Iz delovnih kolektivov naše občine
KTL Ljubljana
V letu 1988 za 11% povečanje flzične-ga ob$ega prolzvodn|e. V 00 KTL name-ravajo v letu 1988 povečati fizični obseg tržne proizvodnje za 11% v primerjavi z lanskim letom. To je sicer za te čase neobičajno visoko zastavljen cilj, vendar se zavedajo, da so v zadnjem obdobju vložili precej sredstev v enostavno in raz-širjeno reprodukcijo in pričakujejo, da bodo vložena sredstva prinesla stabilnej-ši položaj na domačem in tujem trgu in seveda ugodnejSe rezultate. Največji po-rast v fizičnem obsegu tržne proizvodnje predvidevajo predvsem v programu poti-skane embalaže, papirnih strojnih zmog-Ijivosti in zaradi novih predvidenih inve-sticij. Povečali bodo tudi plan izvoza v vi-šini 5,4 mio ameriških dolarjev.
Metalka Ljubljana
Uspeh Metalke v Moskvl in Špani|i.
V podmoskovskem -akademskem me-stu- Puščino, kjer ima sovjetska akade-mija znanosti osredotočene raziskovalne institute za fizikalne, kemijske, matema-tične in biološke vede, so izvajalci pred napredkom najsodobnejše opremljene stavbe instituta za bioorgansko kemijo. Sodelovala je vrsta naših delovnih orga-nizacij Metalka inženiring. Vrednost del se suče okoli 20 milijonov obračunskih dolarjev.
Pred kratkim so podpisali tudi novo petletno pogodbo za sodelovanje med Metalko in Spansko firmo Tecnocar Me-talka je namreč pred petimi leti začela s pomočjo predstavništva Ljubljanske banke v Barceloni izvažaii v Španijo vili-iarje Ijubljanskega izdelovalca Indosa ter mariborskega Primatc. Leta 1985 pa se je temu poslu pridružil že Izvoz industrij-skih baterij Mežice.
Metalka načrtuje hkrati razSiritev sode-lovanja spet s pomočjo Ljubljanske ban-ke v Barceloni, in sicer z novim izvoznim programom blaga Siroke potroSnje.
Kompas Ljubljana
Gost |e na prvem mestu. Delovna or-ganizacija Kompas je znana po svojih organizacijskih in delovnih uspehih. Ven-dar smo tokrat zapisali tudi nekaj drugih besed iz njihovega bogatega programa. Gre za kvaliteto njihovlh storitev. Odnos do gosta in strank je pravzaprav tisti, ki Kompasovce druži in na katerem gradijo poslovanje, podobo Kompasovih storitev in skupno perspektivo Kompasa.
Gostom in kupcem njihovih storitev, so zapisali, morajo na vsakem koraku izka-zovati največjo pozornost in ob vsakem trenutku vzpodbuditi občutek, da je za njih pomemben prav ta trenutek prav on.
PTT Ljubljana
Ena od na|več|ih (ugoslovanskih poit.
Prenova prostorov glavne pošte, v kate-rih dela 114 delavcev, je prav gotovo po-membna pridobitev za Ljubljano. Funkci-onalne preureditve prostorov smo veseli vsi, tako uporabniki kot PTT delavci. Vsak dan jo obišče več kot 10.000 Ijudi, pri okencih pa delavci opravijo dnevno v povprečju okrog 41.500 storitev. Letno pa opravijo preko 12,5 milijona poštnih, telegrafskih. telefonskih storitev in stori-tev plaSMnega prometa. Prenovljena veli-ka dvorana (desno) ima sedaj 20 delovnih mest 15 za opravljanje blagajniških stori-tev in 5 za opravljanje storitev pisemske-ga prometa. Blagajniška delovna mesta so opremljena z blagajni$kimi terminah Energodata. V manjši dvorani (levo) pa je sedaj telegrafsko - telefonski oddelek z 11 telefonskimi govorilnicami, ki so ve-zane na najsodobnejši 12 kabinski tele-fonski posrednik ter štiri delovna mesta za telegrafsko telefonsko poslovanje. Hkrati s prenovo prostorov je potekala tudi obnova električnih, telefonskih in drugih napeljav. Prenova prostorov je do sedaj veljala okrog 125 milijonov di-narjev.
Jugotekstil Impeks
Izvoz bo lelos postal nu|nost. V DO
Jugotekstil Impeks so se dogovorili, da bodo letos pospešili in razvijali moderne oblike poslovanja Nujna bo bolj&a pove-zanost med proizvajalnimi organizacija-mi. Hitra sposobnost prilagajanja bo prav kvaliteta, ki jo bodo morali imeti tako proizvajalci kot trgovci, če bodo želeli ujeti korak z dogajanji na tujem. Do kon-ca lanskega leta so v Jugotekstilu - Im-peks izvozili za nekaj nad 240 rnilijonov US dolarjev in uvozili za 120 milijonov US dolarjev. V letošnjem letu pa predvideva-jo, da bodo izvozili za 296 milijonov US dolarjev, uvozili pa za 128 milijonov US dolarjev.
ŽG Ljubljana
Prizadevanja za večfi obseg In kako-vost dela. v ŽG Ljubljana so si v letu 1988 začrtali politiko, katere poglavitni cilj je prestrukturiranje dejavnosti žG Ljublja-na, da bi postali gospodarski transportni subjekt, organizem, ki se bo čimbolj raci-onalno reproduciral in bo prilagojen po-trebam trga. Le-to pa pomeni opustiti vse dejavnosti oziroma storitve, ki ne prina-šajo dohodka. Na kadrovskem področju vodijo skrajno racionalno politiko zapo-slovanja, na invcsticijskem področju vla-gajo le v najnujnejša vzdrževalna dela in investicije, ki so nujne za varnost in ure-jenost prometa. Prizadevali si bodo za večji obseg in kakovost dela, da bo upo-rabnik zadovoljen s kakovostjo železni-ških storitev na vseh področjih, kjer so prisotni s svojimi storitvami. S svojim de-lom bodo pogiobili zaupanje celotne družbene skupnosti in si z njeno podpo-ro ustvarili stabilnejše in dolgoročnejše pogoje poslovanja, ter s tem zagotovili tudi boljši življenjski standard vseh zapo-slenih v Železniškem gospodarstvu Ljub-Ijana.
Lojze Cepuš