravil kraval, so mu potni list začasno zasegli in ga skupaj z natakarjem, ki mu je stregel alkohol, prijavili. P. S. »Iz zaupnih virov smo izvedeli, da zaradi omenjenega izgreda ne bo prišlo do poslabšanja jugoslovansko-turških odnosov«. 08.02. - Čisti računi, dobri prijatelji ali Balkane, o Balkane moj (II. del)... Eski iz prejšnje zgodbice je pot na milico zlahka našel, malce teže pa je pojasnil, da sta znanca iz restavracije ponoči obiskala njegov kamion in ga poskušala na vsak način izbezati z njega (no, »molotovk« nista uporabila). Uspelo jima ni, zato sta se znesla nad njegovim vozilom. Odlomila sta mu obe vzratni ogledali in kljuko na vratih in ga zapustila v prepričanju, da se z nami ni šaliti, saj smo tudi mi Balkanci. 27.02. - Iz bloka na ulici Matije Blejca so sporočili, da je Mile H. napadel in z nožem porezal svojo ženo. Domov je namreč prišel vinjen, se najprej spri z njo in jo z desko za rezanje mesa udaril po glavi s tako silo, da se je leseni predmet razklal. Žena je z zadnjimi močmi zbežala na sosedov balkon, kjer jo je razjarjeni mož dohitel in podrl na tla. Med grožnjami in zmerjanjem jo je porezal po vratu, kar dokazuje, da njegove besede o uboju niso bile brez osnove. Miličniki so ga vzeli s seboj, saj je ogrožanje človeškega življenja in tlačenje njegovega dostojanstva zelo hud prekršek. Kaznivih dejanj pa ne obravnavajo le delavci postaje milice, ampak se z njimi srečujejo tudi v zavarovalnicah. Tako so iz Zavarovalne skupnosti Triglav, Območna skupnost Lj. PE Mengeš-Domžale sporočili, da se pogosto ukvarjajo s primeri, ko si posameznik poskuša protipravno pridobiti premoženjsko korist na njihov račun. Potencialni goljufi so navadno odkriti in prijavljeni temeljnemu javnemu tožilstvu zaradi suma kaznivega dejanja - goljufije! Vsi goljufajo na enak način, zato naj ga navedem kot svarilo za vse, ki ga še mislijo uporabiti. Zgodila se je PN nezgoda med Poldekom in Miciko, v kateri nastopa Poldek kot povzročitelj. Miličniki pa so primer kmalu obrnili na glavo in ugotovili, da je nezgodo povzročila Micika, Poldek pa je zaradi premoženjske koristi pristal, da bo prevzel krivdo nase. Denarja tako nista dobila, dala pa ga bosta prav gotovo po razpletu kazenske ovadbe. Najditelji - Najdeno Miran Marovič iz Kamnika - žensko torbico z vsebino, Gor-dan Hercog iz Kamnika - denarnico z vsebino in Jožefa Paglovec iz Kamnika - 50 DEM MATIC ROMŠAK KAMNIŠKI OBČAN / 27. MARCA 1989 7 V 94. letu nas je zapustil dragi ata, stari ata, pradedek in stric FRANC ROMŠAK s Krivčevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedi Pepci za pomoč, našim sodelavcem iz DO Utok, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej lepo se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik in gospodu župniku za lepe besede slovesa in opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: hčerke Slavka, Rezka, Francka, Marička, sinova Tine in France z družinami in drugo sorodstvo Krivčevo, Ljubljana, Luče, Črna, Mežica, februar 1989 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta JANKA PETKA iz Vrhpolja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njegovim in našim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gasilcem za izkazano zadnjo čast in govornikoma Gasilskega društva Nevlje in Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede, pevcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla, sin Janez, hčerki Majda in Tončka z družinami, brat Tone z družino in drugi njegovi Kamnik, marec 1989 V častitljivi starosti nas je zapustil naš dragi oče in zlati dedek STANKO SCHNABL rojen 21. 5. 1900 - umrl 18. 2. 1989 v Kamniku Na njegovo željo smo ga upepelili in položili v grob an« k njegovi dragi, nepozabni ženi Eli,........ Ob tem se želimo zahvaliti vsem, ki ste bili tako pozorni in nam izrazili številna sožalja. Hvala Grabenčanom in drugim Kamničanom ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti. Ob zavesti, da smo se trudili, da bi bilo našemu dedku lepo z nami, je bilo slovo lažje. Njegovi Zuletovi in Schnablovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene tete in stare tete FRANČIŠKE ŠUBELJ iz Gradišča 4 v Tuhinju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom za darovano cvetje in vsestransko nesebično pomoč v težkih urah, tovarišu Albertu Žibertu za hitro pomoč, praporščaku KO ZZB NOV Šmartno, gospodu župniku za lepo opravljeno zadnje slovo in izbrane besede slovesa, s katerimi je osvetlil njeno življenjsko pot. Prav tako hvala cerkvenemu pevskemu zboru za lepo ubrano petje. Žalujoči: vsi njeni Gradišče, Šmartno, februar 1989 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata in pradedek FRANJO KOLMANIČ s Kamniško zasavskega odreda 6 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, še zlasti za vsestransko pomoč, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej topla zahvala tovarišu Janezu Merčunu za ganljive besede slovesa, s katerimi je osvetlil očetovo življenjsko pot. Hvala g. župniku in pevcem Lire. Žalujoči: sin Vinko in hčerka Marija z družinama Kamnik, Ljubljana, Podturen, marec 1989 Picerija »Origano«, Žale 19/a vabi vsak dan, razen ponedeljka, od 12. do 21. ure. Nudimo različne vrste pic, hamburgerjev in omlet. Za sladokusce sadne kupe in različne palačinke. Poskrbimo tudi za žejne. Se priporočamo. ZAHVALA V 88. letu nam je umrl naš dedek JOŽE MEZE iz Cankarjeve 8 Iskrena hvala dr. Milanu Kirnu za zdravljenje in osebju Doma upokojencev Kamnik, posebno negovalki Albinci, za požrtvovalno nego in skrb. Prisrčna hvala tudi sosedom iz Cankarjeve ulice, posebno še iz blokov 8, 9 in 10 za darovano cvetje. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, marec 1989 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega očeta, brata, strica, dedka in pradedka JERNEJA TONINA iz Hruševke 1 se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in sorodnikom za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo govornikoma, tovarišu Modicu in tovarišu Hribarju, praporščakom, pevcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hčerka Milka in drugo sorodstvo Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, ker ne veste kako trpel sem. le večni mir mi zaželite. Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil naš dobri in skrbni mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽE HRIBAR, st. p. d. MEJAČEV ata iz Praproč v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem DO Planika Kranj, Žito Vir, Titan, KIK, Stol, Trival, Kočna, Integral delavnice Kamnik in Svilanit ter KO ZZB NOV Šmartno Hrušcvka in KO RK Šmartno za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, vsestransko pomoč in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Matijevčevim in Rokavčevim iz Praproč, Burje-vim, Smrečnikovim in Kocjanovim iz Snovika, prijateljem Vrs-novim in Zoretovim iz Hruševke, Oševarju iz Raven, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik - pnevmološki oddelek 100 za nego našega ata, osebju ZD Kamnik za lajšanje bolečin, zvonarjem, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem na koru, pevskemu zboru Mavrica za zapete žalostinke, praporščakom in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mickam otroci Mici, Jože, Fani, Andrej in Polonca z družinami, Ivan z ženo Marino, Tine, Marjan, Franci, Tone in Angelca, sestra Micka z družino in drugo sorodstvo Praproče, Lahovče, Vir, Klanec, Križ, Mekinje, Sela, marec 1989 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega CIRILA ZAMLJENA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, kolegom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem GG Ljubljana TOZD MG Trzin za vso skrb v težkih trenutkih. Hvala kolektivu Lekarne Miklošič in Hidrometala, gospodu župniku za lep obred, pevcem in govorniku. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: žena Francka, sin Ciril in hči Silva Stranje, marec 1989 Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26, Kamnik na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 negovalk - negovanje oskrbovancev in pomoč pri medicinski negi Pogoji: - izobrazba III. stopnje ali z delom pridobljene delovne zmožnosti - dvomesečno poskusno delo 2. 1 kuhinjske pomočnice - sodelovanje pri pripravi in kuhanju hrane Pogoji: - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo 3. 1 perice - pranje in likanje Pogoji: - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo Za opravljanje navedenih del bomo sklenili delovno razmerje pod točko 1 za nedoločen čas ter pod točko 2 in 3 za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: DOM UPOKOJENCEV KAMNIK, Neveljska pot 26. Veterinarski zavod ljubljanske regije DE KAMNIK Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989 (Ur. I. SRS št.: 43/88) in zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik pripeljati svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini. V primeru, da lastnik psa ne more pripeljati na cepljenje po razporedu, ga lahko pripelje na cepljenje v VZ ljubljanske regije DE Kamnik, Perovo 20, Kamnik, od 7. do 8. ure zjutraj. Opomba: Breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi. 10. 4. 1989 ob Kraj cepljenja 8. uri Motnik, pri Flegarju 9. uri Špitalič, pri trgovini 10. uri Zg. Tuhinj, pri Kavsarju 11. uri Laze, pri Pošti 12. uri Šmartno, pri Hvaletu 13. uri Pšajnovica, pri Pestotniku 11.4 8. uri gostilna Zlata kaplja v Soteski 8.30 Sela, pri Spruku 9.30 Srednja vas, pri Ustanku 10.30 Velika Lasna, pri Zalazniku 10.45 Vranja peč, pri šoli 11. uri Sp. Palovče, pri Kladniku 11.15 Zg. Palovče, pri Remsu 12.4 8. uri Šmarca, pri Jerman 9. uri Volčji potok, pri zbiralnici mleka 10. uri Tunjice, pri Jamovcu 11. uri Godič, pri Hribarju 13.4. 8. uri Komenda, pri Kramarju 9.30 Moste, pri mlekarni 11. uri Križ, pri Čubru 12. uri Podgorje, pri Rozman 14.4. 8. uri Sp. Stranje, pri Pernetu 9. uri Kregarjevo, pri Prodniku 10.30 Krivčevo, pri Jurčku 11.30 Gozd 4, Spruk Franc 12. uri Černivec, pri gostilni 17.4. 8. uri Nevlje, pri Novaku 9.30 Kamnik, Perovo 20, VZ ljubljanske regije, DE Kamnik Zamudniki 18. 4. 1989 8. uri Motnik 8.45 Laze 9.15 Srednja vas 10.15 Komenda 11. uri Šmarca 11.45 Kregarjevo Cepljenje za zamudnike bo na istem kraju, kot je redno cepljenje. Veterinarski zavod ljubljanske regije DE Kamnik ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica IVANA DACARJA iz Buča 3 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi sosedom za nesebično pomoč, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljeno zadnje slovo. Žalujoči vsi njegovi Buč, Kamnik, Ljubljana, marec 1989 8 KAMNIŠKI OBČAN / 27. MARCA 1989 Kamniški planinci delovni ob s vojem Jubileju Na občnem zboru Planinskega društva Kamnik, kije bil v petek 17. marca so temeljito prerešeta-li doseženo stanje in realno ocenili svoje delo. kritično so merili vloženi trud in učinke. Analiza dela v jubilejnem letu PD je pokazala, da odrekanja niso bila zaman. Dokončali so gradnjo planinske postojanke na Kokr-škem sedlu, rešili več pomembnih zadev in hkrati uspevali tudi na drugih področjih. Primernost in urejenost planinskih postojank je privabljala v Kamniške Alpe mnoge ljubitelje gorskih lepot. Letnega obračuna dela se je udeležilo veliko planincev, ki so z zadovoljstvom ugotavljali, da se razvoj na področju planinstva ni ustavil in da so k temu tudi sami prispevali skromen delček. Po že ustavljeni tradiciji so pred začetkom delovnega srečanja udeleženci občnega zbora poslušali lep in prisrčen kulturni program. V čast 95-letnega jubileja in dosežkih rezultatov so ga priredili otroci osnovne šole Frana Albrehta, ki jih je vodila mentorica Apamikova. Venček planinskih in narodnih pesmi, pospremljenih s povezovalnimi vložki in recitacijami, so zbrane planince kar ganili in so jim tudi hvaležno zaploskali. Predsednik PD Kamnik Slav-koJRajh je poročal o delu društva. Glavna delovna naloga, dokončati posodabljanje Cojzove koče na Kokrškem sedlu je bila uspešno realizirana. Koča že lahko sprejme nove goste. Več kot 60 novih ležišč in povečana jedil- nica ob sodobno urejeni kuhinji, bo lahko sprejela še več gornikov. Veliko prostovoljnega dela, vloženega v to kočo, bo v marsičem spremenilo tudi dosedanja ravnanja. Poročila o delu posameznih odsekov so bila konkretna in razumljiva. Članstvo v društvu vsako leto narašča. V preteklem jih je bilo že skoraj 2800, kar uvršča Kamnik na 11. mesto v Sloveniji. Poleg delovnih uspehov, porasta članstva, društvo v minulem letu beleži še poseben alpinistični rekord. Trije člani kamniškega AO so v slovenski odpravi dosegli vrh ČO OJU, visok nad 8200 m. Doseženi rezultat je še večji ob dejstvu, da so vsi člani odprave osvojili vrh na strehi sveta. Gorska reševalna služba je večkrat uspešno posredovala. Vedno pa ni bilo moč rešiti ponesrečencev. Služba je vzorno organizirana in pripravljena na akcijo v vseh razmerah, zato delo njenih članov zasluži posebno priznanje. Organiziranje izletov v gore, izobraževanje, varstvo narave beleži bistvene premike, čeprav bo organizacijskim vprašanjem v prihodnje potrebno posvetiti še več skrbi, zlasti delu z mladimi. Zavidljive rezultate je dosegel tudi odsek za prosto letenje, dobro je bilo gospodarjenje in oskrbovanje planinskih koč in še bi lahko naštevali. Zelo kakovostno je bilo delo osebja v planinskih kočah na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Število obiskovalcev se je povečalo, oskrba je bila solidna, cene zmerne. Vmes so nastopale tudi Otroci šole Frana Albrehta, izvajalci kulturnega programa težave. Na Kokrškem sedlu je zmanjkalo vode, planinci pa so bili kljub temu v celoti zadovoljni z uslugami. Občnega zbor so se udeležili številni gosti: podpredsednik Planinske zveze Slovenije Jože Dob-nik, predsednik OK SZDL Davorin Gregorič, predstavniki planinskega društva Mengeš, PTT Ljubljana, Ljubljana Matica, Bajtarji Velika Planina, gasilci in še drugi, ki so aktivno sodelovali v delu občnega zbora. Davorin Gregorič, je v imenu DPO čestital planincem za dosežene rezultate, se jim zahvalil za vložen trud in uspešen razvoj planinstva na Kamniškem. Priporočil je, da bi društvo z enako vnemo nadaljevalo s svojim delom. Jože Dobnik je v daljši razpravi ocenjeval prehojeno pot z uresničenimi cilji. Navzoče je seznanil z nekaterimi konkretnimi podatki in programom dela Planinske zveze. Nadzorni odbor je ugotovil da je bilo delo Planinskega društva dobro, finančno poslovanje v redu in učinkovito, sredstva so bila pravilno porabljena. Nekoliko se je poročevalec NO Štefan Re-panšek zadržal na članku v Planinskem Vestniku, ki obravnava nameravano gradnjo na Pastir-cih. Razvila se je polemična razprava in izoblikovalo mnenje, da je na stališče uredništva PV potrebno odgovoriti in stvari pravilno ovrednotiti. Nekaterim prizadevnim članom so bila podeljena odličja Planinske zveze Slovenije, odličja Planinskega društva Kamnik, vsem obiskovalcem planin, ki so opravili več kot 30 ur prostovoljnega dela na Kokrškem sedlu ob posodabljanaju koče, pa je PD Kamnik podelilo posebna društva priznanja. Občni zbor je uspešno zaključil svoje delo. Pristojni so bili enotnega mnenja, da je Kamniško planinsko društvo ob svojem 95. jubileju dostojno in delovno slavilo in bi kazalo tudi v prihodnje nadaljevati dela. Planinsko društvo bo še naprej vodil dosedanji predsednik Slavko Rajh, ki že 15. leto uspešno uresničuje planinsko poslanstvo. STANE SIMŠIČ Bo plavalni šport spet zaživel? V kamniškem Plavalnem klubu je zavel nov veter, ki ga je čutih predvsem v delu z mladimi plavalci, medtem, ko je bil do sedaj v ospredju vaterpolo. Seveda zaradi ponovnega razvoja plavanja vaterpolski šport ne bo odrinjen, dejstvo pa Je, da ima plavanje trenutno večjo perspektivo. Začetki oživitve segajo v september 1988, ko so na ljubljanski Fakulteti za telesno kulturo opravili meritve, katerih namen je bil zbrati podatke, s katerimi bo mogoče preverjati in pravilno usmerjati naše najmlajše v posamezne športne panoge. Iz naše občine so se meritev udeležili učenci in učenke drugih in četrtih razredov in iz rezultat6v, ki so bili poslani na ZTKO občine Kamnik je razvidno, da je kar nekaj testiranih učencev primernih za plavalni šport. Zato je smiselna odločitev, da se 40 do 80 testiranih otrok povabi v eksperimentalno plavalno šolo, v kateri trenutno pod budnim očesom trenerja Dareta Petkoviča vadi 25 do 30 otrok. Vsakodnevna vadba zagotavlja, da bodo mlajši pionirji in pionirke hitro napredovali in da lahko že na kvalifikacijah za slovensko prvenstvo pričakujemo kakšen spodbuden rezultat, ki bo hkrati »vstopnica« za nastop na republiškem prvenstvu. Delo je torej dobro zastavljeno in po dolgih sušnih letih imamo v Kamniku spet generacijo plavalcev, pripravljenih da z resnim delom v solidnih pogojih dosežejo kar največ. Pobuda za oživitev tega lepega sporta je prišla iz matičnih vrst, prav »tako kot načrti za nadaljnjo zagotovitev nujno potrebnih vodnih površin za VS oblike plavalne vadbe. Prvotna oblika je plavalno opismenjevanje, zajema pa druge razrede osnovnih šol in ima namen usposabljanja neplavalcev, V eksperimentalno športni šoli se otroci učijo pravilnega plavanja, ki je osnova za uspeSen trening in redno tekmovalno vadbo. Prvi korak pri pridobivanju novih in sanaciji starih vodnih površin pa je sanacija malega bazena pri ZTJIM-u in inštalacija naprav za ogrevanje vode. Ker je DO Titan Kamnik že ponudila pomoč pri realizaciji tega načrta, je za 1. maj napovedana delovna akcija na tem projektu. Naslednji, zahtevnejši korak pa bo gradnja 25-metrske-ga bazena v bližini Kamnika, za katero prav tako že obstaja idejni projekt. To naj bi bil pokrit bazen, izkoriščen skozi ves dan, kajti športni objekt mo- ra imeti vsebino, da izpolni namen, za katerega je bil zgrajen. Predvideno je, da bodo sredstva za vzdrževanje bazena združevali zdravstvena skupnost, izobraževalna skupnost ter vzgojno-varstvena in telesno-kulturna skupnost. Načrtov za naprej res ni malo, kako se bodo uresničevali, pa bo pokazal čas. Mi lahko zaželimo plavalnim delavcem in entuziastom le veliko uspeha, z željo, da plavalni šport spet dobi svoje mesto v športnem udejstvovanju naše občine! MATIC ROMŠAK go»tllna POD SKALCO kamnlk takoj honorarno zaposli snažilko v jutranjih urah. Tel. 831-233. NOVO V KAMNIKU FRIZIRANJE NA DOMU Vse zainteresirane občanke pridem frlzlrat na dom, vsak dan po 16. url. Prijave na telefon 831-160 dopoldne od 6. do 9. ure In zvečer od 19. do 20. ure. ŽENSKO FRIZERSTVO »NADA« • ČoOjuHH Najtežji in najlepši dan v obljubljeni deželi Tone Kuntner: Ni dolin brez hribov, ni hribov brez ravnin. Naš svet ni svet ravnin. Življenje razumeti ni, se na vrh povzpeli, je, hrib in dol živeti, 30. oktober 1988 Še ves zaspan se splazim iz snežne luknje pod krajno poč, se zavalim v objem teme, mraza in samote ter se počasi vzpenjam po pritrjenih vrveh navzgor. Hitro napredujem! Čudi pa me, da sonce spričo višine, ki sem jo dosegel, še ni vzšlo, saj je Iztok dejal, da me bo zbudil po peti uri. Ko zaigrajo svetlobne citre na vzhodu, sem že precej visoko. Spremlja me veličasten prizor. Klub mrazu vzamem fotoaparat in slikam, čeprav vem, da na film ni moč prenesti te skladnosti barv, kaj šele v besede obleči to jutranjo romanco, ki me spodbudi k nadaljnjemu vzpenjanju. Končno globoko spodaj zagledam tudi Iztoka. Pobral bo opremo za tabor tri, ki visi na vrveh tik nad mano. Kar naenkrat se znajdem na koncu vrvi. Tam me pozdravi zavozlan klobčič vrvi. Ne preostane mi drugega, kot da ga prerežem in počasi razvozlam zavozlano gmoto. Nato napenjam nove vrvi. Sprva gazim še po strmem snegu, kasneje pa se vzpnem po zahtevnem ledenem žlebu vse do skalne zapore pod snežiščem, na katerem sva kanila postaviti tabor tri. Ker je Iztok še daleč, skušam skalno stopnjo preplezati s pomočjo klinov. Ko viseč zabijem naslednji klin, mi nenadoma iz rok pade kladivo. Nemo opazujem njegovo odskakovanje po bregu navzdol. V sneg se zapiči najmanj sto metrov niže. v isti višini kot stoji Iztok. Po kratkem razgovoru z njim sestopim, poberem kladivo, nato pa začnem plezati bolj proti levi. Pošteno sem že utrujen. Počasi, a vztrajno plezam prek ledu in skal ter vmes pritrjujem vrvi. Po strmem ledenem žlebu izplezam na snežišče pod grozečimi seniki, na prve skale pa pritrdim še zadnji konec vrvi. Med Iztokovim plezanjem hlastam za zrakom in se prepričujem, da sem utrujen manj, kot sem v resnici. Nič ne pomaga! Tudi Iztok je utrujen, zato od njega prevzamem spalno vrečo in šotor. Že v mraku nato izmenično pregaziva do seraka. Odvržem svoj »svinčen« nahrbtnik v sneg, a me niti za trenutek ne prešine občutek lahkotnosti. Takoj začneva kopati prostor za tabor tri. Šele po dveh urah trdega dela se skobacava v majhen šotorček. Čeprav že od jutra nisva ne jedla, ne pila, se nisva ukvarjala s kuho. Zjutraj sva se po neprespani noči odločila za dan počitka. Velike izbire hrane nisva imela - dehidrirano višinsko hrano, juhe in napitke. Kuhala sva vse do prihoda Blaža in Radota. Najina zagretost za vrh ju je prisilila h kopanju in postavljanju novega šotora ter nenazadnje tudi k povratku. Kako hladna je bila noč na višini 7200 m, vesta najbolje prav onadva, saj sta imela oba le eno spalno vrečo. Z Iztokom sva ponoči hotela začeti vzpon na vrh. Jaz sem se sredi noči odločil, da bom zjutraj sestopil, ker se nisem čutil Naravoslovni dan Nedavno smo imeli učenci osmih razredov naravoslovni dan. Obiskali smo Prirodoslovni muzej Slovenije, ki ima svoj začetek v bivšem Kranjskem deželnem muzeju, ki je bil ustanovljen leta 1821. V njem smo si ogledali zoološke, botanične in geološke značilnosti slovenskega ozemlja. Zelo nam je bila všeč Zoisova zbirka mineralov, ki je ena največjih in najstarejših zbirk v Evropi. V paleontološki dvorani smo si ogledali fosile, s pomočjo katerih lahko spoznavamo življenje v geološki preteklosti. Kar dolgo časa smo si ogledovali ostanke v ledeni dobi živečega mamuta iz Nevelj pri Kamniku in okostje jamskega medveda iz Mokriške jame v Kamniških planinah. Ko smo si ogledali še ostale razstavljene fosile, kar nismo mogli verjeti podatku, da je pred par leti odkrita riba pod Triglavom resnično stara 210 milijonov let. V tem muzeju pa gostujejo tudi druge razstave naravoslovnega značaja. Judita Letnar in Tanja Petek, Novinarski krožek OŠ Kamniškega bataljona Stranje dovolji močnega za tak podvig. Iztok pa je dejal, da bo še en dan počival in se nato odločil. Zjutraj sem imel precej dela in nešteto težav predno sem začel sestopati. Zgodaj popoldne sem se pošteno zdelan le privlekel do en-ke, kjer me je že čakal Roman z izredno dobrim čajem ter povedal, da se s trojke vračata tudi Blaž in Rado. Iztok pa je ponoči začel s svojim uspešnim vzponom na vrh. Po dvodnevnem počitku v Bazi sva z Radotom zopet odšla na hrib, proti točno določenemu cilju, v želji, da bi morda odkrila vsak svoj skrivnostni svet. Pot od tabora dve do tabora štiri sva prehodila v enem zamahu, saj je bil tabor štiri le tristo petdeset metrov višje od tabora tri, ki je bil že precej zasut. 8. november 1988 Zjutraj skuhava posodo čaja in se začneva pripravljati za vzpon. V majhnem šotorčku, polnem ivja, je to kar naporno delo. Najprej preklinjam, nato pa skoraj jokam, ko poskušam natakniti desno derezo prek protektorja z rokami, ki so se lepile na hladno kovino. Prsti otrdijo. Zatlačim trenutek pred tem neizmerno veselil občutka sreče in svobode. A bil je le trenutek! Ne morem dojeti, daje zdaj v meni in povsod okrog mene sama praznina zato vztrajno potiskam na sprožilec. Doma bom vse te slike Vstavil v spomin in praznine ne bo več. Brez besed se odpraviva navzdol. Kar čutim, kako mi veter krade energijo. No. lepa reč! Radotov nos je čisto bel. Nič ne rečem, saj bo laže sestopal, če tega ne bo vedel. Pri prvih skalah pobereva nekaj kamnov - najdragocenejših spominkov za najdražje. Brez težav prečiva prek skal do grebena, od koder po kolažastem pobočju sestopiva do tabora štiri. Tone nama čestita in ne skriva zadovoljstva, saj je tudi on prispeval k temu več kot si jaz lahko predstavljam. Odložim postajo v šotor in sestopam za Radotom. Pogoltne me hladna senca. Otopelost občutkov in suh sneg storita svoje. Vsedem se na zadnjo plat in se večino poti po njej odpeljem do tabora tri, kjer se začnejo fiksne vrvi. Tam se srečava z Romanom in Blažem. Sprcjmeva čestitke in jima zaže-liva srečno pot proti vrhu. Ko se pri- Rado Nadvešnik jih za hlače, kar pospeši pekočo bolečino. Rado se še ukvarja z derezami, jaz pa začnem borbo s skorjastim snegom nad šotorčkom. Prestavljam noge, štejem korake in premišljeno diham. Spričo dobrega počutja sem prepričan, da nama vrha ne more vzeti nihče več. Noge vztrajno potiskam prek skorje v suh sneg, ki vsak korak odrine še za pol čevlja navzdol. Čez čas Rado prevzame vodstvo. Takoj imam več časa za razmišljanje. Zalotim se ob misli na smiselnost tega našega nekoristnega početja. Če bi mi Rado tedaj dejal naj obrneva, bi mu kljub temu, da sem se odlično počutil, brez razmišljanja pritrdil. Iz zasanjanosti se prebudim, ko moram spet prevzeti vodstvo, čeprav ne preneham prisluškovati nemiru v sebi. Nekaj neznanega me žene naprej. Ko zadonijo svetlobne trobente, se midva v spremstvu veličastnih prizorov že vzpenjava proti izstopnemu kuloarju. Oko mi zre po obzorju in nenadoma se zavem minljivosti trenutka. Barve se tako hitro menjajo, da jih komaj sproti zaznavam, nazadnje pa vse oblije veličastna modrina. V kuloarju vlagava ves trud v to, da se prekoplje-va prek suhega snega, ki naju izčrpava bolj kot višina. Zavihtiva se še čez vršno opast in zagledava ledeno puščavo, ki jo je nebeški kipar izklesal v led in sneg. Prišla sva na rob stene, pa nisva mogla ugotoviti, kje je vrh. Kot bi se hotel skriti in dokazati brezmejnost poti, ki čaka zasvojence naše vrste na sledi neznane usode. Korakajoč med snežnimi opastmi in ledenimi zastrugi hlastava redek zrak ter počivava že po treh korakih. Kmalu odkri-jeva točko, kjer se vse poti obrnejo navzdol. Zadnje metre prehodiva z roko pod roko, kot dva zakonca. Vrh!? Najini dlani udarita skupaj, vriskava in se opbjemava. Vesel sem, da vse to doživljam z Radotom. Koliko radostnih in koliko bridkih trenutkov sva že doživela skupaj? Leta pripravništva, sprejem med alpiniste, padec v Beli grapi, številni vzponi, Lotse šar in zdaj vrh osemtisočaka. V trenutku se počutim povsem sproščeno, kot bi odložil večletno breme in zaplavam po morju domišljije. Zazdi se mi, da so se mi uresničile vse želje, sanje in hrepenenja. Pomislim na vse tiste, ki doma čakajo in nam dajejo nove spodbude. Ko vzamem fotoaparat in slikam, pa vsi vzneseni občutki v trenutku zamrejo, kot bi jih odnesel veter, ki piha z vso silovitostjo. Stojim poleg nahrbtnika in se pričenjam zavedati krute resničnosti, da tudi na tem vrhu ni nič takega, kar sem prej pričakoval. Upanje, da bi se na vrhu počutil srečnega in svobodnega splah-ni, nadomesti pa ga občutek praznine in brezmejnega olajšanja ter spoznanje svoje majhnosti v primerjavi s tistim, kar so zaznavale oči tam daleč na širnem obzorju, kjer so novi vrhovi, ki kar kličejo ujetnike z ječarjem v sebi. Nikoli ne bom svoboden! Spet se zalotim ob misli na smiselnost našega početja, kot bi pozabil, da sem se le Marko Prezelj mem na vrv, me preplavi neznansko olajšanje. Rado kmalu izgine v prečni-ce. Dohitim ga, ko se zaplete v vrvi in preklinja ves vesoljni svet. Počasi le Oscar Erich Meyer: • Mi, ki ne iščemo le lepoto v gorah, ampak tudi boja in šele po boju lepo-to, ki prihaja iz naše lastne duše, vidimo jasno in mirno, da enkratni pripetljaj iz zmagovalca stori premaganca. Le kdor tega noče vedeti, se igra lahkomiselno z življenjem. Kdor pa to igro jasno premotri in kljub vsemu tej igri pritrdi, tega ne grajajte. So dobički, ki so vredni visoke stave. razvozlava vrv in nadaljujeva s spuščanjem. Rado hitreje napreduje, jaz pa počasi in z rastočim olajšanjem resnično uvižam med spuščanjem po vrveh. Misli valovijo sem ter tja, kot bi hotele biti povsem svobodne. Ko pridem do snežne luknje na dvojki, se Rado že pripravlja za sestop do enke. Nos dobiva barvo, prste na rokah pa ima pomržnjene. Ko Rado odide se pripravim za prenočevnaje v luknji. Prične se čudovita simfonija tišine. Zdaj šele vem, da sem precej časa živel in delal le za tisti trenutek na vrhu, ko se mi je zazdelo, da sem do popolnosti zadovoljen s samim seboj. Uspelo mi je okusiti trenutno radost vrha in neskončno praznino sestopa, zaradi česar sem zdaj bogatejši za tisia spoznanja, ki počasi tešejo vsakega človeka. Vame se naseli tudi kanček ponosa, saj sem sebi in tisti, ki so se nam pred odhodom posmehovali, dokazal, kaj zmorem. Z željo po novih spoznanjih sladko zaspim! MARKO PREZELJ Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mineva Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.