LETO VII. ŠT. 22 (311) / TRST, GORICA ČETRTEK, 30. MAJA 2002 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 CENA 0,93 € www. noviglas. it NOVI GLAS J E NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 PO VOLITVAH OBČINSKE VOLITVE V GORICI DEVIN-NABREZINA Komaj so se zaprle in nato odprle volilne žare, že seje pred nami na kratko pokazal prvi volilni mozaik z izidi v posameznih občinah naše dežele. Gorica, Devin-Nabrežina in Krmin, to so za nas slovenske volivce, pa tudi na splošno za vse politične opazovalce najbrž najbolj važni dejavniki glede na volilne rezultate. Sami smo o vsem veliko in večkrat pisali v casu volilne kampanje. Zase oziroma za slovenske volivce nasploh smo naredili svojo dolžnost. Pisali smo o manjšinski politiki, izvajanju zaščitnega zakona (oz. obeh zakonov, 482 in 38), pa še o vsem, kar dandanes muči slovensko narodno skupnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Vse to se je namreč zelo jasno odražalo v sami volilni kampanji. In prav mi Slovenci smo bili pri vsem tem nadvse občutljivi. In to ni nič čudnega ali nenavadnega, saj je prav slovenska tematika vsaj v glavnih občinah Goriške in Tržaške označevala to letošnjo sicer upravno volilno kampanjo. Izidi teh volitev niso še povsem definitivni. Občina Gorica ima namreč pred seboj še balotažo, ki bo v ne-deljo, 9. junija, ko bo iz volilnega boja izšel (vsaj pri nas v Gorici) nov župan. Drugi dve občini sta ga že prejela v prvem krogu volitev. Poglejmo najprej rezultate goriške občine. Prva dva ~upanska kandidata, ki se bosta v nedeljo, 9. junija, pomerila v balotaži, sta predstavnika leve sredine Vit-torio Brancati in desne sredine Gnido Pettarin. Tretji je Po glasovih nekdanji demokrščanski župan Antonio Ccuyno, kije s svojimi skoraj 18% glasov postal pravi Jeziček na tehtnici. Prva dva županska kandidata sta prejela skoraj enako število glasov, čeprav je v resnici pivi Brancati (dobrih 39%), Pettarin pa 38%. Novofaši-stitni kandidat Sergio Cosmapa je prejel precej manj glasov. To je torej prva slika sedanjega izida goriških občinskih volitev. Kaže, da sta se oba pola torej po glasovih Precej približala, kar pa še ne pomeni, da bo celotni izid 'lalotažnih volitev izraz take ali drugačne logike. Lepa je tudi uveljavitev s preferencami slovenskih kandidatov na listi Marjetice in tako Levih demokratov, kot zlasti Slovenske skupnosti. Znamenje, da so predvsem slovenski volivci dobro razumeli pomen teh volitev za nas vse. V občini Devin-Nabrežina pa je zmagal desničarski županski kandidat Giorgio Ret. To je gotovo prvič, da 1 leJ narodnostno mešani občini pride do zmage desnice in s tem predvsem Slovencem nasprotnih sil. S em je nekdaj v glavnem slovenska občina prišla pod vlado italijanske desnice. Žalostno dejstvo, a resnič-n'}- Gotovo je temu botrovalo več različnih dejavnikov. ‘ d njimi zlasti neenotnost v demokratičnem oz. slovenskem taboru. Seveda so tudi tu določena ozadja, 1 So do tega privedla. Ne bomo se na tem mestu spuščali v podrobnejše analize o vsem tem. Vse to bo seveda prišlo kasneje. stran 3 SLOVENCI PODVOJILI SVOJO PRISOTNOST Prvi del volilne preizkušnje je za nami. Volilna udeležba je bila nižja od pričakovanega in na Goriškem, kjer so občani ob glavnem mestu obnovili tudi druge uprave, so izidi že potrjeni. V občinah, ki štejejo manj kot 15.000 prebivalcev, so imena županov in občinskih svetovalcev že znana, ker balotaža ni predvidena. Tako je v Krminu zmagala Oljka, ki se je zelo dobro izkazala, kljub temu da so se Zeleni in SKP predstavili ločeno. Nov krminski župan je Claudio Cucut, vendar v občinskem svetu med 16 svetovalci odslej ne bo slovenske prisotnosti, ker je svetovalka Elena Orzan izpadla le za nekaj preferenc. V ostalih treh preizkušnjah so bile potrjene politične sile, ki so upravljale občine, in sicer desnica v Gradežu, leva sredina v Zagraju (kjer bodo prvič imeli županjo) in levica v Škocjanu ob Soči. Pa preidimo h goriški občini, kjer bo čez dva tedna prišlo do -z'"- '• j - »4 ih «■ h ii m '■-■'V J i oto hi : m n a <; a balotaže, ker nobeden od štirih kandidatov ni presegel 50% glasov. V nedeljo, 9., in ponedeljek, 10. junija, se bosta na novi preizkušnji soočala kandidat leve sredine Vittorio Brancati, ki je prejel 39,51% glasov, in kandidat desne sredine Guido Ger-mano Pettarin, ki je pobral 38,71% glasov. Slednjemu bo poklonil svoje glasove MSI, ki je prejel skoraj pet odstotkov, medtem ko ostaja še odprto vprašanje okoli nekdanjega goriškega župana Scarana, ki se je izkazal s 16,92%. Ravno omenjeni županski kandidat je bil tista "goriška posebnost", ki je neko- liko razgibala volilno kampanjo in računice političnih sil. Kako se bo Scarano obnašal v tem in prihodnjem tednu, je seveda še odprto vprašanje. Sam ne skriva svoje bližine desni sredini, kateri je odglodal glavnino glasov, vendar tudi sodelovanje z levo sredino ni izključeno. Pri tem pa se postavlja tudi vprašanje, ali bi mu volivci sploh sledili, če bi se odločil za podporo Brancatiju. Skratka balotaža bo še kako zanimiva in bo lahko prinesla marsikatero presenečenje; neizpodbitno pa ostaja dejstvo, da ima tokrat leva sredina edinstveno možnost, da pospravi v ropotarnico zgodovine desno sredino, ki je doslej kraljevala v Gorici. Glede list velja povedati naslednje. Prva stranka ostaja v Gorici Forza Italia, čeprav je od lanskega leta (parlamentarne volitve) precej nazadovala; druga sila je Marjetica, ki seje izkazala z 21%. ■ SP / STRAN 10 TAKO SE NE DELA Zgodilo se je tisto, kar so spričo razdeljenosti v levi sredini vsi pričakovali. Za nadaljnjih nekaj let bo devinsko-nabrežin-sko občino upravljala desna sredina. Njen županski kandidat Giorgio Ret je namreč zbral 2.359 glasov oz. 42,16%. Kandidat Oljke Michele Moro je zbral 1.838 (32,84), drugi levosredinski kandidat liste Združeni-Uniti (krajevna Slovenska skupnost, Zeleni in civilna družba) in Stranke komunistične prenove, Viktor Tanze, pa 1.155 (20,64). Kandidat liste Svoboda in participacija Romano Vlahov pa je zbral borih 244 glasov oz. 4,36%. Prvič v povojni zgodovini bo torej občinski upravi načelovala desnica, ki sicer tudi nikoli ni skrivala svojih protislovenskih nagnjenj, pri čemer je zaskrbljujoče dejstvo, da bo v občinskem svetu najmočnejša svetovalska skupina Nacionalnega zavezništva. Leva sredina pa, ki bi združena zlahka zmagala, je izgubila edinstveno priložnost, da občini zagotovi nadaljnje upravljanje. Skupaj z njo je izgubila tudi slovenska narodna skupnost, ki se je prav tako razdelila. Seveda se bo zdaj vsul plaz medsebojnih očitkov med pripadniki leve sredine o tem, kdo je kriv za nastalo situacijo. / str. 2 IVAN ŽERJAL BOGOSLUŽJE OB 50-LETNICI DRUŽINE NA SVETI GORI MOGOČNA MANIFESTACIJA ANDREJ BRATUŽ ■■EBHliBi Zelo majhen ali zelo velik je človek, ki v današnjih časih ni pesimist. Zelo velik je človek, ki je izpregledal in ki je občutil vso bolečino našega narodnega življenja, a vendar ni povesil glave. Optimistov tiste vrste, ki niso gledali in niso čutili, sem srečal toliko, da sem se spotikal obnje. Človeka, ki je zavriskal veselo iz ranjenega srca, sem videl samo enega. Ozreti sem se moral navzgor in sram me je bilo. Kaj ni v nas naša usodai1 Kaj mu ni sojen grob, komur so v grob uprte temne oči? Kdor poveša glavo, ne vidi sonca... IVAN CANKAR, 1904 Po nedavni akademiji ob 50-letnici slovenskega verskega tednika Družina, ki je potekala v Narodni galeriji v Ljubljani, so v soboto, 25. maja, ta jubilej proslavili tudi na Sveti Gori, kar ni naključje. Ta verski list je 7. maja 1952 začel izhajati prav v bližnji Novi Gorici, dovoljenje za to pa je dosegel tedanji apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije dr. Mihael Toroš, ki je pokopan v sve-togorski baziliki. Proslava na Sveti Gori je bila ljudsko, široko zasnovana in je praktično potekala celotno dopoldne in se nadaljevala še popoldne. Pričela se je ob 9.30 s posebnim programom že pred zahvalno sveto mašo, ki ga je povezoval časnikar radia Ognjišče Matjaž Merljak. Uvodoma je prisotne pozdravil direktor založbe Družina dr. Janez Gril, nato pa so bila na vrsti pričevanja nekaterih nekdanjih in sedanjih sodelavcev Družine, ki so orisali njeno življenjsko pot in sedanje poslanstvo. Vmes so se vrstile glasbene točke, tako med drugim znane slovenske nabožne ljudske pesmi in tudi modernejše verske popevke. Slišali smo tudi pričevanje ene od slovenskih družin, ki svojo usmeritev in življenjsko izkustvo črpa iz krščanstva, o pomenu tednika Družina med Šlovenci v tujini pa je spregovorila Marinka Žumer, ki živi v Kanadi. Natanko ob enajstih dopoldne seje pričela sveta maša, ki sta jo neposredno prenašala slovenska televizija in radio Ognjišče. Somaševanje več škofov in nekaj desetin duhovnikov je vodil koprski škof msgr. Metod Pirih, ob njem pa sta bila tudi ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar. Bil je prisoten tudi upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko, mariborsko škofijo je zastopal kanonik Jože Goličnik, tržaško škofijo pa tamkajšnji vikar za Slovence msgr. Franc Vončina. Uvodno mašno misel je podal Gorica: 9.6. vsi na balotažo! W st? T ŠA Po prvem krogu občinskih volitev v Gorici se bosta županska kandidata Brancati in Pettarin 9. junija pomerila v balotaži. Že zdaj pozivamo: vsi na volišča in še enkrat podprimo BRANCATI J A! Jadranka Cergol IVAN PETERLIN intervju m Marko Tavčar DRAGI GOSPOD DR. ANTON POŽAR Breda Susič 1.200 PODPISOV ZA OBNOVO ŠOLE IN VRTCA... Danijel Devetak SAVO UŠAJ pogovor 1 ČETRTEK, 30. MAJA 2002 nadškof dr. Rode, celotno mašno slavje pa je s petjem obogatil združeni mešani pevski zbor župnij Solkan, Kapela nad Novo Gorico in Miren, ki ga je vodil Peter Pirih, na orgle pa spremljala Mirjam Furlan. Stalni mašni deli so bili iz Slovenske maše v B-duru Ubalda Vrabca, več je bilo tudi ljudskih pesmi, kar se za romarsko cerkev na Sveti Gori spodobi, med zborovskimi pesmimi pa so prevladovale skladbe Vinka Vodopivca, katerega 50-letnice smrti se spominjamo prav letos. Po evangeliju je pridigal koprski škof msgr. Pirih, ki je že uvodoma poudaril, da je rajni msgr. Toroš novonastali list v letu 1952, za slovenske vernike polnem preizkušenj, zaupal prav svetogorski Materi Božji. —— STRAN 4 I Andrej Cernic KO SE SVET USTAVI 2 ČETRTEK, 30. MAJA 2002 3417 KAKŠEN JE VPLIV ITALIJE POSKUSI POGOJEVANJA ITALIJANSKE MANJŠINE V ISTRI ALOJZ TUL Znano je, da je italijanska manjšina, ki živi v Sloveniji in na Hrvaškem, organizirana v Italijanski uniji in kot takšna povezuje razna združenja in društva, obenem pa velja za edino predstavniško telo pripadnikov manjšine. Zato je pooblaščena, da vodi sezname vpisanih in izdaja zadevna potrdila. Predaleč bi nas zavedlo, če bi tu hoteli ocenjevati merila, po katerih se pridobivajo člani. Nobena skrivnost pa ni, da so omenjena merila zelo široka. Marsikaj bi se dalo povedati, kako je ta krovna organizacija italijanske manjšine delovala v preteklosti in kako so jo vodili. Demokratizacija političnih razmer v zadnjem desetletju se je tako ali drugače začela odražati tudi v manjšinskih strukturah, v načinu vodenja in financiranja raznih dejavnosti. Pred časom je prišlo celo do sodne prijave, kako so se uporabila določena sredstva, predvsem tista, ki jih je Unija dobivala od matične države prek ustanove Ljudske univerze iz Trsta. Zadeva se menda še ni povsem zaključila. Določena trenja so v minulih letih bila tudi med manjšinsko tiskovno založbo Edit z Reke in vodstvom Unije. Pred kratkim so namreč hrvaške oblasti denacionalizirale omenjeno založbo in jo izročile v lastništvo in upravljanje neposredno Italijanski uniji, ki se je za takšno rešitev tudi sama zavzemala. Zaradi tega je, razumljivo, prišlo do raznih zamenjav glavnih u-rednikov založbe. Ob tem je treba omeniti tudi dokaj ostro polemiko, do katere je prišlo v zvezi z omenjenim prenosom lastništva v italijanskih političnih krogih pri nas, ki so imeli načrt, da bi finančno prevzeli založbo in s tem v določeni meri pogojevali italijansko manjšino. Zaradi odločnega nasprotovanja vodstva Unije takšnemu zunanjemu posegu je zadeva kmalu zamrla. Vendar se poskusi pogojevanja delovanja manjšinskih struktur nadaljujejo v drugačnih oblikah. To se vedno bolj očitno kaže, odkar so na vsedržavni italijanski ravni in zlasti na Tržaškem na lanskih volitvah prevladale desnosredinske sile. Slednje skušajo to doseči posredno prek že omenjene Ljudske univerze v Trstu, ki po nalogu italijanske vlade skrbi za porazdeljevanje finančnih prispevkov italijanski manjšini na Hrvaškem in v Sloveniji. Vodstvu te ustanove prihodnje leto zapade mandat, zato si tržaški desničarski krogi že sedaj prizadevajo, da bi v novem vodstvu bili njim naklonjeni ljudje. Tako je bila pred kratkim imenovana za podpredsednico nekdanja poslanka Berlusconijeve Forza Italia Marucci Vascon, ki je v minulih tednih pridno obiskovala predvolilne skupščine Italijanske unije. Volitve za obnovitev njenih notranjih organov so namreč napovedane za 9. junij. Na zadnji predvolilni skupščini Italijanske unije v Galežani v Istri je Vascono-va užaljeno zapustila zborovanje, ker je predsednik skupščine Rota kritiziral ravnanje tržaške Ljudske univerze v zvezi s krčenjem sredstev na račun založbe Edit. O tem je obširno pisal tržaški italijanski dnevnik. Po omenjenem incidentu v Galežani sta se v Trstu srečali vodstvi Italijanske unije in Ljudske univerze, da bi pred očmi javnosti nekako zgladili nastala nesoglasja. Na sestanku sta obe strani potrdili temeljna načela sodelovanja, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in na načelu nevmešavanja. Zastopstvo Ljudske univerze je vodil predsednik Aldo Raimondi, ki mu prihodnje leto zapade mandat, delegacijo Italijanske unije pa predsednik njene skupščine Giuseppe Rota in predsednik izvršnega odbora Maurizio Tremul. Tržaško srečanje med obema organizacijama je sicer nekoliko pomirilo duhove, ki jih je bilo razburilo demonstrativno zadržanje Vasconove v Galežani, vendar ni nobena skrivnost, da tržaška desnica po zmagi na volitvah namerava zavzeti vse ključne položaje v Ljudski univerzi in tako skušati pogojevati dejavnost italijanske majšinske organizacije v Istri in na Reki. Ne smemo namreč pozabiti, da tržaška Ljudska univerza deli finančna sredstva, ki jih italijanska država namenja svoji manjšini na Hrvaškem in v Sloveniji. Trenutno tržaška desnica tudi prek Ljudske univerze želi zakulisno pogojevati bližnje notranje volitve v italijanski manjšinski organizaciji. STROKOVNI POSVET 1. JUNIJA V GORICI KO NE BO VEČ MEJA Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa v sodelovanju s Konferenco za Italijo bo priredila v soboto, 1. junija, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici prvi strokovno-znanstveni posvet na temo Nacionalna identiteta Slovencev in Evropska zveza. Predvidoma bodo nadaljnji posveti na Avstrijskem Koroškem in v Porabju. Približevanje Slovenije Evropski zvezi zastavlja vrsto vprašanj, med katerimi je prav gotovo pomembno vprašanje pomena, o-hranjanja in nadaljnjega razvoja nacionalne identitete Slovencev. To je še toliko bolj pomembno za Slovence, ki smo maloštevilen narod. Namen strokovnega posveta je ugotoviti sedanje stanje in posebnosti nacionalne identite- S 1. STRANI TAKO SE NE DELA Razlogov za tak razplet je več in jih je treba iskati v nenehnih medsebojnih polemikah in sporih, ki so spremljali delovanje Voccijeve uprave od leta 1997 do letos in od katerih so vprašanja enakopravnosti slovenščine, regulacijskega načrta in preureditve Sesljanskega zaliva le najbolj vidna. Odnosi bi bili morali biti razčiščeni že veliko časa prej, nasprotno pa so se vlekli do letošnjih volitev in do razčiščenja ni prišlo. Odgovorni krajevni politični predstavniki so tu popolnoma zgrešili, saj so same številke kazale, da je zmaga možna edinole s skupnim nastopom. Do tega ni prišlo in zato sedaj imamo desničarje na oblasti v Nabrežini, slovenski kandidati pa so bili dejansko izvoljeni na levi in desni. Na listi Združeni-Uniti je bil, poleg kandidata Tanzeta, izvoljen še Edvin Forčič, na listi Oljke pa dve bivši podžupanji: Ma-riza Škerk Kosmina in Vera Tuta Ban. Slovenec je bil izvoljen tudi na Retovi listi 2002: gre za Stanislava Švaro, ki je prejel tudi visoko število preferenc. Priče smo bili tako šolskemu primeru tega, kako se v politiki - predvsem v večinskem volilnem sistemu - ne sme delati. Volilni rezultat je spravil v težaven položaj tudi Slovensko skupnost, ki zdaj potrebuje krepko notranje razčiščenje, morda celo izredni kongres. Razčiščenje je potrebno tudi zaradi odnosov z zavezniki na levi sredini, predvsem z Marjetico. Polom v Nabrežini je namreč slaba popotnica za bližnje volilne preizkušnje na deželi in v Dolini. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA ) GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL. 0481 533 1 77 FAX 0481 536 978 E-MAIL goricah'noviglas.it uprava# noviglas.it I133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 040 365 473 FAX 040 775 419 E-MAIL trst@noviglas.it www.noviglas.it GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK JURIJ PALJK IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA ITALIJA 42 EVROV, SLOVENIJA 46 EVROV, INOZEMSTVO 62 EVROV, PRIORITETNA POŠTA 83 EVROV POŠTNI TEKOČI RAČUN 10647493 CENA OGLASOV PO DOGOVORU liG te Slovencev ter spoznati, kaj pomeni vključevanje v EU za nacionalno identiteto Slovencev. Na posvetu bodo prisotni obravnavali več tematskih sklopov, v okviru katerih bodo skušali ugotoviti probleme posameznih obravnavanih področij pri njihovi vlogi utrjevanja in razvoja identitete. Gre predvsem za utrditev identitete na obrobju slovenskega prostora (med zamejci v Italiji, Avstriji in v Porabju), saj se bistvo problema skriva ravno v utrjevanju nacionalne identitete na tem področju. Bistvenega pomena za utrjevanje identitete zamejcev je sodelovanje Slovenije z zamejstvom. Treba je utrditi vezi z matico; zato bo posebna pozornost na posvetu namenjena konkretnim predlogom za ožje sodelovanje zamejstva z matico. SPORED Ob 9. uri je predviden prihod udeležencev. Ob 10. uri pozdravni nagovor. Franci Feltrin, predsednik Slovenske konference SSK. Prvi tematski sklop: šolstvo; sodelujejo: Monika Govekar-Okoliš, Rudica Požar, Reginald Vospernik, Nadja Maganja Jev-nikar. Ob 11. uri drugi sklop: družina, šport, mladi; sodelujejo: Mirjam Pahor, Majda Cibic, Breda Susič, Joži Peterlin. Ob 11.30 tretji ‘sklop: Cerkev; sodelujejo: msgr. Alojzij Uran, msgr. Oskar Simčič. Od 12. do 13.30 kosilo. Ob 13.30 četrti sklop: kultura in mediji; sodelujejo: Jurij Paljk, Ivo Jevnikar, Damjan Paulin. Ob 14.30 peti sklop: gospodarstvo; sodelujejo: Marjan Ter-pin, Igor Orel, Darja Piciga, Aleksander Rustja. Po odmoru ob 16. uri šesti sklop: politika; sodelujejo: Sergij Pahor, Mirko Špacapan, Andrej Berdon. Ob 17. uri konec in sklepi. Informacije: Beti Jarc, Slovenska konfereca SSK, Cankarjeva 1 / IV, SLO - 1000 Ljubljana, društvo, slo.konferentai« siol.net, fax 3861 2522125, tel. 38614263326. RIMSKA DEKLARACIJA / NATO-RUSIJA RUSIJA ODSLEJ BLIŽJA EVROPI IN ZDA BREDA SUSIC Podpis sporazuma o delnem pristopu Rusije k Atlantski zvezi v Rimu so mnogi označili kot začetek novega poglavja v zgodovini in dokončno slovo od obdobja hladne vojne. V torek, 28. maja, so predstavniki 19 držav članic NATA in predsednik ruske federacije Vladimir Putin podpisali sporazum o ustanovitvi novega skupnega telesa, sveta NATO-Rusija. To bo organ, v katerem bo sedel tudi predstavnik Rusije. Podpis sporazuma še ne pomeni, da je Rusija postala polnopravna članica NATA, pač pa ji daje pravico do enakopravnega soodločanja z zavezništvom v nekaterih zadevah skupnega interesa, kot sta boj proti terorizmu in preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje. Novo telo bo delovalo po načelu soglasja, NATO pa bo ohranil svojo avtonomijo pri odločanju, kar pomeni, da, če se Rusija s čim ne bo strinjala, bodo ostale države članice lahko o spornem vprašanju odločale v drugem organu, to je v glavnem svetu. Do rojstva novega Sveta NATO-Rusija je prišlo predvsem zaradi političnih in diplomatskih računic. Novembra je v Pragi predviden nov vrh Atlantskega zavezništva, na katerem bo prišlo do sprejema novih članic. Pristopilo bo menda sedem držav, med katerimi nekatere mejijo z Rusko federacijo. Potem ko so v svetu zaradi terorističnih napadov 11. septembra zavladala nova mednarodna ravnovesja, je znotraj Busheve administracije dozorelo spoznanje, da je treba Rusijo vključiti v nove sisteme varnosti in obrambe ter s tem tudi pripomoči k stabilizaciji političnih odnosov v Evropi in v svetu. Z delno vključitvijo Rusije v NATO bodo ZDA utrdile zavezništvo v okviru mednarodnega boja proti terorizmu. Po drugi strani pa bodo omilile negativne reakcije znotraj ruske vojske in ruskega javnega mnenja ob novem širjenju zveze NATO. Torkov dogodek v ZDA pravzaprav ni imel takega odmeva kot v Evropi. To je bilo opazno že ob površnem pogledu na prve strani torkovih ameriških dnevnikov, ki niso poudarjali novice tako kot nekateri evropski časopisi. Za ZDA je namreč N ATO predvsem po 11. septembru postal bolj ovira kot pomoč na poti zagotavljanja varnosti v svetu. NATO namreč zahteva ob vsaki akciji naporno iskanje koordinacije in konsenza vseh 19 članic. Za ZDA pa je to zamudno in odvečno, predvsem odkar se počuti edina velesila na svetu in edina pooblaščena za odgovor na napade, ki jih je doživela. Nekateri interpretirajo Bushevo izjavo, da se mora zveza NATO (v tem primeru njene evropske članice) prilagoditi novemu času, se modernizirati in postati bolj prožna pod grožnjo, da bodo sicer ZDA šle svojo pot in se odločale o raznih mednarodnih posegih na samostojen način, t.j. mimo NATA. Za Rusijo ima torkov podpis povsem drugačen pomen. Putin se je s tem še za korak približal Evropi. To je pomembno, saj znotraj države nekateri vplivni politični in vojaški krogi temu nasprotujejo. Pomembno je tudi za Evropo, za njeno stabilnost in za nekatere njene gospodarske interese (predvsem na področju dostopa do virov energije). Evropske države se bodo morale skupaj s Putinom potruditi, da bodo zadržanje znotraj Rusije premagale. To pa bo mogoče le s konkretno pomočjo Rusiji na gospodarskem področju. Torkov podpis je torej verjetno - bolj kot zaključek nekega obdobja - samo izraz novih interesov in tendenc v mednarodno političnem ter gospodarskem svetu. POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE NASTAJA NOVA PODOBA SVETA Po 77. septembru je bila neštetokrat ponovljena trditev, da se je pričelo novo obdobje človeške zgodovine. Zahodni svet je pričel vojno proti terorizmu ter v tej zvezi dosegel soglasje s preostalima velesilama, torej z Rusijo in Kitajsko. Še posebej najnovejši sporazum z Rusijo je sprožil celo vrsto optimističnih odzivov: enkrat za vselej se je končala nekajdesetletna hladna vojna. Svet si torej spreminja in se bo še spreminjal, pri čemer pa se poraja občutek, da bi morali biti pri nastajanju njegove nove podobe tudi previdni. Odpira se namreč vprašanje, kako se bo ta nova podoba dopolnjevala in kako ho vplivala na življenje na posameznih območjih, med drugim tudi v krajih, kjer živimo mi, se pravi naša manjšina. Dejstvo, da naj bi se te dni končala hladna vojna, nas lahko razveseli le do določene mere. Ne bi smeli namreč pozabiti, da je v teku vojna proti terorizmu, ki se je predvsem po mnenju Združenih držav Amerike komaj dobro pričela. Znano je, da je še kar nekaj držav, ki sestavljajo tako imenovano "os zla". Na prvem mestu sta bila Afganistan in Palestina, osrednja in najnevarnejša nasprotnika pa sta Irak in Iran. Kako se bodo odvijali dogodki okrog teh dveh držav? In predvsem, kakšne siceršnje posledice bo imela vojna proti terorizmu? Kot smo na tem mestu že omenili, je nevarnost vsakršne vojne v njeni nepredvidljivosti. Vojna je namreč podobna kužni bolezni, ki se prične lahko širiti, in to dejstvo je treba vedno upoštevati. Vse večja na- petost med Indijo in Pakistanom je v tem smislu sila zgovoren in istočasno skrajno nevaren primer. Med tema dvema državama ni izključen večji spopad, ki bi v Aziji dodatno porušil obstoječa ravnotežja. Napetost med Indijo in Pakistanom nima dobesedne povezave z vojno proti terorizmu, prav gotovo pa je njena posledica. Bo torej vojna ostala pod nadzorom ali pa se bo le širila in širila ? In kakšne posledice utegne imeti tovrstno nastajanje nove podobe sveta na razmere v svetu v celoti, ne nazadnje na razviti svet in kraje, kjer živimo? Pomembnejša vojna praviloma zaostri razmere tudi tam, kjer je dobesedno ni. Povsod se lahko pričnejo uveljavljati poenostavljene logike: kdor ni z nami, je proti nam; kdor ne gleda na stvari tako kot jaz, je že moj sovražnik; kdor je drugačen od mene, torej drugačnega političnega prepričanja, je gotovo proti meni. Razume-; vanje različnosti znotraj demokracije se pričenja zoževati, vsaka drugačnost lahko postane neprijetna, nezaželena in celo deležna mržnje. Da ne govorimo o sožitju različnih ver, civilizacij narodnosti. Ob globalnih vojnah lahko postanejo manjšine, kjerkoli že živijo, moteč dejavnik in ne bogastvo. Z eno besedo: vojne ne spje' minjajo življenja na boljše in prav tega bi morali zavedati. Da ne bi namreč začela nastaja I ti takšna nova podoba sveta, ki bi pomenil3 j zastoj v razvoju sožitja med ljudmi. Tovrsten zastoj bi bil nasproten smislu našega obstoja■ AKTUALNO LE MONDE PISE INTERVJU / IVAN PETERLIN SLOVENIJA IN EVROPA Ugledni francoski dnevnik Le Monde je v sredo, 22. t.m., na vidnem mestu objavil daljši članek o Sloveniji in njenih prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo. Samo na sebi je pomembna taka objava, saj je pariški dnevnik skupno s kakim drugim časopisom, kot na primer londonski The Times ali kak nemški dnevnik (D/e VVe/f, Frankfurter Allgemeine Zeitung) med najpomembnejšimi časopisi v Evropi in na svetu. Kaj torej piše Le Monde? Zaustavlja se najprej ob podobi sicer male države, kot je Slovenija, ki pa je že dosegla visok standard v svojem političnem in socialnem razvoju. Že v uvodnem prispevku dopisnika iz Ljubljane Daniela Verneta poudarja nekatere glavne pozitivne točke za bližnji vstop Slovenije v EU. Tako recimo piše dobesedno: "Enajst let, potem ko je pretrgala vezi z Balkanom, se Slovenija postavlja v prvo vrsto kandidatov za vstop v EU. Ona je namreč edina, ki je že z Brusljem rešila 26 na 30 poglavij pri zadevnih pogajanjih". Časnikar nadaljuje, da je Slovenija z 72% evropske življenjske ravni zelo dobro "plasirana" za vstop v EU v letu 2004 in to, če bo šlo po predvidevanjih evropskega zasedanja v Nici. Nato pisec nadaljuje, da se Slovenci sicer vznemirjajo za pogajanja o še odprtih vprašanjih. Pri tem naj bi tudi igrale negativno vlogo bližnje francoske in nemške volitve. Te naj bi namreč ne prinesle (po verjetnih rezultatih) skupnega evropskega gledanja na celotno zadevo evropske širitve. V nadaljevanju članka se pisec sprašuje, kdaj bo Slovenija prišla do potrebnih odločitev. Te bodo težko prišle pred raznimi volilnimi roki (zlasti za nemške volitve), če bo morda prišlo do zaključka ob decembrskem zasedanju Evropskega sveta v Ko-penhagnu, in to kljub neformalnim konzultacijam že v dobi španskega predsedstva Evropske unije. Časnikar Vernet nato nadaljuje: "Dobro gospodarsko zdravje Slovenije, mala razsežnost države, sama manjša kmetijska prisotnost aktivnega prebivalstva (manj kot 5%), vse to bo gotovo olajšalo rešitve". Tako pariški dnevnik. Vse to kaže, da tudi mednarodna javnost in z njo mediji znajo objektivno vrednotiti in oceniti prizadevanja Republike Slovenije za vstop v Evropsko unijo. ■AB S 7. STRANI PO VOLITVAH V občini Krmin je na teh volitvah *magala Oljka z županskim kandidatom Cucutom. Škoda pa, da pri tem n' prišlo do izvolitve tamkajšnje slovenske kandidatinje Elene Orzan. Tako bo sedaj manjkal slovenski glas, J*1 je bil dolgo let s svojimi svetovalci 'n tudi odborniki izraz tamkajšnje slovenske narodne skupnosti. Vsekakor so te volitve pokazale razne premike v tej ali oni smeri. '° velja tudi za slovenski glas, ki je marsikje pokazal na uveljavitev naše N^anjšine. Na vsak način pa bodo tu-d' Prihodnji roki zelo važni, na kar *e sedaj opozarjamo slovenske vo- POZORNOST POSVETITI KORENINAM IN MLADIM VEJAM JADRANKA CERGOL 0 zbiranju podatkov in o poteku anketiranja je že v prejšnjih številkah Novega glasa stekel pogovor z raziskovalcem Martinom Maverjem. Vas pa bi vprašali za zaključke, do katerih ste prišli na podlagi pregledanih podatkov, oziroma če bi nam na kratko orisali, tudi s številkami, sliko športnega udejstvovanja v zamejstvu. Kratek odgovor na vsebinsko tako široko zastavljeno vprašanje je nemogoč. Poskušal bom v strnjenih obrisih skicirati sliko našega športnega gibanja in upam, da bom pri tem dovolj jasen in prepričljiv. Športno gibanje zajema širok izsek našega slovenskega življa, saj je v njem zapopadenih preko 7000 ljudi. Ta segment naše narodnostne skupnosti zaobjema populacijo, ki gre od rosno mladih let do visoke starosti. Z raziskavo smo hoteli pri ZSŠDI točno definirano sliko vsega, kar lahko pojmujemo slovenski šport v Italiji. Naš cilj je zakoličiti v tem našem težkem sodobnem času prioritete, predvsem pa vsebinska načela, ki naj bodo dojemljiva in sprejeta s strani vse naše družbe: iz - danes -raztrganih, raztresenih in vsebinsko nepovezanih drobcev želimo ustvariti strnjen in markanten subjekt, ki naj bo enakovreden partner vsem drugim dejavnostim na teritoriju, prežet z organiziranostjo in ustvarjalnimi projekti. Šport mora postati sooblikovalec strategij, ki so usmerjene v utrjevanje slovenskosti na teh tleh. Kako to, da se je potreba po novi viziji zamejskega športa izkristalizirala ravno v tem trenutku? Kar več je razlogov, ki nas silijo k sodobnejšemu razmišljanju o športu. Danes smo prav gotovo na neke vrste razpotju, v težki borbi z našo identiteto, ki v naših ljudeh - predvsem mladih - ni več tako ostro izrisana kot je bila v preteklosti. Dejstvo je, da dobesedno izumiramo, da je demografski padec neizprosen tudi do naše narodnostne skupnosti. V našem okolju se z grozljivimi številkami spopadajo vsi: naša šola, kulturne ustanove, pa tudi Cerkev, ki čuti čedalje večjo praznino. Povsem logično je, da se s problemom mora soočati tudi šport. Pa tudi naš sodobni način življenja je bistveno drugačen od tistega, ki smo ga poznali še v bližnji preteklosti. Današnji otrok ni več otrok zelenja, otrok brezskrbnega tekanja in skakanja, popoldanskega potepanja, otrok, ki je preživljal veliko ur v "naravnih telovadnicah", kjer se je krepil, se razvijal, rastel in dozoreval. Današnji otrok je otrok cementa, obseden s tehnološko igračo, neroden in nespreten, prežet z velikim srčnim egoizmom. Jasno je, da je tudi vzgoja takega otroka povsem drugačna: tako v družinskem krogu kot v šoli, torej tudi v športu. Nujno je, da spremenimo svoja gledišča tudi ob razmisleku o tem, odkod prihajajo osnovna sredstva, ki so našemu športu dodeljena. Namembna sredstva prihajajo z dveh naslovov: naše slovensko športno gibanje podpira Skupni podporni sklad in italijanska država prek zaščitnega zakona. Nujno je, da postanemo izjemno pozorni in tenkočutni ne samo na količino, ampak predvsem na osnovno namembnost teh sredstev. Sredstva niso nagrada za vrhunske rezultate ali druge uveljavitve na tekmovanjih, ampak predvsem za napore pri Na lanskem občnem zboru si je novoizvoljeno vodstvo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) zadalo kot prvi programski cilj svojega štiriletnega mandata to, da v prvem letu svojega delovanja opravi temeljito analizo obstoječega stanja na teritoriju, da s kapilarno raziskavo ugotovi, kaj je danes v resnici slovenski šport, kakšne in katere so njegove številčne in vsebinske zasnove. Zaključke bo vodstvo predstavilo na Posvetu o športu, ki bo v soboto, 1. junija, ko bodo o tem plenarno razpravljali predsedniki vseh zamejskih športnih društev. Ker se s športom ukvarja veliko število mladih pa tudi manj mladih zamejcev, gre za pomemben trenutek, ko bodo športni delavci odločali, kam in kako naprej. V zvezi z raziskovalnim delom, predvsem pa z zaključki, do katerih se je ZSŠDI dokopalo, smo se pogovorili s prof. Ivanom Peterlinom, odbornikom ZSŠDI, koordinatorjem športne programske konference in enim vodilnih stebrov zamejske športne stvarnosti. izpeljavi projektov, ki imajo nedvoumni predznak slovenstva in so usmerjena izključno v borbo za ohranitev naše identitete. Šport je le sredstvo, s katerim to lahko dosežemo. Če se povrnem na vaše izhodiščno vprašanje, bi potem z enim stavkom odgovoril tako: iz niča se je naš šport v slabih 45 letih razvil ob velikem en-tuziazmu do neslutene širine in kakovosti. V letih se je znal prilagajati vsem, tudi nasprotnim vetrovom časa. Slabi so odmirali, na površju so ostali tisti, ki so znali svoje korenine učvrstiti. Pred nami so novi izzivi in tudi tem se moramo z vso silo postavljati po robu. Tudi pri športu se postavlja vprašanje narodne identitete. Naša društva in ekipe označuje že danes prisotnost marsikaterega neslovensko govorečega člana. Kako na to gleda vodstvo ZSŠDI? Tudi to vprašanje bi zahtevalo pravo disertacijo o problemu in zelo težko je odgovoriti na stvar z enim samim zamahom. Vendar: naš šport je nastal in se v letih razvijal pod nedvoumno etiketo slovenstva. Društva so nastajala zato, da bo lahko naš človek poleg družine, šole, kulturnih ustanov, cerkve imel še dodatno možnost komunikacije in srečevanja v svojem materinem jeziku, da bo lahko svojo slovensko življenjskost in samozavest utrjeval tudi skozi šport v vsakodnevni konfrontaciji z italijan-i sko večino, društva so postala pol zbiranja naše mladine in to vse, ne glede na politično pripadnost posameznika. Potem pa so nas uspehi gnali više in više. Zavestno smo začeli pozabljati, potiskati v kot ter na stranski tir vse tiste osnovne vsebinske smernice, zaradi katerih smo se športa pravzaprav sploh lotili. V naših klubih in ekipah so se začeli pojavljati neslovensko govoreči športniki in z njimi smo iskali prodor v vrh. Stvar je po svoje tudi razumljiva. Sol in poper vsakega športnega okolja so prav gotovo uveljavitev, rezultat, vidnost v medijih, zmage in vzponi. V športni konfrontaciji ni prostora za filozofijo pa tudi Decoubertinovi slogani zvenijo danes dokaj preživeto in starin-I sko. In ker je tudi znano, da smo Slovenci odlični organizatorji in da znamo stvari izpeljati brezhibno, je prišlo samo od sebe, da so v letih naše terenske enote kakovostno rasle, se uspešno prebijale skozi vaška in predmestna ozka vrata, začela zavzemati i svetel prostor v pokrajinskih okvirih, se prebile do deželnih in naposled tudi državnih in svetovnih uveljavitev, i Tu se naša pravljica ustavi. Ustavi se v trenutku, ko ne zaznamo več, kje so naše meje, v trenutku, ko slovenski jezik ni več edino merilo tega, kar nas ločuje od prostranega italijanskega športnega sveta. In tu je ZSŠDI tisti forum, ki je edini pooblaščen, da nudi ustrezne odgovore. Zato je povsem nujno, da vodstvo ZSŠDI strateško in z dinamičnimi projekti obogati izključno dva segmenta: bazen mladih - od 0 do 18. leta starosti, aktivnejše pa mora pristopiti v svet FOTO KROMA takozvane rekreacije, to je tistega segmenta naših ljudi, ki jih moramo strnjeno obdržati v naši sredi in jim nuditi vse možnosti dobrega počutja. Seveda ne moremo pozabiti na našo vrhunskost, nasprotno! Tudi ta nam je potrebna, saj si prav z njo utiramo pot v širši italijanski športni svet, v športno-politične forume in v medije. Vendar ta segment ne more biti več prva in edina skrb organov ZSŠDI: v današnji težki situaciji je prav, da vso svojo pozornost posvečamo koreninam in mladim vejam, če hočemo, da se bodo razrasle v trdno in neomajno drevo. Športni svet in slovenski zamejski športni svet: ali gre tu za dva ločena svetova? Končno vprašanje, ki ne zahteva veliko črnila in veliko miselnega napora! Slovenski šport v Italiji je povsem integriran v vseh tokovih evropskega in svetovnega športnega gibanja. Vsa naša društva tekmujejo pod okriljem italijanskega olimpijskega odbora CONI in pod okriljem najrazličnejših vsedržavnih športnih zvez. Kot lahko razberemo v knjigi izpod peresa Branka Lakoviča Naši azzurri - I nostri azzurri, je preko 70 slovenskih športnikov obleklo dres italijanske državne reprezentance in zastopalo barve Italije na mednarodnih, svetovnih športnih prizoriščih. Z vidika športne tekmovalnosti ni nikakršnih razlik med našim športom in drugimi športnimi gibanji. Markantna razlika je v vsebinski zasnovi slovenskega športa: kot sem že prej poudaril, ne smemo nikoli pozabiti, zakaj smo nastali in kakšna je naša primarna vloga. Na podlagi opravljene raziskave je 10 ZSŠDI prav gotovo že sestavil svojo vizijo situacije in definiral osnovne teze. Kakšne in katere so te strategije? Teze in posledične strategije bomo v končni obliki definirali na plenarnem zasedanju vseh predsednikov društev in drugih strokovnjakov s tega področja na Posvetu o športu, ki je na programu 1. junija. Zelo težko verjamem, da bi se ob tolikšnem zbranem gradivu, ob tolikih podatkih in ob tolikih analizah ljudje ne strinjali s tem, da mora ZSŠDI svojo pozornost usmeriti v tisti bazen našega športa, v katerem se pretaka predvsem naša mlada kri. Strateško nas v to silijo današnje razmere, vsestranski pritiski na našo narodnostno skupnost, anemija naše šole pa tudi samomorilska zdrob-Ijenost naših političnih sil, ki prevečkrat iščejo samo lastno uveljavitev, izgubljajo pa smisel za vsestranske koristi naše manjšine. Zaman je boriti se dan in noč za uveljavitev členov in členčkov našega slabega zaščitnega zakona in pri tem pozabljati, komu je zaščita namenjena. Mislim, da mora naš šport kot zelo močno organiziran del naše civilne družbe odigrati vidno in pomembno vlogo: vlogo predvsem kohezijske sile, ki mimo vseh strankarskih razprtij in nesporazumov združuje pod isto streho vse, kar je slovenskega ali Slovencu naklonjenega. In če lahko šport enačimo z življenjskostjo, z mladostjo, elastičnostjo, potem je tudi prav, da podpremo z vsemi močmi prav tiste, ki vse to predstavljajo. To pa so naši najmlajši, mladi in mladostniki, ki so edino jamstvo, da bomo čez nekaj de-; setletij lahko sploh še govorili o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Iz vaših odgovorov je razbrati željo ZSŠDI-ja, da bi vaše delovanje ne stremelo več izključno k iskanju visokih uspehov za vsako ceno, a da bi se športni delavci veliko več ukvarjali z mladino in bi se v društvih usmerjali v krepitev narodne identitete. Kako mislite razvijati strategijo, ki ste jo prej opisali, in doseči zastavljene cilje? Iz vsega povedanega se mi zdi nujno, da se naš športni svet vsaj za hip ustavi in zelo globoko razmisli, in to v vseh odtenkih o vsem, kar je danes pojmovano kot slovenski šport. Vsakdo si mora izprašati vest - in to brez fige v žepu - in razmisliti o tem, če je res bil prav vsak naš korak umesten in pametno nastavljen! Sam nimam nikakršnih dvomov:ii naš šport je pomemben dejavnik naše družbe in zdi se mi, da mora v teh temačnih časih za našo manjšino tudi sam na novo zakoličiti svoje poslanstvo in svoj smisel svojega obstoja sploh. Z obnovljeno energijo in z vsem svojim strokovnim potencialom mora uravnati večino svojih projektov v rast naših najmlajših. Prav ta izsek naše družbe je najbolj na udaru in zato je prav, da prav njemu posvetimo največ pozornosti. Šport je samo instrument - za mladega lep in privlačen - preko katerega moramo nujno vzgojno vplivati na mlade in še krhke duše. Tudi poslanstvo športnega sveta je, da krepi samozavest, čut pripadnosti nečemu, kar ni otežitev in neka odvečnost, ampak je nekaj lepega in bogatega. Tudi od nas je odvisno, če bomo v svoji sredi vzgojili trdne in klene ljudi in ne vrsto mlačnežev in omahljivcev. V tem vidim bodočnost našega športa, ko cilj ne more biti samo zmaga in rezultat, ampak tudi gradnja trdnih bodočih rodov. 3 ČETRTEK, 30. MAJA 2002 4 ČETRTEK, 30. MAJA 2002 KRISTJANI IN DRUŽBA SV. OČE V AZERBAJDŽANU IN BOLGARIJI V SLUŽBI CERKVE IN BOŽJEGA LJUDSTVA PHILOCAFE' / P. GIAMPAOLO SALVINI GLOBALIZACIJA IN ETIKA S 1. STRANI MOGOČNA Na tamkajšnji baziliki so vklesane besede "Jaz pa stojim na gori kakor prej", to dejstvo pa po škofovih besedah zagotavlja trdnost vsem, ki se zatekajo k Njej (škofovo pridigo bomo v celoti objavili v prihodnji številki, op. ur.). Slovesnost na Sveti gori je izzvenela z mogočno zapeto zahvalno pesmijo, pri kateri je poleg združenih pevskih zborov pritegnilo tudi ljudstvo, po zaključku maše pa smo slišali še himnično ubrano Vodopivčevo Najvišji, vsemogočni Bog s pomenljivo naglašeno sklepno mislijo, ki pravi:"Razlij svoj sveti blagoslov na našo zemljo in naš krov, da bomo narod Jezusov!" Po zaključku maše je na obširnem prostoru okrog bazilike sledila agape, h kateri so bili povabljeni prav vsi udeleženci slovesnosti; založba Družina je namreč poskrbela za brezplačno pogostitev z malico in osvežilno pijačo. Ob treh popoldne so sledile pete litanije Matere Božje z odpevi na tradicionalen slovenski način, ki jih je vodil koprski škof msgr. Pirih, na orgle pa jih je spremljala organistka s Kapele Terezika Paljk. Prav pri tej popoldanski slovesnosti z blagoslovom je še na poseben način prišlo do izraza ljudsko petje, ki smo mu v sve-togorski baziliki tudi ob drugih priložnostih večkrat priča. Proslava 50-letnice izhajanja Družine na Sveti gori je bila ljudsko zasnovana, hkrati pa je opozorila na zasidranost krščanstva in verskega tednika Družina med slovenskim ljudstvom, na kar je opozoril v krajšem nagovoru med popoldansko slovesnostjo tudi misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka. Upajmo, da bo ta slovesnost pomenila spodbudo pri nadaljnjem poslanstvu in rasti tega slovenskega katoliškega tednika, ki v puščobnost mnogih slovenskih občil vnaša osvežujočo različnost, osnovano na evangeljskem sporočilu. 82-letni, bolni, betežni in utrujeni papež je s svojim 96. pastoralnim potovanjem v A-zerbajdžan in Bolgarijo ponovno pokazal, kaj pomenita moč vere in volja duha. Nehote ali posredno je s tem vsakemu izmed nas lahko za zgled tega, kaj pomeni služenje. Verjetno je prav to eno pomembnejših sporočil tega obiska, saj je papež tistim, ki menijo, da bi se moral zaradi slabega zdravja odpovedati potovanjem, dobesedno odgovoril: "Obiskujem daljne Cerkve in narode, ker to spada v mojo službo in služi ustvarjanju enotnosti celotnega Božjega ljudstva". Že pred vrnitvijo v Vatikan v nedeljo, 26. t.m., je vatikanski glasnik Jo-aquin Navarro-Valls previdno napovedoval, da se bo papež, kot po načrtu, konec julija (od 23.07. do 02.08.) podal na svetovno srečanje mladih v Torontu v Kanadi in da tudi glede ostalih potovanj v Gvatemalo in Mehiko, ki naj bi ju opravil v istem potovanju, ni drugačnih odredb. To pomeni, da namerava papež meseca avgusta obiskati tudi rodno Poljsko, v septembru Hrvaško in januarja prihodnjega leta Filipine. Višek najnovejšega papeževega pastoralnega potovanja je bila nedeljska razglasitev treh novih blaženih v Plovdivu. Obsojeni so bili na smrt in usmrčeni novembra leta 1952 po lažnem političnem procesu, na katerem so jih komunistične oblasti obtožile organiziranega vohunjenja ter da pripravljajo vstajo, ki naj bi privedla do imperialistične vojne proti Sovjetski zvezi, Bolgariji in drugim državam ljudske demokracije. Pred sodniki se je tedaj znašlo kakih 40 duhovnikov in laikov, mnoge so mučili in jih prisilili k popisu priznanja krivde povsem lažnih zločinov. Na osnovi razsodbe vrhovnega sodišča so bili obsojeni in istočasno (11.11. 1952) usmrčeni škof Evgenij Bo-šilnikov, ki ga je papež razglasil za blaženega že marca 1998, in trije novi blaženi, se pravi 59-letni duhovnik bizantinskega obreda Kamen Virchev ter dva latinskega obreda, oče Pavel Dji-djov, ki je umrl star 33 let, ter i 68-letni Josaphat Chichkov. Papež je v homiliji razvil v e-kumensko sporočilo, da muče-ništvo povezuje pravoslavne in katoličane. Pogumna doslednost in nesebična skrb za narod ter delavnost novih blaženih pa naj bodo v zgled kristjanom naših dni in predvsem mladim Bolgarom. Kdor je v nedeljo po televiziji spremljal papeževo mašo v Plovdivu sredi Bolgarije in slovesno razglasitev treh novih blaženih, je opazil, da sključeni papež trpi. A istočasno nam sv. oče ni vzbujal pomilovanja. Opravil je svoje delo, svojo službo. Vodil je bogoslužje in dvajset tisoč glavo množico nagovoril v bolgarščini, čeprav je drugi del homilije zaupal v branje drugemu duhovniku. Ob molitvi Angelovega češče-nja je prisotne nagovoril še v francoščini, romunščini, srbščini, hrvaščini, češčini in poljščini. Bolečina je postala del njegove biti, pokazal je, da je enak tisočim, ki tudi morajo prenašati bolezen, starost in bolečine, a vseeno vztrajajo na svojem mestu. Pokazal je, daje mogoče opravljati svojo službo, služiti Cerkvi in bližnjemu tudi v takih pogojih. V razmerah, ki so dobro znane tudi v naši sredi, kjer je povprečna starost naših pastirjev bližja papeževim kot Kristusovim letom. Drugo pomembno sporočilo tega pastoralnega obiska je vezano na papeževo odločno voljo vztrajanja na poti spoštovanja med raznimi verami in zlasti zbliževanja med kristjani, se pravi na poti ekumenizma. Obisk v izrazito muslimanskem Azerbajdžanu in srečanje z glavnim muftijem v Sofiji kaže na papeževo pozornost do muslimanov in njihovega duhovnega sporočila krščanskemu svetu. Kot pomemben in jasen korak na poti utrjevanja duha ekumenizma pa gre razumeti papežev obisk v rilskem samostanu, ki je več kot tisoč let duhovno in kulturno žarišče bolgarskega naroda. Ob obisku tega starodavnega samostana je Janez Pavel II. izrecno izpostavil vlogo vzhodnega redovništva za duhovno rast celotne Cerkve in aktualiziral vlogo redovniškega življenja in samostana v Rili, ko je dejal, da so redovniki s svojo molitvijo in življenjem pomagali ohraniti luč vere v strašnih letih krvavega preganjanja vere. V tem smislu je primerjal sporočilo rilskega samostana tudi s tisočimi "domovi Svetega Duha", ki so pomagali ohraniti luč vere v Sovjetski zvezi. Bila je to jasna beseda priznanja in volje do sprave in zbližanja med Cerkvami, ki imajo po papeževih besedah veliko skupnega. Predstavniki bolgarske pravoslavne Cerkve so to sporočilo razumeli pozitivno. Prvo srečanje v Sofiji je bilo mogoče še v znamenju previdnosti, a sobotni obsik rilskega samostana in nedeljska prisotnost plodivskega metropolita Arsenija pri slovesni maši in njegove pozdravne besede pred začetkom bogoslužja kažejo, da je pravoslavna Cerkev v Bolgariji naklonjena ekumenski misli, ki naj temelji na pravičnosti in spoštovanju. Komentatorji so seveda pri tem opozorili, da pomeni vzpostavitev dobrih odnosov z bolgarsko pravoslavno cerkvijo lep korak tudi na poti srečanja med papežem in rusko pravoslavno Cerkvijo. Sveti oče, je dejal vatikanski glasnik Navarro Vals, si želi obiskati Moskvo in vse kaže, da mu bo prej ali slej to potovanje tudi uspelo opraviti. FOTO BUMBACA Socialni in gospodarski problemi imajo v današnjem svetu vedno večjo težo in so lahko po eni strani povod za prave ekonomske vojne, ki žanjejo nič manj žrtev kot oboroženi spopadi, po drugi strani pa za še večje krivice med ljudmi. To je eden ključnih problemov našega časa oz. t.i. globalizacije, o kateri je v ponedeljek, 20. maja, v restavraciji Euro Diplomat Flotela v Gorici govoril na zadnjem srečanju iz letošnjega niza Philocafe' p. Giampaolo Salvini, glavni urednik rimske revije La Civilta' Cattolica. 0 ugledni reviji, ki obstaja več kot 150 let, povejmo, da skuša zlasti prek teoloških in filozofskih razprav tolmačiti v luči drugega vatikanskega koncila zgodovino, politiko, kulturo, znanost in umetnost v luči krščanske vere in v dialogu s sodobnim svetom. O gostu večera, ki ga je tudi tokrat priredil Forum za kulturo, pa je predstojnik goriške Družbe Jezusove p. Gi-no Dalla Vecchia povedal, da je po izobrazbi ekonomist, da je nekaj časa živel tudi v Južni A-meriki in da že celih 17 let vodi revijo La Civilta'Cattolica, ki ima posebno vlogo v širjenju cerkvenega družbenega nauka. P. Salvini je o globalizaciji najprej povedal, da trenutno še nimamo sredstev, s katerimi bi pri- merno ocenjevali ta pojav, ki je v človeški zgodovini nastopil, ne da bi kdo začrtal njegove smernice. Globalizacijo v glavnem dojemamo kot veliko ječo brez duše in etike, v katero smo vklenjeni. Na poseben način seji kot taki upirajo mladi, izobraženci in verniki. Čeprav marsikdo meni, da je z 11. septembrom 2001 globalizacija upočasnila svoj razvoj, je p. Salvini mnenja, da ga je še pospešila, saj se je globali-ziral še strah pred terorizmom, ki je sposoben uničiti simbole ekonomske in vojaške premoči Zahoda. Svetovne vlade podpirajo globalizacijo, celo države t.i. tretjega sveta vidijo v njej možnost razvoja in izhoda iz revščine. Dejstvo pa je, da seje svetovno bogastvo v zadnjih 25 letih koncentriralo v vedno manj številnih centrih ekonomske moči, tako da danes 22-25% človeštva razpolaga s 84% svetovnega bogastva. O globalizaciji in povezanih pojavih smo od gosta in v razvejani razpravi izvedeli še veliko zanimivih stvari, ki bi zahtevale primerno poglobitev. Dejstvo je, da ljudje s svojimi izbirami lahko usmerjajo globalizacijo tudi v bolje. Pomembna investicija v tem smislu je vzgoja oz. formacija, na širši ravni pa bi bilo umestno uvesti boljšo koordinacijo med državami in več demokratičnosti v mednarodne ustanove, tako da bi se lahko sprožili t.i. mehanizmi solidarnosti. Globalizacija se torej dotika tudi etičnih vprašanj. Prav zato - v to je p. Salvini prepričan - lahko verniki naredijo veliko, saj lahko na osnovi krščanskih vrednot (človek kot oseba, neodtujljive pravice itd.) humanizirajo pojav, ki ga prepogosto vodita želja po vedno večjem zaslužku in prevlada najmočnejših držav. Sam papež pravi, da je globalizacija nevtralen pojav, ki pa bo to, kar bodo iz nje naredili ljudje. Obstajajo večji izzivi v prihodnosti? ------------- DD S V E TOPI SEMSKA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO VILJEM ŽERJAL | RESNJETELO IN KRI “Človek ne živi samo od kruha, kajti človek živi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust " (5 Mz 8, J). “Nasičuje te z najboljšo pšenico ” (Ps 147, 14). “Smo vsi deležni enega kruha " (1 Kor 10, 17). “Dan je dobrim, dan krivičnim... za življenje ali smrt” (PSI). “Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan” (Jn 6, 54). Človek dojema Boga le delno in nepopolno, na človeški način pač. Hrepeni pa po srečanju z njim iz oči v oči: "Tvoje obličje, Gospod, iščem. Ne skrivaj svojega obličja pred mano!" (Ps 27, 8. 9). Lačen je in žejen Boga. Toda Bog je skriti Bog nebes. So tri osebe. Oseba se glasi v grščini 'prosopon', kar je po naše maska, videz. Saj Božjega bistva ne moremo videti. Toda, če ga bomo vredni, se nam bo razodel poslednji dan. Zdaj spoznavamo Boga po njegovi Besedi. Vse je namreč ustvaril po Besedi. Za človeka je Bog podoben človeku: ima usta (5 Mz 8, 3), iz katerih prihaja vse življenje. Toda Bog se je razodel v Sinu in po njem: "On je razložil" (Jn 1, 18). Sin je "Podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji" (Kol 1,15-16). "Vse je nastalo po njej (Besedi) in brez nje ni nastolo nič, kar je nastalo" (Jn 1, 3). Apostolu Filipu, ki bi rad že enkrat videl Očeta, o katerem Jezus toliko govori, a ga ne pokaže, odvrne: "Kdor je videl mene, je videl Očeta" (Jn 14, 9). Današnji praznik pa nam približa skrivnostnega Boga v najbolj razumljivi podobi, v kruhu namreč, kar pa je za presitega in ošabnega človeka enostavno ponižanje in pohujšanje. Za ubogega in lačnega človeka pa je obratno pravi čudež ljubezni, ki kot kruh ohranja vonj in okus po žlahtni pšenici, ki nas nasičuje (Ps 147,14). V SZ je Bog dal mano kot dokaz, da skrbi za človeka v puščavi. Prerok Elija hodi v moči božjega kruha štirideset dni in štirideset noči (1 Kr 19, 8). Bog čudežno nasiti s kruhom Elijo in vdovo ter njenega sina (1 Kr 17, 15 ss.). V NZ pa Jezus pomnoži pet hlebov revnega, ječmenovega kruha in dve ribi, da lahko nasiti pet tisoč mož (Jn 6, 10 ss). Vse to je le priprava na veliki čudež večnega življenja, skritega v podobi kruha in vina, ki ga Jezus daruje apostolom na veliki četrtek. Je namreč spomin trpljenja in smrti ter vstajenja, ki ga zapusti vsej Cerkvi, do drugega prihoda (Mt 26,26 ss; Lk 22,14 ss). Od tedaj naprej Cerkev dan na dan obhaja to v njegov spomin. Apostol Pavel piše: "Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil, ga razlomil in rekel: 'To je moje telo za vas. To delajte v moj spomin'. Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: 'Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. Kolikokrat boste pili, delajte to v moj spomin'. Kajti koliko krat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride" (1 Kor 11, 23-26). Današnji praznik ni duplikat velikega četrtka. Tik pred Jezusovo smrtjo je bil poudarek na ustanovitvi novega zakona, novega veka, nove hrane za večno življenje. Zdaj pa je doživljanje Boga kot sopotnika našega življenja. Jezus je hrana, ki nas krepča na poti, je popotnica. Po tabernakljih ostaja vedno pripravljen za češčenje in za tolažbo bolnikom. Nosimo ga slovesno v procesijah po naših ulicah in trgih. Blagoslavlja vse domove, še posebej bolnike in ostarele: z njimi trpi bolečino in osamljenost. V Orvietu hranijo telesnik, ki nosi znamenja Jeusove krvi, ki se je pocedila iz posvečene hostije med mašo moravskega duhovnika, ki je podvomil v resnično Jezusovo navzočnost. Če je na telovo nenaklonjeno vreme za procesijo, tedaj Jezusa počastimo na slovesen način v cerkvi; izpostavimo ga v monštranco, pokadimo, potem ko smo cerkev primerno očistili in okrasili. Prosimo odpuščanja, a tudi vse milosti za dušo in telo. Prosimo posebno za druge. Telovo je vedno privabljalo svojce domov, v prvo družinsko skupnost. Tudi druge slovesnosti s procesijo so ljudi zedinjale, utrjevale občestvenost. Že v SZ Mojzes govori ljudstvu: "Spominjaj se poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, pa te hranil z mano... Ti pa glej, da ne pozabiš Gospoda, svojega Boga, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, ki te je vodil po veliki in strašni puščavi, kjer so strupene kače, škorpijoni in suhi kraji, kjer ni vode" (5 Mz 8, 2-15). Treba je namreč ohranjati spomin na Gospodova dela v vsem trpljenju, ki se zgrinja nad človeka, ko potuje skozi solzno dolino. To zmoremo pa z Jezusom v svetem kruhu: "Angelska je, glejte, hrana, potnikom v popotnjo dana, kruh resničen za kristjana, tega ne mečimo psom" (sled.). Razne skupine lahko lepo pripravijo tovrstna bogoslužja. Saj se vera posreduje najbolj po evharističnem slavju, ki človeka prevzame za vse življenje. Ponekod še danes ohranjajo prošnje procesije pred Vnebohodom. Nadvse pa cenijo telovsko procesijo in ob farnem zavetniku. Vedo namreč, kako boli, če npr. otroci jedo in pijejo zdravje staršem ali kako gloda črv nezvestobe in smrt zakonske ljubezni in družine. Zaupajo pa Jezusu, ki govori: "Jaz sem zivj kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj" (Jn 6, 51). To Jezusovo telo je namreč pretrpelo vse najhujše za naše rešenje. Naj nas vodi v vstajenje. DRUGO ZBOROVANJE TRŽAŠKE CERKVE / MNENJE LAIKOV SLOVENSKI VERNIKI NA] SE ANGAŽIRAJO! Drugo zborovanje tržaške Cerkve stopa v živo. Smisel zborovanja je po besedah tržaškega škofa Evgena Ravignanija v tem, da se Cerkev sooči s problemi ljudi in družbe. Ti so precej različni in bolj kompleksni kot v preteklosti. Junija je napovedano prvo skupno zasedanje, na katerem bodo odgovorni podali prve vtise z diskusij, ki potekajo po župnijah, gibanjih in organizacijah. Junij je že pred vrati: zanima- lo nas je, če in kako potekajo razprave po naših slovenskih žunijah, kako so izziv zborovanja sprejeli laiki, koliko so obveščeni o ciljih in smislu zborovanja, kakšno mnenje imajo o pobudi škofa Ravignanija, če se bodo tudi laiki vključili v tematske komisije, ki jih je določil odbor. Utrip iz naših župnij začenjamo z objavo mnenj dveh predstavnikov slovenske tržaške verske skupnosti. Dr. Drago Stoka se je vključili v glavni pripravljalni odbor (poleg njega je član odbora še msgr. Marij Gerdol, sestra Klavdija Žerjal pa je v tajništvu odbora): "Po petindvajsetih letih se je tržaška Cerkev spet odločila sklicati zbor svojih vernikov na posebnem posvetu, ki bo trajal vse do jeseni leta 2003. Škofijsko zborovanje bo po zamisli in volji škofa Ravignanija skušalo ana- lizirati predvsem sedanje stanje Cerkve na Tržaškem, aktualne probleme tako slovenskih kot italijanskih vernikov in poiskati v luči novih časov čim bolj ustrezne zaključke v korist celotnega občestva. V petindvajsetih letih se je na Tržaškem spremenilo ogromno stvari. Pomislimo samo na boleč padec prebivalstva (od 250 tisoč na 200 tisoč), na vedno bolj naraščajoč tok prise-Ijeništva, na vedno bolj razviden razmah raznih verskih sekt v mestu in to tako pri italijanskem kot pri slovenskem prebivalstvu. Vsemu temu je treba še dodati naraščajoči agnosticizem in odkriti ateizem tržaškega prebivalstva in določeno hladnost do vsega, kar zadeva Cerkev kot tako, pa bomo spoznali, zakaj je bila tako vroča želja našega škofa, da skupaj s svojimi verniki poišče primerne rešitve sedanjemu stanju Cerkve na Tržaškem. Temu vabilu se moramo odzvati tudi tržaški slovenski verniki, saj so nam problemi v marsičem skupni z onimi, ki mučijo italijanski del naše škofije. V petnajstih komisijah in na zaključnih zasedanjih bomo tudi mi imeli možnost govoriti popolnoma svobodno, odprto in konstruktivno o naši specifični problematiki. Od nas bo odvisno, kako in v kakšni meri bomo znali škofijsko zborovanje obogatiti in oplemenititi, v kakšni meri bomo znali tudi italijanskim vernikom posredovati naše skrbi, želje in upanja v boljše čase ne samo našega mesta, ampak celotne naše pokrajine in seveda škofije." Potrebno je torej, da se slovenski verniki aktivno angažirajo in sodelujejo na zborovanju. Na Opčinah je župnijski pastoralni svet poskrbel, da se bo osem slovenskih župljanov vključilo v šest od petnajstih tematskih komisij. Prišlo je tudi do prvega širšega sestanka, na katerem je stekla debata o vsebinskih aspektih zborovanja. Stojan Pahor, član gospodarskega sveta župnije, skavtski voditelj, se bo vključil v eno izmed komisij zborovanja: "Moje mnenje o zborovanju ni najbolj pozitivno in to iz naslednjega razloga: vsi vemo, kakšna je situacija tržaške Cerkve - debate o tem torej nimajo smisla. Ker bi z debato o preteklem in sedanjem stanju samo zamuja- li dragoceni čas, bi se morali takoj osredotočiti izključno na bodočnost. To konkretno pomeni, da bi se morali slovenski verniki osredotočiti na di- skusijo o tem, kako bo v prihodnosti verjetno za nas nujno povezati vse župnije v tri slovenske verske centre: enega v mestu, drugega na Krasu in tretjega v Bregu. Morali bi vložiti vse svoje napore v načrtovanje teh treh centrov. Tu mislim bodisi na duhovnike, bodisi na laike, kot tudi na skavte in na vse, ki delujejo na verskem oziroma žunijskem področju. Številke nas silijo v to, da združimo naše moči. Največji izziv v prihodnjih letih bo ta, da bomo privabili čim več mladih, za to pa so potrebne strukture, animatorji, vzgojitelji, skupine... Delovanje v tem smislu po posameznih župnijah je brez perspektive, ker so župnije premajhne in ni moči za to, da bi razpolagali s takimi strukturami. Žal se moramo v to vdati. V tem vidim smisel zborovanja - da takoj naredimo kaj konkretnega za bodočnost." Odpirajo se torej že stvarna vprašanja, na dan prihajajo ideje in konkretni predlogi, kaže se volja po tem, da bi probleme reševali skupaj in na učinkovit način. Ko smo zbirali mnenja za članek in stopili do ljudi, smo ugotovili, da je delo tudi v nekaterih drugih naših župnijah že steklo, ne pa v vseh. Ker bo zborovanje tržaške Cerkve pomemben dogodek, mu bomo v prihodnji številki posvetili še nekaj pozornosti, ko bomo objavili mnenja in poročila predstavnikov nekaterih drugih slovenskih župnij. —— BS MEDŠKOFIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO BRATJE IN OTROCI ISTE MATERE DANIJEL DEVETAK Na zadnjo nedeljo v Marijinem mesecu maju so verniki iz goriške nadškofije in koprske škofije skupaj poromali v objem Priljubljene priprošnjice Sveto-gorske Marije, da bi še enkrat Potrdili pripadnost skupnim krščanskim koreninam, da bi se spomnili 250-letnice ustanovile goriške nadškofije, 100-let-nice smrti nadškofa kard. Jakoba Missie in 70-letnice posvetitve svetogorske bazilike. Štirinajsto zapovrstno ro-rnanje je letos vodil goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, ki Je v pozdravu izrazil svoje veselje in upanje, da bi "Mati edinosti" blagoslavljala vse naše skupne napore in prizadevanja, bi postali kvas edinosti na mejnem področju. Poudaril !?' sta škofiji živeli skupaj več kot dve stoletji in da sta ju vodi-' 'sti pastirji. Koprski škof msgr. Metod Pirih je pozdravil go-nskega nadškofa in namestnika ^Postolskega nuncija msgr. nselma Guida Pecorarija. Sve-ogorski Mariji se je zahvalil za skupno prehojeno pot in jo obenem prosil, da bi z njeno Pomočjo znali živeti v zgledom sožitju in odprtosti. Somaševanje, ki se ga je ^ eležilo okrog 30 duhovnikov I eh strani meje, je obogati-0 judsko petje, ki gaje z oltarja odi| g |. c-N m 7962 - 200*2- 9.6.2002 ob 19. uri OPRTJE SPOMINSKEGA PARKA in koncert, posvečen prof. Mirku Fileju 10.6.2002 ob 20. uri SPOMINSKA MAŠA v cerkvi sv. Ivana za prof. Mirka Fileja in dobrotnike Kulturnega centra Lojze Bratuž 22.6.2002 ob 20. uri POD LIPAMI družabno srečanje članov in prijateljev društev in ustanov Kulturnega centra Lojze Bratuž septeniber-oktober Predstavitev publikacij Odprtje razstave Valentina Omana Vinko Vodopivec - Kovačev Študent Spevoigra v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete Odprtje razstave Franka Žerjala COMUNE 01 GORIZIA FOTO Bl .MBAGA nad Pettarinom, bo zmaga popolna, vendar že zdaj pri Slovenski skupnosti v Gorici ugotavljamo, da je moč v slogi, dogovarjanju in potrpežljivosti, ki se v politiki prej ali slej obrestujejo. Brancatijeva ekipa bo dejansko slovenska, in to v vsakem primeru, kar dodaja pomembnost trojezičnemu napisu na simbolu Marjetice. Slovenska skupnost bo glede na svoj izjemni uspeh v rajonih predlagala za svoje predstavnike mesta predsednikov v Podgori (VV. Bandelli), Pevmi (L. Peršolja) in Štandrežu (M. Breščak), kar bo seveda povečalo njeno vidljivost in pomen med našimi ljudmi in med sosedi. Tudi soočanje v Marjetici bo za našo stranko bolj lahko, saj se njeni predstavniki pojavljajo na prvih mestih v vseh izvoljenih telesih. Vsem volivcem, ki so podprli naše kandidate pri Marjetici, se najtopleje zahvaljujemo, obenem pa izražamo hvaležnost vsem tistim, ki so tudi tokrat neustrašeno in navdušeno sprejeli mesta na kandidatnih listah. Vsaj v Gorici lahko SSk res praznuje izjemen dosežek! Volivci in kandidati so vabljeni v soboto, 1. junija, ob 20.30, v gostilno Turri v Štandrežu, da bomo ob tem uspehu skupno nazdravili. MIRKO ŠPACAPAN POKRAJINSKI TAJNIK IZ POLPRETEKLE ZGODOVINE GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA IN SLOVENCI PO LETU 1951 (6) REMO DEVETAK V Primorskem dnevniku z dne 14. junija 1993 med drugim beremo, da stranke, ki se niso opredelile za nobeno koalicijo, so bile "MSI in vsa levica od DSL do SKP, od Zelenih do PSI in liste Cittadini per Tlsonzo". Nadaljuje: "Poglavje zase je vprašanje slovenske manjšine, ki tvega, da bo ostala brez predstavništva. Edini še v igri je Damijan Terpin na listi Slovenske skupnosti, ki je po neuspelem poskusu pri Ligi imel v povezavi s KD edino možnost za izvolitev." Iz PDk z dne 17. junija 1993 naj dodam stališče DSL; citiram: "Glede nedeljske balotaže za predsednika goriške pokrajine pa se je DSL odločila, da ne bo podprla nobenega od dveh kandidatov. Volilcem prepušča svobodno izbiro oziroma jih vabi, naj oddajo belo glasovnico ali pa naj jo razveljavijo." V tistih dneh je krožil glas, naj gredo volilci raje na oddih k morju. Izidi volitev v nedeljo, 20. junija, so naslednji: zmagovita lista Severne lige s predsednico Monico Marcolini je prejela 42.166 glasov, koalicija KD-PSDI-SSk s predsedniškim kandidatom Albertom Bergaminom pa 34.059 glasov, belih in razveljavljenih glasovnic je bilo kar 15.872. Volilnih upravičencev je bilo nad 122 tisoč, gla- sovalo jih je nekaj nad 92 tisoč. Poglejmo, kako so glasovali v slovenskih občinah: v Doberdobu je Bergamin prejel 436 glasov, Monica Marcolini 211, belih in neveljavnih glasovnic je bilo 190. Ste-verjan: Bergamin 322 glasov, M. Marcolini 176, belih in neveljavnih glasovnic je bilo 83. Sovodnje: Bergamin 569, Marcolini 474, belih in neveljavnih glasovnic je bilo 188. Kot vidimo, so se volilci v teh občinah v glavnem odzvali vabilu Slovenske skupnosti, pa tudi omami protesta, ki ga je nudila Severna liga, ki naj bi pometala z dosedanjim sistemom strank in zavezništev. Naj dodam svojo oceno. Na teh volitvah so slovenski kandidati na raznih listah pokazali neko svojo voljo po samostojni drži, kajti če sodelujejo na teh listah, mislim, da pripomorejo k reševanju pravic slovenske manjšine. Pravilno bi bilo, ko bi o udeležbi drugega kroga volitev dali skupno izjavo. Končni rezultati pokrajinskih volitev so, da smo Slovenci izšli poraženi; v pokrajinski sejni dvorani ni bilo razprav o pravicah Slovencev. Edini slovenski kandidat, izvoljen na listi Severne lige, se namreč ni uradno javno izrazil o slovenski pripadnosti. DALJE PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE GORIZA 1001-2001 V ŠTMAVRU Štmavrsko kulturno društvo Sabotin je v četrtek, 23. maja, pripravilo na svojem sedežu lep kulturni večer, na katerem je bil govor o knjigi Goriza 1001-2001, Slovenci v Gorici, ki jo je izdala Slovenska konzulta pri goriški občini. Pozdravni nagovor je imel predsednik društva Sabotin Jordan Figelj, nakar je domači moški zbor pod vodstvom Valentine Humar z lepo slovensko pesmijo uvedel večerno srečanje. O obsežni in zanimivi publikaciji sta spregovorila predsednik slovenske konzulte Damjan Paulin in urednik Aldo Rupel. Prvi je govoril o zamisli in o realizaciji te pomembne pobude ter o številnih težavah, ki so spremljale nastajanje knjige. Rupel pa je poudaril važnost publikacije, ki bi morala dobiti mesto v vsaki slovenski družini. Spregovoril je o sodelavcih in o strokovnih prispevkih. Tisoč let od prve omembe Gorice in od prve ozemeljske zasnove Goriške dežele je naslov prispevka Branka Marušiča, Lojzka Bratuž piše o slovenskem jeziku skozi stoletja, gospodar- sko prisotnost Slovencev v goriški stvarnosti analizira Marko VValtritsch. Aldo Rupel pa je svoj prispevek osredotočil na organiziranost slovenske narodne skupnosti v Gorici. O Slovencih v tisočletni zgodovini goriške cerkve piše Franc Kralj, Luigi Tava-no pa o Gorici, središču nove nadškofije. Zadnji prispevek, ki govori o narodopisnih drobcih, je na osnovi radijskih oddaj Zdenka Vogriča zapisal Aldo Rupel. Vogrič je tudi prispeval večino številnih fotografskih posnetkov, ki bogatijo knjigo s 335 stranmi in je večjezična. V celoti je prevedena v italijanščino, v povzetkih pa v furlan-ščino, nemščino in angleščino. Večer se je lepo začel s pesmijo in tako seje tudi zaključil z izvajanjem vokalne skupine Sovodenjskih deklet, ki so nastopile pod taktirko Sonje Pelicon. Soorganizator večera je bil tudi krajevni rajonski svet. Predsednik Silvan Primožič je pozdravil udeležence in pohvalil pobudo. NIŽJA GIMNAZIJA VČERAJ IN DANES SREČANJE NEKDANJIH DIJAKOV V četrtek, 23. maja, se je v gostišču Nanut zbralo lepo število bivših dijakov, ki so v petdesetih letih obiskovali nižjo gimnazijo v Gorici. Na srečanje so povabili svoje bivše profesorje. Prišli so prof. Stanislav Bratina, prof. Daša Delpin, prof. Emil Doktorič, prof. Lucijan Drole, prof. Noemi Glessi, prof. Martin Kranner, prof. Lori Rijavec, prof. Vida Rijavec in prof. Albin Sirk. Res občuteno je bilo podoživljanje povojnega šolskega življenja. V imenu bivših dijakov je profesorje pozdravil danes priznani pesnik in pisatelj Fili- FOTOGRAF VIKTOR SELVA RAZSTAVLJA Do sobote, 1. junija, razstavlja v baru "Ai giardini - La Chicchetteria" v ul. Petrarca v mestnem središču fotoamater in član društva Štandrež Viktor Selva. Zaradi prostorske omejenosti je na ogled le trinajst črnobelih fotografij s kraško motiviko. Predvsem gre za zanimive izseke domačij s krušno pečjo, vodnjaki, zunanjimi stopnišči, ki so nepogrešljiv del kulturne pokrajine Krasa. bert Benedetič. Vsakemu posebej se je zahvalil za trud in potrpljenje pri vzgajanju "težko ukrotljive, vendar pa žive iin dovzetne mularije". Za profesorje je spregovoril prof. Albin Sirk. Ob zahvali za pobudo in organizacijo večera, je izraziil željo, da bi srečanje posvetili spominu zaslužnega takratnega ravnatelja dr. Josipa Nemca. Poudaril je njegova prizadevanja v korist šoli, ki se je morala na začetku svojega razvoja soočati z velikimi težavami. Besede prof. Sirka so prinesle v prisotne trenutek nelagodja, saj bivši najstniki nismo vedeli za vse organizacijske težave tedanje šole in zato nismo razumeli in znali vrednotiti delo svojih predstojnikov. Predlog prof. Sirka je postal obveza, da se bo delo dr. Josipa Nemca zabeležilo in pravilno ovrednotilo. Ob prijazni postrežbi in prijetnem vzdušju smo nazdravili srečanju, ki je bilo tudi prisrčno snidenje ljudi, katerih življenjske poti so se v petdesetih in več letih razumljivo razšle. Z večera smo odšli veselo razpoloženi in notranje obogateni! UDELEŽENKA na tekmovanjih USPEHI dijakov KLASIČNEGA LICEJA Konec šolskega leta jeza vse dijake in šolnike čas velike u-trujenosti, je pa tudi čas študijskih obračunov in lepih zadoščenj. To velja na primer za dijake zadnjih letnikov in njihove mentorje, ki več let vztrajno poglabljajo svoje poznavanje tujega jezika. Z uspešno opravljenim izpitom na zunanjem zavodu dobijo ti dijaki in sama šola potrditev, daje bil trud skozi vsa leta pravilno zastavljen. Pretekli mesec so se štirje dijaki klasičnega liceja prijavili k zunanjim tekmovanjem in se na teh res dobro odrezali. Dijakinji Katja Vončina in Martina Valentinčič sta se 13. aprila udeležili 4. Regijskega tekmovanja srednjih šol Primorske regije v poznavanju nemškega jezika "Loreley 2002", ki je letos potekalo v Novi Gorici. Med 78 tekmovalci iz enajstih srednjih šol Primorske sta se uvrstili na L in 24. mesto. Tekmovanje je zajemalo dva dela, in sicer poznavanje besednega zaklada in bralni del. V sklopu "Projekta Jeziki 2000" so 19. aprila dijaki Kate-rina Kuštrin, Martina Valentinčič in Peter Spazzapan uspešno opravili izpit za zunanjo certifikacijo iz nemškega jezika na Goethe Institutu v Trstu. Prijavili so se za stopnjo B 1 - Zer-tifikat Deutsch in preverjali svoje bralno in slušno razumevanje ter pisno in ustno sposobnost. Na istem institutu je 17. maja z najvišjo oceno in kot edina kandidatka v vsej deželi F-Jk o-pravila izpit na stopnji C 1 -Zentrale Mittelstufenpruefung dijakinja Katja Vončina. Za to stopnjo se srednješolci običajno ne prijavijo, ker je pretežka, zato je uspeh letošnje maturantke še posebno razveseljiv. Omenjenim dijakom in mentorici prof. Barbari Marassi iskreno čestitamo za dosežene uspehe! HARJET DORNIK "GO. GORIZIA-GORICA" Dvesto umetnin štiridesetih italijanskih in slovenskih gori-skih umetnikov je od prejšnje sobote razstavljenih v prostorih pokrajinskih muzejev na goriškem gradu in v Kulturnem domu v Gorici. Gre za razstavo, ki nosi naslov "GO. Gori-zia-Gorica. Umetniški dokumenti na Goriškem iz obdobja Po drugi svetovni vojni". Ce goriška občinska uprava ni zmogla prirediti skupne kulturne prireditve ob lanskem pomembnem jubileju, je to sedaj naredila pokrajinska uprava. Pri pobudi sodeluje več ustanov. Med slovenskimi sta soudeležena zlasti Kulturni dom Gorica in Pilonova gale-rija iz Ajdovščine; nekaj gradiva je prišlo tudi iz Moderne galerije v Ljubljani. Med izve-denci projekta pa omenimo vsaj Irene Mislej, Joška Vetriha, Branka Marušiča, Nives Marvin in vrsto slovenskih imetnikov, ki razstavljajo svoja dela. Razstava želi, tudi po besedah zastopnice prirediteljev Raffaelle Sgubin, poenotiti goriško ozemlje, ki je fizično in simbolično zarezano. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA / ŽEJNI OLEANDER DROBCI VSAKDANJOSTI PROF. MAJDE ARTAČ DANIJEL DEVETAK Nadvse topel sprejem je v četrtek, 23. maja, doživel knjižni prvenec prof. Majde Artač Sturman Žejni oleander v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Krst pesniške zbirke, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba, je bil prijetno domač kot družinski praznik in obenem slovesen kot obred. Ton večeru je po pozdravu tajnika založniške hiše Marka Tavčarja dala mlada pianistka Eliana Humar, gojenka na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, z romantično skladbo glasbenika in pesnika Roberta Schumanna. Nato je časnikar in pesnik Jurij Paljk nanizal nekaj misli ob izidu pesniške zbirke Majde Artač, profesorice na tržaškem liceju France Prešeren. O avtorici je povedal, da svojega dela ne jemlje samo kot službo, ampak da se v celoti posveča delu z mladimi in jih kot skrbna mentorica uvaja tudi v pisanje literarnih zapisov. Paljk dojema poezijo kot "nekaj najbolj intimnega, osebnega, morda edino molitvi najbližjega"; zato vidi v 49 poezijah prof. Majde Artač, razdeljenih v sedem ciklov, "dobro in izvirno poezijo, ki ima svoje korenine v čisti liriki." Gre za izpoved tenkočutne pesnice, ki išče stik z bralcem tako, da mu pripoveduje svoja doživljanja, misli, čutenja in videnja, je še rekel Paljk. Ugotovil je tudi, da je zbirka po eni strani "drobec vsakdanjosti", kot pra- vi sama avtorica, po drugi pa tudi zaokrožen prikaz njenega dosedanjega pesniškega dela. O poeziji, zlasti o izpovedni liriki, je skoraj nemogoče govoriti, smo še slišali na predstavitvi, kajti pesem je "treba prebrati, se vanjo vživeti, pustiti, da sama pride do nas, nas nagovori in se nas dotakne." Poezije, ki se odlikujejo po prostem verzu in izjemno izbranem jeziku, pripovedujejo o tihem in domišljijskem iskanju nežne duše, ki v sebi še nosi otroka in vse tisto, "kar je lastno le nedolžnemu o-troku, človeku, ki je iskren, si upa pogledati vase, da bi tudi v življenju videl globlje in v dalje." Avtorica se je zahvalila Palj-ku za tople besede, založbi za izkazano zaupanje, Ediju Žerjalu pa za mediteranski nadih, s katerim je likovno interpretiral pesmi in opremil zbirko. Povedala je, da so poezije nastale iz dveh vzgibov: iz šolske in družinske izkušnje. V naglici, ki je tako značilna za naš čas, se je vprašala, kdo ima sploh čas vzeti v roke roman. Zbirka poezij je zato lahko primerna spremljevalka občutljivih ljudi. Nekaj poezij je avtorica tudi prebrala in tako ponudila navzočim edinstveno možnost, da so same spregovorile na najlepši način. Ob poslušanju stihov iz sveže zbirke smo lahko res zaznali sredozemsko nebo in sonce, morje in stvarstvo v mavričnih barvah, pa tudi noč, temo in strah v mislih nemirne duše. Marsikateri njen verz je -kot bežen trenutek - krhek, droben, prežet z nepotešenostjo. Z elegantno preprostostjo pesnica "izteza roke v neskončnost", obenem pa poje o bolečini in osamljenosti. Zna govoriti o večnih globinah, katerih imen, pod navlako sporočil in informacij, ne poznamo več. V času, ki odteka, lovi spev trenutka, spev tišine in molka, skuša ujeti skrivnost šepetanja kamnov. Trdno je prepričana, da mora imeti poezija posebno mesto tudi v sodobnem svetu, ki nam morda ni zelo všeč in v katerem se le s težavo znajdemo, saj sredi "kamnitih ograd" nujno potrebujemo se dvigati nad vsakdanjost. SREDNJA ŠOLA I. TRINKA / PODELJEVANJE BRALNIH ZNAČK NAGRAJENA CELOLETNA VNEMA MLADIH BRALCEV IVA KORSIC Sobotni dopoldan, 25. maja, je bil posebno slovesen za vse tiste učence srednje šole I. Trinka iz Gorice, ki so celo leto ob vsakodnevnem izpolnjevanju šolskih in obšolskih obveznosti tudi z veseljem segali po knjigah in se ob njihovih vsebinah napaja- li in vsestransko bogatili. Šred-nješolci vseh razredov so se namreč s svojimi profesorji podali v Kulturni dom, kjer so se udeležili slavnostne podelitve priznanj za marljivo sodelovanje pri bralni pobudi. Svečanost je uvedel zelo lep in spodbuden nagovor prof. Lučane Budal, ki je med drugim poudarila, da je "knjiga lahko telovadnica ne samo našega duha, ampak tudi jezika. Prav slednjega ne smemo zanemarjati. Jezik namreč nosi v sebi izredno moč, nas bolje identificira kot samo družinsko ime... Materni jezik nam daje podzavestno gotovost, v kolikor je posrednik vseh izkustev naših prednikov. Preko jezika smo z njimi globoko povezani in postali smo nezavedni nosilci tiste kulture, ki so jo v svojem bivanju oni sooblikovali. Jezik je dediščina preteklosti, vendar usmerjena v prihodnost." Povedala je tudi, kako je včasih nam, ki živimo v dvojezičnem okolju, nerodno, ko ne najdemo pravih izrazov za poimenovanje ali izpovedovanje tega, kar čutimo. In prav za premoščanje te nebogljenosti nam je v veliko pomoč pisana beseda. Kako se ta razbohoti v umetnino, je dijakom pomagal spoznati častni gost doživetega jutra pisatelj Bogdan Novak, dobro znan med mladimi bralci (izdal je že 55 del) tudi zaradi desetih knjig, ki opisujejo dogodivščine zvestih prijateljev. Srednješolci so letos v šoli in doma prebirali njegovo Zeleno pošast. Besedni umetnik je zelo privlačno, mestoma prav duhovito in hudomušno prikazal svoje otroštvo pod Rožnikom, svoje mladostne sanje in želje in začetke umetniškega ustvarjanja. Razkril jim je, kako ga pri pisateljevanju navdihujejo tudi preproste vsakdanjosti in kako se v njem oblikuje celotna vsebina knjige in se potem v kratkem času porodi. Učenci so mu seveda postavili tudi raznovrstna vprašanja in iz njegovih odgovorov marsikaj izvedeli o njegovem pisateljskem snovanju in literarnih okusih. Izvedeli pa so tudi, da je strasten privrženec računalniških igric in da sanja, kako bi se mu že vendarle uresničilo skrito geslo, "lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba!" Odziv na to je bil bučen odobravajoč aplavz, ki je hipoma zajel vso dvorano. Literarni ustvarjalec je ob koncu pomagal ravnateljici Nadji Nanut pri podeljevanju diplom 34 dijakom, ki so marljivo prebirali in izpolnili vse pogoje bralne značke, ali celo krepko presegli obvezno število knjig. Le pet srednješolcev se ni moglo odločiti za branje, saj so knjigo odložili že pri prvih straneh. Ostali učenci so brali, a niso dosegli določenega števila knjig. S knjižnim darom, zajetno knjigo Goriza 1001- 2001, pa je bilo nagrajenih pet pravcatih knjižnih moljev: Aljaž Srebrnič (38 prebranih knjig!), Sara Stella (33), Maja Pahor (30), Marlene Vittor (28) in Pa-mela Perdec (28). Čestitke naj gredo vsem bralcem in njihovim profesorjem, ki so jih znali pravilno navdušiti za trajno lepoto tiskane besede! Srednješolci se bodo spet zbrali na šolski prireditvi, ki bo 6. junija v deželnem Avditoriju v Gorici. OBVESTILI GABRJE: praznik sv. Rešnje-ga telesa in krvi bo v četrtek, 30. maja. Začetek ob 20.30 z mašo-darovanjem okrog oltarja, sv. obhajilom ter procesijo. CVETJE Z VRTOV sv. Frančiška: sezono bo odprlo društvo ArsAtelier iz Gorice s predstavitvijo dveh skladateljev, 70-let-nikov: Štefana Maurija in Sama Vremšaka. Predstavitev društva in dveh glasbenih portretov bo v petek, 31. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici. RllPA: praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bo v nedeljo, 2. junija. Začetek ob 9. uri z mašo-darovanjem okrog oltarja, sv. obhajilom in procesijo. ŠZOLYMPlAvabi na zaključno prireditev v soboto, 1. junija 2002, ob 19.30 v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Sodelujejo skupina predšolskih otrok Gymplay, skupina deklic športne ritmične gimnastike, skupina dečkov športne ritmične gimnastike, skupina dečkov športne gimnastike, deklice in dečki minivol-leya, plesna skupina Hip hop ŠZ Olympia ... ter gostje: Mažore-te Hit (Nova Gorica), Show dance - Briški grič (Števerjan). ŠIRŠI ODBOR Zveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal v torek, 4. junija, ob 20.30 v Rupi. KD DANICA vabi na zborovsko srečanje treh dežel, ki bo v ŠKC Danica na Vrhu, v nedeljo, 9. junija 2002, ob 18. uri. Program: MoPZ Trta in skupina Faltej Hartman (Koroška), dekliška skupina Trenutek-Rib-nica in MePZ Stanko Premrl-Podnanos (Slovenija), MoPZ Matajur (Benečija) in Coro al-pino Cima Vezzena (Tridentinsko). Večer se bo zaključil s plesom ob glasbi muzikanta Štefana. Toplo vabljeni! GORIŠKA NADŠKOFIJA bo romala v Lurd pod vodstvom nadškofa Dina od 18. do 24. julija. Informacije in prijave pri Joani Nanut, tel. 0481 21419 ali pri Karlu Bolčini, tel. 0481 21849. OD 18. DO 25. avgusta 2002 bodo na gradu Dobrovo v Goriških Brdih dnevi Violončelo in glasba. Poletna šola, posvečena violončelu ob violini in fagotu, je namenjena otrokom, mladim in vsem ljubiteljem klasične glasbe. Tečaj vodijo mladi u-veljavljeni glasbeniki. Na sporedu bo poleg individualnih lekcij, komorne glasbe, koncertov, srečanj s priznanimi umetniki poskrbljeno tudi za razvedrilo. Za informacije kliči: (00386) 041 413507, cellomusica@email.si (Staša Peršolja). DAROVI ZASCGV Emil Komel: v počastitev spomina na moža, ki je preminil pred 9 leti, 31. maja, Vera Nanut 150,00 E. ZA LAČNE otroke po svetu: Lori in Lucijan v spomin na pok. Frančka Gorenščka 50,00 E. ZA MISIJON p. Kosa: ob 58-letnici nasilne smrti Marte Terčon družina 50,00; Andi in Neva ob 1. obletnici smrti dragega očeta Tulliota Zagheta 60,00 E. ZA CERKEV na Vrhu: Zora iz Tržiča 20,00; čebelarji iz Gorice 20,00 E. Ob smrti prijatelja dr. Branka Agneletta izrekam svoje občuteno sožalje soprogi in hčerki. Namesto cvetja na grob pokojnega poklanjam 50 evrov v tiskovni sklad Novega glasa. Vinko Levstik. ZAHVALI Božidar Tabaj: Zahvaljujem se vsem volivcem, ki so me podprli s svojimi preferencami, še zlasti Štan-drežcem, ki so tako omogočili, da ima tudi Standrež svojega predstavnika v občinskem svetu. Hkrati pozivam, naj se vsi složno udeležimo tudi drugega kroga volitev, da bomo izbrali za župana našega kandidata Vittoria Brancatija. Aleš VValtritsch: Toplo se zahvaljujem številnim volivcem slovenske in italijanske narodnosti, ki so me s preferenčnim glasom izvolili v goriški občinski svet. Počaščen sem, da sem na prvem mestu liste Demokratske levice za Evropsko Gorico in da sem tretji med izvoljenimi svetovalci slovenske narodnosti. Moja zahvala gre vsem tistim, ki so se odzvali vabilu Demokratičnega foruma Slovencev in podpisali poziv v podporo moji kandidaturi, kot tudi tovarišem iz Stranke demokratičnih socialistov, ki so me predlagali kot kandidata. Ob izvolitivi potrjujem to, kar sem govoril pred volitvami, t.j. da se bom zavzemal za sodelovanje vseh komponent v levosredinski koaliciji za vodenje napredne, odprte, demokratične in moderne politike občinskih teles in še posebej za sodelovanje med slovenskimi svetovalci, ne glede na to, kateri politični skupini pripadajo. Goriške volivce že sedaj pozivam, naj gredo v nedeljo, 9. junija, ponovno na volišča in da glasujejo za županskega kandidata Brancatija. Na tak način bodo omogočili dodatno izvolitev še marsikaterega slovenskega svetovalca. GLEDALIŠKI CICIKLUB in KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabita na premiero predstave Marta Swintz KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI Kulturni dom v Sovodnjah, sobota, 1. junija, ob 19. uri POD POKROVITELJSTVOM ZADRUŽNE BANKE DOBERDOB IN SOVODNJE DRUŠTVO F.B. SEDEJ IZ STEVERJANA vabi na KONCERT OB 50. OBLETNICI MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA Nedelja, 2. junija 2002, ob 20. uri v domači cerkvi sv. Florijana. POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE 11 ČETRTEK, 30. MAJA 2002 12 ČETRTEK, 30. MAJA 2002 TRST / OKROGLA MIZA DSI IN KROŽKA VIRGIL ŠČEK TRAGIKA SELITEV IN IZGONOV PREJŠNJI PETEK ■ 1 Hr Zjigm A ' FOTO KROMA Društvo slovenskih izobražencev in Krožek za vprašanja Virgil Šček iz Trsta sta v ponedeljek, 27. maja, priredila zelo zanimivo in dobro obiskano okroglo mizo ob 60-letnici dogajanj, ki so v našem prostoru videla izgon štajerskih in koroških Slovencev ter izseljevanje kočevskih Nemcev in prebivalcev iz Kanalske doline. O tem je že pred časom pri krožku Sček izšla knjiga žabniškega župnika Maria Gariupa Opcija za tretji rajh v Kanalski dolini, prav pred kratkim pa je v Celovcu izšel zbornik Pregon koroških Slovencev. O teh dveh knjigah sta spregovorila kanalski rojak dr. Rafko Dolhar in urednik zbornika dr. Avguštin Mal-le, poseben ton večeru pa je dal nastop znanega slovenskega zgodovinarja dr. Toneta Ferenca, ki je spregovoril o preseljevanju nemških manjšin med drugo svetovno vojno, njegov sin dr. Mitja Ferenc pa je podal oris propadanja kulturne dediščine Kočevske po izselitvi tamkajšnjega nemško govorečega prebivalstva. Dr. T. Ferenc je orisal nemško naselitveno in preselitveno politiko tik pred in med drugo svetovno vojno. Nemčija je namreč hotela imeti čimbolj čiste meje. V ta namen je tudi z Italijo sklenila npr. sporazum o opcijah, ki je bil na začetku predviden le za Južno Tirolsko, zatem pa razširjen še na Kanalsko dolino. Med vojno pa je začela iz Koroške in Štajerske izganjati slovensko prebivalstvo. Dr. Tone Ferenc je delal predvsem na dokumentih nacističnih uradov in družb, ki so se ukvarjali s to selitveno politiko, medtem ko knjiga Maria Gariupa opisuje predvsem, kaj se je dogajalo "na terenu", se pravi v trgih, vaseh in naseljih Kanalske doline. Slednja, je dejal dr. Dolharje konec 30. in v začetku 40. let doživela etnično čiščenje "ante litteram", kije 100-odstot-no spremenilo podobo pokrajine. Prebivalci Kanalske doline, ki so optirali za rajh in se tudi dejansko izselili, so po besedah dr. Malleja prišli v hiše, iz katerih so samo nekaj ur prej nacistične oblasti pregnale koroške Slovence. Nacisti so dejansko pregnali okoli 360 ljudi, pregon, je dejal dr. Malle, pa je tudi tesno povezan z nastankom partizanskega gibanja na Koroškem. Kaj pa se je zgodilo s kočevskimi Nemci? Ti so se po zasedbi in razkosanju Slovenije leta 1941 skoraj v celoti odločili, da se izselijo. Kočevska, ki so jo nemški kolonisti naselili že v 14. stoletju, je ostala skoraj popolnoma prazna. Izselitev, vojno pustošenje in povojna politika novih slovenskih in jugoslovanskih oblasti so zadale smrtni u-darec tamkajšnji kulturni dediščini. Veliko večino 177 vasi je požrl gozd, nove oblasti so po vojni dale porušiti veliko cerkva, znamenj in kapelic. Danes je to področje največji konglomerat prebivalcev, ki prihajajo iz vseh koncev bivše Jugoslavije in tudi iz vseh slovenskih pokrajin. Tako se je zgodilo, da je nacistična politika, ki je hotela uničiti slovenski narod, dejansko privedla do uničenja nemške narodne skupnosti, ki je na Kočevskem živela že 600 let. PODUTANI LEP DOGODEK ZA LEPO PUBLIKACIJO ■ iz Rezija, Terske in Nadiške doline so bile v petek protagonistke uspelega kulturnega srečanja, ki so ga zveza beneških izseljencev Slovenci po svetu in založniška zadruga Most iz Čedada priredili pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti Nadiških dolin v Podutani. Na prireditvi so namreč predstavili zadnjo knjižno novost, za katero so poskrbeli v slovenski Benečiji, in sicer knjigo receptov Dežela frike in gu-bance, kako so kuhale naše no-ne, ki je nastala v sodelovanju med omenjenimi ustanovami. Prisotne so tako pozdravili vsi gostujoči, in sicer komisar Gorske skupnosti Giuseppe Si-bau, ki je spregovoril tudi v imenu predsednika deželne vlade Tonda, predsednik Zveze Dan- VERTOVEC NAGRAJEN V soboto, 18. maja, je bil v Gorici občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Na zasedanju slovenskih prosvetnih delavcev, ki se ga je udeležilo tudi veliko Slovencev iz videmske pokrajine, so podelili posebno priznanje za življenjsko delo profesorju Marinu Vertovcu iz Vidma. Predsednika Kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada ne bomo posebno predstavljali. O njem namreč pišemo in poročamo že vrsto let, saj se je omenjeni kulturni delavec, publicist in prevajalec izkazal v organizaciji, postavitvi in spodbujanju pobud, ki zajemajo sodelovanje in medsebojno spoznavanje med slovensko, italijansko in furlansko kulturo, ob tem je avtor številnih člankov ter prevajalec pomembnih del. Kot predsednik društva od I. 1991 je bil pobudnik raznovrstnih iniciativ, že vrsto let vodi tečaje slovenskega jezika na zavodu Malignani v Vidmu ter je bil v tem smislu tudi med glavnimi "krivci", da je prišlo leta 1971 do pobratenja med omenjenim zavodom in tehničnim zavodom Brelih iz Nove Gorice. Za svoje življenjsko delo v prid slovensko narodni skupnosti, ki živi v videmski pokrajini, je torej Marino Vertovec dobil zelo zasluženo priznanje, za kar mu iz srca čestitamo. te Del Medico in odgovoren pri zadrugi Giuseppe Qualizza. V svojih besedah so vsi trije podčrtali pomembnost publikacije, ki skozi recepte in stare kulinarične posebnosti slovenske Benečije nudi vsem tistim, ki bodo segli po omenjeni knjigi, dragoceno vizijo v ta predel italijanske države, ki je posejan s slovenskim življem. Prikupna knjiga je namreč namenjena ne le prebivalcem teh krajev, temveč predvsem tistim, ki slovenske Benečije ne poznajo, in primis izseljencem, ki so o Benečiji slišali iz pripovedi staršev ali starejših, nato mlajšim generacijam ter italijanskemu življu in seveda matičnim Slovencem, ki imajo nekoliko megleno vizijo slovenskega zamejstva. Recepti in tradicionalne jedi pa lahko pritegnejo marsikoga, ki bi sicer po strokovnih publikacijah ali esejih težko segel. V ta namen se knjiga predstavlja ne le kot izbor receptov, temveč nudi vsem bralcem tudi informacije o občinah Terske in Nadiških dolin ter Rezije, iz katerih jedi prihajajo, ob tem pa bogatijo knjigo še prikupne stare fotografije teh krajev. Velja pa tudi povedati, da je knjižna novost izšla v dvojezični obliki, in sicer v slovenščini in italijanščini. Na večeru, ki je bil pravi kulturni dogodek in se ga je med drugimi udeležila tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Jadranka Šturm Kocjan, je o knjigi spregovoril novinar Enzo Driussi, medtem ko so za kulturni program poskrbeli Rezijani s citiro in bunkulo ter učenci Glasbene šole iz Špetra. Na predstavitvi sta bila seveda protagonista tudi Dino Del Medico in Vesna Leskovic, ki sta zbrala recepte v knjigo. Zanimanje za recepte traja pri avtorjih že vrsto desetletij, Dino del Medico je namreč začel z zbiranjem in zanimanjem za beneško kuhinjo že za časa svojega bivanja v Švici pri slovenskih izseljencih. Ob samem brskanju in intervjuvanju "informatorjev" pa sta omenjene recepte ob urejevanju tudi poskusila in do podrobnosti razčlenila, tako da gre za pravo strokovno publikacijo. V soboto, 1. junija, bo v Čedadu vrsta prireditev ob 1200-letnici smrti velikega patriarha sv. Pavlina Oglejskega. Organizacijski odbor je za to priložnost povabil mednarodno priznane osebnosti, ki bodo na seminarju poglobili temo medkul-turnosti, ki je v času evropskih integracijskih procesov zelo aktualna in tesno povezana z delovanjem sv. Pavlina. Poleg seminarja bosta še dva pomembna kulturna dogodka. Tisoč dvesto let po svoji smrti "daje" sv. Pavlin naši deželi pomembno nalogo v oblikovanju nove združene Evrope, ki je zrasla iz krščanskih korenin. Ni dovolj govoriti o ekonomski in geopolitični razsežnosti stare celine, ampak tudi o ekumenski, saj si je oglejski patriarh - v spoštovanju različnih duš Evrope - veliko prizadeval za zbliževanje med severom in ju- V SOBOTO, 1. JUNIJA, V ČEDADU PAVLIN OGLEJSKI 802-2002 gom, zahodom in vzhodom celine. Evropa sedanjosti mora biti, kot je že bila v preteklosti, ne le Evropa sv. Benedikta, ampak tudi sv. Cirila in Metoda; in tudi sv. Pavlin je bil pravi apostol ljudstev. Spored se bo v soboto začel ob 9.30 v središču S. Francesco v Čedadu, kjer bo potekal že omenjeni seminar o krščanski medkulturnosti. Bolgarski metropolit Galaktion LiibenovTa-bakov bo govoril o verski pripadnosti kot uveljavitvi lastnega bivanja v osrčju preteklega in sedanjega evropskega pravoslavja. Za njim bo prof. Gianro-berto Scarcia z beneške univerze Ca' Foscari govoril o sporih včeraj in danes. Prof. David Far-mer z britanske univerze v Red-dingu bo govoril o meništvu, ki je prišlo v Evropo iz Yorka. Ob 12. uri bodo predstavili restavrirano platno iz 16. stoletja, ki uprizarja sv. Pavlina. Nato bo na vrsti projekcija video posnetka "Pavel in Pavlin: zamisel združene Evrope". Pri dokumentarcu so sodelovali časnikarja Franco Fornasaro in Bruno Cesca, režiserka Rosan-na Giuricin, zgodovinarja Paolo Chiesa in Cesare Scalon in drugi. Popoldne ob 15.30 bo prof. Heribert Dernhofern iz škofijskega semenišča v Linzu govoril o Donavi, sv. Pavlinu in 20. stoletju. Prof. Dorova Gil s krakovske univerze bo spregovorila o odnosih med srbsko in hrvaško Cerkvijo, predavanje prof. Piera Marangonija z ljubljanskega vseučilišča pa nosi naslov Dediščina sv. Pavlina. Prof. Rainer VVeissengruber (Centruni Latinitatis Europae iz Ogleja) bo govoril o Italiji in Noriku, dvojni zibelki Srednje Evrope. Posege bo moderiral prof. Gianfranco Giraudo z univerze Ca' Foscari v Benetkah. Zvečer bo ob 21. u ri v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu koncert. Olga Pogorelova, Alberto Maria Ruta, Vladimir Mendelsshon in Francesco Pepicelli bodo na godala izvajali Haydnovo skladbo Zadnjih sedem besed našega Odrešenika na križu in Po-emes Parižana Krištofa Mara-tke; recitator Andrea Zuccolo. Prost vstop, vabljeni! ■■■' DD SLOVENIJA HUMANITARNA ORGANIZACIJA OB UGLED RAZISKAVA O RDEČEM KRIŽU SLOVENIJE Rdeči križ Slovenije, osrednja humanitarna oz. človekoljubna organizacija v državi, je po krivdi bivšega generalnega sekretarja Mirka Jeleniča in dveh njegovih namestnic v globoki finančni in moralni krizi. Prispevki za njeno delovanje so usahnili, ker člani in tudi drugi darovalci tej organizaciji ne zaupajo več. S finančnimi zlorabami je bila javnost seznanjena pred nekaj meseci, ko so ugotovili, da je Jelenič posojal denar nekemu podjetju Rdečega križa, katerega direktorje bil sam, a ta denar organizaciji ni bil vrnjen. Gre za okoli sto milijonov tolarjev. Mirko Jelenič je po odkritju afere odšel na "bolniški dopust", ostal pa je zaposlen v Rdečem križu. Ker je stanje v organizaciji postajalo čedalje bolj napeto in nevzdržno in so se za njegovo delovanje začeli zanimati tudi kriminalisti, je pristal na odhod. Toda pri tem je prišlo na dan, da je bil bivši generalni tajnik celo bolje plačan kot pa predsednik države Milan Kučan. V mesecu marcu letos naj bi dobil nad milijon tolarjev bruto plače, dobil je nadalje sedem plač oz. 11 milijonov tolarjev odpravnine, pred odhodom iz Rdečega križa pa je zahteval še 12 plač, kar naj bi bilo v skladu z individualno pogodbo o njegovi zaposlitvi. Zaradi omenjenih razmer in afere z denarjem je nastala kriza tudi v območnih organizacijah Rdečega križa po vsej Sloveniji. Člani in drugi podporniki ne dajejo več denarnih ali drugih prispevkov za humanitarne akcije, ki jih organizira Rdeči križ. Ob tem se množijo kritike, da je bil odnos oblasti do Rdečega križa blagohoten in ustrežljiv, zaradi česar nad njenim delovanjem ni bilo nadzorstva. Novo vodstvo Rdečega križa je naročilo raziskavo o ugledu te humanitarne organizacije po odkritju omenjene afere z denarjem. Zdaj podrobnosti raziskujejo kriminalisti, mnogi pa menijo, da bi morala država sprejeti nove zakonske predpise, s kateremi bi preprečili ponavljanje podobnih afer, kot je primer z Rdečim križem. ' M. PRIZNANJE TUDI NOVOGORIČANU NAJLEPSA ZNAMKA V LETU 2001 Sredi meseca aprila seje zaključilo tekmovanje za najlepšo slovensko znamko iz serije znamk, ki jih je leta 2001 izdala Pošta Slovenije. Skupaj je prispelo 3.980 glasovnic, od tega 28 iz tujih držav. Poleg ljubiteljev slovenskih znamk iz Evrope so poslali glasove tudi zbiralci iz Združenih držav A-merike in celo s Filipinov. Med priložnostnimi znamkami je dobila največ glasov znamka z Jalovcem in triglavsko rožo. Najlepšo slovensko znamko je po lastni risbi oblikoval Aleš Sedmak. Izbor ne preseneča, saj je znano, da so znamke s planinsko tematiko slovenskim zbiralcem najbolj všeč. Na drugo mesto se je v tekmo- vanju uvrstila znamka Čebelji roj, ki jo je oblikoval Jurij Mikuletič iz Nove Gorice. Na tretje mesto pa se je uvrstila znamka Kavboj Pipec, avtorja Boža Kosa. Pošta Slovenije je medtem v sredo, 22. maja, izdala osem novih priložnostnih znamk. Gre za štiri znamke z motivi zdravilnih rastlin šipka, kamilice, baldrijana in dišeče vijolice, znamko z motivom Cirkusa, znamko z motivom nogometnega navijača, ki sojo izdali ob svetovnem prvenstvu v nogometu, in za dve znamki ob devetem srečanju predsednikov srednjeevropskih držav, ki bo 31. maja in 1. junija letos na Bledu in Brdu pri Kranju. ——— M. OB SVETOVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU PRILOŽNOSTNI KOVANCI Banka Slovenije je ob bližnjem svetovnem prvenstvu v nogometu, ki bo potekalo v Južni Koreji in na Japonskem, izdala tri priložnostne kovance. Pomenijo zlasti priznanje Nogometni zvezi Slovenije, nogometašem in trenerju slovenske reprezentance, ki so se s svojimi uspehi uvrstili med sodelujoče na svetovnem prvenstvu. V obtoku so zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev, srebrnik z nominalno vrednostjo 2.500 tolarjev in priložnostni tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, izdelan iz dveh litin različnih barv Vsi navedeni kovanci so zakonito plačilno sredstvo v višini na njih označene nominalne vrednosti. Kupiti jih je mogoče v Banki Slovenije in v nekaterih poslovnih bankah, tudi v Kopru in Novi Gorici-Prodajna cena za zlatnik je, denimo, 25.000 tolarjev, za srebrnik pa 3.000 tolarjev. M. NOVI GLAS / ŠT. 22 2002 SLOVENIJA PODPORA JAVNOSTI ČLANSTVU V ZVEZI NATO ZAČELA NARAŠČATI TUDI LETOS VRSTA LEPIH KONCERTOV NEREŠENA VPRAŠANJA POSLABŠUJEJO ODNOSE S HRVAŠKO MARJAN DROBEZ Politično dogajanje v Sloveniji se je v prejšnjih dneh oblikovalo in razvijalo predvsem v državnem zboru. Parlament je namreč obravnaval in sklepal o vprašanjih, ki imajo poleg domačega tudi mednarodni pomen in razsežnosti. Poslanci so v polemiki s Stranko mladih Slovenije zavrnili njen predlog, naj bi o morebitnem vstopu Slovenije v zvezo NATO o tem pripravili predhodni zakonodajni referendum. Z večino glasov so sklenili, da bodo referendum lahko razpisali šele potem, ko bo Slovenija na vrhu predstavnikov držav članic v novembru v Pragi povabljena v članstvo te politične in vojaške povezave, kar pa kljub obetavnim znamenjem še zmeraj ni gotovo. Pomembno je, da sta na zasedanju državnega zbora o politiki do NATA govorila tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Oba sta ponovno predstavila in utemeljila razloge o tem, zakaj je članstvo v omenjeni povezavi v največjem interesu Slovenije. Pomenljivo in spodbudno je, da je po odločnih posegih najvišjih predstavnikov oblasti in parlamentarnih političnih strank, 2 izjemo Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, ki vključitvi nasprotuje, podpora javnosti integraciji v NATO začela naraščati. Uresničila se je napoved, ki jo je premier dr. Janez Drnovšek med nedavnim obiskom v ZDA dal tamkajšnj emu predsedniku Bushu. Po ugotovitvah t.i. Politbarometra, to je raziskave javnega mnenja, ki jo po naročilu vlade vsak mesec opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede, bi zdaj 55% vprašanih, ki bi se udeležili referenduma, glasovalo za vstop v zvezo NATO, okrog 45% pa bi jih bilo proti. Med razpravo o mnenju vlade glede potrditve (ratifikacije) sporazuma s Hrvaško o statusu in lastništvu jedrske elektrarne Krško so poslanci navajali razloge, ki odsvetujejo potrditev. Kaže, da Državni zbor pogodbe ne bo ratificiral tudi zato, ker je proti potrditvi sporazuma tudi velik del poslancev v hrvaškem Saboru (tamkajšnjem parlamentu). Pomanjkanje politične volje v obeh državah pa je nedvomno predvsem posledica slabih odnosov med državama, ki so na najnižji ravni v vseh desetih letih, kar samostojni Slovenija in Hrvaška obstajata. Doslej nista rešili nobenega spornega vprašanja, o čemer je zunanji ministerdr. Dimitrij Rupel govoril na časnikarski konferenci v četrtek, 23. maja. Minister je najprej navedel sporni sklep hrvaške vlade o koridorjih za prevoz nafte in njenih derivatov iz Slovenije. Slovenija protestira tudi na mednarodni ravni in zahteva odprtje dveh koridorjev za prevoz, toda Zagreb se ne odziva. Naslednja sporna zadeva je koncesija za raziskovanje možnih nahajališč nafte in zemeljskega plina v Piranskem zalivu, ki jo je sosednja država podelila svoji naftni družbi Ina. Raziskave bi namreč potekale tudi v tistem delu morja, ki ga Slovenija šteje za svoje. Poleg tega se v slovenskem teritorialnem morju veča število incidentov, v katerih so udeleženi hrvaška policija in slovenski ribiči. Ribiči upravičeno menijo, da v spornem Piranskem zalivu lahko ribarijo, ker je to v skladu s sporazumom o maloobmejnem prometu in sodelovanju med državama. Hrvaška policija pa ribolova, ki temelji na omenjenem statusu, ne priznava. Minister za zunanje zadeve je povedal, daje Hrvaška svoje školjčišče v Piranskem zalivu razširila proti sredini zaliva, kar je v nasprotju z omenjenim sporazumom o maloobmejnem prometu in sodelovanju. Dr. Dimitrij Rupel je bil na srečanju s časnikarji bolj odločen kot običajno. Podvomil je o verodostojnosti Hrvaške in opozoril, "da Hrvaška z enostranskimi dejanji posega v slovensko suverenost in krši mednarodno pravo". Zaradi omenjenih in drugih kršitev je zunanje ministrstvo v Zagreb poslalo tri protestne note. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je nanje hitro odgovorilo in vsebino objavilo na spletnih straneh. Na konkretne očitke ni odgovorilo. V sosednji državi so ugotovili, "da so odnosi s Slovenijo v zadnjem času prepogosto glavna tema v medijih". Nadalje Ministrstvo za zunanje zadeve zatrjuje, "da so odnosi s Slovenijo utemeljeni na načelih dobrososedstva in so prednostni cilj hrvaške zunanje politike. Ostre reakcije na vsak dogodek v Piranskem zalivu ne prispevajo k vzpostavitvi obmejnega režima, ki bi bil sprejemljiv za obe strani". Dodajamo, da obstoječe slabe odnose med Slovenijo in Hrvaško, kot poročajo iz Bruslja, z zaskrbljenostjo spremljajo tudi Evropska komisija (vlada), Evropski parlament in drugi organi EU. POSLANCI O NAPISIH NA NAGROBNIKIH ŽRTEV VOJNE V Sloveniji očitno še dalj časa, ali pa sploh nikoli, ne bo moč doseči dogovora o narodni spravi med silami, ki so se na različnih straneh bojevale med drugo svetovno vojno. Na to kaže tudi razprava o napisih, ki naj bi bili na grobovih pobitih partizanov in domobrancev. Medtem ko politične stranke iz sedanje vladne koalicije, predvsem LDS in ZLSD, vztrajajo pri trditvi, da so se samo partizani bojevali zoper okupatorje in za osvoboditev Slovenije, opozicijski poslanci zatrjujejo, da je komunistično vodstvo izrabilo željo po osvoboditvi za zmago revolucije. Ob tem dodajajo, da bi tudi na domobranskih grobovih mora- lo biti zpisano "padli za domovino", saj je tudi cilj domobrancev bila "slovenska domovina kot del svobodne Evrope". Tako je med razpravo o trinajstem členu predloga zakona o vojnih grobiščih, v sredo, 22. maja, v državnem zboru, poudarjal Franc Cukjati, poslanec iz SDS. Dvakrat je prebral domobransko prisego, izrečeno med vojno na osrednjem stadionu v Ljubljani, ob tem pa izrekel mnenje, "da to ni bila prisega Hitlerju, ampak nadrejenim v domobranstvu, sicer pa je poleg fašizma in nacizma tudi komunizem povračil veliko nasilja, gorja in žrtev". Razmišljanja Franca Cukja-tija so sprožila silovit plaz replik, zaradi nastalega vzdušja pa parlament sploh ni glasoval o členu, ki naj bi opredelil napise na nagrobnikih. Kot zanimivost dodajamo, da poslanec SDS Franc Cukjati izhaja iz partizanske družine, njegov oče je padel v nekem boju leta 1944. Nastop in stališča omenjenega poslanca so podprli tudi na časnikarski konferenci, ki so jo v petek, 24. maja, skupaj priredili Združeni ob lipi sprave, Civilna družba za demokracijo in pravno državo ter Društvo za ureditev zamolčanih grobov. Sredi maja je Klub krščanskih izobražencev iz Kopra organiziral srečanje s skupino naših rojakov iz Argentine in drugih držav, ki so se večinoma rodili v tujini ter se odločili za vrnitev v domovino. Problematiko vračanja, s poudarkom na Argentini, je predstavil g. Boštjan Kocmur, predstavnik izseljeniške organizacije Slovenci v svetu in tudi sam povratnik. Najprej se je nekoliko dotaknil nesreče, ki je zadela Argentino °b nedavnem sesutju njenega gospodarskega sistema (naskok 'nflacije, upadanje investicij, velika brezposelnost, zaprte banke in zamrznjeni prihranki prebivalcev, neredi, ropanja, ipd.). Med vzroki te kataklizme se navajajo tudi taki, ob katerih se moramo tudi sami zamisliti. Kot npr. navedbe, da je v Argentini Pred tem prišlo do razprodaje gospodarstva in bank tujemu, Predvsem ameriškemu, kapita-,u' ki naj bi državo dobesedno kolonialno izkoriščal. In ko je ?»to gospodarstvo začelo pe-Sati ter so socialne razmere postale negotove, seje kapital začel umikati in prepustil državo nJeni tragični usodi. Celo samo Premoženje je zgubilo vsakršno Vrednost, saj nimajo ljudje de-!]arja, da bi ga lahko kupovali. ako so na trg nepremičnim SREDI MAJA SREČANJE Z ROJAKI POMAGAJMO NAŠIM ARGENTINCEM MILAN GREGORIČ udarili špekulanti, ki ponujajo ekonomsko utapljajočemu se prebivalstvu tretjino vrednosti njihovih nepremičnin. Prišlo naj bi do takih skrajnosti, da npr. primanjkuje državi celo papirja za potne liste tistim, ki bi se radi izselili. Kriza je zadela tudi naše izseljence oz. njihove potomce, med katerimi je mnogo prav Primorcev, ki so bežali pred fašizmom. Njihova stiska je ze- lo velika in javnost je premalo seznanjena z njo. Pri iskanju izhoda se mnogi ozirajo proti stari domovini. Prve skupine so že tu ter jih zasilno razmeščajo naokrog. Mnogo pa jih čaka v pripravljenosti, da se vrnejo, če jim bo matica ponudila roko (delo, namestitev ipd.). Številni nimajo denarja niti za vozne karte ter se ponekod že zbirajo prispevki v ta namen. Bistveni problemi vračanja so, seveda, zaposlitev in namestitev povratnikov ter njihova čimprejšnja integracija v slovensko družbo. To niso begunci, ki bi pri nas prevedrili čas krize in se potem vrnili na svoje domove. Oni želijo delati ter si pri nas ustvariti svoja nova ognjišča. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi koprski župan g. Dino Pucer, je bilo povedano, da že tečejo delovni dogovori na državnih in tudi lokalnih ravneh med predstavniki oblasti, karitativnih organizacij in Cerkve, kako se primerno odzvati na to stisko naših ljudi. Pri tem je še posebej dejavna Cerkev, ki je naložila svojim dekanijam to skrb kot eno prednostnih. Posredi je sicer precej birokratskih zaprek (problemi državljanstva, stalnega bivanja, priznavanje diplom idp.), ki bi se jih dalo s prožnim pristopom oblasti in sodelovanjem ljudi na nek način premoščati. V času, ko se na državni in občinskih ravneh dela inventura prostih delovnih mest ter razpoložljivih nastanitvenih možnosti, se navadni občani lahko vključujemo v to solidarnostno akcijo s tem, da damo (začasno) na razpolago lastne namestitvene zmogljivosti, da ponudimo povratnikom naše naslove kot mesto njihovega stalnega bivanja, da po naših močeh prispevamo pri zbiranju sredstev za prevoz povratnikov v domovino in predvsem, da na vse možne načine pomagamo sorodnikom, ki bi se radi vrnili. Na srečanju se nam je osebno predstavilo večje število povratnikov, ki so s svojimi zgodbami, s svojimi stiskami, s svojim hrepenenjem po domovini ter s svojimi pričakovanji pretresli udeležence srečanja ter nas hkrati notranje zavezali, da se tudi sami odzovemo na to stisko. Tako smo spet enkrat, kot država, nacija in posamezniki pred resnim izpitom ter ne bi smeli dovoliti, da pademo na njem. Hkrati je to spet ena izmed dragocenih priložnosti, da pokopljemo naše travmatične delitve na rdeče, bele in ne vem še kakšne ter se odzovemo na stisko naših rojakov, kot se spodobi za zrelo nacijo. Ena izmed udeleženk večera, vidno pretresena ob človeški veličini teh preprostih ljudi in njihovem hrepenenju po domovini, je ob koncu srečanja pripomnila, da, kot Argentinci rabijo nas, da jim materialno pomagamo, tako rabimo mi nje, da nam povrnejo našo izgubljeno človeško in domovinsko dušo. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA Kulturni dom v Novi Gorici bo v tej glasbeni sezoni priredil šest glasbenih druženj, v okviru osme sezone Glasbe z vrtov svetega Frančiška. Organizator poudarja, "da prepričljiva odmevnost koncertov na Kapeli (frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico) med mnogimi glasbeniki, željnimi muziciranja, kot tudi med številnimi obiskovalci, vedno znova potrjuje priljubljenost cikla, pa tudi potrebo po doživljanju lepega in poduhovljenega". Letošnji izbor glasbenikov in programov izpostavlja predvsem slovensko oz. slovansko (po)ustvarjalnost. Sezono bo otvorilo Društvo ArsAtelier iz Gorice s predstavitvijo dveh skladateljev, 70-letnikov: Štefana Maurija in Sama Vremšaka. Predstavitev društva in glasbenih portretov obeh umetnikov bo v petek, 31. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Sle- dil bo koncert mešanega zbora Veter, in sicer v torek, 4. junija, ob 20. uri v že omenjeni dvorani. Zbor vodi dirigentka Urša Lah. V nadaljevanju so predvideni koncert mešanega pevskega zbora Obala ob 25. obletnici delovanja (11. junija), Večer harmonike izvajalcev Marka Hatlaka in Adama Se-lija (18. junija), koncert instrumentalnega tria izvajalcev Cveta Kobala (flavta), Volodje Bal-žalorskiya (violina) in Nede Pet-kovve (čembalo) (18. junija) in zaključni koncert svetovno znanih ruskih pravoslavnih pevcev. Ta bo v četrtek, 18. julija, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana. Sredstva za prireditve v okviru letošnje osme sezone Glasbe z vrtov svetega Frančiška bodo zagotovili Mestna občina Nova Gorica, Občina Šem-peter-Vrtojba, goriška enota Krekove banke in Ministrstvo za kulturo Slovenije. ......... M. OBSTAJA VEC PREDLOGOV ZBIRANJE PODPISOV ZA REFERENDUME Referendum je oblika neposredne demokracije in odločanja državljanov o pomembnih zadevah, denimo, o sprejetju predlaganih zakonov, zato temu inštitutu tudi v slovenski ustavi in družbeni praksi namenjajo veliko skrb. Toda prišlo je v navado, da določene skupine ljudi ali okolja, ki se ne strinjajo z nekim zakonom ali predlogom zanj, zahtevajo od države, da o tem razpiše referendum. Če strokovna služba državnega zbora ugotovi, da za to obstajajo pogoji in pravna izhodišča, se začne zbiranje štirideset tisoč podpisov, kar je zamudno opravilo. Podpise je težko zbrati v omenjenem časovnem obdobju, saj le redko kateri predlog za referendum V IGRALNICI PERLA NOVA KONFERENČNA DVORANA V igralnici Perla družbe HIT v Novi Gorici so v petek, 24. t.m., obeležili zaključek zadnjega sklopa prenove tega objekta. Zlasti je pomembna nova dvorana za konference, simpozije, strokovna srečanja in podobna druženja. V njej je 200 sedežev, dvorana pa je opremljena z najmodernejšimi sredstvi oz. pripomočki za hkratno prevajanje v tri jezike, računalniško projiciranje na platno in za t.i. video konference. Nova dvorana v igralnici Perla bo prispevala k napredku t.i. kongresnega turizma, ki v Sloveniji v zadnjem času pridobiva na pomenu. OBVESTILO V PRIMORSKEM dramskem gledališču bo v četrtek, 6. junija, ob 20.30 plesno-gibalna predstava Kokon avtorice Nataše Tovirac. Predstavo bodo oblikovali Srečo Blas, Lea Menard in Nataša Tovirac. Vljudno vabljeni! 13 ČETRTEK, 30. MA|A 2002 zadeva interese večine volilnih upravičencev. Če morda pobudniki zberejo štirideset tisoč podpisov za referendum in je ta razpisan, se nestrinjanje pokaže z zelo majhno udeležbo na glasovanju. Tako zaradi nizke udeležbe upravičencev nista uspela referenduma o termoelektrarni v Zasavju in o zakonu o umetni oploditvi žensk, ki ne morejo zanositi po naravni poti. Tako se je zgodilo, da v Sloveniji zdaj zbirajo podpise za tri referendume, v državnem zboru pa iščejo soglasje poslancev še za enega. Slovenska nacionalna stranka (predsednika Zmaga Jelinčiča) in zunajparlamentarna stranka Nova želita s predhodnim referendumom ustaviti prodajo osrednjih državnih bank, Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor, tujcem. Društvo za teorijo in kulturo hendikepa zahteva referendum o zakonu o invalidskih organizacijah. Policijski sindikat pa si prizadeva z naknadnim referendumom razveljaviti komaj sprejeti zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Kot je napovedal predsednik vladne Slovenske ljudske stranke (LDS) Franci But, bodo oni začeli zbirati podpise poslancev za začetek postopka ustavne presoje predloga zakona o ratifikaciji pogodbe s Hrvaško glede jedrske elektrarne Krško. Če bodo pobudniki pri zbiranju podpisov uspešni, pa jih očitno čaka najtežja naloga. Državljane bo namreč treba prepričati, da je referendum res potreben. Vsa opravila, določena v zakonu o referendumu, pa bodo stala več milijonov tolarjev. Spričo obravnavanih dilem in zapletov so pomembne razprave v ustavni komisiji o tem, ali referendumske pravice v Sloveniji ohraniti ali pa jih zožiti. .......... M. 14 ČETRTEK, 30. MAJA 2002 ITALIJANSKO PRAVO ROJSTVO KOT KRIVIČNA ŠKODA POGOVOR / SAVO UŠAJ, RAVNATELJ ZADRUŽNE BANKE DOBERDOB IN SOVODNJE "NAŠA BANKA JE BLIZU LJUDEM" DAMJAN HLEDE Škoda, ki jo povzroči rojstvo nezaželjenega otroka, upravičuje odškodnino. Pravna praksa se nagiba odločno v to smer. Doslej je več zadev v zvezi s tem vprašanjem prišlo na dnevni red kasacijske-ga sodišča, ki je doslej že razsojalo na primer o posledicah rojstva, do katerega je prišlo po neuspelem poizkusu splava (razsodba št. 6464/94), po neuspelem poizkusu sterilizacije enega od staršev (razsodbe št. 9617/99 in 8451/97) ter o posledicah rojstva otroka z malformacijami, o katerih ginekolog ni obvestil bodočih staršev in jim s tem o-nemogočil možnost odločitve za splav, ki jim jo zakon priznava (razsodba št. 12195/98). Podoben temu zadnjemu primeru je tudi slučaj, ki je dal povod za spor, katerega je ka-sacijsko sodišče pred kratkim sklenilo z razsodbo št. 6735 z dne 10. maja 2002. O tem primeru smo lahko slišali po televiziji in brali po časopisih, saj so tovrstne zadeve ponavadi zanimive za dnevno kroniko, še posebej če so prikazane zelo na splošno in površno, z večjim poudarkom na senzacionalizem novih družbenih in kulturnih navad, kot na dejansko stanje stvari in na pravne, moralne ter politične vidike problema. Novost, ki je v javnosti najbolj odmevala, je bila ta, da je bila tokrat odškodninska pravica priznana tudi očetu. Utemeljitev je precej splošna, saj sodišče govori o nekem "tkivu pravic in dolžnosti, ki se v pravni ureditvi osredotočajo na dejanje rojevanja in izhajajo iz zakona 194/78, iz ustave in iz civilnega zakonika", iz česar bi moralo biti jasno, da je tudi oče del zdravstvene pogodbe, v katero sta neposredni stranki zdravnik in nosečnica. Zdravnik je za svojo dejavnost skratka neposredno odgovoren tudi o-četu. "Neposredno", v tem je pravna novost te razsodbe, saj je v preteklosti očetu bila že priznana odškodnina, a le v obliki posredne refleksne škode. Sedaj pa so bile staršem priznane sledeče oblike škode: premoženjska škoda v obliki damnum emergens zaradi zdravniških stroškov, ki so jih morali in jih še bodo morali utrpeti zaradi inkriminirane situacije, ter v obliki lu-crum cessans zaradi manjše profesionalne aktivnosti, ki jo bosta oba starša imela, ker se bosta morala bolj ukvarjati s prizadetim otrokom; priznana je bila tudi nepremoženj-ska škoda v obliki biološke in eksistencialne škode. Vsega skupaj za 700 milijonov starih lir. Vse to pa je šlo za otroka, katerega malformacija bi lahko bila morebiti predvidena le po prvih treh mesecih nosečnosti, in to s posebnimi specifičnimi analizami. Po treh mesecih nosečnosti pa ja ; splav možen le v prisotnosti sledečih pogojev: a) pri nosečnici mora biti v teku patološki proces (fizične ali psihične narave); b) obstajati mora nevarnost, da se ta proces razvije v hudo zdravstveno poškodbo nosečnice; c) zarodek ne sme imeti možnosti samostojnega življenja. Veliko vprašanje je, ali bi zadnji pogoj bil prisoten v na-| šem slučaju, saj se je otrok potem rodil, kljub urojenim malformacijam, živ in zdrav. V vsakem primeru kaže ta novi slučaj na nedorečenost zakona št. 194/78 o splavu, ki bi ga bilo prav tu pa tam izboljšati. SREČANJE VODSTEV NOVE LJUBLJANSKE BANKE IN BANCE Dl CIVIDALE BANČNIŠTVO: ČEZMEJNO SODELOVANJE Vodstvo zavoda Banca di Cividale je na svojem centralnem sedežu v Čedadu sprejelo delegacijo Nove Ljubljanske banke. Na srečanju, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, so slovenski in furlanski bančniki poglobili možnosti dodatnega razvoja medsebojnega sodelovanja, ki je sicer že utečeno tudi vsled integracije goriške-ga zavoda banca Agricola-Kme-čka banka v čedajsko strukturo. Delegacijo Nove Ljubljanske banke so sestavljali predsednik uprave Marko Voljč, odgovorni milanskega predstavništva, Mitja Močivnik, ravnatelj tržaške podružnice, Andrej Bratož ter ravnatelj novogoriške podružnice, Aljoša Uršič. Sprejeli so jih predsednik čedajske banke, Lorenzo Pelizzo, člana upravnega sveta Diego Marvin in Evelino Mattelig ter glavni ravnatelj Nereo Terreran. Prisotni so najprej z zadovoljstvom ugotovili dober potek izmenjave med deželo FJ-k in Slovenijo, ki se izvaja preko recipročnih računov. Na srečanju pa je pogovor tekel predvsem o možnostih komercialnega razvoja na trgih bivše Jugoslavije in o partnerski vlogi, ki naj bi jo imela slovenska banka, na osno- vi globokega poznanja tistih področij. Poleg tega so preverili možnost, da bi čedajska banka lahko razpolagala z dodatnimi uslugami, ki bi bile v pomoč podjetjem iz dežele FJ-k pri izvozih v tiste države, kjer je rizična stopnja še vedno visoka. Navedene argumente bodo še dodatno poglobili na nasled-j njem srečanju, ki bo po vsej verjetnosti v Ljubljani. DANIJEL DEVETAK Sredi meseca maja je imela Zadružna banka Doberdob in Sovodnje po uspešnem in živahnem poslovnem letu občni zbor. Na dan je prišlo kar nekaj spodbudnih znakov, ki govorijo o živi vraščenosti slovenskega bančnega zavoda v naš prostor in o njegovem spodbudnem razvoju. Se kaj več o tem in drugem pa nam je prijazno povedal ravnatelj banke Savo Ušaj. Na občnem zboru 17. maja je prišlo jasno na dan, da število članov ZKB DOS raste. Kako ocenjujete ta podatek? Število res raste in trenutno imamo nad 700 članov; to je za naš delokrog kar primerno število. Ne zapiramo pa vrat drugim članom. Pomembno je, da z njimi gojimo stike in da se z njimi še razvijejo novi posli. Naša banka skrbi za člane ne le direktno, ampak tudi posredno, s tem da podpira krajevne ustanove in društva. To je bilo na občnem zboru verjetno premalo poudarjeno in bi zato rad podčrtal, da so šle naše podpore v lanskem letu kar 130 društvom ali posameznim pobudam po vsej Goriški, kjer delujemo. Na tak način smo porazdelili nad 80.000 evrov, t.j. več kot 160 milijonov lir. Naša banka je zares pozorna do raznih pobud. Ne gledamo na njihovo podobo oz. na to, ali odjeknejo v javnosti; podpiramo pobude, ki se nam zdijo vredne. Nadaljnjih 25.000 evrov se je nekako "povrnilo" na teren v raznih drugih oblikah; pri tem mislim na nakupe raznih budgetov za članstvo in klientelo ipd. Mirne duše lahko trdimo, da smo vrnili na področje, kjer delujemo, nad 100.000 evrov, kar bi bilo nad 200 milijonov starih lir. To je gotovo pozitivna slika naše banke. Na tak način skušamo še ohraniti in podpreti naš stik s teritorijem. Ljudje so očitno navezani na vaš zavod, mu zaupajo. Že v značaju vaše banke je neka solidarnost, ki jo torej ljudje občutijo... Trudimo se, da bi ostala načela zadružništva, na katerih seje rodila naša banka, še vedno prisotna v našem krogu, čeprav živimo v času, ko vsi mislijo le na dobiček. Skušamo ne pozabiti tudi te plati našega poslanstva. Učinkovitost spojitve med doberdobsko in sovodenjsko banko se torej potrjuje? Drznem si reči, da je bila več kot pozitivna, neobhodna. Danes imamo tako strukturo, ki nam omogoča, da lahko obstanemo na tržišču in uspešno opravljamo vse svoje naloge. Vsaka od dveh bank bi bila po mojem mnenju, če bi ostali ločeni, premajhna za zahteve , trenutnega gospodarstva. Uspešno se tudi širite. Imate že nekaj podružnic in načrtujete odprtje novih... Imamo štiri delovne enote; poleg starih sedežev v Sovod-njah in Doberdobu še v Ron-kah in Štandrežu. Stranke iz Gorice nas spodbujajo, da bi odprli podružnico v Gorici. Na te prošnje se bomo odzvali. Naš namen je seveda razširiti svoje poslovanje tudi na Gorico, tako da lahko podpremo slovensko bančno ponudbo v mestu. Ena največjih novosti v zadnjem letu je bil gotovo prehod z lire na evro. V to ste gotovo vložili ogromno energij. Kaj pa člani?Je bil zanje prehod travmatičen? Že lani spomladi smo zače- li prirejati srečanja s strankami, da bi jih informirali in pomirjali. S tem smo nadaljevali vse do konca leta, tako da so naše stranke imele sogovornika in oporo. Zato mislim, da zanje prehod ni bil travmatičen. Navidez ni bil travmatičen niti pri našem delovanju. Sedaj lahko rečem, da se je vse lepo izteklo. Bilo pa je res ogromno dela, imeli smo polne roke dela in... denarja, kajti pobirati stare lire in jih potem posredovati raznim osrednjim ustanovam ni bilo lahko. Naši uslužbenci so nakopičili ogromno število nadur, kar nas še sedaj obremenjuje. Težave so bile, a smo jih vendarle premostili. V zadnjem letu ste imeli tudi inšpekcijo Bance Italije, ki je potrdila dobro poslovanje vašega bančnega zavoda. V zadnjih mesecih lanskega leta smo res imeli tako inšpekcijo, ki jo imam za verodostojno in resno. Inšpektorji so v dveh mesecih pregledali vse delovanje. Njihova pozitivna ocena je potrdila uspešnost naših izbir. Kaj lahko sploh po veste o poslovanju v zadnji dobi? Poslovanje se postopno širi na vseh področjih. K temu tudi težimo. Samo tako bomo lahko ohranili raven dobičkov, ki jih beležimo v zadnjih poslovnih dobah. Za sedaj smo z rezultati povsem zadovoljni, v prihodnje pa nas čaka še veliko dela. Stalno moramo paziti na stranke; če nismo pozorni, si z lahkoto zapravimo večletno delo. Naša naloga je vedno težja tudi zato, ker se v zadnjih časih stvari hitro spreminjajo. Ne mislim samo na evro, ampak tudi na način delovanja, varčevanja, jemanja kreditov itd. Pomislimo samo na servise, ki se nudijo po internetu. Biti moramo pripravljeni na vse, imeti moramo široko izbiro ponudb. Biti moramo tudi konkurenčni drugim ustanovam, kar ni vedno lahko. Kako sploh gleda te na splošno krizo v italijanskem gospodarstvu oz. na evro, ki ni tako močan, kot smo si pričakovali? Naša banka je krajevnega značaja in ne podpira večjih industrij. Zato se nas razmerje evra do dolarja dotika le na neposreden način. Občutimo pa krizo, ki je nekje na Gori-j škem, kjer se na gospodarskem področju že dolgo ne rojeva nič posebno novega. Druga slika je na Tržiškem, kjer predstavljajo ladjedelništvo in povezane strukture še gonilno silo in se mesto razvija; tam so tudi gospodarske možnosti precejšnje. Kaj se bo za vas spremenilo, ko bo Slovenija stopila v EU? Naša banka leži blizu državne meje, vsi naši uradniki obvladajo slovenski jezik. Mislim in upam, da bo zato imela naša banka nekak privilegij do morebitnih strank iz Slovenije. Naš delokrog bi se lahko razširil tudi v sosednjih slovenskih vaseh, zlasti v Novi Gorici ali, še bolj, na Mirenskem. Stiki s slednjim obstajajo še iz časov, ko sta bila Miren in Sovodnje pod isto občino. GOSPODARSKE NALOŽBE ZA OBDOBJE 2000-2006 CILJ 2: ODOBREN NOV RAZPIS Srednje velika in mala podjetja industrijskega, obrtnega, turističnega sektorja lahko od minulega tedna do 22. julija vložijo prošnje za prispevke iz programa Cilj 2 za obdobje 2000-2006. V nekaterih redkih primerih sredstva lahko črpajo tudi trgovska podjetja. Gre za finančno pomoč, ki jo pri izvedbi gospodarskih investicij omogoča sklad iz Evropske unije. V primerjavi s prejšnjim razpisom iz leta 1998 predvideva novi razpis nekaj pomembnih novosti. Najprej gre za novo razmejitev območij, katerim je dodeljena možnost črpanja sredstev. Območje je precej skrčeno in predvideva v tržaški občini celotno idustrijsko cono, okrožja Skedenj in Čarbo-la, Valmaura in naselje Sv. Ser- gija, vzhodni Kras, pristaniško območje in obalni pas v državni lasti. V ostalih občinah tržaške pokrajine pa še območje tovornega postajališča pri Fernetičih in Štivan, Ribiško naselje, Sesljan ter Medja vas v občini Devin Nabrežina. V primerjavi s prejšnjim razpisom so bili torej izključeni osta- li deli občine Devin Nabrežina, občina Repentabor - razen tovornega postajališča pri Ferne- i tičih - Dolina - razen industrijske cone - Kjadin-Rocol in Rojan v Tržaški občini. Izključena območja bodo lahko deležna prispevkov še do leta 2005, saj se bodo lahko vključila v t.i. sistem "mehkega izstopa" (pha-Ising-out), ki pa predvideva j manj razpoložljivih sredstev. ! To pomeni, da jih bo lahko prejelo manjše število podjetij. V Goriški občini so tokrat v program vključeni Podgora, Standrež, Podturn-Sv. Ana ter del kraja Madonnina del Fante. Campagnuzza pa se bo lahko poslužila sistema pha-sing-out. Druga novost se tiče prioritet pri podeljevanju sredstev. Prva bo upoštevala, v kolikšni meri bo določena gospodarska naložba prispevala k ohranitvi gospodarskega tkiva na deželnem teritoriju. Ta prioriteta je povezana z bojaznijo, da bi se podjetja z vstopom Slovenije v EU začela seliti na drugo stran meje. Druga prioriteta pa bo podeljena projektom, ki bodo omogočili razvoj visokogorskih območij. Tretja novost je v tem, da bodo podjetja v primeru industrijskih in obrtnih dejavnosti lahko zaprosila za prispevke ! za nekatere sektorje - kot na primer v gradbeništvu -, ki so bili doslej izključeni. Isto velja za nekatere storitvene dejavnosti. Predvideni so prispevki tudi za t.i. strateške konzulen- ce in za ustvarjanje novih podjetij, raziskovanje, inovativne prijeme, itd. Za prispevke bodo upoštevali samo naložbe, ki bodo izvedene po predstavitvi prošenj, to je po 22. maju 2002. Izjema so le manjše naložbe (od 50.000 do 400.000 evrov), ki bodo deležne prispevka v obliki "de minimis". Ta predvideva mejo 100.000 evrov za skupno vrednost prispevka. V teh primerih bodo pri podeljevanju prispevkov upoštevali I tudi investicije, ki so že bile izvedene, in sicer od 22.7.2000 dalje. Slovensko deželno gospodarsko združenje ima veliko izkušenj na področju priprave prošenj za omenjeni program. Pri prejšnjem razpisu so bile odobrene vse prošnje, ki so jih podjetniki izpolnili ob strokovni pomoči SDGZ. Vsi zainteresirani so torej vabljeni, da se j čimprej oglasijo v uradih v ul-Cicerone 8 v Trstu, ali da telefonirajo na št. 040 6724811- BS NOVI GLAS / St. 22 2002 V SOBOTO, 1. JUNIJA NOGOMETNO PRVENSTVO ZAKLJUČNA PRIREDITEV ŠZ OLYMPIA Pri športnem združenju Olympia se te dni marljivo pripravljajo na zaključno akademijo, ki bo v soboto, 1. junija, ob J 9.30 v telovadnici društva, na drevoredu 20. septembra v Gorici. Oblikovali jo bodo pripadniki društva, ki obiskujejo telovadbo predšolskih otrok, ritmiko, orodno gimnastiko, volley in minivolley ter športni ples. Nastopile bodo tudi ma-žorete HIT-a iz Nove Gorice ter plesna shovv skupine KD Briški grič iz Števerjana. Vabljeni torej v soboto zvečer v goriško telovadnico. Med akademijo bo potekala nabirka prispevkov v dobrodelne namene, kar daje prireditvi poleg športnega še humanitarni pomen. Sledila bo družabnost v pripravi celotnega odbora združenja. NOGOMET / TEČAJ ZA TRENERJE PRI ZSSDI ZA KREPITEV DOMAČIH KADROV V petek, 24. maja, v Fabčevi osmici v Mavhinjah ni potekala samo predstavitev knjige Juana Vasleta Fuzbal, tango in polka. Pred predstavitvijo je namreč bil tudi zaključni večer začetnega tečaja za trenerje, ki ga je priredilo ZSŠDI. Kot je dejal vodja tečaja, prof. Miloš Tul, je udeležba pozitivno presenetila, saj je tečaju sledilo 15 pretežno mladih udeležencev, kar potrjuje osnovno zanimanje za nogomet pri nas, pri čemer je izpostavil tudi potrebo po domačih strokovnih kadrih. Zanimanje za nogomet je v svojem posegu poudaril tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki je dejal, da je pri nas nogomet še vedno priljubljen šport, s katerim se ukvarja deset klubov. Tečajniki (Damijan Batti, Edvin Brajnik, Žarko Bukavec, Roberto Cocevari, Saša Košuta, Ma-nuel Devetak, Simon Feri, Jan Gregori, Alessandro Leban, Giorgio Lorenzi, Edvin Milkovič, Kristjan Migliori, Jan Pahor, Dean Štolfa in Matej Širca) so poleg priznanja prejeli v dar tudi izvod Vasletove knjige Fuzbal, tango in polka. KNJIGA O ŠZ JADRAN Pred 25 leti se je rodila združena košarkarska ekipa Jadran. Srebrno obletnico priljubljene ekipe, ki je zamejski ekipni šport povzdignila na izredno kakovostno raven, sta Združenje slovenskih športnih društev y daliji in ŠZ Jadran proslavila z izdajo knjige Branka Lakoviča 'n Sergia Tavčarja "Jadran 25". 364 strani dolga knjiga vsebuje veliko slikovnega gradiva, statistike in imena igralcev in vseh, ki so sooblikovali uspeh društva, °Pis vsake sezone posebej, clanke, pisma in komentarje. Odštevanje je pri koncu. Napočil je trenutek, ki ga vsi nogometni privrženci vneto pričakujejo: svetovno nogometno prvenstvo se bo po štirih letih ponovno polastilo slehernega Zemljana in ga v naslednjem mesecu z ledeno kokakolo v rokah priklenilo na kavč pred domačim televizorjem. Vsakodnevna prijateljska kramljanja, ki se navadno začenjajo z običajnim 'Dober dan, kako je kaj?" bodo prepustila mesto "visokim filozofskim" razpravam in dognanjem kot npr. "Že dva meseca ti pravim, da bi bilo bolje, da bi poklical Baggia. Če selektor tega ne razume, mu ni pomoči". Takih primerov je še in še, nogomet je namreč eden izmed najmočnejših magnetov v naši družbi, svetovno prvenstvo pa njegov najznačilnejši identifikacijski simbol. Posamezne reprezentance in najpomembnejši nogometaši, ki so ustvarili "mit nogometa", so v svojih državah postali pravi statusni simbol. Kako pa izgle-da letos svetovno prvenstvo? Kdo bo odločil najpomembnejše športno ekipno tekmovanje na svetu? ALLEZ BLUES, ALLEZ! Med glavnimi kandidati za osvojitev letošnjega svetovnega prvenstva so nedvomno branilci najprestižnejše nogometne lovorike, Francozi. Reprezentanca, ki bo letos skušala ubraniti naslov svetovnih prvakov, se bistveno ni spremenila glede na ekipo, ki je pred štirimi leti premočno slavila na domačih tleh in ki je pred dvema letoma osvojila tudi naslov evropskih prvakov. Edina vidnejša sprememba je odsotnost takratnega kapetana Didiera Deschampsa, ki je medtem obesil nogometne čeveljčke na klin. Francoska izbrana vrsta je zato homogena in uigrana ekipa, ki se lahko ponaša z nekaj izvrstnimi posamezniki. Reprezentanca "plavili" je z določenih vidikov še popolnejša kot pred štirimi leti, predvsem v napadu. Takrat so se Francozi predstavili z izvrstno obrambno vrsto: med drugim so jo sestavljali tudi Liliam Thuram, eden izmed prvih petih obrambnih igralcev na svetu, ter Marcel Desailly, fizično izredno močan in zato težko premagljiv sredinski branilec. Vezna vrsta je bila najmočnejše francosko "orožje". Zinedine Zidane in Youri Djorkaeff sta bila superzvezdi, ki si ju ni mogla privoščiti nobena druga reprezentanca, ob njiju pa so igrali še mednarodno uveljavljeni vezni igralci kot Petit, Karem-beu in Deschamps. Edina "šibka točka" francoske ekipe je bil napad. Štirje napadalci (Guivar- ch, Trezeguet, Henry in Dugar-ry) so skupaj v sedmih tekmah le petkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Kot smo že omenili, je letošnja francoska izbrana vrsta zelo podobna zmagoviti ekipi izpred štirih let. V obrambi še vedno "kraljujeta" Thuram in Desailly, poleg njiju igrata še Le Boeuf in Lizarazu, ki sta bila sicer prisotna tudi na zadnjem SP-ju. Tudi vezna vrsta bo ostala nespremenjena. Deschamp-sovo mesto bo verjetno prevzel že uveljavljeni "velikan" Patrick Vieira. Edina prava novost bo torej napad. Henry in Trezeguet, napadalca v standardni enajsterici, sta sicer nastopala že v Franciji, a sta v tem času tehnično izredno napredovala kot nogometaša. Trezeguet je letos s 24 zadetki osvojil prestol KO SE SVET USTAVI ANDREJ CERNIC najboljšega strelca v italijanski A-ligi, Henry pa je že nekaj let eden najboljših napadalcev v angleški Premier league, zelo uspešno nastopa tudi v pokalu prvakov. Napadalski dvojček EJenry-Trezeguet lahko spravi v težave vsakega branilca. Oba namreč imata izpiljeno tehniko igranja, zelo dobro preigravata, Henry je poleg tega zelo hiter, Trezeguet pa odličen v igri z glavo. Ob vsem tem moramo seveda posebej omeniti nogometaša, ki pravzaprav pooseblja zmagovito generacijo francoskega nogometa: Zinedinea Zidana. Francoz alžirskega rodu, ki je po mnenju mnogih trenutno najboljši nogometaš na svetu, je letos v dresu Reala Madrida odigral izvrstno sezono in jo kronal z neverjetnim in odločilnim zadetkom v finalu pokala prvakov. Zidane bo, v primeru, da si bo opomogel od poškodbe na kolenu, pomemben dejavnik za francosko reprezentanco: sam lahko odloči katerokoli tekmo, saj je na to "navajen". Pomislimo samo na finalno tekmo pred štirimi leti v Parizu. Francija-Brazilija 3-0: dva od treh zadetkov sta bila Zi-danova. KAKO PA TEKMECI? Med najresnejše tekmece za končno zmago strokovnjaki , uvrščajo Argentino. Odkar je belo-modre zapustil Pibe c/e oro (Maradona), Argentinci svojo pot na svetovnih prvenstvih vedno zaključujejo predčasno. Zadnjo odmevnejšo uvrstitev na svetovni sceni so nogometaši domovine tanga dosegli leta 1990 v Italiji, ko so se uvr- I stili na drugo mesto za Nemčijo. Leta 1994 so izpadli v osmini finala proti Romunom, leta 1998 pa v četrtini finala proti Nizozemcem. Letos si Argentinci od svoje reprezentance obetajo zelo veliko. Glavni razlog za tako pričakovanje je odlično odigrana kvalifikacijska faza za SP, v kateri so belo-mo-dri z lahkoto opravili z vso konkurenco. Premočno so zmagali v južnoameriški skupini. S trinajstimi zmagami, štirimi remiji in enim porazom so dosegli zavidljivih 43 točk in drugouvrščene Ekvadorce pustili za sabo za kar 12 točk. Ob tem so imeli tudi daleč najboljši napad (42 zadetkov v 18 tekmah) in najboljšo obrambo skupaj s Kolumbijci (15 prejetih zadetkov). Tudi Argentinci lahko računajo na zelo izkušeno ekipo, čeprav nimajo tako zvenečih imen kot | Francozi. Najbolj reprezentativen belo-modri nogometaš je napadalec Elernan Crespo, ki služi kruh v rimskem Laziu in od katerega si Argentinci čakajo obilico zadetkov. Vloga "režiserja" na igrišču bo v zakupu Evropejcem dobro znanega veznega igralca Juana Sebastiana Verona, ki je do lanskega leta igral v Italiji, letos pa nastopa v Manchesterju. Z njim bodo na sredini igrišča argentinske barve branili v Italiji bolj znani Ja-vier Zanetti (Inter) in Diego Simeone (Lazio). Tudi med branilci najdemo mnoge stare znance italijanskega prvenstva: Ayalo (nekoč Napoli in Milan), Chamota (Milan) in Samuela (Roma). Ko že govorimo o svetovnem prvenstvu, nikakor ne mo- m Slovenska reprezentanca —Wk Italijanska reprezentanca remo mimo največjih nogometnih virtuozov, Brazilcev. Kario-ke so, v nasprotju z jugo-zahod-nimi sosedi, kvalifikacijske tekme odigrali dokaj slabo in se na SP uvrstili šele v zadnjem kolu. Pelejevi rojaki kot ponavadi prisegajo skoraj izključno na napadalno in spektakularno igro. Iz favel Rio de Janeira že po tradiciji ne izhajajo odlični branil- ci, ampak (skoraj) izključno napadalci in t.i. "številke 10". Tako bo tudi letos. Oba srednja branilca, Roque Junior in Lucio, nista posebej znana, niti kdo-vekako nadarjena. Kot na vsakem SP-ju bo torej obramba brazilska šibka točka. Zelo veliko težav bo lahko povzročilo kariokam tudi pomanjkanje enotnosti med posamezniki. Nemalokrat namreč reprezentanca iz domovine sambe spominja na kurnik, v katerem se šopirijo sami petelini. Večina članov brazilske selecao uživa v svojih klubih izredno svobodo, ker niso posebej vezani na taktiko in sheme, po katerih igra ekipa. Privilegiran status uživajo seveda zaradi izrednih tehničnih sposobnosti in vizije igre. Ko pa vsi ti nogometaši, ki zelo radi "prosto interpretirajo" trenerjeva navodila, igrajo skupaj, se včasih neizbežno pojavijo slabe predstave zaradi anarhije, ki zavlada v igri ekipe. Brazilci se bodo morali tega zelo paziti. Kaj pa najpomembnejši reprezentanti? Glede na kakovost posameznikov, bi lahko našteli vseh 22 izbrancev selektorja Scolarija. Pomislimo samo na Ronalda in Ri-valda ali Roberta Carlosa in Cafuja. Tehnične kakovosti, ki jo premorejo Brazilci, si gotovo ne more privoščiti nobena druga reprezentanca. Če pa slučajno na kaki tekmi pri reprezentantih množično odpove tehnična žilica, je polom skoraj neizbežen. Pred štirimi leti so npr. na finalni tekmi v Parizu Francozi pometli z Ronaldom in soigralci, kot bi šlo za zelo povprečno reprezen- tanco, ki se zadovolji že z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo. V ožji krog favoritov mnogi prištevajo tudi Italijo. Trapatto-ni je v Korejo res odpeljal zelo kompetitivno ekipo, v kateri pa vezna vrsta predstavlja veliko uganko. Italijane bi lahko drago stalo pomanjkanje odličnih igralcev na sredini igrišča. Di Biagio,Tommasi in Zambrotta, ki so najresnejši kandidati za standardno postavo, so sicer že dalj časa člani italijanske izbrane vrste, a v primerjavi z nogometaši, na katere lahko računajo druge države, so, predvsem tehnično, šibkejši. Italijani pogrešajo take vezne igralce, kot je npr. Nizozemec Davids, Argentinec Veron, Brazilec Ju-ninho ali Francoz Vieira. Pri vsem tem je za Italijane najbolj nevarno, da bi nasprotniki nadigrali njihovoo vezno vrsto in tako dejansko razbili igro Tra-pattonijevih varovancev. Italijani se bodo sicer predstavili z najboljšo obrambno vrsto na celotnem svetovnem prvenstvu: Cannavaro, Nesta in Mal-dini predstavljajo odlično jamstvo na vsaki tekmi in proti vsaki ekipi. Tudi v napadu se "azzurri" lahko pohvalijo z nekaj superzvezdami: predvsem je treba omeniti Tottija in Vie-rija. Prvi pooseblja tehnično prefinjenost, drugi pa izredno fizično moč. Za nasprotnikove obrambe bosta težko rešljiva uganka. Ob njiju bo napadalni trio sestavljal še Inzaghi oz. Del Piero: oba sta mednarodno uveljavljena in izkušena nogometaša. Druga moštva imajo manjše možnosti za osvojitev svetovnega pokala. Veliko je takih, ki imajo za sabo ugledno nogometno zgodovino (Nemčija, Anglija, Španija in Portugalska), a letos v predprvenstvenih napovedih zaostajajo za prej omenjenimi državami. "KAPO DOL", SREČKO! Med največja presenečenja bližnjega svetovnega prvenstva spada gotovo slovenska nogo- metna pravljica oz., da se izrazimo s političnim besednjakom, zgodba o uspehu. Slovenska reprezentanca, sestavljena iz širši javnosti neznanih nogometašev, se je v svoji kvalifikacijski skupini odrezala bolje od uveljavljenih nasprotnikov (Švica in Jugoslavija) ter pristala na drugem mestu za nekdanjo nogometno velesilo Rusijo, ki so jo slovenski fantje na enem od medsebojnih "spopadov" celo premagali. Sledile so dodatne tekme za uvrstitev na sklepno fazo SP-ja. Zahovič in soigralci so se srečali z reprezentanco, ki je bila na papirju močnejša od njih, z Romunijo, ki jo je vodil karpatski Maradona, George Hagi. V dveh nepozabnih tekmah so Katančevi varovanci ponovno presenetli vse Slovence, vso Evropo, ves Svet in verjetno celo same sebe. Na prvi tekmi v Ljubljani so, potem ko je Romunija prva prešla v vodstvo, odločno reagirali in najprej izenačili z Miletom Ačimovičem, nekaj minut pred koncem pa dosegli zmagoviti zadetek s čudovitim lobom Milana Osterca, ki je marsikomu priklical v spomin izjemen gol Nizozemca Marca Van Bastena na finalni tekmi Evropskega prvenstva leta 1988 proti Sovjetski zvezi. Na drugi tekmi v Bukarešti je slovenskim branilcem uspelo dobro zadržati pritiske romunskih napadalcev: tekma se je zaključila z remijem, ki je za slovensko reprezentanco pomenil uvrstitev na svetovno prvenstvo. Dejstvo je, da se je slovenska reprezentanca iz grdega račka izpred nekaj let spremenila v čudovitega laboda, ki plava v vodah svetovnega nogometa. Kako je selektorju Katancu uspel ta podvig? Edina dva zvezdnika, na katera lahko računa slovenska reprezentanca, sta Zlatko Zahovič, član Li-sbonske Benfice, in Aleksander Knavs, standardni član nemškega Kaiserslauterna. V slovenski izbrani vrsti so le štirje nogometaši, ki igrajo v domovini: vratar Simeunovič, branilec Vugdalič in vezni igralec Karič v Mariboru ter branilec Galič v Kopru. Zanimivo je tudi, da med reprezentanti, ki so "zaposleni" v tujini, jih zelo malo redno igra. Zahovič, najmočnejši slovenski reprezentant, v svojem klubu, Benfici, ne igra v standardni enajsterici. Podobno se dogaja z mnogimi drugimi ključnimi slovenskimi "izbranci". Med slednje spadajo tudi Pavlin (Porto), Cimerotič (Lecce), Rudonja( Portsmouth). Kje je torej ključ uspeha Katančeve četice? Eden od ključev je prav gotovo sam Katanec: potem ko je ekipo vzel v svoje roke, je ustvaril trdno jedro in okoli tega jedra začel graditi uspeh za uspehom. Slovensko izbrano vrsto sestavljajo že nekaj let isti igralci, ki so se v tem času dodobra spoznali, tako da danes lahko igrajo "z zaprtimi očmi". Katanec je nogometašem poleg tega vcepil strogo discipliniran način igranja, kar mnogi označujejo kot pravi ključ uspeha. Vsakdo opravlja nalogo, ki mu jo predpiše Katanec. Edini, ki si lahko privošči nekoliko večjo svobodo je zvezdnik Zahovič. Skratka: igra poteka po načelu "Vsi za enega, eden za vse". Rezultat je vsem jasno viden: ja, seveda, Slovenija gre naprej! 1 5 ČETRTEK, 30. MAJA 2002 AKTUALNO 16 ČETRTEK, 30. MAJA 2002 5 5. STRANI BIRMANCI Naslednji dan je med mašo spregovoril g. Peter Žakelj, lazarist iz Mirna, ki je spodbudil birmance in vse navzoče, naj se ne pustijo prevzeti od logike sveta, ki gradi na slavi, ki beži pred težavo, ki ubira najlažjo pot. Vse to pušča ljudi notranje prazne. Držijo naj se poti ljubezni, ki je trda, vendar lepa in vezana na osebo Kristusa, ne pa na abstraknost neke stvari, ki ne more osrečiti globin srca. V petek med šmarničnim evharističnim blagoslovom je pokleknil pred oltar kot vernik med verniki goriški nadškof Dino De Antoni, ki je na koncu šmarnič-ne slovesnosti blagoslovil rožne venčke ter jih porazdelil otrokom in birmancem. Nato je srečal birmance in starše. Očetovsko je opozoril na nevarnost, ki preti današnjemu človeku, in sicer, da zgubi občutek transcendence, ker kultura, v kateri živi, duši in zamegli to najgloblje hrepenenje v človeku. Osebno pričevanje v družini, ki temelji na življenju staršev, je prepričljivo za otroka. Po zgledu staršev bo tudi otrok, ko bo dorasel, postal prepričljiv. Nadškofove besede so starši hitro vzljubili, posebno ko je obujal spomine na svojega očeta. V soboto so nadškofa pričakali birmanci pred cerkvijo. Bir-manka Sara Terčič je v imenu vseh birmancev pozdravila gosta, ki je, potem ko se je oblekel v liturgične paramente, skupaj z birmanci, župnikom in kaplanom vstopil v polno cerkev. Sv. Duh ustvarja občestvo, ki je cerkev. Naj birmanci in z njimi vsi mladi v župniji vzljubijo Cerkev, saj smo vsi mi, ki z našo močno ali šibko vero verujemo v Jezusa Kristusa, podoba neskončno usmiljenega Boga. PREJŠNJI KONEC TEDNA V ŠTANDREŽU NA PRAZNIKU ŠPARGLJEV TUDI PREMIERA Majsko deževje je prizaneslo tradicionalnemu Prazniku špargljev, ki je letos potekal dve zaporedni soboti in nedelji v prijaznem in obširnem župnijskem parku med lipami pod farnim zvonom sv. Andreja v Štandrežu. Kot vsakič so podjetni člani domačega Prosvetnega društva pripravili gostom prikupen in raznolik kulturni program, zraven pa z gostovanji narodnozabavnih ansamblov ponudili primerno plesno razvedrilo za vse tiste, ki v pomladnih večerih spet začutijo neustavljivo privlačnost plesnih korakov. V veselje otrok in tistih odraslih, ki radi okusijo dražljivost srečolova, je bilo na voljo mnogo srečk z bogatimi dobitki. Nedeljsko popoldne je uvedel mešani pevski zbor Podgo-ra pod vodstvom dr. Mirka Špacapan, zatem pa je Tiziana Zavadlav razglasila zmagovalce otroškega ex-temporeja na temo Moje počitnice in fotografskega natečaja z naslovom Otroci. Prvo nagrado je prejela Loredana Prinčič, ki se je že večkrat izkazala s svojo fotografsko kamero; drugo nagrado je prejel Carlo Tavagnutti, tretjo pa je osvojil Viktor Selva, izkušeni in tenkočutni domači mojster. Priznanja so dobile tudi sodelujoče skupine pritrkovalcev iz bližnje Slovenije. PREMIERA Pri tako pestri ponudbi ni mogel biti odsoten dramski trenutek, ki ga že vrsto let znajo privlačno pričarati številnim gostom člani Dramskega od- seka PD Štandrež. Njegova najbolj znana in priljubljena predstavnika, Majda Zavadlav in Božidar Tabaj, sta s premiero kratke komedije Konec pravljic ali... v režiji igralca PDG Janeza Starine spet podarila kopico smeha in zabave zbrani publiki, ki ju je nagradila z navdušenim ploskanjem. Enodejanko sta s pomočjo režiserja kar sama skovala. V njej sta se prelevila v nonota, ki vozi vnučka na sprehod le zato, da lahko zahaja v domačo gostilno k Turriju, in nono, ki med mese-njem testa za "njoke" spodbuja nonota k pripovedovanju pravljic. Te pa morajo biti obvezno poučne in vsebinsko neoporečne. Izkaže se, da teh pogojev nima nobena izmed klasičnih pravljic. V vsaki se skriva kaj kvarno političnega ali celo perverznega. Najboljša od vseh je svetopisemska pripoved o poslednji sodbi. To sta štandreška igralca humorno izpeljala prosto po sanrem-skem Benignijevem nastopu. Vsebina prizora je igralcema o-mogočila, da sta spet duhovito in avtoironično posegla v domačo stvarnost, okrtačila o-žje zamejske in italijanske politike ter segla po navdih tudi čez mejo na slovensko stran in še dlje. Satirične bodice so spet švigale levo, desno in v sredino - dobrohotno so zadele tudi predstavnika naših duhovnih pastirjev - in se kar prilegle na sam dan volitev. V novi igralski izkušnji sta Majda in Božo spet pokazala vso svojo igralsko virtuoznost. —— IK SSG: ANOUILHOVO DELO SKLENILO LETOŠNJO GLEDALIŠKO POT Za goriške gledališke abonente se je v Kulturnem centru Lojze Bratuž v ponedeljek, 20., in v torek, 21. t.m., s ponovitvama komedije z žalostnim koncem Vaja ali Kaznovana ljubezen plodovitega francoskega pisca Jeana Anouilha v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča in posrečeno izdelani režijski in scenografski podobi Dušana Mlakarja zaključila letošnja sezona, ki je s svojevrstnimi, tudi izzivalnimi poetičnimi usmeritvami povzročila negodovanja in marsikatero pikro pripombo zvestih spremljevalcev odrskega ustvarjanja. Anouilhovo delo je zaradi finančnih in drugih stisk nepredvideno "vskočilo" v repertoarno ponudbo, ki je letos doživela nič koliko popravkov. Z vsestransko bleščeče podano vsebino in prepričljivostjo igre v igri so igralci potešili umetniško žejo širšega kroga gledalcev. S tem so v abonentih vsaj delno zabrisali neprijetne občutke, porojene ob prvih predstavah pravkar minule sezone. Vsekakor bo vodstvo gledališča moralo v prihodnje pri vsebinskih in žanrskih izbirah biti zelo pozorno in daljnovidno ter se pošteno potruditi, da si bo spet pridobilo zaupanje abonentov, ki dolgo let zahajajo v naše gledališke hrame, a so se zaradi letošnjih napačnih repertoarnih odločitev v njih počutili nelagodno. Spet bodo morali začutiti, da je SSG res naše gledališče, trdno zakoreninjeno v naši preteklosti, iz katere mora črpati moč za nadaljnje delo in ohranjanje ter krepljenje svojega dragocenega poslanstva, skrbno in občutljivo v svojih sporočilnih podajanjih, s pogledom čvrsto uprtim v prihodnost in nujno tudi, a premišljeno, odprtim za novosti, ik SDGZ IN OZS / SPORAZUM O SODELOVANJU SLOVENSKI OBRTNIKI SE POVEZUJEJO O sodelovanju med našimi ustanovami in sorodnimi organizacijami v Sloveniji se vedno precej govori - večkrat s poudarkom, da bi bilo treba na tem področju narediti več. Podpis sporazuma o sodelovanju med Obrtno zbornico Slovenije in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem oz. njeno obrtno sekcijo predstavlja v tem smislu novico, ki jo je vredno zabeležiti. Sodelovanje med omenjenima organizacijama je resnici na ljubo utečeno in na odlični ravni že leta. Podpis sporazuma pa je dejanje, ki to sodelovanje formalizira. To je jasno razvidno tudi iz vsebine sporazuma, ki so ga predstavniki OZS in SDGZ v Ljubljani podpisali v torek, 28. maja. Glavni cilj sporazuma je seveda pospešiti sodelovnje obrtnikov, izmenjavo informacij, izkušenj, znanja. Organizaciji podpisnici si bosta v bodočnosti prizadevali, da bosta še poglobili stike in pospeševali poslovno sodelovanje med njunimi člani. Zelo pomemben pa je predvsem drugi člen sporazuma, ki navaja obvezo, da si bosta organizaciji medsebojno pomagali pri navezavi stikov z javnimi institucijami in strukturami. To konkretno pomeni, da se bo vsaka od dveh organizacij pri katerikoli pobudi ali iskanju stikov z institucijami v sosednji deželi oz. državi naslonila najprej na partnersko organizacijo. Predvsem za SDGZ je to pomembno, saj gre za izkazovanje zaupanja, ki pomeni javno priznanje za strokovnost in učinkovito delovanje te ustanove. Obrtna zbornica Slovenije ima namreč poslovne stike ne samo v deželi Furlaniji-Julijski krajini, pač pa tudi drugje v Italiji. Pri vseh teh in predvsem pri novih stikih bo odslej posredovalo SDGZ. To bo za naše gospodarstvenike tudi jamstvo, da bodo odslej enakovredni partnerji ali zaupanja vredni svetovalci za kolege iz Slovenije. Seveda bodo po drugi strani tudi obrtniki iz Slovenije od tega sodelovanja pridobili marsikaj. Tako so se lahko tudi že v preteklosti obogatili z marsikatero izkušnjo naših obrtnikov: spoznali so na primer koncept obrtnih con, ki jih v Sloveniji ne poznajo v taki obliki, kot jih pri nas. Sporazum sta na slovesnosti, na kateri so bili prisotni tudi številni predstavniki tiska, podpisali direktor SDGZ Vojko Kocjančič (na sliki) in predsednik obrtne sekcije SDGZ Ezio Mauri, za OZS pa njen predsednik Miha Grah in generalni sekretar Anton Filipič. —— BS mille C E I Conferenza Episcopale 11 a I i a n a chiesacattouca Odloči se in nameni Osem od tisoč katoliški Cerkvi s tem, da podpišeš v poseben prostorček na svojem obrazcu davčne prijave 730-1 ali Unico 2002 Vsi tisti davkopalčevalci, ki niso dolžni predstaviti davčne prijave, vseeno lahko sodelujejo pri izbiri Osem od tisoč s svojim obrazcem CUD. Dovolj je, da podpišejo v prostorček Chiesa caftolica in na dnu obrazca, nato morajo zapreti obrazec CUD v belo ovojnico in nanjo napisati svoj priimek in ime ter davčno številko z napisom “Scelta per la destinazione dellOtto per mille delllrpef - Anno 2002”. Pismo nato oddajo ali na pošti ali pa v banki do 31 . julija letos. Vse potrebne informacije za podpis na obrazcu CUD se lahko dobijo na zeleni telefonski številki (Numero Verde) 800 256 937. DESTINAZIONE DELLOTTO PER MILLE DELLTRPEF Chiesa cattolica C, {^6zaAo "s Sulla tua dichiarazione dei redditi o sul modello C UD