POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZGODOVINSKI ČASOPIS L E T N I K XVIII L E T O 1 9 6 5 L J U B L J A N A Zgodovinski časopis je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo S e d e ž u r e d n i š t v a : Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 Zamenjave (обмену, Exchanges): Zgodovinsko društvo za Slovenijo Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 Z a l o ž b a i n u p r a v a : Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 Redakcija tega letnika je bila zaključena 30. XII. 1964 Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ . H I S T O R I C A L REVIEW XVIII 1964 I Z D A J A Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O L J U B L J A N A Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenauer, dr. Josip Korošec, dr. Milko Kos, dr. Vasilij Melik, Bogo Stupan, dr. France Škerl, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani Tiska Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani K A Z A L O Jože Som, Premogovništvo na slovenskem ozemlju do sredine 19. stoletja 7 7 4 Fran Zwitter, Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike 75 153 Vasilij Melik, O nekaterih vprašanjih slovenske politike v začetku šestdesetih let devetnajstega stoletja 155—171 Olga Janša, Agrarna reforma v Sloveniji med obema vojnama . . . 173—189 ZAPISKI Bogo Grafenauer, Pomembnejši novi rezultati v starejši zgodovini jugoslovanskih narodov 1 9 0 2 1 8 Bogo Grafenauer, Slovenski naselitveni tokovi na Balkanski polotok 219—227 Gregor Cremošnik, Zadnja raziskovanja o bosanskih bogomilih (1952). Pripomba k objavi (B. Grafenauer) 229—2dö Ferdo Gestrin, Prispevek k poznavanju gradiva za slovensko zgo- d o v i n o v tujini. Arhivi v Markah isè—ш PROBLEMI ZA-DISKUSIJO Fran Zwitter, Odgovor polemičnemu izkrivljanju 243 250 IN MEMORIAM Anton Sovre (Jože Kasteite) 251—254 Mirko Rupel (Ferdo Gestrin) 255—256 ZBOROVANJA IN DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Mednarodna historična konferenca o problemih Avstro-Ogrske 1900 do 1918 v Budimpešti 4.-9. maja 1964 (Fran Zwitter) . . . . 257—260 Simpozij o teritorialni in kronološki razmejitvi Ilirov v prazgodo­ vinski dobi (Josip Korošec) 2 6 1 — 2 6 3 XXV. mednarodni kongres orientalistov, 9.—16. avgusta 1960 s po­ ročilom o kongresni publikaciji (Viktor Korošec) 264—266 OCENE Hans, Gille, Miche Beheims Gedicht »Von der Statt Triest«. — Zeit­ schrift für deutsche Philologie 77 (1958), 78 (1959) in 82 (1963) (Milko Kos) 267—268 Desanka Kovačević, Trgovina u srednjovekovnoj Bosni. ND BiH, Djela knj. XVIII, Sarajevo 1961, str. 216 (Ignacij Voje) . . . . 268—277 V. Schmidt. Zgodovina šolstva in, pedagogike na Slovenskem II (Ferdo Gestrin) 278—280 Geschichte der Technischen Hochschule in Wien. Von Dipl. Ing. Dr. Gollob. Wien 1964, 104 str. (M. Pivec-Stele) 280—281 D. Kermavner, Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884—1894. Ljubljana 1963, 462 str. (Ferdo Gestrin) 282—284 Ivan Regent — Dr. Janko Pleterski — Ivan Kreft: Progresivna Slo- venija> Trst in Koroška. Murska Sobota 1964 (M. Brezovar) . . 284—297 Dissertationenverzeichnis der Universität Graz 1872—1963. Herausge­ geben von Franz Kroller. Graz 1964, XI + 363 (Viktor Vrbnjak) 297—300 Martin Riedlinger, Das Journal des Österreichischen Lloyd, seine Stellung zur Regierung. Dissertation, Wien 1948. (Jože Som) 300—302 Tri disertacije o gospodarski zgodovini (Jože Šorn) 302—304 Istorija XX. veka IV, 1960, in V, 1963. 366 + 396 str. (Mirko Stip- lovšek) 304—307 Erich Lüddeckens, Ägyptische Eheverträge. (Ägyptologische Abhand­ lungen I), Wiesbaden, 372 str. — P. W. Pestman, Marriage and Matrimonial Property in Ancient Egypt. Leiden, 1961, 233 str. (V. Korošec) 307—309 Haase Richard, Die keilschriftlichen Rechtssammlungen in deutscher Übersetzung, Wiesbaden 1963, 123 str. (V. Korošec) 310 Falkenstein Adam. Zu den Inschriftenfunden der Grabung in Uruk- Warka 1960—1961. Berlin 1963, 82 str. (V. Korošec) 311—312 Hermann Junker, Die Geisteshaltung der Ägypter in der Frühzeit, Dunaj 1961, 148 str. (V. Korošec) 312—313 H. W. Haussig, Wörterbuch der Mythologie, I. Abt. Die Alten Kul­ turen; T. I. Vorderer Orient, 567 str. T. II. Das alte Europa (5 zv.). Stuttgart 1961 ss. (V. Korošec) 313—314 Kienast Burkhart, Die altassyrischen Texte des Orientalischen Seminars der Universität Heidelberg und der Sammlung Erlen- meyer-Bales, Berlin 1960, XI + 125 str. (V. Korošec) 314—315 Parrot André, Sumetr, Paris 1960, XLVIII + 400 (V. Korošec) . . . 315—316 Akurgal, Ekrem, Die Kunst der Hethiter, München 1961, 125 + 150. Die Kunst Anatoliens von Homer bis Alexander, Berlin 1961, XII + 350 (V. Korošec) 316—318 Jacques Pirenne, Histoire de la civilisation de l'Egypte Ancienne. Paris I—II, 1962, III, 1963 (V. Korošec) 318—319 Wolf Walter, Kulturgeschichte des Alten Ägypten (Kröners Taschen- ausgabe, Bd. 321). Stuttgart 1962. CI + 532 (V. Korošec) . . . . 319—321 Simon Dieter, Studien zur Praxis der Stipulationsklausel. München 1964, XIII + 122 (Viktor Korošec) 321—323 Ziegler, Karl-Heinz, Die Beziehungen zwischen Rom und dem Par- theireich. Wiesbaden 1964, XX + 158. (Viktor Korošec) 323—325 Max Käser, Das römische Pirivatrecht (Rechtsgeschichte des Alter- tums, im Rahmen des Handbuchs der Altertumswissenschaft, 3. Teil, 3. Bd:) I—II, 1955—1959, 615 oz. XXIV + 478 str. (Viktor Korošec 325—328 IZ LISTNICE UREDNIŠTVA Dopis Jožka Slobodnika o osvoboditvi Maribora 1. 1918 (grb.) . . . 329—329 J o ž e Š o r n Premogovništvo na slovenskem ozemlju do sredine 19. stoletja* Kot je v splošnem izraz »železarstvo« skupna beseda za opravila pri taljenju železove rude, pri predelavi nataljenega železa in izdelavi konč­ nih izdelkov, tako obsega v tej razpravi pojem »premogovništvo« rudo- sledenje premoga ter izkop in separacijo tega minerala, nič manj tudi propagando za njegovo eksploatacijo. Izkop premoga se je pridružil kopanju rud, predvsem železove in svinčeve rude, na našem narodnostnem ozemlju šele sredi 18. stoletja. Vendar pa naše premogovništvo v pretežnem delu stoletja 1750—1850 še ni imelo neposrednega ekonomskega učinka. V prvih desetletjih je šlo veliko' bolj za različne oblike priporočanja uvedbe premoga v manufak­ turne in industrijske obrate, za eksperimentiranje z njim, za njegovo uveljavitev sploh. Eksploatacija premoga kot samostojna pridobitna pa­ noga se je zakoreninila dokaj pozno, tik pred likvidacijo fevdalnega družbenega sistema v Avstriji. Zato je pričujoči spis v bistvu le uvod v obsežno in temeljno poglavje o našem premogovništvu v stoletju kapita­ lističnega družbenega sistema (1848—1945). V tekstu nisem obdelal nekaterih posebnosti, na primer tehnike ko­ panja premoga in njegovega separiranja^ prehod od roparskega načina kopanja na racionalni izkop in podobno; prav tako se nisem* lotil vpra­ šanja ustanavljanja bratovskih skladnic, zidanja rudarskih naselij itd. Tüdi pregled rudarske zakonodaje in rudarskosodnih instanc je predmet ločene obravnave. Razprava gre torej predvsem za tem, da poda nastanek in razrast premogovniških podjetnikov, razvoj posameznih rudnikov, naraščanje proizvodnje, značilnosti tržišča in potrošnje ter nastajanje posebne skupine mezdnih delavcev, to je rudarjev v premogovnikih. Pri pisanju te razprave sem uporabljal podatke sledečih šest glavnih skupin virov: 1. Fonde rudarskih oblasti; 2. Fonde premogovniških pod­ jetnikov; 3. Fonde komerčnih instanc; 4. Razne rokopise, nanašajoče se * Razprava je skrajšani tekst disertacije z naslovom »Premogovništvo na Slovenskem do sredine 19. stoletja,« ki sem jo branil 3. marca 1962 na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pred komisijo, ki so jo sestavljali univerzitetni profesorji dr. Fran Zwitter in dr. Bogo Grafenauer ter inž. Raša Vodušek. na premogovništvo; 5. Fonde političnih oblasti; 6. Glavne tiskane vire. Na koncu dodajam še nekaj manj važnih pisanih virov, ki ne pripadajo nobeni izmed citiranih glavnih skupin virov. Ad 1. Arhiv dvorne komore na Dunaju hrani fond z naslovom Nov­ čarstvo in rudarstvo/ Kranjsko (Münz — und Bergwesen, Krain); fond obsega dobo 1745—1804, za čas 1804—1810 pa so podatki v fasciklih, ki imajo samo naslov Novčarstvo in rudarstvo (citiram: ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko — oziroma v drugem primeru le ADK, Novčarstvo in rudarstvo). — V Ljubljani je dolgo časa deloval samostojni rudarski urad, pozneje, še posebej od 1814 dalje pa njegova substitucija. Oba sta bila kompetentna za ozemlje vse Kranjske, Goriške, Gradiščanske, Trsta in Istre (od 1797 dalje tudi beneškega dela Istre). Zadevne podelitvene knjige hrani Državni arhiv SR Slovenije v Ljubljani in imajo signature M 1, M 2, M 3 — itd. (citiram: DAS, Rudarska knjiga M 1, M 2 . . . ) . — Knjige rudarskega urada v Celovcu od 17. stoletja dalje hrani danes Ko­ roški deželni arhiv v Celovcu pod skupnim naslovom »Berghauptmann- schaft«; spisi niso več ohranjeni (citiram: KD A, Rudarsko glavarstvo, knjiga št ). — Za Štajersko je fungiral od 1807 dalje rudarski urad v Leobnu (pred tem v Vordernbergu). Vendar sta za slovenski del dežele osnovne važnosti dve knjigi, ki jih danes hrani DAS. Prva ima originami naslov »Steiermärkisches Berghauptbuch für den Cillier Kreis« (z no­ vejšo slovenska nalepko »Rudarska knjiga A«). Vsebuje podatke za pre­ mog v celjskem okrožju od 1799 dalje (citiram: DAS, Rudarska knjiga A). Druga važna knjiga, ki obsega poleg celjskega tudi mariborsko okrožje, ima sicer podatke od 1724 dalje, toda za premog prav tako od 1799 dalje. Ima samo novejši slovenski napis »Fevdna in koncesijska knjiga« (ci­ tiram: DAS, Fevdna in ikoncesijska knjiga). — DAS hrani tudi 60 ovojev spisov k Fevdni in koncesijski knjigi, Rudarski knjigi A in k rudarskim podelitvenim knjigam M 1, M 2 itd. Spisi tečejo od 1799 dalje. Po svojem nastanku ne predstavljajo posebnega fonda, so pa danes zaradi svoje­ vrstnega postopka v polpreteklem času postali via facti že nekakšna samostojna arhivska enota ali fond (citiram: DAS, Spisi k rudarskim knjigam, ovoj št ). — Rudarski urad v Idriji ima sicer bolj malo po­ datkov o premogu, kar pa jih ima, se nanašajo na Kras v času 1760—1790. Knjige hrani Mestni muzej v Idriji (citiram: MMI, Resolucijski protokol — ali: MMI, Rudarskosodni gl. protokol — ali: MMI, Glavni repertori]). — V času Ilirskih provinc je vrhovni francoski nadzornik rudnikov na­ stopil svojo službo šele 29. junija 1810 in jo opravljal v Ljubljani do li­ kvidacije provinc. Skozi ves ta čas so prejšnje nižje rudarske oblasti ostale na svojih mestih in fungirale dalje. Viri za to kratko obdobje so ohranjeni, kolikor izhajajo iz uradovanja francoskega nadzornika, v Ar­ chives nationales v Parizu. Tu so v posebni seriji fasciklov z oznako »F«. Pododdelek s signaturo »F14 1043 Mines« vsebuje 6 dosjejev podatkov za leti 1810 in 1811 (citiram: NAP, Ilirske province, F 1 4 1043, Rudniki). Svoje lastne izpiske iz teh 6 dosjejev mi je ljubeznivo posodila za uporabo dr. Melitta Pivec-Steletova. — Rang višjega rudarskega urada je imela ustanova, kreirana 7. avgusta 1842, ki se je uradno imenovala do 1846, ko je spremenila ime, »Innerösterreichisch-küstenländische Steinkoh- 8 lenbau-Direktion in Leoben«, potem pa »österreichisch-steirische Stein- kohlenschürfungs-Direkton in Leoben«. Kompetentna je bila zgolj za »že­ lezniške« premogovnike, torej za tiste državne rudnike, ki so jih odprli in eksploatirali ob gradeči se železniški progi Dunaj—Trst z namenom, da bodo oskrbovali lokomotive z dobrim premogom. Ozemlje te posebne leobenske direkcije se je raztezalo tudi na znaten del Spodnje Štajerske. Spisi navedene direkcije predstavljajo obsežen in izdaten fond, ki ga hrani Arhiv finančnega ministrstva na Dunaju (citiram: AFM, Premogo- kopna direkcija Leoben). — Na slovenskem delu štajerske sta bila njej podrejena rudosledni revir Slovenska Bistrica (od 1843 do 1845; od 1845 dalje Slovenske Konjice) in rudosledni revir Celje (od 1843 dalje; 1846 dvignjen v Rudarski urad Celje). Tudi te spise hrani Arhiv finančnega ministrstva na Dunaju (citiram: AFM, SI. Bistrica — ali: AFM, SI. Bi- strica-Konjice — ali: AFM, Konjice; za Celje: AFM, Celje). Ad 2. Izmed fondov premogokopnih podjetnikov naj omenim fond v arhivu rudnika Zagorje ob Savi s podatki od 1796 dalje (citiram: ARZ, fase. I—VIII), v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu Zbirko Rosthorn s podatki za premogovnik Lese od 1822 dalje (citiram: KDA, Zbirka Rost­ horn); DAS hrani fond z naslovom Ruardove fužine in rudokop Sava, ki ima podatke za premogovnik Zagorje v času 1791—1828 (citiram: DAS, Ruardove fužine, fase. 4), Rudnik živega srebra v Idriji pa hrani v svoji arhivski zbirki »Grubenbau-Manipulation-Stuffensammlung« tudi .po­ seben fascikel o premogu na Krasu v času 1796i—1800 (citiram: IRA, se­ rija G-M-S, fase. III). Ad 3. Fondi trgovinskih ali komerčnih instanc so sledeči: V arhivu dvorne komore na Dunaju je pod skupnim imenom »Novi komerc« pod­ oddelek »Notranja Avstrija«, ki ima za čas 1755—1769 podatke o pre­ mogu na Goriškem in Gradiščanskem, Štajerskem, Kranjskem in Koro­ škem (citiram: ADK, Novi komerc, Notranja Avstrija), dalje pododdelek »Litorale« s podatki za Kras in Istro za obdobje 1757—1797 (citiram: ADK, Novi komerc, Litorale), končno_ pododdelek »Komerčna komora«, ki obravnava premog ob obali od Šibenika do Slovenske Istre, okoli Li­ pice in Vremskega Britofa v letih okoli 1830 (citiram: ADK, Novi komerc, Komerčna komora). Tudi arhiv finančnega ministrstva hrani serijo fasci- klov z naslovom »Komerc« za predmarčno dobo (citiram: AFM, Komerc). — S komerčnimi zadevami na Kranjskem se je še posebej ukvarjala v letih 1747—1774 manjša komisija; v njenih spisih je najti podatke za pre­ mog, šoto in prve peči na premog (citiram: DAS, Kranjska komerčna komisija). Seveda je tudi v predmarčni dobi delovala v Ljubljani po­ dobna komisija (citiram: DAS, Deželna trgovinska komisija). Poleg tega hrani DAS še manjšo skupino spisov, ki so ostanek nekega fonda, ki se mu provenienca ne da določiti (citiram: DAS, škatla Trgovina in obrt). — Končno naj dodam, da sem nekaj za to razpravo pomembnih podatkov našel še v Državnem arhivu na Reki za sredino 18. stoletja (citiram: DAR, Reško glavarstvo, komerc). Ad 4. Zelo važen vir so razni privatni rokopisi. Za premogovništvo v Zagorju ob Savi sredi 18. stoletja sta pomembni tisti dve knjigi dnev­ nika Franca Rakovca-Raigersfeldta, ki imata naslov Diaria 1746—1750 9 oziroma Diaria 1751—1756; podatke v dnevnik je vnašal avtor sproti po datumih (citiram: DAS, Raigersfeldtova Diaria 1746—50 ali 1751—56). Arhiv dvorne komore ima v svoji zbirki rokopisov knjigo s skrajšanim naslovom Steinkohlenwesen beschrieben von Johann Georg Megerle von Mühlfeld... ao 1820. Njegovi podatki zajemajo čas 1726—1820 (citiram: ADK, Rokopis št. 352). Izvleček iz te knjige, veljajoč samo- za ozemlje Štajerske, je izdelal isti avtor istega leta; skrajšani naslov se glasi: Was that die Staatsverwaltung für die Entdeckung und Benützung der Stein­ kohlen in dem Herzogthume Steiermark? . . . Wien 1820. Rokopis hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu (citiram: ŠDA, Rokopis št. 195). Proces koksanja premoga v letu 1838 je popisan v rokopisu, ki ga hrani Arhiv dvome komore in ga je napisal železarski inspektor Szlavik (citiram: ADK, Rokopis št. 353, Szlavik). Starejša rudokopna tehnika z geologijo in jamomerstvom ter odnos rudniških predstojnikov do rudarjev so dobro popisani v rokopisnem šolskem učbeniku, ki si ga je pisal leta 1846 J. Poschinger; shranjen je v ovoju, a fascikla 7 Zbirke Rosthorn (citiram: KDA, Zbirka Rosthorn, Poschinger). Ad 5. Glede arhivskih fondov političnih oblasti naj opozorim na dej­ stvo, da so to v splošnem za premogovništvo manj važni fondi in da sem pregledal zato le tiste, ki se hranijo v DAS in v Mestnem arhivu ljub­ ljanskem; DAS hrani arhiv kranjskih deželnih stanov (citiram: DAS, Sta­ novski arhiv, reg. I—VIII), arhiv Reprezentance in komore za Kranjsko (citiram: DAS, Reprezentanca in komora), arhiv Ilirskega gubernija za predmarčno dobo (citiram: DAS, Gubernijski arhiv, reg. VIII); v Mest­ nem arhivu sem se okoristil s pödaitki nekaterih, spisov iz registrature I za čas ob koncu 18. stoletja (citiram: MALj, Reg. I). Ad 6. Izmed glavnih tiskanih virov naj navedem Tafeln zur Statistik der österr. Monarchie (citiram: Tafeln zur Statistik), dalje Montanistische Billanz (citiram: Mont. Billanz), J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzagt- humes Krain, knj. II in III (citiram: Valvasor, Die Ehre), Balthasar Hacquet, Oryctographia carnioldca, I—III, Leipzig 1778—1784 (citiram: Hacquet), končno Johann Anton Scopoli, Einleitung zur Kenntniss und Gebrauch der Fossilien. Für die Studierenden. Riga und Mietau, 1769 (ci­ tiram: Scopoli). Viri, ki sem jih sicer še uporabljal pri svojem delu, a jih nisem uvrstil v nobeno izmed zgornjih 6 skupin virov, so tile: O premogu ozi­ roma premogovem prahu v naših lekarnah 17. stoletja so podatki v zapu­ ščinskih inventarjih (citiram:: DAS, Zapuščinski inventarji); za nekatere osebne zadeve vodje vremskega premogovnika sem našel podatke tudi v Deželni deski (citiram: DAS, Deželna deska). Ker naša zgodovinska literatura še ni podrobno in točno raziskala premogovništva na slovenskem narodnostnem ozemlju v prvem stoletju njegovega obstoja, se mi je tudi s tega stališča zdelo primemo, da se lotim naslovnega vprašanja s posebno razpravo. Sicer je' kat prvi objavil več podatkov o premogu Alfons Müllner v svojem časopisu Argo, X, 1902, str. 26—29, 33—35, v članku Steinkohle, 10 ki je del razprave Das Bergwesen in Krain, vendar brez pravega občutka za sintezo. Kot se Müllner omejuje na Kranjsko, tako se omejujeta na Koroško dve deli. Prvo delo jte Hermanna Wiessnerja Geschichte des Kärntner Bergbaues, III. Teil, Kärntner Eisen, Klagenfurt 1953 (Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie, 41. und 42. Band), drugo delo pa knjiga Kärntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart, Klagenfurt 1953 (Herausgegeben von der Kammer der gewer­ blichen Wirtschaft für Kärnten). Vendar obe deli obdelujeta le posamezne koroške premogovnike v sklopu razprav drugačne vsebine. Delno ima še značaj »deželne« zgodovine premoga obsežna knjiga Janka Orožna z na­ slovom Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, I, Od početka do 1918, Trbovlje 1958, čeprav je težišče knjige le štajerski del Zasavja. Isti pisec je zajel del Spodnje Štajerske tudi že v nekoliko starejši razpravi z na­ slovom O nastanku rudarstva in industrije v Celju in njegovem zaledju (Celjski zbornik 1951, Celje 1951; str. 53—66). Zgolj na posamezne rudnike se omejujejo dela: Dve sto let rudnika Zagorje — 1755—1955, Zagorje 1955; Jože Železnik, Zgodovinski tehnični razvoj premogovnika Zagorje (tipkopis v upravi rudnika; sestavljen okoli leta 1950); Ivan Mohorič, Industrializacija Mežiške doline (Poljudnoznanstvena knjiga, 4; Maribor 1954). Ostala slovenska pa tudi avstrijska dela s tega področja omenjam sproti v opombah; v glavnem so to za nas manj pomembne razprave. Ker bomo v besedilu razprave večkrat naleteli na razne izraze, ki so se uporabljali v rudarstvu, naj tu še prav na kratko podam naslednja pojasnila: Premog je postal regal šele leta 1766. Po >tem času je podeljeval vladar preko rudarskih uradov ležišča premoga reflektantom v tako ime­ novani »fevd« (Lehen). Uradno je bil ta izraz v rabi do leta 1854, čeprav ni imel rudarski fevd razen izraza nič skupnega s klasičnim fevdnim pravom in fevdnim odnosom. Sele tkim. Franc Jožefov rudarski red iz leta 1854 je upeljal kot uradni izraz »Die Verleihung« — podelitev. Ru­ darski fevd ni bil absolutna privatna lastnina, pač pa samo relativna privatna lastnina; to se pravi, da je zapadel, čim niso bili izpolnjeni vsi pogoji (če reflektant ni začel kopati v predpisanem roku, če je že načeti kop zanemaril in ni v njem kopal delj časa itd.). Ker se je podeljeni rudarski fevd nanašal samo na zalogo premoga v zemlji, je moral reflek­ tant plačati lastniku zemljišča pogojeno odškodnino. Lastnik zemljišča v nobenem primeru ni mogel in smel prepovedati eksploatacije premoga. — Ves postopek za pridobitev rudarskega fevda je potoka! v treh delih: Kdor je hotel iskati premog v določenem področju, je — prvič — moral prositi za rudosledno dovoljenje s točno navedbo kraja iskanja. Rudarski urad mu je zato dal rudosledno pismo (Schurfschein, Schurfbrief), ki se je ob izdaji vpisalo v rudosledno knjigo. Reflektant je smel rudoslediti samo na osnovi tega dovoljenja. Ko je prosilec naletel na rudnino in jo je hotel eksploatirati, je — drugič — prosil rudarski urad, da mu podeli pravico kopanja. Urad mu je sedaj izdal rudokopno pismo (Muthschein). 11 Ta dokument se je vpisal v knjigo rudokopnih pravic (Muthuingsbuch). Najpozneje dva meseca po pričetku kopanja je moral kopač — tretjič — zahtevati potrdilo o podelitvi pravice kopanja, torej fevdno pismo (Le­ hensbrief, pozneje Verleihungsbrief). — Enota za izmero podeljenega »fevda« se je imenovala jamska mera. Do uvedbe metrskega sistema so stranice merili z dunajskimi klaftrami (1 dun. klaftra = 1,896 m), povr­ šino pa z dunajskimi kvadratnimi klaftrami (1 kvadrat, dun. klaftra = = 3,597 m2). Jamska mera je merila 12 544 kvadrat, dun. klafter (224 X 56 dun. klafter). Zelo pogosto so podelili tudi tako imenovano dvojno jamsko mero s 25 088 kvadrat, dun. klafter površine (224 X 112 dun. klafter). — Lastnik rudarskega »fevda« je mogel biti tako posameznik kot družba in država. Rudarska lastnina neke družbe je smela biti razdeljena največ na 128 kuksov ali rudarskih deležev (število lastnikov teh deležev ni bilo omejeno). — Dolgo vrsto let so oblasti poudarjale, da je izkop premoga neobdavčen. S tem so hotele eksploatacijo premaga čimbolj zakoreniniti. Šele ko je bilo to doseženo, so s 1. novembrom 1838 upeljali rudarsko desetino (Bergzehent, die Frohne). Od nakopane količine premoga v ne­ kem koledarskem letu bi moral podjetnik odstopiti državi Vio proizvodnje v naturi. Vendar so to vrednost preračunali v denar. V bistvu ni desetina, izročena v denarju, nič drugega kot davek na proizvodnjo. 1. PREMOGOVNIŠTVO DO KONCA 18. STOLETJA Po dosedanjih ugotovitvah so poznali premog na slovenskem narod­ nostnem ozemlju vsaj že v prvi polovici 17. stoletja. Takrat so ga ime­ novali sanguis draconis oziroma po domače premogova ali zmajeva kri (premog = zmaj).1 Prvi so uporabljali premog lekarnarji v zdravilniške namene. Tako so mogli kupiti bolniki premog v lekarni Novomeščana Jakoba Muharja vsaj že od leta 1640 dalje, v lekarni Ljubljančana Franca Cirianija pa najpozneje od leta 1647 dalje.2 Spričo teh dveh podatkov niso Valvasorjeve vesti iz leta 1689 o premogavi krvi, ki da> jo kopljejo blizu Strahovelj pri Zagorju ob Savi, nič več novosti.3 V prah zdrobljeni premog se je še dolgo zadrževal v naših lekarnah, saj ga je prodajala lekarna živosrebrnega rudnika v Idriji celo še leta 1769.4 Seveda me usoda lekarniškega premoga tu podrobneje ne zanima, ker to pač ni bila tipično gospodarska izraba koristne rudnine. Zadošča naglasiti, da so potrebne količine premoga zlahka nakopali v naših domačih krajih, na primer v Zagorju, na Krasu itd. Sredi 18. stoletja je prišlo do bistveno važne spremembe: leta 1750 je skupina holandskih kapitalistov ustanovila na Reki čistilnico sladkorja, 1 I. Koštial, Od kod ime premog, ZiS 1930, I, str. 524; isti, Etymologisches, sep. iz Zeitschrift für si. Philologie, Bd VII, 3/4, Leipzig 1930. 2 DAS, Zapuščinski inventarji, Lit. Z, fase. LIV, št. 12; Lit. F, fase. XIV, št. 16; Stan. arhiv, reg. I, fase. 5, sn. 1, 2, 6, 10; prim. Fran Minafik, Črtice iz zgodovine kranjske farmacije, sep. iz »Apotekar, vestnika«, Zagreb' 1931—35, str. 66. 3 Valvasor, Die Ehre, II, str. 143; III, str. 428. 4 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rdeča št. fase. 1574. 12 takrat največji manufakturni obrat v naši bližini. Ti napredni Holandci so že v zahodni Evropi videli, da so mnogi tamkajšnji obrati uspešno vključili premog v proizvajalni postopek in ga uporabljali v velikih koli­ činah. Zato so si lastniki rafinerije izposlovali že v ustanovitvenem privi­ legiju tudi dovoljenje, da smejo za potrebe svojega obrata poleg drugega iskati in kopati premog. Precej verjetno je, da so spočetka še uporabljali les, si pa kmalu oskrbeli premog. To jim je najprej omogočil naš znani merkantilist in svetnik komore in reprezentance Franc Rakovec-Raigers- feldt, pozneje so si pa pomagali sami. Rakovec je zvedel za premog v Zagorju verjetno leta 1736, ko so ga tod ponovno »odkrili« ljudje, ki so urejali strugo Save zaradi boljše plovbe.5 Vendar si je utegnil ogledati zagorski sloj premoga šele 13 let pozneje, v septembru 1749. Čeprav je kot napreden gospodarstvenik morda že znal pravilno vrednotiti premog, ga ni mogel izkoriščati, ker bi ga nihče ne kupil. Šele januarja 1752 so mu nakopali tamkajšnji kmetje 85 kg premoga. To količino je Rakovec ta'koj poslal v dar in preizkus svojemu znancu Arnoldu, ravnatelju reške čistilnice sladkorja.6 Arnoldu je kakovost premoga ugajala in hotel ga je imeti še več. Ko so Holandci spoznali zagorski premog, so prosili sredi avgusta 1755 oblasti za prost prevoz premoga od Zagorja do Reke; plačali bi le nekaj malega mitnine.7 Iz tega sledi, da je račun pokazal Holandcem, da more zagorski premog uspešno konkurirati lesu iz bližnje in daljnje okolice Reke in da je za njih rentabilen. Rakovec je imel torej dovolj razlogov, da je prosil rudarske oblasti za podelitev pravice kopanja premoga (kot da bi bil to regal, čeprav de iure še ni bil!). Pravico* je prejel dne 11. novembra 1755 za Pešenk pri Zagorju. S tem, da je kmalu nato prejel imenovano ležišče premoga tudi v rudarsko last,8 je uradno postal prvi lastnik in pravi eksploatator »premogovnika« v industrijske namene na slovenskih tleh vobče in začetnik zagorskega rudnika še posebej, čeprav je bilo vse skupaj seveda zelo miniaturno. Šele s to prvo uradno podelitvijo premogovega ležišča v last se prav za prav pričenja zgodovina premogovništva na slovenskem narodnostnem ozemlju. Tudi naslednji Rakovčev izkop pre­ moga je bil skromen: dne 17. januarja 1756 je prejel iz Zagorja 10,8 ton premoga. Vso količino so mu nakopali štirje kmetje v petih dneh. Polo­ vico količine je obdržal zase (morda za potrebe svojega gospodinjstva?), polovico je spet poslal Arnoldu na Reko. Februarja so kmetje še kopali premog za Rakovca, a (količine niso znane.9 5 DAS Stan. arhiv, reg. I, fase. 531 a, sn. 2; ADK, rokopis št. 352, str. 328; prim. Alfons Müllnerjeve podatke v Argo X. 1903, str. 27, in v njegovi Ge­ schichte des Eisens..., Wien — Leipzig, 1909, str. 430. 6 DAS, Raigersfeldov Diarij 1751—56, podatki pod datumom 26. I. 1752. 7 DAS, Reprezentanca in komora, Fabriquewesen XII—22; ADK, Novi komerc, Notranja Avstrija, rd. št. fase. 466. 8 DAS, Rudarska knjiga M 8, str. 76; ibidem, škatla Trgovina in obrt, spis z datumom 11. XI. 1755; prim. Argo X, str. 27; DAS, Raigersfeldov Diarij 1751—56, 4. XII. 1755. 9 DAS, Raigersfeld. Diarij 1751—56, 17. I., 8. in 18. II. 1756 ter 16. sep­ tember 1756. 13 Rafinerija je vendarle hotela izkoriščati ležišča, ki so bila bliže Reki, Skoraj gotovo v zvezi s tem je prejela intendanca za Goriško in Trst s sedežem v Trstu 6, decembra 1756 nalog, naj navede kraje na svojem območju, kjer je mogoče kopati premog.10 Po Rakovčevi smrti leta 1760 se nekaj časa nihče ni zanimal za za­ gorski premog. Sele 23. julija 1766 je ta postal last Marka Antona barona Polhograjskega, za njim sredi septembra 1771 last Franca Jožefa Klinza, končno 10. aprila 1777 še Jakoba Antona Wintershofna. Nihče od teh treh »podjetnikov« ni več pošiljal premoga na Reko. Sicer je pa sploh vpra­ šanje, koliko premoga so še nakopali v Zagorju za kakršne koli gospo­ darske potrebe. Za Winitershofnom se skoraj 20 let ni nihče zanimal za eksploatacijo premoga.11. Povezava reške čistilnice sladkorja z Rakovcem je precej samostojen dogodek; samostojen v tem smislu, da je postal realnost brez posredo­ vanja ali pritiska oblasti, vzgleda drugih manufaktur, priporočanja raznih agentov iin podobno. Je rezultat povpraševanja in ponudbe. Sicer so pa pričele politične oblasti raznih instanc ẑ dekreti pospeševati in pripo­ ročati eksploatacijo premoga šele skoraj 13 let za prvo Rakovčevo pošiljko zagorskega premoga na Reko. D r ž a v n e o b l a s t i p o s p e š u j e j o k o p a n j e p r e m o g a . Da bi se Avstrija čim hitreje razvijala gospodarsko, so njene politične oblasti pričele v obliki odredb in z obljubo nagrad forsirati kopanje in uporabo premoga. Uvaja jih dekret, ki je izšel 2. j.anuarja 1766 in je bil 25 dni pozneje objavljen v Wiener Zeitung. Določal je, da strne premog iskati vsakdo, vendar si mora priskrbeti rudosledno. pismo. S tem poobla­ stilom si je slehernik pridobil pravico, kopati premog tudi na tujem zemljišču in ga uporabljati po svoji volji. Zemljiški gospod se je moral prav tako oskrbeti s takim pismom, moral pa je takoj pričeti z delom. Dalje je bilo- določeno, da bo vsak fužinar in tisti, ki ima opravka z že­ lezom, prejel nagrado 50 fi in meščansko ter mojstrsko pravico, če bo pokazal prednosti premoga in jih posredoval še drugim, vendar morajo mešati najmanj 2/з premoga in 1/з oglja.12 S tem, da si je moral vsak interesent za premog priskrbeti pri rudar­ skih oblasteh rudosledno pismo, je bilo že določeno, da je premog regal, pridržana rudnina; v eksploatacijo jo je podeljeval vladar preko rudarskih uradov. Ze takoj 2. januarja 1766 so določile koroške oblasti, da bo nagrajen tisti, ki bo uporabljal pri predelovanju železa premog.13 Kakor ta žele- 10 ADK, rokopis št. 352, str. 25. 11 DAS, Rudarska knjiga M 8, str. 130, 161, 192; prim. Argo X, str. 27. 12 ADK, rokopis št. 352, str. 34; prim. Hermann Grosch, Die Anfänge des Kohlenbergbaues in Österreich und seine staatliche Förderung unter Maria Theresia, Dissertation . . . der Universität Wien in Jänner 1937, str. 51—52; Kärntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart, Klagen­ furt 1953, str. 220. 13 ADK, rokopis št. 352, str. 118. 14 zarska dežela je bila tudi Štajerska širokopotezna: dne 14. julija istega leta je izšla v Gradcu odredba, ki je jamčila »najditelju« premoga na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem (torej v Notranji Avstriji) primerne nagrade in odredila, da se opravi začetno kopanje na državne stroške.14 — Po teh datumih je izšlo še več_ podobnih dokumentov; vsi dokazujejo, da je bila propaganda v korist premoga docela sistematična. V agitacijo so posegle, prav gotovo na sugestije političnih oblasti, še notranjeavstrij- ske k m e t i j s k e d r u ž b e . Kmalu po julijski graški odredbi je res odkril pater, Steiz, ki ga je poslala štajerska kmetijska družba, premog najprej v srednji Štajerski blizu Voitsberga (tu ga je sicer že leta ,1761 našel Anton Weidinger), potem v spodnji Štajerski na Konjiški gori med Konjicami in Žicami. Za nagrado' je prejel v septembru 1766 zlato medaljo. Ob istem času, to je poleti 1766, je ponovno poslala kmetijska družba na raziskovalno pot še Ignaca Geista. Tudi ta je naletel na premog najprej pri Vcdtsbergu, torej na že raziskanem področju. Nato se mu je priključil abbé Poda; oba skupaj sta izsledila premog na več krajih zgornjega in srednjega dela Štajerske. Zatem je Poda sam odšel na Konjiško goro in ga seveda našel (torej: ponovno našel) tudi tu. — Po tem času so še nekajkrat pregledali daljnjo okolico Gradca.15 Precej sistematično je bil pregledan tudi slovenski del Štajerske. Tako je mariborski okrožni uradnik Langenmanitel opozoril septembra 1767 štajersko kmetijsko družbo, da se nahaja premog v hribu blizu Mari­ bora. Takoj je prispel pater Steiz in ga izsledil blizu Ruš, bolje rečeno ponovno odkril, ker ga je pred njim našel tu že slovenski mestni kaplan Matija Friedrich, mariborski mestni župnik Ferdinand Wassermann pa je prosil dovoljenja, da bi ga smel kopati. Pater Steiz se je nato podal istega 1767. leta po nalogu štajerske kmetijske družbe v bližino žičkega samostana in odkril premog na hribu sv. Neže. Od tu se je usmeril proti Šoštanju, kjer je tudi izsledil ležišče premoga (morda prav v Velenju?). Svojo raziskovalno pot je zaključil tega leta v Zagorju ob Savi, kjer pa seveda že zdavnaj ni bil več prvi, ki je tu naletel na premog. Iz smeri potovanj patra Steiza in iz takojšnjih najdb premoga v obljudenih krajih smemo sklepati, da so ga v te kraje usmerjali domačini, ki so pač že pred njim vedeli za ta ležišča. Pri takratnem znanju geologije premoga in spričo oddaljenosti patrovega doma od citiranih nahajališč premoga je bolj malo verjetno, da bi Steiz sam od sebe odkril vsa ležišča premoga. Prav taka je usoda varaždinskega kovaškega mojstra Jakoba Böttingerja, ki je na hribu sv. Neže našel premog leta 1768, prav takrat še v Pohorju nad Rušami, končno leta 1769 na hribu med Žicami in Konjicami.16 Ni treba dvomiti v to, da so* ga tja usmerjali domačini. Kako bi sicer Varaž- dinec takoj naletel na premog v tujih krajih? 14 Ibidem, str. 24; ŠDA, rokopis št. 195, str. 6. 15 ADK, rokopis št. 352, str. 294, 297, 305—6, 311, 315—6; ŠDA, rokopis št. 195, str. 74, 76, 84, 95. 16 ADK, rokopis št. 352, str. 286, 295, 305; SD A, rokopis št. 195, str. 65, 74, 84. 15 Premogovniška mrzlica je šla precej v širino. Leta 1766 so našli p re­ mog n a Tirolskem, leta 1767 na več kra j ih na Koroškem, t u d i v G m u n d u blizu Spit tala n a Drav i ; tega so dali v preizkus koroški kmetijski družbi. Leta 1770 so ga našli še blizu Bleiberga prd Beljaku. 1 7 Leta 1768 je bi lo-ukazano goriški kmetijski družbi, naj pazi n a p r e ­ mog Da so t a m res našl i manjše leče lignita, n a m izpričuje prošnja gozd­ nega mojstra L e n a r t a Buglionija sredi decembra 1763, da bi smel kopat ! premog v goriških in tr ibušenjskih gozdovih. Ko so naslednja leta odko- pali nekaj premoga pr i Tolminu, so ga dali v preizkus dr. Scopoliju v Idriji. Ugotovil je, da t o n i p r a v i premog. N a podlagi' teh in podobnih izsledkov je dovolilo- leta 1769 tudi goriško g lavarstvo premijo 25 fl na j­ ditelju premoga. 1 8 . . Sredi j anuar ja 1769 je odkri l premog m e d Medvodami m Mednim nad Ljubljano ljubljanski čevljar in l a b o r a n t Folius. V mesto ga j e pripeljal 450 kg. Ta dogodek j e spodbodel kranjsko kmetijsko družbo, da je razpi­ sala 23. februarja premijo 6 dukatov za tistega, ki bi našel p r e m o g blizu Ljubljane. Slaba dva meseca pozneje so odkril i koristno rudnino blizu čevljarjevega kopa tudi člani l jubljanskega kovaškega ceha. 1 9 Da bi se še bolj povečalo zanimanje za premog, je kran j ska kmet i j ska družba svoj odlok večkrat ponovila. 2 0 V jeseni so šli kovači še e n k r a t tja in si ga nakopal i 670 kg. 2 1 J a n u a r j a 1770 so prišl i iz Zagorice p r i Mokronogu v Ljubljano glasovi o tem,, da so t a m zadeli na sloj premoga. Vajkard b a r o n Gall, lastnik imenja Zagorica, je bil pr ipravl jen takoj oskrbovati s premogom Ljubljano. Ocenil je, da b i ga mogel letno nakopat i 560 ton. Potegoval se je t u d i za 30-letno mitniinsko prostost glede prevažanja premoga. K o so l jubljanski obr tn ik i sporočili, da bi p r e m o g naročili, če bi j im ga b a r o n najprej poslal 100—150 kg brezplačno za poskus, je le-ta v začetku maja res poslal okoli 250 kg premoga. Oceno in preizkus s t e m lignitom je naprav i l p a t e r Gabrijel Gruber . 2 2 Na H r v a t s k e m v splošnem razvoj n i mnogo zaostajal za našim. Za Hrvat sko — p r a v za p r a v za vso ogrsko polovico države — je izšla leta 1768 odredba, naj se komitat i , ki j im pr imanjkuje lesa, poslužujejo p r e ­ moga. Takoj po objavi odredbe je že odkri l anani J a k o b Bött inger p r e m o g n a več kra j ih n a desnem bregu M u r e v Peklenici, v gospostvu Čakovec in drugje v H r v a t s k e m Zagorju. Naslednjega leta je spet našel premog na dveh kra j ih v bližnji in daljnji okolici Varaždina, končno leta 1770 še e n k r a t blizu tega mesta. Nekaj pozneje, n a m r e č leta 1786, ga j e odkopal F r a n c Buchholz, rudarsk i mojster, n a raznih kra j ih v blizini Ivaneca, pr i Gotalovcu, v Peklenioi, na desni obali M u r e v vis im Ormoža in drugje. 2 3 1 7 ADK, rokopis št. 352, str.- 320. 1 8 Ibidem, str. 26. 1 9 DAS, Reprezentanca in komora, PP, T-l-1. 2» Ibidem, PP T-l-1 in CC, S-30-1. 2 1 Ibidem, PP, T-l-1. 2 2 Ibidem. 2 ' ADK, rokopis št. 352, str. 481—2, 484, 501, 504. 16 To v podrobnosti segajoče raziskovanje prvega impulza premogov­ niške mrzlice nam pove, da je šlo iskanje premoga precej bolj v širino kot pa v globino in da so bili pri tem iskanju udeleženi zelo različni poklici. Uspehi dela niso bili ravino nični, toda gospodarski učinek je bil komaj zaznaven. Ker ni bilo pravega tržišča, premog kljub nagradam ni šel v promet. To dokazuje tudi entuaiastični načrt barona Galla o letnem izkopu več sto ton premoga, ga pa ni mogel prodati oziroma podariti več kot nekaj sto kilogramov obrtnikom. Kljub vsemu je bil ta napredek pravo nasprotje rudarski vnemi v takratni in tudi še v. poznejši Srbiji. Ce so njeni prebivalci vedeli za nahajališča rud in rudnin, se niso upali o njih obvestiti Turkov, ker je bilo rudarsko delo pri njih domala po­ dobno suženjskemu delu. Srbi so se naravnost izseljevali iz krajev, ki so imeli rudnike. Zaradi takega stanja so prvič kopali premog v Srbiji šele leta 1837,24 torej v času, ko so na slovenskem narodnostnem ozemlju že nakopali skoraj 6200 ton premoga. * * • * Z a n i m a n j e z a p r e m o g p o p u s t i v d e s e t l e t j u 1780 do .1790. Kopanje premoga v Avstriji seveda ni potekalo kar brez ovir. K oviram so nekaj prispevale takratne evropske razmere, nekaj pa dejstvo, da so kljub vsej propagandi in denarnim nagradam obrtniki in manu- fakturisti še vedno močno zaupali oglju in lesu. Verjetno pa je največ krivde v tem, da so se državne oblasti odrekle podpori premogovništvu. To dokazuje notranjeavstrijski odlok z dne 25. junija 1784, ki pravi, da se prepuščajo premogovniki in njihova eksploatacija zgolj privatni pod­ jetnosti.25 S tem pa seveda še ni rečeno, da je premogovništvo zamrlo ali doživelo uničujoč udarec. Razen glavnega dogajanja, ki je potekalo v tem času na Krasu po zaslugi reške čistilnice sladkorja in ga bom orisal v naslednjem poglavju, moram dodati na tem mestu nekaj drobnih podatkov, ki sicer ne govore o večjem kopanju, so'pa le sestavni deli kontinuitete v zanimanju za premog. Tako zvemo za marec 1784, da je bilo treba pripraviti za Colle­ gium Nazarenum v Rimu zbirko rudnin, ki jih je premogla Avstrija. V ta namen je mesec dni pozneje poslal Franc Lampe rudarskemu uradu v Idriji premog- zanj. Premog je bil nakopan nekje na Krasu; iz prošnje za rudosledno pravico z dne 23. julija 1784, ki jo je napisal Lenart Bug­ lioni, gozdni mojster, v Gorici, zvemo, da so naleteli na leče Mgnita tudi na Goriškem; istega leta, torej 1784, je kopal premog blizu Sabotina neki Morelli; skoraj sočasno z njim je želel kopati premog tudi Gottlieb Hoch- kofler iz Trsta; ta je oktobra 1786 prosil za novo ležišče premoga blizu Senadolic in od tu vozil rudnino tudi v Trst.26 24 Vasilije Simić, Razvoj ugljenokopa i ugljarske privrede u Srbiji, Beo­ grad 1958, str. 6—16 (Posebna izdanja SAN, 300). 2 5 ŠDA, rokopis št. 195, str. 9—10. 29 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1591; MMI, rudar- skosodni gl. protokol za leta 1783-85 in 1783—89; DAS, Rudarska knjiga M 9, str. 24. 17 2 Zgodovinski časopis . B i s t v e n o v a ž n i n a p r e d e k p r o t i k o n c u 18. s t o l e t j a . Na slovenskem narodnostnem ozemlju in v njegovi bližini so spet izdatneje posegli podjetniki po premogu v začetku leta 1792. Tako je 7. januarja tega leta pričel kopati premog v Eibiswaldu v mariborskem okrožju Ignac Ernest pi. Purgay, dobro leto dni pozneje pa na Sonnbergu v srednji Koroški Ivan Obersteiner (v letih 1797—1801 je nakopal od 26,2 tone do 81,7 tone premoga).27 Nato je spet pričela propagirati premog državna'oblast. Dne 20. novembra 1795 je izšla določba, da so premogov­ niki oproščeni plačevanja rudarske desetine (da torej do sedaj še niso plačevali, da pa tudi v bližnji bodočnosti ne bodo plačevali davka na proizvodnjo!) in da so zaradi olajšanja dovoza in prodaje te rudnine tudi vse vožnje prosite plačevanja cestnih mitnin za tri leta. Ze 18. decembra so ji bile dodane še odredbe, ki so spodbujale podjetnike k večji uporabi premoga in šote, češ da primanjkuje lesa in oglja. Fužinarjem se ukazuje, da naj uporabljajo samo premog, ostalim pa, da naj do polovice ali vsaj tretjine mešajo premog. Ukaz je upošteval seveda stvarne težave, namreč veliko oddaljenost rudnikov od industrijskih središč, in okoliščino, da je ponekod lesa prav za prav še kar dovolj. Naroča se, naj se pdvovarji in žganjekuhi še posebej poučijo o gospodarski izrabi premoga in o pre­ ureditvi peči na kurjenje s premogom.28 Neposredno po novembrski določbi je dvorna komora priporočila rudniku živega srebra v Idriji, naj žge živosrebrno rudo s premogom, zgodaj spomladi 1796 je pa še dodala, naj ga iščejo kar v bližnji okolici Idrije. Dejansko so paleti tega leta iskali in našli zanj premog za idrij­ skim gradom ob potoku Nikovi in v Jeličnem vrhu nad Idrijo. Preizkus je pokazal, pravi neko sodobno poročilo, da to ni bil pravi premog. Zato je skoraj ob isitem času predlagal neki Pyrer, naj bi v Idrijo vozili kirch- bichelski premog.29 Seveda se ekonomsko nemogoči načrt ni uresničil, zato pa je prišlo do nekega drugega zelo važnega koraka: Idrija je zaradi lastnih potreb in še neke okoliščine sama poslala svoje rudosledce na raziskovalno delo — na Kras. Ta »neka okoliščina« je bila potreba Trsta po premogu. Tržaški gu- bernij je obljubil v septembru 1796 kar 100 dukatov nagrade tistemu, ki bi oskrboval tržaško tržišče z zadostnimi količinami premoga.30 Takoj nato sta bila poslana na Kras idrijska rudosledca Mihael Kobau in Anton Gregorio. Pričela sta z raziskovanjem hribov od Senadbl proti Trstu. Po pripovedovanju Senadolcev je že nekaj let preje uspešno kopal blizu njihove vasi premog neki privatnik, ki je pozneje kop opustil (to bi utegnil biti Hochkofler). Naslednje ležišče, ki ga je odkril Kobau z dvema 27 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, rd. št. fase. 3759; ADK, rokopis št. 352, str. 289, 313—5; SDA, rokopis št. 195, str. 68—9. 28 MALj, reg. I, fase. 147, ovoj 227; ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranj­ sko, rd. št. fase. 1616; SDA, rokopis št. 195, str. 90—1. 29 Walter Petrowitz, Aus Vergangenheit und Zukunft des Braunkohlen­ bergbaues in Alpenvorland und Wiener Becken, Dissertation . . . an der phü. Fakultät der Universität Wien, Wien 1948, str. 46. N 30 ADK rokopis št. 352, str. 26—7; Müllnerjeve trditve v Geschichte des Eisens, str. 541, da je bilo že U. maja 1796 obljubljenih 1000 dukatov tistemu, ki bi poceni oskrboval Trst s premogom ali šoto, nisem mogel preveriti. 18 domačinoma, je bilo med Štorjami in Sežano. Oba domačina sta že preje kopala za nekega podjetnika. Ko je ta umrl, je kop prevzela okoli leta 1780 reška čistilnica sladkorja, ki ga je pozneje opustila in prešla na vremski premogovnik, ker je bil bližji in izdatnejši. Idrijčana sta dalje iskala premog okoli Senožeč. Ker ga tu nista našla, sta se podala v St. Vid pri. Vipavi; zasledila sta dve premogovi ležišči blizu vasi Polje. Od tu sta se oba skupaj podala še v Istro (Labin, Pazin, Buzet), kjer je büo mnogo premoga. Dve leti pozneje, od 4. do 23. septembra 1798, je raziskovala Kras druga skupina rudosledcev: plavžarski mojster Franc Wernberger in prak­ tikant Anton Krampi, ki so ju spremljali nam že znana Gregorič in Kobau, dalje še Jožef Eder in Ivan Rupnik, vseh šest iz Idrije, iz živosrebmega rudnika oziroma rudarskega urada.3 1 Tako je prav s Krasa prišla sredi maja 1799 v rudnik manjša pošiljka črnega premoga, ki so ga izročili obratu za sublimacijo. Toda zaradi pre­ visoke cene — 1 fl 2 kr za 56 kg — so nadaljnjo uporabo premoga začasno opustili. Preusmerili so se konec maja ali začetek junija na šoto. Za poskušnjo so narezaili v okolici Bistre in Vrhnike večjo količino šote in jo prepeljali v rudniško tovarno.32 Ko je leta 1803 odkril Franc Wern­ berger premog v Jeličnem vrhu, so se v Idriji spet navdulšiii zanj. »Pre­ mogovnik« je sicer obratoval le od 16. avgusta 1803 do 7. januarja 1804 ter od 7. maja do 24. novembra 1804, toda obratoval je le, in tako so mogli že 19. decembra opraviti poskus taljenja svinca s premogom, ki je uspel. Leta 1806 je izsledil mojster neko drugo lečo premoga v istem hribu.3 3 Poleg navedenih primerov so pričeli premog iskati in uporabljati proti koncu 18. stoletja podjetniki tudi drugih predelov slovenskega na­ rodnostnega ozemlja. Živahnost je porasla prav znatno. Ta drugi impulz se je marsikje razvil v pravo eksploatacijo premoga, marsikje je pa po prvih poskusih kopanja zamrl; uspeh in trajnost sta pač zavisela odi izdat­ nosti premogovega sloja, od ugodnih transportnih razmer, od investicij, in podobno. Ker se te dejavnosti že ne more več zajeti skupaj in je ne več podati v nekaj odstavkih, prehajam na drugačen sistem podajanja historiata premogovništva. Lotim se vsakega premogovnika posebej in to po sledečem geografskem razporedu: Najprej Kras; slede najjužnejši premogokopi na ostalem slovenskem ozemlju; njim slede osrednji rudniki v Zasavju in ob Savinji; za njimi se razvršte najsevernejši premogovniki, v glavnem koroški premogovniki (najprej vzhodnokoroški, za srednje- koroškimi še »premogokopi« v zahodni Koroški). Videli bomo, da imajo skoraj vsi rudniki premoga svoje »začetke« v poslednjih letih 18. stoletja in da so mnoge med njimi pričeli eksploatirati prav fužinarji, ki so sledili priporočilom političnih oblasti glede uporabe premoga. 31 IRA, serija G-M-S, fase. III; ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1625. 32 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1627. 33 ADK, rokopis št. 352, str. 323. 2» 19 2. POSAMEZNI PREMOGOVNIKI V r e ms ki Britof. Na slovenskem narodnostnem ozemlju so bili najprej organiziram in res širokopotezno eksploatirani premogovniki na Krasu. Za njih je značilno troje: 1. Začeli so jih izkoriščati neodvisno od dekretov državnih oblasti: 2. Kot utemeljitelj, stalni in največji kopač ter istočasno potrošnik je nastopala čistilnica sladkorja na Reki; 3. Ugodni zemljepisni položaj in dobra kakovost premoga sta omogočila, da je imel kraški premog tudi največje tržišče med vsemi našimi premogovniki 18. stoletja (Trst, Reka, čezmorski kraji itd.). Ko so prenehale znane pošiljke premoga iz Zagorja na Reko, se je čistilnica preusmerila v začetku leta 1758 na bližji in boljši kraški premog. Ze.31. januarja tega leta je bil poslan na Reko na stroške rafinerije neki kopač iz idrijskega rudnika. Ni dvoma, da je iskal in kopal premog, sicer bi se ne pritožil (brezuspešno pritožil) sredi maja 1760 lastnik go­ spostva Podgrad Ivan Ferdinand pl. Petazi, da mu ne nudi reška čistil­ nica, ki koplje premog na njegovem ozemlju v Škofijah, nobene koristi ali odškodnine za kopanje premoga.34 Zdi se, da so povečali rudosledno dejavnost na Krasu posebno po letu 1775. Ker ni imela rafinerija sama sposobnega veščaka in nadzornika za kopanje premoga, se je obrnila leta 1778 na idrijskega rudniškega nadzornika Franca Lampeta z željo, naj prestopi v njeno službo.35 To se je tudi zgodilo. V aprilu 1782 je pričela rafinerija izkoriščati dva svoja manjša pre­ mogovnika. Kot prvi je bil načet kop v gozdu pri Lipici, drugega so odprli v okolici Bazovice. Oba sta bila za tedanje pojme bogata premoga dobre kakovosti.38 Manjkajo le podatki o količini izkopa, številu rudarjev in podobno. Bila sta kmalu opuščena. Vemo le to, da so premog vozili v Trst in da je rafinerijo stal izkop 560 kg premoga le 19 kr, dovoz iste količine v Trst 34 kr. Prodajna cena v Trstu za to količino bi utegnila biti 1 fl; prodajna cena za 56 kg premoga bi potemtakem mogla znašati le 6 kr, kar bi bilo izredno poceni. Čistilnica se je zlasti lotila kopanja premoga v Vremah. Vremski pre­ mogovnik je bil sestavljen prav za prav iz dveh jam, ki sta nosili ime po bližnjih naseljih. Prva se je imenovala Famlje in je bila starejša, druga se je imenovala Škofije in je bila mlajša, a je imela boljši premog. Dne 1. decembra 1778 je prejela čistilniška družba prvo pravo rudosledno pdsmo za premog na polju Loka pri Famljah, dalje ob ponikalnici Reki pod vasjo Vremski Britof, končno na hribu Gaberk. Zaradi vse večje 34 MMI, rudarskosodni gl. protokol 1750—59, 1760—65, 1766—69. . к Ibidem, protokol 1770—83; Hacquet, I, str. 70, piše kar precej o tem premogovniku; nâ str. 66 trdi, da je rafinerija dobavljala premog pred tem časom iz tujih dežel. Če je to res, potem moremo časovno vriniti kupovanje tujega premoga med skromne Rakovčeve pošiljke in leto 1778. — Prvi pri­ vilegij reški čistilnici je resnično dovoljeval kopati premog z določenimi ugod- nostimi; dne 23. jan. 1775 je cesarica podaljšala privilegij rafineriji za na­ daljnjih 25 let (DAR, Reško glavarstvo, komerc, omot št. 18). 36 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1625, 3489 in 3567; ADK, Novi komerc, Litorale, rd. št. fase. 572. 20 PREMOGOKOPl NA TRŽAŠKEM KRASU DEZEIWA ИЕЈА -*-M->- » ß £ . MEJA ^VREffE XCESrB VECUA MESTA O VASI M Y- }'5.000 Zemljevid št. 1 potrošnje je prejela družba 8. aprila 1780 še dve novi rudosledni pismi za bližnjo okolico. 3 7 Sistematično kopanje v Škoil jah se j e pričelo šele leta 1796. Čeprav ni k o n k r e t n i h številk o n a k o p a n i količini premoga v rafinerij inih kopih od 1778 do 1796, se da iz sledečih štirih znanih dejstev sklepati n a soraz­ m e r n o veliko proizvodnjo premoga: 1. P r e m o g so vozili iz Škofelj v p r e ­ cejšnjih količinah t u d i v Trs t za kr i t je tamkajšnj ih potreb; 2. Ta premog je postal z n a n tudi v tuj ini in ga je priš la le ta 1796 iskat celo neka ladja z Malte t e r ga vkrcala 187,6 tone (neznani kupec je že plačal 44 k r k u p ­ nine); 3. Viri poročajo' o tožbah, da se je nakopičilo p r i rudniku več sto ton premoga brez izgleda, da bi se mogel kamorkol i prodat i , ker ne m o r e čistilnica sama vsega potrošiti; 4. Statist ični podatki, ki n a m tečejo šele od leta 1797 dalje, pričajo, da je potrošila čistilnica sledeče količine premoga: 3 8 leta 1797 854,0 tone leta 1798 502,6 tone leta 1799 93,5 tone leta 1800 37,4 tone leta 1801 37,6 tone leta 1803 4,5 tone V teh premogovnikih niso več delali samo kmetje, a m p a k tudi že p r a v i mezdni rudar j i . Vsaj leta 1798, p r a v gotovo p a že precej p r e d t e m in p o t e m d a t u m u , je bil rudniški ravnatel j Gašper Dekleva, ki j e bil 3 7 DAS, Rudarska knjiga M 8, str. 214; prim. Argo X, str. 36; MMI, rudar- skosodni gl. protokol 1770—83. 3 8 АГЖ, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1625, in rokopis št. 352, str. 330—331. 21 sočasno tudi župan v Vremah.39 —- Delitev rudarjev v dve skupini in ravnatelj nam dajo vedeti, da se je vsaj v Vremah prakticirala delitev dela na osnovi, kakršno so imele tudi druge manufakture tistega časa. Zdi se, da je pričela z letom 1804 na tržišču sploh in v rafineriji še posebej naraščati potrošnja vremskega premoga in da so morali zaradi tega dvigniti njegovo proizvodnjo. V tem me potrjujeta sledeča dva podatka: prvi navaja za Famlje in Škofije skupaj za čas od 1. II.—30. IV. 1805 višino izkopa z 910, 7 tone, drugi pa pravi, da so izkopali (spet seveda v obeh jamah) v času od 1. VIII.—31. X. 1805 nekako 226,3 tone. Ker sta obe poročili verodostojni,40 je možno iz njiju sklepati, da so v vsem letu 1805 izkopali okoli 1500 ton premoga. Iz vsega, kar smo zvedeli o premogu in premogovnikih v 18. stoletju na slovenskem ozemlju in v čistilniških Vremah še posebej, sledi, da je bil vremski premogovnik naš najmočnejši premogovnik v tem stoletju, reška čistilnica pa največji proizvajalec in potrošnik njegovega premoga. Dvig in propad tega premogovnika je bil direktno odvisen od čistilnice in kompanijinih načrtov, delno tudi od tržišča, predvsem Trsta. Pripomniti moram tudi, da je bil last tujega kapitala. V času obstoja Ilirskih provinc se je izkop v vremskem premogovniku zelo skrčil, neposredno po umiku Francozov pa je rafinerija premogovnik sploh opustila (številka o izkopu se nikjer ne navaja).41 Iz tega sledi, da pomeni obstoj Ilirskih provinc za rudnik in okoliške vasi, pa tudi za poklicne rudarje, znatno krizo. Blizu Vrem in drugod po Krasu so po tem času kopali po malem še dalje razni podjetniki. Kot prvega naj omenim Franca Lukmana, upravi­ telja gospostva Podgrad, ki je od februarja 1808 datlje rudosledil premog okoli Sežane in Štori j . V letih 1815 in 1816 so ponovno kopali premog pri Lipici trije interesenti. Najšibkejši je bil Ignac Hagenauer, ki ga je nakopal leta 1815 le eno samo tono', naslednjega leta pa trud opustil. Močnejša je bila zapuščinska masa Štefana Mörtia, ki ga je 1815 nako­ pala 11,2 tone, leta 1816 pa kop opustila. Najmočnejši je bil vsekakor Vivante, ki je v obeh letih skupaj nakopal 205,6 tone premoga. Potrošila ga je tržaška rafinerija sladkorja, last tvrdke J. C. Ritter. Pri Sežani ga je nakopala leta 1816 kompanija iste čistilnice 220,7 itone. Za to leto vemo še, da ga je v okolici Podgrada kopal tudi Jožef Eggenhofer (količina izkopa ni znana; vsekakor je bila malenkostna). Leta 1827, torej leto dni po likvidaciji družbe reške čistilnice sladkorja, je ponovno pričel kopati premog v Škofijah podložnik Anton Muha iz Lokev.42 Ne bi bilo prav, če bi prezrl še druge drobne navedbe o iskanju premoga na Krasu in njegovem obrobju. Če jih postavimo v vrsto drugih podobnih drobnih podatkov približno istega časa, bomo videli, da je bil interes za premog zelo širok in tudi dokaj globok. Naj pričnem s Francem grofom Scribani-Rossijem, ki je od marca 1823 dalje rudosledil premog 39 DAS, Deželna deska, citron zvezek št. 1; ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1625. 40 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 3489 in 3567. 41 ADK, Novi komerc, komerčna komora, rd. št. fase. 1148. 42 Ibidem; prim. Argo X, str. 36. 22 okoli svojega imenja Zemenhof in vasi Koseze, Velika in Mala Bukovica ter Zarecje blizu Trnovega pri Ilirski Bistrici, v septembru še okoli Prema Ze v aprilu 1824 je smel kopati premog okoli Košane Ivan Kristijan Hartmann, lastnik čistilnice sladkorja v Gorici, ustanovljene tam leta 1821 Nedvomno je tudi ta kuril s premogom čistilniške kotle. Ko je pozneie obrat prešel v last firme J. C. Ritter & Comp., se je kopanje okoli Košane v novembru 1824 nadaljevalo. Ta tvrdka je februarja 1825 rudosledila premog v okolici vasi Tribuša blizu Kanala pri Gorici. Ignac Doksat iz Postojne je v aprilu in juniju 1825 rudosledil v samih znanih krajih- spo­ mladi blizu Cepnega pri Košani, poleti okoli Smrja, Zarečja, Velike in Male Bukovice.43 — Za tem razdrobljenim delom prenehajo podatki o kopanju premoga v bližnji in daljnji okoHci Ilirske Bistrice vse do leta J.ÖOU. * * * Premogovnik pri Kočevju. Vrsto fužinar j e v, ki so pričeli proti koncu 18. stoletja eksperimentirati s premogom v svojih obratih m si v ta namen omislili svoje lastne premogovnike, zaključuje fužinar Viljem knez Auersperg iz Dvora pri Žužemberku. Čeprav pripada njegova premogokopna aktivnost že 19. stoletju, ga vseeno prištevam skupini fuži- narjev-pionirjev v premogovništvu. Auersperg je prejel v rudarsko last dve jamski meri premoga nepo­ sredno ob mestu Kočevju dne 21. septembra 1803. To je vse, kar vemo o »začetkih« tega premogovnika; nista nam znana niti količina izkopa premoga niti nadaljnja usoda prvih dveh Auerspergovih jamskih mer Le domnevati moremo, da je fužinar pridobil manjšo količino tamkajš­ njega lignita, ga pa zaradi slabe uporabnosti kaj kmalu opustil. Sele mnogo pozneje, ko je bilo zanimanje za premog znatno večje je začel rudoslediti na Trati neposredno ob mestu Kočevar Ivan Röthl' in sicer 1. maja 1820. Podobnega dela se je spet lotil čez pet let, nakar mu je bilo podeljeno lastninsko pismo 18. februarja 1826. Njegovo skupino jamskih mer so imenovali Trata I. Premog tega kopa so uporabljali za sušenje opeke. Pozneje bomo še večkrat brali, da so bile opekarne često prvi manufakturni obrati (poleg steklarn in podobnih »tovarn«), nastali ob premogovnikih; bili so marsikje prvi industrijski eksploatator ji pre­ moga. Izkop premoga na kompleksu Trata I. je bil sorazmerno skromen:« l e t a 1 8 3 2 6,2 tone leta 1844 42,5 tone l e t a 1 8 3 6 8,4 tone leta 1845 37Д tone l e t a 1 8 4 3 85,7 tone leta 1846 33,6 tone leta 1847 33,6 tone Ce ne upoštevam krajše vrste rudosledcev iz Kočevja, Dvora in Ljub- ljane, ki so prišli in tudi odšli leta 1820,« se moram zaustaviti pri kočev- « DAS, rudarska knjiga M U str. 335, 340, 343 in M 12, str. 283—298- ADK Novi kornere komerčna komora, rd. št. fase. 1212; prim. Vlado Valentìe' Slad- l ^л ^ ^ J a V L : ) u b l-i a l l i> Ljubljana 1957 (Knjižnica Kronike 3), str 16 komisijï G u b e m i j s k i a rh iv> r?g- Vili, fase. 31/2, in Deželna trgovinska' 43 DAS, Rudarska knjiga M 11, str. 157—8. 23 skem meščanu Jožefu Obermanu, fei j e pričel kopat i t a l ignit maja 1835 in ga uporabl jat i tudi za sušenje opeke. Njegove že prejete jamske m e r e in še leta 1849 podeljeno m e r o so imenovali Tra ta II. Tu je bil izkop bolj enakomeren: 4 6 leta 1836 6,7 tone leta 1845 34,6 tone leta 1843 36,1 tone leta 1846 33,8 tone leta 1844 29,5 tone leta 1847 23,5 tone Trata je spodbujala k podjetnosti še nove ljudi. Omenil bi Ivana Pečeta z njegovimi rudoslednimi pravicami iz marca 1844 in n o v e m b r a 1847, zlasti pa družino Kikel, Oče Ivan j e prejel šest pravic kopanja p r e ­ moga (štiri leta 1840, dve naslednjega leta), njegovi otroci-dediči iz Cviš- larjev p a 28. apri la 1849 k a r osem jamskih mer . Ves t a kompleks jamskih m e r so imenovali T r a t a III , 4 7 s i tuiran je bil blizu Auerspergove opekarne. — T r a t a IV. se j e imenovala ena sama jamska mera, ki je od apri la 1849 pr ipadala kočevskemu trgovcu in posestniku F r a n c u Černetu (odkupil jo je od' Ivana Pečeta) . 4 8 Cerne je kupi l prot i koncu apri la 1849 nekaj j amskih m e r tudi od Kiklov; t a k o je nasta lo jamsko polje T r a t a V.49. — Trata VI. je bila organizirana leta 1851. Pr e m, o g ovni k Krmelj. Za b a r o n o m Gal lom je nastali n a Do­ lenjskem v kopanju premoga daljši p r e m o r ; t ra ja l je p r a v do poslednjih let 18. stoletja, do z n a n e akcije fužinarjev. Sredi februar ja 1796 je pre­ jela K a t a r i n a Steiss, f u ü n a r k a v K r k i na Dolenjskem, rudos ledno pravico za premog v Dolah pr i Gornj i Krki . Zdi se, da t u n i bilo več premoga kot p r a v mala leča. Zato j e smela rudoslediiti in kopati od, 1. avgusta dalje še v kra ju Grič pr i Mirni . Z manjšo količino rudnine, ki jo- je n a ­ kopala tu, je naprav i la nekaj poskusov, večjih eksperimentov se je pa izogibala. 5 0 Šele J o a h i m Steiss, fužinar v Zagradcu ob Krki , j e n a k o p a l v prvem četrt let ju 1797 že 16,8 t o n e premoga. Del količine je podelil brezplačno raznim kovačem za poskuse, del količine pa j e potrošil sam in sicer tako, da j e natrese l v visoko peč k železovi r u d i t u d i premog. Rezultat je bil seveda porazen. Vendar so ga pozneje drugi zgledi spod- bodli, da je 15. januar ja in 8. avgusta 1800 znova zaprosil za rudosledno dovoljenje v istem Griču za premog in železovo rudo. 5 1 Konec juli ja 1797 je bilo dovoljeno' rudosiedit i tudi zemljiškemu go­ spodu Jožefu Kahlbergu, las tn iku gospostva Mirna, in sicer premog in svinec okoli nasel ja Gabri jele pr i Krmel ju. Videti je, da j e n a m e r a v a l kombinirat i K a h l b e r g za razliko od d r u g i h fužinarjev svinec in premog, 4 6 DAS, Deželna trgovinska komisija. 4 7 DAS, Rudarska knjiga M 12, sitr. 255—59, in rudarska knjiga M 1, str. 577; AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1842. 4 8 DAS, Rudarska knjiga M 12, str. 247—48, in rudarska knjiga M 1, str. 581. 4 9 DAS, Rudarska knjiga M 1,' str. 613. 5 0 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1620. 5 1 DAS, Rudarska knjiga M 10, str. 105, 111. ' 24 PREMOqOKOPI V MIREIMSKI DOLINI iN OKOLI SENOVEGA •••• DEŽELNA MEJA o NASELJA — - C E S T E ~ ^ R E K E MERILO 1 130 ODO Zemljevid št. 2 n e pa železo in premog. Septembra 1800 j e spet rudosledil svinec in premog na raznih kraj ih šemtjanške doline, šest let pozneje pa samo p r e ­ mog okoli Kostanjevice pr i Š e n t r u p e r t u in Griču pri Mirni . 5 2 Od vseh interesentov za premog okoli Krmel ja j e nakopal še največ: 5 3 leta 1801 33,7 tone leta 1803 72,8 tone leta 1810 . . leta 1805 67,2 tone leta 1808 67,2 tone . . 67,2 tone Medtem se je zvrsti la tod krajša in skoraj brezpomembna vrsta ko­ pačev: Novembra 1801 lastnik imenja Mokronog Vaclav Storch pi. S t u r m ­ brand; julija in decembra 1807 Emanuel grof Schärfenberg; julija 1835 direktor Auerspergove fužine v D v o r u Ignac Vitus pi. Panz; novembra 1837 in decembra 1839 lastnik imenja Kot pri Š e n t r u p e r t u Ivan Hofer. Toda ta je prodal nek brezpomemben k o p F r a n c u vitezu Kahlbergu, ki se je resneje lotil eksploatacije premoga in ga tudi uporabl jal za sušenje opeke v svoji opekarni . 5 4 Premoga jè nakopal zelo malo.55 leta 1843 7,8 tone leta 1844 23,5 tone leta 1847 . . leta 1845 12,3 tone leta 1846 2,8 tone . . 16,8 tone Panzu je sledil juni ja 1839 njegov predstojnik Viljem knez Auers - perg, ki je sedaj t u pokazal ka r znatno ekspanzijo. V rudarsko last je prejel osem jamskih mer za premog okoli Malega Cirnika (prejšnja last 52 Ibidem, str. 73, 113—14, 181; dalje DAS, škatla Trgovina in obrt. 53 DAS, Škatla Trgovina in obrt, ovoj Rudarstvo, konsignacijske tabele. 54 AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1842. 55 DAS, Deželna trgovinska komisija. 25 Vitusa Panza) in Pijavic ter novi dve februarja 1847 pr i Polju in Pi ja- vicah. 5 6 Za krmel jske r a z m e r e je bila njegova intenzivnost kopanja sred­ nje močna: 5 7 leta 1844 28,8 tone leta 1846 31,5 tone leta 1845 22,3 tone leta 1847 16,8 tone Za ta premog torej pred sredino 19. stoletja ni bilo posebnega zani­ manja; razen opekarne in m o r d a pr ivatnega ogrevanja prostorov ni nihče trosil krmel jskega lignita. Če še omenim I v a n a Globočnika iz Radeč, ki je smel od julija 1843 dalje kopat i premog in svinec pri Gabri jelah, sem navedel vse, ki so tod iskali in kopali premog pred letom 1850. Zanimivo je, da so krmel j skega lignita največ nakopal i p r a v deta 1803 (72,8 tone), na jmanj pa leta 1847 (33,6 tone); podatek o 7,8 tone iz. leta 1843 je ne­ popoln, nerealen, saj upošteva samo Kahlbergov izkop. Premogovnik Rajhenb ur g. Poslednji v skupini južnih pre­ mogovnikov je bil r u d n i k blizu Rajhenburga (današnje Brestanice). Baje je prvi' odkril premog v t e m področju že leta 1796 podkovski kovač Andrej G r a b n e r ; 5 8 t rd i se, da j e grof M t e m s takoj pričel žgau s tem premogom opeko pr i Brežicah in da je podjetje propadlo leta 1823 — v e n d a r mi ni znan vir teh navedb. Drži pa, da se je našel p r e m o g t ik pred letom 1806 tudi p r i Brežicah. Šele 14. maja 1839 je prosil za dve pravici kopanja premoga v Trnovcu (sevniška fara) Jur i j Keibner, posestnik v Sevnici. Obe pravici je prodal 5. avgusta 1840 F r a n c u Waitzerju iz Gradca, upravi te l ju fužine v Fužini pod Bohorjem. Ta je t u d i s a m prosil mesec dni pozneje za p r e ­ mog blizu Sevnice, juni ja 1842 še e n k r a t za Planino pr i Sevnici. V začetku julija 1839 se je pojavil v tem premogovnem predelu go­ renjski fužinar Viktor R u a r d s tem, da je pre je l sedem jamskih m e r v Raštanju. Tr i izmed teh jamskih m e r je prejel p r i k ra ju Sedem, kjer sta si pridobila pravico kopanja v dveh izmed t e h t r e h m e r že leta 1834 Vencel Kehler in Ignac Štiglic; za tret jo m e r o je prejel istočasno Štiglic sam le rudosledno pravico. Navedenega dne so bile vse t r i m e r e p r a v za p r a v le prepisane na Ruarda. Ruard je to lastnino prodal 7. apri la 1840 Jožefu Atzlu. Mimogrede naj še omenim, da je Štiglic prejel v začetku septembra 1848 t r i rudokopne pravice blizu Sv. Ahaca nedaleč od Šentjur ja pr i Celju, da so t e prešle v j anuar ju 1850 n a Avgusta Hofkellerja, v sep­ t e m b r u pa n a Alojzija Miesbacha, znanega dunajskega veleopekarnarja. 5 9 5 6 DAS, Rudarska knjiga M 1, str. 441, 481 si., in rudarska knjiga M 12, str. 88—90, 166—173, 216—17. 5 7 DAS, Deležna trgovinska komisija. 5 8 Albert Miller Ritter v. Hauenfels, Die steiermärkischen Bergbaue, Wien 1859, str. 82, poroča, da je tedaj odkril premog imenovani kovač "itd. 5 9 DAS, Fevdna in koncesijska knjiga, str. 145—149, 213—215; Rudarska knjiga A, str. 769—771; za Miesbachovo opekarništvo prim. Ivan Slokar, Ge­ schichte der österr. Industr ie . . . , Wien, 1914, str. 544. 26 Z izjemo kraških premogovnikov je imela skupina južnih premogov­ nikov izrazit kraj evnozgodo vinski pomen, ne nazadnje zato, ker so eks­ ploatirali lignit. Vsekakor najpomembnejši so bili tisrbi rudniki rjavega premoga, ki so imeli osrednji zemljepisni položaj in so> izkoriščali zasavski slloj premoga ter večje in manjše sloje te rudnine na obeh straneh Savi­ nje, zlasti na njenem desnem bregu. Vsem tem rudnikom bom posvetil tudi največ pozornosti. Sicer so odkrili leče premoga tudi pri Kamniku, toda tu se ni, po­ dobno kot pri Medvodah, nikoli razvil pomembnejši rudnik. Iskanje pre­ moga okoli Kamnika pripada poslednjim letom 18. stoletja, ko je pri­ meru drugih fužinarjev sledil 'tudi Franc Diomizij Urbančič, ki je imel fužine ob Bistrici nad Kamnikom." V aprilu 1796 je naletel na premog blizu Podgorja pri Zapričah. Tu je nakopal leta 1801 le 1,6 tone premoga. Napravil je nekaj poskusov s premogom pri kovanju žebljev,60 potem pa zaradi nerentabilnosti kop prepustil ljubljanskemu mestnemu magistratu s pogojem, da se mu krije v primeru, da se bo pokazal močnejši sloj, njegova potreba po premogu po »pridelovalni« ceni.*1 Že v maju 1796 je našel premog okoli Tunjic pri Kamniku fužinar Ignac Rabič iz Krope. Od začetka oktobra dalje je smel rudaslediti tod, dalje v Zagorju ob Savi in na obeh bregovih Save pri Medvodah; prav tu je smel iskati premog še od sredine novembra 1800 dalje.*2 Vendar je iskanje premoga kmalu opustil in ostal pri oglju. Več ambicij je pokazal mestni magistrat v Ljubljani, ki se je poleti 1798 odločil kuriti peči svojih opekarn s pre­ mogom iz bivšega Urbančičevega kopa pri Kamniku. Tu sta mu dva kmeta nakopala 3 tone premoga. Aprila 1799 je prešel na kop premoga ob desni obali Save pri smledniškem brodu in ga pridobil 1,1 tone. Toda tudi ta »rudnik« je magistrat opustil; nekaj mesecev pozneje je kupil v Zagorju pri Ruardu okoli 34 ton premoga po »nezaslišano nizki ceni« 5 kr za 56 kg franko Ljubljana, po 3 kr pa pri rudniku. Še pred 6. de­ cembrom 1799 so že napravili v ljubljanski opekarni prva dva poskusa, potem ko so preuredili peči na kurjenje s premogom.63 Zanimivo je, da kljub takim rezultatom niso opustili rudosledci svo­ jega dela okoli Kamnika. V dveh krajih blizu Podgorja pri Kamniku so iskali premog: septembra 1816 trije rudosledci, aprila 1817 dva moža, januarja 1818 šest ljudi, med njimi mengeški trgovec Miha Stare (razen Stareta so nekateri med njimi iskali marca 1818 v okolici Mekinj celo zlato, srebro, živo srebro in svinec!); kot zadnji je rudosiledil premog okoli Kamnika februarja 1825 še Ludvik pl. Schluderbach.64 60 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1620; prim. Ivan Mohorič, Zgodovina fužin ob Bistrici pri Kamniku, Kronika III, 1955, str. 25 do 32, 93—99. 61 ADK, rokopis št. 352, str. 324. 62 DAS Rudareka knjiga M 10, str. 117; prim. Argo X, str. 35; ADK, roko­ pis št. 352, str. 320. • 6 3 DAS, Reprezentanca in komora, PP, T-l-1; MALj, reg. I, fase. 147, ovoj 227;-prim. Argo X, str. 28—29. 64 DAS, Rudarska knjiga M 11, str. 68, 93, 111, 116, 166, 335; prim. Argo X, str. 35. 27 Premogovniki v Zagorju ob Savi. Novo premogokopno dejavnost v Zagorju je uvedel dvomi dopis z dne 27. novembra 1795. V njem se navajajo dobri uspehi taljenja železove rude s premogom drugod v dednih deželah; premog se priporoča tudi zaradi varčevanja z gozdovi. Na tej osnovi je spodbujal rudarski urad v Ljubljani Leopolda Ruarda, enega izmed najmočnejših fužiaiarjev na slovenskem ozemlju, naj upelje premog v svoj proizvajalni postopek. Fužinar je že 19. de­ cembra odgovoril, da je odkril premog pod Čemšeniškim hribom pri Za­ gorju ob Savi; prosil je tudi za podelitev tega kopa v rudarsko last. Podelitveno pismo za ta "kop je prejel 23. decembra, za nek drug kop pa 16. januarja 1796. Okoliški kmetje so mu v vsem letu 1796 nakopali 152,9 tone premoga. Fužinar ga je sam potrošil 12,7 tone v obratu na Savi pri Jesenicah, ključavničarjem, kovačem in drugim kupcem v Lju­ bljani ga je prodal 4,6 tone, Desselbrunnerju, lastniku suknarne v istem mestu, pa 18,6 tone. Iz tega sledi, da mu je ostalo konec leta v zalogi še 117 ton ali skoraj 77 % premoga.65 Na Savi je pričel eksperimentirati Ruard kmalu po 27. februarju 1796. Poskus je uspel, vendar je tudi ta fužinar dvomil, da ima taljenje z razžveplanim premogom vidne pred­ nosti pred taljenjem z ogljem. Dvom je bil utemeljen tudi iz rentabili- tetnih razlogov: vsakih 56 kg premoga, pripeljanih na Savo, ga je stalo preko 1 £1, torej trikrat več, kot je stala ista količina rudnine Dessel- brunnerja v Ljubljani, in desetkrat več, kot je stala magistratno ope­ karno.6 6 Kljub vsemu so ljubljanske rudarske oblasti še naprej propagirale eksploatacijo premoga. Tako so kmalu po 16. januarju 1796 namignile belopeškim fužinam, da naj vpeljejo premog v svoj proizvajalni postopek. Toda iz Bale peči ni bilo nobenega odgovora. Prav tako ni bilo odgovorov iz Tržiča, Javornika in Bohinja na nek podobni dopis iz Ljubljane z da­ tumom 24. junija 1797.67 Razen fužinarjev naj bi premog uporabljali tudi obrtniki. V ta na­ men je sklical ljubljanski magistrat na pritisk okrožnega urada 1. oktobra 1796 vse tiste obrtnike, ki so imeli pri svojem delu opravka z ognjem. Razložene so jim bile prednosti nove surovine in nabirali so se naroč­ niki za Ruardov premog iz Zagorja. Sodarji, lončarji, nožarji in klju­ čavničarji so nakup odklonili, le en sam ključavničarski mojster ga je naročil. Podkovski kovači bi ga kupili s pogojem, da bo cena nižja od 24 kr za 56 kg. Po 280 kg so ga naročila pilarji in kotlarji, 560 kg pa mečarji.68 Ruardovemu koraku v Zagorje je sledil kot rudosledec suknarnar Ivan Desselbrunner; dne 22. julija 1796 mu je bilo tudi podeljeno v eks- 65 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1619 in 1620; DAS, Ruardove fužine, fase.- 4; ADK, rokopis št. 352, str. 330; prim. Argo X, str. 27—28, in Geschichte des Eisens, str. 431. 6 6 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1617; DAS, Ruar­ dove fužine, fase. 4; točnejši opis taljenja tudi še pri Müllnerju, Geschichte des Eisens, str. 431—432. 67 DAS, Ruardove fužine, fase. 4. 6 8 MALj, reg. I, fase. 147, ovoj. 227. 28 Zemljevid št. 3 ploatacijo ležišče premoga med Zagorjem in Medijo. Zaradi nerenta­ bilnosti je kopanje kmalu opustil; leta 1800 se je preusmeril na bližjo in cenejšo šoto z Ljubljanskega barja.69 Dne 27. septembra 1799 je Ruard ponovno prejel v Zagorju pravico kopanja premoga in železove rude. Tri tedne pozneje je gubernij v Lju­ bljani naročil pri njem okoili 1120 ton premoga za ogrevanje svojih urad­ nih prostorov, v drugi polovici novembra še nadaljnjih 560 ton.7 0 Ruardu so se kazale pri eksploataciji premogovnika'lepe perspektive, ker so tudi centralne dunajske politične oblasti odredile januarja in maja 1800 ob­ vezno ogrevanje javnih in državnih zgradb s premogom. Ta način for­ siranja premoga je bil podprt še s tem, da se je priporočila uporaba pre­ moga tudi v opekarnah, apnanicah in »tovarnah« sploh. Ruard se je velikih naročil gotovo* razveselil, toda zadovoljiti jih ni mogel: v avgustu 1800 so pripeljali v Ljubljano le 5,1 tone, septembra 55,2 tone premoga za razne potrošnike. Vrh vsega so zahtevali v začetku decembra 1800 od ljubljanske gradbene direkcije, da naj pripelje v mesto tedensko po okoli 28 ton zagorskega premoga. Poraba bi bila seveda še večja, če bi se uresničila misel, naj se v bližini Ljubljane zgradi apnenica.71 Ruar- dov premog namreč ni bil drag: gubernij mu ga je plačal pri rudniku po 3 do 3,75 kr za 56 kg, v Ljubljani po 8 do 9 kr za isto količino. Tabela za vojaško leto 1801 (od 1. novembra 1800 do 31. oktobra 1801) dokazuje, da je bilo za kurjenje in potrebe žebljarjev potrošenih okoli 69 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, Kranjsko, rd. št. fase. 1620; DAS, reg. Ili, fase. 69. 70 DAS, Stan. arhiv, reg. III, fase. 69, dalje škatla Trgovina in obrt, ovoj Rudarstvo. 71 DAS, Stan. arhiv, reg. III, fase. 69. 29 02% ••* . , - - : ^ ^З/џЉ- ш**™" v̂******̂ '"* ч>> SI. 1. Skica, s katero je aprila 1802 označil Jožef Pinhak svoj želeni kop v Ki- sovškem grabnu (črka D). A — rov ob Mediji; B — kajžica med dvema skalama ob izviru potočka (od A do B 15 minut); C — livada, ki se razteza v hrib; D — kraj, kjer je želel Pinhak rudoslediti (od C do D streljaj oddaljenosti). — Opomba: cerkve sv. Lenarta danes ni več, ker se je zrušila zaradi zemeljskih udorov (original v DAS, Ruardove fužine, fase. 4; priložen Pinhakovi prošnji z dne 13. aprila 1802) 224 'ton premoga, raznim s t r a n k a m so ga prodali 335,9 tone. 7 2 Potem­ t a k e m je znašal izkop premoga najmanj 559,9 »tone. Pozneje je pričela Ruardova proizvodnja močno nazadovat i : 7 3 leta 1802 j e nakopal 196,0 tone premoga, le ta 1805 celo le še 6,8 tone. Fužinar je opravičevali padec izkopa s pr i rodno nesrečo; trdi l je, da m u je zemeljski plaz zasul rov. Gotovo je bil »plaz« ali u d o r s t ropa rezultat roparskega načina kopanja premoga. Nekakšno konkurenco R u a r d u so predstavl jal i tri je kopači, ki so smeli od oktobra 1799 dalje kopat i premog blizu Moravč; to so bili dr. J o ­ žef Lukman, Vincerne Leopold baron R a s t e m i n P e t e r pl. Andrioli. Vse p a kaže, da so kopanje kmalu opustili. 7 4 Če bi kopali v izdatnejšem sloju premoga in če bi imeli dovolj kapitala, bi gotovo mogli dobro uspevati, saj so Ruardove premogokopne sile nezadržno pešale: 1807 je nakopal 4,7 tone, 1808 le 4 tone premoga, dve leti pozneje 5,6 tone, l e t a 1815 komaj še 1,3 tone. 7 5 Sicer je prejel R u a r d v last premogišča še poleti 7 2 DAS, Ruardove fužine, fase. 4. 7 3 DAS, škatla Trgovina in obrt, ovoj Rudarstvo, konsignacijske tabele. 7 4 DAS, Rudarska knjiga M 10, str. 102—103, in Ruardove fužine, fase. 4; prim. Argo X, str. 35. 7 5 DAS, škatla Trgovina in obrt, ovoj Rudarstvo; za leto 1815 prim. ADK, rokopis št. 352, str. 330. 30 1808 in spomladi 1828 (tam v Zagorju, tu blizu Moravč), njegov sin še decembra 1838 blizu Zagorja, toda Ruardi že niso v premogovništvu nič več pomenili omembe vredne sile. Tudi »spor« z Jožefom Škarjo, ki je smel kopati v moravškem premogišču od januarja 1828 dalje, je bil le še verbalna zadeva.79 P r v a » t o v a r n a « p r i z a g o r s k e m p r e m o g o v n i k u . Do prirodne nesreče (plaz!) je bil Ruard v glavnem sam gospodar zagorskega premoga. Po tem dogodku pa se je tam naselil nov resen konkurent, ki mu je docela prevzel tržišče in sploh pričel novo poglavje v razvoju rudnika. To je bil ljubljanski župnik in kanonik Jožef Pinhak, lastnik vitriolnice v Ljubljani. Velik Pinhakov vzpon v premogovništvu je posledica spora z drugim ljubljanskim vitrio Ini carjem Jožefom Ignacem Friebertom. Ta je namreč 7. maja 1801 prosil za 20-letni privilegij za svoj obrat, češ da je prvi, ki uporablja v takem obratu premog in šoto. Odklonjen je bil z moti­ vacijo, da je prvi Jožef Pinhak,77 kajti šoto da je uporabljal že pred 21. marcem 1800. Pinhak se je kmalu pomujal in prejel 20. julija 1801 rudosledno pravico za premog blizu Rakovnika pri Goričanah, tri tedne pozneje blizu Zbilj pri Medvodah, v naslednjem mesecu v Rakovniku blizu Kamnika. Od konca oktobra dalje je smel rudoalediti še med Kam­ nikom in Križem. Toda pomembnejše je to, da je prejel v last 17. no­ vembra 1801 premogišče blizu graščine Medija pri Zagorju, konec aprila 1802 pa v Kisovškem grabnu opuščeni Ruardov kop; temu je priključil 3. avgusta še dva nova kopa.78 Na vprašanje, zakaj je vitriolničar tako vneto iskal premog, še po­ sebej v Zagorju, se more odgovoriti zelo1 točno: spoznal je, da je bolje, približati »tovarno« premogovniku; zato1 je med 13. apriloîm in 17. no­ vembrom 1802 preselil svoj obrat iz Ljubljane v Šmarjeto pri Zagorju.79 S tem je postal prvi podjetnik, ki je postavil svoj obrat prav pri za­ gorskem viru energije. Župnikov brat in družabnik dr. iur. Karel Pinhalk je prejel sredi novembra 1802 še ležišče premoga blizu sv. Lenarta. Ker Pinhakoma to ni bilo dovolj, je pridobil Jožef kop blizu vasi Zavine v začetku junija 1803, Karel nekaj pozneje jamsko mero blizu sv. Marjete. Poslednjič v svoji industrijski karieri je prevzel Jožef del premogišča v zagorski kotlini sredi oktobra 1807; pred tem si je še pridobil kop 3. avgusta 1804 v hribih nad Ponovičami, za tem pa sredi septembra 1808 v okolici Medvod. Eno leto preje, dne 12. avgusta 1807, so zamenjali s posebno pogodbo erar in oba Pinhaka v Zagorju tri jamske mere tako, da so imeli vsak svojo posest bolj strnjeno.80 76 DAS, Ruardove fužine, fase. 4, in Rudarska knjiga M 12, str. 67, 134—35, 151—52. 77 ADK, Novi komerc, Notranja Avstrija, fase. 420 in 466. 7 8 DAS, Rudarska knjiga M 10, str. 125, 127, 130—31, 134, 138—39, in Ru­ darska knjiga M 14, str. 403—05, ter Ruardove fužine, fase. 4. 7 9 DAS, Ruardove fužine, fase. 4, in Rudarska knjiga M 10, str.- 144; ADK, Novčarstvo in rudarstvo, fase. št. 3481. 80 DAS, Rudarske knjige M 10, str. 144, 149, 202—3, in M 14, str. 403—405, ter M 1, str. 329; ARZ, spisi v jamomernici. 31 P i n h a k o v a premogovniška dejavnost se kaže v sledečih precej viso­ kih števi lkah izkopa premoga: 8 1 leta 1803 641,8 tone leta 1808 537,6 tone leta 1805 651,8 tone leta 1807 335,9 tone leta 1810 504,0 tone P i n h a k j e l a h k o dosegel t a k o visoko količino izkopa pač zato, ker se je R u a r d osredotočil predvsem n a svoje železarske obrate. Ker ga ni mogel uporabl jat i v svojih obratih, m u tudi sicer ni posvečal posebne pozornosti; iz premogovnikov n i utegni l napravi t i samostojne pr idobitne panoge. Glede tega je bil P i n h a k vel iko bolj iznajdljiv. Iz pr imer jave vidimo, da j e bil leta 1808 Pinhakov izkop 135-krat večji in leta 1810 še 90-krat večji kot Ruardov izkop. Ni dvoma, da je vi tr iolničar sam zalagal s premogom Ljubljano z njenimi stanovanji, u r a d n i m i prostori, obrtniki in podobno. Za svoj obrat je potreboval P i n h a k še železo, b a k e r in cink. V času od juni ja 1803 do m a r c a 1809 je prejeli sedem kopov b a k r a in pet kopov železa na ozemlju m e d Š m a r t n i m p r i Litiji ш Zagorjem. 8 2 K r a t k o obdobje Il irskih provinc (1809—13) j e predstavl jalo za m a r ­ sikateri o b r a t h u d o krizo'; za oba P i n h a k a je pomenilo celo gospodarski propad. Da sta bila f inančno na šibkih nogah že preje, dokazuje pr is top Ivana grofa Trautmannsdor fa v n juno družbo s 5000 fl v apr i lu 1808; v zastavo je dobil grof nekaj kopov premoga i n bakra . 8 3 D a bi P inhakov i kopi dobro uspevali, bi bile p o t r e b n e vel ike investicije; dobiček od pro­ danega premoga ni bil tolikšen, da bi moglo obratovat i Pinhakovo pod­ jetje brez posojila. P i n h a k o v a zapuščina ni takoj našla kupca. Šele konec n o v e m b r a 1818 je njegov glavni kisovški kop kupi l Ivan Schwarz — za 100 fl. Taisti je končno kupi l vso> ostalino 4. j anuar ja 1819, jo po dvajsetih letih dne 25. julija 1839 prodal Viktorju Ruardu, ta pa že 7. aprila 1840 Joižefu Atzlu. To zaporedje si m o r a m o dobro zapomniti, k e r je za zgodovino zagorske kotl ine k a r precej važno in bomo nanj še večkrat naileteli.8 4 Za prehod od Pinhakove »tovarne« s premogovniki na naslednji to­ varniški obrat z rudnik i v Zagorju naj omenim dejavnost Daniela barona Wolkensberga, ki je prejel jamske m e r e za p r e m o g blizu naselja Vine julija in s e p t e m b r a 1802 in septembra 1805 t e r kop svinca pri Vačah marca 1804. Wolkensberg j e n a m e r a v a l zgradit i ob sotočju Medije in Save železarsko fužino i n kovačijo za žeblje, vendar je n a č r t presegal njegove f inančne zmogljivosti. P r e m o g a samega je nakopal leta 1803 le 42,3 tone, 1807 k a r 100,8 tone, 1808 že 114,2 tone, 1810 pa 112 ton. 8 5 K e r 8 1 DAS, škatla Trgovina in obrt, ovoj Rudarstvo. 8 2 DAS, Rudarska knjiga M 10, str. 150, 158—60, 174, 191, 197, 206, 220, 222, 224. 8 3 ADK, rokopis št. 352, str. 330, in Argo X, str. 34. 8 4 ARZ, spisi v jamomernici; DAS, Rudarska knjiga M 11, str. 95, 120—121, in M 1, str. 329; ADK, rokopis št. 352, str. 330. 8 5 DAS, Rudarska knjiga M 10, str. 136, 141, 158; ADK, Novčarstvo in rudarstvo, fase. št. 3481; DAS, škatla Trgovina in obrt, ovoj Rudarstvo. 32 je malo verjetno, da bi vse potrošil sam, domnevam, da je našel kupce svojega premoga tudi v Ljubljani. E r a r n a s t e k l a r n a s s v o j i m i k o p i . Idri jski rudnik živega srebra je potreboval za t r a n s p o r t svojega proizvoda t u d i steklene posode. Zato se je tamkajšnj i rudarsk i u r a d odločil, da bo postavil s tek larno p r a v n a zagorskem sloju premoga, podobno kot p r e d njim Pinhak. P r v e jamske m e r e so bile za e r a r zaznamovane 11. decembra 1802, podelitev je sledila 6. maja 1803 in sicer blizu vasi Toplice pr i Zagorju. V začetku septembra so m u dali v eksploatacijo še dve jamski mer i premoga. Najpozneje sredi septembra 1803 j e pričela z delom tudi sama steklarna. D o konca n a v e ­ denega leta so nakopal i zanjo 96,1 tone premoga. 8 6 P r e m o g so trošili tudi za kurjenje p a r n e peči; ta je služila za to, da so p r i m e r n o temperira l i s teklarske lonce ob vsakokratni vstavitvi ali izmenjavi. Razen opekarne so postavili tudi apnenico. Obe sta pričeli obratovat i ver jetno v jeseni ali zimi 1805. V vsem letu 1805 so nakopal i steklarnilški oziroma erarni rudar j i 1062,2 tone premoga. Upoštevajoč proizvodnjo še drugih kopov v Zagorju vidimo, da so tu prvič presegli skupni izkop 1000 t o n nekako sredi tega leta, ko so s a m o erarni rudar j i nakopali 863 ton premoga. Od 1062,2 t o n e je potrošila s teklarna 536,6 tone premoga, ostalo je bilo namenjeno drugam, m o r d a tudi v Idri jo sämo. Konec juni ja 1805 je delailo v zagorskih e r a r n i h obrat ih 14 rudarjev, 3 kovači, 2 mizarja, 1 pečar, 17 steklarjev. N o v e m b r a 1804 so pokazale kalkulacije, da je s teklarno stalo 56 kg premoga .le 7 kr, le to dni pozneje že 9 kr (druge s t ranke 15 kr) . 8 7 Cena je n e d v o m n o poskočila zaradi velikih investicij v tem letu, ki so pa itudi sicer rasle s širjenjem e r a r n e rudni ške posesti. Ce si n a m r e č odmislimo dejstvo, da je prejel v začetku novembra 1804 kop blizu vasi Sora pr i Goričanah in dà j e s pogodbo iz leta 1805 p r e - pusti l Ruardu dve jamski meri , velja pripomnit i , da j e v apri lu 1807 prejel neke druge opuščene kope, v avgustu tega leta dve novi meri, oktobra pet nadal jnj ih mer, v začetku decembra nov kop; d n e 30. juni ja in 27. avgusta 1808 je e r a r še enkra t zamenjal z R u a r d o m 3 j amske mere . Organizacija vse te posesti je gotovo ter jala določeno vsoto investicij. Rezultat j e bil ta , da so erarni kopi proizvedli leta 1807 že 1680,6 tone premoga. 8 8 Ce k t e m u prište jemo še Pinhakov, Wolkensbergov in R u a r d o v izkop, dobimo skupno količino 2122,0 tone. E r a r j e prodajal sedaj premog dru­ gim s t r a n k a m p o 10 k r za 56 kg, Wolkensberg po 7 kr, Pdnhak p o 7 kr . Kaj j e povzročilo padec cene erarnega premoga od 15 k r n a 10 kr, je težko presoditi; morda je kalkulacija dovolila znižanje prodajne cène, morda pa tudi pri t isk konkurence. Pribl ižno ista je bila prodajna cena' 86 DAS, Rudarska knjiga M 1'0, str. 145, 147—48, 150, 152—53; ADK Nov- čarstvo m rudarstvo, št. fase. 3481 in 3489; DAS, škatla Trgovina in obrt, ovoj Rudarstvo; Slokar,. Geschichte der österr. Industrie, str. 538; Bericht der Han­ dels- und Gewerbekammer, Ljubljana 1857, str. 39. 8 7 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, št. fase. 3513, 352Ò, 3570, 3601; DAS škatla Trgovina in obrt, ovoj Rudarstvo. ' 88 PAS, Ruardove fužine, fase. 4, in Rudarska knjiga M 10, str. 164—65 197, 204—07, 214, 216—17; ARZ, spisi v jamomernici. 3 Zgodovinski časopis 33 ••H erarnega premoga leta 1808, ko je znašala proizvodnja 1586 ton, in leta 1810, ko so nakopali 1680 ton premoga (v Kahlbergovem r u d n i k u pri Mirni le 67,2 tone). 8 9 P r o b l e m zase je ugotavljanje števila prav ih rudar jev; številk sicer n é manjka, toda ločitev med podložniki, ki so priložnostno kopali pre­ mog, in p r a v i m i mezdnimi rudar j i je skra jno težavna. Podatek za leto 1808 je n a p r i m e r k a r zgovoren, saj pravi, da je imel erarni premogovnik 55 rudarjev, po dva rudar ja Pinhakov, Ruardov in Kahlbergov rudnik, Wolkensbergov kop je imel enega samega rudar ja . 9 0 Vseh teh 7 »rudar­ jev« je gotovo t r e b a uvrst i t i med podložnike, za e rarn i premogovnik lahko samo splošno rečem, da j e dmel večino podložnik ov in le nekaj profesionalnih kopačev. Delitev dela z nadzornikom na čelu so prakt i­ cirali le v erannih kopih; le tu so se najbolj približali organizaciji dela, kakršno so imele vse t a k r a t n e m a n u f a k t u r e . E r a r n i kopači so delali na akord. Svečavo in smodnik j im je dajala orožarna, toda za oboje j im je odtrgovala od zaslužka. V gotovini so jim izplačali kot mezdo' le ostanek. Popravi lo obrabl jenega orodja in n a k u p novega je plačal lastnik (trditev j e dvoumna, ker se n e ve določno, ali je t o rudnik ali rudar) . Kra jevno vodstvo erarnih premogovnikov v Zagorju je pr ipadalo upravi te l ju stek­ larne, ki m u je bil dodeljen v s trokovno pomoč jamski nadzornik. Vrhovno vodstvo je imel idrijski rudarsk i u rad . 9 1 Mimogrede naj še dodam, da je erar ju sledil v Zagorje manjši kopač Andrej Pacher, zakupnik imenja Medija; ta je prejel sredi avgusta 1807 v last dve jamski mer i v hr ib ih pod Izlakami, konec februarja 1809 še rudosledno - pravico blizu istega kraja. 9 2 Več kot toliko o n jem ne vemo; kakšni globlji gospodarski motivi ga h kopanju premoga gotovo niso pripravi l i . P o likvidaciji Il irskih provinc je bilo stanje v e r a r n e m premogov­ niku v Zagorju sledeče: Dne 16. januar ja 1815 j e prosilo vodstvo s teklarne 8 9 DAS, škatla Trgovina in obrt, ovoj Rudarstvo; NAP, Ilirske province, Fi* 1043, Rudniki; Melitta Pivec-Stele, La vie économique des Provinces Illyriennes, Paris, 1930, str. 62. 9 0 NAP, Ilirske province, F " 1043, Rudniki. 9 1 DAS, Rudarski knjigi M 10, str. 239, in M 11, str. 10—11, 98—101; ADK, rokopis št. 352, str. 329; ARZ, spisi v jamomernici; DAS, Ruardove fužine, fase. št. 4; Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung št. 79 z dne 3. X. 1815 in št. 26. z dne 31. III. 1818. 92 DAS, Rudarska knjiga M 10, str. 197, 223—224. SI. 2. Razporeditev jamskih mer v Toplicah in okolici v prvih letih 19. stoletja. A — jamska mera v Verni, ki jo je prejel erar 6. maja 1803; B — jamska mera v Tomkovem hribu, ki jo je odstopil Leopold Ruard erarju s pogodbo z dne 16. julija 1803; C — jamska mera v Bukovem, last barona Wolkensberga (po sredini teče potok Kotredešca); D in E — jamski meri v Vrten pod Koširjem, ki ju 'je odstopil erar Ruardu z julijsko pogodbo; F — jamska mera, ki jo je prejel erar v last; tako kot meri D in E, dne 6. maja 1803; G — jamska mera, ki jo je prejel erar 21. julija 1803; H — sprememba jamske mere C, ki jo je zahteval baron Wolkensberg dne 17. junija 1807; a — zemljišče, kjer je stala steklarna (v desnem zgornjem kotu). Dokument so podpisali: steklarniški in­ špektor Hipmann 1. VI. 1807, Leopold Ruard 12 dni pozneje, Daniel baron Wolkensberg 20. XI. 1808 (original v ARZ med spisi v jamomernici) 34 ^I1 •S; > „C5* ' Ј ^ ""^ SS >^ 5 ? Ч^ s v? ,t t . j > »'K. \ » » » ; \ s ; -'s j. Vi Vs-: W$$ì* > 5 V s ? Чад,1 ^fi'M ^ ^ « w \, > . »«' I . ^ f X Ч ,ч ч " i ч Ч 1 Ч ' * s * .̂ .- !.N \ Zi. !*<)•»«• S 'S*' t j» ~ mm* za polletni odlog kopanja premoga za tri svoja jamska področja. To je znak, da se tam že nekaj časa ni več kopal premog; da ne bi lastninska pravica ugasnila, so prosili za podaljšanje ugasnitvenega roka. Kmalu je bilo bolje, kajti konec oktobra je vodstvo že pridobilo rudosledno pra­ vico za premogovno področje barona Wolkensberga, ki ga je kriza v času Ilirskih provinc ali neposredno po odpravi lenteh prisilila k temu, da se je odpovedal premogovništvu. Število jamskih erarnih mer se je tako sicer povečalo, a proizvodnja je nazadovala: nakopali so 1606i,6 tone premoga v letu 1815 in 953,8 tone v letu 1816. Čeprav je erar dobil pra­ vico kopanja še 13. novembra 1815 blizu Zagorja, je kriza kmalu postala tako huda, da so leta 1818 ustavili vsa dela tako v erarnem kot Pinhako- vem in Ruardovem premogovniku. Dve leti pozneje so pričeli ponujati steklarno naprodaj, dne 5. maja 1821 pa je bilo razglašeno, da se pro­ daja erarni premogokop na javni dražbi. Kompleks, ki se je prodajal, je obsegal prav za prav že kar znatno premoženje: sâmo steklarno, vse kope, Uhlilševo hubo, mizarno, opekarno, apnenico, lončarno, kovačijo, pisarno in manjše pritikline. Premogovniška površina je znašala 16 jamskih mer. Izklicna cena za celotno konkurzno- mas» je znašala samo 5000 fl.*s D e d i č i s t e k l a r n e i n d r u g i k o p a č i . Po tem zatišju je gospodarska aktivnost v Zagorju kmalu spet oživela. Nastopila je nova vrsta podjetnikov, toda podjetnikov večjega formata ikot soi bili stari. Predvsem so nekateri zmogli večje investicije. Ker se je tržišče za premog hitro širilo1, so se ite dobro rentirale. Vso erarno ostalino je kupil Ivan Schwarz 19. julija 1821 za vsoto 10 600 fl. Že v septembru je spet spravil steklarno v pogon. S pogodbo z datumom Ljubljana, dne 25. julija 1839, je Schwarz prodal vso svojo lastnino Viktorju Ruardu, in sicer gospostvo Gamberk, 17 jamskih mer premoga v Zagorju in šest pri Lokah, steklarno s skladiščem, opekarno, apnenico, kovačijo, mlin za drobljenje rude, žago, delavnice, pisarno, hišo za rudarje ter druge premičnine in nepremičnine. Za vse to je pla­ čal Ruard 91 725 fl. Ta gorenjski fužinar je imel že od' preje ali pa je medtem še pridobil imenje Zaplanino na Sp. Štajerskem, Pasjek (rudnik, talilnico in kovačijo, gozdove in 7 pravic kopanja železove rude), 2 jam­ ski meri premoga pri Zagorju in 8 mer med Zagorjem in Izlakami ter 5 mer pri Raštanju blizu Senovega, 2 jamski meri svinčeve rude poleg Šmartnega pri Litiji, po eno jamsko mero svinčeve, bakrove in cinkove rude pri Vačah, 27 jamskih mer železove rude v raznih krajih, koncesijo za prestavitev pasješke fužine v Zagorje z datumom 15. januarja 1839 in za postavitev pudlarne, valjailnice paličnega železa ter pločevine raznih vrst, brzice Medije ob izlivu v Savo itd. Toda Ruard je že po osmih me­ secih vse skupaj prodal s pogodbo Dunaj, dne 7. aprila 1840, Jožefu Atzlu za 107 450 fl.94 Kdaj, kje in kako je akumuliral Schwarz toliko kapitala, še nisem mogel ugotoviti, vsekakor pa je pričel svojo industrijsko kariero zelo skromno. Prvič se nam pojavi šele 4. maja 1819, ko mu je bila podaljšana 9 3 ARZ, spisi v jamomenüci; DAS, Ruardove fužine, fese. 4. 94 ARZ, spisi v jamomernici in fase. VI ter VIII; DAS, Rudarska knjiga M 11, str. 98—101, 401. 36 rudosledna pravica za 3 jamske m e r e premoga pr i Zagorju — ker ni mogel učinkovito kopati. V ospredje se je prer in i l šele z n a k u p o m P i n - hakove ostaline in e r a r n e steklarne. — Za Viktorja Ruarda, sina Leo­ polda, ki je u m r l 11. februar ja 1834 in zapusti l premoženja za 107 850 fl, tako že vemo, da je podedoval vse fužine in premogovnike. Poročen je bil z Ano Atzl, hčerko Jožefa Atzla, podjetniškega in graščinskega in­ špektorja gospostva Tržič na Gorenjskem in zemljiškega posestnika. Ver­ je tno Ruard ne bi prodajal svoje lastnine, če n e bi zašel v veliko krizo: od prodajne cene 107 450 fl j e odpadlo na plačilo njegovih dolgov 70 000 fl ali 2/3 vrednost i ! Atel je za ostalih 35 000 fi izstavil dolžno pismo, R u a r d u pa dal v gotovini le 2000 fl. P o tem poslu se je omejil R u a r d zgolj na gorenjske fužine; vse d r u g o je opustil . — Atzl je pričel svojo' premogov­ niško kar iero p r a v tako skromno kot Schwarz: dne 8. oktobra 1823 je prejel rudosledno pravico pr i Medvodah. 9 5 P r e d e n b o m nadal jeval z vodilnim dogajanjem v zagorskem p r e m o ­ govništvu, na j še p r a v na k r a t k o omenim delovanje drugih lastnikov jamskih m e r premoga. E m a n u e l grof Schärfenberg, lastnik imenja Me­ dija, j e prejel t r i jalmske m e r e n a svojem zemljišču v let ih 1819, 1820 in 1822. P r e m o g je uporabl ja l v svoji fužini in kovačiji, ki j u j e postavil za gradom ob potoku Mediji. Z a pot rebe teh dveh obratov si je pridobil tudi kope železove rude. K o je pozneje premogovnike opustil, je pričela še p r e d 27. m a r c e m 1828 v njih kopati družba l jubl janske čistilnice slad­ korja, k e r ni našla dovolj premoga v nekih drugih svojih kopih. Dalje sta imela blizu Izlak tudi p r e d 27. m a r c e m 1828 svoj premogokop Ljub­ l jančana Ivan Rogoš in Flori jan Schäfer; r u d n i n o sta vozila p r e k o Trojan V, Ljubljano. Sredi juni ja 1830 sita prejela Ivan Rogoš in Leopoldina Scha­ fer v dveh enakih deležih v last eno j a m s k o mero blizu Medije, v sep­ t e m b r u pa t r i v Kisovškem grabnu. Rogoseva polovica deležev v p r v i mer i je bila prenot i rana 23. septembra 1830 v koris t železarne Kar la kneza Auersperga v Dvoru zaradi zavarovanja vsolte 3396 fl 51 kr, polovica deležev v drugih t r e h m e r a h pa je bila p r e n o t i r a n a 19. novembra 1830 v korist iste ter jatve. 9 6 Nadaljnje dogajanje v Zagorju je bi lo v najožji zvezi s pojavom, ki ga imenujemo »vdor tu jega kapi ta la v s lovensko narodnostno ozemlje« ali pa sploh njegova posledica. K e r je ta pojav nadvse važen za našo gospodarsko in t u d i poutično zgodovino in k e r ga zasledimo še v drugih premogovniških bazenih, se m i zdi pr imerno, da ga izločim iz doseda­ njega popisovanja; obravnaval ga b o m v posebnem poglavju, da že s t em akcenituiram vso njegovo težo. 9 5 DAS, Rudarska knjiga M 11, str. 125, 280, in M 2, str. 208, 288; ARZ, spisi v jamomernici. 9 6 Das, Rudarske knjige M 11, str. 143, 154—55, 198—200, 326, in M 1, str. 345, 361, ter M 12, str. 51—53, 59—61, 63—64, 66—67, 71; Ruardove fužine, fase. 4; Spisi k rudarskim knjigam, ovoj št. 46; Deželna deska, modni zvezek, C 14. 37 Premogovnik v Trbovljah. Prvi, ki je razgibal Trbovlje, j e bil F r a n c Maurer, s tek larnar v Celju. Dne 10. novembra 1804 je prejel v trboveljski kotlini z osmimi lastninskimi pismi šest jamskih m e r pre­ moga. Osamljeni Maurer se je širil v tem področju nemoteno in sicer takole: 9 7 5 dvojnih + 1 enojno jam. mero prejel 10. nov. 1804 4 dvojne + 3 enojne, jam. mero prejel 10. dec. 1839 1 dvojno jam. mero prejel 18. nov. 1840 1 dvojno jam. mero prejel 14.'jan. 1841 4 dvojne + 1 enojno jam. mero prejel 2. avg. 1846 15 dvojnih + 5 enojnih jamskih mer = 35 jamskih mer Razpredelnica n a m pove, da je med prvimi in poslednjimi podelit­ v a m i eni sami družini (Francu Maurer ju in njegovim otrokom) preteklo polnih 42 let; veliko število jamskih m e r ponazarja veliko željo* po raz- teznosti, izikop pa n i bil v sorazmerju s t e m i ambicijami, ker investicije niso bile znatne. Čeprav so vse mere obsegale ogromno površino, je M a u r e r še 9. septembra 1846 izkoriščal le kope v nekater ih jamskih m e r a h in še to v obliki dnevnega kopa. 9 8 Vsaj prv ih 10—15 let je bila proizvodnja premoga gotovo majhna. Šele po umir i tv i političnih in gospodarskih raz­ m e r okoli 1820 in pozneje se je pričel izkop večati; kmalu je postal k a r znaten: 9 9 , leta 1835 341,6 tone leta 1843 560,0 tome leta 1836 414,4 tone leta 1844 504,0 tone leta 1837 420,0 tone leta 1845 . . . . . . 537,6 tone leta 1841 473,2 tone leta 1846 599,2 tone leta 1842 . . . . . 459,2 tone leta 1847 823,2 tone leta 1848 . . . . . 341,6 tone Opaziti je dva lahna padca proizvodnje, prvega leta 1842, drugega močnejšega le ta 1844; obema ne pripisujem nobenega pomena, ker sta komaj zaznavna in nista v nobeni zvezi s pomembnejš imi dogodki. Vse drugače je s padcem proizvodnje leta 1848: z ozirom na leto 1847 se je izkop zmanjšal skoraj za 6 0 % ! Gospodarskih posledic m a r č n e revolucije — padec izkopa — niso čutili samo v Trbovljah, ampak v p r e n e k a t e r e m premogovniku. ' Prvi industri jski obrat v Trbovl jah je bila steklarna, ki j e pričela obratovat i leta 1824; prav ta je izzvala povečanje proizvodnje. Do leta 1837 j e delovala m e n d a samo z eno pečjo; t a k r a t so baje vgradili še drugo peč. P o d a t k a o vgraditvi druge peči nisem mogel preveri t i z viri, vendar bi se dalo s podatki iz zgornje razpredelnice trdit i , da j e delovala vsaj že leta 1836, kajt i razl ika v izkopu premoga je večja med leti 1835 97 DAS, Fevdna in koncesijska knjiga; Rudarska knjiga A; prim. Janko Orožen, Zgodovina Hrastnika, Trbovelj in Dola, I, Trbovlje 1958, str. 302—306. 9 8 AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1846. 9 9 Tafeln zur Statistik.' 38 in 1836 kot pa med leti 1836 in 1837.10° Prav tedaj je bilo zaposlenih v Trbovljah vsega skupaj 40—50 delavcev. Koliko med njimi je bilo stek­ larskih delavcev in koliko rudarjev, ni mogoče ugotoviti. V Trbovljah so kopali tudi ilovico za nezgorljivo opeko. Uporabljala jo je steklarna z najboljšim uspehom pri izdelavi steklarskih loncev in šaimotne ali nezgorljive opeke. Za to ilovico se je zanimala tudi neka državna tovarna porcelana v pirotehnične namene. Posebna industrija ali vsaj obrat za predelovanje ilovice se pa v Trbovljah ni razvil. S podelitveno listino z dne 14. julija 1840 je postal Franc Maurer ml. sam lastnik vsega premoženja, ker mu je takrat prepustil brat Ignac Pavel svojo polovico, oče pa že 21. novembra 1829 svojo polovico enti­ tet.1 0 1 Leta 1842 je Maurer ml. ponudil rudarske entitete in steklarno na prodaj za znatno vsoto 100 000 fl, a kupca takrat ni našel; do prve lastninske spremembe je prišlo šele 4. avgusta 1847, ko je prešla pravica nad prvimi šestimi merami od Maurerja na erar.1 0 2 Ta je postal pravno sosed Maurerju sicer že 22. februarja, ko> je bila sklenjena pogodba med njima glede teh kopov.103 Prav 4. avgusta pa se je vsa slika močno spre­ menila, kajti erar je tega dne prejel znatno1 število novih jamskih mer; tako je imel vsega skupaj 42 mer. Premogovnik v Hrastniku. Morda so pričeli kopati pre­ mog v Hrastniku že leta 1807,104 vendar za tem dozdevnim kopanjem ne- slišimo kakšnih 15 let o pravih kopačih. Pomembnejši eksploatator hrast- niškega premoga je postal šele ljubljanski trgovec Franc Lusner. Ta je 29. junija 1830 prosili za lastninsko pravico za tri jamske mere v kraju Peklo, ki so bile od konca decembra 1822 dalje skupna last Tadeja: Hef eleja in Andreja Schönbucherja. Ta dva sta Lusnerju prodala navedene tri mere z zalogami premoga in delavnicami vred za 1000 fl. Še pred tem je Lusnerju prodal tri pravice kopanja tudi Ivan Rogoš; njegova last so bile od sredine junija 1828 dalje. Za zalogo premoga in delavnico je Rogoš prejel 550 fl. Z njim je Lusner podpisal pogodbo o nakupu v Lju­ bljani dne 29. decembra 1829. Tem šestim meram je priključil Lusner že 1831 še svojih pet novih jamskih mer blizu Sv. Jakoba v Dolu. Kmalu zatem, 24. julija 1831, so bili prepisani vsi kopi na vdovo Terezijo Lusner z njenimi štirimi otroki Karlom, Julijo, Zofijo- in Jožefom. Konec decembra 1842 so otroci (brez Karla) pomnožili dediščino s štirimi novimi merami v hribih Okoli Hrastnika.1 0 5 Izkop premoga pod imenom Lusner je bil še kar znaten:1 0 6 100 Orožen, Zgodovina Trbovelj, . .., str. 305 si. 1 0 1 DAS, Rudarska knjiga A, str. 363. 102 Ibidem, str. 361—362, 537—539. 103 DAS, Fevdna in koncesijska knjiga, str. 38—46, 75—87. 104 Albert Miller Ritter v. Hauenfels, Die Steiermark. Bergbaue, str. 79 si.; Hlubek, Ein treues Bdld des Herzogthums Steiermark, Grate 1860, str. 295. 105 DAS, Fevdna in koncesijska knjiga, str. 87—96; Rudarska knjiga A, str. 585, 587, 857, 859, 869, 885; AFM, Bremogokopna direkcija Leobén, fase, za leto 1843; Orožen, Zgodovina Trbovelj, str. 342 si. 106 Tafeln zur Statistik za cit. leta. 39 SI. 3. Del rudarskega orodja iz sredine 19. sto­ letja (original v KDA, zbirka Rosthoirn, Poschin- ger; rokopis ni paginiran) f4 leta 1835 319,2 tone leta 1836 338,8" tone leta 1837 660,8 tone leta 1838 820,4 tone leta 1839 750,4 tone leta 1845 . . leta 1840 884,8 tone leta 1841 714,0'tone leta 1842 i82",0 tone leta 1843 371,4 tone leta 1844 281,7 tone . 544,6 tone Prot i koncu leta 1845 je priš lo v Hras tn iku do pomembnega dogodka, ki je spet v zvezi z vdorom tujega kapi ta la na slovensko ozemlje oziroma v slovensko družbo. Zato prek inem t u zgodovino hrastniškega p r e m o ­ govnika. Premogovniki okoli Lib o j in Zabukovice. Ležišča premoga okoli Celja so bila sicer z n a n a že okoli le ta 1776, v e n d a r so j ih s istematičneje preiskal i šele poleti 1798 idrijski rudosledci. P r e m o g so izsledili v okolici Celja, Liboj in Šoštanja, torej v samih že znanih nahajališčih: 1 0 7 IRA, serija G-M-S, fase. III. 40 Vendar so legalno, to je z dovoljenjem rudarskih oblasti, pričeli kopati premog šele leta 1799. Franc Rath, zakupnik gospostva Laško, in Daniel Dereaini, trgovec v zgornještajerskem Gradcu, sta prejela dne 10. avgusta 1799 ikot prva dve pismi, ki sta jima dali vsako po devet enojnih jamskih mer ozemlja v Libojah in neposredni okolici. Ker sta si hotela zagotoviti celotno premogovniško področje, sta prosila in 14. sep­ tembra tudi prejela spet devet podobnih mer v okolici Zabukovice. Ko jima je bilo dano 13. junija 1801 četrto lastninsko pismo za okolico Brit- nega sela, se je imenoval Rath že lastnik obrata za proizvodnjo galuna, Dereani pa njegov sopodjetnik (in še vedno trgovec). V začetku je na­ kopal Rath bolj malo premoga, leta 1801 na primer 23,7 tone, leta 1802 že 29,3 tone, leta 1804 pa 35,8 tone.1 0 8 Sredi julija 1804 je Rath že prosil samo v svojem imenu za 9 jam­ skih mer površine v okolici Sv. Neže pri Libojah. Kot v Trbovljah vidimo torej tudi tu veliko ekstenzivnost pa majhno intenzivnost kopanja. Ta se je pa vendarle krepila: v prvem četrtletju 1807. leta je nakopal Rath 22,7 ton rudnine; potemtakem hi utegnil podjetnik nakopati v vsem letu nekako 100 ton premoga.109 Po tem času je prišlo do hitrega menjavanja v lastništvu vseh 45 jamskih mer površine. Konec aprila 1808 je postal lastnik tega velikega kompleksa ozemlja Ivan Kircher, za njim v smislu neke pogodbe sredi februarja 1812 Aleksander Kottowitz pi. Kortschak. Proti koncu 1821 je vse ozemlje, prešlo v rudarsko' last Ivana Steiner j a. Spet zaradi neke po­ godbe sta prejela 18. julija 1827 entiteto Jakob Tadej Hefele in njegova žena Ana.110 To je tisti Hefele, ki je pet let preje kopal premog v Hrast­ niku, ga prepustil Lusnerju in se preselil v Liboje. Zdi se, da sta Hefe- leja tu resneje poprijela za delo; fo sklepam iz dejstva, da sta se (morda zaradi investicij ?) poleti 1827 celo. zadolžila za 2000 ffl pri Tomažu Grilcu. Iskala sta denarno pomoč tudi pri Leopoldu Friedrichu. Z njim sta skle­ nila družabniško pogodbo, s katero sta mu zavarovala vlogo v višini 8000 fl. Hefelejev izkop premoga je nihal takole:1 1 1 leta 1832 585,2 tone leta 1835 707,0 tone leta 1833 715,4 tone leta 1836 656,0 tone leta 1834 667,8 tone leta 1837 . . . . . 510,7 tone Z novo pogodbo z dne 1. novembra 1837 je postala ta entiteta spet rudarska :last Ivana Stein er j a. Ob tej priliki se nam razkrije novost, da je bil njegov direktor Tomaž Grilc, obratovodja pa Tadej Hefele. Torej gre za neki industrijski obrat, za neko tovarno. Še več nam razkrije pogodba, s katero je 28. junija 1841 prodal Steiner ves kompleks Ivanu Friedrichu, ki se tu že imenuje steklarnar blizu Sv. Neže (kupnina je znašala 12 000 108 ÀDK, rokopis št. 352. 109 ADK, Novčarstvo in rudarstvo, rd. št. fase. 3759. 110 DAS, spisi k rudarskim knjigam, ovoj št. 20. 111 Tafeln zur Statistik. 41 fi).112 Torej je velika verjetnost, da je menjavanje lastništva steklarne imelo za posledico menjavo lastništva jamskih mer za premog. Ko je bilo končno1 vse v Friedrichovih rokah, se je menjavanje usta­ vilo. Iz literature je znano, da je pričela libojska steklarna obratovati v letu 1794, ne da bi bil pri tem: znan vrstni red njenih lastnikov. Ker je vsaj del omenjenih jamskih mer skoraj gotovo spadal k steklarni, bi utegnile biti vse navedene osebe lastniki steklarne. Šele finančno dovolj močni Friedrich je uspešno zaustavil verigo prodaj. V jeseni 1843 je izpeljal steklannar obsežno koncentracijo svoje do taikrait precej raztegnjene površine jamskih mer. Konec oktobra je razve­ ljavil dosedanjih pet lastninskih pisem za 45 jamskih mer in prosil za pet novih pisem, od katerih je vsako veljalo za eno dvojno jamsko mero, sku­ paj torej za 10 jamskih mer. Sprememba je veljalla od 8. novembra dalje. Prvi dve meri sta bili situirani blizu libojske steklarne, nadaljnje pa v Zabukovici, Britnem selu, Sv. Neži. Okrog teh je sčasoma nanizal še nove mere: septembra 1843, oktobra 1844, avgusta 1846, 2. junija in 16. junija 1847, končno leta 1852.113 Tako je postal Friedrich najmočnejši rudniški posestnik te okolice. Kdor koli bi se tu še pojavil, bi stali v senci močnega steklarnarja in bi konkurence ne vzdržal. To dokazuje tudi proizvodnja.114 leta 1841 477,9 tone leta 1845 . . . . 989,2 tone leta 1842 583,4 tone leta 1846 . . . . 1040,8 tone leta 1843 623,5 tone leta 1847 . . . . 1059,2 tone leta 1844 707,8 tone leta 1848 . . . . 782,4 tone Podatki za leto 1848 so vpisani pod imenom njegovega brata Antona Friedricha, direktorja steklarne že nekaj let. Spet opazimo, da je ste- klarharjev izkop rudnine leta 1848 padel za okoli 25 °/o v primeri s pro­ izvodnjo v prejšnjem letu. Potrošniki njegovega premoga so bili: ste­ klarna, razni kupci v Celju in bombažna predilnica v Preboldu. Ta to­ varna je že leta 1844 vgradila parni stroj 36 KM; bil je to prvi parni stroj na Spodnjem Štajerskem. Letno je potrošil do 900 ton premoga, med drugim tudi Friedrichovega premoga;115 točne količine njegovega kontin­ genta nam niso znane. Na ozemlju Zabukovice so se sredi decembra 1839 zasidrali tudi ' Maurerjevi steklarski delavci Ranzingerji. Najprej je prejel Anton tod dve jamski meri, naslednje pa začetek in konec januarja 1840, novembra 1841 (te in nadaljnje skupaj s svojimi tremi sinovi), januarja in septembra 1843, osmo junija 1847. Pri teh entitetah je imel oče 2/s deležev, sinovi vsak po Ve deleža. Da je bilo njihovo kopanje z ozirom na Friedrichovo bližino prav neznatno, potrjuje tudi izjava rudarske komisije iz septem- m DAS, Rudarska knjiga A, str. 693—695. 113 Ibidem, str. 93—95, 101, 123, 701; Fevdna in koncesijska knjiga, str. 11 do 26; Spisi k rudarskim knjigam, ovoja št. 19 in 20; ADK, rokopis št. 352,'str. 304; ŠDA, rokopis št. 195, str. 83. 114 Tafeln zur Statistik. us Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer... Im J. 1852, str. 116. 42 bra 1843, da Ranzingerji ne bodo mogli nakopati letno več kot 11 ton pre­ moga; Celje in predilnica da so jim zaprti zaradi konkurence močnejših rudnikov in da bodo s svojim premogom kvečjemu mogli žgati apno. Toda Ranzingerji so vztrajali. Oče je stopil v družbo z Antonom Halmorn, ki je zase pridobil eno jamsko mero marca 1846. Družabnika sta imela vsak pol deleža pri skupnem kopu, ki sta ga prejela tedaj blizu Zabu- kovice. Iz vsega ni billo nič in Ranzingerji so se izselili v Ilirsko Bi­ strico.116 Blizu Friedrichove steklarne je pričela obratovati še tovarna kame- ninaste posode. Iz literature vemo, da sita leta 1816 prodajala Anton Prug- ger in njegova žena Frančiška ta obrat v Nemškem dolu med Libojami in Zabukovico za izklicno ceno 7500 fl; obrat je imel svoj premogovnik tik za poslopjem.117 Do sedaj pregledani viri mi ne povedo, kdaj je pri­ čela tovarna z delom, kdo vse ji je bil lastnik in kdaj je premogovnik pridobila, zanesljivo je samo to, da se ime Prugger nikoli ne pojavi v seznamih lastnikov jamskih mer. Morda je prodajal Prugger obrat v imenu koga drugega? Šele poznejši lastnik Ignac Hefele je za potrebe tovarne res prejel kop premoga pri Zabukovici, toda to se je zgodilo šele novembra 1840.118 Tej glavni premogovniški dejavnosti v zabukovški okolici se tik pred letom 1848 priključuje še vrsta, manj pomembnih rudosledcev in kopačev premoga. Moram jo navesti, ker dopolnjuje zgodovino tamkajš­ njega premogovništva in kaže na velik interes za premog. Prvi je bil Jožef Ludvik Hausmann, lastnik gospostva Novo Celje, z jamsko mero iz avgusta 1846. Njemu je junija 1847 sledila Terezija Hefele, ki ji je dve meri prepustil mož Ignac. Le-ti je kaj kmalu kupil Hausmann in jima dodali še v istem mesecu juniju dve novi meri. Dne 9. junija 1847 se je tod pojavil poštni mojster Vincenc Gurnigg. Željo po prodajanju premoga preboldski tovarni sta pokazala tudi Gurnigg in Halm (zemljiški posest­ nik iz Celja) s tem, da sta prejela vsak po dvojno jamsko mero v bližini Kaplje vasi pri Preboldu, torej prav blizu tovarne. Nakopala nista prav nič premoga in Gurnigg je odstopil januarja 1848 svoj del Halmu. Zanj se navaja celo po letu 1851, da pri Preboldu ni nič kopal. Popolnoma razumljivo, saj je Friedrich docela obvladal vsa bližnja tržišča in zanj je bilo kopanje rentabilnejše kot za kogar koli drugega.119 Sloji premoga, ki so bili na pravkar opisanem področju zelo močno razviti in izdatni, so se nadaljevali še na ozemlje vzhodno> od črte Celje- Laško, a so bili šibkejši in manj raziskani. Da je bilo zato kopanje pre­ moga manj razvito, nam bodo povedali sledeči stavki: Prvi rudosledec premoga v Pečovju je bil šele Andrej Schönbucher, nadzornik pri rud­ niku Matevža Hefeleja, ki je prejel eno jamsko mero v last v januarju 1836. Junija mu je postal sosed Ignac Novak, ki je septembra 1837 in 116 DAS, Rudarska knjiga At str. 597—599. 117 Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung z dne 6. XII. 1816, št. 98. 118 DAS, Fevdna in koncesijska knjiga, str. 162—163; Spisi k rudarskim knjigam, ovoj št. 55; Rudarska knjiga A, str. 833—35; Orožen, Zgodovina'Trbo­ velj, str. 366. 119 Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer. .. 1852, tabela C. 43 aprila 1838 prejel še po eno mero. Novak je bil prvotno lastnik imenja Spodnji Lanovž pri Celju, od leta 1838 dalje steklamar v Rakovici. Novak se s tem ni nehal širiti; nove mere so sledile januarja 1841, septembra 1843, maja 1848. — V oddaljenem Trobnem dolu se je poleti 1846 naselil še Karel Wolfschak, upravitelj posestva Planina nad Sevnico.120 Premogovnik Gov ce. Že neko poročalo celjskega okrožnega urada iz leta 1791 pripoveduje o bogatih ležiščih premoga v okolici La­ škega, Govc in Šmihela, ki pa da se ne izkoriščajo. Moralo je preteči več kot 10 let, preden so nakopali prve tone te rudnine. Pionir je bil Wolkens- berg, ki je je nakopal v tromesečju april-maj-junij 1804 vsega skupaj 8,4 tone; sam je je potrošil 3,4 tone, ostalo je razdelil raznim strankam.1 2 1 Naslednja kopača govškega premoga sta nastopila šele po trideset­ letnem premoru:. To sta bila Tomaž Grilc, upravitelj graščine in direktor Steiner j eve steklarne, ter Jožef Drasch, lastnik imenja v Celju, ki sta kupila lastninsko pravico do jamske mere po polovici šele avgusta 1835 od Tadeja Hefeleja in žene Ane. Nadaljnjih 6 pravic kopanja premoga sta si pridobila septembra 1835 (rudarsko last šele 1838). Tomaž Grilc je po­ stal samolastnik vseh 7 mer po medsebojni pogodbi z dne 24. julija 1843 in 31. julija 1844. Leta 1845 je nakopal premoga 248,1 tone, leta 1846 že 327 ton, leta 1847 kar 503,2 tone, leta 1848 pa le 455,6 tone1 2 2 (padec pro­ izvodnje za približno 10°/»!). Sicer je Grilc že 8. avgusta 1847 ponujal naprodaj svoje entitete za 74 250 fl, vendar jih še ni mogel prodati. Iz popisa premoženja zvemo, da je trosil premog tudi v svojih dveh indu­ strijskih obratih, v opekarni in apnenici.123 Premogovnik pri Starem trgu. Preden bom prešel na popis premogovnikov ob severni meji slovenskega narodnostnega ozem­ lja, se moram zaustaviti pri nekakšnem vmesnem členu med osrednjimi in severnimi rudniki, to je pri rudniku premoga blizu Slovenjega Gradca. Njegova zgodovina je v ozki zvezi z najpomembnejšo fužino na Spodnjem Štajerskem, s tisto v Mislinji. Po vrsti raznih fužinarjev ji je postal leta 1823 lastnik Anton Bonaczy pi. Bonazza. Ta je novembra 1826 prejel kon­ cesijo za neke nove naprave s pogojem, da bo uporabljal v njih premog. Podobni pogoj je imela tudi koncesija iz leta 1837. Dejansko je prejel Bonaczy prvo rudarsko lastninsko pismo za kop premoga v bližini Starega .trga 19. avgusta 1835, drugo pismo za Vrhe v isti okolici nekaj pozneje, 7. oktobra. Kot mnogi drugi podjetniki je tudi Bonaczy rudosledil premog v raznih krajih.124 Na primer sredi avgusta 1840 v Podkraju blizu Raven, sredi decembra pri Kotljah (prejel v last 120 DAS, Rudarska knjiga A, str. 501—503. m ADK, rokopis št. 352, str. 286; SD A, rokopis št. 195, str. 65, 94. 122 Tafeln zur Statistik. 123 AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1847. 124 DAS, Fevdna in koncesijska knjiga; Rudarska knjiga A. 44 novembra 1841, vrni l 1846), decembra 1841 v Šmihelu nad Laškim (kop prodal marca 1848 poštnemu mojstru Gurniggu), septembra 1842 v oko­ lici Spodnjih Zreč, Zič, Zičke vasi, J a m n i k a , Sv. Križa pr i Vitanjah. Žrečki kop je ponujal apri la 1845 v n a k u p erar ju za vsoto 6040 fl, k a r j e pa ta odklonil. 1 2 3 Izkop Bonaczyjevega premoga fiksirajo sledeče številke: 1 2 6 leta 1845 169,6 tone leta 1848 160,3 tone leta 1846 142,7 tone leta 1851 314,0 tone leta 1847 233,5 tone leta 1852 339,5 tone Tudi mislinjska fužina je leta 1848 občuti la krizo; izkop premoga je bil tega leta nižji za približno 30 Vo z ozirom na leto 1847. V poslednjih dveh v tabel i c i t i ranih letih je imel fužinar v vseh svojih št ir ih o b r a t u ­ jočih j a m a h zaposlenih 68 rudar jev in delavcev ter enega nadzornika. Kot v mnogih p r i m e r i h t u d i pr i Bonaczyju n e zvemo za število poklicnih rudar jev. Neznano je, koliko ga je stal izkop 56 kg premoga in kolikšne so bile mezde rudar jev in kakšni so bili nj ihovi delovni pogoji. Premogovnik Lese. Dosedanji rezultat i raziskave kažejo, da pr ipada prvenstvo v odkrivanju premoga v Lešah pr i Preval jah Jožefu Seifertu iz Ptuja, ki se- leta 1808 imenuje a rendator v Sv. Heleni pr i Ča­ kovcu. T a je imel t r i kope svinca pr i Lešah; prva dva je prejel leta 1806, tret jega leta 1808. Leta 1810 je že prosil kot sv inčarnar v Kotl jah z nek im družabnikom pod f irmo Jožef Seifert & Comp, za t r i lastninske pred- zabeležbe na premog v guštanjski fari, sredi julija 181.1 za svinec v ko- teljski fari. 1 2 7 V smislu poročne pogodbe z dne 5. juni ja 1810 je bila vpisana kot lastnica svinčevih kopov v Kotl jah in Lešah Marija A n a Seifert. Po ape­ lacijski odločbi z dne 21. m a r c a 1812 so prepisal i lastnino na Blaža Ma­ yer ja. Blaž Mayer n i bil novinec v rudars tvu . V letih okoli 1801 je bil član svinčarske »Družbe Frider ikovega rova« v Pl iberku. Ta mož, sicer sv inčarnar v Kapli, je prosil le ta 1810 za lastninsko predzabeležbo na premog v fari Ž i t a r a ves. Za t e m je sporočil v začetku decembra 1810 Ivan Lessacher, upravitel j Mayerjevega podjetja v Kapli , da je naletel n a premog na več k r a j i h v fari Kamen. Dalje je prejel Mayer še premog pr i Št. Lipšu. P o kra jšem p r e m o r u so m u podelili v začetku septembra 1816 rudosledno pravico za premog v fari Sv. Daniel, d n e 28. decembra 1816 podobno pravico v Lešah. Kot podjetnik v Meži j e postal Mayer sredi avgusta 1817 lastnik rudos ledne pravice še za p r e m o g v Mežici. On oziroma njegov plavžar I v a n Pilz sta pridobila rudos ledno pismo za p r e - 1 2 5 AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1845. *• Za leto 1845--18 Tafeln zur Statistik, za leto 1851—52 Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer. . . 1852, tabela C. 1 2 7 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjiga št. 747, str. 28, knjiga št. 565, knjiga št. 778, str. 17. 45 mog v Lešah še 18. oktobra 1817, 9. maja in 1. avgusta ter 26. septembra 1818 (tokrat 5 jamskih mer), končno 9. junija 1819 (3 rudosledne pravice, ki so j ih pozneje prejeli Rosthorni) . 1 2 7 3 Prvotno je bi la sodba o leškem premogu zelo pomilovalna; niso m u pripisovali lepe bodočnosti. Ko je dal raziskati grof T h u r n leta 1822 Lese z n a n e m u momtanskemu strokovnjaku in piscu Scheuchenstuelu, se je gla­ silo raziskovalčevo poročilo z dne 13. avgusta 1822, da je leski premog nepomemben in da se ne da dobro kopat i ! 1 2 8 P r a v Rosthorni, ki so leta 1823 že dogradili c inkarno na Preval jah, pa so to poročilo z dejanji v celoti demantira l i . Leta 1824 so u r a d n o zabeležili, da je prodal Mayer svoje jamske mere premoga podjetnikom Rosthornom. 1 2 9 Ti so že sarni pred nakupom iskali premog v okolici Preval j in na Thurnovo začudenje odkril i prav sredi maja 1823 tod izdatne sloje premoga. 2 e 7. junija so prejeli pet lastninskih pravic za okolico Preval j . Nato je sledila še vrs ta novih podelitev: p r a t i koncu novembra 1825 v okolici Podgorja, julija 1829 za okolico Mežice, julija 1833 v Wiesenauu (že zunaj slovenskega narodnostnega ozemlja). Tu so- naleteli sicer že 'leta 1827 na premog, a nehal i kopati, ker n i bilo znatnejše potrošnje minera la . 1 3 0 Premog v Lešah in okolici je privlačeval še druge rudosledce. Le omenim naj zemljiškega gospoda Ivana Kometer ja iz leta 1837 ter F r a n c a in Tomaža Rachoya iz Preval j iz let 1839 in 1840 (tokrat v Koti j ah blizu opekarne, ki je bila last kmeta Schrattenegger ja). Toda vsi t i niso bili resni podjetniki; njihove pravice so kmalu zapadle. 1 3 1 Rosthorni, od 1827 dalje železarski podjetniki, so bili tod brez kon­ kurence. P o t e m ko so v 'letih 1833 in 1835 iskali premog t u d i v kra j ih zunaj slovenskega narodnostnega ozemlja (Št. Lenarit, Magdalensberg), so se 1837 spet vrnil i v okolico svoje železarne na Preval jah. Juni ja so pre­ jeli pravico kopanja premoga v Podkra ju prvič, februarja 1843 drugič, oktobra: 1844 tretjič. K e r kopanje 'tod ni bilo rentabi lno, so delo opustili. P r a v tako so opustili kope pr i Mežici, t ist ih pr i Št. Lipšu pa ne, ker so odkrili dodatne in izdatne žile premoga. 1 3 2 Osredotočili so se predvsem na leski sloj premoga. Z vstopom Rosthornov, po poreklu Angležev, v železarstvo sloven­ skega dela Koroške se pričenja pravzaprav novo poglavje zgodovine le- škega premogovnika. Njegov vzpon je bil d i rektno odvisen od prosperi­ l a Ibidem, knjiga št. 747, str. 28, knjiga št. 565, knjiga št. 778, str. 4, 31, knjiga št. 573, Tom I, str. 12, knjiga št. 594, str. 8, 28, si., 38, 48, 50, 55, 59 si.; AFM, Premogokopna direkcija Leoben^ fase, za leto 1842; Hermann Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, II, str. 122, 124; Kärntens gewerbliche Wirtschaft, str. 240, ima napačne podatke. 1 2 8 KDA, Zbirka Rosthom, fase. 7, ovoj d. 1 2 9 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjiga št. 573, Tom I, str. 14, knjiga št. 322; AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1842. 1 3 0 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjiga št. 594, str. 730, 821—22, knjiga št. 573, str. 116—120, 246—247; Zbirka Rosthom, fase. 7, ovoj d. 1 3 1 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjiga št. 578, knjiga št. 574, str. 69, 82, 147, 169. ш Ibidem, knjiga št. 573, str. 693—94, 773, 778, knjiga št. 578, knjiga št. 574, knjige št. 287/1, 287/4 do 287/6, knjiga št. 580; AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1842; Zbirka Rosthom, fase. 7, ovoj d. 46 ranja njihove železarne. Ker pa je bil sedež firme Rosthorn na Dunaju, tretiram njihov kapital kot tuji kapital. O njem pa bo govor v posebnem poglavju. * * * Premogovnik L ob ni k nad K a pio. Prva je odkrila pre­ mog v Lobniku nad (Železno) Kaplo leta 1784 fužinarka Kristina Kuh­ dörfer, vendar se zdi, da ga potem delj časa ni izkoriščala, vsaj ne v znatnejših količinah.133 K temu premogu se je povrnila šele proti koncu 18. stoletja, šele leta 1793, ko' sta prejela kop lobniškega premoga Kristina Kuhdörfer in Leo­ pold Lieber (razen tega primera nastopa pozneje fužinarka vedno sama). Kopanje je bilo uspešno in zaradi povpraševanja tržišča je prosila last­ nica leta 1797 za dovoljenje prodajanja premoga. Njena proizvodnja pre­ moga je bila sledeča: Leta 1798 kar 72,8 tone, leta 1799 komaj 25,2 tone, leta 1801 že 31,4 tone.134 Kristina je predala svoj kop Andreju Kuhdör­ fer ju. Ta se je 1804 zaradi njega pravdal s fužinarjem Dizmo grofom Christalniggom. Sicer pa vemo o Kuhdorferju le še to, da je imel nekje med 1804 in 1814 v Celovcu skladišče za premog, ki je bilo kmalu opu­ ščeno zaradi previsoke cene rudnine.1 3 5 Njen premog so uporabljali tudi puškarski mojstri iz Borovelj. Sicer je res, da so nekateri puškarski mojstri tudi sami iskali premog, toda v krajih, kjer ga praktično ni bik»: leta 1796 ga je rudosledil Leopold Fritz v dolini Zavrhâm na severni strani karavanškega Stola, od junija 1823 dalje Ivan Šašel v predelu zahodno od Slovenjega Plajberka, v septem­ bru 1845 pa Simon Ogris spet v dolini Zavrhâm.1 3 6 Za Kuhdorferjevo je kopal premog v Lobniku fužinar Patzer. O njem vemo samo to, da ga je leta 1797 izročil 14,3 tone raznim fužinarjem in kovačem;137 koliko ga je nakopal ali pa sam potrošil, ni znano. Leta 1810 sta iskala premog na. pobočjih tega hriba svinčarnarja Tomaž Fladung in Gregor Kampoš. Dve leti za njima se je tam zasidral še Dizma grof Christalnigg. Važneje je to, da si je leta 1811 nekje pri Kapli (morda ob podnožju Lobnika?) odkriti premog prilastil erar, ki je imel v trgu svinčarno in cinkarno.138 Za to aktivnostjo je nastal daljši premor. Šele leta 1835 se je spet povzpelo na Lobnik znano Eggrovo železarsko podjetje, a verjetno ko­ palo brez pravega učinka. Podobno se je 1843 zgodilo valšperiškemu -že- lezarju Offnerju. Le za Antona Pisanca iz Kaple, ki je rudosledil na Lobniku 1844, se navaja ,1845 konkretni izkop: 4,7 tone premoga. Leta 1846 je tu nakopal Aleksander Vincenc Kompoš 8 ton premoga.130 133 ADK, rokopis št. 352, str. 327. 134 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjigi št. 564 in 565. iss Kärntens gewerbliche Wirtschaft, str. 240. 136 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjiga št. 574. 137 ADK, rokopis št. 352, str. 327. 138 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjiga št. 778. «s AFjvi, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leti 1842 in 1843; KDA, Rudarsko glavarstvo, knjigi št. 573 in 287/3. 47 Premogovnik Št. Lipš v P o d j uni. V tej dolini je bilo poleg enega ali dveh pomembnejš ih slojev premoga tudi več leč te rud­ nine. Rudosledci so ta nahajal išča sicer izsledili, nekoliko eksploatirali in takoj opustili, ker so bila premalo izdatna. Tak p r i m e r n a m nudi fu- žinar Maks Tadej grof Egger, ki j e že 1797 nakopal pr i Ženeku 27,6 tone premoga in ga uporabi l v svojih fužinah, pa k m a l u delo opustil. Tudi L e n a r t Čičman iz Volšperka, ki je tega leta prosil za koncesijo zgraditve cajnarice na premog, je postal leta 1804 lastnik nekega kopa tam v bli­ žini, a opustil nadal jnje delo tako pr i cajnarici kot pr i izkopu pre­ moga. 1 4 0 Nič drugače n i bilo s premogokopništvom v okolici Galicije. Najprej je t u iskal rudnino Dizma grof Christalnigg in sicer leta 1811 pr i Rikarji vesi in Dobrli vesi. Za nj im je bil m i r 25 let, dokler nista 1836 pričela z rudoslednim delom Jožef Fleiss iz K a p l e (v bližini Galicije) in Anton K r e u z b e r g e r (blizu Apač pr i Galiciji). Vse so prekosili člani svinčar- narske družine Kompoš, ki so od juni ja 1836 vneto iskali premog v hr ibu Zased n a d Galicijo. To so bili brat je Aleksander Vincenc, Simon Tadej, Anton Rajmund, sv inčarnar j i v Kapli . Od juni ja 1842 dalje so spet rudo- sledili v Klančah vzhodno od Galicije. Simon Tadej j e iz Č r n e prosil v imenu Sviinčarske družbe o b Meži septembra 1843 za premog okoli Me­ žice. Končno je v letih 1836 in 1842 kopal premog ob potoku Beli blizu Reberc Matija P o p p in Dobrle vesi; t r u d je kmallu opusti l . 1 4 1 Bežno naj se dotaknem še rudosledenja premoga pr i K a m n u ob Dravi. Začetnik je Leopold Leykauf, župnik (leta 1810), štiri leta pozneje mu je tja sledil neznani rudosledec. Sele le ta 1834 sita se tja podala W u r m in Erwar t , končno 1840 nadzornik r u d n i k o v preval jske železarne F r a n c Rachoy, toda rezultat je bil vedno* isti: taikoj so vsi zapustili kra j , ki je bil dejansko brez večje leče premoga. 1 4 2 Premogokopna dejavnost j e bila osredotočena šele v š t . Lipšu južno od Dobrle vesi. Sicer dat i ra prvi podatek, ki zadeva premog pr i š t . Lipšu, v leto 1803 in pravi, da j e celovški okrožni pisar Andrej K u h ­ dorf er v družbi z nekom izsledil premog na hr ibu Preora(?) v šentlipški fari, drugi pa v konec 1811 ali začetek 1812 in t rdi , da je t u kopal pre­ mog sv inčarnar Blaž Mayer, ki se m u je pridruži l sredi januar ja 1812 še erar, vendar se je resneje pričel kopati premog šele od septembra 1838 dalje. Dne 7. septembra n a m r e č je prejel taiko pravico samostan v Dobrli vesi (novembra 1838 se m u je za eno leto pridruži l Matija Popp). Nje­ gove j amske m e r e so imenovali š t . Lipš I I . 1 4 3 V enem izmed kopov so pridobili leta 1841 le 2,4 tone premoga, zato pa so intenzivneje eksplo­ atiral i druge kope in v njih pridobi l i : 1 4 4 1 4 0 Ibidem, knjiga, št. 564. 141 AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leti 1842 in 1843; KD A, Rudarsko glavarstvo, knjiga št. 573 in 287/3. 1 4 2 Ibidem, knjiga št. 578. 1 4 3 Ibidem, knjige št. 778, 578 in 287/1. W 4 Ibidem, knjige št. 297—306 in 578. 48 Zemljevid št. 4 leta 1839 18,1 tone leta 1840 43,5 tone leta 1841 . . . . . 9,1 tone leta 1842 101,9 tone leta 1843 58,2 tone leta 1844 33,0; tone leta 1845 29,1 tone leta 1846 6,7 tone Prot i koncu leta 1846 je samostan sploh preneha l kopat i v lastni režiji. Gotovo je bilo zanj ceneje, kupovat i premog pr i Rosthornih, last­ nikih St. Lipša I, ker so obratovali v večjih dimenzijah. * * * Pr e m o g ovnika hib uče in P odkraj. Delo v teh dveh kraj ih je ozko povezano s fužinarjem Eggrom, z enim izmed najmoč­ nejših koroških podjetnikov. Zato so vsi statist ični podatki o izkopu pre­ moga vodeni pod imenom tvfdke, ne pa p o posameznih rudnikih. Zado­ voljiti se bomo moral i pač s skupnimi količinami, bolje rečeno s f irmo Egger. F e r d i n a n d grof Egger je prvič prejel premogokop za svoje podjetje Lipico konec avgusta 1822 v okolici Podgorja v dolini S u h e ob koncu Zgornjega Roža; k o p je bil brez vrednosti . Vse drugače j e pa bilo s kopi, ki j ih je prejel v Zgornjih Libučah 19. aprila 1828, 10. januar ja 1829 in 12. maja 1834. Vmes je še rudosledil in kopal v P o d k r a j u južno od Spod­ njih Libuč (17. maja 1828).14ä 1 4 5 Ibidem, knjiga, št. 594; prim. Wiessner, Geschichte.. ., III, str. 304; Kärntens gewerbliche Wirtschaft, str. 241 in 331, zmotno navaja začetek obra­ tovanja Libuč 1826. 4 Zgodovinski časopis 49 Medtem je prejela v rudarsko last ležišča premoga še druga Eg- grova fužina, tista v Bistrici v Rožu (18. junija 1834 v okolici Sv. J a k o b a v Rožu). 1 4 6 Toda Lipica je bila aktivnejša. V začetku le ta 1835 se je zanjo pričenjal vzpon, ki ji je dail več kot samo lokalni koroški značaj. J a ­ nuar ja 1835 načeti kop v Lobniku je bil zanjo p r a v tako- m a l o pomemben kot kop pr i K a m n u ob Dravi. Morda j e bil pomembnejš i premog iz gozda Turje, kjer so pričeli kopati v m a r c u in apr i lu 1835, a prvenstveno za obrat v Bistrici. Naslednjega leta je rudosledil še v okolici Reberc, v bli­ žini Ži tare vesi, v N a r a h in Beli (vzhodno* od Galicije). Izognil se ni ni t i Mežici; tu se je ustavil sredi februarja 1837.147 Sicer ga je pa v Mežici prehitelo že več podjetnikov. Predvsem so to bili grofje Thurni . Jur i j grof T h u r n je kot prvi rudosledil p r e m o g v gozdu severno od Mežice sredi aprila 1815, po dolgem p r e m o r u j e pričel kopati r u d n i n o še v Pod- kra ju blizu Preval j (1838, 1839, 1843). Njegovo premogovno področje pr i Mežici so sicer imenovali Mežica I, a izkop je bil skromen: 1848 le 24,5 tone. 1 4 8 T h u r n u je potem v Mežici sledil konec marca 1823 F r a n c Brun- ner, deležnik pr i r u d n i k u svinca v Mežici. Ta je jeseni naslednjega leta celo izjavil, da n a m e r a v a postaviti l ivarno za šibre blizu Č r n e in k o t go­ rivo uporabl jat i večinoma premog, ki ga je našel na obeh bregovih Meže v višini Mežice. Spet leto> dni pozneje je pričel kopati premog v bližini Preval j . Tudi potrebo po t e m premogu je utemeljeval s tem, da ga bo uporabl jal za svojo livnico šiber v Črni. Poslednjič se j e vrni l v okolico Mežice konec novembra 1828, a tudi t u je kopal bolj malo. 1 4 9 Seveda tudi Eggru Mežica ni dala dovolj premoga. Že konec febru­ arja 1837 ga je pričel po malem kopat i na t r e h kraj ih ob zgornjem toku Krke, pol leta pozneje še blizu Žeminja v zgornji Labotski dolini (v obeh pr imer ih torej zunaj slovenskega narodnostnega ozemlja). V Podgorje, Breško vas, Bistr ico in na j.užni rob PodjunSke doline se j e vrni l junija in oktobra 1839. Statist ični podatk i za leta 1833—38 navajajo proizvod­ njo pod imenom ali Libuč ali Lobnika, od 1839 dalje samo p o d imenom Lipice; izkop je znašal : 1 5 0 leta 1833 196,0 tone Leta 1841 . . . . . 485,0 tone leta 1835 464,1 tone leta 1842 219,9 tone leta 1836 706,9 tone leta 1843 140,7 tone leta 1837 945,1 tone leta 1844 195,2 tone leta 1838 . . . . . 865,5 tone leta 1845 237,9 tone leta 1839 724,2 tone leta 1846 48,7 tone leta 1840 413,0 tone leta 1847 84,3 tone leta 1848 217,7 tone Proizvodnja premoga se je vzpenjala do 1837, potem pa je v glav­ n e m stalno padala; naravnos t katastrofalni sta bili le t i 1846 in 1847, če ne gresta obe količini na rovaš n a k u p a premoga drugje ali pa p o m a n j ­ kljive statistike. 1 4 6 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjiga št. 679. 1 4 7 Ibidem, knjige, št. 594, 679, 573. 1 4 8 Ibidem, knjiga št. 580. 1 4 9 Ibidem, knjiga, št. 573. 1 5 0 Ibidem, knjige št. 297—306; za leta 1833—38 so podatki samo v Tafeln zur Statistik, za 1839—48 prim, še knjige št. 287/1—287/9. 50 Pr e mo g ovnih i v H odi šah. Znani gozd Tur je v G u r a h n a d Vrbskim jezerom je skrival pod površjem mnogo lignita. Zato ni čudno, da ga je že leta 1801 pričel po malem kopat i Gottl ieb Nussbaumer iz Ce­ lovca. Šele leta 1814 se je lotil eksploatacije hodiškega premoga župnik Jožef Serajnik iz Št. Ilja, ki ga je v dveh letih nakopal okoli 11,2 tone in vsega prodal rudni škemu direktor ju Wöllnerju. Neki podatek iz leta 1814 navaja še rudosledenje premoga blizu Škofič. 1 5 1 P o daljšem pres ledku je nastopil prvi resnejši in pomembnejši podjetnik šele leta 1822. To je bil Gottfried Ebner, ki je rudosledil blizu vasi Klopiče. Pr idruži la se m u je tudi Werbolanova družba (1822, 1823), ki pa prakt ično n i imela za p r e m o ­ govništvo nobenega posebnega pomena. 1 5 2 Najpozneje le ta 1839 so razdelili turi jsko l ignitno področje v pet re­ virjev, kolikor je bilo glavnih kandidatov. Revirji so nosili ime po Ho- dišah, g lavnem kra ju t e okolice. Področje z imenom Hodiše I j e imel Gott­ fried E b n e r pi. Ebenthal , od vkl jučno 1842 dalje pa njegovi dediči. N a ­ kopane količine r u d n i n e niso bile z n a t n e : 1 5 3 leta 1839 le 22,4 tone, le ta 1840 komaj 21,8 tone, leta 1844 že 28 ton, leta 1847 pa 67,2 tone. V letih 1841—43 in 1845—46 t e r 1848 ni Ebner nič kopal (od leta 1843 dalje prav­ zaprav njegovi dediči). Hodiše II je imel v lasti podjetnik Albin baron Herbert , član znane celovške podjetniške družine, lastnice t reh tovarn svinčevega belila in minija. Za Albina b a r o n a Herber ta j e prejel njegov direktor Gottfried Ebner, torej poznejši samostojni rudarsk i podjetnik, 24. juni ja 1815 r u d o - sledno pravico v revir ju Hodiše II, oktobra 1822 pa blizu Škofič. Kasneje je rudosledil in kopail premog Albin b a r o n Herber t sam (avgusta 1832, junija 1834). Od leta 1840 so nastopali kot nosilci podjetja Herber t brat je Franc, Pavel in E d m u n d skupaj. Intezivnost kopanja premoga je n iha la takole: 1 5 4 leta 1836 . . . . . 219,0 tone leta 1843 47,6 tone leta 1839 145,6 tone leta 1844 67,2 tone leta 1840 47,6 tone leta 1845 . . . . . 76,2 tone leta 1841 . . . . . 47,6 tone leta 1846 93,2 tone leta 1842 47,6 tone leta 1847 . . . . . 114,2 tone leta 1848 123,2 tone To je izkop premoga v Hodišah. H e r b e r t i so pa poleg tega imel i še premogovnik z imenom Kuchl (tudi Kuchler), ki ni bil na slovenskem n a r o d n o s t n e m ozemlju. Količin t u izkopanega premoga seveda n e upo­ števam, čeprav so bile le-te od .1840 dalje znatno večje od hodiških. Močnejši premogokopni podjetnik je bil žganjekuh in posestnik Ta­ dej Lanner, ki je prvič prejel dve jamski mer i v okolici Klopič konec 1 5 1 Ibidem, knjiga št. 573; Kärntens gewerbliche Wirtschaft, str. 240. 1 5 2 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjiga št. 573. 1 5 3 Ibidem, knjige št. 297—306 in 287/9. 1 5 4 Ibidem, iste knjige. 51 _??- Z » YOaOWL V „ » O W «j PREMOQOKOPI v zq. R0ŽU IN OKOLCI DEŽELNA MEM •—- CESTE | p MESTA '•>— REKE O VASI Ц JEZERA MERILO 1:100000 Zemljevid št. 5 maja 1831. Njegov te ren so imenovali Hodiše I I I . 1 5 5 Izkop je bil, z izjemo let 1842 in 1843, ko ni kopal, sledeč: 1 5 6 leta 1839 112,0 tone leta 1840 . . . . . 118,7 tone leta 1841 117,6 tone leta 1844 196,0 tone leta 1845 112,0 tone leta 1846 . . . .• . 112,0 tone lata 1847 168,0 tone leta 1848 212,8 tone Sv inčarnar in trgovec s svincem Ivan Rainer je bil lastnik t e r e n a Hodiše IV. Prvič j e prejel »pravico kopanja premoga v začetku apri la 1820, potem septembra istega leta, nadal je oktobra 1834, končno maja 1836, toda do leta 1848 ni nakopal n i k d a r toliko premoga, da bi izkop registr irala ka tera koli statist ika. 1 5 7 Hodiše V. so imeli lastniki znane vetr injske in celovške s u k n a r n e brat je Moro. P r e m o g so smali kopat i od maja 1835 dalje; z delom so p r e ­ nehal i 1843. Ni dvoma, da so s premogom kuri l i barvarske kot le v suk- narni , morda t u d i ogrevali delavska in svoja stanovanja. Izkop premoga ni bil neznaten, vendar j e močno nihal ; znašal je : 1 5 8 leta 1839 228,3 tone leta 1841 . . leta 1840 114,4 tone leta 1842 . . leta 1843 149,5 tone 5,6 tone 113,9 tone Preseneča seveda izredno nizka proizvodnja premoga leta 1841. P o vsej verjetnosti so trosili zalogo prejšnjih let, zlasti iz leta 1839. 1 3 5 Ibidem, knjige št. 593, 594, 297—306. 1 5 6 Ibidem, knjige št. 287/1—287/9 in 297—306. 1 5 7 Ibidem, knjige št. 573, 287/1—287/9, 297—306. 1 5 8 Ibidem, iste knjige. 52 Svojevrstna j e rudos ledna vnema rudosledcev v bližnji in daljnji okolici Baškega jezera, v Ziljski dolini in okoli Trbiža. Svojevrstna zato, ker sovpada ta v n e m a v g lavnem že z vel ikim poletom industrializacije naših dežel tik pred sredino 19. stoletja, in zato, ker j e imel z ozirom na malenkostne količine izkopanega premoga ta impulz bolj značaj mrzlič­ nega iskanja premoga kot p a perspekt iven začetek eksploatacije dolo­ čenega premogovnika. Dosedanje raziskave kažejo, da se je kot prv i kandidat za okolico Baškega jezera priglasil le ta 1806 Andrej Sunt inger iz Rožeka, ki je pro­ sil za izdanek na vzhodnem bregu tega jezera. Šele 1828 m u je sledilo n a raznih kraj ih obale šest rudosledcev; za njimi se j e d o vključno. 1845, dö zadnjega ref lektanta pred sredino 19. stoletja, zvrstila še dolga vrsta posameznikov. Omenim naj le fužinarja grofa Eggra, Ignaca Rabica, pro­ izvajalca grafita in tal i lnih loncev, sv inčarnar ja Spiridiona Mühlbacherja, Kar la Tscheligija, proizvajalca svinčevega belila. Pregled v irov n a m pove, da je predložilo v 17-letju 1828—45 nekako 30 rudosledcev več kot 50 pri jav za iskanje in kopanje baškega premoga in da so bile pri jave najštevilnejše v dveh letih, n a m r e č 1838 in 1845. Razen enega p r i m e r a n e zvemo za nobenega drugega, koliko j e izkopal te r u d n i n e . 1 5 9 Okolici Baškega jezera je bila v mars ičem podobna tudi Ziiljska do­ lina. Prvo rudosledno dovoljenje je bilo podeljeno 1828 Andre ju Schwen- ner ju za okolico Bistrice n a Zilji, sledili so m u po en kandidat 1831, 1838 in 1840. T a poslednji je bil prav za p r a v p r a v n a oseba, n a m r e č pod­ jetje F e r d i n a n d Fercher & Comp. Njegov izkop je bil zelo skromen, saj j e nakopal leta 1844 le 7,8 t o n e premoga, leta 1845 še manj , 6 ton, nasled­ njega leta 5 ton, leta 1847 celo 6,7 tone, leta 1848 komaj 4 tone premoga. 1 6 0 Poleg tega zvemo še, da sta leta 1847 dva kompanjona pridobila blizu Bistrice na Zilji 1"5 t o n e te rudnine. Še največ rudosledcev je bilo na delu okoli Šmohorja na Zilji v let ih 1845 in 1846. Izmed kandidatov iz leta 1845 bi bilo omenit i le lastnika val jarne pločevine Jul i ja Wodleya iz Borelj (vzhodno od Šmohorja). 1 6 1 Vsota podatkov, ki jih nudi jo viri, n a m pove, da se j e akt ivno zani­ malo v dveletju 1845—46 za premog v bližnji in daljnji okolici Šmohorja dvanajst oziroma enajst ref lektantov (eden izmed njih je nastopil dva­ krat), da pa so mora l i vsi opusti t i misel n a učinkovito eksploatacijo premoga. Brez najmanjšega gospodarskega pomena so bile t u d i tiste leče lig­ nita, ki so bile stisnjene v visoki alpski svet okoli Naborjeta, Bele peči, Trbiža in Rablja. Prv i rudosledec je bil r u d a r iz Rut Jur i j Z Wickler, k i je nastopil prvič leta 1827 in ponovil svoj korak naslednjega leta. Za njim so se zvrstil i p o eden 1830, 1835, 1838, 1846.162 1 5 9 Ibidem, knjige št. 576, 592, 673. 1 6 0 Ibidem, knjige št. 297—306, 287/2—287/9, 674. 1 8 1 Ibidem, knjige št. 576, 287/8; ,prim Wiessner, Geschichte. . . III, str. 194. 1 6 2 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjige št. 576, 678, 679, 674. 53 3. DRŽAVNI TER TUJI IN DOMACI GROSISTIČNI KAPITAL V NASlH PREMOGOVNIKIH Najprej podajam historiait e r a r n i h ali državnih premogovnikov, ker so ti spričo prevladujoče pr iva tne eksploatacije premoga in posebne admi­ nistracije predstavl jal i izolirano manjš insko enoto. Poleg tega so bili v državni lasti samo 25 let, n a k a r so prešli v p r i v a t n e roke. Seveda so tu mišljeni le državni »železniški« premogovniki, ker sem druge e r a r n e rudnike obdelal že v prejšnjih odsitavkih. Državni železniški premogovniki imajo svojo pravno osnovo v cesarskem d e k r e t u z d a t u m o m 30. juni ja 1842, ki govori o rudo- sledenju premoga na državne stroške zaradi razširitve premogovništva. V zaščito in pospeševanje te državne podjetnosti so se podelili e r a r ju rudosledni krogi s polmerom 1870 m in z rudokopnimi pravicami za 20 enojnih jamskih m e r hkrat i . To je seveda protekcija, ki j e pr iva tn i rudnik i nikoli niso prejeli. E r a r n o kopanje j e šlo prvenstveno za tem, da bi bili kopi čim bliže železniške trase zaradi cenejšega dovoza r u d n i n e . 1 6 3 Dekret dvorne komore z d n e 15. septembra 1842 j e govoril o organi­ zaciji dela v t e h železniških revirjih, o osebju, o vodenju protokolov in podobno, dekret iste ustanove, k i je bil objavljen 29. decembra 1842, pa je določal, naj se rudoeledi na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem toliko časa, da se bo fiksno določila t rasa skozi t i dve deželi. Razmejitev med obema spodnještajerskima provizoričnima rudoslednima revir jema Celje in Slovenska Bistrica (namesto nje pozneje Konjice) je izvedel dekret Premogokopne direkcije v Leobnu .10. julija 1843. Slovenjebistr iškemu komisarju je bil dodeljen rudosledni revir, ki je bil opasan s sledečimi mejami: Slov. Bistr ica—Sv. Jožef—Šentovec—Pohor je—severna pobočja Pohor ja—Maribor ; Slov. Bistr ica—Laporje—okolica Črešnjevca—Sestrže — M e d v e d c e — J u r o v c i — M a j š p e r k — P t u j s k a g o r a — D r a v a pod P t u j e m — Dravin ja—Makole—Studenice; okolica Rogatca; dolina D r a v e od Mute do Ptuja—gričevje do Ormoža in Ljutomera. K a r je bilo ozemlja južno od opisane meje, je pr ipadalo kompetenci celjskega rudosilednega re­ virja. 1 0 4 Ta m e j a j e vr i sana n a zemljevidu št. 6 z debelejšimi pikami. Vidi se, da spočetka ni imel slovenj eb&striSki rev i r p r a v t r d n o sklenjenih meja. Šele seznam p r i v a t n i h pravic rudosledenja, kopanja in lastništva, ki ga je komisar ju tega revir ja poslala v evidenco Premogokopna direkcija v Leobnu 7. maja 1844, n a m omogoča zvedeti, ka ter i kraj i so bili na nje­ govem ozemlju. 1 6 5 Tako m o r e m o potegnit i točnejšo črto okoli tega re­ virja. P r a v s pomočjo seznama je nasta la dodatna drobno pikčasta črta. v navedeni sliki. Kra j i s pr ivatnik i , ki so bili zemljepisno v območju slovenjebistriškega revirja, so: Rudosledno pravico j e prejel 1841 in 1843 1 6 3 AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1845. 1 6 4 Ibidem, fase, za leti 1842 in 1843 ter Slovenska Bistrica, ovoj 1 za leto 1843. le» AFM ; Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1844 in Slovenska Bistrica, ovoj 2 za leto 1844; prim, še Ivan Slokar, Geschichte der österr. In­ dustrie, str. 538. 54 Zemljevid št. 6 Jožef Gotscher (utemeljitelj steklarne v Loki pri Žusmu leta 1839) za okolico Babne gore pri Zusmu; pravico kopanja premoga je imela dolga vrsta privatnikov, na primer leta 1838 Franc Blauensteiner pri Medvedci, 1840 Alojz Kriehuber za okolico Zič, 1841 za Medvedco, 1842 dr. Kajetan Bouvier in Anton Faber iz Gradca za Velko' vzhodno od Senitilja v Slov. goricah, Vinko Nagy za Dragučovo pri Mariboru ter za Kozjak blizu Zgornje Kumgoite, Jožef' Atzl za bližino Sv. Križa pri 'Rogaški Slatini, Matija Feldbacher iz Radelj za Zgornjo Gortino pri Muti, končno Anton Bonaczy (gl. tam); za leto 1843 se navajaj o fužinar Vincenc Herzog za Spodnjo Lobnico', poštni mojster iz Konjic Jožef Pann za neznani kraj (verjetno blizu Konjic), Jakob Westermayr, župnik v Črni na Koroškem, za Jamnik pri Zrečah, Anton Stadler & Comp, iz Šoštanja za bližino Vitanj; lastninske pravice je imel poleg Bonaczyja iz leta 1835 še Alojz Kriehuber 1842 pri Medvedci. Iz teh navedb sledi, da je obsegal slovenjebistriški revir ozemlje severno in vzhodno od črte Dravinja—Žičnica—najvišji vrh Konjiške gore—najvišji vrh Stenic—Rogla—Velika Kopa—Vuzenica. Erarni rudosledci so v letu 1842 od avgusta dalje rudoslediili in po­ skusno vrtali pri Čretu blizu Celja, v Sv. Jedrti blizu Laškega, pri Med- vedcah, Jesenovi ravni, Jurovcih, Pleši in Osenci, dalje blizu Loke pri Zidanem mostu, okoli Sevnice, Rajhenburga (dan. Brestanice), Kozjega, Podčetrtka, Rogatca. V letu 1843 so se lotili okolice Zidanega mosta, Pečovnika, Laške vasi, Majšperka, Mlamone, Sentovca, kopali dalje pri Vrholah, Pristavi, Šmarjeti, Brišah, Hrastovcu, spet pri Osenci, potem obšli sloj premoga od Poljčan do Studenic in od Rogaitca do hrvaške meje oziroma od Rogatca do Št. Jurija, pregledali okolico Sv. Križa pri Ro­ gaški Slatini, se zaustavili v Jurovcih in raziskali ozemlje od Konjic proti 55 4Oplotnici im Okoški vasi. Manj novih krajev so pregledali v letu 1844; navajata se le Dobrava in Govce. Zato so pa bili spet aktivnejši nasled­ njega leta. Vrtali so v Zavrnu, pri Sv. Joštu, Socki, Lipi, Malahorni, v Zaborku, Suhadolah, blizu Guteneka, Klanca, Čreškove, Jamnika in Stranic. Leta 1846- so se osredotočili na Trbovlje, 1847 pa na Brezje.1" Če seštejemo vsé kraje, kjer so poskusno vrtali in jih pregledali po premogovniški strani, pridemo do številke 40 in še nekaj več. Toda spodnješrtajerski rudosledci se niso ustavili samo pri svojih dveh revirjih. V drugi polovici novembra 1843 je obhodila celjska posadka nekatere predele Kranjske, da bi dobila splošni pregled nad premogišči te dežele. Pregledali so kraje Uitik, Glince, Jarčji potok (vse blizu Ljub­ ljane), dalje Smlednik, Verje, Vikrče, Vaše, Stezice, Brezovico, Sv. Kata­ rino, Ločnico, Pungert, Peven, Bodovlje, Belo pri Kranju, Preddvor, Ra­ šico, Nevlje, Pišajmovico, Bistrico, Vodice, Prapreče, Zbilje, Svetje pri Šenturški gori in Sv. Lenartu severozahodno od Kamnika.1 6 7 Zagorja ob Savi in okolice so se izognili, ker je bil tamkajšnji premog že takp dobro znan. Pri seštevku kranjskih krajev pridemo skoraj do številke 30. Pregled okoli 70 krajev na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem priča o najobsežnejšem in najsistematičnejšem »premogovniškem« pregledu več­ jega dela slovenskega ozemlja pred sredino 19. stoletja. Nekaj podobnega, čeprav v znatno manjši meri, so' prvič opravili v 18. stoletju rudosledci na pobudo oblasti in kmetijskih družb, z njimi kot drugi tudi idrijski rudosledci. Slovenj ebistriški revir je zaposloval pri svojih delih v glavnem okoli 30 ljudi in pri vrtanjih izkopal manjše količine premoga. Celjski revir je zaposloval okoli 20 ljudi in tudi izkopal nekaj premoga. Tako tam kot tu so se količine sukale od nekaj sto kilogramov do 23 ton. Del teh količin so prodali tudi privatnim strankam. Na ukaz Premogokopne direk­ cije, v Leobnu sredi oktobra 1845 so prenehali delati v Jesenovi ravni, Brisah, Malahorni in drugje, v teku leta 1846 pa sta oba komisarja sama od sebe ustavila dela v Mlamoni, Lipi, Socki, Klancu, Guteneku itd. Izkop se je bolj in bolj osredoitočal na sledečih sedem krajev:. Brezje pri Oplotnici, Pečovnik, Govce, Jamnik pri Zrečah, Dobravo^ pri Konjicah, Hrastovec, Trbovlje.168 Prva dela v B r e z j a h v juliju in avgustu 1847 so sicer vrgla na površje le 4,4 tone premoga, pozneje več, v naslednjih letih po nekaj desetin ton te rudnine, toda važnejše je to, da. so v začetku prodajali ta »črni« premog plinski družbi v Gradcu. Čeprav je prejel erar premogokopno pravico v P e č o v n i k u že v novembru 1843, so pričeli sistematične j e kopati šele v januarju 1844. V letih od 1844 do vključno 1848 je nihal izkop med 80 in 168 tonami; leta 1855 so nakopali celo že 293 ton premoga.169 Ko je Grilc opustil svoj kop v G o v c a h , prejet v letu .1842, je ta postal erarna last. Kopati so pričeli v njem. v januarju 1844 in pridobili lee AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1843. 167 Ibidem in DAS, Rudarska knjiga M 10, str. 64. les AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leta 1842 do 1846. 169 Ibidem, fase, za leti 1847 in 1848. 56 do konca leta le 45 ton. Ko pa so sporočili 23. j anuar ja 1845 iz leobenske direkcije celjskemu komisarju, da je že sklenjeno, nadal jevat i z gradnjo proge od Celja navzdol ob Savinji in da je zato t reba najti ob trasi dobre in izdatne premogovnike, se je v p r a v k r a t k e m času izkop povečal. V 6 mesecih je dosegel količino 134 ton, v 6 mesecih naslednjega leta celo 206 ton, v p r v e m polletju 1847 pa 312 ton.V enakem obdobju 1848 je padel na 98 ton, toda bolj zaradi močne k o n k u r e n c e pr ivatnikov kot pa zaradi revolucionarnih dogodkov. 1 7 0 V ' J a m n i k u so pričeli kopat i tik pred oktobrom 1845, vendar je znašal izkop le po nekaj ton letno. Kupec j e bila Pl inska družba v Gradcu. V letu 1847 se je izkop povzpel na p r e k o 220 ton, leta 1848 pa na okoli 300 ton. 1 7 1 Podobno je bilo v D o b r a v i . Od oktobra 1844, ko so pričeli z deli, do začetka 1847 je bil izkop komaj omembe vreden. V tem letu pa so že izvozili iz j a m precej p r e k o 200 ton in vse prodal i . 1 7 2 Posebno pomemben je bil premogovnik v H r a s t o v c u pri Pol j- čanah. Večja dela so se pričela šele v j anuar ju 1845, čeprav je izkop znašal v prv ih mesecih le po nekaj sto ki logramov premoga. K e r j e bil t e ren poln dobrega premoga, si ga je erar zavaroval s tem, da si je podelil 7. januar ja 1846 tod 10 jamskih mer. Za pospešeno delo v Hrastovcu je bila odločilna izjava Avstri jskega Lloyda v Trstu v septembru 1846, da je vzorčni premog iz Hrastovca, Dobrave in J a m n i k a odlične kakovosti in da ga postavljajo v vrsto najboljših premogov. Ta pohvala je povzro­ čila, da so v letu 1847 izkopali . pribl ižno 1000 ton, naslednjega leta okoli 700 ton premoga. Med potrošniki v idimo spet Pl insko družbo. Leta 1849 so prodali iz Hrastovca raznim s t r a n k a m okoli 2000 ton te r u d n i n e . 1 7 3 Med potrošniki hrastovškega premoga se m o r a m o še posebej sezna­ nit i s t remi zelo pomembnimi konsumenti , t o je, s hras tovško koksarno, z Južno železnico in graško plinsko družbo. S koksanjem je pričel slovenjebistriški komisar v e rarn i režiji. Prvič so hrastovški premog koksali v apri lu 1845 in sicer k a r v kopah kot oglje in t o pr i rudniku. P r i prvem poskusu so pridobil i iz 224 kg premoga 112 kg ,koksa. Tudi vsi naslednji procesi so dali pribl ižno isto sorazmerje. P r o t i koncu junija 1845 so moral i poslati železnici v Gradec 4,5 do 5,6 tone koksa za poskuse na lokomotivah, češ da niso poskusi s 110—170 kg koksa nit i omembe vredni. Te manjše količine koksa so gotovo pošiljali v Gradec med aprilom in juni jem navedenega leta. Sredi julija je železnica zahte­ vala 56 ton koksa, pozneje še več manjših količin. Na razširitev tržišča za hrastovški koks je ugodno vplivala ugotovitev znanega rudarskega 1 7 0 Ibidem, fase, za leta 1844 do 1848; Celje, fase, za leti 1845 in 1850; Ko­ njice, fase. 1 za leto 1846; DAS, Fevdna in koncesijska knjigai, str. 28—31, in Rudarska knjiga A, str. 325. m AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leta 1844 do 1848; Ko­ njice, fase. 2, ovoj 1 za leto 1848. 1 7 2 AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leta 1844 do 1847; Ko­ njice, fase. 2, ovoj 1 za leto 1848. 1 7 3 DAS, Fevdna in koncesijska knjiga, str. 196, in Rudarska knjiga A, str. 477—479; AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leta 1844 do 1850; Konjice, fase, za leta 1846, 1847 in 1848; Celje, fase, za leto 1850. 57 strokovnjaka P e t r a Tunner ja, profesorja na moritanski akademij i v Vor- dernbergu, ki je v m a r c u ali apri lu 1846 konstat ira ! , da se dobi odličen koks, če se meša 2/з hfastovškega premoga z Vs pečovniškega aii govškega- premoga. 1 7 4 Zaradi večjega povpraševanja po koksu so pr i rudniku pr i­ čeli zidati temelj za koksno peč, k i je bila dogotovljena prve dni decembra 1846.175 Že poleti 1847 so uporabl jal i hrastovški koks številni kovači bliž­ nje in daljnje okolice Hrastovca, prodajal i pa so ga tudi v graških trgo­ vinah z železnino. Za ta koks se j e zanimala tudi breiitenauska tali lnica železove rude. Njen plavž je bil dograjen v začetku avgusta 1848 in je dejansko bil prva štajerska visoka peč na koks. K e r je ta stavek vzet iz uradnega dopisovanja med Premogokopno direkcijo v Leobnu in ko­ njiškim rev i rn im komisarjem, n i m a m o razloga dvomiti v njegovo vero­ dostojnost. P r v a pošiljka hrastovškega koksa je prispela franco Bärnegg in so jo takoj prepeljali v Brei tenau. To se je zgodilo konec avgusta 1848, pošiljka je p a tehta la 5,6 tone. Lastnika plavža Ivan Schatzl in F r a n c Godi sta t r i t edne pozneje odgovorila, da je koks neuporaben, ker je preveč plenast in ohlapen. Zato da niso napravi l i nobenega poskusa z njim in da bodo koks raje kupoval i v G r a d c u pr i Plinski družbi. 1 7 6 Pač pa se je p o sredini 19. stoletja pojavil nov resen kupec hrastovškega koksa. To je bila preval jska železarna, k i ga je naročala od 1. novembra 1853 dalje v k a r precej rednih obrokih. V n o v e m b r u 1853 ga je kupila 22,4 tone, j anuar ja 1854 pa precej manj , le 9 ton; pač pa je v mesecih februar, marec, apri l kupila vsakokrat po .11,2 tone koksa, končno novembra 5.6 tone. 1 7 7 Železarna je sploh hotela kupit i ves hrastovški premogovnik. D n e 11. novembra 1854 je zato pisal z Dunaja na Preval je Gustav Rost- horn, da bi bil n a k u p rudnika za železarno vsekakor ugoden, ker bi j im n e bilo t reba kupovat i dragega pruskega, (t. j . šlezijskega) koksa. Hra- stovec so cenili na 8000 fl. Sredi decembra so Rosthorni že hoteli nastopit i v minis t r s tvu s spekulat ivno ponudbo 13 000 fl, ker je n e k a druga of er ta nudila za r u d n i k 12 000 fl. Vendar do n a k u p a n i prišlo. 1 7 8 Istočasno s P r e - valjami so kupovale hrastovški koks še druge tvrdke. Körösijeva strojna tovarna in železolivarna v Andr i tzu ga je 8. decembra 1853 naročila 1.7 tone, sredi apri la 1854 pa dokupila še 2,8 tone. P r a v tako decembra 1853 j e pričel naročat i t a koks graški železolivar Leopold Gottsbacher. V februarju 1854 se je pogajal za nabavo koksa t u d i Pavel Putzer, lastnik železarne v Štorah. 1 7 9 Naslednji važni potrošnik hrastovškega premoga in koksa je bila Južna železnica. Konec oktobra 1845 so zahtevali železniški strokovnjaki, naj se pošlje n a graško železniško postajo 4,5 tone koksa in 2,2 tone drob­ nega premoga. Tej pošiljki so sledile še nove količine tako koksa kot 1 7 4 AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leti 1845 in 1846; Slo­ venska Bistrica-Konjice, fase, za leto 1845. 1 7 5 AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1846; Celje, fase za leti 1844 in 1847. ne AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leta 1846 do 1848; Ko­ njice, fase, za leto 1846. 1 7 7 AFM, Celje, fase, za 1853 in 1854. 1 7 8 KDA, Zbirka Rosthorn, fase. št. L 1 7 9 AFM, Celje, fase, za leta 1853—1855. 58 premoga. Maja 1846 je železnica sporočila svojo zahtevo po mesečnih 90 ton premoga. Železnica je vzela od septembra 1846 do maja 1848 skupaj 422 ton premoga. Od tega je bilo hrastovškega 288 ton, govškega 80 ton, premoga iz drugih rudnikov 54 ton. Poleg Gradca so ga kupoval i pred­ vsem: postaja Polj cane in njeni kovači, postaja Celje in železniške delav­ nice v Špilju. Sicer pa so dobavljali postaji Celje za železniško delavnico premog tudi okoliški pr ivatnik i Novak, Gurnigg, Grilc, Wolfschak. 1 8 0 Tret j i veliki odjemalec hrastovškega premoga je bila že znana graška plinarna. Družba za plinsko razsvetljavo v Gradcu (naslovi: Société ger­ m a n i q u e d'Éclairage au Gaz, Direction de Gratz; Éclairage a u Gaz de la ville de Gratz Ed. Le Guerney & Cie; Germanische Gasbeleuchtungs- Gesellschaft in Gratz) se j e obvezala, da bo začela s 1. novembrom 1846 razsvetl jevati graške ulice. Glede premoga za pr idobivanje plina se je 18. junija 1846 obrnila na konjiški revir z željo po letnih 1680—2800 ton premoga. P r v o količino premoga je d r u ž b a poslala na preizkušnjo v Pariz . T u so potrdili, da je t o izboren premog. Z a t o je hotela družba že k a r do začetka januar ja 1847 imeti 450—560 ton premoga. Postala je sploh redni kupec hrastovškega, jamniškega, dobravskega in brezj anskega premoga. Naročila so se deta 1848 že približala količini 1000 ton premoga. 1 8 1 Premogovnik v T r b o v l j a h se je pozneje odlikoval po največjih izkopanih količinah premoga od vseh e r a r n i h spodnještajerskih p r e m o ­ govnikov. Njegovi začetki so bili precej skromni : poskusnih vrtanj v Vodah, Retju in L i m b e r k u so se lotili z 10. delavci šele v juli ju 1846. Intenzivnost kopanja ni bila velika, pač pa je bila znatna površinska raz- teznost: do 27. avgusta 1847 so podelili erar ju 42 jamskih mer. 1 8 2 Grosistični kapital v Zagorju. P r v a l jubljanska čistil­ nica sladkorja je sicer uporabl jala premog v svojem proizvajalnem po­ stopku, n i ' p a kopala te r u d n i n e v svoji režiji. Druga čistilnica, k i je leta 1835 vgradila svoj prv i parn i stroj, se je pa že dokaj ž ivahno udeleževala eksploatacije premoga v Zagorju. Ljubljanska predilnica bombaža, ki jo je ustanovil Viljem Moline (bil je tudi solastnik druge čistilnice slad­ korja) leta 1837, je tudi p r a v k m a l u imela svoj p a r n i stroj . V zvezi s t e m sta Viljem in David Moline prejela 17. avgusta 1844 pravico kopanja premoga pr i Smledniku. 1 8 3 Za Jožefa Pelicana, t u d i solastnika druge či­ stilnice sladkorja, vemo, da je prejel sredi juni ja 1830 k a r sedem last­ ninskih pisem za ozemlje zahodno od Zagorja. 1 8 4 V splošnem lahko rečemo, iso AFM, Rremogokopna direkcija Leoben, fase, za leta 1845—1848; Slo­ venska Bistrica-Konjice, fase, za leto 1845. lai AFM, Premogokogna direkcija Leoben, fase, za leti 1846 in 1847; Celje, fase, za leto 1847; Konjice, fase. 2, ovoja za leti 1848 in 1849. 182 AFM, Premogokopma direkcija Leoben, fase, za leto 1846; Celje, fase, za leto 1847. ' 1 8 3 Slokar, Geschichte der österr. Industrie; str. 314. 1 8 4 DAS, Rudarski knjigi M 12, str. 53—57, in M 1, str. 377, ter spisi k ru­ darskim knjigam, ovoj št. 46. 59 da se je pričel zanimati grosistični kapi ta l za premog n e k a k o z letom 1830, še posebej pa k a k š n o desetletje pozneje. V začetku septembra 1838 so postali lastniki št ir ih jamskih m e r Ljub­ l jančani brat je Jožef, Franc, Karel, Leopold in Ivan Wieland (prav za prav je v imenu svojih pet sinov pre je l m e r e oče Kajetan Wieland). Dve njihovi m e r i sta bili v Kisovcu, dve v Semniku. 1 8 5 Izkop pod imenom Wieland je znašal ob koncu leta 1838 k a r 564,9 tone premoga. 1 8 6 P r i vseh štirih m e r a h je pridobil 4/s deležev z n a k u p o m 22. avgusta 1839 Kare l Kranz, ravnatel j druge čistilnice. Ko je prevzela v le tu 1837 to čistilnico grosistična f irma A m s t e i n & Eskeles, je le-ta kupila 10. oktobra 1839 vseh 5/s deležev.1 8 7. Samolastnica je ostala f irma do 17. decembra 1841. Kisovški jamski m e r i je pričela imenovat i Kisovec II, šemniški pa Šemnik I. V smislu pogodbe z d a t u m o m 17. decembra 1841 so imele t a k o t a m kot t u po l/s deležev grosistične tvrdke Amste in, potem Eskeles, končno Bren­ tano & Comp. Ta družba se je vpisala v r u d a r s k e knjige kot »P r e m o - g o k o p n a d r u ž b a č i s t i l n i c e s l a d k o r j a v L j u b l j a n i « . Dne 30. decembra 1845 j e prejela še dva presežka, ki sta pr ipadla polju Kisovec I I . 1 8 8 Izkop premoga te družbe se je gibal takole: 1 8 9 leta 1840 . . . . 1348,5 tone leta 1844 . . . . 3382,4 tone leta 1841 . . . . 1904,6 tone leta 1845 . . . . 3384,6 tone leta 1842 . . . . 2740,6 tone leta 1846 . . . . 952,6 tone leta 1843 . . . . 3322,5 tone "leta 1847 . . . . 435,7 tone leta 1848 . . . . 492,8 tone Po krizi se je izkop spet povečal in je znašal leta 1852 že 5600 ton, leta 1853 pa 5151,2 tone premoga. 1 9 0 Tolikšna je bila eksploatacija prve velemestne grosistične t v r d k e v našem Zasavju. Velemestne ali tu je zato, ker so se Viljem i n David Moline t e r Jožef Pelican naselili v Ljubljani in j ih n e moremo imenovat i tuje grosiste. Osnovo za d r u g o družbo v Zagor ju j e dal sicer domačin, a j e že ob ustanovitv i pr i tegni l k njej neslovenski kapita l ; sicer pa se je pozneje tudi sam izselil iz naših krajev. T o je bil Ivan Schwarz. Njegov kompleks dveh jamskih mer, ki j ih j e prejel 3. n o v e m b r a 1838 v Kisovcu, so k m a l u pričeli imenovat i Kisovec I . 1 9 1 Poldrugi mesec pozneje je prejel Schwarz spet dve jamski m e r i v Potoški vasi. 1 9 2 To se j e dogajalo v času, ko je bil na višku svojih proizvajalnih sil: 1 9 3 1 8 5 DAS, Rudarski knjigi M 12, str. 110—114, in M 1, str. 449, 537. 1 8 6 Tafeln zur Statistik. 1 8 7 DAS, Rudarska knjiga M 1, str. 449, 537, 545. 1 8 8 DAS, Rudarska knjiga M 12, str. 196—197. 1 8 9 Tafeln zur Statistik; za leta 1843—1847 prim. DAS, Deželna trgovinska komisija. 1 9 0 Za leto 1852 Bericht der Handels — und Gewerbekammer, Ljubljana, 1853, str. 68, za leto 1853«Bericht..., Lj. 1854, str. 34. 1 9 1 DAS, Rudarska knjiga M 12, str. 124—129. 1 9 2 Ibidem, M 12, str. 131—132, in M 1, str. 465. «s Tafeln zur Statistik; za leto 1832 še DAS, Gubemijski arhiv, Reg'. VIII, fase. 31/2 1833—34; za leto 1836 DAS, Deželna trgovinska komisija. 60 leta 1829 leta 1830 leta 1831 leta 1832 leta 1833 1018,1 tone 1401,9 tone 2508,8 tone 1674,4 tone 1036,0 tone leta 1834 leta 1835 leta 1836 leta 1837 leta 1838 1310,4 tone 1528,8 tone 1708,0 tone 1344,0 tone 2240,0 tone Schwarz je 25. julija 1839 prodal Kisovec I. in obe kotredeški m e r i Viktorju Ruardu, t a pa že 7. apri la 1840 Jožefu Atzlu. 1 9 4 Atzl ni dolgo ostal sam. Zaradi močnejše f inančne osnove je organiziral družbo. V prvi polovici leta 1842 j e nakopal 1136,8 tone premoga. 1 9 5 V Toplicah je imel Atzl še vedno ' s teklarno, opekamoi, kovačijo in skladišče; drugo manjše skladišče je imel na bregu Save. S svojo p r v o pogodbo 'z dne 21. juni ja 1842 je Atzl utemelji l družbo (Steinkohlengewerkschaft a m S a u s t r o m e zu Sagor), kjer j e pripadlo n jemu z imenom » P r e m o g o k o p n a d r u ž b a v Z a g o r j u o b S a v i « skupaj z ženo 50 deležev, Fi l ip grof Spaur-Valor iz Ininsbrucka si je pr i­ dobil 30 deležev, advokat dr. Alfons W i d m a n n iz Innsbrucka je prevzel ostalih 20 deležev. Nepremičnin "je prinesel Atzl v družbo za 40 000 fl, Spaur-Valor je vložil že v t e k u leta 1841 gotovine 24 000 fl, W i d m a n n se je obvezal vložiti 16 000 fl. Celotno družbino premoženje je bilo razde­ ljeno na 100 kuksov. Torej je bil kuks vreden 800 fl in je imel polno krit je. 1 9 6 Konec koledarskega leta 1842 j e znašala družbina čista premična akt iva 11190 fl 16 kr. Atzl je predlagal zvišati obratni fond na 20 000 fl, k e r j e imela družba v n a č r t u postavitev obraitov težke industr i je . 1 9 7 Slo j e torej za to, da se utemelj i v zagorski kotl ini kombinat železarske indu­ stri je in premogovništva. Izkop premoga je h i t r o narašča l : 1 9 8 leta 1843 leta 1844 leta 1845 3274,4 tone 5049,1 tone 6016,7 tone leta 1846 leta 1847 leta 1848 5238,0 tone 4207,4 tone 5217,8 tone P o nekater ih s p r e m e m b a h v lastništvu kuksov je bila podpisana 2. oktobra 1843 d r u g a pogodba, ki je določala, da ima Jožef Atzl 40 kuksov in glas, Alfonz W i d m a n n 22 kuksov in glas, Fi l ip grof Spaur-Valor 16 kuksov in glas, manjši deležniki K a r i Spaur 11 kuksov, H e n r i k S p a u r 6 kuksov, pet Maurer jev ih otrok iz Gradca skupaj 5 kuksov. Ker se je t ik p r e d podpisom pogodbe preselil Atzl v Gradec, so torej imeli Inns- b r u č a n i 55 kuksov in 2 glasova, potemitakem večino v družbi. Ni preteklo mnogo časa, k o se je sestav družbe spat menjal. S t ret jo pogodbo z dne 13. j anuar ja 1844 se je razširi la za enega člana. To je bil 1,1,4 DAS, Rudarska knjiga M 1, str. 461; prim. Müllner, Geschichte des Eisens, str. 527. 1 9 5 Tafeln zur Statistik. 1 9 8 DAS, Rudarska knjiga M 2, str. 208, in M 1, str. 461; dalje ARZ, spisi v jamomernici in fase. I. 1 9 7 Ibidem, spisi v jamomernici. 198 Tafeln zur Statistik; DAS, Deželna trgovinska komisija, statistična po­ ročila za leta 1832—52. 61 Edvard baron Sternbach iz Innsbrucka, komornik in vitez reda Marije Terezije. Pre je l je 10 kuksov (Atzl m u j e odstopil 4 kukse, Filip S p a u r in Widmann vsak po 2 kuksa, Kare l in Henrik Spaur vsak po 1 kuks), plačal pa za vsakega že 1800 fl. S p r e m e m b e s tem še niso bile zaključene. Atzl je 25. o k t o b r a 1844 s četr to pogodbo prodal za 64 000 fl vseh svojih 36 deležev z glasom vred Jožefu H a b t m a n n u , z n a n e m u grosistu iz Innsbrucka. T o k r a t je kuks stal skoraj 1778 fl. Po itej pogodbi so imeli Innsbručani 95 kuksov in vse t r i glasove, Gradčani le še 5 kuksov. Družba j e imela tele nepremičnine : po eno sv inčarno v Toplicah in Zavrs tn iku pr i Litiji, po eno cinkarno v Toplicah in Lokah, št iri koksne peči blizu topliške cinkarne, p u d l a r n o ob izlivu Medije v Savo, opekarno, plavž v Pasjeku, phalnico in p r a ž a r n o za svinčevo in cinkovo rudo ob P a k i v Šoštanju, kovačije, mizarstvo, mlin itd. V vse te n a p r a v e je investirala družba okoli 425 000 fl. Dalje so bili družbina last gospostvo G a m b e r k z Zaplanino, rudniki svinca pr i Litiji, Trbovljah, Zidanem mostu in Mirni n a Dolenjskem, pozneje še blizu Šoštanja, rudnik i železa pri Litiji in Galiciji n a Spodnjem Šta­ jerskem, 63 jamskih m e r premoga, od tega dve v Pesjem pr i Velenju (prejela 18. decembra 1844) in 7 blizu Senovega. 1 9 9 T u j e deloval rudnik, ki so ga imenovali Premogovnik Rajhenburg. Na osnovi pogodb z dne 21. junija 1842 in 2. oktobra 1843 so bili t u razdeljeni deleži nekoliko drugače: Jožef in Ana Atzl 4 5 % , Filip grof Spaur-Valor 3 0 % , Alfonz Widmann 20 % , Jožef Atzl sam 5 % . 2 0 0 Količina izkopa Premogokopne družbe v Zagorju, k i so jo vodili pod imenom Rajhenburg, je padala takole: leta 1844 k a r 393,1 tone, leta 1845 le 31,9 tone, leta 1846 še 18,9 tone. 2 0 1 . Naslednjega leta niso v Ra jhenburgu več kopali, a m p a k so odpr l i v novembru 1847 nov kop v Raštanju. Nako­ p a n e količine premoga niso znane. Raštanjski p r e m o g je 1847 želel n a r o ­ čiti Jožef Lelis, izdelovalec kameninas te posode v Zagrebu, dalje so ga vozili tudi v Sisak. Z n a n o je, da je letoi dn i pozneje pričelo naročat i premog gospostvo Rajhenburg, župnišče in žganjekuh Globočnik. 2 0 2 V senci te močne družbe je stala manjša B a u m g a r t n e r j e v a d r u ž b a Ljubljančanov. Njen razvoj je bil tak le : D n e 24. apri la in 1. avgusta 1839 j e prejela 5 pravic kopanja premoga v okolici Š e m n i k a družba, ki so j o sestavljali Ivan Baumgar tner , cukrarnišk i ravnatel j Kare l Kranz, Henrik Krauseneck in P e t e r Mayrhofer t e r Kajetan Wieland. Vsàk je imel Vs deležev. Le ta ,1842 se je sestav družbe menjal, ker je 189 ARZ, spisi v jamomernici in fase. I, II, III, VI; DAS, Rudarska knjiga M 1, str. 493. 200 DAS, Rudarska knjiga A, str. 769—771. 2011 Tafeln zur Statistik. 202 ARZ, fase. I, II, VI. SI. 4. Jamska karta premogovnika Lese. V zgornji polovici risbe prerez pre- mogovniškega področja, dolgega približno 1500 m in globokega 50 m. V spodnji polovici risbe tloris celotnega kompleksa rovov, širokega približno' 250 m (ori­ ginal v KDA, Zbirka Rosthorn, fase. 6, ovoj c; karta ni datirana, a je shra­ njena med spisi iz let okoli 1848) 62 ,,' L"i:,,j шшшиЕтчткшт izstopil Krauseneck. Od tedaj dalje j e imel B a u m g a r t n e r 34 % deležev, Mayrhofer 3 3 % , K r a n z 2 3 % , Wieland 1 0 % deležev. Apri la in juni ja 1843 je prejela družba še pravico kopanja svinca blizu M i r n e n a Dolenj­ skem, rudosledenja premoga p r i Vačah p a se je 'lotila oktobra 1844. D n e 30. decembra 1845 j e ' p r e j e l a v last 2 jamski m e r i in presežek p r i Šem- niku. To polje so imenoval i Šemnik II. Istega dne je prejela družba še rudnike svinca Polšnik I. in II., Šmar tno, Pleše (vse pr i l i t i j i ) . 2 0 3 Izkop premoga v Šemniku II. j e bil nizek: leta 1846 le 88,5 tone, leta 1848 sicer 112 ton, zato pa 1853 komaj 56 ton. 2 0 4 Ob zaključku naj le zaradi popolnosti in ne zaradi posebnega gospo­ darskega p o m e n a n a v e d e m še dva las tnika premoga v Zagorju. P r v i je bil Mar t in Prašn ikar , zemljiški posestnik v Izlakah, z dvema jamskima m e r a m a v bližini svojega posestva. Zanju je prosil m a r c a 1840, prejel pa maja 1844 in izgubil po dveh letih z odredbo' rudarskega sodišča. 2 0 5 Drugi je bil bivši tehnični ravnatel j Premogokopne družbe v Zagor ju Ignac Schmidl z 2 m e r a m a v Kotredežu. Pre je l j u je v last juni ja 1850.206 Premogovnik v Hr astniku je odkupil od Lusner jevih de­ dičev 22. oktobra 1845 K a r l Ludwig baron. Bruck, t a k r a t še t ržaški gospo­ darstvenik. R u d n i k a ni kupi l zase, a m p a k za družbo, k i j o je sam osnoval in bi l t u d i n jen deležnik. Imenovala se j e » T r ž a š . k a p r e m o g o - k o p n a d r u ž b a v H r a s t n i k u i n D o l u « (Triester Steirtkohlen- gewerkschaft zu Hrastnigg u n d Doll). Njej je prodal 30. n o v e m b r a 1845 vso rudniško posest. 2 0 7 Sestavljali so jo in imel i n jene kukse: S. L. Mondolfo, grosist, Trst 19 Vs kuksa Kari Ludvig baron Bruck, vodja Lloyda, Trst 124/s kuksa Pasquale Revoltella, grosist, Trst 12 4/s kuksa Franz Goszleth, grosist, Trst 12 Vs kuksa Peter Sartorio, grosist, Trst 124/s kuksa t- H. R. Schintz, grosist, Trst 6 2/s kuksa Ludwig Maria Brucker, grosist, Trst . . . . 62/s kuksa Wollheim & Comp., grosist, Trst 6 Vs kuksa Morpurgo & Parente, grosist, Trst 6 2/s kuksa Carlo d'Ottavio Fontana, grosist, Trst . . . 62/з kuksa S. M. baron Rothschild, grosist, Dunaj . . . 12 4/s kuksa Arnstein & Eskeles, grosist, Dunaj 12 *k kuksa Skupaj . . . 128 kuksov 2 0 S DAS, Rudarska knjiga M 1, str. 505, 513, 521, 529, 553, in M 12, str. 198—200; spisi k rudarskim knjigam, ovoj 46; AFM, Premogokopna direkcija Leoben, fase, za leto 1844. 2 0 4 Tafeln zur Statistik; za leto 1846 DAS, Deželna trgovinska komisija; za leto 1853 Bericht . . . , Lj. 1854, str. 24. 203 DAS, Rudarska knjiga M 12, str. 193, in M 1, str. 501. ш DAS, Rudarska knjiga M 12, str. 277—280, in M 1, str. 501. 2 0 7 DAS, Fevdna in koncesijska knjiga, srfcr. 226, in Rudarska knjiga A, str. 585—87, 869, 885. Orožen, Zgodovina Trbovelj . . . , str. 344—345. 64 Ob ustanovitvi družbe je bilo sorazmerje v lastništvu kuksov 102 2/s : 25 3/б v korist t ržaškega grosističnega kapitala. Tržačani so vlo­ žili v Hrastnik pribl ižno p e t k r a t več kapi ta la kot Dunajčani, ker so t u d i pričakovali zase večji profit: pr iva tn i potrošniki premoga, mornar ica, čezmorska prodaja in prodaja Južni železnici. K m a l u je prišlo do sprememb tudi v ite j družbi. Wollheim & Comp, je kupil od Schintza 6 2/s kuksa 18. oktobra 1848, od Mondolfa pa 1. februarja 1850 tudi 6 2/б kuksa. Tako se je s svojimi 19 Vs kuksa povzpel n a prvo mesto te družbe. 2 0 8 Izkop premoga t e zveneče grosistične premogokopne družbe je bil sorazmerno mdzek: leta 1846 je znašal 1333,7 tone, leta 1847 že 1483,7 tone, leta 1848 pa 1680 ton. 2 0 9 . Premogovnik Lese pri Prevaljah so Rosthorni n a p r a ­ vili za svoj osrednji premogovnik, čeprav niso zanemarjal i n i t i šenitlip- škega kopa. Toda Lese sô bile bliže železarne in zato rentabilnejše. Dokler so bili Rosthorni samostojni podjetniki, je izkop premoga v Lešah nihal takole : 2 1 0 leta 1829 260,5 tone leta 1831 728,3 tone leta 1830 752,9 tone leta 1832 969,5 tone Zlasti se opazi velik skok izkopa v letu 1830. Ker n i bilo v bližini r u d n i k a nobenega večjega tržišča za ta premog razen železarne in Rost- hornov, je jasno, da gre tudi t a skok proizvodnje na račun preval jske industri je. Ko je bila organizirana Volšperška železarska družba, se je izkop premoga silno povečal. O tem priča sledeča razpredelnica: leta 1833 . . . . 811,6 tone leta 1837 .- . . . 2304,7 tone leta 1835 . . . . 3543,0 tone leta 1838 . . . . 2901,4 tone leta 1836 . . . . 3366,7 tone leta 1839 . . . . 6808,8 tone Najprej m o r a m pripomnit i , da količina izkopa v letu 1834 ni znana, ker je ne navaja nobena statistika, t u d i u r a d n e Tafeln zur Statist ik ne. P o t e m naj pa še dodam, da je s i lnemu skoku v letu 1835 sledilo poje- manje proizvodnje, dokler se ni v letu 1839 izkop spet znatno povečal. Avgusta 1839 je bilo zaposlenih n a dnevnem kopu 45 rudar jev (6 kopačev, 19 vozačev, 10 kopačev še posebej p r i rovu, 5 nakladalcev v skladišču), pr i kopanju zemlje za izdelavo nezgorljive opeke 12 ljudi, pri izdelavi nezgorljive opeke 9 delavcev, p r i obzidavanju premogovniških rovov 208 ADK, Novi komerc, Komerčna komora, fase. rd. št. 1148 in 1212. 2 0 9 Tafeln zur Statistik. 2 1 0 Tafeln zur Statistik; za leta 1843—47 DAS, Deželna trgovinska komi­ sija; za leta 1840—48 KDA, Rudarsko glavarstvo, knjige št. 287/1 do 287/9; za leta 1838—48 iste knjige št. 296—306. 5 Zgodovinski časopis 65 il » V i I « t . M M * * *• * ' ' ìHl V V— -IT* ' J •»..- »aa» SI. 5. Prerez obzidanega rova v Lešah. V sredini voziček s prostornino za 16 centov ali okoli 900 kg premoga. Voziček teče po dveh železnih trakovih d, ki sta pribita na leseno osnovo c; tirni sistem počiva na poprečnih tramovih b, pod katerimi odteka voda a (original v KDA, Zbirka Rosithorn,, fase. 7, ovoj d; vloženo v spis z datumom 15. julija 1837) 8 l iudi, p r i kopanju zemlje za strešno opeko 4 ljudje, pr i popravi lu poti 20 delavcev, skupaj torej 98 delavcev. 2 1 1 P r i v a t n i podatki iz Rosthornovega arhiva z d a t u m o m 25. j anuar ja 1838 dokazujejo, da so podjetniki t a k r a t že imeli patenit za na lastni način zgrajeno peč, kjer se je lahko uporabl jal t u d i manj v redni rjavi premog, torej takšen, kakršen je bil leski. 2 1 2 P r a v to j e omogočilo večjo uporabo in torej večji izkop tega premoga. Dalje pričajo u r a d n e vesti, da so prejeli 8. marca 1838 podjetniki privilegij za izum posebne metode taljenja metalov, ki je veljal 5 let. 2 1 3 Metoda j im je omogočila zmanjšanje porabe premoga in surovega železa v sledečih sorazmerj ih: 2 1 4 2 1 1 KDA, Zbirka Rosthorn, fase. 7, ovoj d. 2 1 2 Ibidem. aïs AFM, Kornere, fase, za leto 1843. 214 KDA, Zbirka Rosthorn, fase. 7, ovoj d. 66 Na 56 kg železnih izdelkov so porabili Surovega Rjavega L e t o železa premoga 1838/39 89,60 kg 672 kg 1840/42 86 t24 kg 504 kg 1843/44 84,00 kg 448 kg 1845/46 82,88 kg 420 kg 1847/48 79,52 kg 336 kg 1849/50 75,60 kg 224 kg Zaradi velikega povpraševanja po izdelkih preval]sfce železarne (trač­ nice, osi, obroči) je vzporedno s proizvodnjo legten naraščal t u d i izkop premoga: 2 1 5 leta 1840 . . 9 792,1 tone leta 1842 . . . . 13 117,6 tone leta 1841 . . . . 14 927,6 tone leta 1843 . . . . 25 197,7 tone leta 1844 . . . . 28220,1 tone Zlasti se opazi skoraj podvojitev izkopa v le tu 1843 v pr imer i s prejšnjim letom. Naraščanje proizvodnje premoga se m zaustavilo, n i t i pod okril jem družbe Rosthom-Dickmann. To n a m i lustr irajo naslednje števdlke: leta 1845 . . . 29 673,6 tone leta 1847 . . . . 39 801,2 tone leta 1846 . . . . 38 838,6 tone leta 1848 . . . . 33 325,9 tone Takoj seveda vidimo, da je padel izkop premoga v revolucionarnem letu 1848 za pribl ižno 15fl/o v p r i m e r i z letom 1847. Tržišča se je polotila nervoza; proizvodnja v železarni je nazadovala, vzporedno z njo pa t u d i izkop premoga. 4 SKLEPNI PREGLED PROIZVODNJE PREMOGA NA SLOVENSKEM OZEMLJU V FEVDALNI DOBI Kljub r a z m e r o m a števi lnim in dokaj zanesljivim p o d a t k o m o izkopu premoga na slovenskem narodnos tnem ozemlju v času fevdalnega druž­ benega sistema l a h k o z gotovostjo t rd im, d a so vse količine dejansko •izkopanega premoga višje od teh, ki j ih n a v a j a m v svojih tabelah. Vzrok , za to je v tem, da podjetniki sami niso v e d n o dajali t o c m h podatkov o proizvodnji, p a ' tudi v tem, da p r i n e k a t e r i h r u d n i k i h sploh niso tehta l i izkopanega premoga; p r e n e k a t e r i k r a t so k o l i č i n o j e ocenili. Koli­ čine so se navajale v dunajskih centih (1 dunajski cent - 56 kg). Se najmanj zanesljive so številke o višini izkopa do leta 1829. Od Rakovčeve eksploatacije dalje skozi 20 let je bi l izkop skrajno skromen: 215 Tafeln zur Statistik. 67 leta 1752 0,1 tone leta 1769 1,1 tone leta 1756 11,0 tone leta 1770 0,3 tone Sele drugi impulz je izzval proizvodnjo večjih količin premoga, pa še pri tem prednjači Kras pred vsem ostalim slovenskim narodnostnim ozemljem: leta 1796 . . . . . . 153 ton leta 1798 576 ton leta 1797 913 ton leta 1799 123 ton leta 1800 98 ton Kmalu po začetku 19. stoletja so kraški premogovniki zamrli, težišče izkopa pa se je premaknilo v notranjost, v Zasavje; tu je ostalo nekako 35 let. Približno z začetkom tega stoletja se je tudi že uveljavila indi­ vidualizacija premogovnikov. To se pravi: rudniki so postali samostojna pridobitna podjetja in sicer najprej kot lastnina posameznikov. Obstoj Ilirskih provinc je pomenil za marsikatero gospodarsko panogo dokajšnjo krizo. Glede proizvodnje premoga domnevam, da je bila v začetku delovanja Provinc precej velika, potem pa' je močno popustila. Po likvidaciji Provinc je nastopila kriza, ki je — kot se zdi — zadrževala napredek eksploatacije več kot 10 let: leta 1801 688 ton leta 1807 2145 ton leta 1802 225 ton leta 1808 . . . .' . 2309 ton leta 1803 . . . . . 858 ton leta 1810 3058 ton leta 1804 44 ton leta 1814 11 ton leta 1805 2925 ton leta 1815 1729 ton leta 1816 1278 ton Videti je, da niso podatki za leti 1804 in 1814 niti malo realni in da so tudi številke za druga leta precej približne. Vendar je bil izkop po letu 1800 v povprečju precej višji od izkopa pred to letnico. Statistika za vso Avstrijo teče sicer od leta 1819 dalje, toda ker nimamo do 1829 istočasnih podatkov samo za slovensko ozemlje, pričenjam naslednjo razpredelnico pač šele s tem letom: Leto 1829 1830 1831 1832 1833 1834 Avstrija v tonah 178 748 213 648 197 344 213 837 195 842 237 431 Slovenija v tonah 1279 2155 3237 3459 2938 3778? Slovenski izkop v °.o 0,7 1,0 1,6 1,6 1,5 1,5? Najprej naj pojasnim, da je pri slovenskem izkopu v letu 1834 vprašaj zato, ker manjkajo podatki za premogovnik v Lešah; potem vidimo, da je pričenjal slovenski izkop leta 1829 skoraj točno tam, kjer je leta 1816 68 končal; končno ne gre prezreti, da se je izkop šele leta 1833 približal izkopu iz leta 1810. Torej je precej verjetno, da je bila proizvo'dnja pre­ moga prvih 15 let predmarčne dobe precej nizka; povsem možno je, da ni nikdar presegla količine 1500 ton. Stanje se je znatno spremenilo na bolje šele leta 1835: Leto 1835 1836 1837 1838 Avstrija v tonah 250 782 273 735 283 133 335 012 Slovenija v tonah 6904 7425 6186 7392 Slovenski izkop v % 2,7 2,7 2,2 2,2 1839 432 065 8810 2,0 Te številke nam povedo, da se je pričela industrija na slovenskem ozemlju nekoliko bolj modernizirati okrog leta 1835. Ta modernizacija se prav za prav nanaša predvsem na prevaljsko železarno bratov Rosthor- nov. Medtem ko je njihov izkop leškega premoga predstavljal leta 1829 le 20 °/o vse slovenske proizvodnje te rudnine, leta 1835 pa že 51 %, se je leta 1839 povzpel kar na 78°/o celokupnega izkopa. Leski rudnik, ki je nekako leta 1835 vzel Zasavju prvenstvo v izkopu; je ostal vodilni premogovnik vse do konca predmarčne dobe. Z letom 1840 so se še bolj pričeli gostiti dokazi, da se je slovenska družba že močno zainteresirala za tako imenovani splošni gospodarski napredek. Prav v navedenem letu so prvič v naši zgodovini izkopali več kot 10 000 ton ali današnjih 1000 vagonov premoga, naslednjega leta pa že skoraj dvakrat več: Leto 1840 1841 1842 1843 1944 1845 1846 1847 1848 Avstrija v tonah 473 420 530 928 523 989 520 596 ' 665 630 721 707 799 053 855 632 899 355 Slovenija v tonah 12 818 19 166 18 707 33 909 39 224 42 293 50 722 53 013 45 233 Slovenski izkop v °/o 2,7 3,6 3,6 6,5 5,9 6,1 6,3 • 6,2 5,0 Od tega Lese v °'i 76 78 70 74 72 70 78 77 75 Štirideseta leta so pomembna še zaradi sledečih dogodkov: 1842 je ustanovil Atzl v Zagorju družbo, v kateri je že naslednjega leta prevladal kapital iz Irmsbrucka; 1845 se je zasidral v Hrastniku tržaški in dunajski grosistični kapital, v Zagorju pa je nastopila šibkejša družba ljubljan­ skega grosista; poleg prvega parnega stroja na Spodnjem Štajerskem 1844' v Preboldu je za ta del slovenske zemlje (delno tudi za Kranjsko) značilno to, da so v letih 1843—1845 sistematično iskali premog na mnogih krajih zaradi gradeče se železniške proge; od 1845 dalje sta se uveljavila doma in v tujini hrastovški premog in koks. 69 Na več mest ih v razpravi smo opazili da je izkop premoga v letu 1848 precej nazadoval. Ce pr imer jamo skupni slovenski izkop tega leta z onim iz leta 1847, opazimo padec za skoraj 1 5 % ali 1/7; to sicer ni katastrofalen padec, je pa dokaz, da je revolucija le vznemiri la tržišče in vnesla v gospodarstvo določeno nestabilnost. Zanimivo je, da izkazuje proizvodnja premoga vse države v letu 1848 celo znaten dvig, zato pa padec leta 1849 na 867 641 ton (za nekaj manj kot 4 % ) . Zusammenfassung Kohlenbergbau im slowenischen Gebiete bis zur Mitte des 19. Jahrhunderte' Der Verfasser behandelt die Geschichte des. Kohlenbergbaus im sloweni­ schen ethnischen Raum von 1750 bis 1850. Seine Abhandlung fusst Vorwiegend auf Quellen, die heute in folgenden Anstalten aufbewahrt werden: Staatsarchiv der SR Slowenien, Städtisches Archiv (beide in Ljubljana); Städtisches Museum und Quecksilberbergwerk (beide in Idrija); Braunkohlenbergwerk Zagorje (Sagor a. d. Save); Staatsarchiv in Rijeka; Hofkammerarchiv und Archiv des Finanzministeriums (beide in Wien); Steiermärkisches Landesarchiv (Graz); Kärntner Landesarchiv (Klagenfurt) ; Les Archives Nationales (Paris; diese Quellen wurden vom Verfasser nach den Auszügen von Frau Dr. Melitta Pivec- Stelè benützt; sie betreffen die Zeit der Illyrischen Provinzen 1809—1813). Der Verfasser stellt fest: Kohlenstaub (sanguis draconis) wurde auf dem genannten Territorium zumindest seit dem J. 1640 und wenigstens bis zum J. 1769 von Apothekern zum Kauf angeboten. Die Kohle stammte aus den einheimischen Kohlenbergwerken. Das war keineswegs eine nur wirtschaft- lichen Zwecken dienende Kohlengewinnung. Diese begann erst im J. 1752, als der Merkantilist und Ratsherr der Kammer und Repräsentanz für Krain, Franz Rakovec Baron Raigersfeidt, in Zagorje 85 Kg Braunkohle abbauen und nach der Zuckerraffinerie in Rijeka transportieren ließ. Am 11. November 1755 bat Rakovec-Raigersfeldt um das Recht, in Zagorje Kohle abbauen zu dürfen, welches er auch einige Tage später erhielt. Im slowenischen ethnischen Raum war das die erste Mutung und amtliche Verleihung des Kohlenbergbaurechts. Rakovec-Raigersfeldt ließ in der Folgezeit noch größere Mengen Kohle für die Raffinerie abbauen. Nach seinem Tode erhielten mehrere Reflektanten die Erlaubnis, die Kohlenlagerstätten auszubeuten, aber die Raffinerie begann bald danach mit der Kohlengewinnung in eigener Regie, so im Karst bei Vrem- ski Britof (Urem; 1758), bei Bazovica (Basovizza; 1782), bei Lipica (Lipiza; 1782) und anderswo. Die Staatsverwaltung begann im Januar 1766 für die Verwendung von Kohle systematisch zu werben, sie versprach Belohnung für die Aufdeckung neuer Kohlenfelder. Diese Propaganda wurde dann von den Landwirtschaft- lichen Gesellschaften weitergeführt. Das Resultat dieser Bemühungen war die Entdeckung von Kohlenlagerstätten bei Konjice (Gonobitz; 1766), bei Maribor und Šoštanj (Marburg, Schönstein; 1767) und wiederholt bei Zagorje usw. Ähnlich war es in Kärnten und im Lande Görz. Im J. 1769 wurde eine geringe Menge Kohle bei Medvode (Zwischenwässern) oberhalb Ljubljana gefunden 70 und abgebaut, 1770 in Mokronog (Nassenfuß) usw. Nach einer Pause von 10 Jahren (1780—1790) begann von neuem die lebhafte und großangelegte Wer­ bung zu Gunsten der Kohlenverweihdung in Manufakturen und Eisenwerken, im Haushalt und Gewerbe usw. Dieser zweite Impuls gab besonders im J. 1795 Anregung zu systematischer Suche und Kohlengewinnung an verschiedenen Fundorten. Eis entstanden neue Kohlenbergwerke, manche von ihnen sind noch heute in Betrieb. Im zweiten Teil gibt der Verfasser einen Überblick über die Entwicklung von Privat-Kohlenbergwerken nach der folgenden geographischen Anordnung: a) Kohlenbergwerke im Karst, b) Gruppe der Bergwerke im Süden Sloweniens, c) Zentnalgruppe an der Save und Savinja, d) Gruppe im Norden bzw. die Kohlenbergwerke im Kärnten (in der Richtung Ost-West). Ad a) Das Kohlenbergwerk Vremstki Britof bestand aus zwei Abbaustätten. Das Kohlenfeld bei Famlje wurde ergiebiger seit 1778, das bei Škofije seit 1796 abgebaut. Beide waren Eigentum der Zuckerraffinerie in Rijeka. Einige Privatleute entdeckten verschiedene Kohlenfelder und bauten sie in geringem Maße ab, so die Lagerstätten in der Nähe von Sabotin (1784) und bei Senadolice (1786). In den Jahren 1796 und 1798 wurde der Karst von montanistischen Fachleuten des Quecksilberbergwerks Idrija systematisch durchforscht; man fand Kohle bei Senadole, bei Sežana (Sesana), bei Št. Vid (Vipava; Wippach) und sehr reiche Kohlenfelder außerhalb des slowenischen Territoriums im Istrien bei Labin, Pazin, Buzet (Albona, Mitterburg, Pinguente). In den Jahren 1796 und 1803 wurde Kohle auch in der Nähe von Idrija gefunden. Ein großer Teil der gewonnenen Kohle wurde nach Triest transportiert. Den reichsten Ertrag lieferte das Bergwerk in Vremski Britof, im J. 1799 circa 854 Tonnen, 1805 rund 1500 Tonnen. Vremski Britof war im 18. Jh. zweifellos das ergie­ bigste Kohlenbergwerk auf dem slowenischen Territorium. In den Jahren der Illyrischen Provinzen schränkte das Bergwerk im hohen Grade seine Pro­ duktion ein, nach deren Auflösung wurde der Betrieb geschlossen. Ad b) Die Gruppe der Kohlenbergwerke im Süden "hatte nur lokale Be­ deutung, die Produktion war nie groß. In Kočevje (Gottschee; erster Abbau 1803) betrug die höchste Kohlenausbeute des Tagbaus im J. 1843 nur 86 Tonnen, die in Krmelj (Johannisthai; erste Gewinnung 1796) im J. 1803 bloß 73 Tonnen. In Brestanica (Reichenburg) wurde Kohle angeblich schon im J. 1796 gefunden, mit regelmäßigem Abbau begann man erst 1839. Die Produktion war gering. Im 18. Jh. war Vremski Britof der Mittelpunkt des slowenischen Kohlen­ bergbaus. Im 19. Jh. trat Zagorje an seine Stelle, das den ersten Platz volle 35 Jahre behaupten konnte, aber dann für einige Jahre an Leise bei Prevalje (Liescha bei Prävali) abtreten mußte. Als 1849 die Südbahnstrecke bis Ljub­ ljana verlängert wurde, wurde Zagorje wiederum Mittelpunkt des Kohlen­ bergbaus. Ad c) Nach einer längeren Pause erschien im J. 1795 in Zagorje der ober- krainische Eisenhüttenbesitzer Leopold Ruard. Er ließ 1796 eine kleine Menge Kohle teilweise verkoken, die er dann in seinem Eisenwerk verwendete. Der Versuch ist gelungen, aber Ruard ließ die Arbeiten im Bergwerk Zagorje wegen zu hoher Transportkosten langsam einstellen. Der Kohlenabbau wurde dann vom Vitriolfabrikanten Josef Pinhak aufgenommen, der 1802 seinen Betrieb für Vitriolherstellung von Ljubljana nach Zagorje verlegt hatte. Pin­ hak belieferte auf eigene Kosten die Landeshauptstadt Ljubljana mit Kohle (1805 rund 652 Tonnen). Im J. 1803 wurde in Zagorje die Ärar-Glasfabrik ge­ gründet, zugleich gingen einige Kohlenbergwerke in ihren Besitz über (1807 rund 1681 Tonnen). Pinhaks Hinterlassenschaft und die Ärar-Glasfabrik samt 71 den Bergwerken hatte Johann Schwarz käuflich erworben, der dann im J. 1839 sein ganzes Eigentum an den Eisenhüttenbesitzer Ruard verkaufte und dieser verkaufte es 1840 an Josef Atzl. Mit der Kohlengewinnung im Bergwerk Trbovlje (Trifail) begann 1804 der Glasfabrikant Franz Maurer aus Celje (Cilli). Die höchste Kohlenausbeute (im J. 1847) betrug mehr als 823 Tonnen. Die Kohlenlagerstätte Hrastnik (Hrastnigg) war schon 1807 bekannt, bergmännisch wurde aber erst 1822 Kohle gewonnen. Einer der bedeutendsten Unternehmer war Franz Lusner, Kaufmann aus Ljubljana, welcher 1830 Alleininhaber dieses Bergwerkes geworden und bis 1845 geblieben war. Den größten Aufschwung erreichte das Bergwerk im J. 1840 mit 885 Tonnen. Die Lagerstätten um Liboje und Zabukovica (Buchberg) waren schon 1776 bekannt, das Gebeit wurde aber erst 1798 von den Bergleuten aus Idrija systematisch durchforscht; die ersten Grubenmaße wurden 1799 amtlich erteilt. Im diesen Raum folgten in kurzer Zeit Unternehmer auf Unternehmer, sie hatten ziemlich viel Kohle gewonnen. Einer der größten war der einheimische Glasfabrikant Johann Friedrich, der 1847 sogar 1060 Tonnen Kohle abgebaut hatte. Kohle wurde 1791 auch in der Nähe des Dories, Govce gefunden. Der Bauer Thomas Grilc gewann 1847 fast 503 Tonnen Kohle. Das Zwischenglied der Mittel- und Nordgruppe der slo- wenischen Kohlenbergwerke bildete das Bergwerk in der Nähe des Stari trg bei Slovenj Gradec (Altenmarkt bei Windischgraz). Die Produktion wurde 1835 vom Eisenhüttenbesitzer Anton Bonaczy von Bonazza aus Mislinja (Miß- ling) aufgenommen. Die Ausbeute betrug 1852 fast 340 Tonnen. Ad d) Das bedeutendste Kohlenbergwerk der Nordgruppe war jenes von Lese bei Prevalje. Die erste Kohle wurde 1816 von Bleifabrikanten Blasdus Mayer gewonnen. Dieser verkaufte seine Grubenmaße an die Eisenfabrikanten- Familie Rosthorn, welche den Kohlenabbau in der nächsten Umgebung schon vorher betrieben hatte. Von 1840 bis 1849 war Lese das führende Bergwerk in der Kohlengewinnung. Das Kohlenfeld in Lobnik (Lobnig) oberhalb Železna Kapla (Eisenkappel) war schön 1784 bekannt, mit der Förderung wurde aber erst 1793 auf Anraten der EisenhüttenbeBitzerin Kristine Kuhdorfer begonnen. Ihr folgten einige Jahre später der Eisenhütten besitzer Patzer u. a., 1835 auch der Eisenfabrikant Graf Egger. Man hatte das Bergwerk nie zu einem größeren Unternehmen entwickeln können. Anders war die Entwicklung des Bergwerks St. Lipš (Set. Filippen). In Podjunska dolina (Jauntal) war das Vorkommen von Kohle bei Ženek (Sonnegg) schon 1797 bekannt, in der Nähe von St. Lipš wurden aber Kohlenlagerstätten erst 1803 gefunden. Hier findet sich der Koh- lenbergbau erst seit 1838, vom Stift in Dobrla ves (Eberndorf) in größerem Ausmaß betrieben. Die höchste Ausbeute (im J. 1842) betrug 102 Tonnen. Sein Revier trug den Namen St. Lipš II, das Revier St. Lipš I gehörte der Familie Rosthorn. Die Kohlanausbeute in Libuce und Podkraj (Loibach, Unterort) ist eng mit dem Eisenfabrikant Graf Egger verknüpft, welcher seit 1828 die gewonnene Kohle in seinem Eisenwerk Lipica (Lippizbach) verwendete. Die höchste Kohlenproduktion (im J. 1837) betrug 945 Tonnen. Im Kohlenrevier Hodiše (Keutschach) wurde die Produktion erst 1801 aufgenommen. Seit 1822 förderte hier Gottfried Ebner, der die höchste Ausbeute im J. 1847 mit 67 Tonnen erreichte. Sein Gewinnungsort trug den Namen Hodiše I, das Gebiet Hodiše II gehörte dem Baron Albin Herbert (seit 1815) und später seinen Erben. Die Kohlenförderung (im J. 1837) betrug 219 Tonnen. Thaddäus Lanner baute seit 1831 die Kohlenlagerstätte Hodiše III ab, den größten Aufschwung erlangte er 1848 mit 213 Tonnen. Hodiše IV gehörte seit 1820 Johann Reiner; sein Bergwerk produzierte sehr wenig. Das Revier Hodiše V war seit 1835 Besitz der Brüder Moro; die höchste Kohlengewinnung (im J. 1839) betrug 72 228 Tonnen. In der Umgebung von Baško jezero (Faakar See) war das Vor- kommen von Kohle schon 1806 bekannt, in Ziljska dolina (Gailtal) seit 1828, seit, 1827 auch bei Nabor jet (Malborghet), Trbiž (Tarvis) und Rabelj (Raibl); es reichte jedoch nur zur Schürfung und Gewinnung von äußerst kleinen Kohlenmengen, so daß man hier kein größeires Kohlenbergwerk aufschließen konnte. Die nächste bedeutsame Phase der Eigentumsentwicklung im Kohlenberg- bau und in der Kohlenprcduktion kommt in den Viarziigerjahren des 19. Jhs. zum Ausdruck. Damals verkauften einheimische', finanziell schwache Unter- nehmer einige wichtige Kohlenbergwerke an starke kapitalistische Gesellschaf- ten, welche ihren Sitz außerhalb des slowenischen Territoriums hatten. Eine der ersten war die Firma »Brüder Rosthorn in Wien«, welche im J. 1824 das Bergwerk Lese bei Prevalje von B. Meyer gekauft hatte. Vbn diesen Brüdern wurde 1832 die Wolfsberger Eisenwea-ksgesellschaft gegründet, im J. 1837 trennten sie sich von ihr und gründeten selbständige Eisenunter- nehmen. Im J. 1844 wurde Eugen Baron Dickmann Partner des Eisenwerks in Prevalje, im J. 1849 war er bereits Hauptaktionär des Eisenwerks. Das: Berg- werk in Lese lieferte die reichste Ausbeute im J. 1847 (39 801 Tonnen). In den Jahren 1839 bis 1848 wurden in diesem Kohlenbergwerk durchschnittlich 75 % der gesamten slowenischen Jahresproduktion gewannen; so 'wurde die Produk- tion von Eisen und Kohle — zweier Hauptstützen des Kapitalismus — zuerst im Konzern der Brüder Rosthorn realisiert. Eine zweite Gesellschaft wurde 1839 Eigentümerin eines kleineren Teiles dels Reviers Zagorje. Das war das Wiener Großhandlungshaus Arnstein & Eskeles, schon seit 1837 Eigentümer der Zuckerraffinerie in Ljubljana. Im J. 1841 wurde das Triester Großhandlungshaus Brentano & Comp, als Partner der Zuckarraffinerie und der Kohlenbergwerke. Der maximale Kohlenabbau wurde mit 3385 Tennen im J. 1845 erreicht. Die dritte Gesellschaft wurde 1842 von Josef Atzl gegründet, ihr Name war »Stemkohlengewerkschaft am Saustrome zu Sagor-«. Ihr Eigentum war der größere Teil des Reviers Zagorje. Die Hälfte der Kuxe gehörte ihm selbst, die andere Hälfte einigen Kapitalisten aus Innsbruck. Im J. 1844 gehörten den Innsbruckern bereits 95 Kuxe, den Grazerai nur noch fünf. Das Maximum der Kohlenausbeute wurde im J. 1845 mit 6017 Tonnen erreicht. Die vierte Gesellschaft wurde im J. 1845 von Karl Ludwig Baron Bruck, den Leiter des Österreichischen Lloyd in Tri est, gegründet; sie nannte sich »Triester Steinkohlengewerkschaft zu Hrastnigg und Doli«. Bruck hatte näm- lich im J. 1845 das Revier Hrastnik in seinem eigenen Namen von Lusner erworben, doch schon einen Monat später gründete er die genannte Gesell- schaft. In dieser Gesellschaft gehörten den Triester Großhandlungshäusern 102 2/5 Kuxe, den zwei Wiener Firmen Rothschild und Arnstein & Eskeles aber nur 25 3/5 Kuxe. Das Maximum der Kohlenausbeute wurde im J. 1848 mit 1680 Tonnen erreicht. Als fünften nicht einheimischen Eigentümer der slowenischen Kohlen- bergwerke muß man seit 1842 das staatliche Montanärar anführen. In diesem Jahr war das kaiserliche Dekret über das Kohlenschürfen auf Staatskosten erschienen; damit wollte man der Eisenbahn Wien-Triest direkt an der Trasse genug Kohle sichern. Der gesamte Kohlenabbau wurde von der Direktion geführt, die sich bis zum J. 1846 »Innerösterreichisch-küstenländische Stein- kohlenbau-Direktion in Leoben« nannte, seit 1846 aber den Namen »Öster- reichisch-steirische Steinkohl'enschürfungs-Direktion in Leoben« führte. Ihr unterstand im slowenischen Teil der Steiermark das Schurfrevier Slovenska 73 Bistrica (Windischfeistritz), später Konjice, und Celje. In Celje wurde 1846 das Bergamt Cilli gegründet. Von diesen Kohlenbergwerken wair das bekann­ teste jenes in Hrastovec pri Poljčanah (Hrastowetz bei Pöltschach), das Ärar schürfte hier seit dem J. 1843. Die Kohle verkaufte man an die Eisenbahn, an viele Privatleute und an die »-Société germanique d'Eclairage au Gaz, Di­ rection de Gratz-«. Das Maximum der Ausbeute wurde im J. 1847 mit fast 1000 Tonnen erreicht. Seit 1845 wurde die Kohle gleich an der Stelle verkokt, man verkaufte sie an die Eisenbahn, an den Maschinenfabrikanten Körösi in Graz, an das Hüttenwerk in Bredtenau, an viele Privatleute und an das Eisen­ werk Brüder Rosthorn in Prevalje. An diese Firma lieferte man im J. 1853 fast 22,4 Tonnen, im J. 1854 aber mehr als 48 Tonnen. Die Brüder Rosthorn wollten damals auch das Bergwerk Hrastovec in ihren Besitz bringen, ließen aber dann von ihrem Vorhaben ab. Der Verfasser stellt schließlich fest, daß auf dem ganzen slowenischen nationalen Territorium, in der Zeit der feudalgesellschaftlichen Ordnung das Maximum des Kohlenabbaus im J. 1847 erreicht wurde: es betrug damals 53 013 Tonnen (6 °/o der gesamten österreichischen Kohlenproduktion). Im J. 1848 ging die Produktion wegen der Revolution und der ungewissen Lage auf 45 233 Tonnen (d. i. um etwa 15 */o) zurück. Die Gesamtproduktion der Kohle in Österreich erreichte ihr Maximum im J. 1848; sie betrug in diesem Jahre 899 355 Tonnen und ging erst im J. 1849 auf 867 641 Tonnen zurück. Der Staat als Ganzes spürte also die Folgen der Revolution erst nach einem Jahr. 74 Fran Zwitter Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike* Kdor hoče razumet i evropsko nacionalno problemat iko XIX. stoletja, m o r a seveda upoštevati mnoge elemente, k i so dediščina prejšnjih zgo­ dovinskih razdobij . J a s n o je, da so se že prej formirale l ingvistične enote in da so nastal i kot rezultait kolonizacij in asimilacij nj ihova ozemlja, meje in jezikovni otoki. Tudi nas tanek književnih jezikov, ki združujejo ponekod ozemlje zelo različnih dialektov, m e d t e m ko> se drugod kak dialekt zaradi posebnih vzrokov dvigne na stopnjo književnega jezika, j e proces, ki se n e izvrši povsod v i s tem razdobju, je p a v g lavnem v e n d a r že zaključen pred XIX. stoletjem. Narodi so se formirali ponekod v ok­ viru držav, k i so nastale že davno' prej kot posledica zelo različnih zgo­ dovinskih vzrokov. Drugod se je nacionalna zavest oprla na obstoj zgo­ dovinske pokrajine, ki j i je bi la v okviru večje države pr iznana široka avtonomija. Celo že propadla država, ki je p a . n j e n a tradici ja še vedno živa, more imeti velik pomen za narodno ' zavest svojega naroda. Kjer razlike v veri ali v pr ipadnost i konfesionalni organizaciji sovpadejo z etničnimi razlikami, i m a t o seveda tudi za nacionalno problematiko XIX. stoletja velik pomen. Ta prejšnja razdobja pa poznajo tudi že n a ­ r o d n o zavest in to celo t a m , kjer se ta zavest ne m o r e opirat i n a nobeno obstoječo politično tvorbo. Današnje oznake za n a r o d e so> zelo s tare in nekatere od njih imajo že pred XIX. stoletjem točno opredel jen pomen, m e d t e m ko je drugod smisel teh izrazov nejasen ali dvoumen in se upo­ rabljajo t u d i razl ične oznake. Pojem Itali je ima svoje mesto v mišlje­ nju in čustvovanju Itali janov že od srednjega veka, čeprav t e m u pojmu ne ustreza n ikaka obstoječa polit ična enota. Spoznanje o sorodnosti slo­ vanskih govorov in razprostranjenost i s lovanskega sveta, a tudi t r d i t v e o slavi Slovanov v preteklost i na jdemo že p r i s lovanskih piscih v sred­ n jem veku. Medtem k o itali janski h u m a n i s t i XVI. in naslednjih stoletij govore o veličini Rima, proglašajo nemški in slovanski humanis t i istih * Razširjen tekst predavanja na XII. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Kočevju 15. oktobra 1963 in v SAZU v Ljubljani 27. novembra 1963. Uvod in poglavja I—III te razprave so bili objavljeni pod istim naslovom v reviji Sodobnost XII, 1964, str. 1061—1080, 1197—1208. 75 razdobij često nekritično in na podlagi raznih etimologij razna stara ljudstva za svoje prednike in postavljajo teze o avtohtonizmu svojih narodov, da bi s tem povečali njihova zgodovinsko slavo. Za drugo polo­ vico XVIII. stoletja je pa že karakteristično razpravljanje o »duhu naro­ dov« in o razlikah med njimi, prizadevanje za razvoj nacionalnih litera­ tur, konstituiranje prvih filoloških, historičnih in etnografskih znanosti o modernih narodih; sestavini del tega procesa je tudi slovenski kulturni prerod v svojem prvem razdobju. — Tu mi ni mogoče govoriti o. vsej tej brezbrežni problematiki, pa tudi ne o tem, kaj narodni prerodi potem pomenijo v kulturni zgodovini Evrope v XIX. stoletju. Omejiti se hočem le na eno vprašanje, ki je pa osnovnega pomena s stališča politične zgo­ dovine: na narod kot enoto politične volje, ki hoče sama odločati o svoji usodi, na narod, ki postane mogočen činitelj v političnem življenju s tem, da povezuje narodna zavest njegove pripadnike in postane zanje ta zavest po Renanovih besedah »vsakodnevni plebiscit.«1 Proces postanka naroda v tem smislu je v kontinentalni Evropi za­ čela in sprožila velika francoska revolucija ob koncu XVIII. stoletja. Francoska država obstoji seveda že davno prej in celo njeno ozemlje v Evropi pred 1789 je skoraj popolnoma identično z ozemljem današnje Francije; odtlej je Francija pridobila le še Avignon in nekaj prej spornih posestev nemških knezov v Alzaciji (a oboje že v prvih letih revolucije, še pred prvo vojno leta 1792), razen tega pa še Savojo in Nico (prvič že 1792 in 1793, potem pa po odstopu teh dežel leta 1814 definitivno 1860), izgubila pa le Posarje leta 1815. Vendar pa za te meje tedanje in sedanje Francije ponekod ne govore globlji geografski razlogi, razen tega se pa one ne ujemajo niti z lingvističnimi mejami med dialekti, ponekod pa tudi ne z ozemljem, kjer prevladuje francoski književni jezik; pojasniti nam jih morejo le peripetije politične zgodovine, v veliki meri šele osvo­ jitve francoske monarhije v XVII. in XVIII. stoletju. Z razvojem po­ litične opozicije v drugi polovici XVIII. stoletja se pa začne beseda »patrie« uporabljati kot nasprotje absolutnemu kralju, beseda »nation« začne dobivati pomen skupnosti vseh svobodnih in enakopravnih držav­ ljanov (»citoyens«), novi besedi »patriote« in »patriotisme« se začneta uporabljati kot oznaki za politično opozicijo. Pri zmagi revolucije igra bistveno vlogo misel, da se vsi svobodni Francozi po odpravi vseh »sta­ nov« in privilegijev združijo v eno »nation«; slave se »fédérations« (= prazniki združitve), ki se zaključijo s centralno »fédération nationale« v Parizu na dan prve obletnice padca Bastilije 14. julija 1790. Globino 1 »L'existence d'une nation est (pardonnez-moi cette métaphore) un plé­ biscite de tous les jours, comme l'existence de l'individu est une affirmation perpétuelle de Vie.« E. Renan, Qu'est-ce qu'une nation?, Paris (1882), str. 27. Ponatis v E. Renan, Discours et conférences (mnogo izdaj). Slovenski prevod tega Renanovega predavanja je objavila Rostoharjeva Napredna misel II 1913—14, str. 110—125. 76 tega procesa moremo razumeti seveda le v zvezi s celotnim tedanjim dogajanjem; kmetje, ki tvorijo skoraj devet desetin prebivalstva tedanje Francije, so vedeli malo o političnih doktrinah in o razlikah med poli­ tičnimi režimi in strankami, zato sta jim pa revolucija in celo Napoleon tisti proces, ki je odpravil fevdalni sistem in jih ščiti pred obnovo prejš­ njih gospostev; nova vojska, ki se razvija v'smeri splošne vojaške ob­ veznosti, se ne razlikuje od stare vojske domačih in itujih najemnikov, prisilnih rekruitirancev za dosmrtno vojaško službo iz nižjih družbenih razredov in njihovih plemiških oficirjev samo po svoji sestavi, ampak tudi po tem, da ima svojo- politično ideologijo, svojo marseljezo, česar o stari vojski ni mogoče trditi; nove politične uredbe s svojimi volitvami, klubi in listi so politično aktivizirale mnoge, ki so bili prej pasivni. Ko je leta 1790 revolucija zajela Avignon in alzaška posestva nemških kne­ zov, se prvič v zgodovini izvede plebiscit, konstituanta se pa za pripad­ nost alzaških posestev sklicuje ne na westfalsko pogodbo, ampak na voljo prizadetega prebivalstva. Ko se je pa leta 1792 začela prva vojna revo­ lucije in so francoske vojske prekoračile mejo Francije, so se mogle opreti na masovno podporo prebivalstva le v Savoji, medtem ko so bili v Belgiji in nemškem Porenj.u zanje le majhni krogi pristašev; tudi v takih primerih se v začetku organizirajo nekakšni plebisciti, ki pa le slabo maskira jo dejstvo, da je revolucija stopila na pot osvajanj tujih teritorijev. Francozi so se torej formirali v narod v teritorialnem okviru, ki ga je v glavnem ustvarila stara monarhija, a ito formiranje v narod se je izvršilo v ognju revolucije v času, ko so se te monarhije osvobodili. Razlika med stanjem pred in po revoluciji je pa vendar velika; osvojitve francoske monarhije v XVII. in XVIII. stoletju je sprejelo prebivalstvo prizadetih pokrajin primeroma pasivno; ko je pa Nemčija leta 1871 anek­ tirala in potem do 1918 imela pod svojo oblastjo Alzaci j o in del korene, torej pokrajine, ki po jeziku prebivalstva po večini niti niso bile fran­ coske, ki so pa bile povezane s Francijo politično predvsem po skupni tradiciji iz kritične dobe revolucije, so zaradi tega nastali težki notranje- in zunanjepolitični problemi.2 Francoska revolucija je pa sprožila proces političnega formiranja narodov tudi drugod po kontinentalni Evropi, kar dokazujeta primera Italije in Nemčije. Italijani imajo seveda že od srednjega veka svoj knji­ ževni jezik in literaturo; v tem smislu obstojita že stoletja pojem Italije in italijanska nacionalna zavest. Na drugi strani je pa prav tako res, da je Italija vsa ta stoletja politično razbita na vrsto držav in da pride od konca XV. stoletja dalje velik del Italije pod direktno ali indirektno oblast tujih držav, najprej Francije in Španije, pozneje tudi Avstrije; a tudi italijanske države, ki so še neodvisne, vodijo svojo in ne italijan­ ske politike, kar velja za beneško republiko in druge mestne države prav tako kakor za vse druge italijanske države. Seveda tudi tu kultura in politika nista brez stičnih točk; ko prehajajo po letu 1494 italijanske pokrajine pod ohlast tujih držav, nastane v Italiji geslo o osvoboditvi 2 A. Aulard, Le patriotisme français de la Renaissance à la Révolution, Paris 1921; G. Lefebvre v La Révolution française (Peuples et civilisations, XIII, Paris 1930), str. 84—85, 154—155 in drugod. 77 Italije izpod gospostva »barbarov«, Machiavelli zaključuje svojo knjigo II Principe, napisano 1513 in prvič tiskano 1532, s klicem po vladarju, ki bi osvobodil Italijo barbarov; beneška republika in nekatere druge italijanske države se poslužujejo v tem času tega gesla; vendar pa mislim, da ima švicarski zgodovinar E. Fueter prav, ko trdi, da gre pri tem za oficiailne proglase in publicistično propagando držav, pri katerih je to geslo v soglasju z njihovimi posebnimi političnimi interesi, da zaradi tega ni nastalo nikako politično gibanje in da ni znan primer, da bi kaka italijanska država žrtvovala svoje posebne interese splošnim itali­ janskim; mislim, da veljajo te njegove trditve za vso italijansko zgo­ dovino do francoske revolucije.3 Saj celo slovanska ideja, obstoji že davno pred XIX. stoletjem ne samo pri učenih piscih in književnikih, kakor sem že omenil, ampak jo omenjajo včasih tudi politiki, kadar jim to pač konvenira; glavni zastopnik političnega panslavizma je že v XVII. sto­ letju Hrvat Jurij Križanić; iz tega pa vendar ne moremo sklepati, da bi bil tedaj panslavizem upoštevanja vreden politični faktor.4 Če je pa vsako odkrivanje kakega političnega gibanja za zedinjenje Italije v dobi pred francosko revolucijo- pač le izraz nacionalističnih tendenc v zgodo­ vinopisju, je pa na drugi strani res, da se začne vse to spreminjati že v prvih letih poi francoski revoluciji; v krogih italijanskih pristašev re­ volucije že nastaja ideja unitaristične in demokratične italijanske re­ publike in ko pride leta 1796 francoska vojska v Italijo, se to Izraža v ustanovitvi cispadanske in cisalpinske republike, v formiranju lombard- ske, cispadanske in pozneje italijanske legije, v postanku trikolore itd. Pri vsem tem je seveda res, da so pristaši revolucije med Italijani manj­ šina, ki je razširjena v krogih meščanstva in inteligence in ji pripadajo tudi posamezniki iz, višjih socialnih razredov, medtem ko je masa itali­ janskega ljudstva temu gibanju sovražna ali do njega vsaj indiferentna prav do zadnjih let pred revolucijo leta 1848. Res je tudi, da je dala francoska vojska.že od prvih dni po prihodu v Italijo temu italijanskemu gibanju, ki seveda ni upoštevanja vreden vojaški faktor, z vojaškimi kontribucijami in odvažanjem umetnin v Francijo čutiti, da bo nova Italija podrejena francoski nadoblasti, da so Francozi ustanovili poleg tisalpinske republike, glasnika unitarizma, še druge odvisne italijanske republike, in da je pozneje za Napoleona njegova Italijanska republika oz. Kraljevina Italija od Francije odvisna država, ki nikdar ne obsega vse Italije, saj obstoji na jugu posebno Neapeljsko kraljestvo, velik del Italije je pa direktno anektiran po Franciji. Vse to je seveda slabilo moralno silo italijanskega gibanja; že leta 1799 se pa v njem pojavlja struja, ki hoče Italijo osvoboditi tudi od francoske nadoblasti. Posebno 3 E. Fueter, Geschichte des europäischen Staatensystems van 1492—1559, München in Berlin 1919, str. 44—45. Machiavellijeva knjiga je izšla 1920 v slo­ venskem prevodu A. Prepeluha — Abditusa (N. Machiavelli, Vladar, Lj. 1920). 4 Za slovansko idejo do konca XVIII. stoletja je zbral ogromno dokumen­ tacijo npr. J. Pervol'f ,Slavjane, ih vzaimnija otnošenija i svjazi, I—III, Var­ šava 1886—1893, ne da bi se vprašal, kaj so vsi ti izrazi slovanske solidarnosti v tedanjem realnem življenju slovanskih narodov in držav pomenili. O Križa- niću obstoji ogromna literatura, a za celotno sliko je še vedno najboljši V. Jagić, Život in rad Jurja Kirdžanića, Djela JAZU XXVIII, Zagreb 1917. 78 važno pa je, da med italijanskimi pristaši revolucije samimi ni enotnosti v nacionalnem vprašanju; že leta 1796 se začno diskusije med unitaristi in federalisti in medtem ko> je npr. Buonarroti, pomemben tudi v zgodo­ vini socializma zaradi svoje udeležbe pri Babeuf ovi zaroti, za unitari- stično republiko, je mogoče v ustanovitvi nove beneške in posebne rim­ ske m partenopske republike opaziti težnjo, da bi se tendence francoske revolucije uresničile v teritorialnem okvirii obstoječih držav. Se po du­ najskem kongresu je gibanje karbonarjev sicer liberalno in protiavstrij- sko, nikakor pa ne izrazito republikansko ali unitaristično. Šele po letu 1831 je Mazzini, po mnenju nekaterih pod vplivom starega Buonarroti] a, nastopil -s tako silo s svojim programom unitaristične italijanske repub­ like, da so morali odslej zahtevo po brezpogojnem zedinjenju Italije upoštevati tudi tisti, ki se niso' strinjali z Mazzinijevimi republikanskimi in drugimi nazori. Kljub vsem tem potrebnim rezervam se mii pa zdi, da je že iz tu navedenih dejstev jasno, da se začne p o l i t i č n a zgo­ dovina Risorgimento, v letih po> francoski revoluciji z gibanjem v krogih njenih italijanskih pristašev, ne prej in ne kasneje.5 Pri Nemcih je položaj nekoliko drugačen, ker obstoji, že stoletja ne samo skupen književni jezik, ampak do leta 1806 formalno tudi še riimsfco-nemško cesarstvo. Realna politična moč je pa že pred stoletji prešla od cesarstva na posamezne nemške države, kar velja seveda za zadnje razdobje cesarstva še bolj kakor za prejšnje dobe; vse te po­ samezne nemške države vodijo pa seveda svojo in ne nemško politiko, med njimi tudi Avstrija in Prusija; pruski kralj Friderik II. izraža leta 1752 zavezništvo med Francijo in Prusijo s prispodobo, da sta Šlezija in Lorena dve sestri, od katerih je ena poročila Prusdrjoi in druga Francijo; v njegovi izjavi, da bi Prusija ne mogla mirno prenesti, če bi Francija izgubila Alzacijo ali Loreno, pač ni nikakegai nemškega nacionalizma.6 Na drugi strani so pa prav v dobi velikega razvoja nemlške kulture v drugi polovici XVIII. stoletja vodilni predstavniki te kulture apolitični mi­ sleci, prepričani, da se more nemška kultura kot najvišji izraz življe­ nja nemškega naroda razvijati le v malih državah in malih mestih. V dobi francoske revolucije so se krožki njenih nemlških pristašev navdu­ ševali zanjo v splošnem, niso pa izvajali kakih konsekvenc glede na' nemški nacionalni problem. Položaj se je začel spreminjati ob začetku XIX. stoletja pod vtisom francoskih aneksij in francoske hegemonije v Nemčiji, vendar je pa značilno, da so bili iniciatorji pri item bivši pristaši francoske revolucije ali pa vsaj ljudje, ki so bili prepričani, da boj proti Napoleonu ni mogoč brez temeljitih reform in da njegov cilj ne more biti vrnitev na prejšnje stanje; od nekako leta 1807 moremo govoriti o začetku nemškega nacionalnega gibanja, obenem pa tudi o pri­ zadevanjih pruske reformne stranke, da bi povezala Prusijo z nemško 5 Za ogromno literaturo o R i s o r g i m e n t u prim. L. Salvatorelli, Som­ mario della storia d'Italia, 7. izd., Milano 1955; prim, tudi že navedeno fran­ cosko občo zgodovino Peuples et civilisations, zlasti njen XIII. zvezek, in G. Bourgin, La formation de l'unité italienne1, Paris 1929. 6 Cit. Fr. Meinecke, Die Idee der Staatsräson in der neueren Geschichte, 3. izd., München-Berlin 1929, str. 398. 79 kulturo in novim nemškim nacionalizmom. Seveda je tudi novi nemški nacionalizem zajel v začetku le majhen del meščanstva, študente, del intelektualcev, ki začno povezovati kulturo s politiko, in del plemiških oficirjev; on si ni bil na jasnem in ni bil enoten glede svojih ciljev; nje­ govega deleža pri boju proti Napoleonu v primerjavi s silami, ki so se borile s starih pozicij in s sitarimi metodami, ne smemo pretiravati. Ven­ dar je pa značilno, da je tudi" med leti 1815 in 1848 vse gibanje za zedi- njenje Nemčije skoraj izključno stvar tistih struj, ki so v opoziciji proti obstoječemu socialnemu in političnemu redu sploh; konservativci se zado­ voljujejo s položajem, kakršnega je ustvaril dunajski kongres z ustano­ vitvijo Nemške zveze (1815—1866); šele pozneje pride do paktiranja no­ vega nemškega nacionalizma s prusko državo. Tako tudi začetkov nem­ škega nacionalnega gibanja ne moremo razumeti brez vpliva francoske revolucije, seveda pa tudi ne brez boja proti konkretni politiki Francije v dobi Napoleona. Formiranje narodov v političnem smislu besede je torej v kontinen­ talni Evropi v najožji zvezi z meščanskimi revolucijami. S tem nočem trditi, da so bili v nasprotju z novimi narodi kot aktivnimi političnimi či­ nitelji narodi v politiki prejšnjih dob vedno le pasivni, da so bile prej politika in vojne le stvar kraljev, kakor se je govorilo v času francoske revolucije, in nočem niti trditi, da bi bil interes na'politiki in vojnah ome­ jen prej izključno le na vladajoče družbene razrede. Gotovo je, da obstoje v razdobjih pred meščanskimi revolucijami velike razlike med situacijami, kjer se more narodna zavest opreti na obstoječo državno tvorbo, na pri­ znano politično avtonomijo v okviru večje državne tvorbe, na sovpadanje konfesionalne pripadnosti z etnično pripadnostjo, in med situacijami, kjer se more narodna zavest opreti le na jezik prebivalstva. Gotovo je res, da so bile ljudske mase zelo aktivne v vojnah proti Turkom, v .situacijah, kjer nacionalna pripadnost sovpada z razredno in versko pripadnostjo, kakor npr. pri bojih ukrajinskih kozakov proti Poljakom ali Ircev proti Angležem, ali tam, kjer se more narodna zavest opreti na versko organi­ zacijo ali gibanje, kakor npr. pri Srbih ali v nizozemski revoluciji. Celo v času, ko se je proces meščanskih revolucij že začel, vsa gibanja ljud­ skih mas niso v zvezi z njim; odpor Špancev proti Napoleonu je mogoče pojasniti pretežno, odpor Tirolcev proti Bavarcem in Francozom leta 1809 in ruskih mas proti Francozom leta 1812 pa pač izključno z njihovim so­ vraštvom proti tujcem, brez vsake primesi novih meščanskih ideologij. Na drugi strani mora pa zgodovinar zelo pogosto ugotoviti pasivnost ljudskih m a s v v teh vprašanjih, pasivnost, ki sega včasih tudi prav visoko v višje družbene razrede. Tu ni mogoče obravnavati vse te brezbrežne proble­ matike, ampak bi želel le kratko označiti, v čem je po mojem mnenju razlika med stanjem pred meščanskimi revolucijami in stanjem, ki so ga one ustvarile: tista aktivnost, ki se prej pojavlja le ponekod in včasih, postane zdaj v mnogo bolj ostri obliki vsesplošen in trajen pojav; ljudske mase, ki jih seveda vodi meščanstvo, izpovedujejo svojo nacionalno za­ vest in to postane činitelj, s katerim mora politika računati. Prehod v novo stanje kot izrazito političen proces je povezan z meščanskimi revolucijami, ne pa s počasnim zorenjem meščanske družbe v okviru še pretežno fev- . 80 daine družbe, ki je trajalo stoletja. Kritične dobe za novo nocionalnopcli- tično orientacijo mas seveda ni mogoče opredeliti s kako letnico, vendar pa ona sovpada z dobo, ko se meščanske revolucije pripravljajo, ko pride do njih in ko se pokažejo njihovi rezultati. Tedaj se v glavnem že poka­ žejo tudi nacionalne orientacije; ostanejo pa nekatere nejasne situacije, kjer pride do odločitev šele v kasnejših dobah. Kakor meščanske revo­ lucije sploh se tudi ta proces ne izvrši povsod v tako klasični in brez­ kompromisni obliki kakor v Franciji, a (to ne govori proti tej osnovni tezi. A tudi tam, kjer so meščanske revolucije privedle le do ustanovitve zelo zmerne ustavne monarhije z omejeno volilno pravico in omejenimi poli­ tičnimi svoboščinami, je to ustvarilo ob volitvah in drugod vsaj neke politične možnosti, a tudi nujnosti za izražanje nacionalne zavesti posamez­ nih narodov. II. Pri formiranju narodov kot političnih enot v zvezi z meščanskimi re­ volucijami pa obstoje poleg podobnosti tudi razlike, med katerimi morem tu omeniti le tisite, ki so za naš problem posebno važne. Poitrebno> je, da se najprej še enkrat povrnemo na problem Francije, kjer se je francoski na­ rod, kakor že omenjeno, formiral v mejah že obstoječe države. To pomeni, da francoskemu narodu po mnenju, ki v Franciji prevladuje do današnjih dni, ne pripadajo francosko govoreči Belgijci in Švicarji; na drugi strani obsega pa francoska država področja raznih romanskih dialektov, ki se precej razlikujejo' od francoskega književnega jezika, razen tega pa štiri področja, kjer ima ljudski govor sploh popolnoma drugačno osnovo, t. j . področja^ Baskov, Bretoncev, Flamcev na severu in nemiško govorečih Al- začanov in dela Lorencev. V zvezi s tem je važno vprašanje jezikovne po­ litike francoske revolucije. 2e v času stare francoske monarhije je bila francoščina jezik višjih družbenih razredov, izobražencev in višje kulture na vsem ozemlju Francije razen v Alzaciji; za narečja, ki jih govori ljud­ stvo, se pa stara monarhija ni zanimala, saj ona ne pozna splošne šolske obveznosti, mase kmetskega prebivalstva so bile pa nepismene; kolikor je državna uprava čutila potrebo obveščati ljudstvo, se je v narečja itudi nekaj prevajalo. Po ideologiji revolucije morajo pa postati Francozi en narod ne samo politično, ampak tudi jezikovno; francoščina se označuje kot »la langue de la liberté«, medtem ko so »patois« znak zaostalosti in reakcije. V praksi je bilo seveda vse bolj komplicirano; v začetku se je nekaj prevajalo v »patois«, v dobi jakobinske diktature se jih je hotelo nasilno iztrebiti, pozneje se pa narečja zopet bolj upoštevajo kot sredstvo in se temu vprašanju pripisuje manjši pomen; važno je tudi, da je bilo načelo splošne šolske obveznosti s francoščino kot jezikom pouka sicer zelo zgodaj proklamirano, v praksi je pa minilo zelo mnogo časa, predno so bile uvedene obvezne osnovne šole, a še tam je bilo ponekod potrebno posluževati se narečja kot sredstva pri začetku pouka; poseben položaj je bil v Alzaciji, kjer so stali celo patrioti na stališču, da je mogoče biti dober francoski patriot in vendar govoriti nemško, in kjer je bil končni rezultat, da je nekaka dvojezičnost nadomestila prejšnje izključno pre- 6 Zdodovimski časopis " * vladovanje nemščine. Važno je pa predvsem, da se osnovni principi jezi­ kovne politike in njeni končni cilji v Franciji od revolucije do danes niso spremenili. V Franciji so se vrstili na oblasti najrazličnejši politični re­ žimi in nastopala so zelo .številna politična gibanja, ni mi pa znano, da bi katerikoli režim ali pomembnejše politično gibanje odstopal od zgoraj omenjenih načel jezikovne politike dobe revolucije. Na drugi strani pa seveda tudi »patois« niso imeli ustvarjalne sile, da bi se razvili v knji­ ževne jezike in da bi se v tem okviru formirali narodi ali deli narodov v političnem smislu te besede.7 Podoben položaj kakor v Franciji je bil tudi na sosednjem velikobriitanskem otočju, kjer sta se sicer formirala dva naroda, Angleži in Irci, razmejitev med njima pa ne poteka po kri­ teriju jezika ljudstva (materinski jezik večine Ircev je v zadnjih stoletjih angleščina), medtem ko so ostala keltska narečja v Walesu in na Škot­ skem na stopnji francoskih »patois«. Značilno je, da moremo vse to ugo­ toviti prav v Angliji in Franciji, obeh državah, ki sta bili v tisti dobi brez dvoma na prvem mestu v razvoju kapitalizma in meščanske družbe na vsem svetu. Iz tega sledi, da nikakor ni res, da bi razvoj kapitalizma in meščanske družbe nekako' avtomatično privedel povsod do tega, da se na bazi vseh ljudskih govorov formirajo književni jeziki in da postane to okvir za formiranje narodov v političnem smislu te besede. Prav je, da se zavedamo, da je mogel prav razvoj kapitalizma in buržoazije sku­ paj z možnostmi, ki jih ustvarja, in mentahteto, ki je zanj značilna, pri­ vesti do tega, da se oblikuje tudi drugačna teza: ljudski govori kmet- skega prebivalstva se bodo morda še dolgo časa ohranili in morejo biti prav tako kakor ljudske noše in stari ljudski običaji zanimiv predmet raziskovanj filologov in etnografov, vendar so pa oni z napredkom mo­ derne civilizacije obsojeni na propad, kar je tudi prav, ker oni nimajo pogojev za 'to, da bi se na njihovi podlagi razvili polnovredni, književni jeziki, še manj pa morejo* oni postati kriterij za formiranje naroda v političnem smislu, ki bi hotel sam odločati o svoji usodi. Proti možnosti takega stališča ne govori niti znano dejstvo, da v razvitem kapitalistič­ nem svetu in meščanski družbi povsod prodira splošna šolska obveznost in s tem pismenost vsega prebivalstva; tudi tu se najde izhod, da se ob začetku pouka poslužujejo narečja kot sredstva, vse nadaljnje mišljenje in izražanje se pa razvija ie v vladajočem književnem jeziku. Čisto drugačen primer je Švica, kjer obstoje, kakor znano, trije, da­ nes celo štirje enakopravni književni jeziki, vendar pa ena država. Na vprašanje, ali so Švicarji narod, bi dajali Slovenci nekako po občutku negativen odgovor. Če si pa ogledamo dejstva politične zgodovine, vi­ dimo, da se tudi v Švici že od dobe francoske revolucije začenja pred- zgodovina meščanske revolucije in da ta revolucija definitivno zmaga v državljanski vojni leta 1847, vendar se pa ona izvede v okviru tradicije švicarske državnosti. Prebivalstvo istega jezika v sosednjih državah je zajelo gibanje za zedinjenje Nemčije in Italije, toda to gibanje se je usta­ vilo ob mejah Švice, sosednje nacionalne države so razdvajale nemško- 7 Za jezikovno politiko francoske revolucije je osnovno delo Ferdinand Brunot, Histoire de la langue française des origines à 1900, tome IX, Da Révo- lution et l'Empire, lere partie, Le français langue nationale, Paris 1927. 82 francoska vojna leta 1870/71, prva in druga svetovna vojna, toda Švicarji na vse to niso reagirali kot Nemci, Francozi ali Italijani, ampak kot Švi­ carji. Zato mislim, da mora zgodovinar, ki hoče najprej ugotavljati dej­ stva, ne pa že kar naprej dajati zgodovinskemu razvoju lekcije, kakšen bi moral biti, priznati, da so Švicarji narod vsaj v političnem smislu te besede. Drugačen položaj je seveda pri Italijanih in Nemcih, kjer ima naci­ onalno gibanje za cilj ustanovitev nacionalne države na ozemlju, kjer je bilo dotlej mnogo držav. Pri Italijanih posebej je važno še dejstvo, da vse ite države niti niso italijanske, ampak je velik del Italije že stoletja pod direktno' ali indirektno1 oblastjo tujih držav; tudi v dobi po dunaj­ skem kongresu leta 1815 sta Lombardija in Benečija do leta 1859 oz. 1866 pod direktno avstrijsko oblastjo. Vendar se mi pa zdi potrebno zaradi primerjanja s položajem drugod poudariti, da so tudi v teh pokrajinah in v tej dobi vsi družbeni razredi italijanski, da so seveda Milan, Benetke in vsa ostala mesta italijanska in ne nemška, da je jezik tudi vse višje kulture na tem ozemlju italijanščina, da se vrši pouk na šolah v itali­ janskem jeziku in da se celo avstrijska uprava poslužuje na tem ozemlju za svoje poslovanje v veliki meri italijanskega jezika in italijanskih urad­ nikov. V diskusiji o nacionalnih problemih v habsburški monarhiji na stockbolmskem kongresu historičnih ved 1. 1960 se je italijanski histo­ rik M. Beretngo zaustavil le na vprašanju uradnikov in jezika državne uprave, kjer moremo seveda najprej pričakovati izjemo od zgoraj postav­ ljenih trditev, in je dal sledečo oznako: v XVIII. stoletju se v Lombardiji (ta dežela je bila avstrijska že v tem stoletju med koncem španske na- sledstvene vojne 1. 1714 in prihodom Francozov 1. 1796) v aktih avstrijske uprave nemščina sploh ne pojavlja; po dunajskem kongresu postane v Lombardiji in Benečiji nemščina uradni jezik avstrijske uprave za poli­ cijske in vojaške zadeve; po letu 1849 je pa v politično delikatnejših pod­ ročjih uprave število neitalijanskih uradnikov vedno večje in v zvezi s tem raste tudi število nemških dokumentov, kar je seveda pri Italijanih izzivalo bojkot nemščine in avstrijskih gospodarjev sploh.8 Še bolj jasen je bil položaj pri Nemcih, ki so bili po dunajskem kongresu sicer raz­ deljeni na mnogo držav, a vse te države so bile nemške z edino po­ membno izjemo Schleswig-Holsteina, kjer je pa bilo v nemškem delu teh dežel danstvo zastopano le po danskem kralju in njegovih eksponentih. Zato mislim, da sta bila italijanski Risorgimento 'in nemško nacionalno gibanje v XIX. stoletju v bistvu politični gibanji v smislu boja za usta­ novitev nacionalne države. S tem seveda nočem negirati, da imata obe gibanji svojo družbeno osnovo in da je bil vodilni faktor v tem boju v obeh primerih meščanstvo; za buržoazijo je bilo prav v teh dveh primerih važno, da pomeni ustanovitev velike nacionalne države tudi ukinitev ca­ rinskih meja med dotlej obstoječimi državami in ustvaritev velikega tr­ žišča in v Nemčiji je prav Zollverein pripravljal politično združitev. Jasno je tudi, da ima v teh primerih, kjer je bilo edinstvo književnega jezika 8 XI e Congrès International des Sciences Historiques, Stockholm 21—28 août 1960, Actes du Congrès, Stockholm-Göteborg-Uppsala (1962), str. 247. 6* 83 in literature ustvarjeno toliko prej kakor politično edinstvo, razvoj na­ cionalne kulture tudi političen pomen. Toda bistveno je, da se vsem tem gibanjem ni bilo potrebno boriti proti tujerodnim višjim družbenim raz­ redom in mestom s prevladajočim tujim jezikom na svojem etničnem ozemlju, ker vsega tega ni bilo, pa tudi ne za ustvaritev višje kulture v svojem jeziku in za uveljavljanje tega jezika v šolstvu in upravi, ker je bilo vse to doseženo že davno prej; v tem smislu je mogoče reči, da so to v bistvu politična gibanja s ciljem ustanovitve nacionalne države. Na vzhodu od ozemelj, kjer sta se v XIX. stoletju formirali italijan­ ska in nemška država, obstoje v začetku tega stoletja tr i velike vzhodno­ evropske države, habsburška Avstrija, carska Rusija in Turčija, ki so vse tri mnogonacionalne države. Že iz tega sledi, da so tu nastale zopet dru­ gačne situacije in da je velik del vsebine nacionalnih gibanj na teh pod­ ročjih v razračunavanju z obstojem iteh mnogonacionalnih držav. Ona se ne bore za ustvaritev velikega gospodarskega prostora, ampak je njihov končni rezultat, da ta gospodarski prostor propade. Po sto letih se je politična karta tega dela Evrope popolnoma spremenila: Turčija in habs­ burška Avstro-Ogrska sta propadli, carska Rusija je pa tudi propadla, na njenem ozemlju je pa po odcepitvi obmejnih delov nastala federacija narodov na podlagi popolnoma drugačnega družbenega reda. Tu ne mo­ rem razpravljati o razmerju med nacionalnimi gibanji in med obstoje­ čimi državnimi tvorbami, problemu, ki je bil pri vsaki od treh omenjenih držav drugačen.9 Omejiti se hočem na drug aspekt nacionalnih proble­ mov, ki je karakterističen za obsežna področja tega dela Evrope in daje reševanju nacionalnih vprašanj na njih zelo originalen značaj. Za ta področja je v kritičnem razdobju meščanskih revolucij zna­ čilno, da živita na njih dve etnični skupini, ki se razlikujeta med seboj po socialni strukturi. Ena od teh dveh skupin je zastopana po višjih druž­ benih razredih, druga pa po masi prebivalstva teh področij. V zvezi s tem se pa javlja navadno razlika med etničnim značajem mest in podeželja; mesta pripadajo etnični skupini višjih socialnih razredov ali pa so v njih pripadniki te etnične skupine številčno sicer le manjšina, ki je pa gospo­ darsko, politično in kulturno v taki premoči nad nižjimi sloji mestnega prebivalstva, da vtisne mestom videz pripadnosti svoji etnični skupini; v podeželju pa etnična skupina višjih socialnih razredov skoraj ni zastopana in tako je podeželje glavni predstavnik etnične skupine mase prebivalstva teh področij. V kulturnem življenju se vse to izraža v tem, da je jezik višjih socialnih razredov jezik višje kulture na teh ozemljih, medtem ko služi jezik večine prebivalstva kvečjemu za elementarno izobrazbo pri- prostega ljudstva; take etnične skupine nimajo višje kulture in literature v svojem jeziku, one spadajo med »zamudnike«, kakor jih je imenoval naš literarni zgodovinar dr. France Kidrič. Za tak položaj je mogoče navesti predvsem štiri klasične primere na ozemlju nekdanje habsburške monarhije. Nemščina je že nekaj stoletij 8 Za habsburško monarhijo sem o tem govoril v knjigi Nacionalni pro­ blemi v habsburški monarhiji, Lj. 1962, razširjeni slovenski izdaji knjige Les problèmes nationaux dans la monarchie des Habsbourg, Beograd 1960, ki sem jo napisal s sodelovanjem J. Sidaka in V. Bogdanova. 84 tt jezik plemstva, višjega meščanstva, uradništva in laične inteligence, vseh tistih, ki so se dvignili socialni hierarhiji, in s tem tudi jezik višje kulture na češkem etničnem ozemlju, na ozemlju Poljakov v avstrijski Sleziji in skoraj na vsem slovenskem etničnem ozemlju. Nekoliko drugačen je po­ ložaj na Ogrskem, kjer madžarščina do XIX. stoletja ni bila niti jezik vsega ogrskega plemstva niti ne jezik vseh mest celo na madžarskem etničnem ozemlju; Ogrska ima sicer stoletno tradicijo boja za avtonomijo ogrskih fevdalnih institucij proti centralistični politiki Dunaja, a jezik ogrskih fevdalnih institucij je latinščina. Nato je pa madžarskemu narod­ nemu prerodu od konca XVIII. stoletja uspelo madžarizirati skoraj vse ogrsko plemstvo ter mesta na madžarskem in deloma tudi na nemadžar- skem etničnem ozemlju in tako je nastala situacija, da je ostala na ozem­ lju historične Ogrske vse do> njenega propada vsaj polovica nemadžar- skega prebivalstva, da so pa bili na etničnih ozemljih nemadžarskih na­ rodov veleposest, kapital, uradnišitvo, inteligenca ter kulturne ustanove po večini madžarski in da so bili Madžari v mestnem prebivalstvu neso­ razmerno močno zastopani. Tretji primer so pokrajine ob vzhodni obali Jadrana, kjer so mesta ali italijanska ali. pa daje italijanska viëja plast tem mestom vsaj italijanski videz, kar vpliva tudi na jezik administracije in kulturnega življenja, medtem ko izven teh mest italijansko govorečega prebivalstva (z izjemo nekaj istrskih vasi) sploh ni. Četrti primer je vzhodna Galicija s svojo večino ukrajinskega prebivalstva in s poljskim plemstvom in veleposestjo, pozneje pa tudi s prevladovanjem Poljakov med meščanstvom itn. sploh prebivalstvom mest. Situacij t e vrste pa ne pozna samo nekdanja habsburška monarhija. Iz že navedenega je jasno, da jih pozna celo Zahodna Evropa, kjer je pa šel razvoj v Franciji in Veliki Britaniji drugačno pot, medtem ko se je reševal npr. problem Flamcev v Belgiji drugače, vsekakor pa pozneje in ne brez vpliva razvoja v Srednji Evropi. Poznata ga Prusija in pozneje Nemčija pri svojih Po­ ljakih, ki so na Poznanjskem kot delu zgodovinske Poljske narod, sestav­ ljen iz vseh družbenih razredov, medtem ko so Poljaki v pruski Sleziji in še bolj Mazuri in Kašubi na Pruskem zastopani le v nižjih socialnih razredih, vladajoči razredi so pa nemški. Razmerje med Poljaki in Ukra­ jinci v vzhodni Galiciji ima svojo analogij o celo v carski Rusiji v raz­ merju med Poljaki na eni in Ukrajinci, Belorusi in Litavci na drugi strani v nekaterih pokrajinah, ki so prej pripadale historični Poljski. Tudi na etničnih ozemljih Laitišev in Estoncev ob Baltiškem morju so se nem­ ški družbeni razredi ohranili še pod oblastjo Švedske in Rusije prav do XX. stoletja. Posebej bi bilo potrebno razpravljati o tem, koliko veljajo te oznake za etnične odnose v notranjosti carske Rusije in v nekdanji evropski Turčiji, ki je seveda za južnoslovanske narode posebno važna; verjetno bi se pokazalo, da obstoje analogije, a tudi razlike. Najpomemb­ nejše področje nacionalne problematike te vrste so pa pač pokrajine nek­ danje habsburške monarhije. -, Otto Bauer je razlikoval v svoji knjigi »Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie« (1907) med narodi, ki so imeli ob začetku moder­ nega nacionalnega gibanja vse družbene razrede, in narodi, ki so bili tedaj brez višjih družbenih razredov; prvo kategorijo je imenoval »zgo- 85 dovinske narode«, drugo »narode brez zgodovine«; pri tem je izrečno poudarjal, da velja ta oznaka za dobo začetkov narodnega prebujenja in da s tem noče trditi, da bi »narodi brez zgodovine« ne imeli bodočnosti. Razlika med obema kategorijama narodov je bila seveda znana že pred Bauerjem ne samo politični praksi, ampak tudi teoriji; Bauer sam ome­ nja, da je izraz »geschichtslose Nationen« uporabljal že Engels v svojih člankih v dobi revolucije 1848/49.ln Zanimivo' bi bilo raziskovati, kako se je to razlikovanje razvijalo- v literaturi XIX. stoletja in če ni postanek obeh oznak v zvezi s Heglovo filozofijo zgodovine. Danes so ti Bauerjevi izrazi precej splošno sprejeti v zgodovinopisju, vendar so jim pa dali mnogi avtorji drugačen pomen in jih s tem razvodenili; morda sta k temu pripomogli tudi oznaki »zgodovinski narodi« in »narodi brez zgodovine«, ki ne izražata ustrezno vsebine teh pojmov. Tako so npr. H. Steinackerju »zgodovinski narodi« tisti, ki so se v svoji politiki sklicevali na historično pravo, E. Lembergu razen tega še tisti, ki žive v središču kake dežele; H. Hantschu so »zgodovinski narodi« vsi tisti:, ki se morejo nasloniti na zgo­ dovinske tradicije, R. Kannu vsi tisti, ki so imeli kadarkoli v preteklosti svojo nacionalno državo. Pri vsem tem je seveda res, da je eksistenca obeh tipov narodov rezultat zgodovinskega razvoja in da je mogla imeti pri tem država, pa tudi avtonomna pokrajina v okviru kake države ve­ liko vlogo. Vendar je pa treba pripomniti, da ima vsak narod svojo zgo­ dovinsko tradicijo in da so imeli mnogi od njih v zgodovini svojo državo, npr. Slovenci v Karantaniji, kar pa prav nič me govori proti temu, da so oni bili v začetku modernih nacionalnih gibanj brez lastnih višjih druž­ benih razredov; v takem položaju so bili tudi Čehi, čeprav se v svoji politiki sklicujejo na zgodovinsko pravo. A tudi države preteklih stoletij niso bile centralistične tvorbe, ki bi vedno spreminjale vse razmere na pridobljenih ozemljih. Videli smo, da Italijani kljub tujim državam niso postali »nezgodovinski narod«; Poljaki so si kljub propadu svoje države ohranili položaj naroda višjih socialnih razredov v Vzhodni Galiciji in deloma celo v carski Rusiji, baltski Nemci pa v baltiških pokrajinah. V nalših jadranskih pokrajinah je prenehala oblast beneške republike v Dal­ maciji in Istri leta 1797, Trat in Gorica sta bila pa že stoletja prej avstrij­ ska; kljub temu sq pa ostali Italijani skoraj v vseh teh deželah izrazit narod višjih socialnih razredov in njihov jezik je Avstrija upoštevala ne­ primerno bolj kakor pa slovenščino ali pa srbohrvaščino. Zato mislim, da je treba gledati odločilen znak za razliko med obema kategorijama na­ rodov v eksistenci oz. neeksistenci lastnih višjih socialnih razredov na svojem etničnem ozemlju oz. celo v eksistenci svojih višjih socialnih raz­ redov na tujem etničnem ozemlju.11 Izraza »zgodovinski« in »nezgodo- 10 O. Bauer, Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie, Wien 1907, str. 271—72 (nespremenjen ponatis te knjige z novim predgovorom je izšel na Dunaju I. 1924). 11 Na dejstvo, da je socialno stanje bolj pomembno kakor pa sama poli­ tična podrejenost, sem mimogrede opozoril že v svojem poročilu o Kidričevi Zgodovini slovenskega slovstva (Glasnik Muz. društva za Slovenijo XXII, 1941, str. 154). — Za podatke o avtorjih, ki jih navajam v tem odstavku, in o mnogih drugih dejstvih prim, publikacijo, citirano v opombi 9. 86 vinski« narodi seveda ne Izražata ustrezne vsebine teh pojmov; izraz »ne- zgodovinski narod« ali celo »narod brez zgodovine« je mogoče razumeti tudi v omalovažujočem smislu; že samo dejstvo, da je poitrebno pri nji­ hovi uporabi dodati komentar, kakor je delal že Otto Bauer, dokazuje, da izrazi niso taki, da bi bil njihov smisel neposredno evidenten; zelo zaželjeno bi bilo, da bi našli bolj primerne oznake. Drugače pa je, če se zamislimo v stvar, v pravo vsebino ter porjmov; pri tem spoznamo prav kmalu, da sta obe kategoriji narodov živa realnost in da nam šele do­ sledno razmišljanje na tej podlagi odpre oči za značilnosti nacionalne pro­ blematike na teh področjih. Zanimivo je, da moremo v času, ko postanejo nacionalni problemi aktualni, ugotoviti mnogo analogij v stališčih »historičnih« narodov. Pri tem so seveda važne tradicije teritorija samostojne države ali pa vsaj avtonomne pokrajine iz prejlšnje fevdalne dobe; ta doba pozna nekak pojem »naroda« v smislu pripadnosti državi ali avtonomni pokrajini in tako moremo razumeti oznako gente Ruthenus, natione Polonus v Gali­ ciji XVI. stoletja za človeka, ki govori ukrajinski jezik, a pripada polj­ skemu državnemu »narodu«, ali oznako gente Hungarus za človeka, ki govori madžarski jezik, in natio hungarica za celoto ogrske'ga plemstva, ki je nosilec pokrajinske avtonomije Ogrske. Toda tem tradicijam fev­ dalne dobe se pridruži premoč, ki jo daje »zgodovinskim« narodom kapi­ talistični razvoj, in pa že omenjena kapitalistična miselnost. Tako za Nemce srede XIX. stoletja nemški del Avstrije ni nemško etnično ozem­ lje, ampak ves itisti del Avstrije, ki je pripadal Nemški zvezi, torej tudi češko in slovensko etnično ozemlje s Trstom; zato oni odklanjajo ne le slovenske, ampak tudi češke narodne zahteve, ki so zanje le stvar »češke stranke«. Nenehni boj Poljakov za obnovo poljske države od tretje delitve Poljske leta 1795 do leta 1918 je heroično razdobje v zgodovini poljskega naroda, vendar je pa res, da so Poljaki imeli tedaj pred očmi obnovo historične Poljske, ki bi vključevala tudi njene vzhodne pokrajine, kjer so sestavljali veliko večino prebivalstva Ukrajinci, Belorusi in Liitavci. Medtem ko je bil to za ozemlje, ki je po delitvah pripadalo Rusiji in Pru- *siji (oz. pozneje Nemčiji), tedaj le političen program, so pa dobili Poljaki v avstrijski Galiciji vendar neke možnosti, da svoje nazore uveljavijo; leta 1848 so oni v konfliktu z Ukrajinci, ki zahtevajo pokrajinsko avto­ nomijo za vzhodni del Galicije, kjer tvorijo oni večino prebivalstva, na slovanskem kongresu v Pragi je prišlo le do navideznega sporazuma, ne­ kaj mesecev kasneje zastopa v ustavnem odboru avstrijskega parlamenta v Kromefižu Poljak Ziemialkowsky tezo, da so Ukrajinci le konfesionalna, ne pa etnična enota, čemur nasprotuje Čeh Rieger, za delitev Galicije se pa zavzema tudi Slovenec Kavčič; v dobi dualizma po letu 1867 je dobila vladajoča poljska stranka pretežen vpliv na oblast v Galiciji in s tem tudi precejšnje možnosti, da uveljavi svoje nazore proti Ukrajincem.12 Pri 12 Za ta odstavek prim, publikacijo, navedeno v opombi 9, in tam nave­ deno literaturo, za zelo zanimivo diskusijo v Kromefižu pa posebej A. Sprin­ ger, Protokolle des Veriassungs-Ausschusses im österreichischen Reichstage 1848—1849, Leipzig 1885. 87 Italijanih so stališča glede vzhodne obale Jadratia različna in v razdobju okrog revolucije leta 1848 se pojavljajo tudi stališča o meji na Soči in o vmesni državi med Italijani in Slovani; toda že brošura Trieste e l'Istria, e loro ragioni nella questione italiana (186.1), ki zahteva aneksijo Goriške, Trsta in Istre do reke Raše Italiji, operira z argumentom, da so Slovenci in Hrvati v teh deželah kmetje brez kulture, ki se morajo italijanizirati; jasno je, da so z istim argumentom operirali tudi tisti Italijani, ki so zahtevali aneksijo še več pokrajin na vzhodu Jadrana. Največjo vlogo ima pa ta problem pri Madžarih, kjer se začne gibanje za uveljavljenje madžarščine namesto dotedanje latinščine v vsem kulturnem in javnem življenju okrog leta 1770, približno v istem času kakor kulturni prerod pri Slovencih in drugih narodih Avstrije, kjer je pa povezanost s tradicijo stare fevdalne Ogrske vendar tako globoka, da že leta 1790 zahtevajo predstavniki madžarskega kulturnega preroda uveljavljanje madžarščine na vsem ozemlju zgodovinske Ogrske, čeprav je bila tedaj na tem ozem­ lju le približno ena tretjina Madžarov. V madžarskem političnem gibanju je že v predmarčnd dobi prevladala kossuthovska teza, da živi na ozem­ lju Ogrske le en sam narod, Madžari, ker imajo> samo oni tradicijo samo­ stojne države, medtem ko se morejo vsi drugi sklicevati le na jezik, ki sam še ne upravičuje obstoja naroda. Že leta 1843 je bila objavljena ko­ respondenca Pulszkega, poznejšega junaka kossuthovske revolucije in emigracije, kjer se na podlagi dejstev, da so Madžari Ogrsko osvojili in da je madžarščina jezik plemstva, zahteva, da postane madžarščina na Ogrskem jezik vsega javnega življenja, drugi jeziki se smejo pa uporab­ ljati le v domačem življenju, polagoma se bodo pa tudi pripadniki teh jezikov madžarizirali, ker bi sicer Ogrska propadla; pri tenr se Pulszky izrecno sklicuje na analogije Walesa, severne Škotske, Bretanje in Alza-̂ cije.13 Teza o enem samem političnem narodu na Ogrskem je bila celo uzakonjena z zakonom o narodnostih leta 1868; vsi ostali niso narodi, ampak »narodnosti«, ki se jim teoretično prizna nekaj jezikovnih pravic, vsa praksa režima v dobi dualizma je pa seveda v znamenju težnje za njihovo postopno madžarizacijo. Fatalnost povezave vse tedanje mad­ žarske politike s pojmom, historične Ogrske prav do njenega konca se izraža tudi v item, da je celo O. Jâszi, vodja edine struje, ki je odločno nasprotovala madžarizaciji in hotela dati nemadžarskim narodom jezi­ kovne pravice, še leta 1918 hotel rešiti historično Ogrsko in očital Ren- nerju, da ne razlikuje med »narodom« in »narodnostjo«.14 Taka stališča so sredi XIX. stoletja več ali manj karakteristična za vse »historične« narode. Oni so seveda razcepljeni na tabore, ki so v ostrem medsebojnem konfliktu, toda razlika med temi tabori v vprašanju, ki zanima nas, je v glavnem v tem,' da poskušajo konservativci iin libe- raloi uveljaviti svoje nazore o »nehistoričnih« narodih preko vpliva in udeležbe pri obstoječi državni oblasti, medtem ko je pri demokratičnih gibanjih to sestavni del njihovih revolucionarnih koncepcij. Znano je, 13 L. Thun, Die Stellung der Slowaken in Ungarn, Praga 1843. 14 O. Jâszi, Der Zusammenbruch des Dualismus und die Zukunft der Donaustaaten, Dunaj. 1918; predgovor te knjige je datiran z novembrom 1918, ko je bil Jâszi minister Kârolyijeve vlade. 88 kakšen je bil končni cilj teh revolucionarnih gibanj glede problema Av­ stri je v revoluciji leta 1848: vse dežele, ki spadajo v Nemško zvezo, s češkimi in slovenskimi deželami ter Trs tom vred, naj pripadejo novi nemški republiki, Lombardi ja in Benečija naj pr ipadeta novi Italiji, vzhodno od nove Nemčije naj se formira samostojna ogrska država p r a v tako v svojih historičnih mejah, Galicija pa naj pr ipade novi Poljski. T a k a mnenja npr . nemiških revolucionarjev priznavajo v nasprot ju z mnenji konservativcev im l iberalcev pravico do samostojne države tudi Itali janom, Madžarom in Pol jakom in v njihovem ozadju je brez dvoma ideja solidarnosti evropskih revolucionarnih narodov; n a drugi s t rani je pa prav t a k o res, da ona »nezgodovinskim« narodom ne priznavajo p r a ­ vice do obstoja. Tudi pozneje so> imela vse do leta 1918 vsa* gibanja av­ stri jskih Nemcev, ki so imela- za cilj razbit je Avstrije in prikl jučitev Nemčiji, p r e d očmi vse ozemlje nekdanje Nemške zveze in n e samo n e m ­ škega etničnega ozemlja, vsa gibanja p r i Madžar ih za popolnoma samo­ stojno Ogrsko pa p r a v tako> ozemlje zgodovinske Ogrske in n e samo madžarskega etničnega ozemlja. S splošnim stališčem nemških revolucio­ nar jev v letu 1848 identično stališče, ki sta ga izrazila M a r x in predvsem Engels v svojih člankih leta 1851 in 1852, se navadno' razlaga kot reakcija n a vlogo, ki so' jo igrali avstrijski Slovani v revoluciji leta 1848/49; ta raz­ laga pojasni marsikaj , čeprav g r e pri razmer ju med stališči revolucio­ n a r n i h gibanj »historičnih« narodov in m e d gibanji avstri jskih Slovanov za medsebojno akcijo in reakcijo in niso prva samo posledica drugih; mislim pa, da n e m o r e biti dvoma t u d i o t e m , da sta Marx in Engels t u pod vplivom splošnega mnenja o »nehistoričnih« narodih, saj se v član­ kih izrecno itrdi, da je življenjska sila teh n a r o d o v že davno' zadušena, da so na vzhodu od Nemcev le Madžari in v določeni mer i Pol jaki sposobni za samostojno nacionalno življenje, in se ti drugi narodi izrecno p r i m e r ­ jajo z Walezani v Angliji, Baski v Španiji, Spodnjimi Bretotnoi v F r a n ­ ciji in francoskimi ter španskimi naseljenci v t ist ih delih Severne Ame­ rike, ki so prišli pod anglosaško oblast. 1 5 F e r d i n a n d u Lassallu je 1. 1859 nacionalna država zahteva demokraci je in pr iznava pravico do nje Ital i­ janom in Madžarom, n e pa tistim, k i se n e more jo dvigniti do zgodo­ vinske eksistence in nimajo l i te ra ture in duševnega življenja, kakor so Čehi in razne »Nationchen«; m e d t e m ko mora po njem tisti del Avstrije, ki pr ipada Nemški zvezi, končno postati del Nemčije, pa na drugi s t rani n e pr iznava Nemčiji Alzacjje, čeprav j e bila nekoč nemška, ker bi imeli sicer t u d i Slovani pravico zahtevat i od Nemcev nekdaj slovanske pokra- 1 5 Pravi avtor teh člankov je Engels, Marx jih je pa samo naročil, dopol­ nil in odposlal; izšli so 1851 in 1852 v New York Daily Tribune, v knjižni obliki jih je pa šele 1896 objavila v originalu Marxova hči Eleanor Marx-Aveling (Karl Marx, Revolution and Counter-Revolution in Germany, London 1896), še isto leto v nemškem prevodu K. Kautsky (K. Marx, Revolution und Kontre- Revolution in Deutschland, Stuttgart 1896), v slovenskem prevodu so pa izšli 1955 (Marx-Engels, Revolucija in kontrarevolucija v Nemčiji, Lj. 1955). Ko Engels našteva med narodi, ki nimajo bodočnosti, Cehe, Korošce in Dalmatince, je treba pri njegovih »Korošcih« misliti na Slovence, киг je Engels tu pač pod vplivom Linhartovih in Kopitarjevih prizadevanj, da bi se za oznako Sloven­ cev uporabilo ime Karantanci. 89 jine.16 Na vse te izjave pa ne smemo gledati izolirano, ampak je treba videti v njih izraz prevladujočega negativnega ali vsaj skeptičnega mne­ nja evropske javnosti glede možnosti samostojnega nacionalnega razvoja »nehistoričnih« narodov, ki so tedaj tvegali nekaj, kar je bilo za Evropo novo. Drugačno gledanje opazimo pri »historičnih« narodih sredi XIX. sto­ letja le pri poljski emigraciji, kar se tiče njenih nazorov o Cehih in Jugoslovanih, nadalje pri italijanskih mazzinijanoih, sicer pa le pri redkih posameznikih, ki so večinoma pod vplivom poljske emigracije. Zanimivo je, da je francoski zgodovinar in publicist Louis Leger (1843—1923), ki je posvetil vse svoje življenje ideji sodelovanja Francozov s Čehi in Jugo­ slovani v situaciji, ko je Nemčija vzela Franciji Alzacijo in del Lorene in ko je postala Avstro-Ogrska zaveznik Nemčije, pisal v svoji prvi knjigi o Češki leta 1867, tri leta po svojem prvem obisku v Pragi, da Francozi v splošnem poznajo na prostoru med Nemci in Rusi le Poljake in Madžare in da je on sam prej mislil, da je položaj pri Cehih isti kakor pri Baskih in Bretoncih.17 V tem položaju je bila predvsem stvar »nehistoričnih« narodov samih, da dokažejo svojo sposobnost za življenje. Ves problem je seveda so­ cialen, političen in tudi kulturen. Pomena kulture tu ne gre podcenje­ vati; »nehistorični« narodi so si morali ustvariti svojo literaturo v ožjem in širšem pomenu besede, razen tega pa tudi svoje nacionalne znanosti; tu gre za pomembno poglavje v zgodovini kulture in znanosti in zanimivo bi bilo razpravljati npr. o tem, koliko je bilo konstituiranje ved, kakor so npr. slovanska filologija, prazgodovina in etnografija, delo Cehov, Slovakov, Slovencev in Hrvatov in koliko delo Poljakov ali Rusov. Vse to delo pa postane kmalu sestaven del velikega konflikta na družbeno­ političnem področju. »Zgodovinski« narodi tudi po ukinitvi fevdalnega sistema izrabljajo premoč, ki jim jo nudi veleposest v njihovih rokah. V novih razmerah se pa morejo opreti na svojo premoč v kapitalu; ker so med agrarnim prebivalstvom v podeželju slabo ali pa prav nič zastopani, poskušajo izgraditi svoje pozicije v na novo se razvijajočih mestih, sre­ diščih rudarstva ter industrije, železniškega in pomorskega prometa ter turizma preko asimilacije doseljencev in domačinov, ki so menjali poklic. Politično je zanje po uvedbi parlamentarizma ugodno, da je volilna pra­ vica navadno omejena (imajo jo le tisti, ki plačajo* določeno višino davka) in neenaka (volivci in poslanci so razdeljeni na »razrede« ali pa »kurije« večjih in manjših davkoplačevalcev ali pa veleposestnikov, mestnih in podeželskih občin itd.); temu se pa pridružijo seveda sredstva političnega pritiska. V kulturni politiki je za »zgodovinske« narode značilno pred­ vsem, da hočejo obdržati v svojih rokah srednje in višje šolstvo ter višje kulturne ustanove in da hočejo vplivati s sugestijo svoje višje kulture. Med družbenimi, političnimi in kulturnimi aspekti obstoji tu nerazdružna 16 F. Lassalle, Der italienische Krieg und die Aufgabe Preussens, 1859 (nova izdaja v F. Lassalle, Gesammelte Reden und Schriften, izd. E. Bernstein, I, Berlin 1919). 17 E. Birke, Das Nationalitätenproblem der Donaumonarchie in der Beur­ teilung der französischen slavophilen Publizistik (1840—1854), Jahrbücher für Kultur und Geschichte der Slaven, N!. F. X., Breslau 1934, str. 234—35. 90 povezanost: Značilno je, da so bili politični odnosi med Nemci in Italijani na Tirolskem v avstrijski dobi vse prej kakor prijateljski, da se je pa vendar brez posebnih težav uveljavilo načelo, da je bila na nemških gi­ mnazijah italijanščina in na italijanskih nemščina obvezen predmet; tu je šlo pač za političen nacionalen konflikt druge vrste, kjer noben narod ne osporava drugemu, da ne bi bil njegov jezik kulturen in svetovni jezik. Isto načelo je pa bilo na gimnazijah na Češkem uveljavljeno le nekaj let, nato pa na nemških gimnazijah odpravljeno, ker so bili Nemci vehementno prati temu, da bi se morali učiti češčine; pripadniki »histo­ ričnih« narodov se pač nočejo učiti jezikov »nehistoričnih« narodov,, ker vidijo v teh narodih in jezikih nekaj socialno in kulturno inferiornega, medtem ko so izobraženi pripadniki »nehistoričnih« narodov seveda mo­ rajo učiti jezikov »historičnih« narodov; pri takem stanju so seveda pri vsaki resnični enakopravnosti jezikov in dvojezičnosti javne uprave favo­ rizirani pripadniki »nezgodovinskih« narodov, ves problem postane eksistenčno vprašanje za uradnike »zgodovinskih« narodov in vse to je politične konflikte okrog enakopravnosti še bolj zaostrilo. Dinamika gibanja in razvoja »nehistoričnih« narodov je bila zelo neenaka. Proti tistim., ki so negirali ali dvomili o njihovi življenjski sili, je govoril zelo prepričevalno primer Čehov; vendar je pa celo pri Čehih nacionalni razvoj na Moravskem in v Šleziji zaostajal za razvojem na češkem in Nemci so mogli prav do konca avstrijske dobe obdržati pri volitvah in štetjih večino v Brnu in nekaterih drugih mestih ter asimili­ rati del čeških doseljencev. Poljaki nastopajo proti svojim vzhodnim so­ sedom kot »zgodovinski« narod, ki se mu pa vendar niti v Vzhodni Galiciji ne posreči preprečiti, da bi se večina ukrajinskega prebivalstva ne odlo­ čila za ukrajinsko nacionalno orientacijo; kljub temu je bilia pa v vzhodni Galiciji v poljskih rokah ne le veleposest, ampak tudi večina mest, indu­ strijskih in rudarskih krajev, v teh krajih se je poloniziral velik del ukrajinskih doseljencev in domačinov. Drugačen je bil položaj na zahodu, kjer so se mogli Poljaki opreti na obstoj vseh poljskih družbenih raz­ redov in tradicijo^ poljske države na Poznanjskem, medtem ko so bili Mazuri v Vzhodni Prusiji ter Poljaki v pruski in avstrijski Šleziji že stoletja pod oblastjo nemških držav in nemških višjih družbenih,razredov. Še Bismarck je videl nasprotnike le v poljskem plemstvu in duhovščini Poznanjske in mislil, da bi z njihovim zlomom nastalo» stainje kakor v drugih pruskih pokrajinah, kjer političnega odpora Poljakov v začetku ni bilo, medtem ko ga jezik kmetov in delavcev sam ni motil; ob koncu življenja je pa priznal, da so postali sovražni tudi kmetje.18 Vendar so pa še plebisciti po prvi svetovni vojni pokazali, da Mazurov po veliki večini ni zajela poljska nacionalna zavest, medtem ko je dobila v Gornji Šleziji — ob približno isti od nemške statistike ugotovljeni poljski etnični večini prebivalstva kakor je bila uradno slovenska večina v A-cóni na Koroškem — Nemčija ob plebiscitu približno isto večino glasov kakor Avstrija na Koroškem, samo da je bilo potem v smislu mirovne pogodbe 18 J. Feldman, Bismarck et la question polonaise, Revue historique 173, 1934; H. Rothfels, Bismarck und die Nationalitätenfragen des Ostens, Histo­ rische Zeitschrift 147, 1933. 91 plebiscitno ozemlje po razmerju glasov razdeljeno med Nemčijo in Poljsko.19 Na Ogrskem se sklicuje uradna politika na že omenjeno tezo o enem samem političnem narodu in njen končni cilj je madžarizacija vsega nemadžarskega prebivalstva historične Ogrske, vendar se pa teo­ retiki madžarizacije zavedajo, da tega cilja ne bo mogoče doseči v krat­ kem času, ker je tvorilo to prebivalstvo vse do leta 1918 vsaj polovico vsega* prebivalstva historične Ogrske in bilo sestavljeno po veliki večini iz kmetov, ki po večini kljub temu, da je velik del osnovnih šol zanje madžarski in da se na osnovnih šolah obvezno poučuje madžarščina, niti ne razumejo madžarščine. Zato je značilno, da so Madžari zastopani v veleposesti, kapitalu in uradniškem aparatu neprimerno bolj kakor v ce­ lotnem prebivalstvu, da ima madžarizacija v mestih več uspehov kakor v podeželju, posebno značilno pa je, da so žarišča madžarizacije prav srednje šole in da se poskulša na vsak način preprečiti, da bi nemadžarski narodi dobili svoje meščanstvo in inteligenco; ni slučaj, da madžarskih šovinistov ne moti, če slovaški kmetje govore med seboj slovaško, da pa občutijo kot provokacijo1, če govore slovaško med seboj meščansko oble­ čeni ljudje; teoretiki in praktiki madžarizacije hočejo pač na vsak način preprečiti, da bi nemadžarski narodi dobili svoje meščanstvo in inteligenco, ker se zavedajo, da je to tisti kvas, ki more spremeniti stoletno pasivno vztrajanje kmeta na vsem konservativnem in s tem tudi na svojem jeziku v aktiven nacionalni odpor. Glede tega aktivnega odpora so se pa ne­ madžarski narodi zelo razlikovali med seboj. Poseben primer so Hrvati na ozemlju zgodovinske Hrvatske južno od Drave, kjer se madžarizacija ni mogla opreti skoraj na nikogar, kjer je obstajala stoletna tradicija avto­ nomne pokrajine v okviru Ogrske in kjer je nastopilo nacionalno: gibanje zelo odločno že v predmarčni dobi in potem že ob začetku revolucije leta 1848, v trenutku, ko je Dunaj še priznaval madžarske aspiracije; le za Hrvatsko je uradna madžarska politika po da je dobil kranjski deželni zbor za šest let nemško večino; pri prvih direktnih vo­ litvah v državni zbor leta 1873 so osvojili na Kranjskem Nemci vse tri mandate mestne kurije in enega od petih mandatov podeželskih občin. Na štajerskem so od svojih osmih mandatov podeželskih občin Slovenci kmalu izgubili enega, leta 1870 so jih imeli le še šest, 1871 le še pet, 1874 le še štiri, 1876 zopet pet; pri direktnih volitvah v državni zbor 1873 so Nemci osvojili enega od treh mandatov podeželskih občin na Slovenskem Štajerskem. Šele s koncem pritiska nemškoliberalnih režimov je bil boj za te sporne mandate definitivno odločen v korist Slovencev; leta 1878 so si pri štajerskih deželnozborskih volitvah Slovenci spet priborili vseh osem mandatov podeželskih občin; leta 1879 so pri državnozborskih vo­ litvah osvojili na Kranjskem vseh pet mandatov podeželske in vse tri mandate mestne kurije, na Slovenskem Štajerskem pa vse tri mandate podeželske kurije; leta 1883 so si pri kranjskih deželnozborskih volitvah osvojili vseh 16 podeželskih mandatov, 7 od 8 mandatov mestne kurije in oba mandata Trgovske in obrtne zbornice; leta 1882 je bilo konec pet­ najstletne nemške uprave v ljubljanski občini in v tem času so že vsa kranjska mesta razen Kočevja v slovenskih rokah. Na drugi strani je pa potrebno poudariti, da so si Slovenci tedaj in pozneje v avstrijski dobi priborili prav malo od tistih pozicij, ki jih niso imeli v rokah že v času deželnozborskih volitev leta 1867. Na Slovenskem Štajerskem so si Slo­ venci osvojili nekaj trgov, ki tvorijo od 1909 poseben volilni okraj v mestni kuriji, medtem ko ostajajo mesta in drugi trgi pri vseh volitvah v- nemških rokah. Na Koroškem imajo Slovenci v kuriji podeželskih občin 1871—78 in 1880—84 enega, 1884—96 dva, 1896—1902 tri, 1902—09 enega in pozneje zopet dva poslanca, v državnem zboru so pa imeli enega po­ slanca stalno šele po letu 1907, prej pa le epizodično na podlagi sporazuma z nemškimi konservativci; tu ni mogoče govoriti o konfiguraciji koroških volilnih okrajev, ki je bila ves čas za Slovence izrazito neugodna, pouda­ riti je pa treba, da ostaja ves čas izven slovenskega političnega tabora znaten del slovenskih volilcev, ne samo v mestih in trgih, ampak tudi v podeželskih občinah. V Trstu zastopa pri volitvah v državni zbor 1873—97 slovenski poslanec ne le slovensko okolico, ampak tudi četrti »razred« (po višini plačevanja davkov) mestnih volilcev, pozneje pa Slo­ venci ta mandat izgube; od leta 1907 imajo Slovenci v državnem zboru enega od petih poslancev tržaške občine, število glasov za slovenske narodnjake pa od uvajanja splošne volilne pravice narašča. V Istri, kjer obstoji sodelovanje med Slovenci in Hrvati, je bil v Koprščini izvoljen do 1876 epizodično, potem stalno en slovenski poslanec, od 1882 imajo tam Slovenci dva deželna in od 1907 tudi enega državnega poslanca. 103 Pri vsem tem navajanju volilnih rezultatov se je treba vprašati, ali gre pri tem za politično orientacijo vseh Slovencev ali samo za politično orientacijo tistih socialnih plasti, ki so imele tedaj volilno pravico. Ne more biti dvoma o tem, da je slovensko politično gibanje v item času vodilo meščanstvo' (z vso inteligenco), in tudi ne o tem, da so slovenske politične in kulturne organizacije, prvi slovenski denarni zavodi, publi­ kacije itd. v tej »čitalniški« dobi namenjeni v najboljšem primeru tistim, ki imajo volilno pravico in s tem vsaj neko možnost, da izrazijo svoje politično naziranje. Šele nekako od 1. 1890, 'ko. je že na vidiku splošna volilna pravica in postaja vedno bolj aktualno vprašanje obstoječega družbenega reda, opažamo nastajanje gospodarskih, prosvetnih in poli­ tičnih organizacij, ki imajo namen zajeti mase prebivalstva. Vendar pa slovensko politično gibanje že prej ni brez vpliva na mase, kar dokazuje udeležba pri taborih. Najbolj važno pa je, kako je na vprašanje, ki nas tu zanima, vplivalo uvajanje splošne volilne pravice. Pri tern nas ne zanima toliko dejstvo, da je morala imeti ukinitev kurij za Slovence zaradi njihove socialne strukture pozitiven učinek, in tudi ne dejstvo, . da se je nujno spremenilo razmerje moči med posameznimi političnimi strankami; zanima nas pa, koliko se na istem ozemlju med dobo- pred in po splošni volilni pravici kažejo razlike, iz katerih moremo sklepati na razliko v narodnostni orientaciji. Primerjava kaže, da razlik v glav­ nem ni, iz česar moremo sklepati, da je narodnostna orientacija iz dobe cenzualne volilne pravice odločilna tudi za nove volilce. V podrobnostih je pa mogoče trditi, da so Slovenci v narodnostnem oziru po uvedbi splošne volilne pravice na Primorskem pridobivali, na severni meji pa bolj izgubljali, kar je deloma brez dvoma v zvezi z različno orientacijo socialne demokracije na obeh področjih. Slovenci so upravičeno trdili, da avstrijska štetja po »občevalnem jeziku« niso ugotavljala točno' objektivnega etničnega stanja in da. so bila njim v škodo. To' je res, vendar je pa res tudi, da so podatki O' po­ litični nacionalni orientaciji ponekod bolj neugodni kakor pa podatki o objektivnem etničnem stanju, včasih celo bolj kakor podatki o »občeval­ nem jeziku«. Slovensko politično' gibanje je v avstrijski dobi sicer zajelo veliko večino- slovenskega naroda, vendar pa obstoje še razlike med ob­ jektivno etnično pripadnostjo in politično nacionalno zavestjo. Sem spa­ dajo tedaj mesta Slovenske Štajerske, kjer je na primer za Maribor, Celje in Ptuj statistično ugotovljeno, da je bila večina njihovega prebivalstva rojena v slovenskih občinah in imela domovinsko pravico v slovenskih občinah, vendar je pa večina prebivalstva tedaj še pod vplivom nemškega pritiska in propagande ter je slovenska gibanja niso mogla pridobiti zase. Sem spada že omenjeni položaj na Koroškem. Na Primorskem spada sem problem asimilacije slovenskih doseljencev v Trstu in Gorici, ki pa proti koncu avstrijske dobe vedno bolj pojenjava. Predvsem spada pa sem dvoje pokrajin, ki ju slovensko politično gibanje zaradi posebnih vzrokov tedaj še ni zajelo. V Prekmurju je tedaj aktivnih nekaj slovenskih kul­ turnih delavcev, nekateri duhovniki imajo zveze tudi s slovenskimi du­ hovniki drugod, ne moremo pa govoriti o slovenskem političnem gibalnju; pri volitvah, ki so seveda zelo svojevrstne, nastopajo samo madžarske 104 politične s t ranke; ta p r i m e r ima tedalj svoje analogije pr i nekater ih drugih nemadžarsk ih n a r o d i h tedanje Ogrske in vprašanje je, koliko bi bilo slo­ vensko politično gibanje tedaj legalno mogoče; ob vsem tem se šele prav zavemo velike prelomnice med P r e k m u r j e m v tedanji in poznejši dobi. 3 5 Drug pr imer je Beneška Slovenija, kjer je akt ivnih nekaj slovenskih k u l t u r n i h delavcev, m e d t e m ko slovenskega političnega gibanja po našem dosedanjem znanju do dobe NOB ni bilo. Le v takih pr imer ih smemo trditi, da je bilo slovensko n a r o d n o gibanje tedaj res samo k u l t u r n o gibanje. Celoten pogled n a slovensko politično gibanje v avstri jski dobi pod narodnostnim vidikom, ki nas t u zanima, je mogoče s trni t i v sodbo, da so bile leta 1848 že ustvar jene osnove, da pa je bila bodočnost 'še ne­ gotova, dokler se ni dve desetletji kasneje to gibanje uspešno uveljavilo pri veliki večini Slovencev; pozneje so sledili še porazi, popravl janje teh porazov in manjši uspehi in neuspehi, situacija se pa v avstrijski dobi ni več bistveno spremenila. Dobo uspešnega uveljavljanja pa ponazorjuje najbolj pr imer janje med rezul tat i volitev leta 1861 in 1867. To je spoznal dr. Valentin Z a m i k , 'ko j e pisal v svojem (že od Pri jatel ja cit iranem) komentar ju k volitvam 1867 v Novicah 6. februarja 1867: »Zdaj še le m o r e m o prosto dihati, zdaj še le smemo reči, da j e slovenski narod v resnici n a svetu, da živi, da se zrelo polit iško giblje in da nismo samo narodopisen pojem.« P o m e n šestdesetih let so spoznali tudi drugi so­ dobniki, 3 6 Zunanja dejstva te dobe, ki nas od nje loči s to lat, so znana: t o je ustanavl janje in delo čitalnic, Južnega Sokola, Slovenske Matice, novih listov. To pa še ni odgovor na vprašanje, k a k š n a je biila notranja s t r u k t u r a s lovenskega političnega gibanja v razdobju, ko je nastalo in se končno uspešno uveljavilo. O tem vprašanju je pa potrebno razprav­ ljati posebej. IV. Razdobje med leti 1848 in 1867, torej razdobje, ko je pri Slovencih javno nastopila slovenska narodnopolit ična orientacija in se pri večini Slo­ vencev tudi t ra jno uveljavila, je doslej najbolj obsežno obdelal Ivan P r i ­ jatel j . P r i njegovem glavnem delu o tem razdobju je t reba seveda upo­ števati način njegovega nastajanja, dejstvo, da je morala dati delu skupen naslov šele redakcija, in vprašanje, koliko je imel Prijatelj n a m e n podati tudi celotno politično zgodovino in koliko je mislil samo na zelo široko zasnovano l i terarno zgodovino. 3 7 Ne more pa biti dvoma o tem, da pri- 3 5 Priim. Fr. Zwitter, K vprašanju razvoja Slovencev v Prekmurju med 1860 in 1918, v zborniku Prekmurski Slovenci v zgodovini, Murska Sobota 1961. 3 6 Prim. J. Vošnjak, Spomini, I. Lj. 1905, str. 81 si. 3 7 Prijateljevo delo so bila skripta njegovih univerzitetnih predavanj, ki so začela izhajati po njegovi smrti v redakciji dr. A. Ocvirka pod skupnim naslovom »Kulturna in politična zgodovina Slovencev 1848—1895« (prvi štirje zvezki za dobo 1848—1868 s podnaslovom »Staroslovenci«, Lj. 1938—1939, in peti zvezek, kjer se začenja s podnaslovom »Mladoslovenci« obravnavati raz­ dobje 1868—1895, Lj. 1940); nato sem v oceni v Glasniku Muz. društva za Slovenijo, XXII, 1941, str. 156—158, opozoril, da je vprašanje naslova, ki ga 105 pada Pri jatel ju osnovna teza, ki nas tu predvsem zanima, in da zajema ta teza tudi politični razvoj : doba od 1848 do 1868 m u je doba s taro- slovenske generacije, staroslovenstva, ki ga označuje konservatizem večine vodilnih mož v političnem, svetovnonazornem, socialnem, verskem, lite­ r a r n e m in sploh k u l t u r n e m pogledu; v okviru te dobe razlikuje Prijatelj še »obdobje tvornega konservatizma«, ko se ta konservativnost še ni tako čutila (1848—1860; prva dva zvezka prve izdaje in prvi zvezek druge izdaje njegovega dela), in »obdobje okorelega konservatizma«, ko se začno mladi že borit i proti n jemu (1860—1868; tretj i in četrti zvezek prve izdaje in drugi zvezek druge izdaje njegovega dela); nato pa sledi od 1868 z začetkom izhajanja Slovenskega Naroda in nastopom akademske mladine doba mladoslovenske generacije, mladoslovenstva in njegovega libera­ lizma.*8 Ta Prijatel jeva periodizacija in oznaka je glede politične zgodovine precej splošno sprejeta. 3 9 Ob globljem razmišl janju se n a m pa vendar vzbude dvomi. K d o r le bežno preleti stoletje slovenske politične zgodovine med meščansko in socialistično revolucijo, dobi vtis, da je eksistenca tako konservativnega kakor tudi l iberalnega tabora značilnost vsega tega sto­ letja, ne pa samo manjših razdobij; v posameznih krajših razdobjih se je spreminjal značaj obeh taborov, spreminjali so se medsebojni odnosi med njima in razmerje moči obeh taborov, oba tabora pa obstajata ves čas in vzbuja zato pomisleke vsak poskus označiti kako razdobje kot dobo konservativnega staroslovenstva, drugo pa kot dobo l iberalnega mladoslovenstva. Drugi pomislek je pa v tem, da nas je splošni pregled evropske nacionalne problematike prepričal, da so se narodi politično formirali v razdobju meščanskih revolucij in da so imele pri t em inici­ ativo t iste sile, ki so bile nosilec teh revolucij ali vsaj imele do njih po­ zitiven odnos. Slovenci, kjer javno nastopi narodnopolit ična orientacija leta 1848 in prevlada pr i večini Slovencev do leta 1867, naj bi bili torej izjema, pr i njih naj bi se ta proces izvršil pod konservat ivnim vodstvom in v konservat ivnem razdobju njihove politične zgodovine. Doba med 1861 in 1867, ko je bil dosežen največji napredek v smislu zmage slovenske poli­ je dal redaktor, komplicirano in da je imel avtor vendar pred očmi široko zasnovano literarno zgodovino; zdaj pa izhaja druga izdaja v redakciji dr. A. Ocvirka s sodelovanjem dr. D. Kermavnerja pod naslovom »Slovenska kulturno-politična in slovstvena zgodovina 1848—1895« (doslej dva zvezka s podnaslovom »Staroslovenci«, Lj. 1955—1956, in dva zvezka s podnaslovom »Mladoslovenci«, Lj. 1958—1961). 3 8 Prim, posebej Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848—1895, I, str. 7—10 (programatičen uvod, napisan 1. 1928), III, str. 7—32 (ponatis že 1924 prvič objavljene razprave »Mladoslovenci in Mlada Evropa«), in IV, str. 114. 39 Dr. Lončar, K Prijateljevi Kulturni in politični zgodovini Slovencev 1848—1895, ZČ IV, 1950, str. 184, predlaga sicer drugačno periodizacijo, a ne govori dalje o tu obravnavanem- problemu; D. Kermavner v polemiki z Lon­ čarjem brani v posebni razpravi Prijateljevo periodizacijo, ki jo označuje kot že dovolj udomačeno (prim, njegov komentar v Prijateljevi Zgodovini, I, str. 391); na Prijateljevi premisi o konservativnem vodstvu slovenskega na­ rodnega gibanja sloni vsaj za dobo do šestdesetih let XIX. stol. tudi Sperans- E. Kardelj, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1. izd. Lj. 1939; 2. izd. Lj. 1957). 106 tiene orientacije, naj bi bila pa »obdobje okorelega konservatizma«. Vse to nas sili, da vso to problematiko še e n k r a t krit ično pregledamo. P r i Prijatel ju m o r a m o seveda upoštevati, da je on sicer mnogo delal nai politični zgodovini, da pa govori njegova m o r d a najgloblja študija D u ­ ševni profili slovenskih preporoditel jev v e n d a r v bistvu o odnosu do filo­ zofije, religije in umetnosti , n e pa do političnih in nacionalnopolitičnih vprašanj, in da velja ista oznaka tudi za poglavje Duševni obraz gene­ racije staroslovencev v njegovi zgodovini. 4 0 P r i t em je jasno, da so vsa ta vprašanja med seboj povezana, in zato naj tu k r a t k o opozorim na tiste Prijateljeve rezultate in teze, k i so važni tudi za tu obravnavana vpra­ šanja. Prijatelj razlikuje pri slovenski duhovščini dobe, ki nas tu zanima, dve struji; na eni s t rani je Luka J e r a n s svojo Zgodnjo danico, zastopnik ul t ramontanizma, ki je že prva oblika slovenskega klerikalizma; na drugi s t rani so pa l iberalni katoliki, učenci Günther ja in Veitha, ki hočejo spra­ viti katolicizem v soglasje z novejšimi filozofskimi in religioznimi nazori, npr. Andrej Einspieler, Matija Majar, Davorin Trstenjak, Božidar Raič in Zlatoust Pogačar. 4 1 Na drugi s trani je pa za Prijateljev pojem dobe sta- roslovenstva važno, da obstoje pr i njem v slovenskem javnem življenju te dobe dolgo časa le posamezni laični inteligenti l iberalnih nazorov, ki se pa posvetijo pozneje le prakt ičnemu delu ali pa zapadejo v renegatstvo, in da mimogrede izrazi misel, da je bilo do Taaffejevih let le malo slovenskega meščanstva. 4 2 Za dr. Bleiweisa pa t rdi Pri jatel j, da so na njegov svetovni nazor odločilno vplivale empirične naravoslovne vede, da je bil sicer pr i Novicah že od ustanovitve leta 1843 navezan na duhovniške sodelavce, da je bil pa vendar nasprotnik vraževerja in to tudi takrat , k a d a r se je vra­ ževerje vezalo z verskimi nazori, da je prišel zaradi tega in pa zaradi pr i­ spevka, kjer se opisujejo lepote poganskega Rima, leta 1851 in 1852 v pole­ miko z Luko J e r a n o m ; v zvezi s t em navaja Prijatelj ugotovitve drugih piscev, da je krožila tedaj med duhovščino okrožnica proti naročanju Novic in da j im je J e r a n še leta 1858 nasproten; za poznejšo dobo pa t rd i Prijatelj, da je Bleiweis ohrani l sicer zase iste nazore in hodil npr . k m a ­ šam le na dni državnih praznikov, v javnosti se je pa v svetovnonazorskih vprašanj ih popolnoma'ukloni l J e r a n o v e m u diktatu in kažejo Novice v šest­ desetih letih in pozneje popolnoma u l t ramontansko lice.4 3 Ob Prijateljevih 4 0 Prijateljeva študija je izšla najprej pod naslovom »Duševni profili naših preporoditeljev« v Ljubljanskem zvonu 1921, nato pa nekoliko • izpo­ polnjena kot knjiga z zgoraj navedenim naslovom leta 1935, ponatisnjena je pa bila v Izbranih esejih in razpravah Ivana Prijatelja, I, Lj. 1952; tu nas zanimajo predvsem izvajanja na str. 152—155 izdaje iz leta 1935. Poglavje Duševni obraz generacije »staroslovencev« je v Slovenski kulturnopolitični in slovstveni zgodovini 1848—1895, I, str. 243—256. 41 Trditev dr. Kermavnerja v opombah k izdaji Prijatelja, da je bil pri slovenskih liberalnokatoliških duhovnikih odločilen »duh časa« in pa narod­ nostna vnema, kar jih je bolj vezalo z liberalnimi sonarodnjaki kakor pa s konservativnimi in ultramontanskimi duhovniki, ne pa filozofske in teološke špekulacije (Slov. kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, III, str. 429—430), seveda na dejstvu eksistence te struje nič ne menja. 4 2 Slov. kulturnopol. in slovstv. zgod., I, str. 120, 251—252. . 4 3 Prim, poleg že citiranih mest še Slov. kulturnopol. in slovstv. zgod., II, Str. 80 in 312. -107 trditvah, da je Bleiweis nastopil proti Jeranu zadnjič leta 1852 (oz. ob manj pomembnem vprašanju še 1867), pa opozarja D. Lončar, da je on še leta 1877 kot urednik Letopisa Matice slovenske branil razpravo dr. M. Samca »Možgani« pred očitkom materializma.44 V. Melik pa trdi, da No­ vice v prvi polovici šestdesetih let poudarjajo le narodnost, ne zastopajo pa nikakih specifično klerikalnih stališč.45 Ne da bi hotel tu rešiti vsa ta vprašanja, naj poudarim, da je Bleiweisove nazore v veliki meri obli­ kovalo brez dvoma empirično naravoslovje in da njega ni mogoče ozna­ čevati kot ultramontanca ali klerikalca; medtem ko je osnova političnega pomena ultramontanske struje verski vpliv duhovščine na ljudstvo, se je Bleiweis s tem, da je postal 1842 tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko, 1843 urednik Novic in 1845 urednik Pratike in vršil vse te funkcije do svoje smrti leta 1881, uveljavil najprej kot odličen kmetijski strokovnjak, kar je bila osnova tudi za njegov politični vpliv na kmetsko prebivalstvo; vse to pa seveda še ne pojasnjuje Bleiweisovih nazorov o politiki in druž­ bi, kjer je bil on, kakor bomo deloma še videli, vendar ves čas, posebno pa v začetku, precej konservativen, zlasti pa zelo oprezen in tudi oportu- nističen ter nenaklonjen vsakemu radikalizmu, čeprav je bil to konser- vatizem posebne vrste, različen od Jeranovega. Če so momenti svetovnega nazora sicer važni, vendar pa ne nujno identični s politično orientacijo, velja pa to seveda še bolj za druge kulturnozgodovinske momente. Znano je, kako označuje Prijatelj kot bistven znak kulture naših staroslovencev proslavljanje Koseškega in drugih estetsko malo pomembnih pojavov v literaturi ter omalovaževanje Prešerna, v znanosti pa nekritični rodoljubni avtohtonizem Davorina Trstenjaka, ki proglaša v svojih filoloških in histo­ ričnih razpravah različna stara ljudstva za Slovane, kar je vse ščitil s svojo avtoriteto dr. Bleiweis; šele mladoslovenci so nato v literaturi dvig­ nili na ščit Prešerna, medtem ko bi bil v znanosti paralelen pojav pač nastop bolj kritične filološke in historične nacionalne znanosti.46 Vse to je važno in v glavnem pač tudi točno, vendar se pa razlike v teh vprašanjih ne krijejo nujno z razlikami v svetovnem nazoru in v politični orientaciji; zato je imel proti Prijatelju, ki na enem mestu prišteva Davorina Trste­ njaka zaradi njegovega rodoljubnega avtohtonizma izrecno med odličnjake staroslovencev, prav D. Lončar, ko opozarja, da je Prijatelj sam štel po svetovnem nazoru Trstenjaka med liberalne katolike, politično je pa bil Trstenjak pristaš mladoslovencev.47 Tu se hočem omejiti na politične orientacije pri Slovencih v kritičnem razdobju našega političnega preroda. Opozarjam pa, da je izrazil tudi A. Ocvirk v svojem komentarju misel, da so staroslovenci in mladoslovenci bolj struje kakor pa generacije, ker so se rodili deloma v istem času; obe- 44 D. Lončar, K. Prijateljevi Kulturni in politični zgodovini Slovencev 1848—1895, ZC IV, 1950, str., 186, in po njem D. Kermavner v svojih opombah v Prijateljevi Zgodovini, II, str. 559. 45 V. Melik, O nekaterih vprašanjih slovenske politike v začetku šest­ desetih let XIX. stoletja, JIC 1964, 1, str. 51. 46 Za te teze Prijatelja, ki so znane, prim. npr. Slov. kulturnopol. in slov. zgodovina, I, str. 168 si., II, str. 67 si., IV, str. 114 si. 47 D. Lončar v že omenjeni kritiki Prijatelja, n. o. m., str. 188—191; prim, tudi Kermavnerjevo opombo n. o. m., II, str. 548 si. 108 nem opozarja na drugačno Slodnjakovo periodizacijo.4 8 Videli bomo, da je ta a rgument še mnogo bolj prepričevalen s stališča politične zgodovine, saj bi v tem pr imeru ne smeli šteti med staroslovence nit i Matije Majarja, ki se je rodil leta 1809, nit i nekater ih drugih, ki so bili aktivni že v revo­ luciji leta 1848. Jasno je, da pri tem ni mogoče obravnavat i vseh vprašanj slovenske politične zgodovine te dobe, a m p a k se je t reba omejiti na neka­ tera dejstva, ki n a m omogočijo spoznati osnovne politične orientacije pri Slovencih v tedanji dobi. Ta dejstva so deloma že znana, deloma pa neznana, za nas so pa važna le za osvetlitev problema, ki nas zanima. Razlike med l iberalnimi in konservativnimi Slovenci v dobi revolucije leta 1848 moremo spoznati že po načinu, kako so reagirali na dunajsko marčno revolucijo. Ne more biti dvoma o tem, da so pri njej sodelovali in jo sprejeli z navdušenjem dunajski slovenski študenti, kakor dokazuje npr. članek »Mili brat je Slovenski!« v Novicah 12. IV. 1848, ki sta ga »v imenu Slovencov na Dunaji« napisala jurista M. Semrajc in A. Glo- bočnik. 4 9 Matija Maj ar, ki ga označuje Prijatel j po svetovnem nazoru kot l iberalnega katolika, se pokaže v politiki kot izrazit liberalec npr. v svojem letaku »Le sem Slovenci! poslušajte, kaj se je une dni na Dunaji zgodilo. Po nemškim je povedal Kašteli, po slovensko pa pové svojim ljubim Slo- vencam Matija Majer v Celovcu«, zelo svobodni prireditvi nemškega Ca- stellijevega letaka. 5 0 Drugačen je pa znani Bleiweisov uvodnik v Novicah 22. III. 1848 »Slava slava našimu presvit l imu Cesarju Ferd inandu P e r - vimu«, kjer so ustava, svoboda tiska, odstop Metternicha in n a r o d n a straža prikazani kot dar dobrote cesarja, pri čemer je malo verjetno, da bi Bleiweis n e vedel, da je bil ta cesar idiot, kjer se poudarja, da je edini n a m e n narodne straže obramba premoženja in boj proti razbojnikom, omenja, da veljajo vsi zakoni, davki in obveznosti do zemljiških gospodov do sprememb dalje in kjer se seveda slavijo Dunajčani, njihovi študenti 4 8 Slov. kulturnopol. in slovstvena zgodovina, III, str. 405—407. 4 9 Prejšnji položaj se opisuje: »Zastonj so bile prošnje, zato so se nevoljnih serca vnele, jeze šum in grozivni krik proti brezvestni steni doni, kri ulice Dunajske žari, in stena pade.« Razočaranje nad tem, da se v domovini ni postavil slovenski nacionalni program, se izraža z besedami: »Od dne do dne smo Slovenski sinovi na Dunaju čakali, da bodemo zamogli tudi nje poslane na vesele serca stisniti, na serca, ktere so 13., 14. in 15. sušca t u d i z a S l o ­ v e n j o na Dunaji vojaškim puškam in kanonam nasproti stale; ali naše čakanje je bilo zastonj, zastonj je bil za korist Slovenje kervavi dar!« 5 0 Original z naslovom »Was ist denn jetzt g'schehn in Wien? Ein Mit­ theilung für meine lieben österreichischen Landsleute ausser Wien. Von J. F. Castelli« se nahaja v Ljubljani v arhivu A. Auersperga v rokopisnem od­ delku NUK. Iz Blasnikovega tiska Majarja, ki je vezan v izvod Novic za 1848 v NUK, naj navedem: »Pa, ljubi moji Slovenci, ta je bila težka in nevarna, ta ni bila tako lehka, kakor kedar se gre k ženitovanju ali na semenj ali na žegen rajat in plesat — tukaj je morala biti sila-huda, ojstra, silna sila: taka sila, da kola lomi, sicer bi jo bili tisti po svojih zvijačah spet zvili, ki so bili okolo Cesarja, oni bi bili njemu spet krivično in škodlivo zatrobili«.. . »Kedar so tisti, ki so poprej okolo Cesarja bili, čutili, da je dO' gostega prišlo, in da jim do živega gre; kedar so slišali, da naše ljudstvo tudi kaj veljati hoče, in da se ne boji tirjati, kar mu po pravici gre, (oni niso nikoli verjeli, da bi se kaj takega zgoditi moglo) — so pobrali svoje šila in kopita, so se vsedli lesici na rep, in so pobegnili. Mi smo jim srečen pot vošili in jih nismo barali, kaj in koliko so pograbili in seboj odnesli.« 109 in profesorji, Ljubljančani in njihova šolska mladina, zato pa tudi gu­ verner. Popolnoma jasno se pa s t rah pred revolucijo in njenimi spre­ membami, posebno tistimi, ki so ogrožale dotedanji položaj cerkve, ter splošna antipati ja do nje izražata v Slomškovih pismih, ki seveda niso bila namenjena javnosti. 5 1 Razlike v splošnih političnih orientacijah se izražajo tudi v razliki v narodnopolit ičnih programih. P r o g r a m a Zedinjene Slovenije, ki se z njim začenja prehod od potencialne narodnosti, izražene v skupnosti jezika, in le kul turno pojmovane narodnost i v politično aktivno narodnost, seveda ni k a r diktiral zdrav narodni nagon, a m p a k je moral biti formuliran in tu nas zanima, kako je prišlo do te formulacije. 5 2 Ideja Zedinjene Slovenije je živela sicer v ustnih razgovorih med zavednimi Slovenci že od časov Napoleonove Ilirije, kot program za konkre tno politično akcijo pa nas tane v e n d a r šele po marčni revoluciji. Eno od žarišč za nastanek tega programa je bilo med dunajskimi Slovenci. Prvi tekst iz tega kroga, adresa dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom 29. marca 1848 s 44 podpisi, se izjavlja" proti vsaki denacionalizaciji in za zaščito slovenske narodnost i na Kranjskem, Pr imorskem in v slovenskih okrajih Štajerske in Koroške, za enotnost slovenskega književnega jezika in pravopisa, za uvedbo slo­ venščine v osnovne šole, za stolice za slovenski in slovanski jezik in lite­ raturo, zahteva popolno znanje deželnega jezika od uradnikov, razen tega pa vsebuje še nekaj drugih zahtev (povečanje števila osnovnih šol, izbolj­ šanje izobrazbe in materialnega položaja učiteljev, ustanovitev realke in kmeti jske šole t e r kreditnih ustanov za industrijo, reguliranje kmetskih odnosov, zastopstvo kmetov, znižanje zemljiškega davka), ne vsebuje pa zahteve po Zedinjeni Sloveniji in se izraža sicer za' regeneracijo Avstrije, ne govori pa o razmer ju Avstrije do F r a n k f u r t a 5 3 . Drugačen značaj pa ima že omenjeni članek dveh podpisnikov te adrese, juristov M. Semrajca in A. Globočnika, ki sta ga napisala »v imenu Slovencov na Dunaji« pod naslovom »Mili brat je Slovenski!« in so ga Novice objavile sicer 12. IV. 1848, vendar pa z Bleiweisovo opombo, da je ta dopis dobil, ko je bila prejšnja številka (t. j . 5. IV.) že t iskana, tako da je bil članek na vsak način napisan v prvih dneh aprila na Dunaju; omenil sem že navdušenje avtorjev za marčno revolucijo in njuno razočaranje, k e r se v domovini ne formulira nacionalni program; naj omenim še, da je omenjen kot častna izjema Matija Majar, ki se je v Novicah zavzel za slovenski jezik, in da avtorja želita, da pridejo s svojimi zahtevami na dvor »Slovenje poslani izmed krepkiga ljudstva«, »ker naši dozdanji stanovi n a m še niso nič 5 1 Prim. npr. pismo dekanu Mihaelu Stojanu 19. (?) III. 1848, obj. Fr. Ko- vačič, Slomšekova pisma, AZN, I ( = Arhiv za zgodovino in narodopisje, I, priloga ČZN 1930—1932), str. 73—74 (»Pekel ima svoj divji lov.«), in pismo celjskemu opatu Matiji Vodušku 27. III. 1848, prav tam, str. 102—104. 3 2 O tem vprašanju in tudi o odnosu slovenskih konservativcev do pro­ grama Zedinjene Slovenije sem pisal že v oceni Malove Zgodovine, GMS XXII, 1941, str. 97—98; tu dopolnjujem ona izvajanja in zato ne citiram po- sebej tistih dokumentov, ki sem jih navedel že tam. 5 3 Tekst adrese je objavila Laibacher Zeitung 4. IV. 1848, št. 41; faksimil podpisov (imena in sestav podpisnikov so zelo zanimivi) objavlja J. Mal, Zgodovina slovenskega naroda, najnovejša doba, str. 759. 110 domorodniga duha pokazali«; najbolj važno pa je, da se zahteva, da cesar vse Slovence »pod enim vladars tvam sklene«, t. j . da se zahteva Zedinjena Slovenija, ki mora biti avtonomna, ker morajo biti zakoni pr imerni vsa­ k e m u narodu, in da se že odklanjata pristop Avstrije Nemški zvezi in nemška politika Avstrije. Tretji tekst tega kroga je apel dunajskih Slo­ vanov svojim bra tom Slovencem, dat i ran s 5. apri lom 1848, ki ga je sestavil že omenjeni A. Globočnik in kjer se Slovenci izrecno pozivajo, da naj zahte­ vajo združitev svojih pokrajin v Slovenijo kot politično enoto. Stališče tega kroga postane neposredno politično aktualno, ko avstrijska vlada izda 15. aprila 1848 prva navodila za izvedbo volitev v frankfurtski par­ lament v deželah, ki so prej pr ipadale Nemški zvezi; zdaj se' pridruži že prej omenjenim stališčem logično poziv k bojkotu frankfurtskih volitev; ustanovitveni proglas dunajske »Slovenije« »Slovenski zbor v Beču (na Dunaju)«, dat i ran 20. IV. 1848, vsebuje poleg zahteve po kraljestvu Slo­ veniji z lastnim deželnim zborom in po pravici do uvedbe slovenščine v vse šole in u r a d e v Sloveniji še zahtevo, da naj bo Slovenija sestavni del Avstrije, ne pa Nemčije, k a r vede logično do bojkota volitev v frankfurtski par lament ; isto vsebino imajo od tega društva y istih dneh izdani od Dežmana sestavljeni »Aufruf an das Volk der Slowenen« in drugi doku­ ment i tega kroga. Kot drugo žarišče, kjer se j e neodvisno od dunajske akcije formuliral približno isti program, moramo danes označiti krog okrog Matije Majarja v Celovcu. Prvi Maj ar j ev članek po marchi revoluciji z malo značilnim naslovom »Slava Bogu v višavah in na zemlji mir l judem dobrega serca!«, ki ga je Majar napisal že 17. marca, Bleiweis pa objavil šele v Novicah 29. marca z uredniško opombo, da je potrebno o Majarjevih predlogih še diskutirat i in dognati mnenje večine, izraža navdušenje n a d marčno revo­ lucijo, posebej pa poudarja, da so Slovenci enaki vsem drugim narodom cesarstva, govori o potrebi, da pošljejo Slovenci »k velikimu zboru« na Dunaj in »k zboram deželskim« poslance, ki ljubijo svoj jezik in narod, in m u je glavna zahteva, »da bòde nam slobodno, da moremo v Slovenii kadar koli hočemo in kakor hočemo po malim v šole in v kanclije vpeljati naš slovenski jezik, da nas ne sme n o b e n narod siliti, ptuj jezik n a m n a m e - tovati«; izrazite zahteve po Sloveniji kot posebni avtonomni teritorialni enoti v tem članku še ni; prav tako se v njem ne govori o odnosu do > Nemške zveze, do Frankfur ta . V naslednji svoji objavi po revoluciji, že 1 omenjenem letaku »Le sem Slovenci ! . . .!«, ki ni dat iran, a je nastal brez dvoma že v naslednjih dneh, dopolnjuje Majar Castellijev opis dunajskih dogodkov in razlago novih političnih uredb s tem, da poudarja potrebo, da volijo Slovenci poslance, ki ljubijo »Slovence, slovenšino in kmetiški stan«, bolj dalekosežnih nacionalnih zahtev pa v tem letaku ni. Podoben značaj ima verjetno druga Majarjeva prireditev ali prevod Castellija »Kako dalječ pa seže nova svoboda, k i smo jo r a v n o dobili? V Ljubljani (1848)«.54 5 4 Castellijev original »Wie weit geht denn die neue Freiheit, die wir erst kriegt haben? Zweite Mittheilung für meine lieben österreichischen Lands- leute ausser Wien. Von J. F. Castelli« se nahaja v Ljubljani v Auerspergovem arhivu v rokopisnem oddelku NUK. Majarjevega teksta, ki iz njega citira J. Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 59, in navaja njegov naslov D. Lončar, 111 I Drugačen značaj ima dopis, ki je da t i ran v Celovcu 4. aprila 1848, ni pod­ pisan, a ga je napisal brez dvoma Majar ali nekdo iz njegovega kroga, objavile so ga pa Gajeve Novine daim. herv. slavonske 11. IV. 1848.55 V tem dopisu se poroča, da je Majar sestavil peticijo v osmih točkah, kjer se zahteva avtonomna Zedinjena.Slovenija s posebnim deželnim zborom (»2. Da se imaju Slovenci kao jedan narod smatrat i i posebni sabor dèr- žati.«), ožja zveza te Slovenije s Hrvatsko (»3. Da bi s našom carskoj dynasti i vë rnom bra t jom u Hèrvatskoj , Slavonii i DalmacM u bližnji savez stupiti mogli.«), pravica uvesti narodni jezik v šole in kot u radni jezik, znanje slovenščine p r i vseh, ki hočejo dobiti v naši domovini službe, sto­ lice slovenščine na vseh gimnazijah, pr i čemer morajo kandidat i dokazati potrebno znanje vseh slovanskih »narečij«, in končno, da Slovenci ne pripadejo Nemški zvezi (»8. P r i tako zvanom »deutschen Bund« nećemo biti.«). Poroča se, da so bile take peticije razposlane v podpisovanje in eventualne spremembe in dopolnila po vseh slovenskih kraj ih s končnim ciljem, da bi j ih posebna delegacija izročila cesarju, in omenja se, da so pravkar prišle vesti, da so tudi l jubljanski in graški dijaki in Slovani sestavili p r a v take peticije in zbirajo podpise. Končno se poroča, da je dobila peticija v celovškem semenišču že prve četrt ure 30 podpisov, nato jo je pa direktor iztrgal iz rok in odnesel spiritualu, ki jo je raztrgal, direktor pa izjavil, »da m i klerici podpisati nesmiemo«; kl jub temu, da jih je tako izdal rojeni Slovenec, se pa ne boje in bodo podpisovali dalje. — Matija Majar je pa tudi avtor zanimivega teksta »Kaj Slovenci terjamo?«, kjer s t rne slovenski narodni program v šest točk, ki se od točk v peticiji po poročilu v Gajevih Novinah razlikujejo bistveno le v tem, da j e izpu­ ščena ožja zveza Slovenije s Hrvatsko, vsebinsko so pa zahteve bolj po­ drobno utemeljene, posebno zahteva, da bi se vsi Slovenci zedinili v en narod z enim deželnim zborom, pr i čemer naj bi t a Slovenija obsegala tudi Trst, Istro, beneške Slovence in P r e k m u r c e ; čas postanka tega doku­ menta je mogoče približno določiti, ker Majar v njem obširno uporablja »Zahtijevanja naroda« na zborovanju v Zagrebu 25. marca 1848, ki jih je torej mora l imeti pr i pisanju že v rokah, n a drugi s t rani p a zato, ker se podpiše »Matija Majar, stolni kaplan«, znano pa je, da so Majarja zaradi njegove agitacije prvič tožili pr i škofu 3. aprila 1848 tri je člani stolnega kapitlja, naslednji dan je dobil od škofa opomin, 26. aprila sta ga_ pa tožila dva meščana in naslednji dan ga je škof premestil, tako da je ta tekst nastal vsekakor pred 27. apri lom. 5 6 Za Majarjevo agitacijo in peticije Politično življenje Slovencev (od 4. januarja 1797 do 6. januarja 1919. leta), 2. izd., Lj. 1921, str. 162, doslej nisem mogel najti; iziti je moral pred 12. apri­ lom 1848, ker »Dokladni list« k Novicam tega dne objavlja Giontinijev in­ sérât zanj. 5 5 Članek je doslej kratko omenjal le Fr. Ilešič, O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49, Zbornik Matice Slovenske XI, 1909, str. 288—89. 5 8 »Kaj Slovenci terjamo?«, Blaznikov tisk, je vezan v letniku 1848 Novic v NUK; »Zahtijevanja naroda« objavlja npr. V. Bogdanov, Društvene in po­ litičke borbe u Hrvatskoj 1848/49, Zagreb 1949, str. 155—157, sodobni nemški prevod je pa tudi v Auerspergovem arhivu v rokopisnem oddelku NUK; za premestitev Majarja J. Jenko, Borba za slovensko stolico v Celovcu pred 100 leti, Svoboda II, št. 4, Celovec 1949, str. 18—23. 112 obstoje pa še drugi viri. Sam spada že Slomškovo pismo dekanu Stojanu 19. III. 1848, da vzbuja pret i rano počenjanje prenapetega Majarja na Ko­ roškem splošno indignacijo, fla nihče »od nas« ne sodeluje pri tej agitaciji, da hočemo ostati avstrijski Slovenci, ne da bi spadali k Nemški zvezi ali pa k hrvatstvu, in da hočemo delati svoje peticije v pr imernejšem času, čeprav vzbujajo podatki v tem pismu dvom, če ni d a t u m v originalu ali pa v objavi napačen in če ni pismo pisano morda nekaj časa pozneje. 5 7 V pismu 6. apri la 1848 opatu M. Vodušku pa piše Slomšek, da začenja tudi celovški slavist Matija Majar izgubljati razum in da sestavlja čisto svoje­ vrstne peticije, ki zbira zanje podpise; kolikor bi se Majar obrnil s t e m na duhovščino Spodnje Štajerske, prosi Slomšek, da se m u odreče vsako sode­ lovanje.5 8. Zato piše pa Davorin Trstenjak v dopisu, ki je dat i ran Ptu j 12. IV. 1848 in so ga objavile Novice 19. IV. 1848, kjer predlaga ustanovitev odbora (komiteja), ki bi vodil vso akcijo Slovencev, da je poslal Matija Majar »v naše kraje« nekaj »resnično potrebnih ne prenapet ih prošenj, da bi j ih podpirali s podpisi«, in obžaluje, da te prošnje niso t iskane in da ne vodi vsega dela tak odbor; iz tega moremo sklepati, da vsaj Trste­ njak 12. IV. še ni imel v rokah tiskanega letaka »Kaj Slovenci terjamo?«. T u d i med dunajskimi Slovenci, kjer je že prvi Majarjev članek v Novicah naletel na odobravanje, k a k o r dokazuje že citirani dopis Semrajca in Globočnika, so se razširile vesti o Majarjevi akciji; v pismu, ki ga piše v imenu dunajske Slovenije Hladnik 26. apri la 1848 dr. MurScu v Gradec, se omenja, da hoče izvesti Slovenija akcijo za podpisovanje peticije v smislu Majarja, obenem se pa želi zvedeti od Majarja kaj več o njegovi peticiji, zato da bi mogli vedeti, koliko ni že on opravil vsega dela in koliko je njihova peticija poleg njegove še potrebna, k a r seveda dokazuje, da so dotlej delali vsakdo zase in da na Dunaju še niso imeli teksta Majarjeve peticije.5 9 V že omenjenem celovškem dopisu Gajevim Novinam se 4. aprila 1848 poroča o vesteh, da so tudi ljubljanski in graški dijaki in Slovani sestavili podobne peticije in zbirajo podpise zanje. Za Ljubljano vidim prvo manifestacijo podobnega gibanja v tem, da je bil na sestanku ljub­ ljanske narodne straže 5. aprila 1848 G u t t m a n , magistratni svetnik in tedaj namestnik župana, odpoklican in se nato vrni l v družbi mladega človeka, zastopnika skupine mladih ljudi, ki je zahteval, da se n a G r a d u razobesi poleg avstrijske tudi »nacionalna kranjska zastava«; ta predlog ni prodrl, proti njemu je govoril dvorni svetnik grof Hohenwart, oče kasnejšega avstrijskega državnika, in dva dni kasneje je bila na G r a d u razobešena nemška frankfurterica »z deželnimi barvami v ščitu«, k a r seveda dokazuje, da je bila l jubljanska narodna straža, ustanovljena 17. ali 18. marca, tedaj vse prej kakor slovensko nacionalna in da ni bila pod pokroviteljstvom vodstva slovenskega narodnega gibanja, saj se je tako gibanje v političnem smislu tedaj komaj začelo formirat i ; vendar so pa morali biti ti mladi ljubljanski Slovenci povezani z dunajskimi, saj so izzvali t i dogodki ostro 5 7 Fr. Kovačič, Slomšekova pisma, AZN I, str. 74. 5 8 Prav tam, str. 104—105. 5 9 Fr. Ilešič, Korespondenca dr. Jos. Muršca, Zbornik Slovenske Matice VII, Lj. 1905, str. 63. 8 Zgodovinski časopis 113 krit iko kranjskih nacionalnih in socialnih razmer v dunajskem listu, ki je povzročila v Ljubljani ogorčenje pri prizadetih, a je dosedanja historična l i teratura nima v evidenci. 6 0 P r a v tako niso »raziskani začetki političnega gibanja graških Slovencev; vemo samo, da je bila graška »Slovenija« usta­ novljena 16. apri la 1848 in da je 22. aprila objavila v Grazer Zeitung svoj prvi program, ki že vsebuje zahtevo po Zedinjeni Sloveniji, po pravici, da Slovenci uvedejo na svojem ozemlju svoj jezik v šole in urade, k a d a r bodo to hoteli, če mogoče tudi po slovenski univerzi, nadalje po odpravi carinske meje s Hrvatsko, po olajšanju prometa z njo in po sodelovanju z njo v višjem šolstvu, končno pa še zahtevo, da Slovenci ostanejo v Av­ striji kot enakopravni drugim narodom, da pa n e pripadejo Nemški zvezi.« Malo verjetno je pa, da bi se ne začelo gibanje med graškimi slovenskimi študenti in graškimi Slovenci sploh že pred 16. apri lom 1848. Osnovna značilnost vseh teh programov je zahteva po Sloveniji kot posebni teritorialni enoti, n e samo po pravicah za slovenski jezik; ker se govori o posebnem deželnem zboru za njo, je jasno, da je ona zamišljena kot samoupravna enota, ne samo kot administrat ivna enota. Ta Slovenija je zamišljena v okviru Avstrije, v e n d a r pa naj bi bili Slovenija in Avstrija izven Nemške zveze; odtod izvirajo protesti proti Nemški zvezi in F r a n k ­ furtu, pa tudi akcija za bojkot volitev v F r a n k f u r t kot prva k o n k r e t n a politična akcija tega gibanja. Prepričanje, da bi bilo mogoče na ta način rešiti slovensko narodno vprašanje v okviru Avstrije, k i se seveda zamišlja kot popolnoma drugačna .država kakor je pa bila Avstrija v vsej svoji dotedanji in poznejši zgodovini, seveda n i nastalo pod vplivom katerekoli avstrijske vlade, ni pa bilo tudi nikako originalno slovensko naziranje; to je slovenska var ianta avstroslavizma, k i ga je zastopal pr i Cehih npr. Havliček že pred marčno revolucijo in k i je značilen v tej fazi revolucije za liberalce in celo radikalce pr i vseh avstrijskih slovanskih narodih z izjemo Poljakov, pri čemer igra pr i teh narodih, k i nočejo bit i vključeni v nacionalne države »historičnih« narodov, a nimajo simpatij za ruski carizem, ne čutijo se pa dovolj močne za ustanovitev lastnih nacionalnih držav, seveda veliko vlogo upanje, da bodo prišli v tak i federalistični Av­ striji zaradi svoje skupne številčne moči do polne veljave.6 2 Vprašanje, koliko so obstajali že v tej fazi revolucije Slovenci, k i bi bili nasprotniki 6 0 Prim, polemike J. Sühnla, podpolkovnika in komandanta ljubljanske narodne straže, ih žurnalista Kordescha v Laibacher Zeitung 15. IV. 1848, št 46 ter novo polemiko v Laibacher Zeitung 18. IV. 1848, št. 47, proti člankoma v Abend Beilage zur Wiener Zeitung 9. IV. in 11. IV. 1848, št. 9 in 11; v do­ sedanji historični literaturi omenja prvega od člankov J. Mal, Ljubljana m volitve za frankfurtski državni zbor, Kronika slovenskih mest II, 1935, str. 19 do 20 v zvezi z razburjenjem zaradi njega po aktih ljubljanskega gubermja; o ljubljanski narodni straži in o teh dogodkih govori zelo kratka J. Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 50—51, 74. 6 1 J. Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 87—88, 123 si. 8 2 Prim, za to vprašanje že navedeno delo Nacionalni problemi v habs­ burški monarhiji, Lj. 1962, in posebej za Cehe, Slovake in Hrvate J. Sidak, Austroslavizam i Slavenski kongres u Pragu 1848, Historijski pregled VI, Zagreb 1960; isti, Ceski narodni pokret 1848/49, prav tam VII, Zagreb 1961; isti, Narodni pokret Slovaka 1848/49, prav tam VIII, 1962; isti, Hrvatsko pitanje u habsburškoj monarhiji, prav tam IX, 1963. 114 ч^т Avstrije, bi b i lo potrebno šele raziskati, na vsak način so pa to bili poedinci in ne moremo govori t i o k a k e m taboru. V nekater ih od t e h programov se govori le o Slovenij i, v drugih pa poleg tega še o »bližnji zvezi« s Hrvatsko, seveda prav t a k o v mejah habsburške monarhi je ; sem spada eden od že omenjenih Majar jev ih programov, program graške Slovenije, ki je poslala kot svojega odpos lanca na hrvatski sabor dr. Stefana Kočevarja, pa tudi več tekstov iz kasne jš ih faz revolucije. V e n d a r je pa t reba poudarit i , da se ta zahteva ne pojavl ja sama zase, a m p a k poleg zahteve po Zedinjeni Slo­ veniji; tudi v analognih hrvatskih tekstih, med njimi v najreprezenta- tivnejšem od n j ih, sklepih hrvatskega sabora junija 1848, se razlikuje med Dalmacijo, k i n a j se popolnoma zedini s Hrvatsko, in med drugimi jugo­ slovanskimi p o k r a j i n a m i monarhi je, t. j . Srbsko Vojvodino in Spodnjo Štajersko, Koroško, Kranjsko, Istro in Gorico, ki naj stopijo z njo »u bližnji pak savez« (čl. 6); ta program in program Zedinjene Slovenije nistä med Slovenci s tvar dveh različnih taborov, a m p a k nasta jata v istem taboru l iberalnih Slovencev, k i v začetku edini postavljajo zahteve po ter i tor ialnih nacionalnih e n o t a h . 6 3 Z drugimi tedanjimi l iberalnimi avstri jskimi Slovani druži te Slovence tudi to, da nimajo nikakih simpatij za ruski carizem. Stališče s lovenskih konservativcev v nacionalnih vprašanj ih je bilo v prvi fazi revolucije drugačno. Slomšek, njihova najbolj reprezentat ivna osebnost, je i m e l tedaj za seboj že desetletja dela za slovenščino in slo­ vensko l i tera turo, vendar pa imamo že iz dobe pred revolucijo nekaj nje­ govih izjav, k i dokazujejo, da se z marsičem v nacionalnem gibanju Slo­ vencev in d r u g i h slovanskih narodov v Avstriji ni strinjal. 2e leta 1837 je videl v Z a g r e b u pri ilircih veliko navdušenje, želel si je pa pri njih vodstvo bolj zrelega moža, ki bi j ih znal obvarovati pred zablodami, pred svobodnjaško mrzlico. 6 4 V pismu celovškemu spiritualu Mihaelu Piklu 7. maja 1845 izraža Slomšek veselje zaradi uspehov pri pouku slovenščine v semenišču, poudar ja pa, da mora biti s t em povezana praktična tendenca, da se koristi l judstvu, in da sredstvo ne sme postati namen, k a k o r to delajo m a r s i k a t e r i zeloti našega časa. 6 5 V pismu dekanu Stojanu 27. VIII. 1847 se Slomšek vznemirja, ker naj b i rïastopile pr i neki primioiji (novi' maši) narodne noše, ka r je smešno in izzivalno, vzbuja pri mnogih sum- ničenje in je komedi ja duha časa in njegovih t rabantov. 6 6 Omenjeno je že bilo, da so Slomškova mnenja o revoluciji zelo negativna, pri čemer ga seveda posebej vznemirjajo nastopi proti jezuitom itd.; pri tem se ne razburja samo zaradi dogodkov v Italiji, na Ogrskem in v Gradcu, a m p a k 8 3 J. A(pih, n. d., str. 87—88, 90, 129—130; Fr. Ilešič, O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49, Zbornik Matice Slovenske XI, Lj. 1909,. str. 278—319, je zbral mnogo podatkov, a ni vedno točen in ne razlikuje med raznimi oblikami sodelovanja Slovencev in Hrvatov; Fr. Petre, Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835—1849), Lj. 1939, govori pretežno o jeziku in literaturi ter se le bežno dotakne politične strani slovenskega ilirizma v tej dobi. 6 4 Pismo PoMukarju 10. XII. 1837, ANZ, I/l, Dodatek Slomšekovih pisem, Maribor 1934, str. 1; Fr. Kosar, Anton Martin Slomšek, Fürst-Bischof von Lavant, Maribor 1863, str. 31, in Fr. Kovačič, Anton Martin Slomšek, služabnik božji, I, Celje 1934, str. 122 (po Slomškovem dnevniku). 6 5 AZN, I/l, Dodatek Slomšekovih pisem, Maribor 1934, str. 7. •« AZN, I, str.70—71. 115 prav tako tudi zaradi dogodkov na Češkem, v Zagrebu in »peticij ilircev«, t. j . že omenjenih »Zahtijevanja naroda« 25. III. 1848, kjer se med drugim zahteva odprava celibata. 6 7 Omenil sem tudi že, kako ostro je Slomšek nastopil prot i Majarjgvim peticijam, medtem ko so j ih l iberalni Slovenci, med njimi tudi Davorin Trstenjak, odobravali; po vsem, k a r vemo zdaj o Maj ar j evi akciji, ne moremo trdit i , da bi Slomšek nastopil proti njemu zaradi njegovega ilirizma, a m p a k mu je bil nasproten pač zaradi njegovih l iberalnih nazorov in iz tega izhajajočih odločnejših nacionalnih zahtev. 8 8 O Slomškovem stališču do volitev za frankfurtski par lament govori nje­ govo pismo celjskemu opatu Vodušku.2 . maja 1848, kjer omenja, da je Vodušek po nekater ih informacijah hotel zadržati s pomočjo š tudentov kmete od volitev in imel govor prot i f rankfurtskemu p a r l a m e n t u t e r so ga nato nemčurj i proglasili za izdajalca; Slomšek ne želi povedati svojega političnega prepričanja, izraža pa željo, da se njegovi duhovniki ne bavijo s politično agitacijo. 6 9 Vodušek je bil pač povezan z dr. Muršcem in graško »Slovenijo«.7 0 V pismu dekanu Stojanu 10. maja 1848 piše Slomšek, da je prišlo na zelo mnogih voliščih do konfliktov z duhovščino, k a r naj bo pa za duhovščino svarilo, da se naj ne vmešava v politične zadeve, da naj se drži pasivno in da naj prepušča političnim predstojnikom, da tu oni pridigajo. 7 1 Tudi Caf piše v pismu Muršcu 21. IV. 18'48, ko toži, kako težak je položaj za slovensko akcijo, »duhovnikom je škof roke zvezal«; pri t em ne pove, na katerega škofa misli (Caf je tedaj kaplan v F r a m u v sekovski škofiji, na meji Slomškove lavantinske), po vsem že navedenem je pa verjetno, da gre za Slomška. 7 2 Omenil sem že poročilo o aferi v celovškem semenišču, kjer je Majarjeva peticija dobila 30 podpisov, nato jo je pa direktor iztrgal iz rok in odnesel spiritualu, k i jo je raztrgal, direktor je pa izjavil, da semeniščniki ne smejo podpisovati, in j ih je tako izdal rojeni Slovenec; spiritual je pa bil tedaj (1844—1848) že omenjeni Mihael Pikel, eden od najožjih Slomškovih sodelavcev.7 3 To pa ni bila edina afera v celovškem semenišču, kjer so se tedaj vzgajali semeniščniki za vso krško in vso lavantinsko škofijo, t. j . za vso Koroško in skoraj vso Štajersko južno od Drave. Ze v pismu 19! III. (?) 1848 opatu Vodušku se Slomšek razburja, da ne pusti semeniščnikov v narodno gardo, naj gredo rajše 6 7 Prim, poleg v op. 51. navedenih pisem še zlasti pisma opatu Vodušku: 19. III. (?) 1848, AZN, I, str. 105—106; 6. IV. 1848, prav tam, str. 104—105; 2. VI. 1848, prav tam, str. 108. 6 8 Ko Slomšku leta 1845 ni bila dovoljena ustanovitev društva za izda­ janje knjig, piše M. Majar, da to ni nikaka velika škoda, ker za izdajanje molitvenikov in knjižic za šolske nagrade ne potrebujemo družbe (D. Lončar, Dr. Janez Bleiweis in njegova doba, ZMS XI, Lj. 1909, str. 148); svoje stališče označuje Majar v članku »Slaveni in Nemci« v Sloveniji 18. VII. 1848 z bese­ dami: »Mi smo svobodomiselni (liberal) pa ne samo proti samim sebi, kakor nekteri, temoč proti vsim narodam.« 6 9 AZN, I, str. 102. 7 0 Prim, njegovo pismo Muršcu 29. III. 1848, Fr. Ilešič, Korespondenca dr. Jos. Muršca, ZMS VI, Lj. 1904, str. 159—160. 7 1 AZN, I, str. 74. 7 2 Fr. Ilešič, Korespondenca .. ., ZMS VII, Lj. 1905, str. 22. 7 3 Prim. Slomškova pisma Piklu, AZN, I/l, Dodatek Slomšekovih pisem, Maribor 1934, str. 3—37; za odnose med Slomškom in Piklom prim, tudi že citirano Kovačičevo knjigo o Slomšku. 116 domov in študirajo privatno, to bo prvi konflikt s škofi.74 Glavni konflikt je pa nastal zaradi peticije, podpisane od 69 teologov in predložene ško- fijskemu ordinariatu vsekakor pred Г0. majem 1848, kjer se zahteva času primerna reforma vzgoje v semenišču, odstranitev spirituala Pikla, nabav­ ljanje nabožnih in političnih listov za semeniško knjižnico, prost izhod za teologe, ustanovitev stolice za slovenski jezik v zavodu itd. Slomška je peticija zelo razburila; v pismu dekanu Stojanu 10. maja piše, da delajo tudi teologi prevzetne peticije, kjer zahtevajo odstranitev pridnega, a za vrtoglavce prestrogega spirituala in odpravo klavzure, in da samo odlični četrti letnik pri tem ne sodeluje; v pismu Piklu 16. maja je Slomšek ogorčen, mu pa daje možnost prositi za kako vakantno mesto zaradi raz­ mer v semenišču, čeprav bi ga rad ohranil tam, obenem mu je pa vsa zadeva preizkusni kamen, ki naj loči ljuliko od pšenice, in prosi direk­ torja, da mu pošlje svoje mnenje in protokol o peticijah, da bo to podlaga za sklepanje o peticionarjih; v pismu Vodušku 2. junija sporoča, da bo dobri Pikel sicer odšel, škof bo pa tudi odslovil vse svojeglave semenišč- nike, ker so boljši nikaki kakor pa malopridni duhovniki; v pismu Vodušku 8. junija sprašuje, kakšno mnenje vlada med duhovščino zaradi teh"peticij. Vsa zadeva se je končala s tem, da je postal Pikel mestni župnik v Bre­ žicah, iz semenišča je pa bilo po preiskavi, ki jo je vodil Slomšek sam, izključenih po eni časopisni vesti 20 in po drugi 18 semeniščnikov. Nato so objavile najprej Havličkove Narodni Noviny, za njimi pa še Gajeve Narodne Novine 12. VIII. 1848 članek o mlajšem škofu, ki so od njega Slovenci mnogo pričakovali, a je odpustil 20 bogoslovcev, ki so se zavzeli za svoj narod. Fr. Kovačič trdi, da to ni res, ker edina zahteva nacional­ nega značaja, ustanovitev stolice za slovenski jezik, ni bila povod za pre­ iskavo, in dokazuje, da so bili mnogi izključeni semeniščniki v poznejših letih sprejeti nazaj v semenišče. Peticija je bila pač izraz liberalnih na­ zorov, ki so tedaj prevladovali med celovškimi semeniščniki in izzvali Slomškov nastop; gotovo pa je, da so bili prav zaradi takih nazorov slo­ venski semeniščniki bolj odločni tudi v nacionalnem ozira, kar dokazuje zavzemanje za Majarjevo peticijo; njihova izključitev, že prej pa že ome­ njena premestitev Majarja po krškem škofu 27. aprila, sta bila pač dva huda udarca za tako odločnejšo nacionalno akcijo na Koroškem.75 Podoben vtis dobimo tudi o dr. Bleiweisu in ljudeh, ki je on z njimi sodeloval v Ljubljani. Prvi dokument tega kroga, Zahvalna adresa Kranj­ cev, ki je nastala v okolju ljubljanskega kazinskega društva in je njena formulacija delo dr. Kleindiensta, dr. Burgerja, dr. Crobatha in dr* Blei- weisa, ima v celoti desnoliberalen značaj, predvideva npr. reorganizacijo starih deželnih stanov v nekak deželni zbor z več kuri j ami in sploh ne govori o odpravi fevdalnega sistema, v nacionalnem oziru se pa omejuje na zahtevo po enakopravnosti slovanskih in nemških narodov (Volks­ stämme) v jeziku in drugih značilnostih, omenja, da žive v državi slovanski in nemški narodi, izraža željo, da bi Nemško zvezo na zunaj predstavljal 7 4 AZN, I, str. 106. 7 5 Za Slomškova pisma o tem AZN, I. str. 75, 108 in 109, in AZN I/l, str. 18; za ostale podatke Fr. Kovačič, Anton Martin Slomšek, II, str. 18—21, in članek Spomini na grobu Antona Olibana, Novice, 5. XI. 1862 in 12. XI. 1862. 117 avstrijski cesar (t. j . da bi imela Avstrija hegemonijo v Nemčiji), medtem ko o Zedinjeni Sloveniji v adresi seveda ni sledu. 7 6 Star i kranjski stanovski deželni odbor j e kooptiral nekaj meščanskih članov, za deželni zbor se je pa kooptiralo še nekaj »kmetskih« zastopnikov, k i j ih je imenovala K m e ­ tijska družba; član obeh korporacij postane tudi dr. Blei weis. Toda adresa kranjskega razširjenega stanovskega odbora 4. apri la 1848 sploh ne govori o nacionalnih vprašanjih. P r i sklepih kranjskega razširjenega deželnega zbora 6. apri la 1848 je t reba upoštevati, da so nastali pod vplivom že ome­ njene adrese dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom 29. marca 1848, ki je bila objavljena v Laibacher Zeitung dva dni prej in vsebuje predvsem nacionalne zahteve, čeprav še ne zahteva Zedinjene Slovenije; sklepi kranjskega deželnega zbora zahtevajo v nacionalnem oziru v bistvu samo, da naj na Kranjskem postane slovenščina praviloma učni jezik trivialk, da se ustanove stolice za slovenščino na gimnazijah in slovensko izobraževališče za učitelje na kmetih, da se uvede gajica, da morajo znati uradniki slovensko in da se poslovenijo zakoni in odloki oblasti. 7 7 V teh sklepih ni zahteve, da bi mogla postati slovenščina jezik vseh šol in uradov, še manj pa seveda zahteve po Zedinjeni Sloveniji, ki o njej ni razpravl jal ali sklepal noben kranjski deželni zbor leta 1848. Adresi l jubljanske filo­ zofske fakultete dunajskim študentom in l jubljanskih meščanov dunajskim govorita sicer v imenu Slovencev in slovenske domovine, izražata pa samo zahvalo Dunajčanom. 7 8 V Novicah je pa Bleiweis sicer objavil, k a k o r je bilo že omenjeno, 29. marca 1848 Majarjev članek, ki vsebuje bolj radi­ kalne zahteve, v e n d a r pa z uredniško opombo, da je potrebno o njegovih predlogih šele diskutirat i in dognati mnenje večine; objavil je tudi v šte­ vilki 12. IV. 1848 že omenjeni članek Semrajca in Globočnika, kjer se izrazito zahteva Zedinjena Slovenija, vendar pa tudi z opombo, redigirano še pred njegovim odhodom na Dunaj 7. aprila ponoči, da tudi Kranjci ne spe, čeprav se ne zavzemajo tako glasno za slovenske pravice, kakor nekater i žele, zato pa vendar enako goreče. Bleiweis je odšel na Dunaj kot član kranjske deputacije 13 članov, v kater i je bil pa npr. tudi že ome­ njeni izraziti nasprotnik slovenskih teženj del Cott, in ostal t a m z depu­ tacijo nekaj dni. Na Dunaju je pa prišla ta delegacija v stik z dunajskimi Slovenci, med kater imi razlikuje dr. Bleiweis zmernejše, npr. dr. Miklošiča in dr. Dolenca, in bolj goreče, ki bi hoteli doseči vse n a e n k r a t ; gotovo pa je, da se je v t e h krogih razpravljalo o Zedinjeni Sloveniji in (po poročilu grofa Andreja Hohenwarta) tudi o zedinjenju Jugoslovanov; dr. Bleiweis se je dal pregovoriti, da je v avdienci delegacije pri nadvojvodi Ivanu 7 6 Dank-Adresse der Bewohner Krains an Se. Majestät den Kaiser von Österreich, datirana 26. marca 1848, formulirana pa definitivno šele 29. marca, je poseben tisk (NUK in Narodni muzej v Lj.); za njen postanek prim, članke v Ausserordentliche Beilage zur Laibacher Zeitung 4. IV. 1848, št. 41, 8. IV. 1848, št. 43, in 18. IV. 1848, št. 47; o njeni vsebini in postanku piše tudi J. Apih, n. d., str. 52—54. 7 7 Za razširitev obeh korporacij in njune sklepe govori po aktih J. Apih, n. d., str. 56—57, 79—82. 7 8 J. Apih, n. d., str. 67—68; naslove teh dveh in še ene adrese, ki so izšle posebej v sodobnih tiskih, navaja D. Lončar, Politično življenje Slovencev, 2. izd., Lj. 1921, str. 150. 118 omenil zahtevo po Zedinjeni Sloveniji, vsekakor je pa hotel s tem le nekako sondirati teren, kakor kaže njegova politika v naslednjem času; nadvojvoda Ivan, ki je bil v predmarčni dobi v nemilosti, zdaj pa igra zaradi svojih l iberalnih nazorov veliko vlogo, se kot zaščitnik interesov Štajerske in zaradi svojega nemškega čustvovanja, ki m u je pridobilo nekaj časa pozneje čast državnega upravitel ja v Frankfurtu, s to idejo seveda ni strinjal, ni pa hotel odgovoriti,negativno, a m p a k je samo vpra­ šal, če to žele tudi izvenkranjski Slovenci; Bleiweis na to vprašanje ni mogel odgovoriti pr i trdi lno in je tudi po avdienci mnenja, da je to mogoče zahtevati samo, če to želi vse ljudstvo. 7 9 Na podlagi kasnejšega Bleiwei- sovega govora o teh dogodkih je pa domneval J. Apih, da je Bleiweis sprožil zahtevo po Zedinjeni Sloveniji že 29. marca 1848, najbrže na seji kranjskega stanovskega odbora. 8 0 Ta Apihova domneva, ki so jo pozneje prevzemali drugi, pa sloni na napačni interpretaci j i Bleiweisovega govora v kranjskem deželnem zboru 30. VIII. 1870; v tem govoru je Bleiweis trdil, da so kranjski rodoljubi poslali kranjskim deželnim stanovom 29. III. 184б' peticijo osmerih točk, prva med njimi je pa bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji; za sebe pa Bleiweis t rd i samo, da je to zahtevo prvi sprožil (on ne trdi, da bi to bilo 29. III. 1848!) na javnem in važnem mestu, t. j . v avdienci pr i nadvojvodi Ivanu, da je dobil že zgoraj omenjeni odgovor in da na vprašanje nadvojvode Ivana tedaj n i mogel odgovoriti pritrdi lno, danes (t. j . leta 1870) bi pa to mogel; v tem Bleiweisovem govoru je netoč­ nost, da gre za že omenjeno adreso dunajskih Slovencev kranjskim sta­ novom 29. III. 1848, ki ima sicer res osem točk, prva med njimi pa ne govori o Zedinjeni Sloveniji, a m p a k o zavarovanju slovenske narodnost i na Kranjskem, Pr imorskem in v slovenskih okrajih Štajerske in Koroške, tako da je Bleiweis zvedel za idejo Zedinjene Slovenije od drugod, sicer se pa podatki govora ujemajo s podatki, ki j ih imamo iz drugih virov. 8 1 Ko se je pa deputaci ja vrni la v Ljubljano, so bila 15. aprila že izdana guberni jem prva navodila za volitve v frankfurtski p a r l a m e n t in ljub­ ljanski guverner je pritegnil 18. aprila za izvedbo volitev volilni odbor šestih članov, med njimi tudi škofa Wolf a in Bleiweisa; tedaj se Bleiweis n e udeležuje kampanje za bojkot volitev, ki jo vodi že omenjeni slovenski l iberalni tabor, a m p a k piše v Novicah previdno in indirektno za volitve, dne 5. maja pa glasuje kot volilni mož pri ožjih volitvah za A. Auersperga, ki je prav tedaj zaradi volitev v polemiki z dunajsko Slovenijo.8 2 Ko so 7 9 Prim, za to situacijo in avdienco poleg J. Apiha, o. d., str. 85—87 (na podlagi poročila v Illyrisches Blatt 27. junija 1848 in Hohenwartovega poro­ čila) še najzgodnejši vir, Bleiweisov članek »Odperto pismice kranjskih po- slancov vsim Slovencam« v Novicah 19. IV. 1848. 8 0 J. Apih, n. d., str. 79. „ . . . . , * ™, 8 1 Tekst Bleiweisovega govora v Novicah 21. XII. 1870, isti tekst Obrav­ nave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani v prvi sesiji tretje volitvene dobe od 15. do 30. avgusta 1870, str. 78; že citirano adreso 29. III. 1848 navaja v okrajšanem slovenskem prevodu J. Aspih, n. d., str. 77—78. 8 2 Na imenovanje Bleiweisa za člana gubernijskega volilnega odbora je opozoril že J Mal, Ljubljana in volitve za frankfurtski državni zbor, Kronika slovenskih mest II, Lj. 1935, str. 18, in v svoji Zgodovini str. 842; z a o s t a l e podatke V. Melik, Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem, ZC II/III, Lj. 1848—1949, str. 77, 111, 119. 119 v maju slovenski dunajski študentje, člani Slovenije, in ljubljanskega Slovenskega društva agitirali po Ljubljani in na Kranjskem za svoj pro­ gram, se je kranjski razširjeni stanovski odbor obrnil 25. maja na gubernij z dopisom, da bi bilo potrebno nastopiti proti tej agitaciji; ta dopis sta podpisala poleg drugih članov tega odbora tudi škof Wolf in Bleiweis.83 Pripravljalni odbor ljubljanskega Slovenskega društva, ki ga je vodil dr. Martinak in mu še ni pripadal dr. Bleiweis, se je v svojem proglasu 26. aprila 1848 zavzemal za Zedinjeno Slovenijo; njegovo delo je pa povzro­ čilo veliko vznemirjenje pri oblasteh in pri društvu je nato prevladala druga smer, ko je bil že v konceptu pravil društva njegov program omejen na skrb za slovenski jezik, nato pa na občnem zboru 6. junija 1848 izvoljen za predsednika dr. Bleiweis, v pravilih pa razen tega predvideno, da mo­ rejo postati člani tudi neslovenci, če se strinjajo z namenom društva.84 Taka stališča pa niso značilna samo za Bleiweisa, ampak tudi za druge konservativne Slovence. Tako je iz članka Petra Hicingerja, datiranega 26. maja in objavljenega 3. junija 1848, razvidno, da ga je pri frankfurtskih volitvah sicer motilo, da so pri akciji zanje sodelovali tudi nemški radi­ kal ci in da se je premalo oziralo na strah Čehov in Slovencev za svojo narodnost, vendar pa Hicinger pobija očitke, da so bili pravolilci premalo informirani, in iz vsega članka se vidi, da je bil on za volitve. V drugem članku, objavljenem 17. junija, Hicinger sprašuje, zakaj se ljubljansko Slovensko društvo izraža v statutih o svojih namenih zelo blago, v peticiji na cesarja, ki še kroži, pa zelo določeno in ostro, in zakaj se izraža samo proti Nemcem, ne pa tudi proti Italijanom, ki vendar tudi ogrožajo meje Slovenije. Ta članek je izzval odgovor dr. Bleiweisa, ki je bil tedaj že predsednik ljubljanskega Slovenskega društva; v tem odgovoru, datiranem 24. junija in objavljenem 27. junija, dr. Bleiweis na eni strani poudarja, da je peticija še iz časa prejšnjega začasnega odbora, da je prišla iz Dunaja in da je on že v Novicah povedal, kaj je o tem rekla visoka osebnost ( = nadvojvoda Ivan), ter ugotavlja, da bo Slovensko društvo odgovarjalo le za tisto, kar samo javno zastopa; na drugi strani se pa Bleiweis, ki je medtem že spreminjal svoje stališče, kakor bomo še videli, vendar sklicuje na to, da so se tudi prej spreminjale pokrajine in da morejo očitati sepa­ ratizem le tisti, ki ne vedo, kaj je konstitucionalna svoboda. Hicinger je odgovoril s člankom, datiranim 28. junija in objavljenim 4. julija; v članku ugotavlja, da je razlika med peticijo na cesarja (H. misli pač na dunajsko peticijo »Kaj bodemo cesarja prosili?« ali pa na graško peticijo na cesarja, prim. J. Apih^o. d., str. 87 in 89) in med statutom začasnega odbora v tem, da je peticija z zahtevo po združitvi slovenskega ozemlja in uvedbi slo­ venščine v urade politična, medtem ko statut govori le o pospeševanju narodnosti in se izogiba politike; njemu ne ugaja tretja točka peticije, ki mu je zaradi odklanjanja priključitve Nemški zvezi separatistična, ni pa 8 3 Na ta dopis je opozoril prvi J. Mal, Ljubljana in leto 1848, GMS XIV, Lj. 1933, str. 120, in Zgodovina..., str. 734; prim, tudi V. Melik, Frankfurtske volitve..., n. o. m., str. 127—128. 84 Vire za te trditve navajam v svoji oceni Malove Zgodovine, GMS XXII, Lj. 1941, str. 97—98; za to društvo in vznemirjenje oblasti zaradi njega prim. J. Mal, Ljubljana in leto 1848, n. o. m., str. 118—129. 120 proti prvim dvem točkam (t. j . ne le jezikovnim zahtevam, a m p a k tudi Zedinjeni Sloveniji); z ozirom na us tne komentar je in dogodke v bra t sk ih (pač hrvatskih in čeških) deželah želi, da bi s tatuti izrazili spoštovanje do drugih narodov, sicer je pa za gojitev slovenščine in ima zaupanje v vodstvo društva. 8 5 V zvezi s tem je razumljivo že večkrat citirano mesto iz Cafo- vega pisma Muršcu 1. VII. 1848: »Dr. Bleiweis je strašljivi bedak — ravno prav za kmetske novine«; seveda je pa t reba iz tega mesta sklepati, da pr ipada Caf drugi struji, posebno ker v nadaljevanju izraža upanje, da bo Cigaletova »Slovenija« drugačna. 8 6 Ceh A. Bacovsky je pisal iz Ljub­ ljane v Havličkove Narodni Noviny 2. IX. 1848, da Bleiweis v začetku svobode ni hotel vgrizniti v jabolko tako, k a k o r je potrebno. 8 7 Vseh teh razlik ne moremo popolnoma razumeti, če jih š tudiramo samo v okviru tedanje slovenske politike. Ne moremo jih pa tudi razumeti, če pris tanemo enostavno na tezo, da so obstajali v Avstriji v času revolucije 1848/49 revolucionarni in reakcionarni narodi . V resnici obstoje tedaj pri istem narodu različni razredi in različni politični tabori, ki imajo raz­ lično politiko. To velja prav posebej za Nemce. P r i Nemcih izven Avstrije je revolucijo končno zadušila spomladi 1849 pruska armada, brez ka­ kršnegakoli sodelovanja slovanskih čet. A tudi k a r se tiče Nemcev v Av­ striji, ni pravilno identificiranje dunajskih demokratov z avstrijskimi Nemci sploh. V maju 1848 je dvor bežal pred dunajsko revolucijo v Inns­ bruck; to mesto pa tudi tedaj ni bilo slovansko in Tirolska nikaka slo­ vanska dežela. Nemška levica, s t ranka dunajskih demokratov, je imela seveda pristaše tudi izven Dunaja, je pa vendar samo manjš ina med avstri jskimi Nemci in v času oktobrske revolucije je Dunaj precej izoliran; prot i tej levici so ne samo konservativci, t. j . krogi aristokracije, cerkve, ' vojske in birokracije, ki se opirajo na dvor, a m p a k tudi desni liberalci t. j . bogata buržoazija in desno l iberalni del birokraci je in inteligence, in v dunajskem t e r krbmefiškem p a r l a m e n t u se nemški poslanci ločijo v levico in v center, ki podpira vlado prot i Madžarom in dunajski okto­ brski revoluciji. Nemška levica vidi v bistvu svoj končni cilj v nemški republiki na vsem ozemlju Nemške zveze, zato v bistvu ne priznava nacio­ nalne eksistence Cehov in Slovencev ter pr ide v konflikt z njimi. Favo­ riziranje nemščine v Avstriji pa seveda ni nastalo šele z revolucijo leta 1848 in z nemško levico, a m p a k ustreza vsej tradiciji s ta re Avstrije. K a r se tiče razmerja do Frankfurta, je bilo že omenjeno, da je izdala 15. aprila 1848 tudi avstrijska vlada navodilo, da se izvedejo volitve v frankfurtski par lament v vseh 'avstri jskih deželah, ki so spadale k Nemški zvezi. V tedanji revolucionarni situaciji seveda avstri jska vlada ni mogla "ravnati drugače. Vendar pa ta gesta v določenem smislu ustreza tradici jam avstri j­ ske politike; ko je še obstajalo staro r imsko-nemško cesarstvo, je bil cesar 8 5 P. H. ( = Peter Hicinger), Ein Wort der Verständigung, Illyrisches Blatt, 3. VI. 1848, št. 45 (konec članka); P. H. (= Peter Hicinger), Einige Fragen, prav tam, 19. VI. 1848, št. 49; J. Bleiweis, Erwiederung des Slovenischen Ve­ reines, prav tam, 27. VI. 1848, št. 52; Peter Hitzinger, Offenes Schreiben, Besondere Beilage II. zur Laibacher Zeitung vom 4. Juli 1848. 8 6 Fr. Ilešič, Korespondenca dr. Jos. Muršca, ZMS VII, Lj. 1905, str. 27. .87 Fr.-Ilešič, O slovensko-hrvatski zajednici 1848/49, ZMS XI, Lj. 1909, str. 289. . ° 121 sicer voljen, vendar se je pa od 1440 do 1806 zgodilo samo enkrat, da ni bil izvoljen habsburški kandidat, vsi so pa vedeli, da pomeni taka izvo­ litev vojno; od 1815 ima Avstrija predsedstvo Nemške zveze v Frankfurtu ; ko zmaga reakcija nad revolucijo, se postavi avstrijska vlada konec 1848 in v začetku 1849 na velikonemško stališče, t. j . na stališče priključitve vse Avstrije Nemčiji in s tem avstrijske hegemonije v Nemčiji, m zastopa to politiko toliko časa, dokler Bismarck z vojno leta 1866 ne izloči Avstrije iz Nemčije Ce vse to upoštevamo, razumemo, da tudi v aprilu 1848 av­ strijska vlada ni hotela biti izločena iz Nemčije in da se je z vsem. svojim aparatom zavzela za izvedbo volitev v Frankfurt; seveda se je pa skupaj s konservativnimi in desnoliberalnimi krogi zavzemala za to, da bi bili izvoljeni poslanci njenega zaupanja, ki bi zastopali stališče zveze držav (Staatenbund), t. j . kar najmanjšega odstopanja od suverenih pravic av­ strijske države, medtem ko se je levica zavzemala za zvezno državo (Bun­ desstaat), ki bi bila bollj enotna, ker pač ni bila več interesirana na obstoju Avstrije88 —• Jasno je, da je moralo slovensko politično gibanje naleteti na slovenskem ozemlju samem predvsem na odpor Nemcev; pri tem pa nastane vprašanje, ali gre pri tem za Nemce, ki so pristaši nazorov in ciljev dunajskih demokratov, ali pa za konservativne kroge ki so se zbirali prej in se zbirajo še zdaj okrog predstavnikov avstrijske oblasti, čeprav so se ti krogi v času revolucije nekoliko liberalno prepleskali. Samo dejstvo, da v slovenskih krajih ne gre za velika mestna središča ki bi bila oporišča demokratičnih gibanj, in še bolj dejstvo, da Nemce v slo­ venskih krajih predstavljajo v glavnem višji socialni razredi, bi govorilo za drugo alternativo; odgovoriti je pa mogoče seveda šele na podlagi kon­ kretnega raziskavanja. Vprašanje je bilo čisto zavestno postavljeno doslej le za Koroško in sicer v trenutno še ne objavljeni disertaciji J. Pleterskega, pri tem je treba upoštevati, da ima le del Koroške večino slovenskega prebivalstva in nemške višje socialne razrede, medtem ko so v drugem, večjem delu dežele vsi socialni razredi nemški.89 Avtor je prišel do rezul­ tata da na Koroškem prevladuje v dobi revolucije desni liberalizem večine meščanstva in malomeščanstva, ki je sicer za zedinjenje Nemčije vendar pa le v soglasju z interesi Avstrije in njene dinastije; ta tabor, ki je na oblasti je proti dunajski oktobrski revoluciji, prav tako pa tudi proti Ze- dinjeni Sloveniji; tako imenovani radikalni demokrati, ki simpatizirajo z dunajsko oktobrsko revolucijo, so v manjšini; kar se pa tiče slovenskega političnega gibanja, ne more biti govora o njegovem neoviranem razvoju, posvetna in cerkvena oblast nastopa proti njemu s pritiskom, med drugim tudi s policijskimi persekucijami. Za druge pokrajine moremo marsikaj sklepati že iz dejstva, da je po marčni revoluciji odšlo na dopust ali na druga mesta le nekaj najbolj osovraženih uradnikov, sicer je pa ostala eksekutiva v starih rokah. Celotni značaj prevladujoče smeri agitacije za frankfurtske volitve spomladi 1848 razodevajo dejstva, da se večina avtor­ jev zavzema za državno zvezo (Staatenbund) in ne zvezno državo (Bun- es Podrobneje govorim o tem in navajam tudi glavno literaturo v knjigi Nacionalni problemi v habsburški monarhiji, Lj. 1962. «s J. Pleterski, Narodna in politična zavest na Koroškem (disertacija bo izšla kot posebna knjiga pri Slovenski matici 1. 1965). 122 desstaat) in da uporablja desnoliberalne argumente, razen tega pa tudi biografski podatki o njihovih stališčih med revolucijo. V Trstu je centralna oseba te agitacije ustanovitel j Avstrijskega Lloyda Bruck, poznejši av­ strijski trgovinski minister. 9 0 Na Kranjskem izhajajo glavne polemike proti slovenski agitaciji, ki sem jih že omenil, izrazito z desnoliberalnih stališč in njihovi avtorji se zbirajo okrog ljubljanskega gubernija. 9 1 Izjema je bil le v določeni mer i Anton Auersperg-Anastasius Grün, ki je — ne v prvi, pač pa v drugi polemiki z dunajsko Slovenijo — izrazil misel, da bo Avstrija propadla in da se bo formirala Nemčija na vsem ozemlju Nemške zveze; a tudi Antona Auersperga je kmalu oplašil radikalizem v Frankfurtu, v jeseni 1848 je on že nasprotnik dunajske oktobrske revo­ lucije in Madžarov in odslej ostane vse življenje desen liberalec. 0 2 Nekaka bela v rana je bil Anton Laschan, izvoljen v novomeškem okraju z glasovi 8 volilnih mož (od 147, kolikor bi j ih moralo biti izvoljenih, oz. 97, kolikor je bilo izvoljenih), ki pozneje na poziv avstrijske vlade ni hotel zapustiti Frankfurta, češ da ga morejo odpoklicati le njegovi volilci; nato je bil odpuščen, potem po zopet milostno sprejet v državno službo. 0 3 Več simpatij za dunajsko oktobrsko revolucijo je bilo med nemškimi meščani v šta­ jerskih mestih, zlasti v Mariboru. 9 4 Od vseh v slovenskih in deloma slo­ venskih volilnih okrajih izvoljenih poslancev so se v Frankfur tu pridružil i levici le trije, od teh je pa bil eden iz Dunaja (Gritzner) in dva iz Gradca (Pattai in Mareck), razen tega je bil pa eden od njih izvoljen v na pol nemškem šentandraškem, drugi v več k a k o r na pol nemškem glinškem in le tret j i v slovenskem sevniškem okraju. 9 5 K a r se pa t iče staliišča oblasti, je bila sicer izdana direktiva, da naj se v pr imeru »panslavističnih demon­ stracij«, ki bi onemogočile volitve, to samo protokolira in ne sili dalje, vendar pa ne more biti dvoma o tem, da so bile oblasti za volitve in sicer ne samo preko vplivanja na javno mnenje, npr. preko l jubljanskih listov Laibacher Zeitung in Illyrisches Blatt, ki sta do konca maja 1848 odločno profrankfurtska in nasprotna slovenski agitaciji proti Frankfurtu, a m p a k tudi z direktnim vplivanjem na volitve; ob pr ihodu deputacije dunajskih Slovencev maja 1848 so oblasti zelo nervozne, enemu š tudentu groze, da ga bodo vtaknil i v vojsko, in enega celo aretirajo. 9 6 Vse to ni važno samo za zgodovino revolucije 1848—49, a m p a k tudi za poznejšo dobo; mislim, da izhaja nemškoliberalna stranka, ki je bila po letu 1860 na Slovenskem glavni nasprotnik slovenske s t ranke in se je opirala na nemško birokracijo, nemško meščanstvo, pa tudi na večino bivših fev- 9 0 Za Bruckovo desnoliberalno stališče prim. V. Melik, Frankfurtske vo­ litve . . . , n. o. m., str. 115. 9 1 Prüm;, avtorje in tekste, omenjene v oip. 28; za zvezo letaka Krajne Krajncam z ljubljanskim gubernijem J. Mal, Zgodovina..., str. 784. 9 2 Prim, letaka An meine slovenischen Brüder, Ljubljana 1848, in Antwort auf das Offene Sendschreiben des Vereines »Slovenja« in Wien, Graz 1848; za poznejše stališče Anastasius Grüns Werke, I—VI, izd. E, Castle, s. a., in A. A. 's Politische Reden und Schriften, izd. St. Hock, Wien 1906. 9 3 V. Melik, n. o. m., str. 91, 107, 112—113. 94 Prim. npr. J. Mal, Zgodovina..., str. 678. 9 5 V. Melik, n. o. m , str. 112. 9 8 Prim. J. Mal, Zgodovina..., str. 672, 730—32, 734; isti, Ljubljana in letò 1848, n. o. m., str. 119 si.; V. Melik, n. o. m., str. 83 si., 85—86, 102, 115, 127. 123 dalcev, kakor dokazujejo rezultati volitev v kurij i veleposestva, v glavnem prav iz teh krogov, ki so bili desnoliberalni ali se vsaj tedaj tako preple- skali, ne pa iz krogov simpatizerjev dunajske demokracije iz leta 1848.97 Če se pa vrnemo v leto 1848, n a m tako stališče oblasti pojasni marsikaj tudi za orientacijo posameznih stru j pri Slovencih. Celotni birokratski apara t je za izvedbo volitev v Frankfurt , na eni s trani zato, ker glasi tako direktiva vlade na Dunaju, ki jo je bil ta apara t vedno navajen poslušati, n a drugi s trani se pa čuti birokraci ja ogroženo v svoji eksi­ stenci zaradi zahtev po Zedinjeni Sloveniji, po uvedbi slovenščine v urade in po odstranitvi uradnikov, ki ne znajo slovenščine. Okrog te birokracije se pa zbirajo ljudje, ki so bili že prej navajeni slediti njenim direkt ivam; sem spadajo vrhovi cerkvene hierarhi je in ves tisti del duhovščine, ki j im sledi, saj je bila predmarčna doba v Avstriji doba jožefinizma; sem spadajo tudi konservativni Slovenci, ki so sicer že prej delali za slovenstvo na ku l turnem področju, niso pa imeli nikakega slovenskega političnega programa. Zato je razumljivo, da se je tem direkt ivam v prvem času pri­ lagodil tudi Bleiweis, navajen oportunizma iz časa uredništva v predmarčni dobi, čeprav zastopa nekaj manjših slovenskih zahtev; Slomšek zastopa že omenjeno mnenje, da naj duhovniki prepuščajo pridiganje o političnih zadevah političnim predstojnikom; tudi Hicinger je za frankfurtske vo­ litve, čeprav ga moti ta s t rah za slovensko narodnost in dejstvo, da se za Frankfur t zavzemajo tudi nemški radikalci. Na drugi s trani je pa slo­ venska l iberalna struja. Ta struja si predstavlja Zedinjeno Slovenijo v okviru Avstrije in mislim, da je bil ta avstroslavizem pri njej, podobno kakor pri sorodnih strujah pri Čehih in Hrvat ih ter Srbih, tedaj mišljen iskeno. 9 8 Vendar je pa jasno, da je bila Avstrija, kakršno si je ta struja predstavljala, bistveno drugačna od Avstrije, kakršna je bila dotlej in tudi odtlej, ne more pa biti tudi nobenega dvoma o tem, da je ta struja vedela, da je njeno stališče o ločitvi Avstrije od Nemške zveze in o bojkotu volitev v Frankfur t v nasprot ju s stališčem tedanje avstrijske vlade in da prihaja zaradi njene agitacije za bojkot frankfurtskih volitev na terenu do kon­ fliktov s predstavniki avstri jskih oblasti. Zato mislim, da so mogli gesla o avtonomni Sloveniji s slovenskim u r a d n i m in učnim jezikom, o ločitvi od Nemške zveze in o bojkotu volitev v Frankfur t v tej situaciji zastopati le ljudje precejšnje l iberalne miselnosti in da so nesmiselne trditve, da bi bila ta gesla povezana s kak im avstri jskim legitimizmom. 9 7 Mislim, da Prijatelj nima prav, ko označuje Dežmana, ki je bil poleg Auersperga v šestdesetih letih vodilna osebnost nemškoliberalne stranke na Kranjskem, kot pristaša meščanskodemokratičnih idej leta 1848 (Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848—1895, II, str. 75—76); D. Ker- mavner označuje Dežmana za liberalca, ne pa demokrata, in opozarja, da nemški liberalizem ni bil demokratičen (prav tam, II, str. 544—45, 558). 9 8 Anton Auersperg misli že v drugi polemiki z dunajsko Slovenijo, dati­ rani 6. maja 1848, da je to povezovanje Slovenije z Avstrijo začasno: »Möge Slovenia noch eine Weile an dem Arme ihrer älteren Schwester Austria wan­ deln, dieser Leitung darf sie sich nicht schämen, sie ist zwar keine Minder­ begabte, aber doch die Jüngere. Wenn sie einst die Tage ihrer vollständigen Reife erreicht hat, dann wird auch die Trennung natürlich und darum minder schmerzhaft seyn.« V uvodu k Volkslieder aus Krain označuje 1849 slovenske težnje kot »die neu erwachten Ideen politisch-nationaler .Staatenbildungen«. 124 V poletju in jeseni 1848 se je položaj nekoliko spremenil. Konflikt med Madžari n a eni, H r v a t i in Srbi na drugi s t rani je postajal vedno bolj oster. Avstrijski dvor in avstrijska vlada sta pod vtisom vojaških zmag reakcije v Galiciji, v Prag i in v Italiji od konca junija prenehala popuščati Mad­ žarom in začela delati na tem, da bi zmanjšala kompetence Ogrske, kater i je bilo aprila 1848 dejansko priznano, da je le še v personalni uniji z Av­ strijo; vse to je vedlo do preloma z Ogrsko konec septembra oz. v začetku oktobra 1848. Na strani Madžarov so nemška levica dunajskega par lamenta in dunajski demokrat i , k a r je končno vedlo do dunajske oktobrske revo­ lucije, medtem ko so vsi Čehi odločno proti Madžarom in potem tudi proti dunajski oktobrski revoluciji. Vse to je vplivalo tudi na položaj na Slo­ venskem. Stališče pod v ladnim vplivom stoječega tiska do slovenskega gibanja se je vsaj poneEod ublažilo, tako da objavlja npr. l jubljanski Illyrisches Blatt od konca maja tudi članke, napisane s slovenskega sta­ lišča. Ne more biti dvoma o tem, da je generalna linija slovenske l iberalne struje, ki dobi svoje glasilo v listu »Slovenija«, prav tako kakor linija čeških liberalcev in radikalcev ter linija hrvatskega gibanja vključno s hrvatsko levico, nasprotna stališču Madžarov in Frankfurta, čeprav se v tem slovenskem gibanju oglašajo tudi glasovi, ki pripuščajo možnost, da se avstrijski Nemci priključijo Frankfurtu, a samo z nemškim etničnim ozemljem, in da se tudi Madžari osamosvoje, a samo s svojim etničnim ozemljem."-Ne more biti tudi dvoma o tem, da generalna linija slovenske l iberalne struje in lista »Slovenija«, podobno kakor vse že omenjene struje pri drugih slovanskih narodih, nastopa prot i dunajski oktobrski revolu­ ciji. Značilno pa je, da v tej situaciji slovenski konservativci opuščajo svoje pomisleke in se pridružujejo v določeni mer i stališčem, ki j ih zastopajo liberalci. Bleiweis je objavil v Novicah 17. maja 1848, torej 12 dni po frankfurtskih volitvah, članek Koseškega »Moje misli«, kjer Koseški za­ stopa stališče, da n imamo v Frankfur tu kaj opravit i ; Bleiweis pojasnjuje, da je dobil članek 8. maja, t. j . 3 dni po volitvah, se pa s člankom strinja in odslej res ni več v Novicah nobenih člankov, ki bi bili za Frankfur t ; značilno je tudi, da je bil Koseški razburjen, ko je postalo ljubljansko Slovensko društvo 6. junija 1848 l i terarno in ne več politično. 1 0 0 Videli smo tudi že, da se Bleiweis v juni ju ni več strinjal s stališčem Hicingerja. Ko je Hicinger napisal za Novice dva članka o uvajanju slovenščine v šole in urade in ga je skrbelo, kakšen bo u r a d n i jezik za Nemce in Itali jane v Sloveniji, m u je v Novicah zelo odločno odgovoril Janez Bučar, da so tujci na slovenski zemlji gostje, ki se naj nauče naš jezik ali pa dobe prevajalce, moremo j im pa dati prevajalce tudi mi in j im dati pravico učiti se v šolah svoj jezik poleg našega, čeprav oni v časih nekdanje sužnosti niso tako delali z n a m i ; Hicingerja v odgovoru moti, da se govori 9 9 Prim. J. Krajne, Slavjansko-nemške razmere, Slovenija št. 3, 11. VII. 1848 (okrajšan prevod članka Die slavisch-deutschen Verhältnisse iz Allge­ meine Slavische Zeitung in priloge k Gratzer Zeitung). — Za trditve o stališču drugih avstrijskih Slovanov in splošni situaciji prim, knjigo Nacionalni pro­ blemi v habsburški monarhiji in tam navedeno literaturo. 100 prim. I. Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina . I, str. 42, in Fr. Ilešič, Korespondenca dr. Jos. Muršca, ZMS VII, Lj. 1905, str. 163 (z navedbo objave vira). 125 o tujcih, ko smo vendar pod istim cesarjem, in da se govori tako mogočno proti drugim narodom, treba je iti počasi, ker se še ne ve, kaj bö; značilno je pa, da se Bleiweis v uredniški opombi k temu zadnjemu članku ne strinja s Hicingerjem, ker se je treba boriti in biti odločen proti nasprot­ nikom, ki so ostri, čeprav se seveda izjavlja za cesarja in za vero.101 V Novicah 27. IX. 1848 se pa Bleiweis čisto jasno izjavi za Zedinjeno Slo­ venijo. Tudi Hicinger (Podlipski) se v članku O razmeri med Slovenci in Iliri v Sloveniji 1. XII. 1848 izjavi za: Zedinjeno Slovenijo, potem je pa treba razmisliti o združitvi, ne pa o stopitvi z drugimi Jugoslovani. Celo Slomšek piše 2. junija 1848: »Ali se bomo Nemcov alj Slovencov deržali? Le Slovencov, kar je prav. Nemci nam žugajo materno- kerv popiti, nas pa tudi ob sveto vero pripraviti.« Ko tako pove, kakšen pomen ima pri tej njegovi odločitvi strah pred nemškimi radikalci, pa vendar še v istem pismu svari pred študenti, ki se bodo vrnili domov m Dunaja in Gradca (»Cele okoljce bojo okužili.«).102 Seveda pa to zbliževanje zaradi skupnih nasprotnikov ni zbrisalo razlik v stališčih; ko se je v ljubljanskem Slo­ venskem društvu novembra 1848 govorila o § 2 in 3 načrta frankfurtske ustave, ki sta predvidevala za odnos med deželami Nemške zveze in dru­ gimi deželami samo možnost personalne unije, je hotel dr. Bleiweis pro­ testirati s stalieča historičnega, dr. Martinak pa s stališča naravnega, narodnega prava.103 Ne manjka torej dokazov, da je treba v slovenskem političnem gi­ banju leta 1848 razlikovati več smeri, konservativce in liberalce. Med konservativci je imel dr. Bleiweis vpliv kot urednik Novic in od 6. junija 1948 tudi kot predsednik ljubljanskega Slovenskega društva; kak večji Bleiweisov vpliv bi bilo treba pa šele dokazati. V tem letu se začno tudi cerkvena prizadevanja vplivati na javno mnenje preko periodičnega tiska; julija 1848 začne izhajati v Ljubljani Slovenski cerkveni časopis dr. J. Zl. Pogačarja, ki ga z novim letom 1849 nadomesti Zgodnja danica Luke Jerana, izrazit klerikalen list; upoštevati je pa treba tudi v nemščini v Ljubljani izhajajočo Pogačarjevo Laibacher Kirchenzeitung in Theolo­ gische Zeitschrift. Na drugi strani pa mislim, 'da že doslej navedeni po­ datki o slovenskih liberalcih, njihovih programih in vplivih ne upraviču- jejo Prijateljeve, v soglasju z njegovo koncepcijo vse dobe postavljene teze, da moremo v letu 1848 govoriti le o sporadičnih početnih svobodo­ miselnih težnjah in o tem, da je tedaj slovenske mladina simpatizirala s svobodomiselnim duhom časa, da je pa potem popolnoma prevladala kon­ servativna smer in da je šele mlajša generacija, ki je bila leta 1848 še v šolah, pozneje začela z borbo za naprednejša načela.104 Proti tej tezi pa govori predvsem dejstvo, da pripada liberalni smeri glavni slovenski politični, list v"dobi revolucije »Slovenija«, ki začne izhajati 4. VII. 1848. Prijatelj označuje Slovenijo na enem! mestu kot organ svobodo!jubnejše in 101 Novice št. 24, 14. VI. 1848; št. 31, 2. VIII. 1848; št. 33 in 34, 16. VIII. in 23. VIII. 1848; št. 36, 6. IX. 1848. 102 AZN, I, str. 108. 103 J. Apih, Slovenci in 1848. leto, str. 210—211. 104 Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848—1895, I,"str.. 9; III, str. 11, 230. 126 шшштшшттт radikalnejše mladine, na drugem mestu pa kot katoliško liberalen list v skladu z glavnimi duhovniškimi sotrudniki; to je seveda v soglasju s Prijateljevo tezo, da je bilo tedaj le prav malo slovenskih zavednih laičnih inteligentov in meščanov liberalne smeri, kar pa ne ustreza popolnoma sliki sestava sodelavcev Slovenije in slovenskih pristašev liberalne smeri.105 Značilno je, da njenega urednika v prvih 14 mesecih njenega obstoja Mateja Cigaleta (1819—1889) sicer dobri članek v Slovenskem biografskem leksikonu označuje le kot pravnika in jezikoslovca, ki je ustvaril slo­ venski pravniški jezik in ga usposobil za uradovanje ter si pridobil ne- venljivih zaslug za slovenski jezik, ne govori pa o njem kot politiku in misli, da je postal uvodničar Slovenije le kot dober poznavalec sloven­ ščine; seveda je tega krivo stanje, v katerem je naše raziskovanje slo­ venske politične zgodovine.106 V resnici izraža Slovenija vsa že omenjena stališča, slovenske liberalne smeri; o verskih vprašanjih ne piše do oktobra ničesar, tedaj nekaj popušča konservativcem pač zaradi konstelacije, ki je nastala ob dunajski revoluciji; urednik si mora seveda mnogo pomagati s prevodi, značilno je pa, da izbira pri tem skoraj izključno iz slovanskih listov liberalnih in radikalnih smeri; o smeri lista od oktobra 1848 dalje bo treba govoriti še posebej. Seveda si obeh smeri pri Slovencih ne smemo predstavljati kot dveh organizacijsko in po osebni pripadnosti ostro ločenih taborov; takih taborov, ki bi tudi pri volitvah nastopala drug proti dru­ gemu, v slovenski politični zgodovini ni bilo do leta 1873. Liberalci hočejo sodelovati s konservativci in jih pridobiti za svoj nacionalni program; vprašanj svetovnega nazora, ki bi jih ločila, navadno ne omenjajo. Ostane še vprašanje, kakšno je bilo razmerje moči in vpliva obeh smeri in koliko moremo govoriti o konservativnem vodstvu slovenskega narodnega giba­ nja v revoluciji 1848/49. Na podlagi samih programov, društev in listov bi na to tezo ne mogli odgovoriti pozitivno. Odgovor otežkoča tudi že omenjeno dejstvo, da sta imeli v poletju in v jeseni 1848 konservativna in liberalna struja precej enako stališče v glavnih aktualnih vprašanjih in da je bilo stališče obeh struj do dunajske oktobrske revolucije nega­ tivno, podobno kakor je bilo negativno tudi stališče vseh struj, tudi libe­ ralnih in radikalnih, pri Cehih in Slovakih, pri Hrvatih in Srbih. Ostane še ocena na podlagi rezultatov volitev in stališč izvoljenih poslancev, pri čemer pridejo za to vprašanje v situaciji leta 1848 v poštev le volitve v dunajski parlament in vanj izvoljeni poslanci. Tu pa moramo upoštevati že omenjeno dejstvo, da v letu 1848 sicer že obstoje politični listi in dru­ štva z opredeljenimi političnimi programi, ki pa vsi skupaj vendar še ne obvladujejo volilnega boja in postavljanja kandidatur, tako da odločajo pri kandidaturah tudi čisto osebni in lokalni motivi, da se isti volilci pri različnih volitvah odločajo za kandidate čisto različnih smeri in da je mogoče celo stališče poslancev včasih kvečjemu približno opredeliti na podlagi njihovih govorov in glasovanj. Ce vse to upoštevamo, je pa pri volitvah 1848 za naše vprašanje najbolj zanimivo dejstvo, da pri pra- volitvah kmetje, ki tvorijo ogromno večino volilcev, skoraj nikjer niso »os p r a v t a m > it s t r 5 9 ) 1 7 6 i n d r u g o d ; p r i m t u d i L Prijatelj, Duševni profili..., Lj. 1935, str. 154—155. lm SBL, I, str. 78—79.' 127 izvolili za volilne može duhovnikov, čeprav so se ti za te funkcije pote­ govali, m e d t e m ko so bili v poznejših desetletjih v slovenskih kraj ih na vasi duhovniki skoraj redno izvoljeni za volilne može; med kmetom in duhovščino stoji pač v letu 1848 nerešeno vprašanje zemljiške odveze, zato kmet duhovščini v političnih vprašanjih ne zaupa. 1 0 7 Iz istega razloga se pr i volitvah poslancev uveljavi načelo, da so izvoljeni laični inteligenti ali pa kmetje, n ikakor pa ne fevdalci ali pa duhovniki, ki morejo imeti v vprašanju zemljiške odveze k m e t o m nasprotne interese. K a k o r že ome­ njeno, je bila med poslanci, izvoljenimi na slovenskem ozemlju, približno polovica takih, ki j ih moremo po njihovem nastopanju šteti med izrazite Slovence (dr. F. Miklošič, dr. J . Krajne, A. Dominkuš, dr. M. Kavčič, M. Ambrož, V. Štercin, A. Cerne, J. Doljak, A. Gorjup), drugi so bili veči­ noma kmet je ali uradnik i brez izrazite narodne orientacije, le malo je bilo pa izrazitih nasprotnikov slovenske orientacije; to dokazuje seveda^da se še ni dokončal proces polit ične opredelitve in da je t u d i slovenska politična orientacija zajela šele del Slovencev. K a r se tiče znanja po­ slancev, ki so se šteli za Slovence, je zanimivo mnenje Fr . Sukljeta iz 1. 1926, da je bilo to morda najboljše slovensko par lamentarno zastopstvo; posebej naj opozorim na dr. J. Kra jnca (1821—1875), ki ga pozna vsa starejša in srednja generacija pravnikov kot avtorja sistema civilnega prava, skoraj noben jurist pa ne ve, da je bil 1848 slovenski politik in pozneje predaval civilno pravo v Gradcu v slovenščini. 1 0 8 K a r se pa tiče njihove l iberalne al i konservat ivne orientacije, b i bilo to potrebno študi­ rat i pr i vsakem od njih posebej in se bo t r e b a nekater ih vprašanj še do­ takni t i ; nekater i med njimi simpatiziraju z levico, drugi so bolj desno- liberalni, izrazit konservativec je pa samo J. Doljak, ki je zato predčasno odložil mandat , k a r vse ne govori za tezo o konservat ivnem vodstvu teda­ nje slovenske politike. Za kmetsko prebivalstvo, ki je tedaj ogromna večina vseh Slovencev, je seveda osnovno vprašanje, ki ga zanima, vprašanje odprave fevdalnega sistema; to je razumljivo in to n a m dokazujejo tudi sodobni viri. K a r se tiče odnosov med kmečkim gibanjem za revolucionarno rešitev vprašanja zemljiške odveze in med slovenskim nacionalnim gibanjem, velja v sploš­ nem, da sta to dve paralelni gibanji, ki se pa nista zlili v enoten tok z enotno vsebino; iz tega se sklepa, da je p r a v zaradi tega slovensko nacio­ nalno gibanje zajelo pr imeroma ozke kroge in ni dobilo tiste dinamike, k a k o r bi jo imelo, če bi bil njegov program formuliran tako, da bi kmet videl v njem uresničenje svojih socialnih teženj . 1 0 9 Ta teza se mi zdi v osnovi pravilna, čeprav še niso izčrpani vsi viri in bodo nove monografije verjetno ugotovile še neznane nianse. Tu nas zanima vprašanje, koliko 1 0 7 V. Melik, Frankfurtske volitve.. ., n. o. m., str. 87—88. 1 0 8 Fr. Šuklje, Iz mojih spominov, I, Lj. 1926, str. 8; za Krajnca J. Polec, SBL, I, str. 547—550; za vse ostalo J. Apih, n. d., str. 147 si. 1 0 9 To tezo je prvi javno in izrazito formuliral E. Kardelj-Sperans v prvi izdaji svojega Razvoja slovenskega narodnega vprašanja, Lj. 1939, str. 79, 128; ista teza v drugi izdaji, Lj. 1957, str. 217 si.; v monografiji je podrobno izvedel to tezo B. Grafenauer, Slovenski kmet v letu 1848, ZC II—III, 1948—1949. 128 se tudi v tem oziru pojavljajo razlike med konservativno in l iberalno smerjo pri tedanjih Slovencih. K a r se tiče konservativcev, se mi zdi jasno, da oni pred marčno revolucijo 1848 sploh niso bili za odpravo fevdalnega sistema, tudi ne prot i odškodnini, prav tako kakor niso bili za odpravo absolutizma. Taki nazori niso prenehal i obstajati tudi po marčni revoluciji in tako npr. Slomšek v svojem past irskem pismu 2. aprila 1848 sicer predvideva, da bo prišlo do nekih sprememb, vendar pa najostreje obsoja vsako kmetsko gibanje in p u n t in ne uvideva nit i historične relativnosti nit i nujnosti odprave fevdalnega sistema. Dr. Bleiweis seveda tudi v tem vprašanju v skladu z u r a d n o linijo ostro obsoja vse kmetske nemire, stoji na stališču, da morajo kmet je izpolnjevati napre j svoje obveznosti do zemljiških gospodov do nove zakonodajne ureditve, obenem pa vendar v institucijah, ki v njih sodeluje, v soglasju z u r a d n i m i navodili soglaša s tem, da je t reba fevdalni sistem odpraviti, vendar pa proti odškodnini. ' Zanima nas pa stališče l iberalnih Slovencev, ki so, k a k o r smo videli, v resnici formulirali slovenski nacionalni program. Tu mislim, da je ne­ utemeljeno naziranje, da bi se kdo med njimi zavzemal za to, da se fev­ dalni sistem ohrani . P r i Matiji Majarju smo videli, da je v letaku »Le sem S l o v e n c i ! . . . « svetoval voliti poslance, ki ljubijo »Slovence, sloven- šino in kmetiški stan«, v že omenjenem letaku »Kaj Slovenci terjamo?« p a navaja p o zagrebških »Narodna zahtijevanja« zahtevo, »da se desetine in rabote odkupijo«; razlaga mesta v njegovem letaku »Kako dalječ pa seže nova svoboda, ki smo jo ravno dobili?« v smislu, da se je zavzemal za ohranitev fevdalnih obveznosti, sloni po mojem mnenju na napačni interpretacij i tega teksta. 1 1 0 P r a v tako za znano protifrankfurtsko parolo, da bodo kmet je in Slovenci moral i dovolj plačevati (davkov) za svojega cesarja (Avstrijo) in da j im ni t reba plačevati še v Frankfurt , ki se po­ javlja tudi v »Sloveniji« 11. VIII. 1848, ne smemo trdit i , da je bila to demagoška fraza ljudi, ki so se zavzemali za nadaljnje plačevanje dajatev kmetov, 1 1 1 saj ni nobenih dokazov za to, da bi se »Slovenija« zavzemala za ohranitev fevdalnega sistema. Kljub t e m u je pa res, da so bila velika gibanja slovenskih kmetov v letu 1848 spontana in nit i najmanj ne vodena od predstavnikov slovenskega nacionalnega programa, medtem ko se na drugi s trani publikacije nacionalnega gibanja omejujejo navadno le na nacionalne zahteve in ne omenjajo drugih vprašanj ; znano je celo, da so bili agitatorji za nacionalni program presenečeni, ko so kmetje hoteli govoriti samo o odpravi fevdalnega sistema, in da so predstavniki oblasti 1 1 0 Kakor omenjam že v op. 54, gre tu za Majarjevo prireditev Castellije- vega teksta, ki se nahaja v Ljubljani v NUK v Auerspergovem arhivu, med­ tem ko Majarjevega teksta doslej nisem mogel najti. Majarjev tekst je imel v rokah J. Apih in citira iz njega z razlago v smislu, da se zavzema Maj ar za ohranitev fevdalnih obveznosti (Slovenci in 1848 leto, str. 59); po Apihu sta povzela to razlago Sperans (o. d., 1. izd., srtr. 117, in 2. izd., str. 204) in B. Gra- fenauer (Slovenski kmet v letu 1848, n. o. m., str. 25). Castellijev tekst, ki se nanj Majar vsaj na mestu, ki ga citira Apih, tesno naslanja, pa govori iz­ ključno o obveznostih kmeta do države in z nobeno besedo ne omenja zem­ ljiških gospodov. 1 1 1 V. Melik, Frankfurtske volitve..., n. o. m., str. 125. 129 9 Zgodovinski časopis sodili da nacionalna agitacija ne bo dosegla posebnih uspehov, ker se kmetje zanimajo samo za svoje zahteve. 1 1 8 Dejstvo, da se slovenski na­ cionalni programi omejujejo na nacionalne zahteve, seveda ne dokazuje, da bi j im bila vprašanja fevdalnega sistema, ustave itd. indiferentna; bolj naravna je razlaga, da so se omejevali na specifične slovenske zahteve, medtem ko so se j im zdela vsa druga vprašanja splošnega značaja. Kdor bi se zavedal, kakšna mobilizacijska sila je v tem, da se prikaže nacionalni nasprotnik tudi kot socialni nasprotnik, bi seveda postopal drugače. Tu gre za splošni problem odnosa srednjeevropskega liberalizma do kmeta v revoluciji 1848, ki je pa dobil pri Slovencih še poseben, nacionalni zna­ čaj. Vendar pa obstoje tudi t u nianse, ki jih ni zanemarit i . V Slovenskih goricah in v Prlekiji, kjer je imelo slovensko narodno gibanje masovno podporo k a k o r pač nikjer drugod, je pr i tem vplivalo prav dejstvo, da so graščaki agitirali za Frankfur t . 1 1 3 Dejstvo, da je bil na Hrvatskem (kakor na Ogrskem) fevdalni sistem odpravljen že aprila 1848, je naredilo velik vtis na kmete na Štajerskem in Dolenjskem. P r i seji kranjskega deželnega zbora 19. VI. 1848 je radi­ kalne ' zahteve v korist kmetov podpirala poleg kmečke tudi dijaška pu­ blika, ki v Ljubljani pač ni bila indiferentna v nacionalnem oziru; brani l j ih pâ je in si s t em pridobil pri kmet ih veliko popularnost t u d i Ambrož, ki je tedaj nastopali t u d i za pravice slovenskega jezika, že za zborovanje Slovenskega društva 13. maja pa pripravi l govor proti Frankfurtu, objav­ ljen v Sloveniji 21. VII. 1848; z ozirom n a to bi bilo potrebno ugotoviti, ali je on prej sploh pristal na to, da kandidi ra pri frankfurtskih volitvah, kjer je bilo zanj oddanih nekaj glasov.1 1 4 Mogoče je, da je pri agitaciji slovenskih dunajskih in graških š tudentov prišlo do sporazumevanja med med njimi in kmet i tudi v vprašanjih, ki so predvsem zanimala kmete. 1 1 0 Zelo verjetno je, da so kmet je hoteli vedeti, kakšno mnenje imajo o tem kandidati,~ki so j ih potem volili za poslance v dunajski par lament . K a r se tiče razprave o zemljiški odvezi v par lamentu, je tu ni mogoče analizirati, poudar im naj pa, da je usmerjenost večine poslancev iz slovenskih krajev levičarska, med njimi tudi nekater ih poslancev, ki zagovarjajo nacionalne zahteve; Cerne je med redkimi poslanci, ki so proti vsaki odškodnini zemljiškim gospodom; večina poslancev iz slovenskih krajev je glasovala prot i določbam, za ka tere obveznosti naj se plača odškodnina, ker so se j im zdele preveč popustl j ive do fevdalcev; večina je bila za to, da naj plača odškodnino država; večina je proti temu, da bi se zakon predložil v sank- 1 1 2 Postojnski okrožni glavar misli, da se bodo kmetje vneli za samostojno Slovenijo, če se bodo prepričali, da imajo od tega materialne koristi; zaenkrat ima pa ta agitacija pristaše le v mestih in med srednjimi in izobraženimi sloji (J. Mal, Ljubljana in leto 1848, GMS XIV, 1933, str. 121). 1 1 3 Fr. Ilešič, Korespondenca dr. Jos. Muršca, ZMS VII, 1905, str. 64 (Vo- grinovo pismo 12. V. 1848); V. Melik, n. o. m., str. 125. 1 1 4 Za kranjski deželni zbor 19. VI. 1848 B. Grafenauer, n. o. m., 39—41. 1 1 5 Dokazano je to za jurista Jermana, ki je s svojimi obljubami kmetom glede tlake, desetine in drugih dajatev gospostvom na shodu v Šentjerneju na Dolenjskem razburil kostanjeviško gospostvo (J. Mal, Ljubljana in leto 1848, GMS XIV, 1933, str. 121). 130 I T W i l ^ ^ ^ ™ ' '"."l- *— '-"- f ! ' " ' cijo vladarju, in hoče, da bi ga proglasil sam par lament ; med to večino srečujemo tudi npr . Ambroža, Kavčiča i n Kra jnca. 1 1 6 Poznejši znamenit i jur is t Krajine, poleg dr. Kavčiča glavni zagovornik •Zedinjene Slovenije v us tavnem odboru par lamenta, je obvestil 8. IX. 1848, n a dan po razglasitvi zakona, svoje volivce o t e m z letakom, ki ima infor­ mativno vsebino, vendar pa obljublja, da bo še napre j zastopal interese kmetov, in označuje ta zakon kot najlepši in najkoristnejši, odkar obstoji avstrijsko cesarstvo; letak je prekrižal načr te dekana Ureka v Skalah, k i je zbiral med kmet i podpise za stari red; proti Krajncu pa pride do gonje; še 1854 zbira okrajni glavar obtožno gradivo proti n jemu in 1855 propade kot kandidat za advokaturo v Celju. 1 1 7 Na drugi s trani je pa goriški konservativni poslanec Doljak podal ostavko, ker so m u očitali, da je zagovarjal interese graščakov, kar dokazuje, s kakšnim zanimanjem so tedaj sledili delu poslancev. 1 1 8 Ta vprašanja se mi ne zde nepomembna za kasnejšo dobo; pr i odločitvi velike večine kmetov za slovensko politično orientacijo, k a k o r jo dokazujejo rezultati kasnejših volitev, je igralo brez dvoma vlogo gledanje na Slovence kot narod kmetov in na nemško s tranko kot s t ranko graščakov in »škricev« (uradnikov). Soglasje obeh slovenskih političnih stru j glede glavnih aktualnih vprašanj pa ni trajalo dolgo. Z že omenjenim stališčem slovenskih društev in listov glede dunajske oktobrske revolucije se niso strinjali nekater i po-, slanci, ki so v oktobru še dalje sodelovali v delu par lamenta, kater i seveda ni imel jasnega stališča in je hotel nekako posredovati med revolucijo in vlado. Sem spadajo predvsem Ambrož, ki je že prej brani l slovenske narodne zahteve, a bil prepričan, da so njihovi glavni nasprotniki domači reakcionarji, ne pa dunajski demokrati , in nekater i kmetski poslanci, med­ tem ko so drugi poslanci omahovali ali pa odhajali iz Dunaja. Zaradi tega so bili Ambrož in nekater i drugi poslanci v e h e m e n t n o napadani v No­ vicah in Sloveniji; vendar je pa značilno, da z Ambrožem ni prišlo do definitivnega preloma in da celo Novice objavljajo 6. XII. 1848 dopis o sestanku, kjer je Ambrož dokazoval, da je on vendar Slovan, m e d t e m ko so m u drugi zagotavljali, da tudi oni niso reakcionarji . 1 1 0 A t u d i za Kranjsko poročajo policijski akt i o odobravanju dunajske oktobrske revo­ lucije, simpati jah za Kossutha in Manina, republ ikanstvu itd. npr . pr i sodniku Guzelju v Radovljici in njegovih somišljenikih, pr i jur istu Veroni, pri l jubljanskem nožarju Hofmanu, pr i nekater ih ljubljanskih trgovcih (Baumgartner, H e i m a n n ) ; za večino od njih vemo, da so bili odločni Slo­ venci in agitatorji za slovensko gibanje, tako da dobimo vtis, da so imeli n a Kranjskem skoraj samo ti »ultraslovenci« simpatije za dunajsko okto- 1 1 6 Za to diskusijo, ki še ni izčrpno analizirana, prim. J. Apih, n. d., str. 184—194; A.'Krošl, Zemljiška odveza na Kranjskem, Lj. 1941, str. 25—27; B. Grafenauer, Slovenski k m e t . . . , n. o. m., str. 48—51. 1 1 7 K. Verstovšek, Dr. Jože Krajne, Hustrovani narodni koledar XIII, Celje 1901, str. 82—99 (s ponatisom njegove okrožnice). "* J. Apih, o. d., str. 195. 1 1 9 Za stališča poslancev se moramo še danes opirati na sliko J. Apiha, n. d., str. 201 si., opremljeno seveda z njegovimi konservativnimi komentarji. 131 brsko revolucijo.120 Drugačen je bil položaj na Koroškem; v Sloveniji 29. IX. 1848 je dopis iz Koroške 21. IX., da Milonik (bodoči nasprotnik slovenske politike) marljivo bere Slovenijo, jo posoja sosedom in razlaga iz nje; v številki 24. X. 1848 pa beremo koroški dopis od 20. X., da je bilo prej že veselje za slovenščino, od dunajskih dogodkov dalje je pa vse za Landsturm, proti Radeckemu in Jelačiću, Kärnthens Volksfreund obvla­ duje javno mnenje; tedaj so začeli učinkovati momenti, ki so pozneje toliko škodovali slovenski politiki na Koroškem. Na podlagi že omenjenih po­ licijskih poročil se je trdilo, da je v tej dobi obstajala pri Slovencih po­ sebna revolucionarnodemokratična smer.121 Za druge avstrijske Slovane (Cehe, Hrvate in Srbe) velja, da so bili vse leto 1848 za avstroslavizem ; od jeseni 1848, zlasti od dunajske oktobrske revolucije, se pa pojavijo pri radikalnejših smereh in posameznikih omahovanja; po oktroirani ustavi marca 1849 pride končno do priprav za upor v Pragi maja 1849 na podlagi sodelovanja čeških in nemških radikalcev, do poskusov sodelovanja z Itali­ jani in posebno do poskusov sodelovanja teh smeri pri Cehih, Hrvatih in Srbih s Kossuthom, ki pa vendar niso privedli do sporazuma.122 Mislim, da je treba ta kronološki moment upoštevati tudi pri Slovencih. Do okto­ bra 1848 obstoji pač le gibanje za Zedinjeno Slovenijo (in včasih tudi enoto vseh avstrijskih Jugoslovanov) v okviru federalistične Avstrije, čeprav je bil že tedaj pri nekaterih pristaših gibanja akcent bolj na Slo­ veniji in pri drugih na Avstriji.123 Po oktobru 1848 pa se pojavijo v tem taboru omahovanja, posamezniki se opredeljujejo različno, kar dokazuje poleg že navedenih dejstev posebno Cigaletova Slovenija. Članki v tem listu, ki so večinoma prevodi iz čeških in drugih slovanskih listov, a zelo premišljeno izbrani, pišejo proti dunajski revoluciji, obenem pa za­ trjujejo, da boj proti Dunaju in Madžarom ni boj za reakcijo in proti svobodi, in govore celo, da se bo treba boriti za svobodo, če se bo hotelo kaj več kakor samo pokoriti frankfurtsko-madžarsko stranko; list piše proti Windischgrätzu, a za Jelačića, čeprav je bil v resnici tedaj Jelačić že podrejen Windischgrätzu. V številkah 31. X., 3. XL, 7. XL in 10. XI. 1848 objavlja Slovenija po češkem listu prevod znamenitega govora, ki ga je imel Bakunin v Parizu 29. XI. 1847, na dan obletnice poljske vstaje 1. 1830, kjer Bakunin odobrava sovraštvo Poljakov do Rusije, izraža pa upanje, da se bo vse to spremenilo, ko bo zmagala druga Rusija; to dejstvo je zanimivo, vendar pa iz njega ne smemo sklepati preveč, ker je prvi ve­ hementni napad Bakunina na avstroslavizem in njegove predstavnike šele iz decembra 1848. Že 20. oktobra 1848 je pa objavljen prevod iz poljskega lista, kjer se trdi, da je dvoru in kamarili Jelačić le sredstvo, izraža pa 120 J. Mal, Zgodovina..., str. 670—71, 672, 688, 699—701; isti, Ljubljana in leto 1848, GMS XIV, 1933, str. 130, 134. 121 V. Melik, Frankfurtske volitve ..., n. o. m., str. 118; F. Gestrin — V. Melik, Slovenska zgodovina 1813—1914, Lj. 1950, str. 46—47. 122 Nac. problemi..., str. 100—101, 102, 106—107 in tam navedena lite­ ratura. 123 Ne zdi se mi pa upravičeno označevati kakršenkoli program, ki je za Zedinjeno Slovenijo, za legitimističen (V. Melik, Frankfurtske volitve..., n. o. m., str. 116—117); tudi ne verjamem, da bi bil kak liberalec, ki bi se odločil za slovensko politično smer, za Frankfurt (prav tam, str. 119—120). 132 upanje, da se j ima ta manever ne bo posrečil. Dne 7. novembra 1848 ob­ javlja pa Slovenija članek iz istega poljskega lista, kjer se trdi, da sta avstrijstvo in svoboda nezdružljiva, da so Nemci-Madžari, Slovani in ka­ mari la t r i s tranke, ki vodijo vsaka svojo politiko, da se utegnejo Čehi in Hrvat i prevarat i , ker je Avstrija prestara in preveč nemška, da bi mogla spremenit i svojo naravo, in da bodo tudi v bodočnosti Nemci gospodarji, Slovani pa hajduki ; uredništvo je to zadnjo t rdi tev opremilo s klicajem. Razvoj v dobi med porazom dunajske oktobrske revolucije in raz­ pustom par lamenta ter oktroirano ustavo marca 1849 je razlike med stru- jami pri Slovencih seveda povečal. Slomšek je v dobi revolucije napisal vrsto načelnih člankov; v njih je postavljal antitezo med naziranjem o božjem izvoru oblasti in naziranjem o ljudski suverenosti, pri čemer mu prvo naziranje, ki se m u pridruži, pomeni seveda oblast vladarja, ki se m u morajo podložniki pokoravat i ; on nasprotuje uporom, »napačno« razumljeni svobodi, zlasti svobodi tiska, in enakosti, krit izira slabe volitve poslancev in nezaupanje Slovencev do duhovnikov pri volitvah; pozitivna m u je ljubezen do mater inega jezika in narodnosti, negativen pa po nje­ govem zatrjevanju puntarsk i in poganski nacionalizem, ki n e spoštuje tega čustva pri drugih narodih in uči sovraštvo do njih, pri čemer je pa t reba opozoriti, da Slomšek obsoja v soglasju s svojim naziranjem o oblasti dejansko tudi princip, da naj narod sam odloča o svoji usodi, kakor do­ kazuje njegovo mnenje o itali janski in drugih revolucijah. 1 2 4 V soglasju s tem je njegovo stališče o aktua ln ih političnih dogodkih; v pismu Vodušku 25. XI. 1848 najdemo že njegovo tudi drugod izraženo mnenje, da so topovi razbili glavo radikalizmu, da je pa stvar cerkve, da preko prižnic in tiska izpreobrne srca; v pismu salzburškemu nadškofu kardinalu Schwarzen- bergu 1. I. 1849 izraža zaupanje v novo Schwarzenbergovo ministrstvo, ki m u izgleda naklonjeno cerkvi; iz mes ta v pismu Vodušku 12. I. 1849, kjer Slomšek piše, da se je vozel v Kromefižu tako zavozlal, da je po­ treben Aleksander, ki bi ga presekal, moremo domnevati, da je bil Slom­ šek, ki je v dobrih zvezah z vsem avstri jskim episkopatom, informiran o načr t ih vlade, da razžene par lament, ki je s svojimi načr t i o zakonodaji v cerkvenih zadevah vznemirjal cerkvene kroge. 1 2 5 P r i Bleiweisu seveda n e smemo trditi, da bi bil tak načelen reakcionar, pač pa je bil v vsem svojem nastopanju tudi zdaj zelo previden, k a r mu je pridobilo Slomškovo zaupanje. 1 2 6 V tem času se še razpravlja o federativni preureditvi Avstrije 1 2 4 Prim. A. M. Slomšeka zbrani spisi, IV. knjiga, zbral, uredil in izdal M. Lendovšek, Celovec 1885, kjer so ponatisnjeni in deloma prevedeni članki iz te dobe, zlasti iz Laibacher Kirchenzeitung, Theologische Zeitschrift in Zgod­ nje Danice, ki jih je treba za kritično uporabo seveda primerjati z originalom (zlasti: Narodnost, znamenje naše dobe; Dve tabli zapovedi]; Kaj pred vsem storiti dušnim pastirjem u naših dneh?; Novi časi, novi grehi; Milo potožilo; Svetla resnica za zmešani svet; Tužno ogledalo za našo dobo). 1 2 5 AZN, I, str. 115, 116, 232. 1 2 6 Prim, iz Slomškovega pisma Bleiweisu 8. XII. 1848: »Hvala Vam, dragi gospod Joanez! de naše iskrine, mlade domorodce skerbno tažite, de se ne pre­ hitijo. Le po malim dobra trava raste. Bodite oče svojim mladim tovaršam kakor ste jim bili; kjer ste Vi, tam se ni bati prekucij; rad človek pomore, koljkor premore; — pomorem tud jaz.« (AZN, I, str. 310; ZMS XI, 1909, str. 118). 4 133 in Slovenija objavi v številkah 14. XI., 17. XI. in 28. XI. 1848 po Slaven- skem J u g u načrt Ostrožinskega, po ka terem naj bi se preuredi la vsa monarhi ja v federacijo sedmih enot, od kater ih bi bila ena jugoslovanska; v številki 1. XII. pa objavlja prav tako po Sla venskem Jugu uvodnik v istem smislu. Medtem je pa po porazu dunajske oktobrske revolucije nemška levica spremenila svoje stališče in v novembru je Löhner objavil načrt reorganizacije Avstrije (brez Ogrske) v federacijo petih enot, od ka­ ter ih bi bila ena »slavonska«; obsegala naj bi Kranjsko, na levem (!) bregu Drave ležeči del celovškega okrožja na Koroškem in »slavonski« del Štajerske in Goriške, medtem ko prepušča ostali del Pr imorske in Dalmacijo »italijanski Avstriji«. Slovenija piše 5. XII. po Havličkovih Na­ rodni Noviny, da je ta program tak, da je z levico mogoč sporazum in da je zdaj glavni nasprotnik center; v št. 8. XII. objavlja Slovenija ta načrt v prevodu s komentar jem, kjer ga pozdravlja in misli, da so krivice na Koroškem in v Istr i nastale zaradi geografske nevednosti in da se je t reba zato pač dalje boriti. Seveda pa objavlja Slovenija tudi članke proti levici, napisane od Pet ra Kozlerja, ki je izdal o tem posebno brošuro. 1 2 7 Toda projekt levice ni bil nit i predložen us tavnemu odboru par lamenta, kjer so v glavnem zaradi moči nemškega, centra propadli tudi vsi predlogi za Zedinjeno Slovenijo in za federacijo po narodnih enotah sploh. V spre­ minjajoči se politični situaciji je sklicala praška Slovanska Lipa kongres odposlancev vseh slovanskih društev v Prago za 29.—31. XII. 1848. Kakor izvemo iz Slovenije 2. I. 1849, je določilo l jubljansko Slovensko društvo 19. XII. 1848 za svojega delegata na tem kongresu urednika Slovenije Mateja Cigaleta; iz arhiva l jubljanskega Slovenskega društva pa izvemo, da je dobil Cigale, ki je zastopal tudi graško, goriško in celovško društvo, od ljubljanskega društva naročilo, da se naj v politične zadeve ne vtika. 1 2 8 O kongresu ni poročala Slovenija ničesar in za Cigaletove vtise smo na­ vezali na poročilo, ki ga je dal Apihu za njegovo 1888 objavljeno knjigo tedaj še živeči Cigale, katerega je tedaj od dobe revolucije ločilo že 39 let državne službe, kjer je dosegel visok položaj; po tem poročilu je odšel v Prago na prigovarjanje dr. Bleiweisa in dobil vtis ljudi, ki sede in sklepajo mogočno, kakor da bi razpolagali s kako armado, ki so pijani in na pol blazni. 1 2 9 Tudi iz tega poročila moremo domnevati, da je na praškem kongresu zelo vrelo in da so se že pripravljali načrt i za upor in sodelovanje z revolucionarji spomladi 1849. V teh mesecih samih je ure­ jeval Cigale Slovenijo v vedno bolj opozicionalnem duhu; tako objavlja 22. XII. 1848 po češkem listu članek proti reakciji pod naslovom »Ne obupajte!«; 9. II. 1849 piše, da bo tudi v Avstriji prišlo do upora dežel, če bo hotelo ministrstvo, kakor se vidi, vse koncentr i rat i na Dunaju; 20. II. 1849 citira Slavenski Jug, da je že jasno, kakšno plačilo se n a m daje, t. j . da smo se borili za staro Avstrijo; 23. II. 1849 pa navaja češki 1 2 7 P. Kozler, Das Programm der Linken des österreichischen • Reichstages mit Rücksicht auf Slovenisch — und Italienisch — Österreich, Wien 1849. — Za stališče koroške levice do Slovencev prim, že citirano delo Pleterskega. 1 2 8 J. Mal, Ljubljana in leto 1848, GMS XIV, 1933, str. 128. 1 2 9 J. Apih, n. d., str. 142—143. 134 citat, da smo vedeli, zakaj je šlo oktobra, a nismo mogli drugače, zdaj j e pa nepremišl jen vsak upor. Schwarzenbergova v lada je v sk ladu s svojo novo velikonemško politiko priključitve vse Avstrije Nemčiji in s t em avstrijske hegemonije v Nemčiji hotela okrepiti avstrijsko zastopstvo v frankfurtskem par lamentu in zato izvesti še v zadnjih tednih pred držav­ nim u d a r o m 7. marca 1849 nadomestne volitve za vse izpraznjene m a n ­ date, ki jih je bilo tedaj že mnogo in prej na take nadomestne volitve ni nihče mislil. Slovenija 16. II. 1849 ostro protest ira proti razpisu nado­ mestnih volitev in sploh novi velikonemški politiki Avstrije ter izjavlja, da smo za Avstrijo v svojem in ne v avstri jskem interesu. Po volitvah je pa Slovenija 6. III. 1849, ko j ih je ponovno ostro obsodila, zabeležila, da je l jubljansko Slovensko društvo molčalo o njih; to društvo, ki m u je bil predsednik Bleiweis, je na seji 13. februarja sklenilo razglasiti, da je še vedno mnenja, da je Frankfur t slovenski domovini nevaren, ugo­ tovilo, da je razpoloženje v deželi zoper nemško edinost, vendar pa iz­ javilo, da se ne bo vtikalo med vlado in l judstvo; na seji 19. februarja se je odreklo vsakemu vplivanju na volilno abstinenco in vsaki izjavi glede volitev. 1 3 0 Kakšen pritisk je vlada pri teh volitvah zopet izvajala, dokazuje postopanje funkcionarjev l jubljanskega gubernija in okrožja proti Janezu Bučarju, ki se je končno rešil s tem, da je odšel na Dunaj k sodelovanju pri poslovenjenju državnega uradnega lista. 1 3 1 Kljub temu p a tedaj, k a k o r že omenjeno, večina volilnih okrajev na slovenskem ozem­ lju ni izvolila poslancev ali pa ti niso sprejeli izvolitve. Po razpustu par lamenta in proglasitvi oktroi rane ustave je podpisal protestno izjavo med poslanci, izvoljenimi na slovenskem ozemlju, le Anton Cerne. Med listi je te spremembe z navdušenjem pozdravila Zgod­ nja danica; Novice in Prav i Slovenec (Malavašič) sta se tolažila s tem, da je to v e n d a r ustava. 1 3 2 Reakcija »Slovenije« je bila čisto drugačna; v številki 13. III. 1849 poroča o osupnjenosti v Ljubljani ob razglasitvi in se norčuje v poročilu iz Gorice; v naslednji številki 16. III. poroča o var­ nostnih ukrepih v Ljubljani, o proslavi v zelo praznem in okinčanem gledališču, kjer so igralci peli cesarsko pesem, in o tem, da so morale biti trgovine zaprte, ter objavlja kri t ična poročila iz Hrvatske; v številki 20. III. objavlja pač u r a d n i popravek prejšnjih vesti iz Ljubljane, zraven pa iz­ javlja, da se slovensko ljudstvo ni razveselilo zaradi zadnjih dogodkov niti v Ljubljani nit i drugod, da posebno obsoja postopanje s poslanci, dà pa ne bo zgrešilo zakonite poti, ker verjame, da bo končno zmagala pra­ vica. V tem času prihaja do polemike med Slovenijo na eni strani, Zgod­ njo danico, P r a v i m Slovencem in Novicami na drugi s trani zaradi stališč Slovenije, ki se zde drugim listom preveč l iberalna in nacionalna. 1 3 3 Doslej 1 3 0 J. Mal, Ljubljana in leto 1848, GMS XIV, 1933, str. 123. 1 3 1 J. Mal, Ljubljana in volitve za frankfurtski državni zbor, Kronika slo­ venskih mest II, 1935, str. 20—24. 1 3 2 J. Apih, n. d., str. 288—290. i 3 3 ~ P r i m Slovenija 20. III. 1849, 6. IV. 1849 in 27. IV. 1849, ustrezajoče šte­ vilke drugih listov in I. Prijatelj, Slovenska, kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848—1895, I, str. 198—199 (za odnos med Slovenijo in Pravim Slo­ vencem). 135 •je bilo znano predvsem, da so te polemike v zvezi s cerkveno politiko. Katoliška hierarhija v Avstriji, ki jo je idejno vodil novi graški (sekovski) škof Rauscher, je bila zelo nasprotna načrtom zakonodaje v cerkvenih zadevah, ki so se razpravljali v kromefiškem parlamentu, in je zato z navdušenjem pozdravila razpust parlamenta in novo politiko, ki se čuti takoj in je končno z zakoni leta 1850 in konkordatom leta 1855 privedla na eni strani do likvidacije jožefinizma in njegove podrejenosti cerkve državi, na drugi strani pa do ogromnih privilegijev za katoliško cerkev, predvsem do cerkvenega nadzorstva nad osnovnimi šolami in do cerkvene cenzure nad vso tiskovno produkcijo; cerkvena hierarhija je za proti- uslugo s pastirskim pismom avstrijskih škofov 17. junija 1849 ponudila vladi svojo pomoč proti revoluciji, posebno dragocena za vlado mnogo- nacionalne monarhije je bila pa obsodba poganjanja za narodnost, ker je razdelitev ljudi v družine, narode in ljudstva sicer božja naredba, razlika jezikov pa že posledica greha. Pastirski list sta podpisala tudi Slomšek in ljubljanski škof Wolf, Slomšek ostane pristaš režima vsa petdeseta leta, v smislu teze, ki podreja nacionalne interese verskim, pa piše Jeranova Zgodnja danica. Na drugi strani je Slovenija poročala o debatah o ver­ skih vprašanjih v Kromefižu čisto informativno brez komentarja, a že 27. II. 1849 in 1. V. 1849 je pisala proti Rauscherju, ki ga Slomšek v pismu 23. IV. 1849 zelo hvali, a misli, da ne bo ustrezal zelo demokratični duhovščini sekovske škofije, prav nič pa ne »slavomanskemu« delu te duhovščine (tedaj je ta škofija obsegala še znaten del slovenskega ozemlja in Rauscherju so očitali tudi, da ne zna prav nič slovenščine).134 Zdaj pa postane »Slovenija« liberalnokatoliška v tem smislu, da'v št. 20. III. 1849 direktno hvali Montalemberta in da polemizira v smislu tega kroga svojih duhovniških sodelavcev in simpatizer j ev (Maj ar, Einspieler, Trstenjak, Muršec, Raič) proti pastirskemu pismu in indirektno tudi proti Slomšku ter objavlja članek, kjer se Einspieler zavzema za teze liberalnega kato­ licizma (ločitev cerkve od države, reforma, sinod v smislu udeležbe nižje duhovščine in laikov, uvedba materinščine v verske obrede, celo odprava celibata) in nasprotuje težnji, da bi se vračali v srednji vek.195 Neznano je pa ostalo doslej, da je prišlo do nesoglasij tudi v vprašanju jezika v osnovnih šolah. Slomšek se je sicer zavzemal za premestitev sedeža lavan- tinske škofije in za njeno novo razmejitev na podlagi slovensko-nemške narodnostne meje na Štajerskem, kakor tudi za slovenščino in slovenske učne knjige v osnovnih šolah, vendar je pa sigurno, da je pri tem dajal nemščini v osnovnošolskem pouku pač v skladu z novo državno politiko favoriziranja nemščine položaj, s katerim se mnogi Slovenci niso strinjali; vse vprašanje s stališča zgodovine šolstva ni raziskano, sigurno pa je, da se Slomšek že od februarja 1849 v svoji korespondenci pritožuje nad stranko »ultraslovencev«, »slavomanom«, da sé z njim strinja Bleiweis,- 134 AZN, I, str. 119. 135 Za vsa ta vprašanja I. Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slov­ stvena zgodovina 1848—1895, I, str. 36—40, 176, 190—192, 251—253, in isti, Du­ ševni profili slovenskih preporoditeljev, Lj. 1935, str. 154—155 (za avstrijski okvir na podlagi dela H. Friedjung, Österreich von 1848 bis 1860, I4—II2, Stutt­ gart—Berlin 1912—1918). 136 da pa ta s t ranka v »Sloveniji« reagira proti tem očitkom. 1 3 6 Kakor je znano, je oktroirana ustava določala med deželami, iz kater ih naj obstoji Avstrija, tudi kral jestvo Ilirijo, obstoječo iz Koroške, Kranjske in pr imor­ skih dežel, za vsako deželo pa avtonomijo z deželnim zborom; to j e bila za »Slovenijo« že od 13. III. 1849 n e k e vrste tolažba, vsaj glavni del izvenšta- jerskih Slovencev bi bil zedinjen. Toda že v letu 1849 j e bilo odločeno, da postanejo Koroška in pr imorske dežele samostojne, propadla so vsa upanja na univerzo v Ljubljani itd., p r i t e m se pa krogu okrog Slovenije' ni po­ srečilo, da bi dobil za svoje stališče o Iliriji itd. energično podporo pri drugih. 1* 7 »Slovenijo«, ki še vse leto 1849 piše o Zedinjeni Sloveniji in celo o jugoslovanski enoti v Avstriji, je t reba označiti kot opozicionalen list, v e n d a r p a t a list n e upa in n e r a č u n a z nikakimd revolucionarnimi rešit­ vami; v dopisu Brlića iz Par iza se v št. 16. I. 1849 poroča, da so Madžari in Itali jani tam sovražni avstri jskim Slovanom; o r imski republiki se piše večinoma negat ivno; načr te za sodelovanje avstri jskih Slovanov z. Itali jani, Madžari in nemškimi demokrat i list deloma pozna, vendar sodi o njih negat ivno; v št. 5. VI. 1849 Einspieler polemizira proti mnenju, da je bila politika v oktobru napačna; l ist postaja vedno slabši, čeprav ohrani zna­ čilnosti opozicionalnega lista do svojega konca. Cigale, ki je bil ves čas navezan predvsem na izvenljubl janske in izvenkranjske sodelavce, je končno strni l svoje uredniške izkušnje v znanem pismu Muršcu 23. VII. 1849.138 Dober mesec po t e m pismu je odšel Cigale n a Dunaj v uredniš tvo slovenske izdaje državnega u r a d n e g a lista in odslej je bil 40 let res samo še jezikoslovec in pravnik . Slovenijo je urejal odslej Cegnar do njenega konca v m a r c u 1850, ko so v Avstriji zadušili vse opozicionalno časopisje. Seveda pa s t em ni p r e n e h a l a opozicija v l judeh; iz nekater ih izjav bi se dalo domnevati , da se začne t u d i med slovensko mladino, ki je prej ver­ jela v avstroslavizem, zdaj razvijati — podobno kakor v tej dobi pr i d r u g i h avstri jskih Slovanih — politični panslavizem. 1 3 9 1 3 6 Slomškovo pismo Piklu 16. II. 1849, AZN, I, 1, str. 21; pismo Vodušku 23. XII. 1849, AZN, I, str. 128—129; pismo Vodušku 2. XI. 1851, prav tam, str. 149; pismo Bleiweisu, prav tam, str. 320. Prim, polemiko v Sloveniji 27. IV. 1849 proti Novicam in Einspielerjevo polemiko v Sloveniji 4. V. 1849 zaradi očitkov »ultraslovenstva« v šolah. Prim, tudi Fr. Kosar, Anton Martin Slom­ šek, Fürst-Bischof von Lavant, Maribor 1863, str. 249—53, in D. Lončar, Poli­ tično življenje Slovencev, 2. izd., Lj. 1921, str. 24. 137 p r j m _ j . prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848—1895, I, str. 56—65. 1 3 8 »Od tukej ni mogoče deputacije skupaj spraviti, razun nekterih rodo­ ljubov, kteri veljave nimajo. Večina je oterpnjena, pohlevna, t. j . od biro­ kracije in duhovšine (nota bene kranjske duhovšine, ktera se bistveno od dru­ gih loči) s takim duham navdana, ki jih za hlev pripravne stori. Ako bi Ljub­ ljančani ministrovali, bi sedanji naši gg. ministri, ki z narodovo voljo tako vganjajo, na najskrajniši levici sedeli.« Fr. Ilešič, Korespondenca dr. Jos. Muršca, ZMS VII, 1905, str. 97, 1 3 9 Mladi pesnik Jeriša je v pismu 28. II. 1850 nezadovoljen z oportuni- stično Cegnarjevo redakcijo (Prijatelj, n. d., I, str. 305) in nov. 1849 še verjame v združitev avstrijskih Jugoslovanov, par mesecev nato pa že misli — pač tudi v političnem smislu — na Rusijo (I. Prijatelj, Borba za individualnost sloven­ skega književnega jezika v letih 1848—1857, Lj. 1937, str. 53 si., 69—70). 137 Problem ki nas tu zanima, za razdobje revolucije 1848-49 ni mogel biti zde lan ' izčrpno; nekateri važni viri verjetno sploh * , mso eviden­ tirani drugi so težko dostopni, predvsem smo pa se zelo daleč od surte S e S d ï n e izdaje najvažnejših virov. Vendar pa mislim, da so ze u t v a r a prišla do rezultatov, ki so bistveno različni od dosedanje shke. S l o v S i p o U t i ô n i tabor seveda navzven še ni ^ « ^ ^ Ä o ianiu V tem taboru samem pa ni govora o eni sami strupi ali tudi le o. S n e m prevladovanju konservativne struje, razlikoval je mogoče libe- X T k ï n s e r v a t i v n e 3 smeri, iniciativa v nacionalnih vprašanjih P * W - haia od liberalcev. S tem pa postaja neverjetna tudi ze teza da bi konser- v f v n a struja tako zelo prevladovala pozneje, vse ^ ^ . ^ I m venske generacije v letu 1868; kakor že < ^ ^ * У ^ Ј ™ % ? £ £ > da se v obdobju -okorelega konservatizma« (I860—1868) mladi ze začno boriti proti konservativnemu vodstvu; s tem bi se razdobje ko je to S v o P рГроМота obvladalo slovensko narodno g i u n t e še bo J skrči . Seveda je-pa tudi politična zgodovina teh kasnejših let se zelo nerazi v Z T i n notrebne bi bile nove specialne študije. Tu vsega problema Ï v e l ni mtgSrobde la Ï^n i t i v takem obsegu kakor za dobo revolucije 1848/49 ki je izhodišče in ključ za razumevanje poznejšega razvoja, ome­ s s e moram na nekaj za naše vprašanje važnih momentov, v glavnem na podlagi že znanih dejstev. Za desetletje Bachovega absolutizma smo seveda v svojevrstnem polo­ žaju o f S o v so izhajale le še Novice in Zgodnja danica, ker je bilo to ï a c L sprejemljivo za režim, medtem ko so drugi listi prenehali ah morïn prenehati; kdor bi pa iz tega poskušal sklepati, da je tedaj vse £ £ » mnenje pA Slovencih pripadalo tem konservativnim smerem bi ÏÏÏÏ S tu l i , da v Avstriji tedaj ni bilo politične ^ Ч ^ Ј ^ Stelju se podatki o obstoju take tudi politične opozicije navajajo le za S o j va evcev ki se začno družiti od leta 1854, se oblikujejo posebej pod t t T s o m T o d e ! ki jo je doživela Levstikova pesniška zbirka m sta med S r n i poîebn; S i m J Jenko in Valentin Zamik izrazita politična opozi- S c a % Drugod najdemo le posamezne podatke in problem v celoti î l o h še ni bil formuliran. Poznejša pot tistih, ki so se v dobi revolucije udeistvovali v okviru slovenske liberalne struje, je bila zelo različna. N e S l S s o zelo zgodaj umrli (Semrajc, Jeriša). Nekateri so dezertirah pozneje v nemški tabor (Dežman). Nekateri so se pa ne samo umaknili iz slovenski politike po zmagi absolutizma, ampak se vanjo tudi pozneje niso t T p T v r ^ h ; s e m V d a poleg Miklošiča, ki je že v dobi revolucijezeo Prevfden, in Cigaleta tudi dr. Jože Krajne ki je profesor v Sibmju (1855—71) Innsbrucku (1871—72) in Pragi (1872-1875) in se v Pragi n e m L slušatelji demonstrirajo proti njemu kot̂ Slovanu, ki pai vendar ™iklania prošnje svojega sloven graskega okraja, da bi prevzel Kancu d a ä T z a poslanca, k e / s e noče več baviti s politiko. Vendar se pa neka­ teri predstavniki Hberalne smeri iz leta 1848 v šestdesetih letih zopet ЛЛov pohtiki. A tudi pri mladini je treba poleg vaj evcev upoštevati vpliv ki ga je imela zlasti že Cigaletova -»Slovenija« na mladino, ki je Slov kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, I, str. 236 -242. 138 bi la tedaj še v šolskih klopeh (Levstik, T r d i n a itd.). K a r se tiče samih političnih nazorov, je Prijatel j nekoč mimogrede napisal, da po vsej ver jetnosti n e bo držala v celoti teza Ljube Stojanovića, da so hoteli avstrijski Slovani do konca Avstro-Ogrske zagotoviti svoj nacionalni obstoj le v okviru t e države, in izrazil mnenje, da so kmalu po l e t u . 1848 obupali nad Avstrijo mnogi češki in južnoslovanski, m e d nj imi tudi naj razbori - tejši slavenski možje, samo da so pričakoval i razjarmijenja od Rusije. 1 4 1 V posebni monografiji je pa spravil Prijatelj začetek političnega pansla­ vizma pr i Slovencih v e n d a r v zvezo z mladoslovensko generacijo konec šestdesetih let in posebno z osebnostjo F r a n a Celestina (1843—1895).142 Pokazalo se j e pa, da člankov, ki se nanje Pri jatel j opira, ni pisal Cele- stin, a m p a k Grega Blaž (1830—1908), k i zastopa prvič te ideje že le ta 1867.143 Ostane pa vpraašnje, kdaj je Blaž prišel do t e h nazorov, in še mnogo bolj važno* vprašanje, ali so bili t o samo njegovi individualni nazori ali pa, kakoir kažejo mnogi znaki, nazori š iršega kroga njegove in n e šele poznejše mladoslovenske generacije. Z a leta ob začetku šestdesetih let je pa znano, da so nemški politični nasprotnik i očitali Slovencem sim­ pati je za Napoleona III., ki je veljal tedaj v Evropi za nekakega pred­ stavnika nacionalnega principa, in pa za Č r n o goro, ki so zanjo tedaj mislili, da hoče postati jedro bodoče jugoslovanske države. J a s n o je, da so očitki t e vrs te često neutemel jeni in so samo sredstvo v političnem boju; vendar se pa še nihče n i vprašal, ali niso morda nekater i Slovenci vendar gojili t a k e simpati je in upanja. Za dobo p o l e t u I860'je znam», da si stojita v središču avstri jske države druga prot i drugi dve tezi o njeni organizaciji, teza historično-političnih individualnosti konservat ivnega plemstva in unitar is t ična teza nemško- avstri jske birokraci je in buržoazije; sestav pristašev t e h dveh orientacij pa n ikakor n i homogen. Konservat ivno plemstvo i n njegov osnovni doku­ ment, oktobrska diploma, predvidevata sicer v resnici razširjeno avtono­ mijo historičnih dežel, ka ter ih nositelji b i bili s pritegnitvi jo zastopnikov meščanov in k m e t o v moderniz i rani s tar i deželni stanovi, v središču države pa predstavniš tvo teh deželnih zborov, k i bi n e moglo resno omejevati do tedaj vladajočega absolut izma; vendar se pa t e m u taboru, k i ima vpliv na dvoru, pr i n e k a t e r i h s lovanskih narodih (Čehih, Poljakih, Hrvat ih) pridruži jo tudi struje, ki j im je simpatično geslo avtonomije historičnih dežel, m e d t e m ko bi j ih v drugih ozirih n e mogli označiti kot konserva­ tivne. Na drugi s trani pomenita Schmeri ing in njegov februarski p a t e n t v pr imer i z oktobrsko diplomo brez dvoma korak napre j n a poti uvedbe ustavnega režima; kaj več pa tudi za t a sistem ni mogoče trdit i , saj je znano, da so bile za Schmerl inga ustavne uredbe le fasada, ki v resnici ne sme omejevati dejanskega odločanja v lade in n jene birokracije, da 1 4 1 Duševni profili slovenskih preporoditeljev, Lj. 1935, str. 69. 1 4 2 Slovensko, slovansko' in južnoslovansko vprašanje pri Slovencih na pre­ lomu šestdesetih in sedemdesetih let (najprej v RDHV IV, 1928, potem v Kul­ turni in politični zgodovini Slovencev, V, 1940, in končno v Slovenski kulturno- politični in slovstveni zgodovini 1848—1895, III, 1958, str. 147 do 229. 1 4 3 D. Kermauner, Slovenski apostol rusofilstva pred stoletjem, Naša sodob­ nost, 1961, in (razširjeno) v opombah Prijateljevega dela, IV, 1961, str. 5£8—561. 139 je bilo v času njegovega režima le prav malo političnih svoboščin in da so bili na področju kulturne politike sicer (iz zunanjepolitičnih razlogov) protestanti izenačeni s katoliki, zato je pa ostal v veljiavi ves stari sistem konkordata.144 S tem je v zvezi pisani sestav tabora, ki ga je podpiral; sem spadajo na eni strani nemški liberalci, ki jim ugaja pollitika unita­ rizma in prevladovanja nemščine, zahtevajo pa več pravic za državni zbor, več političnih svoboščin ter ukinitev konkordata in s tem povzro­ čajo vladi težave; na drugi strani pa prav ta neliberalna politika zagotavlja Schmerlingu podporo dela katoliške hierarhije z Rauscher jem na čelu, ki se je prej zavzemal za Bachov absolutizem, katerega tradicijo Schmer­ ling vsaj s svojo obrambo unitarizma in dominantnega položaja nemščine nadaljuje. Če je tako netočno označevanje razlike med obema avstrijskima taboroma kot razlike med konservativci in liberalci, so pa še bolj netočne trditve, da bi se Slovenci tedaj v celoti pridružili avstrijskemu konserva­ tivnemu taboru. Celo pri Prijatelju nam konkretni podatki dokazujejo, da so bile Novice rezervirane do oktobrske diplome, niso pa žalovale po padcu Goiuchowskega in so celo pozdravile Schmerlinga, ki so od njega pričakovale več ustavnosti.145 Še bolj daleč gre tu V. Melik, po katerem je bila do uvedbe ustavnosti indiferentna le Zgodnja danica, medtem ko so Novice uvedbo ustavnosti pozdravile; po njegovi oznaki naj bi kle­ rikalno stališče (vendar pa tudi obrambo pravic slovenščine) tedaj zasto­ pala le Zgodnja danica, medtem ko so Novice tedaj zastopale le narod­ nostne zahteve, v vprašanjih svetovnega nazora so pa bile nevtralne; od treh slovenskih poslancev v državnem zboru je bil Gorjup bolj uradnik, oba ostala, Toman, ki pripada Bleiweisovemu krogu, in goriški Cerne, ki ga poznamo že iz parlamenta 1848 po njegovih nazorih o fevdalnem sistemu in pravicah parlamenta, sta pa branila slovenske jezikovne pra­ vice, sicer pa zastopala vsak svoje nazore, nihče od obeh ni govoril o verskih vprašanjih, oba sta pa uživala zaupanje narodnih Slovencev.146 Že Prijatelj je poudarjal, da se je zavzemal za ustavo tudi Bleiweis, ne le Zarnik in Maj ar, vsi so pa bili seveda proti germanizacijski politiki nemškega liberalizma.147 Vprašanje slovenskega nacionalnega programa prehaja zdaj v novo fazo ne samo zaradi odklonilnega stališča nemškega liberalizma, ampak tudi zato, ker program historično političnih indivi­ dualnosti predvideva samo-federacijo historičnih pokrajin, medtem ko bi federacija po etničnem principu organiziranih enot privedla po mnenju Glam-Martinica do propada habsburške monarhije. Za Slovence nastaja dilema, da ali čisto samostojno zastopajo program Zedinjene Slovenije ali pa omeje svoj program na zahteve pravic slovenskega jezika v okviru avtonomnih historičnih dežel ali skupin dežel, kar pomeni več ali manj 144 Za Schmerlingov odnos do liberalizma P. Molisch, Anton von Schmer­ ling und der Liberalismus in Österreich, Archiv f. öst. Gesch., 116. Bd, 1. Hälfte, Wien 1944, in H. Srbik, Deutsche Einheit, III, München 1942, str. 90—98 (tudi po njegovih neobjavljenih spominih). 145 Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848—1895, II, str.. 40, 44, 48. "e y. Melik, O nekaterih vprašanjih slovenske politike v začetku šestde­ setih let XIX. stoletja, n. o. m., passim. 147 N. o. m., II, str. 82—85. 140 izumetničeno prilagoditev slovenskega narodnega programa teoriji histo- rično-političnih individualnosti.. Ta dilema je znana, čeprav problem doslej ni bil izčrpno obdelan in zlasti ni bilo pojasnjeno, koliko se v zastopanju enega al drugega stališča ne izraža splošna liberalna ali konservativna usmerjenost zagovornikov obeh stališč. Tudi tu tega problema ni mogoče izčrpno obdelati in se je treba omejiti na opozorilo, da že doslej znana dejstva dokazujejo, da bi bilo napačno naziranje, po katerem naj bi v začetku povsem prevladoval koncept historično-političnih individualnosti in naj bi šele miladoslovensko gibanje oživilo program Zedinjene Slove­ nije. Na Zedinjeno Slovenijo aludira že deta 1860 V. Zarnik, marca 1861 jo zahteva Matija Majar, naslednji mesec jo omenja v kranjskem deželnem zboru dr. J. Bleiweis, Zedinjeno Slovenijo omenja kot možnost peticija Schmerlingu istega leta, leta 1863 jo zagovarja Levstikov Naprej; na drugi strani pa tudi »historičnopravni*« program Notranje Avstrije ne nastane šele 1865, ampak že 1861 z Einspielerjevimi Stimmen aus Innerösterreich; glavna formulacija te koncepcije, mariborski program iz leta 1865, ki na njej nista slučajno delala prav Peter Hicinger in Peter pi. Radies, je vzbudila proteste zastopnikov enote, ki naj sloni na etničnem principu, takoj in ne šele po vojni leta 1866.148 V slovenskem narodnem gibanju se udejstvujejo poleg nekaterih ljudi, ki pozaamo njihovo liberalno usmerje­ nost že iz leta 1848, še podobno usmerjeni mlajši ljudje, npr. Levstik, Zarnik, Jurčič in drugi1 4 9. Na drugi strani se je pa spretmenil položaj tudi med konservativno usmerjenimi Slovenci. Ni znano, da bi bil Slomšek ali pa Luka Jeran s svojo Zgodnjo danico v času Bachovega absolutizma s kako tudi samo privatno izjavo v opoziciji proti režimu. Od konca leta 1860 pa opažamo, da začne Slomlšek govoriti o tem, kako po vsem svetu preganjajo katoliško cerkev, kako je nasproten Schmerlingovemu mini­ strstvu kljub njegovemu že omenjenemu kompromisnemu značaju in kako se udeležuje sej štajerskega deželnega zbora in gosposke zbornice na Dunaju, katere član je bil, ker miali, da se mora boriti, čeprav mu je — po njegovi lastni izjavi —• neprijetno sedeti med demokrati in ateisti. V zvezi s tem dobiva tudi njegovo naziranje o narodnosti nov smisel. Njegovi nazori se v bistvu niso spremenili; treba je gojiti materinski jezik in naravne lastnosti vsakega naroda, vendar je pa jezik le sredstvo in ne cilj, kakor mislijo »Ultras«; Slomšek obsoja revolucije in »paganski nacionalizem«, ki 'se javlja v Italiji, na Ogrskem in tudi v marsikateri slovanski deželi (o. pojmu »paganskega nacionalizma« pri Slomšku smo že govorili), obsoja jugoslpvanske ali celo panslavistične tendence; od svojih duhovnikov zahteva, da naj bodo zvesti katoličani, Avstrijci in tudi Slovani, in Bleiweisu piše: »Ostanimo zvesti katoličani, Austriani in pa Slovenci.« Vendar pa najde v novi situaciji, kjer vidi v nemškem libe- 148 Prim. I. Prijatelj, n. d., II, str. 42, 47, 89, 108 si.; III. str. 85; D. Kermau- ner v svojih komentarjih, prav tam, II, str. 568, 570—576; o historičnopravnem in naravnopravnem programu Slovencev v tedanji dobi je pisal že D. Lončar, Dr. Janez Bleiweis in njegova doba, ZMS XI, Lj. 1909, str. 178—181. 149 Prim. Zarnikovo pismo Levstiku 1862, J. Logar, Levstik v boju s prvaki, Levstikov zbornik, Lj- 1933, str. 159—162, in Jurčičevo pismo Levcu 2. Ц. 1867, I. Prijatelj,'o. d., IV, 1961, str. 218—220. 141 ra l izmu najbolj nevarnega nasprotnika, Slomšek v zadnjih dveh letih svojega življenja ostre besede za obsodbo nemškutar jev, ki zaničujejo slo­ venščino, obsoja gremanizaci jo in zahteva za slovenščino enakopravnost z nemščino. 1 5 0 To Slomškovo stališče je pač značilno za velik del tedanje slovenske duhovščine, ki se razlikuje od večine višje hierarhije, ki je po jožefinski tradici j i navajena slediti vsaki vladi, a 'tudi od l iberalnokato- liških duhovnikov. Ta struja se zavzema za slovenske nacionalne zahteve, obenem pa hoče dobiti v slovenskem nacionalnem gibanju odločujoč vpliv tudi za svoje verske cilje, izrabljajoč pri tem možnosti, ki j ih nudi novi konstitucionalizem, in svoj vpliv na kmete, ki začno pozabljati na svoje spore z duhovščino leta 1848. Vendar je pa to le e n a komponenta v teda­ njem slovenskem nacionalnem gibanju. Dobo zadnjih šestdesetih let preteklega stoletja, ki se z njo zaključuje razdobje, katero nas t u zanima, označuje brez dvoma večji radikal izem slovenskega narodnega gibanja. To je n a eni s t rani posledica splošnega političnega položaja po vojni leta 1866, na drugi s t rani pa tudi uspeh teda­ njega mladoslovenskega gibanja. Mladoslovenci dosledno krit izirajo opor- tunistično polit iko slovenskih državnozborsMh poslancev leta 1867 in vsak poskus pri lagojevanja slovenskega narodnega p r o g r a m a histor ičnemu p r a v u in avtonomijam historičnih pokraj in; uspelo- j im je, d a j e vse slo­ vensko nacionalno gibanje s poslanci vred za nekaj let sprejelo p r o g r a m Zedinjene Slovenije, staroslovenci so pristal i tudi n a ljubljanski jugoslo­ vanski p r o g r a m leta 1870 in t a b o r s k e m u gibanju, ki je nastalo p o inici­ ativi mladosloveneev in imelo za centralno zahtevo Zedinjeno1 Slovenijo, so se pridruži l i staroslovenci, predvsem je bilo pa to resnično- že gibanje l judskih mas, ki se z nj im nekako zaključuje to razdobje slovenskega poli­ tičnega preroda. Drugačno sliko dobimo, če se vprašamo, koliko so ti slovenski libe­ ralci izražali v polit ičnem življenju svoj l iberalizem v svetovnonazorskih vprašanjih. To vprašanje postane pa p r a v v polit ičnem življenju t ist ih let posebno važno. Res je seveda, da je vprašanje odnosa države do posa­ meznih konfesij obstajalo vedno, v dobi ustavnega življenja v Avstriji pa tako v dobi revolucije 1848—1849 k a k o r t u d i v letih med 1861 in 1867. Vendar pa dobimo za t e dobe vtis, da t o vprašanje še n e spada med osnovna vprašanja, p o kater ih se ločijo politični tabori, in da je zato mogoče, da pr ipadajo i s temu taboru ljudje, ki imajo v t e m oziru različna naziranja. Položaj se je pa spremenil v času nemških l iberalnih mini- 1 5 0 Prüm. Slomškova pisma nadžupniku Francu Novaku 30. XII. 1860, AZN, I, str. 216; Bleiweisu 16. I. 1861, prav tam, str. 323; salzburškemu nadškofu Tamoczyju 31. III. 1861, prav tam* str. 266; nekemu Jožefu 14. IV. 1861, Fr. Ile- šič, Korespondenca dr. Jos. Muršca, ZMS VI, Lj. 1904, str. 156. (po Ilešiču J. Muršcu, po Kovačičevem pač utemeljenem mnenju župniku J. Graheku, prim. AZN, I, str. 219 in 327); Graheku 14. I. 1862, AZN, I, str. 220. Za Slomškove izjave o narodnosti v zadnjih letih prim. Fr. Kosar, Anton Martin Slomšek, Fürst-Bischof von Lavant, Maribor 1863, str. 129—130, 258—264,'in M. Lendov- škovo izdajo Zbranih spisov A. M. Slomška IV, Celovec 1885, posebno (iz leta 1862) Graja nemškutarjev (str. 251—257) in Poslednje sporočilo (str. 283 do 287; delen ponatis rokopisa št. 895 arhiva Zgodovinskega' društva v Ma­ riboru). 142 strstev v avstrijski državni polovici med leti 1867 in 1870. Najprej določa decembrska ustava leta 1867 načelno svobodo znanosti, vere in vesti ter enakopravnost vseh priznanih cerkva, ki so pa podrejene državni zako­ nodaji. Nato pa slede konkretni zakoni, ki določajo med drugim fakulta­ tivni civilni zakon, odtegnejo' osnovne šole z izjemo verskega poulka nad­ zorstvu cerkve (dokončno državni osnovnošolski zakon leta 1869), leta 1870 je pa formalno odpovedan konkordat. Proti tej zakonodaji, ki posega se­ veda v razmere v vsaki šoli, nastane silna kampanja škofov in Vatikana, pa tudi klerikalnih poslancev v državnem zboru, zbirajo se podpisi za adreso papežu in začno ustanavljati katoliška politična društva. Če se pa na podlagi že znanih dejstev, predvsem Prijateljevih ugotovitev, vpra­ šamo, kakšno* stališče so v teh vprašanjih zavzemali mladoslovenski libe­ ralci, vidimo, da je bila njihova reakcija čisto drugačna kakor v narodno- političnih vprašanjih. Medtem ko je glasovanje slovenskih poslancev za duailistično adreso in glasovanje dela teh poslancev za decembrsko ustavo vzbudilo viharne proteste, tega za Tornanov nastop za konkordat ni mo­ goče trditi. Odkrito se je postavila na svobodomiselno stališče samo aka­ demska mladina na svojih zborovanjih v Ljubljani leta 1868 in 1869. Tega pa ni mogoče itrditi za »Slovenski Narod«, ki se je že v prvi številki izrekel npr. proti ločitvi osnovne šole od cerkve. Tudi dr. V. Zarnik se je prvič uklonil duhovščini s svojim ölarikom leta 1867 in drugič s svojim programom v času kandidature leta 1869, ne pa šele leta 1870 z znano afero, ki je povzročila prelom z Levstikom.151 Pri vsem tem je seveda res, da tudi v prejšnjem času liberalni Slovenci navadno ne poudarjajo svojega svetovnega nazora in ne žele ustvariti svoj političen tabor, ampak hočejo pridobiti za svoj nacionalni program vse, tudi duhovščino. Vpra­ šanje je pa, če ne bodo podrobna raziskovanja dognala, da so oni tedaj o takih delikatnih vprašanjih molčali, medtem ko se zdaj pojavlja di­ rektno popuščanje pred stališči nasprotnikov. Očitki narodnih nasprot­ nikov, da je slovenski tabor klerikalen, se pojavljajo seveda že prej; vpra­ šanje pa je, če se ni prestopanje v nemški tabor pod pretvezo, da gre za liberalizem, začelo zlasti v severnih slovenskih pokrajinah pojavljati v večji meri šele v tej dobi, ko so postala .ta vprašanja aktualna in so slovenski liberalci tako popustljivi. Ta popustljivost je seveda neiskrena; ta smer je v resnici liberalna in to pride do izraza tudi v raznih člankih v Slovenskem Narodu. Eden od razlogov za to popustljivost je brez dvoma v strahu mladoslovencev, da bi se v tem času, ko se v Mariboru, Celovcu, Ljubljani in Gorici ustanove katoliška ali katoliška konservativna poli­ tična društva na internacionalni podlagi, nekak zametek splošne avstrij­ ske klerikalne stranke, staroslovenci pridružili temu taboru; oni zato popuščajo v svetovnonazorskih vprašanjih pod pogojem, da staroslovenci pristajajo na njihov nacionalni program. Drugi morti v je pa seveda tudi banalna mandati sacra fames, želja priti do mandatov, odvisnih od vo­ livcev, kateri so pod vplivom duhovščine, kar je posebno vidno pri dr. Zamiku. Mnoga vprašanja iz zgodovine teh let so še nepojasnjena. Brez dvoma je diferenciacija med obema strujama, ki sta pa obstajali že prej, M. Gorše, Doktor Valentin Zarnik, Lj. 1940, str. 61—62, 105—110. 143 v teh letih napredovala: do prvega razkola, ki je imel za posledico, da so začeli mladoslovenci odkrito izpovedovati svobodomiselne nazore, je pa prišlo-šele leta 1873 in sicer ne zaradi svetovnonazorskih vprašanj, ampak je bil zadnji povod to, da so se staroslovenci pridružili avstrijski pravni stranki. Iz virov za zgodovino mladoslovenstva v šestdesetih letih nikakor ne dobimo vtisa prepričanja, da gre za popolnoma novo gibanje. Pri želji za slovenski politični časopis, Iki se o njem toliko govori, ima do­ pisnik Novic že leta 1862 pred očmi obliko nekdanje »Slovenije«152 Čla­ nek proti staroslovencem v mladoslovenskem duhu, ki ga je 1864 objavil Lovro Leskovec v dunajskem »Ost und West«, pa govori direktno o tem, da so epigoni patriotične stranke iz leta 1848, ki so po marčni revoluciji izdajali dobre liste in so se po letu 1850 pobirokratili, zdaj začeli siliti dr. Bleiweisa, da ustanovi politični list.153 Proti koncu šestdesetih let nastopi nova generacija akademske mladine, ki pa seveda ni mogla že tedaj ustanoviti »Slovenskega Naroda« in že tedaj in nekaj let kasneje postavljati kandidate pri volitvah, ampak je bilo vse to delo starejših ljudi. Prijatelj sam ugotavlja, da so to gibanje inspirirali in dejansko vodili sitarejši slovenski kulturni delavci in politiki, med katerimi na­ števa posebej Frana Levstika, dr. Valentina Zamika, dr. Josipa Vošnjaka, dr. Rada Razlaga, dr. Karla Lavriča, Davorina Trstenjaka, Božidarja Raiča, dr. Janka Serneca in dr. Domimkuša.154 To pa niso bili ljudje, ki bi šele tedaj nastopili v slovenskem političnem življenju. Med njimi in med drugimi pristaši te struje so tudi veterani iz leta 1848; Davorin Trstenjak govori o ljudeh, ki so domoljubi že dalje kakor iz dobe kon- gtitucionalizma, in misli, da »bi morala veljati suknja 1. 1848. sešita«.155 Eden od voditeljev tedanjih liberalnih slovenskih študentov, Fran Leveč, trdi leta 1869, da sta pri Slovencih dve stranki, napredovalna in faräka, da so bili dunajski Slovenci vedno nekaka avantgarda liberalne stranke in da študenti sicer nimajo veliko vpliva na politiko te stranke, vendar pa daje zavest, da je vsa inteligentna mladina z njimi, srčnost njenim voditeljem kakor so dr. Vošnjak, dr. Semec, dr. Lavrič in drugi; ta izjava dokazuje, kako so tedaj gledali na to vprašanje slovenski liberalni štu­ dentje sami.156 Predstava o sklenjenem krogu staroslovenskih prvakov okrog Bleiweisa, ki se proti njim bore mlajši, velja le bolj za Kranjsko; v drugih slovenskih pokrajinah so pa bodoči voditelji mladoslovencev, od katerih so nekateri iste starosti ali celo starejši ikakor voditelji staro- slovencev, že prej imeli važne, včasih celo vodilne pozicije. Zato mislim, da tu ni mogoče govoriti o staroslovenski in mladoslovenski generaciji, ampak o rastoči diferenciaciji in razkolu med dvema strujama, ki sta pa obe obstajali že od začetkov slovenskega političnega gibanja. 1 5 2 I. Prijatelj, o. d., II, str. 377. iss pj-av tam. ц, ф-, 446. 154 p r a v tam, IV, str. 5. 1 5 5 Članek v Slovenskem Narodu 1. I. 1870; cit. Prijatelj, o. d., III, str. 298, in IV, str. 5. 1 5 « I. Prijatelj, n. d., IV, str. 71. 144 V. Razdobje dvajsetih ali petindvajsetih .let, ki se začenja z meščansko revolucijo leta 1848, se nam je tako pokazalo Ikot prvo odločilno razdobje za formiranje Slovencev kot naroda v političnem smislu besede. V tem procesu ne more biti govora o dominantni vlogi konservativnih sil, ampak smo priča kompliciranim odnosom med liberalnimi in konservativnimi silami, pri čemer je pa pri Slovencih kakor drugod iniciativa, v nacional­ nih vprašanjih na strani liberalnih sil. Prav tako pa tudi ne more biti govora o tem, da bi slovensko meščanstvo in meščanska inteligenca na­ stajala v večji meri šele v kasnejiši, npr. v Taaffejevi dobi. Že v letu 1848 nam postanejo razna društva, listi in vsa vsebina slovenskega narodnega gibanja nerazumljivi, če ne suponiramo, da je slovensko meščanstvo tedaj že v procesu nastajanja. V šestdesetih in sedemdesetih letih ne govore za obstoj slovenskega meščanstva samo čitalnice ter druga društva ter vse­ bina številnih publikacij, ki vendar niso prvenstveno namenjene za kmete, ampak tudi vsi volilni boji za kranjska mesta, dolgoletna slovenska večina v kranjski Trgovski in obrtni zbornici itd., kar je vse nerazumljivo, če ne suponiramo obstoja slovenskega meščanstva, ki pri vsem tem nastopa. Jasno pa je, da obstoje v tem oziru razlike med pokrajinami; v Trstu in Gorici se slovensko meščanstvo razvija bolj počasi kakor na Kranj­ skem, na Štajerskem in posebno na Koroškem se pa struktura nacionalno opredeljenega slovenstva bolj približuje tipu kmetskega prebivalstva pod političnim vodstvom duhovščine, čeprav zlasti na Štajerskem ne smemo prezreti dejstva, da se je majhen tabor slovenskega nacionalnega me­ ščanstva formiral primeroma zelo zgodaj. Primerjanje tedanjega položaja pri Slovencih s položajem pri drugih jugoslovanskih narodih, ki so živeli v isti avstrijski monarhiji, dokazuje, da Slovenci v času revolucije 1848/49 v procesu formiranja naroda v političnem smislu besede brez dvoma zaostajajo, za Hrvati na Hrvatskem in za vojvodinskimi Srbi. Pri Hrvatih na Hrvatskem je mogoče govoriti o »nehistoričnem« narodu le z vehkimi rezervami, saj predstavlja tuji etnični element pri njih med plemstvom le visoka aristokracija (zlasti v Slavoniji), ki večinoma niti ne živi stalno v deželi, med meščanstvom pa tuji (nemški) element, kolikor je doslej znano, politično sploh ne pride do izraza; temu se pridruži obstoj hrvatske pokrajinske avtonomije v okviru Ogrske in Avstrije že v okviru političnih uredb dobe pred revo­ lucijo 1. 1848. Pri vojvodinskih Srbih ima ogromen pomen dejstvo, da je etnična enota pri njih tudi verska enota, ki so ji sicer podrejeni tudi pravoslavni Romuni, in da je obstoj te enote priznan v obliki nekake kulturne (verske in šolske) avtonomije tudi v političnih uredbah dobe pred 1. 1848; poleg tega pa obstoji pri njih že stoletje srbsko'opredeljeno meščanstvo. Če upoštevamo vse to in še svojevrstno vlogo Vojne krajine, nam postane razumljivo, kako je bilo mogoče, da je Hrvatska že 19. aprila 1848, v nasprotju z določbami od vladarja podpisane ogrske ustave in brez vsakega soglasja dvora, prekinila odnose z ogrsko vlado in ni pri­ znala kompotenc ogrske vlade na ozemlju Hrvatske", in da so ogrski Srbi začeli že 12. junija 1848 z državljansko vojno, v kateri so se proti njim 10 Zgodovinski časopis 145 poleg ogrskih v začetku borile tudi avstrijske čete. Drugačno sliko pa dobimo, če primerjamo tedanje stanje pri Slovencih s položajem pri Hrvatih v Dalmaciji in Istri. Kakor že omenjeno, se razmerje socialne premoči Italijanov v odnosu do Slovencev omejuje na dejstvo, da so Italijani večina prebivalstva v Trstu, Gorici in istrskih obrežnih mestih, medtem ko moremo o vplivu tradicije politične pripadnosti v korist italijanske orientacije govoriti le pri beneških Slovencih, morda v začetku nekaj tudi v Koprščini; zato se z izjemo nekaj obrobnih primerov slo­ venska poilitična orientacija pri primorskih Slovencih uveljavi zelo zgo­ daj, že v revoluciji 1848/49 in potem zopet v šestdesetih letih. Drugačen je položaj v Dalmaciji, kjer v času revolucije 1848/49 moči političnega nacionalnega gibanja niti po objektivnih znakih (društva, listi, volitve) niti po oceni sodobnikov samih ne moremo primerjati niti z močjo tega gibanja pri tedanjih Slovencih. Razdobje, ko politično nacionalno gibanje zares nastopi in se končno zmagovito uveljavi, sta za Dalmacijo dve de­ setletji od začetka šestdesetih do začetka osemdesetih let preteklega sto­ letja; pri tem se je treba boriti proti socialni premoči številčno šibke italijanske manjšine, za katero govori tudi sugestivni vpliv italijanske kulture (vlogo, ki jo je pri tem igral Niccolò Tommaseo, je mogoče primerjati z vlogo A. Auersperga-Anastasiusa Griina na Kranjskem), končni rezultat itega boja je pa približno isti kakor rezultat istodobnega boja na Kranjskem. Pri istrskih Hrvatih, kjer je bilia italijanska manj­ šina številčno bolj močna in njena socialna in kulturna premoč še večja in kjer za Hrvate tudi ni govorila tradicija pokrajinske avtonomije, je bil ta proces še bolj počasen, podpiran je bil od drugih Hrvatov z vzhoda preko Liburnije in od Slovencev s severa ter je končno proti koncu avstrijske dobe zajel skoraj vse hrvatsko govoreče prebivalstvo.157 A tudi že omenjeni primer slovenskih Prekmurcev, kjer se v avstroogrski dobi ni izoblikovalo slovensko politično gibanje, ima svojo analogijo1 pri hrvat­ skih Medmurcih in Bunjevcih, ki so prav tako po politični meji ločeni od glavnine svojega naroda; tudi tu kmet v svoji konservativnosti ohranja svoj jezik, meščanstvo in meščanska inteligenca se madžarizira, nekaj duhovnikov se udejstvuje na področju nacionalne kulture in vzdržuje zveze z rojaki onstran politične meje, do pravega formiranja političnega nacionalnega gibanja pa v tem času še ne pride.1 5 8 Predaleč bi nas pri­ vedlo, če bi hoteli primerjati položaj pri Slovencih v tej dobi s položajem drugih narodov, ki so udeleženi pri procesu političnega preroda »ne- historičnih« narodov; za nekaterimi od teh narodov Slovenci zaostajajo, v primerjavi z drugimi so pa pred njimi, pri čemer obstoje seveda ob­ jektivni razlogi, ki to pojasnjujejo; v to zadnjo skupino spadajo gotovo Poljaki v Šleziji, da ne govorimo o Mazurih, a pač tudi večina nemad- žarskih narodov historične Ogrske (brez Hrvatske), med njimi prav po­ sebej ogrski Nemci (z izjemo transilvanskih Sasov). 157 Teh vprašanj sem se kratko dotaknil že v poročilu Simpozij ob sto­ letnici narodnega preroda Dalmacije in Istre, ZC XVII, 1963, str. 263—265. 158 Za Bunjevce V. Bogdanov, Bunjevci, povijest, Enciklopedija Jugosla­ vije II, Zagreb 1956, in V. Bogdanov, 2iva prošlost, Zagreb 1957. 146 Ce hočemo odgovoriti na vprašanje o mestu tega razdobja v slo­ venski zgodovini, nam pri tem ne gre za reševanje vprašanja periodiza- cije slovenske zgodovine, kjer je treba seveda upoštevati tudi druge mo­ mente. Zanima nas samo mesto, ki ga ima ito razdobje v procesu formiranja slovenskega naroda v političnem smislu te besede, in njegovo razmerje do kasnejših razdobij v tem oziru. Tu pa moramo reči, da je bila v dobi, ki se začne ileta 1848, in postanejo njeni rezultati trajni v začetku osemdesetih let, odločena slovenska politična orientacija velike večine Slovencev. Pri tem 'seveda oblike, v katerih se je gibanje mani­ festiralo (organizacije, listi in druge publikacije, volitve in boji v izvo­ ljenih zastopstvih), "niso bile tako radikalne kakor tam, kjer smo že priča državljanskim vojnam in gibanjem za direktno odcepitev od ob­ stoječih držav, čeprav tudi pri Slovencih te oblike niso zelo blage, zlasti ne v letih po 1866; na vsak način pa Slovenci niso v tem okviru izjemen primer. Priznani cilji gibanja so v tem času avtonomna Zedinjena Slo­ venija ali tudi že jugoslovanska enota v okviru Avstrije, včasih (tudi le boj za pravice in enakopravnost slovenskega jezika. Vendar se pa v boju okrog teh ciljev formira poseben slovenski politični tabor; tudi ta pri­ dobitev je ostala ohranjena in poznejša sodelovanja pod konservativnim vplivom stoječih vodstev slovenskega gibanja z nemškimi konservativci niso zavzela oblik, ki bi šle preko okvira koalicije različnih političnih taborov. Ce se pa vprašamo, kdaj je pozneje prišlo glede na obseg, _ ki ga je slovenska orientacija imela, glede na cilje in metode boja do bi­ stvenih novih momentov, je treba odgovoriti, da se desetletja ni nič bistvenega spremenilo, vse do novega prelomnega razdobja v drugem desetletju XX. stoletja, tj. pred petdesetimi lati. Tedaj se spremeni cilj, ker gre že za razbitje Avstro-Ogrske in ustanovitev samostojne jugo­ slovanske države; spremene se sredstva, ki postanejo bolj radikalna in dobe včasih že obliko boja z orožjem v roki (dobrovoljci, upori vojakov, boji na severni meji 1918/19); v končnem rezultatu so za slovensko po­ litično orientacijo pridobljeni Prekmurje in večina prebivalstva štajer­ skih mest in trgov. Če se pa vprašamo, kdaj se je tudi to stanje bistveno spremenilo, moramo preiti zopet nekaj desetletij, dobo do štiridesetih let našega stoletja, do časa pred dvajsetimi leti. V tem času, ko je vodstvo slovenskega nacionalnega boja prešlo v roke novih družbenih sil, ne več tistih, ki so ga vodile dotiej, se moremo tu v soglasju z vsebino te raz­ prave dotakniti le nacionalnega aspekta. V tem oziru moramo pa ugo­ toviti, da smo priče štiriletnega neprekinjenega krvavega boja in da je rezultat tega boja na eni strani pridobitev velikega dela tistega slo­ venskega ozemlja, ki je prišlo po prvi svetovni vojni pod oblast Italije, na drugi strani pa nova organizacija jugoslovanske države na bazi fede­ rativne ureditve. Problemi, o katerih govori ta razprava, zanimajo danes predvsem zgodovinarja, čeprav imajo določene strani teh problemov tudi danes še neposredno aktualen pomen. Narodi brez dvoma niso večni, a za zgo­ dovinarja, ki prepušča drugim kombinacije o tem, kaj bo,, in se drži izkustveno danih dejstev, je važno, da narodi še vedno obstoje. Z njimi pa obstoji tudi nacionalna zavest, ki tudi danes po Renanovih besedah 147 10* dokazuje svojo upravičenost in moč s tem, da zahteva od posameznikov žrtve. Razdobje sredi XIX. stoletja, ki n a s od njega loči sto let, vzbuja v slovenski javnosti p r i m e r o m a malo zanimanja; drugače je pr i H r v a t i h v Dalmaciji in Istri, kakor dokazujejo podatki v že c i t i ranem poročilu o simpoziju ob stoletnici narodnega preroda. Jasno je, da danes potre­ bujemo kr i t ično sliko o tej dobi, da ne m o r e biti govora o idealiziranju in še manj o vračanju v preteklost. Pot rebno si je pa postaviti vprašanje, kakšno je razmerje med t remi etapami, ki smo jih razlikovali. Tu p a prav hi t ro spoznamo, da je prva etapa pred sto leti na eni s t rani stopnja, na drugi s t rani je pa glede ozemlja in zavesti l judi na njem ustvari la določen okvir, in da b i brez ite stopnje in tega okvira druga etapa, doba pred petdeset imi leti, n e bila mogoča. Obe ti dve etapi skupaj sta zopet kot stopnja in okvir nujen pogoj za tret jo etapo, za njeno pot napre j in za okvir vsega dogajanja v njej. Opozarjanje na razmerja teh vrst spada pa med najbolj važne naloge zgodovinarja. LE RÉVEIL POLITIQUE DES SLOVÈNES AU XIXe SIÈCLE DANS LE CADRE DES PROBLÈMES NATIONAUX EUROPÉENS (Résumé) L'auteur n'a pas l'intention de traiter les problèmes nationaux (en général ou au moins chez les Slovènes) dans leur ensemble; il se borne à l'aspect de la nation comme unité de la volonté politique qui veut décider de son propre sort, de la conscience nationale comme »plébiscite de tous les jours« (E. Renan). Ce phénomène tire son origine, dans l'Europe continentale, de la Révolu- tion française. C'est alors que s'est formée la nouvelle nation française, en liaison étroite avec le nouveau rôle politique actif des masses, causé par le problème de la suppression du régime féodal et par les nouvelles formes de la vie politique; la nouvelle nation s'est formée en règle dans le cadre de l'Etat français de l'Ancien Régime; or, la différence entre la passivité avec laquelle les populations ont subi les changements politiques au temps de l'Ancien Régime et entre leur rôle actif lors des changements des frontières depuis la Révolution démontre dans quelle mesure la situation a changé. Chez les Italiens, l'unité de la langue littéraire et la conscience nationale italienne existent depuis des siècles; l'unité politique italienne comme programme d'un mouvement politique, cependant, n'apparaît que dans les cercles des partisans italiens de la Révolution française, d'abord comme le programme d'un mouve- ment très restreint, avant la Révolution de 1848 déjà comme programme des mouvements très répandus. Les débuts du mouvement pour l'unité allemande, même s'ils sont liés à la lutte contre l'hégémonie française, sont l'oeuvre des anciens partisans de la Révolution française ou au moins de ceux qui ne veulent pas restaurer l'ancien ordre des choses, et tout ce mouvement est lié, avant et encore pendant la Révolution de 1848, à l'opposition contre l'ordre social et politique existant en général. La formation des nations modernes dans le sens politique de ce mot est donc liée aux révolutions bourgeoises, elle coïncide avec l'époque de la préparation, de la période active et des conséquen- 148 ces de celles-ci; la nouvelle activité des masses, guidées par la bourgeoisie, se substitue à l'ancienne situation où les masses restent très souvent (pas toujours) passives à l'égard, de l'ordre politique et de ses changements; c'est vrai même dans les cas où les révolutions bourgeoises n'ont pour résultait qu'une consti- tution très modérée et où les mouvements nationaux se bornent à la lutte pour une autonomie provinciale ou pour la langue et ne sont pasi encore donné pour but la création d'un Etat national. Il y a, cependant, des différences essentielles dans le procès de la for- mation des nations. Les Français se sont constitués en nation au fond dans le cadre d'un Etat déjà existant; cette nation ne comprend pas les Belges et les Suisses de langue française, mais elle comprend (d'après les principes de la Révolution française qui n'ont pas changé depuis) toute la population de la France, aussi celle d'un parler assez différent de la langue littéraire ou d'une origine tout-à-fait différente; ces parlers ne sont pas développés en langues littéraires et n'ont pas servi comme base à une conscience nationale dans la vie politique. Dans les Iles Britanniques, la différence entre les deux nations, la britannique et l'irlandaise^ ne coïncide pas avec la différence entre les langues resp. dialectes parlés de la population. En Suisse, nous pouvons parler d'une seule nation dans le sens politique de ce mot, malgré l'existence des trois langues littéraires. Chez les Italiens et chez les Allemands, il s'agit évidemment de créer l'unité politique, étant donné le fait que ces peuples sont partagés entre beaucoup d'Etats ou vivent même (surtout les Italiens de la Lombardie-Vénétie) sous la domination d'un Etat étranger; le mouvement pour l'unité politique fait partie de la lutte pour la nouvelle société bourgeoise et le développement culturel y joue un rôle, étant donné le fait que l'unité culturelle précède l'unité politique; pourtant, ce n'est pas une lutte contre les classes supérieures de la société étrangères du point de vue ethnique et contre leur prédominance dans les villes, ce n'est pas une lutte contre la prédominance de la langue étrangère dans les écoles et dans l'administration, puisque tous ces problèmes n'existent pas en Italie et en Allemagne, puisque même l'Autri- che se sert en Lombardie et en Vénétie en règle dans l'enseignement et dans l'administration de la langue italienne et des fonctionnaires italiens. A l'Est du territoire italien et allemand, nous sommes en présence de trois Etats multinationaux, la monarchie des Habsbourg, la Russie tsariste et l'ancienne Turquie, et le procès dont nous parlons a eu pour conséquence la décomposition de ces empires et la création des Etats nationaux resp. (sur le territoire de l'ancienne Russie tsariste) d'une fédération des peuples sur la base d'un nouvel ordre social. L'auteur se borne, cependant, à un autre aspect du problème national, caractéristique surtout (mais non exclusivement) dans l'ancienne monarchie des Habsbourg. On peut y distinguer, au début de lépoque qui nous intéresse, deux types de peuples d'après leur structure sociale; les uns se com- posent de toutes les classes sociales, tandis que chez les autres les hautes clas- ses sociales appartiennent à un autre groupe ethnique, ce qui a son influence sur le caractère ethnique des villes et sur la langue de la haute culture sur le territoire de ces peuples. Dans la monarchie des Habsbourg, c'est le cas des hautes classes sociales allemandes sur les territoires ethniques tchèque et slo- vène, des classes magyares dans la majorité des régions ethniques non-magy- ares de la Hongrie historique, des Polonais en Galicie orientale, des Italiens comme habitants des villes dans les pays sur la côte orientale de l'Adriatique; naturellement, on trouve des cas analogues aussi en dehors du territoire de l'ancienne monarchie. On a appelé, avec une terminologie non très heureuse, la première catégorie »nations historiques« et la seconde catégorie »nations non- historiques« ou même »nations sans histoire«; en tout cas, le signe distinctif 149 est la structure sociale, non pas la tradition historique et même pas toujours la domination politique, bien que ces aspects coïncident souvent. A l'époque des révolutions bourgeoises, l'opinion prédominante chez les »nations historiques« est que ces nations seules méritent d'être considérées comme nations, tandis que les autres ne sont que des peuples des paysans; on exprime souvent l'opinion que ces langues disparaîtront (comme les costumes nationaux et les autres curiosités ethnographiques) avec les progrès de la civilisation moderne, mais on souligne surtout que ces langues ne peuvent pas devenir des langues de la haute culture et moins encore le cadre pour la formation d'une unité politique qui veut décider de son propre sort; pour soutenir ces thèses, on invoque souvent la situation des Bretons, des Gallois et des cas analogues de l'Europe Occidentale. Les conservateurs et les libéraux de droite des »-nations historiques« veulent réaliser ces thèses par la collaboration avec les régimes politiques; mais on trouve des tendances analogues aussi chez les révolution- naires de ces nations, p. ex. dans les projets au temps de la révolution de 1848 de partager l'Autriche entre l'Allemagne (dans le cadre géographique de la Confédération germanique), la Hongrie historique, l'Italie et la Pologne histo- rique; dans l'Europe du milieu du XIXe siècle, l'existence des »nations non- historiques« est peu connue et il y a peu de gens qui croient qu'elles ont un avenir. Dans cette situation, les »nations non-historiques« doivent créer leur propre bourgeoisie, développer leur culture nationale et mener une lutte poli- tique. Entre les mains des »nations historiques« se trouvent en règle la grande propriété et le capital, ces nations peuvent profiter du développement des vil- les et autres habitats non-agraires pour l'assimilation des immigrés, le suffra- ge censitaire et non-égal est en règle à leur avantage, elles peuvent se servir souvent aussi de la pression exercée par les régimes politiques, surtout pour empêcher le développement de la bourgeoisie des »nations non-historiques«. Les résultats de cette lutte sont au XIXe siècle très différents chez ces »nations non-historiques« et même dans les différentes régions habitées par la même nation; quelques nations ont de grands succès dans le développement de leur bourgeoisie et de leur culture nationale, les masses de la population adhèrent au programmes politiques nationaux, mais même dans ces cas on ne peut pas en règle empêcher tout-àfait l'assimilation, et gagner pour la politique nationale la totalité de ceux qui parleut la même langue; mais il y a des cas où les pay- sans conservent leur langue et où il existe une littérature populaire dans la langue nationale, tandis qu'une bourgeoisie nationale et un mouvement poli- tique avec un programme national ne se développent pas. Au XXe siècle, au contraire, la thèse des »nations non-historiques« a un succès presque total dans cette partie de l'Europe; cette thèse sur une unité politique en liaison avec la langue littéraire, qui est apparentée à tous les dialectes des paysans, développée surtout dans ces pays, a eu son influence sur l'organisation territoriale de 1 Union Soviétique et a aujourd'hui son influence sur les problèmes politiques de l'Inde et de la Chine. Les Slovènes sont un cas très typique d'une »nation non-historique«. Sur la plus grande partie de leur territoire ethnique, l'allemand est au début de leur réveil national la langue des classes supérieures de la société, de l'admini- stration et de la haute culture, et l'on considère ce territoire jusqu'à 1866 comme faisant partie de la Confédération germanique; les Italiens ne se trou- vent dans cette situation envers les Slovènes que sur une partie très restreinte du territoire ethnique slovène; une partie de ce territoire ethnique (le Prek- murje) appartient à la Hongrie historique. La renaissance nationale slovène a depuis la deuxième moitié du XVIIie siècle le caractère d'un mouvement cul- turel; en 1848 elle devient aussi un mouvement politique. Alors apparaissent 150 aussi sur ce territoire les thèses typiques des »nations historiques«, surtout des Allemands; quelques — uns contestent la langue littéraire slovène comme langue de tous les Slovènes et ne voudraient reconnaître que l'existence des dialectes; les autres voudraient restreindre cette langue à l'enseignement élé- mentaire et à la littérature populaire; tous s'opposent au principe de cette langue comme cadre d'une unité politique qui voudrait décider de son propre sort; c'est aussi la thèse des conservateurs et des libéraux de droite qui s'appuient sur le gouvernement et non seulement la thèse de ceux qui pensent déjà à leurs Etats nationaux. Pour répondre à la question, quand le mouvement poli- tique national l'emporte chez les Slovenes, l'auteur s'appuie sur les résultats des élections en 1848—1849 et après 1860. Il faut employer cette méthode avec beaucoup de réserves; le suffrage est longtemps censitaire, indirect et inégal, les élections expriment plutôt l'orientation des différentes couches sociales que celle de la population toute-entière; à cause du vote public et pour des autres raisons la pression politique joue un rôle; au début, les campagnes électorales ne sont pas encore dominées par des partis politiques bien organisés, les motifs personnels etc. jouent un rôle et il est souvent difficile de reconnaître l'attitude des électeurs et même des députés. En 1848—1849 et lors desi élections en 1861, les Slovènes ont déjà leurs organisations, journaux, programmes et députés, il y a des partisans et des adversaires de leur mouvement national, mais aussi beaucoup d'indifférents, la situation n'est pas encore claire. Les élections de 1867 marquent la victoire décisive du mouvement politique slovène sur la plus grande partie du territoire ethnique slovène. Au temps 'de la pression des régimes défavorables de l'époque suivante, il y a encore des défaites, mais on conserve la majeure partie des positions gagnées. Les élections entre 1878 et 1883 marquent un retour à la situation en 1867, et maintenant la situation ne change pas à cet égard essentiellement jusqu'à la fin de l'Autriche-Hongrie, même pas après l'introduction du suffrage universel depuis 1897. L'orientation politique slovène l'emporte chez la plus grande partie des Slovènes, mais non pas chez tous ceux qui sont Slovènes du point de vue ethnique; cette exception est représentée alors surtout en Styrie et en Carinthie par la majorité de la- population des villes et bourgs sur le territoire ethnique slovène et par une petite partie de la population paysanne, par les Slovènes de la Hongrie histo- rique et, naturellement, par ceux de la Vénétie. Quant à la structure intérieure du mouvement national slovène à l'époque entre 1848 et 1868 environ, la thèse dominante caractérise ce mouvement comme dirigé par les conservateurs, avec quelques symptômes de tendance libérales seulement; d'après cette opinion, ce n'est que vers 1868 qu'apparaît un mouvement slovène libéral, représenté par un journal et bientôt par un parti politique à part. Cette thèse sur les deux générations, les »Vieux Slo- vènes« et les »Jeunes Slovènes«, explique cette évolution par la situation des Slovènes comme — au début — un peuple des paysans qui sont sous l'influence du clergé qui est déjà slovène, tandis que la bourgeoisie reste — à quelques exceptions près — étrangère au mouvement national slovène; ce n'est que plus tard que se développe la bourgeoisie slovène, qu'apparaissent en plus grand nombre les intellectuels laïques Slovènes et avec eux le libéralisme slovène. A cette thèse l'auteur oppose une autre explication de l'époque entre 1848 et 1868 et déjà de la révolution de 1848 chez les Slovènes. En 1348, il y a déjà à Vienne, à Graz et aussi dans les pays slovène» des cercles de jeunes intellectuels et d'étudiants Slovènes libéraux. De l'autre côté, il faut distinguer plusieurs courants dans le clergé; il y a d'abord le josephinisme du haut clergé, habitué à suivre toujours des directives du gouvernement; il y a des débuts de l'ultra- montanisme, dont-les partisans se sentent Slovènes, mais-sont surtout cléri- 151 eaux; il y a enfin des catholiques libéraux qui sont, dans les questions poli- tiques et nationales, solidaires avec les laïques Slovènes libéraux. Les cercles des libéraux laïques et des catholiques libéraux, qui approuvent la révolution du mars 1848, dressent au début de la révolution sous l'influence de l'austro- slavisme tchèque et croate le programme politique de la Slovénie Unie comme unité territoriale autonome, englobant tous les Slovènes, avec la langue slovène dans l'enseignement et dans l'administration, parfois aussi de l'unité territo- riale de tous les Yougoslaves de l'Autriche; cette. Slovénie existerait dans le cadre d'une Autriche, constituée comme une fédération des peuples, mais non pas de l'Allemagne; la première action politique concrète de ce mouvement est la propagande pour le boycottage des élections au Parlement allemand de Francfort. Les conservateurs Slovènes, qui étalent avant 1848 actifs dans le mouvement culturel slovène, mais qui ne songeaient pas à un changement des institutions politiques et sont maintenant réservés ou même opposés à la révo- lution de mars, sont parfois désorientés à l'égard de ce programme et à cette action ou les refusent même, voulant borner les demandes Slovènes à quelques droits pour la langue. Les principaux adversaires de l'action nationale slovène sur la territoire slovène ne sont pas les démocrates allemands, mais la bureau- cratie autrichienne, qui craint pour son existence à cause des demandes pour l'administration en langue slovène et qui suit les ordres du gouvernement autri- chien qui a ordonné les élections pour le Parlement de Francfort; elle a de l'influence sur les conservateurs, habitués à suivre ses ordres en politique, mais elle est en conflit avec les libéraux Slovènes, malgré le fait qu'ils ne sont pas contre l'Autriche. Lorsque les conflits nationaux en Autriche deviennent plus aigus et lorsque les libéraux Slovènes, en suivant l'attitude des libéraux et radicaux tchèques, croates et serbes, sont adversaires du mouvement magyar et de la révolution à Vienne en octobre 1848, les conservateurs Slovènes se rapprochent d'eux et adhèrent au programme de la Slovénie Unie. Il s'agit naturellement de deux courants politiques, non pas encore de deux partis poli- tiques organisés; c'est vrai pour toute l'époque jusqu'aux élections de 1873 où ces partis luttent pour la première fois l'un contre l'autre aux élections. Mais pendant la révolution de 1848 l'influence des libéraux est assez grande, ils disposent du principal journal slovène d'alors et l'attitude des députés Slovènes au Parlement de Vienne et de Kremsier, même s'ils mènent chacun une poli- tique propre, est en général libérale. Cela s'explique surtout par le fait que le paysan slovène, préoccupé presque exclusivement de la question de la suppres- sion du régime féodal, se méfie du clergé en politique et a plus de confiance dans les libéraux, même si les libéraux Slovènes ne savaient pas lui démontrer clairement la liaison entre sa lutte sociale contre le seigneur allemand et leur lutte nationale, ce qui rendrait le mouvement slovène beaucoup plus fort. Depuis la révolution à Vienne en octobre 1848, l'accord entre les deux courants du mouvement slovène cesse. Les conservateurs ont des sympathies pour le nouveau gouvernement de Schwarzenberg ou au moins ne le critiquent pas, pour des raisons de la politique générale et plus spécialement à cause des sympathies du clergé ultramontain pour la nouvelle politique ecclésiastique qui a mené enfin au concordat Se 1855. Quelques libéraux hésitent déjà au temps de la révo- lution viennoise en octobre 1848; ils expriment leurs doutes quant à la réalité de la politique de l'austroslavisme; les libéraux Slovènes sont en opposition contre le gouvernement avant et après le coup d'Etat en mars 1849, jusqu'au moment où ils peuvent encore' exprimer publiquement leur opinion, même s' ils sont de l'avis qu'une action directe n'aurait maintenant aucun sens et ne serait que nuisible. Au temps de l'absolutisme de Bach, les libéraux Slovènes se bornent à l'activité culturelle; il y a peu de sources et encore peu de r&- 152 cherches sur leurs opinions politiques, mais il semble que parmi eux aussi se répandent maintenant le panslavisme et les sympathies pour le mouvement italien et Napoléon III, comme parmi les autres Slaves de l'Autriche, aupara- vant partisans de l'austroslavisme. Après 1860, on observe dans le mouvement slovène les mêmes deux courants. Quant au programme national, on hésite entre le programme de la Slovénie Unie et le programme plus modéré des droits pour la langue slovène qu'on combine avec le programme de l'autonomie pour les provinces historiques. Mais les deux courants se trouvent réunis dans l'opposition contre le libéralisme allemand, représenté dans les pays Slovènes aussi par la bureaucratie autrichienne devenue maintenant libérale, les libé- raux Slovènes pour des raisons nationales, les ultramontains aussi parce qu'ils voient dans le régime de Schmerling les débuts des tendances qui ont plus tard aboli le concordat de 1855. Apres la guerre de 1866, les libéraux Slovènes ont réussi de gagner les conservateurs pour le programme national de la Slo- vénie Unie, approuvé par les mases des Slovènes aux grands meetings (»tabors«); de l'autre côté, ces libéraux, à l'exception de la jeunesse universitaire, montrent beaucoup d'opportunisme dans la question de la politique culturelle, du con- cordat; tout cela n'a pas empêché la scission entre les deux camps. Mais cette scission n'a pas le caractère d'une lutte entre les »vieux« et les »jeunes«, malgré les noms des deux partis; on trouve dans les deux caimps des gens d e l a même génération, actifs dans le mouvement politique slovène déjà auparavant, en partie déjà depuis 1848. En 1848, le réveil politique slovène n'a pas la même force comme p. ex. le mouvement croate en Croatie ou le mouvement serbe en Hongrie, mais il a plus de force que les mouvements analogues dans quelques autres pays yougo- slaves; plus tard aussi, il est plus développé que des mouvements analogues chez quelques autres peuples »non-historiques«, p. ex. les Allemands du Bur- genland, où l'on observe les débuts d'un mouvement politique à peine au début du XXe siècle. Dans l'histoire slovène, les années entre 1848 et 1870 environ marquent la première étape de la formation d'une unité politique nationale, qui est pourtant une condition nécessaire pour la deuxième étape, la deuxième décennie du XXe ciècle; où se produit dans une lutte plus radicale la rupture avec l'Autriche, et où l'on gagne des nouvelles populations pour l'orientation politique slovène, et pour la troisième étape, la cinquième décennie du XXe siècle, où une lutte plus radicale encore, guidée par des forces sociales nou- velles et non plus par la bourgeoisie, a contribué, sous l'aspect national, à la libération des vastes régions Slovènes, attribuées auparavant à l'Italie, et à la formation de la nouvelle fédération yougoslave. 153 V a s i l i j M e l i k O nekaterih vprašanjih slovenske politike v začetku šestdesetih let 19. stoletja* K a k o r kaže že naslov, ne n a m e r a v a m govoriti o celotni proble­ mat ik i razmer in polit ike n a Slovenskem v Schmerdingovem času 1861 do 1865. Ne boiii se dotakni l zelo pomembnih vprašanj , kakor na p r i m e r gospodarskega razvoja in socialnih konfliktov tega časa ali Levstikove koncepcije s lovenske politike. Mars ikatere s tvar i so bile dokaj nadrobno zajete v dosedanji l i teratur i , 1 druge bi spet zahtevale posebnih razprav. Zato se omejujem na n e k a t e r a posebna vprašanja. P r v o vprašanje so volitve v deželne zbore deta 1861, prve par la­ m e n t a r n e volitve po letu 1848 na Slovenskem. V zgodovini volilnih bojev od februarskega patenta do p r v e svetovne vojne imajo p r v e volitve leta 1861 poseben značaj in se razlikujejo od vseh poznejših. Mnogokaj v nj ih spominja n a revolucionarno leto 1848, nj ihova glavna značilnost pa je v tem, da še ne poznajo organiziranih političnih s t r a n k in od njih vode­ nega in organiziranega volilnega boja in volilne agitacije. S tem seveda nočemo reči, da vodilnega boja n i bilo — narobe, volitve leta 1861 so bile celo zelo žive. P o d a t k o v o volilni udeležbi pr i pravol i tvah Skorajda ni­ mamo, toda za Kranjsko sem p o originalnem! voli lnem mater ia lu v Držav­ n e m arhivu Slovenije mogel izračunati , d a se je udeležilo pravol i tev v kmečki kuri j i okrog 30'°/o volivcev. T o je odstotek, ki ni bil dosežen n ikdar pozneje vse do uvedbe direktne volilne pravice v začetku 20. sto­ letja. V mestni kuri j i na Kranj skem je znašala udeležba 50 °/o. Ta delež je bil presežen takoj ob naslednjih vol i tvah leta 1867, k a r je povsem razumljivo, saj so o tem, kdo bo imel večino v deželnem zboru na K r a n j ­ skem, odločale volitve v mestih. Ob volitvah leta 1867 in pozneje nastopajo tako na Kranj skem kot v večini drugih slovenskih dežel osrednji deželni slovenski volilni odbori, ki postavljajo volilni p r o g r a m in določajo kandidate, skrbe za volilno agitacijo in za to, d a bi se glasovi n e cepili med več kandidatov. Vsega tega leta 1861 še ni. Ponekod v mestih, tako t u d i v Ljubljani, se sicer * Referat na zborovanju slovenskih zgodovinarjev, v Kočevju (14.—16. X. 1963). • i Glej v zadnjem času zlasti Ivan P r i j a t e l j , Slovenska kulturnopoli- tdčna in slovstvena zgodovina, Druga knjiga (Obdobje okorelega konservatizma I860—1868), Ljubljana 1956, z zelo obsežnimi političnozgodovinskimi opombami, ki jih je napisal Dušan Kermavner. 155 formirajo vodilni odbori, ki pa v g lavnem n e žele biti s t rankarsk i in t u d i ne izhajajo iz slovenskih vrst. P r i njih naj bi se priglasili vsi kandidat i , odgovarjali na vpraišanja volilcev na posebnih sestankih volilnih u p r a ­ vičencev, organizirala naj bi se poskusna glasovanja. Kandidat i se leta 1861 javljajo v zelo velikem številu. Ponuja jo se sami, bodisi v t isku bodisi na predvoli lnih sestankih, p r e k o vplivnih znancev n a terenu, po­ stavljajo ali nasvetujejo j ih dopisniki v časopisih, na sestankih volilcev ali raznih organizacij. 2 Od slovenskega časopisja dajejo nasvete za volitve Bleiweisove No­ vice t e r J e r a n o v a Zgodnja Danica. Medtem ko priporočajo Novice voliti ljudi, ki se-bodo zavzemali za pravice slovenščine in zagovarjali njeno enakopravnost, naroča Zgodnja Danica volilcem, naj poleg tega izbirajo le ljudi, k i bodo brani l i katol iško vero. Smeri obeh časopisov sta si močno različni. J e r a n o v a Zgodnja Danica nedvomno izraža eks t remno kler ikalno smer, za ka tero nit i n e m o r e m o trdi t i , da bi jo podpirala duhovščina v celoti. »Ljuba prel juba n a m je narodovnost dn slovenšina, Bog n a m jo ohrani in daj, d e bi j i odperl i v ra ta v šole in pisarnice, kakor pravica tirja; toda pervo n a m je naša p r a v a katol iška vera. Vsa moja slovenšina m i ni piškaviga oreha vredna, ako sim ob vero in po smert i vekomaj zaveržen.« Tako piše Zgodnja Danica 28. m a r c a 1861.3 »Naš m a t e r n i jezik je v a r h p r a v e vere,« govori Slomšek i s tega ' le ta, »katoliška vera ravno t a k o med n a m i omaguje, kakor se slovenski r o d ponemčuje.« 4 Zgodnja Danica je r a z m e r o m a indiferentna glede ustave. »Te n e bomo n e hvalili, ne grajali. Saj vemo iz zgodovine, d e so podložni absolutnih in. vs tavnih deržav kmialo dobre, k m a t o slabe čase imeli.«5 Slomškov past irski list iz februarja 1861 je poln pesimizma. 6 T o j e čas velikih porazov cerkve. Zedinjenje je uničilo s tar i red v Italiji, papeška država, močno zmanj­ šana, je v zadnjih zdihljajih, l iberalizem povsod dviga glavo, cerkev je v defenzivi. Močno se razbur ja Zgodnja Danica n a d vsak im izražanjem svobo­ domiselnih in l iberalnih nazorov, n a d vsako kr i t iko duhovščine. O slo­ vanskih političnih časopisih v Avstriji pravi, da se z veliko vnemo po­ ganjajo za narodnost, za katoliško' v e r o pa »veči del niso ne krop ne voda«. »Ako nimajo lepe besede za našo sveto vero, t a k i časniki niso vredni d a žive.« In n a t o sledi grožnja: »Gotovo je, de na Slovenskim se brez duhovske pomoči ne more noben časnik ohraniti .« 7 Nasprot i t a k e m u e k s t r e m n e m u kler ika lnemu stališču so Novice po­ vsem jasno za ustavno monarhi jo. I n k a k o r so odklanjale po oktobrski diplomi dane deželne s ta tute zaradi njih r e a k c i o n a m o s ü , t a k o najdejo pr i februarskem p a t e n t u glavno pomanjklj ivost v tem, da manjka še 2 Glej zlasti Laibacher Zeitung marca 1861; posebej Gausterjev predlog, v Laibacher Zeitung 5. marca in v Novicah 6. marca; pismi Höfferna Strahlu z dne 16. in 22. marca 1861 (Rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjiž­ nice v Ljubljani). 3 Zgodnja Danica 28. 3. 1861, 51. 4 Zgodnja Danica 21. 11. 1861, 192. 5 Zgodnja Danica 11. 4. 1861, 60. e Zgodnja Danica 28. 2. 1861, 33, 34. 7 Zgodnja Danica 28. 3. 1861, 51. 156 marsikaj, kar je bistvo prave ustavne vlade, tako na primer odgovornost ministrov, § 13, obstoj gosposke zbornice. Vendar pa, pravijo Novice, moremo »za zdaj zadovoljni biti s tem, kar smo prejeli. Velika oblast je vendar dana ljudstvom, in njih naloga v deržavnih in deželnih zborih bo, da po postavni in mirni poti dosežemo sčasoma vse, česar zahteva prava ustavna vlada. Saj ena krepka korenina je s tem, kar so nam cesar 26. svečana dali, ustavnemu drevesu v našem cesarstvu zasajena;' to je gotovo.«8 V celem se pri volitvah leta 1861 prepletata dve vrsti boja; boj med liberalnimi in konservativnimi ali klerikalnimi nazori in boj za pravice slovenščine oziroma proti njim. Zraven se meša v volitve še vladni vpliv. Na žalost o podrobnostih tega boja razmeroma malo vemo. Časopisi so skopi, podrobna poročila vladi in vladna naročila, ki se tičejo volitev in ki bi nam mogla' mnogokaj povedati, pa v Državnem arhivu Slovenije manjkajo — zabeleženo je, da si jih je v osemdesetih letih izposodil grof Pace. Splošno razpoloženje po desetletju absolutizma je bilo leta 1861 tako ostro proti vsemu konservativnemu, da nihče ni hotel biti konservativen. »Liberalen je danes vsak, pa naj skrivaj tiči čez ušesa v reakciji,« piše celovški dopisnik Laibacher Zeitung.9 V celem konservativne sile na vo­ litvah ne uspejo. V Ljubljani sta propadla vladna kandidata Schöppl in Marenzi.10 Na celem slovenskem ozemlju je bil izvoljen pri prvih volitvah en sam duhovnik, Kaffol na Tolminskem. Propadli so Einspieler v šmo- horskem volilnem okraju, Muršec v mariborskem, kanonik Zavašnik v ljubljanskem, dekan Kramar v kranjskem, dekan Grab rij an v vipavskem, župnik Vovk v trebanjskem, itd.11 Medtem ko na Kranjskem neuspeh duhovščine nedvomno pomeni poraz klerikalnega, konservativnega ta­ bora in kaže, da so bili kmečki volilci, kakor leta 1848, proti duhovščini, pa nam j e o drugih deželah teže soditi. Ali sta na primer Muršec in Ein­ spieler propadla zaradi tega, ker sta bila slovenska kandidata ali zato, ker sta bila duhovnika? Rečemo lahko le to, da je mogla agitacija »ne volite duhovnikov« imeti lep useh proti nekaterim slovenskim kandida­ tom in da so se je zato mogli protislovenski agitatorji tudi namenoma posluževati. Kar se tiče nacionalne strani, imajo Slovenci proti sebi tako libe­ ralne Nemce oziroma Italijane, 'kise zavedajo svoje narodnosti in so prav zato, kot je za nacionalne buržoazije značilno, narodnostno nestrpni in šovinistični, prav tako pa tudi ljudi starih konservativnih pojmovanj, ki narodnostne ideje in zahteve sploh zavračajo, zato pa se jim zdi samo ob sebi umljivo, da so šole in uradi nemški oziroma italijanski in da je slovenščina jezik neizobražencev. Proti sebi imajo tuje uradništvo, ki je z narodnostnimi zahtevami" ogroženo v svoji eksistenci, pa tudi vlado, ki 8 Novice 6. 3. 1861, 75. 9 Laibacher Zeitung 22. 3. 1861. 10 Ost und West 4. in 6. 4. 1861. 11 Glej Ost und West 14. 4. 1861 (za šmohorski okraj), Novice 27. 3. 1861 (za mariborski okraj), volilni material v Državnem arhivu Slovenije (za Kranjsko). 157 je negativno razpoložena do slovenskih teženj in ima preko svojega uradniškega aparata ogromen vpliv. Da smo natančnejši: leta 1861 skoraj nihče ne govori o neenako­ pravnosti slovenščine. Z vseh strani se izražajo najboljše želje za njeno napredovanje, za njeno upoštevanje, izjavlja se ljubezen do slovenščine, obljublja se ji vsestranska podpora. Izražajo se le pomisleki prati pre­ napetosti, strah pred nepotrebnim bojem, ki razdira stoletno slogo, po­ udarja se potreba po postopnem napredku, ker slovenščina še ni dovolj izoblikovana, naglasa se potreba po nemščini, ki da jo najbolj čuti kmet itd. Toda vse te pomisleke in rezerve izraža marsikdo od kandidatov pri volitvah šele pozneje, bodisi da se je v vodilnem boju zavestno nalašč kazal Slovenca, bodisi da je zares mislil, da se slovensko narodno gibanje ne bo razvilo s tako silo, da bo ponižno in združljivo z njegovo nemško liberalno ali konservativno usmeritvijo, pa se je zato šele pozneje končno ločil od slovanske poti. Vsekakor meje med prijatelji in sovražniki ob času volitev še mnogokje niso bile jasne. Novice so priporočale za po­ slanca marsikoga, ki je stal potem, ko je bil izvoljen, v nasprotnem ta­ boru. Ne gre samo za Dežmana, ki je ob volitvah še veljal za Slovenca in ki je kot državni poslanec na Dunaju jasno prestopil na protislovensko stran. Vitez Waser, ptujski posilanec, je podpisal slovensko' peticijo Schmerlingu12 in poudarjal svoj slovenski rod.13 V celjskem okraju iz­ voljeni Mertl (Morti) je bil član slovenske čitalnice v Celju ter je ob­ ljubljal pri- volitvah, da se bo potegoval za slovenščino.14 Derbič, poslanec kranjskega okraja, in Brolih, poslanec Tržiča, Kamnika in Radovljice, sta sodelovala pri izročitvi peticije Schmerlingu.15 Karl Wurzbach, po­ znejši deželni glavar in deželni predsednik na Kranjskem, je še leta .1863 poudarjal, da je slovenščina njegova materinščina ter je v deželnem zboru branil nekatere pravice slovenskega jezika.16 Novice svetujejo v obliki dopisov celo vrsto ljudi, ki bi bili pri­ merni za poslance, omejujejo' pa se samo na Kranjsko in štajersko.17 Nasveti niso dobro' pretehtani. Ponekod naštevajo po več kandidatov za eno samo poslansko mesto, drugod pa spet priporočajo enega kan­ didata za več različnih volilnih okrajev. Vse to seveda onemogoča vsako načrtno glasovanje in cepi glasove. Poleg tega niso nasveti v časopisu povezani z organiziramo agitacijo na terenu. Vse je prepuščeno posamez­ nim zavednim Slovencem na terenu, ki se morajo znajti, kakor vedo in znajo. In mnogokje se ne morejo znajti. Trojna izvolitev Bleiweisa na Kranjskem, v ljubljanskem, kranjskem in kamniškem okraju, nam kaže na eni strani moč slovenskega narodnega gibanja, na drugi strani pa tudi njegovo neorganiziranost in pomanjkanje kandidatov. »Od mnogo strani,« piše boštjanski župan Dermelij Bleiweisu, »se nam ponujajo, da m Novice 3. 4. 1861, 114. 13 Stenographische Berichte über die Verhandlungen des Abgeordneten­ hauses, Session 1861—1862, 343 (22. 6. 1861). 14 Novice 8. 5. 1861, 152, 30. 1. 1867, Slovenec 31. 1. 1867. 13 Novice 15. 5. 1861, 163. 16 Bericht über die Verhandlungen des krainischen Dandtages 1863, seja 28. 1. 1863, 99, 100. 1,7 Novice zlasti 6. in 13. 3/1961. 158 bi jih voli l i . . . Mi med tihim hribovjem po Savski ožini in dolini se premalo razpoznamo po Dolenskem in sploh po> slovenskem svetu, za­ torej Vas prav ponižno in zaupljivo prosimo, gospod Dohtar, oznanite nam ob kratkem, ktere može da naj bi volili mi Boštanjci in z nami vred tudi drugi v Trebno poklicani možje, da bi naši izvoljenci korist donesli nam in sploh vsi slovenski deželi. Jako bi želeli, ko bi Vi sami, g. Dohtar, blagovolili naš poverjenec biti.«18 To pismo je za razpoloženje leta 1861 prav gotovo zelo tipično. Deloma še ne dovolj razširjena in utrjena narodna zavest, pritisk nemške in zlasti v Istri italijanske buržoazije in veleposestva, vladnih zastopnikov, zlasti okrajnih predstojnikov, na volilce, ki so bili od njih kakorkoli odvisni, še nejasna ali pa lažna opredelitev do slovenstva pri nemajhnem številu ljudi, in še daleč ne nazadnje pomanjkanje organi­ ziranih priprav na volitve in volilne agitacije S slovenske strani, vse to je povzročilo, da izid volitev za Slovence ni bil ugoden. Nepripravljena, neorganizirana, šibka slovenska stranka niti na Kranjskem ni dosegla večine. Težko je odgovoriti na vprašanje, koliko slovenskih poslancev je bilo leta 1861 pravzaprav izvoljenih. Poslanci so se opredeljevali šele pozneje, kako in kam naj jih tedaj štejemo ob volitvah? Isti volilni možje, ki so meseca marca v kranjskem volilnem okraju izvolili Bleiweisa v deželni zbor ter s tem jasno izpričali svojo slovenska usmerjenost in pri­ padnost slovenski stranki, so> v začetku aprila, ko so morali zaradi Blei- weisovega odstopa ponovno> voliti, s približno enako večino izvolili okraj­ nega glavarja Derbiča, ki se je potem opredelil proti slovenski stranki. Rezultatov volitev iz leta 1861 torej ne moremo obravnavati tako kakor rezultate poznejših volitev. Zadovoljiti se moramo s tem, da povemo, kakšna je sestava prvih deželnih zborov po končanem opredeljevanju izvoljenih poslancev. V kranjskem deželnem zboru se jih je od 36 v letu 1861 izvoljenih poslancev končno opredelilo v slovensko stranko 13. V goriškem deželnem zboru je bilo od 21 voljenih poslancev 7 Slovencev, poleg tega pa je bil v mestnem slovenskem volilnem okraju izvoljen dkrajni predstojnik Grossmann, po rojstvu Čeh, ki je užival le nemško vzgojo in se naučil slovenščine ile za največjo silo, kakor ga opisuje do­ pisnik v Stimmen aus Innerösterreich.10 Na Goriškem so bile nedvomno najmanjše težave za uveljavljanje slovenskih kandidatov. Tu so bili vo­ lilni okraji narodnostno dokaj homogeni, Italijanov ali Nemcev na sk>- venskem ozemlju — razen v mestu Gorici — skoraj ni bilo in nemški vpliv se ni mogel kazati drugače kakor preko uradništva. V štajerskem deželnem zboru se je le en poslanec, Nemec Herman, proti kateremu pa so Slovenci ob volitvah agitirali,20 pridružil slovenskemu političnemu ta­ boru. V koroškem deželnem zboru omenja časopisje kot iskrenega in za­ vednega Slovenca Boštjana Izepa iz Smerč v šmohorskem volilnem okraju.21 V istrski deželni zbor je bil izvoljen en Slovenec, Samsa v 18 Pismo Dermelja Bleiweisu z dne 14. marca 1861 (Rokopisni oddelek Na­ rodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani). 19 Stimmen aus Inneirösterreich 1861, 80. 20 Novice 27. 3. 1861, 106. 21 Ost und West 14. 4. in 2. 5. 1861, Slov. Prijatel 1862, 462. 159 vološkem volilnem okraju. V celem m o r e m o torej našteti v vseh deželnih zborih 23 poslancev slovenske politične orientacije. Na drugih splošnih vol i tvah leta 1867 j ih j e bilo izvoljenih 44. Ta pr imer java n a m kaže, kako močno je v tem obdobju šestih let napredovalo in se organiziralo slo­ vensko narodno gibanje. Drugo vprašanje je opredeli tev poslancev v dunajskem par lamentu . V Schmerl ingovo poslansko zbornico je bilo izvoljenih 200 poslancev. Vo­ litve so n a m r e č odklonile, k a k o r znano, vse ogrske dežele in Benečija, od poznejše avstri jske polovice monarhi je pa tudi istrski deželni zbor, ki se je proslavil z znamenit im nessuno; p r a z n o je ostalo tudi mesto enega zastopnika iz itali janskega dela Tirolske. 2 2 P o nacionalno-politični orientaci j i 2 3 je bilo v p a r l a m e n t u 119 Nem­ cev, kà r j e pomenilo absolutno večino 60fl/o, 26 Poljakov, 26 Čehov, 13 Ukrajincev, 8 Italijanov, 4 Romuni, 3 Slovenci in 1 Srb. P o svoji socialni sestavi j e bil t a n a indirektni način preko deželnih zborov iz­ voljeni p a r l a m e n t zbornica veleposestnikov, inteligence, tovarnar jev in trgovcev. Delež aristokracije n a m kaže podatek, da j e bilo samo poslan­ cev z grofovskim naslovom 19. Zelo veliko je bilo število državnih u r a d ­ nikov: 37.2 4 Duhovnikov j e bilo vsega skupaj 17: zelo malo m e d Nemci — t u so bili le 3 katol iški in 1 protestantski , več pa med drugimi narodi . Sest j ih je bilo med Ukrajinci, 3 m e d Poljaki, 3 med Cehi, 1 med Romuni. S a m o 11 poslanskih imen nosi v p r v e m seznamu članov p a r l a m e n t a oznako zemljiški posestnik (Grundbesitzer). Oznaka vključuje, tudi kmete, ni pa seveda omejena samo nanje. Zato j e ištevilo prav ih k m e t o v v par­ l a m e n t u nedvomno še manjše od 11. Oznake zemljiški posestnik n e na j­ demo pr i n o b e n e m Nemcu, pač pa jo nosi 7 Ukrajincev, 2 Poljaka, 1 Ro­ m u n in Slovenec Cerne, k i pa se v drugih seznamih pojavlja z oznako graščak (Gutsbesitzer). 2 5 Poslanci so se posedli v p a r l a m e n t u tako, da so n a desnici sedeli poljski poslanci iz Galicije ter češki iz Češke in Moravske. 2 6 Med češkimi poslanci je sedel t u d i edini neitali janski zastopnik Dalmacije, Srb Lju- biša. V centru so sedeli Ukraj inci pod vodstvom škofa Litvinoviča, Ro­ muni, mnogi nemški poslanci, zlasti zastopniki veleposestva iz čeških dežel, oba i tal i janska preds tavnika Trsta, z raven njiju pa slovenska za­ stopnika Goriške, C e r n e in Gorjup, V centru so sedeli t u d i vsi štirje kler ikalni preds tavnik i Tirolske (dva nemška in dva itali janska). Na le­ vici so sedeli n a desnem kri lu skupaj skoraj vsi koroški poslanci, poleg 2 2 Prim, uradni seznam Mitglieder des Hauses der Abgeordneten des Reichsrathes, Wien 1861. 2 3 Po tej razdelitvi smo slovenske nemčurje prišteli Nemcem, prav tako smo prišteli poljsko orientirane Ukrajince Poljakom in podobno. Statistike po materinskem jeziku sploh ni mogoče sestaviti. 2 4 Gustav K o l m e r , Parlament und Verfassung in Österreich, Erster Band, Wien 1902, 62 — Vsi ostali podatki o poklicni sestavi so izračunani na podlagi podatkov v uradnem seznamu Mitglieder des Hauses der Abgeordneten des Reichsrathes, Wien 1861. 2 5 Tako v Personen-Registru v Stenographische Berichte über die Ver­ handlungen des Abgeordnetenhauses, Session 1861—62, 107. 2 6 Sedežni red poslancev je ugotovljen na podlagi številke sedeža vsakega poslanca v citiranem seznamu Mitglieder des Hauses. 160 njih kranjski poslanci Toman, Brolih, Derbič, Kromer in Dežman, ne­ koliko stran od njih še zadnji, Wurzbach. Za njimi so bili vsi štirje itali­ janski poslanci iz Dalmacije. Sicer je bila levica polna nemških poslancev iz nemških in čeških dežel, dobro polovico skrajne levice pa so> zasedali štajerski poslanci. Kakor vidimo iz tega bežnega opisa, so se posedli poslanci v prvem parlamentu nove ustavne dobe itako, da se je tradicionalni parlamentarni običaj izbire prostorov po sorodnosti političnih nazorov mešal z izbiro po deželni pripadnosti. Za Tomana pravi Valentin Zannik v svojem opisu dunajskega parlamenta v Novicah27 izrecno, da »se ni po misli in djanji, temuč zavoljo rojakov svojih tje vsedel«. In res je svoje prvotno mesto kmalu zapustil. Sedežni red poslancev drugega zasedanja, v letu 1862, ga najde že na desnici med Čehi.28 Državni zbor se je takoj v začetku razcepil na dva tabora. Zunanji kriterij za razdelitev je bilo kompetenčno vprašanje, vprašanje pristoj­ nosti državnega zbora oziroma deželnih zborov. Levica in center se kakor vlada zavzemata za večjo moč in pristojnost centralnega parlamenta in centralne oblasti. Desnica se zavzema za čim večjo avtonomijo dežel kot zgodovinsko-političnih individualnosti. Prve imenujemo navadno in na kratko centraliste, druge federaliste. Simbol prvih je februarski patent, drugih oktobrska diploma. Prvi so vladna stranka, drugi opozicija ali, kakor so se pozneje, v razliko od opozicije proti vladi, ki je zrasla v Vrstah nemške levice, semintja imenovali, »principielna opozicija«.29 Boj za in proti centralizmu seveda ni značilen le za Avstrijo 19. sto­ letja, najdemo ga v ceh vrsti evropskih držav. Lahko rečemo, da je bila težnja po centralizmu značilna za velik del liberalnih buržoazij v Evropi. Za čim večjo avtonomijo posameznih pokrajin pa so ise prav tako v veliki meri zavzemale konservativne, z nekdanjimi fevdalci in cerkvijo po­ vezane sile, ki bi se mogle, če že ne v središčih in v razvitih predelih, vsaj v bolj zaostalih področjih z avtonomnimi pravicami ustavljati po­ hodu kapitalizma in liberalnih buržoaznih idej. O nasprotjih in težnjah te vrste prav gotovo lahko govorimo tudi v Avstriji. Dva najbolj jasna primera Schmerlingove dobe za to' sta boj tirolskega klerikalnega tabora proti temu, da bi verska enakopravnost veljala tudi na Tirolskem, in težnje veleposestva po tem, da bi vprašanje vključitve veleposestniške zemlje v občino' ostalo prepuščeno deželnim zakonodajam. V posebnih pogojih avstrijske monarhije kot mnogonacionalne države pa je imel boj za centralizem še poseben značaj. Centralistične težnje so odgovarjale težnjam nemške liberalne buržoazije in birokracije po gospodarski in politični nadvladi nad nenemškimi narodi. »Centralizem je isto kot ger­ manizacija«— pravi Palacky.30 V boju proti takemu centralizmu se zdi zlasti češki in poljski buržoaziji čimveč j a deželna avtonomija močno 27 Novice 29. 5. 1861, 176. 28 Mitglieder des Hauses der Abgeordneten des Reichsirathes, Wien 1862 — sedežni red je privezan. 2 9 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Ab­ geordneten, III. Sesion 1864—1865, 865 (Toman 30. 3. 1865). 30 Stenographische Protokolle des Herrenhauses des Reichsrathes, Erste Session 1861—1862, 164 (27. 8. 1861). 1 fi1 11 Zgodovinski časopis - 1 0 1 orožje. »Nam, gospoda moja,« pravi Poljak Smolka v par lamentu, »po­ sebno z ozirom na čisto poseben položaj naše dežele, se zdi svoboda, se zdi enakopravnost narodnost i utelešena v deželni avtonomiji, utelešena v avtonomiji dežela, k a k o r so< zamišljene kot zgodovinsko-politične in­ dividualnosti.« 3 1 »Centralizem in avtonomija n i s ta zadnji namen, p o ka­ terem stremita obe strani,« pravi Palacky, »sta le sredstvo za višji na­ men, in ta višji n a m e n je nagon narodnost i po samoohranitvi . Avtono- misti hočejo avtonomijo, ker upajo, da bodo t a k o laže ohranili svojo n a - *- rodnost.« 3 2 Slovencem v njihovi razcepljenosti na celo vrsto dežel avtonomija zgodovinskih dežel ni mogla mnogo koristit i . Edina n a r a v n a rešitev zanje je mogla biti že leta 1848 spočeta Zedinjena Slovenija, ki se pojavi zdaj tudi n a začetku nove ustavne dobe, v peticiji Schmerlingu, z željo, »da bi se vse slovenske okraj ine postavile pod eno naj višo adminis t rat ivno poglavarstvo«. 3 3 Pojavljajo pa se tudi misli n a povezavo s sosednjimi jugoslovanskimi pokraj inami. Toda vse kaže, da je še dokaj nemočno in nerevolucionarno slovensko buržoazijo preplašil silovit odpor z nemške strani, očitki separatizma, izdajstva, revolucionarnih piemontsko-franco- . skih načel,Ai smešenja kraljevine Tamanije, jugoslovanskega kral jestva 1 pod Nikolajem črnogorskim 3 5 itd. Tako se ves slovenski politični p r o g r a m osredotoča na zahtevi po enakopravnost i narodov in po uvedbi sloven­ ščine v urade, sodišča in šole. Zunanjepoli t ično se ta p r o g r a m veže s \ težnjami po obstoju in u t rd i tv i Avstrije. Ta avstri jski p r o g r a m nedvomno n e izvira samo iz legitimizma, tradici je in konservativnosti, a m p a k prav t a k o tudi iz prevdarka, kakršnega j e bila naša l iberalna in konservat ivna buržoazija zmožna v šestdesetih letih, ko se je vpraševala, kaj bo, če Avstrija razpade, in j e rešitev pred nemško, itali jansko in madžarsko nevarnost jo videla le v obstoju habsburške monarhi je . Poleg tega m o ­ r a m o reči, da so bili izrazi vdanosti dinastiji, zvestobe prestolu in slav­ ljenja v ladar ja značilni domala za vso avstri jsko polovico monarhi je, nikakor pa n e le za slovensko politiko. 3 6 Jedro desnice v poslanski zbornici dunajskega, p a r l a m e n t a sestavlja 26 čeških poslancev iz Češke in Moravske, povezanih s konservat ivnim grofom Glam-Martinicem, ter 25 poljskih poslancev iz Galicije. S to desnico n a v a d n o glasujejo da lmat inski poslanec Ljubiša, slovenski Toman in romunski graščak baron Petr ino. Desnica v Schmerl ingovem p a r l a m e n t u nikakor n i bila tako u l t ra- montanska, reakcionarna in konservativna, k a k o r so j i očitali nasprot­ niki z levice. Pr ipadal i so ji ljudje tako n a p r e d n i h kot reakcionarnih 3 1 Stenographische Berichte über die Verhandlungen des Abgeordneten­ hauses, Session 1861—1862, 299 (19. 6. 1861). 3 2 Stenographische Protokolle des Herrenhauses des Reichsrathes, Erste Session 1861—1862, 79 (21. 6. 1861). 3 3 Novice 1. 5. 1861, 145. 34 Novice 16. 10. 1861, 348. 35 p r a v tam. 3 6 To se nam zelo hitro pokaže npr. ob prebiranju stenografskih zapisnikov dunajskega parlamenta. 162 mišljenj. Res pa je, da je desnico njeno zadržanje in glasovanje v mar­ sikaterih vprašanjih zlasti v začetku precej kompromitiralo. Ker se je zavzemala za kompetence deželnih zborov, je glasovala proti mnogim liberalnim zakonom in se znašla v istem taboru z onimi, ki so prepuščali odločitev deželnim zborom zaradi svoje konservativnosti. Sem spadajo na primer že omenjeni problemi od občine ločene veleposesti ali virilistov v občinskih odborih v razpravljanju o občinskem zakonu. Na drugi strani pa se je desnica večkrat pojavila tudi z'zelo demokratičnimi predlogi, tako na primer pri zakonu o varstvu osebne svobode, pri zakonu o tisku itd. Proti koncu Schmerlingove dobe pa se je desnica oziroma ostanki desnice v parlamentu močno vezala z nemško skrajno levico. . V vladnem 'taboru so sedeli Nemci, Ukrajinci, z njimi tudi en poiljski kmet,37 Italijani, kolikor so prišli na Dunaj, večina Romunov in goriška Slovenca Cerne in Gorjup. л Stališče poslancev Schmerlingovega parlamenta ob kompetenčnem vprašanju je, kakor smo rekli, za vsa naslednja leta ustvarilo in poime­ novalo obe stranki, levico in desnico, vladno stranko in opozicijo ter določilo mejo med njima. Toda glasovanje in opredeljevanje poslancev še daleč ni vselej potekalo v okviru te razdelitve. Grupiranje poslan­ cev v ta dva tabora še zdaleč ne prikazuje vse problematike politične sestave državnega zbora. Povsem nepravilno je označevati vso parlamen­ tarno večino, ki je sprejemala koncepcije februarske ustave, za liberalno, kakor se to ne itako redko bere. V vladni stranki so bili navdušeni pri­ staši ustavnega parlamentarnega sistema z; ministrsko odgovornostjo in širokimi kompetencami parlamenta, ljudje, ki so se vneto prizadevali za izdajo vrste liberalnih zakonov, za garancijo državljanskih pravic itd. Toda v klopeh vladne večine so sedeli tudi veleposestniki, katerih- nazore bi težko imenovali drugačne kot konservativne, in ki jih je samo spre­ jemanje februarske ustave ločilo od enako konservativnih veleposestni­ kov na desni, opozicijski strani zbornice. V vladni stranki so bili proti- klerikalci, nosilci gibanja proti konkordatu, toda itu so bili tudi sicer maloštevilni duhovniki, tu so bili ukrajinski poslanci pod vodstvom grško-katoliškega škofa Litvinoviča, ki so vsi branili konkordat. Tudi glede vprašanja, kaj gre prepuščati deželnim zakonodajam, so se ob konkretnih primerih mnenja v vladnem taboru močno razlikovala. Ob različnih glasovanjih so se torej večine v parlamentu formirale zelo raz­ lično. Včasih je večina obsegala levico in center, nemalokrat pa tudi desnico in center. Vladna stališča so včasih podlegla nasprotnim stališčem z leve strani, včasih pa 'tudi nasprotnim stališčem z desne in centra. Ve­ činoma pa, bi lahko rekli, se je vlada naslanjala na sredino. Njena sta­ lišča so zdaj zmagovala s podporo levice, zdaj s podporo desnice. Tako je bilo na primer v razpravljanju o občinskem zakonu z glasovi desnice, dela centra in dela levice sklenjeno, da bo deželna zakonodaja sklepala o morebitni izločitvi veleposesti iz občinskega ozemlja, medtem ko se 37 Walter R o g g e , Österreich vom Vilägos bis zur Gegenwart, Zweiter Band, Leipzig 1873, 118. Sten. Berichte über die Verhandlungen des Abgeord­ netenhauses, Session 1861—1862, 390. 163 je naprednejša levica upirala itakim posebnim pravicam veleposesti.38 V istem občinskem zakonu so bili virilisti načelno sprejeti v občinske od­ bore, kakor je želela tudi vlada, spet z glasovi desnice in sredine proti levici.39 Spremembe je prinašal tudi čas. Desnica je po svoji številčni moči v parlamentu zelo nazadovala, zlasti z abstinenco čeških poslancev. Na drugi strani pa se je protivladni opoziciji desnice, kolikor bolj je Schmerlingova vlada izgubljala začetno zaupanje zares liberalnih kro­ gov, pridruževala vedno bolj močna opozicija z leve strani, katere jedro je bila skrajna levica. V parlamentu so se sicer že v prvih mesecih prvega zasedanja (1861) formirali klubi — tako so nastali v vrstah vladne večine trije klubi — ti so se tudi posvetovali in sklepali o glasovanju, vendar pa moramo reči, da v Schmerlingovi dobi prave klubske discipline v glavnem še ni, da se poslanci odločajo in opredeljujejo zelo individualno. Stranke še ne stojijo nad posamezniki v parlamentu, kakor je bilo to pozneje. V literaturi o šestdesetih letih beremo izredno pogosto' mnenje, da je bila desnica v Schmerlingovem parlamentu sestavljena iz Slovanov in nemških klerikalcev. Tako piše Kolmer: »Na desnici so iskali klerikalci in federalisti skupno vez v svojem odporu do centralizma«.40 Redlich govori o »sestavi federalistične stranke desnice kot v začetku še ohlapne zveze vseh slovanskih strank s plemiškimi, meščanskimi in kmečkimi nemškimi klerikalci alpskih dežel in visokoplemiškimi fevdalno-konser- vativnimi veleposestniki čeških dežel«.41 Vse take in podobne trditve po­ trebujejo precejšne korekture. Da sede vsi poljski in češki duhovniki kakor vsi njihovi rojaki na desnici in da pripadajo desnici, je znano in o njih seveda ne bomo go­ vorili. Toda katoliška duhovščina vseh drugih narodnosti, vsi trije nemški duhovniki, ukrajinski grško-katoliški škof Litvinovič, od jeseni 1861 še istrski škof Dobrila, ki je bil tedaj od novega istrskega deželnega zbora poslan v dunajski parlament, pa tudi tirolski klerikalci, tako nemški kot italijanski — vsi ti nedvomno klerikalni poslanci, .ki jih lahko ugotovimo v Schmerlingovem državnem zboru, sedijo v centru, v taboru vladne večine, ne pa na desnici in tudi praviloma ne glasujejo z desnico. Ob raz­ pravljanju o adresi poda tirolski klerikalec Fischer predlog, ki naj bi, kakor pravi, zadovoljil obe strani v kompetenčnem sporu.42 Ta predlog večina zavrne, Fischer sam pa glasuje z večino za adreso, prav tako kakor tudi vsa duhovščina (razen seveda poljske in češke). Z desnico se vzdržita glasovanja samo oba tirolska Italijana in en nemški klerikalec.43 Junijske zahteve desnice po odgoditvi državnega zbora in sklicanju deželnih zbo- 38 Sten. Berichte über die Verhandlungen des Abgeordnetenhauses, Session 1861—1862, 1317 (19. 9. 1861). 39 Prav tam, 1446 (27. 9. 1861). 4 0 Gustav K o l m e r , Parlament und Verfassung in Österreich, Erster Band, Wien 1902, 69. 41 Josef R e d l i c h , Das österreichische Staats- und Reichsproblem, II. Band, Leipzig 1926, 154. 42 Sten. Berichte über die Verhandlungen des Abgeordnetenhauses, Session 1861—1862, 72 (11. 5. 1861). 43 Prav tam, 92, 93 (11. 5. 1861). 164 rov ne podpiše noben nemiški ali italijanski klerikalni poslanec.44 Ko v razpravljanju o zakonu o varstvu osebne svobode predlaga Čeh Klaudy novembra 1861 za levico presenetljivo liberalno formulacijo, glasujejo zanjo Cehi in Poljaki, Slovenca Toman in Cerne, vsi Italijani razen enega klerikalca, tudi nekaj nemških levičarjev — proti pa je z večino nemških poslancev vlada, to se pravi, ministri-poslanci, in vsa duhovščina z Do- brilo vred, pa tudi Slovenec Gorjup.45 Februarja 1862 je glasovala za uvedbo porotnih sodišč pri tiskovnih pravdah predvsem desnica in skrajna levica (od Slovencev Toman in Cerne), proti pa levica in center z vlado in duhovščino (z Dobrilo).46 Ob glasovanju o protivladni resoluciji ob razpravi o zakonu o izrednem kreditu vojnemu ministrstvu 1. febru­ arja 1864 glasuje duhovščina (z Dobrilo) prav tako za vlado, (zanjo tudi Gorjup in Cerne), medtem ko je proti nji predvsem skrajna levica in desnica, kolikor še sedi v parlamentu.4 7 Tik pred padcem Schmerlingove vlade, ko izglasuje 16. junija 1865 parlament z veliko večino, zakon o § 13 temeljnega zakona o državnem zastopstvu ter dve resoluciji ob njem, ostanejo na vladni strani le .še maloštevilni poslanci, med njimi tirolski klerikalci in duhovščina (z njo Dobrila; za vlado tudi Gorjup).48 Glavna pozornost klerikalnih poslancev je bila seveda posvečena ob­ rambi cerkve in njenih pozicij v državi, zlasti obrambi konkordata. V tej obrambi pa klerikalni poslanci niso' bili sami. Na njihovi strani je bilo konservativno plemstvo, je bila avstrijska vlada. Schmerlingov režim razen patenta 8. aprila 1861, ki je na podlagi načela enakopravnosti vseh priznanih veroizpovedi urejal položaj protestantov4 9 in ki je vzbudil tak vihar na Tirolskem,50 ni napravil skorajda nobenega koraka, ki bi ogrožal položaj katoliške cerkve. Vlada — bodisi iz svojega prepričanja ali zaradi stališča cesarja — ni nastopala proti konkordatu.51 Schmerling sicer v Vatikanu ni vzbujal zaupanja,52 toda on in drugi ministri so' v parlamentu branili marsikatero, pozicijo cerkve. Osnutek zakona o verskih odnosih, ki ga je bil pripravil verski odbor poslanske zbornice, se nikdar ni po­ javil v parlamentu.5 3 Tudi slovenska klerikalna Zgodnja Danica je pisala, da vlada brani katoliško cerkev.54 Iste vezi, ki vežejo cerkev na vlado., vežejo tudi vlado na cerkev. Vlada pričakuje, da jo. bo cerkev podpirala in skuša to podporo doseči zlasti preko višje cerkvene hierarhije. Pri glasovanjih v parlamentu kle­ rikalni poslanci, cerkveni krogi v glavnem podpirajo vlado in glasujejo 44 Prav tam, 261 (11. 6. 1861). 45 Prav tam, 1774, 1775 (20. 11. 1861). 46 Prav tam, 2255, 2256 (21. 2. 1862). 47 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeord­ neten, II. Session 1863—1864, 2094 (1. 2. 1864). 48 Isto, III. Session 1864—1865, 2350—2352 (16. 6. 1865). 49 Reichsgesetzblatt 1861, št. 41. 50 Prim. Zgodnja Danica 4. 6. 1861, 109, s katoliško adreso cesarju. 5 1 Friedrich E n g e l - J a n o. s i , Österreich und der Vatikan 1846—1918, Erster Band, Graz 1958, 130. 5 2 Prav taim. 51 Richard C h a r m a t z , Österreichs innere Geschichte von 1848 bis 1907, I, Leipzig 1909, 59, prim. Laibacher Zeitung 28. 2. 1862. 54 Zgodnja Danica, 10. 5. 1864, 112. 165 tako, kakor glasujejo ministr i . Seveda moremo slediti glasovanjem za­ nesljivo le tam, kjer je prišlo do poimenskega glasovanja in n a m steno­ graf ski zapisniki dajejo podatke o zadržanju vsakega poslanca. Analiza ogromne večine glasovanj pa danes v podrobnost ih ni več mogoča: v stenografskih zapiskih so opredel jena le stališča govornikov in večkrat beremo tudi oznake kakor levica in del centra proti ali desnica in del centra za in podobno, ali pa številčno razmerje glasov. Časopisna poročila le redkokdaj povedo kaj več. S t o omejitvijo glede možnosti rtočne analize moremo torej reči, da glasujejo cerkveni krogi v g lavnem tako kakor ministr i Scherl ingove vlade. Avstrijski episkopat zvesto opravlja slovesne maše n a dan 26. februarja ob obletnicah februarskega patenta . 5 5 Stališče praškega kardinala, konservativnega kneza Schwarzenberga, ki je tako proslavo leta 1862 odklonil, in ki ga Kolmer 5 0 navaja kot p r i m e r kle­ rikalnega boja prot i parlamentu in ustavi, je v resnici izjema. Povsem zgrešena je torej Prijateljeva, pod vtisom Kolmer j eve formulacije na­ pisana t r d i t e v : »Škofje vseh avstri jskih katoliških narodov so organi­ zirali krepko katoliško politično gibanje z ostjo proti p a r l a m e n t u in ustavi in prepovedoval i vernikom udeležbo pr i pros lavah ustave.« 5 7 Schmerl ingova v lada se pritožuje v Rimu p r i Vat ikanu proti episkopatu Ogrske, Hrvatske in Transilvanije, ne pa prot i avstri jskemu episkopatu. 5 8 Ljubljanski škof Vidmar s svojim znanim negat ivnim odnosom do slo­ venščine v kranjskem deželnem zboru in v izjavi, ki jo je dal vladi, je tipičen pr imer vladi lojalnega cerkvenega kneza. Toda tudi istrski škof Dobrila, znan po svoji vnetosti za pravice hrvatskega in slovenskega, je­ zika v Istri, je prišel v dunajski p a r l a m e n t bržkone kot vladni k a n d i d a t in je, kot smo že p r e j videli, s ta l v v ladnem taboru, n e pa v taboru desnice. Z vsem tem, k a r smo povedali, nočemo seveda p r a v nič t rdi t i , da so bile vezi med vlado in kler ikalnimi poslanci v p a r l a m e n t u i skrene in prisrčne. Zlasti tirolski klerikalci, kd so brani l i konservat ivno podobo svoje zaostale dežele pred modernejšo zakonodajo, so že v začetku Schmerl ingove dobe prišli v konflikt s central izmom in so se vseskozi zavzemali za deželno avtonomijo. Njihov deželni zbor je veljal za prot i- vladnega 5 9 in n i bil za februarsko ustavo. V t a k i h in podobnih stališčih so nedvomno bili predpogoji za st ike in razumevanje z desnico. Vendar pa v državnem zboru nit i ti t irolski k ler ikalni poslanci ob določenem oklevanju niso šli v desnico. Na drugi s t rani pa je k ler ikalne poslance vezala na vlado tudi konservativnost, odpor prot i l iberalnejšim zakonom, prot i širjenju kompetenc par lamenta, tako npr. zlasti pri glasovanju o § 13, ki smo ga pre j omenili. 5 5 Prim, poročila o tem v Laibacher Zeitung. 5 8 Gustav K o l m e r , Parlament und Verfassung in Österreich, Erster Band, Wien 1902, 121. 5 7 Ivan P r i j a t e l j , Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodo­ vina, Druga knjiga, Ljubljana 1956, 20, 21. 5 8 Friedrich E n g e l - J a n o s i , Österreich und der Vatikan 1846—1918, Erster Band, Graz 1958, 131. 5 9 Stenogr. Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten, III. Session 1864—1865, 89. 166 P r a v t a k o kakor na cerkveno hierarhi jo se je opiral Schmerl ing tudi na uradništvo in na dobršen del veleposestnikov. Za državne u r a d n i k e so vlade v šestdesetih letih in še pozneje sploh smatrale, da je njihova dolž­ nost, glasovati za vlado in podpirat i njeno politiko. Vsi u radnik i se niso po tem ravnali, vendar j ih je bil določen del, ki so v vsem glasovali za vlado. Mars ikater i veleposestniki, konservat ivni po svojih nazorih, po srcu nič kaj vneti ne za februarsko ustavo ne za p a r l a m e n t a r n e svobo­ ščine, so se v državnem zboru ileta 1861 vključili v v ladno s t ranko in sedeli v centru zbornice. Včasih so v glasovanju potegnili z desnico. Zagovarjali so pravice veleposestva in s tem tudi kompetence deželnih /îaKonodaj. Zvestoba cesarju in zato tudi cesarjevi vladi pa j im je ne­ dvomno branila, da bi sedeli na desnici. Grof Richard Belcredi n a m more biti pr imer t a k e g a ar i s tokrata veleposestnika in obenem visokega držav­ nega uradnika. Seveda, ko pride 'Belcredi sam na vlado in je izdan sep­ t e m b r a patent, ki je sistirail-februarski pa tent (1865), je bila ta skupina spet za cesarja in vlado, 'kakor je bila prej , le da sta bili vlada in smer druga. Po številu ne sicer velika, vendar zaradi razmerja glasov dokaj odločilna skupina veleposestnikov, ki je svoje čase nastopala prot i des­ ničarskemu plemstvu in Čehom, je leta 1865 z njimi glasovala v češkem deželnem zboru za zahvalno adreso cesarju za septembrski patent . 6 0 Od vseh poslancev, ki so j ih naši deželni zbori izvolili v dunajski par lament, so se po diferenciaciji v prv ih mesecih le tr i je izkazali za Slo­ vence: dr. Lovro Toman od kran j sk ih ter oba goriška poslanca, Anton Cerne in Anton Gorjup. Vsak od teh pa i m a v državnem zboru svojo posebno politiko. V ospredju boja. za nacionalne pravice stojita Toman in Cerne. V tej smeri so> p o m e m b n e zlasti Tomanova interpelacija 8. junija 1861 glede enakopravnost i v šolstvu, ki jo> je podpisala češko-poljska desnica z gro­ fom Clam-Mart inicem 6 1 — »kar se t iče mož, ki bi imeli v zboru sloven­ stvo zagovarjati, in k t e r e je g. T o m a n zastran tega prosil in nagovarjal, ji je pristopi l samo verl i gospod Cerne«, kakor pravi jo Novice; 6 2 Černetov govor 27. juni ja 1861 o neenakopravnost i Slovencev in slovenskega je­ zika; 6 3 Cernetova interpelacija glede enakopravnost i v sodstvu 9. sep­ t e m b r a 1861, ki so jo> podpisali tudi Toman in Gorjup, dalmat inski Srb Ljubiša, t ržaška poslanca P o r e n t a in Girardell i , R o m u n Petr ino, češka desnica, pa tudi t r i j e Nemci, Wurzbach in Waser, ki sta bila izjavljala, da sta slovenske krvi, in dr. Fleckh; 6 4 Tomanova interpelacija 13. sep­ tembra 1861 glede enakopravnost i jezikov v gimnazijah, ki so jo pod­ pisali podeg Cernete Čehi in Pol jaki; 6 5 Černetov govor o neenakopravnost i 6 0 Prim. Stenographische Berichte des böhmischen Landtages 1865, VIII. seja 12. 12. 1865, 48, ter glasovanja iz prejšnjih let. 6 1 Sten. Berichte über die Verhandlungen des Abgeordnetenhauses, Session 1861—1862, 229. 6 2 Novice 12. 6. 1861, 192. 8 3 Sten. Berichte über die Verhandlungen des Abgeordnetenhauses, Session 1861—1862, 378. , 6 4 Prav tam, 1149. 6 5 Brav tarn, 1221. 167 slovenskega jezika 14. maja 1862;66 ki ga nato podpre T o m a n ; " tri je To- manovi govori o jezikovni enakopravnost i na sodiščih,6 8 v u r a d i h 6 9 in v šolstvu 7 0 maja in juni ja 1862, od k a t e r i h je vsak prinesel tudi poseben predlog v korist enakopravnost i . Medtem ko> sta bila prva dva predloga sprejeta in se je zanju zavzela rtudi Vlada, pa j e tretj i, o enakopravnost i v šolstvu, propadel. Toman, nedvomno najaktivnejši slovenski poslanec, se je takoj v za­ četku pr idruži l desnici in ostali do konca v njenih vrstah. K a k o r v ladna s tranka, itako tudi desnica ni povsem enotno nastopala. Kazale so se večje razlike med politiko, ki so jo vodili Cehi, in med politiko Poljakov; med Čehi so spet nekoliko drugače nastopali poslanci iz Češke (pa t u d i ti ne vsi enotno) in poslanci iz Moravske, in nazadnje so tudi posamezniki ubi­ rali včasih vsak svojo pot. Toman ni par lamenta n ikdar zapustili, tudi se ni abst iniral od razpravl janja o f inančnih zadevah. 7 1 V pr imer javi z ve­ čino desnice je njegovo stališče nedvomno mnogo zmernejše. Č e m e je ob svojem znameni tem govoru 27. juni ja 1861 takoj v za­ četku poudari l , da stoji n a pozicijah temel jnega zakona z d n e 26. febru­ arja in da n i prot i ministrs tvu. 7 2 Cerne torej ni na s t rani desnice, t u d i ga n e najdemo nikjer med podpisniki desničarskih zahtev, a m p a k spada v s t r a n k o vladne večine. Vendar ga to p r a v nič n e ovira, da n e bi nastopal v isti vrst i s Tomanom in v enaki mer i kot on za pravice slovenskega je­ zika in za n a r o d n o enakopravnost . C e r n e glasuje v celem dokaj po svoje: večkrat z v lado prot i desnici in levi opoziciji v vrs tah prvotne v ladne s t ranke, večkrat pa tudi z desnico in skrajno levico prot i vladi. Po padcu Schmerl ingove vlade, p o nastopu Belcredija j e Cerne v goriškem dežel­ n e m zboru predlagal, naj zbor izglasuje zahvalno adreso cesarju za patent 20. septembra, napade l padlo Schmerl ingovo v lado in sistem- februarskega patenta . 7 3 I tal i jan Pajer je v diskusiji o tem predlogu izrazil svoje začu­ denje, da prihaja t a k predlog od ljudi, ki so glasovali za zahvalne adrese ob februarskem p a t e n t u in dolgih pet let sedeli in glasovali v državnem zboru. 7 4 Cerne je odgovarjal, da tu ni nobenega nasprot ja: da je v par­ l a m e n t u vselej pokazal svoje prepričanje, tudi k a d a r je bilo nasprotno vladi. Dejal je tudi, da je bil v državnem zboru v opoziciji prot i vladi. 7 5 Zagovarjal pa je potrebo po sprejet ju zahvalne adrese še posebej z opor­ tunist i čnimi razlogi. K o so prišli zastopniki Transi lvani je 1863. leta v dunajski par lament, j e dejal, so najprej kot koncesijo zahtevali železnico. Tudi Goriška potrebuje železnico1. Če b o m o molčali, če ne bomo izgla- 6 8 Prav tam, 2718. . 6 7 Prav tam, 2726. «8 Prav tam, 2735 (17. 5. 1862). 6 9 Prav tam, 2798 (22. 5. 1862). 7 0 Prav tam, 3180 (23. 6, 1862). 7 1 Sten. Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten, II. Session 1863—1864, 50. 7 2 V op. 63 citirana stran. 7 3 Pentrattazäoni della quarta tornata della dieta provinciale della contea principesca di Gorizia e Gradisca 1865, 59, 60, (15. 12. 1865). 7 4 Prav tam, 75. 7 5 Prav tam, 77. 168 sovali adrese, »kako bomo mogli še upati , da dobimo železnico in osta­ nemo na dobrem z vlado, ki je n a oblasti.« 7 6 Nava jam te Černetove besede, ker so morebit i značilne za njegovo las tno stališče v Schmerl ingovem času. Precej drugačen je Gorjup, goriški deželnosodni svetnik. T a je, kot smo videli, verjetno odklonil podpis p r v e Tomanove interpelacije, pod­ pisal pa je Černetovo z dne 9. septembra 1861. Njegovi govori v par­ l a m e n t u se tičejo večinoma gospodarskih problemov Goriške in Istre, kjer se zavzema za izboljšanje težav, nit i besede pa ne spregovori v državnem zboru o slovenščini, n e za ne proti. Njegovo mesto j e tudi v v r s tah v ladne s t ranke, vendar n a povsem drugačen način 'kakor pr i Černetu. Gorjup spada s par izjemami (tako n a p r i m e r glasuje 16. n o v e m b r a 1864 za odo­ br i tev Helceletovega dopusta proti vladi obenem z desnico in ne tako maloštevilnimi nemškimi poslanci 7 7) med najbolj t ipične v ladne poslance, tiste, ki do kraja glasujejo za Schmerl inga in sestavljajo njegovo glavno oporo. Tako torej vidimo, da slovenski poslanci v Schmerl ingovem času v dunajskem p a r l a m e n t u niso enotno nastopali, niso bili povezani v enem klubu, v eni s t ranki . Take enotnosti pa tudi nihče ne zahteva. Ob vseh drugih časopisih, ki se pojavljajo in med kater imi gre najodličnejše mesto Levst ikovemu Napreju, so Bleiweisove Novice v celem nedvomno še vo­ dilno glasilo slovenskega narodnega gibanja. Novice sicer nikjer ne skri­ vajo osnovnega nerazpoloženja proti centra l izmu in simpatij do polit ike desnice, vendar p a boj prot i Schmerlingovi vladi in februarskemu pa­ t e n t u nikjer ni vodilni motiv njihovega političnega p r o g r a m a in nikjer ne postavljajo očitkov Černetu, da se n i pridruži l desnici. Cerne in T o m a n dobivata zaupnice zaradi svojega zavzemanja za pravice slovenskega je­ zika in slovenskega naroda. Nikogar ne moti, nihče ne omenja, da sedita vsak na svoji s t rani par lamenta . Opozicija slovenskega tabora, zbranega okrog Novic, prot i Schmerl ingovi vladi je tore j dokaj zmerna. Na p r o ­ slavi druge obletnice februarske ustave, ki so jo priredi l i deželni poslanci v Ljubljani, je bil tudi Toman in spregovoril sicer nevtra lno napitnico kranjski deželi in Ljubljani. 7 8 Kakšno je v Schmerl ingovem obdobju mesto kler ikal izma v sloven­ skem n a r o d n e m gibanju? Medtem ko gleda del zlasti višje duhovščine z nezaupanjem na n a r o d n o gibanje, ga nedvomno ogromna večina nižje duhovščine podpira in se v njem akt ivno udejstvuje. Tak pozitiven odnos do narodnega gibanja ima t u d i glavni kler ikalni časopis, Luke J e r ana Zgodnja Danica. Prvaki, ki vodijo n a r o d n o gibanje, se v vsem trudi jo za slogo in skrbno tlačijo vsa not ran ja nesoglasja in spore, da ne bi pr ivrel i na dan. Vendar pa se sloga tega časa v marsičem razlikuje od slogaštva poznejših desetletij, ko se vse n a r o d n o gibanje podreja katol iškemu pro­ g r a m u in nastopa v njegovem okviru ter se bori prot i l iberalni zakono­ daji. V navodilih volilcem pred volitvami, v novoletnih voščilih Sloven­ 's Prav tam, 81. 7 7 Sten. Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten, III. Session 1864—1865, 10. 7 8 Laibacher Zeitung 27. in 28. februarja 1863, Novice 4. 3. 1863, 72. 169 cem, v programskih člankih poudarjajo Novice narodnost in narodni pro­ gram, ne govorijo pa o veri in o potrebi obrambe katoliške cerkve. Take ideje se pojavljajo le redko in v posameznih dopisih, ne pa s strani uredništva. Isto velja za različne zaupnice in zahvale poslancem, Tomanu in Cernetu. Poudarja se narodnost, le sem in tja tudi vera, tako na primer v zaupnici s 677 podpisi, nabranimi v glavnem na Dolenjskem, ki so jo najbrž sestavili duhovniki in ki se zahvaljuje Tomanu in Černetu za njuno borenje za pravice naroda, pa pravi, da bo ta hvala dvojna, »ako se bosta enako krepko tudi za njegove verske pravice potegnila«.79 Toda naši poslanci na Dunaju ne nastopajo z govori v korist vere, ne govore v diskusijah o konkordatu ne na tej ne na oni strani. Naši trije poslanci govore o gospodarskih vprašanjih, Toman in Cerne veliko o nacionalnih in jezikovnih problemih, Toman tudi nekoliko o mednarodni politiki. Tu nastopa proti Nemčiji in angažiranju Avstrije v Nemčiji, zavzema se za ustavno ureditev v Vojni krajini in govori pri tem o privlačni moči, ki bi jo imela Avstrija »s svobodno in pravično ustavo za vse državljane« na prebivalstvo onstran Save in Donave.80 Navdušuje se za nekatere po­ stavke štajerske skrajne levice in z njo vred zahteva pravo ustavo proti dozdevni ustavnosti.81 V celem pa se niti on niti Cerne ali Gorjup ne spu­ ščajo v razpravljanja, kjer prihajajo do izraza liberalne ali konservativne , tendence in naziranja govornikov. Samo eno previdno Tomanovo formu­ lacijo najdemo v začetni dobi Schmerlingovega parlamenta, ko se oglasi k diskusiji o Mühlfeldovth liberalnih predlogih in pravi k predlogom o položaju in pravicah raznih verskih skupnosti, da mora k njim, neglede na svoje osebno, gotovo svobodno in humano naziranje, ker zastopa de­ želo, kjer eksistirajo nekateri privilegiji in ne ve, kako se bo deželni zbor odločil, pripomniti, da spadajo določbe deloma pred deželni zbor.82 Da zaključimo: Slovensko politiko v Schmenlingovem času ločijo ne­ katere poteze od one v poznejših časih. Vodstvo slovenskega narodnega gibanja se drži načela sloge in složnega nastopanja, poudarja le narod­ nostne težnje, ne nastopa pa z gesli obrambe katoliške vere in katoliških načel. Poskuša se izogniti vsem problemom, ki bi lahko povzročali libe- ralno-klerikalna trenja. Nikakor torej nima klerikalnega pečata. Vseskozi je proti centralizmu, s simpatijami spremlja desnico, vendar pa ne po­ stavlja vprašanja načelne opozicije priti februarskemu patentu in Schmer- lingovi vladi. Poslanci slovenske narodne zavesti na Dunaju nastopajo tako v taboru opozicijske desnice in sicer njenega zmernejšega dela kot v taboru vladne stranke. Ta razlika pa ne predstavlja zapreke zagovarjanju slovenskih narodnih zahtev, osredotočenih ta čas na dejanskem uveljav­ ljanju enakopravnosti in pravicah slovenščine v uradih, sodiščih in šolah. 79 Novice 19. 2. 1862, 59. 80 Sten. Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten, II. Session 1863—1864, 1476 (12. 12. 1863). 81 Prav tam, III. Session 1864—1865, 1387 (29. 4. 1865). 82 Sten. Berichte... Session 1861—1862, 329 (22. 6. 1861). 170 ON SOME QUESTIONS OF THE SLOVENIAN POLICY IN THE SIXTIETHS OF THE 19th CENTURY S u m m a r y - During the elections for the land diets in 1861 the Slovenians had no organized electoral contest nor agitation. Before the elections there was hardly anybody who made a public protest against the rights of the Slovenian lan- guage; but after having been elected many'deputies assumed a hostile attitude towards the claims of Slovenian people. For these and some other reasons the results of elections had a negative effect upon the Slovenians. The leadership of the Slovenian national movement at Schmerling's time adhered to the principle of concord and acted in unison, stressed national ten- dencies, used no slogans of the defence of Catholic religion and Catholic prin- ciples, tried to avoid all problems which might provoke conflicts between the liberals and clericals and had no clerical characteristic whatsoever. This leadership pronounced against centralism, followed with sympathy the right in the Parliament of Vienna but put no question of an opposition, based on principles, to the February Patent and to Schmerling's government. The de- puties of Slovenian national orientation in the Parliament of Vienna belonged to the moderate wing of the oppositional right (Toman) or to the governmental majority (Cerne, Gorjup). However, this difference of political attitudes pre- sented no obstacle to laying claims to the use of Slovenian language, on an equal footing, in offices, law courts and schools. 171 O l g a J a n š a Agrarna reforma v Sloveniji med obema vojnama 1. RAZGLASI, UREDBE IN ZAKONI Veliko revolucionarno vrenje ob koncu p r v e svetovne vojne je t u d i pr i nas prisililo odgovorne ljudi, da so pričeli obljubljati agrarno reformo. Poleg težkih socialnih razmer so za a g r a r n o reformo govorili še politični in nacionalni razlogi. Na Slovenskem, kjer je bila polovica veleposestev v r o k a h tujcev, b i a g r a r n a reforma pomenila, da bodo zemljo končno dobili slovenski kmetje. 1 P r v o u r a d n o obvestilo naš im narodom bivše Avstro-Ogrske, da bo re­ šeno a g r a r n o vprašanje, je v poslanici Narodnega veća 14. novembra 1918. N a m e n poslanice je bil pomiri t i k m e t e z obljubami, toda k e r ni bilo zaže­ lenega uspeha, so sledile 26. n o v e m b r a 1918 na predlog hrva t ske socialno- demokratske s t r a n k e nove določbe osrednjega odbora Narodnega veća, kjer so zajeta osnovna načela in g lavna navodila za izvedbo a g r a r n e re­ forme, pokraj inske vlade p a poklicane, da sestavijo poverjeništva, ki bodo za svoje področje izdelala N a r o d n e m u veću osnove za a g r a r n o reformo. 2 Kmet je se samo s temi obl jubami niso zadovoljili in so še naprej zahte­ val i radika lno odpravo s tar ih odnosov v kmeti jstvu. Nova oblast je m o ­ rala dati konkretne jše obljube in to je storil regent Aleksander v razglasu 6. jan. 1919, kjer m e d drugim pravi : »Moja želja je, da se takoj pr ične s prav ično rešitvijo agrarnega vprašanja, da se odpravi jo robota in zem­ ljiška veleposestva. V obeh pr imer ih bo prot i pravični odškodnini dose­ danjim lastnikom razdeljena zemlja med s iromašne poljedelce. Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji ! V naši svobodni državi morajo biti in bodo s a m o svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, da takoj sestavi komisijo, ki bo pr ipravi la rešitev agrarnega vpra­ šanja. K m e t e t lačane pozivljem, naj v zaupanju v mojo kral jevsko besedo 1 A l b i n P r e p e l u h : Agrarna reforma naš veliki socialni problem, Ljubljana, 1933, str. 9, je pomotoma povezoval njeno napoved že s Krfsko deklaracijo 1917. 2 Dr. M i l i v o j e E r i c , Agrarna reforma u Jugoslaviji 1918—1941 god., Sarajevo 1958, str. 149—153, od starejše literature prim, k problemu zlasti M. Ivšič, Les problèmes agraires en Yougoslavie, Paris 1926, str. 371. 173 mirno pričakujejo, da jim naša vlada zakonitim potem preda zemljo, ki bo za nadalje samo božja in njihova, kakor je to že zdavnaj Srbija!«3 Kakor vidimo je regent šel dalje kot Narodno veće in je obljubil zemljo tistemu, ki jo obdeluje, obenem je pa obljubil pravično odškodnino vele­ posestnikom, da bi zadovoljil tudi te. V vladi je ob vprašanju agrarne reforme prihajalo do številnih nesoglasij, predvsem zaradi odškodnine veleposestnikom in zato je posebna komisija, ki jo omenja regent v raz­ glasu, delala precej časa. Vlada je sprejela šele njen tretji predlog.4 To so tako imenovane Predhodne odredbe za pripravo agrarne reforme, dati­ rane s 25. februarjem 1919, ki so postile^zelčT važen pfävniäikt'. Ukinjeno je bilo »kmetovstvo« v Bosni in Hercegovini', kolonat v Dalmaciji, Istri in Goriški, za Slovenijo pa je najvažnejše poglavje, ki govori o razdelitvi veleposestev. V § 9 je rečeno, da se na teritoriju kraljestva SHS razla- ščajo vsa veleposestva, kaj se pa šteje za veleposestvo, bo določil poseben zakon. Razlaščeno zemljo bi dobili državljani, ki se bavijo z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo ali je nimajo^ dovolj, in to toliko kolikor je morejo obdelati sami s svojo družino. Prednost pri razdelitvi imajo invalidi, vdove in sirote vojakov, vojaki in prostovoljci, ki so se borili za osvoboditev in zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ne glede na ome­ njeni § 9 pa se razglašajo' za veleposestva: vsa fidejkomisna-posestva in posestva s površino vsaj 100—500 oralov (57,5 ha—287,5 ha) obdelovalne zemilje (§ 10). Ta posestva bo država takoj pričela dajati v začasni zakup osebam navedenim v § 9. Brez odškodnine se vzamejo vsa posestva habs­ burške dinastije, dinastij sovražnih držav, in posestva darovana tujcem za usluge, storjene Habsburžanom; dalje posestva, pridobljena z vojnim dobičkom (§ 12, 13). Kako bo z odškodnino ostalim veleposestvom, naj bi določil poseben zakon (§ 11). V poglavju o gozdnih posestvih je določeno, da se »vsi večji gozdni kompleksi« podržavijo, kmetje bodo imeli v njih pravico do paše in drv za gorivo ter do potrebne količine stavbnega lesa (§ 17). Med važnejšimi določili Predhodnih odredb sta še dve: ustanovi naj se poseben državni urad za agrarno reformo, v njegovo področje bi spa­ dalo tudi vprašanje notranje kolonizacije (§ 20), nihče ne sme prejetega zemljišča zastaviti ali odtujiti ali predati v posest drugemu (§ 22). Izvr­ šitev vseh teh določb je bila poverjena ministrstvu za socialno politiko, veljale so pa od objave v Službenih Novinah (t. j . od 27. februarja 1919.s Po objavi Predhodnih odredb so bile še vedno mnoge stvari nejasne in v primeri z razglasom regenta 6. j an. ,1919 (»vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji!«) že manj odločne. Prav tako ni bilo jasno, kaj so »večji gozdni kompleksi«, ali se razlaste veleposestva v celoti, ali samo kar je nad 100—500 oralov, odprto je ostalo vprašanje, kdo bo pla­ čeval odškodnino. Ni bilo govora ne o veleposestniškem inventarju ne o poljedelskem orodju in semenih, kajti revni kmetje so bili brez vsega, zemljo pa je bilo treba obdelati in posejati. To so samo nekatere pomanj­ kljivosti, kljub temu pa je bil ta akt zelo važen, čeprav je nepopoln in 3 Uradni list, 1919; št. 33, str. 77. 4 Dr. M. Eric, Agrarna reforma, str.. 156. 5 Uradni list, 1919, št. 61, str. 183. 174 kompromisarski, pa prav to kaže na popuščanje buržoazije in na glavni namen Predhodnih odredb, da pomirijo kmete.8 Šele uredba_û_prep.QYedi_Qd&Y^ityeJlQ-ob№m.eni^£.21..julij3 1919 je bolj točno določila, kaj je veleposest in da se veleposestvom ne odvzame vsa zemlja, ampak jim ostane doiločeni maksimum. Pravzaprav sta bila določena dva maksimuma za posamezne pokrajine. Za vso Slovenijo (ra­ zen Goriške) je bilo določeno, da smejo veleposestniki obdržati 75 ha obdelovalne zemlje in 200 ha zemlje sploh (ölen 2). Vsa veleposestva, ki imajo več zemlje, se štejejo za objekte agrarne reforme. Kar je presegalo maksimum, naj bi se razlastilo1, vendar pa agrarni interesenti tega ne dobe v last, ampak v začasni zakup, dokler se agrarna zakonodaja ne uredi. -Važen je predpis, da se v maksimum vračuna skupna površina, čeprav ležijo' posamezni deli v raznih področjih in so last posameznika, pravne osebe ali istih solastnikov. Ce leži veleposestvo na ozemljih, za katere je člen 2 določil različne maksimume, pride v poštev maksimum področja, kjer je bilo vsaj 30 ha zemlje. Pri vseh nepremičninah privat­ nih veleposestev je bilo treba v zemljiški knjigi zaznamovati prepoved odsvojitve in obremenitve (čl. 3). To ni veljalo za državna, deželna in občinska veleposestva. V posebnih primerih je minister za agrarno re­ formo mogel dovoliti odsvojitev ali obremenitev, vendar se je tako izlo­ čena površina štela lastniku v tisti maksimum, ki mu je po razlastitvi ostal (čl. 6).7 - Konec julija 1919 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Glavno poverje- ništvo ministrstva za agrarno reformo, ki je pričelo' s potrebnimi pred­ pripravami za izvedbo1 agrarne reforme. Zbralo je o vseh veleposestvih zemljiškoknjižne izvlečke in posestne liste ter predlagalo prepoved odsvo­ jitve pri vseh nepremičninah tistih veleposestev, ki bodo» prišla pod agrarno reformo. Vodila je strogo evidenco vseh stalnih uslužbencev na veleposestvu, posebno upraviteljev, oskrbnikov, knjigovodij, gozdar­ jev itd.8 Potem je naredba ministrstva za agrarno reformo, datirana_z 11. fe­ bruarjem 1920, postavila vsa veleposestva pod državno .nadzorstvo in v nekaterih primerih tudi pod državno upravo (sekvester). Ta naredba ni veljala dolgo, je pa 3. sept. 1920 izšla nova, ki je le nekoliko razširila in dopolnila prvo, 1922 pa je postala zakon.9 Nadzorstvo je bilo omejeno na to, da so organi ministrstva za agrarno reformo mogli zahtevati od vele­ posestnika posestne preliminarye, račune inventarja in druge potrebne podatke in da veleposestne površine, ki so jim ostale nad maksimumom, obdelujejo »s posebnim ozirom na potrebe agrarne industrije«, predvsem sladkorne pese, da vzdržujejo in ustanavljajo vzorne ekonomije in gojišča za rastlinstvo in semenje, mlekarstvo in drugo (čl. 4). Za gozdne površine je predpisano racionalno postopanje in upoštevanje vseh zakonov in pred­ pisov o gozdovih. Bolj so bili veleposestniki prizadeti z določili člena 20, 6 Dr. M. Eric, Agrarna reforma, str. 170. 7 Urodni list, 1919, št. 137, str. 494. 8 Dr. A n t o n S a p l a , šef agrar. prav. odseka, referat z dne 22. 1. 1938, DAS. 9 Dr. M. Eric, Agrarna reforma, str. 341. 175 kjer je rečeno, da del inventarja, živega in mrtvega, ki spada k velepo- sestvu in bo po agrarni reformi odveč, prevzame ministrstvo za agrarno reformo za potrebe agrarne reforme in kolonizacije, dotlej pa ga mora »državni sekvester oziroma veleposestnik sam ohranjati v redu do dejan­ skega prevzema«. Državno upravo na gozdnih in poljedelskih površinah so uvajali tam, kjer lastniki ne bi hoteli ali mogli intenzivno in racionalno obdelati zemlje, če bi hoteli preprečiti izvedbo agrarne reforme ali ce bi bila državna uprava potrebna zaradi državnih interesov (čl. 7). Državni sekvestri so morali skrbeti, da ostane ohranjena imovina in celota vele- posestva, za umno gospodarjenje in upravljanje z dohodki.10 Poleg te sta v letu 1920 važni še dve uredbi, in sicer: 12. 2. 1920 yredba_ojddm_eks I_ propriaciji zemljišča veleposestev_za Javne .interese, _kolomzaci]o- in^ iz­ gradnjo delavskih in uradniških stanovanj hx vrtov1-1 in 3JJLmQ_Uredj2a1. L t o j e l ^ i l č T v e ^ sena "za zakon). S tem so končno rešitev agrarne reforme odložili vele­ posestniki pa so bili dolžni dati zemljo v štiriletni zakup (od 1. okt. 1920 do 30. sept. 1924) osebam, ki jih našteva § 9 Prehodnih odredb (poljedel­ cem brez zemlje, tistim, ki je nimajo dovolj, invalidom, vdovam, dobro­ voljcem), kmetijskim zadružnim organizacijam ali skupinam interesentov (§ 1) V agrarni zakup so dajali le zemljišča, vpisana v posestnih ustih na ime veleposestnika in ki so bila v naravi njive, travniki in pašniki (§ 3), druga obdelovalna zemlja (vinogradi, sadovnjaki in vrtovi) ni bila objekt agrarnega zakupa. Dejansko je že v tej uredbi določeno, kaj pripada ožjemu maksimumu (njive, travniki, sadovnjaki, vinogradi, vrtovi m tisto za obdelovanje sposobno zemljišče, ki ga je odtujil od 25. 2. 1919 dalje), širšemu maksimumu (dvorišče, cvetlični vrt, manjši kompleksi gozdov potrebni za kurjavo) in supermaksimumu. Zadnji je smel ostati vele­ posestniku na podlagi izjave strokovnjaka, da je ta površina res potrebna za vzdrževanje agrarne in mlekarske industrije, za gojenje živine, prido­ bivanje konoplje, sladkorne pese itd. Tudi če veleposestvo ni presegalo maksimuma za 10 °/o, mu je ta površina lahko ostala. Poleg tega je prvo polovico maksimuma lastnik lahko sam izbral (§ 4). Te določbe kažejo na zaščito veUkih kapitalističnih gospodarstev in na vse večje odstopanje od prvotnih načel agrarne reforme. Posebej je bilo poudarjeno, da je pri razdeljevanju agrarne zemlje treba upoštevati, a) da prvi dobe zemljo v zakup poljedelci najbližjih vasi, šele potem ko je tem zadoščeno, oni, ki niso od veleposestva tako oddaljeni, da bi bilo onemogočeno racionalno obdelovanje. b) zemljo dobe po vrsti, tako kot v § 9 Predhodnih odredb, najprej poljedelske družine brez zemlje, ali tiste, ki imajo premalo zemlje, manj kot 10 oralov (5,75 ha). Skupna površina lastne in dodeljene zemlje pri posameznih družinah ne sme presegati 10 oralov obdelovalne zemlje, ra­ zen če ima družina več kot 10 članov, torej sme priti na člana največ 1 oral. 10 Uradni Ust, 1920, št. 128, str. 597. 11 Uradni Ust, 1920, št. 31, str. 127. 12 Uradni Ust, 1920, št. 109, str. 499. 176 e) če ni mogoče ugoditi vsem interesentom, bodo na vrsti najprej naj- siromašnejši. Tudi nacionalni moment je poudarjen, kajti osebe tuje na­ rodnosti niso mogle biti agrarni interesenti. Važna je še določba, da se pašniki podeljujejo v celoti poljedelcem okoliških vasi (§5). Dobrovoljci dobe zemljo po predpisih o dobrovoljcih 18. 12. 1919 (borci 5 ha, neborci 3 ha), potrebnim dobrovoljcem se oddaja živi in mrtvi inventar po določbah naredbe o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev (§ 6). V § 7 uredbe o štiriletnem zakupu se omenja tudi nova vrsta agrarnih subjektov, to so vaški obrtniki, ki so se tudi doslej bavili s poljedelstvom, ker od obrti niso mogli živeti, vendar pridejo ti v poštev šele, ko» se zadosti potrebam ostalih interesentov in dobe manjše površine (§ 7). Letna zakupnina znaša za njive 8-kratni, za travnike in pašnike pa 10-kratni čisti katasträlni dohodek. Tri četrtine od pobrane zakupnine se morajo izplačati veleposestniku kot odškodnina, ena četrtina pa kot prispevek za kolonizacijo (§ 11). Zakupnik sme izkoriščati zakupljene površine le v poljedelske namene, ne sme odnašati pusti itd., za vsako materialno škodo je odgovoren. Zemljo mora racionalno obdelati in gnojiti, kultur ne sme zamenjavati, travnikov in pašnikov ne sme orati. Zakupnik zemlje ne sme dati v podzakup, prepovedano je sekati drevje. Kdor krši te določbe, iz­ gubi zemljo» in posevke in nima pravice do povračila za že izvršeno delo. Če zakupnik umre, preide zakup na naslednike, če so sposobni izpolnje­ vati obveznosti, drugače se da drugi osebi (§ 14). Še vedno pa je bilo precej negotovo, kaj bo z veleposestniškimi go­ zdovi. Res, da so Predhodne odredbe in Vidovdanska ustava proglasile, da pridejo» veleposestniški gozdovi v državne roke, vendar je to veljalo le kot začasen ukrep. Ker je pri nas precej veleposestev izrazito gozdnih, je izšel samo za SloveniiO-28. 2. 1922 Zakon o nakazovanju kuriva in stavbenega lesa v veleposestniških gozdovih interesentom agrarne Ré­ forme.13 Po tem zakonu so- nakazovali agrarnim interesentom in sicer dobrovoljcem, revnim poljedelcem in ostalim poljedelcem v okolišu gozd­ nega veleposestva neizogibno1 potreben les za kurjavo. Potrebe so krili le iz rednega letnega etata. Na vsako hišno gospodarstvo bi prišlo do 8 m 3 lesa za kurjavo (v gorskih krajih, kjer zima dalj časa traja*, največ do 16 m3), seveda če tega letni etat ni dopuščal pa manj (§ 2). Posebna do­ ločba je veljala za Prekmurje, »kjer se mora v okviru etata upoštevati po zmernih dnevnih cenah tudi potreba za kurivo in za stavbni les ostalih poljedelcev po njih imovinskem stanju in vsega ostalega prebivalstva« (čl. 13). Težko pričakovana je izšla 30. 5. 1925 naredba ministrstva za agrarno reformo-o določanju objektov in subjektov agrarne reforme. Določeno je bilo, da je objekt,agrarne_reforme vsako posestvo, ki pride v poštev za agrarno reformo po zakonu 20. 5. 1922 o prepovedi odsvojitve in obreme­ nitve (čl. 1). Okrožni agrarni uradi so morali na vsakem veleppsestvu po , parcelah s katastralnimi označbami površine in kulture določiti, koliko ( jim je doslej ostalo maksimuma in supermaksimuma (čl. 2, 3). Poleg tega y 1 3 U r a d n i Ust, 1922, št. 123, str . 864. 177 12 Zgodovinski časopis x ' • so morali ob sodelovanju tehničnega izvedenca ugotoviti, ali se uporablja supermaksimum za vzdrževanj« agrarne in mlekarske industrije, vzgaja- lišča živine, pridelovanje sladkorne pese in drugih industrijskih rastlin itd. Prav tako so morali ugotoviti, ali je potrebno te supermaksimume še dalje pustiti veleposestnikom za izpolnjevanje omenjenih nalog. V od­ ločbi, ki jo bodo izdali, se mora v vsakem primeru določiti, za kakšne namene se pusti supermaksimum in kakšne dolžnosti prevzema s tem veleposestnik (čl. 3). Prav tako so morali določiti po kulturah in parcelah preostali del veleposestva, ki je bil sposoben za obdelovanje (njive, trav­ niki, pašniki), ki je bil pa že oddeljen za agrarno reformo, enako je bilo potrebno popisati tudi gozdove in druge površine (čl. 4). S itako odločbo sta bila točno določena maksimum in ' supermaksimum, ki se puščata veleposestniku in itiste površine, ki so namenjene agrarni reformi. Do­ ločeni so bili tud^subjekti agrarne reforme, kot so jih postavile že Pred­ hodne odredbe V% 9 in uredba o štiriletnem zakupu. Poleg krajevnih in­ teresentov so büi subjekti še vaški obrtniki, dobrovoljci in kolonisti (čl. 9).14 Obe zadnji vrsti agrarnih subjektov sita bili na Slovenskem manj za­ stopani; kolonisti so imeli pravico do 5 ha obdelovalne zemlje. Pozneje so v izpremembah in dopolnitvah naredbe o določanju objektov in subjek­ tov' agrarne reforme15 vključeni kot subjekti tudi siromašnejlši optanti in begunci, ki imajo pogoje za samostojno gospodarjenje, pa so po poklicu poljedelci (čl. 5). Naredba o določanju objektov in subjektov agrarne reforme je pred­ videvala tudi revizijo dotedanje dodelitve zemlje agrarnim interesentom. Županijski agrarni uradi so morali ugotoviti, ali so tisti, ki so dobili zemljo v zakup, res pravi interesenti in če kot agrarni zakupniki izpol­ njujejo vse pogoje, ali se jim pusti agrarna zemlja ali ne. Zlasti je bilo potrebno ugotoviti, če so redno' plačevali zakupnino, odškodnino za oranje, ali so njive v zadnjih štirih letih vsaj enkrat pognojili, ali so čistili trav­ nike itd. Posebej važno je bilo ugotoviti, ali zakupniki sami obdelujejo agrarno zemljo; če jo dajejo v zakup, je bilo treba zemljo odvzeti in dati drugim. Pri obrtnikih je bilo potrebno ugotoviti, ali so vaški obrtniki, ki so vasi potrebni, a ne morejo živeti samo od obrti. Tem je pripadalo polovico toliko zemlje, kolikor je smejo dobiti agrarni interesenti. Kot agrarni interesenti pa so bili izključeni državni, občinski in privatni urad­ niki, duhovniki, trgovci, gostilničarji, stalni tovarniški in obrtni delavci in sploh osebe katerih glavni poklic ni bilo poljedelstvo. Če so morda dobili agrarno zemljišče, se jim je moralo odvzeti (čl. 12). Ista naredba predpisuje še revizijo in definitivno določitev dobrovoljcev in kolonistov. Po preteku dobe, ko so morali veleposestniki oddati zemljo v štiri­ letni zakup, je § 38 Zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust, september, oktober in november 1925 uvedel fakultativni odkup agrarnih zemljišč od veleposestnikov.16 S tem j e bil minister za agrarno reformo pooblaščen, da sme, dokler še ni zakona o razlastitvi veleposestev in kolo- 14 Uradni list, 1925, št. 34, str. 198. 15 Uradni ust, 1926, št. 22, str. 131. 16 Uradni list, 1925, št. 79, str. 535. 178 чт*^^~-^^т?шшшт^тштш*~шш nizariji, dovoljevati prodaje in zemljeknjižni prenos nepremičnin, kd so pod agrarno reformo, a presegajo maksimum: 1. agrarnim interesentom vseh vrst toliko obdelovalne zemlje, kolikor jim pripada po predpisih o zakupu, 2. ostale površine (gozdovi, pašniki, nerodovitna zemljišča), ki osta­ nejo potem, ko so zadostili potrebam agrarnih interesentov, pa posamez­ nikom in pravnim osebam. To je bilo ugodno za bogate kmete, ki so lahko kupovali, veleposestniki pa, ki so potrebovali denar, so hiteli prodajati. V zvezi s fakultativnim odkupom je izdal minister za agrarno re­ formo 1. 4. 1925_ Pravilnik, o pobiranju, vknjiževanju im porabljanju 1 0 % prispevka od kupnine za veleposestva.17 Določal'je, da" se mora za "zemlji­ šča; na katerih je minister za agrarno reformo dovolil zemljiško knjižni prenos, pobrati 10 Va od prodajne cene kot prispevek za kolonizacijski fond (čl. 1). Ta prispevek pa se ne plačuje, kadar gre npr. za predmet neznatne vrednosti ali za darilne pogodbe za humanitarne, prosvetne in obče koristne namene (čl. 2). Vsote, ki so jih tako pobrali, so tvorile kolonizacijski fond, ki naj bi služil izvedbi kolonizacije in odkupovanju zemljišč, za katere bi morala država plačati odškodnino veleposestnikom (čl. 10). Končno1 je bil 19.. 6. 1931_izdan Zakon o likvidaciji agrarne reforme, na veleposestvih.18 Nekateri predpisi so preneseni iz prejšnjih uredb, nekaj pa je novih in tudi takih, da pomenijo zmago veleposestnikov kot npr. to, da se gozdovi razen, v Sloveniji in treh okrajih Hrvatske ne.razlastijo, ter priznanj e~trêh vrst maksimuma in posebne ugodnosti za cerkveno posest.19 Agrarna reforma" se je "vedno bolj oddaljevala od svoje prvotne poti in jasno se kaže težnja pospešiti likvidacijo in ohraniti obstoječe veleposestniške odnose. Zakon določa, 'kaj se šteje kot. veleposestvo in navaja za posamezne banovine in kraje različne površine. V Dravski banovini so. to tista veleposestva, ki presegajo 130 oralov (75 ha) za obde­ lovanje sposobnega zemljišča in 347 oralov"(200 ha) "zemlje sploh. Med zemljišča sposobna za obdelovanje prišteva zakon njive, travnike, vino­ grade, vrtove, sadovnjake, hmeljnike in one pašnike, ki so sposobni za drugo kmetijsko kulturo (čl. 5). Za namene agrarne reforme se v Dravski banovini razlaste vsa zem­ ljišča veleposestnikov ne glede nâ kulturo razen: 1. ožjega in širšega maksimuma; 2. supermaksimuma v določenih pogojih; 3. nekaterih gozdnih enklav, kolikor se doslej niso razdelile; 4. zemljišč, ki rabijo izključno rudniški industriji in zemljišč, na katerih so industrijske naprave; 5. zemljišč stavbnih okolišev; 6. vseh površin cerkvenih veleposestev, kolikor do dne, ko> stopi ta zakon v veljavo, niso bile pod agrarno reformo; 17 Uradni list, 1925, št. 40, str. 255. • 18 Službeni list, 1931, št. 42, str. 890. 19 Dr. M. Eric, Agrarnim reforma, str. 428. 12« 179 7. večjih površin močvirja in neplodne zemlje, če se lastnik obveže, da jih bo v 15 letih kuiltiviral (§ 10). Pri določilih o ožjem maksimumu je važno omeniti, da v drugo polo­ vico maksimuma (prvo polovico lastnik sem izbere) spadajo predvsem vinogradi, viničarski deputati, »ki se smatrajo za gospodarsko celoto sku­ paj z vinogradom«, dalje deputati industrijskih nameščencev in gozdnega osebja (§ 13). Kolikor bi ti deputati presegali ožji maksimum, pridejo potem v širši maksimum ali supermaksimum. V § 16 so našteti pogoji, da se lastniku pusti supermaksimum (zemljo mora res racionalno obde­ lati, obvezati se mora, koliko plemenske živine in semena ter drugih proizvodov bo vsako leto dal na razpolago ministrstvu s pravico pred- kupa). Državnim, samoupravnim, cerkvenim in drugim javnim velepo- sestvom se morajo pustiti kot supermaksimum površine potrebne za človekoljubne, verske namene itd. (§ 17). Zakon vnovič našteva vse agrarne subjekte: to so krajevni interesenti, vaški obrtniki, dobrovoljci, optanti in drugi kolonisti, država, samoupravna telesa, skupine kmeto­ valcev in pravne osebe z obče koristnimi nameni ter absolventi višjih in nižjih gospodarskih šol (§.18). Važno je določilo, da pridejo pod agrarno reformo tudi pašniki in gozdovi (§ 24). Agrarni interesenti za pašnike, ki niso sposobni za drugo kulturo, smejo biti občine, zemljiške zajednice, imovinske občine in skupine poljedelcev kot pravne osebe. Posamezniki so bili torej izključeni kot interesenti za pašnike. Samo v Dravski banovini in nekaterih hrvat­ skih okrajih, kjer ni dovolj poljedelske zemlje in je prebivalstvo navezano na gozdno gospodarstvo, smejo te osebe biti subjekti tudi za gozdove, ki presegajo 1000 ha, treba pa je ohraniti »celino gospodarskih edinic« in upoštevati potrebe gozdne industrije na preostalih površinah vele- posestva (§24). V itridesetih dneh potem, ko prične veljati ta zakon, so morali agrarni subjekti vložiti pri banski upravi prošnje za dodelitev gozda. Mnogo je v zakonu govora tudi o odškodnini veleposestnikom. Poleg odškodnine za zemljo, jim je priznana tudi odškodnina za zgradbe (§ 34), za oranje in seme ter za razlaščeni inventar. Odškodnino plačujejo agrarni subjekti sami, za dobrovoljce plača država (§ 40). Veleposestniki dobe odškodnino v obveznicah Privilegirane agrarne banke, ali v gotovim od interesentov. Obveznice bodo amortizirane v 20 letih (pričetek 1. okt. 1933), interesenti jih bodo vrnili Privilegirani agrarni banki v 20 letih s 5*/o letnimi obrestmi. Od odškodnine je šlo 10—20 fl/o za kritje upravnih stroškov in kolonizacijo v kolonizacijski sklad ministrstva za poljedelstvo. V ta sklad plačajo tudi interesenti 5 °/o od odškodnine v 30 dneh po pravomoćnosti razlastitvenega odloka, nadaljnih 5 % pa čez eno leto. Država in cerkev n é plačujeta tega prispevka niti kot veleposestniki, niti kot interesenti (§ 47). Na zemljišču, ki jim ostane, obdrže cerkveni veleposestniki patronatske pravice (§ 67). Ko so bili objekti dokončno ugotovljeni, se izbriše odsvojilna in obremenilna pre­ poved (§65), 30. 9. 1931 preneha tudi plačevanje zakupnine (§71) in razveljavljeni so bili zakoni in uredbe, ki niso bili v skladu s tem zako­ nom (§ 80). Za izvrševanje zakona je smel minister za poljedelstvo sesta- 180 viti potrebno število a m b u l a n t n i h komisij (§ 78). Od odločb tega zakona so izvzeta državna zemljišča, k i se obdelujejo' v lastni režijpL, ali so vzorna posestva, ali imajo poseben kmeti jski namen. S a m o u p r a v n a zem­ ljišča pa, ki se dajejo v zakup, se razlaste ne glede na velikost (§4). O m e m b e vredna je še določba, da se pr i l idejkomisih, čeprav ne spadajo pod t a zakon, briše odsvojilna in obremeni lna prepoved (§ 9), k a r pomeni, da so fidejkornisi odpravl jeni. 2 0 Komaj dve leti potem je izšel z d a t u m o m 24. 6. 1933 Zakon o izpre- m e m b a h in dopolnitvah zakona ô likvidaciji agrarne reforme. Za a g r a r n e interesente^~sta~tu~ važnTlioločbi, da je rok odplačevanja odškodnine po­ daljšan n a 30 let in da v Dravski banovini pridejo pod agrarno reformo t u d i cerkveni gozdovi, če presegajo .1000 ha, razlastit i se mora jo v šestih mesecih p o uveljavitvi tega zakona. Za s u p e r m a k s i m u m soi strožje določbe, veleposestnik obdrži le vzornoi organiz irana vzgajališča živine, semenske postaje, kobi larne itd. Odkupnina j e bila znižana in obveznice naj bi se amortizirale v 30 letih, v fond za kolonizacijo plačajo interesenti 4 °/o od odkupnine, in sicer 2 °/o v 30 dneh, ko so prejeli razlast i tveni odlok, 2 o/o pa v 2 let ih. 2 1 Ta zakon predstavl ja konec zakonodajne aktivnosti o agrarni reformi na veleposestvih, če izvzamemo1 nekaj kasnejših manjš ih sprememb in dopolnitev, ki pa niso bistveno vplivale na 'končne rezultate. 2. IZVAJANJE IN REZULTATI AGRARNE REFORME Nekdanji fevdalci n a Slovenskem so po zemljiški odvezi ostali last­ niki ogromnih zemljiških kompleksov, k a t e r i h vrednost je zaradi pove­ čane izrabe gozdov celo narasla. Pojem zemljiških gospostev je zamenjal pojem veleposesti v kapital is t ičnem smislu. 2 2 Ob koncu prejšnjega sto­ letja j e za n a š e dežele značilno n a eni s t rani kopičenje zemlje v r o k a h velikih k m e t o v in veleposesti, medtem ko se je posest zadolženih srednjih in mal ih kmetov še napre j drobila. Po' u r a d n i statist iki je bilo leta 1902 okrog 3 0 % kmečkih posesti manjših od 2 ha. 2 3 Istočasno je bila t ret j ina posestev brez gozda, dve t ret j im pa sta imeli manj kot 5 ha gozda. Visok procent gozdnih površ in j e bil v r o k a h tujcev, grofov, knezov, verskih ustanov in meščanov, ki so obogateli. Največje gozdne površine so imeli knez K a r i Auersperg 22 551 ha, Verski zaklad 18 208 ha, l jubljanska ško­ fija 7421 ha, grof Vincenc T h u r n 4837 ha, grof Zabeo 4221 ha. 2 4 Za naše r a z m e r e so' gozdovi zelo važni, saj je na gozd odpadlo 42,65 °/o celotne površine, če pa pogledamo s t r u k t u r o ostale zemlje, ugotovimo, da od te več kot polovico tvorijo t ravç ik i in pašniki, k a r pomeni, da j e poleg 2 0 Albin Prepeluh, Agrarna reforma, str. 57. ~ 2 1 Službeni list, 1933, št. 56, str. 733. 2 2 S e r g e j V i l f a n , Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana, 1961, str. 489. 2 3 F e r d o G e s t r i n - V a s i l i j M e l i k , Slovenska zgodovina 1813 do 1914, Ljubljana, 195», str. 129. 2 4 Dr. M. Eric, Agrairna reforma, str. 24—25. 181 gozdov za Slovence tudi živinoreja bila zelo važna.25 Najboljša obdelo­ valna zemlja je bila v rokah veleposestnikov, veliko kmetov jo je jemalo v zakup ali pa so se preživljali z obdelovanjem veleposestniške zemlje. Najslabše je bilo v Prekmurju, kjer si šel lahko iz enega konca Prekmurja do drugega (90 km) samo po veleposestniški zemlji.26 V Sloveniji je pred prvo svetovno vojno 65—67 °/o prebivalcev živelo od kmetijstva, pri tem je število poljedelskih delavcev naraščalo, izseljevanje pa je doseglo tako stopnjo, da je 1918. v inozemstvu živela petina Slovencev.27 Ob takih razmerah in pod vplivom velikega revolucionarnega vrenja v Evropi je zahteva ljudi po agrarni reformi tudi pri nas postajala vedno glasnejša. V »Proglasu regenta Aleksandra in v Predhodnih odredbah so obljubljali dokaj radikalno agrarno reformo, vendar je pa ta radikalnost z leti vedno bolj popuščala. Dokončno izvedbo agrarne reforme so never­ jetno zavlačevali in marsikdo se ji je nazadnje izognil. Ko je bil z uredbo o prepovedi odtujitve in obremenitev 21. 7. 1919 določen za Slovenijo maksimum 75 ha obdelovalne zemlje in 200 ha zemlje sploh, je prišlo pod agrarno reformo 208 veleposestev28 s skupno površino nekaj nad 200 000 ha. Površina obdelovalne zemlje, ki jo je zadela agrarna reforma, je bila 30 142 ha, razlaščenih pa je bilo kasneje le 16 162 ha.29 Zanimiv je narodnostni sestav lastnikov veleposestev. Po popisu iz leta 1922, ki je verjetno precej točen, je bilo največ nemške narodnosti (91), šele nato sledi slovenska (80), ostalo pa odpade na madžarsko (9), italijansko (7) in nekatere druge narodnosti.30 Posle agrarne reforme je vodil sprva Deželni agrarni odbor za Slo­ venijo, od julija 1919 dalje pa Glavno poverjenistvo ministrstva za agrar­ no reformo. Potem je bila z uredbo ministrstva za agrarno reformo 16. 7. 1920 ustanovljena Agrarna direkcija v Ljubljani, njeni izvršni organi pa so postali okrožni agrarni uradi. Končno je bila 1933 ustanovljena Komi­ sija za likvidacijo agrarne reforme, do leta 1936 sta delovali dve taki komisiji, in sicer v Ljubljani in Mariboru, nato sta bili združeni v eno in 1934. leta ukinjeni.31 Veleposestniške uprave SO' morale najprej na podlagi odredbe glav­ nega poverjenika ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji z dne 13. 9. 1919 skleniti z agrarnimi interesenti za eno leto zakupne pogodbe; kar je presegalo maksimum, so dobili agrarni interesenti, vendar ne v last, ampak v zakup. Od 1. 10. 1920 dalje pa so veleposestniki zemljo, name­ njeno agrarni reformi, oddajali v štiriletni zakup. Zakup je predpisovala Agrarna direkcija v Ljubljani kot izvršilni organ ministrstva za agrarno reformo za področje Slovenije s Prekmurjem.3 2 Poleg tega je agrarna 25 F r a n E r j a v e c , Kmetiško vprašanje v Sloveniji, Ljubljana, 1928, Sitr. 13, 15. 26 Dr. Anton Šapla, referat Agrarna reforma, str. 5, 6, DAS. 27 Dr. M. Eric, Agrarna reforma, str..22, 27. 28 Dr. Anton Sapla, referat Agrarna reforma, str. 2, DAS. 29 Albin Prepeluh, Agrarna reforma, str. 14. 30 DAS, Pokrajinska upirava za Slovenijo (odd. za notranje zadeve), fase. 8—1, leto 1922, akt 21623. 31 DAS, Spisi agrarna direkcija, Splošno 1922—29, 1931, 1932, 1935. 32 Uradni list, 1920, str. 403, št. 90. 182 direkcija nadzirala delo državne uprave in državnega nadzora velepo- sestev (čl. 2). Njeni izvrševalni organi — okrožni agrarni odbori so bili v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti (čl. 5; v Borovljah predvideni odbor zaradi rezultata plebiscita ni stopil v življenje). Ti so bili prva stopnja za pismeno izdajanje odločb, določali so kolik del veleposestva naj se pusti veleposestnikom kot maksimum, koliko se jim pusti za vzdr­ ževanje agrarne industrije (čl. 6). Nižji so bili občinski agrarni odbori, ki so bili voljeni sprva za eno leto, kasneje pa jim je bil mandat podalj­ šan do 1924. leta. V njih so bili zastopani razni sloji poljedelcev. Svoje zastopnike so volili ljudje brez zemlje, z manj zemlje kakor bi jo lahko s svojo rodbino obdelali, ljudje s toliko zemlje, kolikor je lahko ena rodbina obdela, kmetje, ki morajo najemati delavce ali pa sploh obdelujejo zemljo s tujo delovno silo.33 Bili so posvetovalni organi, predlagali so, kaj se razlasti in kdo dobi razlaščeno zemljo. Njihovo delo pa ni bilo povsod najboljše, zemljo so dobivali ljudje, ki je ne bi smeli dobiti, »tudi politično strankarstvo' je igralo pri delitvi zemlje veliko vlogo«.34 Šef agrarno pravnega odseka v Ljubljani, dr. Šapla, se je tudi prito­ ževal, da so agrarni odbori največkrat kar sami med seboj delili, če je kaj ostalo, so pa prišli na vrsto sorodniki in botri.35 Pri pregledovanju arhivskega gradiva najdemo veliko pritožb prav o nepravilnostih, ki so se dogajale v zvezi z oddajanjem zemlje v zakup, ker so dobili zemljo ljudje, ki zato niso bili upravičeni, potem pa so jo> dajali drugim v najem. To so bili npr. gostilničarji, trgovci, stalni delavci v tovarnah ali na želez­ nici itd. Nasprotno pa so bile številne prošnje za zakup odbite, ker v po­ sameznih občinah ni bilo dovolj agrarne zemlje ali pa je bila že razde­ ljena. Mnogo je bilo tudi pritožb zoper Nemce, uslužbence ali lastnike veleposestev; v eni izmed teh je rečeno, da bodo Nemci posekali vse gozdove, naj se vendar že spravijo pod državno' upravo. Verjetno so vele­ posestniki tudi na razne načine pridobivali zakupnike na zemlji, name­ njeni agrarni reformi, saj se pojavljajo z njihove strani, čeprav redko, predlogi, naj se zemlja ne razlasti. Že pred letom 1925 opazimo številne poskuse veleposestnikov, da bi dele svoje zemlje prodali in da bi se prodaja ne vračunala v maksimum.36 Uredba o fakultativnem odkupu je koristila le bogatim kmetom; bolj prebrisani veleposestniki so hiteli odprodajati od svojih zemljišč, kar se je dalo. Banke so uvidele, da se da tu zaslužiti lepe denarce, zato so prevzele parcelacijo in razprodajo raznih večjih veleposestev.37 V obdobju provizorija, torej pred izidom definitivnega zakona, je bilo v zakupu 16 294 ha, agrarnih-interesentov je bilo preko 20 000, trije dobrovoljci so dobili po 5 ha zemlje, za kolonizacijo pa so razdelili 760 ha, na družino 5 ha (tabela 1). 33 Uradni list, 1920, št. 26, str. 107. 34 Albin Prepeluh, Agrarna reforma, str. 14. 35 Dr. Anton Sapla, referat Agrarna reforma, str. 4, DAS. 36 Vsi našteti primeri so iz fase. Radovljica, Ravne, Prevalje, Thurn, Dou­ glas Valsassma Vincenc, Spisi agrarne direkcije in banske uprave, Nadzor­ stvo 1. 37 Dr. Anton Šapla, referat Agrarna reforma, str. 11, DAS. 183 TABELA 1 Agrarni urad urad L j u b l j a n a M a r i b o r Skupna površina velep. z. 130.712 h a 72.635 h a 203.347 h a Obdelov. zemlja 10.397 h a 20.274 h a 30.671 h a Gozd 103.740 h a 43.275 h a 147.015 h a Razde obdel. z. 2.745 h a 10.201 h a 12.946 h a Podatke je objavilo ministrstvo za poljedelstvo v začetku leta 1929 in so tu preračunani v ha (pri Eric: Agrarna reforma, so v oralih). Albin Prepeluh navaja za skupno razdeljeno zemljo nekoliko drugačne podatke, ki jih omenjam v tekstu. Konec leta 1928 in v začetku 1929. so se agrarni interesenti organizirali v »Zvezo slovenskih agrarnih interesentov«. Na ustanovnem občnem zboru 24. 3. 1929 je njen kasnejši podpredsednik Albin Prepeluh poudaril, da bi se moralo razlastiti vsaj 25 866 ha veleposestniške obdelovalne zemlje, dobili pa so jo v začasni zakup le 16 650 ha. Razlika okrog 9000 ha je v raznih eupermaksimumih, deputatili in nepravilnem ocenjevanju kultur posameznih zemljišč. Zveza je v resoluciji, ki so1 jo poslali vladi, zahtevala znižanje maksimuma na 48 ha in izvedbo reforme na gozdnih veleposest- vih, od katerih bi vse, kar je preko 200 ha, prešla v kolektivno last. Pod agrarno reformo naj bi prišli v Sloveniji tudi planinski pašniki, ki bi jih upravljali po načelih umnega planšarstva.38 Na številnih zborovanjih so obravnavali podobna vprašanja, tako je npr. 1. junija 1930 podpred­ sednik Zveze Albin Prepeluh vnovič zahteval ukinitev supermaksimumov, razširitev agrarne reforme tudi na pašnike in gozdove, ki bi jih dobile posebne zadruge, odpravo deputatov in izvedbo agrarne reforme na cer­ kveni zemlji.39 Ko je bil v juniju 1931 načrt zakona O' likvidaciji agrarne reforme že znan, je Zveza o njem veliko razpravljala; zadovoljni so bili, ker so končno pašniki in gozdovi tudi postali objekt agrarne reforme, zelo pa so biili razočarani, ker se maksimum ni znižal, ker so supermaksimumi in deputati ostali in zaradi izjemnih odredb za cerkveno veleposest.40 Potem, ko je izšel Zakon o likvidaciji' agrarne reforme na velepo- sestvih (19. 6. 1931), je imela Zveza nove skrbi: kdo bo nastopal kot agrarni subjekt za razlaščene gozdove in pašnike, ki morajo ostati celota. V zelo kratkem času 25 dni je Zveza organizirala 176 pašniških in gozdnih zadrug, ki so vložile na bansko upravo prijave za podelitev oziroma izko­ riščanje razlaščenih gozdov. Nastal je še nov spor, ker sta se v nekaterih krajih pojavila dva prosilca, zadruga in politična občina. O zadnjih pravi Albin Prepeluh, da so pripravljene na kompromis in da bodo dohodke 38 Albin Prepeluh, Agrarna reforma str. 22—24. 39 Ibid. str. 26—28. 40 Ibid. str. 32, 33. 184 lj eno neobdel. 2990 h a 358 h a 3348 h a Ostalo velep. 124.977 h a 62.076 h a 187.053 h a Skupno razdeljeno 5.735 h a 10.559 h a 16.294 h a Število krajevnih interesentov 5.611 Dobrovoljci Kolonisti optanti — 1 — 14.757 j 3 20.368 1 3 152 152 izkoristile v druge namene in ne v dobro pravim interesentom.41 Potem so bili pašniki in planine izročeni raznim pasniškim zadrugam, medtem .ko je razlaščene gozdove namesto okoliških občin, kot je predpisoval zakon, začasno prevzela v upravo' država (Začasna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov). Po zakonu o likvidaciji agrarne reforme je prišlo pod agrarno reformo 77 veleposestev, le tista, ki so imela 75 ha obdelovalne zemlje in 1000 ha gozda. Vsa ta veleposestva so merila 143 447 ha, od itega je bilo 105 955 ha gozdov. TABELA 2 Število vele­ posestev 77 Skupna površina 143.447 h a o d t e g a do ločeno za a g r a r n o r e f o r m o Njive, trav. vrt., sadov. 23.238 h a 15.060 h a Vino­ gradi 584 h a — Gozdovi 105.955 h a 31.922 h a Pašniki planine 6559 h a 3689 h a Neplod. zemlja 7111ha 576 h a Zanimivo je, da je od 15 060 ha obdelovalne zemlje, kolikor naj bi se je razlastilo, bilo 9905 ha na desetih veleposestvih v Prekmurju, preostalih 5155 ha pa je odpadlo na ostalo Slovenijo. Obdelovalno zemljo so razdelili med približno' 22 000 kmečkih družin, na družino* je prišlo malo, komaj 0,66 ha. Za razlastitev gozdov je bilo prvotno določeno 13 gozdnih velepo­ sestev, predvsem tuje narodnosti. 1933 je z za'konom o spremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme k tem trinajstim pri­ padlo še posestvo ljubljanske škofije (tabela 3), vendar pa so interesenti od razlaščenih površin tega veleposestva dobili le planine, drugo pa je ostalo tako kot prej.4 2 Dejansko je bilo razlaščeno le 11 gozdnih vele- posesti, ker se je veleposestnik Perger obvezal dajati letno določeno količino lesa zastonj in po polovični ceni občini Mislinje, gozd pa mu je ostal (glej tabelo 3). Poleg tega je ministrstvo' za poljedelstvo' preklicalo razlastitev gozdov pri KID z opravičilom, da je bila v 'katastru kot gozd vpisana neplodna površina.43 4 1 Ibid. str. 118. 42 Dr. Anton Sapla, referat Agrarna reforma, str. 23, DAS. 43 Ibid. str. 19. 185 TABELA 3 PREGLED GOZDNIH VELE Tek. št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Veleposestnik Auarsperg Kairl, Kočevje, Soteska Thurn Valsassâna, Vincenca, nasi. Orna pri Prevaljah Thurn Valsassina Douglas in soposestoiki v Ravnah Dr. Zabeo Alfonz, Ruše Windischgrätz Hugo, nasi. Windischgrätz Alfred, Rogatec Auersperg Herwarda, nasi. Turjak Dr. Hoschek Rudolf, Planina Herbersitein Josip, Ptuj Dr. Atteins Ferdinand, Slov. Bistrica, Podčetrtek, Bre­ žice Dr. Bom Kari, Sv. Katarina Dr. Perger Artur, Mislinja Kranj, industrijska družba, Jesenice Ljubljanska škofija, Gornji grad Skupaj : Skupna površina v ha 18.756.6702 6.668.6447 4.849.6377 4.416.4800 9.450.8220 3.716.7738 2.851.2126 1.745.4781 1.977.7043 5.819.3784 4.491.3817 2.947.9445 1.487.8103 11.917.7114 81.097.6497 Agrarna zemlja v ha 230.5151 136.7248 87.2067 13.4333 295.9903 71.0102 144.8405 71.0867 608.8716 616.5830 * — — 1.712.9262 3.989.1884 Izročeno občinam- prido- biteljicam v ha — 40.2136 — 251.8608 — — 67.8801 109.0859 765.5787 440.7785 — — — 1.675.3976 Po razlastitvi so stopile uprave veleposesitev v stik z občinami prido- biteljicami, oziroma z Začasno upravo razlaščenih veleposestniških gozdov in sklenile z njimi na temelju pooblastila ministrstva za poljedelstvo z dne 21. 12. 1933 posebne sporazume o odstopu gozdov brezplačno in brez bremen, pod pogojem da ostala gozdna površina ostane veleposest­ niku. Ponekod so ponudili veleposestniki občinam manjše gozdne povr­ šine zastonj, samo da jim ostane že razlaščena površina, drugod so dali brezplačno kurjavo in gozdne produkte, če se občina odreče razlaščenim gozdovom. S sporazumi je bilo rešeno gozdno vprašanje na 9 velepo- sestvih, na treh pa je bila izvedena razlastitev proti plačilu odškodnine 186 POSESTEV V DRAVSKI BANOVINI" Izročeno začasni drž. upravi v ha Določeno za odkup patronatov v ha Oddvojeno skupaj v ha Ostane lastniku od celega posestva v ha 15.261.0848 1,375.2681 1.043.3812 1.00O.9391 1.040.8509 1.279.1727 1.063.7839 96.4532 15.588.0531 1.511.9929 1.170.8015 1.014.3724 1.588.7020 1.350.1829 1.208.6244 138.9668 717.9575 1.382.1617 440.7785 1.712.9262 3.168.6171 5.156.6518 3.678.8362 3.402.1076 7.862.1200' i 16,90/0) ( 77,3 °/o) £ 75,9 %) ( 77,0%) ( 83,2 °/o) 2.366.5909 ( 63,7 Vo) 1.642.5882 1.606.5113 1.259.7468 £ 57,6 °/o) ( 92,0.%) ( 60,4%) 4.437.2167 ( 76,2%) 4.050.6032 ( 90,2%) 2.947.9445 (100 %) 1.487.8103 (100 %) 10.204.7852 ( 85,6%) 22.064.4807 96.4532 27.825.5199 53.272.1298 ( 65,7%) in to pr i K a r l u Auerspergu (15 261 ha), H e r w a r d u Auerspergu (982 ha) in Josipu Herbers te inu (111 ha). Tako je mer i la končno razlaščena povr­ šina gozdov 16 354 ha, brezplačno odstopljena gozdna površina pa 7339 ha, skupaj torej 23 693 ha. Občine pridobitel j ice so imele pravico vsako letò dobiti 677 m 3 d r v in 25 m 2 lesa brezplačno, 40 m 3 d r v po polovični ceni, 30 m 2 okroglega lesa ali 15 m 2 rezanega lesa prot i plačilu režijskih stroš- 4 4 DAS, fase. Agrarna direkcija, gozdovi, pašniki in razne planine. Poleg teh je bilo še 14 veleposestev, ki so imela od 1000—2000 ali več ha gozda, a niso prišla pod agrarno reformo, kljub določbi zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931, da se v Dravski banovini razlastijo tista* vele- posestva, katerih gozdovi presegajo 1000 ha (§ 24). 187 kov in še druge ugodnosti. Celotno je bilo pod Začasno državno upravo 22 170 ha gozdov (poleg omenjenih 16 354 ha še 5816 ha), ki je te delno izročila v upravljanje trem gozdnim upravam v Kočevju, v Straži pri Novem mestu in v Črni pri Prevaljah, medtem ko je razlaščene gozdove veleposestev Josipa Herbersteina v Ptuju, Alfreda Windischgrätza v Šmarju pri Jelšah in Herwarda Auersperga na Turjaku upravljala nepo­ sredno. Stavbni les, kurivo in drugo je uprava razlaščenih gozdov dajala vsako leto okoliškim kmetom na podlagi »Glavnih popisov kmetijskih gospodarstev koristnikov razlaščenih gozdov«, sestavljenih za vse občine- pridobiteljice in na podlagi vsakoletnih predlogov občin. Ostalo površino 1523 ha so dobile občine brezplačno in brez bremen.45 Gozdovi so ostali pod Začasno državno upravo vse do vojne in še potem, dokler ni bila Z. D. U. 1945 ukinjena. Vsi navedeni podatki so iz leta 1938, vendar se je tudi kasneje še marsikaj spremenilo, žal pa nisem našla nobene zanesljive statistike. Ob ugotovitvi, da je v Sloveniji prišla pod agrarno reformo le osmina vele­ posestniških gozdov in 3 8 % poljedelske zemlje, nam postane jasno, da agrarna reforma svojega namena ni dosegla, da ni zavrla propadanja malega kmeta. Tisti, ki so zemljo dobili, so je dobili premalo, poleg tega so morali plačevati odškodnino. Agrarna reforma tako na veleposestvih kot na veleposestniških gozdovih ni bila* dosledno izvedena; veleposest­ nikom se je posrečilo', čim se je nekoliko polegel socialni val, ki je izbruhnil po prvi svetovni vojni, obdržati večino zemlje.46 Tudi kolonizacija je bila v Sloveniji razmeroma majhna. Skupaj je dobilo zemljo 141 dobrovoljcev (615 ha) in 248 kolonistov (1087 ha).4 7 Ve­ činoma so se naselili v Prekmurju, le delno tudi na drugih veleposestvih. Po namenu je bila naša kolonizacija izrazito nacionalnega značaja, kolo­ nije so nastale na ozemlju madžarskih veleposestnikov. Sprva so kolonisti prihajali iz Bosne, vendar so jih kasneje zamenjali Slovenci iz okolice Gorice in nekaterih pasivnih krajev. Živeli so v težkih razmerah, plačevali so odškodnino, davek, obresti, bili so skoraj brez živine, brez gospodarskih poslopij in so prebivali v barakah. Javna pomoč je bila minimalna, pre­ skrbeli so jim brezplačen prevoz družine in inventarja. Boljiši je bil položaj dobrovoljcev, ki so dobili zemljo zastonj, ker so bili zaposleni v raznih svobodnih poklicih, pa so jo dajali v najem ali prodali.48 Malega slovenskega človeka torej agrarna reforma ni zadovoljila. Tik pred pričetkom druge svetovne vojne je še vedno zahteval znižanje maksimuma na 50 ha obdelovalne zemlje in 500 ha gozda. Pomirila ga je agrarna reforma delno morda le v nacionalnem pogledu, ker je zmanjšala ekonomsko premoč veleposestnikov tujih narodnosti. 45 Ibid. str. 23. 46 V o d o p i v e c V l a d o , Pravni in socialno politični problemi polje­ delskega delavca, Sodobnost 1940, str. 229. 47 Dr. Anton Sapla, referat Agrarna reforma, str. 13, DAS. 48 I v a n B r a t k o , Naša kolonizacija, Sodobnost 1940, str. 70. 188 LITERATURA: Največ podatkov najdemo v naslednjih delih: Dr. M i l i v o j e E r i c : Agrarna reforma u Jugoslaviji 1918—1941 god. Sa­ rajevo 1958. A l b i n P r e p e l u h : Agrarna reforma naš veliki socialni problem, Ljub­ ljana 1933. Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 365. Dr. . A n t o n S a p i a , Agrarna reforma, za izboljšanje življenjskih pogojev našega kmetijstva. Poročilo o kmetijski anketi I, 1938, 147—164 (skrajšana redakcija referata, "Ei se navaja v opombah k razpravi). Kratko o najvažnejših uredbah in zakonih: Enciklopedija Jugoslavije, 4, Zagreb 1960, str. 644, 645. S e r g e j V i l f a n : Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961, str. 489. Nekaj podatkov je mogoče najti tudi v: D. G u s t i n e i č : Meščanska reforma u Jugoslaviji, »Zapiski Delavsko-kmet- ske matice«, 4, str. 177, Ljubljana 1925. I. Bi* a t k o : Naša kolonizacija, Sodobnost 1940', str. 70. F r . E r j a v e c : Rmetiško vprašanje v Sloveniji, Ljubljana 1928. Dr. R a d o K u š e j : Ustavne meje agrarne reforme, Ljubljana 1928. I. L e n a r č i č : Misli o agrarnoj reformi u Sloveniji, Ljubljana 1921. Dr. L a v r i č J o ž e : Naše kmetijstvo in svetovno gospodarstvo, Ljubljana 1938. M i j o M i r k o v i c : Agrarna politika, Beograd 1940. M i j o M i r k o v i . č : Ekonomska struktura Jugoslavije 1918—1941, Zagreb 1950. F i l i p U r a t n i k : Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije, Ljubljana 1930. V l a d o V o d o p i v e c : Pravni in socialno politični problemi poljedelskega delavca, Sodobnost 1940, str. 229. 189 B o g o G r a f e n a u e r Pomembnejši novi rezultati v starejši zgodovini jugoslovanskih narodov1 Naslednjemu referatu so postavljene za časovne meje z ene s t rani naselitev Južnih Slovanov v novi domovini, z druge s trani pa razširjanje t u r š k e oblasti v 15. stoletju; turško* obdobje je bilo predmet posebnega predavanja (I. Vojeta). V pribl ižno desetih letih, odkar je bil leta 1952 pr ipravl jen prvi zvezek Zgodovine narodov Jugoslavije, seveda bistvene novosti niso enakomerno razprostr te p r e k o vse naše zgodovine. Zato t u d i ta pregled n e m o r e biti enakomeren, obseg obravnavanja tega ali onega vprašanja m u določa pač neposredno potek raziskovanja. Ze ob uvodu naj pr ipomnim, da m u je p r a v spričo tega položaja nu jno središče — poleg nekater ih vprašanj v zvezi z nasel jevanjem — zgodovina Hrvatov, kjer so danes ob kri t ičnih razpravah zagrebške vseučil. prof. dr. Nade Klaič rušijo nekatere bistvene poteze zgodovinske stavbe nekdanje šole, k a k o r j ih je kot njen zadnji veliki predstavnik postavljal v svojih delih vseučil. prof. dr. Ferdo Šišić.2 1 Referat na izpopolniitveinem tečaju za srednješolske profesorje, prireje- > nem po Zgodovinskem društvu za Slovenijo in republiškem Zavodu za pro­ učevanje šolstva decembra 1962. Referat je nameraval pokazati tiste novejše ugotovitve, ki so v tolikšni meri spremenile prejšnje znanje, da bi morale nujno odmevati tudi v pouku zgodovine v srednjih šolah (in nekatere tudi pri pouku v osemletki), če naj bi t a usitrezal sodobnemu stanju znanosti. Referat pri tem izboru izhaja iz stališča zadnjih sintez — torej predpostavlja kot znano podlago Zgodovino narodov Jugoslavije I, 1953, posebej za slovensko zgodovino pa Milka Kosa Zgodovino Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, 195.5, in prva dva zvezka moje Zgodovine slovenskega naroda, 1954—1955. Stvari, ki so nove v teh delih, praviloma ne zajema več. V glavnem gre torej za prikaz poglavitnih dognanj v novejših razpravah (objavljenih v obliki samostojnih del ali v znanstvenih časopisih) in analizah (zlasti v Enciklopediji Jugoslavije) od navedenih del naprej. Tako naj bi pokazal referat v praktični obliki tudi to, kako nujno je treba tudi za srednješolski pouk spremljati tekoče zgodo- vinske_ publikacije, če nočemo, da ta pouk bistveno zaostane za resničnim znanjem. To velja toliko bolj, ker tudi šolske knjige mnogokrat ne gredo v korak s tem napredkom, poleg tega pa seveda v vsakem primeru ne morejo upoštevati tega, kar je novo po letu njihovega izida ali nastanka (pri po­ natisih). Pri svojem prikazu sem se seveda nujno omejil le na najpotrebnejša vprašanja, pa tudi tu sem se zadovoljil ponekod le s skopimi opozorili, ki naj bi jih bravci razširili z lastnim zanimanjem v popolnejšo podobo. 2 V času, odkar sem govoril t a referat, so seveda izšle še nove razprave, ki bi bilo treba njihove rezultate upoštevati pri takšnem pregledu. Vendar sem upošteval mlajšo literaturo le v toliko, kolikor gre za probleme, ki so bili v referatu že prej načeti. 191 r -4 A. Vprašanja in nove teorije ob naseljevanju Na podlagi proučevanja pisanih virov si je ustvari lo zgodovinopisje o naseljevanju Južnih Slovanov nekako naslednjo podobo: Poglavitno in skupno izhodišče naj bi imelo v r a v n i n a h med spodnjo Donavo, K a r p a t i in Črnim morjem; v bistvu gre za enotno etnično maso, ki se je že neko­ liko razlikovala od ostalih Slovanov po začetkih posebnih jezikovnih inovacij; čeprav so se različna plemena v več valovih mešala med seboj, to ni imelo posebnega pomena v poznejšem jezikovnem razhajanju posa­ meznih narodov, ki naj bi bi lo le rezultat poznejšega zgodovinskega raz­ voja. Delna izjema v tem pogledu je bila le naselitev alpskih Slovanov (s severa in od vzhoda) t e r posebno vprašanje »dvojne« naselitve Hrvatov. To podobo je v celoti podpiralo t u d i slovansko jezikoslovje na stopnji, ki jo je predstavl jal Vatroslav Jagić s svojo šolo.3 Filološke študije tega vprašanja iz zadnjega časa, ki se opirajo delno na dialektologijo (Pavle Ivić, Milivoj Pavlović in Ivan Popović), delno pa na študij mikrotoponimov (France Bezlaj), pa predstavljajo v nekater ih bistvenih potezah nove koncepcije, ki se bodo morale — po vsem videzu — izraziti t u d i v zgodovinskem raziskovanju. Brez dvoma pa postavljajo^pred zgodovinopisje glede tega razvoja nekaj zanimivih in resnih vprašanj . 4 S k u p n o izhodišče nove filološke koncepcije je teorija, da J u ž n i Slo­ vani že pred dobo preseljevanja niso bili po jeziku povsem enotni, marveč da predpostavl jajo razlike, ki j ih je sicer mogoče ugotoviti šele v poznejših srednjeveških južnoslovanskih jezikih, »neenakosti iz obdobja pred nase- 3 To je bila še podoba, ki jo je po tedanjem stanju preiskovanja opra­ vičeno v tem smislu povzemala Zgodovina narodov Jugoslavije, prav tako kakor sloni na njej tudi prikaz v G. O s i t i r o g o r s k i , Istorija Vizantije, 1959; med podrobnejšimi obravnavami, ki so v zadnji dobi izhajale iz tega stališča, lahko opozorim na vrsto s v o j i h razprav (Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov, ZC IV, 1950, 23—126; Prilog kritici izvje­ štaja Konstantina Porfirogenita o doseljenju Hrvata, HZb V, 1952, 1—56; Kro­ nološka vprašanja selitve Južnih Slovanov ob podatkih spisa Miracula s. De- metrii Zbornik Filozofske fakultete II, Ljubljana 1955, 23—54; Hrvati u Karantaniji, HZb XI—XII, 1958—1959, 207—231), na izdajo bizantinskih virov Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, t. I—II, 1955—1959, v komen­ tarjih različnih sodelavcev; na temeljito analizo P a u l L e m e r l e , Invasions et migrations dans les Balkans depuis la fin de l'époque romaine jusquau Ville siècle, Revue historique t. CCX, 1954, 267—308, ter na obsežno delo H e n r y k L o w m i a h s k i , Poczatki Polski II, 1963, 114—200, 228—268 in 340—419, prav tako pa prevladuje to stališče tudi v sintetičnih delih iz tega razdobja. 4 P. I v i ć , Značaj lingvističke geografije za uporedno i istorisko pro­ učavanje južnoslovenskih jezika i njihovih odnosa prema ostalim slovenskim jezicima in M P a v l o v i ć , Perspektive i zone balkanističkih jezičkih pro­ cesa, oboje v Južnosiovenski filolog XXII, 1957—1958, 179—206" in 207—239; I P o p o v i ć , Geschichte der serbokroatischen Sprache, Bibliotheca slavica, Wiesbaden 1960, 104—195, 231—346, 351—400, in Quel était le peuple pannonien qui parlait МЕД02 et STRAVA?, Zbornik radova Vizantološkog instituta 7, Beograd 1961, 197—226; F. B e z l a j , Stratignafija Slovanov v luči onoma- stike; Južnosiovenski filolog XXIII, 1958, 83—95 (o metodi gl. tudi O. N. T r u - b a c e v , Etimologičeskij slovar' slavjanskih jazykov, poskusni zvezek, Moskva 1963>. 192 litvijo Južnih Slovanov« (Ivić, 188). Pri tem gre seveda predvsem za razlikovanje med »zahodnim« (prednikom slovenskega, hrvatskega in srb­ skega jezika) ter »vzhodnim« južnoslovanskim govorom (prednikom bol­ garskega, po Popoviću tudi makedonskega ia-grško-slovanskega govora). Bezlaj pa ne izhaja iz dialektoloških študij, marveč neposredno iz študija besedišča, zlasti ob mikrotopinimih (ledinskuVali poljskih imen in si.). Že njegovi prvi poskusi so pokazali, »da je bil besedni fond Slovanov ob razselitvi vendarle bolj diferenciran, kakor so mislili doslej« (94) in spričo tega bi mogel pokazati takšen primer j alni pretres predele, v ka­ terih je prišlo ob preseljevanju do močnejšega mešanja različnih skupin slovanskega prebivavstva, način itega mešanja, izvor skupin, ki so se mešale med seboj in podobne stvari. Dialektologi5 se sklicujejo pri svoji koncepciji slovanske naselitve na naslednjo podobo jezikovnih procesov: Najpomembnejši jezikovni pro­ cesi potekajo pri južnoslovanskih jezikih tako, da se le izjemno ujemajo njihove izoglose z današnjimi mejami narodov oz. jezikovnih enot; najpo­ membnejše izoglose delijo področje svojega jezika v smeri od severa proti jugu na takšen način, da so hkrati meje istega jezikovnega pojava ne le pri enem južnoslovanskem jeziku, marveč tudi v njihovi celoti (npr. vpra- šalnica «kaj« je v veljavi pri Slovencih in delu Hrvatov, pri ostalih južnoslovanskih narodih je ni, torej razmerje 1 V2 : 3 V2 in podobno). Na ta način se vrste izoglose za posamezne jezikovne procese na vsem pro­ storu od zahodne slovenske do vzhodne bolgarske meje druga za drugo, ne da bi se zgostile v izrazitejšo mejo, razen v enem samem primeru. Le ob črti, ki vodi nekako od ustja Timoka mimo krajev Kula, Belogradčik, Berkovica, Breznik in Radomir do Osogovskega masiva ob tromeji Srbije, Bolgarije in Makedonije, se druži cel snop izoglos jezikovnih razlik, ki so »zelo starega postanka« in se združujejo poleg tega z »velikim številom drugih starih razlik, predvsem leksikalnega značaja« (Ivić, 188 si.). Južno od Osogovskega masiva pa se te izoglose na področju makedonskega jezika vnovič razširijo v obliki pahljače, torej v sicer običajno podobo, .le da jih je vendarle sorazmerno več kakor na podobno velikem ozemlju sicer. Iz teh dejstev povzemajo filologi več sklepov tudi glede dobe nase­ ljevanja: a) Ostra meja snopa izoglos med ustjem Timoka in Osogovskimi pla­ ninami je že izraz razlik med zahodnim in vzhodnim delom Južnih Slo­ vanov v dobi pred naseljevanjem. Torej sta bili obe skupini vsaj nekaj časa pred naselitvijo ločeni, prejkone po Karpatih, tako da bi bila zahodna skupina naseljena v vzhodnem ali severovzhodnem delu Karpatske kotline. Izoglose kažejo glavno smer selitev, 979 in ne šele 1. 1077, коНког je teorija o njegovi pridružitvi Furlaniji sploh utemeljena. 2. Regnum Caran- tanum naj bi bilo kot ime Karantanije le drago ime m e j n e g r o f i j e in naj ne bi izražalo preraščanja Karantanije v novo, večjo enoto. Medtem ko je prva domneva gotovo m o g o č a (čeprav bi bilo treba pretehtati, ali • potreba po varnosti nove oblasti ni bila dovolj tehtna, da so se ohranile omenjene po­ sebne pravice), pa za drugo to n e velja — ime regnum Carantanum namreč pokriva brez dvoma bistveno obsežnejše ozemlje kakor je stara mejna grofija. — J. M a l pa je dodal svoji razpravi o Karantaniji (o njej gl. ZC XVI, 1962, 187) še novo o kosezih, Ist das Edlinger-problem wirklich unlösbar, Südost­ forschungen XXII, 1963, 140—178. Žal tudi za to velja, da ne prinaša v bistvu nič novega. Vsi podatki, da je bil usitoličevavec k m e t , so bili seveda dobro 199 Ijenih koncepcijah hrvat ske historiografije, čeprav je politično zgodovino povezovala z gospodarskim in družbenim razvojem. Družbeni razvoj j e namreč v tej konstrukci j i v mnogočem pogojen s sprejemanjem vloge predstavnikov »12 plemen Hrvatov« ob pr iznanju ogrske nadoblasti, t a k o v prejšnjem razdobju kakor tudi v XII. stoletju. 2 4 Na to vprašanje je t r e b a opozoriti še posebej, ker je danes Šišdćev Pregled (op. 12) edino delo o vsej hrvatski zgodovini do 1. 1918 na knjižnem trgu, toda pr ipombe o novi l i teratur i opozarjajo vendarle ponekod premalo jasno na š i roke razpoke, ki so nastale z novim raziskovanjem v njegovih koncepcijah- Žal dokazuje z nebroj s tvarnimi n a p a k a m i prepleteno delo Zv. Črnje (Kulturna histori ja Hrvatske, 1964, srednji vek 63—248), kakor trdoživa je v publicističnem, pojmovanju hrvat ske zgodovine mešanica fevdalno- . državnopravnih in meščansko-liberalnih koncepcij, ki je zrasla v s t a r i Avstro-Ogrski in med obema vojnama, čeprav ima še t a k o malo skupnega z zgodovinsko resničnostjo! »Noli tangere«, to je edino pametno opozorilo ob tem delu. Spričo težkih vprašanj , ki se postavljajo pred zgodovinarja ob pozni in sumljivi tradiciji mnogih v ladarskih listin iz dobe samostojne h r v a t ­ ske države (niti ena ni ohranjena v originalu, 9 od 30 pa j e gotovo p o - tvorjenih), pomenijo seveda pomembno pridobitev nove izdaje virov, ki s fotografskimi kopi jami skoraj zamenjujejo original, 2 5 m e d t e m ko s o druge objave virov sorazmerno malo pomembne. 2 6 Za celotno zgradbo hrvat ske zgodovine v dobi samostojnosti n e p r i ­ m e r n o pomembnejš i p a so rezultat i kr i t ike virov, ki vse ostreje opo- znani že poprej, a zoper koseza kot ustoličevavca to ni noben dokaz, kajti tudi kosez je bil kmet; za način »-dokazovanja« pa je dovolj značilno, da je (poleg napačne razlage vrinka v Švabskem zrcalu) med 13 uporabljenimi viri celih 10 (!) mlajših od 1. 1414, ko imamo nesporen listinski dokaz, da je pripadala d e d n a p r a v i c a do ustoličevanja prav koseški, kmečki družini; drugi trije so iz XIV. stoletja, a vsi omenjajo to dedno pravico, ki jih spet spaja z listino iz 1. 1414. Prav tako med podatki o kosezih in njihovih dolžnostih ni nič b i­ stveno novega (157—172); spet pa je značilno, da so uporabljeni viri v previd­ nem izboru — le od XIV. stoletja naprej, torej za obdobje razkroja koseških pravic, kd je bil v vseh svojih potezah že dobro znan. Kolikor se v par pri­ merih omenjajo tudi starejši podatki, jih avtor ne analizira — prav tako pa tudi pri poznejših ne tistih značilnosti, ki kažejo povsem jasno osebni značaj koseških pravic in osebno svobodo kosezov (to prav do 16. stoletja!). Spričo tako enostranskega in na vnaprej zavzete teze odmerjenega izbora se seveda ni čuditi, da se Malov rezultat razlikuje od rezultatov vseh, ki smo poleg njega v zadnjih desetletjih obračali iste vire. Seveda pa ga prav zaradi tega ni mo­ goče upoštevati. Dovolj je pregledati, kaj vse tu manjka tako glede podatkov kot glede analize, kar je dosedanje preiskovanje že zajelo (Hauptmann, Klebel, Grafenauer, Ebner, Fresacher), da pomirjen odložiš ta »zaključni kamen« reše­ vanja koseškega vprašanja (171). 2 3 S. V i l f a n , Pravna zgodovina Slovencev, 1961, 97—100. 2 4 Prim. B. G r a f e n a u e r , Zgodnjefevdalna družbena struktura jugo­ slovanskih narodov in njen postanek, ZC XIV, 1960, 40—48, 63—67, kjer so t e zveze podane nekoliko širše. 2 5 V. N o v a k , Supetarski kartular, JAZU 1952, in Zadarski kartular samostana svete Marije, JAZU 1959. 2 6 V. F o r e t i ć , Korčulanski kodeks 12. stoljeća i vijesti iz doba na­ rodne dinastije u njemu, Starine 46, 1956, 23—44; H. M o r o v i č, Anonimna splitska kronika, Izd. Muzeja grada Splita 10, 1962, 20 str. 200 zarjajo na potrebo, da bo treba pristopiti vnovič k sistematičnemu pre­ tresu listinskega gradiva, ki ga je zadnjič opravil Rački že pred devetimi desetletji (Rad JAZU 35, 36, 45, 48, 1876—1879; Documenta, MSHSM VII, 1877), F, Šišić pa dopolnil le glede enega dela teh virov (Priručnik izvora hrvatske historije I/l, 1914) tudi že pred pol stoletja. Kolikšni problemi vstajajo na tem področju za hrvatsko zgodovino, pokaže že par najpo­ membnejših primerov. Podoba, ki jo nosimo s seboj o hrvatskem druž­ benem razvoju v IX. stoletju, sloni v veliki meri na dveh listinah (852, 892), ki ju je Držislav Švob že 1. 1940 imel za falzifikait; res je sicer pri tem ostal »osamljen«, toda tudi brez odgovora. Zato pa je tudi nova, komaj začeta analiza celotnega kompleksa listin splitske Mensae episco- palis popolnoma potrdila utemeljenost suma v ohranjeno obliko obeh listin; šele podroben pretres pa, bo seveda pokazal, v kakšnem pogledu moreta obe listini kljub temu, dà sta »prefalzificirani« glede svoje vse- bine, ohraniti svoj pomen za analizo družbenega razvoja.27 Glede razvoja stanovsko (t. j . formalno pravno) dozorelega plemstva pri Hrvatih sta imeli dolgo posebno vlogo omemba »nobiles« ob pravnem aktu v Nakli- cah v kartularju samostana sv. Petra ter priča Dumus »Ualastelin« v listini Kesenske komune iz 1. 1071. Za prvo je pokazala Novakova objava kartularja, da gre za palimpsest iz konca XII. ali začetka XIII. stoletja, interpoliran v originalni rokopis; prav tako pa je falzifikat iz XIII. sto­ letja tudi Kesenska listina.28 Kot temelj za razpravo o položaju Hrvatske pod ogrskimi vladarji so služili poleg »Qualiterja« (Splitski kroniki To­ maža arhid. v XIV. stoletju pripisanega sporočila o »pogodbi« med dva­ najst plemeni Hrvatov ter kraljem Kolomanom) še mestni privilegiji tkim. »trogirskega tipa«.29 Toda kritični pretres je pokazal, da gre ne le pri Omišu, marveč tudi pri Šibeniku in Splitu pri prevzemanju trogir­ skega privilegija za falzifikate, medtem ko pri trogirskem privilegiju tradirana oblika ni brez problematičnih strani, kar bi bilo treba seveda še podrobneje pretresti.3 0 Sele potem bomo mogli presoditi, v katerem času se je tip trogirskih privilegijev v resnici razširil na večino dalma­ tinskih mest. Ali je spričo vsega tega čudno, da spada kritični diplo- matični pretres vsega listinskega gradiva za dobo narodnih vladarjev med najnujnejše zahteve sedanjega stanja hrvatske historiografije?! Sicer se pa vrsta za hrvatsko zgodovino dvomljivih ključnih listin v tem razdobju nadaljuje z najpomembnejšim, »Qualiterjem«. Haupt­ mann je že 1. 1950 dokazal, da gre pri tem zapisu, ki sta ga Franjo Rački in Iso Kršnjavi točno datirala v 1. 1387/88, za zapis na podlagi falzifikata v obliki listine, katere postanek je postavil med 1. 1222 (nastanek Zlate 27 N. K 1 a i ć , Problem Slavca i Neretljanske kneževine, ZČ XIV, 1960 113—115. 28 V. N o v a k , Supetarski kartular, fotokopija fol. 3 v pril., komentar 128—129, tekst 214; N. Kl a i e , Rapski falzifikati, Zbornik Instituta za histor. nauke u Zadru I, 1955, 46—51. 29 N. T o m a š i ć , Temelji državnog prava kraljevstva hrvatskoga, 19152; M. K o s t r e n č f ć , Slobode dalmatinskih gradova po tipu trogirskom, Rad JAZU 239, 1930, 56—150. 30 N. K 1 a i ć , O avtentičnosti privilegija trogirskoga tipa, Zbornik Insti­ tuta za histor. nauke u Zadru II, 1957/58, 77—88. 201 bule) in 1235 (zadnji pr imer, da se v listini kakega Arpadoviča navaja njegov oče), čeprav kaže s tvarni položaj Hrvat ske s svojimi razl ikami od položaja Slavonije, da je »moral vezati v ladarja nek sporazum« (po H a u p t m a n n o v e m mnenju vsekakor s predstavniki plemen hrvatskega »praplemstva«). 3 1 Že s tem je bilo seveda odprto vprašanje, v kolikšni mer i se je še mogoče opirati pr i določanju načina priznanja ogrskega kralja in obsega posebnih pravic Hrvatske še n a vsebino tega falzifikata. Nada Klaić pa je sodila, da spričo dejstva, da je pr i srednjeveških po- tvorbah oblika listine najbolj običajna, ni t r e b a iskati predloge Quali- terja v prvi polovici XIII. stoletja, zlasti ker ni mogoče ugotoviti, da bi se prav tedaj uveljavljale v razvoju Hrvatske takšne v ladarske težnje, da bi si moralo zavarovati hrvatsko plemstvo na takšen način svoje pra­ vice. P r i določanju časa postanka falzifikata se je zato oprla le na nje­ govo vsebino: šele sredi XIV. stoletja omenjajo nesporne listine formacijo »plemičev dvanajst "plemen kral jevine Hrvatske«, in sicer kot organizacijo nižjega plemstva v Lučki županiji. P r a v v t e m času se začenja uveljav­ ljati močnejša oblast ogrskega kral ja po zlomu magnatov tudi na H r v a t ­ skem in zato si je moralo nižje plemstvo — s tem da se je povezalo z v ladar jem — zagotoviti prostost od plačevanja davkov (vprašanja ome­ j i tve vojaške dolžnosti ni bilo mogoče razjasniti na tako konkreten način). Pravice, ki si j ih je pridobila ta plemiška formacija kot prva skupina nižjega plemstva na Hrvatskem, so se širile od srede XIV. stoletja na­ prej postopno tudi na podobne plemiške organizacije, ki so nastajale v drugih župnijah, zaradi česar je omenjanje te posebne plemiške organi­ zacije (12 plemen) omejeno le na krajše razdobje. P r a v v t o razdobje — t. j . v sredo ali drugo polovico XIV. stoletja — je povsem opravičeno postavila postanek predloge Qualiterja. Seveda je s takšnim raziskova­ njem, ki se je osvobodilo vseh vnaprejšnj ih predpostavk ali predsodkov pred pomenom rezultatov, izginila tudi vsakršna možnost povezovanja formacije dvanajst ih plemen z letom 1102 in enako daljnosežnih posledic tega povezovanja za koncepcijo hrvatske zgodovine pred in po tem letu. 3 2 3 1 L j . H a u p t m a n n , Hrvatsko praplemstvo, Razprave (SAZU, razr. za zgodov. in društ. vede) I, 1950, 96—108. 32 N. K l a i ć , Plemstvo dvanaestero plemena kraljevine Hrvatske, Hi­ storijski zbornik IX, 1956, 83—100; Postanak plemstva »dvanaestero plemena kraljevine Hrvatske«, HZb XI—XII, 1958—1959, 121—163; Tzv. «Pacta con­ venta« ili tobožnji ugovor izmedju plemstva dvanaestero plemena i kralja Kolomana 1102 godine, Istoriski pregled VI, 1960, 107—120; poleg tega še pole­ mično vračanje na to vprašanje v HZb XIII, 1960, 303—318, in XIV, 1961, 259—267. Hauptmannovemu dokazovanju, da gre pri Qualiterju za falzifikat, doslej še nihče ni stopil nasproti; res je sicer M. K o s t r e n č i ć , Nacrt hi­ storije hrvatske države i hrvatskoga prava I, 1956, 152, apodiktično (t. j . brez razpravljanja o konkretnih dokazih nasprotnega mnenja) trdil, da je «po­ godba« v tem tekstu »popolnoma verodostojna«, toda v tem delu je o d s o t n a s k o r a j v s a l i t e r a t u r a p o okr. 1930 (! — 59, 96, 148), razen nekaj iz­ jem, ki pač bolje pristajajo v stare okvire (143, 193). Odkar pa se je dognanje o potvorbi in datiranje njenega postanka po N. Klaić razširilo tudi v dela, upo­ rabljana v šoli (N. K l a i ć , Izvori za hrvatsku povijest I, 1955, 69 si., II, 1958, 38 si.; I. B o ž i ć , v delu Pregled istori je jugoslovanskih naroda, I, 1960, 33 si., 58; gl. tudi Istori ja Jugoslavii I, 1963, 61, v tekstu Ju. Bromleja), je začelo vzne­ mirjati vernike v fevdalno državnopravno teorijo, ki se je začela oblikovati na 202 / / I P r i vprašanju Qualiter ja smo se moral i zadržat i dlje, ker je v resnici vogelni k a m e n star ih državnopravnih koncepcij hrvat ske zgodovine, ki pa (le navidez preoblečene v izražanje našega časa) še niso izgubile svojih pristašev. P r a v to vprašanje pa je brez dvoma takšno, da mora zrušitev Qualiterja močno spremenit i podajanje hrvatske zgodovine vse od osem­ letke napre j . Sicer pa se bom omejil v naslednjem zopet le na opozorila na glavna vprašanja in na sredstva, ki so na razpolago za njihovo obrav­ navanje. Glede sistematičnega orisa poglavitnih potez hrvatskega družbenega razvoja (osvobojenega t e h konstrukcij) bi — dokler n e bo opravljen p r e - p o t r e b n i kri t ični pret res vsega listinskega gradiva — pač ne mogel po­ vedat i nič več ali trdneje, kot sem že v dveh analizah teh vprašanj . 3 3 P o d č r t a m naj le poglavitne razlike od tradicionalne sheme. V XI. stoletju na Hrvat skem (za Slavonijo sploh ni virov!) kmečkega gospodarstva n i več označevala »zadruga«, marveč samostojno gospodarstvo male družine; viri, ki bi j ih bilo mogoče povezovati z obstojem zadruge, so skrajno redki. Pojem »plemena« (izraz »bratstvo«, uporabl jen v Zgodovini n a r o ­ dov Jugoslavije I po Mandićevem vzgledu, je bil po pravici kri t iziran, k e r ga v vir ih na H r v a t s k e m v srednjem veku ni, vnaša pa v r a z u m e ­ vanje neutemel jene asociacijske predstave iz s t r u k t u r e rodovno-plemen- ske družbe ali črnogorske ureditve od XVII. stoletja naprej) je mogoče meji med XVII. in XVIII. st. in prvič prestopila prag političnega življenja leta 1830 (J. K u š e v i ć , De municipalibus juribus, gl. F. F a n c e v , Gradja za povijest književn. hrvatske, XII, 1933, 237). O. M a n d i e , »Pacta convanta« i »dvanaest« hrvatskih bratstava, HZb XI—XII, 1958—1959, 165—206, priznava sicer potvorbo ( v mejah Hauptmannovega dokazovanja), a brani vsebino falzi- fikata prav v smislu Tomašičevih pojmovanj v razpravi, ki je glede na nezgo- dovinski način dokazovanja res ni treba podrobneje pretresati. Kolikor ne obravnava nespornih vprašanj (posebnega položaja Hrvatske; žal tudi to pome­ šano z mnogimi čistimi domislicami, kot o vojaških kurirjih in »glavnem štabu« 1. 1102, o marturini na Hrvatskem in p., ter parkrat z napačnim ume- vanjem latinsko pisanih virov). <-e op^ra na sporni Qualiter kot na čisto zlato ter tako dokazuje njegovo verodostojnost v sklepanju, ki je klasičen circulus vitiosus. Temu dodaja v svojstvu »dokazov« le še zelo neurejene teoretične sklepe (korporacije p l e m s t v a celo izenačuje s plemensko zvezo » r o d o v ­ n o - p l e m e n s k e o r g a n i z a c i j e « ! ; prav tako se t e h n i č n i i z r a z za podložnike homines eorum dviga v naslov plemičev itd.), ki pa jim pač ni mogoče priznati vrednosti v i r a . Ker je zgodovinska resničnost minogo bolj pisana kakor shema, je tudi pos~.ben roiožaj Hrvatske lahko rezultat zelo raz­ ličnih poti in ne le domislice pisca predloge Qualiterja v XIV. stoletju, ki je prenašal glede dvanajstih plemen očitno v preteklost razmere svojega časa. Tu greši tudi J. L u č i ć , HZb XVI, 1963, 315—319, ko trdi, da bi zahtevala d o ­ s l e d n o s t , da zavržemo Qualiter — če zavračamo njegovo poročilo o po­ godbi s Kolomanom — tudi kot vir za korporacijo dvanajstih plemen: Tudi če zavračamo sporočilo teksta iz druge polovice XIV. stoletja o č e t r t t i s o č ­ l e t j a s t a r e j š i h dogodkih, moremo sprejeti njegove podatke, ki se nana­ šajo na s o d o b n e razmere, še zlasti ker gradivo Stj. A n t o i j a k a , Izu­ miranje i nestanak hrvatskoga plemstva u okolici Zadra, Radovi Instituta JAZU u Zadru IX, 1962, 55—115, z edino morebitno izjemo Snačičev potrjuje za sporno razdobje obstoj vseh v Qualiterju imenovanih plemen v zaledju Zadra. Sicer pa potrjuje datiranje N. Klaić še en moment: Ne more biti slučajno, da se prav konec XIV. in v začetku XV. stoletja pojavljata poleg Qualiterja še dve povezovanji formacije dvanajstih plemen z dobo domačih vladarjev in prehoda 203 / povezovati z etnološkimi predstavami iz rodovno-plemenske družbe p r a v toliko, kolikor pomen podobnih sorodstvenih vezi v zahodnem t ipu fev­ dalne družbe (lignage, les lien d u sang poudar ja zelo močno t u d i M. Bloch za evropsko fevdalno družbo; francoski izraz l ignage celo terminološko izhaja od linea, tore j od »vrvi« kot naša »vrvna braća«). »Pleme« je i m e stanovske organizacije, ki naj bi varovala družbene pravice in zemljiško posest večje ali manjše skupine družin, ki so povezane s pravico do pred- n a k u p a zemljišča (in včasih z dednimi pravicami po »dolžini vrvi«) na podlagi resničnega ali fiktivnega sorodstva (»vrvna braća«). Ta povezanost posesti v širšo enoto združuje t a k š n o skupino v ter i tor ia lno skupnost, včasih pa je združena celo v eni vasi, k a r prihaja do izraza tudi v k r a ­ jevnih imenih. V XI. in XII. stoletju j e ta organizacija značilna za vse osebno svobodno vaško prebivalstvo, p o . njegovi razslojitvi pa postane po zakl jučenem izoblikovanju nižjega plemstva značilna posebej zanj. 3 4 Priznanje oblasti ogrskega kral ja leta 1102 na saboru (vsa legenda o po­ slanstvu do Kolomana, ko se je z vojsko približeval, vsebovana v Qual i- terju, že zaradi značaja vira ne m o r e biti resno upoštevana) je bila pač stvar onih velikašev, ki j ih od srede 12. stoletja napre j postopno sre­ čujemo koit gospodarje posameznih hrvat sk ih županij in o k a t e r i h je p o izročilu, ohranjenem pr i Tomažu arhidiakonu, mogoče domnevati , da so vzpostavljali stik z ogrskim vladar jem že od smrt i kral ja Zvonimira na- pcd ogrsko oblast (V. Novak, Supetarski kartular, 230 si., 136; H. Morović, n. d. — op. 26 — 8—10), medtem ko niti poprej niti pozneje ne srečamo podobnih podatkov v virih; ta značaj izročila je povsem nemogoč, če bi šlo v resnici za avtentičen p r i v i l e g i j p l e m s t v u v c e l o t i — in ne bi bilo treba o d k r i v a t i n j e g o v e g a o b s t o j a šele Luciusu sredi XVII. stoletja! Kljub temu pa postanek predloge Qualiterja v razvoju druge polovice XIV. sto­ letja ni še povsem jasen: vse tri povezave formacije dvanajstih plemen z dav­ nino so namreč zapisane v okolici Splita in ne Zadra; odprto je še vprašanje, ali niso zvezane prav s poskusi, razširiti pravice tedaj že obstoječe plemiške formacije v zaledju Zadra tudi na drugo nižje plemstvo na Hrvatskem in ali niso prav spričo uspeha, ki ga je prineslo uveljavljanje nižjega plemstva samo, postali ti falzifikati sploh nepotrebni. — J. S i d a k v. opombi v Sišićevem »Pregledu« (op. 12) str. 146, sprejema za Qualiter domnevo, da gre za falzffikat »najverjetneje iz XIV. st.« in ugotovitev, da z »vsebino teksta« ni v skladu čas pojavljanja formacije plemstva »-dvanajst plemen« v virih (sreda XIV. st.); sicer pa o tej dolgotrajni diskusiji ne zavzema konkretnih stališč, tudi ne o širših posledicah, ki jih imata tezi, za kateri se je odločil. 3 3 B. G r a f e n a u e r , Feudalizam kod jugoslavenskih naroda, 2. Hrvat­ ska i Slavonija, Enciklopedija Jugoslavije 3, 1958, 304—306, in ZC XIV, 1960, 74 si., 80 si., 83, 85, 87. Tu na oba prikaza le opozarjam, da ju ni treba ponavljati. — Sedaj lahko opozorim še na dve, pravkar izišli deli: J u . V. B r o m 1 e j , Stanovlenie feodalizma v Horvati, Moskva 1964, 408 str., ter N. K l a i ć , Povijest Hrvata u srednjem vijeku, Zagreb 1965, 45 str. (ciklostil). 3 4 I. B o ž i ć , »Vrv'« u Poljičkom statutu, Zbornik Filozofskog fakulteta IV/1, Beograd 1957, 89—112; N. K l a i ć , HZb XI—XII, 139—148, in Istorijski pregled VI, 1960, 115 si.; iz drugačnih, premalo zgodovinski razvoj upošteva- jočih stališč izhajajo O. M a n d i ć , Bratstvo u ranosrednjovekovnoj Hrvat­ skoj, HZb V, 1952, 225—298 (zaradi povsem nejasnega razlikovanja različnih enot — zadruga, rod, bratstvo — skrajno težko uporabno), M. B a r a d a , Sta­ rohrvatska seoska zajednica, 1957 (z nejasno koncepcijo, a delno z dobrimi po­ sameznimi analizami) in M. M. F r e i d e n b e r g, »Verv'« v srednjevekovoj Horvatu, Ucenye zapiski, Velikie Luki, 15, 1961, 27—47. 204 p r e j . Očitno je fevdalizacija županskih pravic v zadnjih letih hrvat ske samostojnosti (v ka ter ih je skupna državna oblast tako rekoč izginila in j ih označuje predvsem silovita notranja zmeda in poskusi sosedov s t r e h strani, da se okoristijo s to neurejenost jo — Benetke in Bizanc v Primorju, Ogrska iz Podonavja) tako hi t ro napredovala, da se spričo skromnega obsega poljedelskih površin v pr imor ju in njegovem nepo­ srednem hrvat skem zaledju novi v l a d a r ni imel več česa polastit i kot zemljiški gospod. Ta bistvena razlika H r v a t s k e od Slavonije je tudi po­ glavitni temelj posebnega položaja Hrvat ske pod novimi vladarji, ki pač nikjer niso sistematično »reorganizirali« zatečenih družbenih razmer, marveč so uporabljali kral jevske pravice povsod, kjer je bilo to mogoče, i n tako, kakor so r a z m e r e dopuščale. 3 5 Poleg teh poglavitnih in zelo daljnosežnih novih pogledov naj opozo­ r im le na kra tko na nekatera bolj omejena, ki pa so tudi zbudila dovolj (in včasih celo preveč) razpravl janja. J a d r a n Fer luga je v svoji mono­ grafiji o bizantinski uprav i v Dalmacij i 3 0 z a t r d n o ugotovil, da spada ustanovitev teme Dalmacije šele med leti 867 in 878 (ne pa »kmalu po 842«, kot je v Zgodovini narodov Jugoslavije I, 177). Ugotovitev, da izraz »consulatu peragente« v zvezi s Tomislavom ne dokazuje podelitve p r o - konzulske časti s s t rani Bizanca temu h r v a t s k e m u vladarju, je vsaj bi­ stveno omajala mnenje, da bi gospodoval Tomislav nad vso bizantinsko Dalmacijo. 3 7 Bizantinska Dalmacija je očitno predstavl jala posebno enoto ob Hrvatski vse do 1. 1069, ko je bila po Fer lugovem mnenju prvič ne­ posredno od Bizanca samega izročena v u p r a v o h r v a t s k e m u kral ju; ven­ dar se tudi poslej še do začetka XII. stoletja smatra v »bizantinskih« mestih, da je vrhovni suveren n a d njimi bizantinski cesar. 3 8 Ljubo K a r a m a n je vnovič sprožil razpravl janje o Slavcu kot o h r v a t ­ s k e m kral ju med P e t r o m Kreš imirom in Zvonimirom, m e d t e m k o je 3 5 Ob tem raziskovanju, ki se je usmerilo predvsem na XIV. stoletje in ob njem zaradi ugotovitev o formaciji »12 plemen« nujno zajelo tudi problem pre­ hoda Hrvatske pod ogrsko nadoblast, pa je gotovo ostalo odprto še vprašanje, kako so se postopno razslojevala svobodna »plemena« v XII. in XIII. stoletju; izoblikovanje nižjega plemstva v XIV. stoletju namreč gotovo predpostavlja takšne družbene težnje v krogu dela teh »plemen«, ki pa doslej še niso bile nikjer analizirane, razen v nekaj primerih, ko so velikaši potiskali posamezna plemena v odvisnost. 3 6 J. F e r l u g a , Vizantiska uprava u Dalmaciji, SAN, Pos. izd., 291, 1957, gl. poleg tega tudi Vreme postanka Teme Dalmacije, Zbornik Filozof, fa­ kulteta (Beograd) III, 1955, 53—67, in L'Archontat de Dalmatie, Actes du X Congres d'Etudes Byzantines, Istanbul 1957, 307—315; k monografiji gl. oceni N. K l a i e , HZb XIII, 1960, 246—255, in Lj. K a r a m a n , HZb XV, 1962, 258—261 (zadnje: N. K 1 a i ć , HZb XVII, 1964, 413^22). 3 7 Lj. Karaman sicer temu ugovarja, češ da v aktih ni omenjen noben predstavnik bizantinske posvetne oblasti (HZb XV, 1962, 182); ugovor pa izgubi vso vrednost ob dejstvu, da so v aktih omenjena tudi nedvomno Bizancu pod­ rejena področja (npr. Dubrovnik), nad katerimi niti Mihael, niti Tomislav gotovo nista imela oblasti. 3 8 To je dokazoval posebej V. N o v a k , Neiskorišćavana kategorija dal­ matinskih istorijskih izvora od VIII do XII stoljeća, Radovi Instituta JAZU u Zadru III, 1957, 39—74, ob omembah bizantinskega cesarja v molitvenih obraz­ cih, uporabljanih v dalmatinskih mestih, zlasti v Zadru. 205 veljal od Baradove razprave o »dinastičnem vprašanju v Hrvatski XI. s to­ letja« napre j le za neret l janskega kneza okrog 1. 1090, čemur se je pr i­ družil pred smrt jo celo F e r d o Šišić.3 9 V diskusiji, ki se je itako n a novo razmahnila, so se končno po razpravi N a d e Klaić in zadnjem odgovoru Lj. K a r a m a n a izkristalizirala t r i osrednja vprašanja, med ka ter ima pa dve bistveno presegata ožje vprašanje Slavca kot hrvatskega kral ja : N e ­ sporno se je pokazalo, da meja med Hrvatsko in Neretl jansko kneževino v pr imorju ni tekla po Cetini, marveč da je segala Neret l janska kneže­ vina prot i zahodu do Žrnovnice; s t e m je odpadla sodna pravica Slavca na ozemlju vzhodno od Žrnovnice kot »dokaz« za njegovo uvrščanje med hrvatske kralje. Neretl janski knezi so do XIII. stoletja dejansko vladali v tolikšni mer i samostojno, da je mogoče njihovo* deželo »imenovati samo­ stojno kneževino v okviru dežel, ki so j ih uspeli združiti Arpadovići pod svojo oblastjo« (N. Klaić); seveda t u ne gre za »suverenost« v m o d e r n e m smislu, ki je po vsem videzu zmotila Lj. K a r a m a n a , ki sicer pr iznava takšen stvarni način vladanja neret l janskih knezov, navaja pa vrsto do­ kazov o nadoblasti ogrskih kral jev nad njihovo kneževino, kajti z n a ­ vedeno formulacijo ti dokazi niso v nobenem nasprot ju; bistvo je le v tem, da je bila v :tem času Neret l janska kneževina očitno na isti ravnin i s Hrvatsko, kjer so gospodovali pod vrhovno nadoblast jo ogrskih kral jev v resnici domači velikaši, ne pa njen sestavni del; dokazovanje podreje­ nosti Neret l janske kneževine Hrvatsk i s pomočjo nastopanja b a n a P e t r a ob Slavcu (po K a r a m a n o v e m mnenju kot h r v a t s k e m kralju) še v dobi hrvatske samostojnosti pa ustvarja resnično še bolj nenavadno situacijo, po kater i naj ima ban pravico razsojati spor med velikašem Ljubomirom in svojim vladarjem. Končno se mi zdi, kljub ponavljanju drugačnega mnenja, da je mogoče besedilo kartular ja samostana sv. P e t r a o usta­ novitvi samostana neprisiljeno razložiti le tako, da loči posvetitev cerkve od gradnje samostana »mnogo let« (curricula m u l t o r u m annorum). Vsaka druga razlaga resnično dela tekstu nasilje. 4 0 Zato glede Slavca z doseda­ njo diskusijo Baradovo mnenje iz 1. 1932 glede kronologije in vse njegove posledice niso p r a v nič omajani, marveč samo potr jeni in dopolnjeni. Podobno je začel Stipe Gunjaca — ob še n e k a t e r i h drugih pomoč­ nikih in poitem ko je brez dvoma n a p a k »razrešil« vprašanje razmerja med Historio Salonitano Tomaža arhidiakona ter Historio Salonitano 3 9 M. B a r a d a , Dinastičko pitanje u Hrvatskoj XI stoljeća, Vjesnik AHD L, 1932, 157—199, Prilozi kronologiji hrvatske povijesti, Rad JAZU 311, 1957, 202—217; V. N o v a k , Supetarski kartular, 1952, 33—51; N. K l a i ć , Problem Slavca i Neretljanske kneževine, ZC XIV, 1960, 96—136; pristanek F. S i š i ć a , Pregled (gl. op. 12), 1962, 138 si.; Lj. K a r a m a n , Još o kralju Slavcu, ZC VI—VII, 1952—1953, 259—269, Još jedan prilog diskusiji o kralju Slavcu, HZb XI—XII, 1958—1959, 311—313, O nekim pitanjima hrvatske povi­ jesti do XIII st., HZb XV, 1962, 262—269; isto stališče sta zavzela L. K a t i c , Iura s. Petri de Gomai — Supetarski kartular, Starohrvatska prosvjeta, III. ser. 4, 1955, 184—186; I. O s t o j i ć , Kad je osnovan samostan sv. Petra u Selu, Starohrv. prosvjeta III. ser., 7, 1960, 143—157. 4 0 K Ostojiću gl. v tem pogledu še oc. N. K l a i ć , HZb XVI, 1963, 373 do 375, O s t o j i ć e v odgovor HZb XVII, 1964, 431—436. 206 maior neznanega avtor ja 4 1 — tako glasno dokazovati zgodovinsko vero­ dostojnost legende o nasilni smrt i kralja Zvonimira, 4 2 da se je legenda začela obujati od m r t v i h celo že v šolskih knjigah. Toda pri kr i t ičnem bravcu, ki je poznal vire in Radojčičevo razpravo, Gunjačeva polemika niti malo ni mogla omajati dokazov za legendarni značaj poznih poročil o nasilni smrt i kral ja Zvonimira. Radojčičevo argumentaci jo je bilo t reba dopolniti v bistvu le z analizo razmerja Histor iae Salonitanae in Histor iae Salonitanae majoris, sicer pa v bistvu samo povzeti z nekater imi m a n j ­ šimi dodatki, da so bila zgodovinska dejstva vnovič postavljena na svoje mesto, -nasilna Zvonimirova smrt pa v legendarno razlago propada samo­ stojnosti hrvatske države. 4 3 Krit ično razpravl janje o podeželskih »općinah« — kot teritorialnih enotah z »općinskim gradom« (po Žontarjevih besedah »mestecom p o ­ dobnih naseljih«) kot središčem ter kot realnih organizacijskih skupnostih vseh na »općinskih« tleh naseljenih »ludi općinskih« ali »pučanov« ali »kmetov«, ki so stale med »putom« ali člani »općine« ter ter i tor ia lnim zemljiškim gospodom (z le pravno omejenimi vrhnj imi posestnimi in oblastnimi pravicami) -— ter o nj ihovem postanku je pokazalo, da gre n a področju severnega Kvarner ja (vključno Vinodol in- njegov znamenit i »Zakon«) za razvoj, ki je na hrvatsk ih t leh specifičen. Ni ga mogoče uporabl jat i k a r kot p r i m e r za nastajanje »zavisnog, kmetovskog odnosa« na hrvatskih tleh nasploh (tako se uporabl ja v Zgodovini narodov J u ­ goslavije I; še celo pa ne kar kot p r i m e r za uvajanje »donacionalno-feu- dalnog uredjenja«, torej tipa zemljiškega gospostva n a é Ogrskem, k o t pojmuje ta razvoj M. Kostrenčić, HZb II, 1949, 131—142, pos. 134 in 139). »Kmet« je polnopraven član »puka« ali »općine« (in hkra t i njej podrejen), pri čemer celo ter i torialni gospod in knez m o r e uveljavljati svoje pravice vsaj delno gotovo' le po posredovanju općinskih funkcionarjev (Vinod. zak. čl. 5), delno pa običajnih pravic sploh nima (Vinod. zak. čl. 31, zna- 4 1 St. G u n j a c a , Historia Salonitana maior, Rad JAZU 283, 1951, 175 do 243; kritična primerjava tez razprave s tekstom primerjanih virov, zlasti 198—211, kaže popolnoma jasno, da je razmerje med obema tekstoma prav obratno, kakor dokazuje avtor. 4 2 Temeljna razprava, ki je r a z r e š i l a to vprašanje, ostaja še vedno N. R a d o j č i ć , Legenda o smrti hrvatskoga kralja Dimitrija Zvonimira, Glas- S (k) AN 171, 1936, 1—85, gl. tudi za koncepcijo N. R a d o j č i ć , Jezgra na j­ starije hrvatske istorije, Misel in delo V, 1939, 83—92, pos. 89—91; zoper legen- darnost St. G u n j a c a , Kako i gdje je svršio hrvatski kralj Dimitrije Zvo­ nimir s dodatkom o grobu kralja Zvonimira na Kapitulu kod Knina, Rad JAZU 288, 1952, 205—324; V. N o v a k , v nekrologu F. Sišiću, Ljetopis JAZU 54, 1949, 404, Supetarski kartular, 1952, 196—197 (op. 23), in Zadarski kartular 1959, 49—51, vselej z napovedovanjem nove razprave »Dvije zagonetne smrti — dva hrvatska kralja«, na podlagi neke doslej neznane kronike o teh dogodkih; prav ta kronika ali vsaj nek njej zelo soroden tekst pa je bila med tem že objavljena po H. M o r o v i č u , gl. zg. op. 26, pa ne vsebuje nič takšnega, kar bi moglo spremeniti naše dosedanje mnenje. 4 3 L. K a t i c , O kralju Zvonimiru, Službeni vjesnik biskupije splitske i makarske VIII, 1961, 28—31; N. K l a i e , Problem Zvonimirove smrti u no­ vijoj literaturi, HZb XV, 1962, 271—288, in O legendarnoj smrti kralja Zvo­ nimira, Istorijski zapisi god. XVI, knj. XX/2, 1963, 229—270; gl. tudi mnenje J. S i d a k a, HZb XV, 1962, 345. 207 čilna je razlika od čl. 29; očitno se po čl. 33 t u d i dedovanje opravl ja delno m i m o njegovih predstavnikov, po čl. 34 pa ima pravico do dohodkov le od n e k a t e r i h zemljišč, od drugih pa ne itd.). Te vrste »kmet« se gotovo bistveno razlikuje od običajne vsebine izraza »kmet« = »podložnik« — in bo v takšnih p r i m e r i h pač bolje uporabl jat i bolj n e v t r a l n e izraze »fev­ dalno odvisno kmečko prebivavstvo« ali »kmečko prebivavstvo z omejeno prostostjo«, kakor izraze, k i n u j n o nosijo s seboj napačne predstave. Ni slučajno, da v najstarejšem delu Kastavskega s ta tu ta (v prv ih 25 členih) iz 1. 1400 izraza »kmet« sploh ni, m a r v e č se uporabl ja celo ob določitvi glavne obveznosti le izražanje »ti od Kastva«, in pozneje »ki bi«; prevod Kastavskega s ta tu ta iz 1. 1569 kaže t o pojmovno razliko t u d i neposredno, kajt i v 3. čl. se prevaja »kmesko« kot »von der Burgerschafft«, v čl. 43. pa »od svakoga domaćega« kot »von a inem jeglichem haimischen Bür­ gersmann«, dvakra t se uporabl ja le nedoločeni izraz »ainer« (38. čl. za pulčanin, v 45. čl. za kmet), t r i k r a t pa se »kmet« prevaja kot »Unterthane« (čl. 42, 44, 62), k a r pa j e tedaj zelo mnogoznačen pojem, iki se uporabl ja za različne oblike fevdalne odvisnosti in celo za razmerje med fevdalci).4 4 Poskus Nade Klaić, da bi spričo nespornega dejstva, da »kmet« v Vinodolskem zakonu n e pomeni pravega podložnika, marveč le preko « Za razdelitev Kastavskega statuta v različna obdobja nastajanja gl. M. J a s i n s k i , Kada i na koji način je bio sastavljen kastavski statut, Zbornik znanstv. razprav jurid. fakult. v Ljubljani III, 1923/24, 119—137, in M. K o s , Jedan urbar iz vremena oko 140O. o imanjima Devinskih i Walseeovaca na Kvarneru, Vjesnik Drž. arti, u Rijeci III, 1955/56, 7; za nemški prevod J. Z o n - t a r Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stoletja, ZZR XXI, 1946, 15.5 do 219- prav ta prevod dokazuje tudi, da je napačno dopolnjevanje »ti« v pr­ vem čl. Kastavskega statuta v »(kme)ti« — prevod je »die von Kesstaw« (201). Po Kosovem razpravljanju je očitno, da sta sestavljala 1. 1400 statut m urbar širšo celoto; seveda pa to kaže, da je bila razdelitev dajatev po posameznih gospodarjih oz. ognjiščih v urbarju že tedaj le formalna, kajti statutarne do­ ločbe kažejo, da so jih že tedaj v Kastavu (in nimamo vzroka misliti, da bi bilo drugod na devinskem gospostvu drugače) pobirali od »operne« kot celote; exac­ tor collectae je torej višji upravni predstavnik zemljiškega gospoda, ki je na določene dneve to dajatev prevzemal — saj tudi ni mogoče misliti, da bi mogel sam izterjati na isti dan po vseh v urbarju navedenih občinah dolžne vsote neposredno od »kmetov«. Posebej velja opozoriti še na veljavo Kastavske m Veprinske »općine« 1. 1351, ko sta jamčili z listinami, pečatemmi ne le s pe­ čatom Devinskega marveč tudi Kastavske občine (comawn cze Chestaw) m iz­ dane v imenu župana, piovana »vnd a l l e s c o m a w n d e r g e m a m cze Kestaw« za zvestobo Devinskega Goriškim grofom; ista formulacija se ponav­ lja pri Veprinski občini, le da ni imela svojega pečata in je uporabila kastav­ skega (gl Kos, n. n. m., 14—15). O hubah izven tega področja odloča Devinski (Kos n n m. 13) brez njihovega lastnega pristanka. Tudi to je že položaj, ki ga z 'navadnim pojmovanjem »kmetstva« seveda nikakor ni mogoče spraviti v sklad Ker O M a n d i ć v svoji analizi urbarja in poznejšega razvoja, De­ vinski urbar i zakoni Kastavske gospoštije, Jadranski zbornik III, 1958, 245 do 257 tega ni upošteval, je že začel svojo analizo z bistveno napačnimi izhodišči. Kritičen pregled literature prim, (hkrati z navedbo del iz zadnjega časa) pri N. K l a i ć Pitanje društvenog uredjenja kvarnerskih općina u novijoj literaturi, ZC XII—XIII 1958—1959, in Noviji radovi na društvenoj problematici srednjo­ vjekovne Hrvatske, Godišnjak ID BiH X, 1959, 333-354, ter J. Z o n t a r , Der Stand der Forschung über die südslawische ländliche Ordnung, Vortrage und Forschungen, Frühe Formen der Landgemeinde im östlichen Europa, 1962 (pre­ davanje iz 1. 1960), 430—434. 208 »općine« od kneza fevdalno odvisnega prebivavca, razložila izraz »kmet« v tem zakonu kot naziv občinskega funkcionarja, 4 5 kaže sicer v sklepanju bis tveno razpoko: tega ni mogoče dokazati iz tega zakonskega besedila samega zase, marveč le s pomočjo Vrbanskega s ta tuta ; takšno sklepanje bi bilo pa mogoče le, če bi našli itak položaj vsaj v pretežni večini s ta tutov tega p r a v n o dokaj enotnega ozemlja. Vsekakor pa je res, da so bili »kmetje« na tem p r a v n e m področju posebna kategori ja fevdalno odvis­ nega kmečkega prebivalstva, ki je ni mogoče izenačevati s pojmom »kme- tov-podložnikov« drugod na hrvatskih tleh v t e m razdobju. P r a v to pa je bistveno. Zato itako Klaićeva kakor Zontar pravi lno ugotavljata, da ni več mogoče sprejemati Kostrenčićevega zatrjevanja, da Vinodolske •občine »predstavljajo t ip slovanske občine na sploh« in da njihovo obli­ kovanje ni v n ikakršni zvezi z romanskimi pravnimi vplivi. Po pravici se ob tej tezi postavlja vprašanje — kako pa da ni potemtakem ta t ip organizacije zastopan nikjer drugje v notranjosti Hrvat ske ali Slavonije, pač pa se kažejo podobne poteze tudi ponekod drugod na stikih slovan­ skega in romanskega pravnega prostora (Istra, ponekod v pr imorju v Dalmaciji). Žontar j e že 1. 1945 vprašanje teh posebnosti opravičeno po­ vezal tudi s posebnostmi gospodarstva, ki so krepi le »občino« bolj kakor običajno poljedelstvo (gozd, paša). 4 6 C. Druge jugoslovanske države. — Starejša zgodovina nobenega dru­ gega jugoslovanskega naroda ni doživela v zadnjem desetletju nit i pr i ­ bližno t a k o globokega pre t resa kakor hrvatska. Seveda se bom omejil n a bistvene premike, ki si j ih bomo mogli ogledati k a r v skupnem po^- glavju. Dvema skupinama vprašanj se bom. pr i t em izognil: o novejšem delu na zgodovini Makedonije v srednjem veku pr iprav l jam sam podrob- 4 5 N. K 1 a i ć , Sto su kmetovi Vinodolskog zakona, Radovi Filozofskog fakulteta u Zagrebu, Odsjek za povijest 4, 1962, 25—50. 4 0 Gotovo pa ne gre za vplive, ki bi jih vnašalo v ta razvoj zemljiško go­ spostvo od zgoraj: devinski urbar, ki ga je-objavil prof. Kos, kaže" pri kvar­ nerskih občinah bistveno drugačno strukturo kakor se kaže pri hubah na Krasu 2 0 9 nejši referat za Jugoslovenski istor. časopis, pr i čemer gre pa v večji mer i za dela bolgarskih in rusk ih kakor jugoslovanskih zgodovinarjev, tako da le k r a t k o opozorilo pr i t e m ne bi kaj posebnega pomagalo; o bosenskih bogomilih (oz. o bosenski cerkvi) je bila diskusija t u d i v zad­ njih letih zelo živa, toda o tem i m a ZČ že dalj časa obljubljeno poročilo prof. J . Šidaka, k i bo tako nadal jeval poročilo od leta 1955 (gl. ZC IX, 1955, 154—162). Glede srbske politične zgodovine je t r e b a opozoriti predvsem n a dve pomembnejš i novosti. Mihajlo Dinić. je v podrobnem razpravl janju o r a z ­ mer ju m e d D r a g u t i n o m in Milut inom ugotovil, da je izhodišče n junega poznejšega spora — potem ko se je D r a g u t i n m o r a l u m a k n i t i ne le zaradi bolezni, marveč t u d i zaradi neredov, ki j ih je povzročila med plemstvom — v vprašanju nasledstva: Milutin je dobil kral jevsko oblast le doživ­ ljenjsko, po njegovi smrt i pa b i m u mora l slediti eden izmed Dragut inovih sinov. Uspešno Milutinovo napredovanje prot i Bizancu je n a m r e č zbudilo pr i D r a g u t i n u sum, ali se b o b r a t držal sporazuma v Deževu. K e r je D r a g u t i n užival podporo Arpadovičev, se j e Milutin moral opreti n a Bizanc i n . p r a v to je bilo v ozadju sklenitve miru. Povezava z .Bizancem je sprožila Dragut inov napad na Milutina, ki se ni začel šele 1. 1312, kakor so menil i poprej, marveč že 1. 1301. Vojna med b r a t o m a j e t ra ja la do okrog 1. 1312 in je potekala sprva v Dragut inovo korist, a končno ga je Milutin obvladal; vprašanje nas lednika pa je ostalo odpr to še vnapre j , zlasti odkar je Uroš spričo svojega upora (1314) postal kot nas lednik nemogoč. V zadnjih letih svojega življenja je Milutin mislil kot na n a ­ slednika celo na katerega izmed b r a t o v svoje zadnje žene Simonide, m e d - i z e n a č e v a n j e t e r m i n o l o g i j e i n v k l j u č e v a n j e V i n o d o l a t e r K v a r n e r s k i h o b č i n v n a s t a j a n j e g o s p o s t e v t e r p o d - l o ž n i š t v a v S l a v o n i j i i n n a H r v a t s k e m k a ž e n e r a z u m e ­ v a n j e z ä b i s t v o r a z v o j a , p a j e o s t a l o b v s e j t e j d o l g i p o ­ l e m i k i n e d o t a k n j e n p r i ž i v l j e n j u . V Mandićevem razpravljanju je ostalo bistvo problema skrito za množico besed o njegovi obleki. Pri tem pa kaže npr. njegovo datiranje Kastavskega statuta v 1. 1490, da ne pozna v res­ nici razprav M. Jasinskega o tem statutu, in uporaba izraza »kmeti« v 1. členu tega statuta, da je le površno uporabljal Zontairjevo razpravo o njem, pa ven­ darle ostro očita neupoštevanje obojega svoji nasprotnici. Ta v resnici v svojih delih ni upoštevala med 14 avtorji, ki so pisali posebej o Vinodolu m Kvarner­ skih občinah, le treh izpred prve svetovne vojne in Jasinskega, čeprav je res razpravljanje razdeljeno na dve mesti (tudi ZC XII—XIII, 1958—1959 — kar pa Mandiću gotovo ni neznano), a v očitku smo izvedeli veliko novico, da je 4 »ve­ lika većina« od 14! To so vzorci nepreciznosti, ki se ponavlja tudi marsikje v podrobni terminološki analizi. Vendar niti pri presoji analize, niti polemike podrobnosti niso pomembne. Pomembno je le t e m e l j n o d e j s t v o : oba avtorja bodisi nista h o t e l a videti, bodisi nista s p o s o b n a , da bi videla bistvo problema, misleč, da je z ugotovitvijo, da je »kmet« res odvisni polje­ delec, rešena Kostrenčičeva teorija. Tako pa se hkrati z nerazrešenim vpra­ šanjem r a z l i k med položajem pravega »kmeta« in preko občine odvisnega poljedelca vračajo vse na nasprotno stran naslovljene ostre besede še v pove­ čani obliki nazaj, kajti tam je bil postavljen vsaj problem; čeprav je bila nje­ gova obleka napačno razrešena, pa je bilo dovolj pravilno opredeljeno njegovo jedro. 210 t e m ko je nečaka Vladislava po Dragut inovi smrt i zaprl . 4 7 Dinićeva po­ doba dobe kral ja Milutina v Zgodovini n a r o d o v Jugoslavije I (333—338) je s t em dobila novo osvetlitev t a k o glede notranjega razvoja kakor t u d i g lede razmerja do sosedov (razmerje do Dragot ina ni vplivalo le n a sklenitev miru z Bizancem, marveč tudi na Milutinove zveze z Anžuvinci ob njihovi borbi za ogrski prestol). Neposredno popravi l pa je Dinič t a m ­ kajšnjo (342 si.) kronologijo Dušanovih osvajanj bizantinskih mesit v Albaniji z ugotovitvijo, da so prišli Berait, Kanina, Valona in Kostur pod srbsko oblast že 1. 6851 po bizant. eri (med septembrom 1342 in avgustom 1343) in ne šele jeseni- 1345. P r a v od teh osvojitev napre j j e vključil Dušan v svoj naslov poleg »srbskih in primorskih« t u d i »grške dežele«.4 8 Pomembnejše pa so novosti glede notran je ureditve. Ivan Božić je lepo razjasnil v Zgodovini (372) le mimogrede omenjeno p o m e m b n o da­ ja tev »soče«. To je bil državni davek (sprva imenovan »carski dukat«), k i je bil uveden po Dušanovem dvigu v carja kot dolžnost vsega kmeč­ kega prebivavstva, pre jkone po vzgledu bizantinskega davčnega s istema (po davku »sitarkia«); posebnost soča p a je, da ga plačujejo kmetje od ognjišča, ne pa od zemljišča. Vladar se torej, ni odrekel vsem prav icam n a d posvetnimi zemljiškimi gospostvi, t u d i če so 'imela značaj »baštine« — poleg dolžnostih vojaške službe plemstva so bili njihovi podložniki dolžni plačevati »soče« (osvobojena so ga bila velika samostanska po­ sestva, ki so imela podeljeno imuniteto). Ta davek torej »priča, da (v srednjeveški Srbiji) fevdalni s istem ni n i k d a r povsem zamenjal kral jev­ ske, oz. pozneje carske uprave«. V dobi despotovine se je ta davek celo 4 7 M. D i n i č , Odnos izmedju kralja Milutina i Dragutina, Zbornik ra­ dova Vizantološkog instituta 3, 1955, 49—82, k temu o odmevih teh sporov v razmerju s Šubići tudi Comes Constantinus, Zbornik radova Vizantološkog instituta 7, 1961, 1—11. Vprav navedene Dinićeve ugotovitve so dale pobudo za novo preiskavo ureditve nasledstva v Srbiji z ustanovo »mladega kralja« (rex junior) v razpravi M. I v k o v i ć , Ustanova »mladog kralja« u srednjovekovnoj Srbiji, Istoriski glasnik NRS 1957, št. 3—4, 59—80: medtem ko se opirajo do­ mneve o določanju naslednika še za vladarjevega življenja pri Štefanu Nemanji in Štefanu Prvovenčanem na podatke, ki so premalo jasni, da bi dopuščali trdno sklepanje, se je za vlade Uroša I. to spremenilo z jasno težnjo, zagoto­ viti prestol najstarejšemu sinu in s tem pač omejiti vpliv plemstva pri dolo­ čanju vladarja; Dragutin je bil 1271 prvič omenjen kot junior rex Servie. Milutin prav zaradi zgoraj opisanih vprašanj tega vprašanja ni mogel resiti na isti način, pač pa je Štefan Dečanski že ob kronanju imenoval. Dušana za mladega kralja ter ga s tem imenoval za naslednika; podobno je povzdignil Dušan Uroša, ko mu je bilo šele osem let, ko pa se je dal kronati za carja,. je bil Uroš že tudi kronan za kralja; v okvir teh institucij (pod vplivom bizan­ tinskega načina sovladarstva) spada pač tudi dvig Vukašina za kralja, »morda tudi pod pritiskom velikih fevdalcev iz svoje okolice«, ker Uroš ni imel otrok (s tem se tudi vsaj nekoliko spreminja ocena Vukašinovega delovanja v Zgo­ dovini I, 393 si., še bolj pa v Istorija Jugoslavii I, 1963, 123). Istitucija »mladega kralja« je sicer nastala pod vplivom Ogrske in Bizanca, vendar pa po svojem konkretnem nastanku ter obsegu oblasti (v Srbiji le kovanje denarja, poseben dvor ter z dvorom zvezani upravni organi) nosi posebne srbske, domače značilnosti. , ! j 4 8 M. D i n i č , Za hronologiju Dušanovih osvajanja vizantiskih gradova, Zbornik radova Vizantološkog instituta 4, 1956, 1—11; podrobneje o razvoju in pomenu Dušanovega naslova gl. M. D i n i č , Srpska titula za vreme carstva, prav tam 5, 1958, 9—19. 14« 211 razširil (spričo večjih državnih potreb, zvezanih s plačevanjem t r i b u t a Turkom) in se pojavljajo »turska piata«, »zimska unča«, »vojštatik« ali »poletna unča« (ta davek se imenuje tudi »carski harač«). 4 9 Mihajlo Dinić je po dolgoletnem študi ju v dubroviniškem a r h i v u za­ čel izdajati obsežno delo o srednjeveškem r u d a r s t v u v Srbiji in Bosni, ki bo zamenjalo mnogo krajši s tari pregled Konstant ina Jirečeka, ki je že dvakra t izšel v srbskem prevodu. 5 0 V prvem delu obravnava Dinić predvsem rudnike v srednjem Podrinju, s središčem v Srebrnici, v dru­ gem pa razvoj Rudnika in Novega Brda. T u se seveda n e moremo ustav- 1 j aiti ob podrobnih ugotovitvah o novi podobi razvoja vseh t r e h rudnikov (zlasti za Novo B r d o je t a podoba bistveno nova, izkopana' iz drobnih arhivskih podatkov, gl. II, 27—102), marveč le ob dveh zelo pomembnih širših vprašanjih. Dinić je uvedel dalo o rudnik ih z razpravo o Saisih (I, 1—27). Ob pregledu vseh virov o Saših je ugotovil, da je bil n a j ­ starejši sloj Sasov, ki se pojavijo v Srbiji in Bosni sredi XIII. stoletja, »etnično popolnoma čist« sloj nemških rudar jev; toda od srede XIV. sto­ letja se javljajo med »sasi« vse pogosteje l judje z domačimi pr i imki (na -ić), že v osemdesetih letih tega stoletja pa je izraz »sas« izgubil »narodnostni« pomen; ' podobno kakor izraz »vlah« za pastir ja pomeni ime »sas« že okrog 1. 1380 le še »pravni položaj osebe«, k i j i to ime gre. Med novobrdskimi rudarji, ki j ih poznamo v tr idesetih letih XV. stoletja, pa n i niti enega, pri ka terem bi lahko vsaj po njegovem i m e n u sklepali na »pravi« saški izvor (11—13). Rudar j i pa so prinesli iz Nemčije tudi posebno samoupravo v rudarsk ih naseljih, ki ji je stalo n a čelu 12 »pur­ gar jev« ali sodnikov (imenovani tudi borghesani, citadini, oficiali, maiores civitatis, domini anciani ali »vlastela«); v Srebrnici, kjer se 1. 1423 omenja tudi mestni peča4 (boia del luogo), »purgari« niso imeli le sodnih funkcij, marveč so »stvarno sestavljali mestni svet, ki je s knezom in vojvodo upravl jal vse mestne zadeve« (16). Podoben položaj je bil tudi v Novem B r d u (13—19, gl. t u d i II, 72—75). P r a v ti dve mesti se imenujeta »civi- tates, zita« in se za njihove prebivavce uporabl ja t u d i izraz »meščan« 4 9 I. B o ž i ć , Dohodak carski, SAN pos. izd. 254, 1956, 84 str., ter Le revenu impérial, Bulletin de l'Académie des sciences XXIV, 1959, No 7, 23—25; o razmerju vladarja do plemstva prim, tudi I. B o ž i ć , Konj dobri i oružje, uz čl. 48 Dušanovog zakonika, Zbornik Matice Srpske 13—14, 1955, 85—92, ter Proniar et capita, Zbornik radova Vizantološkog instituta VIII/1, 1963, 61—70; posebej naj opozorim na novo izdajo Dušanovega zakonika, ki jo je oskrbel N. R a d o j č i ć , Zakonik cara Stefana Dušana 1349 i 1354, SAN, I960, ki ga je opremil z uvodom o rokopisih, dosedanjih izdajah in prevodih, ob prevodu pa je navedel vso literaturo ob posameznih rprašanjih razlage tega pomemb­ nega zakonskega spomenika. Posebej za šolske potrebe pa je podal v prevodu lepo izbrane in sistematično urejene odlomke virov S. Č i r k o v i ć , Srednje- vekovna srpska država, Izabrani izvori, zbirka Na izvorima historije 9, Zagreb 1959, 125 str. 5 0 M. D i n i ć , Za istoriju rudarstva u srednjevekovnoj Srbiji i Bosni, SAN, Pos. izd. 240, I, 1955, Pos. izid. 355, II, 1962, 109 in 102 str.; zadnji prevod dela K. J i r e č e k a , Trgovački drumovi i rudnici Srbije i Bosne u srednjem veku, je izšel v Zborniku Konstantina Jirečeka I, SAN, Pos. izd. 326, 564 str., v red M. Dinića; v zborniku, ki zajema doslej že dva zvezka (II, SAN, Pos. izd. 356, 1962, 366 str.), izdaja M. Dinić izbrana Jirečekova dela, zlasti ona, ki so sicer danes teže pristopna. 212 (civis Srebernize, civis Nouimontis), m e d t e m ko se za druge rudarske kraje uporablja ime »trg« (mercatum). Sprva so bili (npr. 1280 v Brsko- vem) celo Saši kot »knezi« načelniki te samouprave, vendar od srede XIV. stoletja napre j takšnih pr imerov mi več. Tako se je le v t e h raz­ iskovanjih podrobneje pokazalo postopno oblikovanje m e s t n e samo­ uprave, ki so ga zgodovinarj i doslej bolj slutili, kakor poznali (Zgodovina narodov Jugoslavije I, 407—411). Nepričakovana, izredno p o m e m b n a najdba pa je razkri la tudi, kaj se skr iva pod omembami »zakona« za Srebrnico in Novo Brdo. 5 1 Z nj im se ure ja tako samo rudarsko delo, kakor tudi položaj rudar jev ter njihova samouprava pod purgar ji. Končno še pomembnejše novosti iz zgodovine srednjeveške Bosne. Poskus Ante Babica, da bi vnesel v začetke bosenske zgodovine do srede XII. stoletja več svetlobe, v svojih širših zaključkih ni mogel spričo k r h k i h in maloštevilnih t e r nedoločenih podatkov v vir ih seči p r e k o tega, k a r je kot itrdno postavil Mihajlo Dinić že v Zgodovini narodov J u g o ­ slavije (487 sL).52 Pač pa je postalo v marsičem' jasnejše obdobje p r o ­ padanja Bosne, ki m u je posvetil več kratkih, toda pomembnih študij Sima Ćirković, vsekakor najvidnejši med naišimi mladimi medievisti, čigar dela pričajo povsod o precizni, na arhivske p o d a t k e oprti J i rečekovi in Dinićevi šoli. V prvi izmed teh razprav je vnovič pretresel okoliščine in pomen poraza, ki ga je doživela leta 1415 v Bosni Sigismundova vojska od Turkov (običajno lokaliziranega k Doboju, kjer je tabori la Sigismun­ dova vojska juni ja; ker p a ni verjetno, da se od itod ne bi p remakni la v notranjost Bosne, b i tke v resnici ni mogoče podrobneje lokalizirati kaikor »v Bosni«). K a k o r je dognal, se je bi tka vršila v prvi! polovici julija (vsekakor pa pred 1. avgustom), t a k o da spada združitev »Bosne« na turšk i s t r a n i ' ž e m e d njene posledice in n e med vzroke ogrskega poraza, kakor so včasih mislili. Toda ta združitev vendar le n i bila t a k o popolna, da bi odstranila vse oblike borbe med dvema p r e t e n d e n t o m a na bosenski prestol, Ostojio in T v r t k o m II. Uboj Pav la Radenovića v Sutjeski je le obračun Ostojevih pristašev s t e m podpornikom Tvr tka II. in ne samo izraz navadnega spora m e d velikaši. Vsekakor p a je s to bitko izginil ogrski vpliv v Bosni, kjer so tedaj prvič priznali vsaj dejansko t u r š k o nadoblast (to je zvezano -tudi s prvimi tur šk imi vpadi v slovenske dežele!), h k r a t i pa je pre jkone propadla ' tudi banovina Usora, ki jo je ustanovi l Sigismund. 5 3 Gregor Čremošmk je ugotovil z najdbo skupine bosanskih listin v l jubl janskem frančiškanskem samostanu t e r ob analizi nj ihovih 51 Žena dr. Fr. Hočevarja ga je kupila na neki licitaciji umetnostnih pred­ metov in starin na Dunaju takoj po drugi svetovni vojni, ne da bi bilo mogoče ugotoviti pot in način, po kateri je. ta stari rokopis: prišel iz biblioteke srbskega patriarha Arsenija IV. Šakabente v preteklih dobrih 200 letih na Dunaj; sedaj gl. izdajo N. R a d o j č i č , Zakon o rudnicima despota Stefana Lazarevića, SAN, 1962, 100 + XXVI str. faksimilnega posnetka zakona. 5 2 A. B a b i c , O pitanju formiranja srednjevjekovne bosanske države, Radovi ND BiH III, 1955, 57—79; bolj konkretne so analize R. N o v a k o v i ć a , O nekim pitanjima granica Srbije, Hrvatske i Bosne u X. v., Zbornik Filozofskog fakulteta, Beograd, VII/1, 1963, 154—183, ki pa kažejo predvsem veliko neusta- Ijenost meje med srbskim in hrvatskim prostorom v tem času. 5 3 S. Ć i r k o v i ć , Dve godine bosanske istorije, Istoriski -glasnik 1953, 3 ^ , 29—42. 213 pečatov za dobo kral ja Štefana Tomaža (1443—1461) naravnost osupljivo težak gospodarski položaj tega v ladar ja : »Pod kral jem Tomom so vla­ dale tako obupne gospodarske razmere, da si za svojo kral jevsko pisarno n i mogel oskrbet i celo nit i malega, a k a k o šele veliki pečatnik, marveč je uporabl jal pečatnike svojih prednikov, za svečane listine pečatnik T v r t k a L, za n a v a d n e a k t e . . . pa pečatnik T v r t k a II.« 5 4 P r a v za to dobo p a je poskrbel Hazim Šabanović za novo presenečenje. 5 5 Od leta 1448 napre j so imeli Turki v svojih r o k a h kot esklavo — kot osamljeno na­ daljevanje ozkega raztegnjenega pasu od Skopja skozi Kačanik, m i m o Zvečana, Rasa in Sjenice do Višegrada ob Drini (podoba je tako zna­ čilna za turško napredovanje v XV. stoletju na Balkanskem polotoku prot i zahodu, da jo podajam tudi v Šabanovićevi kartografski ponazoritvi) — nekdanjo župo Vrhbosno, imenovano sprva vilajet Hodidjed, od 1. 1455 pa vilajet Saray-ovasi (po novem' t r g u ob »saraju«-dvoru, ki j e šele tedaj nastal), z domačim imenom pa »Bosansko kraj ište«. To ozemlje, ki ga j e mogoče s pomočjo turškega popisnega defterja iz 1. 1455 podrobno do­ ločiti, je bilo torej v turšk ih rokah že poldrugo desetletje pred padcem Bosne. P r a v t a podrobni popis, ki ga Šabanović vsega podaja v prevodu, omogoča dokaz, da ta t u r š k a posest ni še starejša (od 1435), kakor so n e ­ kater i mislili. V Zgodovini narodov Jugoslavi je I (530) je k r a t k o omenjen bosanski kral j Matija, sin Radivoja Kotromanića, ki so ga postavili leta 1465 Turki, da bi zavarovali svojo oblast v Bosni zoper Ogre. Sima Čir- ković pa je razprost r l t u d i o tem obdobju bosenske zgodovine precej bolj pisano podobo, kakor n a m je bila znana p r e d njegovo razpravo. 5 6 Ta po­ doba pa se t u d i zelo lepo sklada z novimi dejstvi, ki so j ih o prvih deset­ letjih turške oblasti n a d Bosno odkri l i turkologi v zadnjem času. 5 7 Turk i niso postavili le enega boeenskega kralja, marveč dva: .prvi je bil že omenjeni Matija, Radivojev sin, 1. 1465, drugi pa Mati ja »Voissalich«, po­ stavljen m a r c a 1476; p r a v zaradi istega osebnega imena ju je historio­ grafija doslej izenačevala. Pomembne je pa je, da izražata oba dve različni zgodovinski situaciji po padcu Bosne. Očitno se kaže, da je ostala po padcu Bosne pod T u r k e v Bosni kot p o m e m b e n domači faktor le mala vlastela, ki je bila izrazito- protiogrska, tako da je skupina tega plemstva v Benet­ k a h izrecno izjavila, da se bodo ra je pokori l i T u r k o m kakor ogrskemu kral ju. V teh razmerah so se T u r k i mogli zadovoljiti s tem, da so zava- 5 4 G. Č r e m o š n i k , Ostaci arhiva bosanske franjevačke vikar i je, Radovi ND BiH III, 1955, 5—56, pos. 36 si. 5 5 H. Š a b a n o v i ć , Početak turske vladavine u Bosni, Godišnjak ID BiH VII, 1955, 37—51; Bosansko krajište 1448—1463, prav tam IX, 1958, 177—220; Bosanski pašaluk, Djela ND BiH 14, 1959, 35—37 (in zemljevid, ki ga po njem priobčujem). 5 6 S. Ć i r k o v i ć , Vlastela i kraljevi u Bosni posle 1463 godine, Istoriski glasnik Ì954, 3, 123—131. 57 B. H r a b a k , Herak Vraneš, Godišnjak ID BiH VII, 1956, 53—66; N. F i l i p o v i ć , Zgodovina narodov Jugoslavije II, 1959 106—125; gl. tudi B r . D j u r d j e v , Encyclopaedia of Islam I, 1960, s. v. Bosna, 1263—1265; naj opozorim, da je S i m a Ć i r k o v i ć v času, ko je bil ta pregled že v tisku, objavil deli Istorija srednjevekovne bosanske države, 1964, 416 str., ter mono­ grafijo Stefan Vukčić Kosača. Pos. izd SAN 376, 1964, 309 str., iz zadnjega obdobja srednjeveške Bosne. 214 rovali s posadkami le glavne ceste in kra je ter rudnike, sicer pa »z m o d ­ r im kompromisom z domačim plemstvom« ; na čelo so lahko postavili svo­ jega človeka, člana s tare dinastije, ki pa je veljal za renegata in je imel ženo v Car igradu; pr i tem so imeli seveda tudi svoje račune, ker so sodili, da se bo takšnemu navideznemu bosanskemu kral ju posrečilo pr idobi t i na svojo s t ran tudi ozemlje okrog Jajca, ki so ga ohranil i po p r o p a d u Bosne pod svojo oblastjo Ogri. Toda deset let pozneje se je položaj spre­ menil. Podobna polit ika z ogrske s trani .(imenovanje Nikole Iločkega za bosanskega kral ja po Matiji Korvinu) je v ozadju imenovanja »novega kralja« Matije, ki pa ni bil zadovoljen le s pr iznanjem po Turkih; imenuje se »Christianissimo« in zahteva, naj ga prizna tudi Matija Korvin. Sicer ne poznamo vzrokov, zaradi kater ih se je razpoloženje plemstva v Bosni spremenilo, a vsekakor ga pr i tem poskusu osamosvojitve podpira it udi plemstvo. Turk i so se dvignili zoper novega kral ja; julija 1476 ga je sicer ogrska vojska rešila turškega obleganja, seveda pa je t o spremenjeno raz­ položenje bosenskega plemstva povzročilo ostrejšo in t rdnejšo neposredno turško upravo pokrajine, tako da poslej • sporočila o bosenskih kral j ih izginejo. Tudi za bosansko zgodovino j e izšlo v zadnjem času več in pomemb­ nejših del o njenem notranjem k a k o r o njenem zunanjem razvoju. Vse­ kakor najdragocenejša izmed teh del je knjiga Mihajla Dinića o bosen- ' skem srednjeveškem saboru. 5 8 Dinićeve koncepcije v 'tej knjigi se n a r a v n o n e razlikujejo od njegovega teksta v Zgodovini; toda knjiga, ki s perspek­ tive državnega sabora in institucij, ki so ure ja le razmer je med v ladar jem in fevdalci (sem spada tudi bosenska cerkev, k a t e r e predstavniki se sa­ mega sabora niso udeleževali), spremlja ves bosanski srednjeveški razvoj, vsebuje premnogo ponazoril, ki jih je mogoče uporabiti , za poživitev p o ­ dobe fevdalne družbe med XII. in XV. stoletjem v naših deželah ter za plastičen prikaz razlik med njimi v item pogledu. Jokanovićev in Babićev poskus analize oblik bosanskega srednjeveškega fevdalizma je povzet v Enciklopediji Jugoslavije in ga ni t reba podrobneje prikazovati . 5 9 Tako naj za zaključek opozorim le še na dve razpravi Sime Ćirkovića, v k a t e r i h načenja vprašanj i s t r u k t u r e plemiškega sloja v Bosni in razmerje vazala do seniorja v Bosni — k a r pomeni seveda v prvi vrsti razmerje plemstva do vladarja. 0 0 V prvi razpravi ugotavlja s skrbno analizo virov, da so k r v n e vezi pr i bosenskem plemstvu ostale vse do konca izredno močne. Od tod izvira dejstvo, da je edina plemiška oblika posesti »plemenština« (vanjo se vtopi tudi posest, ki jo pokloni vladar, t a k o da pravega fevda v Bosni ni bilo), dalje k r v n a osveta, ki naj bi je pr i plemstvu do XV. s to- 5 8 M. D i n i č , Državni sabor srednjevekovne Bosne, SAN, Pos. izd. 321, 1955, 86 str. 5 8 A. B a b i c , O odnosima vazaliteta o srednjevjekovnoj Bosni, Godišnjak ID BiH VI, 1954, 29—44; V. J o k a n o v i ć , Prilog izučavanju bosanskog feu­ dalizma, Radovi ND BiH II, 1954, 221—267; A. B a b i ć , Feudalizam kod jugoslavenskih naroda, Bosna i Hercegovina, Enciklopedija Jugoslaviie 3 1958 306—308. ' 6 0 S. Č i r k o v i ć , Ostači stari je društvene strukture u bosanskom feudal­ nom društvu, Istoriski glasnik 1958, 3—4, 155—164, in »Verna služba« in »vjera gospodska«, Zbornik Filozofskog fakulteta, Beograd, VI/2, 1962, 95—112. 216 letja v Bosni ne bi bilo mogoče spremenit i v plačilo krvi (seveda ta p r a v n a teorija, ki jo sporoča sodobno' dubrovniško sporočilo, v življenju v e n d a r l e ni mogla obveljati), p o m e n sorodniških skupin ( imenovanih »pleme«, včasih »bratstvo«, in »bratija« — pr i vseh skupinah gre za ožje sorodstvo- — ali za resnične b r a t e ali vsaj za bližnje krvne sorodnike po očetovi strani) pri posestnih pravicah in priseganju (zdi se, da je realna s k u p n a posestna pravica omejena na resnične brate, pri d rug ih sorodnikih pa se izraža le v pravicah do ev. dedovanja). Vse to je očitno vsako darovano posest prakt ično za vselej odvzelo iz vladarjevih rok, ikar pojasnjuje i z­ redni pomen plemsitva v bosenski zgodovini. Toliko bolj, ker je moglo plemstvo izkoriščati tudi dejstvo, da je bilo isto p r a v n o naziranje uve­ ljavljeno tudi o razmerju vladarja do države: tudi v ladarska oblast pr i­ pada v ladarskemu rodu in ne le posameznemu vladar ju — to pa olajšuje- spore za oblast, ki so se neka jkra t v Bosni zelo pogubno uveljavljali (mar­ sikaj tega obravnava tudi Dinić!). Dvomljivo p a je seveda, ali je mogoče te poteze — tudi če so starega izvora — imeti za »ostanke s tare d r u ž ­ b e n e s t r u k t u r e « , odkar so značilni posebej za plemiško organiza­ cijo. V drugi razpravi s p r a v t a k o precizno analizo opredeljuje obseg dolž­ nosti plemiča do seniorja (verna služba) t e r gospoda do vazala (vjera gospodska), h k r a t i pa t u d i jamstvo za izpolnjevanje obveznosti z obeh s t rani (sodišče ob sodelovanju predstavnikov cerkve, p a tudi pravica do» upora, če v ladar krši svoje dolžnosti). DIE ÄLTERE GESCHICHTE DER SÜDSLAVISCHEN VÖLKER BETREFFENDE NEUE ERGEBNISSE VON GRÖSSERER BEDEUTUNG Seitdem die neue Geschichte der Völker Jugoslaviens I, 1953, erschienen: ist, wurde das Wissen über ihre Geschichte bis ins 15. Jhdt. durch mehrere bedeutendere Forschungsergebnisse verändert und vertieft, deren Bedeutung im diesen Sammeilreferat gewürdigt wird. Das Bild der slawischen Ausbreitung über die Balkanhalbinsel, wie es durch das Studium der traditionellen Quellengattungen erreicht werden konnte (Anm. 3), wurde in letzter Zeit durch die Sprachforschung (Anm. 4 u. 5) teilweise verändert: Der Verlauf der dialektischen Isoglossen scheint auf eine grössere Bedeutung der Awaro-Slaven bei der Neubesiedlung des westlichen und mittleren Teiles der Balkanhalbinsel hinzuweisen, als das früher zuge­ lassen wurde; ebenso scheint die Annahme berechtigt zu sein, dass die Vor­ fahren der westliehen' südlichen Slaven im Norden der Donau eine längere Zeit durch die Karpaten getrennt von den Vorfahren der östlichen südlichen Slaven lebten (die bekannte Angabe bei Jordanes, Getica über die Begrenzung der Slaven um d. J. 500 an das Gebiet ausserhalb des Karpatengebirgskranzes- könnfe demnach nicht ganz wortgetreu angenommen werden). Die Unter­ suchung der Toponyma und Mikrotopnyma zeigt ausserdem die Vermischung von verschiedenen slavischen Siedlungsschichten, welche vielleicht durch die Verschiedenartigkeit der toponymischen Basen greifbar werden. Die Annahmen E. Kranzmayers über einen bayrischen Siedlungstreifen an der Donau, durch- den die Süd und Westslawen zwischen Enns und Wienerbecken seit dem 6. Jhdt. getrennt sein sollten, scheint die kritische Prüfung seiner Beweisführung nicht bestehen zu können (Anm. 8). Die Theorie über die gesonderte Ansiedlung der * 21T Kroaten im Dalmatien hat neue Befürworter gefunden (Anm. 9—11), in der Chronologie der slavischen Siedlungswellen muss aber an die Annahme Fr. Barišićs (Anm. 13), dass die Zeit des Kaisers Foka verhältnismässig ruhig wäre, und an neue Ergebnisse der kritischen Überprüfung der Datierung der Angriffe gegen die Stadt Thesssalonike (Anm. 14) hingewiesen werden. Die neuen Arbeiten über die ältere Geschichte der Karantanerslaven wurden in zwei gesonderten Sammelreferaten gesichtet (Anm. 19). Am meisten veränderte sich in letzter Zeit das Bild der mittelalterlichen Geschichte der Kroaten. In der Quellenforschung sind einerseits die neuen Quellenausgaben von V. Novak (Anm. 25, 39), andererseits aber insbesondere die ausdauernde diplomatische Quellenkritik voti N. Klaić von Bedeutung. Eine grössere Zahl jener Urkunden, welche für die bisherigen Geschichtstheorien über die kroa­ tische Entwicklung bis ins 12. Jhdt. von grundlegender Bedeutung waren, sind teilweise in einer verdächtigen Form tradiert (Anm. 27), teilweise als verfälscht, teilweise sogar als Fälschungen erwiesen (Anm. 28, 30); in die Reihe der Fälschungen gehört auch »Qualiter«, die Grundlage der sagenhaften »Pacta conventa«, was durch das Verrücken des »Adels der XII Stämme Kroatiens« ins 14. Jhdt. das ganze Bild der kroatischen Gesellschaftsentwicklung wesent­ lich verändert (Anm. 31, 32, 33). Das wichtigste Postulat der frühmittelalter­ lichen Geschichte der Kroaten besteht deshalb in der Veröffentlichung der kritischen Überprüfung des gesammten Urkundenmaterials bis zum Ende d. 11. Jhdts., die von N. Klaić schon ausgearbeitet ist. J. Ferluga hat die Entstehung des Themas Dalmatien in die Jahre 867/878 verrückt und ein wesentlich neues Bild der Verwaltung des byzantinischen Dalmatiens gegeben (Anm. 36, 37). Die Versuche der Rehabilitierung der alten Ansichten über den »König« Slavac {Anm. 39, 40) und über den legendären gewaltsamen Tod des Königs Zvonimir (Anm. 41, 42, 43) sind bisher erfolglos geblieben. Die neuen Arbeiten über die »Gemeinden« im Kvarnergebiet (einschliesslich "Vinodol) zeigten, dass ihre Struktur von der gesellschaftlichen Struktur der Grundherrschaften Slavoniens wesentlich abweicht, was auch für den Inhalt des — in beiden Gebieten ver­ schiedentlich gebrauchten — Termins »kmet« feststeht, obzwar noch nicht alle mit dieser Feststellung zusammenhängenden Fragen gelöst sind (Anm. 44 45, 46). In der übrigen mittelalterlichen Geschichte soll auf verschiedene weniger weitreichende Neuerungen hingewiesen werden: Das Bild des Verhältnisses der serbischen Könige Dragutin und Milutin zeigt in mancher Hinsicht neue Züge (Anm. 47); ebenso ist die Chronologie der Eroberungen der byzantinischen Städte z. Z. Dušans berichtigt worden (Anm. 48). I. Božić erklärte die Steuer »soće« (Anm. 49), M. Dinić aber gab in seinen Arbeiten über die Bergwerke Serbiens und Bosniens im Mittelalter eine Geschichte der »Sassen« (zuerst eine rein deutsche Schicht, seit der Mitte d. 14. Jhdts. gibt es in ihr immer mehr der einheimischen Bergknappen, die im Anfang d. 15. Jhdts. schon ganz überhand nehmen) und ihrer Selbstverwaltung (Anm. 50), welche auch durch den glücklichen Fund des Gesetzes über die Bergwerke erklärt wurde (Anm. 51). In der politischen Geschichte Bosniens ergab die Untersuchung von S. Ćirković ein klareres Bild des Zusammenbruches der ungarischen Obermacht über das Land i. J. 1415 (Anm. 53) und der Lage nach der Unterwerfung Bosniens durch die Türken (Anm. 56, 57). G. Cremošnik zeigte auf der Grundlage des neuen archivalischen Materials den tiefen Stand des Landes unter dem König Stefan Thomas (1443—1461, Anm. 54), H. Šabanović aber konnte nach den Angaben des Defters a. d. J. 1455 sogar ganz genau den Umfang der türkischen Infil­ trierung zu dieser Zeit darstellen. Für die innere Geschichte Bosniens ist die bedeutendste Arbeit das Buch vom M. Dinić, wo der mittelalterliche bosnische Reichstag in siener ganzen Entwicklung genau erforscht wurde (Anm. 58). Die Lage des Adels untersuchte eingehend zweimal auch S. Ćirković (Anm. 60). 218 ZAPISKI SLOVANSKI NASELITVENI VALOVI NA BALKANSKI POLOTOK1 Prof. Dimitrij Obolenski je podal v svojem referatu o »načelih in metodah bizantinske diplomacije«2 tudi kratek oris bizantinske politike ob Donavi — gledan z bizantinske strani — do konca VII. stoletja. Označil ga je z nasled­ njimi glavnimi etapami: a) Justinijanova — le delno uspešna — defenzivna obramba meje ob Donavi; b) »politika moči«, ki jo vodita zoper pritisk Obrov zlasti Justin II. in Mavrikij ; c) Heraklejeva zveza s Srbi in Hrvati zoper Obre in njegova velika zmaga nad severnimi barbari 1. 626, katere kompenzacijo pa je predstavljalo nepre­ trgano in neustavljivo razširjanje Slovanov po balkanskih provincah cesarstva; č) zlom bizantinske severne meje ob Donavi med leti 679 in 681 zaradi vdora Bolgarov in nastanka prve bolgarske države. Ob tem bi bilo vsekakor zanimivo pogledati tudi drugo, slovansko stran te podobe. Pri tem se seveda ne bom spuščal v podrobnosti,3 marveč se bom omejil le na kratko označbo različnih razvojnih etap in ob tem posebej pod­ črtal le nekaj vprašanj širšega pomena. I. V prvem obdobju slovanskih napadov — približno do srede VI. stoletja — v katerem so nastopala slovanska plemena delno sama, delno pa v zvezi s Kutriguri, je zelo lahko razumeti poskus Justini j anove obrambne politike, oprte na kastele vzdolž Donave in v notranjosti Balkanskega polotoka:3 3 Vse, kar nam je znanega o teh vpadih, ki so dosegli svoj vrhunec v štiridesetih in petdesetih letih VI. stoletja, še ne kaže nobene značilnosti naselitvenega vala, marveč plenilnih pohodov, sprva še brez namere plenivcev, da bi se ustalili na bizantinskih tleh. Enkratno prežimo van j e napadavcev na tleh bizantinske dr­ žave (550—551) je šele prva, slabotna napoved poznejšega zgodovinskega raz­ voja.4 Toda težavna naloga zavarovanja meje proti vdorom in notranjosti državnega ozemlja proti napadavcem, ki bi mejo vendar predrli, je bil vendarle samo en del — in to manj uspešni — Justini j anove »politike ravnotežja« (po izrazu Obolenskega) ob Donavi. Sama zase tudi ne bi mogla obraniti donavske meje pred slovanskimi in kutrigurskimi napadi. Mnogo učinkovitejše so bile 1 Referat na XII. mednarodnem kongresu za bizantinološke vede v Ohridu, 10.—16. IX. 1961 (11. IX. v sekciji za zgodovino). Referatu so tu dodane le opombe, sicer pa je njegovo besedilo nespremenjeno. 2 Dimitri Obolenski (Oxford), The Principles and Methods of byzantine Diplomacy, X I I e Congrès international des études byzantines, Ochride 1961, Rapports II, Belgrade-Ochride 1961, 45—61, pos. 51 si. 3 Za to gl. p o d a t k e virov v Vizantinski izvori za isto ri j u naroda Jugo- slavije (poslej VU) I, 1955 in II, 1959 (do vključno Konstantina Porfirogeneta; z obema zvezkoma gl. oc. B. Grafenauer, JIČ II, 1963, št. 3, 105—113, in I, Duj- čev, Byzant. Zeitschr. 52, 1959, 88—93, in 55, 1962, 366—368), najbolj priročno izdajo t e k s t a velike večine prizadetih virov pa v Izvori za b'lgarskata isto- rija (poslej IBI) II, 1958 (latinski viri do VIII. st.), Ill, 1958 (grški viri od Proko- pija do Teofilakta Simokate) in VI, 1960 (grški viri do Nikeforja patriarha); v srbski izdaji je popolnejši komentar, v bolgarski pa originalno besedilo, poleg tega v mnogo bogatejšem izboru kakor v naši izdaji. Glede literature opozarjam na svoj pregled v tem zvezku ZČ, Pomembnejši novi rezultati v starejši zgodovini jugoslovanskih narodov, pos. str. 000—000 ter na op. 3, 4 3a VU I, 33 si.; IBI III, 154—178; B. Grafenauer, ZC IV, 1950, 33 si. 4 VIJ I, 44—48; IBI III, 134—137. 219 zveze Bizanca z barbarskimi plemeni ob Črnem morju, za hrbtom napadajočih plemen, ki so sprva začasno zmanjšale moč sovražnih vpadov z razdvojitvijo Slovenov in Antov v tridesetih letih,5 nato pa s sprožitvijo medsebojnih na­ sprotij med bolgarskimi plemeni okrog 1. 550 ;6 dvajsetletna zveza z Obri (558 do 578), pretrgana le enkrat zaradi obrske zahteve po Sirmiu, pa je te vpade za daljšo dobo celo povsem ustavila.7 Zdi pa se, da je pomagala ta politika vsaj delno Obrom pri tem, da so se polastili najugodnejšega napadalnega prostora zoper Bizanc v Srednjem Podo- navju; po podatkih virov je vendar precej zagotovljeno, da so prešli v napad zoper Gepide v soglasju z Bizancem in celo z uporabo bizantinskega ozemlja južno od Donave.8 Prav spričo te politike Justina II., ki ga torej nikakor ni mogoče prištevati velikim ali vsaj ne najuspešnejšim branivcem severne meje (kljub ostrejšim odgovorom na obrske zahteve), pa Obri tudi niso mogli več izvrševati svoje prejšnje naloge v bizantinsko korist — namreč krotiti Slovane in preprečiti napade preko Donave. Slovani ob spodnji Donavi so' bili — po Karpatih ločeni od Obrov — zopet osvobojeni njihovega zavirajočega nadzo­ rovanja in so vnovič pristopili k samostojnim napadom zoper Bizanc.9 Obri so poskusili — z bizantinsko pomočjo — leta 578 z napadom preko bizantinskega ozemlja južno od Donave vnovič ustaviti slovanske napade in si Slovane ob spodnji Donavi vnovič podrediti, toda brez uspeha.1 0 Celo Obri sami so začeli v naslednjem letu (579) z napadom na Sirmium z vojno zoper Bizanc.11 Prav v tem času, okrog leta 580, pa se je po vsem videzu začel spreminjati značaj slo­ vanskih napadov na bizantinsko ozemlje. II. Znano poročilo Ivana iz Efeza o nepretrganih slovanskih napadih, ki so trajali skozi več let okrog 1. 580 in med katerimi so napadavci »šli hitro skozi vso Helado, pokrajine Soluna in vse Tracije in zavzeli mnoga mesta in utrdbe«, ne samo »ropali in gospodovali«, marveč tudi »prebivali v pokrajini svobodno in brez strahu, kakor bi bila njihova«, jo »preplavili, prebivali v njej in se v njej hitro razširili«,12 priča vsekakor že o (prvem?) trajnem slovan­ skem naseljevalnem valu na področje Balkanskega polotoka.13 Vse, kar vemo o njegovih oblikah, je seveda močno nasprotno domnevam, da bi ob tem sode­ loval tudi upor najnižjih slojev balkanskega prebivavstva, ki da bi se pove­ zali s slovanskimi napadavci.1 4 Vendar ob teh napadih ne gre niti vselej, pa 5 VU I, 24, 30; IBI III, 124, 127; o datiranju B. Grafenauer, ZC, IV, 1950, 35. 6 VU I, 77—80, 219; IBI III, 142—148, 185—204, 216, in VI, 239—240; gl. tudi B. Grafenauer, ZC IV, 1950, 37, 38 si. 7 B. Grafenauer, ZC IV, 1950, 43—57. 8 To Hauptmannovo ugotovitev (Byzantion IV, 1928, 152) sprejema danes večina avtorjev (gl. navedbe pri Lowmianski H., Poczatki Polski, II, 1963, 350—351; k temu še ZC IV, 1950, 47 si., in JlC 1963, št. 3, 109); VU I, 87 si.; IBI III, 243—248, 267—268. 9 VU I, 90 si., 96; IBI III, 230—232, 250; ZC IV, 1950; JlC 1963, št. 3, 109. 1 0 VU I, 91—92; IBI III, 230—232. 1 1 VU I, 92—96; IBI III, 250—256; ZC IV, 1950, 51—53. 1 2 ZC IV, 1950, 51—52; še ruski prevod N. V. Pigulevskaje v Sbornik dokumentov po sociarno-ekonomičeskoj'istorii Vizantii, AN SSSR, 1951, 82. 1 3 P. Lemerle, RH CCXI, 1954, 290; Fr. Barišić, Čuda Dimitrija Solunskog, kao istoriski izvori, 1953, 50—64 (in tu navedena podrobnejša literatura). 14 To prepričanje, ustvarjeno ob pregledu in analizi vseh virov o tem vprašanju (ZC IV, 1950, pos. 89 si.), je povsem potrdila V. Tâpkova-Zaimova, Sur les rapports entre la population indigène des régions balkaniques et les »barbares« au VIe et VIIe siècle, Byzantinobulgarica I, 1962, 68—78, ki je po pravici zavrnila drugačne trditve, postavljene brez podlage v virih zgolj po teorističnih psevdomarksističnih shemah. 220 ludi ne predvsem le za navale takoimenovanih »Avaroslovanov« (t. j . Slova­ nov pod obrsko nadoblastjo). Padec Sirmia v obrske roke (582) pa je pomenil za razvoj severno od bi­ zantinske meje ob Donavi in za njeno zavarovanost vendarle mnogo bolj po­ memben mejnik, kakor je to običajno ob zavzetju enega samega mesta.15 Veliki slovanski napadi v pokrajine južno od Donave do tega časa niso izhajali od Slovanov, ki so bili pod obrsko vrhovno oblastjo. Šele v prvih letih po padcu Sirmia je uspelo Obrom, da so podredili svojemu vodstvu slovanska plemena od Vzhodnih Alp do Črnega morja.16 Proti koncu VI. stoletja se kaže ta str- nitev obrsko-slovanskega pritiska v eno samo celoto, v kateri so sodelovali Obri kot glavni udeleženci pri razdelitvi vojnega plena, Slovani pa z nase­ ljevanjem osvojenih pokrajin, zelo jasno v časovnem izmenjavanju obrsko- slovanskih napadov na zahodu in vzhodu — proti Italiji in Bizancu.17 O zna­ čaju te obrsko-slovanske plemenske zveze in njenih gospodarsko-družbenih podlagah sem govoril že na mednarodnem kongresu zgodovinarjev v Rimu in svojih tedanjih izvajanj tu ne bom ponavljal.18 Podčrtal bi pa vendar rad samo eno dejstvo-: novi pogledi obrskih arheoloških najdb so odtlej potrdili mojo domnevo (ki sem jo izvajal iz poznejšega zgodovinskega dogajanja), da je bilo obrsko naselitveno ozemlje omejeno na ravninsko ozemlje ob srednji Do­ navi in da se je širilo okrog tega obrskega jedra obrsko-slovanske plemenske zveze področje slovanskih plemen (in ne kako področje obrsko-slovanske me­ šane naselitve). Mitscha-Märheim je pokazal v dveh pregledih obrskih najdb v dan. Avstriji — oprtih na novo tipološko in časovno analizo razvoja obrske kestejske kulture — da izvirajo te najdbe izključno iz VIII. stoletja — delno kot ostanki obrskih napadov, delno pa kot del plena karantanskih in fran- kovskih' udeležencev v vojnah zoper Obre.19 Prav to je pokazal tudi pregled obrskih arheoloških najdb na ozemlju današnje Jugoslavije: najbolj goste so severno od črte Drava-Donava, nekaj jih je bilo odkritih poleg tega še v Sla­ voniji med Dravo in Savo, južno od Save pa so izredno redke.2 0 Podobno- se širijo te najdbe tudi na severu na ozemlje moravskih slovanskih plemen pod Karpati šele v VIII. stoletju.21 1 5 ZC IV, 1950, 39—62; B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, 1952, 428 si. 1 6 ZC IV, 53—57. 1 7 O značilni »časovni harmoniji« obrskih napadov na vzhodu in zahodu, ki jo,je prvi opazil Lj. Hauptmann, prim, sedaj ZC IV, 1950, 86 (ter podrob­ nejše dokazovanje letnic 59—62, 67—68, 71). 1 8 B. Grafenauer, Razmerje med Slovani in Obri do obleganja Carigrada (626) in njegove gospodarsko-družbene podlage, ZC IX, 1955, 145—153; prim, tudi B. Zâstërovâ, Avari a Slovane, Vznik a pocâtky Slovanu II, 1958, 19—54, in H. Lowmianski, n. d. H, 340—419. 1 9 H. •Mitscha-Märheim, referat v Linzu 1958 o Obrih in Bemerkungen zum frühmittelalterlichen Fundmaterial aus Kärnten, Carinthia I, 150, 1960, 750—753 (prim. B. Grafenauer, Deset let proučevanja ustoličevanja koroških vojvod, kosezov in države karantanskih Slovencev, ZC XVI, 1962, 206 si.). 2 0 Z. Vinski, O nalazima 6. i 7. stoljeća u Jugoslaviji s posebnim obzirom na arheološku ostavštinu iz vremena prvog avarskog kaganata, Opuscula archeologica III (Sveučilište u Zagrebu, Radovi arheološkog instituta), 1958 (izšlo 1961), 3—57. 2 1 J. Eisner, Devinska Nova Ves, SAVU 1952, 205—225, 307—348; H. Low­ mianski, n. d., I I , 382—387. 221 V sodelovanju Obrov in Slovanov je v osemdesetih in devetdesetih letih VI. stoletja dozorela slovanska osvojitev Karantanije (zgornjega Podravja) in porečja zgornje Save do meja bizantinske Istre in preko njih,22 na vzhodu pa je pripeljalo to sodelovanje do velikega slovanskega napada na Solun (1. 586)23 in do hudega bizantinskega vojaškega neuspeha leta 593.24 Poveljniku bizan­ tinske vojske Prisku pa je vendar uspelo prevariti Obre s sklenitvijo nejasne mirovne pogodbe, ki so jo očitno mogli razlagati Obri kot prepustitev vsaj enega dela južno od Donave osvojenega ozemlja, čeprav gotovo ni izrecno vključevala Obrom podrejenih slovanskih plemen ob spodnji Donavi.25 Ta novi položaj — da namreč obrsko-slovansko sodelovanje ni samo po­ tiskalo naprej močnih tokov slovanskih naseljencev, marveč da je postalo dvomljivo (ali vsaj sporno) celo pripadanje podrobneje neznanega ozemelj­ skega pasu med Donavo in gorovjem Balkan k bizantinski državi2 6 — je torej obrsko-slovansko ozadje povsem spremenjenega bizantinskega nastopanja ob spodnji Donavi v zadnjem desetletju VI. in v prvih letih VII. stoletja. V tej zadnji zgrnitvi svoje moči, ki je privedla bizantinsko vojsko v dobi slovan­ skega naseljevanja zadnjič tudi v prostor severno od spodnje Donave, je Bi­ zanc dosegel vrsto uspehov27 (o katerih bo takoj za menoj govoril v posebnem referatu Goubert) — najpomembnejši med njimi je bil vsekakor obrski vojaški zlom leta 600 ob neuspelem vdoru na Balkanski polotok, zaradi katerega so se v novi mirovni pogodbi morali Obri odreči zvezi s Slovani med Karpati, spod­ njo Donavo in Crnim morjem (kar seveda samo po sebi predpostavlja tudi konec obrskih teženj do gospodovanja nad Slovani, ki so bili že naseljem na ozemlju južno od spodnje Donave, čeprav vir tega posebej sploh ne omenja).28 Vsekakor pa moremo trditi, da drugačno stališče bizantinske države do slo­ vanskih napadov na eni strani v Justinijanovi, na drugi strani v Mavrikijevi dobi ni bilo pogojeno samo po spremembah bizantinske cesarske politike, mar­ več prav tako in še močneje po razlikah v značaju in ciljih slovanskega na- 2 2 M. Kos, K postanku slovenske zahodne meje, Razprave ZDHV V—VI, 1930 336—375, K poročilom Pavla Diakona o Slovencih, CZN 26, 1931, 202—216, Slovenska naselitev na Koroškem, GV VIII, 1932, 101—142, ter Koroški zbornik 1946 43—75, O starejši slovanski kolonizaciji v Istri, Razprave SAZU (razr. za zgodov in družb, vede) I, 1950, 53—82; B. Grafenauer, ZC IV, 1950, 57—62, in Ustoličevanje 425—436; Stj. Antoljak, Problematika najranijeg doseljenja i nastanjenja Slavena — Hrvata u Istri, Starine JAZU 48, 1958, 47—83 (samo z .referati o različni literaturi in brez kakih utemeljenih novih rezultatov). 2 3 IBI VI, 113—118; o datiranju (poleg ор.З) Fr. Barišič, Čuda Dimitrija Solunskog, 56—64, in VEJ I, 176—184; B. Grafenauer, Kronološka vprašanja selitve Južnih Slovanov ob podatkih spisa Miracula s. Demetrii, Zbornik Filoz. fakult. II, 1955, 26—28, 31—33. 2 4 IBI III, 317—325; ZC IV, 1950, 66—67. ' 2ä IBI III, 328—330, 337, 341—342, 348 (tu pritrjuje mnenju Obrov o kršitvi pogodbe s strani Bizantincev celo bizantinski pisec, Teofilakt Simokata, sam); ZC IV, 1950, 67, 69—70. 2 6 Prim, srečanje Petra z obrskimi Bolgari južno od Donave, IBI III, 334—335 (ZC IV, 1950, 70). 2 7 VU I, 113—126; IBI III, 321—356; ZC IV, 1950, 62—74; R. Gouber je imel takoj za menoj referat Les guerres sur le Danube à la fin du VI e siècle d'après Menander le Protecteur et Théophylacte Simocatta, ki ga je moral — glede na razpoložljivi omejeni čas — pretrgati v sredi izvajanj. 2 8 VU I, 12; IBI III, 348; o tej razlagi, ki jo je utemeljil Lj. Hauptmann, gl. ZC IV, 1950, 72—73. 222 predovanja. Medtem ko so vpadi v prvi dobi pripomogli predvsem k vedno večji opustelosti Balkanskega polotoka,29 ga je naselitveni val v zadnjih dveh desetletjih VI. stoletja začel vnovič polniti z novim prebivavstvom, spričo če­ sar je dal zato najpomembnejši trajni in pozitivni rezultat v tem razvoju. III. Tretji in brez dvoma najpomembnejši slovanski naselitveni val na Balkanski polotok spada v obe prvi desetletji VII. stoletja. Navadno smo pove­ zovali njegov začetek s padcem cesarja Mavrikija in dvigom Foke na cesarski prestol v zvezi z notranjimi nasprotji v Bizancu.30 V zadnjem času pa se je prof. Fr. Barišič uprl veljavi te ustaljene podobe, ki je gledala prvo obdobje velikega slovanskega preplavljenja njihovih novih pokrajin v vsem obdobju Fokove vlade (ali pa vsaj odkar je bilo treba leta 604 uporabiti čete, ki so dotlej branile mejo ob spodnji Donavi, na vzhodu v vojni zoper Perzijce).31 Zdi se mi, da je njegovo nasprotno stališče v marsičem upravičeno, vendar pa verjetno ne v vseh potezah: čeprav so bila prva leta Heraklejeve vlade za per­ zijsko in slovansko napredovanje brez dvoma mnogo pomembnejša, kakor smo mislili doslej (v tem je treba Barišiču povsem pritegniti), pa vendar spadata k dobi tega močnega napredovanja tudi že leti 608/609. Sporočila Teofana, Ivana iz Nikia in anonimne sirske kronike, ki jo je prestavila prof. Pigulev- skaja, namreč postavljajo soglasno zlom severne in vzhodne bizantinske meje vsaj že v zadnje leto, p r e d e n se je Heraklej polastil cesarske oblasti.32 Tega dejstva vsekakor ni mogoče odpraviti s a m o z d v o m o m in z d o m n e v o soglasnega tendenčnega poročanja. Utemeljitev drugačnega mnenja bi morala biti pač močnejša. Razprava prof. Barišiča pa je utrdila vsekakor eno izmed bistvenih novih potez v poznanju bizantinskega razvoja, ki jo je v zvezi s tem obdobjem dokazovala že I. V. Pigulevskaja ob obravnavanju bizantinsko-iran- skega razmerja, vsebovana pa je tudi v Zgodovini Bizanca prof. G. Ostrogor- skega:33 Slovanskega napredovanja do obal Egejskega in Jadranskega morja ni omogočila v prvi vrsti zunanja politika cesarja Foke, marveč dozorevanje notranje krize cesarstva, ki je dosegla svoj vrhunec v zadnjih letih Fokove in prvih letih Heraklejeve vlade. Od tega časa naprej pa je le zelo težko govoriti o bizantinski meji ob Donavi in postavljati njen zlom šele v dobo naselitve Bolgarov na • Balkanskem polotoku — razen če spreminjamo čisto t e o r i j o bizantinskih politikov v temelj za določanje državnih meja. Saj kažejo v II. knjigi Miracula s. Demetrii opisani dogodki nadvse živo popolno bizantinsko 'nemoč celo v neposredni okolici Soluna, ki so jo naselili Slovani.34 Tudi zloma 2 9 Viri o vdorih »barbarov« na Balkanski polotok od gotskih pohodov v III. st. naprej; zadnja pregleda prim. V. Iv. Velkov, Grad't v Trakija i Dakija prež k'snata antičnost (IV—VI v.), BAN 1959, zlasti 323—252; V. T'pkova- Zaimova, Po njakoj v'prosi za etničeskite promeni na Balkanite prež VI—VII v., Izvestija na Instituta za istorija BAN XII, 1963, 75—99. 3 0 Prim. ZC IV, 1950, 74—76; G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, 1959, 110; D. Angelov, Istorija na Vizantija I (395—867), 1959, 150—153. 3 1 Fr. Barišič, Vizantiski Singidunum, Zbornik radova Vizantol. instituta, SAN, 3, 1955, 1—13 (poseb. 12), in Car Foka (602—610) i podunavski Avaro- Sloveni, prav tam 4, 1956, 73—88; K. Jireček, Romani u gradovima Dalmacije tokom srednjega veka, Zbornik Konstantina Jirečeka II, 1962, 30—32 (o po­ menu prevoda Ivana iz Nikia). 3 2 Teofanes IBI VI, 257—258; Ivan iz Nikija K. Jireček, n. d., 31; ano­ nimna sirska kronika I. V. Pigulevskaja, Vizantija i Iran na rubeže VI i VII vv., 1946, 261—263 (o kronologiji 192—205). 3 3 I. V. Pigulevskaja, n. d., 176—205; G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, 96—125. 3 4 IBI VI, 109—113, 127—168; VU I, 175—176, 185—216. 223 obrsko-slovanskega napada na Carigrad leta 626 ni mogoče sprejeti kot t e ­ m e l j za povsem-spremenjeni položaj na Balkanskem polotoku.33 Tudi ta veliki b i z a n t i n s k i uspeh ima namreč svoje s l o v a n s k o ozadje: upor slovanskih plemen zoper obrsko ravnanje z njimi in razpad obrsko-slovanske plemenske zveze.36 Ta bistvena sprememba je imela seveda mnogo globlje vzroke in se je dejansko začela tudi že pred obrsko-slovanskim napadom na Carigrad z uporom čeških in moravskih Slovanov pod Samovim vodstvom.37 Bizantinska obrambna moč v obleganem mestu je samo pospešila ta proces — toda samo bizantinski vojni pohodi v notranjost Balkanskega polotoka (in ne zgolj obramba prestolnice!) bi mogli obnoviti stari obseg cesarstva; čeprav je ЂПо seveda v novih okoliščinah laže vzdrževati teorijo o bizantinski nad- oblasti nad obrske oblasti osvobojenimi- slovanskimi plemeni, ki so bila raz­ drobljena v vrsto manjših plemenskih skupin, vendar bizantinska oblast v resnici ni segala nič dalj proti severu kakor pred letom 626. IV. Končno se postavlja le še vprašanje, ali je potekalo naseljevanje Slo­ vanov v osrednjem in zahodnem delu Balkanskega polotoka res bistveno dru­ gače kakor v njegovem vzhodnem in južnem delu, oz. ali je (kakor izvaja Obolenski) domnevna obnovitev bizantinske nadoblasti nad Balkanskim pol­ otokom zvezana s posebnim, četrtim slovanskim naselitvenim valom, t. j . z naselitvijo Hrvatov in Srbov iz zahodnoslovanskega prostora. O tem traja že stoletni spor med — ne povsem soglasnim — mnenjem jugoslovanskega in pretežno sodbo ostalega zgodovinopisja o zgodovini Bizanca v prvi polovici "VII. stoletja.38 V referatu prof. Obolenskega je podano običajno stališče bizan- tologije, ki ga delita z njim npr. tudi Fr. Dvornik in P. Lemerle.3 9 Označuje ga trdna vera v vse podatke e n e r e d a k c i j e tozadevnih sporočil v delu De administrando imperio Konstantina Porfirogeneta, kakor jo je branil v zad­ njem času tudi G. Labuda v posebni komunikaciji na mednarodnem zboro­ vanju za zgodovinske vede v Stockholmu.40 Še vedno močna šola med obema svetovnima vojnama najvidnejših jugoslovanskih zgodovinarjev (F. Šišića, St. Stanojevića in VI. Čorovića)41 — ki so pri tem svojem stališču sledili glede historične argumentacije Fr. Račkemu in K. Jirečeku in glede jezikoslovne V. 3 5 Fr. Barišič, Le siège de Constantinople par les Avares et les Slaves au 626, Byzantion! 24, 1954, 371—395; viri IBI VI, 41—84, 171—174, 259 si., 295 si. 36 Chron. pasch. k 1. 626: IBI VI, 83. • 37 B. Grafenauer, Ustoličevanje, 471—475; ZC IV, 111—123 in 151—169 (Novejša literatura o Samu in njeni problemi), ZČ IX, 153. 3 8 Gl. najnovejša pregleda literature pri B. Ferjančič, VIJ II, 1959, passim v opombah ter pos. 3—7, ter H. Lowmianski, n. d. II, 114—127; krajše Ju. V. Bromlej, Stanovlenije feodalizma v Horvatu, AN SSSR, 1964, 8—12. 3 9 D. Obolenski n. n. m., 51; P. Lemerle, n. n. m., 298 si.; Fr. Dvornik, The Slavs. Their Early History and Civilization, 1956, 60—67. 4 0 G. Labuda, Die Einwanderungen der Slawen auf den Balkan im 6.—7. Jahrhundert, Xle Congres International des Sciences Historiques, Stockholm 21.—28. VIII. 1960, Resumes des Communications, Göteborg — Stockholm — "Uppsala 1960, 80—82; odgovora B. Grafenauerja in M. Kosa, Actes du Congres, "Uppsala 1962, 100—102 (tu je objavljen le izvleček; celoten tekst mojega od­ govora gl. v ZC XIV, 1960, 94—95). 4 1 F. Sišić, Ime Hrvat i Srbin, i teorije o doseljenju Hrvata i Srba, Godiš­ njica Nikole Cupića, XXXV, 1923, 1—49; Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, 1925, 236—265; St. Stanojević, Vizantija i Srbi II, 1906; Istorija srpskog naroda, 19263, 23-^4; J lC I, 1935, 534 si., 547—550; VI. Ćorović, Istorija Jugo­ slavije, 1933, 13—17; Historija Bosne I, 1940, 99—101. 224 -Jagiću42 — pa zavrača te podatke v celoti. Prof. Lj. Hauptmann in jaz sva sku- .šala dokazati s kritično analizo poročil v delu Konstantina Porfirogeneta, da je resnično prinesel hrvatsko ime med Slovane, naseljene ob dalmatinski obali, nek poznejši naselitveni val.43 Toda ta kritični pretres je zavrgel sporočilo o vplivu cesarja Herakleja na doselitev Hrvatov v ta prostor kot tendenčen iz­ raz bizantinske politične teorije X. stoletja. Resnično ne more biti slučajno, da je neznani predelovavec sporočila Konstantina Porfirogeneta o priselitvi in pokristjanjenju Hrvatov povsem izpustil Herakleja kot tistega, ki naj bi Hr­ vate poklical in nato poslal mednje, misijonarje, ki so jih krstili, ter opisal naselitev Hrvatov kot njihovo samostojno preselitev, poročilo o pokristjanjenju Hrvatov pa prestavil (zgodovinsko brez dvoma pravilno) v začetek IX. stoletja.44 Sporočila o priselitvi Srbov ni mogoče — po moji sodbi — upoštevati niti v tolikšni meri kakor Konstantinovo prvotno varianto poročila o prihodu Hrvatov. V tem se moje stališče razlikuje od mnenja prof. G. Ostrogorskega in njegove bizantinološke šole.45 Spor bi želel točneje opredeliti: Obstoj etničnega (plemenskega) imena Srbi v Polabju in na Balkanskem polotoku vsekakor do­ pušča d o m n e v o o razširjenju imena Srbi na Balkanskem polotoku na po­ doben način, kakor sprejemamo takšno teorijo glede Hrvatov.4 6 Toda sporočila v De administrando imperio ne moremo uporabiti kot dokaz za resničnost takšne teorije: vpletanja cesarja Herakleja v te dogodke namreč ni mogoče ločiti od stopnje zanesljivosti tozadevnih podatkov v sporočilu o Hrvatih (tem manj, ker se podatki v veliki meri dobesedno ponavljajo!); sporočilo o strategu v Singidunumu, na katerega naj bi se ob svojih potovanjih po Balkanskem polotoku obrnili Srbi, prav tako ne more izvirati iz kateregakoli zanesljivega bizantinskega vira,47 kajti sicer se to mesto ne bi pri Konstantinu Porfiro- genetu imenovalo »Belegrädon« ; oba voditelja Srbov =^ eden kot njihov na- 4 2 Fr. Rački, Ocjena starijih izvora za hrvatsku i srpsku poviest sred­ njega vieka, Književnik, časop. za jezik i poviest hrvatsku i srpsku I, 1864, 60, 70—71; Biela Hrvatska i biela Srbija, Rad JAZU 52, 1880, 179—189; K. Ji- :reček, Geschichte der Serben I, 1911, 107—109; Romani . . . , Zbornik K. Jire- čeka II, 31—37 (pos. 37); V. Jagič, Ein Kapitel aus der Geschichte der süd- slavischen Sprachen, Archiv f. slav. Philol. 17, 1895, 47—87 (prevod v V. Jagić, Izabrani kraći spisi, 1948, 286—317). 4 3 Lj. Hauptmann, Prihod Hrvatov, Bulićev zbornik, 1924, 515—545 (in Zbornik kralja Tomislava, 1925, 86—127); Kroaten, Goten und Sarmaten, Ger- manoslavica III, 1935, 95—127, 315—353; Seoba Hrvata i Srba, JIC III, 1937, 30—61 (za druga dela, kjer se bolj mimogrede dotika tudi tega vprašanja, gl. bibliografijo Hauptmannovih del, v Hauptmannovem zborniku, v tisku pri SAZU); B. Grafenauer, Prilog kritici izvještaja Konstantina Porfirogeneta o doseljenju Hrvata, HZb V, 1952, 1—56; Sklabârhontes, »gospodarji Slovanov« ali »slovanski knezi«?, ZC IX, 1955, 202—219; Hrvati u Karantaniji, HZb XI—XII, 1958—1959, 207—231; prim. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, 1959, 119 si., in B. Zâstërovâ, Hlavni problémy z počatku dëjin slovanskych nârodû, Vznik a pocâtky Slovanu I, 1956, 34—47. 44 Prim, oba teksta v HZb V, 1952, 4—14. 45 G. Ostrogorski, n. d., 120 si.; B. Ferjančič, VIJ II, 46-^9, op. 144, 146, 148 in 151. 4 6 Na tak način poskuša dokazati selitev tudi za Srbe H. Lowmianski, n. d. II, 1963, 50—87, 408—418, čeprav se strinja z ugotovitvijo, da se v tem pogledu ni mogoče opirati na Konstantinovo sporočilo. 4 7 Drugače sodita Fr. Barišič, Vizantijski Singidunum, Zbornik radova Vizant. instituta 3, 1955, 12—13, ter B. Ferjančič, VIJ II, 49, op. 151, enakega mnenja z menoj pa je H. Lowmianski, n. d. II, 407, op. 1226. 15 Zgodovinski časopis 225 čelnik v stari, drugi pa v novi domovini — sta izrazit element pripovedke (ali tudi racionalne konstrukcije!), prav tako pa tudi sporočilo, da naj bi se prav o enem samem rodu, prednikih zahumskega kneza Mihajla Viševiča, prav po­ sebej ohranila vest, kako so prišli iz porečja Visle.48 Tako preostaneta le dva elementa: povezovanje imena Serblia s preseljevanjem Srbov zaradi posebne Konstantinove ljubezni do takšnih besednih razlag nima pač nikake samo­ stojne vrednosti,49 omemba Visle s starim imenom Litciké pa uporablja ime, ki je bilo znano tudi pri Hrvatih.5 0 Priznano m o ž n o s t je torej treba doka­ zati kot v e r j e t n o s t na drugačen način. Morda nam bodo pomagala do zanesljivejšega spoznanja filološka proučevanja, ki so šele v teku (I. Popovič, M. Pavlović, P. Ivič, Fr. Bezlaj).51 2e doslej so postavila ta filološka raziskovanja nekaj novih vprašanj, ki znatno spreminjajo dosedanjo podobo, ustvarjeno le po pisanih virih o nase­ ljevanju Slovanov na Balkanskem polotoku: po njih se zdi, da so imeli »Ava- roslovani« (doseljeni iz srednjega Podonavja) mnogo močnejši delež pri nase­ ljevanju srednjega in zahodnega dela Balkanskega polotoka, kakor se je zdelo včasih52; postavlja se vprašanje o obsegu romanskih in albanskih preostan­ kov južno od Donave med ustjem Timoka in Vranjem, ki naj bi dalj časa delili med seboj področje naseljeno po »Avaroslovanih« na zahodu ter področje, na- _ 4 8 Ako vir ne bi predpostavljal, da gre pri tem za rod, ki je imel pri Zahumljanih vodilno vlogo vse do naselitve, bi se pač tradicija povezovala z vsem plemenom; k drugačnemu mnenju B. Ferjančiča, VIJ II, 48, prim, mojo oc. JIČ II, 1963, št. 3, 110 si. Domneva,ki se postavlja v zadnjem času večkrat v poljskem (A. Gieysztor, v kolektivnem delu Historia Polski I/l, 1958, v red. H. LO'Wmianskega, 156; H. Lowmianski, n. d. II, 159) in češkem zgodo­ vinopisju (npr. L. Havlik, Tri kapitoly z nejstaršich česko-polskych vztahu, Slovanske historické studie IV, 1961, 42—44), naj bi bila ob Mihajlu Viševiću mišljena migracija iz območja Visla v Zahumlje šele v drugi polovici IX. sto­ letja (v zvezi z vislanskim vojvodom, ki se omenja v Metodijevem žitju), pač nima v tekstu De administrando imperio nikake opore: razlika treh stoletij pri naselitvi Zahumljanov in rodu, ki jim je stal na čelu, bi v tem primeru v tekstu vsekakor prišla do izraza. 4 9 P. Skok, Kako bizantiski pisci pišu slovenska mjesna i lična imena, Starohrvatska prosvjeta, N. S. I, 1927, 60—76, 161—196, Ortsnamenstudien zu De administrando imperio des Kaisers Constantin Porphyrogennetos, Zeit­ schrift für Ortsnamenstudien 4, 1928, 213—244; v razpravi Konstantinova Srbica na Bistrici u Grčkoj, Glas SkAN 176, 1938, 243—284, je sicer Skok ugotovil, da je bilo etimologiziranje v tem primeru pravilno, seveda pa to prav nič ne potrjuje pravilnosti Konstantinove pravljične razlage p o s t a n k a tega krajevnega imena (drugače sodi B. Ferjančič, VIJ II, 48), marveč le dej­ stvo, da so bili »Srbi« že v enem izmed zgodnjih slovanskih valov na Bal­ kanski polotok in da je ta element segel vsaj z enim drobcem tudi na področje Egejske Makedonije, torej nič več kot dokazuje že krajevno ime Gordoserbon v VII. st. v Mali Aziji, prim. VU I, 227, op. 25; IBI VIII, 150, 154, 157, 163. 5 0 Thomas archidiaconus, Historia Salonitana, ed. Fr. Rački, MSHSM XXVI, 1894, 25; qui Lingones apellantur. 5 1 P. Ivič, Značaj lingvističke geografije za uporedno i istorisko pro­ učavanje južnoslovenskih jezika i njihovih odnosa prema ostalim slovenskim jezicima, in M. Pavlović, Perspektive i zone balkanističkih jezičkih procesa, Južnoslovenski filolog XXII, 1957—1958, 179—206 in 207—239; I. Popović, Geschichte der serbokroatischen Sprache, 1960, 104—195, 231—346, 3 5 1 ^ 0 0 ; Fr. Bezlaj, Stratigrafija Slovanov v luči onomastike, Južnoslovenski filolog XXIII, 1958, 83—95. 5 2 O tem prim. B. Grafenauer, Pomembnejši rezultati v starejši zgodovini jugoslovanskih .narodov, A) Vprašanja in nove teorije o naseljevanju, v tem zvezku ZC, str. 192—198. 226 seljeno po Slovanih izza spodnje Donave na vzhodu;5 3 makedonski Slovani naj bi bili po teh preiskavah mešanica obeh teh dveh tokov, s čimer bi torej imeli vendarle že od naselitve neko svojsko izhodišče, čeprav le v nekoliko niansi- ranem jezikovnem razvoju.54 O vsem tem ne morem izreči nobenega svojega mnenja, marveč samo poročati o teh rezultatih in opozoriti s tem na novo pro­ blematiko, ki nastaja z njimi tudi za zgodovinsko obravnavo tega razdobja. Vsekakor pa se zdi, da te študije potrjujejo odklonilno stališče proti dom­ nevi, da je treba sprejemati Konstantinovo poročilo v c e l o t i . Ta domneva ni opravičena niti s stališča kritike virov, niti glede na naše poznanje o zgo­ dovinskem razvoju. Z vsem tem je seveda nezdružljiva tudi teza, da bi z na­ selitvijo Srbov in Hrvatov bizantinska država obnovila svojo mejo na črti Sava-Donava. Takšna trditev nasprotuje seveda tudi Teofanovemu sporočilu, da so šele v drugi polovici VII. stoletja bizantinski vladarji podgradili svojo politično teorijo o obsegu bizantinske države na zahodnem Balkanskem pol­ otoku, ko so priznali »zahodni knezi« (pač na tem ozemlju) vnovič njihovo vrhovno oblast.55 5 3 P. Ivić, n. n. m., 188 si.; I. Popovič, n. d., 237—240. 5 4 P. Ivić, n. n. m., 188 si.; I. Popovič, n. d., 262—271; Fr. Slawski, Zarys dialektologii poludniowoslowianskiei,. 1962, 31—34, 116—129. 5 5 Teofanes: Fr. Rački, Documenta historiae croaticae periodum antiquam illustrantia, MSHSM VII, 1877, 284—285. Bogo Grafenauer 227 ZADNJA RAZISKOVANJA O BOSANSKIH BOGOMILIH (1952)1 Najbolj zamotano in nejasno vprašanje naše zgodovine je vsekakor vpra­ šanje bogomilov v srednjeveški Bosni in Hercegovini. Koliko se o tem vpraša­ nju razpravlja in polemizira, bo objasnilo samo dejstvo, da je od osvoboditve do danes, torej v roku 6 let, izšlo 18 večjih in manjših razprav, od tega 12 pri nas, dve v Bolgariji, dve v Angliji in po ena v Franciji in Belgiji. Je pa to tudi razumljivo. Kdorkoli potuje po bosenskem podeželju, bo dobil globok vtis od množine srednjeveških nagrobnih spomenikov, ki so včasih velikanskih dimenzij. Prave hišice iz enega samega kamna, po 1,5 do 2 metra dolge in skoraj ravno tako visoke, niso redkost. Blizu 30 000 takih nagrobnih blokov je do sedaj naštetih, žal pa niti eden od tisoč nima napisa, morda komaj eden od sto ima kak simboličen znak na sebi. Nagrobni kamni so v ogromni večini mutasti, če pa že kateri od njih spregovori, je tudi to navadno samo par brezpomembnih besed, da leži »na svojoj zemlji plemenitoj«,, ali pa včasih dostavi kako filozofsko-pobožno drobtinico. Komaj kakih 20 na­ pisov vsebuje tudi kaj konkretno zgodovinskega, a o njihovem verstvu niti eden ničesar. Ne mnogo manj molčeči. so domači zgodovinski viri. Tujih, iz sovražnih vrst potekajočih virov imamo precej, domačih pa prav malo in še to so samo slučajno ohranjeni pravni ali obredni ostanki. Zato ni čudno, da je ostalo verstvo in cerkev srednjeveške Bosne vsakemu laiku nekaj skrivnostnega, vsakemu strokovnjaku pa nekaj negotovega, nekaj nerešljivega. In zato tudi ni čudno stanje tega vprašanja — z njim so se bavili i resni znanstveniki, ki so se trudili, da bi ga rešili v prid spoznanju našega zgodovinskega razvoja, toda razen njih tudi verski in še bolj nacionalni šovi­ nisti, ki so ga skušali uporabiti v svoje, nečiste svrhe. Da bi pa razlaganje o b i s t v u spornih vprašanj bolje razumeli, si bomo predočili najprej, kaj pravzaprav razumemo pod bogumilstvom. L. 1461 je kardinal Torquemada v Rimu spreobračal tri bosenske krivoverce, predstavnike bosenske cerkve, in pri tej priložnosti razlaga njihovo krivoverstvo v točno 50 točkah. To je najobširnejši seznam bosenskih »verskih zmot«, krajših sezna­ mov obstoji več. Najbistvenejše točke krivoverstva so: 1. Ni en bog, temveč dva, eden bog dobrega, drugi bog zla — satan. 2. Bog dobrega je ustvaril samo duše, bog zla pa je ustvaril vse mate­ rialno, t. j . zemljo, človeško telo, živo in mrtvo naravo. Po teh osnovnih točkah je vera torej dualistična, kakor je bilo mani- hejstvo na podlagi vere Zaratustre, zato viri označujejo bogomile preprosto kot manihejce. 3. Nadaljnje posledice tega so jasne. Vse materialno je ustvarjeno od zla in zato zlo, ter se mora odvreči. Telo je torej delo satana, vir vsega je seveda ženska. Križ je znak vraga, cerkve so shajališča malikovalcev, bolje je moliti v naravi ali privatni hiši, čaščenje relikvij svetnikovin slik je samo idolatrija. Zato zametujejo vse zakramente, krščevanje z vodo sploh ni krst, marveč je edini pravi krst duhovni krst, t. j . molitev in polaganje svete knjige na 1 Predavanje n a članskem sestanku Zgodovinskega društva 3. III. 1952; prof. dr. Gregor Čremošnik je torej v njem zajel približno isto stanje problematike, kakor prof. dr. Jaroslav Sidak v prispevku »Problem bogumilstva v Bosni«, ZC IX, 1955, 154—162; vsekakor pa je Oremošnikovo predavanje pomembno tudi zato, kar kaže, kako so doživljali razvoj raziskovanja naši starejši historiki, ne glede na dejstvo, da je podan njegov pregled problematike iz nekoliko dru­ gačnega zornega kota kakor Sidakov. 229 prsa, obhajilo je bogoskrunstvo, maševanje malikovalstvo, cerkveni zakon je prav tako prešuštvovanje kakor skupno življenje brez zakona. Seveda zanikajo tudi telesnost Marije, ona je bila angel in ni rodila Je­ zusa, ampak je ta izšel iz nje kot duh, ter sploh ni telesno trpel in tudi ne telesno vstal od mrtvih, temveč samo simbolično. Zato se mora iz bogoslužja odpraviti vse materialno, edino pravo bogo­ služje je čitanje molitev, posebno očenaša in čitanje evangelijev (starega testa­ menta ne priznavajo). Vsak greh je smrten in se lahko popravi edino z vno­ vičnim krstom, zato mora vernik vsaj na smrtni postelji dobiti zadnji duhovni krst. Po smrti živi samo duh, vnovičnega telesnega vstajenja, kakor ga obe­ tajo druge cerkve po sodnem dnevu, sploh ni, zato so telesni ostanki, kakor vse drugo materialno, nekaj zaničevanja vrednega. Zato razumemo, zakaj bosenski kralji nimajo ne grobov, ne zadužbin in se za nobenega ne ve, kje počivajo njegove kosti. Kakor se njihovo verstvo giblje v samih ekstremih, tako tudi njihova cerkvena organizacija. Navadni verniki, t. j . ogromna večina prebivalstva, imajo lahko. Cerkev se zadovoljuje s tem, 'da je vernik prepričan v resničnost svoje, t. j . njihove vere, drugače pa mu vera ne dela težkega življenja. Ona predpostavlja, da bo vsak itak že zato, ker živi v materialnem življenju, m o r a l grešiti — menda si je vsaka brihtna butica iz tega izvajala edino pravilni sklep, da tudi s m e grešiti —, greh se bo s ponovnim duhovnim krstom že izbrisal. Čisto kaj drugega pa je pri pravih, popolnih vernikih. Taki popolniki morajo vse predpise vere izpolnjevati do pičice. Zaničevanje in izbegavanje materialnosti mora iti do popolnosti, kar vsebuje absolutno siromaštvo', za hrano je dovoljena samo rastlinska hrana in olje, vsaka živalska je prepo­ vedana, pa tudi njeni produkti (mleko, jajca). Ako se popolnik samo dotakne ženske, je to tak greh, da se mora pokoriti tri dni — ne ob kruhu in vodi, marveč brez kruha in vode; seveda jim je prepovedano tudi vsako drugo zani­ manje za materialni del življenja. Razume se, da takih asketičnih popolnikov ni bilo mnogo; za ves Balkan so jih cenili 1. 1230 na 500, v Franciji na 500, v Lombardiji pa že na 1500. Zato pa so pri vernikih uživali tem večje spoštovanje, saj so oni bili posredniki za večno življenje onkraj groba. Svojega poglavarja, djeda ali gosta bosenske cerkve, so smatrali za edino pravega naslednika in zastopnika sv. Petra, vsi papeži od Silvestra naprej so odpadniki od prave vere, ravno tako patriarh (zanimivo je, da po zapadnih virih smatrajo zapadni razkolniki v Lombardiji — patareni — in Franciji — katari — tega bosenskega »papeža« — če smem rabiti ta izraz — za svojega papeža in smo torej bili v XIII. stoletju vodilna duhovna oblast celo za zapad). Pred tem cerkvenim poglavarjem mora vsak vernik, celo sam kralj, izkazati »adoracijo« — čaščenje, in 1. 1445 se kralj Štefan Tomaž rimskemu papežu opravičuje, da to dela samo zaradi politične oportunosti in da je to zgolj zunanja formalnost, ne pa neko versko prepričanje. Kakšne vrste je bila ta adoracija, ali je bila slična vzhodni »pro- skynesis«, pri kateri mora vernik poklekniti in se še pripogniti ter se s čelom dotakniti zemlje (zato rusko »celobytije«), ali pa 's l ična počastitvi rimskega papeža, pred katerim mora vernik poklekniti, se pripogniti in poljubiti vrh njegovega čevlja, žal ne vemo, verjetno pa ni bila nič manj poniževalna kakor vzhodna ali zahodna. Tako torej izgleda bogomilstvo v glavnih črtah. Moram poudariti, da ta slika odgovarja rezultatom, do katerih je prišel že Rački v svoji klasični razpravi »Dogomili i patareni« v Radu JAZU 1869—1870. 230 Račkega obširna in temeljita, vse do tedaj znane vire (mnogo jih je šele on sam odkril) upoštevajoča razprava je ostala čez 50 let brez resnih na­ sprotij in se je učila iz vseh šolskih učbenikov, kajti par feljtonističnih na­ sprotnih člankov je bilo brez znanstvene dokumentacije. Leta 1924 pa se je pojavil resen nasprotnik razlage Račkega, srednješolski profesor v Tuzli Vaso Glušac, ki je z veliko marljivostjo in vnemo zbral vse, kar se da Račkemu očitati. Rezultate je objavil v razpravi »Srednjevekovna .bosanska crkva' bila je pravoslavna« v Prilozi za knj., jez., istor. i folklor IV. Razprava je bila iako znanstveno utemeljena, da jo je Srbska akademija nagradila s 5000 di­ narji. Tik po osvoboditvi 1. 1945 je izšla Gluščeva že prej izdelana knjiga »Istina o bogomilima«, v kateri obravnava glavne postavke svoje razprave še bolj obširno. Glušac kaže in opozarja na nasprotja med viri. Katoliški inkvizitorski viri pravijo, da bogomili zametujejo križ, a križ nahajamo v resnici na pre­ cejšnjem številu bosenskih nagrobnih spomenikov in na mnogih listinah; dalje, da nimajo cerkva, a bogomil herceg Stjepan je sezidal do danes ohranjeno cerkev v Goraždu, da ne govorimo o drugih cerkvah, ki se omenjajo v virih. Pr i bosenskih cerkvenih obrednih knjigah je ugotovil, da se strinjajo z isto­ vrstnimi pravoslavnimi knjigami i po pisavi (cirilica) i po vsebini, in bosenske listine imajo v posameznih formulah popolnoma pravoverno pravoslavno fra­ zeologijo. Najtehtneje pa je držala njegova neizpodbitna konstatacija, da dan­ danes nahajamo strnjena pravoslavna naselja prav v onih krajih in predelih, Td so bili v srednjem veku znani kot centri bosenske cerkve. V teh krajih so ostala vse do danes nespremenjena srednjeveška krajevna imena, da, celo srednjeveških rodbinskih imen se najde. Vsi domači viri torej dokazujejo pravoslavnost bosenske cerkve, ergo so latinski viri, ki govore o manihejcih in Tîrivovercih, enostavno podtikanja, enostavne laži agresivnih krogov rimske kurije, ki je na ta način hotela imeti pretvezo, da po politični in vojaški moči Ogrske spravi Bosno pod svojo cerkveno in madžarsko politično oblast. Vsaka Gluščeva trditev je bila podkrepljena z viri. Sicer se je skozi gosti pajčolan znanstvenih dokazov precej jasno naziral v ozadju napis z velikimi črkami — Bosna je pravoslavna in srbska —, toda njegovim znanstvenim kon- statacijam ni mogel oporekati niti strokovnjak, ako se ne bi sam poglobil posebej v vsako točko, ki jo obravnava Glušac, za kaj takega pa se v prvem hipu ni našel nihče. Zato je bilo med leti 1925 in 1947 prav težko zavzeti pra­ vilno stališče v vprašanju bosenske cerkve. Na eni strani so Gluščeve konsta­ tacije čvrsto držale, na drugi strani pa se je zdelo absurdno, da bi bili viri iz katoliških krogov lagali od 1200 do 1463 in trdili fantasmagorije, ki v resnici ne bi obstajale. Zato niti eden od vidnejših tedanjih zgodovinarjev ni zavzel Itako popolnoma pritrjevalno ali popolnoma odbijajoče stališče; reči pa se mora, da je celo pri srbskih zgodovinarjih (Radonić, Stanojević, Čorović, Dinić) ostala nasproti Glušcu precejšnja skepsa in da so vsi ostajali več ali manj na tleh Račkega. Kar se pa tiče napisa v ozadju — »Bosna je srbska« — je ta dobil kmalu odgovor. Že 1. 1927 je izšla od jurista in sociologa Ive Pilarja mala knjižica z velikim naslovom »Bogomilstvo kao religiozno-povjesni te kao socijalni i bo- litički problem«. V njej Ivo Pilar zastopa mnenje, da so bosenski bogomili potomci hrvatskih glagoljašev, ki so po propadu hrvatske samostojne države morali emigrirati v Bosno — torej je Bosna hrvatska. Do še večjih fantasterij se je pozneje povzpel v tej šovinistični maniri frater Leo Petrovič, toda o takih produktih fantazije se ne splača govoriti, saj niti ena njihova trditev nima 231 niti ene najmanjše opore v virih, vse je samo plod pregretega nacionalnega šovinizma. Čisto druge vrste, namreč zrelo in trezno presojeno pa je bilo z iste hrvatske strani delo Jaroslava Šidaka »Crkva bosanska i problem bogumilstva u Bosni«, ki je izšlo 1940 v Zagrebu, za katero je avtor že 1937 in 1938 izdal nekaki uvodni študiji z razpravama »Problem bosanske crkve u našoj histo­ riografiji« in »Pravoslavni istok i crkva bosanska«. Sidak sprejema Gluščevo trditev, da so latinski viri, potekajoč iz borbenih, katoliških vrst, nezanesljivi, da se na njihovi podlagi ne sme dajati slika bosenskih verskih razmer. Tudi Šidak, kakor Glušac, trdi, da ni govora o kakem dualizmu v veri Bosne, da torej bosenski kristjani niso krivoverci,. kakor so to bili patareni, katari in albigenzi na zapadu. Ravno tako nima nobene zveze z manihejskimi bogomili v Bolgariji in v bizantinskem cesarstvu. Končno se Šidak strinja z Glušcem tudi v tem, da je bosenska cerkev pravo­ slavna, toda tu nastopa razlika. Glušac seveda misli pod nazivom »pravoslavna« toliko kot »srbsko-pravoslavna«, Šidak pa ne. Šidak misli, da je ta cerkev bila bosensko pravoslavna, to se pravi sicer pravoslavnega tipa, toda avto­ nomna neodvisna bosenska organizacija. In ne samo to, ampak ta cerkev pravoslavnega tipa ni bila pod jurisdikcijo pravoslavnega patriarha v Cari­ gradu, ker si Carigrad v poznem srednjem veku ni lastil te jurisdikcije, kakor tudi ne nad dalmatinskimi škofijami, temveč je bila avtonomna bosenska cerkev pod jurisdikcijo Rima. Od tod pa da izvirajo vsi poznejši konflikti med Rimom in Bosno. Rim da je postavljali bosanskega škofa :— poglavarja cerkve, toda ta se v Bosni sredi tujega slovanskega duhovništva in tujega prebivalstva ni mogel obdržati in je moral že v drugi polovici XIII. stoletja zapustiti Bosno in se je, kakor je znano, preselil v Djakovo v Slavoniji, od tedaj naprej pa so bosenski krst j ani sami sebi izbirali svoje verske poglavarje in živeli neodvisno i od Rima i od Carigrada. Kakor rečeno, pa oni niso bili krivoverci, ampak pravoverni, kar je dokazano s tem, da so njihove obredne knjige v skladu s pravoslavnimi, kakor jr> dokazal Glušac. Tako smo torej za časa osvoboditve imeli izbiro med tremi možnimi vr­ stami bosenskega kristjanstva in vsaka od teh treh vrst je imela po nekaj za sebe. Mogli so po Račkem biti dualisti-krivoverei, po Glušcu Srbi-pravo- slavni, a po Šidaku avtonomni bosenski pravoverni kristjani vzhodnega ob­ reda. Izbira pa, kakor sem že rekel pri Glušcu, ni bila lahka, vsaka je puščala za seboj neprijeten občutek negotovosti, češ, saj ima nasprotno mnenje tudi svoj konkretni temelj. Ko je 1945 izšla debela knjiga Vase Glušca »Istina o bogomilima« in ko je kmalu nato prešel beograjski univ. profesor Al. Solovjev na pravno fakul­ teto v Sarajevu, se je v novi sredini posvetil nalogi, da vsestransko razišče in csvetli to najtemnejše vprašanje bosenske zgodovine. In to mu je uspelo, vsaj kolikor morem jaz presoditi, v polni meri. Solovjev je vzel točko za točko Gluščeve in Šidakove očitke in jih raziskal v podrobnosti. Rezultate raziskavanj je podal v petih, večinoma kratkih jedr­ natih razpravah, namreč »Postanak i propast bosanske crkve«, Prosvjetni rad­ nik 1947, — »Gost Radin i njegov testamenat«, Pregled 1947, — »Jesu li bogo­ mili poštovali krst«, GZM III, 1948, — »Vjersko učenje bosanske crkve«, Rad JAZU 270, 1948, in — Nestanak bogomilstva i islamizacija Bosne«, Godišnjak istor. društva BiH I, 1949. Ključ za razumevanje protislovij v vprašanju bosenske cerkve je dal Solovjevu testament gosta Radina, zadnjega poglavarja bosenske cerkve, na­ pisan 5. jan. 1466 v Dubrovniku. Solovjev kaže, kako gost Radin v svojem 232 testamentu dela jasno in točno razliko med navadnimi verniki = »mrsnimi ljudmi« svoje cerkve, t. j . verniki, ki ne drže posta, in pa med popolnimi verniki — »pravimi kristjani«, kakor jih on imenuje. Ta delitev pa po Solov- jevu natančno ustreza isti delitvi na credentes in perfecta v krivoverskih sek­ tah katarov-albigenzov v Franciji in patarenov v Italiji (vsa tri imena, katari, albigenzi in patareni označujejo v bistvu eno in isto). Sklep iz tega je jasen: Bosenska cerkev je zares heretična, zares ista dualistična, kakor v Lombardiji in Franciji, kar so trdili že rimsko-katoliški viri skozi ves srednji vek. Kar se tiče uporabe križa — eden od adutov V. Glušca — prav ta uporaba najbolj jasno dokazuje točnost trditve, da je bosenska cerkev bogomilska. Solovjev ugotavlja, da niti ena v bosenski državni pisarni pisana listina nima križa, ki je drugače obligaten kot takozv. simbolična invokacija na začetku vsake krščanske listine, toda — ugotavlja Solovjev dalje — to velja samo v tem primeru, da pisarna izdaja listino domačim, t. j . istoverskim ljudem. Nasproti inozemstvu pa je pisarna odstopala od tega in je na take, tujcem namenjene listine postavljala križ kot koncesijo tujcem, kot greh, ki se ga je pač moralo pozneje oprati s ponovnim krstom. Tu lahko Solovjeva dopolnimo: Tudi na tujcem izdanih listinah vse do časov kronanja Tvrtka I. za kralja 1. 1377 državna pisarna n i t i v e n i l i s t i n i n e u p o r a b l j a k r i ž a , vse do kronanja za kralja so bosenske državne listine brez izjeme brez križa, od tedaj naprej pa za tujce s križem, za domače pa redno brez križa. Toda — ugotavlja Solovjev dalje — ta križ ni kakor so drugi križi, namreč z ravnimi gredami oz. kraki, temveč je to stilizirana podoba Krista, kako razširja roke in blagoslavlja. Na nekaterih nagrobnih spomenikih — Solovjev daje njihove slike — se podoba Krista lahko v glavnih konturah jasno razloči, pa tudi v listinah je simbolika jasna. Zares lahko rečem, da pri vseh tolikih dese­ tinah listin nisem našel niti enega jasnega križa, ampak brez izjeme samo z zavitimi potezami, kar vsekakor ni samo nameravana slučajnost. Dalje Solovjev raziskuje, ali so obredne knjige, ki nedvomno potekajo iz srednjeveške Bosne, zares popolnoma v skladu s pravoslavjem, kakor to trdi Glušac. Rezultat teh podrobnih raziskavanj pa je presenetljiv, knjige so daleč od tega, da bi bile ortodoksne. Ze samo dejstvo, da iz Bosne ni ohranjeno sploh nič drugega kakor evangeliji, apokalipsa (ki je ena od najbolj priljubljenih knjig vseh dualističnih sekt) in samo čisto gotovi oz. izbrani deli iz starega testamenta, govori za to, da so te knjige iz vrst_ heretikov, tem bolj, ker po svojem gradivu oz. sestavi včasi točko za točko odgovarjajo gradivu latinskih katarskih oz. patarenskih obrednih knjig. V posameznostih Solovjev navaja, da nobena od bosenskih knjig nima figuralnih ilustracij —• odbijanje slik! — ampak samo geometrijsko-rastlinske, dalje nikjer Marija ne r o d i . sina Jezusa, ampak povsod »izide iz nje«, dalje se v očenašu ne moli »daj nam danes naš vsakdanji kruh«, ampak »daj nam danes naš nad­ naravni (inosušni) kruh«, kakor na latinskem heretiki niso'molili za »panem nostrum quotidianum«, ampak »panem nostrum supersubstancialem« (sopra tucte le supstancie i tal.)- Solovjev navaja še druge glose in znake ki govorijo za dualistično heretičnost bosenskih liturgičnih knjig, toda mislim, da je že našteto dovolj, saj je še preveč jasno in prepričljivo. In končno: Ohranjena sta dva sinodika (proslavljanje pravoverstva- in anatemiziranje heretikov) srbske pravoslavne cerkve iz okoli 1. 1235, in v obeh sinodikih se svečano preklinja in anatemizira »Rastudije bosanski i Radomir i Dražilo i Tolko i Tvrtko i Tvrdoš i svi koji se nazivaju krstjani i krstjanice, a ne klanjaju se svetim ikonama i časnom krstu, da budu prokleti«. V drugi recenziji sinodika iz časa okoli 1290 se preklinja razen Rastudija, ki je še 233 vedno pri vrhu seznama, že dolga vrsta njihovih poglavarjev, a obenem tudi "ban Stefan. Ako uradna cerkev v svojih obredih uradno preklinja bosenske heretike in med njimi celo bana, pač ni mogoče, da bi bila ta bosenska cerkev pravoslavna, kakor trdi Glušac. Torej bo držalo staro mnenje Račkega o bogo- milstvu v Bosni. Res se tu vera ne imenuje bogomilstvo, kakor v Bolgariji in Grčiji, po popu Bogomilu, ampak se verniki zovejo samo »krstjani«, ker se Hastudijevci po Rastudiju-poglavarju ni moglo udomačiti, toda v svojегц bistvu j e bosenska vera istega značaja, kakor bolgarsko-grški bogomili in istega, kakor patareni v Lombardiji in katari-albigenzi v Franciji. Kaj pa je bilo od bosenskih bogomilov po propadu Bosne? C e r k v e n a o r g a n i z a c i j a j e p r o p a d l a o b e n e m z d r ž a v n o , bosenske cerkve ni imel več kdo držati. Verniki pa so se razdelili v tri skupine: En del jih je po prizadevanju frančiškanov prešel na katolicizem, toda to so bili skrajno redki slučaji in sami frančiškani tožijo, da jih pri njihovem delu največ ovira pravoslavna cerkev, raški mitropolit. Da bogomili niso radi prehajali na kato­ licizem, je psihološko razumljivo, kajti skozi 250 let je katoliška cerkev nasto­ pala proti njim agresivno, vodila prave križarske vojne proti njim, jim je prav v zadnjih letih samostojnosti .pod Tomažem in Stjepanom Tomaševićem največji sovražnik. Nasilno so jih hoteli spraviti v okrilje prav te cerkve, kdor pa pozna bosensko psiho, bosenski »inad« — prkos — Trotz (za nobeno ceno se ne bi poturčil, toda iz inada bi se), ta ve, da je prav ta cerkev imela naj­ manj izgleda za pridobivanje teh heretikov. Cisto drugače pa je stalo s pravoslavno cerkvijo in tu je treba Solovjeva popravljati in dopolnjevati, ker ni upošteval dovolj jasno položaja na Bal­ kanskem polotoku okoli 1. 1463, ko' je propadla Bosna. Turkom, ki so zavzeli Bosno, je bil vsak inovernik enostavno »gjaur«, t. j . nečistnik, nevernik. Tu ni bilo nobene razlike med katolikom in pravoslavnim, vsi so bili zaničevani gjauri, toda proti nobenemu Turki niso nastopali sovražno, temveč skrajno tolerantno. Oni bi bili enako tolerirali i katolika i pravoslavnega, samo — ena občutna razlika pa je obstajala: Katoliki so imeli svojega poglavarja izven meja turške države in tega ni rada videla niti ena srednjeveška država. Vsi vemo, kaj je pomenila cerkev v državi, vemo, kako je vsaka država gledala, da si priveze in vdinja cerkev. Katoliške cerkve Turki niso mogli dobiti pod svojo neposredno oblast, ker ji je bilo središče izven države. Cisto drugačen je bil položaj s pravoslavno cerkvijo. I pravoslavni patriarhat v Carigradu je neposredno pod političnim vplivom Turčije, i srbski patriarhat v Peči je v turških rokah. Povrh vsega imajo še en faktor, preko katerega lahko vplivajo na pravoslavno cerkev, namreč sultanijo, vdovo Maro — hčerko despota Djurdja Brankovića. Dejansko nam je znano, da vodi usodo pravo­ slavne, posebno srbske cerkve sultani ja Mara in srbski arhiereji se postav­ ljajo na njen predlog. Zato je razumljivo, da so Turki v takem položaju sicer tolerirali tudi katolike, toda so favorizirali pravoslavje. Zato potem razumemo, zakaj so tolike prej bogomilske vasi postale pravoslavne in ostale pravoslavne do danes, kar je točno opazil Glušac. Prejšnji bogomili so raje prehajali na pravoslavje iz navedenih političnih vzrokov, a ne smemo pozabiti tudi to, da jih s pravoslavjem veže isti cerkveni jezik in pisava — cirilica, medtem ko jim je latinski katolicizem tuj. Verjetno pa je bila najbolj številna tretja grupa med bogomili, ona, ki je prešla na islam, kamor so jih mamile predvsem materialne prednosti (ize­ načenje s turškim vladajočim razredom, ki je bil vsaj tedaj še prost vseh omejitev).. Masovno prehajanje na islam je ugotovljeno po številnih turških virih (janičarski zakon, izdan kmalu po padcu Bosne, najstarejši sidžili = sod- 234 nijsko katastrske knjige itd.). Toda to prehajanje na islam je bilo skrajno površno in Solovjev daje v tem pogledu zelo dragocene nove podatke. Še dolga stoletja se nahajajo sledovi bogomilstva pri teh novoturkih. Ze 1. 1585 jih neki turški vir označuje kot »Poturi« in razlaga, da to na neverniškem jeziku (t, j . našem) pomenja »pol-turčin« (IPotur — Pôtur). Oni da pod eno pazduho še vedno nosijo na skrivaj križ in se bunijo proti zametavanju križa. Se bolj važno je pričevanje angleškega diplomata Rikota iz 1. 1670 (znal je turško in poznal Turčijo zelo dobro). Se za te pozne čase, 200 let po propadu bogomilstva, Rikot pripovduje, da se na mejah Turčije proti Ogrski (a tu so bili Bosanci krajišniki) nahajajo turški vojaki, ki čitajo Novi testament na slovanskem jeziku, toda tudi Koran na arabskem. Dalje pripoveduje, da so bosanski Poturi vsi takšni in oni ne spoštujejo slik in križa. Takih ostankov Poturov, ki niso ne pravi kristjani, ne pravi muslimani, je ostalo v Bosni vse do 19. stoletja. Na podlagi vsega tega daje Solovjev sliko bosenske cerkve kot bogomilske sekte: Bogomilstvo je bilo v začetku, t. j . v Bolgariji, brezdvomno revolucionaren pokret. Ono je konsekventno negiralo vse materialno: samostane s posestvi, cerkve s pozlačenimi slikami in kipi, razdelitev na razrede, pokoritev potla­ čenih plemstvu in plemstva vladarju. Bilo je revolucionarno gibanje izko­ riščanih razredov proti izkoriščevalcem, gibanje potlačenih in zasužnjenih proti zasužnjevalcem. Tako je brezdvomno tudi bogomilsko gibanje tudi v Bosni. Moje osebno mnenje je, da igra tu ban Kulin velikansko vlogo, da je on temu gibanju pripomogel do zmage in da je zaradi tega postal narodni heroj za dolga stoletja. V teku razvoja pa se je značaj te sekte v bistvu spremenil. Fevdalni razred je spoznal koristnost te sekte. Ona negira posvetno, zametuje materialno korist, vse kar fevdalstvo samo visoko ceni. Zato se je fevdalni razred čvrsto oprijel nove vere, vere »poceni« — à bon marché, kakor jo imenuje Engels — in jo je začel izkoriščati v svoje namene. Bogomilska hierarhija se je dala ujeti in je postala orodje fevdalne plasti i navzdol v razmerju do ljudstva, i navzgor v razmerju do vladarja. S tem se je ona sčasoma, do začetka XV. stoletja, povzdignila na stopnjo razsodnika med fevdalci in krono. Fevdalec je imel v cerkvi najmočnejšo oporo in zaščito. S tem pa začenja tudi njena pot strmo navzdol. Ako je prej dovoljevala dvojno moralo navadnim vernikom, se je te dvojne morale začela posluževati tudi sama. Postala je korumpirana do skraj­ nosti. Najbolj drastični primer je njen zadnji poglavar gost Radin. Njegovo apostolsko siromaštvo je znašalo ob njegovi smrti samo v denarju vrednost od okrog 10 000 000 din (računana vrednost 1952!), razen tega množico zlatovezenih oblek, luksuznih konj itd. Vse to je »zaslužil« s tem, da je izdajal svoje fev­ dalne gospodarje, vojvodo Radosava Pavlovića, kateremu se je izneveril, in pozneje hercega Stjepana, čigar interese je izdajal Dubrovčanorn. Enakega kova so bili gotovo tudi drugi nižji funkcionarji cerkve, enake narave gospo­ darji, ki so jim služili, t. j . fevdalci. Zato je čisto naravno, da je ta sekta, ki je v teku razvoja postala notranje skoz in skoz gnila, morala propasti in je propadla.. Kdor je dobro sledil vsebini, je mogel opaziti, da se Solovjev,' ki ga bomo morali pa še v več točkah izpopolniti, enega Gluščevega očitka sploh ni dotaknil, namreč očitka, da latinski viri iz krogov katoliške cerkve ne zaslužijo nobene verjetnosti, češ da bosanskim kristjanom podtikajo stvari, ki jih ni bilo. 235 Tega očitka se je lotil Drag. Kniewald, prof. teol. fak. v Zagrebu, v delu »Vjerodostojnost latinskih izvora o bosanskim Krst j anima«, Rad JAZU 270, 1949. Lotil se je dela pravilno in ga izvedel zelo sistematično. Vzel je zapadne latinske vire in primerjal, ali se ti zapadni viri strinjajo z onimi redkimi viri na latinskem in srbohrvatskem jeziku, ki so nam ohranjeni iz Bosne same. To so v glavnem ohranjena listina iz 1. 1203, ko se bosenski kristjani podvržejo Rimu in Ogrski, potem redke bosenske obredne knjige v cirilici in končno spreobračanje bosenskih predstavnikov pred Torquemado v Rimu 1. 1461. Primerjanje od točke do točke dokazuje verodostojnost latinskih za­ hodnih virov. Ce Bosanci 1. 1203 obljubljajo, da se bodo dali krščevati z vodo, je to dokaz, da so se prej krščevali drugače, ko obljubljajo, da se bodo vnaprej dali poročiti v cerkvi, je jasno, da se dotlej niso dali poročiti, t. j . da so negirali zakon. In tako gre dokazovanje skozi vso veroizpoved bosenske cerkve. Končen rezultat Kniewaldovega raziskovanja je ta, da smo sicer v redkih posameznostih (npr. rodoskrustvo, negiranje miloščine) res lahko skeptični, toda v glavnih črtah dajejo domači viri isto sliko, kakor jo dajejo zahodni viri i o Bosancih i o patarenih i o kataro-albigenzih. Na ta način torej danes precej čvrsto stojimo na istem temelju, kakor pred 80 leti, ko je izšla študija Račkega. Resna kolebanja in očitki so imeli za posledico samo to, da se je solidnost starega temelja- samo še povečala. Seveda pa z navedenimi raziskavami predmet še davno ni izčrpan. Dana je samo analiza posameznosti, sedaj pa snov čaka še na sintezo vseh teh tako kompli­ ciranih, medsebojno se križajočih pojavov-.2 Gregor Čremošnik 2 P r i p o m b a k o b j a v i : Predavanje pok. prof. dr. Gregorja Cremoš- nika ustreza stanju problematike v času, ko je bil redigiran prvi zvezek Zgodo­ vine narodov Jugoslavije (tam prim. str. 489—93 tudi Diničev prikaz pataren- stva v Bosni, str. 534—536 mnenje S. Radojčića o njihovem vplivu na umetnost, str. 538 si. ter 540—42 pa Sidakov pregled virov in literature; Cremosnikove bibliografske podatke je treba dopolniti le v toliko, da je razprava A. Solovjeva »Vjersko učenje bosanske crkve« sicer res izšla 1948 pri JAZU z označbo, da je »poseban otisak iz 270. knjige Rada«, toda iz vzrokov, ki jih založnica ni spo- ročila javnosti, v tem zvezku Rada, ki je izšel 1949, te razprave vendarle ni); približno istemu času (in s tem istemu stanju problematike) ustrezata tudi dva prikaza problematike v obliki ocene novejših del — J. S i d a k , Oko pitanja »Crkve bosanske« i bogumilstva, Histor. zbor. III, 1950, 316—348, ter A. S c h m a u s , Der Neumanichäismus auf dem Balkan, Saeculum II, 1951, 271—299. Vprašanja, kakšno vlogo ima bogomilstvo v islamizaciji Bosne, se je vsaj mimogrede dotaknil v drugem zvezku Zgodovine narodov Jugoslavije, 1959, tudi N. F i l i p o v i č (str. 112 in 142) ter pri tem zavzel do starejših mnenj zelo kritično stališče, ki gà pa žal še ni podrobno utemeljil. Čeprav imamo za naš časopis obljubljen za dobo od 1. 1955 naprej kritičen pregled raziskovanja »bosenske crkve« s strani prof. dr. J. Sidaka, vendar naj mi bo dovoljeno že tu pripomniti, da je bila Oremošnikova sodba, da je položaj že zrel za novo sin­ tezo, le delno utemeljena. Res je Čremošnik dobro čutil, da je raziskovanje že prešlo kritično točko, v kateri so veljali sami temelji teorije Račkega za omajane; prav to se je pokazalo v dejstvu, da je J. Sidak 1. 1954 na I. kongresu jugoslovanskih zgodovinarjev v Beogradu — potem ko se je odrekel svoji prejšnji koncepciji — sprejel »tezo Račkoga« kot »okvir, unutar kojega če se, kako se po svemu čini, morati ubuduće da kreće daljnji rad na proučavanju ,crkve bosanske'«. Pa vendar so tudi v tem okviru ostala mnoga vprašanja še odprta, vsekakor številnejša, kakor se je zdelo prof. Cremošniku. To pokaže že primerjava dveh kratkih sintez, ki sta pisani obe z osnovnega stališča kon­ cepcije Račkega v Enciklopediji Jugoslavije: A. S o l o v j e v , Bogumili, EJ I, 1955, 640—645, in J. S i d a k , Crkva bosanska, EJ 2, 1956, 393—396. Obstoj 236 številnih odprtih vprašanj dokazuje najbolj jasno dejstvo, da tudi poslej v ne­ zmanjšanem tempu izhajajo razprave o bogomilstvu — po pomladi 1952 je izšlo o tem vprašanju že pet posebnih knjig (po časti izida L. P e t r o v i č , »Kršćani bosanske crkve«, Sarajevo 1953, 200 str., M. M i 1 e t i ć , I »Krstjaini« di Bosna alla luce dei loro monumenti di pietra, Orientalia Christiana Analécta 149, 1957, 125 str. — o b e zoper koncepcijo Račkega; D. A n g e l o v , Bogomilstvoto v B'lgarija, 2. izd. — v resnici povsem nova knjiga! — Sofija 1961, 318 str.; D. M a n d i ć , Bogomilska crkva bosanskih krstjana, Chicago 1962, 508 str.; A. B a b i c , Bosanski heretici, Sarajevo 1963, 177 str.); obsežno in z novimi pogledi obravnava to vprašanje tudi S. Ć i r k o v i ć , Istorija srednjovekovne bosanske države, Beograd 1964, zlasti 44—69, 74 sl„ 101—112, 231—235, 282—288, 319—324, ter Die bosnische Kirche, Atti del Convegno internazionale »L'oriente christiano nella storia della civiltà«, Roma — Firenze 31. III.—4. IV. 1963, Roma 1964, 547—575. Ne glede na dejstvo, da le dve od teh del izhajata iz drugačne koncepcije kakor Rački, se tudi med ostalimi kažejo v podrobnostih marsikatera različna stališča. Se očitnejše pa se kažejo te razlike med zelo številnimi manjšimi prispevki (od 1. 1952 je 19 avtorjev prispevalo poleg navedenih knjig še blizu 50 razprav, ki se pečajo tudi ali pa predvsem z vprašanjem bogomilstva in crkve bosanske!), ki naj jih tu v informacijo le naštejem, razporejene po avtor­ jih (v abecednem redu): D. A n g e l o v , Bogomilstvoto v istori jata na slav- janskite narodi i vlijanijeto mu v zapadna Evropa, Slavjanska filologija V, BAN, 1963, 167—178; M. B r a n d t , Wyclifova hereza i socijalni pokreti u Splitu krajem XIV, st., Zagreb 1955, 223—228; Susret viklifizma s bogomilstvom u Srijemu, Starohrvatska prosvjeta, N. V. 5, 1956, 33—64; M. B u d i m i r , Tirikleti babuni i babice patarenske, Godišnjak ID BiH X, 1959, 73—86; S. Ć i r ­ k o v i ć , »-Verna služba« i »vjera gospodska«, Zbornik Filozofskog fakulteta, Beograd, VI/2, 1962, 101—107; M. D i n i ć , Državni sabori srednjevekovne Bosne, SAN, Pos. izd. 231, 1955, 10-^13; V. D j u r i e , Miniature Hvalovog rukopisa, Isitoriski glasnik 1957, 1—2, 39—51 + XI; V. G l u š a c , Problem bogomilstva i pravoslavlje »crkve bosanske«, Godišnjak ID BiH V, 1953,105—138; Zapis od 1329 godine nema istorijske vrednosti, GZM n. s. -VII, 1952, 161—165; J. H a m m , Apokalipsa bosanskih krstjana, Slovo 9—10, 1960, 43—104; G. G. L i t a v r i n , Bolgarija i Vizantija v XI—XII w. , Moskva 1960, pos, 395, 396, 415—417, 423—426; J. L u č i ć , Prilog pitanja nestanka bosanskih bogumila (patarena), Historijski zbornik XIV, 1961, 239—242; J. M a k s i m o v i e , Ilu­ stracije Mletačkog zbornika i problemi minijatura u srednjovjekovnoj Bosni, Istoriski glasnik 1958, 1—2, 117—130 + XII; VI. M o š i n , Rukopis pljevalj- skog Sinodika pravoslavlja, Slovo 6—8, 1957, 154—176; Serbskaja redakcija Si- nodika v nedelju pravoslavja, Vizantinski Vremennik n. s. XVI, 1959, 317—394, in XVII, 1960, 278—353; T ä y y i b O k i e , Les Kristians (Bogomiles Parfaits) de Bosnie d'après des documentes tures inédits. Südostforschungen XIX, 1960, 108—133; B. P r i m o v , K'm v'prosa za obščestveno političeskite v'zgledi na bogomilite, Istor. pregi. XI/1, 1955, 32—48; Otnošenieto na bogomilite i tehnite zapadni posledovateli k'm truda, častnata sobstvenost i državata, isto XII/1, 1956, 36—58; B'lgarskoto narodnostno ime v Zapadna Evropa v'v vr'zika s bogo­ milite, Izvestlja na Instit. za b'lgarska istorija, BAN, VI, 1956, 359—403; B'lga­ rija kato cent'r na antie'rkovna i eretičeska deinost v srednovekovna Evropa, Istor. pregi. XV/2, 1959, 36—73; Rainer Sakoni kato izvor za vr'zkite meždu katari, pavlikijani i bogomili, Izsledvanija v čest na Marin Brinov, Sofija 1960, 535—568; Bogomilskijat dualiz'm, Proizhod, s'ščnost i obščestveno-političesko značenie, Izvest, na Inst. za istorija, BAN 8, 1960, 73—151; Medieval Bulgaria and the Dualistic Heresies in Western Europe, Receuil des études historiques à l'occasion du XI Congrès International des Sciences historiques à Stockholm, I960, Sofija 1960, 89—103; I. S n e g a r o v , Obščestvenata mis'l v p'rvata b'lgarska d'ržava (680—1018), Slavjan. filol. V, BAN, 1963, 137—166, pos. 162—166; A. S o l o v j e v , Svedočanstva pravoslavnih izvora o bogomilstvu na Bal­ kanu, Godišnjak ID BiH V, 1953, 1—103; Fundajagiti, Patarini i Kudugeri u vi- znatiskim izvorima. Zbornik radova Vizant. instituta SAN 1, 1952, 121—145; 237 Autour des Bogomilès, Byzantion 22, 1952, 81—104; Engleski izveištaj o bosan- skim Poturima, GZM n. v. VII, .1952, 101—109; La témoinage de Paul Ricaut sur les restes du bogomilisme en Bosnie, Byzantion 23, 1953, 73-86; Simbolika srednjevekovnih grobnih spomenika u Bosni i Hercegovini, Godišnjak ID BiH VIII, 1956, 5—66; Bogomilentum und Bogomilengräber in den sudsl avi sehen Ländern, v Völker und Kulturen Südosteuropas, München 1959, 173—198; G l . S t a n o j e v i ć , Jedan pomen o kirstjanima u Dalmaciji iz 1692 godine, Go­ dišnjak DI BiH XI, 1961, 273—274; J. S i d a k, Pitanje »Crkve bosanske« u novijoj literaturi, Godišnjak ID BiH V, 1953, 139—160; Bosna i zapadni dualisti u prvoj polovici XIII. stoljeća, ZC VI/VII, 1952—1953 (Kosov zbornik), 285—300; O vjerodostojnosti isprave bosanskog bana Tvrtka Stjepanu Rajkoviću, Zbornik radova Filozof, fakult., Zagreb, II, 1954, 37—48; Današnje stanje pitanja »Crkve bosanske« u historijskoj nauci, Historijski zbornik VII, 1954, 129—142; Dodatak prilogu: Današnje s tanje. . . , Histor. zborn. VIII, 1955, 219 si.; »Ecclesia Scla- voniae« i misija dominikanaca u Bosni, Zbornik radova Filozofskog fakulteta, Zagreb, III, 1955, 11—40; 245; Kopitarovo bosansko Evandjelje u sklopu pitanja »Crkve bosanske«, Slovo 4—5, 1955, 47—63; Franjevačka »Dubia« iz g. 1372/3 kao izvor za povijest Bosne, Istoriski časopis SAN V, 1954/55, 207—231; Problem bogumilstva u Bosni, ZC IX, 1955 (1957) 154—162; Marginalia, uz jedan rukopis »Crkve bosanske« u mletačkoj Marciani, Slovo 6—8, 1957, 134—153 + XII; Bo­ gumilstvo i heretička »Crkva bosanska«, Histor. pregled IV, 1958, 101—114; »Crkva bosanska«, v N. Klaić, Izvori za hrvatsku povijest II, Zagreb 1958, 58—70; Problem popa Bogumila u suvremenoj nauci, Slovo 9—10, 1960, 193—197; Dva priloga o minijaturama u rukopisima »Crkve bosanske«, prav tam 201 do 206; ocena del Primova v Historijskem zborniku XIV, 1961, 311—317; Heretički pokret i odjek husitizma na slovenskem jugu, Zbornik Mat. Srp. za društv. nauke 31, 1962, 5—24; D. T a š k o v s k i , Samuilovoto carstvo, Skopje 1961, zlasti 64—71, a tudi sicer; V. V e l č e v , Bogomilstvo, v Istorija na blgarskata literatura, 1. Starob'lgarskata literatura, Sofija 1962, 193—241; E. W e r n e r , Neue Lösungsversuche des Bogomilenproblems, Zeitschr. f. Ge­ schichtswissenschaft III, 1955, 773—802. Očitao je le redkokatero vprašanje v naši starejši zgodovini doživelo v de­ setih letih toliko obravnavanja. Komaj bi bilo to mogoče in potrebno, če se ne bi tudi strokovnjaki, katerih delo ima težišče prav v tej problematiki (zlasti Solovjev in Šidak med našimi zgodovinarji ter Angelov in Primov med bol­ garskimi), v različnih stvareh pri svojih mnenjih razhajali. V teh diskusijah se je vsekakor že doslej pokazalo, da kljub trdnosti » o k v i r a « koncepcije Račkega v podrobnostih slika vendarle v marsičem ni tako jasna in preprosta, kakor se je zdelo po prvih razpravah A. Solovjeva 1. 1952; v marsičem namreč podajajo zahodni viri vendarle shematično sliko, ki v podrobnostih življenju ni ustrezala. Tako rezultatov A. Solovjeva danes vendarle ne sprejemamo več s tako malimi rezervami, kakor se je zdelo prof. Cremošniku 1. 1952, da jih bo mogoče sprejeti. Seveda pa razpravljanje o tem ne spada več v okvir tega bibliografskega dopolnila njegovega predavanja. Morda naj poudarim le še to, da je podobno vprašanje — koliko gre pri virih o srednjeveških herezijah tega tipa za shematične podobe in v kolikšni meri te podobe v podrobnostih ustre­ zajo resničnemu življenju in naukom posameznih gibanj — tudi precej v sre­ dini proučevanja srednjeveških herezij med XI. in XIII. stoletjem na sploh, tako da to ni le posebnost »Crkve bosanske« (prim, obsežni referat Movimenti religiosi popolari ed eresie nel Medioevo n a X. mednarodnem kongresu za zgodovinske vede v Rimu 1955, v Relazioni, vol. IH, 1955, 305—541, ter razpravo o njem na kongresu v Atti del X Congresso internazionale, Roma 4—il Set­ tembre 1955, Roma [1957], 344—371). Bogo Grafenauer 238 PRISPEVEK K POZNAVANJU GRADIVA ZA SLOVENSKO ZGODOVINO V TUJINI Arhivi v Markah V tem kratkem zapisu nimam namena dati — to tudi ne bi bilo mogoča brez podrobnejšega študija — slike o arhivskih ustanovah v Markah v Italiji in o izredno bogatem arhivskem gradivu, ki ga hranijo. Želel bi predvsem, opozoriti le na to, da je v njih tudi del gradiva, ki je povezan in se nanaša na zgodovino jugoslovanskih pokrajin, tudi slovenskega ozemlja, in ki ga — mislim, da trditev ni pretirana — nihče v našem zgodovinopisju niti na splošno ne pozna. Hkrati pa bi hotel poudariti, da je ob celotnem razvoju jugoslo­ vanskega in slovenskega zgodovinopisja posebej vsekakor že dozorel čas, k o naj bi se v širše koncipirano zgodovinsko znanstveno delo pritegnilo v večjem obsegu tudi gradivo tuje provenience; med drugim tudi tisto iz italijanskih, arhivov. Pri tem ne mislim le virov v arhivih v Benetkah ali v Čedadu in. Vidmu (Udine) in drugih, ki so jih posamezni zgodovinarji predvsem v slo­ venski historiografiji že črpali pri svojem delu, marveč tudi na gradivo iz: arhivov v mestih vzdolž zahodne jadranske obale. To se mi zdi še toliko bolj važno, a tudi nujno, ker se je v njih zaradi dolgotrajnih gospodarskih in kul­ turnih stikov med deželami na obeh straneh ' Jadranskega morja ohranilo veliko podatkov, važnih za zgodovino jugoslovanskih narodov, ki zajemajo čas zlasti od 14. do začetka 19. stoletja. Arhivsko gradivo, ki je po svojem nastanku vezano na mesta v Markah,, se hrani ali v državnih ali v mestnih arhivih in knjižnicah, ki so mnogokje- tesno povezane z njimi. V prvih (Archivi di Stato), to je v Anconi, Ascoli Picenu z ločeno sekcijo v Fermu, dalje v Pesaru in s podsekcijami tega državnega, arhiv v Fanu, Urbinu, Urbaniji in Cagliju,1 so ena najpomembnejših zvrsti virov za zgoraj označeno obdobje zelo bogate serije notarskih knjig, a v njih. hranijo tudi mnogo arhivskega gradiva svojih mestnih občin, raznih cerkvenih, institucij, državnih organov in uprave ter raznih korporacij in drugo. V drugih (Archivi storici comunali), med katerimi je poleg mestnih arhivov v že naštetih, mestih omeniti še zlasti mestna arhiva v Senigalliji in Recanatu, pa se hranijo po večini zelo bogate serije privilegijev, razni statuti (mestni, sejemski, po­ morski2 itd.), serije knjig mestnih svetov3 in mestne administracije, katastrske- in mitrainske knjige, knjige mestnih skladišč, računske knjige in arhivi posa­ meznih patricijskih rodbin, razni rokopisi, tudi historiografskih del, ki se deloma hranijo tudi v mestnih knjižnicah4, listine, akti in drugo. Državne arhivske ustanove imajo pravico nadzorstva nad mestnimi arhivi; pojavljajo- pa se tudi tendence, da se slednji priključijo prvim. 1 Več o državnih arhivih glej v člankih: L'organizzazione degli Archivi di Stato al 1° gennaio 1962, v Rassegna degi Archivi di Stato 22/1, (1962),. str. 104 do 113; in L'attività degli Archivi di Stato nel 1960, prav tam 22/3 (1962) str. 249—280. 2 Prim. C. Ciaverini, Statuti anconitani del Mare, del Terzenale e della Dogana e patti con diverse nazioni, v Fonti per la storia marchigiana I, Ancona 1896. 3 Na pr. v Fanu od leta 1398, v Pesaru od leta 1463, v Urbinu od leta 1506- dalje itd. 4 Prim za Fano: A. Mabellini, Inventario dei manoscriti della Biblioteca comunale Federiciana di Fano I—II. Firenze 1928, 1932. 239> Bogastvo arhivskih fondov v teh arhivih je tako po obsegu kakor tudi po vsebini naravnost izredno. Tako na primer hranijo državni arhivi v Anconi, Fermu in Pesaru številne serije notarskih knjig; v Pesaru jih je za čas od leta 1444 do okoli srede 19. stoletja 5559, v Fermu nad 7000, a v Anconi je njihovo število še znatno večje. Povsem razumljivo je da so bili ti arhivi, zlasti pa fondi mestnih arhivov v italijanski historiografiji že precej upo­ rabljeni5; privabljali pa so tudi tuje raziskovalce. O dosedanji izrabi arhivov na tem območju pa tudi o vsebini arhivov in o objavah inventarjev dobimo splošno podobo iz članka W. Hagemanna6. Medtem ko je najstarejši specialni opis arhivov v omenjenih mestih dal že G. Mazzatinti v svojem splošnem pregledu arhovov v Italiji, pa je v zadnjem: času posebej popisal fonde mestnih arhivov v Markah E. Lodolini7. Za posamezne mestne arhive, ki nas tu za­ nimajo, pa so izšli tudi zelo podrobni inventarji in vodiči: tako za mestni arhiv v Anconi8, Fanu9, Senigalliji10, Recanatu1 1, Fermu 1 2 in posebej za arhive 5 Naj tu opozorim le na nekatere revije tega področja, ki so ali še> izhajajo: La Rivista Misenia 1—4, Smigaglia 1878—1882; Archivio storico marchigiano I/l—3 — 4, Sinigagua 1879—1881; Archivio stenico per le Marche e per l'Umbria 1—4, Foligno 1884—1889; Nuova Rivista Miseria 1—11, Arcevia 1888—1897; Le Marche illustrate nella storia, nelle lettere, nelle arti. Rivista mensile 1—5, Fano 1901—1905; Le Marche, Rivisita storica bimestrale N. S. 1 (6) — Fano 1906 —, III. S. 1 (11) — Fano 1911 —; Atti e Memorie della Deputazione di Storia Patr ia per le Mache 1—5, Ancona 1895—1901, N. S. 1 (1904) —, izhajala je med vojnama in izhaja v več serijah še sedaj; Studia Picena 1 —, Fano 1925 •—; in Studia Oliveriana 1 —, Pesaro 1953 —. V Recanatu že dolgo izdajajo revijo s splošnim kulturnim značajem (v 97 letih je izšlo 81 številk), ki ima v novi seriji naslov II nuovo Casanostra (prej Casanostra) in prinaša tudi članke zgodovinske vsebine. V Fanu pa so začele kulturne institucije pod redakcijo direktorja arhiva prof. dr. A. Servolinija letos izdajati revijo z naslovom »Fani civitas«. Bollettino degli istituti culturali e artistici del comune di Fano. Izšla je šele prva ševilka. 6 W. Hagemann, Fondi documentari sconosciuti nelle Marche, v Studia Picena 29 (1961), str. 106 si. 7 E. Lodolini, Gli Archivi storici dai Comuni .delle Marche, Roma 1960, str. 129. 8 E. Spadolini, Indice dell'Archivio comunale di Ancona, v Archivi della Storia d'Italia, voi. 6, 1910; P. Giangiacomi, La'biblioteca comunale e l'archivio storico di Ancona, Ancona 1932; prim, tudi isti, Guida spirituale di Ancona, Ancona 1932; a zlasti A. G. Rota, L'Archivio storico comunale di Ancona, Ancona 1957. 9 A. Zonghi, Repertorio dell'antico Archivio comunale di Fano, Fano 1886. Prim tudi oceno v Archivio storico per le Marche e per L'Umbria 3 (1887), str. 757 do 758. 10 R. Marcucci, L'antico Archivio comunale di Senigallia, Senigallia 1902. Opozoril bi tudi na sorazmeimo številne razprave iz gospodarske zgodovine, .zlasti o sejmih v Senigalliji, npr. avtorjev: R. Marcucci, M. Mariani, G. Pagani. Znova se je vrnil na to temo R. Paci v Nuova Rivista Storica 47 (1963). Nov inventar je izdal A. Gabbianelli, Inventario fondo antico archivio, Seni­ gallia 1963. 11 L. Zdekauer, L'Archivio del comune di Recanatì ed il recente suo rior- dimento, v Le Marche i l lus t ra te . . . 5 (1905), s*r. 1—33; P. Floriano da Morro- valle, Gli archivi storici del cumune di Recanati, v Studia Picena 29 (1961), str. 146 si. 12 F. Filippini — G. Luzzatto, Archivi marchigiani (Circondario di Fermo), v Atti e Memorie della Deputazione di Storia Patria per le Marche, N. S. 7 <1912), str. 371—467. 240 -v provinci Pesaro-Urbino13. Zal pa niso arhivi še nikjer toliko urejeni za znanstveno uporabo, da bi imeli že izdelana arhivska pomagala, kakor so seznami oseb, krajev, glavno stvarno kazalo in drugo. Izredno živahnim trgovskim in gospodarskim vezem sploh, ki so se ustvar­ jale zlasti od 13. stoletja dalje med jugoslovanskimi in-seveda tudi slovenskimi deželami na eni in italijanskimi mesti onstran Jadranskega morja na drugi strani, se imamo zahvaliti, da se je v zgoraj navedenih arhivih ohranilo mnogo podatkov za zgodovino naših narodov, predvsem pa seveda za razvoj trgovine in pomorstva, a tudi za kulturne stike med obema področjema. O tem smo sicer na splošno že precej poučeni iz naših arhivskih podatkov, vendar sem prepričan, da upravičeno trdim: brez pritegnitve virov iz omenjenih in drugih italijanskih arhivov (zlasti tudi tistih v mestih Romagne, Abruzzov in Apulije, predvsem pa v Ravenni, Riminiju, Pescari, Bariju, Brindisiju in drugih) ne bo mogoče dobiti podrobne konkretne podobe o gospodarskem razvoju, a zlasti o trgovini in pomorstvu slovenskih in jugoslovanskih dežel ob Jadranu v zgoraj omenjenem obdobju. Potrdilo za to trditev bi seveda vsaj deloma dobili tudi v zgodovinski literaturi, čeprav italijanska historiografija temu vprašanju, namreč zvezam med deželami na obeh .straneh Jadranskega morja, doslej ni posvečala posebne pozornosti. Vendar naj s posameznimi podatki za čas 16. in 17. stoletja, ki sem jih zbral pri prvem stiku z gradivom v nekaterih tamkajšnjih arhivih in le pri poskusnih pregledih posameznih zvrsti virov, nekoliko podprem gornjo trditev. Tako se mi sedaj vse bolj krepi domneva, da so bile med Pesarom in Ljubljano v prvi polovici 16. stoletja zelo živahne trgovinske vezi. Poleg ljubljanskega meščana Petra Reicherja, ki je trgoval, kakor je znano tudi z Ancono14, so v njegovem času, kolikor sem mogel ugotoviti, imeli neposredne trgovske zveze s Pesarom še trije drugi ljubljanski meščani. Med njimi naj tu omenim Francesca Cathanija,15 ki je bil solastnik steklarne v Ljubljani in ki sta jo nato z družabnikom Dolenikom prodala Vidu Khislu in Janezu Weil- hamerju. Vsekakor moremo med drugim tudi s temi živahnimi trgovskimi vezmi s Pesarom (in Ancono) povezati prizadevanja deželnega kneza, Ferdi­ nanda L, da bi trgovino Italijanov z Nizozemsko prenesel na pot čez Trst ali Reko na Ljubljano, Beljak in dalje proti Antwerpnu. Zato je leta 1527 tudi obljubil ugodnejše trgovsko-prometne pristojbine (štiridesetnino, mitnine in carine) vsem italijanskim trgovcem, ki bi iz Ancone in Pesara šli po tej poti.18 V tridesetih letih tega stoletja se v Pesaru omenjata tudi Flerius (?) de Martino de Ysola in Franciscus Pomo di Trieste.1 7 V Fanu pa se približno ob istem času in tudi pozneje ukvarjajo s trgovino z žitom ali pomorstvom še drugi trgovci oziroma pomorci iz Kopra, Pirana in Trsta (Piero di Cauodistria in Nicolo Beccaro da Cauodistria; Domenico Freya (?) da Piramo in Francesco 1 3 E. Liburdi, Archivi pubblici e privati della Provincia di Pesaro- — Urbino, S. Benedetto del Tronto 1935. 1 4 V. Fabjančič, Zgodovina mestnih sodnikov in županov v Ljubljani, I, tipkopis v Mestnem arhivu ljubljanskem str. 151. Leta 1510 je namreč Reicher izvozil v Ancono in Pesaro 150 tovorov kož in 50 tovorov železnih izdelkov. 1 5 Archivio di Stato — Pesaro (poslej ASP): notarska knjiga Milija Milioni iz leta 1527 (Repertorium instrumentorum et contractum de prestiti — Anno 1527), f 387—7' in f 411—11'. 1 6 J. Zontar, Villach — Nürnberg und der Südosten. Zur Wirtschafte- und Sozialgeschichte Villachs im 15. und 16. Jahrhundert. V Jahrbuch des Museums •der Stadt Villach, 1. Jahrgang — Neues aus Alt-Villach, str. 100. 1 7 ASP — notarska knjiga Silvestra Peponi, n° 22/2 (za 1. 1514—1538), f 167 (za prvega) in v opombi 15 citirana knjiga f 294 (za drugega). 16 Zgodovinski časopis 241 da Piramo; Giusto Conturbino da Trieste in Piero di Giuliano da Trieste).1* Reški pomorci, kot na primer Matija Toporosinié (Matthia Toporosinich da Fiume),1 9 Jurij Stanihnja, imenovan Schiavone (Giorgio Stannichia da Fiume,. Giorgio Schiauone da Fiume, Giorgio da Fiume),20 in Stefan iz Reke (Stiefano da Fiume),2 1 pa so opravljali v tem času poklicno kabotažno plovbo za razne trgovce iz Pesara (prvi za Vincenza BurateUija, drugi za rodbini Heroda Bura- tellija in Sabbatini) in drugih mest. Poleg teh pa se javljajo, v meni znanih virih, v Pesaru in Fanu v tem in naslednjem stoletju mnogi trgovci in pomorci tudi iz Dalmacije in otokov, kot na primer iz Zadra in Dubrovnika, ki je imel v Pesaru celo svojega konzula, ter iz Cresa, Brača, Raba in Visa.22 V trgov­ ski knjigi ankoraske trgovske rodbine Freducci iz leta 1527 pa se med drugim omenjajo trgovci iz Istre in Trsta, a tudi iz Senjâ, Dubrovnika, Cresa, Brača, iz Modruške župe (Piero da Modrussia) in celo iz Bosne (Marco da Bossina).2* Mogel pa bi trditi še eno. S črpanjem in uporabo tega gradiva ne bi mogli močno izpopolniti samo naše nacionalne zgodovine na sploh, marveč bi se ob njem v bolj jasni luči pokazala tudi vloga našega etničnega ozemlja v zgo­ dovini celotnega jadranskega prostora, zlasti seveda za posamezna obdobja. Prav zaradi vsega tega bi bilo treba pristopiti k sistematičnemu zbiranju gradiva iz teh arhivov v jugoslovanskem merilu in ob koordinaciji vseh zain­ teresiranih ustanov. Se pa v zvezi s tem znova odpira problem ustanovitve znanstvenih središč oziroma postojank za družbene (in druge) vede v tujini,, ki postajajo vedno večja nujnost za pospešeni razvoj naše znanosti. Eden teh centrov bo nedvomno moral biti tudi v Italiji in zakaj ne bi prav z njim tudi začeli. Ferdo Gestrin 1 8 Za Koper: ASF — AAC III, 29 f 55' — 10. maja 1553 in ibid. Ill, 31 f 142' — 15. april 1568; za Piran: ibid. Ill, 29 f 13' — 9. april 1546 in f 52' — 26. junij 1553; za Trst: ibid. Ill, 29 f 14' — 14. in 15. dec. 1545 in III, 31 f 13 — 17. in 19. nov. 1545. 1 9 ASF — AAC III, 29 f 18', 14', 17'. 2 0 ASF — AAC III, 29 f 13'., 25' in III, 31 f 143. 2 1 ASF — AAC.Ill, 31 f 142. 2 2 Prim. ASP — notarska knjiga 151/6 f 88; notarska knjiga 86/34 f 52' si., 53' si., 55, 184'; notarska knjiga 22/2 f 167; notarska knjiga Silvestra Pepony (1514—1529), f 107'—8, ASF — AAC III, 29 f 6', 11, 14', 18', 19', 20', 21', 23', 24', 36', 52', 64'; AAC III, 30 — 17. sept. 1554; AAC III, 31 f 13. 2 3 Archivio storico comunale — Ancona: 46-cart 121 Depositaria .. . Fre­ ducci — 1527 f 28, 31, 32, 32', 56', 79, 83. 242 J* PROBLEMI ZA DISKUSIJO V ODGOVOR POLEMIČNEMU IZKRIVLJANJU Zgodovinski časopis je v letniku XVI za leto 1962 objavil razpravo dr. D. Kermavnerja »Hegemonistična prekonstrukcija jugoslovanskega kongresa v Lju­ bljani leta 1870« (str. 81—144). Uredništvo in tudi jaz osebno smo bili mnenja, da je treba to razpravo objaviti, da je pa treba objaviti tudi odgovor na ne­ katere trditve dr. D. Kermavnerja, in tako je izšla v istem letniku tudi moja razprava »Nekaj problemov okrog jugoslovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870« (prav tam, sitr. 145—170). Dr. D. Kermavner je nato izročil uredništvu polemiko proti mojemu članku in izrazil željo, da naj bi moj odgovor izšel ne v istem, ampak šele v prihodnjem letniku; uredništvo je tej želji ustreglo in tako je izšla v letniku XVII za 1963 polemika D. Kermavnerja »O nekaterih krivih prijemih v političnem zgodovinopisju« z uredniško opombo, da bo izšel moj odgovor v prihodnjem letniku (str. 225—254). Tu objavljam napovedani odgovor. Moj odgovor velja vsebini dr. Kermavnerjeve polemike in ne njenemu tonu. Za oznako tega tona naj se omejim na nekaj citatov: moj način »ne spada v nobeno polemiko, ki naj bi se odvijala v okviru »fair-play-a«, obvez­ nega na znanstveni ravni« (str. 226); mene je zavedel »samo hujši notranji kompleks, ki izvira iz nekaterih nezadovoljenih pretenzij ...« (str. 228); moja konstrukcija »se je pokazala v svoji sofistični izkonstruiranosti vsa nebogljena, kjer koli sem se je samo dotaknil; zato jo lahko označim kot docela negoden poskus okrnitve mojega znanstvenega in moralnega slovesa in pa kot zgled nedopustnega psevdopolemičnega izmikanja zastavljenim vprašanjem in nji­ hovemu pretresanju na znanstveni ravni« (str. 232). To cvetje samo navajam^ sodbo o njem pa prepuščam bralcem. A tudi glede vsebine se moram omejiti na glavna vprašanja; dobesedno navajanje vseh njegovih trditev in razpravlja­ nje o vseh njegovih podrobnostih, oklepajih, narekovajih, klicajih in vprašajih bi zahtevalo preveč prostora v Zgodovinskem časopisu in bi ne bilo toliko važno, da bi ga bilo mogoče zagovarjati. Na začetku svoje razprave sem povedal, da razprava dr. Kermavnerja opozarja na nekatera doslej neznana dejstva in doslej neupoštevane momente ter korigira nekatera mnenja v dosedanji literaturi, da pa vzbuja na drugi strani toliko pomislekov, da moram zavzeti stališče do njih; v vseh sledečih izvajanjih razpravljam o teh pomislekih, pri tem razpravljanju pa seveda mi­ mogrede tudi povem, kje se s trditvami dr. Kermavnerja strinjam. Dr. Ker- mavnerju to ni prav in on mi hoče predpisovati, o čem naj bi pisal. Mislim, da ima vsak kritik in polemik pravico izbrati si temo svojega razpravljanja in govoriti predvsem o tistem, s čemer se ne strinja, in da mora avtor to upoštevati. V svoji razpravi sem v prvem delu (ZC XVI, 1962, str. 145—149) govoril o tem, kako je vogelni kamen dr. Kermavnerjeve polemike njegovo mnenje 16* 243 o stališču Svetozarja Miletiča v tedanji dobi: videl je prusko nevarnost za habsburško monarhijo, bil je pa proti temu, da bi Srbi in Hrvatje v tem pri­ meru podpirali Avstro-Ogrsko, ampak je mislil, da bi oni morali izrabiti njeno razsulo kot posledico pruske zmage za to, da se odcepijo od Ogrske in si pri­ bore neodvisnost; pri tem bi pa oni ne mogli pritegniti tudi Slovencev, ker bi Velika Nemčija v primeru razpada Avstro-Ogrske posegla tudi po slovenskem ozemlju s Trstom vred in bi pritegnitev Slovencev nakopala Srbom in Hrva­ tom na glavo še konflikt z Veliko Nemčijo; morali bi Slovence in Cehe začasno prepustiti njihovi usodi, rešiti jih ne morejo sami, ampak šele bodoči konflikt med vsem slovanstvom, tj. predvsem Eusijo, in med Veliko Nemčijo. Nato sem opozarjal, da dr. Kermavner ne navaja nikjer literature za to mnenje o stališču Svetozarja Miletiča, da tega mnenja ni najti v nobeni od treh razprav, ki 3r. Kermavner proti njim polemizira, tj. v dveh razpravah dr. N. Radojčića in v razpravi dr. I. Prijatelja, da pa to tudi ni dr. Kermavnerjeva originalna koncepcija o tem stališču. Nato sem navedel, kako sem sam izrazil to mnenje najprej v svojih predavanjih, nato 1. 1941 v pasusu svoje ocene Prijateljeve Zgodovine, ki ga je italijanska okupatorska cenzura črtala, a hranim njegovo lomi j eno korekturo in sem zdaj v tej razpravi ta pasus ponatisnil, in končno v nekoliko drugačni obliki v razpravi «Narodnost in politika pri. Slovencih«, ki sem jo napisal 1. 1944 in je bila nekaj let pozneje tudi zares objavljena. Končno sem ugotovil, da sem dr. Kermavnerju nekoč posodil oni konfiscirani tekst, da pa on zdaj, ko je prvič nastopil z ono oznako Miletičevega stališča, ni z nobeno besedo omenil, da bi imel jaz pri tem kak delež, in da me je v svoji polemiki suvereno tretiral le kot Prijateljevo »šolo«, ki je samo povečevala njegove zmote. Dr. Kermavner citira v svoji polemiki moj pasus iz konfisciranega teksta iz 1. 1941 in se strinja s tem, da je bilo tedanje stališče Svetozarja Miletiča res tako (ZČ XVII, 1963, str. 229—230). Zato mislim, da gre le na račun ne­ premišljenosti njegova trditev štiri strani prej, »da se dr. Zwitter strinja z mojim prikazovanjem Miletičevega stališča« (prav tam, str. 226); vsakemu bralcu je jasno, da je dr. Kermavner formuliral svoje stališče v tem vprašanju leta 1962, jaz pa isto stališče prvič leta 1941 in drugič leta 1944 (objavljeno v ZC I, 1947), in si more sam odgovoriti na vprašanje, kdo se s kom strinja. Dr. Kermavner piše, da bi se mogel name opreti, če bi jaz svojo interpretacijo »le majčkeno zaostril« (prav tam, str. 231);-jaz sem svoje mnenje v resnici formuliral zelo kratko in ne v polemični obliki, vendar pa tako, da bi zgo­ dovinar moral spoznati, da poskušam's tem na nov način osvetliti probleme, ki sta o njih pisala dr. Radojčić in dr. Prijatelj. Historiat svoje razprave v ZC 1962 opisuje dr. Kermavner tako, da je najprej v opombah k III. knjigi Pri­ jateljevega dela opozoril na nekaj najbolj oprijemljivih prvin Radojčičeve prekonstrukcije, nato pa čakal, da bo v smislu napovedi iz uredništva Zgodo­ vinskega časopisa pojasnjena problematika ljubljanskega kongresa in jugo­ slovanske politike v tistem času; ta napovedana pojasnitev je pa izšla v članku dr. K. Milutinoviča, ki obnavlja Radojčičevo prekonstrukcijo kot nesporno (prav tam, str. 227—228). Pri napovedi iz uredništva Zgodovinskega časopisa more dr. Kermavner misliti le na opombo pri objavi polemike dr. Kermavnerja »Nekaj kritičnih pripomb k razpravljanju dr. Koste Milutinoviča v tem časo­ pisu« v ZC XIV, 1960, str. 203, kjer uredništvo sporoča, da je obljubil dr. "Ker­ mavner za prihodnji letnik razpravo, ki naj vsebuje njegove osnovne teze glede problematike ljubljanskega programa, da je pa uredništvo pripravljeno objaviti tudi vsak-drug prispevek, ki bi pripomogel k pojasnitvi te problema­ tike; članka dr. K. Milutinoviča, ki pri njem kakor pri drugih prispevkih se­ veda niti uredništvo niti jaz osebno nismo mogli prevzemati odgovornosti za 244 vsako trditev niti je sami spreminjati, ampak smo mogli samo presoditi, ali ga je treba kot celoto objaviti, pa seveda ne gre spravljati v zvezo s to opombo, ker je izšla že prej, v ZC X/XI za 1956—1957. Dr. Kermavner se brani, da je imel v svoji polemiki namen razložiti samo hegemonistično prekonstrukcijo problematike ljubljanskega kongresa, medtem ko je stališče Svetozarja aule­ tica pojasnil le v začetku, pozneje se pa nanj vračal le v zvezi z namenom njegove razprave (prav tam, str. 226); to je res, toda tako iz vsebine njegove polemike kakor tudi iz številnosti mest, kjer o tem stališču govori (prim v ZC XVI, 1962, str. 84—85, 94, 95, 96, 97, 98, 103, 104, 105, 110, 114, 118, 121—122, 123, Ì26, 128—129, 133, 137), je razvidno, da je to stališče za njegovo' polemiko zelo bistveno in v resnici eden od njenih vogelnih kamnov. Proti moji trditvi, da dr. Kermavner te oznake Miletičevega stališča ni mogel najti pri dr. Radoj- čiču niti pri dr. Prijatelju, pripominja on samo, da pri Prijatelju nismo na­ vezani samo na njegovo podajanje in da on navaja tudi citate iz virov, ki nas navajajo na sklepanje o tem stališču (ZC XVII, 1963, str. 227); to je 'res, vendar pa Prijatelj sam teh sklepov ni jasno izvedel. Prehajam na glavni dr: Kermavnerjev ugovor na moj očitek: moja in­ terpretacija Miletičevega stališča sploh ni originalna, ker jo je mogoče najti že pri Miletiču, Jurčiču in Mrazoviču, v njihovih člankih in korespondenci. Za razumevanje ozadja tega ugovora je potrebno navesti tudi dr. Kermavnerjeve očitke meni, da sem omejil vire za spoznavanje Miletičevega stališča na pro fesorske »vire«, da sem prikril Miletiča, Jurčiča in Mrazoviča kot vire in da sem »monopolizirala svoj tekst v edini dostopni vir za spoznavanje tega. stališča, pa tudi dejstvo, da se zdi dr. Kermavnerju izraz »literatura«, ki ga uporabljam jaz, tako čuden, da ga enkrat opremi s klicajem, drugič pa postavi v narekovaj (vse prav tam, str. 226—227). To si je mogoče pojasniti samo s tem, da dr. Ker­ mavnerju ni znano, kakšen je smisel in pomen izrazov »viri« in »literatura« v historični terminologiji. Kak študent, ki je končal historični proseminar, bi mu mogel pojasniti, da so za historična vprašanja, ki tu o njih razpravljamo, Miletičevi, Mrazovičevi in Jurčičevi članki in korespondenca viri, da pa publi­ kacije dr. Radojčiča, dr. Prijatelja, dr. Kermavnerja, mene in drugih niso ni­ kakršni niti profesorski niti drugačni viri, ker mi vsi o tem nismo mogli ničesar neposredno pričevati, ampak je to historična literatura za ta vprašanja. Historična literatura ne more ničesar brez historičnih virov; zato je nesmiseln očitek meni, da bi hotel jaz prikriti svoje vire, celo Miletiča samega, in mono­ polizirati svoj tekst v edini dostopni vir, ker ni jasno, na kaj bi mogel jaz v tem primeru sploh opreti svoje trditve. Na drugi strani je pa res, da je merilo za naše znanje o preteklosti stanje in vsebina historične literature, ne pa vse latentne možnosti za tako znanje, ki tiče v virih. Ker so taki viri principialno dostopni vsem, je seveda mogoče, da pride več zgodovinarjev na njihovi pod­ lagi do istega rezultata; v tem primeru nastane vprašanje časovne prioritete, vprašanje, koliko so prišli do rezultata neodvisno drug od drugega, mogoča je pa tudi izkušnjava, da kdo v težnji za originalnostjo prikrije ne vire, pač pa literaturo. Za svojo tezo o stališču Svetozarja Miletiča sem si lastil' pri­ oriteto seveda samo glede na literaturo; pri tem sem se opiral na majhno število virov, ki si jih pa pač nisem mogel razlagati drugače; ne čutim se pnzadetega, če so prišli pozneje v evidenco drugi viri, ki to tezo potrjujejo, in če dr. Kermavner navaja v svoji polemiki doslej ne evidentiran članek Mrazoviča ali Miškatoviča iz leta 1870 kot dokaz proti originalnosti moje raz­ lage (prav tam, .str. 230—231, 252—254), bi kdo drugi to formuliral tako, da je dr. Kermavner odkril nov vir, ki potrjuje mojo trditev. Pri vsem tem je seveda res, da moreta biti delež zgodovinarja in delež njegovih virov različna, kar je pač odvisno na eni strani od značaja virov, na drugi strani pa tudi od' zgo- 245 dovinarja. Včasih najde zgodovinar v arhivu npr. dotlej neznano spomenico pomembnega državnika ali ekonomista velikega formata, ki že sama toliko pove, da se more zgodovinar omejiti na njeno objavo brez večjega komentarja, vendar je pa tudi to pomembno delo. Na drugi strani pa npr. medievist, ki študira srednjeveško kolonizacijo in dela na podlagi podatkov iz urbarjev in listin s pritegnitvijo krajevnih imen, dialektov, arheoloških najdb, podatkov naravoslovcev o sliki pokrajine pred oblikovanjem po človeku itd., tudi dela vseskozi na podlagi virov, vendar je pa vsa izbira kamenčkov za njegovo zgradbo in vsa konstrukcija te zgradbe v glavnem njegovo delo in ne more biti govora o tem, da bi obstajal vir, ki bi vsaj približno »pripovedoval« nje­ gove rezultate. Na drugi strani so pa tudi zgodovinarji, ki jim viri služijo kot podlaga za reševanje problemov, ki si jih zastavljajo, in drugi zgodovinarji, ki v glavnem samo odkrivajo važne vire in navajajo njihovo vsebino. Vendar pa mislim, da npr. za zgodovino XIX. stoletja, kjer je v arhivih in v listih nakopičenega še toliko važnega gradiva, ki ga nima še nihče v evidenci, ni podcenjevati niti dela takih zgodovinarjev in jim ne gre očitati, da niso »ori­ ginalni« oni, ampak pisci onih aktov in časopisnih člankov. Kar se tiče našega primera, velja,, da so Miletič, Jurčič in Mrazović politiki in novinarji precejš­ njega formata in da so že sami marsikaj povedali. Vendar pa ni res, da so povedali vse tako, da bi moral zgodovinar to samo prepisati, kakor misli dr. Kermavner (prav tam, str. 232). Ta jasnost virov se zdi sumljiva tudi tistemu, ki jih ne študira podrobno, če pomisli, da sta o teh problemih pisala dva univerzitetna profesorja, dr. Radojčič in dr. Prijatelj, kjer pa to jasnost zaman iščemo, in da je to Miletićevo stališče do danes neznano srbski historio­ grafiji, čeprav se, je o Miletiču pisalo in. so bili njegovi glavni članki o tem ponatisnjeni. Kljub določeni svobodi tiska v Avstriji in (za ta vprašanja) še bolj na Ogrskem tudi ti pisci niso mogli ali pa niso hoteli povedati vsega. Oni ne govore v tej zvezi o načrtih Franca Jožefa, Beusta in avstrijskih voja­ ških krogov o revanžni vojni proti Prusiji po letu 1866 in tega ne povezujejo z domnevo, da se bo Prusija, potem ko so ti načrti zaradi pruskih zmag leta 1870 padli v vodo, poskušala maščevati; podatke o teh načrtih je seveda mogoče najti v raznih zgodovinskih delih, kakor trdi dr. Kermavner (prav tam, str. 230), ki jih je pa treba pritegniti. Tudi misel, da bi si morali Srbi in Hrvati v pri­ meru zloma Avstro-Ogrske v boju z Madžari priboriti neodvisnost, seveda v sodelovanju in združitvi s Srbijo, izražajo ti viri zelo nedoločno; iz Mileti- čevih člankov vidimo, da on ne verjame več v možnost sodelovanja z Madžari, Dolj jasno pa ta misel, kjer so pač igrale vloge kombinacije z vojsko Srbije in s tedaj še obstoječo Vojno krajino, ki z njo računajo druge podobne kombinacije iz te dobe, ni nikjer izvedena. Kdor bere Miletičeve članke ob ljubljanskem kongresu in razmišlja o njegovem stališču, dobi vtis, da mu je dal ljubljanski kongres le povod za izražanje stališč, do katerih ni prišel šele takrat, ampak v bistvu že prej. Zato sem posegel v svoji razpravi nazaj in navedel po literaturi in v njej citiranih virih nekaj podatkov o teh vprašanjih v srbski politiki šestdesetih let preteklega stoletja (ZČ XVI, 1962, str. 149—152). Ta slika seveda ni izčrpna, vendar pa upam, da se mi je posrečilo dokazati, da gre tu za važna vprašanja ne samo za srbsko, ampak tudi za hrvatsko in slovensko zgodovino, in da po­ stane s tem vse razpravljanje okrog ljubljanskega kongresa le etapa v razvoju jugoslovanskih problemov v vsem tem kritičnem razdobju. Dr. Kermavner ve k temu »ekskurzu v srbsko politiko«, kakor on to imenuje (ZČ XVII, 1963, str. 233—236), le malo konkretnega pripomniti. Ob njegovih trditvah, da je šlo 1866 in 1867 v vsej srbski politiki »na prvem mestu«, ali celo »samo« za protiturske in ne tudi proti avstri j sike cilje (prav tam, str. 234—235), naj ga 246 •opozorim na podatke v literaturi, ki jo citiram. Kar se tiče njegove kritike moje opombe, da niso ogrski Srbi »pospravili« zahtevo po obnovi Vojvodine, ker je bila Beogradu potrebna dobra volja Madžarov (prav tam, str. 235), naj odgovorim, da sem govoril p koncu šestdesetih let, ko so Miletić, srbska libe­ ralna stranka v Vojvodini in Ujedinjena omladina srbska v najhujšem sporu z režimom v Beogradu in ni mogoče govoriti o tem, da bi bila njihova politika dirigirana od tega režima. Zato pa dr. Kermavner tem bolj goreče generalno trdi, da gre pri tem samo za misli, čeprav so to misli vodilnih političnih oseb­ nosti, da te misli niso razgibavale političnih sil in niso vtisnile pečata svoji •dobi, in da vse to spada le v idejno zgodovino, nikakor pa ne v politično zgo­ dovino (prav tam, str. 234). Že prej pa nastopa proti mojemu navajanju dejstev, ki ga more bralec prebrati v moji razpravi in ga tu ne bom ponavljal, z zanj tipičnim argumentom, da je vse to navajanje le moj »poskus posrednega pod­ piranja hegemonistične prekonstrukcije« (prav tam, str. 233). S takimi meto­ dami in s tako argumentacijo se nikakor ne morem strinjati. Jugoslovanski problemi v šestdestih in sedemdesetih letih preteklega stoletja so kompleksna problematika, ki nam je deloma že znana, pripravljajo se pa še nova dela, npr. izdaja virov s strani Srbske akademije znanosti. Pri problematiki te vrste se j e dogajalo in se dogaja, da se. podatki napačno interpretirajo v smislu, ki ga dr. Kermavner označuje kot hegemonistično prekonstrukcijo; mogoče je tudi, da se posameznim dejstvom pripisuje večji vpliv, kakor ga pa zaslužijo z ozi- rom na svoj učinek ali časovno omejeno razdobje svoje aktualnosti; vse to je pa treba ugotoviti s pomočjo kritičnega konkretnega raziskovanja. Tako raziskovanje more tudi šele odgovoriti na vprašanje, kaj je razgibavalo poli­ tične sile in vtisnilo pečat dotični dobi, kateri so vtisnile pečat tudi mnoge tendence, ki se tedaj niso uresničile. Ne morem se strinjati z metodo, po kateri se na podlagi vnaprej postavljenega koncepta politična aktivnost ljudi, ki niso bili osamljeni ideologi kakor kak Campanella, ampak so stali sredi politič­ nega življenja, razdeli v dva dela in tisto, kar se strinja s konceptom, proglasi 2a del politične zgodovine, vse ostalo pa enostavno proglasi za idejno zgodovino, še manj pa seveda s tem, da se razpravljanje o teh vprašanjih odklanja kot »hegemonistična prekonstrukcija«. Kar se tiče dr. Kermavnerjevega pisanja o »beljenju« (prav tam, str. 236 •do 239), je dovolj, da se omejim samo na pricipdalne ugotovitve. Ta od njega skovani izraz more imeti zelo različen pomen. Na eni strani more pomeniti zmote in opuščanja, ki jih zagreše zgodovinarji iz kakršnihkoli vzrokov, »ne da bi se bili tega zavedali«; to se dogaja^n to je treba kritizirati, vendar pa v tem primeru ni mogoče očitati, da bi izjave zgodovinarja ne bile v soglasju .-z njegovim prepričanjem-, in zato ш primerno, da se tu govori o »beljenju«. Mogoče je pa tudi, da postavlja zgodovinar zavestno neresnične trditve ali pa zavestno zamolčuje važna dejstva, ki govore proti njegovim trditvam; v tem primeru naj se zaradi mene govori o »beljenju«, mislim pa, da je bolj jasno govoriti o zavestnem potvarjanju ali zavestni laži. Tak je pač smisel njegovega očitka »glorifikacije«, ki jo očita meni glede na začetke slovenskega liberalizma. Ko sem ga vprašal, koga naj bi v onem 1944 v partizanih na­ pisanem članku hotel »glorificirati«, ali tedanje »Jutro« ali »Slovenski Narod«, dr. Kermavner ironije ni razumel in me po nepotrebnem poučuje, da je »Jutro« izhajalo šele med dvema vojnama, pri »Slovenskem Narodu« bi bilo pa treba upoštevati le prve letnike. Na vprašanje, kakšni motivi naj bi me vodili pri tistem članku, da bi zavestno potvarjal resnico, pa tudi zdaj ni odgovoril. Na svojih izvajanjih o antiavstrijstvu pri narodih habsburške monarhije (ZC XVI, 1962, str. 153—156, in bolj izčrpno v knjigi Nacionalni problemi v habsburški monarhiji, Lj. 1962) nimam po vsej kritiki dr. D. Kermavnerja 247 (ZČ XVII, 1963, str. 239—242) ničesar spremeniti. Njegova čudna oznaka nem­ ških nacionalcev in kossuthovoev, njegovo bagateliziranje pomena velikonem- ške republikanske tradicije iz leta 1848, njegova trditev, da »odmetavam« strah pri nekaterih narodih pred možnostjo, da bi propad monarhije mogel pomeniti spremembo na slabše, njegovo spreminjanje akcij poljske emigracije v »misli«, njegovo očitanje, da vidim pri politiki »novega kurza« pri Hrvatih le eno smer njenega kasnejšega razvoja, pa-tudi njegovi očitki o napihovanju in izkrivlja­ nju itd. ne zaslužijo, da bi o njih podrobneje pisal. Tudi pri izvajanjih o srbskih in hrvatskih stališčih v politiki tiste dobe (ZČ XVI, str. 156—158) nimam po pisanju dr. Kermavnerja (ZČ XVII, str. 242 do 244) ničesar spremeniti. Tu ne bom govoril o problemu, da so stališča glede Bosne v tem in poznejšem času povezana s stališči do Avstrije. Kar se tiče dr. Kermavnerjeve teze, da je Strossmayef-Mrazoviéevo vodstvo hrvaške na­ rodne stranke stalo vedno na avstroslovanskih pozicijah, samo opozarjam na podatke, ki sem jih navedel (po literaturi) v ZČ XVI, str. 150 in 152, in tu ne bom dalje razpravljal o tem. Kar se pa tiče protiavstrijskih stališč pri Miletiču in delu Srbov, je seveda jasno, da oni tedaj — kakor tudi nihče pred in.med prvo svetovno vojno '— niso mislili, da bodo Avstrijo uničili sami. Kar se pa. tiče dr. Kermavnerjevega mnenja, da gre tu samo za pasivno pričakovanje, da bo Prusija sama uničila Avstrijo, naj samo opozorim na poročila pruskih agentov o iniciativah v tej smeri, ki jih tudi navajam po literaturi (ZČ XVI, 1962, str. 150—151). Če dr. Kermavner pri Svetozarju Miletiču razlikuje med. aktualno politiko, ki upošteva dani državni okvir, in med politiko bodočnosti, ko bo prišlo do katastrofe Avstrije, kot stvarima, ki sta ne samo različni,. ampak med seboj ne povezani, naj ga opozorim na svoja izvajanja o tem v prejšnji razpravi (ZČ XVI, str. 156) in pa na to, da ta izvajanja o medsebojni povezanosti obeh politik potrjuje članek M.-a (Mrazovića ali Miškatoviča), ki ga je odkril dr. Kermavner in govori o njem v dodatku svoje polemike (ZČ XVII, 1963, str. 252—254). V tem članku je dovolj jasno povedano, da so ne­ kateri — pač Miletić sam — dokazovali v letih 1861 do 1865, da je treba hrvat­ sko politiko usmeriti v duhu, kakor da Avstrije ni več, da se bo Ogrska od­ trgala itd., kar se pa ni zgodilo. Ali to ne podpira mnenja, da je Miletić v istem času in iz istih razlogov tako usmerjal politiko svoje srbske liberalne stranke, v času, ko je odklanjal vsako sodelovanje s Schmerlingovim režimom, in da so tako »želje« vendar vplivale na »realno politiko sedanjosti«? Če dr. Kermavner trdi, da se protiavstrijski načrti tedaj niso uresničili, ni s tem povedal nikomur nič novega; ne veflamem pa, da se zaradi tega zgodovinarji zanje ne bodo zanimali. V naslednjem poglavju svoje polemike pod neustreznim naslovom »Avstro- slovanstvo ali legitimizem« preide dr. Kermavner na vprašanja slovenske po­ litike te dobe in tu postane očitek »beljenja« slovenskih liberalcev sredstvo za odklanjanje vsega, kar mu ne konvenira, torej tisto, kar je bila prej pri srbski in hrvatski politiki »hegemonistična prekonstrukcija«. Proti dr. Ker- mavnerjevi tendenci, da negira razliko med narodnostno politiko staroslovencev in mladoslovencev, sem navedel sumaren pregled dejstev iz dobe 25 let, ki do­ kazujejo, da sta se ti dve politiki vendarle razlikovali in da so mladoslovenci vplivali na slovensko nacionalno gibanje v smeri večje radikalnosti. Dr. Ker­ mavner zdaj interpretira svoje izjave v tem smislu, da je mislil samo, da niti ena niti druga struja ni negirala Avstrije kot državnega okvira. Ta formulacija je seveda zelo široka in obsega npr. tako pristaše Avstrije kot absolutne monar­ hije kakor tudi pristaše Avstrije kot federacije narodov; saj so npr. tudi trdili, da niti nemški nacionalci niti Kramafevi mladočehi niso negirali principialno- avstrijskega državnega okvira, in v tem smislu je bila celo njihova politika. 248 »ista«; vprašanje je le, kaj pri politični zgodovini s takimi širokimi formulami pridobimo. Konkretno pa dr. Kermavner osporava le mojo trditev, da so staro- slovenci leta 1872 pristali na program avstrijske pravne stranke o avtonomijah. Historičnih dežel in določenih pravicah jezikov v njih, medtem ko so jih mlado- slovenci kritizirali in še nekaj časa vztrajali na programu Zedinjene Slovenije, in mi očita,' da bi si moral ogledati tudi staroslovenske liste, ki se še dalje- zavzemajo za Zedinjeno Slovenijo, in se ne opirati samo na Prijateljevo zgo­ dovino, kakor dela vsa njegova »šola«. Tu bi jaz najprej svetoval dr. Kermav- nerju, da si naj ogleda program avstrijske pravne stranke, ki je bil objavljen v nemščini npr. v Laibacher Zeitung 31. X. 1872, v slovenščini pa v Novicah 6. XI. 1872; videl bo, da je v njem govora le o avtonomiji historičnih dežel, ne pa o kakih etničnih enotah ali Zedinjeni Sloveniji. Nadalje mu svetujem,. da si naj bolj izčrpno ogleda staroslovensko publicistiko o tem vprašanju; našel bo poleg treh tekstov, ki se nanje sklicuje in ki pač zaradi mladosloven- skih očitkov vzdržujejo zahtevo po Zedinjeni Sloveniji in trdijo, da je združ­ ljiva s programom avstrijske pravne stranke, tudi druge tekste, kjer take zah­ teve ni, našel bo tudi že od dr. Prijatelja omenjeni tekst iz Slovenskega Go­ spodarja, kjer se naredni princip obsoja kot poguben za Avstrijo in Evropo.1' Končno naj omenim, da članek A. D. Pivčanina v Novicah 8. X. 1873, ki ga dr. Kermavner navaja kot primer staroslovenskega zavračanja očitkov, da njihov kandidat Hohenwart ni za Zedinjeno Slovenijo, sicer res goreče zatrjuje, da se Hohenwart s to zahtevo strinja, navaja pa kot »dokaz« tri odstavke iz Hohenwartovega nemškega pisma, v katerih pa ni sledu o takem strinjanju, ker seveda poznavalca Hohenwartove politike ne more presenetiti. Drugačno vprašanje je seveda odnos prvih generacij slovenskih liberalcev do Avstrije, kjer tu tudi nimam ničesar spremeniti na svojih izvajanjih v zad­ nji razpravi. Dr. Kermavner ne verjame moji domnevi, da bi v dobi Bachovega absolutizma tudi pri njih kakor pri podobnih strujah pri drugih avstrijskih Slovanih sovraštvo do Avstrije stopilo na mesto prejšnjega avstroslavizma, in trdi, da je bila pri njih še dalje vnema za Avstrijo, čeprav drugačna, vendar pa dodaja »razen pri nekaj izjemah« — eden od redkih novih momentov v njegovi polemiki. Potem pa ponavlja svojo tezo o domeni čustvovanja, ki jo dopolnjuje popolnoma drugačna dejanska politika. Za mene niti eno niti drugo vprašanje ni rešeno, o tem bi bila potrebna še nova raziskovanja, česar se pa na tem mestu ne morem lotiti. Kar se tiče izraza »legitimizem«, mi dr. Kermavner očita »krivdo«, da sem ta izraz uvedel, nato pa priznava, da ima ta izraz v smislu, kakor sem ga omejil jaz, vendar domovinsko pravico v politični zgodovini. Moja »krivda« naj bi očividno obstajala v tem, da naj bi jaz hotel prej s tem izrazom nado­ mestiti izraz »avstroslavizem«, česar pa dr. Kermavner ne more dokazati. Pojma avstroslavizem ne odklanjam in ga sam uporabljam, vendar pa mislim, da se ta izraz uporablja v zelo različnih pomenih, ki bi jih bilo potrebno preci­ zirati. Dilema, ki jo dr. Kermavner izraža v naslovu »Avstroslovanstvo ali legitimizem«, je pa po vsem tem vsekakor neumestna. Kar se tiče rusofilstva, označuje dr. Kermavnerjev citat iz Ivana Hribarja (prav tam, str. 248) neoslavizem iz začetka XX. stoletja, nikakor pa ne ruso­ filstva ah panslavizma sploh. Glede slovenskih liberalcev je pa dr. Kermavner zelo odločno trdil, da je pri njih v sedemdesetih in nadaljnjih.letih XIX. sto­ letja prevladoval panslavizem slavjanofilskega tipa in da so mnenja (Prija­ telja, Radojčiča in mene), da so pri njih obstajale liberalne rezerve do ruskega 1 I. Prijatelj, Janko Kersnik, njega delo in doba (Janka Kersnika Zbrani, spisi, zvezek VI), sešitek 1, Lj. .1910, str. 206. 2Ш carizma, neutemeljena, ker je edini dokaz za to, Celestinova knjiga, osamljen pojav. Jaz sem v svoji lanski razpravi najprej ugotovil, da je neka vrsta slo­ vanskega čustvovanja in s tem tudi rusofilstva značilna ne samo za večino slovenskih liberalcev, ampak tudi za Celestinovo knjigo in celo za vse slo­ vensko nacionalno gibanje v XIX. stoletju sploh; ne vem, zakaj bi se s tem približal dr. Kermavnerjevemu stališču, kakor se zdi njemu. Nato sem pa dr. Kermavnerja opozoril, da njegova teza o absolutnem prevladovanju pan­ slavizma slavjanofilskega .tipa pri tedanjih slovenskih liberalcih razen pri Cele- stinu ni v soglasju s podatki, ki jih on sam navaja na drugih mestih, in izrazil mnenje, da bi bilo potrebno to vprašanje še raziskovati. Dr. Kermavner zdaj sam. priznava, da je prišel na podlagi študija slovenske liberalne publicistike in korespondence do prepričanja, da se je pojavljal med slovenskimi liberalci tudi kritičen odnos do carske Rusije. Kar se pa tiče razpravljanja ob ljubljanskem kongresu pri Slovencih, se ne bom ustavljal pri dr. Kermavnerjevem ponovnem mnenju, da je vsako raz­ likovanje med narodnostno politiko mladoslovencev in staroslovencev — ne vem, če samo leta 1870 ali za vso dobo od 1848 — dlakocepsko, priznam nje­ govo ugotovitev v tem poglavju, da je »Slovenski Narod« označil Srbijo kot jugoslovanski Piémont že teden dni pred »Sočo«, posebej se pa hočem usta­ viti le ob njegovi trditvi, da ob stališču do ljubljanskega programa in Miletiča tedaj pri Slovencih ni bilo nobenih razlik. O tem sem sicer pisal že v prejšnji razpravi, morda pa za dr. Kermavnerja ne dovolj jasno. Dr. Costa je govoril na občnem zboru političnega društva »Slovenija« v Ljubljani 6. I. 1871, da je Miletič za Veliko Srbijo, ljubljanski program pa za habsburško monarhijo; v istem smislu je o uresničenju ljubljanskega programa govoril tedaj tudi liberalec dr. Razlag (palm. Novice 11., 18. in 25. I. 1871, Slovenski Narod 12. I. 1871). Tudi dr. Lavrič si je v poročilu »Jugoslovanska zveza« na občnem zboru »Soče« v Gorici 23. II. 1871 zamišljal uresničenje jugoslovanske enote v okviru federalistične monarhije (Soča, 31. III. 1871). Slovenski Narod objavlja -še več prispevkov v tem smislu. To so torej interpretacije uresničenja ljub­ ljanskega programa v okviru federalistične Avstrije, pri dr. Costi v zavestnem nasprotju .z Mileticevim stališčem. Na drugi strani je Josip Jurčič s svojima že v prejšnji razpravi citiranima člankoma in dopisoma. Jurčič razlaga omenja­ nje habsburške monarhije v ljubljanskem programu le v tem smislu, da v njej faktično živimo, ne pa v smislu opredelitve zanjo, ne verjame, da bo ona hitro propadla, pove pa med vrstami dovolj jasno, da ne verjame v uresničenje na­ rodnih zahtev in tega programa v Avstriji; seveda se tudi Jurčič ne strinja z Miletičem, toda ne zaradi Avstrije, ampak zaradi Miletičevega žrtvovanja Slovencev in zaradi prepričanja, da Slovenci za jugoslovanstvo niso breme, ker se nemška ekspanzija ne bo ustavila na slovensko-hrvatski meji; on dovolj jasno pove, da mu je ljubljanski program v bistvu odgovor na vprašanje, kam naj se Slovenci orientirajo, ako bo prišlo do katastrofe Avstrije. To stališče je jjia pač za vsakogar razen za dr. Kermavnerja drugačno kakor zgoraj omenjena stališča dr. Coste in drugih. Fran Zwitter 250 IN MEMORIAM ANTON SOVRÈ (1885—1963) Ob izvolitvi Antona Sovreta za rednega člana Slovenske akademije zna­ nosti in umetnosti je Letopis Akademije (Letopis SAZU V, 1952—1953, Lju­ bljana 1954, 86—88) zapisal: »Sovrè si je nadel za življensko nalogo, da bo oskrbel Slovencem prvovrstne prevode najvažnejših klasičnih del, zlasti iz grške literature«. Res je to bila naloga, ki jo je Sovrè vztrajno in dostikrat blesteče izpolnjeval kot osrednjo nalogo svojega življenja in čeprav je bilo njegovo študijsko zanimanje mnogovrstno, se je vedno predvsem vračal k mizi prevajalca in v ponašitvi klasičnega teksta videl resnični cilj svojih naporov. Popolna bibliografija in presoja Sovretovega dela je stvar drugih raz­ iskovalcev in drugih revij. Želeti bi bilo, da bi zelo nepopolni in deloma netočni, samo skiciram bibliografiji v Letopisu Akademije (glej še J. Kastelic, Argo 2, 1963, 69—71) kmalu sledila boljša in točneja. »Zgodovinski časopis« pa se mora spomniti Antona Sovreta predvsem kot zgodovinarja. Že razmeroma zgodaj (1928) je izšla drobna knjižica »Gospo­ darske razmere pri starih narodih«. V kratkem pregledu se avtor pomudi naj­ prej pri starih državah Prednjega Vzhoda (str. 3—18), obširno obdela Grčijo (18—64) in končno Rini (65—97). Knjižici se vidi, da so viri črpani iz druge roke in da so ekonomski procesi bolj opisani kot pa razloženi. Fundamentalna dela kot Rostovcev za helenizem (The social and economie history of the Hel­ lenistic World, I—III, 1941) in Heichelheim za celoto (Wirtschaftsgeschichte des Altertums, I—II, 1938, angl. predelana izdaja I—II, 1957—1964) še niso bila napisana. Pri pregledu ekonomskega razvoja rimskih provinc je Ilirik izpu­ ščen; vrzel — ki je v vseh modernih pregledih rimske ekonomike občutna in ki bi jo resnejše Sovretovo prizadevanje v tej smeri kasneje gotovo skušalo vsaj deloma zapolniti. Zanimiv in vzpodbuden pa je bil že sam ipojav te drobne knjižice, ki jo je izdala Kmetijska Matica, spričo »klasičnih« zgodovin, kjer ekonomika tako rekoč ne obstaja ne kot proces in ne kot pojav. Toda pravo zgodovinsko dejanje predstavlja eno od Sovretovih glavnih del — »Stari. Grki«, ki so izšli v Celju leta 1939 kot drugi (in edini) zvezek novo zasnovane monumentalne Mohorjeve Občne zgodovine. To je bila sinteza v pravem pomenu besede, plod obsežnega studiranja modernega zgodovinopisja o klasični dobi Grkov, rezultat intimnega poznavanja grških avtorjev, torej avtentičnih virov, in končno sad potovanja po Grčiji, kjèr je dežela s svojim prirodnim in kulturnim profilom dala pisatelju atmosfero, v kateri naj se raz- pleta drama grške zgodovine. Od modernih avtorjev je Sovreta vodil predvsem J. Beloch (Griechische Geschichte, 1912—19272). Zgodovina Grkov se odvija 251 izolirano od kretsko-mikenske dobe do Aleksandra in diadohov in kar je grš­ kih kontaktov z državami Vzhoda, pa z barbari severnega Balkana in skitske južne Rusije ter z italskimi plemeni in feničarsko Kartagino, jih avtor pritegne z vidika grškega razvoja ali pa jih celo kot nepomembne pusti ob strani. Sin- hronistični prikaz E. Meyerja (Geschichte des Altertums, končna izdaja, 1925—1937) bi bolje ustrezal objektivni sliki, a je bil nasproten, kolikor je videti, tudi že samemu konceptu Mohorjeve Občne zgodovine. Seveda ostane odprto vprašanje, koliko bi se ta zgodovina mogla v kasnejših, nenapisanih zvezkih še odtegovati sinhronistični metodi. Odmaknitev od sinhronističnega podajanja zgodovinskega procesa pa je bila Sovretu za njegovo sintezo dobro­ došla. Sovrè Belochu ni sledil v vseh podrobnostih. Tako se na primer pri se- litvi dorskih plemen izogiblje njegovega skrajnega skepticizma. Svoj zgodo- vinski opis začenja z mikensko dobo, končuje pa ga z vdorom Keltov 277 pr„ n. š. oziroma z letom 280, ko se po bitki pri Kuropediju 281 konča doba dia­ dohov in nastopi čas ločenih helenističnih monarhij in njihovega medseboj­ nega političnega ravnotežja. Ta Sovretov zaključek je opravičljiv iz morebit­ nega celotnega koncepta Mohorjeva Občne zgodovine, ki se' ni nadaljevala in ki bi v tretjem zvezku verjetno podala zgodovino helenizma v zvezi z rimsko zgodovino. Če ga motrimo izolirano, pa ni logičen. Velika cezura v grški zgo­ dovini se ne izvrši v tretjem, ampak v četrtem stoletju. Ce se pridružimo Bengtsonovi tezi (Griechische Geschichte, I9602), bi morali v Filipu Makedon­ skem videti dejanskega začetnika nove dobe; tu izgine klasična pòlis in nastopi monarhična teritorialna država, razred lastnikov sužnjev v demokratični med­ sebojni pariteti se umakne vojaški kasti, ki bazira na veliki zemljiški lastnini, družbena nadstavba se od individualistične »kalokagathie« premika k teokra- tičnim in hierarhičnim oblikam, filozofija pa se v zaostrenih protislovjih druž­ benega položaja z višine ontoloških vprašanj spušča v prakticistične »živ­ ljenjske« filozofije skepticizma, stoicizma, epikureizma. — Cezuro lahko posta­ vimo tudi s pojavom Aleksandra in to morda še bolj upravičeno kot to zago­ varja Bengtson za dobo Filipa. Predor grške politike, ekonomike in kulture v področja starih monarhij Vzhoda in medsebojni dialog obeh velikih partner­ jev pomeni začetek novega časa. Grška kultura postane svetovna, grška eko­ nomska teorija in praksa zaobjame neizčrpna bogastva Ponta, Prednje Azije in Severne Afrike in poseže na zahodni Mediteran, grški, to je makedonsko- grški sistem absolutistične »prosvetljene« monarhije pa zamenja stari teokra- tični sistem vzhodnih despotij. V enem ali drugem primeru, s Filipom ali z Aleksandrom., je meja logična in historično upravičena, konec diadohov okoli 280 pa pomeni samo zaključek prve faze helenizma (z dvema pododdelkoma — od Aleksandrove smrti 323 do bitke pri Ipsu 301 in od Ipsa do Kuropediona in Lizimahove ter Seleukove smrti 281 oziroma 280). Sedaj ne sledi nekaj novega, marveč le druga helenistična faza, to je doba ravnotežja sil od 280 do 201, do posega Rimljanov. Doba do Akcija 31 predstavlja nato tretjo in končno fazo helenizma pod prevlado Rima. — Če bi gledali na Sovretovo knjigo izolirano, brez vidika serije, za katero je bila namenjena, bi seveda bilo nujno, da bi avtor grško zgodovino nadaljeval še skozi vso helenistično dobo s posegom Rima v porušeno ravnovesje helenističnih monarhij in bi opisal njih politični zlom v zadnjih dveh stoletjih vse do bitke pri Akciju in do zasedbe Egipta po Oktavijanu. Pri zaključni periodizaciji Sovretove zgodovine smo se namenoma pomu- "dili nekoliko obširneje, ker nam ta primer zelo dobro pokaže težave, s kate­ rimi se je pisatelj moral spoprijeti. Sedaj ni več treba, da bi se spuščali v podrobnosti in ugotavljali npr. Sovretov pretirano negativen oris Demostena 252 itd. (glej ocene ob izidu knjige: F. Trdan, Čas 34, 1939/1940, 295—302; B. Saria, GMDS 22, 1941, 83—85; J. Kastelic, Dom in Svet, 1941, 95—100, 142—144, 221— —225). Značaj knjige Sovretu ni dovoljeval opomb z analizo virov in biblio­ grafijo in je torej ostajal na liniji »čiste« sinteze. Knjiga je bila namenjena širokim krogom slovenskega beročega občinstva. Odveč bi bilo tudi gledati nanjo z vidika materialistične koncepcije zgodovine. Ugotoviti pa moramo vendarle posebej še vnemo, s katero Sovrè podčrtava svetle in temne strani malega grškega narodiča in mu kljub vsem njegovim blodnjam in tegobam poje slavospev duhovne velesile: to bi mogla biti za naprednejše katoliške kroge okoli Finžgarjeve Mohorjeve družbe prozorna analogija na zaprte raz­ mere slovenskega naroda v času po šestem januarju 1929 — podobno kot je Josip Vidmar v »Kulturnih problemih slovenstva« postavil drzno in z vidika slovenske liberalne veleburžoazije heretično paralelo Grki — Slovenci, mali narod — kulturna velesila. Protislovja razmer, v katerih je Sovretova knjiga nastala, so se torej nujno in logično »objektivizirala« v njeni historični vse­ bini. »Stari Grki« pa so ostali doslej naš največji in najpomembnejši tekst o antiki. Zgodovinskim študijam se je Sovrè kasneje najbolj približal v uvodih k izboru prevodov iz Plutarha (Življenje velikih Rimljanov, 1950; Življenje velikih Grkov, 1959.) V grških življenjepisih je za nekatere, od Solona do Fo- kiona, deloma uporabil svoj stari tekst iz zgodovine Grkov, dasi je podatke vedno strnil okoli konkretnega biosa in dodal marsikaj novega, posebno v obširnejšem uvodu k Periklovem življenjepisu. Teksti Piros, Agis in Kleo- menes pa nadaljujejo Stare Grke tudi v dobo helenizma po letu 280. Značilen za Sovreta pa je tudi izbor — kljub temu, da je Plutarhov življenjepis Alek­ sandra izvrstno napisan, in kljub velikemu historičnemu pomenu osebe ga Sovrè ni uvrstil med prevode. Kako bi se nadaljevali »Stari Grki« v rimskem zvezku, če bi bil napisan, pa je Sovrè deloma nakazal v krajšem in mestoma naglo skiciranem uvodu •k Plutarhovim Rimljanom. Tudi tu ni šel mimo problemov, kot se vidi npr. pri opisu Sullovega delovanja in značaja ali pa pri Cezarju. Vendar dogodke po Sullovi zmagi preko potrebe dramatizira, Cezarjevi osebnosti pa odmeri dosti preveliko vlogo in presojo resničnega prehoda od republike v monarhijo zamenja retorično pretiravanje. Knjiga o rimski zgodovini bi verjetno imela podobne svetle in senčne strani kot knjiga o Grkih. Seveda pa bi historično zahtevnejša in obširnejša snov na avtorja s svoje strani nedvomno pozitivno vplivala. Z izrazito zgodovinsko problematiko se je srečal Sovrè še pri svojem moj- strskem prevodu Herodota (I 1953; II 1955). V uvodu, ki dobro opiše Hero- dotovo življenje, delo in pomen, se Sovrè loteva tudi širšega problema grškega zgodovinopisja in se ogreva za Spenglerjevo definicijo grškega duha, ki da je ahistoričen. Zaradi tega — meni — se je grško zgodovinopisje tudi" tako pozno in razmeroma šibko razvilo. Spenglerjeva duhovita oznaka spada v svet idea­ listične aprioristike (glej J. Kastelic, Naši Razgledi 1954 št. 8, 22—23). Posebni pogoji grške polis niso vzbujali potrebe po obširnih zgodovinah izven kronik lastnega mestnega življenja. Stiki z Orientom in poseg Aten v Malo Azijo in na Sicilijo pa so takoj prinesli spremembo, takoj sta se pojavila Herodot in Tukidid. Razvoj filozofskih disciplin na prelomu 5. in 4. stoletja pa je tudi povzročil prehod od Herodotovega deskriptivnega in »logografskega« načina do Tukididove kavzalno povezane analize historičnih pojavov v njihovem razvojnem procesu. Končno moramo omeniti še obširne opombe, ki jih Sovrè dodaja k pre- vodom in ki so ponekod pravi historični leksikoni imen, krajev in dogodkov — 253 npr. pri Herodotu (I str. 377-477; II str. 321—376) ali pri Plutarhovih Grkih (str. 429—526). Veliko zgodovinskega in kulturnozgodovinskega gradiva pa je tudi v Sovretovih uvodih in komentarjih k čisto literarnim ali filozofskim tekstom — Homer: Iliada, 1950, Odiseja, 1951; Starogrška lirika, 1964 po- stumno izdal K. Gantar; Predsokratiki, 1946; Aishilos: Oresteia, 1963; Sofo- fcles: Kralj Oidipus, Oidipus v Kolonu, Antigona, Filoktetes, 1962; Euripides- Bahke, Alkestis, Feničanke, 1960; Platon: Poslednji dnevi Sokrata 1955 • Pla­ ton: Simposion in Gorgias, 1960; Lukian: Satire, 1946; Mark Aurelij: Dnevnik 1934; Horac: O pesništvu, 1963'; Lukrec: O naravi sveta, 1959). Zlasti komentar k Lukrecu je izredno obširen (str. 181—498), bogat filozofske analize a gre mimo dveh bistvenih stvari — poezije Lukrecovega dela na eni strani in dia­ lektične materialistične misli na drugi strani (za Herodota primeri še- J Ka­ stelte, Herodot in njegove zgodbe, uvod k skrajšani izdaji Sovretovega pre­ voda Herodota, Kondor 44, Ljubljana 1961; za Aishila: J. Kasteite, Argo 2, 1963, 69—71, za Lukreca: I. Pirkovič, Naša Sodobnost 7, 1959, 1057—1068) Ne smemo tudi prezreti Sovretovih zaslug pri terminologiji in drugih jezikovnih vprašanjih zgodovinske stroke (npr. za arheologijo predelani prevod nemškega Abramicevega vodiča »Poetovio«, Ptuj 1925, ki mu je dodal poseben termino­ loški slovensko-nemški »Slovarček«, str. 201 206). Pokojni Anton Sovrè ni bil poklicni zgodovmar in tudi ni imel take ambicije. Njegov svet je bila klasična literatura Grkov in Rimljanov, pri tem pa so bih Grk! njegova ljubezen, grški jezik in njegove umetniške ter kul­ turne stvaritve pa velika in meritorna zakladnica omike, humanizma in živ­ ljenjske modrosti. Kot vsak pravi humanist je bil Sovrè tudi navdušen pe- dagog in pouk v šolah na gimnaziji in kasneje na univerzi mu ni pomenil navadne zaposlitve ali posredovanja nekih vednosti, ampak mu je bil delo na vzgoji mladega človeka v antičnem, sokratičnem smislu — napeljevanje k lju­ bezni do znanja, ki odrešuje. V tem smislu je značilen njegov govor maturan­ tom klasične gimnazije v Ljubljani ob koncu šolskega -leta 1930/1931 (Izvestja klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1930/1931, str 6—13) Od tod izvirajo njegovi napori za moderne učbenike latinščine (Lanx satura — La­ tinska čitanka. Za gimnazije, prva stopnja, 1928) in slovenščine (Slovenska čitanka m slovnica, s soavtorji, I—IV, 1931—1935; 19392). Dasi sam ni našel casa in dovolj interesa za tekste, ki gredo izven kroga starogrške literature pa je vendar z izrednim posluhom prevedel Avguštinove Izpovedi (1932) prvi tekst osebnosti, formirane na tradiciji antike, a že stoječe v drugih historičnih koneksih in usmerjene v druge miselne tokove. Humanistično zanimanje ga je privedlo se do prevajanja Erazma (Hvalnica norosti, 1952) in do »Pisem mrač­ njakov« (1952). Sovretovi direktni ali indirektni učenci so se lotili, poleg nada­ ljevanja prevodov iz grščine (Gantar: Aishilos; Fašalek: Tukidid Ksenofon Pohbij), tudi bizantinskih (Gantar: Prokopij) in latinskih tekstov (Smid: Katul' Suetomj). Ni dvoma, da je visoki nivo Sovretovega prevajanja indirektno vpli­ val na skrbnost pri novem prevodu Novega testamenta (Jerè, Pečjak, Snoj 1925, 1929) in pri oblikovanju prevajalskega programa cerkvenih očetov F Ks Lukmana. Ne pretiravamo, če trdimo, da je pokojni humanist izvršil veliko delo — približal je helenskega, antičnega duha v, sfero slovenske narodne kulture. S tem pa je obogatil naš čas in pokazal nalogo bodočemu rodu. Jože Kastelic 254 MIRKO RUPEL Sredi dela in povsem nepričakovano je junija 1963 umrl literarni zgodovi­ nar in lingvist Mirko Rupel. Z njim je slovenska kultura izgubila človeka, ki je posegal na mnoga kulturna področja in ki se je z vso vnemo posvečal svoji znanstveni disciplini. Rodil se je 28. avgusta 1901 v Trstu, kjer je dokončal osnovno šolo in gimnazijo, a maturiral je v Ljubljani, kamor se je s starši preselil po zlomu habsburške monarhije. Slavistiko in romanistiko je študiral na ljubljanski uni­ verzi, kjer je leta 1923 tudi doktoriral. Daljši čas se je izpopolnjeval na Sor- bonni. Kot suplent in profesor je služboval v Ljubljani, večinoma na klasični gimnaziji. Leta 1946 je postal upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice in je izredno uspešno vodil to najvišjo tovrstno republiško ustanovo do prerane smrti. Hkrati pa je prav v tem obdobju, na višku umstvenih sil, na široko razprostrl svojo dejavnost. Poleg znanstvene dejavnosti in službenih dolžnosti je dolga leta z vso prizadevnostjo opravljal pedagoško delo in sodeloval pri strokovnem in organizacijskem delu na področju slavistike in bibliotekarstva. Bil je honorarni predavatelj za odrski jezik na Akademiji za igralsko umetnost in je po 1949 dolga leta predaval na filozofski fakulteti starejše slovensko slov­ stvo. Več kakor deset let je vodil jezikovne pogovore pri Radio-Ljubljana in marljivo delal v Slavističnem društvu, Društvu bibliotekarjev Slovenije in v Zvezi bibliotekarskih društev Jugoslavije. Bil je sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti in se je' udeležil, tudi kot predavatelj, vrste slavističnih kongresov ter mednarodnih kongresov in konferenc bibliotekarske stroke. Trdna predizobrazba in široka razgledanost, izredna delavnost in vitalnost so pokojniku omogočili, da je svoje delo zastavil zelo na široko. Zajelo je nam­ reč vse od priprav šolskih učbenikov, izdaj domačih in tujih pesnikov ter pisateljev, uredniške dejavnosti in drugega do znanstvene dejavnosti. Največ svojil sil pa je posvetil predvsem trem področjem. Na eni strani se je oprijel izdajateljske in prevodno prirediteljski dejavnosti; izdajal je dela naših pesni­ kov in pisateljev (Prešeren, Gregorčič, Jurčič; Senoa) in epske narodne pesmi, prevajal je skupaj z A. Gspainom Prešernova pisma in sam Nušičevo Oblast in Nazorjeve Istranke, a prevajal in prirejal je Držiča (Dundo Maroje — Boter Andraž) in Goldonija (Primorske zdrahe, Lažnik). Drugo važno področje nje­ gove dejavnosti je bilo področje slovenske opisne slovnice in jezika. Tu je treba omeniti_ zlasti njegovo sodelovanje pri obeh izdajah Slovenskega pravopisa (1950 in 1962) in knjigi. Slovensko pravorečje (1946) ter Slovenski jezik. Pregled slovenske slovnice (1957). Najobsežnejše in tudi najpomembnejše pa je njegovo literarno zgodovinsko delo, kjer je proučeval prvenstveno obdobje reformacije in protireformacije ter baročno dobo, čeprav so važni tudi njegovi prispevki s področja prešernoslovja in novejšega slovenskega slovstva. Prav tako pa moremo reči, da je Ruplovo delo ne le najobsežnejše in najpomembnejše mar­ več tudi najbolj samo njegovo prav na področju proučevanja reformacije in protireformacije, ki sta ga znanstveno pritegovali že od disertacije dalje. Tu je opravil mnogo dete, ki ni važno samo za literarno zgodovino, temveč tudi za zgodovino. Objavljal je gradivo, zlasti tekste reformacijskih piscev, a tudi tistih iz baročne dobe.1 Sistematično je iskal dela slovenskih reformatorjev po evropskih bibliotekah in arhivih in njegova zasluga je, da imamo danes v ori- 1 Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1934; za šolsko rabo prirejena in skrajšana izdaja Protestantski pisci, Ljubljana 1934; Valvasorjevo berilo, Ljubljana 1926, 19512; Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega, Ljubljana 1937. 255 ginalu ali v fotokopijah v Narodni in univerzitetni knjižnici zbrano skoraj vse, kar so napisali slovenski protestanti.2 V svojem znanstvenem delu je na osnovi mnogih novih virov napisal številne tehtne razprave, v katerih je osvetlil vrsto problemov iz reformacijske in protireformacijske dobe.3 Višek njegovega znanstvenega dela pa so razprava o Primožu Trubarju4 in poglavji Reformacija ter Protireformacija in barok v Zgodovini slovenskega slovstva,5 v katerih je dal literarno zgodovinsko sintezo in oceno tega obdobja. Za svoje znanstveno delo je dobil visoka družbena priznanja: Prešernovo nagrado za sodelovanje pri prvi izdaji Slovenskega pravopisa in nagrado Sklada Borisa Kidriča za knjigo o Primožu Trubarju. ' Ob vsem tem raznovrstnem in obsežnem delu je Rupel našel še vedno dovolj časa za uredniško udejstvovanje — bil je urednik Znanstvenega vestnika Akademske založbe, sourednik revije Slovenski jezik 1—i (1938—1941); uredil je, a dal tudi pobudo za Drugi Trubarjev zbornik in urejal za Enciklopedijo Jugoslavije prispevke iz slovenskega slovstva — dalje za to, da je napisal vrsto ocen in informativnih ter priložnostnih člankov, tudi člankov o metodičnih in pedagoških vprašanjih pouka materinščine ter o problemih bibliografije. S pokojnikovo smrtjo ni nastala samo občutna vrzel povsod tam, kjer je zastavljal svoje delo, marveč je ostalo za njim nedokončanih tudi več del, med njimi nekatera v zaključni fazi, zamrla pa je z njim tudi prenekatera zamisel, bi jo> je hotel še uresničiti. 2 Prim. Nov izvod Bohoričeve slovnice, Drugi Trubarjev zbornik, Ljub­ ljana 1952; Nove najdbe naših protestantih XVI. stoletja. SAZU, razred za filo­ loške in literarne vede, Dela 7, Ljubljana 1954; Wichtige Funde alter jugo~ slawischer Drucke in den schweizerischen Bibliotheken, Nachrichten schwei­ zerischer Bibliothekare, 1954; Der grosse und der kleine glagolitische Probezettel von 1560, Welt der Slawen, 1957. 3 Prim. Trubarjevi Artikuli, ČJKZ 6 (1927); Glagolski in ćirilski Artikuli in njih razmerje do Trubarjevih, Slavia 8 (1929); H korespondenci Trubair- Bullinger, SR 3 (1950); Primož Trubar in Formula concordiae, Drugi Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952; Namestitev Felicijana Trubarja v Ljubljani, ZČ 6—7 (1952—1953); Povabilo- in odpoved Gašperju Melissandru — značilna v razvoju slovenskega protestantizma, SR 8 (1955); Prva prekmurska knjiga, Terminov Mali katekizem, SAZU, Razprave 2, Ljubljana' 1956; Truberiana, SAZU, Raz­ prave 3 (1958); Prispevki k protireformacijsiki dobi 1—18, SR 4, 7, 9, 11 (1951, 1954, 1956, 1958) in vrsta manjših razprav ter člankov v SR in drugod. 4 Prvotno besedilo je bilo že leta 1960 objavljeno v zbirki Portreti beo­ grajske založbe Nolit pod naslovom .Primož Trubar. Dopolnjeno besedilo pa je dve leti pozneje izšlo v založbi Mladinske knjige ped naslovom Primož Trubar, Življenje in delo, Ljubljana 1962. 5 Zgodovina slovenskega slovstva 1, Ljubljana 1956, str. 185—260 in 261 do 325. Ferdo Gestrin 256 ZBOROVANJA IN DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Mednarodna historična konferenca o problemih Avstro-Ogrske 1900 «do 1918 v Budimpešti 4.—9. maja 1964. Ze nekaj let se poudarja, da mnogih problemov iz razdobja obstoja nek­ d a n j e habsburške monarhije ni mogoče uspešno reševati samo v okviru zgo­ dovine posameznih narodov ali držav, ki so nastale na njenem ozemlju, in da jih tudi ne more reševati samo historiografija posameznih narodov in novih -držav, ampak je pri tem potrebno mednarodno sodelovanje historikov. Za blokovsko atmosfero, ki je ostala značilna tudi za dobo po skupnem X. med- -narodnam historičnem kongresu v Rimu leta 1955 zlasti za tako občutljiva področja, je pa karakteristično, da so se tudi težnje po mednarodnem sode­ lovanju pri študiju zgodovine habsburške monarhije uveljavljale le v okviru posameznih blokov. V okviru vzhodnih držav so dali prvo iniciativo za skupen -študij problemov habsburške monarhije češkoslovaški historiki že leta 1955, leta 1958 se je pa vršila v Budimpešti prva konferenca historikov vzhodnih •držav o tej tematiki, ki so bili pozneje njeni rezultati tudi objavljeni (Studien zur Geschichte der Österreichisch-Ungairischen Monarchie, Budapest 1961). Na seji iniciativnega odbora v Pragi leta 1962 je bilo sklenjeno, da bo prihodnja konferenca zopet v Budimpešti leta 19*64 in sicer s programom »Historični pro­ blemi avstro-ogrske monarhije 1900—1918«. Že na to sejo je bil vabljen osebno en jugoslovanski historik, ki se pa seje ni udeležil; v letu 1963 so sledila nato .oficialna vabila za udeležbo jugoslovanskih historikov in Zveza zgodovinskih društev Jugoslavije ter Nacionalni komite za zgodovinske vede sta sklenila, da se konference udeležimo; razen tega so bili preko dotedanjega okvira so- -delovanja vabljeni še nekateri historiki iz zahodnih držav. Tako je prišlo do konference v Budimpešti v dneh od 4. do 9. maja 1964. Konference se je udeležilo nad 23 madžarskih historikov in 46 inozemskih historikov, cd teh štirje iz Sovjetske zveze, 11 iz Romunije, trije iz Bolgarije, 11 iz Češkoslovaške, pet iz Nemške demokratične republike, trije iz Jugoslavije, . •štirje iz Avstrije, dva iz Italije in po eden iz Zvezne republike Nemčije (H. -Mommsen), iz Francije (J. Droz) in iz ZDA (Ch. Jelavich). Konference se niso udeležili poljski historiki; to se je motiviralo s tem, da je bila v istih dneh proslava šeststoletnice krakovske univerze; vendar pa poljski historiki tudi že prej niso poslali nikakih referatov ali koreferatov. Iz Jugoslavije smo se konference udeležili docentka zagrebške univerze dr. Mirjana Grossova, znan­ stveni sodelavec Jadranskega instituta JAZU dr. Bogdan Krizman in avtor tega poročila. Na programu konference so bili 4. maja poročila in diskusija o zunanji politiki, 5. maja o problemih agrarne zgodovine in finančnega kapi­ tala, 6. maj je bil prost (določen^ za ogledovanje mesta ali ekskurzijo), zadnje •dni (7. in 8. maja ter 9. maja dopoldne) so bili pa na programu nacionalni 17 Zgodovinski časopis 257 problemi in problemi socialne demokracije. Referati in koreferati na konferenci so bili deloma že pred konferenco razmnoženi na ciklostilu in poslani ude­ ležencem, deloma so pa bili razdeljeni šele na konferenci sami, dan ali vec dni predno so prišli na dnevni red. Določeno je bilo, da naj bodo vsi teksti na­ pisani v nemščini in da naj bo nemščina razpravni jezik konference; tako se je za konferenco pisalo in na konferenci govorilo v dobri ali slabši nemščini; le nekateri romunski in bolgarski historiki so govorili v francoščini. Ob vprašanjih zunanje politike je potrebno omeniti referat sovjetskih historikov K. B. Vinogradova in J. A. Pisarova o mednarodnem položaju Avstro-Ogrske v razdobju 1900-1918, ki je kljub nekaterim pomanjkljivostim važno delo- K B. Vinogradov se je tudi v diskusiji uveljavil kot dober pozna­ valec te tematike.» Nadalje je potrebno omeniti koreferat italijanskega historika Valianija ped istim naslovom, kjer je avtor govoril predvsem o julijski krizi leta 1914 in o politiki Italije.2 Nekaj manjših prispevkov o zunanji politiki so dali tudi madžarski historiki. Na področju agrarne zgodovine je bil zelo tehten referat madžarskega historika T. Kolosse »Statistično raziskavanje družbene strukture agrarnega prebivalstva v deželah avstro-ogrske monarhije (okrog 1900)« kakor tudi nekaj drugih madžarskih prispevkov; te razprave so tudi metodološko zanimive in verjetno je, da se novejša agrarna zgodovina v nasi soseščini nikjer ne goji toliko kakor na Madžarskem. Referat češkega historika Jurija Kfižeka o postanku in razvoju finančnega kapitala v habsburški mo­ narhiji v letih 1900-1914 in diskusija avstrijskega historika E. Marza o razvoju bank vzbujata upanje, da bomo prišli glede razvoja bank, koncentracije kapi­ tala in monopolističnih tendenc polagoma vendar do bolj konkretne slike. V diskusiji o gospodarskih vprašanjih se je opozarjalo na pomembnost sta­ tističnih ter drugih virov in tudi literature iz zadnjega razdobja obstoja avstro- ogrske monarhije, sicer se je pa največ razpravljalo o neenakomerni ekonomski razvitosti posameznih sestavnih delov te monarhije in o tem, ali je ta ne­ enakomerna razvitost posledica gospodarskih in socialnih vzrokov ah posledica nacionalnega zatiranja. Pri razpravi o nacionalnih vprašanjih je moj referat »Nacionalna vprašanja v avstroogrski monarhiji 1900-1914« vseboval iste teze kakor referat za stockholmski kongres leta 1960, vendar se je pa omejeval na tista poglavja in mesta stockholmskega referata, ki pridejo v postev za raz­ dobje 1900—1914, in strnil vso materijo v obliki tez za diskusijo, tako da so te teze zdaj jasne tudi za površne bralce, ki jih prej niso opazili, ker so bile pac omenjene na različnih mestih knjige. K tej tematiki je bil podan tudi koreferat dr M Grossove o nacionalnem vprašanju na Hrvatskem v času krize dualizma, k i ' b o objavljen v JlC. Posebej je potrebno omeniti še referat madžarskega historika L Katusa »O gospodarskih in družbenih podlagah nacionalnega vpra­ šanja na Ogrskem pred prvo svetovno vojno«. O socialni demokraciji m bila i j A Pisarev je avtor dela OsvoboditeFnoe dviženie Jugoslav j anskih na­ rodov Avstro-Vengrii 1905—1914, Moskva 1962, ki bi ga bilo potrebno pri nas kritično oceniti. . . . 2 Leo Valiani objavlja — ob širokem upoštevanju historičnih virov m literature v različnih jezikih nekdanje monarhije - razpravo La dissoluzione dell' Austria-Ungheria (Rivista storica italiana, LXXIII, 1961, str. 2bb—ÓAV, LXXIV 1962 str 52—92, 250—285), ki ni dokončana m ki naj bi dala v do­ končni knjižni obliki sliko celotnega procesa razpada monarhije od dobe pred 1914 do leta 1918. . . s J Križek je bolj izčrpno razvil svoje teze v publikaciji Die wirtscnait- lichen Grundzüge des österreichisch-ungarischen Imperialismus m der Vor­ kriegszeit (1900—1914), Rozpravy Ceskoslovenské akademie ved, Rada spolecen- skych vèd, ročnik 73, sešit 14, Praha 1963. 258 v nobenem referatu podana celotna slika, vse so bili le fragmenti; najširši zna­ čaj je imel referat madžarskega historika T. Erenyija »Socialnodemokratska stranka Ogrske in dualizem«, ki je dal celotno sliko politike te stranke v na­ cionalnih vprašanjih. V diskusiji o socialni demokraciji se je največ govorilo o avstromarksizmu; nekateri diskutanti so zastopali mnenje, da je tradicionalno pavšalno negativno mnenje o njem neupravičeno in da je treba razlikovati med posameznimi predstavniki in dobami, pri čemer so imeli deloma prav, deloma pa šli vendar predaleč; vsekakor je pa razveseljivo, da se je raziska- vanje zgodovine avstrijske socialne demokracije premaknilo z mrtve točke.4 Glede celotne konference je pa treba posebej omeniti veliko aktivnost ro­ munskih historikov, ki so predložili konferenci kar troje kolektivno izdelanih referatov o problemih za celotno monarhijo (za zunanjo politiko, za agrarni razvoj in za nacionalne probleme), poleg tega pa še dvoje koreferatov iz zgo­ dovine Transilvanije. Ti obsežni elaborati vsebujejo zanimive podatke zlasti za romunsko zgodovino, sicer so pa vzbudili na konferenci mnogo pomislekov; kjer se je na konferenci pojavila tendenca, da je potrebno tradicionalna mne­ nja kontrolirati na podlagi konkretnih podatkov, so bili navadno romunski elaborati in romunski historiki tisti, ki so zastopali tradicionalna mnenja in metode; madžarski historiki so kritizirali njihove ekonomske, sovjetski hi­ storik V. M. Turek razne njihove političnozgodovinske teze, jaz se pa tudi nisem mogel strinjati z njihovo tendenco, da enostavno eliminirajo kategorije »zgodovinskih« in »nezgodovinskih« narodov. Širšega značaja je bila diskusija o problemu avstrijskega .naroda, kjer se je o znani tezi, da so se avstrijski Nemci že v času obstoja stare monarhije formirali v poseben avstrijski narod, tezi, ki je vsebovana tudi v romunskem referatu, izrazil zelo skeptično V. M. Türok.5 Diskusijo, ki se je razvila o tem problemu, je mogoče označiti tako, da ne more biti dvoma o tem, da se ten­ denca pojmovati Avstrijce kot poseben narod nemškega jezika pojavlja od 1938 ali 1937 (tedaj se je na stališče posebnega avstrijskega naroda postavila KP Avstrije), uspeh te tendence je pa seveda odvisen predvsem od Avstrijcev samih; nihče se pa ni zavzemal za to, da bi bilo upravičeno projicirati to ten­ denco v razdobja pred temi leti. Na konferenci, ki je seveda obravnavala posebej razdobje med 1900 in 1918, je v splošnem, prevladovalo mnenje, da je bil razpad Avstro-Ogrske neizbežen. List Esti Hirlap je sicer 6. maja ob­ javil intervju z E. Molnârom (šefom madžarske delegacije, ki je tudi začel kon­ ferenco), kjer se je trdilo, da se je diskutiralo v nacionalnem problemu in da je madžarska delegacija zastopala mnenje, da propad Avstro-Ogrske ni bil nujen in da bi jo bilo mogoče spremeniti v federacijo narodov, če bi v njej obstajala revolucionarna partija kakor v Rusiji; v resnici se dotlej o nacional- 4 Medtem ko so sumarni pregledi, ki so izhajali po 1945 (J. Deutsch J. Hannak, F. Strobl itd.), sloneli glede dejstev in virov na delu L, Birugel' Geschichte der österreichischen Sozialdemokratie, I—V, Wien 1922—1925 in dodajali le svoja vrednotenja, se je zdaj ustanovila na Dunaju »Arbeits^ gememschaft für Geschichte der Arbeiterbewegung in Österreich«, ki ima na­ men izdajati znanstvena dela; kot prva publikacija je izšel prvi zvezek dela Hansa Mommsena, pravnuka Theodorja in sina Wilhelma Mommsena, ki se je tudi aktivno udeležil budimpeštanske konference, »Die Sozialdemokratie und die Nationalitätenfrage im habsburgischen Vielvölkerstaat, I (1867—1907)« Wien 1963; izšla je menda tudi že druga publikacija, delo Herberta Steinerja o zgodovini avstrijskega delavskega gibanja od 1867 do 1889. 5 V. M. Turok je avtor glavne sovjetske zgodovine Avstrije v dobi od 1918 do 1938 (Očerki istorii Avstrii 1918—1929, Moskva 1955; Očerki istorii Avstrii 1929—1938, Moskva 1962), kjer se pa o tej tezi ne izraža skeptično. " * 259 ndh vprašanjih sploh še ni diskutiralo in noben govornik ni zastopal takih tez; stvar je bila pojasnjena s tem, da je E-. Molnâr 7. maja na začetku seje izjavil, da je intervju izmišljen. Pozneje je v diskusiji E. Molnâr zastopal podobno mnenje v zelo ublaženi obliki; drugi diskutanti (H. Steiner) so pa opozarjali, da je potrebno upoštevati še druge momente in da ne gre postav­ ljati takih analogij tako mehanično. Precej se je pa na konferenci razpravljalo o mnenju v današnji zahodni historiografiji, da je bilo uničenje Avstro-Ogrske leta 1918 velika napaka; medtem ko so nekateri diskutanti trdili, da je to skoraj splošno' mnenje zahodne historiografije, so drugi (H. Mommsen) opo­ zarjali na to, da takih trditev ne gre posploševati in da so v tem oziru tudi med zahodnimi historiki velike razlike. Na sami konferenci je pa s tem mne­ njem nastopil profesor za novejšo zgodovino Srednje Evrope v Parizu Jacques Droz, ki je z navajanjem vseh mogočih dejstev in argumentov in v poudarjeni razliki od francoskih historikov, ki so se v času prve svetovne vojne zavzemali za uničenje Avstro-Ogrske (t. j . L. Legera, E. Denisa, E. Haumanta in L. Eisen- manna), zastopal tezo, da je bilo potrebno leta 1918 Avstro-Ogrsko reformirati, ne pa uničiti, in da je bilo poznejše stanje slabše od stanja v času stare mo­ narhije, čeprav je priznal, da je danes vsaka misel na njeno obnovo v kakršni­ koli obliki nerealna.8 Proti Drozovemu mnenju, ki na konferenci ni našlo so­ mišljenikov, sem nastopil jaz in opozarjal posebej, da so imeli francoski hi­ storiki v času prve svetovne vojne boljši vpogled v te probleme kakor on, da ne gre -enačiti zelo različnih stališč v socialni demokraciji in delavskem gibanju do problema Avstro-Ogrske, da ne smemo identificirati legitimistične tradicije stare -monarhije z internacionalizmom, in da iz dejstva, da je bilo pred odločilno krizo, ki se začne z vojno v juliju 1914, le malo struj, ki so bile odkrito za uničenje Avstro-Ogrske, ne smemo preveč sklepati, saj tudi francoske revolucije leta 1789 ni nihče organizirano pripravljal, pa ona zato vendar ni slučajen pojav. Konferenca je imela zelo stvaren in deloven značaj, tehnično je pa bila od madžarskih zgodovinarjev odlično, pripravljena. Sklenjeno je bilo, da se naj njeni rezultati objavijo v štirih knjigah, ki naj vsebujejo referate in di­ skusijo; knjiga o zunanji politiki naj izide v Nemški demokratični republiki, o ekonomskih problemih v Romuniji, o nacionalnih problemih na Madžarskem, o socialni demokraciji pa na Češkoslovaškem ali jo naj pa izdajo nacionalni komiteji historikov prizadetih držav; kot rok izdaje se predvideva konec leta 1965. Razen tega se pripravlja izdaja bibliografije del o zgodovini Avstro- Ogrske in njenih sestavnih delov v razdobju 1789—1918, ki so izšla v socia­ lističnih državah po letu 1945; izdajo te bibliografije, pri kateri naj sodelujejo nacionalni komiteji prizadetih držav, so prevzeli romunski historiki. « Jacques Droz izraža take nazore o Avstro-Ogrski in podobne nazore o Naumannovi Mitteleuropa že v svoji knjigi L'Europe Centrale, Evolution historique de l'idée de »Mitteleuropa«, Paris 1960, ki bi jo bilo potrebno kritično oceniti. Fran Zwitter 260 Simpozij o teritorialni in kronološki razmejitvi Ilirov v prazgodo­ vinski dobi. 15. in 16. maja 1964 je bil organiziran v Sarajevu n a pobudo »Centra za balkanološka ispitivanja Naučnog društva SR Bosne i Hercegovine« sim­ pozij z nalogo, da se začne raziskovati Ilire n a Balkanu z raznih vidikov. Za temo je bila tokrat predvidena omejitev Ilirov, tako teritorialna kakor tudi kronološka. У naši državi je bil to> prvi simpozij sploh, ki je obravnaval ilirska vprašanja. Zastopam so pa bili tako lingvisti kakor klasični arheologi in zgo­ dovinarji ter prazgodovinarji. Udeleženih je bilo dokajšno število znanstve­ nikov iz vseh naših republik,, medtem ko tujci zaradi kasnega poziva niso dospeli. Število referentov je bilo majhno. Prvi dan so se zadržali na nekaterih bolj splošnih momentih in - s:e le delnoi dotaknili glavnega, za ta simpozij na­ menjenega problema. Tako je Radoslav Katičič v referatu »Savremeno stanje lingvističke nauke o problemu Ilira« skušal podati jezikovna področja ilirskih provinc na temelju onomastike. Na temelju lastnih raziskovanj je razdelil ilirsko ozemlje na več področij in sicer na jugovzhodno, srednje-dalmatinsko, libumsko, istrsko, venetsko in iško področje. Delno se je dotaknil tudi Pano­ nije, kjer je v nakeltskemu delu Panonije mogel ugotoviti sorodnost z dalma­ tinskim področjem. — Drugi referent Alojz Benac je v referatu »Prediliri, Pro- toiliri i Prailiri« podal nekakšen pregled dosedanjih mnenj o prebivalstvu Balkana pred Iliri na temelju arheloških hipotez. Pri tem je posvetil veliko pozornost raznim premikom in migracijam, ki naj bi se vršile že od kamene dobe dalje. Manj se je pa dotaknil raznih ekonomskih in družbeno razvojnih momentov. — Tretji referent Borivoj Govič je v referatu »Karakteristike materijalne kulture Ilira na njihovem centralnem področju« zajel centralno Bosno z Glasincem in pri tem vzel v poštev nekaj osnovnih elementov pri povezovanju skupnih točk, ki jih' kažejo razna najdišča. Med temi elementi so nekateri splošnega pomena, kot so npr. pokopi oziroma grobovi, ki jih ne gre upoštevati pri razmejitvi ilirskih področij na etnične skupine. Bolj po­ membne so tudi po mnenju referenta razne premične ostalme, kot so npr. keramika, orodje in orožje. Vendar pa glede na zelo slabo raziskane naše kraje ni mogoče priti do realnejših rezultatov. Referent je dalje tudi podčrtal, da na temelju le arheoloških najdb ne bo mogoče etnično opredeljevati tedanjega ljudstva. Šele drugi dan so referenti obravnavali vprašanje razmejitve Ilirov. Mi­ lutin Garašaniri je v referatu »Problem istočnog i jugoistočnog graničnog po­ dručja Ilira« skušal razčleniti materialno kulturo železne dobe v Srbiji in Makedoniji. Dalje je skušal kronologijo prilagoditi srednjeevropskim krono­ loškim načelom. Glede same razmejitve pa na temelju samo materialnih osta- lin ni mogel označiti točnejših meja ilirskih plemen, ki so se vsekakor menjale v krajšem ali daljšem časovnem obdobju. •— Drugi referent Zdravko Maric je v referatu »Problem sjevernog graničnog područja Ilira« skušal dokazovati, da severna Bosna ne spada v sklop ilirskega balkanskega področja temveč pa­ nonskega. — Tretji referent, Stane Gabrovec se je v svojem referatu »Problem sjeverozapadnog graničnog područja Ilira« dotaknil prvenstveno slovenskih kra­ jev. Tukaj je ilirskim plemenom prepustil zelo omejeno področje, glede na nove hipoteze, ki Venete isključujejo iz ilirske skupnosti. Koreferat je bil samo eden in ga je imela Draga Garašanin-, ki je podala nekaj novih elementov v materialni kulturi Srbije. 261 Diskusije, ki so se razvile na temelju zgornjih referatov in v katerih ja sodeloval velik del prisotnih, so bile izredno žive, vendar niso bistveno pri­ nesle nikakršnih realnejših rezultatov. Simpozij je bil dobro organiziran in organizatorji zaslužijo tozadevno vse priznanje. Poleg tega je simpozij tudi popolnoma uspel, prvenstveno pač zato, ker je pokazal vse negativne momente v raziskovanju nekoliko bolj kompli­ ciranega vprašanja. Kljub pritegnitvi raznih družbeno zgodovinskih vej in lingvistike je že ta prvi simpozij pokazal, da še zdaleč ne moremo brez de- tajlnejših preddel pristopiti k reševanju ilirske problematike. Najbolj jasno sa je to videlo že pri samem vprašanju, kaj razumemo pod imenom »-Iliri«. Tako se- je v nekaterih referatih, ravno tako pa tudi pri posameznih diskutantih, jasno videlo, da ti pojmi za mnoge še niso razčiščeni. Ni dvoma, da so se takšni momenti odrazili tudi pri vprašanju razmejitve, kljub nekaterim zelo realno podanim momentom. Še težje pa je z metodološkimi prijemi. Tudi tu se ni pokazala samo pomanjkljivost temveč včasih popolnoma zgrešena metodolo­ gija, ako jo tako sploh moremo imenovati. Tudi osnovni kriteriji pri reševanju niso še ugotovljeni. Zato je bila tudi izjava enega od diskutantov, da sedaj po simpoziju manj vemo o Ilirih kakor smo pa vedeli poprej, popolnoma umestna. Ni dvoma, da bo v bodočnosti posebno' metodologiji potrebno posvetiti več pazljivosti. Nikakor -ni mogoče akceptirati npr. postopek, po katerem se eliminirajo vsi dotični viri, ki nekomu niso všeč ali mu pa ne gredoi v prilog. Dalje je potrebno upoštevati tudi gledišča drugih. Sicer je to danes že nek splošen problem, ki ni prišel do izraza samo na tem simpoziju, temveč se v novejšem času javlja v naši arheologiji skoraj v vseh vejah te stroke. Jasno bo dalje potrebno začrtati kriterije, kaj pravzaprav hočemo in kaj razumemo pod posameznimi izrazi in imeni. Poleg tega bo potrebno postaviti tudi kriterije o samem načinu raziskovanja. Vsekakor je bilo zelo koristno, da so bile na simpoziju zastopane razne veje arheologije poleg zgodovine in jezikoslovja. Takšna koordinacija je nujna, posebno pri bolj kompliciranih vprašanjih, kakor je npr. tudi vprašanje razi­ skovanja Ilirov. Nikakor ni možno, da bi to vprašanje mogla reševati samo ena stroka. Kljub, temu pa, da je nujno potrebno najožje sodelovanje raznih strok, bi vendar menil, da bi bilo najprej potrebno razčistiti posamezna vpra­ šanja, podobno kakor posamezne pojme, in postaviti tudi posamezne kriterije v okviru vsake stroke posebej. Šele tedaj, ko so jasno začrtani rezultati nekega vprašanja v vsaki stroki posebej, je mogoče pri koordinaciji s pridom upo­ rabljati te rezultate tudi v drugih strokah. Tako pa, ko nimamo enotnih gle­ dišč niti v okviru ene stroke in ko prihaja do nesporazuma in kritičnih pri­ pomb v njenem okviru na samem simpoziju, ni dvoma, da še težje prihajamo do nekakšnih splošnih rezultatov. Tudi to je problem, ki ga bo potrebno raz­ čistiti in najti pot za zadovoljivo rešitev, tako da bi se simpoziji o ilirskih vprašanjih čimbolj realno razvijali. Ne mislim se tukaj spuščati v razna razglabljanja in podajati svoje mnenje. Jasno pa je, da današnje gradivo, ki nam služi na voljo in ki ga imamo pred­ vsem v prazgodovini, ne nudi dovolj možnosti niti za razdelitev ilirskih plemen niti za tolmačenje o njihovih premikih, niti o vprašanjih njihovih skrajnih meja, do kam je ta skupnost plemen in ljudstev, ki jo poznamo pod splošnim imenom »Iliri« segala v raznih časih, niti za vprašanje doselitve na Balkan, itd. Poleg tega se pa danes prazgodovina more nasloniti samo na neko določeno število gradiva, ki obsega drobne premične ostaline ter kult mrtvih. Ne glede 262 na dejstvo, da imamo tudi tu izredno veliko praznin pa je vse ostalo kot so naselbine, gradišča, stavbarstvo, ekonomika, itd. sploh še neznano, ter se ni niti začelo raziskovati. Poleg .tega so pa tudi drobne najdbe osredotočene le na posamezne predele in posamezne točke. Zato sodim, dokler ne bo solidno raziskano vse zemljišče ali vsaj v večji meri, kjer se ne bo raziskovalo samo določene objekte, kot so npr. grobišča, temveč vsi kulturni elemeti, dalje dokler se ne bo pristopilo tudi k raziskovanju ekonomike, kultov, religije, družbeno razvojne ravni, itd., toliko časa bodo pač vsi sklepi več ali manj samo pre­ liminarni in pogostoma le hipotetični, bazirani včasih tudi na nedokumenti­ ranih osnovah. J. Korošec 263 XXV. MEDNARODNI KONGRES ORIENTALISTOV ТРУДН ДВАДЦАТћ ГШОГО МЕЖДУНАРОДНОГО КОНГРЕССА BOCTOKOBE- ДОВ. MOCKBA 9—16 АВГУСТА 1960. TOM I —V. ИЗДАТЕЛБСТВО ВОСТОЧНОА ' ЛИТЕРАТУРН MOCKBA 1962 — 1963. Mednarodni orientalistični kongresi imajo za seboj že kar lepo zgodo­ vino, zlasti če pomislimo, da je bila babilonsko-asirska pisava dokončno r a z - vozljana šele 1. 1857. Razvozljanje je bilo uspeh delnih odkritij posameznih učenjakov različnih narodov, zato je ostala še naprej živa zavest, da je za napredek asiriologije potrebno mednarodno kolektivno sodelovanje. Tako se je­ že 1. 1873 zbral prvi mednarodni orientalistični kongres v Parizu, sledili so mu: drugi v Londonu (L 1874), tretji v takratnem Sankt-Peterburgu (1. 1876),. nadaljnji v Firenzah (1878), v Berlinu (1881) itd. Na enajstem kongresu v Parizu ' (1. 1897) je bil sprejet mednarodni statut o sklicevanju teh kongresov, ki d o - loča, da dva zaporedna (redno vsaka tri leta) kongresa ne smeta biti v isti državi (člen VI). Zaradi obeh svetovnih vojn so nastale daljše vrzeli. Po drugi vojni so bili kongresi orientalistov v Parizu (1948), v Carigradu (1951), v Cam- bridgeu v Angliji (1954), v Münchenu (1957), (25. kongres) v Moskvi (1960) in v januarju 1964 (26. kongres) v New Delhiju v Indiji. Predsednik pripravljalnega odbora za 25. mednarodni orientalistični kon­ gres je bil Bobodžan Gafurovič Gafurov, dopisni član Akademije znanosti ZSSR, strokovnjak za Srednjeazijske kulture, gen. tajnik pa je bil asiriolog Igor Mihajlovič Diakonov. Agilni odbor je sedaj v petih zajetnih zvezkih (na skupno 2794 straneh) objavil celotno kongresno gradivo (na posebni prilogi na 52 straneh je dodan alfabetski seznam predavateljev, predavanj in kori- gend). Ker bi količkaj podrobno poročilo o tako obsežnem objavljenem gradivu, preveč naraslo, se bom skušal omejiti na nekaj vprašanj, ki utegnejo najbolj zanimati našo zgodovinsko zainteresirano javnost. Morda bi o posameznih sek-' cijah (indologiji idr.) poročali naši strokovnjaki. Za uvod naj navedem nekaj podatkov o 25. kongresu, iz katerih se razvidi, kako zelo je razgibana in razvejana moderna orientalistika. Kongres je zasedal v Moskovski državni univerzi na Leninovih gričih, k i se imenuje po slovečem ruskem polihistorju M. V. Lomonosovu (1711—1765). Ob otvoritvi dne 9. avgusta 1960 je imel daljši govor takratni prvi namestnik: predsednika ministrskega sveta ZSSR Anastas Mikojan, s čimer je bil splošni pomen kongresa nedvomno poudarjen. V imenu Združenih narodov in UNESCO je zborovanje pozdravil prof. Arnold Kunst. V isti slavnostni dvorani je bi la dne 16. avgusta sklepna plenarna seja kongresa. Na njej so bile sprejete t u d i ustrezne resolucije.posameznih sekcij. Kongresa se je udeležilo 1393 oseb, ki so bile iz 48 držav (med njimi iz; 21 neodvisnih azijskih in afriških držav). Pripravljalni odbor je bil razposlal 1662 povabil k udeležbi, prejel pa je 1616 pritrdilnih odgovorov. Kakor navadno, je tudi tokrat največ (525) udeležencev dala domača država; vrh tega, kakor navaja poročilo (str. 10), se je okoli tisoč sovjetskih znanstvenikov kot gostov udeleževalo kongresnih zborovanj. Med zunanjimi delegacijami so bile večje iz ZDA (125), Anglije (133), iz obeh Nemčij (51 + 83), iz Francije (95), Češko­ slovaške (61), Japonske (54), Madžarske (25), Italije (26) in Indije (41). Iz Jugo­ slavije smo bili trije udeleženci: H. Hadžibegič ter H. Šabanovič kot pred­ stavnika Vzhodnega inštituta v Sarajevu, in pisec tega poročila. 264 Po ustaljeni praksi se kongresna zborovanja vrše po sekcijah, ki zborujejo paralelno. Moskovski kongres je bil spočetka razdeljen na 20 sekcij, zaradi obilnega gradiva so uvedli še nekaj podsekcij, tako da je bilo skupno 29 sekcij in podslekcij. Na njih je bilo podanih skupno 682 referatov, med njimi so bili trije jugoslovanski. Discipline, oz. dežele, za katere so bile organizirane sekcije, so bile: 1. egip- tologija, 2. asiriologija, 3. hetitologija in urartologija, 4. semitologija, hebra- istika in biblična arheologija, 5. bizantologija in sorodne discipline, 6. zgodovina arabskih dežel, 7. arabska filologija, 8. zgodovina Irana, 8 a. Afganistan, 9. iranska filologija, 10. zgodovina Centralne Azije, 11. altaistika (z 2 podsek- cijama), 12. zgodovina Turčije, 13. kavkaska proučevanja (s podsekcijama za kavkaško filologijo in za zgodovino), 14. indianistika (s podsekcijama za filo­ logijo in umetnost ter za zgodovino in filozofijo). 15. južnovzhodna Azija, 16. sinologija (s podsekcijama za kitajsko zgodovino in filologijo), 17. Koreja, 18. zgodovina Mongolije, 19. Japonska, 20. afrikanistika (s podsekcijama za filologijo in za zgodovino). Samo kratko naj se dotaknem tistih sekcij, ki so za jugoslovansko orien- talistiko posebno zanimive. V egiptološki sekciji (I, 70—168) — njen načelnik je bil prof. V. I. Avdiev — je bilo 29 referatov (med referenti jih je bilo 7 iz ZSSR, po 4 iz Francije in Madžarske, po 3 iz ZDA in Anglije, po 2 iz Kanade in NDR, po eden iz Zvezne rep. Nemčije, Danske, Nizozemske in Egipta). Avdiev je obravnaval izvor pisave v Starem Egiptu (L'origine de l'écriture en ancienne Egypte) (I, str. 117—128), nekateri referenti so poročali o novih tekstih, ali obravnavali starejše tekste ali podrobna vprašanja (N. M. Postovskaja: Ali so kraljevski grobovi v Abydosu kënotafi) (I, 111 ss.). B. V. Bothmer je poročal o evidenti­ ranju starih egiptovskih Skulptur, Rolf Ibscher o posebno uspešnem konser- viranju egipčanskih papirov. Drugi so poročali o svojih domačih egiptoloških zbirkah (v Strasbourgu, v Swansea muzeju). Tudi o vlogi Nilovih poplav, o zagovarjanju bolezni, arhitekturnih problemih, metriki, filoloških vprašanjih je bilo govora. Preko egiptovskih mej je posegel samo I. Katzneison (iz Mo­ skve), ko je razpravljal o državni organizaciji v Nubiji. V asiriološki sekciji (I, 169—266) — načelnik akademik V. V. Struve — je bilo med 28 referenti: 12 iz ZDA, 6 iz ZSSR, 3 iz NDR, 2 iz ČSSR, po eden iz Francije, Zap. Nemčije, Danske, Avstrije in Izraela. — Težišče zanimanja se je očitno premaknilo na sumerščino. Samuel N. Kramer (Philadelphia) je citiral besedilo iz številnih fragmentov obnovljene pesnitve o smrti mito­ loškega Dumuzija (Tammuza), kralja-pastirja v Uruku (njegov naslednik je bil epski junak Gilgameš). Thorkild Jacobsen (Chicago) je obravnaval pes­ nitev o Enmerkarju in gospodu (= mestnem vladarju) iz Aratta. O poreklu Sumercev je predaval V. Christian (Avstrija), V. V. Struve (Leningrad) je dokazoval, da so že Sumerci uporabljali puščico< za orakel (Die Frage der Existenz eines Pfeilorakels in Šumer). O delovanju prvih mezopotamskih pi­ sarjev je razpravljal Maurice Lambert (Pariz). A. Goetze (New Haven) je predložil izpopolnjen seznam imen starih kraljev iz mesta Kiša. O uspehih danskih izkopavanj v Perzijskem zalivu (Bahrein, Failaka v Kuvaitu, Abu Dhabi v Omanu) je poročal T. G. Bibby (Aarhus). Več referatov se je bavilo s posameznimi napisi, z mitološkimi problemi, zlasti pa s filološkimi. O pr­ votnem pomenu in o zemljepisnih mejah Mezopotamije je razpravljal J. J. Finkelstein (Berkeley). Družbeno strukturo v stari akadski dobi (pred 2000) je analiziral I. J. Gelb (Chicago); strukturo huritske družbe (na podlagi klino- pisnih ploščic iz Arraphe / = Kerkuk/ in Alalaha) je obravnavala N. Jankovska 265 {Leningrad). Novo razlago besede š u d u t u v ploščah iz mesta Nuzi je zago­ varjal E. R. Lacheman (Wellesley). G. R. Meyer (NDR) je poročal o ureditvi Prednjeazijskega muzeja v Berlinu. Jos. Klima (Praga) je obravnaval »nekatere probleme klinopisnih prav«. O socialni in gospodarski zgodovini Sumerja in Akkada se je razvila podrobnejša diskusija (I, str. 243 ss.). Med referati sta t i l i upoštevani tudi matematika (A. A. Vajman, Leningrad; K. Vogel, München) in astronomija (I. Veselovskij, Moskva). V sekciji za hetitologijo in urartologijo (I, 267—314) — načelnik G. A. Melikišvili — je bilo 15 referatov. Med referenti jih je bilo 6 iz ZSSR, 3 iz ZDA, po 2 iz Francije in Turčije, po eden iz Anglije in Jugoslavije. Hetitološki referati so bili pretežno jezikoslovni (Ronald A. Crosslahd, Sheffield; V. Ivanov, Moskva; I. Dunajevskaja, Leningrad; E. Laroche, Strassbourg). O hetitskem pravu in njegovem razmerju do drugih klinopisnih prav (Le droit hittite parmi les droits cunéiformes) je predaval poročevalec. — Zanimivo in pregledno poročilo o sovjetskih izkopavanjih v Armeniji, kjer so v Arin-Berdu in v Karmir-bluru izkopali ostanke urartejskih trdnjav Erebuni in Teišebaini sta podala V. Piotrovsky (Leningrad) in K. Ohanesian (Jerevan). O prebivalstvu teh dežel in njegovi vlogi v zgodovini Starega vzhoda je predaval G. A. Meli­ kišvili (Tbilisi = Tiflis). S kartografskimi problemi (za Urartu) se je bavil S. T. Eremjan (Erevan), o vplivih Urartejske civilizacije na civilizacijo perzij­ skih Ahemenidov je razpravljal R. Ghirsman (Paris), o arheoloških dokazih za stike z Malo Azijo Machteld J. Mellink (Brynk Mawr). — O svojih izkopa­ vanjih v Mali Aziji sta poročala arheologa Tahsin Özgüc (v Altintepe) in Nimet özgüc (v Kültepe) (oba iz Ankare). V (XII) sekciji za zgodovino Turčije — načelnik A. F. Miller — sta preda­ vala tudi turkologa Hamid Hadžibegić (Sarajevo): Osmanli imparator lugunda cizye (II, 429 s.) in H. Sabanović (Sarajevo) Sistema administrativnogo delenija u Osmanskoj imperii (II, 470). Naše poročilo bi zares nesorazmerno naraslo, ako bi naštevali referate vseh sekcij, kakor je zbrano v kongresnih aktih. Saj npr. indianistika sama zajema v IV. zvezku 295 strani s 56 referati, ki obravnavajo jako raznovrstne probleme: kulturnozgodovinske, ki segajo od prazgodovine (prazgodovinska kultura imenovana po mestu Harappa; Mohenjo Darò) do druge svetovne vojne (str. 143 ss.), pravne, filozofske (Rabindranath Tagore, str. 201 ss., 211 ss.), verstvene, sociološke, vprašanja o slikarstvu in muziki. Kongresni akti zajemajo zelo obsežno gradivo. Organizacijskemu odboru, zlasti pa njegovemu tako požrtvovalnemu sekretarju I. M. Diakonovu moramo biti za tako hitro opravljeno nelahko delo zares hvaležni — predvsem pa tudi zato, da je širokosrčno sprejel celotno besedilo posameznih referatov. Objav­ ljeni akti 25. orientalističnega kongresa hranijo za vsakega interesenta s kate­ rega koli področja dragoceno študijsko in orientacijsko gradivo. Hkrati pa tudi živo pričajo o velikem razmahu moderne orientalistike, ki zajema proučevanje vseh kultur od zapadne afriške obale do Tihega oceana. Naš jugoslovanski delež je pri tem še precej skromen, treba bo, da ga s pri­ zadevnostjo povečujemo! V. Korošec 266 OCENE Hans Gille, Michel Beheims Gedicht »Von der statt Triest«. — Zeit­ schrift für deutsche Philologie, 77 (1958), 259—281; 78 (1959), 50—71, 291—309; 82 (1963), 90—91, 420. Leta 1963 je poteklo pet sto let od obleganja Trsta po Benečanih, ki je trajalo od 4. julija do 21: novembra leta 1463. Trst je takrat, sicer pod go­ spostvom avstrijiSkih Habsburžanov, živel v notranjosti na svoj avtonomen način. Tudi kar 'se tiče gospodarstva. Prav gospodarski razlogi so bili prven­ stveno vzrok, da so Benetke skušale doseči politično oblast nad mestom Trstom. Benetkam ni šlo v račun, da so Tržačani, podprti od svojih avstrijskih po­ litičnih gospodarjev skušali uravnati trgovski promet iz zaledja na svoje mesto in luko, odvrniti ga od starih potov, ki so mimo Trsta peljali v beneško Istro in njene luke, zlasti V Koper. Zaledju, posebno še trgovcem iz slovenskih dežela je pa pot v beneško Istro iz raznih razlogov bila bolj po godu, kar je seveda položaj in napetost med Benetkami, Trstom in Avstrijo le še bolj zamotalo. Predvsem so Benetke stremele doseči neomejeno kontrolo in monopol nad pro­ dukcijo in izvozom soli, v čemer je bil tedanji Trst kaj pomemben faktor in močan konkurent solarnam, ki so bile v političnem in gospodarskem območju beneške republike. O sporu za Trst leta 1463 imamo na razpolago vir, ki je bil v dosedanji literaturi povsem prezrt. To je historična pesem Mihela Beheima »O mestu Trstu« (Von der statt Triest), bolje rečeno »o obleganju mesta Trsta po Be­ nečanih in njegovi obrambi«. Mihel Beheim (1416—1474) je avtor številnih historičnih in političnih pesmi o dogodkih in osebah dobe, v kateri je sam živel. Za zgodovino balkanskih dežel naj omenim pesem o bitki pri Varni (1444), pesem o krščanski odpravi proti Beogradu (1456) in pa pesem v vlaškem vojvodu Drakulu. Pesem o ob­ leganju Trsta leta 1463 je za več kot trikrat obsežnejša od teh; šteje 3255 ver­ zov. Je pomemben vir ne le za zgodovino Trsta, marveč tudi sosednjih dežela in za poznavanje vloge, ki je šla Trstu v mednarodnem dogajanju tistega časa. Sam tekst pesmi je objavil leta 1916 v šolskem izvestju gimnazije mesta Schweinfurt v Nemčiji Heinrich örtel po edinem tedaj ohranjenem rokopisu o njej, ki se je nahajal v biblioteki te gimnazije, ki ga pa danes ni več, kajti postal je žrtev bomb v drugi svetovni vojni. Objava v letih prve svetovne vojne in v šolskih izvestjih je bila pač vzrok, da niti naša niti italijanska historio­ grafija tega vira ni poznala in upoštevala, tako na primer ne tudi Fabio Cusin v svojem velikem delu II confine orientale d' Italia nella politica europea del XIV e XV secolo (dva zvezka, Milano 1937). Hans Gille je v razpravi, ki jo tukaj naznanjamo, pedal hvalevreden razbor virov, kritično oceno in komentar Beheimove pesmi. Pesem »o mestu Trstu« vsebuje najprej nekaj kratkih podatkov o starejši zgodovini mesta, ki leži »med Furlanijo, Istro in Slovensko marko, pod Krasom 267 ob morju«. Po nekaterih navedbah iz zgodovine Trsta v starem veku preide avtor bežno na dve obleganji Trsta po Benečanih v letih 1288—1289 in 1368—1369 ter nato na glavno tèmo, obleganje po Benečanih leta 1463. Živo in na drobno, v obliki nekakega vojnega dnevnika opisuje avtor dogodke tega leta, kako je prišlo do avstrijsko-beneške vojne in do< obleganja mesta. Glavni poročevalec o dogodkih v- in okoli Trsta mu je bil Veit Perl, po rodu kot se kaže Žid, mitničar v Trstu, za časa obleganja neke vrste oficir za preskrbo, iz najbližje okolice tržaškega glavarja Ludvika Kozjaka, ki ga Gille imenuje glavnega junaka naše pesmi. Poglavitni zunanji dogodki za časa obleganja, ki je začelo 4. julija so bili: prihod Kozjakov, ki je preko Doline prodrl v Trst in sprva vodil obrambo mesta; trdovratne bitke okoli Prošeka; prošnja za vojaško pomoč poslana na Kranjsko, od koder jo je pripeljal Gašper Črnomaljski, ki je v zadnjih tednih obleganja vodil obrambo mesta; v novembru zopet bitke okoli Prošeka; vmes več izpadov oblegancev iz mesta, pa zopet premirje zaradi pokopa padlih; obleganje z ladij od morske strani; nove prošnje za vojaško pomoč, ki se je zbirala in bila pripravljena da pride iz "Vipave. Med vsem tem se vrste zelo nazorni in podrobni opisi o stiskah in pomanjkanju v obleganem mestu, našte­ vanje raznih vojnih poveljnikov in sektorjev, podatki o beneškofilski stranki, ki j e poslala poslanstvo v Benetke in še marsikaj drugega. Končno je prišlo- do pogajanj za mir in konca obleganja, ki mu 21. novembra sledi odhod avstrij­ skih in beneških čet. Trst je sicer ostal v avstrijski posesti, toda Benetke vkljub temu, da se jim ni posrečilo mesta zavzeti ne smemo imenovati poraženo stranko. Trgov­ cem iz Kranjske in drugih severnih dežela je bila slejkoprej odprta pot v Koper in druge beneške luke v Istri. Utrjene postojanke Mokovo, Socerb in Novi grad so ostale beneške in Tržačani so smeli svojo sol izvažati le v Be­ netke. Avtor razprave, ki jo naznanjamo, ugotavlja na koncu kaj prinaša Behei- mova pesem novega in izvirnega preko tega, kar smo iz drugih virov doslej vedeli za to poglavje iz- zgodovine tržaškega mesta. Predvsem je omeniti po­ drobnosti iz časa obleganja in o razmerah v mestu. Le Beheim omenja boje za Prošek ter pripravljanje druge kranjske odprave Trstu v pomoč, ki se je zbi­ rala v Vipavi. Točno je iz Beheimovega pripovedovanja razbrati tudi obstoj dveh strank med tržaškimi meščani, avstrijske in beneške. Pesem o Trstu spada med najboljše tovrstne Beheimove stvaritve. Pesniku se je posrečilo podati snov. skoraj tako kakor da bi bil dogodke sam doživljal. Na razpolago so mu bili podrobni podatki iz vrst udeležencev bitke za Trst leta 1463. M. Kos Desanka Kovačević, Trgovina u srednjovekovnoj Bosni, — N a u č n o društvo NR Bosne i Hercegovine, Djela, knjiga XVIII, odjeljenje istori j- sko-filoloških nauka, knjiga 13, Sarajevo 1961, str. 216 + grafikon. Publikacija »Trgovina u srednjovekovnoj Bosni« je prvo večje znanstveno delo Desanke Kovačević. Naučno društvo Bosne i Hercegovine ji je tako omo­ gočilo izdajo doktorske disertacije. Doslej se je o gospodarskem življenju sred­ njeveške Bosne pisalo sorazmerno malo. Do neke mere je bilo obdelano samo rudarstvo. Konstantin Jireček, ki je v svojih delih precej pisal o gospodarskih stikih Dubrovnika z zaledjem ter navajal pri tem številne podatke, je večjo 268 pozornost posvetil Srbiji kot Bosni. Delo D. K. predstavlja torej prvi korak k širšemu obravnavanju enokomskega razvoja Bosne v srednjem veku. Avto­ rica skuša osvetliti ta razvoj z več aspektov. D. K. je razdelila svojo disertacijo na tri dele. V prvem delu obravnava razvoj trgovine do konca XIV, stoletja (str. 9—40), drugi del je posvečen raz­ voju in napredku trgovine od začetka XV. stoletja do leta 1463 (43—136), v tretjem delu pa podaja analizo trgovine od začetka XV. stoletja do leta 1463 (139—201). V uvodu poudarja, da je njeno delo sad proučevanja vseh vidikov trgovine v okviru bosenske feudalne države od XII. stoletja do padca Bosne pod Turke. Pri obravnavanju zajame tista področja Bosne, ki so se v ome­ njenem obdobju nahajala v okviru bosenske srednjeveške države. Zaradi tega D. K. ne omenja v svojem delu enega najpomembnejših bosenskih rudnikov, Srebrenico. Celotna problematika je obdelana v posameznih temah, ki obravnavajo razna vprašanja v zvezi s trgovino. V prvem delu knjige, ki zajema XIV. sto­ letje, se dotakne sledečih vprašanj: promet z jadranskim primorjem, pred­ meti in obseg trgovinske menjave, napredek v razvoju trgovskih odnosov ter razširitev trgovinskih stikov, nosilci trgovine, gospodarski načrti Tvrtka I. V drugem delu knjige, ki je posvečena XV. stoletju, so obdelam glavni čini­ telji v bosenski trgovini srednjega veka: Dubrovčani, prebivalci dalmatinskih mest, italijanski trgovci, domači vladarji in fevdalci ter domači bosenski trgovci. V poglavju, kjer govori o vlogi Dubrovnika, razpravlja o trgovskih odnosih Dubrovnika z bosenskimi vladarji in fevdalci, o organizaciji in pred­ metih dubrovniške trgovine; v poglavju, kjer obdela dubrovniške kolonije, p a oriše pravni položaj kolonij, življenje v njih, razvoj teh naselbin in gospo­ darsko aktivnost. Tretji del je posvečen v celoti analizi trgovine v Bosni od 1400 do 1463. V posameznih poglavjih se dotakne razvoja rudarstva, trgovskih potov in dajatev ter trgovskega prometa. V tej zvezi jo zanima predvsem uvoz in izvoz, proizvodi bosenskega gospodarstva v okviru evropskega tržišča in denarni promet. Težišče njenega dela je na obravnavanju gospodarskega razvoja Bosne v XV. stoletju. Za to obdobje ima na razpolago največ podatkov. D. K. sicer omenja trgovske stike Bosne z mesti srednje Dalmacije in tej problematiki posveti posebno poglavje, toda njena raziskovanja so tu oprta predvsem na literaturo ter razne izdaje virov. Na nekaterih mestih se sklicuje tudi na podatke, ki jih je našla v beneškem arhivu. Ti sporadični beneški viri doka­ zujejo, da bi se v beneškem arhivu verjetno našlo še precej gradiva, ki b'i pojasnilo razna vprašanja v zvezi s trgovskimi stiki med Bosno in dalmatin­ skimi mesti ter Benetkami. Zato dobi človek pri čitanju njenega dela vtis, da! je avtorica večji del pozornosti posvetila trgovskim stikom Bosne z Dubrov­ nikom, čeprav sam naslov dela obljublja več. Izdelava samega dela je torej zasnovana prvenstveno na doslej neobjavljenem arhivskem gradivu dubrov- niškega arhiva. V dubrovniških notarskih knjigah so se namreč ohranili prvo­ razredni podatki o bosenski trgovini prav zaradi tega, ker je Dubrovnik zavze­ mal posebno mesto v trgovini srednjeveške Bosne. V njenem delu pridejo do izraza zelo zanimivi metodološki prijemi. Pri reševanju nekaterih vprašanj se opre na serijo Debita notariae, ki je bila doslej premalo upoštevana. Med drugim se v zadolžnicah, ki jih notarji v Du­ brovniku vpisujejo v svojo notarsko knjigo Deb. not. (iz dneva v dan, iz leta v leto), omenjajo kot dolžniki tudi številni trgovci iz Bosne. Podatki o teh zadolžitvah, ki jih D. K. spremlja skozi daljše razdobje, so omogočili avtorici, da je prikazala zanimivo sliko kreditnega udejstvovanja določenega sloja bo- 269 senskih trgovcev. Iz knjig Debita zvemo o trgovski aktivnosti ljudi iz zaledja mnogo več kot iz katerega koli drugega vira. Debita so tudi takšen vir, ki omogoča sistematične raziskave. Zaradi strukture vira je morala D. K. pod­ krepiti večkrat svoja izvajanja s tabelami in grafikoni. Brez dvoma se tu čuti vpliv Braudelove šole. Razdrobljene podatke o količini uvoza ali izvoza neke trgovske robe, o cenah, ki so raztreseni v notarskih knjigah različnih serij dubrovniškega arhiva ali pa podatke o dolgovih, ki so registrirani v seriji Debita, velikokrat sploh ni mogoče podati drugače kot v tabelah. V poglavju, v katerem razpravlja o dubrovniških kolonijah v Bosni, je uporabila poseben metodološki prijem za ugotavljanje številčnega stanja teh dubrovniških kolonij. Izhodiščno točko za reševanje tega vprašanja predstav­ ljajo imenovanja konzulov in sodnikov s strani Malega sveta. Naloga teh konzulov in sodnikov je bila, da rešujejo spore med Dubrovčani v posameznih mestih in trgih Bosne. Takšno imenovanje, ki se je vršilo za vsak spor po­ sebej, je vsebovalo praviloma pet imen: konzula, dveh sodnikov, tožitelja in tožnika. D. K. je morala opraviti izredno zamudno delo, da je izpisala vsa ta imena, ki so vpisana v zapisnikih zasedanja Malega sveta (serija Consilium Minus), in na podlagi njih ugotovila, koliko članov so štele dubrovniške kolo­ nije v bosenskih trgih. Objavljeno delo o bosenski trgovini v srednjem veku je zelo originalno in sloni na skrbnih analizah ter dobri, precej izčrpni dokumentaciji, vendar je treba opozoriti na nekatere pomanjkljivosti ter izreči nekatere kritične pri­ pombe. Delo je zasnovano na nekem določenem konceptu. Osnovna nit, ki je nakazana v naslovih uvodnih poglavij, se večkrat izgubi zaradi tega,' ker je delo preveč razbito na posamezna manjša poglavja. V okviru posameznih poglavij se namreč večkrat vrača na iste probleme (npr. kreditiranje, trgovina s srebrom, delovanje posameznih vidnejših trgovcev ipd.). Pri obravnavi neka­ terih zelo pomembnih vprašanj se omejuje le na splošne ugotovitve. Manj­ kajo nekatere podrobnejše analize na primer: kreditnega poslovanja, vloge velikih dubrovniških trgovcev na bosenskem tržišču, delovanja trgovskih družb itd. Sedmo poglavje drugega dela knjige je posvečeno delovanju domačih trgovcev. Na podlagi podatkov iz Debita je obdelala dve vprašanji: 1. »Ude­ ležba domačih ljudi v trgovskem prometu« in 2. »Obseg poslovanja domačih trgovcev«. Njihovo udejstvovanje je obdelala z dveh vidikov: a) na področju cele Bosne in b)" v posameznih krajih. Razvoj in aktivnost domačih trgovcev zasleduje iz leta v leto na podlagi skupnega letnega zneska dolgov, ki so jih napravili pri dubrovniških trgovcih. Pregled zadolžitev domačih trgovcev v XV. stoletju je razbit na več časovnih obdobij: od 1400—1417, 1418—1435, 1436 1445 in 1446—1463. Ta razdelitev je formalistična. Zdi se mi, da bi bilo pravilneje, če bi razdelitev oprla na politični razvoj Bosne v obravnavanem obdobju ter pri tem upoštevala nekatere pomembnejše mejnike v razvoju, na primer: Teto 1430 — vojna Dubrovnika z Radoslavom Pavlovičem, leto 1451 začetek vojne med Dubrovnikom in hercegom Stjepanom. Vtis imam, da avtorica ne pozna dobro strukture vira Debita notariae, kot tudi celotnega obsega in gibanja kreditne trgovine v obdobju, ki ga obravnava. Zato so njeni zaključki včasih prehitri in premalo pretehtani. Serija Debita je namreč več­ krat pretrgana — nekatere knjige so uničene, druge precej poškodovane. Zato zlasti v začetku XV. stoletja ugotovimo v tej seriji precejšnje praznine. Knjiga XII v seriji Debita obsega leta 1400—1405, knjiga XIII leta 1418—1421, knjiga XIV leta 1426—1430. Iz tabel to ni razvidno. Človek dobi na prvi pogled celo vtis, da v vmesnih obdobjih intenzivnost kreditnega udejstvovanja bosen- 270 skih trgovcev izredno pade. D. K. komentira: »Već od 1406. godine nivo zadu­ živanja postepeno pada. Doduše za godine koje slijede nedostaju knjige Debita sve do 1417. godine« (str. 109). Mislim, da bi bilo treba v opombah k tabelam dati več pojasnil o stanju v seriji Debita ter o ohranjenosti posameznih knjig. Kako nevarni lahko postanejo takšni zaključki bi posebej opozoril ob obdobju, po letu 1446. Za to obdobje ugotavlja D. K., da »naročito od 1446. godine zadu­ ženja domačih trgovaca postaju sve manja, tako da u daljem periodu od deset godina, 1446—1456. g. — njihov ukupan iznos nije bio veći od 886 dukata. . . . Potrebno je takodje, posebno naglasiti, da registrirani dugovi datiraju iz 1447. in 1448., a naročito iz 1449. godine, jer od 1450. njihova visina u tolikoj: mjeri opada da se gotovo više i ne mogu uzeti u obzir« (str. 112). Slučajno sem v seriji Diversa notariae odkril knjigo zadolžnic za leti 1446 in 1447. Danes je uvrščena v to serijo kot knjiga XXXI. V dubrovniškem arhivu je precej primerov, da je knjiga ene serije zašla med knjige druge serije. Pregled zadol­ žitev bosenskih trgovcev po ietu 1446, če upoštevamo omenjeno knjigo, se- precej spremeni. Ugotovimo lahko celo, da se je vrednost kreditnega poslovanja z Bosanci v letih 1446 in 1447 zelo dvignila. Leta 1446 dobijo Bosanci na kredit 1352 dukatov in 1997 perperjev (sklenjenih je bilo 37 kreditnih pogodb, omenja se 35 bosenskih trgovcev). D. K. navaja v tabeli, da so dobili na kredit le 40 dukatov. Leta 1447 pa je znašal kredit 1079 dukatov in 1942 perperjev (29 kred. pogodb, 22 dolžnikov). V tabeli D. K. se za leto 1447 omenja le 134 dukatov. V teh dveh letih stopijo v ospredje trgovci iz sledečih krajev: Cernice (leto 1446: 606 dukatov in 1300 perperjev; 1447: 38 dukatov in 30 per­ perjev), Foče (1446 :281 dukatov, 1447 : 82 dukatov), Drijeve (1446 : 46 dukatov, 1447 : 300 dukatov in 1000 perperjev), Trebinja (1446 : 201 dukat in 520 perper­ jev, 1447 : 219 dukatov in 166 perperjev), Goražda (1446 : 52 dukata) in Praće- (1447 : 219 dukatov). Tabele, v katerih prikazuje intenzivnost kreditiranja v posameznih letih, so pomanjkljive. D. K, navaja le skupno vsoto, ki so jo dobili Bosanci na. kredit pri Dubrovčanih. Nikjer pa ni omenjeno število dolžnikov Bosancev, ki so se v omenjenem letu zadolžili, kot tudi ni omenjeno število kreditnih, pogodb. Kajti ni vseeno ali je dobil določeno vsoto na kredit nek dolžnik naenkrat ali pa predstavljajo vsote v tabelah seštevek dveh, treh ali celo- več dolgov. Prav tako ni vseeno, če je omenjena vsota v tabeli kredit enega ali več dolžnikov. Zal moram opozoriti, da so vsote, ki so navedene v tabelah zelo pro­ blematične. Primerjal sem jih namreč z lastnimi izpiski iz serije Debita in ugotovil precejšnje razlike. Za primerjavo sem izdelal tabelo le za neka­ tera leta: Leto 1401 1402 1403 1404 1405 1418 1429 1440 1448 1449 1450 1459 Voje 1596 2774 39 1253 2534 838 2241 2108 310 825 340 569 Dukati Kovačević 398 810 — 1024 250 515 957 198 146 420 84 — Voje 571 607 50 1110 834 752 923 5063 201 80 81 673 Perperi Kovačević 54 52 — — 118 507 744 _ — — — 27L Iz tabel ter iz komentarjev k tabelam ni razvidno, kakšen kriterij je zavzela D. K. pri izpisovanju doâznikov Bosancev ter pri izračunavanju vsot. Zato je težko ugotoviti, zakaj obstajajo takšne razlike. Zdi se mi, da v tabe­ lah ni upoštevala trgovcev dolžnikov iz nekaterih manj pomembnih herce­ govskih krajev. Nikjer tudi niso omenjeni trgovci iz Drijeve, ki se v zadolž- nicah zelo pogosto omenjajo kot dolžniki. Ti trgovci so .morali uživati v Dubrovniku velik ugled, saj so dobivali na kredit zelo velike vsote. Isto bi lahko trdili za trgovce iz Cernice, ki jih kot dolžnike sploh ne omenja. Njihovo kreditno udejstvovanje naj prikaže naslednja tabela: Drijeva Cernica "" o4 1 4 0 2 duk 1 4 0 3 duk yp 571 duk 1196 yp 121 duk 833 УР b УР ИО 1 4 0 4 duk 1405 d f " » ouk 1 4 2 9 duk 1 4 4 0 duk 1 4 4 6 duk 1 4 4 7 duk 970 yp 622 • • 164 1 4 4 8 duk 1 4 4 9 duk 1450 У Р D U duk 1459 y p а д у duk yp 261 81 1021 114 yp — 466 47 123 yp — 1300 duk 46 606 yp 1000 30 duk 300 38 УР -^ ! 17 - 95 371 106 25 44 62 — Trgovci iz teh krajev po intenzivnosti kreditnega udejstvovanjà ne zaosta- jajo za trgovci iz Prače, Foče in Goražda, ki jim D. K, posveča posebno pozornost. V'tabelah tudi ni upoštevala številnih Vlahov, ki se v zadolžnicah omenjajo kot dolžniki. Poudaril bi, da bo za obdobje od leta 1400 do 1405 težko ugotoviti točne številke obsega kreditnega prometa. Knjiga XII, v katero so notarji vpisovali zadolžnice omenjenih let, je od vlage zelo poškodovana. Pisava je na, nekaterih mestih tako zbledela (predvsem v spodnjem delu knjige), da je tekst številnih zadolžnic praktično nečitljiv. Podobno je s knjigo XXIV, kjer je ožgan zgornji del knjige (približno 6 cm), tako da so vse zadolž­ nice, ki so bile vpisane v tem delu knjige, uničene. Zato so vsote v tabelah za leta 1401—1405, 1448 in 1449 zelo relativne. D. K. bi morala v opombah opozoriti na poškodovane knjige. Vse tabele, ki govorijo o zadolžitvah bosen- 272 sk ih trgovcev, grafikone in preračunavanja v procente je treba v delu D. K. "vzeti v določeno rezervo. Zelo bi bilo koristno, če bi primerjala višino kreditov, ki so jih dobili Bosanci, s celotnim obsegom kreditne trgovine v posameznih letih. Ugotovila bi lahko, da je obseg kreditne trgovine na splošno, še posebej pa velja to za kreditiranje Bosancev, v precejšnji odvisnosti od celotnega političnega in gospodarskega razvoja v zaledju Dubrovnika. V tabelah sicer ugotavlja, da j e okrog leta 1403 nastala v kreditnem poslovanju neka kriza, toda ne pove­ zuje te krize z vojno bosenskega vladarja Ostoje proti Dubrovniku. Zato so podatki v tabelah in komentarji k tabelam precej statični. Ko ugotavlja pove­ čanje kreditnih poslov z bosenskimi trgovci v tridesetih letih XV. stoletja, bi .mora la v večji meri upoštevati napredek in razvoj tekstilne produkcije v Dubrovniku. Nabava tkanin na kredit je morala biti zelo privlačna. Končno pride na podlagi tabel do zaključka, da predstavlja leto 1450 končno mejo, d o katere lahko zasledujemo aktivnost domačih trgovcev v kreditni trgovini. :Po tem letu postanejo njihove zadolžitve zelo majhne, oziroma se bosenski trgovci v kreditnih pogodbah sploh ne omenjajo več.- Res je, da od 1450 do 1463 najdemo v Debita zelo malo bosenskih trgovcev dolžnikov. Toda če imamo pred seboj celotno sliko kreditne trgovine, lahko ugotovimo, da iz Debita ne izginejo samo bosenski trgovci, temveč tudi dolžniki iz Srbije in drugih pre­ delov dubrovniškega zaledja. Zaradi turškega prodiranja in turških napadov s e je politična situacija na Balkanu zelo poslabšala, kar je vplivalo tudi na trgovske odnose. Domači trgovci iz zaledja niso bili več v Dubrovniku deležni tistega zaupanja kot prej. Kreditiranje domačih trgovcev j-e postalo tvegano. -Škoda, da je D. K. zaključila svoje delo z letom 1463. Po tem letu se namreč izredno poveča število bosenskih trgovcev, ki trgujejo v Dubrovniku in skle­ pajo kreditne pogodbe. V tej zvezi bi opozoril tudi na neko načelno vprašanje in sicer, koga lahko smatramo za bosenskega trgovca in kako so ti v virih označeni. V XIV. stol. s e bosenski trgovci označujejo s splošnim nazivom »de Bosina«. V virih XV. stoletja je takšno označevanje zelo redko, pač pa se označujejo po krajih liivanja ali delovanja, npr.: »de Narento«, »de Gorasde«, »de Sotovisegrad« ipd. Z a nekatere trgovce sem tudi ugotovil, da so tekom let menjali svoje biva- sišče. Na primer: dolžnika Božidar Radmilovič in Radivoj Vukojević sta leta 1446 označena kot prebivalca Foče (Div. not. XXXI, fol. 73' — 29. V.; 165' — 10. XII), leta 1448 pa kot prebivalca Prače (Deb. not. XXIII, fol. 154 • 5. I.). D. K. pa je popolnoma prezrla tiste trgovce, ki so označeni kot »mercator in INarento« ali »mercator in Bosina«. To so verjetno pretežno Dubrovčani, ki so stalno delovali na omenjenem področju. Tudi delovanje teh trgovcev bi bilo treba upoštevati v razpravi ter prikazati njihovo udejstvovanje v kreditni trgovini. Navedel bi samo nekaj podatkov o dolžnikih, ki so označeni kot ^mercator in Narento«. Leta 1401 dobi 7 trgovcev na kredit 850 perperjev in 711 dukatov, leta 1402 8 trgovcev 166 perperjev in 838 dukatov, leta 1403 3 tr­ govci 188 perp. in 68 duk., leta 1404 5 trgovcev 530 perperjev in 100 dukatov robo mora trgo­ vec vložiti kapital, običajno pa je odločitev prepuščena družabniku, ki posluje s kapitalom. V številnih kolegancijah, ki poslujejo na področju Bosne se omenja srebro kot predmet investicije. Sredi XV. stoletja, ko doseže proizvodnja du- brovniškega sukna svoj prvi višek, so bile registrirane številne pogodbe trgov­ skih družb, v katerih so sklenili družabniki, da bodo namenili za trgovanje do­ ločeno količino dubrovniškega sukna. Na tej podlagi bi lahko ugotovili, kakšne količine sukna so izvažali Dubrovčani v Bosno. Slika bi bila seveda relativna. D. K. se dotakne poslovanja trgovskih družb na področju Bosne le mimogrede. Ko razpravlja o tem vprašanju na str. 63, ni povsem jasno ali gre za trgovske družbe ali za pogodbe o prenosu robe, ki naj bi ga opravili Vlahi. Večina pogodb o sklepanju trgovskih družb je vpisanih v serijo Debita, ki jih pa D. K. v razpravi ne upošteva. Ne morem se tudi strinjati s sledečo ugotovitvijo D. K., ko razpravlja o trgovskih družbah: »Izgleda da u XIV vijeku još nije bilo uobičajeno udru­ živanje trgovaca koji odlaze u Bosni, jer su vijesti o tome vrlo usamljene. . . Zato, od početka XV vijeka pa nadalje, postoje pouzdani podaci koji izričito govore o sklapanju društva« (str. 62). Če pregledamo in analiziramo pogodbe trgovskih družb, ki so bile vpisane v Debita v XIV. stoletju, pridemo do za­ ključka, da se v pogodbah zelo redko omenja smer potovanja. Običajno so pogodbe narejene po nekem določenem formularju, kjer je rečeno, da bo socius tractans trgoval »in Ragusio et extra Ragusium, per aquam et per terram ubi- que locorum«. Tekst je imel seveda lahko tudi več variant. Šele od začetka XV. stol. so pogodbe trgovskih družb v tem pogledu preciznejše ter se zelo pogosto določa področje na katerem sme družabnik trgovati (Bossina, Sclavonia, Ro­ mania itd.). V pogodbah trgovskih družb, ki so nastale v XV. stol., pogosto 18* 275 naletimo tudi na klavzulo, da traktator ne sme prodajati blaga na kredit. Ponavadi se omenja ta prepoved v tistih pogodbah, v katerih se kot smer potovanja označujejo predeli v dubrovniškem zaledju. Vsote so v zadolžnicah označene na različne načine. Označene se v per- perjih, dukatih ali pa v valutah tujih, predvsem italijanskih dežel. V tride­ setih letih XIV. stol. se v zadolžnicah omenjajo tudi križni groši (srbski novci). Na nekem mestu ugotavlja D. K. sledeče: »Bosanci ne uzimaju, kao u prvoj polovini XIV vijeka, na zajam samo perpere već i dukate u većim iznosima« (str. 35). Ta ugotovitev se ne ujema povsem z načinom vpisovanja vsot v knji­ gah Debita. Do leta 1352 (Deb. not. knjiga III) so vsote v zadolžnicah označene izključno s perperji. Morda sem našel dva ali tri primere, da je kredit izražen v dukatih. Po letu 1352 pa je redno, da so vsote dolgov vpisane v dukatih ali perperjih, včasih celo v obeh valutah. V obdobju od 1352 do 1370 so vsote v zadolžnicah označene tudi na sledeč način: »yperperos vigintiquinque ad ducatos«. To pomeni, da je dobil dolžnik izplačan kredit v perperjih, vrniti pa ga mora v dukatih. Zato se od tega časa v zadolžnicah vedno pogosteje omenja tudi razmerje med dukatom in grošem. Ne strinjam se tudi s formulacijo, da Bosanci jemljejo na kredit perperje ali dukate. Iz teksta zadolžnice je raz­ vidno, da mora dolžnik vrniti posojilo v valuti, ki je označena v zadolžnici. V tabelah D. K. posebej navaja vsote v perperjih, posebej pa v dukatih, zato na podlagi takšnih tabel težko ugotovimo dejansko vrednost kreditov. Bolje bi bilo, da bi vsote preračunala v eno valuto in to v dukate ali perperje. Trgovska roba se v zadolžnicah, v katerih se kot dolžniki omenjajo trgovci iz zaledja, zelo redko omenja. Našel sem nekaj primerov zadolžnic, v katerih se dolžniki iz Drijeve obvezujejo, da bodo svoje dolgove krili s srebrom (npr.: Deb. not. XXIII, fol. 50, 50' — 20. V. 1447). Pri analizi rokov v zadolžnicah avtorica pravilno ugotavlja, da so bili za trgovce iz zaledja zelo kratki. Plačilni termin je v obdobju od 1446 do 1450 za dolžnike iz Bosne praviloma en mesec. Nekateri dolžniki se obvežejo tudi, da bodo kredit poravnali v dveh ali treh mesecih. Toda vprašanje je, ali je rok odvisen od višine kredita, kot pojasnjuje na nekem mestu D. K. (str. 129). Na podlagi dosedanjega proučevanja rokov v dubrovniških zadolžnicah moram ugotoviti, da rok ni bil odvisen od višine kredita ampak od drugih vzrokov, za katere iz skopega teksta zadolžnice ne zvemo. Zdi se mi, da je precejšnjo vlogo pri določevanju roka igrala okoliščina, kako daleč je bil oddaljen kraj iz katerega je bil dolžnik doma. Seveda pa je bil lahko rok odvisen tudi od drugih pogojev, na primer od načina dobave trgovske robe (v zadolžnicah, kjer se omenja srebro, je običajno rok dobave 1 leto). Zal D. K. ni izkoristila še neke možnosti, ki jo nudijo zapiski v Debita. Na podlagi marginalnih beležk ob zadolžnicah bi lahko ugotovila, kako so dolžniki Bosanci vračali svoje kredite. Kjer je to možno, bi lahko na podlagi datumov, s katerimi so oprem­ ljene marginalne beležke, ugotovila ali so se držali rokov ali ne, ter na kakšen način so vračali, naenkrat ali v obrokih. Zelo zanimiv je tudi tretji del knjige, ki je posvečen analizi trgovskega prometa. D. K. podrobno obdela razne vrste trgovske robe, ki so bile predmet uvoza in izvoza. Ko govori o trgovini s srebrom se dotakne tudi vrste srebra, ki je poznan pod imenom »argentum de plico«. Na podlagi podatkov v trgovski knjigi bratov Kabužić »izuzima mogućnost da je pliko srebro poticalo iz Sre­ brenice, u obzir dolaze jedino ostali rudnici bosanske države . . . naime Kre­ ševo, Fojnica, Dusina, Deževica i Ostružnica« (str. 167). Podatki, ki sem jih našel v nekaterih zadolžnicah, govorijo drugače. »Argentum de plico« so kopali tudi v Srebrenici. Dolžnik Nikola Sorkočević se je obvezal Marinu Gučetiću, 276 da mu bo za dolg v roku treh mesecev izročil »libr. 8, une. 3 et sagio duo argenti plichi boni de Srebreniza« (Deb. not. XIX/15' — 20. I. 1439). Na po­ doben način se je obvezal tudi Stjepan Bavželić. Svojemu upniku Stjepanu Gučetiću bo za dolg izročil »libr. sex argenti boni de plico de Strebrenica« (sic) (Deb. not. XXV, fol. 74' — 15. XI. 1449). Vprašanje je tudi, kaj razumemo pod »terra gleta«. Dvomim, da je to svinčena ruda, kot tolmači D. K. (str. 170). Verjetno je bila to neka surovina, ki se je uporabljala pri barvanju sukna. Trgovini s tkaninami je posvetila precej pozornosti. V prvi vrsti omenja tuja sukna, medtem ko navaja zelo malo podatkov o uvozu dubrovniškega sukna (te bi našla, če bi podrobneje proučila pogodbe trgovskih družb). Mne­ nja je tudi, da je produkcija sukna v mestu Novi, ki jo uvaja herceg Stjepan, brez praktičnega pomena. Dejstvo je, da je ohranjenih zelo malo vesti, ki osvetljujejo razvoj manufakture v Novem. V dubrovniškem arhivu sem našel dodatno pogodbo k neki zadolžnici, kjer se omenjajo »panni de Novi«. Ta po­ datek do neke mere pojasnjuje kvaliteto tega izdelka. D. K. omenja tudi uvoz florentinskega sukna v Bosno ter navaja posebno vrsto »benetini de Floren- tia« (str. 180). Pravilno' bi bilo »beretini«, kajti tudi v Dubrovniku izdelujejo v XV. stoletju neko vrsto sukna, ki ima to oznako (npr.: »pannos decern bere- tinos cinquantino» bonos«, Deb. not. XXIII, fol 64 — 1447). Zaradi slabega poznavanja strukture Debita ter sistema vpisovanja za- dolžnic, je prišlo v njeni disertaciji tudi do spodrsljaja:, katerega bi rad po­ pravil. D. K. posebej obravnava delovanje enega najpomembnejših bosen- skih trgovcev Braila Tezalovića. Med drugim navaja tudi podatek, da se je leta 1429 skupaj z Radićem Ozrisaljićem tudi Bosancem zadolžil pri Dobrov- čanu Pavku Sorkočeviću. Obvezal se je, da bo dolg v višini 160 dukatov po­ ravnal v srebru (str. 118). Kreditna pogodba pa ni nastala leta 1429, kot na­ vaja D. K. ampak je bila sklenjena 18. I. 1427 (Deb. not. XIV, fol 85'). Dne 8. avgusta 1429 je dal Pavel Sorkočevič zadolžnico ponovno registrirati, ker jo je nameraval poslati izven Dubrovnika v terjatev. Ob takšni priložnosti so namreč zadolžnico ponovno prepisali v arhivsko serijo Diversa cancelariae (Div. caric. XLV, fol. 276). Netočen je tudi citat na str. 149 v opombi 55, kjer D. K. navaja sledeče podatke: »despot Stefan Lazarević mogao je isterati 1417 za zakupninu samo srebreničke carine 3100 litara srebra, oko 62 000 perpera ili 248 000 dukata . . .«. To je seveda nemogoče, če računamo, da je bilo v tem času razmerje med dukatom in grošem 1 : 34. Pravilno bi bilo torej 24 800 dukatov (glej M. Dinič, Za istoriju rudarstva u ' srednjovekovnoj Srbiji i Bosni, I deo, str. 88, Beo­ grad 1955). Verjetno gre tu za tiskovno napako. Žal moram ob téj priliki pod­ črtati, da je v tekstu tiskovnih napak veliko. Disertaciji D. K. je dodan zelo izčrpen in obsežen povzetek v franconskem jeziku (190—200) ter enoten register krajev, osebnih imen in pojmov (201—216). Knjigi je priložen tudi grafikon, ki nazorno prikazuje razvoj dubrovniških naselbin v Bosni v prvi polovici XV. stoletja. Delo D. K. je brez dvoma tehten doprinos naši zgodovinski znanosti in še posebej obravnavanju ekonomskega razvoja Bosne v srednjem veku. Opozorila je na mnoga vprašanja, ki doslej 'sploh še niso bila predmet znanstvene ob­ ravnave ter jih, z ozirom na razpoložljiv arhivski material, obdelala. Opra­ vila je v mnogih pogledih pionirsko delo ter zato zasluži vse priznanje. Mnogo nakazanih vprašanj pa še vedno zahteva podrobne obravnave v obliki po­ sebnih monografij. Kljub navedenim pomanjkljivostim in napakam- je njena disertacija izpolnila precejšnjo vrzel v naši historiografiji. dr. Ignacij Voje 277 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, 2. del (1805—1848), Ljubljana 1964, str. 349. Drugi del obsežne Schmidtove monografije zajema zgodovino šolstva v približno zadnjem polstoletju naglega razkroja fevdalizma. Začetek te dobe v zgodovini šolstva na Slovenskem označuje »Politična šolska ustava«, torej novi, po vrstnem redu drugi osnovnošolski zakon v habsburški monarhiji iz leta 1805 — veljaven z nekaterimi spremembami oziroma dopolnili do leta 1869 — a zaključuje jo revolucionarno 1848. leto. Zgodovino' šolstva na Slovenskem v tem obdobju je avtor zajel v tri raz­ vojne faze. V prvi obravnava — v dveh poglavjih: Prva leta novega osnovno­ šolskega zakona ter Gimnazijske in višje študije v prvem desetletju 19. sto­ letja — razvoj šolstva od uveljavitve novega zakona za osnovne šole do francoske okupacije dela slovenskih dežel. Avtor je tu podrobno opisal osnov­ nošolski sistem po »Politični šolski ustavi« in dal vzrokom nastanka in ciljem tega zakona še poseben poudarek; a ureditev gimnazij je prikazal na podlagi zbirke odlokov in predpisov za upravljanje in ureditev gimnazij (Gymna­ sialcodex). Vendar se mi zdi, da bi bilo pri tem potrebno bolj upoštevati oziroma proučiti dejansko stanje. Kajti tudi v tem času se je, podobno kakor v vsem poznejšem obdobju, dejansko stanje verjetno mnogokje več ali manj razlikovalo od zakonskih predpisov. Ob osnovnem šolstvu se je avtor ustavljal zlasti pri naslednjih problemih: vloga osnovne šole v tem času in vzroki, ki so ovirali njen razvoj, odnos cerkve do šole, financiranje šol in materialno stanje šol ter učiteljstva, dalje, vsebina in metoda učnega dela, učne knjige, uporaba slovenskega jezika v šoli, šolski obisk in vzroki za vsekakor neugodno stanje v tem pogledu na Slovenskem, pri čemer se je še posebej zadržal na problemu otroškega dela, in, končno, pri nedeljskih šolah. Ko je obravnaval gimnazije in višji študij, je avtor prikazal zlasti ureditev pet- in šestrazrednih gimnazij, ki jih je bilo tedaj na širšem, slovenskem ozemlju deset, dalje njihov predmetnik, vsebino in način pouka, a še posebej je obravnaval učni kader, ki ga za prvo desetletje 19. stoletja ceni na komaj petdeset profesorjev. Ob višjih študijih pa se je pisec ustavil predvsem na filozofskem študiju, tako na licej ih kakor tudi na univerzi. V drugo fazo razvoja šolstva v tem obdobju je avtor zajel šolstvo Ilirskih provinc, katero je tu, v poglavju Šolstvo v dobi Ilirskih provinc, prvič iz- črpneje in v celoti opisano. Čeprav se je nova organizacija šolstva uveljavila le na delu slovenskega ozemlja in je tudi tu trajala le kratko dobo, je vendar kot razvojna stopnja precej pomembna. Kajti kakor, mnogokje drugje tudi na tem področju ni moglo brez sledu in vplivov izginiti vse, kar je bilo ustvar­ jeno v času Ilirskih provinc. Predvsem je značilno francosko obdobje v zgo­ dovini šolstva na Slovenskem zaradi tega, ker so dali Francozi slovenskemu jeziku večjo veljavo (čeprav je osnovno šolstvo tedaj na splošno cela ne­ koliko upadalo v primerjavi s prejšnjim, časom), dalje, ker je bila uvedena enotna osnovna šola in ker se javlja v Ljubljani prvič na slovenskih tleh zaključen visokošolski študij. Tretja, v mnogočem zaključena faza v razvoju šolstva na Slovenskem je v tem obdobju po avtorju tako imenovano predmarčno šolstvo. V njej obravnava — v poglavjih: Osnovno šolstvo, Strokovno šolstvo in Gimnazije in višje študije — vsa bistvena vprašanja teh stopenj šol in študij na slo­ venskih tleh. Zlasti izčrpno in obširno so obdelani problemi in vsa bistvena vprašanja osnovnega šolstva (šolska mreža, število šol, odnos staršev do šole, vloga cerkve v šolstvu, otroško delo in obisk šole, slovenski jezik v osnovni 278 šoli, nedeljske šole; učni kadri, materialni položaj šolstva in učiteljev, šolanje in pedagoška vsebina učiteljevega izobraževanja in cilji te vzgoje, vprašanje dekliških šol za učiteljice, moralni in policijski pritisk na učiteljstvo, pedagoški tisk; vsebina in idejnoet pouka, ki ju je šolska oblast urejala pod vidiki po­ litičnega in družbenega sistema, dalje vloga slovenskega jezika in slovenskih učbenikov ter jezikovno stanje na osnovni šoli pred revolucijo). Zanimive so ;po svoji strani tudi avtorjeve ugotovitve o strokovnem šolstvu predmarčne dobe na Slovenskem in zlasti o gimnazijah ter višjih študijih, pri katerih je :zajel predvsem naslednje: ureditev gimnazij po avstrijski reokupaciji, poskusi reforme gimnazij, odnos šolskih oblasti do družbene strukture dijakov na .gimnaziji in do profesorskega kadra, organizacija in vsebina višjih študij, 1er nadzor nad študenti in profesorji. Posebej pa se je pisec v obširnem po­ glavju dotaknil tudi pedagogike kot učnega predmeta filozofskih študij. V njem je podrobno opisal ne le vsebino tega študija, ki se je uveljavljal med izbirnimi predmeti filozofskih študij v Avstriji od začetka 19. stoletja dalje, temveč tudi stolice za ta študij na Slovenskem, personalno politiko pri izbiri učnih kadrov in učbenike pedagogike. Pri tem naj zlasti podčrtam avtorjevo ugotovitev, da je ta pedagogika le životarila, ker so jo dušili reakcionarni in konservativni uradni idejni pogledi absolutistične dobe, in da je za naše pedagoško izročilo mnogo bolj pomembna marsikatera Kumerdejeva, Linhar­ tova in Vodnikova pedagoška misel, kakor pa skoraj pol stoletja trajajoča predavanja take pedagogike na tedanjih treh najvišjih šolskih zavodih na Slovenskem (liceja v Celovcu in Ljubljani, filozofski učni zavod v Gorici). Vendar pri tem ne gre zanikati, da je ta pedagogika vendar odigrala praktično pomembno vlogo zlasti glede usposabljanja za profesorski poklic in da je vnašala v študij prvič tudi elemente »strokovne« izobrazbe. Spričo tega, ker tudi za ta del Schmidtove monografije veljajo že za prvo .Tcnjigo navedene kvalitete /glej oceno v ZČ 17 1963/, bi tu poudaril samo nekaj stvari, o katerih se mi zdi, da bi jih bilo vredno posebej omeniti. V tej drugi knjigi svoje obširne razprave avtor ni prikazal šolstva samo z naj­ važnejših aspektov in z vsemi poglavitnimi problemi, marveč je v mnogo več­ jem obsegu kakor pri prvi knjigi in tudi znatno globlje in bolj zrelo povezoval zgodovino šolstva s celotnim zgodovinskim dogajanjem obravnavanega časa. A. zanj je bila poglavitna značilnost boj za ohranitev vsega starega, boj proti novim naprednim protifevdalnim silam in idejam, ki so jih te sile predstav­ ljale. V tem boju pa je fevdalna reakcija dajala šolstvu zelo pomembno vlogo. -Odtod vsekakor tudi izredno zanimanje državnih oblasti za učne in vzgojne cilje ter za vsebino šolskega dela, česar ne moremo reči za materialno stanje šolstva in šolnikov, ki so bili zaradi dviganja cen v tem času celo slabše na­ grajevani kakor v terezijansko-jožefinskem obdobju. Učne in vzgojne cilje so namreč podrejale koristim obstoječega družbenega in političnega sistema ter boju proti vsemu naprednemu. Zato je bilo seveda še toliko bolj po­ membno, da je avtor sledil vsem znakom rasti naprednih idej, kakor so se pojavljale in so odsevale skozi šolstvo na slovenskih tleh, in seveda tudi težnjam, da se vendarle uveljavijo posamezni elementi buržoazne didaktike. Posebno pozornost je pisec posvetil razvoju vseh tistih elementov v zgodovini šolstva in pedagoške misli, ki so vplivali na krepitev slovenskega narodnega prebujenja, prav tako pa tudi na proces, ki nas je iz družbeno obglavljenega ljudstva spreminjal v narod, pri čemer je imelo nastajanje slovenske inteli­ gence še-posebno važen delež. Vrednost dela dokazujejo številne, mnoge med njimi zelo dragocene, nove ugotovitve in na skrbni analizi virov sloneči zaključki oziroma popravki 279 trditev v dosedanji literaturi. Vsekakor je izredno zanimivo, naj omenim vsaj to, da je delavstvo, konkretno rudarji v Idriji, že v tem obdobju kazalo n a j ­ boljši odnos do šole in je zanjo celo samo nosilo stroške. Prav tako je na drugi strani, vsekakor ne le za Slomška, ki jo je izrekel, marveč tudi za precej močan krog najhujše reakcije na Slovenskem, značilna misel, naj bi se šole številčno omejile, da se ne bi mogli širiti »zmotni nauki« na Slovenskem. Odtod tudi nadaljnja Slomškova zahteva, da je treba okrepiti versko vzgojo, češ,. da se zmotne novotarije vedno bolj širijo celo med preprostim ljudstvom. »Temu zlu, ki se je tako razpaslo,« pravi, »bomo kos le s temeljitim poukom glavnih resnic naše svete vere«. Drugi del Schmidtove monografije znova potrjuje, da smo z njo dobili bogat prispevek ne samo za zgodovino šolstva, temveč tudi za poznavanje- splošnega zgodovinskega razvoja na slovenskih tleh. _ , _, . . Geschichte der Technischen Hochschule in Wien. Nach neuge funde­ nem Aktenmater ia l bearbeitet. Von Dipl. Ing. D r Phil. H(edwig) Gollob. Wien 1964, 104 str., 8°. 2e v drugi polovici 18. stoletja so se v Avstriji pojavili predlogi za us ta­ novitev inštituta za izobraževanje tehnikov, trgovcev in industrijcev, ki bi imel tudi značaj tehniškega vodstva države.. Cesar Franc se je osebno izredno zanimal za to akcijo in preskrbel finančno podlago s tem, da je zanjo določil presežke dohodkov državnega blagovnega prometa in dohodke davka na vele­ trgovino. V prav neugodni dobi francoskih vojn je nameravani inštitut že pred formalno ustanovitvijo nastal takorekoč v posameznih delih (realna a k a ­ demija, kabinet tovarniških izdelkov, kabinet modelov, manufakturna risarska šola). Po večletnih pogajanjih med posameznimi inštitutu je cesar 28. XI. 1812 dal osnovna načela, 17. III. 1815 pa edikt o ustanovitvi politehničnega inštituta (Polytechnisches Institut). J. Prechtl, določen za prvega direktorja, je izdelal glavni organizacijski plan. Kot učilišče za trgovino in industrijo je PI obsegal pripravljalni razred, komercialni in tehniški oddelek, potem pa tudi muzej z zbirkami in mehanično delavnico, nameravali so tudi ustanoviti društvo pri­ jateljev industrije. Pritegnili so dobre predavatelje posameznih strok, d o ­ ločili plače za osobje, izdajo letne publikacije (Jahrbücher des polytechnischen Instituts) in porabo pristojbin študentov za povečanje biblioteke. Študijski del je oskrbovala dvorna študijska komisija, gospodarski del dvorna komora. Pr i vključitvi prej samostojnih inštitutov je prišlo včasih do trenj, ki so se pa vedno »diensthöflich« reševala in rešila. Že 9. X. 1814 je J. Prechtl izdelal tudi stavbni program. Najprej so kupili in adaptirali stavbo barona Sina (okraj Wieden), kjer je bila 6. XI. 1815 slovesna otvoritev, 14. XI. 1816 pa so- položili temeljni kamen nove stavbe, ki je bila 1818 gotova. Pri odličnih pre­ davateljih je število študentov od 50 prvega leta hitro in stalno rastlo, inštitut, se je udeležil razstav 1815, 1839, 1845, industrija in trgovina sta za takorekoč »svoj« inštitut dali prostovoljne denarne prispevke, občinstvo se je sploh za­ nimalo za njegovo delo in obiskalo posebna javna predavanja, in novo p o ­ večanje stavbe (1836/1839) le bilo 1841 gotovo. Revolucija 1848 je pomenila udarec za PI. Ko je direktor Prechtl po ukazu zahteval od legije tehnikov oddajo orožja, je bil nevarno ogrožen, pouk se je- 280 moral v maju 1848 zaključiti in se je začel nanovo šele v novembru 1849. Po revoluciji je nastalo »neražpoloženje« in ko se je še Bezard, asistent PI, za­ pletel v ogrsko zaroto, je postal PI za javnost »zarotniško gnezdo«, in sledila je vojaška direkcija 1852—1858 z ostrejšimi disciplinarnimi predpisi. A v tej dobi se je tudi značaj inštituta začel spreminjati; prvotno združeni deli so se zopet osamosvojili: 1857 se ustanovi trgovska akademija, 1865 muzej za umetnost in industrijo, 1867 se opušča mehanična delavnica. Reorganizacija inštituta 1865 vsebuje 4 strokovne šole (poznejše fakultete) in 1 spdošni od­ delek z rektorjem na čelu. Komercialni oddelek je izginil, zgine prvotni na­ men tehniškega vodstva države, inštitut dobiva značaj visoke šole. Z 1. 1866- začenja, skupaj z drugimi tehničnimi visokimi šolami, boj za enakopravnost z Univerzo, ki se konča s splošnim zakonom 10. IV. 1872, ko dobi tudi naslov Technische Hochschule. Statut 1. 1875 da podlago za nadaljni razvoj, 1878 sledi uredba o izpitih, organizacija 5 fakultet, 1901 pravica za doktorat tehniških znanosti, 1904 odobritev naslova Rector magnificus, 1909 zopet povišanje stavbe- in postavitev novega trakta. Nastopa doba sodelovanja s prej odklonilno Uni­ verzo. Prva svetovna vojna je pomenila drugi udarec: število študentov je takoj padlo, po končani vojni pa je nastala brezposelnost mženerjev kot posledica krčenja državnega teritorija. Tehnična visoka šola se je mogla v glavnem udejstvovati le z učbeniki (prevedeni tudi v tuje jezike) svojih strokovnjakov in z udeležbo na razstavi v Chicagu 1934. Tretji hudi udarec pa je bila nemška okupacija Avstrije 1938—1945: dunajska TVŠ je utonila v množici nemških visokih šol, 27 njenih učiteljev, (tudi redni profesorji) so jo morali zapustiti. 1945 so preselili najvažnejše objekte v Strobl pri Salzburgu, na Dunaju so preostali preprečili požar TVŠ. Rektor Holey, ki se je 1945 vrnil, da konča svoje 1938 prekinjeno rektorsko leto, je našel opustošeno TVŠ. Z malimi sred­ stvi so znova začeli, prva leta s pomanjkanjem predavateljev, število študen­ tov je rastio posebno za panoge obnove. Ustanovili so center za dokumen­ tacijo 1955, katedro za atomsko teorijo in atomsko fiziko 1956. Od 1938 sem nejasni položaj profesorjev, izpitov, naslovov absolventov so rešili z zakono­ dajo 1948, 1950, 1956, tudi problem tujih študentov (npr. madžarskih beguncev 1956). Prišla je pomoč iz inozemstva, Marshallov plan, Unesco, štipendije, iz­ menjava študentov, profesorjev in znanstvenikov publikacij. Pri Aspangškem kolodvoru je kupljeno zemljišče za drugo veliko poslopje TVŠ. To je slika 150-letnega razvoja, ki jo pred nami razgrne avtorica, zgo­ dovinarka, ki je polna službena leta prebila na biblioteki TVŠ in biblioteki Univerze (razen let nacistične dobe, ko je bila deportirana). Posebno podrobno analizira predzgodovino in temeljna statuta 1815 in 1865. Zaključi svojo študijo s seznamom direktorjev. PI (1814—1866), s seznamom rektorjev PI in TVŠ (1866—1902) in rektorjev (Rectores magnifici) TVŠ (1903—1963) ter z regesti važnih aktov (1767—1962). Koristno bi še bilo imensko kazalo v tekstu omenje­ nih predavateljev in nas bi še posebno zanimal seznam profesorjev in štu­ dentov, ker med njimi, tako med profesorji kakor med študenti, so bili naši rojaki, dokler nismo imeli lastnih tehniških visokih šol. Seveda bi to obseg publikacije izredno povečalo. V seznamu uporabljene literature (nad 3 str.) je tudi zastopan J. Slokar s svojo Geschichte der österreichischen Industrie und ihre Förderung durch Kaiser Franz. Dr. M. Pivec-Stelè 23L Dušan Kermavner, Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884—1894. Ljubljana 1963, založila Cankarjeva založba, str. 462. Knjiga Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884 do 1894 je v slovenskem zgodovinopisju prvo obsežno in z vso znanstveno akribijo napisano delo iz zgodnje dobe delavskega oziroma socialnodemokratskega gi­ banja na Slovenskem. Ze samo dejstvo, da je knjiga zajela v obravnavo eno doslej najbolj zanemarjenih področij slovenske zgodovine, ji daje poseben pomen. Avtor je delo sicer skromno označil kot prikaz, vendar je mnogo, mnogo več kakor samo to. V knjigi res v precejšnji meri govore neposredno viri sami s številnimi citati, toda avtor je njihovo vsebino podvrgel izčrpni analizi in medsebojni primerjavi. Popolnoma na novo je obdelal mnoga vpra­ šanja, ki so jih starejša zgodovinska dela pomanjkljivo in zelo pogosto tudi nepravilno reševala. Pri tem je probleme, ki jih je zajel v knjigi, seveda v mejah, ki so jih dopuščali mnogokje zelo maloštevilni viri, pripeljal do naj­ višje možne jasnosti. Prav tako je avtor dal za čas od »krvavškega« procesa (1884) do prvih majskih proslav (1890), ki je bilo doslej skoraj popolnoma neobdelano, prvo kritično analizo socialnodemokratskega gibanja na Sloven­ skem. V knjigi je cela vrsta globokih ocen, važnih ne samo za zgodovino delavskega gibanja marveč tudi za slovensko zgodovino sploh. Mnogokje pa je avtor prešel, na njemu lasten način, tudi v široko sintezo. S Kermavner j evo knjigo je torej to obdobje iz zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem pred prvo svetovno vojno prvič obdelano tako na široko, tako konkretno in vseskozi kritično. Ob knjigi, ki jo je pisec razdelil na šest poglavij (Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo v stagnaciji in krizi [1884—1887], Razmah socialnode- mokratske akcije v Ljubljani in v Trstu leta 1888, Od Hainfeldskega kongresa do rudarske stavke in do poskusa z »Novim časom« [1889], Prvomajska mani­ festacija in stavkovni val leta 1890, Obdobje »Delavskega lista« [1890—1891] in Od »Delavskega lista« do prvega obdobja »Delavca« [1891—1893/4] in jim dodal še krajši predgovor in pogovor, lahko sledimo — večkrat tudi do mnogih podrobnosti — ne le konkretnemu procesu rasti slovenskega socialnodemo­ kratskega gibanja v dobro desetletje trajajočem obdobju in boju slovenskega proletariate za svoje osnovne pravice v istem času, marveč tudi idejni rasti tega gibanja, socialnodemokratskemu internacionalizmu, odnosu delavskega gibanja do narodnosti in nacionalnega vprašanja, boju za splošno, enako in neposredno volilno pravico in drugim problemom, ki jih je avtor zajel, a prav tako tudi težavam, s katerimi se je gibanje spoprijemalo ter kako jih je pre­ magovalo. Hkrati s podobo razvoja slovenske socialne demokracije je avtor v širokem pregledu prikazal tudi razvoj socialne demokracije v avstrijski polovici habsburške monarhije. Zlasti se je zaustavljal pri avstrijski nemški socialni demokraciji, v kateri so že od ustanovnega kongresa v Hainfeldu rasle leali avstromarksizma »kot posebne inačice socialnodemokratskega vulgarnega marksizma, ki je sicer gojila njegovo revolucionarno frazeologijo, hkrati pa se oddaljevala od resnične revolucionarne poti, ki bi bila vodila k ljudski revo­ luciji, to je k mobilizaciji nezadovoljnih ljudskih množic za zlom vladajo­ čega avstrijskega podfevdalnega sistema narodnostne neenakopravnosti«. Z razvojem slovenske socialne demokracije, ki je bila ta čas - omejena predvsem na nekaj središč: Ljubljano, Trst, Trboveljske revirje, ki se jim šele v letu 1894 priključuje tudi Celje, pa je avtor v razpravljanje ves čas pri­ tegoval tudi odmeve tega dogajanja pri obeh buržoaznih taborih, ki sta bila večino tega časa še povezana v skupnem narodnopolitičnem gibanju, a prav 282 tako njune vsakokratne reakcije na vsak nastop delavskega, socialnodemo- kratskega gibanja. Tu je poleg poskusov, da bi delavstvo pritegnili v »na­ rodno« gibanje, značilno zlasti stališče liberalne struje, katerega je zavzela v odnosu do socialne demokracije v času neposredno po ločitvi duhov in organi­ zacijski povezavi klerikalcev na Kranjskem. Na drugi strani pa ne gre spre­ gledati razvoja krščansko socialne misli na Slovenskem, kakor mu je sledil pisec, ki je zaključil svoje delo z letom 1894 med drugim tudi zato, ker se je tedaj že izoblikovani in zakoreninjeni socialni demokraciji na slovenskih tleh »postavil po robu z organizirano krščanskosocialno akcijo med delavstvom dr. Janez Ev. Krek«. Delo zajema sicer časovno relativno kratko obdobje, ki pa je iz različnih vzrokov zelo pomembno. V tem dobrem desetletju se je namreč v slovenskem delavskem gibanju izvršil preokret iz radikalno socialističnega, to je iz socia­ listično anarhističnega, v socialnodemokratsko gibanje v pravem pomenu be­ sede. Pri tem se je le-to seveda zgledovalo in povsem sledilo avstrijski nemški socialni demokraciji, v kateri je pod Adlerjevim vodstvom na mesto radikalne miselnosti stopila socialnodemokratska miselnost, »ki je pri vsej gojitvi na­ videzne neprilagodljivosti vladajočemu sistemu omogočala odstopanje od za­ ostrovanja boja proti njemu«. Bila je to doba boja za ohranitev, razširitev in utrditev idej socializma, ki so bile po udarcu avstrijskih državnih oblasti po »krvavškem« procesu (1884) močno prizadete. Prav tako pa tudi doba utrdi­ tev socialističnih teženj delavskega razreda in njegovih sorazmerno redkih, a izredno požrtvovalnih voditeljev in hkrati aktivistov med slovenskim ljud­ stvom proti vsem nastopom domačega, tem' težnjam nasprotnega okolja. Bila pa je to tudi doba, v kateri je delavsko gibanje na Slovenskem stopilo iz ozkega kroga izobraževalnih društev v javnost, doba prvih večjih, masovnejših nastopov delavskega razreda (javni shodi, stavke, prvomajske proslave, na­ stajanje političnih društev, poskusi za izdajanje delavskega lista), a tudi doba, v kateri se v slovenskem socialnodemokratskem gibanju oveljavljajo že vse bistvene značilnosti, ki so nato jasno izstopile v njegovi dejavnosti v na­ slednjem obdobju, zlasti po ustanovitvi J S D S. Zdi se mi pa vendar — čeprav se je avtor že pri zasnovi dela omejil samo na obravnavo slovenske socialne demokracije v omenjenem času in ne glede na njegovo ugotovitev, da so ostala v koroških in štajerskih obdravskih mestih prizadevanja za slovensko socialnodemokratsko gibanje bolj ali manj tuja in da poznamo na tem dvojezičnem področju le sporadične socialistične ozire na Slovence — da bi bilo treba v knjigi v večji meri zajeti gibanje na vsem slovenskem ozemlju, ne glede na organizacijsko povezavo in etnično pripad­ nost voditeljev, saj so se vanj vključevali tudi slovenski delavci. Prigovor knjigi bi mogla morda biti ponekod tudi razbitost podajanja, zlasti tam, kjer se je avtor zavestno držal kronološkega nizanja dogodkov po različnih sre­ diščih socialnodèmokratskega gibanja. Toda treba je pri tem poudariti, da je prav zaradi take zamisli piscu uspelo prikazati razvoj socialne demokracije na Slovenskem tako konkretno, da raste bralcu pred očmi kakor iz kamenčkov nastajajoči mozaik.' Kermavnerjevo knjigo lahko upravičeno označimo za temeljno delo na področju zgodovine slovenske socialne demokracije in delavskega gibanja pred prvo svetovno vojno sploh. Pisec je sicer z veliko, a glede na razvoj našega zgodovinopisja vsaj deloma opravičljivo zamudo, postavil z njo — o tem sem prepričan — mejnik v proučevanju delavskega gibanja te dobe pri nas. Uve­ ljavil je nekatera pomembna nova načelna stališča, ki se tičejo koncepcije, odprl pa je prav tako tudi mnoge nove metodične prijeme v znanstvenem v 283 proučevanju zgodovine delavskega gibanja. Nihče, ki se bo lotil nadaljnjih raziskav te strani zgodovine slovenskega naroda, ne bo mogel mimo dejstva, da je zgodovina delavskega gibanja sestavni del narodne zgodovine, in mimo avtorjeve trditve, da se bomo ponašali s pravo narodno zgodovino šele tedaj, ko bo zgodovina delavskega gibanja od njegovih začetkov dalje njena bistvena sestavina. Popolnoma razumljivo je potemtakem, da je avtor ob proučevanju delavskega gibanja — način, ki ga sicer ni prvi uporabil, vsekakor pa dokončno uveljavil — hkrati obravnaval tudi odnose obeh slovenskih buržoaznih taborov do socialne demokracije in prikazoval vse njune reakcije na vsak pojav v delavskem gibanju. K temu namreč že same po sebi vodijo tudi zvrsti virov buržoaznega izvora, ki jih moramo pri proučevanju zgodovine delavskega gibanja uporabljati že zato, ker se virov delavske provenience ni ohranilo dovolj. Prav tako je obravnavana knjiga, ki je zajela le obdobje dobrega deset­ letja, a je narasla na 462 strani zajeten obseg, na eni strani dokaz, da ne drži več izgovor o pomanjkanju virov, zaradi česar se je doslej v našem zgodo­ vinopisju zanemarjala znanstvena raziskava delavskega gibanja izpred prve svetovne vojne, hkrati pa je na drugi strani velika vzpodbuda za nadaljne raziskovanje tega področja naše zgodovine. Želeti je namreč, da bi že enkrat prišli do celotnostne znanstvene podobe delavskega gibanja in še posebej socialne demokracije na Slovenskem. Ferdo Gestrin Ivan Regent — Dr. Janko Pleterski — Ivan Kreft: Progresivna Slo­ venija, Trst in Koroška. Murska Sobota 1964. Ob trideseti obletnici »Ljudske pravice« (1934—1964) je v juniju t. 1. izšla v Pomurski založbi v Murski Soboti knjiga političnih in javnih delavcev Ivana Regenta, dr. Janka Pleterskega in Ivana Krefta » P r o g r e s i v n a S l o v e ­ n i j a , T r s t i n K o r o š k a « . Knjiga je posvečena spominu dr. Jožeta Potrča.. V njej je natisnjena še vedno aktualna uvodna beseda revolucionarja pokoj­ nega dr. Potrča. Uredil jo je Vanek Šiftar. Opremil jo je Franc Mesaric. Ta knjiga je pravzaprav druga popravljena in razširjena izdaja knjige Ivana Regenta in Ivana Krefta »Progresivna preusmeritev političnega gibanja med vojnama v Sloveniji in Trstu«. Njeno razširjeno vsebino tvorijo sedaj tri zgodovinske razprave: Regen­ tova »O socialističnem in komunističnem gibanju v Julijski krajini in Istri«,. Pleterskega »Napredne težnje med Koroškimi Slovenci« in Kreftova »Pro­ gresivna preusmeritev ljudskega gibanja v Sloveniji med vojnama«. ' Vsebinsko osnovo v knjigi tvori nedvomno Kreftova razprava, ki ima 220 strani in dve tretjini celotnega obsega in ki obravnava progresivno ljudsko gibanje med obema svetovnima vojnama, v mejah slovenske matične zemlje. Avtorja ostalih razprav sežeta v obdobje pred prvo svetovno vojno; zato jima je dal urednik, zvest kronološkemu zaporedju, v knjigi prostorsko prednost. Kljub temu sem mišljenja, da bi morala biti razporeditev v knjigi takšna, ki bi upoštevala prvenstvo vsebinske osnove glede na obseg knjige in glede na obravnavanje matične Slovenije. V prid temu načelu govorita tudi sami raz­ pravi Regenta in Pleterskega, ki obravnavata pretežno prav obdobje med obema svetovnima vojnama, tako da tvorita z osnovno Kreftovo razpravo 284 zaokrožen prikaz progresivnega ljudskega gibanja skoraj z območja vse slo­ venske etnične celote. Škoda le, da v njej avtorji še niso upoštevali progre­ sivnega ljudskega gibanja beneških in porabskih Slovencev, kakor tudi ne tovrstnih gibanj izseljenih Slovencev v tujih deželah, tako da bi bil prikazan zgodovinski pregled zares celotne progresivne Slovenije, celotne etnične biti slovenskega naroda. Toda ne glede na zgoraj naštete pomanjkljivosti in pomisleke sem miš­ ljenja, da pomeni ta izpopolnjena'in razširjena izdaja knjige o progresivnem ljudskem gibanju v Sloveniji, Slovenskem Primorju in Slovenski Koroški pred prvo svetovno vojno in zlasti med obema vojnama, ki je tokrat opremljena z najznačilnejšimi dokumentarnimi fotografijami, zelo pomemben prispevek k pomanjkljivi historiografski literaturi tega zgodovinskega obdobja pri nas. Mislim, da jo je zato potrebno predstaviti javnosti in prikazati njeno pomembnost s posebnim ozirom na njeno vsebinsko in praktično vrednost. Ivan Regent tokrat v obsežnejši razpravi živahno pripoveduje o tem, kakšna je bila zgodovinska situacija in boj slovenskih in hrvatskih socialistič­ nih in pozneje komunističnih organizacij v.Trstu, Slovenskem Primorju.in delu Notranjske pred letom 1918 in zlasti v prvih letih po prvi svetovni vojni. Ker so bile slovenske in hrvatske socialistične organizacije v teh krajih do konca leta 1918 sestavni del Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS) v Avstriji, je bila tudi zgodovina socialističnega gibanja slovenskih in hrvatskih delavcev v teh krajih do tedaj del zgodovine jugoslovanske socialne demokracije v avstroogrski monarhiji. In ker je bila industrija v teh krajih krajih močneje razvita in delavstvo številnejše, je bilo to socialistično gibanje radikalnejše, kakor je bilo npr. na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Svojo odločnejšo miselnost je prenašalo tudi na kmečko prebivalstvo na podeželju. Nastopalo je tudi odločnejše proti sodelovanju socialne demokracije z bur- žoaznimi strankami, posebej še v življenjsko važnem reševanju narodnega vprašanja. Zato ni bilo naključje, dà je kongres JSDS leta 1914 v Ljubljani sklenil, da se strankin izvršni odbor in strankino glasilo »Zarja« preselita zopet v Trst, kjer je imela stranka že nekoč do leta 1905 svoj sedež prav zaradi tega. Konferenca JSDS se je 25. 12. 1916 v Trstu odločno izrekla proti sode­ lovanju z meščanskimi strankami v reševanju narodnega vprašanja, proti vstopu zastopnikov JSDS v Narodne svete, ki seveda zaradi svojega reakcio­ narnega sestava ne morejo z naprednega, marksistično leninističnega stališča reševati narodnega vprašanja. Vtem ko Regent v prvi izdaji knjige obrazlaga, da nihče ali skoraj nihče ni mislil na rešitev narodnega vprašanja z neposredno intervencijo ljudstva pod vodstvom proletariate in njegovih socialističnih strank, bi si človek v drugi izdaji na tihem zažeiel obrazložitve, iz katerih razlogov tudi tam ni nihče, ali skoraj nihče od tržaških socialistov mislil na reševanje narodnega vprašanja, kakor nas uče marksistično leninistični ideologi. Vojna- je onemogočila vsakršno delo stranke tudi na Tržaškem. Ko primerja Regent znamenito socialdemokratsko, protimonarhistično iz­ javo Slovenskega republikanskega združenja ameriških Slovencev v Chicagu 11./12. avgusta 1917 z znano proavstrijsko Majniško deklaracijo z dne 30. maja 1917, pravi, da je bila prva mnogo radikalnejša in naprednejša od Majniške, ker je skušala reševati narodno vprašanje »-v politični združitvi vseh jugo­ slovanskih delov, prepuščajoč avtonomijo vsakemu delu v vseh rečeh, katere niso po svoji naturi vsem skupne« in »v realizaciji te ideje v politični obliki jugoslovanske federativne republike«. Će bi jo bilo mogoče v času vojne in neposredno po njej uspešneje razširjati med slovensko ljudstvo, bi imela lahko 285 ob pravici do samoodločbe vsakega naroda mnogo večji pomen in vlogo pri reševanju našega narodnega vprašanja po prvi svetovni vojni. Slovenski in hrvatski socialdemokrati v teh krajih so se kot v matični zemlji pri reševanju narodnega vprašanja opirali na Tivolsko resolucijo iz leta 1909, kateri so iz razumljivih razlogov nasprotovale vse jugoslovanske me­ ščanske stranke v Avstriji, saj je zahtevala »združitev jugoslovanskih narodov v eno državno telo« in »preko tedanjih državnih meja« avstroogrske monar­ hije. V soglasju s to teoretično postavko tamkajšnji socialdemokrati, povezani še vedno z JSDS, zahtevajo na kongresu JSDS 25. in 26. decembra 1917 v Ljubljani »ustanovitev samoupravne kulturne, gospodarske in politične celote vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na sklenjenem gospodarsko prometnem ozemlju«. Se 28. julija 1918 je stranka na javnem zborovanju vseslovenskega delav­ skega dne ponovno izpovedala »svojo trdno voljo po pridružitvi našega t ro- imenega naroda v lastno demokratično državo«. Vendar o jugoslovanski republiki kot politični državni tvorbi Slovencev, Hrvatov in Srbov niso govorili. Prav tako tedaj že niso več enotno nastopali proti sodelovanju socialdemokratske stranke z meščanskimi strankami. Neka­ teri vodilni člani JSDS so se na narodnjaških shodih izjavljali za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in ob tem »pozabili« omeniti republiko; drugi social­ demokratski voditelji pa so proti temu protestirali. Skoraj neopazno so začeli pozabljati na sklepe svojih konferenc in kongresov ter vlačiti stranko v sode­ lovanje s tistimi meščanskimi strankami, ki so ves čas vojne ovaj ale slovensko ljudstvo avstrijskim biričem. Tudi nekateri voditelji tržaškega in primorskega političnega odbora JSDS so stopili v Narodni svet, prav tako kot je na jugoslovanski konferenci socialne demokracije 6. oktobra 1918 v Zagrebu sklenila stopiti v Narodni svet večina njenih slovenskih in hrvatskih voditeljev. S tem se je začenjal razkol med jugoslovanskimi socialisti. Ob koncu prve svetovne vojne se slovensko in hrvatsko socialistično gi­ banje na Primorskem, v Trstu, Istri in tistem delu Notranjske (območje Idrije, Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice), ki ga je antanta izročila kraljevim Italiji, loči od ostalih delov JSDS. V novembru 1918 je bila na sestanku v Trstu ustanov­ ljena samostojna socialistična stranka Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini in izvoljeno novo pokrajinsko vodstvo. Socialistično gibanje Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini močno na­ rašča. Razvija se samostojno do 21. septembra 1919, ko so na meddežemi kon­ ferenci slovenskega in hrvatskega proletariata v Julijski krajini in Istri njihove socialistične organizacije pristopile k Socialistični stranki Italije in ko so izvo­ lile svoje delegate za kongres socialistične stranke v Bologni. S tem pristopom pa niso kršili socialističnega načela o samoodločbi narodov pri reševanju slo­ venskih in hrvatskih političnih in narodnih vprašanj in zahtev v kraljevini Italiji. V burnih Itotin 1919 in 1920, ko je delavsko revolucionarno gibanje v Italiji doseglo svoj višek, so se slovenski in hrvatski delavci v Italiji pridružili gi­ banju italijanskih delavcev in kmetov ter pozivali ljudi k revoluciji, zahtevali boljše življenjske razmere, stavkali in zavzemali industrijska podjetja, revni kmetje pa veleposestniška zemljišča in se spopadali s karabinjerji. Iz različnih frontnih jarkov vračajoči se vojaki, zlasti še vojni ujetniki iz Sovjetske zveze, so revolucionarnost ljudskih množic še stopnjevali. Vodstva meščanskih strank, slovenskega in hrvatskega narodnjaškega, liberalnega in klerikalnega gibanja, ki je pred prvo svetovno vojno imelo med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini 286 in Istri skoraj monopol in ki sedaj ni moglo nuditi tamkajšnjemu ljudstvu nič več, se niso znašli v novih razmerah. V takšnih pogojih je slovensko in hrvatsko socialistično gibanje v Julijski krajini in Istri prešlo v komunistično. V socialističnem in pozneje v komuni­ stičnem gibanju je imelo tedaj pomembno vlogo glasilo »Delo«, ki pa bi uspeš­ neje opravilo svoje poslanstvo, če mu ne bi manjkalo domačih ideoloških in političnih delavcev, ki bi gibanje bolj aktualizirano usmerjali. Tako pa je objavljalo teoretične in ideološke članke Lenina, Trockega, Buharina, Zinov- jeva, Lunačarskega, Čičerina, Kolontajeve, Rože Luksenaburgove in drugih. V januarju 1921 so na ustanovnem kongresu komunistične stranke Italije v Li- vornu vse slovenske in hrvatske socialistične organizacije za komunistično gibanje. V spremenjenem gospodarskem in političnem položaju v Julijski krajini, Istri in delu Notranjske po vojni, ob novi italijanski državni upravi in zakonih, ob novih tržiščih je postalo komunistično gibanje zaradi svojega vpliva med množicami odločujoči faktor, vtem ko so tamkajšnji slovenski in hrvatski na­ rodnjaki, liberalci in klerikalci izgubili zaupanje pri ljudeh. Potem ko so italijanski agrarci in industrijci dogovorno z vplivnimi ge­ nerali, s kraljem in policijo pripravljali protidelavsko, fašistično ofenzivo in ko so glavno ost usmerili proti revolucionarnemu delavskemu gibanju, so izva­ jali največje nasilje prav v teh krajih. Vendar se je vpliv komunističnega gibanja stalno krepil ob zločinih in nasilju, ob nenehnem političnem, kulturnem in gospodarskem pritisku italijan­ skega nacionalizma in fašizma na slovensko in hrvatsko ljudstvo v Julijski kra­ jini, Istri in delu Notranjske. Vpliv komunističnega gibanja se je večaj tudi med tamkajšnjimi italijanskimi množicami zato, ker so italijanski nacionalisti in fašisti usmerj^i boj proti vsemu delovnemu ljudstvu v Italiji. Kljub strahovitemu nasilju ^zlasti po jeseni 1926, ko so tam uvedli naj­ strožjo fašistično diktaturo in ko so množično morili najnaprednejše delavce, je komunistična stranka s svojo odlično sedaj popolnoma ilegalno organizacijo uspešno kljubovala. Italijanski fašisti so tam požgali vse domove, uničili 64 podružnic Ljud­ skega odra, vso delavsko knjižnico in imetje, tržaški4 osrednji delavski dom in stavbo glasil »Il Lavoratore« in »Delo«, prepovedali razredne sindikate, ubili mnogo komunistov. Ljudje so se upirali temu nasilju. Uprli so se v Krnici, Mairezigah, v vaseh tržaške okolice, v Idriji in drugod1'. Komunistično gibanje je navkljub vsemu nasilju italijanskih fašistov ma­ nifestiralo življenjsko sposobnost v vsem obdobju svojega obstoja, zlasti še v času španske državljanske vojne in še bolj v drugi svetovni vojni; saj se je odzvala klicu Osvobodilne fronte in boju za uničenje fašizma ogromna množica slovenskega, hrvatskega in italijanskega ljudstva v Trstu, Primorju, Istri in delu Notranjske, ki je dalo v narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji iz svoje srede številne narodne heroje in vnete borce za narodno in družbeno osvoboditev. Regentova razširjena zgodovinska razprava v naši knjigi je jedrnat pre­ gled socialističnega in komunističnega gibanja pred in med obema svetovnima vojnama v Trstu, Slov. Primorju in delu Notranjske, ki so po prvi svetovni vojni pripadli Italiji. Ima le tale nedostatek, da avtor prikazuje zgodovinsko obdobje od leta 1919 do 1925 v primerjavi z zgodovinskim, obdobjem od leta 1925 do 1941 mnogo obširneje in podrobneje. To je do neke mere razložljivo, ker je bil avtor v letu 1927 prisiljen iz Trsta emigrirati v Jugoslavijo in nato v 287 ^ « * s k o n z v e a f t n d a r S e m " l j e n j a . d a bi morali tudi zgodovinsko obdobje po letu 1925 prav tako obširno in podrobno prikazati, tako, kakor je v tem ob­ dobju progresivno ljudsko gibanje bilo. Glede na pripombo v uvodu da bi morala morebitna tretja izdaja te knjige zajeti vso progresivno Slovenijo' vklju­ čujoč tudi zamejstvo, se obračam avtorju s priporočilom, da do tedaj v istem obsegu m obliki obdela tudi to obdobje, v kolikor mu le dovoljuje dokumen­ tarno gradivo o ljudskem gibanju v tem obdobju, tako da bodo tudi v tem obdobju načelno pravilni zaključki o zgodovinskem dogajanju v teh krajih pod­ prti z enakovredno dokumentacijo. Pleterski si je v zgodovinski razpravi »Progresivne težnje med Slovenci na Koroškem« zadal razmeroma zelo težko nalogo, rekonstruirati ob izredno skromnih virih, ki so mu bili na razpolago, razvoj progresivnih teženj med Slo­ venci na Koroškem od začetka dvajsetega stoletja dalje. Arhive slovenskih ko­ roških organizacij je v glavnem uničil fašizem. Arhive in ostalo dokazno gra­ divo avstrijskih oblasti v tem obdobju še ni nihče proučil, tujcem pa je izko­ riščanje teh težko dostopno. Hude težave je delalo avtorju tudi to da obe avstrijski delavski stranki, socialistična in komunistična, donedavna niso zbi­ rali dokumentarnega gradiva o svoji preteklosti, kaj šele, da bi ga sistematično objavljali. Zato - pravi Pleterski — bodo važno nalogo, zbrati in kritično vred­ notiti dokazno gradivo o skupnih prizadevanjih vseh naprednih, demokratičnih sil obeh narodnosti na Koroškem na osnovi enakopravnosti zadovoljivo opravili e Slovenci v Avstriji in upa, da se bodo kmalu lotili tega važnega dela In kljub vsemu temu nam je avtor razkril dokaj jasno podobo o razvoju progre­ sivnih političnih tokov^od začetka dvajstega stoletja dalje, zlasti še v kritičnem času plebiscita v prvih letih po prvi svetovni vojni. Razvoju progresivnega gibanja na Koroškem sta dajali v začetku dvaj­ setega stoletja posebno obeležje slabotno razvita industrija z «razmeroma sla­ botnim proletanatam in značilna razdelitev koroške zemlje. Sicer je živela po vsej, Koroški že sredi devetnajstega stoletja močna železarska industrija z indu­ strijskimi podjetji za predelavo kovin, ki pa je v sedemdesetih letih istega sto­ letja prišla v krizo in.v velikem delu propadla. Sele v začetku dvajsetega sto­ letja počasi narašča in z njo industrijsko prebivalstvo, tako da je bilo leta 1910 na Koroškem po uradnem štetju 14 759 delavcev s področja indusbrije, obrti trgovine m prometa. Ce upoštevamo, da je bilo po istem uradnem štetju na Koroškem 82 212 Slovencev ali 21»/. vsega koroškega prebivalstva in da je bilo med delav« le 5851 Slovencev ali komaj 14 •/. vseh delavcev - čeprav kaže podrobna analiza tega štetja, da ena tretjina »delavcev v slovenskem delu Ko­ roške, ki bi marala biti po njihovem nemška, govori poleg slovenskega več ali manj tudi nemški jezik - , potem lahko vidimo, da je ogromna večina Sloven­ cev na Koroškem kmečkega izvora. Za Koroško je značilno, da je .razdeljena na veliko srednjih kmečkih go­ spodarstev ki so tedaj zaposlovala kot delovno suo mnogoštevilne hlapce in dekle ter dosti kmečkih sinov in hčera, ki niso imeli upanja, da nekoč posta­ nejo samostojni gospodarji. Iz teh razlogov je koroško delavstvo v vsem obdobju pod vplivom vaškega okolja. Vsi slovenski delavci so organizirani od nemške socialne demokracije kar je imelo odločilen pomen za usodo Slovencev na Koroškem, zlasti še za oblikovanje njihove narodnostne zavesti. Jugoslovanska socialdemokratska stranka tudi po letu 1897, ko se je enotna avstrijska socialdemokratska stranka delila po narodnostih, organizacijsko ni nikoli posegla na Koroško, delno samo po strokovni liniji pri mežiških rudarjih. Nemška socialna demokracija pa si m nikoli prizadevala, da bi uresničila revolucionarno enotnost nemškega in slo- 288 venskega proletariata na temeljih razrednega boja in slovensko delavstvo ni nikdar smatrala za enakovrednega partnerja. V besedah je bila sicer internaci­ onalna, dejansko pa je pri slovenskem delavstvu pospeševala asimilacijsko, nemškutarsko miselnost, izražajoč tako svoj reformistični revolucionarni značaj. Edina slovenska stranka na Koroškem je bila klerikalna, t. j . del vseslo­ venske ljudske stranke. Ta je bila v tihi opoziciji proti staremu strankinemu vodji dr. Šušteršiču, ki mu ni mogla pozabiti, kako je pri volilni reformi baran- tal z volilnimi okraji na škodo koroških Slovencev leta 1907, ko so večji del slovenskega področja razkosali in ga priključili nemškim volilnim okrajem. V njej je bila vplivna Krekova struja in krščansko socialno zadružno, prosvetno in delavsko gibanje, kar je precej razširilo njeno demokratično podlago: V bistvu pa je ostala stranka malih in srednjih kmečkih posestnikov katere glavni organizator je bila slovenska nižja duhovščina. Edino ona je v celoti sprejela trialistični program zedinjenja Slovencev in Hrvatov ter zahtevala na­ rodno enakopravnost Slovencev. To ji je dajalo kljub njeni konservativni idejni usmerjenosti in ozkosti njene družbene osnove poseben demokratični pomen in širši vpliv. Premožni kmetje, trgovci, obrtniki in podobni na Koroškem so se politično priključili nemški nacionalni liberalni stranki, v kolikor jih ni od tega zadržala njihova narodnostna zavest. Slovenske liberalne stranke, ki bi politično' obliko­ vala slovensko meščanstvo v koroških mestih in vaseh, ni bilo. Nemška naci­ onalna liberalna stranka pa si je prizadevala, da ohrani in utrdi prevlado nemškega meščanstva in da prepreči osvobodilne težnje slovenskega ljudstva na Koroškem. Ker za slovensko delavstvo na Koroškem ni bilo privlačno konservativno narodnjaštvo, se je oklenilo nemške socialdemokratske stranke, ne glede na to, da se mu je porajal in razvijal narodnostni čut kot naravni odpor proti ne­ demokratičnim prizadevanjem nemškega meščanstva. V njej je videlo svojo pravo razredno organizacijo vkljub njenemu nemškemu značaju in vkljub njeni praksi, da je nastopala proti prizadevanjem za narodno enakopravnost Sloven­ cev na Koroškem. Nemška socialdemokratska stranka je poudarjala, da je nacionalni boj izključno stvar meščanstva in pri tem ni razlikovala boja za ohranitev političnih in gospodarskih privilegijev od prizadevanj za demokra­ tično enakopravnost. ; V zadnjih letih pred prvo svetovno vojno, ko je pritisk nemškega naciona­ lizma še naraščal in ko je nemško meščanstvo poskušalo na slovenskem pod­ ročju organizirati množične prireditve, je koroška socialna demokracija s svo­ jim odklonilnim stališčem slabila akcijo nemškega meščanstva, ker ni dobila tako množične podpore. Prav tako se slovensko delavstvo na Koroškem ni udeleževalo prireditev slovenske ljudske stranke, ki je imela v večini kmečko prebivalstvo in ki je tedaj nastopala v duhu trialističnega programa. Ze tedaj je bilo očitno, da je v koroškem nacionalnem vprašanju odlo­ čilna sila delavska stranka, čeprav slovenska meščanska politika na Koroškem tega ni videla, prizadevajoč si, da bi ob uresničevanju naravne pravice Slo­ vencev do samoodločbe zagotovila vsaj razmeroma ugodno abstinenčno stališče koroške socialne demokracije. Ko so se po razpadu avstroogrske monarhije oblikovale samostojne na­ rodne države, bi moral po svojem pretežno slovenskem značaju prebivalstva ves južni del Koroške postati del države Srbov, Hrvatov in Slovencev. To* je nemško meščanstvo na Koroškem v prvem času po končani vojni tudi priča­ kovalo.. Toda deželna vlada v Ljubljani slovenskega ozemlja na Koroškem ni 19 Zgodovinski časopis 289 niti vojaško zasedla, niti sa ni sporazumela s koroško deželno vlado in ne z vlado na Dunaju o razmejitvi oblasti na Koroškem, čeprav so bili Avstrijci v prvem času na to pripravljeni. Te in druge mednarodne okoliščine so nudile nemškemu meščanstvu na Koroškem ugodno priložnost, da pripravi oborožen boj za ohranitev stare deželne meje, ki naj bi postala meja avstrijske države, ki je tedaj težila za tem, da bi se priključila Nemčiji. In — v tem odločilnem trenutku se je koroška socialdemokratska stranka odločno postavila ob stran nemškim nacionalistom in s tem položaj odločilno spremenila na škodo stvari slovenske narodne samoodločbe. Ko se je na Koroškem 26. oktobra 1918 namesto nekdanje deželne vlade ustanovil deželni izviršni odbor, so vanj vstopili tudi koroški socialdemokrati. V deželnem zboru, ki se je sestal 11. novembra 1918, so imeli koroški socialde­ mokrati med 58 poslanci 18 svojih in poleg teh še 2 svoja vojaška predstavnika. V tem zboru so socialdemokrati soglasno podprli predlog meščanskih strank, da organizirajo oborožen boj proti jugoslovanskim enotam, češ da so se vedno borili za pravico narodov do samoodločbe in da zato zahtevajo isto pravico tudi za nemški narod. S tem so seveda koroškim Slovencem zanikali pravico na samoodločbo, da se v soglasju z njo svobodno opredele. Vsa politična sila nemške socialne demokracije na Koroškem se je usme­ rila proti delitvi dežele po narodnosti, proti priznanju pravice do samoodločbe koroškim Slovencem v vsem obdobju od oborožene borbe, v kateri je pomenila glavno silo prav socialdemokratska vojaška organizacija »-Volkswehr«. do ple­ biscita 10. oktobra 1920, ki ga je koroškim Slovencem vsilila St. Germainska mirovna pogodba. Za izid plebiscita na Koroškem, pri katerem je glasovalo okrog 10 000 Slo­ vencev za Avstrijo, je bilo odločilno zadržanje koroške socialne demokracije, ki se je v bistvu imela za nemško stranko in ki je propagirala, da mora prole­ tariat glasovati za naprednejšo državo — republiko Avstrijo proti monarhistični Jugoslaviji. Svoje tradicionalno stališče o nevtralnosti proletariata je zapustila v trenutku, ko je bilo na tem, da nemška buržoazija izgubi oblast nad sloven­ skim delom dežele, in delovala z vsemi silami, da slovenski del dežele ostane v okviru nemške države. Agitacija nemške socialne demokracije na Koroškem je bila uspešna vkljub nelogičnim trditvam v isti sapi o pravici narodov do samoodločbe in o tem, da pri plebiscitu ne gre za n a r o d n o odločitev tem­ več za s o c i a l n o . Slovensko delavstvo je v nasprotju s svojim narodnostnim čutom glaso­ valo za Avstrijo v dobri veri, da glasuje za svojo družbeno in politično osvo­ boditev. Zvestoba razredni politični organizaciji je bila pri njegovi opredelitvi odločilna. Zandarski streli in žrtve na Zaloški cesti 24. aprila 1920 in ravnanje narodne oziroma deželne vlade v Ljubljani ga je v tem samo utrjevalo. Deželna vlada v Ljubljani ni omogočila, da bi vplivu nemške socialne demokracije na Koroškem postavili nasproti agitacijo jugoslovanske socialdemokratske stranke, čeprav je ta delovala v vladi. Klerikalci, ki so bili vodilna sila v ljubljanski deželni vladi, so še v zadnjem trenutku nastopili proti temu, da bi se v plebi­ scitno agitacijo na Koroškem vključila tudi socialna demokracija, kaj šele komunisti. Jugoslovanski in avstrijski komunisti so se zedinili, da v plebiscitni agi­ taciji iz razrednih razlogov ne sodelujejo. Ce bi njihovo geslo o bojkotu ple­ biscita moglo prodreti med slovensko in nemško delavstvo na Koroškem, v ple­ biscitu verjetno ne bi bilo tako množične podpore koroškega delavstva. Avstrijski komunisti, ki so imeli svoje najmočnejše pozicije prav na Ko­ roškem, so skušali v 20. letih preusmerjati koroško delavstvo z revolucionarno 290 razredno borbo. Njim nudijo internacionalistično pomoč tudi jugoslovanski, zla­ sti še slovenski komunisti, ki npr. za volilno kampanjo leta 1920 pošljejo- nekaj svojih propagandistov, med njimi Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca in Marcela Zorga. V tem pa socialdemokratska stranka na Koroškem sodeluje v deželni vladi vseskozi do prepovedi leta 1934 in še dokaj uspešno preprečuje nemško nacio­ nalistično protislovensko divjanje. Zato slovensko delavstvo v večini še zmeraj trdno zaupa strankinemu vodstvu. Slovenska ljudska stranka na Koroškem je po plebiscitu obnovila svoje Politično in gospodarsko društvo za Slovence in stari konservativno klerikalni značaj stranke. Vendar pa je zaradi popolnoma odklonilnega stališča nem­ ških klerikalcev društvo prisiljeno^ da da nekaj več besede in prostora v svojih vrstah tudi napredneje usmerjenim Slovencem. Deželne volitve leta 1923 na Koroškem govorijo o solidarnosti koroških Slovencev nasproti pritisku nemškega nacionalizma, pa tudi o tem, da Slovenci še ne iščejo posebne politične poti izven slovenske stranke. Ko leta 1930 prevzame vodstvo v slovenski stranki radikalna klerikalna struja, potisne narodno vprašanje v ozadje, terja od svojih članov brezpogojno podporo nemškim krščanskim socialcem in njihovim diktatorskim režimom ter zbira vse sile za boj proti proletarski revoluciji. S tem pa demokratično in socialno^ napredno misleči Slovenci izgubijo zaupanje v pravilnost politike te stranke in iščejo drugih rešitev. Koroška socialdemokratska stranka pa vkljub očitnim pripravam na faši­ stično diktaturo ne gre na strni te v demokratičnih sil, ki bi družila v boju proti fašizaciji države vse demokratične sile ne glede na njihovo narodnost. Edino koroški, zlasti še slovenski komunisti stojijo v 30-ih letih na sta­ lišču, da imajo slovenski delavci in kmetje na Koroškem pravico sami odločati o svoji usodi. Ob 10. obletnici plebiscita 10. oktobra 1930 izda koroška orga­ nizacija komunistične stranke Avstrije letak, ki razkrinkuje plebiscit in pravi, da so bili slovenski delavci in kmetje v Avstriji ogoljufani, ker od nje in v njej niso dobili tistega, za kar so oddajali svoje glasove. Komunistični delegat de­ lavske zbornice v Celovcu, delavec Johan Kacijanka iz Svetne vasi v Rožu, prebere leta 1930 v delavski zbornici v imenu komunistične stranke Avstrije v slovenščini spomenico o koroških Slovencih. Kmalu za tem ga aretirajo, hoteč ga obtožiti veleizdaje, vendar ga na pritisk koroškega delavstva spet izpustijo. Kacijanka izda tudi letak v slovenskem in nemškem jeziku, v katerem poziva slovenske in nemške delavce v skupen boj proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju, za strmoglavljen j e kapitalističnih vlad Avstrije, Italije in Jugoslavije kot edino možno pot do narodne samoodločbe in do osvoboditve delavcev in kmetov vseh narodov. V 30-ih letih so s pomočjo slovenskega in avstrijskega prodetariata vzpo­ stavljene tajne zveze med komunistično stranko v Jugoslaviji in njenim vod­ stvom v tujini. Koroški komunisti pomagajo prenašati čez mejo komunistično propagandno gradivo in voditi kurirje in ilegalne politične delavce. V letih 1930 do 1938 je bila na Koroškem vrsta javk komunistične stranke Jugoslavije: v Podkloštru, Podrožci, Podgori, "Podljubelju pri Borovljah, Bajtišah, Selah, Železni Kapli, v Celovcu in Beljaku. Ti kanali so služili tudi slovenskim pro­ stovoljcem, ki so v letih 1936 do 1938 odhajali v Španijo v boj proti fašistom. V tem buržoazne oblasti v Beogradu in na Dunaju sporazumno nastopajo proti vezem jugoslovanskih in avstrijskih komunistov. Johana Kacijanko, zna­ nega komunističnega borca za narodne in družbene pravice- koroških Slovencev, jugoslovanske oblasti prav na tak način celo zapro in obsodijo na štiri leta ječe. 19« 291 Potem ko so koroški delavci v februarju 1934 nastopili z orožjem v roki proti Dollfussovern uvajanju diktature avstrijskega meščanstva, so razočarani zaradi izdajstva in pasivnosti socialdemokratskega vodstva v deželi množično pristopali h komunistični stranki tudi v slovenskem delu dežele. In ko je v juliju istega leta prišlo do neuspelega oboroženega upora na­ cistov na Dunaju, na Štajerskem in Koroškem, se je oborožena nacistična ak­ cija na Koroškem omejila samo na nemški del te dežele. Slovenski komunisti na Koroškem so v letu 1935 pripravili ciklostiran slo­ venski list »Kam«, v katerem so hoteli odgovoriti, kam vodi politika celovškega slovenskega vodstva, in objaviti izjavo komunističnih strank Italije, Jugoslavije in, Avstrije o slovenskem narodnostnem vprašanju ; vendar so avstrijski orož­ niki aretirali pri tem udeležene slovenske komuniste, jih obtožili, da so širili velike količine komunističnega propagandnega gradiva, in jih obsodili. i Približno v istem času je na Dunaju Lovro Kuhar-Prežihov Varane zbral okrog sebe krožek naprednih študentov iz slovenske Koroške, ki so pripravili za tisk prvo številko ilegalnega časopisa v slovenščini »Punt«. Policija pa je vdrla v tiskarno in vso njegovo naklado zaplenila. Ko so bili konec julija 1936 izpuščeni slovenski komunisti, so se kmalu sestali na Beli na Storžiču in sklenili obnoviti organizacijo. Toda tedaj je ce­ lotna organizacija komunistične stranke Avstrije na Koroškem pod pritiskom režima preživljala krizo. Zato se je državne konference komunistične stranke Avstrije, ki je bila sklicana kmalu za tem v Beljaku, da bi napravila načrt za delo, udeležil poleg treh Slovencev samo en Avstrijec. Komunističnih tova­ rišev iz Celovca ni bilo. Tako je organizacija komunistične stranke Avstrije te­ daj v glavnem prenehala delovati. Ob padcu Schuschniggovega režima, ki ga je do.zadnjega podpiralo ko­ roško klerikalno vodstvo, in ob priključitvi Avstrije k Nemčiji v marcu 1938, ko zagospodarijo nà Koroškem najhujši sovražniki delovnega ljudstva, zlasti še slovenskega, je klerikalno vodstvo pustilo Slovence brez programa in cilja. Kljub vsemu temu pa se slovenski mladeniči na Koroškem spontano umi­ kajo pred hitlerjansko mobilizacijo v drugi svetovni vojni v svobodne obmejne gore in vstopajo v narodnoosvobodilno vojsko in protifašistični boj na Koro­ škem — zaključuje Pleterski svojo zgodovinsko razpravo. Ivan Kreft je svojo razpravo »Progresivna preusmeritev ljudskega gibanja v Sloveniji med vojnama« razširil z novim dokaznim gradivom, jo razdelil na sedem poglavij in v njih prikazal nazorneje in verneje razvoj ljudskega gibanja med prvo in drugo svetovno vojno. Tudi tokrat začenja s splošnim orisom o nastajanju Jugoslavije v letu 1918. Jugoslavija se poraja ob uporih in sabotažah v avstroogrski vojski: mornarjev v Boki Kotorski v februarju 1918, vojakov v Judenburgu, Murauu, Radgoni v maju 1918, ob streljanju upornikov in — ob množičnem ljudskem gibanju izven vojske. Toda, namesto da bi v tem gibanju uresničili napredno misel pisatelja Ivana Cankarja, ki je edini pravilno doumel revolucionarno rešitev slovenskega narodnega vprašanja v združitvi sorodnih narodov v federativno urejeni repu­ bliki Jugoslaviji, in namesto organizirane revolucije pod vodstvom revolucio­ narne delavske stranke, je nastal tedaj prevrat pod meščanskim vodstvom, ki je jugoslovanskim narodom prinesel 1. decembra 1918 kraljevino Srbov, Hrva­ tov in Slovencev z dinastijo Karadjordjevićev in osrednjo vlado v Beogradu. Ko po združitvi Narodna vlada v Ljubljani odstopi, novo vlado za Slovenijo že imenuje kralj. In ko hoče ta vlada sklicati posebno slovensko skupščino, na­ leti na najhujši odpor osrednje vlade v Beogradu. Edino socialdemokratska stranka in še ta samo nekaj časa vztraja pri zahtevi po posebni slovenski vladi 292 in po posebnem slovenskem parlamentu, ostale slovenske stranke popuste in se udinjajo osrednji vladi, dvoru in srbskemu meščanstvu, ki prav kmalu po­ stanejo popoln gospodar položaja v državi, zavedajoč se že tedaj, da bi popu­ ščanje Slovencem ohrabrilo hrvatske množice, združene v hrvatski republikan­ ski seljački stranki (HRSS), in njihovega radikalnejšega voditelja Stjepana Radića. Vtem ko meščanske stranke in malo pozneje tudi tedaj edina delavska jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS) sklepajo zveze z Beogradom in s srbsko buržoazijo, hočejo slovenske ljudske množice spremeniti imperia-., listično vojno — v osvobodilno. Slovenski delavci in kmetje, ki jih je vzpod­ bujala oktobrska socialistična revolucija v Rusiji, se izrekajo za republiko in prevzemajo krajevno oblast: v Trbovljah, na Notranjskem, v Prevaljah, v Slo­ venskih goricah, Smihelu in Stopičah, v Vinici, v Prekmurju in drugod. Toda revolucionarne delavske stranke, ki bi tedaj povedla zrevoluciomrane množice na oblast, v Sloveniji še ni. Tedanje vodstvo JSDS, ki zanikuje vodilno vlogo proletariata in ki ga vključuje v nacionalno gibanje pod buržoaznim vodstvom, ni sposobno in ne misli revolucionarno. Buržoazija na Slovenskem in Hrvat­ skem kliče tedaj na pomoč proti ljudskim množicam srbsko vojsko, na Pri­ morskem, pa italijansko vojsko, da zatre revolucionarno ljudsko gibanje. Na kongresu združitve socialističnih strank v socialistično delavsko stran­ ko Jugoslavije (komunistov) v aprilu 1919 v Beogradu slovenskih levih socia­ listov še ni, izgovarjajoč se, da nočejo cepiti svoje JSDS. In, ker vodstvo slo­ venske socialne demokracije sodeluje z buržoazno oblastjo v Ljubljani in v Beogradu, ustanovi levo krilo te stranke šele 11. aprila 1920 delavsko sociali­ stično stranko Jugoslavije (komunistov) (DSSJ /k/) in se tako vključi v tretjo komunistično intemacionalo. Delavstvo na Kranjskem se v večini opredeli za komuniste, na Štajerskem in Koroškem pa še prevladuje vpliv socialne demo­ kracije. Progresivno delavsko gibanje se v Sloveniji le zelo počasi uveljavlja. Vod­ stvo DSSJ (k) ne razume narodnega vprašanja v Jugoslaviji, ki jo sestavlja pet po krvi in jeziku, po preteklosti in zgodovini, po teritorialni povezanosti in homogenosti sorodnih narodov, katerih združitev v jugoslovanski državi srbski politiki smatrajo kot okupacijo avstrijskih dežel s srbskim, hrvatskim in slo­ venskim prebivalstvom. In tudi komunistično vodstvo se takšnemu pojmovanju in združitvi ni uprlo, čeprav je bila ta po svoji obliki in vsebini kršitev marksi­ stično leninističnih načel o samoodločbi narodov. Ob vsem tem se razredni boj v novi državi1 venomer zaostruje. Ze 16. dan po zedinjenju začno stavkati trboveljski rudarji. Slovenski delavci stavkajo 20. in 21. julija 1919 in aprila 1920. Svoj višek doseže razredni boj v splošni stavki od 24. do 26. aprila 1920, ki zahteva na Zaloški cesti v Ljubljani številne žrtve. Orožniki streljajo na stavkujoče železničarje. Srbski buržoaziji, ki ima edina v novi državi izkušnje v vladanju, se delavstvo upira. Njena beograjska vlada pa medtem vneto in uspešno pripravlja načrt za ohranitev in utrditev oblasti kapitalistov. Konec leta 1920 z Obznano prepove komunistično stranko Jugo­ slavije. S tem si mlada srbska buržoazija pribori hegemonijo v oblikujoči se novi državi in si s sprejetjem vidovdanske ustave 28. junija 1921 zagotovi po­ ložaj, ki je nastal z Obznano. Kljub temu pa se revolucionarno gibanje med slovenskimi delavci in kmeti proti tej hegemoniji in njenim prisklednikom nadaljuje, čeprav v manj­ šem obsegu in v ilegalnih razmerah. Mlada komunistična stranka na Sloven­ skem se organizacijsko in idejno krepi, vodi v začetnih 20. letih delavske stav­ ke, uspešno deluje v legalnih delavskih organizacijah: Neodvisnih sindikatih 293 Slovenije, ustanovljenih konec leta 1922, Neodvisni delavski stranki Jugoslavije, ustanovljeni v letu 1923, in v kulturno prosvetnih društvih. V svoji neizkuše­ nosti pa ne prevzame vodstva vsega revolucionarnega gibanja slovenskih de­ lovnih množic. Med kmeti, ki so tedaj delno pretrgali vezi s starimi strankami in ki bi nedvomno sledili proletariatu, komunistična stranka skoraj ne deluje, uspeva pa med njimi z demagoškimi gesli o agrarni reformi novoustanovljena samostojna kmečka stranka. V letih 1923 in 1924 vodi komunistična stranka oborožen odpor proti orga­ nizaciji jugoslovanskih nacionalistov (ORJUNA) posebno v Ljubljani, Trbov­ ljah, Podnartu, Mariboru in drugod. Z bojem proti Orjuni, ki po zgledu itali­ janskih fašistov skuša delavstvo postaviti ob zid in z odkrivanjem njenega bistva zada komunistična stranka smrtni udarec prvim fašističnim poskusom v Sloveniji in Jugoslaviji, zavedajoč se, da je namen jugoslovanskega fašizma braniti politiko osrednje beograjske vlade socialnega zatiranja in nacionalne neenakopravnosti Slovencev in Hrvatov v kraljevini Jugoslaviji. Ta fašizem pa se v naši večnarodni državi ne more razviti tudi zato, ker so fašisti razcepljeni na različne slovenske, hrvatske in srbske nacionalistične organizacije in ohromljeni ob stalnem menjavanju vlad v Beogradu. Tako propadejo manevri velikosrbske buržoazije, kraljevske vlade in njenih slovenskih in hrvatskih prisklednikov. Odpor med ljudstvom proti orjunašem po trboveljskih dogodkih 1. junija 1924 je še večji, tako da si razen v mestih ne upajo več javno nasto­ pati. Toda velikosrbkka buržoazija ne miruje. Z drugo »Obznano« prepove Ne­ odvisno delavsko stranko Jugoslavije, tedanjo legalno obliko komunistične stranke v kraljevini Jugoslaviji, kmalu po teh dogodkih. Združitev revolucio­ narnih in socialdemokratskih sindikatov leta 1925 v Sloveniji pa potisne delav­ sko gibanje v reformi stične vode. Ivan Kreft daje nato pregledno sliko, kako nastajajo in rastejo napredne ljudske organizacije v Sloveniji do šestojanuarske diktature leta 1929 in po njej, zlasti še študentovska komunistična organizacija na ljubljanski univerzi, ki de­ luje kot del SKOJ in ki nenehno vpliva na svoje okolje. Študentje komunisti se najprej organizirajo v društvu »Vstajenje« (1921—1924), nato v Klubu študen­ tov marksistov (1924—6.. I. 1929), ki se z drugimi študenti povezujejo v »Blok levih« in poleg tega v Klub neodvisnih akademikov z literarnim krogom Srečka Kosovela, ki izdaja »Mladino«. Vplivajo tudi na napredna stremljenja mladine znotraj klerikalnega in liberalnega tabora, ki nasprotujejo meščanski miselnosti vodstev. Tako na katoliško mladino v dijaškem glasilu »Križ na gori« (1927); na krščansko socialistično mladino v »Ognju«, ki izhaja od leta 1928 dalje; na Krekovo mladino z glasilom »Mladi plamen«, ki izhaja od leta 1932 in ki pride leta 1933 pod popoln vpliv komunistične stranke po zaslugi urednika Jožeta Slaka; na krščansko socialistični klub »Borba«, ki izda brošuro »Borci« (1933); na socialistično mladino z glasilom »Svoboda«, ki jo v letu 1926/1927 v skojev- skem smislu urejuje Ivo Grohar, član Kluba študentov marksistov; na narodno socialistično mladino, ki leta 1927 proti volji vodstva izdaja glasilo »Kladivar«. Po zvezi delovnega ljudstva iz let 1922 in 1923, ki se ne razširi preko ljub­ ljanskega mestnega področja, se pozneje oblikuje mnogo širši Delavsko kmečki blok in mladinsko gibanje, ki sta pod močnim vplivom komunistične stranke in SKOJ. * Boj komunistične stranke za kmečke množice v 20. letih je težak; saj so kmetje pod izredno močnim vplivom meščanskih strank: v prvi vrsti Slo­ venske ljudske stranke (SLS), ki snuje aktivne prosvetne organizacije in telo­ vadna društva »Orel«, med kmečkim proletariatom pa krščansko socialistično krilo svoje stranke, vtem ko ima njen zadružni kapital, ki ga je zbralo pode- 294 želsko ljudstvo in ki je koncentriran v Zadružni banki v Ljubljani, vse moč­ nejše zveze z industrijskimi in trgovskimi podjetji, pa tudi z moćnim kapi­ talom Ljubljanske kreditne banke in drugimi. SLS zahteva nacionalno avto­ nomijo za Slovence in revizijo ustave samo do leta 1925, nakar prav zaradi koristolovske politike njenega vodstva ne več. Druga meščanska Samostojna demkratska stranka (SDS) (prej liberalna), . v kateri igra vodilno vlogo zgornja plašit meščanstva v slovenskih mestih in trgih, zaradi izkoriščanja kmeta izgubi ves svoj vpliv na vasi. Ta se po pre­ vratu ekonomsko izredno močno krepi z »nacionalizacijo« velikih podjetij in z različnimi finančnimi manipulacijami in transakcijami, povezujoč se z nem­ škim kapitalom pri KID na Jesenicah, pri. cinkarni v Celju in drugod, pa tudi z italijanskim, francoskim in angleškim kapitalom. SDS se ima v besedah za na­ cionalno stranko, vstopa v beograjsko vlado in deluje do leta 1927 za centra­ listično ureditev države in za nasilne metode v izvajanju ukrepov vladne klike, ko pa je v prisilni opoziciji, napada in razkriva SLS, češ da zanemarja reše­ vanje slovenskih gospodarskih in socialnih perečih vprašanj. Tako nastane vedno ostrejša delitev v dva tabora: v vladni in opozicijski. Obe slovenski meščanski stranki se koristolovsko povezujeta s srbsko buržo­ azijo in v pogojih razvoja kapitalističnega gospodarskega mehanizma v državi zdaj ena zdaj druga vstopata v beograjsko vlado ne glede na koristi ljudstva. Dne 6. januarja 1929 zamenja v Beogradu večstrankarski parlamentarni si­ stem monarhoi'ašistična diktatura, ki skuša s krvavim uvajanjem jugoslovan­ skega unitarizma in centralizma brezuspešno razvozlati notranja protislovja v nerazviti in mnogonarodni kraljevini Jugoslaviji. Za Slovence pomeni ta doba okrepljeno gospodarsko izkoriščanje in neposredni napad na slovenski jezik in njegovo kulturo, ki si jo je izgradil v težavni zgodovini ob izredno hudem pri­ tisku tujih gospodarjev. V tej diktaturi sodeluje do 2. septembra 1931 SLS, ki s tem prevzame polno odgovornost za protiljudske odločitve. Tudi SDS pozdrav­ lja uvedbo diktature. Ko je v septembru 1931 SLS izpodrinjena iz beograjske vlade, vstopijo vanjo predstavniki SDS. Diktatura ne trpi nobenih (delavskih) strank in nobenega odpora proti izkoriščevalcem. Ko se SDS priključi • Jugoslovanski radikalni kmečki demokraciji (JRKD), ki se pozneje preimenuje v Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS) z vse- državnim fašističnim programom, služi SDS samo še koristim domačega in tu­ jega kapitala pri nas na račun delovnega ljudstva. Tedaj SLS, izrinjena iz vlade, izda demagoško 1. januarja 1933 svoje tako imenovane punktacije z naslednjim programom: Slovenci smo narod, razkosan med štiri države: Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo, Madžarsko. Ker nas je največ v Jugoslaviji, si moramo v njej pridobiti takšen položaj, da bo privlačen za vse ostale dele slovenskega naroda; zato je osnovno, da imajo Slovenci v Jugo­ slaviji svojo nacionalno individualnost, ime, zastavo, etnično skupnost, finančno samostojnost, politično in kulturno svobodo ter radikalno socialno zakonodajo za Slovence, Hrvate in Srbe v svobodni, narodno enakopravni, demokratični državi. Čeprav SLS ni nikdar resno mislila na uresničitev tega programa, je posle­ dica teh puktacij širše ljudsko gibanje, ki se mu pridruži tudi slovenska inte­ ligenca in kateremu na čelo stopi komunistična stranka. Buržoazija zadaja komunistični stranki hude udarce. Kljub temu obnavlja v letih 1931 do 1934 svoje osnovne organizacije med delavci, študenti in kmeti. Brž ko prideta Boris Kidrič (konec leta 1930) in Edvard Kardelj (v začetku leta 1932)siz zaporov, začneta oživljati partijsko organizacijo in leta 1932 uslanovita 295 razširjeno pokrajinsko vodstvo komunistične stranke Jugoslavije za Slovenijo. V letih 1932 in 1933 izhaja ilegalno glasilo »Rdeči prapor«. Svojo delavnost krepi KSJ med slovenskimi ljudskimi množicami zlasti še po partijskih kon­ ferencah leta 1934. Pomembno vlogo odigra pri tem glasilo »Ljudska pravica« (od 5. oktobra 1934 do marca 1936). Slovensko ljudsko gibanje med delavstvom, kmečkim ljudstvom in med mlado inteligenco obeh meščanskih strank, libe­ ralne in klerikalne, postaja vse širše in močnejše, tako da se vodilni, posebno. še cerkveni krogi bivše SLS zboje revolucionarnih množic in vpliva KSJ nanje. Začenjajo to gibanje ovirati in ponujajo beograjskemu režimu, ki ga skuša zatreti s silo, svojo pomoč in vdanost dinastiji, hkrati pa napovedujejo brez­ kompromisno borbo komunistični stranki. Ko je JNS po kraljevi smrti morala razpisati za 5. maj 1935 vnovič volitve v skupščino, se volilna borba razvije v močno protifašistično gibanje, ki zahteva narodno enakopravnost, kruh, mir in svobodo. To široko protifašistično ljudsko gibanje prerašča preko kmečko delavskega gibanja v močno Slovensko ljudsko fronto (SLF) z odrejenim programom v katerega se vedno bolj vključujejo in vežejo iskreni, zavedni in revolucionarni pristaši, zlasti še mladina, ne glede na strankarsko pripadnost, svetovni nazor in vero. Slovenski del KSJ, voditelj SLF, v tistem času vodi tudi stavkovno gibanje, ki se širi po vaseh in indu­ strijskih krajih na Slovenskem. Na zborovanju zveze delavskih prosvetnih društev »Svoboda-« 7. julija 1935 v Celju ljudske množice demonstrirajo proti režimu, za ljudske svoboščine, za Sovjetsko zvezo ter za svobodno in zedinjeno Slovenijo v svobodni Jugoslaviji. Jedro SLF sestavlja skupina »Ljudske pravice«, »Delavskega obzornika-«, »Mladih poti« in »Sodobnosti« in se močno utrdi. Vladajoči režim Jugoslo­ vanske radikalne zajednice (JRZ), v katerem že sede predstavniki bivše SLS, spozna to jedro in usmeri nasilno roko prav nanj. Uprizarja aretacije, sodne procese, zapira napredne politične delavce in izvaja nad njimi različno nasilje. Vendar zaman. Protifašistične akcije SLF po vsej Sloveniji ne prenehajo, se širijo in večajo, vedno številnejši se vključujejo v ljudsko fronto in njen program. Komunistična stranka deluje v zvezi delavskih prosvetnih društev »Svo­ boda«, po njeni ukinitvi pa v »Vzajemnosti«, v Društvih kmečkih fantov in deklet, v Društvih delavskih žena in deklet, v akademskih društvih »Triglav«, »Njiva«, »Mladi Triglav«, »Dom visokošolk«, »Slovenski klub« in v akademskih strokovnih društvih, v književnih revijah »Književnost«, »Sodobnost« in »Ljub­ ljanski zvon«, v organizaciji »Boj«, v Jugoslovanski socialistični stranki, med krščanskimi socialisti, v Kmečko-demokratski koaliciji (KDK) in v skupini slovenskih mačkovcev. Vodstvo SLF izda v avgustu 1936 ob shodu fašistične JRZ letak v 10 000 izvodih in v njem razkrinkuje vodstvo slovenskega dela JRZ> ki preganja ljudi zato, ker vztrajajo na »punktacijah«, ki jih je svojčas kot vodstvo SLS samo- hotno sprejelo in razširjalo. Ko se na ustanovnem kongresu 18. aprila 1937 na Čebinah nad Zagorjem ustanovi komunistična stranka Slovenije, se še bolj zavzeto loti dela. Na šte­ vilnih konferencah in posvetovanjih razbistruje številna idejna in organizacijska vprašanja, da bi tako čim uspešneje in v čim večjem številu povedla slovenske ljudske množice v boj proti velikosrbski hegemoniji, ki tedaj s pomočjo slo­ venskih meščanskih klerikalnih in liberalnih koristolovskih politikov zatira znotraj države njene narode in preganja napredne politične delavce, v zunanji politiki pa se opredeljuje za fašizem v Španiji, Italiji in Nemčiji. Prvi konfe­ renci KSS 17. aprila 1938 v Grajski vasi nad Celjem prisostvuje tudi sekretar 296 CK KSJ Josip Broz, ki vodi tudi v dneh 9. in 10. junija 1939 v Tacnu pod Šmarno goro vsedržavno posvetovanje KSJ. KSS v široko zasnovanem boju v letih 1937 do 1940 organizira izdatno' pomoč (350 do 400 prostovoljcev) republikanski Španiji v boju proti fašistom; pojas­ njuje nacifašistično nevarnost in spodbuja prirejanje narodnoobrambnih taborov; izdaja protihitlerjevske publikacije; da pobude za ustanovitev enotnega aka­ demskega bloka. Spomladi 1939 izide Speransa (psevdonim Edvarda Kardelja) knjiga »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, ki nakazuje smer boja KSS, delavskega razreda in njegovih zaveznikov ter zatiranega slovenskega naroda v skupnem boju jugoslovanskih narodov za narodno in družbeno osvoboditev. Dne 3. septembra 1939 ustanovi v Celju na zboru delegatov SLF-skupin kmečko delavskega gibanja in simpatizerjev KSS š e m n o ž i č n e j š o Z v e z o d e ­ l o v n e g a l j u d s t v a . V letu 1940 izdaja publikacije o Sovjetski zvezi in zbira podpise za Društvo prijateljev SZ. Širokega ljudskega gibanja, ki ga komunistična stranka sproži leta 1934, ki se prvič uveljavi ob skupščinskih volitvah 5. maja 1935 in ki se razvije v množično ZDL, ni mogoče več ustaviti. Kljub nasilju, ki ga izvajajo vlade velikosrbske buržoazije s pomočjo slovenskih in hrvatskih prisklednikov, vkljub preganjanju in zapiranju naprednih političnih delavcev v koncentracijskih tabo­ riščih v Bileči in Ivanjici se to politično gibanje spreminja v močno, aktivno, revolucionarno silo. In ko nacisti zares napadejo Jugoslavijo v aprilu 1941, je KSS pripravljena, da povede slovensko ljudstvo v boj za narodno in družbeno osvoboditev. Ko kraljevska vlada Cvetkovića-Mačka pristopi 25. marca 1941 k Trojnemu paktu, jugoslovansko ljudstvo strmoglavi hlapčevski režim in uniči izdajalski pakt. In ko tudi nova kraljevska vlada Simovića-Mačka po nacifašističnem na­ padu pusti ljudstvo na cedilu, kralj in vlada pobegneta v inozemstvo, generali kraljevske vojske pa se predajajo sovražniku in mu ponujajo svoje usluge, je edino komunistična stranka zvesta ljudstvu, pripravljena ideološko in orga­ nizacijsko, da povede ljudstvo v obračun z okupatorji in domačimi izdajalci, za zmago socialistične revolucije, za svojo narodno in družbeno osvoboditev. M. Brezovar Dissertationenverzeichnis der Universität Graz 1872—1963. Herausge­ geben von F r a n z Kroller, Universitätsbibliothek Graz 1964, X + 363, 8°. Obsežna publikacija graškega državnega bibliotekarja Franza Krollerja, ki je pred kratkim izšla, je potrebno in hvaležno delo. Avtor si je z njim zadal nalogo, da bibliografsko prikaže disertacije, ki so bile v letih 1872—1963 predložene posameznim fakultetam za dosego dok­ torske časti. Krollerja je pri sestavi tega pregleda vodilo spoznanje, da je treba omo­ gočiti pristop do disertacij večjemu krogu zainteresiranih, da bi tako doktorski kandidati ne izbirali že obdelanih tem in da bi se na drugi strani dragocena znanstvena dognanja disertacijskih del, ki se hranijo v graški univerzitetni knjižnici, ne pozabila. Do izida obravnavane knjige, ki je za dunajskim podobnim popisom druga te vrste v Avstriji, so uporabniki mogli listati le po površnem rokopisnem 297 katalogu, .po tipkanih priročnikih (npr. Dissertationen-Verzeichnis Universität Graz 1898—1950, 1952—1955) ali slučajnih jubilejnih seznamih disertacij {Dissertationen aus Österreich: Graz, österreichische Hochschulzeitung, 1957, Nr. 13, Beilage Nr. 6). Iz teh nepreverjenih, često netočno uporabljenih virov pa je nastal tudi zgornji popis, ki ni več interno bibliotekarskega značaja, pač pa ima namen, da bogastvo in številčnost disertacij sporoči predvsem zuna­ njemu svetu. Za nas Slovence ima delo še posebno mikavnost, saj je veliko naših ljudi, v prvi vrsti z nekdanje Spodnje Štajerske, študiralo na graški univerzi, ki je bila ustanovljena 1586 predvsem za dijaštvo iz Notranje Avstrije. — Fevdalni partikularizem ni ustvaril samo kronovinskega patriotizma, pač pa je iz Gradca napravil gospodarsko, trgovsko in kulturno središče celotne Štajerske. Sem so- se stoletja stekala vsa pota Pomurja, Podravja in Slovenskih goric, sèm so prihajali tudi slovenski dijaki iz Varaždina, ker izpitov z madžarskih univerz Avstrija za svoj del ni priznavala. Tako so se od Zagreba obrnili proti tedaj še močno slovensko govorečemu Gradcu, kjer so dosegali lepe akademske časti. Imena G. Rojko, Fr. Ks. Gmeiner, M. Robič, A. Luby; I. N. Primic, G. Krek, K. Strekelj, M. Murko, R. Nahtigal; Ig. Klemenčič, Fr. Pregi idr. stoje na vidnem mestu graških univerzitetnih analov ali slučajnih jubilejnih publi­ kacij. Njihov pomen, kakor tudi vloga Almae matris Graecensis za Jugoslovane sta se v domačem, predvsem pa v avstrijskem tisku večkrat poudarjala (prim. J. JVTaitlova in A. Poscheva razglabljanja v Festschrift zur Feier des 350-jährigen Bestandes der Karl-Franzens Universität zu Graz, Graz 1936). Naša mladina je v Gradcu odlično študirala, se vračala v domovino ne­ redko z najodličnejšimi spričevali: sub auspiciis imperatoris, kot Fr. Ilešič, Iv. Žolger in VI. Žitek. Njena zgodnja znanstvena hotenja pa so v ocenjevani knjigi prav pogosto netočno in pomanjkljivo citirana. Pričakovali bi več slo­ venskih doktorandov, ki so to čast dosegli od 1872, ko je prosvetni minister Stremayr izdal odredbo za "dosego doktorske časti na avstrijskih univerzah {Reichsgesetzblatt 1872, XII. Stück, Nr. 57). Po tej odredbi je kandidat prav­ nega ali medicinskega študija moral opraviti tri strožje izpite (rigoroze), med­ tem ko so si slušatelji filozofske fakultete doktorsko čast lahko pridobili le s predloženim pismenim znanstvenim delom ter z dvema ustnima rigorozoma. Kandidat je s svojim pismenim delom moral pokazati sposobnost samostojnega mišljenja in obravnavanja zastavljenega vprašanja, ki si ga je sam izbral. Skoraj v celem stoletju, ki ga popis disertacij obsega, so Stremayrove od­ redbe doživele mnoge spremembe, tako da se v zadnjem času predlagajo pis­ mena dela tudi na pravni in' medicinski fakulteti, podobno kot po novem programu pri nas. Vse to pa števila naših doktorandov na graški univerzi ni bistveno povečalo. Ker je avtorjev namen predvsem praktičen — da popiše kar je v knjižnici oprijemljivega in vrednega, ter to reši pred pozabo — je pač preneko naše ime zaman iskati v kateremkoli od treh kazal, ki zaključujejo knjigo. Podrobnejši študij arhiva graške univerze, kjer so gotovo tudi vse ostale priloge, ki sodijo k opravljanju doktorata, bi večkrat lahko opravil tisti tako pogosti »um« v datiranju disertacij ali pa sploh že ustaljene napake, ki jih je sestavljalec te knjige prepisal iz kataloga graške univ. knjižnice. Ker naši popravki in dopolnila temelje na sekundarnih virih, ne pa na arhivu, bodo pač bolj slučajni in eksemplarični. — Tako je letos umrli Fr. Cukala po Krollerju postal dr. teol. 1903, v resnici pa šele 27. jul. 1907; J. Bez­ jak bi naj doktoriral že 1882, ko je bil šele mariborski dijak, po naših virih (SBL) je postal doktor komaj 1897. Nekdanjega ravnatelja mariborske gimna- 298 z'ije, Julija Glowackega, ki je bil sicer znan naravoslovec, je Kroller napravil za doktorja na podlagi elaborata, ki ga je ta predložil najbrž za kak drug namen, saj nobeno uradno-statistično izvestje ne imenuje Glowackega kot doktorja. Fr. Kruljc je res doktoriral »um 1905«, in sicer 8. maja 1906, medtem ko je ta »um« pri J. Jeraju in A. Korošcu precej razsežen; tako je prvi dokto­ riral »um 1911«, po pravem pa šele 1917, drugi pa »um 1910« ne pa 1905, kot smo bili doslej poučeni. Val. Morti je doktoriral 27. okt. 1915 ne »um 1912«, K. Oštir 1918 ne 1919, K. Ozvald 26. jan. 1899 ne 1898, L. Požar komaj 1. dec. 1882 ne 1881, Avg. Stegenšek 1906 ne 1905 in Iv. Sanda 1906 ne 1903. Tako je tudi neverjetno, da bi kasnejši bibliotekar Fran Simonie doktoriral že 1867, ko je bil komaj šestošolec mariborske gimnazije, pač pa je to čast dosegel «eie 1875. Med onimi redkimi disertacijami pred 1872, ki jih je avtor vpisal v ta seznam prav zaradi maloštevilnosti, je predvsem delo slovničarja Antona Murka Historia reformationis a< Luthero susceptae iz 1843, ki je med temi skoraj edino. Na drugi strani pa bi knjiga, za katero stoji univerza, veliko pridobila, da je njen sestavljalec resnično črpal iz arhiva. Našel bi lepo število dokto­ randov in naslovi njihovih disertacij, ki bi jih mogel navesti pod petitom, kot dela izven biblioteke, bi Krollerjev trud približali znanstveni izdaji. Kakor smo lahko zgoraj, pri datiranju disertacij, navedli le nekaj spre­ memb, tako more biti v dopolnilno naštevanje imen naših doktorandov na graški univerzi na tem mestu zaradi pomanjkanja primarnega vira, še za na­ prej nepopolno. Le nekaj primerov! Tako je klasični filolog Iv. Arnejc doktoriral dne 29. jan. 1904 na podlagi disertacije iz Mimnermovih fragmentov, ki jih je kasneje objavil pod zaglav- jem Doneski k zgodovini grške elegije (NV 1910). Za Celjana Fr. Ahna je znano, da je »doktoriral na osnovi slavistične disertacije« (SBL I., str. 4), ki ima po Avg. Zigonu (Carn. VII/1916, str. 280) naslov Bibliographische Seltenheiten der Truber-Literatur, Graz 1894; medtem ko' je po KroUerjevam seznamu do­ ktoriral štiri leta pozneje iz grške zgodovine (?). — Od ostalih Jugoslovanov naj imenujemo le nobelovca Iva Andriča, ki je leta 1923 dosegel doktorsko čast iz bosanske zgodovine. — Kasnejši zgodovinar Gr. Cremošnik je na Mur- kovo vzpodbudo doktoriral 3. maja 1915 s slavistično disertacijo Mejdan v jugoslovanski narodni pesmi (delno objavljeno pod naslovom Pegam in Lam- berger, LZ 1918, 190—194). S podobno problematiko sta se mu pridružila še M. Kovačič in P. Strmšek. Fr. Kotnik pa je leta 1908 razveselil M. Murka z disertacijo o delu koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka. V Krollerjevem seznamu nadalje zaman iščemo ljudi, ki so doktorirali na graški univerzi, kakor stoji v oklepaju: Lj. Hauptmann (1907), Jos. Gruden (1897). VI. Herle (1898), Val. Korun (1896), Iv. Križanič (1873), Avg. Kukovič (1880), Fr. Ks. Lukman (1908, nostr.), Fr. Mišic (1908), Al. Meško (1891), Iv. Mla­ kar (1879), J. Sket (1878), A. Suhač (1879), Fr. Veber (1917), Avg. Zigon (1909) in drugi. Med dvema vojnama leta 1925 je pri dr. W. Schmidu, našem rojaku, dokto­ rirala tudi germanistka Helena Tominšek z disertacijo Vorgeschichtliche Le­ bensreste in Bacherngebiet, den Wind. Bücheln und im Pettauer Feld, ter Flur­ namen, die auf die ältesten Lebensreste hindeuten. Da so ta imena izpuščena je še razumljivo, saj ni bil avtorjev namen iskati, česar v knjižnici ni najti; kot npr. dr. Iv. Arnejčeve disertacije, ki jo je hranila mariborska Študijska knjižnica in jo je pred nekaj leti darovala ravenski Študijski knjižnici.. V tem, da ni v seznamu Fr. Wallingerja (National­ sozialismus in Steiermark I. Teil: Die NSDAP von Beginn bis zur Julierhebung 299 1934, Graz 1939) in Os. Krautforsta (Nationalsozialismus in Steiermark, Graz 1939), ki smo jih v našem tisku (J. Šorn, Disertacije avstrijskih univerz o vpra­ šanjih slovenske zgodovine, ZC XII—XIII, 1958—1959) že imeli priliko najti — pa se morda izraža poseben avtorjev namen. Izpustil je tudi Joh. Fruhmanna (Die Bauerninventare des Stiftes Goss von 1740—1848. Ein Beitrag zur Kultur- und Rechtsgeschichte der Steiermark), ki je po zgoraj imenovanem visoko­ šolskem listu doktoriral 28. sept. 1956. O formalni strani knjige samo kratko: naslovni material je avtor razdelil v razmeroma ozke skupine in podskupine, katerih predmetna in alfabetska razvrstitev bi naj bila porok (preglednosti. Uporabljeni način »inštrukcij, ve­ ljavnih v avstrijskem bibliotekarstvu«, kakor stoji v uvodu, pa često drobi vsebinskost materiala, tâko da postane pregleden šele po avtorskem, osebnem in stvarnem kazalu. Slovenska imena je Kroller, kakor sam pravi, skušal pri­ bližati nemški transkripciji; po njej je iz Ozvaldl nastalo Ofwahl, ki ga v knjigi dvakrat zasledimo. Z ozirom na ugotovi j ena. dejstva, bi bilo od sestavljalca pač preveč pr i­ čakovati, da za citirano disertacijo navede tudi kje in kdaj je delo v tej ali drugi obliki izšlo, če je bilo že slučajno tiskano. Tudi v tej smeri tiskan pre­ gled bi mogel biti lepo in koristno dopolnilo bio- in bibliografskim priroč­ nikom; pri nas SBL-u, ki mu prav takšni podatki običajno manjkajo. Zal рд moramo ravno z viri, ki so v tej smeri nepopolni (EJ, NE, SBL) dopolnjevati ocenjevano knjigo. Seznam disertacij, četudi, kakor smo od vsega začetka dokazovali, v mnogem pomanjkljiv, bo potreben priročnik ne le graškemu študentu v izbiri doktorske teze, temveč tudi našemu znanstveniku, saj se ta dela — ki so za nas zanimiva predvsem s področja zgodovine, slavistike in etnografije — mo­ rejo po odredbi avstrijskega zveznega ministrstva za pouk z dne 10. aprila 1954 medbibliotečno posojati tudi preko meja. Le v tem praktičnem navodilu pa je v prvi vrsti iskati ceno KroJlerjevega truda. ,,., . T r , . , Viktor Vrbnjak Martin Riedlingen Das Journal des österreichischen Lloyd, seine Stel­ lung zur Regierung. D i s s e r t a t i o n . . . an der phil. Fak. der Univers i tät Wien. Wien, im J u n i 1948 (295 s trani tipkopisa). Sicer je preteklo že več kot 14 let, odkar je bil tipkopis oddan avstrijskim knjižnicam kot obvezen primerek in je poročilo o tej disertaciji nekoliko zasta­ rela stvar, se mi zdi njena vsebina tako važna za našo gospodarsko zgodovino, da želim vseeno na tekst opozoriti širši krog ljudi. V glavnem obravnava pisec gospodarsko zgodovino Trsta in Avstrije v predmarčni dobi in daje z dokajšnjim znanjem širši okvir za nastanek nave­ denega žurnala. Prinaša mnogo podatkov, ki jih bomo s pridom uporabili tudi mi. Dobro nas seznani s Karlom Ludvikom baronom Bruckom in. njegovo vodilno aktivnostjo v Trstu, s Francem grofom Stadionom, s tržaškimi zava­ rovalnicami, z organizacijo avstrijskega Lloyda itd. S stranjo 43 preide na sam žurnal in pravi, da je pričel januarja 1835 izha­ jati »Giornale del Lloyd Austriaco di notizie commerciale e maritime«, nasled­ njega leta tudi »Journal des österreichischen Lloyd«. Leta 1842 so bili objav­ ljeni v Journalu (ta je sicer obravnaval prvenstveno čisto gospodarske zadeve, a je na kratko registriral tudi politične vesti, čeprav jih ni komentiral) članki' 300 ki se indirektno navdušujejo za kritiko avstrijskega gospodarskega sistema in namigujejo na zvezo z »Nemško zvezo«. Tudi Lloydov žurnal se je navdu­ ševal za odstranitev avstrijskega prohibitivnega sistema in za njegovo zame­ njavo z zmerno carino. 2e cesar Franc I. je bil proti novotarijam, njegov brat nadvojvoda Ludvik, ki je po cesarjevi smrti predsedoval Staatsratu, pa še znatno bolj, saj od njega izvira za predmarčno upravo tako značilen stavek: »Liegen lassen, ist die beste Erledigung«. Kancler Mettermeli je mnogokrat priganjal dvorno komoro, naj že izboljša svojo carinsko politiko, a zaman. In ko so 30. marca 1833 podpisale pogodbo o carinski združitvi Prusija, Ba­ varska, oba Hessena in Wurtemberg, je kancler takoj jasno videl nevarnost pruske prevlade v Bundestagu. Toda vodilni avstrijski ljudje so se še na neki konferenci 9. maja 1844 izrekli za stari prohibitivni sistem. S tem, da se je žurnal potegoval za carinski sistem, je seveda posegal v politiko in to v pronemškem smislu. Riedlinger opozarja, da je imel Bruck pri žurnalu veliko besedo in trdi, da je bil žurnal napreden, svoboden in dobro urejevan časopis. Riedlinger se ne ukvarja s političnim ozadjem velevažnega vprašanja pristopa Avstrije k nemški carinski zvezi in nikjer niti z odstavkom ne omenja, kako so na to reagirale razne nacije v Avstriji. Samo mimogrede omenja, da j e bil sodelavec žurnala tudi Costa. Besedo, da je bil žurnal napreden, pojmuje doktorand v čisto gospodarskem smislu (prohibitivni sistem je Avstrijo zadr­ ževal pri gospodarskem napredku) in pušča politiko ob strani, čeprav seveda indirektno posega vanjo. Saj trdi, da je žurnal toplo pozdravil politično-eko- nomsko teorijo Friedricha Lista (njegovo delo izšlo 1841. leta), ki se je potegoval za carinski sistem in pobijal prohibitivni sistem, saj zatrjuje, da je bil žurnal v službi avstrijske vlade in da mu je nekakšno geslo bil stavek: Trst z Avstrijo, Avstrija z Nemčijo, saj končno pribija, da Italiji žurnal ni bil naklonjen. Nas pa močno zanima, kaj misli mladi avstrijski zgodovinar in kaj mislijo njegovi profesorji o tem problemu (njihovo mnenje bi tako in tako prišlo na dan med vrsticami Riedlingerjeve disertacije). Avtor se tu zaustavi; le slutiti da, da se z žurnalovo zamislijo strinja. Podobno se tudi neka še starejša disertacija loteva problema ,Bruck in nemška carinska zedinitev' — to je Elisabet Kreutner, Bruck und die deutsche Zoll- und Hajidelseinigung im Spiegfei der Wiener Presse von. 1848—1853. Inaugural-Dissertation'... von der Phil. Fak. der Universität Wien . . . Jänner 1944. Avtorica trdi, da je Journal des Österreichischen Lloyd veljal v splošnem za Bruckovo glasilo. Bruck je bil za nemško-avstrijsko carinsko zvezo, čeprav so konservativni katoliški listi odklanjali velikonemško idejo 70-milijonske države. Ta disertacija je bolj »politična« od Riedlingerj eve, je pa tudi šibkejša, ker analizira samo dunajske časnike, čeprav je bil problem vsaj avsitrijski, če že ne srednjeevropski. Samó dunajski pa nikakor ne ! Da okarakterizira Brucka, objavlja avtorica na koncu disertacije nekaj virov, nekaj Bruckovih pisem, ki jih je odkrila v arhivu finančnega mini­ strstva na Dunaju. Mislim, da ne bo odveč, če reproduciram nekaj prvih stavkov iz pisma, ki ga je Bruck pisal ministru za zunanje zadeve Buolu z datumom Berlin, 18. januarja 1853: Die Idee der Zolleinigung gehört mir an. Ich schrieb im Jahre 1846 über die Gefahren des Zollvereins für Österreich, als Preussen weiter ging und mit seinem Plane ans Licht trat, neben dem deutschen Zollverein den deutschen Handels- und Schiffahrtsverein mit Ausschluss Österreichs bilden zu wollen. Die Zolleinigung war mein Glaubensbekenntnis im Jahre 1848, als ich in Triest 301 nach Frankfurt gewählt wurde, und dort verfocht ich sie im Volkswirtschaft­ lichen Ausschuss. Als. ich später ins Amt trat, stellte ich folgende Sätze auf: Die schnellste Beseitigung der Zwischenzollinie gegen Ungarn. Österreich ein einheitliches Zoll- und Handelsgebiet. Die Aufhebung der Prohibition und die Einführung eines gemässigten Schutzzollsystems, also die Reform des Zoll­ wesens. Dann auf dieser Grundlage die Zolleinigung mit Deutschland, weil es meine vollste Überzeugung war und noch ist, dass Österreich seine Macht­ stellung in Deutschland nur dadurch wahren und stärken kann, indem es seine deutsche Politik auf der volkswirtschaftlichen Basis neu begründet . . . Vemo že, da je bil Bruck Nemec po rodu in da je svoje misli lansiral v svet preko Lloydovega žurnala. Ko je postal minister, je ostal zvest svojim načelom, le da se ti niso dali realizirati v celoti. Nadaljnji potek odnosov Namčija-Avstrija je pa tako že temeljito znan. loie Šorn TRI DISERTACIJE V Jugoslovenskem istori jskem časopisu izhajajo od 2. številke 1962. letnika dalje seznami disertacij jugoslovanskih znanstvenikov s filozofske, pravne, ekonomske in drugih fakultet. Nekaj disertacij sega tudi v področje gospo­ darske zgodovine. Tokrat želim poročati o treh disertacijah. Dodati moram, da sem prebral samo prvo disertacijo v originalu, drugi dve pa sta že natisnjenj in zato vsaj delno spremenjeni. Te tri disertacije so: Stevan Mezei, asistent Polj. fakulteta u N. Sađu, Razvitak industrije u Bačkoj do prvog svetskog rata. [1961]. Tipkopis, 235 strani. Kemal Hrelja, Industrija Bosne i Hercegovine do kraja prvog svetskog rata. Beograd 1961 (Ekonomska biblioteka, 15). Mirčeta Durović, Trgovački kapital u Crnoj Gori u drugoj polovini XIX i početkom XX vijeka. Cetinje 1958. Istoriski institut NR O n e Gore (cirilica). Vse tri disertacije imajo nekaj značilnih skupnih potez. Predvsem trdijo njihovi avtorji, da niso imeli na voljo dovolj domačih virov. Najiskrenejši je Mezei, ki pravi na str. 6: »Za istoriske teme je arhivska gradja na svaki način ipak od najveće vrednosti. Nažalost, njeno koriščenje je u najvećoj meri otežano, zasada često praktično i onemogućeno, jer je najčešće nesredjena, i pored obilja materijala, i pored toga što je mnogo toga uništeno. Nešto te gradje što sam uspeo prikupiti odnosi se na period do 1881, tj na vreme koje nisam mogao detaljnije proučavati. Zbog toga ovu gradju neću iznositi«. — Đurović je še kar precej uporabljal dokumente črnogorskega senata, mini­ strstva financ in notranjih zadev, poleg tega tudi druge arhivalije, ki se danes hranijo na Cetinju in v Zadru, torej predvsem domače vire. Z nekaj truda bi se gotovo dalo ugotoviti, kaj je z arhivom Länderbanke, ki je dala Crni gori posojilo. -Ta banka, kot je že dolgo časa splošno znano, je imela velik vpliv na gospodarstvo od Alp do Durmitora in še dlje. Znane so gospodarske pozicije italijanskih firm v Črni gori pred prvo svetovno vojno. Kaj je z njihovimi arhivi? — V podobni »stiski« za vire je tudi Hrelja. Virov za BiH je še precej, samo poiskati jih je treba. Da je res tako, je dokazal Peter F. Sugar v svoji Industrialization of Bosnia-Hercegovina, 1878—1918, ki je bila dotiskana v Vašingtonu konec 1963. Seveda je nemogoče, da bi jo Hrelja uporabljal, saj je izšla 2—3 'leta po njegovi disertaciji. Hotel sem samo povedati, da se je 362 Sugar potrudil priti na Dunaj in v druga mesta, Hrelja pa ne. Zato ima Sugar podatke, ki jih Hrelja nima (in obratno, seveda!). Zato je vsem treni disertacijam skupno tudi to, da temelje večinoma (ta bolj, druga manj) na literaturi. Citirana literatura ima delno že značaj virov druge roke. Mezei navaja hrvatsko, srbsko, avstrijsko in madžarsko literaturo,. Đurović predvsem črnogorsko, Hrelja domačo in avstrijsko. Vsi trije avtorji težijo za tem, da bi dali pregled gospodarskega napredka za ves njihov domači teritorij in za krajšo dobo, v glavnem za poslednjih 40—50 let avstroogrske monarhije, Crne Gore pa za isti čas pred balkanskimi vojnami. Mezei in Hrelja bazirata bolj v pregledu industrije, Durović seveda trgovine, čeprav tu in tam ne manjkajo ekskurzi po drugih panogah gospo­ darske zgodovine (agrarno stanje, banke, ceste in železnice, splavarstvo in brodarstvo). Zato imajo vsa tri dela značaj gospodarskozgodovinskih sintez: za obravnavana področja. Ker do sedaj podobnih dobrih sintez ni bilo (boljših pa sploh ne), bomo radi vzeli v roke vse tri knjige. Ce jih med seboj primerjamo, vidimo nekaj momentov, ki so dobra opora» za periodizacijo jugoslovanskega ali bolje južnoslovanskega gospodarskega živ­ ljenja. V Bački je po nagodbi 1867 nastopila kratka kriza, v Bosni po vstaji 1875, v Crni gori o kakšni posebni krizi ne moremo govoriti, ker je bila t a dežela v konstantni krizi. Po okupaciji 1878 je BiH prišla v interesno sfero Dunaja. Hrelja sam pravi, da je pomenila avstrijska okupacija Bosne in Hercegovine v industrializaciji velik plus. Podobno trdi tudi Đurović, da se je Crna gora po berlinskem kongresu 1878 precej spremenila (teritorialno se­ je povečala in pridobila prav agrarna področja, intenzivirala se je gradnja cest, še bolj razmahnila trgovina). Za industrializacijo Bačke Mezei formalno« navaja letnico 1881, ko je izšel Prvi ogrski zakon o napredku industrije in obrti. Sablonsko vzeto je čas okoli 1880 prinesel tem krajem več industrije- Nekako 20 let pozneje se je uveljavil nov moment. Crna gora je dobila prvo- banko 1901, prav takrat hranilnico; istočasno je prišel v deželo italijanski kapital (angleški že 1894), 1903 je dobila državica posojilo od tržaškega Gorupa,. itd. Prvi domači novec, perper, je bil uveden 1906 (pred tem je cirkuliral tuji denar in sicer beneški, turški, avstrijski). BiH je ob prelomu stoletij deležna večajoče se pozornosti dunajskega in tujega kapitala, železarna v Zenici se povečuje in kartelira, Bačka je imela 1894 kar 142 denarnih zavodov, 1908 celo 179 takih ustanov; v njih je bil nemški kapital močno zastopan. Bačka je bila predvsem agrarna dežela, BiH je imela težišče v gozdner» bogastvu, Crna gora se je ponašala z drobnico. Zato se je v Bački razvila prehranjevalna industrija. Na strani 147 piše Mezei, da je bilo mlinarstvo najbolj razvita panoga na Ogrskem in v Bački in da je tu bila njegova vloga enaka vlogi tekstilne industrije v zahodni Evropi. Leta 1894 je Bačka imela 1136 mlinov, toda samo 28 jih je bilo na parni pogon in 7 velikih na vodni pogon; drugi so bili manjši. Ker je bilo glavno bogastvo BiH gozd, se je tu najbolj razvila lesna industrija. Lesnih podjetij je bilo 20, premogovnikov sicer 19, a le nekaj močnih; ostali so komaj kaj več kot vegetirali. To zato, k e r so bili najboljši in največji premogovniki v rokah erarja in so praktično imeli monopol. Železarstvo je dobro uspevalo (Vareš, Zenica). V uvozu Crne gore je bilo stalno na prvem mestu žito, za njim sol. Ker je bila kupna moč prebi­ valcev šibka, je bila lakota stalni obiskovalec črnogorskih domačij. Prva tovarna v Crni gori je bila žaga iz leta 1873. Tudi delniške družbe so se poja­ vile pozno. Sicer so izšle delnice prve delniške družbe že 1863, vendar sta družba in obrat bila skoraj brezpomembna. Naloga delniške družbe je namreč bila — zgraditev gostilne na Cetinju. 30S Najbolj gostobeseden pisec je Mezei. Po 140 straneh uvoda se končno lé pripravi k obdelovanju glavne téme. Določeno število odstavkov je kratkomalo prevedel iz raznih madžarskih knjig. Na široko je obdelal še razna druga poglavja, na primer tudi razvoj mest, čeprav so o tem že drugi mnogo napisali ini je vse dobro znano. Temu nasproti pa avtor na nekaterih mestih kar naniza probleme, ki še niso obdelani. Na primer na strani 101 pravi, da ni dovolj raziskan problem viška ali primanjkovanja delovne sile v Bački (in v Ogrski sploh), na strani 106 pa, da je do sedaj še najmanj raziskana manufakturna perioda v kapitalističnem razvoju Vojvodine. Še bolj neprijetno zveni stavek na strani 73, da je po nagodbi' iz 1867 nastala »gluha doba« v razvoju indu­ strije in celo vsega gospodarstva Bačke in da so ta leta še danes dosti temna perioda, Mezei govori precej o bankah, toda glavna téma mu onemogoča, da bi se res efektno lotil denarnih zavodov. Tudi Hrelja, ki morda še najmanj ponavlja že napisane stavke, gre po Mezeiovi poti; v disertaciji se sicer loti vprašanja bank, a ga slabo obdela. Đurović je elastičnejši: ker v disertaciji ne govori veliko o bankah, je napisal posebno knjižico z naslovom Novčani zavodi u Crnoj Gori, Cetinje 1959. Ta poteza se mi zdi s stališča metodike dela zelo dobra: Ni treba v eno samo razpravo strpati vse; vsaka gospodarska panoga naj bo obdelana, in to temeljito obdelana, v ločeni razpravi. Bo že sintetik povezal pasuse, ki so pomembni za karakteristiko nekega stanja. Le pisec, ki ne misli še nadalje raziskovati gospodarske zgodovine, skuša strpati v eno in isto razpravo vse, kar ve ali kar so drugi dognali. Od vseh treh piscev ima Đurović še najboljšo metodo dela. Za konec: Vsi trije avtorji so zbrali v svojih disertacijah skoraj vse, kar j e bilo napisanega o obravnavanih teritorijih v luči gospodarske zgodovine, dodali podatke iz virov, marsikaj pojasnili in prikazali v novi luči, marsikaj sploh prvič povedali, v bistvu pa ustvarili dobre sinteze o gospodarskem živ­ ljenju v Bački, BiH in Črni gori v štirih, petih desetletjih pred prvo svetovno vojno. Raziskovalec gospodarske zgodovine Jugoslavije bo v obravnavanih di­ sertacijah našel prav močno oporo. „ Jože Sorn Istorija XX. veka. Zbornik radova IV (1962) str. 366, V (1963) str. 396. Izdaja Odeljenje za istorijske n a u k e Inst i tuta društvenih n a u k a v Beo­ gradu. Odgovorni urednik dr. Dragoslav Janković. Oddelek za zgodovinske znanosti pri IDN prizadevno izpolnjuje svoj pro­ gram izdajanja serij periodičnih publikacij (Monografije, Zbornik radova, Građa) iz narodne in obče zgodovine XX. stoletja. V prvi seriji je kot tretja knjiga izšlo delo dr. J o v a n a M a r j a n o v i ć a , Ustanak i narodnooslobo- dilački pokret u Srbiji 1941, Beograd 1963, str. 567. Pisec je v svoji študiji podrobno obdelal okupacijo, priprave za oboroženi upor, vstajo, nastanek in akcije partizanskih odredov, boje za nastanek osvobojenega ozemlja, razvoj četniškega gibanja in njegove spopade z NOV, odnose emigrantske vlade do Mihajlovića in NOB ter v zadnjem poglavju analiziral izkušnje in pomen NOB v Srbiji 1941. Kot priloge je avtor dodal svoji knjigi še prispevek h krono­ logiji partizanskih akcij v Srbiji od 1. 7. do 15. 9. 1941, proglase NOB, popis tehnik in tiskarn v prvem letu NOB ter podroben seznam uporabljenih virov in literature. V tretji seriji sta dr. D r a g o s l a v J a n k o v i ć in dr. B o g ­ d a n K r i z m a n izdala obsežno delo Građa o stvaranju jugoslavenske države 304 <1. 1.—20. 12. 1918), Beograd 1964, dve knjigi, str. 817, ki se od podobne edicije T. Šišića (Dokumenti o postanku kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 1914 do 1919) razlikuje v obsegu, izboru gradiva in časovni omejitve. Avtorja sta v svojem gradivu objavila in komentirala veliko število doslej še neobjav­ ljenih arhivskih dokumentov, v izbor sta uvrstila tudi dokumente, ki pričajo o borbah in nasprotjih v procesu nastajanja jugoslovanske države in končno •sta z gradivom prikazala le prelomno leto bojev za zedinjenje. Gradivo sta razvrstila po kronološkem redu. Z opombami pisca opozarjata tudi na pro­ blemsko povezanost posameznih dokumentov in na koncu svojega dela olajšu­ jeta uporabo te izdaje virov še s stvarnim, imenskim in krajevnim registrom. V drugi seriji Zbornik radova obravnava problematiko do prve svetovne -vojne le L j i l j a n a A l e k s i c , ki je v študiji o prizadevanju srbske -vlade za sklenitev posojila 1904—1906 (IV, str. 141—249) obdelala zelo po­ membno vprašanje iz srbske zgodovine neposredno po majskem prevratu. Gospodarski razlogi so terjali gradnjo železnic, zunanjepolitični položaj pa j'e zahteval novo oborožitev srbske vojske. To je vlado napotilo na pogajanja za sklenitev posojila, ki pomeni »preizkusni kamen definitivne opredelitve oodoče politike Srbije za en ali drug imperialistični blok velesil« (str. 142). Za Srbijo je imelo vprašanje najetja posojila in načina izrabe pomembne notranje in zunanjepolitične posledice: dokončni razcep v radikalni stranki, njeno gospo­ darsko naslonitev na Francijo in vskladitev gospodarskih interesov Srbije z njenimi političnimi interesi. Za Francijo in Antanto je sklenitev posojila pomenila važen korak v gospodarskem in finančnem prodiranju na Balkan. Okoliščine v zvezi s posojilom doslej zaradi nedostopnosti arhivov še niso bile raziskane. Avtorici pa je uspelo priti do srbskih, francoskih, avstrijskih, nem­ ških in angleških arhivskih virov in je obravnavano problematiko zelo po­ drobno osvetlila. Tudi v zadnjih dveh letnikih zbornika je največ razprav iz obdobja med obema vojnama. Z i v k o A v r a m o v s k i je v svoji razpravi (V, str. 137 do- 224) opisal historiat ekonomsko-finančnih odnosov med Italijo in Albanijo od 1925 do aprila 1939, ko se je italijanska vojska izkrcala v albanskih prista­ niščih, in s tem dosegla končni cilj Mussolini j eve načrtne gospodarske pene­ tracije v Albanijo. Avtor je v uvodu opisal italijanske aspiracije v Albaniji do padca Fan Nolijeve vlade, nato pa je v prvem poglavju prikazal stanje albanskega gospodarstva in oblike italijanskega ekonomskega prodiranja v Albanijo do konca 1931, ko je kralj Zogu poskušal oslabiti italijanski vpliv. Ta njegov korak je podprla tudi Jugoslavija, ni pa mogla nuditi Albaniji fi­ nančne pomoči. V brezupnem gospodarskem položaju se je moral Zogu znova ukloniti Italiji, ki ji je podreditev Albanije služila kot sredstvo za nadaljnje prodiranje na Balkan, utrjevanje dominacije na Jadranu in jačanje pritiska n a Jugoslavijo. Avramovski je s svojo razpravo prvi v jugoslovanski histo­ riografiji posegel v zgodovino Albanije med obema vojnama. Avtor se je dotaknil tudi pomena albanskega vprašanja v jugoslovanski zunanji politiki. IRazprava je pisana po virih iz beograjskih arhivov in po virih zunanjega ministrstva v Bonnu, tujih izdajah virov in literaturi ter domači predvojni publieistiki. D r a g o s l a v J a n k o v i c je v kratkem prispevku (V, str. 225—262) pregledno prikazal vzroke za sklicanje konference o osnovanju jugoslovanske države v 2enevi, trenutno moč, stališča in medsebojne odnose vseh šestih faktorjev (srbska vlada in opozicija, JO, NV SHS, dvor, zavezniki), ki so neposredno ali posredno vplivali na potek in rezultate Ženevske konference. "V zadnjem poglavju ocenjuje konferenco kot poskus Jugoslovanskega odbora 20 Zgodovinski časopis 305 in njegovih zaveznikov, »da se velikosrbska metoda zedinjenja odloži v upanju, da se bo kasneje, v Konstituante našlo boljše, sprejemljivejše solucije« (str. 260). Pomen razprave je predvsem v zelo skrbni analizi in oceni gradiva, ki pa so ga pri pisanju razprav o Ženevski konferenci uporabljali že tudi drugi avtorji. H r v o j e M a t k o v i ć je v razpravi o Hrvatski zajednici (V, str. 5—136) prvi nadrobneje osvetlil nastanek in delovanje politične stranke, ki ji je od ustanovitve julija 1919 do volitev v Konstituante pripadala vloga političnega zastopnika Hrvatov v kraljevini SHS. Hrvatska zajednica je ipo neuspehu na volitvah 1920 povezala svojo usodo z Radićevim pokretom. Njena politična moč in vpliv pa sta kljub temu vedno bolj slabela, dokler ni ob preorientaci j i politike HRSS sredi 1925. leta stranka razpadla. Avtor je po podatkih iz ko­ respondence in dnevnikov nekaterih zajedničarskih politikov prikazal precej podrobno tudi stališča strankinih prvakov do aktualnih vprašanj. Matković j e v oceni pomena Hrvatske zajednice zapisal, da stranka »ni imela odločilnejšega. vpliva na tok političnega razvoja na Hrvatskem, vendar je njen obstoj in delovanje, organizacijsko slabljenje in programsko transformiranje karakte­ ristično za sile in možnosti meščanskega sloja,' katerega je predstavljala« (str. 132). V razpravi o Orjuni (V, str. 315—396), ki je bila ena najpomembnejših nacionalističnih in terorističnih organizacij, »na katere se je opirala jugoslo­ vanska buržoazija v nasilnem zatiranju nacionalnih in socialnih gibanj mas . ..« (str. 315), nas B r a n k o G l i g o r i j e v i č seznanja z nastankom, organi­ zacijsko strukturo, socialnim sestavom članstva, metodami, viri finansiranja, odnosi z oblastmi, ideologijo, krizami in vzponi v delovanju, posebnostmi dejavnosti v posameznih pokrajinah, razpadom, mestom in vlogo v političnem življenju ter odnosih do delavskega gibanja, v zadnjem poglavju pa omenja tudi poskuse za obnovitev Orjune v tridesetih letih. Avtor poudarja, da ima njegova razprava zaradi nedostopnosti večine arhivskega gradiva bolj značaj pregleda kot poglobljene študije. T o d o r S t o j k o v in L j u b o B . o b a n sta v svojih prispevkih (IV, str. 251—307, str. 308—366) načela vprašanje dejavnosti opozicijskih buržoaznih. strank po restavraciji ustavnega in parlamentarnega življenja 1931. Stojkov je opisal notranje in zunanjepolitične razloge za politične spremembe jeseni 1931, poglavitne značilnosti oktroirane ustave in novega volilnega sistema, odnos opozicijskih strank do prvih skupščinskih volitev po diktaturi, pred­ volilne kampanje in rezultate volitev, zlasti pa je podrobno prikazal hete­ rogenost stališč zmernejše opozicije (radikali, demokrati, zemljoradniki, SLS in JMO) in radikalnejše KDK. V posebnem poglavju je avtor označil tudi stališče in aktivnost KPJ ob volitvah 1931. Boban je v prvih treh poglavjih prikazal stališča in delovanje KDK od resolucije 1. avgusta 1928 do Zagrebških punktacij, ki so pomembne za razumevanje notranjih odnosov v KDK. njen odnos do šestojanuarskega režima in drugih opozicijskih strank. Odmev Za­ grebških punktacij in njim podobnih izjav drugih opozicijskih strank je jasn» pokazal, »da je šestojanuarski režim doživel popolno obsodbo ne samo na Hrvaškem, temveč v celi državi' (str. 363). V zadnjem poglavju je avtor opisal še represalije režima nad nekaterimi hrvaškimi in slovenskimi tvorci punk­ tacij. V edini študiji iz obdobja NOB razpravlja Đ u r o S t a n i s a v l j e v i ć o nastanku četniškega gibanja na Hrvaškem in njegovem razvoju do konca 1942 (IV, str. 5—140). Avtor je nadrobno prikazal specifične pogoje za nastanek četniškega gibanja na Hrvaškem (obstoj NDH, italijanska okupacija, razvoj 306 NOB), njegovo politično in vojaško moč, teritorialno razširjenost, odnose z Mihajlovičevim štabom ter sodelovanje z okupatorjem, ustaši in domobranci. V razpravi so dobro opisani napori in težave Partije za pravilno usmeritev naprednih in patriotičnih sil na Hrvaškem v aktivni boj proti okupatorju. Razprava ni le pomemben prispevek za poznavanje obračuna med hrvatsko in srbsko buržoazijo ter delavskim razredom, temveč nam omogoča tudi vpo­ gled v nekatere specifičnosti razvoja NOB na Hrvatskem. Samo B r a n k o P e t r a n o v i č je s svojo študijo o dejavnosti rim­ skokatoliškega klera proti konsolidaciji razmer v novi Jugoslaviji do sep­ tembra 1946. leta (V, štor. 263—313), posegel tudi v problematiko povojnega obdobja. V prvem poglavju je prikazal prizadevanje katoliškega episkopata na Hrvatskem ob koncu vojne za nadaljnji obstoj NDH, v nadaljnjih poglav­ jih pa je opisal poskuse ljudske oblasti za ureditev odnosov s katoliško cer­ kvijo in vzroke za neuspeh teh prizadevanj, ogorčen odpor klera proti izvajanju agrarne reforme na cerkvenih posestvih, odkrit protidržavni nastop katoliškega episkopata ob volitvah v Konstituanto ter odpor katoliškega klera proti ločitvi cerkve od države in njegovo prizadevanje, da ohrani kar največ privilegijev. Avtor je ozračil svojo študijo le kot prispevek k razjasnitvi nekaterih vpra­ šanj o odnosih med cerkvijo in državo neposredno po koncu vojne, ker je uspel priti le do dela arhivskega gradiva. M ,,.. , „ , Erich Lüddeckens, Ägyptische Eheverträge. (Ägyptologische Abhand­ lungen, ki sta j ih izdajala Wolfgang Helck in Eberhard Otto, I.) Wiesbaden, Otto Harrassowitz, vel. 8°, 372 str. 8 tabel, 12 prilog. P. W. Peslman, Marriage and Matrimonial Property in Ancient Egypt. A Contribution to Establishing t h e Legal Position of t h e Woman. (Papy- rologica Lugduno-Batava, vol. IX), L u g d u n u m Batavorum ( = Leiden), E. J. Brill 1961. 4°, 232 str. 4 priloge. Virov za spoznavanje prava antičnega Egipta v treh tisočletjih (2850—30) od Menesa (ali Narmerja) do Kleopatre je malo in še ti so težko dostopni, ker so redki pravni zgodovinarji, ki lahko sami proučujejo te vire v izvirnem bese­ dilu in pisavi. V Prednji Aziji imamo ohranjenih več pravnih zbirk; med njimi je najbolj znan Hammurabijev zakonik. Iz časa starih egiptovskih faraonov pa nam je slabo ohranjenih nekaj kazenskih pravnih predpisov na plošči faraona Haremhaba (1345—1318). Kot spoznavni pravni viri prihajajo v poštev pred­ vsem napisi na pâpirih in ostrakih. Zato je zares razveseljivo, da sta v zadnjih letih takorekoč kar zaporedoma izšli dve obdelavi egiptovskih zakonskih (ženitnih) pogodb: filološko jih je ob­ delal E. Lüddeckens v svoji knjigi, ki je v njej nekoliko razširil svoje habili­ tacijsko delo, predloženo 1. 1953 filozofski fakulteti v Mainzu; pravno analizo ženitnih listin in imovinskih odnošajev med zakoncema pa je podal P. W. Pest- man, znanstveni sodelavec v Leidenu, v svoji knjigi, ki je izšla kot publikacija tamkajšnjega papirološkega inštituta. E. Lüddeckens si je zastavil za nalogo, da poleg dveh prvič objavljenih že­ nitnih listin vnovič kritično transikribira in prevede že ' doslej znane listine. Skupno objavlja 70 listin, ki segajo od 1. 879 pr. n. š t , t. j . od 23. dinastije farao- 20« 307 nov preko saitske (26.) dinastije, perzijske in ptolomejske vladavine do 7. leta rimskega cesarja Tiberija (14—37). Najstarejše štiri listine (iz let 879, 676, 589 in 546) so napisane še v hieratski kurzivni pisavi, vse druge v demotski pisavi. Med listinami jih je 53 — skoro vse so iz Gornjega Egipta —, v katerih nastopa s svojimi izjavami po ena stranka, in sicer mož, razen v dveh listinah, v katerih podaja izjave žena (št. 7 in 9). V nadaljnjih 12 listinah gre pa za izjave obeh strank: s prvo (po L. »dotacijsko-«) listino mož potrjuje, da je prejel od žene njeno dotalno imovino, ki mu jo je prinesla s svojega doma. Sam ji obeta preskrbo s prehrano in obleko. Ženinim, otrokom zagotavlja mož dedno pravico glede svojega premoženja. Z drugo (po L. »plačilno«) listino zagotavlja mož ženi, da ji kot protidajatev za njeno dotalno imovino prepušča vso svojo imo­ vino. Prevod teh listin dopolnjuje 885 opomb/Nato sledi podrobna analiza ude­ leženih oseb in 15 različnih pogodbenih klavzul. V hieratskih listinah se ugotavlja, da je ženin prišel na dom nevestinega očeta sklenit ženimo pogodbo; pozneje v demotskih listinah sklepata pogodbo mož in žena sama. Odločilna je tu ugotovitev: »Napravil sem te za (zakonsko) ženo« (oz. kadar žena izjavlja, pravi: »Napravil si me za (zakonsko) ženo«). Na­ vadno se njunim otrokom zagotavlja dedna pravica glede vse imovine. Posebno skrbno se urejajo pravice žene za primer, da bi jo mož »kot ženo zapustil, jo zasovražil, si izbral drugo ženo«. V tem primeru ji mora vrniti njeno dotalno imovino, navadno v dvojnem znesku. V nekaterih listinah iz ptolomejske dobe se omenja tudi možnost, da žena odide sama in tako razdere zakon; tedaj dobi žena samo svojo dotalno imovino. K svoji obširni analizi (str. 254—333) posa­ meznih pogodbenih klavzul dodaja L. filološka zapažanja (334—338). Nato pri­ merja, iz katerih klavzul so posamezne pogodbe sestavljene ter dožene tu kar 14 različnih formularjev. Za navedbo okrajšav in literature slede »indices« egipčanskih formul in obravnavanih besed (361—364), oseb, listin in fotograf­ skih reprodukcij (371). Vse to še izpopolnjujejo in ponazarjajo obširne priloge. Posrečen je zlasti uvod (str. 3—9), v katerem L. kratko naznačuje posa­ mezna sporna vprašanja. Po njegovem mnenju je bil položaj žene v starem Egiptu boljši, kakor so navadno mislili. Zanimivo se bere besedilo ženitne po­ godbe iz modernega časa (iz 1. 1933), sklenjene v Kairu; če vzporejamo njeno vsebino s starim pravom, naletimo na nekaj zanimivih podobnosti. Knjiga, ki jo je napisal P. W. P e s t m a n , nas v predgovoru seznanja s težavami, na katere naleti pravni zgodovinar pri proučevanju prava starega Egipta. Nekako v nasprotju s pomanjkanjem virov in slovstvom na splošno, je dejstvo, da se je več uglednih avtorjev (Revillout, Moeller, Junker, Edgerton, Seidl, Mustafa el-Amir, idr.) že bavilo z egipčanskim zakonskim (ženitnim) pravom. Knjiga ' Lüddeckensa je izšla, ko je Pestman že dovršil svoj rokopis; nato je nekatere trditve spremenil, v opombah pa omenja zadeve, glede katerih se mnenji obeh ločita. V uvodu se P. dotakne nekaj splošnih vprašanj. Grški pisatelj Diodor trdi, da je v Egiptu veljala poligamija, za svečenike monogamija; P. sodi, da je bolj verjeti Herodotu, ki trdi, da so Egipčani splošno živeli v monogamnih zakonih. Čeprav so bili zakoni med sorodniki pogostni, je vendar mnenje o razširjenosti zakonov med brati in sestrami pretirano. Svojo knjigo je P. razdelil na tri dele: v prvem obravnava sklenitev za­ kona (6—52), osebno-pravne posledice zakona (53—57) ter razvezo zakona (di- vorcij) (58—79). Drugi del se bavi z njegovimi premoženjskopravnimi posledi­ cami (83—164). Najprej označuje imovinskopravni položaj moža in žene pred sklenitvijo zakona (83—89), nato govori o različnih vrstah imovine, ki se ome­ nja v zvezi z zakonom (90—104) in obravnava ureditev moževe imovine v ženit- 308 nih pogodbah (115—142). Posebni poglavji razpravljata o premoženjskopravnem položaju moža in žene med zakonom (143—154) in po razporoki (155—161). Do- slejšna izvajanja osvetljuje (162—164) besedilo »oporoke«, ki jo je Egipčanka Naunahte napravila v prid svojim otrokom (papirus je objavil češki egiptolog Cerny v Journal of Egyptian Archaeology, 31, H945, 29 ss.), od katerih nekatere postavlja za dediče, druge pa razdedinja. V zaključku (167—184) povzema pre­ gled listin in njihove strukture. Nato očrta pravni položaj Egipčanke (182—184). Bogata bibliografija, podrobni indeksi izrazov, virov in pregledni diagrami pri­ čajo, da je P. storil vse, da je obravnavano vprašanje zares izčrpno obravnaval. V našem poročilu se omejimo samo na nekaj značilnosti. Metodično se Pestman razlikuje od Lüddeckensa po tem, da podaja najvažnejše strokovne izraze v izvirnem egipčanskem besedilu, medtem ko jih L. prevaja s tem, da jih istoveti s poznejšimi neegiptovskimi pravnimi instituti. Po eni strani to olajšuje razumevanje, po drugi strani pa je tvegano istovetiti dva pravna lika, ki sta bila časovno in vsebinsko v marsičem različna. Pestmanova metoda pa je precizna, toda zaradi egipčanskih strokovnih izrazov splošno za bravca teže razumljiva. Po Pestmanovem mnenju je bil v Egiptu zakon sklenjen s soglasjem, do­ seženim med ženinom in nevestinim očetom, oz. po letu 536 (P*, misli na kake zakonodajne reforme faraona Amasisa) pa s soglasjem med ženinom in nevesto samo. Pri tem tudi ni bila predpisana nobena obličnost in tudi oblastveno so- lovanje ni bilo zahtevano. Navadno je ženin dal nevesti malo darilo (šp) v sre- • bru (včasih tudi v žitu). Darilo znaša v času 25. in 26. dinastije navadno 2 de- bena (2 X 90 gramov) srebra, medtem ko je bila kupnina za sužnja 2 Чг debena. Pozneje se je ta znesek znižal na desetino in celo na stotino; postal je gola formalnost; z razvojem tega darila bi bilo primerjati podobnost s starobabilon- sko terhatu. Zakon se je končal razen s smrtjo tudi z razvezo. Za njo ni bila določena nobena obličnost. P. meni, da je vsaj od srednje države naprej lahko dal po­ budo zanjo vsak od zakoncev: na zunaj se je to pokazalo v tem, da je žena odšla iz skupnega doma — razen če je to bila njena hiša. Zdi se mi pa, da je P. tu prevelik optimist. Ce je bilo pet tipičnih obrazcev (str. 72, Z), s katerimi je fnož ženo odslovil, medtem ko ni bilo nobenega, ki bi ga žena uporabljala, vidimo, da ni bilo pravega ravnovesja med zakoncema. Isto kažejo razlogi za razporoko, ki jih P. izlušči iz posameznih listin (oslepelost žene, njena nezve­ stoba, njena nerodovitnost, mož jo zasovraži ali hoče vzeti drugo ženo). Raz­ meroma pozno (po 1. 364) se v pogodbeni klavzuli poleg možnosti, da mož od­ slovi ženo, omenja tudi možnost, da žena sama odide iz skupnega doma. Kadar mož odslovi ženo, ji mora dati odpravnino, ki je vnaprej predvidena, včasih je obljubljena tudi tretjina ali polovica imovine, ki jo bosta zakonca skupno pri­ dobila. Pri tem izvzame primer, da bi žena zagrešila nezvestobo. Zal se ne moremo spuščati v podrobne probleme. Izčrpna kazala, zlasti pa pregledi, kje se pojavljajo posamezne vrste pogodbenih klavzul, zelo olaj­ šujejo uporabljanje knjige. Obe knjigi pomenita velik korak naprej v odkrivanju starega egipčanskega zakonskega prava. Ko se med seboj srečno dopolnjujeta, bosta veljali nedvomno kot temeljni deli na tem območju. V. Korošec 309 II a a s e , Richard, Die keilschriftlichen Rechtssammlungen in deut­ scher Übersetzung, 8°, 123 str. Wiesbaden (O. Harrassowitz) 1963. Pisatelj, ki je okrajni sodnik v Leonbergu na Würtemberskem, je objavil že precejšnje število člankov o posameznih problemih hetitskega prava; tudi njegova inavguralna disertacija, s katero si je 1. 1961 pridobil doktorat na pravni fakulteti univerze v Tubingenu, obravnava hetitske zakone. (Der pri­ vatrechtliche Schutz der Person und der einzelnen Vermögensrechte in der hethitischen Rechtsammlung.) V gornji zbirki je zbral vse pozitivnopravne predpise, ki so ohranjeni v klinopisni pisavi in jih podaja v nemškem prevodu. Pod črto navaja pri posa­ meznih določbah najvažnejše razlike med posameznimi prevajalci. Pri tem upošteva in prevaja tudi ruske, poljske, češke in slovenske prevode in njihove variante. Pomen knjige je v pregledni, lahko uporabni spojitvi pravnih pred­ pisov, katerih prevodi so razpršeni po raznih publikacijah in pogosto težko dostopni. V svoji zbirki je R. Haase skrbno združil 12 pravnih zbirk. Najstarejši so odlomki iz zakonika, ki ga je objavil Ur-Namnru, ustanovitelj III. dinastije iz Ura (ca. 2050). Splošno znani so zakoni iz mesta Ešnunne, zakonik kralja Lipit-Ištarja iz mesta Isina, Hammurabijev zakonik, hetitska pravna zbirka ter srednjeasirska pravna knjiga, časovno zadnji je novobabilonski zakonski odlo­ mek. Poleg tega podaja Haasejev prevod še druge manjše odlomke postavlje­ nega prava, kakor: Ammizadukov edikt; odlomek iz Suz; devet odločb, ki jih je objavil A. J. Clay (morda so bile iz prava mesta Uruka); dve določbi, ki jih je v Kišu (El-'Akhymer) izkopal H. De Genouillac (1881—1940), kot zakonske določbe pa jih je prepoznal in obenem prevedel Jean Nougayrol ter končno 15 t. i. sumerskih zakonov, ohranjenih v sumerskem in akadijskem besedilu v zbirki pravnih obrazcev, imenovani ana ittišu. Podobno zbirko je 1. 1929 objavil v italijanskem jeziku prof. Giuseppe F u r 1 a n i (Leggi dell' Asia anteriora antica, Roma, Istituto per Oriente). Fur- lani podaja pred posamezno zbirko o njej kratek strokovni uvod in pregled, kdaj in kje je bila posamezna zbirka objavljena. — Haase uvršča namesto uvoda le kratko dispozicijo vsebine določb, kakor tudi najvažnejše bibliografske podatke o posamezni pravni zbirki. Če pomislimo, da so bile po objavi Furla- nijeve zbirke najdene kar štiri pravne zbirke, je jasno, da je Haasejeva zbirka bila zares korist. Iz nje bo lahko pravni zgodovinar povzel vobče zanesljiv prevod posameznih klinopisnopravnih določb, kolikor mu ne gre za njihovo proučevanje po izvirnem besedilu. Pohvalno naj omenim še pregledno stvarno tabelo, ki na štirih straneh (120—123) pod posameznimi gesli (npr. obtožba, zdravnik, ženitev) navaja, v kateri pravni zbirki in v kateri določbi je tisti predmet obravnavan. Haasejeva zbirka klinopisnopravnih virov ne bi smela manjkati v nobeni pravniški ali zgodovinski knjižnici. V. Korošec 310 F a l k e n s t e i n , Adam, Zu den Inschriftenfunden der Grabung in Uruk-Warka 1960—1961 (Baghdader Mitteilungen, Band 2, 1963, izdaja Deutsches Archäologisches Institut, Abteilung Baghdad) Berlin (brata Mann), 1963, 8°, 82 str., 14 plošč. A. Falkenstein, profesor za sumerščino in akadiščino na univerzi v Heidel- bergu, redno sodeluje rudi pri vsakoletnih izkopavanjih v Uruku (sed. Warka). To mesto ne slovi samo po svojem epskem junaku Gilgamešu, ampak tudi po svojih obilnih najdbah. Posebno prazgodovinsko obdobje se imenuje po najdbah v četrti plasti (Uruk IV): tu so naleteli na najstarejše (arhaične), še piktografske zapise gospodarske vsebine na glinastih ploščicah in izkopali temelje že monu­ mentalnih stavb. Med izkopavanji, ki so se vršila po drugi svetovni vojni, so bila posebno uspešna v zimski kampanji v letih 1960—1961. O najdbah napisov obširno poroča A. Falkenstein. Iz njegovega poročila povzemam nekaj splošnih po­ datkov, hkrati pa bi želel opozoriti na pomen nekaterih novih dokumentov za pravnega zgodovinarja. Leta 1960—61 so v Uruku izkopali predvsem na dveh mestih: v tempelj­ skem okrožju Eanna, kjer so našli zlasti arhaične napise in na razvalinah palače kralja Smkašida, kjer so izkopali starobabilonske plošče iz časa ne­ koliko pred Hammurabijem (1728—1686). Med arhaičnimi teksti so našli 31 ploščic (vštevši drobce) iz plasti Uruk IV in 322 ploščic iz plasti Uruk III b, ki ustreza malo poznejšemu predzgodovin- skemu obdobju, imenovanem po najdišču Djemdet Nasr. Komaj šest fragmentov ploščic pa je iz zgodnje dinastične dobe (morda 2500/2400). A. Falkenstein podaja v transkripciji in prevodu neki sumerski votivni napis. Za pravnega zgodovinarja je bolj zanimivo, da so izkopali 305 stairobabi- lonskih ploščic (oz. drobcev), Kralj Sinkašid, v čigar palači so bile te ploščice najdene, je za kratko dobo obnovil politično samostojnost mesta Uruka. Nje­ govo ime je znano že dolgo, in sicer po napisu, v katerem se ponaša, da je bilo v času njegove vladavine vse (žito, volna, baker, sezamovo olje) jako poceni. Novi teksti omogočajo rekonstruiranje imen in vladarske dobe osmih vla­ darjev te dinastije, ki je obstajala vsaj do prvih let Hammurabijevega očeta Srnmuballita (1748-^1729). V Sinkašidovi palači najdeni klinopisni napisi so vsebinsko zelo različni; Falkenstein posamezne skupine podrobneje obravnava (str. 41—50), mi se mo­ ramo omejiti na naštevanje. Skupina slabo ohranjenih šolskih tekstov priča, •da je bila tudi na Sinkašidovem dvoru šola za mlade pisarje. Med štirimi pismi je le eno dobro ohranjeno; o njem še kratko spregovorimo. Med najdenimi zasebnimi listinami je nekaj poroštvenih, ki se v njih poroki zavezujejo, da dolžnik (ki je porokov sorodnik) ne bo nehal opravljati za vladarja nekega {podrobneje ne opisanega) dela. V drugi skupini pogodb se pogodbenik (včasih en sam, včasih več) zavezuje, da bo (najbrž za vladarjevo žitnico) posušil ječmen (3 Kur = 218,1 litrov). V nekaterih listinah prevzame zavezanec jamstvo, da določena oseba ne bo zapustila mestne četrti (?) ali svojega zapora; v drugem primeru je zagrožena smrtna kazen, v prvem nenavadno visoka denarna kazen (talent srebra). Za gospodarsko zgodovino te dobe vsebujejo bogate podatke •številne upravne listine. Nekatere govore o pridobivanju olja iz rib, druge so v zvezi s prometom kovin, zlasti srebra in zlata (pa tudi bakra). Včasih so omenjena darila za izvršene storitve. Novost so seznami o plačanih denarnih kaznih, zanimiv je le delno ohranjen tempeljski inventar. Falkenstein je pre­ vedel tudi precej poškodovano sumersko himno na Anama. 311 Med najdenimi napisi zasluži največjo pozornost nad 150 vrst dolgo pismo, ki ga je Anam, peti Sinkašidov naslednik, pisal babilonskemu kralju S inmu- ballitu. Pismo nam kaže, kakšni so bili medsebojni odnošaji med dvema pri­ jateljskima državama v času neposredno pred Hammurabijem. Mesti Uruk in Babilon sta prijateljsko povezani (»-sta ena hiša-«), odkar se je Sinkašid oženil s hčerjo babilonskega kralja Sumulaila (1816—1781), ki se je imenovala Sallur- tum. Kralji v Uruku so po tej ženitvi večkrat zaprosili babilonskega kralja, da. jim je poslal vojaško pomoč (od 1000 do 1ÔO00 mož) za varstvo njihove samo­ stojnosti. Tak vojaški kontingent je navadno ostal v Uruku nekaj let in bil nameščen v sredini mesta. Tako je tudi Sinmuballit poslal Anamu vojaško- pomoč. Iz nam neznanega razloga Anam ni dovolil, da bi se babilonski za­ vezniki utaborili v mestu, ampak jih je nastanil pred mestnim obzidjem. Užaljeni babilonski kontigent je nato odšel, Sinmuballit pa je zelo očitno kazal svojo nevoljo. Anam v pismu skuša nekako vse pojasniti in apelira n a dosedanje dobre odnošaje med Babilonom in Urukom. Svoje popolno zaupanje- do Sinmuballita izraža z besedami, da Anamova »glava počiva v njegovem (Sinmubalitovem) naročju«. Pismo je zanimivo tudi v formalnem pogledu, ker kaže, kakšen je bil diplo­ matski pisemski slog v Hammurabijevem času. A. Falkenstein je dodal svojemu bogatemu poročilu tudi izredno lepe repro­ dukcije arhaičnih tekstov (Uruk IV a in III) zgodnjega sumerskega votivnega napisa in najbolj zanirnivih starobabilonskih dokumentov. Pravni zgodovinar mu je za naglo obdelavo zanimivih novih tekstov zares hvaležen. V. Korošec Hermann J u n k e r : Die Geisteshaltung der Ägypter in der Frühzeit (ös terr . Akademie der Wissenschaften, Philos.-hist. Klasse, Sitzungsberichte, 237 Band, 1. Abh.) Dunaj (H. Böhlau) 1961, mali 8°, 148 str. Nedavno umrli genialni egiptolog H. Junker (1877—1962) je ob svoji smrti zapustil kot svoje življenjsko delo preko sto publikacij, med katerimi je tudi 12 knjig obsegajoča publikacija »Giza« (1929—1955) o izkopavanjih v vasi Gizeh. To delo imenujejo pravo kulturno zgodovino stare dobe (ca. 2850—2050) v deželi faraonov. Promoviral je v Berlinu kot egiptolog, 1. 1907 se je habilitiral na- Dunaju, prevzel tam stolico za egiptologijo, bil profesor od 1909 dalje, 1. 1929' postal profesor na univerzi v Kairu, na Dunaju pa ostal honorarni profesor do- 1. 1938 in zopet od 1948—1953. Zaslovel je po izkopavanjih, najprej v Nubiji (1908—1911, in 1912—1929, s prekinitvijo med prvo svetovno vojno). Zlasti pa_ je presenetil javnost, ko je odkril prazgodovinsko naselbino Merimde, v zapadni Nuovi delti: ta izkopavanja je vršil po naročilu avstrijske in švedske akademije.. (Podatke povzemam po nekrologu G. Thausing v Archiv für Orientforschung, XX, 1963, str. 301 s.) Studijo z gornjim naslovom je predložil na seji filozofsko-historičnega razreda avstrijske akademije dne 24. junija 1960. — Najbrž je bil to labodji spev zaslužnega egiptologa. V uvodu ugotavlja, da je za pravilno vrednotenje najstarejše kulture Egipta treba poznati miselnost starih Egipčanov. Oporeka splošno razširjenemu mnenju, ki strmi nad njihovo napredno civilizacijo in visoko stopnjo njihove 312 umetnosti, hkrati pa jim odreka sposobnost za logično mišljenje. Po Junker- jevem mnenju že v stari državi Egipčanom ni bilo tuje filozofsko razmišljanje in znanstveno raziskovanje, čeprav je res, da so ostali daleč od velikih filo­ zofskih dosežkov starih Grkov (str. 5). V svojih izvajanjih zavzema J. kritično stališče do raznih mnenj, ki so se pojavila v slovstvu, tako da preko arheoloških dognanj posega na filozofsko, etnološko, teološko (monoteizem in politeizem v Egiptu) področje. Od treh delov, na katere je J. razdelil svoj spis, prvi del obravnava teorije o mišljenju primitivnih ljudstev. V treh odstavkih se bavi s predlogičnini mišlje­ njem, z mitičnim (12—25) ter magičnim (25—36). Nato vzporeja z egipčanskim mišljenje starega vzhoda in starih Grkov (37—39) ter obravnava činitelje, ki so vplivali na razvoj, napredek in nazadovanje mišljenja v Egiptu. — Drugi del se bavi z »nasprotji«, ki se kažejo v mišljenju Egipčanov (49—54). Najbolj zanimivo in bogato je tretje poglavje o nastajanju egiptovske kulture. Pri­ čenja z datiranjem najstarejših egiptovskih kulturnih žarišč, jih vzporeja s sosedi, zlasti s Palestino in skuša določiti nosilce teh predzgodovinskih kultur. Naslednji trije odstaVki razpravljajo o najstarejšem egipčanskem verstvu in zanimajo zlasti primerjalnega veroslovca in etnologa. Z minuciozno skrbnostjo je pokojni Junker obdelal vse doslej v poštev prihajajoče arheološke in poznejše pisane vire, da je neegiptologu vsaj nekoliko olajšal spoznavanje in razumevanje miselnosti starih Egipčanov. V. Korošec W ö r t e r b u c h d e r M y t h o l o g i e . Herausgegeben von H. W. Haussig, I. Abtei lung: Die al ten Kulturvölker : Teil I : Vorderer Orient, 1.—4. Lieferung, 567 strani, 10 plošč; Teil I I : Das alte Europa, 5. Lieferung (se bo nadaljevala). S t u t t g a r t (založba Ernst Klett), 1961 ss. 8°. Potrebnost izdaje mitološkega slovarja utemeljuje založba s tremi razlogi: Miti so zgodnje oblike, v katerih se pojavlja človeška zavest, zlasti verska. Dalje odkrivajo, kako so se ljudje zgodaj duhovno spoprijemali s prirodnimi silami; tudi prvi začetki znanstvenih prizadevanj so povezani z miti. Končno so miti najstarejša oblika, v kateri se je ohranilo mnogo drobcev zgodovinskih spominov. Novi mitološki slovar hoče podati pregled mitologij vseh narodov sveta. Prvi oddelek naj zajame stare kulturne narode, drugi oddelek, ki se šele pri­ pravlja, pa primitivne narode. Prvi oddelek bo predvidoma razdeljen na pet delov. V prvem delu, ki obsega štiri sešitke, je obravnavan Stari vzhod (str. 1—567). Snov je razvrščena po posameznih kulturnih območjih. Dieter O. E d z a r d (München) obravnava mitologijo Mezopotamije, t. j . Sumercev in Akadijcev ( = Babiloncev in Asircev) (139 strani s 4 stranmi slik); Einar von S c h u l e r (Berlin) je obdelal Malo Azijo, t. j . Hetite in Hurite (75 str., 4 tabele); M. H. P o p e (Yala) in W. R o 11 i g (Münster) obravnavata Sirijo (Ugarit in Feničane) (96 str., 8. tabel), Wolfgang H e 1 c k (Hamburg) stare Egipčane (94 str., 8 tabel), Maria H ö f n e r (Tübin­ gen) arabski kulturni svet in sicer ločeno za Severno in Osrednjo Arabijo v predislamski dobi (dodatke iz grških in rimskih virov je prispeval Eberhard M e r k e l ) (75 str.) in posebej za Južno Arabijo (70 str., 4 tabele). Ista avtorica je obdelala tudi Semite Etiopije (15 str.). 313 / / Drugi del, ki naj obravnava staro Evropo, se bo delil na dva odseka. Od prvega odseka je izšel prvi sešitek o mitologiji starih Germanov (Eduard Neu­ mann in Helmut Voigt, Berlin) (78 str., 2 tabeli). V nadaljnjih sešitkih bodo sledili kontinentalni Kelti, Slovani (N. Reiter, Berlin), Madžari, Finci, Baiti (Litavci, Stari Prusi, Leti) in Grki. — V drugem odseku pridejo na vrsto: otoški Kelti, Albanci, Retoromani, Iberci, Berberi, Baski in Sardi; v dodatku Judje po eksilu in Cigani. — Tretji del je namenjen iranskim narodom, kavkaskim, kulturnim narodom starega Irana in Armencem. — Četrti del naj zajame Sred­ njo in Vzhodno Azijo: staro Indijo, staro Kitajsko, Tibet, Altajsko ozemlje in Japonsko. — S petim delom o stari Ameriki, kjer bo obdelana mitologija Aztekov in drugih ameriških kulturnih narodov, bo mitologija starih kulturnih narodov zaključena. Posebna prednost novega mitološkega slovarja je v obširnem uvodu. Tu podajajo posamezni obdelovalci za svoje obravnavano področje najprej kratek zgodovinski pregled in kronološko tabelo, nato pregled ohranjenih virov, splošne strokovne literature in zemljevid ustreznega področja. Po abecednem zaporedju so nato obdelana posamezna gesla, na koncu abe­ cede je navedena ustrezna literatura. Kako podrobno je snov obdelana, naj navedem iz mezopotamskega področja ime Gilgameš. Z njim se bavijo gesla (str. 69—73): Gilgameš (ime in poreklo); Gilgameš in Huvava (orjak v Cedrinem gorovju, ki ga je Gilgameš premagal); Gilgameš in nebesni bivol; Gilgameš, Enkidu in podzemlje; Gilgameš v podzemlju; Gilgamešev ep (tu izvemo o na­ stanku, razdelitvi na 11, oz. 12 spevov in o vsebinski dispoziciji epa), končno še neklinopisna poročila o Gilgamešu. Podobno skrbno je v hetitskem področju obdelan npr. Telipinuš (201 s.). Skrbno izbrane ilustracije lepo dopolnjujejo izvajanja pod gesli, le škoda, da jih ni več. Čeprav bodo glede podrobnosti mogoča različna mnenja, je treba hvaležno priznati, da je novi mitološki slovar znatno olajšal proučevanje kultur Bližnjega vzhoda. Avtorjem in založbi smo zanj hvaležni. y Korošec K i e n a s t , B u r k h a r t , Die altassyrischen Texte des Orientalischen Seminars der Univers i tät Heidelberg und der Sammlung Er lenmeyer—Ba­ sel. Berlin (založba Walter de G r u y t e r u. Co.) 1960, 4°, XI + 125 str., 32 s t rani kopij klinopisnih tekstov, 8 tabel (27 slik) pečatnih odtisov. B. Kienast, učenec prof. A. Falkensteina, objavlja v navedeni zbirki skupno 76 staroasirskih klinopisnih tekstov iz Kappadocije, sredi Male Azije. Med objavljenimi teksti jih je 53 (med njimi je 5 drobcev) iz zbirke Orientalnega seminarja v Heidelberg^, nadaljnjih 22 tekstov (od tega 8 drobcev) je iz zasebne zbirke gospe prof. M. L. Erlenmeyer iz Bazla, končno še kot št. 76 trgovsko poslovno pismo, last nekega zasebnika iz Frankfurta. V tretjem delu objavlja in kratko obdela odtise pečatov (str. 101—113), ki jih podaja tudi v lepih foto­ grafskih posnetkih. Zanimivo je, da najstarejši asirski pravni dokumenti izvirajo iz Male Azije, kjer so kmalu po začetku drugega tisočletja obstojale velike naselbine asirskih trgovcev. Več tisoč takih »kapadoških« plošč so izkopali v kraju Kül- tepe, nekdanjem mestu Kanišu, nekaj tudi v Božazkale (hetitski prestolnici Hattušašu). Te kolonije so se same upravljale. Njihov osrednji samoupravni organ se je imenoval kämm. 314 Po svoji vsebini pričajo te plošče o razvitem gospodarskem prometu. Po vsebini so to zadolžnice, pobotnice, listine o hrambi blaga, sodni zapisniki, trgovska pisma ipd. Naj kot primer navedem v prevodu zadolžnico št. 54 (str. 77): 5 min (2,5 kg) prečiščenega srebra ima Buzazu (terjati) v breme Tabsilaššurja. Od uradnega dne Idi'abuma, sina Aššurrabija, v mesecu abšarrani, ko je eponimni uradnik ( = limu) Masi-ilu (pa) do 40. uradnega dneva, bo dolžnik plačal. Če ne plača, doda 1,5 sekla mesečno za vsako mino kot obresti (t. j . 30 odstotkov). Hiša (Kienast domneva, da je s tem izraženo, da vsa dolžnikova »hiša«, t. j . družina, zajamči zanj). Kakor je že eden najboljših strokovnjakov glede staroasirskih tekstov, Pavel Garelli v svoji oceni (v AfO, XX, 1963, 168 ss.) opozoril, zasluži posebno pozornost pismo št. 62. Trije pisci pisma javljajo, da 'je karavanska pošiljka 245 vrst blaga srečno dospela; sledi obračun o razdelitvi blaga. Nato sledi obračun o drugi pošiljki, ki je obsegala 120 vrst blaga. Zanimiv je konec. Zelo znani trgovec Pušuken le bil zaloten pri tihotapstvu in vržen v ječo, kjer so »straže trdne (neizprosne)«. Nato se omenja, da je pokrajinska domača ( = neasirska) vladarica (!) (Tubatura) ukazala, naj poslej strogo pazijo> na tiho­ tapce. Zato pismo svari adresata, naj ne skuša vtihotapiti meteorskega železa, ampak naj ga shrani v kaki dobri hiši onstran meje. Prav tako naj ne sprejme uslug drugih tihotapcev; pride naj v mesto (Kaniš), da se bo s pisci pisma posvetoval. Ediciji je Kienast dodal sezname: imen krajev, bogov, oseb, eponimnih funkcionarjev, mesecev in obravnavanih strokovnih izrazov. Piscu in založbi gre priznanje, da je edicija teh zanimivih staroasirskih tekstov v vseh ozirih skrbno urejena in lepo opremljena. Naj bi le kmalu našla še strokovnih obdelovalcev! У к о г о § е с Parrot André, Sumer (L'Univers des Formes. Collection dirigée p a r André Malraux et George Salles), Paris (Gallimard) 1960, XLVIII — 400, str., 4°. V prvem zvezku zbirke »L'Univers des Formes« je podal André Parrot izčrpen pregled sumerske umetnosti. Avtor A. Parrot je višji konservator (conservateur en chef) v Louvru. Na tamkajšnji Ecole du Louvre deluje tudi kot profesor za orientalsko arheologijo in splošno umetnostno zgodovino. Ve­ like zasluge si jet pridobil kot vodja izkopavanj. L. 1927 je sodeloval pri izkopa­ vanjih v Neirabu (v Siriji) in kmalu samostojno vodil izkopavanja v Baalbeku, v Tello in v Larsi. Od 1. 1933 pa vodi izkopavanja v mestu Mari ob Srednjem Evfratu. Ko ogledujemo njegovo bogato zbirko Sumer, se nam zdi kar komaj ver­ jetno, kar ugotavlja A. Malraux v svojem predgovoru: »v začetku našega stoletja bi v umetnostnih zgodovinah zastonj iskali besedo: sumerski . . . Dve tretjini del zbranih (v Parrò tovi zbi rki ) . . . sta bili še 1. 1930 specialistom nepo- znani, ker sta bili odkriti pozneje.« (str. XI). A. Parrot pričenja po kratkem uvodu z zgodovino izkopavanj (7 ss.). Nadaljuje s prazgodovino (37 ss.), ki ji sledi doba mestnih držav ali zlata doba sumerske zgodovine (mesta Ur, Lagaš, Mari). Za skoro dve stoletji prekine 315 razvoj Sargon, ki ustanovi Akadsko državo. Nato pride doba Gute j cev in novosumerska doba, za njo stopijo v ospredje Amoriti, ki stvorijo babilonsko hegemonijo. Zbirka obsega še naslednje kasitsko in elamsko obdobje v Ba- biloniji. Skupno tako zajema zgodovinski razvoj nekako od 2800—1155. A. Parrot uporablja svoja izvajanja za pojasnjevanje edinstveno bogatega gradiva. Reprodukcije so lepo uspele. V 'podrobnosti se ne moremo spuščati. Avtorju je treba priznati, da je skušal napraviti svojo zbirko bralcu ko­ likor mogoče dostopno. Tako je že pri posameznih obdobjih skušal (s tabelami in zemljevidi) ponazoriti svoja izvajanja. V edinstveno bogati dokumentaciji je dodal prav obširen (str. 341—361) slovarček lastnih imen, zlasti zemljepisnih in osebnih. Obširna in detajlirana je tudi bibliografija (str. 363—371). Sledi arheološka dokumentacija s podatki o umetninah, reproduciranih v tej zbirki. Končno dodaja A. Parrot več zemljepisnih kart: podrobno karto za sumersko ozemlje, večjo za Prednjo Azijo z Egiptom in šest manjših za različna razvojna obdobja. Uporabnost kart olajšujeta abecedno urejena seznama antičnih in modernih krajevnih imen. Te podrobnosti naštevam kot dokaz, s koliko skrbnostjo je avtor skušal svojo zbirko interesentom kar najbolj približati. Za njegovo zbirko smo m u zares hvaležni, ker je z njo odprl svetu poznavanje velikih kulturnih del starih Sumercev. „ „ V. Korošec Akurgal, Ekrem, Die Kunst der Hethiter (Aufnahmen von Max H i r - mer), München (Hirmer Verlag) 1961. 4°, 125 str. teksta, 150 s t rani r e ­ produkcij . Isti, Die Kunst Anatoliens von Homer bis Alexander. Berlin (W. d e Gruyter) 1961, 4° XII — 350 strani, zemljevid Anatolije. Pomen Akurgalovih obdelav hetitske in posthetitske anatolske umetnosti bi mogel pravilno oceniti umetnostni zgodovinar. Ker pa je vendarle treba čimprej opozoriti zainteresirano javnost na obe zares pomembni deli, naj o njih vsaj kratko poročam. Profesor Akurgal, ordinarij za arheologijo na univerzi v Ankari, je svoji monumentalni obdelavi objavil 1. 1961, vendar pri različnih založbah. Raz­ vrstitev slikovnega gradiva je v obeh različna. V »Umetnosti Hetitov« je razlaga ločena od celostranskih reprodukcij, kajpak, če izvzamemo 25 risb v tekstu. V poznejši »Anatolski umetnosti« so pa slike večinoma uvrščene med besedilo, razen dodatka na str. 301—308. Kakor omenja avtor, doslej še nimamo celotne obdelave hetitske umet­ nosti. V zadnjih desetletjih pa se je v turških muzejih nabralo mnogo gradiva, ki priča o hetitski umetnostni kulturi. A. nam v petih poglavjih razvija zgodovinski in splošni kulturni razvoj posameznih obdobij in nanj sproti navezuje svoja izvajanja o umetnostnem stanju iste dobe. V prvem poglavju (str. 7—17) obravnava najdbe v grobovih, ki so j ih našli (brez napisov) v Alaça Höyük. Splošno (Goetze, Bittel) jih pripisujejo Hatijcem (ali Protohatijcem), ki so bili pred Hetiti (najbrž v zgodnji bronasti dobi, od 2500—2000) gospodarji na poznejšem hetitskem ozemlju. Hatijski vpliv se je ohranil v mitologiji (Illujankaš, Telepinuš), v dvornem ceremonialu 316 (str. 7); pa tudi v umetnosti naletimo v Srednji Anatoliji, kakor ugotavlja A. (str. 17), v drugi polovici tretjega tisočletja na enoten slog, ki je bil očividno avtohton in ki priča o umetnostnih prizadevanjih tega naroda. Sledi poglavje o zgodnji zgodovinski periodi (2000—1700). Novejše najdbe kažejo, da je bila tudi v Hattušašu, poznejši hetitski prestolnici, naselbina asirskih trgovcev (str. 18 ss.). Sčasoma so deželo osvojili indoevropski Hetiti, ki so po Akurgalovem mnenju prišli iz Evrope preko Kavkaza in so se pola­ goma spojili s kulturno naprednejšim protohatijskim prebivalstvom. Tretje poglavje (str. 30—38) obravnava dobo Stare hetitske države (v letih 1700/1600—1450) in ugotavlja, da je umetnostni razvoj tesno povezan s prejš­ njim obdobjem (str. 36). Najobsežnejše je četrto poglavje (str. 39—89), ki obdeluje čas hetitske velesile (od 1450—1200). Za precej obširnim zgodovinskim pregledom sledi kratek opis verstva (48—52) in mitologije (52—54). Avtor skuša razmejiti pomen tujih vplivov v hetitski kulturi (54 ss.) in tako dognati njeno samo- niklost (56 ss.). Nato se bavi s stavbarstvom (58), predvsem na »gradu«,, v vladarjevi prestolnici (str. 58—65), v mestih, pri vojaškem utrjevanju, pri gradnji templjev in grobnic. S podrobnim obravnavanjem plastike (77 ss.), gliptike in keramike zaključi A. to obdobje. Peto poglavje (str. 90—105) obravnava še pozno hetitsko dobo, ko se kot Hatti označujejo nekatere male mestne državice v Južni Anatoliji in v Severni Siriji. Avtor skuša dognati, kako se tu tradicionalni umetnostni slog, ki se kaže v skulpturah v mestih Malatiji in Kargamišu, polagoma umika slogu, v katerem se kažejo asirski vplivi in loči tu dve fazi (850—745, 745—700). Nato se dotakne še aramejske umetnosti (100 ss.) in s kratkimi izvajanji o pomenu poznohetitske umetnosti zaključi svoj obširni tekst. Ko A. doda slnhronistično tabelo teh obdobij ter navaja kronološke podatke o vladarski dobi posameznih vladarjev, sledi album 150 celostranskih zelo jasnih fotografskih in 24 barvastih reprodukcij. Zemljevid Male Azije v hetitski dobi (str. 108), kratka pojasnila s podatki o reprodukcijah, najdiščih, velikosti in nahajališčih (str. 109—118) in (nekoliko pomanjkljiv) seznam literature k posameznim poglavjem (str. 119—122) ter krajevno in imensko kazalo olajšujeta uporabljanje tega pomembnega dela. Druga knjiga, »Umetnost Anatolije od Homerja do Aleksandra«, je nadalje­ vanje prve. Zato jo avtor začenja z egejskim preseljevanjem narodov. Po Akur­ galovem mnenju s*> imeli pri tem glavno vlogo Grki, ki so potegnili za seboj Trakijce. Valovi egejskega preseljevanja so uničili Hetitsko državo, še preje pa so okoli 1. 1240 (Ahajci) razdejali Priamovo Trojo (VI), potem ko je mesto okoli 1. 1275 poškodoval hud potres (str. 2). Po naslednjem »temnem obdobju« (1200—750), ko popolnoma zmanjka virov za večji del Male Azije (str. 5—7), nam izkopavanja v Stari Smirni pričajo, da so se tu že v enajstem stoletju naselili Grki. Tam so iz časa ckoli 1. 900 našli temelje ovalne hiše iz glinastih opek, obstoječe iz enega prostora (3 X 5 m velikega); najpozneje v 9. stoletju so že nastala grška mesta v Mali Aziji (str. 17). Umetnostno ustvarjalno silo pripoznava A. za 8. stoletje Egipčanom, Feničanom, Babiloncem in Asircem. Grkom pa so posredovali velike mezopotamske kulturne pridobitve poznejši Hetiti in Urartejci (str. 21). Avtor obširno (str. 23—69) obravnava umetnost v državi Urartu (ob Vanskem jezeru), ki je bila najbolj mogočna med leti 900 317 ir, 600 (str 23) Verno sliko starih razmer so odkrila sovjetska izkopavanja v SnLr-Blu iu ^ S e b a t a l ) . Avtor podrobno proučuje urartsk, slog, skuša ä 0 l ° 7 ^ Z T ^ ^ T ^ T a ^ зе obdelana frigida umetnost ( С о 1 о Ж ^ frigijska kultura v srednji Mah Aziji zaceid. v piv yw Njen razvoj (775-500) deli na Stiri^bdobja (str 120 a . i m L do 159) Karijcev (str. 160-166) in Peržanov (str. 161-1/4), kohkor gie n a J d b N X S r r n i U z S h A Ä k o m in obravnava njihov umetnostni razvoj po ^ Ä ' Ä ^ ^--' semamsii4Torf^fr;rikrd: zlasti pa Male Azije. V. Korošec Jacques Pirenne, Histoire de la civilistion de l'Egypte Ancienne (avec la coSora t fon a r c t i que d'Arpag Mekhitarian) (A la Baconmere-Neu- châtel-Suisse. Éditions Albin Michel). Pans, I - I I , 1962, III, 1963. Pisatelj sin velikega belgijskega zgodovinarja (prim. Henri Pirenne Sred- 3Š£S«£ŠŠ§gsI S v ò ' u S * S lem oprali „a тшис.о-о p r o u j e v » * „rov m ra.vo,», ta i Z n i p ' ™ r ! r a m S - L ' I ' , v « .pu,«*. z * * » * » m o s « , loa« * * > « S e t k o v d " î e ' ločenih držav Gornjega in Dolnjega Egipta. Kraljestvo v Gor- 318 njem Egiptu (glavno mesto Nechen) je fevdalnega izvora, medtem ko je po Pirennu kraljestvo Dolnjega Egipta nastalo pod vplivom tamkajšnjih trgov­ skih mest. V drugi fazi so vladarji Gornjega Egipta (prvi dve dinastiji sita iz Thinisa) združili obe državi v eno samo. V tretji fazi, za časa tretje dinastije (2778—2723), se monarhija centralizira. Za časa četrte in pete dinastije (v četrti fazi) vladavina postaja absolutna, medtem ko se v peti fazi (v času šeste di­ nastije) (2423—2263) osrednja oblast razkraja. Končno se v šesti fazi (proti koncu šeste dinastije) država fevdalizira. V drugem obdobju, ki po avtorjevi delitvi sega od konca Stare države pa do konca 20. dinastije (1090), loči P. zopet šest razvojnih stopenj. Prvo označuje kot fevdalni razkroj in obsega prehodno dobo od Stare dO' Srednje države (od 7. do 10. dinastije). V drugi fazi (11. in 12. dinastija) se monarhija zopet utrdi na škodo fevdalnih elementov v nomah; v tem vidi Pirenne paralelo s prvima dinastijama Stare države. Ko vdor Hiksov ta razvoj za nekaj časa prekine, se v tretji fazi (1580—1339) monarhija za 18. dinastije centralizira. Z Amenofisom IV. se začenja po Pirennu četrta faza (1330—1225). Nastaja abso­ lutna monarhija, ki vodi nekoliko tudi socialno politiko. Ta absolutizem se pa kmalu po Ramzesu II. začenja razkrajati. V naslednji fazi (1167—1090) vladarjeva moč še naprej slabi. Ko je Ramzes III. začasno še rešil obstoj države, se v šesti fazi (1167—1090) Egipt zopet fevdalizira. Tretje obdobje zgodovine Egipta se razvija že mnogo bolj pod zunanjimi vplivi. Prvo fazo (1090—663, to je čas od 21.—25. dinastije) označuje P. kot razkroj fevdalizma; končno za nekaj let zagospodujejo (1. 671) Asirci nad Egip­ tom. V drugi fazi se za 26. dinastije (663—525) obnovi monarhija, ki uvede tudi nekaj socialnih reform. V to fazo uvršča P. tudi skoiro 200 letno perzijsko go­ spostvo. Kot tretjo stopnjo absolutne monarhije šteje čas po Aleksandru Veli­ kem, namreč dobo Ptolomejcev in 300 let rimskega gospostva. Kot četrto fazo pa označuje čas po veliki gospodarski krizi v Dioklecijanovem času. Pirenne zaključuje svoje delo z osvojitvijo Egipta po Oktavijanu. Tudi ptolemejsko vladavino razmeroma kratko obdela (str. III, 372—407). Velika odlika Pirennove Zgodovine civilizacije Starega Egipta so bogato uvrščene reprodukcije, delno v barvah. Dodaja jim pojasnila v pripombah. Posebno prednost daje tudi povezanost z viri, iz katerih izvaja avtor zlasti svoje pravnozgodovinske zaključke. Zdi se mi pa, da bi avtor iz skromnega gradiva želel pogosto izvajati kar preveč. Tako npr. trditve o faraonu Bokhorisu (720—715) kot zakonodajavcu so preveč optimistične. J. Pirenne navaja k svojim izvajanjem tudi pripombe. V splošnem se mi zdi, da bo to po svojem obsegu monumentalno delo predvsem populariziralo zanimanje za kulturne pridobitve Starega Egipta. y к о г о § е с Wolf, Walter, Kulturgeschichte des Alten Ägypten (Kröners Taschen­ ausgabe, Band 321) (zal. A. Kröner) S tut tgar t 1962, mali 8°, VI + 532 s t r , 16 slik, 3 risbe v besedilu, zemljevid, časovna tabela. O velikem zanimanju široke javnosti za Stari vzhod, posebno še za Stari Egipt, pričajo neprestano nove obdelave njegove zgodovine. Tak razveseljiv pojav je tudi ta knjižica v žepnem formatu, z zares bogato vsebino. Pisatelja, ki je sedaj redni profesor za egiptologijo v Münstru, je Zgodo­ vinski časopis že predstavil svojim bralcem kot avtorja »Sveta Egipčanov« (»Die Welt der Ägypter« v zbirki »Grosse Kulturen der Frühzeit), Stuttgart 1954, 1962. 319 2e 1. 1926 je obdelal v posebni knjigi oborožitev stare egiptovske vojske 1 1957 pa »Egiptovsko umetnost« (»Die Kunst Ägyptens.«). ' O sedanji knjigi avtor sam pravi (str. 449), da z njo ni nameraval oskrbeti »priročnika«, ki bi bralcu nudil vsa pojasnila, ampak je skušal »opisati zlasti tista življenjska področja« kjer se »neposredno pojavlja posebnost in enkrat- nost egipčanskega mišljenja in jo moremo zajeti v državi in družbi, v gospo­ darstvu in pravu, verstvu in umetnosti, literaturi in znanosti«. Razvoj na­ štetih panog kulturnega življenja obravnava ločeno po obdobjih, na katere tra­ dicionalno delijo zgodovino Egipta. Tako je knjiga pregledno razdeljena na devet poglavij. V zanimivo pisanem uvodu (str. 1—15) seznanja bralca z razvojem mo­ derne egiptologije. Kot njen rojstni datum mu šteje 27. september 1822, ko je bilo Francoski akademiji predloženo poročilo 31 letnega J. F. ChampolHona o razvozljanju hieroglifske pisave. — V drugem poglavju (str. 16—22) sledi zem­ ljepisni opis dežele. Pričenja se z Nilom, nato govori o puščavi, oazah (Faijûm), o naravnem rudninskem bogastvu ter o pomanjkanju kovin in lesa, o podnebju in njegovem vplivu na nastanek političnih skupnosti, obenem pa tudi na trezno- veseli značaj starih Egipčanov, na njihov čut za barve in obliko. V naslednjih sedmih obdobjih skuša avtor zajeti vsa dosedanja kulturno­ zgodovinska dognanja o Starem Egiptu. V predzgodovinskem poglavju (str. 23—48) vodi bralca od paleolitika preko neolitika do halkolitika. Nato se ustavlja ob tolmačenju arheoloških najdb; ob njih si skuša napraviti sliko o verskem mišljenju v tej dobi (42 ss ) — Pri tem izreka svoje dvome o marsičem, kar se je zdelo že dokončno dognano. Tako dvomi o časovnem zaporedju med kulturama Badari in Nakâda (Ne- gade I), zlasti ker ni med obema nobenih prehodnih oblik. Tudi glede druge negadske kulture ugovarja splošnemu mnenju, da bi bUa nastala v Dolnjem Egiptu in bi se bila razširila po reki navzgor. Nadaljnjih šest poglavij obravnava: zgodnjo dobo prvih dveh (tinitskin) dinastij (str. 49—105); staro državo (dobo piramid) (str. 106—192); prvo vmesno obdobje (str. 193—221), srednjo (str. 222—280) in novo državo (str. 281—411) ter pozno dobo (str. 412—448). V vsakem poglavju pričenja W. najprej s preglednim očrtom zgodovine tistega obdobja. Nato slede tiste kulturne panoge, ki je o njih za tisto dobo kaj znanega. Predaleč bi zašel, ako naj bi samo skušal naštevati posamezne podrobnosti. Omejiti se je treba na nekaj kratkih pripomb. Pri razpravljanju o zgodnji dobi govori o uvedbi koledarja in o njegovem pomenu za kronologijo (str. 93 ss.), o iznajdbi pisave (str. 85 ss.), o umetnosti (str. 75 ss.) in o morebitnih vplivih mezopotamske (sumerske) kulture na egip­ tovsko (str. 99 ss.). Glede koledarja se W. nagiba k mnenju, da so ga Egipčani uvedli najbrž že v zgodnji stari dobi (str. 96 s.). Spričo obravnavanja posameznih panog kulturne zgodovine, ločeno po ob­ dobjih, se bralec sicer pouči o delnem razvoju v ustreznih razdobjih, vendar pa se pri tem zabriše celotni razvoj v teku celotne egipčanske zgodovine. Splošni zgodovinski pregled je izčrpen in jasen. Med drugim je podrobno ob­ delano slovstvo, prav tako umetnost. Pravni zgodovinar se sicer ne more pri­ toževati, da bi bilo pravo premalo upoštevano, vendar res jasne slike ni lahko podati. Glede postavljenega prava namreč ni v Egiptu ohranjena (razen nekaj Haremhabovih kazenskih predpisov) nobena zakonska zbirka, bogato listinsko gradivo pa je močno nepregledno in zlasti zaradi jezikovnih težav le malo raziskano. W. uvršča poseben odstavek z naslovom »uprava in pravo« 320 šele za državo srednjega obdobja (str. 244—256) in ga nadaljuje za Novo državo (str. 349—358) ter za poznejšo dobo (str. 426—430). Tu poroča o vsebini različnih ohranjenih listin in skuša izluščiti v njih uporabljena pravna pravila. Pred tem odstavkom pa obravnava pravni in družbeni položaj vladarja, pojmovanje države in družbe (str. 238 ss., 313 ss., 420 ss.) ter gospodarstvo (328 ss.). Po­ srečeno je določil posebno poglavje za odnosa je z ostalim svetom (Umwelt). V Stari državi gre predvsem za ekspanzijo proti Gornji Nubiji (do drugega Nilovega katarakta) in za trgovske stike z deželo Punt (Somalijo) in z mestom Byblosom v Siriji (str. 134—144). V srednji dobi se k tem stikom pridružijo stiki s Palestino in Kreto (str. 252—256). V Novi, državi (str. 359—367) pa Egipt zajame težnja po svetovnem gospostvu: na jugu se za pol tisočletja pomaknejo meje v Nubijo- do četrtega Nilovega katarakta, na severovzodu pa preko Pa­ lestine v Sirijo do Kargamiša ob Evfratu, od koder se pod hetitskim pritiskom umikajo do Pasje reke (Nahr el Kelb), ob preseljevanju »pomorskih narodov« (ok. 1200) pa do naravnih mej Egipta. Pomen zvez s Sirijo ni, po Wolfovem mnenju, le gospodarski (cedrov les z Libanona), ampak je velik tudi na po­ dročju verstva in glasbe. Tudi Kreta, katere minojska kultura je dosegla svoj vrhunec za časa 18. egiptovske dinastije, je s svojim slikarstvom, močno vpli­ vala na Egipt. — V tej zvezi bi bilo omeniti pomen amarnske diplomatske korespondence, ki jo pisatelj pri splošnem zgodovinskem pregledu preveč na kratko odpravlja, v tem posebnem odstavku o zunanjih stikih pa le kratko .upošteva. Knjiga vsebuje časovni pregled egiptovske zgodovine (str. 452—455), ob­ širen seznam literature razvrščen po obdobjih in po kulturnih panogah (str. 456 do 511), seznam kratic (511 s.), pojasnil k slikam (str. 513—516) in podroben imenski in stvarni seznam (str. 517—532). Nova avtorjeva obdelava kulturne zgodovine Starega Egipta bralca po­ srečeno seznanja z razvojem egiptovske kulture in z njenim notranjim bo­ gastvom. Nudi mu mnogo več, kakor bi morda pričakoval po njeni skromni žepni obliki. Ali bi ne bilo morda mogoče misliti na slovenski prevod? V. Korošec Simon, Dieter, Studien zur Praxis der Stipulationsklausel (Münchener Beiträge zur Papyrusforschung und ant iken Rechtsgeschichte, 48. Heft) (C. H. Beck) München 1964, 8°, XIII + 122 strani. Kakor znano je bila po rimskem pravu stipulacija najbolj preprosta oblika za ustanavljanje iztožljivih obveznosti. Sklenjena je bila takó, da je upnik vprašal dolžnika, ali mu obljubi določeno dajatev ali storitev in dolžnik mu je na to ustrezno odgovoril. (Npr. Centum dari spondes? Spondeo. — Dabis? Dabo. — Facies? Faciam.) Ko je 1. 212. cesar Karakala razširil veljavnost rimskega prava na vso državo (constitutio Antonina), so v provincah posebno radi pre­ vzeli rimsko stipulacijo. Ze 1. 1891 je Lud. Mitteis, ki je prvi začel proučevati grške egiptovske papire,- v svojem temeljnem delu »-Reichsrecht und Volksrecht in den östlichen Provinzen des römischen Kaiserreiches« (1891, str. 485 s.) ugotovil, da se v mnogih pravnih dokumentih pojavlja stipulacijska klavzula (prim, tudi njegove Grundzüge. . . der Papyruskunde, Leipzig 1912, .str. 76). Sklenitvi pravnega posla sledi namreč dostavek: »-(bil sem) vprašan (in) sem odgovoril«. To bi prvi hip kazalo na to, da sta stranki hoteli sklenjeni posel 21 Zgodovinski časopis ' "A*- napraviti obvezen s stipulacijo. Zanimivo pa je, da se taka klavzula pojavlja tudi v pravnih poslih, kjer ni nobenih obveznosti. Zato je o stipulaci j sla klavzuli nastala precejšnja literatura; v zadnjih letih so se s tem vprašanjem bavili V. Arangio-Ruiz, F. Pringsheim, Fernand De Visscher, H. J. Wolff. У knjigi, o kateri poročam, je avtor podrobno predelal listinsko gradivo, ki je v zadnjih desetletjih precej naraslo, in je vnovič proučil probleme, ki so v zvezi z uporabljanjem stipulacijske klavzule. V uvodu seznanja bralca z obravnavanim problemom. Tu in v naslednjem prvem (poglavju (str. 3—16) polemizira z naziranjem belgijskega romanista (pokojnega) F. De Vischerja (t 1964). Le-ta namreč meni, da je bila ta klavzula grškega, ali celo orientalskega izvora. V njej vidi izjavo, da je stranka vsebino listine »prebrala in odobrila« (lu et approuvé), hkraü tudi opozarja, da se v treh papirih (dva sta žal hudo poškodovana) ta klavzula pojavlja že pred 1. 212 (Constitutio Antonina). Dieter Simon najprej ugotavlja, da je omejena grška klavzula prevod latinske »stipulatile spopondit«. V drugem poglavju (str. 17—25) obravnava vprašanje, kdaj in kako so to klavzulo prevzeli v grške listine. Ze 1. 1946 47 je pokojni italijanski romanist V. Arangio-Ruiz (t 1964) ugotovil, da naletimo na njo naenkrat po 1. 220; ta pojav je razlagal tako, da je spremembo odrejal kak cesarski resktript. Tudi D. Simon meni, da se je to zgodilo s kakim ob­ lastvenim ukrepom (str. 25). Nato (str. 26—32) avtor zasleduje uporabljanje stipulacij v 3. stoletju. Pri tem loči specialno stipulacijo od generalne. S specialno se je dolžnik zavezal za neko posamično dajatev; specialno stipulacijo so čedalje manj uporabljali. Generalna stipulacija pa je kot končna klavzula glede različnih, prej v listini omenjenih obveznosti (omnia quae supra scripta sunt), ustanavljala striktno, stipulacijsko obveznost; kot taka se je v svojem latinskem in grškem besedilu žilavo ohranila tja do srednjega veka (str. 26). Avtor opazuje njeno uporablja­ nje od predklasične in klasične dobe, v naslednjem poglavju (str. 33—40) pa še v poznih latinskih listinah na zapadu. Jedro monografije je v petem poglavju (str. 41—90), v katerem pisec zasleduje uporabljanje stipulacijske klavzule v grških egiptovskih papirih do Justinijana. Preiskuje,, kje je uvrščena v besedilu (včasih je še ponovljena v podpisu zavezane stranke) (str. 41—44), in našteva variante njenega besedila (str. 44—51). Zaporedoma nato obravnava listine po njihovi vsebini. Listine, v katerih stipulacija ni imela pravega smisla — kakor so to vloge na oblastva, davčne prijave, pobotnice, oporoke, redko vsebujejo stipulacijsko klavzulo; pi­ sar jo je pristavil po pomoti ali zaradi nepoznavanja njenega bistva (str. 51). Kot konstantno sestavino pa jo najdemo v najemnih in kupnih pogodbah, pre­ težno v zadolžnicah in končno tudi pri poroštvenih izjavah, včasih skupaj s prisego. Tudi v drugih pogodbah, ki so v manjšem številu ohranjene (o delu, o hrambi, družbi, podaritvi, delitvi itd.), jo večinoma najdemo (str. 85—88). Avtor sklepa, da je spočetka v Egiptu imela pomen promisorne sankcijske klavzule, kar je polagoma zbledelo, tako da je pozneje veljala samo kot potrdilna (kon- firmativna) sankcijska klavzula. Ta razvoj se nadaljuje v 6. in 7. stoletju (str. 91—97), ko tudi pritrdilna sankcijska funkcija stipulacijske klavzule polagoma zbledi in sčasoma klav­ zulo sploh opuščajo. Končno se avtor ozre po maloštevilnih grških papirih in pergamentih iz Mezopotamije (Dura-Europos) in Palestine (Nessana) (str. 102—103). Kratko omenja tudi koptske listine, v katerih se še najde stipulacijska klavzula, če- 322 prav redkeje; ni je pa več v srednjeveških grških, pretežno cerkvenih doku­ mentih (str. 104 s.'). Podrobno kazalo virov olajšuje bralcu uporabljanje knjige. Ako se ob zaključku njegove temeljite razprave ozremo nazaj, se zdi, da je po stanju v končnem stadiju med njegovim pojmovanjem stipulaeijske klavzule in De Visscherjevim pojmovanjem komaj še bistvena razlika. Dieter Simon je s svojo knjigo lepo m temeljito obdelal vprašanje, ki je zanimivo ne le za papirologijo, ampak tudi za razvoj rimskega prava. Nje­ gova knjiga je osvetlila mnogo zamotanih problemov. v K Ziegler, Karl-Heinz, Die Beziehungen zwischen Bom und dem Par­ therreich. Ein Beitrag zur Geschichte des Völkerrechts, Vel. 8°, X X + 158 str., Wiesbaden (Fr. Steiner Verl. Gmb. H.) 1964. Knjiga je predelana doktorska disertacija, ki jo je pisec pripravljal štiri leta (1958—1962) in s katero je leta 1963 na Goethejevi univerzi v Frankfurtu dosegel doktorat prava. Za pomoč se v uvodu zahvaljuje mentorjema: profe­ sorju dr. Wolfgangu Peiserju, direktorju tamkajšnjega inštituta za zgodovino mednarodnega prava, in prof. dr. Hermanu Strasburger ju, predstojniku semi­ narja za staro zgodovino (str. XI). Pisec si je postavil za nalogo, da po mednarodnopravni strani preišče od- nošaje med Rimom in med državo partskih Arsakidov, kakor so se razvijali v teku 315 let. Uradni stiki so se namreč začeli 1. 92, ko je (poznejši diktator) L. Cornelius Sulla kot propretor v provinci Kilikiji sprejel prve partske od­ poslance, ki jih je partski kralj Mithridates II. poslal k njemu zaradi sklenitve prijateljstva (ut amicitiam populi Romani peterent); trajali pa so do 1. 227, ko je država Arsakidov propadla in je mesto nje nastala država Sassanidov. Zgodovina države Arsakidov spada pač med najmanj znana poglavja antične zgodovine — in vendar bo ob Zieglerjevi knjigi bralec spoznal, da je o tej zgodovini ohranjenih obilo zanimivih virov, iz katerih si o njej lahko napravi precej jasno sliko. Pisec najprej uvede bralca v razvoj rimskega praktičnega upoštevanja mednarodnih odnošajev (str. 5—12) in na to navezuje pregled zgodovine in notranjega ustroja države Partov (str. 12—19), preden, so stopili v stike z Rim­ ljani. — Pritrdili mu bomo, ko za- prva stoletja rimske republike (nekako med leti 430 in 168) ugotavlja, da se je takratna rimska politika razvijala v ne­ kakem mednarodnopravnem redu, ki je celo v premaganem nasprotniku gledal vendar le načeloma enakopravnega, čeprav ponižanega partnerja. To pojmo­ vanje se je izpremenilo. po zmagi nad Kartagino, zlasti pa po zmagi nad Ma­ kedonijo v bitki pri Pidni~(l. 168). Poslej zares velja Mommsenova trditev (ki jo M. postavlja brez časovne omejitve), da Rim ni nikoli pripoznaval tujih držav za enakopravne. Vendar je bila država partskih Arsakidov tista država, ki jo je antični Rim kmalu moral pripoznavati kot drugo, sebi čedalje bolj enakovredno velesilo. Država Arsakidov je nastala 85 let po smrti Aleksandra Velikega, ko je (1. 238) Arsakes, poglavar nomadskega rodu Parnov, osvojil satrapijo Parthijo, ki je spadala k državi Selevkidoy. L. 141 so Arsakidi že gospodarji Babilonije 2i* 323 in si yzdevajo kot naslov »veliki kralj kraljev«, obenem pa tudi označbo Philéllen (= prijatelj Grkov) (str. 16). Čeprav so bili Arsakidi v marsičem podobni statroperzijskim Ahamenidom, vendar niso težili za svetovnim gospo­ stvom (str. 43). Zato so pripoznavali drugim državam enakopravnost; sami so izpolnjevali prevzete obljube in pogodbene obveznosti (str. 18). V naslednjih poglavjih pisec obravnava posamezna obdobja, v katerih so se meddržavni odnošaji med Rimljani in Parti spreminjali. Drugo poglavje (str. 20—44) zajema zadnje stoletje rimske republike: pri­ jateljskim stikom in zvezam (foedus) za časa vojskovodij Sule (1. 92), Lukula (1. 69) in Pompeja (1. 66) sledi osvojevalni napad rimskega triumvira Krasa (1. 54), ki se konča s popolnim prelomom. Oktavi j an-Avgust pa inavgurira novo pot. Tretje poglavje obravnava izredno zanimivo dobo od Avgusta do konca dinastije Flavi j cev (str. 45—96). Avgust se zadovolji z mejo ob Evfratu, sklene 1. 20 mir s Phraatesom IV, sprejme (1. 10/9) štiri njegove sinove v varstvo. Dramatično popisuje avtor prizor, kako je Nero 1. 66 podelil Tiridatesu kot svojemu vazalu kraljestvo Armenijo (72 ss.). Četrto poglavje (str. 97—128) obsega čas od Trajana do Komodove smrti (96—192). Tu pride do partske vojne (113—118) za časa Trajana (113—117), ki je zasedel Mezopotamijo do Perzijskega zaliva z glavnim mestom Ktesifonom vred. Vendar je nova provinca Asirija obstojala zelo malo časa. Trajanov naslednik Hadrijan se je 1. 117 zopet povrnil k Avgustovi zamisli. Za novo vojno (str. 113) so pa 1. 161 povzeli iniciativo Parti (kralj Vologaises III.) Če­ prav so Rimljani osvojili Selevkijo in prestolnico Ktesifon, so se vendar 1. 166 v mirovni pogodbi umaknili z osvojenega ozemlja, razen iz severovzhodne Mezopotamije (str. 114). Peto poglavje (str. 129—140) obravnava rimsko-partske odnošaje v času od Septimija Severa do konca države Arsakidov. Partski vladar je zopet začel vojno, da bi Rimljane izrinil iz Mezopotamije. Septimij Sever je 1. 198 vnovič prodrl do Ktesifona in tam dal oklicati sina Karakalo za Avgusta, sina Geto za Cezarja. Ko so se Rimljani umaknili, je prišlo do miru, Karakala pa se je vnovič zapletel v vojno. Sesto poglavje (str. 141—153) podaja kratek pregled nadaljnjih odnošajev med Rimom in državo Sasanidov do poravnave med Teodozijem I. in Bahra- mom IV. (277—389). Z nastopom Sasanidov se stanje poslabša, kajti novi go­ spodarji Mezopotamije so stremeli po svetovnem gospostvu (str. 149). Avtor zaključuje svojo monografijo z ugotovitvijo, da imajo dveinpol- stoletni pravni odnošaji med Rimom in državo Partov velik pomen za razvoj mednarodnega prava. Že Mommsen je ugotovil, da je bila »država Partov« edina velesila, na katero je Rim mejil. Samo ona je bila tako močna, da jo je rimska svetovna država pripoznavala za enakopravnega partnerja, s katerim je bilo treba nastale spore reševati predvsem z diplomatskimi sredstvi (str. 153). Kot primere za mednarodno vljudnost (kurtoazijo), avtor našteva (str. 152): sporočitev, da je vladar zavladal, temu sledijo čestitke obveščenega partnerja; sporočilo o pomembnih zmagah. Svoja izvajanja pisec sproti podpira z navedbo virov in literature. Stvarno kazalo olajšuje orientacijo v pregledno razdeljeni knjigi. Skoda, da ni pisec vsaj nekoliko povezal svojih proučevanj s starejšo dobo (sumersko-babilonsko-hetitsko-asirsko). Ce namreč primerjamo Zieglerjeva dognanja s starejšo prednjeazijsko zgo­ dovino, naletimo na zanimive razlike. V klinopisnih virih je ohranjenih kar 324 lepo število »državnih« pogodb, ki so bile ali med enakopravnimi vladarji ali pa med vladarjem in vazalom. Ohranjeno je besedilo, medtem ko o načinu sklenitve in o takratnih zunanjih okornostih navadno ničesar ne izvemo. Na­ sprotno pa je za razmerje med Parti in Rimljani na razpolago precej zgodo­ vinskih poročil, ki nudijo pogosto jasno sliko o zgodovinskem poteku dogodkov, medtem ko besedila pogodb nimamo. Avtor prikazuje Parte v novi, pogosto prav (morda celo preveč) simpatični luči. Poudarja njihovo zvestobo v izpol­ njevanju pogodb in na splošno njihovo korektno ravnanje. Morda bi bilo pri presoji njihovih državniških metod bolj upoštevati njihovo krutost v reševanju dinastičnih sporov, ki jih Z. podrobno opisuje. Tako je Phraates IV., ki je 1. 37 zavladal, ko se je njegov oče Orodes odpovedal prestolu, dal pomoriti svoje brate, očeta in celo lastnega doraslega sina (str. 35). Njega samega je dal umo­ riti njegov poznejši sin Phraates V. (str. 53). V svoji knjigi je avtor izčrpno in lepo pregledno obdelal obsežno gradivo za obdobje in območje, ki doslej še ni bilo pravnozgodovinsko raziskano. Po­ srečeno je tako izpolnil vrzel med staro prednjeazijsiko dobo in srednjim vekom. Njegova knjiga pomeni dragocen prispevek k zgodovini mednarodnih odnošajev in začetkov mednarodnega prava v antiki. „, „ V. Korošec Max Käser, Das römische Privatrecht (Rechtsgeschichte des Alter­ tums, im R a h m e n des Handbuchs der Altertumswissenschaft, 3. Teil, 3. Band). Erster Abschnitt: Das altrömische, das vorklassische und klassische Recht. 1955, XXVI + 615 strani, vel. 8°. — Zweiter Abschnitt: Die nach­ klassischen Entwicklungen. 1959, XXIV + 478 strani, vel. 8°, (Beck) München. Rimsko zasebno pravo spada med najbolj trdožive elemente antične kla­ sične kulture. V tisočletju od zakonika XII plošč v Rimu pa do Justinijanove kodifikacije v Carigradu se je razvijalo pod vplivom različnih činiteljev (komi- cialne, senatove in pozneje cesarske zakonodaje; pretorjevega edikta), dokončno pa je dozorelo po zaslugi klasičnih pravnikov, ki so delovali v času od Avgusta do Dioklecijana. Predvsem po njihovi zaslugi je »rimsko pravo . . . neprekosljivo ostro oblikovalo vse bistvene pravne odnose "med enostavnimi posestniki blaga (kupec in prodajalec, upnik in dolžnik, pogodba, obligacije itd.)« (Fr. Engels Feuerbach, slov. prevod str. 45). Justinijanova kodifikacija (529—534) je celot­ nemu rimskemu pravu dala zakonodajni okvir, ki je varoval njegov nadaljnji obstoj. Codex Iustinianus zajema določbe iz zakonodaje rimskih cesarjev. Di- gesta ali Pandekte so sestavljene iz (pogosto interpoliranih) odlomkov iz spisov klasičnih pravnikov. Institucije ali Elementa so uradni učbenik. Justinijan je nekatere podrobnosti še dopolnil s svojimi Novelami, z novimi zakoni, pisanimi večidel že v grščini in s tem je dovršil notranji razvoj rimskega prava. Na Vzhodu je takó kodificirano pravo veljalo naprej v Bizantinski državi (do 1. 1453), kolikor niso v naslednjih stoletjih nastajale nove, grške zakonske zbirke, zlasti Bazilike (okoli 900). Na Zapadu je po 1. 1100 polagoma prišlo v velikem delu Evrope do ponovnega uporabljanja (recepcije) rimskega prava. Šele zako­ nodaje v posameznih državah (v Prusiji 1794, v Franciji Code Napoléon (ali Civil) 1804, v Avstriji Občni državljanski zakonik, v Nemčiji Državljanski za­ konik 1900) so rimskemu pravu odvzele formalno veljavnost, same so pa pre- 325 vzele znaten del njegovih določb zlasti v premoženjskem pravu. — Te spre­ membe so zelo vplivale na proučevanje rimskega prava, pri čemer je prevla­ dovala, zdaj teoretična, zdaj praktična smer. V 19. stoletju je proučevanje »ob­ čega«, t. j . recipiranega rimskega prava izoblikovalo predvsem abstraktne splošne pojme (pravni posel, izpodbojnost, ničnost) in zgradilo ustaljen sistem civilnega prava. Odkar po 1. 1900 v Evropi rimsko pravo ni več veljavno pravo, (majhnih izjem tu ne navajamo), je proučevanje rimskega prava v prvih treh, štirih de­ setletjih našega stoletja v številnih monografijah skušalo določiti razliko med klasičnim pravom, kakor so ga v svojih spisih formulirali rimski klasiki, in med pravom, kakor ga je tri do pet stoletij pozneje objavil Justinijan v svoji kodifikaciji. Nekaj časa se je zdelo, da je glavna naloga romanistov iskanje in­ terpolacij,, ki se je večkrat izprevrglo v pravi pravcati »lov na interpolacije«. S temi prizadevanji se je sicer osvetlil dobršen del klasičnega prava, hkrati pa se je močno zabrisal celotni kulturnozgodovinski pomen rimskega prava in pravne teorije, ki se je ob njem razvila v času t. i. »občega« prava. Kakor M. Kaser ugotavlja, so se skrajnosti danes precej unesle, in novejša prizadevanja gredo za ugotavljanjem razvojnih stopenj v ohranjenem besedilu (str. X in 6 s.: Text­ stufenforschung). Spričo tolikih sprememb in pretresov je zelo razveseljivo, da smo končno dobili izpod peresa enega najvidnejših rimskopravnikov našega časa, profe­ sorja Maksa Kaserja (sedaj v Hamburgu, prej v Münstru) novo obdelavo rim­ skega zasebnega prava. Izšla je v zbirki priročnikov za posamezna kulturna področja starega veka (prvotni Ivan v. Miillerjev Handbuch der klassischen Al­ tertumswissenschaft je Walter Otto razširil v Handbuch der Altertumswissen­ schaft). V tej zbirki je sedaj poseben oddelek namenjen za pravno zgodovino starega veka. Prva dva njena zvezka (»odseka«) izpolnjuje sedaj »Rimsko za­ sebno pravo«. Avtor obravnava rimsko pravo kot »zgodovinski« pojav (str. IX). Zato se njegova obdelava razlikuje od pandektarnih sistematičnih predvsem po tem, da je razvoj rimskega prava opisan po treh obdobjih: pravo prvih dveh obdobij (»starorimsko«; predklasično in klasično pravo) je obdelano v prvem, zvezku, pravo postklasičnega razdobja pa v drugem zvezku. Kot najstarejše, »starorimsko« obdobje šteje Kaser od »temnih začetkov« tja do prve punske vojne (str. 15). Predvsem analizira in razmejuje temeljne pojme (ius, fas, lex); med pravnimi posli ga zanimata predvsem mancipacija ter in iure cessio. Težišče pravnega razvoja išče za to dobo v rodbinskem pravu, zato skupno z njim obravnava tudi dedno in stvarno pravo. Obligacijsko pravo je v tem času še malo razvito. Osrednji pojem je tu (osebno) jamstvo, najprej deliktnega zavezanca, ki se mu sčasoma pridružuje pogodbeni zavezanec; le-tà se zavezuje z obličnim pravnim poslom (nexum, mancipacija, sponsio). Avtor se tu pomudi pri razliki med jamstvom in dolgom, zlasti v zvezi z osebno iz­ vršbo (manus iniectio) (132 ss.). Drugi del zajema predklasično (od prve punske vojne naprej) in klasično pravo, kakor se je razvijalo v treh stoletjih od Avgusta do Dioklecijana. K zopet pričenja s splošnimi temelji. Tu obravnava različne skupine pravnih norm. Najprej se ustavi pri razlikovanju med javnim in zasebnim pravom in dožene, da je ta delitev bila klasikom še precej nevažna (za javne se ozna­ čujejo: res, ager, via, sacra); nikakor nočejo s tem uvajati' dveh tudi teoretično zaključenih sistemov (174 s.). Sledi obravnavanje pojmov: ius civile' (175 ss.), naturale, honorarium, principatsko pravniško pravo itd., končno rimskemu pra- 326 vu svojske »actio« (ki ne pomenja samo tožbe, ampak tudi s tožbo uveljavljano pravico) in »exceptio«. Posebno važna se mi zdi njegova označba (166 s., 171) klasičnega rimskega prava. Posrečeno poudarja, da .v tem pojmu ne smemo pričakovati že dozorele, enotne tvorbe, ampak da je spričo pogosto različnih mnenj klasikov treba raču­ nati z več plastmi in z različnimi mnenji posameznih klasikov. Umerjeno je tudi avtorjevo stališče glede interpolacij (170) in glede grško-egiptovske papi- rologije (171 s.). Naslednji odstavek (199—231) proučuje pravne posle, njihovo obličnost — sploh vprašanja tradicionalnega splošnega dela. V ustaljenem zaporedju slede nato osebno in rodbinsko, stvarno, obligacijsko in dedno pravo (str. 232—637). Tu je zajeto jedro celega sistema. Glede posameznih spornih vprašanj zavzema pisec svoje mnenje, ki ga sproti pod črto dokumentira z navajanjem literature in ustreznih monografij. Postklasično dobo, od Konstantina do Justinijana (527—565) obdeluje avtor v drugem delu svojega sistema na 398 straneh kot »postklasični razvoji«. Klasično rimsko pravoznanstvo je po smrti Aleksandra Severa (235) od­ mrlo. Dioklecijan v svojih reskriptih sicer še varuje klasično tradicijo, toda novih produktivnih sil ne more več zbuditi. Za časa Konstantina (307—337) se razvoj vidno obrne proč od klasičnega prava. Pojavlja se vpliv novih činiteljev: helenizma, krščanstva, državnega absolutizma in splošno naraščajoče vulgari- zacije prava, t. j . «nazadovanje pravoznanstva od visoke ravni klasike (= kla­ sičnega prava) nazaj na primitivne miselne oblike« (str. 13). Obseg vulgarizacije rimskega prava je v svojih razpravah razkril nestor nemških romanietov Ernest Levy (najprej 1. 1929 v Zeitschrift der Savigny-Stiftung, rom Abt. 49, 1929, 230 ss., podrobneje za stvarno in obligacijsko pravo pa 1. 1951 in 1956). Ona poteka iz ljudskega pojmovanja prava, ki je skušalo zlasti z listinami nadomeščati stare rimske besedne odličnosti stipulacijo mancipacijo, in iure cessio); vse­ povsod se tudi močneje poudarja težnja po uveljavljanju pravičnosti (aequitas) v pravu. Čeprav je izvirala iz skupnih virov, je yulgarizacija na vzhodu in na zapadu ubirala svojo pot. — V smeri poživitve klasičnega rimskega prava so delovale pravne šole, med katerimi je slovela zlasti v 5. stoletju šola v Beritu. Posebno odločen korak nazaj h klasicističnemu pojmovanju je napravil Justi- nijan s svojo kodifikacijo. Nato (str. 38 ss.) avtor obravnava razvoj prava, ki teži za poenostavlje­ njem (zabrišejo se razlike med ius civile, ius gentium, ius honorarium). Na­ mesto starih ob ličnosti se poleg uporabljanja listin opaža sodelovanje oblastva pri zasebnih pravnih poslih (npr. pri večjih darilih, oporokah). Močno se izpre- meni pojmovanje pojmov ».actio« in »exceptio«. Pri presoji pravnih poslov je sedaj odločilna strankina volja (str. 56), tako veljajo poslej nemogoči pogoji pri poslednjevoljnih odredbah za nezapisane. V običajnem zaporedju obdela avtor osebno in rodbinsko (str. 72—171), stvarno (str. 172—235), obligacijsko (str. 236—333) in dedno (334—398) pravo. Tako v rodbinskem pravu poleg klasičnih pravnih institutov (dote) obravnava postklasične nove: donatio ante (propter) nuptias (str. 134 ss.) in parafernalno imovino (str. 141), ki si jo je žena obdržala, potem ko je dotalno imovino pre­ pustila možu. — V stvarnem pravu ugotavlja zanimive spremembe v pojmo­ vanju lastnine, nastale pod vplivom vulgarizacije prava (str. 177 ss.), opozarja na Justinijanovo pojmovanje posesti in njenega varstva (325 ss.). Ne utegnemo se spuščati v podrobno obdelavo sprememb v obligacijskem-in dednem pravu. 327 Obširno stvarno kazalo in pregled virov bistveno olajšujeta uporabnost vsakega zvezka. Kaserjeva obdelava rimskega zasebnega prava pomeni zares pravo moj­ strovino. Ko avtor podaja pod črto pregled mnenj, ki so se pojavila zlasti v najnovejši literaturi, ki je v zadnjem desetletju vsepovsod nepričakovano vzcve­ tela (prim. str. XI), zavzema glede njih v svoji obdelavi svoje stališče. Njegovo delo je na ta način nenadomestljiv prerez dognanja sodobnega proučevanja rimskega prava. To kajpak ne izključuje, da včasih ne bomo popolnoma sogla­ šali z avtorjevim mnenjem. Zelo je želeti, da bi kmalu sledila še obdelava rimskega civilnega procesa. Viktor Korošec 328 »Л IZ LISTNICE UREDNIŠTVA Dopis Jožka Slobodnika o osvoboditvi Maribora I. 1918 V zvezi z razpravo, ki jo je'objavil v ZČ XV, 1961, 65—156, L o j z e U d e o »Boju za Maribor in štajersko Podravje L 1918/19«, je prejelo1 uredništvo ZČ pismo enega izmed vidnih udeležencev tega boja, J o ž k a S l o b o d n i k a , v katerem avtor, sklicujoč se na svoje spomine na dogodke, v katerih je sode­ loval, trdi naslednje: 1. »Ni res, da je Rudolf Maister izvršil v Mariboru leta 1918 sploh kakšen prevrat ali revolucijo ali razoroževanje. Res je nasprotno to, da sem jaz v noči 31. oktobra izvršil v topniških vojašnicah revolucijo, razglasil slovensko repu­ bliko, razpustil vse tuje vojaštvo, zasedel s svojimi 140 privrženci art. ljub­ ljanskega polka brez odpora več tisočev do zob oboroženih pripadnikov av­ strijske vojske, ki sem jih takoj razpustil in poslal v njihove domačije. Res je, da sem jaz to noč zasedel s svojimi privrženci vse vojaške objekte na desnem bregu Drave, koroški kolodvor, Glavno pošto in mariborski magistrat. Res je, da ni bilo v Mariboru 1. XI. 1918 niti enega avstrijskega vojaka ali oficirja. Res je zlasti, da so se razbežali vojaki tudi iz ostalih vojašnic, ki so ostale brez vsakega varstva. 2. Res je, da se je major Maister pojavil 1. XI. 1918 v Nar. domu v Mari­ boru na zborovanju in prevzel v prisotnosti nas 3 delegatov — mene, Knavs-a in Mejača — od mene raport o zgoraj izvedenem preobratu, ga odobril in mene so postavili za komandanta desnega brega Maribora člani Narodnega sveta, ki se je šele formiral, Dr. Franjo Rosina, prof. Fran Voglar in posojil- niški tajnik Pišek, ki je napisal to v obliki pooblastila, katerega je Maister podpisal. 3. Res je, da ni imel Maister ta čas razen mojih 140 topničarjev niti enega vojaka ali oficirja na svoji strani in usoda Maribora je bila izključno v naših rokah. Ali Maribor je bil miren v varstvu nas ljubljanskih topničarjev. V Ljubljani 18. I. 1964. , Slobodnik Jožko, upokojeni art. podpolkovnik b. j . u.« 329 Uredništvo objavlja ta na avtorjev spomin oprti dopis zato, da bi opo­ zorilo na avtorjeve neobjavljene spomine in dalo pobudo, da bi se z njihovo pritegnitvijo in kritičnim preverjenjem navedenih in drugih v njih vsebovanih podatkov dognala popolna zgodovinska resnica o osvoboditvi Maribora.1 ' grb. 1 Ko je uredništvo na svoji junijski seji odločilo na ta način opozoriti na nesoglasja med spominskimi prispevki o osvoboditvi Maribora na zgornji način, je tov. Jožko Slobodnik v »TV 15« objavil del svojih spominov v petih številkah od 7. VII. 1964 naprej (»Rešili smo Maribor Jugoslaviji«); vendar tudi s to objavo niso še zajeti njegovi rokopisni spomini v celoti. 330 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE nudi članom Zgodovinskega društva po globoko znižanih cenah naslednje letnike Zgodovinskega časopisa: I — 1947 razprodano II/III — 1948/49 à 100 din IV — 1950 à 100 din V — 1951 à 200 din VI/VII — 1952/53 à 300 din VIII — 1954 à 300 din IX — 1955 à 300 din X/XI — 1956/57 à 400 din Ciani si morejo po znižani ceni nabaviti gornje letnike Zgodovinskega ča­ sopisa, če jih naroče preko Zgodovinskega društva, Ljubljana, Aškerčeva 12 INSTITUT Zfi NOVEJŠO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI Cas. 1964 941/949 COB ISS 119650115