PRIMORSKI DNEVNIK
A*for>DMt22!*?na v ltotovlnl • poslale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, sobota, 21. januarja 1967
«KULTURNA REVOLUCIJA» V VEDNO BOLJ DRAMATIČNI FAZI
Dva obtožena voditelja napravila samomor drugima dvema je poskus samomora spodletel
Po I Po in bivši načelnik glavnega Štaba Lo Jui Čing sta napravila samomor, tajniku stranke in predsedniku vrhovnega sodišča pa poskus samomora ni uspel - Maršal Ho Lung aretiran - Obtožbe proti ožjemu sodelavcu Lin Piaa - Nejasna poročila iz Šanghaja
JaDcms?*®’ 20- — Pekinški dopisnik Poroča ,?a lista »Sankei Shimbon« nalenm ,	30 P0 pekinških ulicah
hik viil*ie£alce’ da sta podpredsed-8lavnpoax?0 1-1,0 ln bivši načelnik naorauu 3tatla vojske Lo Jui čing že enkri^ sarnorn°i\ l0 Jui čing je m<Mtiora r,pre;* napravil poskus sa-bij aren* eg tega so Javili, da je bil lanV>pan ,Tang King Cu' w Je riateiioT°, Poletje imenovan za rav-iapaki.rJ.udskega dnevnika. Drugi hik ^?5J-lJaJ°. da sta glavni taj-PredsMnnke Peng Hsiao Ping in &ieou a£ k vrhovnega sodišča Jang ttiomoraeng napravila poskus sa-
Čelnfvi1^. lepaki napadajo tudi na-ske H-,?0“Učnega departmaja voj Slavnih a° ^fua, ki velja za enega brarnh" Zaupnikov ministra za o-kih j? [“arsala Lin Piaa. Na lepa-latieovo * avlJen tudi govor Maoce-Hua oriJže,r?,e’ ki trdi, da se je Hsiao ki i0^da'Jll od proletarske Unije, Hvalci stavl-ia Maocetung. Opa-Hsiaa 4® sprašujejo, ali napad na smertorf1110 n* dejansko napad u-ta nannH ?ro^l Lin Plau. Vsekakor Sla vrhim aze.’ da 6i®tka ni še dose-
a- Tisk dejansko poudar-
ja, da je treba do kraja voditi bor- pomoč Kitajski. Zahtevali so od
bo proti tistim, ki se upirajo Maoce-tungovi liniji. Glasilo kitajske komunistične stranke pa priznava nesoglasja tudi med Maocetungovimi silami ali med tistimi, ki odkrito ne nasprotujejo Maocetungu. »Opozoriti hočemo tiste tovariše, ki drug za drugim ponavljajo obtožbe («gre-ste predaleč, ustvarjate zmedo»); če boste nadaljevali po tej poti, ne boste kmalu samo ljudje, ki zelo malo razumejo veliko kulturno revolucijo, temveč boste pravd nasprotniki te linije.»
Neki japonski časnikar piše, da se številni mladeniči, ki so bili pred petimi leti prisiljeni zapustiti mesto, ko so bili gimnazijski študentje, in so morali iti na delo na polja, sedaj vračajo v prestolnico in zahtevajo, naj jim dovolijo vrnitev na dom. Na lepakih pravijo, da so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v mestih s terorističnimi metodami. Dalje trdijo, da so bili v pokrajini šantung mnogi mučeni, ker so skušali zbežati. Nekateri so napravili samomor.
Dijake so poslali na delo na polje leta 1961, ko se je ustavila sovjetska
'“'"iiiiHHuiiUMiiimiiimmmiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiifimiiiminiiiiiiiiiiimiiimnfiiiiiiHiiiiMiiii
VČERAJ Nfl BRIONIH
Razgovor Tito-Longo
Obravi
navala sta vprašanja mednarodnega delavskega gibanja
Publik?1*1- 20- — Predsednik re-daries maršal Tito je sprejel B hih p.„v SvoJi rezidenci na Brio-lije Y,n.eralnega tajnika KP Ita-j	Longa, ki je s so-
f daljL PnsPel v Jugoslavijo. Po i Udevi? izgovoru, ki sta se ga 0K 7v-t tudi član predsedstva Edvard Kardelj in taj-
II

Danes
*<ja „a 'jjenovana kulturna revolu-no hali Kitajskem prehaja v ved-tudi a}. , ramatično fazo. Sicer so raznih . Poročali o samomorih s“	ker niso mogle
it:
*
f
(f IH
U
it*
i»
«*•
9
r Srenest:OS?bnosti,
& di dru*,,*tožbe, sramotenja in tu-VterajšniC1nega preganjanja, toda - J*,onjorjJ”a.hovica o drugih dveh sa-t' 5°st SV(I, Je še bolj obrnila pozorih ?°kaz a«vne javnosti na zgovoren JajskjL a .sc boj za oblast na KI-i "tor sta /"le z vso ostrino. Samo-) ?ednit ..PajPreč napravila podpred-»e,n'k e Po I Po in bivši na-foleg javnega štaba Lo Jui čing. i "tonm,-* .sta Poskusila napraviti i-? 'h n„ j nik komunistične stranka. Arijisednik vrhovnega sodi-*'o Lune- , ana pa sta bila maršal i Polarna 1 Je star 70 let in je zelo
,er raVn * osebnost na Kitajskem, o! J® bilte1,1 “Ljudskega dnevnika*, "testo, nedavno imenovan na to
*ePakih*!?? 'e tudi, da so začeli po ski Lin »Pacati najožjega sodelav-, epajo ,a, iz česar opazovalci j" ,vojsk’0 'ia n‘ti položaj ministra i® bil dosu-1 več tako trden, kakor J® "astai ej‘ tlovori se namreč, da f li"Kovi c,spor tudi v sami Maoce-•,? k. iz !)iSa„|,pini, kar se da sklepa-fl'" J	tiska, ki obsoja tiste,
$ *"Pini 1,10 na pretiravanje v tej jii v
I"®aj0 j?1,* vojno v Vietnamu po-^ hi jOtirovn W Torka o novi pobudi siae<lstavnika- Pogajanja. Ftiopski hi ,0vitevK J<' namreč predlagal u-ir> - spravne komisije, ki naj
Žano Sest;,, ? , 'e Komisije,
, ali ‘-h drža^Llah predstavniki ltaiJ® <novn-m "“j 'n poizvedovala, ,fi hi ?"j.	začetek mirovnih po-
nj k»i "tnisii„bi bil ta začetek mogoč, fctini hf začela pravo delo, med kraljuj "J Se morali boji ustaviti, kbterej" se tudi priprave za s "ec „ . “Pacem in terris*, ki bo "«>.--a'a v Ženevi in na katero
ega?
k° Povaha*a v ž
1, taf^be f‘!‘ ‘Udi predstavnike osvo i 0iske in s5te' banojske vlade. Ki P r7® zan®f Prišel ho tudi U Tant. tC j0"co j„ nrivatno neuradno konfe-D,',da bort7a Pogajanja. Zato upate Varati 7".Prizadeti mogli jasno tli > VeUb?ue rnnenje brez vmeša-
i '”i~-
držav.
sluiv Zvezi pa j" na vrsti nova afe-Psi«,0 (Srn, v°jaško obveščevalno Se,|Lf so * ' Nekateri senatorji ... hisulki» vlafp„an?reč vprašali pred-•f. til . a ai, ,dr in obrambnega mi-
po.
1«vatLr®'»agaiota^?n!kil?
seznamov
y lovaWedtaoVi„uaujanskih državnikov str preT"111 ofiei0,’- naj preiskavo o de-,n- siP^anipj, J.Jev generalnega štaba tl Ki^nata •lani obrambnih komi-
^ nn _ ltl DosliinKk<‘ »hnrnirp
.	,v:„!v Pa JL tn Poslanske zbornice.
1^ sai ult>a ‘ iJP^uje, kako je obve-
d> 'ittn^oistra etl,nika vlade, zunanje-» h	V°dstev‘^SSaJSfSP. nrinistra,
j»r
ii*
10'
t
if i,»
Poslan “a ev Političnih strank itd.
*tonlhažpravI iall°rn|ia pa ie že dru-Iti? za J?1" ° dveh ustavnih za. U.tlata biiapr|Pr7cvanje genocida, Wsih gorata enkrat izglasovana, vath ‘zglasmbltl po “stavnih pred-lfife zgaasv°svana dvakrat. Zakon je favn ’ za ha; narodne manjšine v bika4va Udewu Jc važna tudi ob-prv-e-5- predsed-
i* | Ii?sken» n!w!,as,nega zakona o ka-10 sko_Preoovertni !lku' katerega člen
nik izvršnega komiteja OK ZKJ Mijalko Todorovič, je predsednik Tito zadržal Luigija Longa na kosilu, katerega so se udeležili poleg soprog predsednika Tita in Longa tudi tajnik izvršnega komiteja Mijalko Todorovič, člani predsedstva ZKJ Edvard Kardelj, Veljko Vlahovič, Milen-tije Popovič, član izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Tine Remškar in druge osebnosti.
V razgovorih, ki so se nadaljevali tudi popoldne ob 18. uri, so v prijateljskem ozračju obravnavali aktualna vprašanja mednarodnega delavskega gibanja in pri tem obrazložili poglede ZKJ in KPI o teh vprašanjih.
Nova sicilska deželna vlada
PALERMO, 20. — Danes je bil demokristjanski deželni poslanec Francesco Coniglio ponovno izvoljen za predsednika sicilske deželne vlade. Glasovalo Je 89 deželnih poslancev. Coniglio je prejel 46 glasov. Odsoten je bil republikanski deželni poslanec Giacalone.
Nato so izvolili novo deželno vlado levega centra, v kateri je šest demokristjanov, pet pristašev PSU in en republikanec. Vsi so bili izvoljeni z najmanj 45 do 48 glasovi. Belih glasovnic je bilo 29. Predsednik Francesco Coniglio je iz Ca-tanie. Rojen je leta 1916.
njih, naj delajo eno leto ali dve za moderniziranje kmetijstva v okviru «samorehabilitacije» dežele. Leta 1965 je bilo nad sto tisoč mladih v kmetijskih skupnostih.
Nocoj pa se je po ulicah pojavil lepak, ki poroča, da je bil bivši maršal Ho Lung aretiran. Ho Lung ima 70 let in je bil do sedaj komisar za šport ter podpredsednik narodnega sveta za obrambo. Je med najpopularnejšimi figurami v revolucionarni vojski. Opazovalci so opazili po pekinških ulicah večje število vojaških vozli kakor običajno. Prav tako se ponavljajo prizori z odstavljenimi voditelji, ki jih vodijo po mestnih ulicah s tablami okoli vratu, na katerih so napisane obtožbe proti njim. Podobni prizori se množijo tudi v Šanghaju in Nankingu.
Po mnenju nekaterih opazovalcev lepaki, ki obtožujejo Hsiao Huo, kažejo, da Lin Piao ni več tako trdno zasidran na svojem mestu kakor doslej.
Pekinški radio je danes trdil, da so se na področju Šanghaja dvignili trije milijoni kmetov, da se pridružijo kulturni revoluciji ter da napadejo ((ekonomizem«. Isti radio je poročal, da je mesto Hančov v pokrajini čekjang utrpelo škodo na industrijskem sektorju, ker so ((buržoazni elementi« nagovorili delavce, katerim so razdelili zneske denarja, naj začnejo ((dolge pohode«. Drugi ((buržoazni elementi« so nahujskala ideološko nepripravljene« delavce, naj napadajo ((revolucionarne delavce«.
Posvetovanje med ZDA in SZ o protiraketnem orožju
WASHINGTON, 20. — Predstavik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da so imele ZDA in Sovjetska zveza v Washingtonu rezervirane pogovore na visoki ravni v zvezi z nedavnim Johnsonovim predlogom za «zamrznjenje» protiraketnega obrambnega sistema. Po. govarjala sta se državni tajnik Dean Rusk in sovjetski poslanik v Wa-shingtonu Anatolij Dobrinin, ki sta se sestala že večkrat.
Predstavnik je izjavil, da je državni departma mnenja, da Sovjetska zveza ne upošteva resno zanimanje, ki ga je izrazil predsednik Johnson v svoji poslanici o stanju v državi za ustavitev protiraketne oboroževalne tekme. Pozneje pa so v vladnih krogih izjavili, da je prav razgovor Dobrinina z Ruskom pokazal pozitivno zanimanje Sovjetske zveze za predlagani sporazum. Razgovori se bodo nadaljevali.
TUDI LETOS JE LEPO USPEL
Tradicionalni slovenski ples v Celovcu
CELOVEC, 20. — V veselem o-zračju so imeli danes zvečer v Celovcu že 16. slovenski ples, ki je privabil koroške Slovence iz mesta ter bližnje in daljne okolice na ta tradicionalni večer, da se nekaj ur skupno sproščeno poveselijo. Pod-
predsednik Prosvetne zveze in župan v Selah Velik je posebej pozdravil razne predstavnike tako podpredsednika SZDL iz Ljubljane dr. Jožeta Vilfana, generalnega konzula SFRJ Franca Pirkoviča, konzula Jegliča, svetnika veleposlaništva na Dunaju Jurmana, zastopnika SKGZ in SPZ iz Trsta, ravnatelja slovenske celo' «ke gimnazije prof. Tischlerja. Občinstvo je še posebej navdušeno pozdravilo deželnega glavarja Hansa Simo, ki je prispel nekoliko pozneje. Ob veselih zvokih orkestra Mojmira Sepeta ter ob petju Majde Sepetove, Marjane Deržajeve in Rafka Jergoliča seje ples nadaljeval do pozne ure.
Simultano prevajanje v zvezni skupščini SFRJ
BEOGRAD, 20. — Po novem pravilniku o delu v zvezni skupščini.
ki ga bosta pristojna skupščinska sveta obravnavala in sprejela konec prihodnjega meseca, bo zajamčena popolna enakopravnost vseh jezikov jugoslovanskih narodov. V zvezi z napovedano spremembo pravilnika se v skupščini in zbornicah uvajajo naprave za simultano prevajanje, kar bo omogočilo, da ne primer govor poslanca šiptarske narodnosti v njegovem materinem jeziku takoj poslušajo ostali poslanci v skrbohrvaščini, makedon-ščini in slovenščini. Govor poslanca na primer v slovenščini bo preveden v srbohrvaščino in make-donščino. Govori v jezikih narodov Jugoslavije (slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini) se ne bodo prevajali v jezike narodnih manjšin, ker se predpostavlja, da vsi zvezni poslanci pripadniki narodnih manjšin razumejo vsaj en jezik narodov Jugoslavije. Prav tako bodo prevedeni vsi materiali in predlogi v vse jezike narodov Jugoslavije.
PO ŠTEVILNIH MIROVNIH POZIVIH
Pobuda etiopskega predstavnika za no ve poskuse za mir v Vietnamu
Priprave za mednarodno konferenco «Pacem in terris» v Ženevi - Povabljeni so bili tudi predstavniki južnovietnamske osvobodilne fronte, Hanoja in Kitajske - Spopadi v Južnem Vietnamu in bombardiranje severa
NEW YORK, 20. — Etiopski predstavnik v OZN je danes izjavil dopisniku Anse: ((Mislim, da je prišel trenutek, ko je treba dati konkretno obliko mirovnim pozivom in predlagati kako jasno formulo, o kateri bi se mogle prizadete stranke sporazumeti za pogajanja o Vietnamu.«
Etiopski predstavnik Mekkonen je to izjavil v zvezi z bližnjim pri-
hodom cesarja Haile Selasija v Wa-shington in v zvezi z govoricami o morebitnih pobudah afriških držav za pogajanja.
Mekkonen je dodal, da so pozivi papeža, etiopskega cesarja in diplomatski napori U Tanta naleteli na hiter in velik odmev v vsej skupini afriških držav v OZN, in da so številni člani te skupine že izrekli mnenje, da je potrebno odobriti kako konkretno pobudo, ki naj se predloži glavnemu tajniku U Tantu, da jo bo upošteval med svojim splošnim iskanjem možnosti miru.
Osebno je Mekkonen izjavil, da bi po njegovem mnenju mogli u-stanoviti spravno komisijo, ki bi jo sestavljalo manjše število nevezanih držav in ki bi lahko uradno poizvedovala pri prizadetih straneh, da vidi, ali so pripravljene začeti pogajanja. Ce bi se pokazala možnost pogajanj, bi mogla komisija začeti pravo delo, med katerim bi se morali boji ustaviti.
Danes so uradno javili, da se bodo druge konference «Pacem in terris«, ki jo organizira »Center za
proučevanje demokratičnih ustanov«, povabljeni med drugimi tudi predstavniki južnovietnamske osvobodilne fronte, Severnega Vietnama in Južnega Vietnama, Kitajske, ZDA in Sovjetske zveze. Organizacija je poslala svoje odposlance v Peking in Hanoj, da povabi predstavnike teh dveh vlad na konferenco, ki bo od 28. do 31. maja v Ženevi v palači Združenih narodov. Na konferenci bodo govorili predvsem o vojni v Vietnamu ter o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter o Nemčiji. Konference se bo udeležilo približno tristo oseb in upajo, da bodo na njej zastopane vse države jugovzhodne Azije.
Smoter strogo privatne Konference je zbrati uradne in neuradne delegate komunističnih, nekomunističnih in nevezanih držav, da skupno razpravljajo o sredstvih da bi dosegli miroljubno sožitje med državami z različnim družbenim sistemom.
Med osebnostmi, ki so že napovedale udeležbo, so predsednik glavne skupščine OZN Abdul Paz-vak, bivši kanadski visoki komisar
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuuiiJiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
VČERAJ V ITALIJANSKEM PARLAMENTU
Poslanci so razpravljali o zločinu genocida Obveščevalci SID so vohunili tudi okrog Saragata?
Vprašanje poslancev PSIUP o nezakonitem delovanju vojaške obveščevalne službe in o njenih zvezah z ameriško vohunsko službo ■ Hude kritike predsednika kasa-cijskega sodišča, ker se je udeležil komemoracije lašističnega ministra Rocca
RIM, 20. — V rimskem parlamentu so danes razpravljali o dveh zadevah, ki so zanimive predvsem za nas Slovence v Italiji. V poslanski zbornici se je namreč začela druga razprava — kot določa ustava — zaradi drugega glasovanja o ustavnem za-
konskem odloku, ki nosi naslov «Ekstradikcija zaradi zločinov genocida« in zakonskega odloka z naslovom ((Preprečevanje in zatiranje zločina genocida«. O obeh zakonskih načrtih so na kratko govorili poročevalec Del-1’Andro, predsednik komisije za pravosodje Zappa in pravosodni minister Reale. Splošne debate ni bilo. Razprava o posameznih členih in tajno glasovanje pa bo na prihodnji seji, verjetno prihodnji teden.
Pred tem pa je pravosodni minister Reale odgovarjal na več vprašanj raznih poslancev v zvezi z u-deležbo predsednika kasacijskega sodišča dr. Tavolara na komemoraciji bivšega fašističnega pravosodnega ministra Alfreda Rocca. Roc-co je namreč znan pri vseh narodnih manjšinah v Italiji po zakonu, ki je po njem dobil tudi ime «la legge Rocco» o kazenskem pravnem postopku. Člen 137 tega zakona namreč prepoveduje uporabo slovenskega ali katerega koli drugega neita-
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuii
IZJAVE BONSKEGA KANCLERJA
Kiesinger o odnosih z vzhodom in z arabskimi državami
Glede skupnega tržišča predvideva trajanje spora med Francijo in Anglijo ■ Primanjkljaj v proračunu so izravnali z zmanjšanjem izdatkov v treh ministrstvih in drugje
BONN, 20. — Zahodnonemški kancler Kiesinger, ki je bil danes gost združenja tujih časnikarjev v Bonnu, je izjavil, da bodo «v Evropi še težavni trenutki«, če se bodo nesoglasja med Parizom in Londonom izkazala, da so načelnega značaja in jih bo torej teže rešiti.
((Pripravljamo se na sestanek na vrhu, ki bo v Rimu, ne da bi računali na velike rezultate,« je dejal kancler, «toda tudi z voljo, da ne izčrpamo svoje naloge samo z lepimi govori. Rimska konferenca bo nov začetek procesa, ki bo omogočil Evropi važen korak naprej.«
«Tudi če bomo zaradi de Gaullo-vega nasprotovanja vstopu Velike Britanije v skupno tržišče prebredli razburkano razdobje v skupnosti šestih, je nadaljeval kancler, ne bo to motilo predvidenega načrta fran-cosko-nemškega sodelovanja za po-mirjenje na stari celini in premaga-nja nasprotij, ki so odstranila vzhodni blok od konstruktivnega razvoja v teh zadnjih desetletjih.*
Kiesinger je poudaril, da želi njegova vlada kolikor mogoče hitro končati delo za spravo z vzhodnoevropskimi državami. Dejal je, da bosta potrebni vztrajnost in potrpežljivost, in bo torej potrebna dolgoročna politika, toda končni smoter je treba doseči za vsako ceno,
«ker samo tako se lahko upa, da bo pozneje lahko rešeno nemško vprašanje*.
Glede odnosov z vzhodnoevropski-
"PovVrt -pKU' Katerega člen c.ieae oanosov z vznounoevropsiu-Sa jezit.,1® “Porabo neitalijan- i mi državami je Kiesinger izrazil pred sodišči.	1----U-J- 1—-1'1	-- ,ih
upanje, da bodo koraki, ki so jih
začeli v smeri Bukarešte, Prage in Beograda, v kratkem doživeli u-speh. Zatem je poudaril, da obnovitev odnosov z vzhodnoevropskimi državami zastavlja Bonnu vprašanja, «ki jih bomo morali skušati stvarno rešiti in ob vzajemnem spoštovanju pravnih stališč*.
Tudi v odnosih z vzhodnim Berlinom bo treba doseči pomirjenje, ne da bi Bonn zaradi tega «kapituli-ral», ali da bi »zahteval kapitulacijo Pankovva*.
Glede diplomatskih odnosov z a-rabskimi državami, ki so bili prekinjeni pred enim letom, je kancler izjavil, da je zadovoljen, da je tajnik arabske zveze Hasuna izrekel pripravljenost govoriti z Brandtom. Kiesinger upa, da se bo lahko sam sestal s Hasuno in da «bodo našli način za normalizacijo odnosov z arabskimi	državami	ob	nadaljeva-
nju sedanje politike z Izraelom*. Dal pa je	razumeti,	da	bo	ta normalizacija	mogoča samo s	tistimi
arabskimi	državami,	ki	ne	prizna-
vajo Vzhodne Nemčije.
Kiesinger je obrazložil danes v poslanski zbornici zvezni proračun Izjavil je, da je vlada našla način, da izravna velik primanjkljaj v proračunu za prihodnje leto. Dejal je, da znaša ta primanjkljaj 3 milijar-
de in 600 milijonov mark. Za poravnavo primanjkljaja niso povečali davkov, temveč — kakor je izjavil kancler — so izvršili »resen in premišljen kirurški poseg*. V ta namen je vlada sklenila drastično zmanjšati stroške za skupno dve milijardi in 531 milijonov mark ter ukiniti davčne olajšave, pri čemer bo dobila 800 milijonov mark. Med najbolj prizadetimi ministrstvi zaradi zmanjšanja stroškov so ministrstvo za kmetijstvo (429 milijonov), za delo in za obrambo. Tudi pomoč deželam v razvoju bo zmanjšana (za 190 milijonov), kakor tudi izdatki za Berlin (120 milijonov) ter nemški prispevek v evropski jamstveni sklad (100 milijonov). Ukinili so tudi številne štipendije za dijake, ki so obiskovali višje šole.
Kiesinger je nato izjavil, da bo vlada sprejela vse ukrepe, da popravi sedanje težavno stanje, ki ga označuje povečanje brezposelnosti (ki bi utegnila v prihodnosti prizadeti 600 tisoč oseb). Dejal je, da je glavna skrb vlade zagotoviti stabilnost in razmah, tako da se Nemcem zajamči ohranitev njihove sedanje življenjske ravni. V ta namen določa program, ki ga je pripravila vlada, prvi proračun za leto 1967, ki določa takojšnje investicije za zvezne pošte ter železniški in cestni _ promet. Potreben denar za te načrte bodo dobili na finančnem trgu. Kiesinger je dejal, da se predsednik zvezne banke v celoti strinja s tem.
lijanskega jezika na sodišču in določa celo kazen za tistega, ki bi ta predpis prekršil. O Tavolarovi udeležbi na komemoraciji so razpravljali pred tedni že v senatu. Zato je minister Reale dejal, da bo tudi v poslanski zbornici danes njegov odgovor isti. Poudaril, je, da je ravnanje predsednika kasacijskega sodišča moralo nujno povzročiti ((presenečenje in začudenje slehernega državljana, ker je kot najvišji državni sodni uradnik sodeloval pri manifestaciji, katere politični nameni so bili tako zelo očitni«. Reale je povedal, da je dr. Tavolaro pred Vrhovnim sodnim svetom izjavil, da za take politične namene manifestacije ni vedel ter se je je udeležil samo zaradi prijateljstva z govorniki. Vrhovni svet je te izjave vzel na znanje in sklenil, da bo obravnavo tega primera nadaljeval na drugi seji, katere pa še ni bilo. Komemoracije se je udeležil tudi namestnik generalnega prokuratorja Ilari, ki pa je izjavil, da je šel tja «iz radovednosti« ter da je odšel pred koncem manifestacije.
Komunistični poslanci Guidl ln Acoreman ter poslanec PSIUP Luz-zatto so izjavili, da niso zadovoljni z ministrovim odgovorom. Poudarili so, da je treba braniti ugled sodstva ter kaznovati «klan», ki je nastal v italijanskem sodstvu ln ki »hoče za svoje koristi izkoriščati sredstva oblasti«. Luzzatto pa je še posebej poudaril, da fašistični minister Rocco ni bil ugleden jurist, temveč samo komercialist; vsekakor pa tako visok uradnik kot je Tavolaro ne bi smel nekaznovano kršiti zakona in ustave. Neodvisni socialist Anderlini je dejal, da je z odgovorom ministra Realeja samo »delno zadovoljen« in zahteval disciplinski postopek proti Tavolaru pred vrhovnim sodnim svetom. Fašistični ln liberalni poslanci pa so izrazili nezadovoljstvo zaradi tega, ker da je Reale povedal stvari, ki «ne odgovarjajo resnici«.
Poslanec Cuttltta pa je vložil v poslanski zbomioi danes posebno interpelacijo, v kateri Je zahteval, naj se v Italiji uvede ponovno smrtna kazen, in sicer v zvezi z zadnjimi roparskimi umori, ker Je postala »smrtna kazen očitno neprimerna in brez ustreznega učinka«.
Dva komunistična poslanca sta zahtevala sklicanje poslanske komisije za obrambo, ki bi morala razpravljati o vprašanjih atlantskega pakta, obrambni minister pa bi moral povedati, kakšno je stališče Italije na zadnjih sestankih NATO in Zahodnoevropske zveze.
V	zvezi s sklepom poslanske u-stavne komisije, da zakonski predlog socialističnega poslanca Fortune o ločitvi ni protiustaven, piše danes »Osservatore Romano«, glasilo Vatikana, da bi se s takim zakonom kršil konkordat med Italijo in Vatikanom iz leta 1929, katerega ustava priznava.
V	senatu pa so nekateri senatorji PSIUP vložili vprašanje, ki je naslovljeno na predsednika vlade in obrambnega ministra. Poslanci hočejo vedeti podrobnosti o službi, ki zbira informacije in ki se je prej imenovala SIFAR (((Informacijska služba oboroženih sil«) sedaj pa se imenuje SID. Poslanci hočejo zvedeti za popoln seznam političnih oseb, ki jih je vsebovala mapa, katera je na skrivnosten način izginila. Vedeti hočejo tudi, ali je res, da se je za izginotje teh seznamov zvedelo šele, ko je prejšnjega načelnika voiaške informacijske službe generala Allaveno nadomestil kontraadmiral Henke. Dalje hoče
PSIUP vedeti, ali je ta dogodek povezan z vmešavanjem ameriške vohunske in protivohunske službe in če je vanj zapleteno tudi poveljstvo NATO. Končno vprašujejo poslanci, ali ne bi bilo primemo, da se sedanja ministrska preiskava nad delovanjem častnikov glavnega štaba zaupa rajši članom obrambnih komisij poslanske zbornice in senata, da bi se točno določila razmejitev delovanja obveščevalne službe, ker se je že večkrat razpravljalo o dvoumnosti sedanjega zadevnega zakona.
O tej aferi v zvezi z izginotjem teh seznamov je najprej pisal politični tednik «Espresso», nato pa še glasilo vladine republikanske stranke «Voce Repubblicana«, danes pa piše o zadevi zlasti levičarski dnevni tisk. Iz tega pisanja povzemamo, da je novi načelnik SIP kontraadmiral Henke ugotovil, da je SIFAR več let opravljal naloge, ki niso bile v njegovi pristojnosti in tudi ne v pristojnosti katerega koli odseka policije, in vse to v demokratični državi. SIFAR je namreč sestavljal kartoteko o najbolj vidnih političnih osebah vlade in političnih strank. Tako se je moglo ugotoviti, da so bile pripravljene mape, ki so nosile imena predsednika republike Saragata, predsednika vlade, zunanjega ministra, tajnikov strank in celo samega o-
brambnega ministra Andreottija. Ni pa se mogla ugotoviti vsebina teh map ker so izginile. Vendar pa je ostala sled v kartoteki. Tednik «E-spresso« posebej poudarja, da gre za »nizkotne posebne namene karie-rističnega tipa«, dalje za ((koordinirano akcijo, ki se lahko istoveti z grožnjo samim državnim oblastem. Republikansko glasilo pa se vprašuje, kako so »ljudje SIFAR zbirali informacije.« «Ali so vohunili življenje najvidnejših ljudi? Ali so zbirali zaupne izjave njihovih tesnih znancev? Ali so se posluževali korupcije? Gre za nezaslišana dejanja, v katerih so nujne najširše informacije«, piše «Voce Repubblicana«.
TEL AVIV, 20. — Izraelski zunanji minister Aba Eban je danes pozval šest držav evropske gospodarske skupnosti, naj sprejmejo Izrael kot pridruženo članico v to skupnost.
Zatem je izjavil, da je Izrael v zadnjih letih uvažal povprečno vsako leto iz šestih držav za 220 milijonov dolarjev blaga, medtem ko je izvažal v te države samo za 120 milijonov dolarjev. Ta trgovinski primanjkljaj je sedaj dosegel milijardo dolarjev in «predstavlja prispevek Izraela za uspeh skupnega tržišča*.
111,1,1111.......................................
SPOROČILO MINISTRSTVA ZA TRGOVINSKO MORNARICO
Spor s pristaniščniki urejen Nova delovna zakonodaja
Danes stavkajo v vsej državi delavci živilske industrije
RIM, 20. — Minister trgovinske mornarice je po dolgotrajnih pogajanjih na podlagi zahtev sindikalnih organizacij pristaniških delavcev pooblastil, da se plača za strokovne delavce zviša za 6 odst. od 15. februarja dalje, dopolnilo plače pa se zviša od 45 na 50.000 lir in do 70.000 lir za delavce, ki zaslužijo med 50 in 60.000 lir. Poleg tega se zviša odpravnina, ki bo znašala za stalne pristaniške delavce deset dni plače za vsako leto službe. Nadalje bodo dali pobudo za kvalificikacij-ske tečaje ter za plačane sindikalne dopuste. Poleg tega bodo uredili vprašanje nezgod na delu in poklicnih bolezni. Od 1. januarja 1968 se delovni teden pristaniških delavcev skrči od 45 na 44 ur.
Spričo te arbitražne razsodbe ministrstva so sindikalne organizacije sklenile, da nehajo kakršno koli sindikalno borbo.
Danes je bila skupščina sindikalnih aktivistov zveze državnih usluž. bencev CGIL. Na skupščini so proučili mezdne zahteve v povezavi z reformo javne uprave in preureditvijo karier. Na skupščini so poudarili, da se strinjajo z enotnim stališčem vseh sindikatov o javni u-pravi in osebju. Na skupščini so pozvali sindikalne organizacije, naj napovedo stavko, če vlada ne bo rešila zadev uslužbencev.
Minister za prevozništvo Scalfaro je danes sprejel predstavnike sindi. katov železničarjev in z njimi obravnaval spor glede osebja, ki je v službi na vlakih. Ponovno se bodo sestali 23. januarja.
Danes se je pričela 48-urna stavka delavcev v tovarnah testenin,
v mlinih ter v drugih panogah živilske industrije. Stavka je enotna in vsedržavna.
Danes so se sestala vsedržavna vodstva sindikatov uslužbencev krajevnih ustanov, na kateri so ocenili razgovore, ki so jih imeli sindikalisti s predsednikom vlade. Sklenili so, da bodo začeli stavkovno borbo, če ne bodo ugodili njihovim zahtevam.
CNEL je pripravil zakonski osnutek glede delovnega umika. Po njem ne bo smel trajati delovni teden več kakor 45 ur. Nedeljsko delo se bo plačevalo z najmanj 25 odst. poviška. Dopusti bodo trajali najmanj 18 delovnih dni. To so glavne novosti, ki jih predlaga CNEL glede delovne zakonodaje. Namen tega osnutka je, izboljšati delovne pogoje, kot je pred kratkim predlagala mednarodna organizacija za delo v zvezi z delovnimi umiki. Zakonski osnutek tudi določa, da se s pogodbami lahko izboljšajo delovni pogoji, da pa ne morejo biti slabši kot jih določa zakon. Dnevno delo lahko traja največ 8 ur, oziroma 9 ur, če je na teden pet delovnih dni.
Izredno delo lahko traja največ dve uri na dan, tako da ne bo delavec delal nikoli več kakor 10 ur na dan. Samo v izrednih primerih, ko gre za kako veliko nevarnost ali podobno, se lahko presežejo te nadure. Sindikalne organizacije bodo imele po tem zakonu večjo vlogo pri nadziranju izvajanja določb o delu. Kar se nočnega dela tiče, pa so določili, da traja od 22. do 6. ure.
v Indiji Chester Ronning, ameriški gospodarstvenik Galbraith, predsednik ameriškega senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbright, ravnatelj zavoda za svetovno gospodar, stvo in za mednarodne odnose sovjetske akademije znanosti Inozem-cev, tajski zunanji minister Tanat Koman. Konference se bo udeležil tudi glavni tajnik OZN U Tant.
Podpredsednik centra, ki organizira to konferenco, Harry Ashmore je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da je Severni Vietnam pokazal zanimanje za to konferenco. Dejal je, da je izročil vabilo na konferenco predsedniku Hošiminhu, ki ni dal dokončnega odgovora, toda je izjavil, da «ga bo upošteval*. Pojeg tega je Ashmore pozval ZDA, naj prekinejo bombardiranje Severnega Vietnama, ker bi to lahko pripeljalo do pogajanj. Pripomnil je: «Hanoj ne more upati na vojaško zmago, toda lahko vodi proti Američanom izčrpavajočo vojno več let. Nemogoče je ustaviti spopad, če o-be strani ne dasta koncesij.*
Zatem je Ashmore izjavil, da se zdi, da bombardiranje ne učinkuje na zmanjšanje vojnih naporov Severnega Vietnama in s strogo vojaškega vidika je bombardiranje neuspeh. škoda, ki jo bombardiranje povzroča, ima to moč, da združuje ljudstvo. «To je dežela, ki ima zelo visoko moralo. Mislim, da ta vrsta bombardiranja ne bo mogla napraviti konca vojne.* Glede možnosti morebitnih mirovnih pogajanj je Ashmore izjavil: «Mislim, da Severni Vietnamci vidijo vojno brez izhoda, toda borili se bodo, dokler bodo mogli. Mnenja so, da jih ni moč premagati in niso pripravljeni na koncesije. Vsi, s katerimi sem govoril, so izjavili, da ne bo mirovnih pogajanj, dokler se ne bo ustavilo bombardiranje.*
Zatem Je izjavil, da je med bivanjem v Severnem Vietnamu obiskal južna bombardirana področja. Videl je industrijsko mesto Nam Dih. kjer sta dve tretjini poslopij uničeni. Na istem področju je videl skupnost sedem tisoč prebivalcev popolnoma uničeno, ne da bi v bližini bili objekti, ki bi jih lahko imeli za strateške ali vojaške. Zatem je izjavil, da so štiri predeli Hanoja hudo poškodovani. Bombe so poškodovale tudi eno šolo v Hanoju.
Predsednik omenjenega centra Robert Hutchins pa je sinoči v zvezi s konferenco izjavil: «Dali bomo predstavnikom obeh Vietna-mov možnost, da obrazložijo svoje stališče na svetovni konferenci, ne da bi se velike države neposredno vmešavale. Prepričani smo, da primer Vietnama zahteva, da se upoštevajo problemi, ki gredo dlje od navadnih pogojev za premirje ali od začasne politične rešitve. Zato bomo govorili o poteh in sredstvih za nevtraliziranje vse jugovzhodne Azije. In ker ne iščemo sporazuma, bo diskusija lahko osvetlila, kako naj se najde trajna rešitev.* Na koncu je izjavil, da gre za privatno pobudo za mir, ki jo Združeni narodi skrbno spremljajo.
V	današnjih prvih jutranjih urah so osvobodilne sile v Južnem Viet-namu bombardirale z minometi o-porišče ameriške mornariške pehote v Fu Bai, 15 kilometrov jugovzhodno od Hue. V ponedeljek ponoči so osvobodilne sile uničile v boju v pokrajini Ben Tre bataljon sajgon-skib vojakov in polk civilne garde. Sajgonske sile so izgubile 600 mož med mrtvimi in ranjenimi.
Ameriška letala so včeraj in danes nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama, ameriški vojaki pa so nadaljevali operacije v železnem trikotniku ob delti reke Mekong. Trdijo, da je od 8. januarja dalje padlo 600 partizanov. Dalje pravijo, da so danes našli na tem področju celo vrsto predorov, ki so služili osvobodilni vojski.
V	Džakarti so ob zaključku obiska Indijskega zunanjega ministra objavili skupno poročilo, ki pravi, da Indijska m mdonezijska vlada menita, da bi morali brez pogojev in takoj ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama. Po mnenju dveh vlad je konec bombardiranja prvi pogoj za sporazumno rešitev spora.
V	Brisbaneu so številni demonstranti demonstrirali proti sajgon-skemu predsedniku vlade generalu Kiju, ki je prišel danes na obisk v Avstralijo. Vzklikali so: «K1, pojdi domov!« Demonstranti so se spo-
Padli J. P°liciJ0- ta pa je aretirala 81 ljudi.
Kakor piše britanski tednik «New otatesman-), je zunanji minister južnovietnamske osvobodilne fronte Van Hieu izjavil, da osvobodilna fronta želi začeti pripravljalne po-gpvore neposredno z ZDA'. Ust tr-di, da so razlike med osvobodilno fronto in severnovietnamsko vlado m da so te razlike »tako velike kakor n. pr. razlike med sovjetsko komunistično stranko in britansko laburistično stranko«
Dalje piše, da je Hieu baje zanikal trditve, da se je osvobodilna fronta obvezala uvesti komunistič-m sistem, kakršen vlada na severu. Ust pravi da je Hieu izjavil: «Ni tako. Predvsem smo pripravljeni sestaviti koalicijo z zmerno sajgon-sko vlado, seveda z izključitvijo Kija, o čemer se strinjajo tudi mnogi člani južnovietnamske vla-de.» Dalje je dejal, da je osvobo-diina fronta naklonjena nekaterim socialističnim sistemom, kakor je agrarna reforma, brezplačna zdrav-niška služba in brezplačno šolanje »toda mi hočemo nevtralni Vietnam, dočim je Severni Vietnam sedaj povezan s komunističnim blokom«. Dalje je dejal, da bi osvo-bodilna fronta prav tako kakor Se verni Vietnam, želela združeni Vietnam, toda je realistična in se zaveda, da sta sistema obeh delov Vietnama zelo različna.
Kdor
ne spoštuje se sam podlaga je tujčevi peti
(Jovan Vesel Koseski)
Ljubljansko «DeIo» objavlja v četrtkovi številki od 19. januarja letošnjega leta med zelo čitano rubriko «Pisma bralcev« naslednji zanimiv prispevek Franceta Avčina, ki bo prav gotovo zanimal tudi čitatelje našega lista. V prispevku Avčin obravnava nekatera tudi za nas zanimiva vprašanja, in to z izrednim poznavanjem razmer pa celo lokalnih zakonskih in drugih predpisov, saj lahko omenimo samo manj pomembno pripombo, da glede dvojezičnih napisov na našem področju niso v vseh primerih pristojne rimske oblasti, odnosno, da je sedaj pristojna dežela.
V novoletni številki Dela je bilo objavljeno pismo «Kaj nismo «tarokopitnl?», zelo značilno za slovensko slej ko prej hlapčevsko miselnost nekaternikov. Odgovor »Nekaj pripomb« je že povedal, kar mu gre, pisec odgovarja pa pričakuje še nadaljnje. Tak odgovor imam napisan že lep čas, od poletja, pa ga pošiljam.
Avto-moto zveza Slovenije izdaja »Turistično avtokarto Slovenije)). Vestna ln natančna Je, prav po slovensko, je pa še v nekem drugem oziru tipično slovenska: v tem, da starim slovenskim krajem, ki leže zopet onstran državnih meja, dopušča izključno le italijanska ln nemška Imena, čeprav so nosili svoja prvotna slovenska tisoč let ln več. Slovenska so bila tja do Linza ob Donavi ln do Toblaškega polja pri Izviru Drave, ko kakih drugih še nikjer ni bilo. Podpisani se sprašujem, zakaj ne bi mi smeli poleg uradnega imena kraja napisati sedaj tudi naše prvobitno ime, zakaj na primer poleg San Pietro al Nati-sone ne tudi št. Peter (špeter) Slovenov; zakaj poleg Fedstritz im Rosental ne tudi Bistrica v Rožu, ko se tam tako govori in se še bo in ko vendar krajevna imena po Beneški Sloveniji ln avstrijskem Koroškem ter štajerskem kar kriče svoje slovensko poreklo, polovico osebnih pa prav tako. Ta dejstva sosedje danes končno priznavajo vsaj v znanstvenem narodopisju (npr. objava na graškem velesejmu o kmetijstvu).
Res je sicer, da danes slovenskega krajevnega imena v teh naših starih deželah poleg tujejezičnega javno ne bereš nikjer, pa naj bo kraj še tako slovenski. Nestrpni elementi, ki se tudi v zadnji vojni niso naučili ničesar in ki v manjšinah namesto mostu k sosedu vidijo še vedno nevarnega zmaja za njihov lastni nestrpni nacionalizem, tal jih takoj razbili. Takoj po vojni, za zavezniške okupacije, pa je vsaj na Koroškem bilo močno drugače: napisi vsepovsod dvojezični in šole prav tako! V Italiji Je za najmanjši slovenski napis še danes treba dovoljenja same rimske vlade (na primer spomenik padlim borcem v Miljah) in dvajset let po koncu vojne Je moralo preteči, da slovenski starši otroku zopet smejo dati slovensko ime. Slovensko manjšino na Koroškem pa visoki državni funkcionarji ne glede na trenutno politično barvo v svojih govorih na Dunaju redno «pozabljajo». Pač pa v Avstriji na cestnih križiščih mimo čitaš napise Krainburg, Marburg, Lai-bach itd., prav kot za Adolfovih časov. Mi k temu in drugemu seveda lepo molčimo!
Ni čuda, da je stanje tako, če niti mi sami na naših lastnih kartah svojim starim krajem ne privoščimo njihovih prvotnih Imen, vsaj v podnapisu. Kartograf je v navedenem primeru to sicer hotel — v avtokarti Jugoslavije mu je še uspelo, za slovensko karto — pardon, za karto Slovenije — pa mu je izdajatelj to preprečil, na povelje neke pristojne komisije menda, na osnovi nekakega sosedskega dogovora, kali. Poglejmo sl, kako je dogovor — če sploh obstaja — spoštujejo sosedje, če razgrnete uradno avtocarto Italije (Tou-ring Club Italiano, Milano 1:500.000 ali Automobile Club dTtalia 1:1000.000), boste prav vsa Imena naših krajev, kl so bili do zadnje vojne pod italijansko zasedbo, našli brez izjeme natisnjena izključno poitalijančena. Glavno mesto Slovenije pa je LUBIANA, šele v oklepaju lahko berete Ljubljano. Kar karta zajema Koroške, je seveda vse trdo nemško. Enako je za Južno Tirolsko, čeprav so tamkaj vsaj krajevni napiši dvojezični. Vse drugače pa je v mali Aosti, kajti tam se govori francosko. Tam so krajevni napisi, topografska imena in tudi turistični prospekti lepo francoski, čez Mt. Blanc namreč gleda Le Grand Charles, general de Gaulle, ki v vsem, kar je francosko, ne pozna nlkake šale. Tako so tudi na avtokartah aostska Imena francoska.
Avstrijske avtokarte, uradne in neuradne, so toliko dostojnejše, da nam vsaj znotraj jugoslovanske Slovenije puščajo naša Imena, vendar si ne morejo kaj, da ne bi vsaj v podnapisih pripisali še svojih prav mojstrsko domiselnih spake-drank iz časov črnožolte monarhije (npr. Tolmin — Tolmein, Kobarid — Karfreit, Pohorje — Ba-cherngebirge, Ptuj — Pettau, Ljutomer — Luttenberg, Celje — Cil-11, Ljubljana — Laibach seveda Itd., itd.). Na Koroškem pa je vse seveda izključno nemško. Iz prospektov ne izve tujec niti z eno črko, da bi tam utegnil prebivati narod, ki ni nemški, kaj šele da je on stari lastnik tiste zemlje. Tako tedaj ta dogovor v praksi!
Na res nemškem Južnem Tirolskem se ljudje nepravilnosti ten ln takih odnosov svoje nevtralne matične države do manjšin dobro zavedajo. Dobro vedo, kako jim škodujejo pri njihovih upravičenih narodnostnih zahtevah, čeprav I1h imajo izpolnjenih neprimerno več kot mi «sciavi» in «windische Hun-de». Da, da. take nazive še dobivamo po osvobodilni borbi, sicer potihoma, iz varnostnih ozirov, sam sem Jih slišal, pa tudi z o-brestmi vrnil.
če smo že tako ortodoksni, bolj papeški kot papež, .potem pa ni pravilno, da mesta ob Istrski obali, kjer svobodno živi italijanska manjšina s privilegiji, večjimi, kot so naši, v naši avtokarti poimenujemo samo z našimi imeni, ne pa tudi z njihovimi v pripisu. Tudi to velja popraviti, da bomo dosledni in da bomo od drugih lahko terjali, kar gre nam.
Doživljamo pa sedaj še eno prakso inozemstva do naših imen: tako, ki mu prinaša naše denarje. Slovenski časopisi so zadnji čas prijetno poplavljeni z deviznimi oglasi tujih tvrdk, ki povedo, da tja do Stuttgarta ln Milana lahko govoriš in pišeš po naše, da le kaj kupiš. Z modrimi črkami stoji napisano Gradec, Celovec, Beljak, Trst, Gorica, Videm, Trbiž, In kaj vse dobiš tam za trdo valuto (po primemo oderuškem kurzu tudi za pretihotapljene dinarje). čudo čudovito, glej! In nihče ne protestira, ne tu In ne tam. Menda bo res šele ekonomika rešila narodnostna in mejna vprašanja v naši Evropi, tem večno vnetem slepem črevcu Azije.
Zadnje čase so se stvari v vselej kritičnem trikotniku Slovenija, Koroška, Julijska Benečija pričele spreminjati. Nekdanji sciavi in windische Hunde že povsod sedijo za okroglo mizo kot enakopravni partnerji, polnoveljavni ljudje na vseh poljih. Grade se skupni načrti za skupni razvoj tega v vsej Evropi najlepšega predela. Kjer ni zmagala politika, zmaguje preprosta zdrava pamet. Ko bodo meje odprte za vse enako, potem bo brž kraj sedanjim nezaupanjem, potem mi končno ne bomo več nadležne stenice v gospodarjevi hiši (Kaplan Martin
Čedermac), temveč enakopravni stanovalci v poslopju, kjer smo vsaj solastniki.
Med nedavnimi ponosnimi proslavami naše res enkratne osvobodilne borbe se je znova pokazala slej ko prej globoka narodna prizadetost Slovencev, pa naj gre za opetovane, vselej pripravljene dobrohotne poskuse «jugoslovanizira-nja» naših narodov, za čistost naše besede ali za življenjske pogoje naših manjšin. Ta narodna prizadetost ni nlkak ozki nacionalizem ali šovinizem, temveč povsem naravna samoobramba proti pritiskom, kl nas tišče sedaj ln zatirajo že tisoč let. Zatrli pa nas le niso, kajti vsi po vrsti pozabljajo, da vsaka sila rodi le odpor in edino ta nas je obdržala na rodni grudi, Potrčeve kmete poldrugi tisoč let, Vidmarjeve Intelektualce pa sto let! če smo že pozabili, kar Bevkovega ((Kaplana Martina Čedermaca« si prečitajmo ponovno!
Ker pa ne vemo več, do kod smo svoj čas segali in kako se naši stari kraji Imenujejo, Izdajmo poleg stare Freyerjeve še karto Slovenije s seznanom krajevnih imen, delo Petra Koslerja iz Ortneka, ne Kočevarja, kot se misli, temveč Kostelčana od Kolpe, notarja v Trstu, ki mu je prinesla sredi prejšnjega stoletja nič koliko preganjanja in so jo dali zapleniti sam nresvitli avstrijski cesar
Zato Je venaar več kot nujno da že enkrat pometemo z našo je zuitsko ozkostjo do samih sebe, tu di pri avtokarti Slovenije. Taka kot je, je prava žalitev naših manj šin na severu in na zahodu, tuj cem pa vzbuja napačni vtis, da so tam v najčistejši ali nemški deželi, kl po tujih kartah sega še daleč v novo Jugoslavijo In je tedaj Zahodu ukradena.
Kar je res, je pač res, resnica je samo ena, tudi v sedanji «dobi polresnic« (Rok Arih). In «kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti«, kakor je zapisal Jovan Vesel Koseski.
FRANCE AVČIN Ljubljana, Lepi pot 25
hnjScje ^ tjlpfinli&ee
X
M
t
V
gJubbu ^ blihu'ibtvi»
ELIO APIH
Italia, fascismo e antifascistfl nella Venezia Giulia 1918-19
r £a
Most pri Aricciju po zrušitvi. Vidni sta tračnici tramvaja, ki sta ostali med stebroma
.......umni....mn....mn......nnnmnmni.....nnnnnnnnilinn....ininn..m....nnninnnininnninnn.....nnnnnnnmm........inininnini.mnninnnii....nnnnnnn....innini
V založbi «Editori Laterza« v Bariju je izšla knjiga: Elio Apih: (dtalia, fascismo e antlfascismo nella ' Venezia Giulia 1918-1943». že sam naslov knjige kaže, kako važna je za zgodovino Slovenskega Primorja in Istre in za nas Slovence v Italiji še posebej. Njena važnost pa je še večja, če upoštevamo, da je tržaški zgodovinar prof. Elio Apih — kot pravi ob začetku knjige — svoje delo sestavil predvsem na podlagi dokumentov iz ((Italijanskega arhiva« v ((Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, kjer so
IZREDNA POLICIJSKA MOBILIZACIJA
6000 agentov išče ubijalce dveh zlatarskih trgovskih potnikov
Zelo verjetno je ubijalec že večkratni obsojenec Leonardo Cimino V Rimu so izvedli pravo «racijo» med podzemljem - Do sedaj so vsi napori zaman, da bi odkrili ubijalca bratov Menegazzo
RIM, 20.
Policija Je izvedla izredno obsežno operacijo, da bi odkrili in zaprli ubijalce dveh mladih zlatarskih trgovskih potnikov, katere so banditi ubili pretekli ponedeljek v Rimu. Mobilizirali so 6000 agentov javne varnosti in karabinjerjev, kl so «prečesali» Rim, istočasno pa so uvedli tudi izredne varnostne ukrepe v vseh mestih Italije.
Po vsej verjetnosti so ugotovili, da je ubijalec Leonardo Cimino, saj ga je na osnovi slik iz policijskega arhiva spoznala Angela Fio-rentini, ki se je s taksijem slučajno pripeljala prav na mesto uboja in katere taksist je nato zaman zasledoval napadalce. Vendar pa gre ■samo za utemeljen1 sum- in1- je -policija previdna, ter nadaljuje preiskave tudi v drugih smereh.
V bistvu gre v Rimu za pritisk na «podzemlje», odnosno za klasičen način policijske preiskave, ko se na «veliko» zaslišuje vse osebe, ki so že imele opravka s policijo, vse bivše kaznjence in vse osumljene, z namero, da se jih spravi ob zid tako, da kriminalni elementi sami iščejo krivce, da se čim prej znebe policijskega pritiska. Ta način dosedaj še ni rodil sadov, saj razen že omenjene ugotovitve ubijalca, ni prišlo do resnejših odkritij.
Včeraj ponoči Je policija v Rimu izvedla obširno akcijo, pri kateri so identificirali 320 oseb, 98 so jih odpeljali na kvesturo na zaslišanje, deset pa so jih aretirali zaradi raz-ličnih kršitev zakona, ki pa nimajo nobene zveze z roparskim ubojem.
Iz vse Italije prihajajo vesti, da so videli Leonarda Cimina. Med te. mi vestmi je verjetna vest, da so ga videli dan po zločinu v prodajalni čevljev v Vitacastellanu. Se vedno niso našli avtomobila ((giulia)), s katerim so banditi zbežali, čeprav so znane prve tri številke registrske tablice 955.	,
Policija pravi, da Leonarda Cimina ni idetnificirala samo vdova Florentini, temveč tudi taksist in nekatere izmed štirinajstih oseb, ki so prisostvovale uboju. Vdova je danes natančno opisala celoten dogodek z vsemi podrobnostmi. Dvakrat ji je bilo pri tem slabo, vendar se je kmalu opomogla. V Rimu Je bila, da uredi pokojnino po možu, ki je bil novinar Unita.
Ob 22. url se Je v Rimu pričela ponovna operacija, v kateri sodeluje preko tisoč policistov, kl bodo do 5. ure zjutraj preiskali vsa sumljiva področja. Postavili so na cestah zapore in bodo izvršili preiskave v vseh stanovanjih, za kate-
re so dobili prijave ljudi, ki trde, da so videli osumljenega Cimina.
Osebje OZN za Firence
NEW YORK, 20. — U Tant je danes sprejel stalnega italijanskega poslanika pri OZN veleposlanika Piera Vincija, kateremu je Izročil 2.705 dolarjev, ki jih je zbralo osebje ((steklene palače« za Firence. Ta denar bodo izročili županu Firenc. Zbrali so ga na pobudo posebnega odbora, ki je bil sestavljen prav zato, da se pomaga Firencam ob zadnji povodnji. Denar je namenjen za obnovitev poškodovanih u-metnin.
Clay bo šel k vojakom
Francoska novinarka Michele Ray, stara 24 let, je izginila, ko je hotela s svojim avtomobilom doseči demilitarizirano področje v Vietnamu. Menijo, da so jo ujeli vietnamski partizani
PO NALOGU MINISTRA ZA JAVNA DELA
LOUSVILLE (ZDA), 20. — Svetov-ni prvak v težki kategoriji Cassius Clay bo moral k vojakom. Komisija je ugotovila, da je sposoben in mu ni priznala religioznega, položaja pri sekti «črnih muslimanov«. Pred dnevi mu niso priznali oznake osebe, ki se po vesti ne čuti, da bi ubijala, s čimer bi sicer moral služiti vojaški rok, vendar ne v borbenih edi-nicah. Clay ima 25 let.
MOSKVA, 20. — Sovjetska zveza je izstrelila 138 umetni satelit vrste «Cosmos» v okviru programa od marca 1962. leta, ki služi za znanstvene raziskave.
11 aretiranih v Agrigentu
AGRIGENTO, 20. — V zvezi z manifestacijo, ki je bila v Agrigentu 19. in 20. decembra, so aretirali enajst oseb, ki jih dolže, da so vdrle v sedež oddelka za javna dela, sedež razbile in sežgale dokumente. Do te manifestacije je prišlo na pobudo lastnikov gradbenih podjetij in ob tihi podpori demo-kristjanske občinske uprave, ki je bila vpletena v celoten škandal. Z buldožerji in drugimi gradbenimi stroji so takrat zaprli vse vhode v mesto, policija ni nastopila, čeprav je običajno zelo energična, kadar gre za ((razbijanje« delavskih akcij. Vse to pa je v bistvu služilo za opravičilo demokristjanskemu županu, da Je izdal osem novih gradbenih dovoljenj in to za področje, ki je geološko enako, kot področje, kjer je prišlo do zemeljskega usada.
Nove žarnice
Preiskovalna komisija o vzrokih zrušenja mostu pri Aricciju
Resni sumi, da je prišlo do smrtnih žrtev iz malomarnosti - Nezadovoljstvo prebivalcev
RIM, 20 — Vedno bolj se širijo govorice o resnih odgovornostih za porušenje mosta pri Aricciju. Minister za javna dela je v tej zvezi imenoval preiskovalno komisijo, kl naj ugotovi morebitne krivde. Po predpisih morajo namreč ANAS in oddelki za Javna dela skrbeti za nadzorstvo nad Statičnimi prilikami vseh mostov na državnih cestah in morajo sporočiti generalnemu ravnateljstvu ANAS, ko ugotovijo prve znake, da neki most ni več povsem v redu. Takrat lahko sprejmejo tudi ustrezne ukrepe in v prvi vrsti prepovedo promet.
Nič tega pa tokrat niso naredili in je treba sedaj predvsem ugoto-
viti, če so bile vidne že pred po-rušenjem razpoke, ali drugi znaki o nestabilnosti oboka. Komisija mora poročati ministru do 28. februarja 1967.
Prebivalci so zaskrbljeni, saj so dosedaj samo blokirali dostop na most, medtem ko Je odprto vprašanje, če bo treba celotni most podreti ln tehniki trde, da ne bo mogoče porušeni obok premostiti z zasilno železno konstrukcijo. Prebivalci se boje, da ne bo do poletja rednega dostopa v kraj in da bodo tako oškodovani pri poletni turistični sezoni. Sedaj širijo okol-no pot, ki pa je dolga in ki prebivalce ne zadovoljuje.
Trčenje vlakov
BEOGRAD, 20. — Na križišču železniških prog Zagreb - Beograd in Vinkovci Ivankovo sta danes zjutraj trčila tovorni vlak, ki je prihajal iz smeri Slavonskega Broda in motorni vlak, ki je prevažal železničarje na delo na vikovačko blagovno postajo. Pri trčenju sta težje poškodovana strojevodja motornega vlaka in zavirač tovornega vlaka, lažje poškodovani pa so trije drugi železniški uslužbenci. Do trčenja je prišlo, ker strojevodja tovornega vlaka v gosti megli ni opazil, da Je signal zaprt in je zavozil na tir, po katerem se je premikal motorni vlak.
MOSKVA, 20. — Sovjetskim znanstvenikom je uspelo zamenjati nitko iz tungstena v žarnicah z umetno polprevodno snovjo, s čimer so običajne žarnice za 3-4 krat bolj svetle. Znanstvenika Mihajl Fok in Jurij Kolajev sta tudi odkrila način, da se jakost neonskih svetilk bistveno poveča z dodatkom posebnih kristalov. Vendar gre sedaj samo za preizkuse in bo treba nekaj časa, da jih uvedejo v prakso.
Zastrupilo se je 18 delavcev
V železarni Zenica se je danes popoldne zastrupilo s plinom 18 delavcev, od katerih je 10 zadržanih v bolnišnici, med njimi so trije v kritičnem stanju. Do nesreče je prišlo zaradi razpočenja membrane na enem izmed plinovodov, ki dovaja plin v elektrarno, v kateri so delali delavci.
Uspešen nastop zagrebške filharmonije
Graški časopisi objavljajo obširne ocene ponedeljkovega koncerta zagrebške filharmonije v Gradcu. Kritiki poudarjajo, da je ansambel pod umetniškim vodstvom M. Horvata pripravil enega izmed najuspešnejših glasbenih večerov v tej sezoni.
zbrani važni dokumenti držul
Leonardo Cimino, za katerega obstajajo utemeljeni sumi, da je ubil brata Menegazzo
HiiiiiiHiiMiiiiiiiitniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiHiuiMiimiiMiimiiiiiiiiiiimiiMimimmiiiiimiiiii
ZIMSKO VREME V JUGOSLAVIJI
Sneg in poledica povzročata težave prometa
Otežkočen promet na cesti Celje-Ljubljana-Se-noiece ■ Narašča število obolelih za gripo
BEOGRAD, 20. — Sneg in poledica prizadejajo še vedno velike težave v cestnem prometu, tako da je v Bosni in Hercegovini, v Črni gori in Srbiji še vedno neprehodnih okrog 20 cest. V Sloveniji in na Hrvaškem so vse ceste prehodne, vendar je promet otežkočen na cesti Celje - Ljubljana - Senožeče in Postojna - Rupa. Vsi mejni prehodi v Sloveniji so odprti, voznikom pa se priporočajo zimski plašči, tovornjakom pa tudi verige.
V Sarajevu je bil danes najhladnejši dan —29 stopinj, v Skopju kjer se je živo srebro spustilo na do —28 stopinj, so v nekaterih tovarnah prenehali z delom, ker je močen mraz onemogočil normalno ogrevanje delovnih prostorov.
Donava Je v Železnih vratih zamrznila v dolžini 12 km. Led, kl je na nekaterih področjih debel 4 metre, je pri Dubovi blokiral tri romunske vlačilce, ki so jih doslej zaman skušale osvoboditi leda romunske ladje, ki so jim prišle na pomoč.
Ob hudem mrazu se širi tudi število obolelih za gripo. Po informacijah beograjskih listov le v Beogradu število bolnih naraslo na 17.000 v Kruševcu na 3500. Naglo se širi gripa tudi v Sarajevu in Nišu. V Sloveniji doslej še niso zabeležili številnejša obolenja. Iz Ko-
pra so danes javili o prvih znakih epidemije.
Svetel trikotnik znak za menjavo programov TV
Od nedelje 22. januarja bodo uvedli pri televizijskih programih poseben znak v obliki manjšega svetlega trikotnika, ki bo označeval, da se na drugem kanalu pričenja drugačen nov program. Večkrat je prišlo do pritožb, češ da se dobro ne ve, kdaj se neki program začne in gledalci niso vedeli, kdaj naj preusmerijo prejemnik. To nevšečnost bodo sedaj na ta originalen način odpravili.
Kandidati za «zlati globus*
Med poglavitnimi konkurenti za nagrado «zlati globusu sta tudi E. Taylor in R. Burton, ki sta skupaj igrala v filmu «Kdo se boji Virginie Woolf»; tudi film sam je konkurent za enako nagrado. V konkurenci za to nagrado so še filmi eClovek za vse časeu, «Ro-jena v svobodiu, «Profesionalci» itd. ,žirija bo objavila imena nagrajencev 15. februarja.
uradov in krajevnih ustanov ške in goriške pokrajine P, vsem za razdobje 1940-1945. D°
in p
mente za pokrajini Reka --g pa je našel v Državnem arhiv11
Reki, vendar pa ti dokumei so dostopni v skladu s pl
;nfi' red
jugoslovanskega zakona o M J nih arhivih. Avtor dodaja, važni dokumenti tudi v arhi^ rada Deputazione per la stori* Movimento di liberazione ituu nella Venezia Giulia v Trstu- J sebej pa avtor poudarja, da lijanski arhivi sploh niso ni. Nato omenja kot osnovno I ko «Zbornik dokumenata 1 dataka o narodno oslobodiI*®H ratu jugoslovenskih nar0^LV osmih serijah v izdaji Zg0^ sko - vojaškega zavoda JaS vanske ljudske armade.
Knjiga je razdeljena na le: 1. Od Franca Jožefa do V totalitarni
pn
Mussolinija. 2.
vi. 3. Zmaga antifašizma. šteje 480 strani in stane 5-WJ
O tem važnem znanstvenem bomo v našem dnevniku še neje poročali.
Franc Minafik: POHORSKE STEKLARN®
Danes je sorazmeroma fi znano, da je bilo v nekdanji'1 J sih, in posebno še v pretek -stoletju, na Pohorju močno h vito steklarstvo. Celotna neku . štajerska dežela je sredi M J letja štela sedemnajst stm in je bila v Avstriji na dfj*; mestu za Češko. Od teh Fi bilo enajst na slovenskem skem. Več kot polovica ten klarn pa je delovala na Fo-iJ Tam so bili bogati, še ne} ščeni gozdovi, ki so dajalt ,, goceno kurivo, lesno bogastvi je omogočalo tudi pridobivani ■ Pohorski steklarji *
pelike.
'malih steklarnah, glažutah k^i
jih imenovali, izdelovali '"‘i ličnejše vrste stekla, ki je s jj? horja romalo po vsem svetu-1 ko so steklarne predstavljaW j membno gospodarsko panoS0', O njej, o pohorskih steki®! in sploh o slovenskem steklo1'} pripoveduje zanimiva kr.j
•bŠS
jo je pod naslovom POHp^i
STEKLARNE izdala založba , zor ja. Napisal jo je Frana ^ nafik, ki je bil doslej zrtdfjj zgodovinar lekarništva in stva na naših tleh in si je , J zgodovinski panogi s tehtnim' j pravami in referati na svetyj kongresih pridobil že evrops^J ves. Bil pa je sam sin st^i skega strokovnjaka, ki je *j ruško steklarno, in se je taK v rani mladosti seznanil z 11
njem in delom steklarjev-
r
dolžitev spominom na svoja j
dost, pa tudi zaradi tega, je kot magister farmacije ifl
dela je knjiga, ki je nami.
Sorazmerno obsežna knjWg| premljena s številnimi podrl steklarn in steklarskih izč"j
ima tri dele. V prvem dehu

deljenem na številna pod1 « razpravlja avtor o steklar
splošno. Pri tem podaja
tri
prikaz steklarstva po svetu
H
M
posebej pri nas. V drugem
prebira lahko tudi preprost * Tako je s svojo monoOJjJj
socialni zgodovini in zgodovm
horskega gozdarstva.
macevtski zgodovinar akvafrl lekarniškimi posodami, se iej proučevanja pohorskih ste^J
,fn
Kot sad njegovega desetim'. --	zdaj H;
naslovom Zgodovina pob01:.-} steklarn prikazuje ustanovi razvoj in konec štirinajsti, horskih steklarn, pri čemer posveča samostojno poglavij tretjem delu, kjer so >bjof'j priloge, opisuje inventar pos" nih steklarn, objavlja recept1'^ koncu pa dodaja še vire i raturo.	j
Minafikova knjiga je zelo r, miva. Tako po snovi, saj nava temo, ki je bila doslel j lo, sistematično pa sploh ne°, lana, zanimiva pa je tudi
načina obravnavanja snovi-

njegova knjiga tudi prispUKi —....	. agrn
Izbrano delo Dobriče Costf*
Pravkar je beograjska ta» začela pošiljati naročnik°Jj
ne», ki drugih njegovih beremo slovenskem prevodu.
fik piše izredno razgibano 'K nimivo, tako da njegovo ^
Minafik doprinesel tehten Pyi vek k slovenski gospodarski J dovini. Deloma pa prediv
__•	i
sem zvezkov zbranega dela ce čosiča. V teh osmih
je v glavnem zaobseženo vsL membnejše, kar je pisatelj <t tiskal v samostojnih knjigah’ j pred kratkim izšla aBajkO*’^ prav je te dni poudaril, da ^ pri njem še našlo neizdanih pisov. Mimo sedanjega časa i"/ preteklosti v letih zadnje ki je prišla pri čosiču naj&^i: izraza, ga, kot je priznal, P°jf vznemirja tudi tista tragični j/
ja, ki ni imela sreče, da ^ f
pisateljsko v dovoljšnji čeval za njo in še ni do rj, preučena. V tej zvrsti je
za njo in še ni do
o iif
enega njegovih najboljšihJj niških dosežkov, roman «h%
ga lahko razen
PROCES RAZČIŠČEVANJA V INDONEZIJI
ZAMUJENE PRILOŽNOSTI PREDSEDNIKA SUKARNA
Obtožbe na predsednikov račun - Prvič so nasprotniki navajali tudi očitke na račun Sukamo-vega privatnega življenja
tem, da se je odrekel pričeva-J'*’ d4 ni imel nobene vloge, roma da se ni udeležil znane-* neuspelega državnega udara, je ukarno pravzaprav zapravil še ^ ° Priložnost, da onemogoči naturi 6 napade nase. Obenem pa je vladi odvzel nekatere možno-
sti
24 odpravljanje protisukamov-
akega Polj širi.
Pogostost in razširjenost akcij odstavitev Sukama, Je zagoto-
^ najznačilnejši pojav trenutne °nezijske krize, vendar ni edi-
/' ^^InJe dni se vse pogosteje ču-
j	J 1 »v vse pogosteje cu-
tlQ ^teva, naj predsednik Sukar-odstopi s svojega položaja, a ^ s avliaJ° jo celo Skupine, ki se s oj niso še bile izrazile v tem sku?U VIada ®® v tem pogledu iimtm posve*'°vati s kar najbolj kor*0 fronto ■sli* kar Pa vseka-tn„, ^P^jšuje njene manevrske ha °Stl’	obveščenosti Su-
g , a in ostalih, da bi odprava rov, a,rna Pomenila skrajnje neva-len korak.
•“»tno sicer sile, zbrane v trn 1„.Ukarnovski fronti, ne stoje
ba lstei
m stališču, a tudi neke pro-
5*» tn akdjskeemotnosti še inte d°Segle' v tem konglomeratu res°v, se pa vendarle vse jas-
Hein	^ vcuuouc vse jas-
jv,„ riSeta dve določeni tendenci. vidi v odpravi predsednika
Ena
Pro bl Indoneziji zagotovila opredeljen režim in jo
lipi na P°“clle Tajske in Fi-htevQV Druga Pa Postavlja za-
vjjjj Po Sukamo vi odstavitvi, ker v tem možnost stabilizacije,
Eritp ?na odpravo žarišč najbolj od-pr ,.8a In neposrednega odpora clo 1 ukreP°m za rehabilitacijo na-Sp0(ja H^Političnega življenja in go-
hph-T8’ El se Je doslej uspešno žda3 3 napatlorn desnice, se Je cii/ ZnaSIa v zalo delikatni situa-bja In potrebnl ji bosta dokaj š-Prert°dl0fnOSt ln hrabrost> da bi sam 6dnika’ vsaJ simbolično in stil ° V okvlru formalnih poobla-litev j 'ranlla na položaju do vo-
karno' 1968- ZakaJ dotleJ ^ Je Su’ ka rn- P0*'1'6'3611 kot edina zaprest prodoru desnice.
jenj ' m°ment ob trenutnem mer-tiap^i^1 80 vsekakor tudi ostri
tiko
na celotno Sukarnovo poli-ZUpa-j ne ve4 samo na njegove 8edniw6PC>Utlčne koncepcije. Pred-goie^jj4 adaJ obtožujejo za dol-ek0l,0° zanemarjanje nacionalne *teure mflce zaradi pustolovskih in tiern SnitIjivih potez na mednarod-log, J>odrofju. Saj je to bil raz-bičeVaa dežela dolga leta ures-finaps/ deficitarno proračunsko lt„. .[anie’ ki je privedlo v eno
^Jtežjih
k°i1 b«o lnflaci-*’ kar te kdaJ'
Preš ~ zabeleženih. da ie Sednika nadalje obtožujejo, d®lova 0dklanial tudi vsakršno sobo 0 nje z novo vlado in praktič-Petih ernogoftH zmanjšanje vsote leta 19fiRIlJard mpiJ’ kolikor jih je bilo v obtoku. Pripisujejo
rajfa^pU tega krivdo za stalno na-
traja-Q- cen, kakor tudi za leta
Ra Pojav odlivanja domače-(esn- 1 ala v inozemstvo, zaradi
esar
kapac)"® Industrijske proizvodne v ohc,'e ° že leta izkoriščajo le -gu 20 odstotkov.
Bo?Pod ‘iU odstotkov. Njegovo daijg varsko politiko obsojajo na-taž t, ,Zvezl z zapuščanjem plan-lo edfiV Uka’ ftaJa itd., kar je bideje /j011 Poglavitnih razlogov,
leta ir'^donezljski izvoz od leta do
značjmStrotalno padal-Pot pr .0 Je nadalje to, da je to tpcU C Prikazano javni kritiki
Vsen/g0vo Privatno življenje, kako <•/ 16 17104 smatrati za dokaz,
karnp86.Osnova naPadov proti Su-
Pa tucli^a,je bolj širi, obenem
% bi/aP°vetuie na vlado pritisk,
kjer je generala Nasutiona neposredno obtožil za državni udar, kakor tudi najnovejša predsednikova tiskovna konferenca, na kateri je Suhartovo vlado obtožil za katastrofalno gospodarsko situacijo v deželi, dokazujeta, da se Sukamo ponovno ni držal dogovora, s čimer je zavrgel najugodnejšo možnost, da utrdi svoj položaj, za kar je imel tudi podporo vlade.
Tako je zdaj postalo povsem jasno, da sta presenetljivi Malikov odmik od generala Suharta pred kakim tednom, kot tudi njegova zahteva, da predsednik predloži kongresu «svoje račune«, pred-
stavljala samo taktični potezi, preračunani na to, da se Sukamu nudi še ena priložnost, ki pa je on ni izkoristil. V svesti si, da je edinole v skladu s poglavarjem države moč prebroditi politične težkoče, je vlada preko Adama Malika Sukamu še enkrat ponudila roko. Ponudila mu jo je, da bi se «osvobodil preteklih napak«, in to v istem cilju, zaradi katerega ga je bila pozvala pred kongres.
Ali bo Sukamo izkoristil to priložnost, je veliko vprašanje. Ce tega ne bo storil, je očitno, da bo v Indoneziji prišlo do nove zaostritve krize.	LJ. D.IORIČ


Deček skrbi, da bi mu ne bilo mraz. Toda premalo bo to
(Foto M. Magajna)
Etnična
Učje z
in jezikovna povezava Rezijo
in temna prihodnost Rezije
Boj med malo Učjč in veliko rezijansko občino traja že leta. UČJarji se hočejo odcepiti od Rezije, češ da jih preveč ločijo od rezijanske občine ne samo hribi, ampak tudi druge življenjske o-koliščine.
UčJarji so, da se razumemo, pravzaprav Rezijani po svojem rezijanskem narečju in življenjskih navadah, edino daljave jih ločijo od Rezije, od koder so prišli. Izselili so se nekoč iz Osojan, iz velike rezijanske vasi. Prišli so v dolino, v bregove in na planice Učje najprej kot pastirji na eno izmed številnih rezijanskih planin. Samo da je bila ta planina v Učji izredno velika in ugodna z velikimi gozdovi in pašniki. Postopoma so se naselili ne samo v poletnih mesecih, ampak so ostali v Učji vse leto, si sezidali hiše in
MiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiu
s::::::::::::::::::::::::::
ZNANOST PRED SKORAJ 4000 LETI

Pradavni kamni
astronomski
observatoriji
In "" nastopiia proti njemu. Prifit>kovaV Vlada te bila> ki je, v kartiu /Ul'*u takega razvoja, Su-koijgre jelela omogočiti, da pred Polj tj),/0171' 2 obrazložitvijo svoje cbfjjfr, ’ zavrne obtožbe in s tem tern v° °tepi ostrino napadov. S ‘eku D tZVezi te tudi bil nanj, v etavuj/ Cevnega sestanka s pred-aU v g1 vseh rodov oboroženih Seti tir., °"orju, v tem smislu izvr-Tren ?6n pritisk-
bil a0 pT70 se je že zdelo, da je SiuCar^ 671 kompromis. Vendar pa
ariiovo

		
poročilo v kongresu,
Fred Hoyle, vseučiliški profesor na univerzi v Cambridgeu, ki sodi med vodilne svetovne astronome, zatrjuje, da je ogromni kamniti blok iz predzgodovinske dobe, ki ga na Angleškem poznajo pod imenom Stonehenge, najbrž že 1. 1850 pred našim štetjem postavil, oziroma izdelal kak neolitski genij, in to za namene astronomskih opazovanj. Ta njegova trditev pa samo še povečuje spor, ki se že dolgo vodi okrog tega čudnega spomenika, ki povsem osamljen stoji sredi ravnine Salisbury v Wiltshireu.
Profesor Hoyle, eden od prvih tvorcev teorije o nenehnem ustvarjanju vesolja (za katero obstajajo danes resni dvomi), je izjavil, da je moral kamniti spomenik postaviti kak astronom kamene dobe, čigar intelektualni obseg bi se mogel primerjati s tistim .Newtona ali Einsteina. Po njegovih besedah predstavlja vrsto instrumenta, ki bi ga mogli koristno uporabiti tudi sodobni astroriomi.
Teorija, da je ta spomenik dejansko astronomski observatorij, ni nova. Pomembno pa je, da je to teorijo podprl tako ugleden astronom, kot je profesor Hoyle. Odkar je Geoffrey od Manmouth v svoji kroniki «Historia regum Britanniae« 1. 1136 objavil legendo, kako je neki čarovnik ta kamen prenesel iz Irske, so se pojavile še mnoge in povsem različne teorije o pomenu tega starodavnega kamnitega spomenika. Vse do začetka našega stoletja so mnogi menili, da je v določeni zvezi z Druidi. Vendar je danes ta teorija izgubila vsako veljavo.
Najbolj razširjeno verovanje danes je, da je ta kamen bil postavljen zaradi proslavljanja dne zimskega solsticija. Teorija, da kamen predstavlja astronomski observatorij, pa se je pojavila, ko je profesor G. S. Havvkins z bostonskega vseučilišča začel trditi, da je odkril nekatere pomembne novosti v zvezi z njim. Izjavil je, da predstavljajo odprtine, oziroma obroč 56 odprtin, ki obkrožajo spomenik, nič manj kot nekakšen neolitski «računski instrument«, s pomočjo katerega so v tistem obdobju izračunavali gibanje Meseca in njegove mrke.
Profesor R. J. A. Atkinson, eden od učenjakov, ki se je ukvarjal z izkopavanji okrog tega spomenika, je ostro izpodbijal trditev profesorja Hawkinsa, izjavljajoč, da je Havvkins «nagnjen k čudnim tolmačenjem«.
Zdaj pa profesor Hoyle v neki svoji matematični analizi v zvezi z obravnavanim spomenikom objavljeni v reviji «Antiquity», postavlja naslednje vprašanje: «Kaj bi mi storili, če bi nas nekdo izkrcal na kakem drugem planetnem sistemu, opremljene samo s ko: >pcem, z velikimi skladi kamna in lesenimi motikami, a vendar prežete z gorečo željo, da odkrijemo posebnosti našega novega planetnega sistema? Izumili bi,» pravi Hoyle, «nenavaden postopek za postavitev nečesa, kar bi bilo zelo podobno temu pradavnemu kamnitemu spomeniku.« Spomenik, kot trdi profesor Ilov-le, je dejansko služil kot koto-mer za izračunavanje Mesečevih mrkov.
In končno je profesor Hoyle v
zvezi s tem vprašanjem še pristavil: «V tistem času se je na tem delu znašel nekdo, ki ni bil nič manjši od Nevvtona ali Einsteina, ali ne?«
Podatek, da je bil spomenik postavljen 1. 1850 pred našim štetjem, je bil določen s pomočjo nedavnega merjenja na osnovi metode radioaktivnega premoga. Večina učenjakov se s tem datumom strinja.
Najbolj «klepetavi» so Kanadčani
NEW YORK, 20. — Po statistič-nič podatkih družbe «American Telephone and Telegraph Compa-ny» je bilo prvega januarja lani na vsem svetu 195,300.000 telefonskih aparatov. Okroglo število 200 milijonov so po vsej verjetnosti zabeležili nekje sredi lanskega leta, v katerem so zabeležili tudi namestitev 12 milijonov 800.000 novih telefonskih aparatov, kar je največje število na novo nameščenih telefonskih aparatov v enem letu.
Nadaljnji podatki govorijo, da je uporaba telefonskih aparatov v zelo naglem razvoju po vsem svetu. Tudi telefonski razgovori med celinami se naglo množijo in po nekaterih računih bo samo v letošnjem letu med celinami nad 10 milijonov telefonskih razgovorov. Strokovnjaki nadalje pravijo, da bodo do leta 1970 možni neposredni razgovori med Evropo in Združenimi državami z ustreznimi začetnimi karakterističnimi številkami.
Ko že govorimo o tako naglem razvoju telefonske mreže po vsem svetu, se logično postavlja vprašanje, kateri narod največ uporablja telefon, odnosno — če bi hoteli biti nekoliko hudobni — kateri narod je najbolj klepetav? Statistični podatki pravijo, da so najbolj »klepetavi« Kanadčani, kjer pride v povprečju po 635 telefonskih pogovorov na leto na prebivalca. V letu 1965, so v Kanadi imeli 622 telefonskih razgovorov na prebivalca. Po klepetavosti so na drugem mestu državljani ZDA, kjer znaša povprečno število telefonskih pomenkov 620 na leto, seveda na posameznega prebivalca.
Država z največjim številom telefonskih aparatov so Združene dr-žave, kjer pride po en telefonski aparat na dva prebivalca, konkretno imajo v ZDA — še vedno upoštevajoč podatke od 1. Januarja 1966 — 93 milijonov 700.000 telefonskih aparatov, kar je malo-manj kot 48 odstotkov vseh telefonskih aparatov na svetu. Po številu telefonskih aparatov je na drugem mestu Japonska s 14 milijoni, nato pride Anglija z 10,7, Zahodna Nemčija z 8.8, Sovjetska zveza 7.9 in končno Kanada s 7 milijoni in pol telefonskih aparatov.
Ce pa število aparatov primerjamo s številom prebivalstva, so ponovno na prvem mestu Združene države, kjer pride 48 telefonskih aparatov na 100 prebivalcev. Združenim državam sledi Švedska s 46 aparati, nato Nova Zelandija Švica in Kanada.
0	........mil...i.................................................................."a.................. lunin
Mj fc!L(?d .21.3. do 20.4.) Bodite
H?sPtotnit'-^i7, 3 svojimi poslovnimi teagal hm ' V zadregi vam bo po-d°ber prijatelj.
jaJte si°d 21.4. do 20.5.) Ne ukvar-
.V?) I i p: \	^ DOSli. 7i\	nimnfrp
HOROSKOP
LValifj[,'_ !j. Posli, za katere nimate kar vam Hi Zamislite se nad tem,
0seba.atTI ko zaupala neka mlajša
□a,
praviŽeJČJfA (r)d 21,5. do 21.6.) Pri vetevan;fe,Potrebno za važno po ,• 6 mrmJi 1 se ga boste udeležili. Vl»tio od ?Sta"j-e Je docela od
Orl r airuije je aoc
,!"E izčrpanosti. r,„;od.22.6. do 22.7.) Tudi če
I0, 8aPvon!f navdušeni za neko de-?f>raviti nr skušajte kar najbolje Varh lpjj * °vedajte javno vse, kar
, t.Ev J1® srcu lazo. h, °,d 23.7.
doki,
do 22.8.) Kujte te odlašajte
er je vroče, ne
na jutri, kar lahko storite danes. Pokažite vec razumevanja za tegobe nekega svojega soseda.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Do; segli boste nepričakovan uspeh, ki pa vas moralno ne bo zadovoljil. Ni primerno kaznovati najmlajših v na-vaiu razburjenosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne pripisujte prevelike važnosti iz javam nekaterih svojih nasprotni kov. Ne ukvarjajte se edinole z vprašanji svojega čustvenega življenja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
Vzdušje je primerno za poglobljena in resna proučevanja. Pričakujte obisk, ki ga ne želite.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Manjše novosti na področju finansi rania. Srečen konec nekega družinskega spora.
KOZ( ROG (od 21.12. do 20.1.) Do bro pretehtajte vsako besedo, ki jo boste danes izrekli. Ne bodite pretirano zaupljivi do nikogar.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vloženi finančni napori se vam bodo izredno obrestovali. Skušajte najmlajšim pomagati v vsakem po gledU.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Napočil je trenutek, ko morate skrbno pre gledati vse svoje račune. Draga oseba vas bo vsestransko, tako gmotno kot moralno, podprla.
RAZUMLJIVO RAZBURJENJE FRANCOSKIH LJUDI
Kako je mogel izginiti del Mozartovega rokopisa ?
En zvezek Mozartovega dela je izginil iz «oklepnega» prostora, pred katerim je bila stalna straža - Prostor je bil opremljen tudi z elektronsko alarmno napravo
PARIZ, 20. — Iz francoske državne biblioteke je izginil eden izmed najbolj dragocenih dokumentov — del rokopisa Mozartove opere «Don Juan«. Policija, ki se je mrzlično pognala na delo, da bi rešila dragoceni dokument, meni, da je del partiture Mozartove opere ukradel kak zbiratelj dragocenosti, po vsej verjetnosti celo nekdo, ki je v tej biblioteki «doma». Te svoje zaključke policija utemeljuje z dejstvom, da so Mozartovo partituro, katere del je izginil, hranili v posebnem prostoru biblioteke, ki je bil opremljen z alarmnim sistemom, ki je deloval 24 ur na dan. Partitura — rokopis velikega skladatelja — ni bila zavarovana, ker spada v državno last. Poleg tega se niti ne da govoriti o kakem zavarovanju, ker gre za dragocenost, katere vrednost se rie da oceniti.
Izginotje dela rokopisne partiture so odkrili v sredo, ko so funkcionarji biblioteke odprli skrinjico, ki je bila namenoma izdelana za hranjenje rokopisa pri ustrezni stalni primerni temperaturi. V skrinjico so namreč hoteli položiti prvi del partiture, ki so ga prav tiste dni prefotografi-rali. Skrinjica, v kateri se je hranila rokopisna partitura, je bila v posebni oklepni sobi, pred katero je bila stalna straža, pa čeprav je bil sam prostor opremljen z najmodernejšim elektronskim a-larmnim sistemom.
Ko so funkcionarji državne biblioteke opazili izginotje, so bili močno presenečeni. Opazili so, da manjkajo strani rokopisne partiture z uverturo k operi, drugo dejanje opere in še ena operna arija.
V obliki beležnice je Mozart napisal to partituro leta 1787, ko je bil star 31 K«. Partitura je bila najprej v Pragi. Rokopis se le s težavo more brati, pa čeprav je «kar dobro« ohranjen, kakor pravijo v francoski državni biblioteki. Funkcionarji franco-ike državne biblioteke izražajo sedaj upanje, da bo tisti, ki je rokopis odnesel, ravnal z njim kar se da previdno. Ljudje iz vodstva biblioteke so prepričani, da je dragoceni rokopis prišel v roke človeku, ki ve, kolikšno dragocenost rokopis predstavlja.
Posamezni listi Mozartove opere «Don Juan« imajo za seboj kaj svojevrstno zgodovino. Vdova Wolfganga Amadeusa Mozarta je te liste, skupno z drugimi rokopisi svojega moža, prodala glasbenemu založniku Johannu Antonu Andreu. Ko je ta leta 1842 umrl, je rokopis prešel v last založnikove hčere, ki je rokopis ponudila mnogim muzejem, tudi britanskemu muzeju v Londonu, vendar niti ta muzej ni imel denarja za odkup. Kakor si niti cesarska biblioteka v Berlinu, niti kraljevska biblioteka na Du naju, kot niti neka druga pomembna bibliotega v Berlinu, skratka nobena izmed teh velikih ustanov ni mogla privoščiti izredno visoke cene, ki jo je zahtevala založnikova hči, žena tedaj slavnega pianista Johanna Baptista Streit-zerja.
Za zadevo se je zanimala sa ma kraljica Viktorija, toda tudi ona ni razpolagala z zadostnimi finančnimi sredstvi. In tako se je 1857. leta pojavil v neki glas beni reviji v Londonu oglas, ki je ponujal rokopis za tedaj izredno visoko ceno 220 funtov šter-lingov. Tedaj je bila v britanski prestolnici slavna francoska operna pevka Paoline Viardot, ki je roko i odkupila za 180 funtov šterlingov.
Omenjeni Mozartov rokopis je vezan v dragoceno usnje. To je zasluga francoske pevke Viardot, ki je veliki zaklad dala
vezati v dva zvezka in ga hranila v skrinjici, izdelani iz dragocenega lesa. Na njen dom v Rue de Dousi v Parizu so prihajali mnogi slavni ljudje, da bi si ogledali to dragocenost. Med drugimi so si Mozartov rokopis ogledali tudi Gounod, Faure in Massenet. Leta 1859 je francosko pevko obiskal tudi Rossini, ki je v znak spoštovanja do avtorja pokleknil pred skrinjico in vzkliknil: «Sam Bog mu ga je narekoval.«
Francoska pevka Viardot je umrla 30 let pozneje, leta 1889, in v svoji oporoki zapustila rokopis biblioteki francoskega nacionalnega . konservatorija,- ki. ga je tedaj vodil Ambroise Thomas. Nekaj let pozneje, ko so zbrali vse glasbene zaklade nacionalne biblioteke in podobne dragocenosti že omenjenega konservatorija
ter pariške Opere, je prešel rokopis v last francoske državne biblioteke.
Izginotje enega izmed dveh zvezkov Mozartove partiture je vzbudilo v francoskih kulturnih krogih ogorčenje in preplah. Rokopisna partitura opere »Don Juan«, ki jo je Mozart napisal na libreto Lorenza da Ponteja, je znana po vsem svetu in dejansko nima cene. Morda — se nekateri sprašujejo v— je rokopis izmaknil kak duševno bolan zbiratelj dragocenosti, Toda kako — se ponovno sprašujejo — je do tega moglo	-
policija je mobilizirala vse svoje strokovnjake. Preiskali so vso palačo, v kateri ima sedež biblioteka, toda našli niso niti najmanjšega sledu niti o tatu niti o rokopisu.	G. G.
se sprijateljiii z vaščani žage, vasi ob Soči na Bovškem, ki jim je bila najbližja od vseh drugih naselij. žaga pa leži v Jugoslaviji in teče tod državna meja, kmalu ob potoku Učji pod vasjo Učja. Brdo, kamor bi radi Učjarji radi spadali, je skoraj prav tako daleč kot občinski urad v rezijanski Ravenci, toda v Brdo vodi asfaltirana cesta do Tarčenta in leži Brdo ob majhnem odcepku te velike ceste za Tarčent.
Učjarji se dobro zavedajo, da so tudi oni Rezijani, saj pravijo tudi vaščanom v Osojanih ’ta dumaški’, to je ta domači, od katerih so se Učjarji pravzaprav razpeljali.
Rezijani, ki dajo nekaj na svojo rezijansko etnično in jezikovno dediščino v Učji, so odbili predlog učjarskega občinskega svetovalca v rezijanskem občinskem svetu, ker so hoteli obdržati Učjb v rezijanski občinski skupnosti prav zato, ker govorijo Učjarji rezijansko slovensko narečje, imajo rezijanske šege in navade, rezijansko ustno izročilo vseh vrst ljudske umetnosti. Ker so hoteli Rezijani v Reziji obdržati Učjb v svoji zve. zi, so pohiteli z raznimi javnimi deli, zlasti s takšnimi, ki omogočajo zvezo s svetom in s tem laj šajo življenje v gorski samoti in težkem hribovskem svetu. Rezijanska občina je dala v zakup tudi dela za popravilo šole.
Odkar je Učja postala obmejni prehod prve kategorije in je povezana s turistično cesto, ki veže Tarčent in druge predalpske kraje Furlanije z gornjo Soško dolino, z Vovško, so se seveda pojavile po zakonih gospodarstva in turizma neke tendence, ki so drugačne od rezijanskih, vezanih na železni kanal, karnijsko skupnost in Kanalsko dolino.
Učja je štela ob ljudskem štetju 1951. leta 410 ljudi Sama vasica Učja je skupina nekaj hiš in je imela takrat komaj 109 prebivalcev. Polovico manj je imela vasica Tam v Polože (ital Toupo-losč)’ in sicer 65, a v raztresenih hišah je živela večina ljudi učjar-ske frakcije, in sicer 236. Kot vse -druga hribovske, in kot tudi druge rezijanske vasi Je Učja padla od 410 na sedanjih 241 prebivalcev po anagrafičnih podatkih občine Rezija. Podatki popisa prebivalstva iz 1. 1961 pa še niso objavlje-
Kulturno prireditev, ki so jo na vaški praznik, 17. t. m. pripravili člani borštanskega PD »Slovenec«,
bodo ponovili jutri popoldne v isti dvorani

Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Vokalni ansambli - 12.00 Kulturni odmevi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Lernerjevi in Loewe-jevi motivi - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Volan -
16.20	Pregled ital. dramatike -
17.20	Skala in ladja - 17.30 »Otro-
kov pravljični svet«; »Jelka« -17.50 Razkuštrane pesmi - 18.50 Umetnost in prireditve - 18.30 Retrospektiva jazza 19.00 Vanna Scotti in Antoine - 19.10 Družinski obzornik:	«Družbena zavest« -
19.25 Zabavni ansambli - 20.00 športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji - 20.45 Ženski vokalni kvartet - 21.00 Za smeh in dobro voljo 21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za prijeten konec tedna.
Trst
12.05 Furlanski motivi • 12.25 Tretja stran - 19.35 Knjižne novosti.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30,
SOBOTA, 21. JANUARJA
9.07 Italijanske plošče - 10.05 No-
ve pesmi - 10.30 Radijska šola -11.30 Pogovorimo se o glasbi -
13.33 Sobotne radijske kronike -14.30 in 15.10 Glasbeno-govorni
spored - 16.00 Spored za mladino - 17.20 Veliki pevci 18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Koncert lahke glasbe - 19.30 Luna park -21.05 Parada orkestrov - 22.15 Skladbe ital. skladateljev.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.05 O
načinu prehrane 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji -11.42 Pesmi desetletja - 12.20 Glasba in petje - 12.45 Turistične beležke - 13.00 Hollywoodska oddaja - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni kotiček - 15.00 Najnovejše plošče - 15.15 Sopranistka L. Priče in tenorist Tito Schipa - 15.55 Kakšna je bodočnost Benetk? 16.00 Rapsodija - 16.38 Ital. pesmi -17.05 Neapeljske pesmi - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazzovski koncert - 20.45 Anketa »Velika žeja« - 21.15 Orkester - 21.40
«Črnih mask« - 10.40 Novost na knjižni polici - 11.00 Turistični na potki - 11.15 Lepe melodije - 12.00 Na današnji dan - 12.10 «Pravkar prispelo« - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Petrič: Koncert za flav to in orkester - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert po željah 15.20 Zabavni intermezzo 15.30 Komorni zbor RTV 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino
-	17.35 Orkester Rossi - 17.45 Za ljubitelje beat glasbe - 18.00 Ak tualnosti - 18.15 Sonata od baroka do danes - 18.50 S knjižnega trga - 19.00 ^ahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Plesni orkester - 20.30 «Pokaži, kaj znaš« - 21.30 Godala v ritmu
-	22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 Zaplešite z nami!
tranja	Ritmi	Plesna’ glasba.
Pesmi - 11.00 Bossa nova 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci -
11.45	Glasbena poročila - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Za prijetno razpoloženje - 14.00 Popevke - 15.00 Lahka glasba -
15.45	Pojeta A. Dedič in L. Ko-hont - 16.20 Izbrali ste - 17.00 Operna glasba - 17.40 Jazz - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Tony del Monaco - 22.15 in 22.35 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — ski jazz ansambel - 9.40 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi
III. program
18.30 Lahka glasba 18.45 Gledališče in kino - 19.15 Vsakove-černi koncert: Roussel, Bartok, Stravinski - 20.30 Simf. koncert -
22.30	Enodejanka E. Pelusa: »Una buona giornata«.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Deček s piščalko - 9.25 Ljubljan-
9.40 B. Lesjak: Nedelja lovskega psička Sič-
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Sma - 17.00 »Giocagič« - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 »Nikoli ni prepozno« - 19.15 Teden dni v parlamentu - 19.55 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 «Rdeči čeveljčki«, glasbena prireditev - 22.10 Dokumentarec »Pot petroleja« 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik ■ 21.15 Wagnerje va opera »Lohengrin« - 22.05 TV film «Targa 4—B—21» - 22.30 Kam gre Sovjetska zveza.
Jug. televizija
12.55 Kitzbithel: smuk za moške . 15.25 Vaesteraas: Svetovno rokometno prvenstvo - 16.55 Prenos iz Vaesteraasa - 18.15 Vsako soboto - 18.30 Koncert za mladino - 19.15 Neznani kraji - 20.00 Dnevnik
20.30	Humoreska Vase Popoviča
21.30	Bonanza — film - 22.20 Večer z Rito Pavone — glasbena oddaja - 23.50 Poročila.
ni za posamezna naselja in je težko določiti, ali gre pri vseh emigrantih za stalne ali pa samo za začasne, ki se vračajo od časa do časa v svoj domači kraj. Padec j Učje v številu prebivalstva je občuten kot v vseh hribovskih il krajih, toda ne tak, da hi kazal: na popolno izselitev prebivalstva," kot se dogaja v nekaterih vaseh a zahodne Beneške Slovenije, kjer ;:J so nekatere manjše vasice že popolnoma izumrle. 241 prebivalcev je že precejšnje število, ki ne kaže, da bo postala Učja popolnoma prazna, le nekakšen geografski in zgodovinski pojem nekdanje rezijanske naselbine.
V Učji se bodo naselili še po-fjj samezni italijanski uslužbenci, ker se bo število obmejnih organov na prehodu prve kategorije nujno povečalo. Nujno bo tudi to, da se bodo podjetni ljudje, in to sol tudi Rezijani učjarske naselbine, lotili turistične dejavnosti, ker pač ne morejo dovoliti, da bi avtomo- j bilisti samo švigali mimo in se' tu ne ustavljali v njihovih gosti- , ščih jn mehaničnih delavnicah ob nepredvidenih okvarah vozil. Uč-| ja bo torej nujno narasla zaradi! svojih obmejnih obveznosti in u-, godnosti prve kategorije
Pri demografskih vprašanjih Učje imemo opraviti hkrati z istim, problemom celotne Rezije. Obči-:;; na Rezija je padla od svojega naj- i
>1

višjega stanja prebivalstva 1911. leta 4.671 prebivalcev na 2.830 v letu 1961, torej pol stoletja za) polovico. Tudi po 1961, so ljudje 'j kar neprestano odhajali in Jih je . že nekaj sto manj. Ce bi Učja ! odpadla in se pridružila občini Brdo, bi rezijanska občina izgubi-1 la še 241 rezijanskih Učjarjev. Občina Rezija bi se ne samo pri-'' bližala nevarnemu številu 2.000 prebivalcev, ampak bi padla verjetno še pod 2.000. Nenadoma bi postala mala občina, ena izmed toli-|| kih, ki imajo večno kronično de-ficitne občinske proračune.
Rezija je zgodovinsko nekaj po-1 menila po svojem posebnem rezijanskem narečju, ki so ga domačini in sosedni Furlani ovijali s tenčicami jezikovne skrivnosti, pa čeprav gre za lepo staro sloveti-|i sko narečje, ki se je po fonetičnih zakonih samostojno razvijalo. Ali se naj čudimo, da so vsi občinski možje nastopili proti ene- f mu samemu občinskemu svetniku in užaljeno odbili, da bi delili, kot so to precizno formulirali v svojem sklepu celotne občinske skupščine, svojo etnično in jezikovno dediščino, ki jih je stoletja združevala z Učjo fal rijiuto dei resiani per il distacco di Uc-cea concorrerebbe anche il de-siderio di conservare il patri-monio etnico e linguistico per se-coli condiviso con UcceaJ
Tako torej, ko niso pomagala niti vsa draga Javna dela v korist Učje, so apelirali nanje kot Rezijanu v stiski: Kaj ne bomo držali skupaj, da ohranimo vso to našo razijanščino, ki je nam tako draga in ki Jo občudujejo in priznavajo naši sosedje Furlani.
Il Gazzettino, ki ni tako zelo dovzeten za rezijanske etnične in lingvistične značilnosti, Je le zabeležil ta njihov zgodovinski in še kako aktualni argument, zakaj vsi Rezijani ne dajo, da bi se rezijanska etnična skupnost razkosala.
Staro palačo bodo «zasukali» za 80 stopinj
VARŠAVA, 20. — Zgodovinsko palačo princev Lubomirski v Varšavi, zgrajeno pred 237 leti, bodo »zasukali« za 30 stopinj, tako da se bo njeno pročelje premaknilo v eni smeri za 75 metrov. To bo tretja tovrstna operacija v glavnem mestu Poljske in četrta v vsej deželi. Pred časom so »prenesli« staro palačo, v kateri je nekoč imela svoj sedež mestna mitnica, nadalje so premaknili cerkev sv. Antona, v Šleziji pa del tovarne ob nekem plavžu.
Za »operacijo« palače Lubomirski so se varšavske oblasti odločile zato, da bi »zakrile« tako imenovani »hali«, to je dva velikanska železna paviljona, ki so jih postavili v preteklem stoletju in ki služita danes eden kot trgovina, druga pa kot športna palača. Oblasti so nameravale najprej paviljona zrušiti, toda športniki so se temu uprli in s tem prisilili občinske oblasti, da so se odločile za že omenjeni načrt premaknitve zgodovinske palače Lubomirski.
V povojnih letih so palačo restavrirali, vendar gre za objekt, ki tehta okoli 10.000 ton in ima kubaturo kakih 17.000 metrov. Da bi mogli palačo »zasukati«, bodo morali popolnoma obnoviti njene temelje in pod te postaviti tračnice, tako da bodo vso palačo na tračnicah premak nili.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.5, najnižja 7.2, ob 19. url 5.5; zračni tlak 1026 stanoviten, vlaga 90 odst., brezvetrje, nebo oblačno, 1 mm dežja, morje mirno temperatura morja 7.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 21. januarja
Neža
Sonce vzide ob 7.38 ln zatone ob 16.54. Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 12.20 Im zatone ob 3.06 ; Jutri, NEDELJA, 22. januarja
Viktor
PRVA SEJA NOVEGA OBČINSKEGA SVETA
Pri glasovanju o postopku seje je ostala leva sredina v manjšini
Zaradi tega je predsednik prekinil sejo, tako da niso niti potrdili izvolitve svetovalcev niti izvolili župana in odbornikov
Sinočnja prva seja novega trža-! Skega občinskega sveta se je nepri-' čakovano zaključila, ne da bi občin-I ski svet niti potrdil izvolitev sveto-I valcev. Dnevni red pa je_ poleg te-I ga vseboval Se izvolitev župana in i odbornikov.
i Zgodilo se je, da Je demokrtstjan-! ski svetovalec inž. Spaccinl, ki ga je KD določila za bodočega župa-I na ln ki je predsedoval prvi seji i kot svetovalec, ki Je dobil največ s preferenčnih glasov, potem, ko je ! neki prednostni predlog opozicije i dobil slučajno večino glasov, nena-
■	doma prekinil sejo in izjavil, da [ bodo svetovalce obvestili na dom,
kdaj bo prihodnja seja. Doslej pa [ še nismo povedali razloga za to ne-: nadno prekinitev seje. Zato bo naj-> bolje, da povemo, kako so se razvi-J Jali dogodki v sejni dvorani, v ka-
•	terl je bilo tudi mnogo občinstva, zlasti mladine.
•	Po pozdravnem govoru, ki ga je i na svetovalce naslovil dosedanji žu-t pan dr. Franzil, v katerem je med i drugim omenil, da je imel prejšnji
občinski svet, ki je bil izvoljen novembra leta 1962, kar 168 sej ter da je med svojo poslovno dobo odo-j bril 2537 upravnih sklepov in 118 s resolucij, da je bilo v preteklih šti-S rih letih predloženih občinskemu i odboru 1305 vprašanj ln 7 interpe-
■	laclj, da je bil občinski odbor štirl-| krat preosnovan (zaradi česar se J niso menjali samo ljudje, marveč l je prišlo tudi do neposrednega so-, delovanja v odboru socialistov z ? imenovanjem za odbornika slaven-| skega socialista Dušana Hreščaka), J 6e je dr. Franzil spomnil preminu-} Uh svetovalcev TolIoyja in Radicha J ter dr. Pecorarija ter ob koncu za-1 želel vsem svetovalcem novim in ti-j stim, ki so bili ponovno izvoljeni, : vse najboljše pri njihovem delu v - korist mesta, je prevzel začasno i predsedstvo občinskega sveta inž. it Spaccinl. Ta se je v kratkem na-' govoru zahvalil dosedanjemu župa-
■	nu dr. Franzil u za njegovo dolgoletno delovanje kot občinski sveto-
■ j valeč, odbornik in v zadnjih osmih ' \ letih župan.
Nato se je začel formalni del seje.
*	Predsednik in tajnik občinske upra-
*	ve sta prečitala zakonske predpise "l o izvolitvi svetovalcev, nakar Je
I inž. Spaccinl dejal, da doslej še ni ‘ prišel noben ugovor proti izvolitvi 1 - kakega svetovalca. Zatem je sporo-1 11 čil, da sta svetovalec PSI-PSDI Del Tutto in svetovalka Fronte za ne-1 odvisnost Vivlana Volpe -por. Mar-' chesich podala ostavko na svoja mesta ter da bosta na njuni mesti ! ; prišla socialist Mocchi oziroma in' ■: dipendentist Taddeo. Zato je 1nž. i !.Spaccini predlagal, naj bi svetoval-'* ci najprej vzeli na znanje ostavki ! * in nato potrdili izvolitev dveh no-I ■: vih svetovalcev.
■	Na -ta predlog Je liberalec Trau-ner izjavil, da ni mogoče kar tako
. f potrditi omenjeni ostavki, če njune > izvolitve občinski svet še ni ipotrdil. i \ fiele nato lahko občinski svet raz-, j pravlja o njuni ostavki ter o potr-, 1, ditvi dveh novih svetovalcev. Mišo-
Je izraz tega žgočega poraza. Komunistični svetovalci nadalje obsojajo to ravnanje demokristjanov ln ob zaključku pravijo, da morajo odgovorna upravna mesta prevzeti ljudje, ki bodo razumeli potrebe mesta in uveljavili avtonomijo krajevnih ustanov.
Proslave 46-letnice ustanovitve RPI
Danes ob 21. uri bo v dvorani krožka »Zvezda« v Podlonjerju proslava 46-letnice ustanovitve KPI. Govoril bo sen. Vidali. Ob 20.15 bo proslava na sedežu sekcije »Matjašič* v Barkovljah, kjer bo govoril inž. Antonino Cuffaro. Ob 20.30 bo proslava na sedežu sekcije na Elizejskih poljanah, kjer bo govoril organizacijski tajnik Claudio Tonel,
ter v dvorani krožka «Pisonix>, kjer bo govoril občinski svetovalec Franc G nbač.
Predavanje o cvetju v krožku «Rinaldi»
Danes ob 20.30 bo v veliki dvora, ni krožka v Ul. Madonnina št. 19 na pobudo kulturnega krožka «R1-naldo Rinaldi» predavanje o cvetju na Krasu. Predavanje bodo orisali z dvesto barvnimi diapozitivi, posnetimi skozi vse leto, tako da vse. bujejo kraške cvetlice iz vseh letnih časov. Posnetke je napravil Ot-tone Lantieri. Tekst bodo orisali z registracijo glasov Pavle Kramer in Glauca Riada iz skupine ljudskega gledališča krožka «Rinaldo Rinaldi«. Vseboval bo tudi pesniške in literarne citate.
Odgovor sen. Vidaliju
o odpravnini uslužbencem bivše ZVU
Zakladno ministrstvo je na zadevno vprašanje sen. Vidalija odgovorilo glede izplačila odpravnine u-službencem bivše ZVU. Glede splošnega značaja problema ministrstvo pripominja, da je predvideno izplačilo odpravnine, kot je bilo določeno v delovnih odnosih za uslužbence bivše ZVU, tistim uslužbencem bivše ZVU, ki so bili potem vključeni v tako imenovani posebni sta-lež «ad esaurimento* in ki so zaprosili za ohranitev zadevne ureditve. Za osebje, ki ima pravico do državne upokojitve, se upošteva službena doba od 26. oktobra 1954 do vključitve v stalež za izplačilo odpravnine. Ne priznava se službena doba pred 26. oktobrom 1954 za izplačilo odpravnine, prizadeti uslužbenci pa lahko na podlagi zakona št. 1368 dopolnijo to dobo s svojimi prispevki.
Obvestilo Acegata
Ravnateljstvo Acegata sporoča, da bodo v nedeljo delovale vse proge razen trolejbusne proge št. 16. V ponedeljek pa bo zopet ustavljen promet na progah št. 1, 5, 14, 16, 18 in 24. Na drugih pa utegne voziti manj vozil kakor po navadi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiHiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HOV RAZMAH POSLOVANJA BRAZILSKEGA INŠTITUTA ZA KAVO
l
, * vec Moredll pa je 'potegnil za lase | ’ vprašanje neizvoljivosti svetovalca
. Hreščaka, češ da je funkcionar pri j ' deželni upravi. Komunistični sve-'l itovalec Calabria pa je postavil ugo-i!, ', vor proti izvolitvi demokristjana j Chicca. Ugovor je utemeljil s tem, . i da je Chlcco, ki je Ml do nedavne-, I ga predsednik občinske ustanove
, [ECA in s tem na položaju, ki po
II ‘	.........
zakonu ne more biti izvoljen za ob činskega svetovalca, podal ostavko na mesto predsednika ECA pred , , volitvami. Toda njegova ostavka, ji je dejal Calabria, je bila potrjena j po volitvah, kar pomeni, da je bil i ‘Chlcco izvoljen, ko je bil dejansko 1 še vedno predsednik ECA.
I j- Ugovor misovca Morellija o izvo-. ; litvi Hreščaka so takoj zavrnili ne-, ? kateri svetovalci večine, ki so z lah-I. 3 koto dokazali, da so deželni usluž-; benci lahko tudi občinski svetoval-1. ‘tci. Odgovori na ugovore Calabrle . i glede svetovalca Chicca pa niso bi-: J11 prepričljivi in bo vprašanje go-^ J. tovo prišlo na vrsto na prihodnji
1 j Po tej razpravi se Je ozračje v »dvorani že precej razgrelo. Predsednik Spaccini je nato vztrajal, naj svetovalci najprej potrdijo o-
1:1 .
r Istavko svetovalca Del Tutta in sve-
tovalke Volpe por. Marchesich. Li beralec Trauner je takoj prosil za besedo in dal prednostni predlog, da občinski svet ne more potrditi dveh ostavk, dokler ne potrdi izvolitve vseh 60 svetovalcev. Sele nato naj se sklepa o ostavkah in njunih nadomestitvah. Predsednik je ta prednostni predlog postavil na glasovanje, ker je bil gotov, da bo zavrnjen z večino glasov strank leve sredine in Slovenske skupnosti. Pri glasovanju pa se je izkazalo, da je za predlog Traunerja glasovalo 27 svetovalcev, proti pa samo 26. Do tega nepričakovanega poraza leve sredine je prišio zaradi trenutne odsotnosti enega demokristjana, dveh svetovalcev PSU in zaradi svetovalcev Lovera (PSU) in Fragia-coma (PRI), ki sta se vzdržala glasovanja.
Vsi so pričakovali, da bo predsednik nadaljeval z napovedanim dnev-j -nim redom. Pripetilo pa se Je prav t (obratno. Inž. Spaccini je najprej < izjavil, da bodo svetovalci, ki so , ^glasovali za predlog Traunerja, no-, sili odgovornost pred javnostjo za , {zavlačevanje dela občinskega sveta, t i nakar Je dejal, da prekinja sejo in
jfjRj n
Jj 1'dom, kdaj bo prihodnja seja. Njegova odločitev je presenetila tudi ^svetovalce večine, opozicija pa je začela vpiti proti sklepu predsednika, nakar so se vsi počasi razšli. Zvedeli smo, da bo prihodnja seja v četrtek, 26. t.m.
Skupina komunističnih občinskih ■ '.svetovalcev nam je poslala izjavo, > [v kateri Je rečeno, da je že prva !,seja občinskega sveta pokazala vso šibkost ravnovesja, ki so ga stranke
da bodo svetovalci obveščeni na
:
Lani so pripeljali iz Brazilije v Trst kar 674.500 vreč kave
DEŽELNI PREDSTAVNIK NA ZASEDANJU V MILANU
Važnost avto cest v naši deželi za povezavo z evropskimi središči
Z razvojem prometa ne bo naša dežela vec tako gospodarsko izolirana zaradi svojega obrobnega položaja
Med evropskimi kupci brazilske kave je na prvem mestu Italija z uvozom 1.225.778 vreč
V stalno zalogo brazilske kave v tržaškem pristanišču so lansko leto pripeljali 674.500 vreč po 60 kilogramov svežega blaga. S tem se je dovoz kave iz Brazilije ponovno ob
čutno dvignil po zastoju, ki so ga
na tem področju zabeležili prejšnje leto, in sicer zaradi prevelikih zalog iz prejšnjih let, ki jih je bilo treba najprej znižati na primerno višino. Blago je lani pripeljalo v naše pristanišče osem brazilskih ladij, last «Lloide Brasileiro«, ali ki jih je omenjena pomorska organizacija najela od zasebnih ladjarjev. Prevažanje domačega blaga z domačimi ladjami je namreč pravilo, ki je še vedno-v veljavi pri brazilskih gospodarskih oblasteh.
Iz stalne zaloge so v našem pristanišču lani prodali 576.426 ' vreč kave, danes pa znašajo zaloge 317 tisoč 587 vreč po 60 kilogramov, od tega pa je neprodanih le okoli 250.000 vreč. Prodaja brazilske kave se je lani razvijala ugodno skozi vse leto, po vsej verjetnosti tudi zaradi napovedane zaostritve nadzorstva nad prekupčevanjem bla-
ga sumljivega izvora; samo v zadnjih 10 dnevih lanskega decembra pa je iz zaloge šlo nekaj čez 91.000 vreč, tako da je bilo zadnje dni leta najbolj razgibano razdobje v poslovnem letu 1966.
Brazilski inštitut za kavo je odprl stalno zalogo svojega blaga v našem pristanišču leta 1959. Dovoz blaga, ki je v prvi vrsti namenjeno notranjemu italijanskemu tržišču, je kmalu po ustanovitvi zaloge začel naraščati s precejšnjo naglico, višek pa je dosegel v letu 1963, ko so ladje Brazilskega Lloyda pripeljale v Trst 734.633 vreč kave. Tudi naslednje leto se je dovoz ohranil na zelo visoki ravni, saj je dosegel 620.013 "vreč. Zaradi obilnih dobav v teh dveh letih pa so se zaloge toliko-ipavečale, da so presegle potrebe tukajšnjega in italijanskega tržišča, zato so naslednje leto skrčili ritem dobav. Dovoz kave je tako v letu 1965 nazadoval na 284.689 vreč, v lanskem letu pa so dobave, kakor omenjeno, ponovno narastle na novo rekordno višino 674.500 vreč. Če upoštevamo, da

DANES V RIMU NA SEDEŽU CGIL
Razgovori sindikalistov o položaju v ladjedelstvu
Sestanka se bosta udeležili tajništvi CGIL in FIOM skupno s sindikalnimi predstavniki iz vseh obmorskih mest
Danes' bo v Rimu na sedežu CG IL sestanek tajništva CGIL in tajništva Zveze kovinarjev FIOM s sindikalnimi voditelji iz pomorskih mest, to je iz Genove, Trsta, La Spezie, Neaplja, Savone itd. Na sestanku bodo proučili vprašanje ladjedelstva s posebnim poudarkom na razvoj in zaščito ravni zaposlitve.
Novembra meseca sta CGIL in FIOM izdelali dokument, v katerem sta postavili zahtevo, da se mora nujno proučiti vprašanje, kako, koliko in kje nalaga državna industrija investicije v krajih, kjer so ladjedelnice. Vse to je treba uokviriti v sektorske programe, ki veljajo za sedaj in za bodočnost, tako da bo jasno, kako se bo razvijala državna industrija v prihodnjih letih. Prav tako mora biti jas-no, ali bo ta industrija samostojno pospeševala ves industrijski razvoj. Pri tem je tudi važno, kakšen bo tempo investicij.
Omenjeni dokument je tudi postavil zahtevo, da se proučijo način in sredstva, s katerimi nameravajo zagotoviti ladjedelnicam po vsej državi zadostno količino naročil, pri čemer je treba zlasti upoštevati, da se mora okrepiti trgovinska mornarica.
Nadalje je treba poglobiti in spremeniti stvarne smotre načrta za reorganizacijo in za razvoj lad-jedelske industrije bodisi glede njene tehnične in gospodarske plati, bodisi glede ravni naložb, pri čemer morata biti med seboj povezani ladjedelska in strojna industrija.
Končno zahteva omenjeni dokument, da se morajo dati točna jamstva za ohranitev zaposlitve, zaradi česar se morajo podjetja IRI (Fincantieri) občasno posvetovati s sindikati.
varnosti ter pri poveljstvu policijskih zborov. Za podrobnejše infor-r-ucije se interesenti lahko obrnejo na omenjene urade in poveljstva in tudi na karabinjerje.
> {leve sredine s trudom dosegle. Po 1 dve!
dveh mesecih zavlačevanja sklica-1 ;nja občinskega sveta ln raznih kom-1 1 p ro mi sov, pravi izjava, so demo-I kristjani hoteli vsiliti občinskim ,' -svetovalcem svojo voljo tudi proti 1 zakonu. Pod težo točnih ugovorov « ! opozicije so bili poraženi in tudi u 'sam sklep predsednika, bodočega župana Spacclnija, da prekine sejo,
2.000 mest v službi javne varnosti
Od 1. januarja do 31. maja bodo sprejeli 2000 učencev v zbor javne varnosti (policije). Za sprejem veljajo običajni pogoji, to je, da uživajo prosilci vse državljanske in politične pravice, da so zdravi in visoki vsaj 1.65 m, da niso poročeni, da niso bili obsojeni, da so se vedno dobro obnašali, da so sposobni za vojaško službo itd.
Lambretist podrl žensko
V Ul. Gatteri blizu stavbe št. 22 se je včeraj navsezgodaj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je
postala 68-letna gospodinja Giusep-
' ”------------ " r - ...........n,
pina Benco por. Scheriani iz Milj, Sv. Barbara št. 343. Ženska je blizu omenjene stavbe izven zebraste-ga prehoda prečkala cesto. Prav tedaj je iz Ul. Piccardi, namenjen proti Ul. Ginnastica, z lambreto TS 27374 privozil 18-letni Franco Fran-covich iz Ul. San Nazario 106 na Proseku ter žensko podrl. Franco-vich je Bencovo zagledal v zadnjem trenutku in ni mu uspelo pravočasno zavreti lambrete. Zaradi silovitega sunka je Bencova padla in se hudo ranila po levi nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami ter se pobila po desni ličnici. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku morala zdraviti od 8 do 30 dni.
gre za vreče po 60 kg, in da so jih doslej pripeljali v stalno zalogo 3 milijone 434.441, potem znaša količina kave, ki so jo Brazilci dobavili našemu področju v prvih osmih letih poslovanja, svoje stalne zaloge 2.060.665 stotov blaga.
Tudi drugod po svetu je Brazilija lani dosegla rekordne rezultate v prodaji odnosno izvozu kave. Celoten izvoz je namreč dosegel 16,7 milijona vreč v skupni vrednosti 750 milijonov dolarjev ter je bil za 3 milijone vreč višji od izvoza, ki so ga zabeležili v prejšnjem letu. Od navedene količine 16,7 milijona vreč je _ Brazilija plasirala na »novih tržiščih*, za katere ne veljajo kontingenti • mednarodnega sporazuma za kavo, 600.000 vreč. Nadaljnjih 6,6 milijona vreč je prodala v Evropi, 6,2 milijona v ZDA, 821 tisoč na raznih azijskih tržiščih ter 661.000 v Južni Ameriki. Na prvem bestu med evropskimi kupci je Italija, ki je v prvih 11 mesecih lani uvozila 1,225.778 vreč brazilske kave; na drugem mestu Švedska z 900.000, na tretjem Zahodna Nemčija s 617.000 vrečami itd. Brazilska kava se med azijskimi državami ugodno prodaja zlasti v Libanonu, kar se tiče južnoameriških
dežel pa zavzema prvo mesto med njimi Argentina. Zanimivo je, da
je lani Brazilija izvozila v Sovjetsko zvezo 2.617 vreč kave.
Povprečni pridelek kave se suče v Braziliji na višini približno 34 milijonov vreč. Notranja potrošnja doseže 8 milijonov vreč, nadaljnjih 17 milijonov pa gre vsako leto v izvoz. Odvečne količine pridelane kave odkupuje brazilski zavod za kavo (Instituta Brasileiro do Cafe) in sicer po ceni 36.500 kruzeirov za vrečo, t.j. približno po ceni 10.000 lir za 60 kg. Zaloge kave v skladiščih IBC znašajo danes okoli 70 milijonov vreč; od tega pa bodo 10 milijonov vreč v najkrajšem času uničili,_ ker so jih pokvarili vlaga in žuželke. Tudi sicer bo morala Brazilija v prihodnje zmanjšati pridelovanje kave, in sicer od sedanjih 34 milijonov na okoli 24 milijonov vreč na leto. Na kavnih plantažah bodo v ta namen uničili 400 milijonov dreves, oškodovanim pridelovalcem pa bo vlada priznala v zameno primerno odškodnino.
Vespo so mu ukradli
Prometna nesreča dveh mladih Brežanov
Dva mlada Brežana sta se sinoči okrog 18. ure hudo ponesrečila v Ul. Flavia, ker sta z lambreto treščila v nasproti vozeči avto. Ob o-menjeni uri je 23-letni inštalater Boris Bandi iz Prebenega št. 32 proti domu vozil lambreto TS 28162, na kateri se je peljal tudi 23-letni kolega Peter štrajn iz Doline št. 79. Ko je Bandi privozil do stavbe št. 16, pa se je zgodilo nepričakovano.
V tistem trenutku je nasproti z avtom fiat 600 TS 24133 privozil 47-letni Karlo Sancin iz Ul. Pirandel-lo 5. Bodisi Bandi, bodisi Sancin sta vozila pomaknjena proti sredini cestišča in trčenje je bilo neizbežno. Zaradi močnega sunka sta se oba Brežana prevrnila z lambrete in se ranila. Strajna so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma leve noge, kasneje so v policijskem avtu prepeljali v bolnišnico tudi Bandija ter mu dali prvo pomoč. Pobil se je po levem zapestju in levi podlakti. Okreval bo v osmih dneh, Štrajn
Prošnje, naslovljene na notranje ministrstvo, se vlagajo na prefek- pa se bo moral zdraviti dolga dva turah, županstvih, v uradih javne meseca.
Na komisariatu pri Sv. Soboti je predvčerajšnjim 54-letni sprevodnik Francesco Giorgini iz Ul. Baiamon-ti 56 prijavil tatvino svoje vespe TS 34960. Povedal je, da je vespo pustil na cesti blizu stanovanja. Ponoči pa so mu jo neznanci odpeljali. Vespa je bila vredna 130.000 lir. V teku je preiskava.
Deželni odbornik za načrtovanje Stopper, ki se udeležuje v Milanu zasedanja o »gospodarski srednjeročni politiki Evropske gospodarske skupnosti in politiki vsedržavnega načrtovanja)!, je včeraj spregovoril o cestah in prometnih zvezah v okviru evropske regionalne politike. O istem argumentu je predstavnik deželnega odbora predložil predsedstvu zasedanja spomenico.
Razlog za udeležbo predstavnika naše dežele na zasedanju, za katero J* dala pobudo EGS in katerega namen je proučitev razvojnega načrta, ki ga bodo v evropski skupnosti globalno uresničili v skladu s posameznimi državnimi načrti, je v tem, da je naša dežela v posebnem obrobnem položaju nasproti drugim italijanskim deželam. Zaradi tega je glede raznih gospodarskih vprašanj v »zaostalem« položaju. Ta vprašanja bo moč rešiti le z zgraditvijo novih avto cest ter drugih infrastruktur, ki so nujni pogoj za razvoj prometa in trgovskih dejavnosti.
Vsedržavni gospodarski načrt, ki ga sedaj proučuje poslanska zbornica, kakor tudi načrt gospodarske srednjeročne gospodarske politike EGS, smatrata razvoj cestnega in drugega prometnega omrežja za bistveno orodje za razvoj obrobnih dežel, ki se na ta način povežejo z osrednjimi deželnimi centri EGS.
Kot je dejal odbornik Stopper, predstavlja naša dežela značilen pri. mer, v katerem se mora to načelo uresničiti. V njej so razna večja področja, ki so gospodarsko precej zaostala v primeri z drugimi deželami v Italiji. To je že poudarjeno v tako imenovanem «Pieracci-nijevem načrtu«, ki pravi, da je treba rešiti vprašanje izolacije, v kateri je naša dežela. To naj bi dosegli s posegom v velike infrastrukture s posebnim poudarkom na mednarodne zveze, na izboljšanje železniških zvez in na razvoj pristaniškega prometa v Trstu.
Evropski načrt predvideva javni poseg v infrastrukture, čeprav prepušča izbire vsedržavnemu urbanističnemu načrtu. Evropski načrt pravi, da bi morali v petletju 1966-70 predvsem dopolniti avto ceste IRI ter zgraditi ceste čez mednarodne prelaze, ki bi povezale evropsko cestno mrežo. Pri tem bi morala imeti predvsem korist velika, pristanišča v državi. Tudi komisija, ki se ukvarja z regionalno politiko EGS, je priporočila, da je treba povezati razvojna področja obrobnih dežel z velikimi evropskimi cestami. Pri tem ni smeti računati samo s sedanjim prometom, ampak je treba dinamično upoštevati tudi bodoči razvoj. To se še posebno tiče naše dežele, saj bosta tekli skozi njo na podlagi ženevske izjave iz leta 1950 dve veliki mednarodni cesti, t. j. E7 (Rim-Videm-
Trbiž-Dunaj-Varšava) in E14 (Trst-Videm - Trbiž . Salzburg - Praga -ščečin). K temu je treba dodati, da se bo združila v Salzburgu s to cesto avto cesta Pariz - Strassburg-Stuttgart, ki neposredno prizadeva povezave v notranjosti EGS. Poleg tega se bo avto cesta Videm-Trbiž povezala z važno prometno žilo Trst-Benetke, ki je delno že uresničena.
Popolno uresničenje načrta avto cest v Furlaniji - Julijski krajini predstavlja jasno zadolžitev evropske politike, katere namen je, da se preneha osamitev naše dežele. Stopper je pri tem še posebno poudaril, da bo avto cesta Videm-Trbiž odločno prispevala k napredku trža. škega pristanišča in k njegovi mednarodni funkciji.
Kar se tiče finančnih sredstev, je Stopper omenil možnost, da bi si jih izposodili pri Evropski investicijski banki, saj je njena naloga tudi ta, da pomaga manj razvitim deželam v interesu EGS.
Stopper je na koncu dejal, da bo-
do morale pri izvajanju teh načrtov sodelovati organizacije delodajalcev in delavcev ter tudi manjše javne krajevn“ ustanove. Treba je namreč preprečiti, da bi ostalo načrtovanje zgolj birokratski postopek brez povezave s stvarnostjo.
V krožku «Morandi» zanimiv kulturni dogodek
Na pobudo kulturnega krožka »Rodolfo Morandi« bodo danes ob 19. uri v dvorani na Trgu Stare mitnice št. 11 predstavili občinstvu knjigo, ki je izšla pred kratkim pri založniku Boringhieriju pod naslovom: «Psihanaliza v italijanski kul. turi«. Uvodne besede bosta spregovorila Orio Caldiron in avtor Mi-chel David, lektor francoskega jezika in književnosti na padovski univerzi. Sledila bo razprava, ki jo bo vodil profesor tržaške univerze Giuseppe Petronio.
Illllf lllllllllllllllHIMUlIlHIIIIIllllHIHIIIHIIIIIlllllllllllllllllllllMlllllllllltllllllllllllllllllllllllHIlIIIIIMIllIllll1
BLIŽA SE PUSTNI CAS
V Miljah bo tudi letos tradicionalna pustna povorka
Priprave v Boljuncu, Padričah in v Skednju - V načrtu tudi številni plesi
Občinski odbor za razvoj turizma v Miljah je tudi letos razpisal nagradni natečaj za skupine in posamezne maske, ki bodo nastopale v pustni povorki v Miljah. Karneval
v Miljah, ki je postal že tradicio-
nalna prireditev in privabi vsako leto veliko število gostov iz Trsta, ter okolice, bo v nedeljo, 5. februarja popoldne. To bo že 14. tovrstna prireditev.
Nagrade v okviru natečaja znašajo skupno 700.000 lir (I. nagrada 150.000, II. nagrada 130.000, III. 110.000 itd.). Razen tega bodo vsakemu članu godb, ki se bodo udeležile povorke, dali 1.500 lir in vsaki skupini z nad 30 člani 30.000 Ur. Prijave sprejemajo na miljskem županstvu do 28. januarja.
Tudi v Boljuncu se vneto pripravljajo na pustne prireditve, ki bodo trajale od pustne sobote do pepelnične srede. Na sporedu so ples za odrasle in za otroke, pustna bera in nato skupna pojedina, brezplačna postrežba gostom z vinom, polento in polenovko; kot zaključek in višek pa sežiganje starega pu-
iMimmimiiiimiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiimiiuiimiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuuiimmiii
VČERAJ NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Sestanek sveta konzorcija za gradnjo zidanega doka
Za predsednika konzorcija so izvolili dr. Fran-zila, za podpredsednika pa inž. Vignuzzija
Na tržaški trgovinski zbornici se je včeraj prvič sestal vodilni svet konzorcija za gradnjo zidanega doka, ki ga sestavljajo inž. Vignuzzi za zavod za industrijsko obnovo IRI, dr. Franzil za tržaško občino,
lahko ob njem pristajale tudi čezoceanske velikanke. Dr. Franzil je napovedal, da bo stopil v stik s tržaškima parlamentarcema Belcijem in Bologno in ju povabil, naj bi se v Rimu zavzela za čimprejšnjo o-
dr. Savona za tržaško pokrajino, dobritev zakonskega osnutka, ki dr. Caidassi za trgovinsko zborni-1 sta ga prav v zvezi z napovedano
co ter dr. Baici za Tržaško hranilnico. Na dnevnem redu je bilo imenovanje, v smislu statuta, predsednika in podpredsednika konzorcija. Za predsednika je bil izvoljen dr. Franzil, za podpredsednika pa inž. Vignuzzi. Zasedanju je prisostvoval kot izvedenec glavni ravnatelj Tržaškega arzenala inž. Stupa-rich, ki je vodilnemu odboru orisal vrsto tehničnih vprašanj v zvezi z uresničitvijo te važne pobude. Vodilni odbor je poudaril potrebo po čimprejšnji zgraditvi zidanega doka, ki bo lahko sprejemal v popravilo ladje do 200.000 ton nosilnosti, in po zgraditvi posebne po-
staje za čiščenje petrolejskih ladij, ki bodo dobavljale surovino
za naftovod Trst — Ingolstadt. Prav tako bo treba v najkrajšem času podaljšati pristajalni pomol ladjedelnice Sv. Marka, tako da bodo
Na sliki glavni tajnik KPI Luigi Longo s svojo soprogo na železniški postaji v Trstu, kamor se je pripeljal predsinočnjim, da bi nadaljeval pot v Jugoslavijo. Na njegovi desni je elan CK ZKS Tine Rem-škar, na levi konzul SFRJ v Trstu Gnčnik. ■'•'lej ,■> funkcionarji KPI
zgraditvijo zidanega doka svoj čas predložila vladi, ter za priznanje finančnega prispevka iz državne blagajne za uresničenje omenjene pobude. Na koncu so se člani vodilnega odbora dogovorili, da ostane začasni sedež konzorcija na trgovinski zbornici v Trstu.
Družinska tragedija priletnih zakoncev
Včeraj ponoči se je v Drev. Ter-za Armata 17 v stanovanju zakoncev Cavalli pripetila prava družinska tragedija. V nedoločeni uri ponoči je 68-letni tiskar Carlo Cavalli izdihnil zaradi srčne kapi. Nesrečnik je kratko malo zaspal za vedno. Njegova 67-letna žena Enri-chetta Qualizza se je nekaj časa potem zbudila in ugotovila, da je mož mrtev. V skrajnem obupu je vstala in hotela klicati pomoč, toda pripetilo se je nepričakovano. Ko je prišla do vrat stanovanja, je po vsej verjetnosti spodrsnila in tako nerodno padla, da si je zlomila levo stegnenico. Qualizzova je obležala na tleh na pol v nezavesti in ječala. Stanovalci so slišali ječanje in poklicali pomoč.
Prihiteli so bolničarji RK in kmalu nato tudi agenti letečega oddelka policije. Reševalci so Qualizzovo našli ležečo na tleh za vhodnimi vrati, na postelji pa je mrtev ležal Cavalli, katerega je zadela srčna kap, kot je ugotovil zdravnik RK.
Z rešilnim avtom so Qualizzovo, ki ni mogla govoriti, odpeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 80 do 90 dni. Priletna ženska ni mogla obrazložiti kako se je vse pripetilo, vendar je razumljivo, da je hotela pomagati svojemu, žal že mrtvemu možu in se sama ponesrečila.
SFDT Trst priredi 29. t.m. smučarski izlet v Črni vrh za udeležence smučarskega tečaja in za vse tiste, ki bi se radi udeležiti prvih zbirnih smučarskih tekem v otganizaclji na. šega smučarskega odseka.
Odhod iz Ul. F, Severo ob 6. uri, t Opčin ob 6.20, Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
sta in spustitev novega pusta v «vesolje». Prireditelji — pustni odbor s svojim predsednikom — zagotavljajo, da bo letošnji spored še bolj pester in zanimiv kot prejšnja leta.
Pustna prireditev, bera po vasi, pustni sprevod in pogreb bodo seveda tudi na Padričah, kjer pusta «balzamirajo» in shranijo. Pravijo, da jih imajo že celo vrsto — pustni muzej.
V	Skednju bodo pusta sežgali. Ne ve se še, kaj pripravljajo, toda nekaj bo. Pustni pogreb v Skednju je že tako ukoreninjen, da niso nujno potrebne druge priprave. Seveda, če se skupine pripravijo, je lepše in bolj privlačno. Če pa teh priprav m, pride do izraza domišljija in samoiniciativa posameznikov.
V	nekaterih drugih vaseh, kot na primer v Mačkovljah itd., je še ohranjena navada, da fantje nabirajo po vasi klobase, vino in jajca; stara pustna obličja, maske, ki so jih imele pustne šeme pa se žal niso ohranila.
Ob zaključku pustne dobe, posebno na pustno soboto in torek, bodo seveda v raznih krajih plesi in zabava. Največje zanimanje vlada za VII. novinarski ples, ki bo v soboto 4. februarja v Kulturnem domu. Igrala bosta skupina «5 fans» in Ambrozetov orkester ter verjetno še en mali orkester, pela pa bo tudi Alenka Pinterič, mlada pevka iz Maribora.
* Minister Pastore je sprejel odposlanstvo iz naše dežele. V njem so bili tudi poslanca Toros in Bre-sciani ter glavni tajnik trgovinske zbornice^ v Vidmu. Med sestankom so proučili vprašanja deželne važnosti v zvezi z uveljavljenjem zakona št. 614 za zaostale dežele.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKI)
Dne 20. januarja 1967 se je v Trstu rodilo U otrok, umrlo je 19 o-seb.
UMRLI SO: 60-letna Isabella Cima-rosti por. Cotterle, 86-letna Anna Ric-ci, 75-letni Giovanni Carpenetti, 84-letna Maria Pečar vd. Hočevar, 84-letna Maria Dolcetti por. Spazzapan, 45-letni, Carlo Miihaio, 66-letni Giuseppe Mazzuchin, 71-letna Serafina Di Vincenzo vd. Grillo, 71-letni Ni-colb Rota, 46-letni Giuseppe Kobau, 84-letna Maria Ulcigrai vd. Farina, 82-letni Giuseppe Grandi, 63-letna Eu. femia Carls Carl, 78-letni Emillo E-va, 86.1etna Giovanna Cok vd. Rončelih 44-letna Elda Cancelliero por. Barbieri, 69-letni Cosmo Vitrani, 86-letna Luigia Rosa-Gastaldo vd. Rosa Uliana, 67-letni Attilio Botteri.
SLOVENSKE FILME
GORENJSKA 0HCET
tn druge predvaja
danes, 21. januarja Slovensld kulturni klub — Ul. Donizet ti 3 — ob 19. uri
v nedeljo, 22. januarja v prosvetnem društvu France Prešeren v Boljuncu ob 17. uri
četrtek, 26. januarja p.d. Igo Gruden v Nabrežini ob 20.30
soboto, 28. januarja p. d. Lo-njer-Katinara v Lonjerju ob 20.30
sredo, 25. januarja Mladinski krožek na Opčinah ob 20.30 sredo, 1. februarja Slomškov dom v Bazovici ob 21. url
Prosimo še preostala prosvetna društva, da sporočijo dan za predvajanje filma pri njih ker bomo po 5. februarju vrteli filme na Goriškem.
Slovenska prosvetno zvez#
j
5 FANS»
s
v KULTURNEM DOM« v nedeljo, 22. januarj# ob 16. uri
Ples priredi SAK Jadran
Visokošolci imajo popust
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
sporoča cenjenemu občinstvu, je recital Branke Verdonikove Cankarjevo «Gospo Judit« prenese" na poznejši datum.
Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dottor Z1^
go» Metrocolor Iz romana
Boris’
Pasternaka. Geraldlne Chaplin,
lec Guinness, Omar Sharlf. Excelsior 16.00 «Penelope la magn”
ca ladra« Metrocolor. Natalle Wo^’ lan Bannen.	.
Fenice 16.00 «L’estate» TechnicoF; Enrico Marta Salerno, Mita cl, Nadia Tiller. Prepovedano n# ' dini pod 18. letom.	.
Eden 15.30 «Pelle dl donna« Prepa’ dano mladini pod 18. letom. ,
Grattacielo 16.00 «Una rosa per ti« Technicolor. Claudla Cardln# ' Nino Manfredi. Prepovedano n# dini pod 14. letom.
Ritz (Ulica San Francesco 10)	,
16.00 «OSS 117 a Tokyo si mUOrt Technicolor. Vohunski film.
Alabarda 16.30 «1 4 tnesorabill« c 'V lorscope. Robert W-est, Adam H'jr' dar.	.1
Fllodrammatico 16.00 »Le belile glie« Annie Girardot, Sandra M11"1
Adolfo Celi.	j
Moderno Danes in jutri ob 16. in 21.15 revija «11 finimondo«. N#s' 1 pajo Lucio Dalla, Luciana Tu tir"' dekleta iz «Carnaby Street« ter a sambel «Gli Idoli«. Cene 1500	|
1000 Ilir.
Cristallo 16.00 »Alvarez Kelly» Te£ nicolor. VVilllam Holden.
Garibaldi 16.00 .Agente 007 dalla sia con amore« Technicolor. Se’ Connery.	.,
Aiirora 16.30 «Misslone speciale L’01 Carlih«.
Capitol 16.30 cCome rubare un mil1 ne di dollari... e vivere (e9c j Technicolor, Audrey Hepburn.
Impero 16.00 «FBI operazione gatt°?
Vittorio Veneto 15.45 18.45 21.30 «rTu' ti insieme appasslonatamente« Te£’’ nicolor. Julie A drews.	„1
Ideale 16.00 «Come svaliglammo
Banca d'I tali a« Technicolor. Fr’"', co Franchl, Ciccio Ingrassia.
Astorla (Ul ZiUruttl. tiluous št 16.00 »I 4 figli di Katye El<let. Technicolor. Dean Martin John ne.
Astra 16.30 «Lady L«.
Abbazia 16.00 «Kiss... klss... banV-; bang» Technicolor. Giuliano Gel" ma.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
D’Ambrosi, Ul. Zanetti 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontahe 39; Ravasinl, Trg Libertš 6; Testa d oro, Ul. Maz. zini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al-la Salute, Ul. Giulia 1; Benussl, Ul. cavana 11; Picciola. Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
SLU2BA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. »0-235.
Mali oglasi
NATAKARICE natakarje (banconlerl-banconiere) ln pomočnice za bar — sprejmemo takoj. Telelonirati na št 93319.
PKNSIONK
VITTORIA
TRSI
UL. XXX OTTOBRE li TEL. 23-986
UŽIVALI BOSTE
VSAKRŠEN KONFORTl
Erctli
di Giuseppe Novak
TRGOVINA MANUFAKTUR IN RAZNEGA BLAGA
—	TKANINE
—	PLETENINE
—	NOGAVICE IN RAZNO PERILO
TRST,
Ul. Delič Torri 3 — Vogal Ul Imbriani Tel. 61022
URRF1IME Ln^ZLRTORMl
—1SB3MOK
TRST vl®,e ** Settembre 10 tel. »6016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Amnestija rešila mater pred obsodbo zaradi stalnega pretepanja male hčerke
Prizivno sodišče znižalo kazen moškemu, ki je ukradel vespo
j:	je rešila 34-letno Ade-1 ubogljiva
berebizza por. Coslovich iz be-1 je prisos Lunsljega taborišča
60	'•aDonsca na Padričah št.
ozen°, da je grdo ravnala s
c*.«:	* na. jc giuu lavnaia a
Fiorll ^ osem staro hčerko brJf ,ter i° za prazen nič stalno a' Ženska ima za seboj že rari! ,P°dobnih kaznivih dejanj, za-dai cesar
so predstavniki državne
te^958e Za- ma*'ere *n otroke že le-
rpiu j .Poskrbeli, da so malo Fio-Ma,0o oah v oskrbo zavodu «Casa di la	v Istrski ulici 71. Fiorel-
avo,?	tsm dobro počutila, toda v
l«lnStu je prišla domov •0*0 v npcniKvclr«	z,
.... ______ ________ v ba-
stesn a ^eSunsko taborišče. Od ti-Dri^i aneva dalje pa se je ponovno r,® °. Pretepanje in oštevanje. desetega sentem
de mlete®? septembra 1963 so sose-škP£ epe|jale malo Fiorello k otro-Kemu zdravniku
.	, ------ v taborišču, ker
vi ul. vea bunk in prask po gla-SDremi' , esu- Zdravnik je otroka v	na karabinjersko
šal?an';i,co- kJer so Fiorello" n"a\ Dekleti
postajo 7 ^ sli-
kati etce je povedalo, da j„ je p0 ‘.mal° Prej močno pretepla, ker, Po„ lenem, mnenju, ni prav pomila mati -. ^j nat° se je Gerebizzova, ,tn štirih otrok, odpeljala
v me-
binS#°. stl kasneje zaslišali kara-n,_J,rH m izgovarjala se je, da
otroka izgovarjala se je, aa je red J . Pretepla, da bi ga naučila dnin,-n u,iogljivosti. Bodi tako ali. reiia Ce’ dejstvo je, da se je Fio-kjer morala zateči v bolnišnico, cn„,„so, ji dali prvo pomoč s pro-g^°,okrevanja v 8 dneh.
se je nato vrnil domov, to-
in se je lagala. Razpravi prisostvovala tudi Fiorella, danes že 12 let stara. Prišla je iz Sappade, kamor so jo na zimske počitnice poslali naravnost iz zavoda. Povedala je, da jo je mati pretepala, ker se je pogostoma prepirala z očetom in nato znašala svojo jezo nad njo. Omenila je še, da se ji sedaj zelo dobro godi in da se bolje počuti daleč od doma.
Javni tožilec je nato zahteval, naj sodišče spremeni prvotno obtožbo v zlorabo vzgojnih sredstev in naj aplicira amnestijo. Sodišče je upoštevalo tožilčeve zahteve, spremenilo obtožbo in oprostilo Gerebizzovo zaradi amnestije.
Sedeminštiridesetletni tiskar Giuseppe Sartor iz Ul. Tigor 6 je 2. julija lani izpred stanovanja 39-let-nega Maria Brocconija v Ul. Com-merciale 42 ukradel vespo TS 24175. Sartor se je nato odpeljal, toda i-mel je smolo, ker je na poti srečal dva mestna stražnika na motorjih, ki sta opazila, da vespist ni preveč vešč šofiranja vespe. Stražnika sta se hotela prepričati, ali ni morda moški pijan. Sledila sta mu in ga ustavila na Trgu Roiano. Izkazalo
se je, da je vespa ukradena ter da je Sartor vozil brez vozniškega dovoljenja. Stražnika sta Sartora povabila na poveljstvo in ta je pristal, kmalu nato pa je obrnil vespo in se pognal v beg. Toda Sartora je preganjala smola. Na nekem 0-vinku je zgubil oblast nad vespo in se prevrnil. Čeprav ranjen, je hitro vstal, zapustil vespo in stekel.
Ni mu koristilo. Stražnika sta ga prijela in odpeljala v bolnišnico.
tjer so mu dali prvo pomoč, nato
pa na poveljstvo na zaslišanje. Sartor je moral priznati, zanikal pa je, da bi bila vespa zaklenjena.
Vse se je končalo pred sodniki kazenskega sodišča, ki so ga 9. avgusta lani spoznali za krivega in ga obsodili zaradi tatvine na 2 leti zapora, plačilo 60.000 lir globe in sodnih stroškov.
Proti omenjeni razsodbi je Sartor vložil priziv, izgovarjajoč se, da vespa ni bila zaklenjena, kot je trdil lastnik. Prizivno sodišče (preds. Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Pa-rigi) je včeraj delno upoštevalo ob-toženčeve izgovore in mu znižalo kazen na 8 mesecev zapora in plačilo 40.000 lir globe.
DISKUSIJA V DEŽELNI KOMISIJI ZA JAVNA DELA
Za izgradnjo avto ceste Villesse - Gorica je potrebnih še 1,2 milijarde lir
Država mora s posebnim zakonom zagotovili povračilo lega zneska, ki bi ga dežela izplačala v obliki naprejščine
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
23 milijonov deželne podpore za pomot tivilnim pohabljencem
S temeljitim popravilom bodo odpravili nevarnost zemeljskih usadov na cesti za Dolenje
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinmiiiimiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiilillllliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiil
SEJA PUVE DEŽELNE KOMISIJE
da
l5ratPr)e*;ePanje ni prenehalo. Več-- - sta se Gerebizzova in njen mož
sPrta in ‘S. so
otroci, še posebno Fiorel-
šev"urrali *rPet' zaradi jeze starini, .Pretepanje se je ponavljalo ,a ;paan m 16. novembra istega le-klesJtii 'ere!?*zzova tako močno na
la jJr^ejšem zaslišanju je Fiorel-vod ]?■ a’ da hoče ponovno v za-S si-n' r so ? ni° vsi lepo ravnali. rj]a a s^rani Pa se je mati izgovo-srpžii a le otrok padel in se pone-^ na poti v šolo.
jeVj Ppa'aKi preiskave karabinjer-javiij .zov"ce so Gerebizzovo pri-
sodišču pod obtožbo slabega
k?,V”an)a z otroki in pretepanja. __ Pred o'!6., Gerebizzova včeraj znašla
(predS°dniki
kazenskega sodišča “del, tožilec Brenči, zapis-
Lidia Sferco). Pripeljafi so
soj_?.raVnost iz zannra kipr mora
sedot7‘*,nost iz zapora, kjer mora
Rlaim zaradi J--r‘--------’- ”
»‘avnem je
drugih prekrškov. V svoiB-‘“ .Je Gerebizzova potrdila je hnBiireišnje izjave in trdila, da erko pretepala, ker je bila ne-
Ugodno mnenje o osnutku ustanove za razvoj kmetijstva
Pod predsedstvom svetovalca Co-ciannlja se je včeraj zjutraj sestala prva stalna komisija za zadeve pred sodstva, finance in proračun, ki je soglasno izrekla ugodno mnenje o zakonskem osnutku za razvoj živinoreje in za ovrednotenje industrije mesnih in mlečnih izdelkov v deželi. Glede zakonskega osnutka o ustanovi za razvoj kmetijstva v deželi se je komisija ugodno izrekla v večini, pri čemer so se vzdržali njeni liberalni in misovski člani.
Zatem je začela komisija razprav.
1 jati o zakonškem predlogu komu nističnih svetovalcev Seme, Cala brie, šiškoviča, Bergomasa in Mo schionija ter svetovalca PSU Bet tolija, ki se tiče obnovitve prvot ne pravne ureditve Delavskih zadrug.
Prvi je spregovoril poročevalec Dulci, ki je dejal, da vsebuje predlog neke točke, ki niso docela zakonite. Predlog predvideva, da zgubijo občina, pokrajina in Banca Na-zionale del Lavoro svojstvo članov
Kirn nn

P*ettvaia danes, 21. t. m.
ob 18. uri
<:ThnO’jt 1
barvni avanturistični film:
l/uomo
di Hong Kong
zadrug, kar se lahko doseže le v nekih primerih, ki jih predvideva civilni zakon. Poleg tega so te tri ustanove, je dejal poročevalec, za člane jamstvo za solidnost podjetja. Zatem je poročevalec predlagal, naj bi posredoval deželni odbornik za delo, ki je pristojen za zadružništvo, da bi uvedli nekatere spremembe statuta zadrug, da bi bilo njihovo upravljanje bolj demokratično. JCončno je svetovalec Dulci predlagal, da ne bi razpravljali o posameznih členih zakonskega predloga.
Zatem se je pričela splošna razprava, med katero so spregovorili deželni odbornik za delo Dal Mas, ki je zastopal na seji odbor, ter svetovalci Calabria, Coloni, Gefter-VVondrich, Moro in Morpurgo. Komisija je na koncu odložila zasedanje na četrtek, 26. t.m. v pričakovanju, da bo tudi tretja stalna komisija izrekla svoje mnenje o zakonskem predlogu.
iiiiiiiiiiiimiimiiii.HiiniiiiiHiiiiiimmiiiiiiiHiMiiil
Stalna komisija za javna dela, urbanizem, prevoze in turizem pri deželnem svetu je pričela obravna vati zakonski osnutek, ki so ga avgusta lani predložili deželni svetovalci Bergomas, Pellegrini in Jarc, da bi dosegli naprejščino za izgradnjo odcepka avtomobilske ceste Villesse-Gorlca. Poročevalec Rigutto je obsežno poročal o pripravah za izdelavo načrtov, težavah itd. ter ob za ključku dejal, da so načrte, za katere je bil pooblaščen prof. Mater-nini s tržaške univerze, predložili v odobritev generalnemu ravnateljstvu ANAS. Njihova uresničitev bi veljala 3,2 milijarde lir. Poročevalec je nadalje sporočil, da je minister za javna dela Mancini pismeno sporočil deželnemu odborniku za jav-na dela Masuttu pripravljenost izplačati dve milijardi v letu 1968, že predvidenih v proračunu 1967, da bi že v tem letu pričeli z gradbenimi deli, obenem pa je minister pozval deželo, naj s svoje strani prispeva 1,2 milijarde Ur, potrebnih za dokončno Izgradnjo objekta.
Odbornik Masutto je izrazil pripravljenost dežele, izplačati to vso-Ito za izgradnjo ceste, vendar mora oprej vedeti, kdaj jo je država 'ripravljena povrniti. Državna vla-i(!a mora naj poprej odobriti poseben akon.
Dokler se ne premaga ta ovira, sp dežela, pokrajina in občina Gorica pripravljena začeti z deli od Mllless proti Gorici. Ravnateljstvo ANAS tega predloga ni sprejelo, ampak hoče imeti najpoprej zagotovilo, da bo financirana izgradnja cp-lotnega dela avto ceste. Jasno Je, da mpnjkata še jamstvi dežele in države za kritje preostalega zneska (1,2 milijarde lir). V odgovoru na izj|ave podpisnikov interpelacije je odbornik Masutto predlagal, naj se diskusija preloži za mesec dni, da se od ministra Mancinija doseže zagotovilo o državnem izplačilu 1J milijarde lir, vsote, ki jo namerava antlcipirati dežela. Predlog So člani kc-misije soglasno sprejeli.
in uporabil taka sredstva, da bodo morali industrijci čimprej kloniti.
18. t. m. je v rudniku trikrat močno počilo, da se je zazibala vsa vas. Ne ve se, ali gre za geološki pojav, ali pa so se sesedle zemeljske plasti, ker je zemlja pod vasjo in v rudniku sploh vsa prepletena z rovi.
T. C.
Snežne razmere
vlečnice.
Včeraj je v vseh krajih nad 500 metrov snežilo
Protest PSU zaradi goriške proste cone
Pomožni deželni tajnik PSU odv. Cesare Devetag je protestiral pri deželnemu tajniku Krščanske demokracije Tonuttiju zaradi stališča, ki ga je zavzel senator Tessitori proti podaljšanju goriške proste cone. Obenem je zahteval zagotovilo, da bo KD v bodoče podprla ta zakon v duhu deželnega sporazuma za levi center.
Snežne razmere na Goriških smu. čiščih: Lokve 20 cm leden, minus 1; Cmi vrh 40 cm, južen plus 7;
Log pod Mangartom 75 cm, okrog ničle, južen; vsepovsod delujejo ...........................iiiiiiii.n.Hlinili............................
OBJAVLJEN DKUGI SEZNAM DAVKOPLAČEVALCEV V GORICI
Na običajni tedenski seji je pokrajinski odbor, ki mu Je predsedoval dr. Chientaroli, sprejel na znanje sporočilo deželne uprave, da je nakazala 23 milijonov za pobude pokrajinske uprave za Goriško. S temi sredstvi in s pomočjo raznih ustanov in zavodov bodo nudili pomoč umskim in telesnim pohabljencem naše pokrajine.
Odborniki so nato proučili problem zemeljskih usadov na cesti med Bračanom in Jenkovom, kjer se zaradi svojega posebnega sesta va podaja kos hriba nad pokrajinsko cesto ter stalno ogroža promet na njej in ga večkrat tudi popolnoma prekine. Sprejeli so sklep, da bodo ponovno pregledali in proučili ves teren in na osnovi takega ore-gleda podvzeli potrebne ukrepe za temeljito popravilo To morajo u-
(MOŽ IZ HONG KONGA)
^rajo;
JEAN PAUL BELMONDO, URŠULA ANDRESS in drugi
Izlet p. d. «Danica» v Trst
na Prešernovo proslavo
Rabelj
Kino «iki$» f bon k h
Podvaja danes, 21. t. m. ob 19.30 Technicolor cinemascope — ra,natični film:
IL VOLO DELLA FENICE
Igrajo;
(LET FENIKSA)
JAMES STEWART, RICHARD ATTENDOROUGH, HAR-DY KRUGER, PETER FINCH, ERNEST BORGNINE
Prosvetno društvo «Damca» z Vrha priredi v nedeljo, 29. januarja avtobusni izlet v Trst na Prešernovo proslavo. Na Vrhu vpisujejo Teodor Devetak, Dominik Gril in Marčelo Devetak, v Sovodnjah Kuzminov!, v Gabrjah Vid Primožič, v Dolu in na Poljanah domače prosvetno društvo, v Gorici pa vpisuje urad SPZ, Ascolijeva ulica 1. Vožnja in vstopnina 900 lir.
Tekmovanje v briškoli v krožku krvodajalcev
Goriško združenje krvodajalcev je imelo pred kratkim na svojem sedežu na Komu v Gorici tekmovanje v briškoli, ki se ga je udeležilo kar 16 parov.
V ostri borbi za Jestvinske nagrade je zmagala dvojica Contin-Ma-cuz. Dobro so se izkazali tudi naslednji pari: Onesti-Oiampa, Ma-strolanni-Grauner in Casonato-Sos-sol.
Na željo udeležencev bodo v kratkem organizirali še eno tako tekmovanje. Ob tej priliki vabi vodstvo združenja vse člane, naj obiskujejo svoj krožek, ki je odprt ob sredah, petkih in nedeljah.
Vabimo vas na brezplačno poliUSflJO
izdelkov
Ljubljanskih mlekarn in Prehrane iz Ljubljane
Pokusili boste:
več vrst mlečnih krem sladoledov
smetano
ledeno kavo
-kavo special
sicer:
vsak dan od 9. do 19. ure,
24-	1-1967: P-MARKET ■ Nova Gorica, Leninova ulica
25-	1-1967: P-MARKET ■ Sežana, Bazoviška ulica
26-	1-1967: P-MARKET ■ Koper, Cesta JLA
2e lani je zapadla pogodba rudarsko stroko, za katero bi bil' že skrajni čas, da se obnovi. Zaradi tega so tudi rudarji v našem rudniku prekinili «premirje» in začeli borbo, da uresničijo svoje pravice. Seveda bo borba precej razčlenjena in sindikat še ni napovedal vseh njenih oblik. Vsekakor bo sindikat dobro proučil vso stvar
Seznam plačevalcev družinskega davka nad 3 milijoni obdavčljive osnove
z
Iz njega so izkljueeni tisti, ki so bili objavljeni v prvem seznamu, objavljenem lanskega avgusta
Te dni je občinska uprava v Gorici objavila drugi dodatni seznam plačevalcev družinskega davka. Prvega, v katerem so bili najmočnejši goriški davkoplačevalci, je objavila v mesecu avgustu. V današnjem seznamu objavljamo imena tistih davkoplačevalcev, katerih davčna osnova presega 3 milijone lir. Poleg imena je najprej navedena ugotovljena davčna osnova, v oklepaju pa višina družinskega davka, ki ga mora ohčan plačati.
Fasquale Arcuri, zdravnik, 3 mil.
050.000	(156.450); Bancheri Salvatore, zdravnik, 10.600.000 (1.508.424); Silvano Baresi, odvetnik, 4 350.000 (242.088); Egone De Bartolomei, lekarnar, 4.400.000 ( 243.600); Franco Basaglia, zdravnik, 4.400.000 (239.190 Basaglia, zdravnik, 4 mil. 400.000 (239.190); Vladimiro Bassa, uradnik,
3.800.000	C19515161; Gualtierč Bfertiaf-
delli, uradnik, 3.850.000	( 221.292);
Ferriuccio Berttardis, uradnik, 5 mil.
500.000	(470.622); Ferruccio Bertgna, uradnik, 3.550.000 (161.964); Enrico Bissaldi, trgovec, 7 mil. 800.000 (1.090.566); Angela Borghesalco, u-radnik, 3.200.000 (150.792); France-sco Bozzani, upokojenec, 7.300.000

V PIJANOSTI V KRMINU
Grozil je z nožem svoji ljubici in njenemu bratu
Sprl se je tudi s karabinjerji in jih ozmerjal
REMP“NA
export • import, Ljubljana
Včeraj dopoldne so pred goriškim okrožnim sodiščem med drugimi procesi obravnavali tudi zadevo 33. letnega Oresta Gorza, po rodu lz Palmanove, ki pa se je pred petimi leti preselil v Krmin stanuje Ul. Udine 145, skupaj s svojo ljubico Vilmo Scoda in njenim bratom Giovannijem.
Dne 17. junija 1965 okrog 21. ure je prišel Gorza vinjen domov in v kuhinji se je začel prepirati z Vilmo Scoda ter jo je tudi udaril. Za. radi hrušča je brat Giovanni, ki je šel že spat, vstal iz postelje ln prišel mirit razburjenega Gorzo. Ta pa se je začel prepirati tudi z njim, zagrabil kuhinjski nož in mu njim grozil. Brat in sestra sta poklicala najbližje karabinjerje ln ko je razburjeni Gorza stopil na stopnice ter hotel na prosto, so ga
ti ustavili. On pa Jih Je nahrulil, da nimajo tam kaj iskati ter jim zagrozil, da jih bo že dal na mesto, če se ne odstranijo. Orožnika sta ga vkljub vsem grožnjam le spravila na karabinjersko postajo, kjer so napravili zapisnik in ga prijavili sodišču.
Pred sodniki se Je obtoženec izgovarjal, da ni delal nikomur nasilja, niti ni grozil karabinjerjem ali komu drugemu. Priznal pa Je, da je bil vinjen in da je malo dvig. nil glas. Priče so seveda potrdile obtožbo ln tako ga Je sodišče obsodilo na 5 mesecev in 10 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Vendar pa je kazen odpuščena zaradi amnestije. Zaradi grožnje nožem je bil tudi deležen amnestije in nož so mu vrnili.
Branil ga Je uradno odv. Cossa
(955.590); Livio Brelli, zdravnik, 5 mil. 600.000 ( 532.368); Bruno Bres-sani, uradnik, 3.250.000	(154.494);
Pacifico Caputi, drž. pravdnik, 3 mil. 600.000 (172.056); Giorgio Carel-la, zdravnik, 3.050.000 (199.578); Bruno Carone, industrijec, 3.200.000 (213.684); Nicolangelo Carrara, zdravnik, 4.000.000 (169.434); Renato Cazzola, zdravnik, 9.200 000 (1.148.382); Bruno Chientaroli, voditelj mestnih podjetij, 5.300.000 (438.030); Antonino Chiozza, uradnik, 3.900.000 (208.464); Alberto Co-glat, kmetovalec, 4.700.000 ( 362.760); Marino Colombo, oficir, 3.000.000 (128.838); Igino Comar, industrijec, 6.000.000 (334.242); Nicoletta Coroni-ni, 5.200.000 (353.442); Alfonso Cos-si, trgovec, 4.800.000 (379.740); Bruno Crovettl, inženir, 4 mil. 950.000 (262.482); Antonio Del Colle, lastnik podjetja Edigor, 6.200,000 ( 740.730); Giuseppe Del Franco, zdravnik,
3.050.000	(131.292); Gnorino Del Pie-
ro, zdravnik, 3.200.000	(161.112);
Renzo Deperis, uradnik, 3.050.000 (135.996); Pasquale De Simone, u-radnik, 3.250.000 (168.234); Filippo Destro, zdravnik, 6.900.000 ( 516.684); Corrado Dinelli, uradnik, 3.050.000 (127.866) Steno Donati, 6 mil. 400.000 (784.362); Umberto Donati, optik,
3.900.000	( 210.900); Angelo D’Urso, zdravnik, 3.000.000 (182.964); Luigi Fabbro, uradnik, 4.150.000 ( 229.650); Renato Fomasari, inženir, 3.050.000 (199.578); Guido Fomasir, inženir,
3.300.000	(153.420); Giuseppe Fran-dolic, zdravnik, 3.750.000 ( 249.306); Giuliano Franzotti, inženir, 4 mil.
150.000	(308.286); Silvio Giribaldi
3.350.000	(146.388); Antonio Gobbo, zdravnik, 3.750.000 ( 200.310); Bruno Gregorig, zdravstveni delavec, 3 mil.
150.000	(134.436); Luigi Grion, uradnik, 3.000.000	(148.404); Giuseppe
Grusovin, notar, 3.250.000 (152.520); Lidia Hornik, zasebnica, 5.200.000 (131.502); Francesco Imbimbo, u-radnik, 5.000.000 ( 308.556); Giuseppe Jucchl, uradnik, 3.300.000 (152.610); lilo Leoni, uradnik, 4 mil. 750.000 (273.234); Adriano Lipizer, zdravnik,
4.350.000	( 203.520); Egone Lodatti, direktor SIP, 4.400.000 ( 240.528); Luigi Guerrini Luzzatto, odvetnik,
3.500.000	(221.292); Mario Macuz, in. ženir, 3.300.000 (147.084); Ervino Ma-gnacco, uradnik, 3.500.000 (156.204); Lino Marchi, uradnik, 4.150.000 (208.956); Luigia Marega 3.200.000 (166.062); Bruno Marini, industrijec,
5.500.000	(487.176); Michele Martina, voditelj, 5.400.000 ( 447.372); Italo Massi, uradnik, 3.050.000 (135.708); Massimiliano Matani, profesor, 3
I
kreniti še pred spomladanskim ■ jem, da bi ne prišlo do novih usadov.	||
Odbornik Pecorarl je nato poro- ■ čal o popravilu pokrajinskega poslopja v Borgati na goriškem gradu, kjer ima sedež gostinski obrat Lanterna d’oro, ki jo nameravajo ponovno odpreti. Obenem bodo v obratu uredili tudi centralno ogie-vanje.
Sejo so zaključili s sprejetlem številnih ukrepov upravnega značaja.
■
podrl
spre.
Tovornjak jo je v Zdravščini
Včeraj popoldne ob 16.30 so jeli za 10 dni na zdravljenje v go-l riško civilno bolnišnico 39-letno Isl-de Visintin por. Vecchi iz Martin-1 ščine, ki so ji ugotovili poškodbe na obeh nogah in otekline po te- j lesu.
Žena je povedala, da Jo Je dne 17. t. m. popoldne nekaj pred 17. |! uro v Zdravščini podrl tovornjak | podjetja INTES. Šofer tovornika ji je takoj pomagal; takrat so me- ■ nili, da ni hudega in se je šele včeraj zaradi bolečin odločila za; odhod v goriško bolnišnico.
lllllllllllillllllllIllllllllllllllllllllllllllllllliriinilill,ilillillllllllllllllMll|llll,,,,*|lllllllllllllll"llll*"*llll,lll*lll'llllillll,,lll'l*,lMmll,ll,",,,,l|,,,,,,mlllllll,,,*llllllll*
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Brez palice za slepce je prečkal cesto in avtomobilist ga je na križišču podrl
Avtomobilist iz Gorice je do smrti povozil 21-letno dekle v Starancanu
Goriško okrožno sodišče Je včeraj dopoldne v prizivni razpravi obravnavalo zadevo 52-letnega Bruna Colomba lz Devina Ul. Stazione 13/c, ki Je bil obtožen, da je s svojim avtomobilom povozil ln hudo poškodoval 60-letnega Antonia Mi-chelata iz Tržiča.
Dne 25, marca 1964 se Je peljal Colotobo, ki Je avtoprevoznik, s svojim avtom Alfa Romeo s precejšnjo brzino po Ul. Attigo Bolto v Tržiču, v smeri proti Trstu. Na križišču blizu bencinske črpalke, mu je prečkal cesto Michelato in avtomobilist mu je, dal znak s klaksonom. Pešec Je bil toliko nepreviden, da je po tem znaku začel teči čez cesto 'n prišel pod avto že blizu nasprotnega pločnika. Pri tem je dobil hude poškodbe po raznih delih telesa, za katere se je moral zdraviti kar leto dni in še so mu ostale trajne poškodbe na nogq,h. Pri preiskavi so tudi ugotovili, da je Michelato vpisan v društvo slepih in pri prečka-
nju ceste ni imel belo pobarvane palice, ki je v takih primerih predpisana. To Je bila tudi olajševalna okolnost za avtomobilista, čeprav je vozli prehitro
Okrajni sodnik v Tržiču ga Je dne 23. septembra 1965 obsodil na 200 tisoč lir globe ln na Izplačilo odškodnine poškodovanemu Mlche-latu. Včeraj Je sodišče potrdilo prvostopno obsodbo ter mu odvzelo vozno dovoljenje za 6 mesecev. Plačal bo tudi dodatne sodne stroške. Obtoženca je branil odv. Cossa Iz Gorice, civilno stranko pa je zastopal Boni lz Tržiča.
Pri drugi razpravi Je bila prav-tako na vrsti prometna nesreča, pri kateri je izgubila pri Starancanu življenje 22-lebna Rosanna Ca-sonato doma iz Škocjana ob Soči Obtoženec Je bil 41-letnl Leonardo Prandi de Ulmhort lz Gorice, uradnik pri družbi Alitalia v Ronkah.
Dne 17. septembra 1965 se Je oe iljal Prandi s svojim avtom Ford
Corsair ob 21.45 url iz Plerisa proti Starancanu. V Isto smer Je šla peš tudi že omenjena Rosanna Caso-nato, ki jo Je Prandi podrl s svojim vozilom ter ji prizadejal tako hude poškodbe, da Je kmalu po prevozu v tržlško bolnišnico podlegla poškodbam. Obtoženec je takoj po sunku ustavil svoj avto, ki pa Je zaradi precejšnje brzlne šel še kakln 70 metrov dalje, se vmll ter priskočil na pomoč ponesrečen-ki In Jo odpeljal v bolnišnico. Policija je ugotovila, da Je Prandi vozil prenaglo skozi naselje, čeprav se Je tam križal z drugim vozilom, skuterjem in s pešci.
Državni tožilec Je predlagal kazen leto dni zapora In odvzem voznega dovoljenja za leto dni. Po zagovoru branilcev odv. Luzzat-ta ln Cosse pa je sodišča znižalo predlagano kazen na 6 mesecev zapora. In plačilo sodnih stroškov. Kazen pa mu Je zaradi amnestije odpuščena in pravtako tudi globa.
mil. 750.000 ( 214.4*8); Carlo Mauro, letalski kapetan, 4.600.000 ( 239.004); Donato Mele, uradnik, 3.300.000 (156.402); Paolo Miani, zdravnik,
6.600.000	(726.456); Alfredo Milano, zdravnik, 4.000.000 (198.720); Vitto-rio Monolo, direktor tekstilne tovar ne, 6.500,000 ( 605.682); Giusto Monte-na, bančni direktor, 4 mil. 600.000 (234.972); Paolo Montena, 3.500.000 (88.200); Benito Moruzzi, trgovec, 3.000.000 (195.102); Giuseppe Musi
3.050.000	(141.654); Luciano Nimis,
polkovnik, 3.800.000 (187.188); Giorgio Orsini, voditelj, 4 mil. 150.000 (171.840); Ottavio Palin, generalni tajnik občine, 4.750.000	(270.474)
Pietro Pellarini, direktor banke
3.050.000	(136.686); Adolfo Perco, in ženir, 7.900.000 ( 997.074); Renato Pe relli, uradnik, 3.400.000 (159.324); Al-vise Peresson, primarij, 5.550.000 (403.296); Marco Periz-Perich, 4 mil.
700.000	( 368.046); Corradino Piazzesi, inženir,; 4.250.000 (223.266); Guido Piccinini, voditelj. 3.200.000 (142.188); Giovanni Piemont!, profesor, 3 mil. (153.990); Gastone Pivotti, zdravnik,
9.200.000	(1.227.180); Luigi Polani, upokojenec, 3.250.000 (127.824); Luigi Poterzio, direktor trgovinske zbornice, 3.800.000 ( 205.374); Renato Principe, zdravnik, 4 mil. (206.778); Senio Princivalle, prefekt, 4.100.000 (205.884); Felice Rapuzzi 4.100.000 ("33.600); Carlo Ribi, Inženir, 4 mil.
600.000	(165.252); Quirino Rigonat, direktor mestnih podjetij, 3.950.000 (196.182); Pietro Rinaldi, uradnik, 3.000.000 (141.924); Giordano Rizzat-to, industrijec, 3.000.000 (144.264); P.jcco Rocco, zdravnik, 9.900.000 (1.281.588); Evelino Rodenigo, odvet. nik, 5.400.000 ( 428.094); Livio Sgu-bln, geometer, 6.600.000 ( 827.454); Silvio Silvestri, pomorski kapitan,
3.200.000	(143.586); Ennio Sorrenti-
no, zdravnik, 3.350.000	(188.172);
Carlo Storto, sodnik, 3 mil. 450.000 (164.136); Luigi Sussi, inženir, 3 mil.
750.000	(197.532); Mario Tiberio, u-radnik, 3.600.000 (168.234); Adolfo Ugomarl, zdravnik, 3 mil. 900.000 (188.292); Luigi Valent, uradnik,
5.550.000	(191. 160); Giusto Venezian
8.300.000	( 67.524); Leopoldo Vianel-lo 4.000.000 ( 237.540); Luciano Viagri, trgovec, 4.000.000 ( 278.922); Au. gusto Vierthaler, šolski ravnatelj,
3.550.000	(169.362); Mario Vinci, u-radnik 3.750.000 ( 216.546); Ferruccio Vittor, prokurator, 3.000.000 (195.102); (jgo Vittor, trgovski prokurator, 3.000.000 (195.102); Vittorio Vriz, industrijec, 6.700.000 ( 764.058); Pie* i Zanei, bančni direktor, 4 mil.
150.000	( 230.478); Clemente Zaroli,
inženir, 3.000.000	(131.532);	Primo
Zorzenon, uradnik, 3 mil. 900.000 (2....034); Rambaldo Zucalli, profesor, 4.000.100 ( 254.046); Sergio Zuc-oolo, uradnik, 3.200.000 (147.894).
Seznam glavnih plačevalcev; družinskega davka v Tržiču
Včeraj so v občinskem davčnem uradu v Tržiču postavili na ogled seznam davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1967, katerega prvi obrok je treba plačati prihodnji mesec.
Na seznamu Je skoraj 7000 davkoplačevalcev, ki bodo morali plačati nad 70 milijonov družinskega davka, z raznimi dodatki pa kar 94 milijonov. Sedanji seznam se precej razlikuje od prvega, ki je bil objavljen pred časom ln na katerem so bili na prvih mestih zdravniki, ki so dosegli skoro po 10 milijonov dohodnine pri trije. V sedanjem seznamu so na prvih mestih industrijci in trgovci. Davčni seznam je na vpogled prizadetim do vključno v torek 24. t m. in sicer vsak dan, tudi v nedeljo od 9. do 11.30.
Na prvem mestu Je na njem ] glavni ravnatelj CRDA inž. Nereo Veriddi, ki ima 4,3 milijona lir ob. davčljivega dohodka ter bo plačal j 417 tisoč lir davka. Sledi bivši lastnik mestnih avtobusov Tazio Bo-nezzi s 3,5 milijona dohodka in 301 tisoč lir davka; tretji je Inž. Sergio Picco s 3,3 milijona lir dohodka in 275 tisoč lir davka; za njim pride gradbeni podejtnik in župan Nazario Romani, ki bo plačal 205 tisoč Ur davka.
Sledijo še: Inž. Vittorio Battaglia. rini s 3,90 milijona dohodka in 234 tisoč lir davka; trgovec Nicolo De Marchi s 3,15 miUjona dohodka in . 255 tisoč lir davka; dr. Bemardo( Franzin 3,17 milijona in 258 tisoč lir davka; industrijec Nicolo Olivo 3,3 milijona in 249 tisoč Ur; industrialec Sergio Picco s 3,3 miUjona in 275 tisoč Ur davka.
Veseli planšarji jutri v Gorici
«VeseIi planšarji» iz Ljubljane bodo v nedeljo priredili v Gorici dve prireditvi: ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici, ob 20. uri pa v župnijski dvorani v Standrežu. Prireditvi je preskrbela Zve*a slovenske katoliške prosvete.
viiimiiiiiitiiiiiiimiimimiimitiiimiiiiiiiiiniiiiiuiii.
Jugoslovanska skuterista sta padla v Števerjanu
U ort ca
VERDI. 17.15: nCammina, non cor- jj reren, C. Grant in S. Egger. Arne. i riški kinemaskope v barvah.
CORSO. 15.30, 18.30,21.30: «11 buono, : 11 brutto, U eattlvoi), C. East- j wood tn E. VVallach; Italijanski'; barvni kinemaskopski film, mla-1: dini pod 14. letom prepovedan.!
MODERNISSIMO. 17-22.30: «La truf-f fa che piaceva a Scotland Yard»/, Warren Beoty ln Susannah Jork, 1 angleški film v kinemaskopu in; barvah.
VITTORIA. 17—21.30; «DJango spa-j ra per primo«, G. Saxon in F.l Sancho. Italijanski kinemaskope;; v barvah.
CENTRALE. 17.15—21.30:	«Viaggio'
aliucinante«, S. Boyd in R. Welch. j Ameriški kinemaskope v barvah, i
Tržič
AZZ.lIRKO. 17.30—22: «Cento mila;; dollari per Lassiter«, R. Hundarj in F. Tudor; v kinemaskopu in| barvah.
KX< Ef.SlOR. 16-22: «Alvarez K»\-i ly», VVilliam Holden in Richard';: "Idmark, v kinemaskopu in bar-,,! vah.
'•HINCIPE 17-22: «Sc"ri, lel š fa-j vorsvole o contrarlo?« A. Sordi.l A. Ekberg in P. Pitagora, v bar- ti vah ir Vinemaskopu
Ron kr
Včeraj zjutraj okrog 7. ure sta se pripeljala z motociklom preko mejnega prehoda v števerjanu 21-letni Zvezdan Bosato iz Cerovega in 25-letnl Silvan Koršič iz Kojske. ga. Vozil Je Zvezdan, ki je zaradi zamrznjene ceste izgubil kontrolo nad vozilom ter padel ravno pred karabinjersko kasarno. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljaU v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na trebuhu, rano na bradi in na kolenu Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 10 dneh. Ni hotel ostati v bolnišnici in so ga po pomoči odpeljaU v Šempeter. Njegov sopotnik Koršič se ni poškodoval pri padcu. Zapisnik so napravili karabinjerji iz Ste-verjana.
EXCELSIOR. 19—22:	«Danza di j
guerra per Ringo«, S. Granger.l Kinemaskope v barvah RIO. 21.30: «Sole scotta a Cipro«, j D. Bogard. Barvni film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan ln ponoči je od-prsta v Gorici lekarna ALESANI.il Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
LEKARNA V RONKAH’! dan ln ponoči Je
0E2LRNA
Danes ves aan m ponoči je vf Ronkah odprta lekarna dr. Matitl'' v Vermeljanu, Ul. Garibaldi 3 tel. 75046.
DEŽURNA CVETLIČARNA V nedeljo, 22. januarja cvetUčar-,! na Reichmann, Korzo ItaUja 34, i tel. 53-71.
			
		Xtr	1	ji	im Ul
JUTRI V POREČU
Prijateljsko srečanje Partizan-Breg (dekleta)
Jutri bo ženska odbojkarska še-sterka Brega, ki se pripravlja za nastop v B ligi, gostovala v Poreču, kjer bo odigrala prijateljsko tekmo z zelo močno ekipo Partizana. Tekma bo ob 10.30 v telovadnici poreškega Partizana.
JUNIORSKO PRVENSTVO
Odložena tekma Breg - Sokol
V sinočnjem kolu juniorskega od-’ bojkarskega prvenstva so odigrali . le dve tekmi. Tretja, ki bi morala ! biti na stadionu «Prvi maj» med 1 mladima šesterkama Brega in So-| kola je zaradi odsotnosti nabrežin-; skih igralcev in tudi sodnikov od-' padla. Ostali dve tekmi pa sta se * zaključili z naslednjima izidoma: ! CRDA - Bor 2:0 (15:6, 15:1)
■ Enaoli . Libertas 2:0 (16:14, 15:10)
!
V NEDELJO 29. T. M.
Smučarske tekme SPOT v Črnem vrhu
; SMUČARSKI ODSEK SPDT
: • priredi dne 29. I. 1967 v Črnem vr-
li1
hu nad Idrijo smučarsko tekmova-: nje v smuku (progi, cca 1000 m) i za moške, v slalomu (proga cca 250 . • m) za moške, v veleslalomu (proga i cca 500 m) za ženske.
■	j Tekme so preglednega značaja za J člane smučarskega odseka SPDT,
| Ju ležijo se jih pa lahko tudi dru-| gi smučarji ko* priprave na «1. zim-V ske športne igre», ki bodo 12. II. D 1967.
1 Prijave se sprejemajo 25., 26. in
■	J 27. I. od 18. do 19. ure v Slovenil skem klubu. Ul. Geppa 9.
ODBOJKA
JUTRI V TRSTU
KAR DVE PRVENSTVENI TEKMI
Bor-Virtus (fantje)
Bor-Robur (dekleta)
Oba spopada bosta na stadionu «Prvi maj»
V nedeljo bosta obe odbojkarski ekipi Bora nastopili na domačih tleh. Fantje bodo imeli Jutri zjutraj ob 9. uri v gosteh Robur iz Ra-venne. S to ekipo so v prvem kolu prijetno presenetili, ko so jo prav v Ravenni gladko premagali s 3:0.
Ta izid je bil takrat prava senzacija, kajti Robur je prejšnje leto nastopal med elito italijanske odbojke in se je od njega pričakovalo mnogo več. V nadaljevanju prvenstva pa se je izkazalo, da Roburje-va ekipa ni tista, kot smo si jo predstavljali in da ni tak strah in trepet nasprotnikov.
Za jutrišnjo tekmo so borovci favoriti in upajmo, da bodo tudi to prognozo upravičili z nastopom, ki Jim bo prinesel nadaljni dve točki za splošno lestvico.
Težjo nalogo pa imajo dekleta, še vedno se niso opomogla od gripe, druga pa bodo za dalj časa odsotna zaradi poškodb na nogi. Njihov nasprotnik Virtus iz Ravenne v zadnjih časih ne pobira mnogo lovorik in je že po začetnem forcin-gu padel krepko nižje v lestvica. V vrstah Ravenčank se spominjamo odličnih tolkačic Jaffaldano in De Lorenzi, ki sta zadali Boru v prvem delu prvenstva hud poraz. Sedaj pa kaže, da ti igralki nista več tako dobro postreženi in da zaradi tega trpi vsa njihova igra.
borovkam do pozitivnega nastopa.
Obe tekmi nedeljskega sporeda bosta na stadionu «Prvi maj» in sicer:
Fantje: Bor — Robur ob 9. uri. Dekleta: Bor — Virtus ob 10.30.
f. v.
BOB
CERVINIA, 20. — Monti in Sior-paes sta danes osvojila naslov italijanskih prvakov v dvosedežnem bobu. Ker sta tekmovalca vodila v lestvici s precejšnjim naskokom, sta danes zelo previdno vozila. Monti in Siorpaes sta zabeležila skupni čas 5’10”78, drugouvrščena De Zordo in De Martin pa 5’12”96. Slednja sta danes zabeležila z 1’17"46 najboljši čas, vendar nista izboljšala Montijevega predvčerajšnjega rekorda (1T7”03).
INNSBRUCK, 20. — Avstrijska posadka Karl Thaler - Hans Durn-thaler sta zabeležila med današnjim treningom za evropsko prvenstvo v dvosežnem bobu z 1’07”02 najboljši čas dneva. Avstrijcema so sledile posadke Nemčije (Floth-Lange 1’08”96, Zimmer - Utzechnei-der 1’08”98, Woermann - Braun 1’09”12) in Romunije (Pantaru -Neagoe 1’09”17).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinniiiijujinuniniii
V ZADNJEM KOLU IH. KATEGORIJE
Za dekleta je to zelo važna tekma, ki bo odločala katera ekipa se bo morala še v naprej boriti za obstoj, medtem ko bo druga lahko z lažjim srcem odigrala ostala srečanja. Zato priporočamo našemu občinstvu, da se v čim večjem številu udeleži nedeljskega srečanja in da krepko priporno* e, kot se je to ze zgodilo v tekmi s FARI Medena,
'I 1 iniimuiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiliimiiiiiiiimiiiitiiitiiiiiiiitiiuiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiii
T
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borova peterka pred novo zmago?
Tekma bo jutri ob 11. uri v Gradežu
h} im
Siji
i/. , 1
I
\ l
j:
Jutri bi morala Borova peterka po vsej verjetnosti osvojiti dru-1; 1) ge zaporedno zmago na račun šibke ekipe iz Gradeža, ki ni do sedaj 4 « osvojila še nobene točke. Gradežan-i so namreč še sorazmerno mladi « f ine smemo pa pozabiti, da tudi plavi niso veterani — razen Sava 3pa-
t, ■ cala in Gergoleta je splošna starost i moštva 18 let). Borovi nasprotniki . ? pa so tudi nizke postave in to je i nedvomno eden glavnih činiteljev s; negativnih nastopov te ekipe. Vse-, kakor pa je Grado nevaren posebno .Jjf na lastnih tleh, ker igra na odpr-i tem Igrišču in ima tudi posebne ’ vrste košev, ki so do sedaj ukanili * tudi najboljše strelce. Previdnost, C ■ torej-.
K L Toda, bodimo odkriti, borovci mo-,! i* rajo zmagati. Za možen poraz ne ij bi veljalo nobeno opravičilo: ne * koši. ne igrišče in ne sodniki, ki so J (■ bili v teh zadnjih tekmah zares ne \ j preveč naklonjeni plavim. Toda s ; i| tem dejstvom se morajo Borovi ko-j i' šarkarji na žalost sprijazniti. Zrnati ga bo tako tembolj zaslužena in do-«; hrodošla.
Ce bo srečanje zares tako malo 1 naporno, bodo borovci poskusili j S marsikatere nove sheme, ki so se ! i jih do sedaj naučili. Predvsem v ’! Jj obrambi bi lahko ponovno poskusili : zaigrati cono 1-2-2, ki je dala prejš-I * njo nedeljo tudi proti močnim igral-| 3 cem iz Tržiča zadovoljive rezultate. ■ 11 Obenem pa bi bila lahko prilika, da
leto. Nedvomno je to velik handi cap za plave, ki so tako izgubili že tri košarkarje; Kokošar Je namreč odpovedal že pred dvema mesecema.
Vsekakor ima Borov trener na razpolago Boruta Spacala, Kafola, Švaro, Ambrožiča, Rudeža, Fabjana, Čermelja, Babudra in Lakoviča.
Tekma Grado — Bor bo jutri na košarkarskem igrišču v Gradežu ob 11. uri.
43 golov: nov rekordni dosežek
Nedeljsko kolo prvenstva IH. amaterske kategorije nam je ponovno prineslo rekord golov, čeprav v L skupini napadalci niso dosegli prejšnjega viška (20), so jih vseeno dosegli kar 17. Preko najvišje meje pa so šli v M skupini, kjer so spravili, proti prejšnjemu rekordu 21 golov, kar 26 žog v mrežo. Skup-
ni rekord se je tako povečal od 34 na 43. če to število razdelimo s številom tekem (9), tedaj pridemo do povprečja 4,7 golov na srečanje.
Napadalne peterke so bile torej res prodorne, kar je poživilo prvenstvo, pa čeprav je treba tudi omeniti, da v lestvicah ni bilo nobenih bistvenih sprememb.
V L skupini postaja prvenstveni turnir vedno bolj zanimiv. Na vrhu imamo kar štiri enajsterice, ki se gnetejo v razdalji treh točk. Iz te skupine bo izšel zimski prvak. Komu bo pripadel ta naslov?
Roianese še vedno ni okusila poraza in je v nedeljo celo osvojila v tekmi z Aurisino celotni izkupiček. Kriška Vesna se je vrnila le s točko iz igrišča Tecnoferramente. Nedvomno si je Vesna, ki je bila dvakrat v vodstvu, v nedeljo zapravila edinstveno priložnost za dosego o-beh točk, pa čeprav je tudi polovični, izkupiček dobrodošel, posebno ko gre za tekme z nevarnim nasprotnikom kot je Tecnoferramen-ta. Primorje pa je obogatelo za obe točki, pa čeprav z enim samim golom, ki je nosil podpis Fraglaco-ma. Prosečanl so se morali močno potruditi, da so spravili na kolena uporne predstavnike Primorca. Do dati pa Je treba, da je vratar čuk s svojimi sijajnimi posegi rešil Tre-bence hujšega poraza.
Primorje je tako sedaj le za eno točko za leaderjem Vesno, ki pa ima tekmo več.
LESTVICA
7 i bi vseh deset Borovih igralcev (ko-J i likor jih dovoljuje pravilnik za po-: » samezno tekmo) nastopilo, j!, Tudi ta teden je Borova postava >, J izgubila dva standardna igralca, in i' j sicer Gergoleta in Prinčiča, ki sta t J se morala odpovedati tekmam za-• £ radi šolskih obveznosti. Gergoiet 1 , ne bo nastopal 14 dni, medtem ko r | je dal Prinčič forfait kar za celo
SZ BOR
V ponedeljek, 30. t. m. bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju
10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
Dnevni red
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Poročila predsednika, tajnika in blagajnika
3.	Diskusija
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Volitve
6.	Razno
Vesna	9	6	2	1	20:7	14
Primorje	8	6	1	1	16:4	13
Roianese	8	4	4	0	11:6	12
Tecnoferr.	8	4	3	1	12:7	11
Lib. Barcol.	8	3	2	3	7:12	8
Lito. Prosek	8	3	2	3	7:12	8
G. Viani	8	2	3	3	8:7	7
Aurlslna	7	3	0	4	9:11	6
Coop	7	1	2	4	5:14	4
Gretta	8	0	3	5	7:21	3
Primorec	9	0	2	7	7:19	2
V skupini M sta Rosandra Zerial in Virtus še vedno brez poraza. Medtem ko so Brežani izrabili odmor za prijateljsko tekmo s sežanskim Taborom, se Je Union ponovno vrnil praznih rok domov. S tem porazom Je ostala podlonjerska enajsterica še vedno na dnu lestvice.
LESTVICE Rosandra Z. 9 7 2
Virtus S. Anna Campanelle Flamtoio S. Sergio Breg
Muggesana B Don Bosco Union Esperia
28:3 1 18:3 : 20:9 : 13:9 : 19:7 7:7 9:14 12:15 1:11 7:17 4:43 B. R.
■IM
PARIZ, 20. — Bivši državni reprezentant Just Fontain je danes sprejel vlogo tehničnega vodje francoskih nogometnih reprezentanc.
•’ -----
OBIŠČITE V LJUBLJANI
Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju in plesih na ledu,
v dneh od 31. januarja do 5. februarja v športni dvorani Tivoli NE ZAMUDITE EDINSTVENEGA ŠPORTNEGA DOŽIVETJA! Vstopnice za prireditev prodajajo v
TRSTU: UTAT, Galleria
A. Protti 2
VIDMU:
UVAST, Via Mercatovecchio 1/C
INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V Portorožu in Piranu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je v obeh hotelih v Novi Gorici, v Bovcu in v Ajdovščini. Hotel Km v Tolminu je zaprt. Hotel Poldanovec na Lokvah ima 30 prostih postelj. V Idriji je prostor v hotelu Nanos, v Cerknem v gostilni Lovec, na Vojskem je dovolj prostora v planinskem domu Rudar. V črnem vrhu nad Idrijo je dovolj prostora v obeh gostiščih in pri zasebnikih, vendar pa bo gostišče Pagon zasedeno od 20. januarja do 10. februarja.
Prireditve: V Novi Gorici je odprta razstava del slikarja Vena Pilona. V restavraciji Jadran v Portorožu imajo vsak večer ples. Odprta sta nočna bara v Piranu :n Portorožu.
GORENJSKA
V Bohinju je dovolj prostora, v
Od 31. t. m. pa vse do 5. februarja bo v Ljubljani edinstvena športna prireditev: evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju in plesih na ledu. Med nastopajočimi je tudi vzhodna Nemka Gabriele Seyfert, ki spada med favoritinjami za naslov. Seyfertova (na sliki) je 7 let državna prvakinja NDR, na evropskem prvenstvu v Bratislavi in na svetovnem v Davasu (1966. leta) je obakrat zasedla drugo mesto

•SX. jz S J


DOMAČI NOGOMET
Jutri 22. t.m.
ni. KATEGORIJA Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» Viani-Primorec
Ob 14.30 v Boljuncu, .
Union-Breg
Verjetna postava Uniona — Furlan, Morabito, Camassa F., Camas-sa A., čač, Bisulli, Crevatin, Čok, Nadlišek, Roženkranc, Petrič.
Verjetna postava Brega — Baloš, Kozina, Valentič, Zocchi, Maver, Bertesina, Raiča, Švara, Grahonja, Bubnich, Žerjal.
* * *
Ob 14.30 v Nabrežini Primorje-Gretta Verjetna postava Primorja
Scheriani, Bobudri, Delise, Štoka,
Bartole, Pertot, Depase, Milič, Zu-žič, Fragiacomo, Verginella.
NARAŠČAJNIKI Ob 10. uri v Boljuncu Breg-Esperia
Verjetna postava Brega — Žerjal, Kuret, Slavec, Berdon, Bandi, Kocjančič, Krmec, Lovriha, Veljak, Za har, Grgič.
MLADINCI Ob 12. uri v Boljuncu Breg-Aurisina Verjetna postava Brega — Ota, Maar, Hrvatič, Komar, Metlika, 0-para, Samec, Mikuš, Čuk, Petaros, Bandi.
KITZBUHEL, 20. — Italijan Ger-rardo Mussner je bil danes najhitrejši na no stop trainingu za jutrišnji smuk Hahnenkamma. Med današnjim treningom se je Jugoslovan Mirko Klinar resno ponesrečil in so ga morali zaradi pretresa možganov in rane na kolenu spreje. ti na zdravljenje v bolnišnici.
FIORENTINA
Boranga; Diomedi, Vitali; E-sposito, Ferrante, Brizi; Haan-rin, Merlo, Brugnera, De Sistl, Chiarugi (Cosma).
ROMA
Plzzaballa; Sirena, Sensibile; Carpenetti, Losi, S cala; Coiau-sig, Peird, Enzo, Tamborlni, Ba-rison (Pellizzaro).
LAZIO
Cel; Zanebti, Adorni; Dottl, Pa-gni, Anzulni; Bagatti (D’Ama-to), Carosi, Morrone, Dolso, Mari (Bagatti).
JUVENTUS
Anzolin; Gori, Rinero, Salvado-re, Coramini, Cinesinho; Faval-li, Del Sol, De Paoli, Sacco, Žigoni.
BOLOGNA
Vavassori; Ardizzon, Galli; Tur-ra, Janich, Fogli; Perani, Bul-garelli, Pace, Haller, Pascutbl.
LR VICENZA
Luison; Volpato, Flamini; C&m-pana, Piampiani, Poli; Gori, Menti, Maraschi, Governato, Fontana.
LECCO
Meraviglia; Facca, Gravi, Schia-vo, Pasinato (Sacchi), Malatra-si; Canella, Angellllo, Clerid, Azzimonti, Incerti.
MILAN
Barluzzi; Anquillebti, Santin; Trapattoni, Rosato, Schnellin-ger; Lodetti, Rivera, Sormanl (Innocentl), Madde, Amarildo.
TORINO
Vieri; Cereser, Fossati; Puia, Maldini, Bolchi; Meroni, Simoni (Ferrinl), Combin, Moschino, Facchin (Simoni ali Fanello).
NAPOLI
Bandoni; Nardin, Girardo; Ron-zon, Panzanato, Bianchi; Orlando (Canč), Juliano, Altafini, Sivori, Bean.
CAGLIARI Mattrel; Martiradonna, Longo-ni; Cera, Vescovi, Longo; Nenč R i z z o, Boninsegna, Greatti, Riva.
BRESCIA
Brotto; Robotti, Fumagalli; Rizzolini, Mangili, Casati; Salvi, Mazzla, Troja, D'Alessi, Cor-dova.
INTER
Sartl; Burgnlch, Facchetti; Be-Picchi; Jair,
din, Guarneri,
Mazzola, Vinicio (Cappelllni), Suarez, Corso.
MANTOVA
Zofi; Scesa, Corsini (Pavina-to); Volpi, Spanio, Giagnoni; Corelli (Spelta), Catalano, Di Giacomo, Johnsson (Salvemi-ni), Trombifll.
ATALANTA
Cometti; Pesenti. Nodari; Pe-lagalll, Gardoni, Slgnorelli; Da-nova, Milan, Savoldi, Dell’An-gelo, Hitchens.
FOGGIA
Moschioni; Valadč, Corradi; Ta-gliavlnl, Vian, Faleo; Oltrama-ri, Lazzotti, Gambino, Micheli, MaloU.
VENEZIA
Bubacco; Grossi, Mancin; Can-cian, Nanni, Spagni; Bertogna, Beretta, Benitez, Mazzola tl„ Dori.
SPAL
Galli; Ranzanl, Bozzao; Bagno-11, Pasetti, Moretti; DelTOmo-darme, Parola, Muzzio, Capel-lo, Bosdaves.
vseh hotelih in pri zasebnikih. Hotela Bellevue in Pod Voglom sta zaprta. Bohinjsko jezero je zamrznjeno. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih. Zaprta sta hotela Park in Triglav, prav tako pa jo zaprto tudi gostišča Ribno. Snaga je samo 5 cm, vendar pa je Blejsko jezero zamrznjeno in primerno za drsanje. Na Jesenicah je zaseden hotel Korotan. V hotelu Pošta na je dovolj prostora. Dom pod Golico ima prostor v neogrevanih sobah. Nekaj prostora je tudi v smučarskem domu na črnem vrhu, v objektih ob žičnici in pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Kranjski gori ima nekaj prostora samo hotel Erika. Drugi hoteli in Motel so zasedeni. Prav tako so zasedene tudi vse ogrevane sobe pri zasebnikih. V Podkorenu je vse zasedeno. V Gozd Martuljku je še prostor v obeh hotelih, pri zasebnikih in v gostišču Pri Jožici. Erjavčeva koča na Vršiču je zasedena, medtem ko je v Tičarjevem domu, Koči na Gozdu in Mihovem domu še nekaj prostora. V Tržiču, Podljubelju m Ljubelju je sicer še nekaj prostora, vendar priporočajo med šolskimi počitnicami rezervacije. Rezervacije priporočajo tudi za plahlflšRd domove na Zelenici, Kofcah in Pod Storžičem. Planinska koča na Kriški gori je odprta ob sobotah in ob nedeljah. V nedeljo, 22. januarja bo začela z delom smučarska šola na Zelenici. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v hotelu na šmar-jetni gori in v Preddvoru. Na Jezerskem je prostor v domu in pri zasebnikih. Dom na Krvavcu ima od 20. januarja dalje še nekaj prostih postelj. Brunarica v Tihi dolini na Krvavcu, je zasedena. Hotel na Brniku je zaprt, žičnica in vlečnica na Krvavcu obratujeta. V Škofji Loki je prostor v gostišču Krona in pri zasebnikih. V planinskem domu na Lubniku je 17 prostih postelj. Loška koča na Starem vrhu je zaprta, na Javorjah pa je 6 proštih postelj v gostilni Blegoš. V Po-
ljanški dolini je povsod še d& prostora. Dovolj prostora je pri zasebnikih. Planniski dom - j, stroj na Soriški planini ima še « j kaj prostora. Na Starem vrhu* s 50 cm snega, na Soriški planini"
50 do 70 cm.
Prireditve: V loškem muzeju odprta razstava poslikanih zn ari iz Poljanske doline vsak dan od, do 16. ure. V hotelu Pošta na
senicah bodo imeli v soboto in'
J aA'
del jo zvečer plesno zabavo. V ne, ljo 22. januarja bo ob 8. uri n»'
zeru tekmovanje v keglanju zM vo keglaškega kluba Bled-J
venstvo keglaškega četrtek 26. januarja bo zvečer ■. stoplia v hotelu Jelovica folkl®1?: skupina turističnega društva f1-s slovenskimi narodnimi ples]-j Bohinjski Bistrici lx>do v nedrji
mednarodne sankaške tekme novi sankaški progi. Začetek “ obeh dnevih od 8.30.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani bodo do 22. jan]1
ja zasedeni hoteli Lev, Slon, in Bellevue. Hotela Turist in t rija bosta zasedena do 21. jan11* ja. Po 22. januarju so zasedene! di vse zasebne sobe. Samo v K nem centru za gradbene inštruW' je je še nekaj prostora. Proste] v hotelu Medno, pri zasebniKjjL Zbiljah in v Domžalah. V Ka^ ku je prostor pri zasebnikih in? ninskem domu na Starem grad]* Trbovljah je prostor v gos]* Klek. Prostor je tudi na Mi®1! Kumu, Vrheh in Partizanskein hu. Prostor je tudi v hotelu v Zagorju, v Medijskih Toplica]! ž pri zasebnikih v Izlakah, čem*-! j ku in Podkumu. Tudi v Koči na]-savski gori je še nekaj prostfl Na Vrhniki je prostor v hotelu M* » tova in pri zasebnikih. Prosto«.J č v hotelu Pugled v Kočevju in l i zasebnikih. Prostor je tudi pri S T sebnikih v Grosupljem in Ri Na Rakitni je prostor v Mls% c skem domu in pri zasebnikih-v c žičnici obratujeta. Jezero je za®« r njeno. Prostor je tudi v Rakov s Škocjanu, na Rakeku, v CerOT v Domu na Slivnici, in v vseh * jih v okolici Cerknice.
Prireditve: V Logatcu bodo I v nedeljo 22. januarja repuhl mladinsko prvenstvo v smučal1 skokih. V Moderni galeriji v ljani je odprta razstava fran<^ tapiserije.
Atalanta — Foggia Bologna — Vicenza Cagliari — Brescia Fiorentina — Roma Inter — Mantova Lazio — Juventus
Lecco — Milan Torino — Napoli Venezia — Spal Catanzaro — Modena Messina — Varese Rapallo — Como
1
1
1
1	X 1
1X2
2	X
1	X 2 1
1
2	X X 2
V. Pesaro — Macerat. 2
1.
2.
3.
i.
5.
6.
prvi
drugi
1 1 2 X
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1 1 X 2 2 1
1 2 2 X
prvi
drugi
prvi
drugi
X 1 X
1	X 2
2 1
DOLENJSKA
V Novem mestu Je dovolj P1
fi
ra v obeh hotelih. Prostor je s v Dolenjskih, šmarjeških in ških Toplicah. V, hotelu Sre®?j ?
Krškem in v Gradu Mokrice j] > volj prostora. Prostor je tud!
Lisci in Bohorju. Ugodna smuk]-na Gačah, kjer je 70 cm medtem ko ga je na Gorjanc111; centimetrov.
ŠTAJERSKA
V večini turističnih krajih štajerskem je dovolj prostora-štor je tudi v Doberni in 'J Slatini, rezervacije pa prlpo ob sobotah in nedeljah za oba “Vi la v Celju, za hotel Savinja * $ škem, hotel Paka v Velenju ih, > ninski dom v Logarski doiihjJ Mariboru je prostor v vseh hovK Na Mariborskem Pohorju so z*5^ ni Poštarski dom, Pajkov dorh'.; garjev dom in Planinka. Mari],
:
gaijcv uuui m namnKa. ma .\\ ska koča bo zasedena od 22. ja] j 1 ja dalje. Prostor je v SlovenskL \ strici, Gradu Štatenberg, Lovfv , na Pohorju, Lenartu v Slovel {
Goricah in v Ptuju.	a
Prireditve: Na Mariborske^ „ horju bo od 21. do 23. januarj*-i movanje FIS A za ženske. Pri -
skl koči bo 21. januarja prve1 v veleslalomu, V Ve imajo v hotelu Paka barski
■ns;
gram vsak dan, razen ob pon]! s kih. V Celju imajo vsako sCj j ples v samopostrežni restavl^ ,
V Rogaški Slatini imajo
torek, soboto in nedeljo. Na pa vsako soboto in nedeljo.
'	“;::;..;;r.::::ni3ni!niigl"”;“!ll,nii:iii,8,,a”...........•ii;KiiHlii3!a8giSilžlii:žgHiiiS:!niiSS::5iSiii5?::iiSi!niiSS::::::3in?n::;iii::i.iSiii:ii:!iii!:i3r«iiii;iaiSi3!ii::Hž:::iHD^
■4
j,, i
*
ZORKO JELINČIČ
m
9 1
Razvoj slovenskega ribištva ob tržaški obali
i ,1
- I
> ,
i
■*#
imel '<mrežco» za vzglavje, pod njim pa kamen, da je bilo višje Iz tega je pač razumljivo, zakaj je bil tolikšen pritisk kraškega prebivalstva na morje Ribe so bile vsakdanja hrana ir. vir skromnih dohodkov za nakup drugih potrebnih živil. Žene ribičev so takoj po lovu tekale peč v Trst prodajat ribe. Še dandanes imajo v mnogih hišah «kamen za ribe'), okroglo kamnito korito za hrambo rib, največ sardin v olju. Kdor je imel njivo v Bregu je imel tudi kamen za olje, kar je bilo nekdaj najvažnejša zabela Kraševcu, vsaj dokler jim niso oljke «pomrle» oz. pozeble ob znani hudi zimi leta 1385., po kateri si gojitev oljk pri nas ni več v večji meri opomogla.
Eocova žena je pripovedovala, kako je vsak dan pričakala moža v kriškem portiču, naložila ulovljene ribe v rešeto in odhitela v Trst v ribamo. Seveda je hodila le peš, po školjih«, pc stezi ob obali, ker obalne ceste takrat še ni bilo in bi vzela pot v vas na planoti in potem hoja po kraški cesti skozi Prosek-Kontovel več časa kot obmorska steza do Miramara in odtod dalje po cesti do Trsta.
Bocov del Štefan je bil tudi «bakul», vojak tržaškega okeličanskega bataljona, kakor tudi večina raMčev. Zato so jim žene, ko so prihajale po jutranjem lovu v portič po ribe,
večinoma prinašale s seboj tudi njihove •— puške. Tu so se ribiči preoblekli in šli skupaj z njimi v Trst- na vežbanje ali na stražo, kar jim je tudi dajalo majhen donodek. To je bilo seveda še najbolj pogosto ob vojni krizi leta 1866. nasproti Italiji.
Danes je težko oceniti točno številčno stanje ribičev do prve svetovne vojne. A po Bocovem pripovedovanju je bilo še neposredno po prvi svetovni vojni v Križu okrog 60 ribi-čev-gospodarjev, kar je pomenilo skupno z družinskimi člani, največkrat sinovi, okrog sto ribičev. Dejstvo je teh sedem mesecev na leto živela o dribištva, kar je v tej dobi veljalo
Vendar je treba pripomniti, da niso vsi ti ribiči nikdar le še za Kontovel, a še zanj ne ne v tolišni meri. živeli le od ribolova. Ribarili so v poletnih mesecih do vključno septembra, t. j. približno 7 mesecev, ko je lov najbolj donosen, na sardine, sardone, škombre in nazadnje na tune. Ostalih 5 mesecev pa so delali na polju ali pa so se drugače zaposlili, kolikor niso v neki meri lovili tudi pozimi: plošče, rombe, sipe, bradače, kalamare-liganje itd.
Neprimerno manj je bilo seveda ribičev v Nabrežini, nele, ker je vas manjša, predvsem ker je bil razmah kamnolomov pritegnil zelo mnogo ljudi, posebno mlajših. Ribarilo je še deset gospodarjev in seveda njihova družina, t. j. predvsem sinovi, z dvema malajdama. Seveda, kolikor jim ni zadostoval domači, zasilni portič, os uporabljali portič v Brojnici, odkar so ga zgradili za vodovod.
A vse to z uporabo raznih vrst mrež, ki jih prej niso mogli veliko uporabljati, kot so bile poleg že s čupo uporabnih mrež «škadenarijev» in «pašalir», predvsem 56 sež-njev (približno 90 m) dolga ter 7 sežnjev (10 m) visoka «pošta». Deset let kasneje t.j. okrog leta 1890., takoj zatem, ko je začel uporabljati barkovljanski ribič Jurij mrežo «malajdo», dolgo 100 m in visoko 12 m, z luknjo mreže, za sardele po 15 mm, za sardone pa 10 mm, so si jo takoj usvojili tudi
kriški ribiči, seveda z večjimi čolni, od 10 do 12 metrov dolgimi, ker niso lovili s posameznimi malajdami, marveč s po 6 malajdami povezanimi skupaj. Ti večji čolni so jim služili že tudi za lov na tuno. Takoj so prešli Križani nekako v vodstvo našega ribištva, kot že prej s tonaro, saj so začeli uporabljati malajdo že pred vsemi drugimi gornje jadranskimi ribiči, celo pred Gradežani, Koprčani in Izolani. Imeli so jih že na prevalu stoletja okrog 25, poleg kakih 20 betelov in več kot dvanajst čup. Na malajdi je ribarilo povprečno po 5 mož, na jadrnici pa po dva. le pozimi do štirje. Seveda so malajde uporabljali le za poletni lov, na sardele, sardone, na tune že pod jesen. Cez zimo pa so jih peljali v štivan, v sladke vode Timave (od starega mlina, ob Potoku pri stari cerkvi do Lokavca, kjer je voda bolj varna in zavetna, in v sladki vodi ni «črvov» — «bišij», ki razjedajo les čolnov). Tudi druge ribiške vasi, posebno Nabrežina in Kontovel-Pro-sek so jim naglo sledili, in v neki meri še Devin. Sesljanskih ribičev je bilo le malo, in so leta 1906., celo prodali svojo lovno pravico Križanom, samemu švabu-Bocu do leta 1914.
Kljub temu naglemu razvoju, posebno tehničnemu, slovenskega ribištva, je bil ta, posebno pred prevalom stoletja, preden se uporaba malajde še ni povsem razširila, še v zastoju pred onim v Italiji, v našem obližju, na primer v ribiškem mestecu Chioggii (v beneškem narečju, «čoži»). Cožoti so bili poklicni ribiči, ki so živeli izključno le od ribištva, in so bili že v tisti dobi neprimerno bolje opremljeni za ribolov, posebno na širokem morju, z velikimi «tartanami». To so bile neprimerno večje mreže, celo od malajde, in so segale v gornjem Jadranu do dna morja, ter so skoro dobesedno pometle z vsem, kar je bilo živega v vodi. Ribarili pa niso le na širokem morju, temveč so zahajali tudi v tržaške obalne vode, prav v bližino obale, posebno pozimi, ko ni bilo lova na ribe-selivke. Ob obali so polovili vse, kar je bilo živega, pa nele to, pobrali so v svoje mreže nastavljene mreže
naših ribičev z vlovljenim plenom vred, ter jih odm seboj. Zato je med našimi ribiči vrelo proti njim, ozi' njihovim roparskim navadam.
Kakor že omenjeno, jih je zavezništvo Italije z in Nemčijo v tako imenovani «Trozvezi» ščitilo, poleg ire“ tističnega - italijansko - nacionalističnega občinskega svet#. Trstu, zato so se Cožoti čutili v tržaških vodah kot kot nasilni gospodarji. Naši ribiči, opremljeni le z «mrežcami» v čupah ali z večjimi «pašalirami» oz. nariji«, (z izjemo edinih tonar, sposobnih le za obalni so se čutili slabotne, predvsem pa zapostavljene, brez Prj
in zaščite pred tujci. Končno je zadržano potrpljenje
pelo. Kriški ribiči, najbolj prizadeti in najmočnejši, s°
Id
zaklinjali, da si bodo pravico sami vzeli, če jim je obl nočejo dati.
Tako je prišlo do spopada. Bilo je leta 1896. Cožo**, bili opozorjeni in na to pripravljeni. Zato so prišli ribarit s štirimi velikimi čolni, po pet mož posadke v vs»% t.j. skupno z 20 možmi. Kriški ribiči so se drzno za1? proti njim z golimi rokami z enim samim malim čoln1’*-štirimi možmi. Bili so to: Jože Bezin, Jože Guštin-šimo1] Janez Sedmak in Anton Verginela (ta je bil velikan, ^
2,20 m). Toda ko so se oprijemali z rokami robov čožo1*! čolnov, da bi se vkrcali, so jim Cožoti, oboroženi z ve]1”
noži, rezali roke z noži in jim razbijali glave z vesli, 4® vsi štirje potonili.
našimi lj11^.
Uboj je imel ogromen odmev nele med ln prišlo je seveda do sodne obravnave. Toda Cožoti bili nič obsojeni.
i
«Tržaški iredentistični magistrat je vse pokril!« je splošna sodba.
(Nadaljevanje sledi)