$

URADNE OBJAVE
OBCiN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 15. februarja 1974
$t. 2
VSEBINA
Občina Koper
-	DRUŽBEN! DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetske zemljiške skupnosti na območju občine Koper.
Krajevna skupnost Črni ka!
-	SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za vasi in zaselke na območju krajevne skupnosti Črni kai.
-	SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za vasi in zaselke
Bezovica, Pred Loka, Žgane, Kortine in Spodnji Črni kal (Kati-nara).	^
-	SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za vasi Bezovica, Dol, Rizana in Stara Cabro vica.
Občina Piran
-	ODLOK O POSEBNEM PRISPEVKU O IZKOPU GRAMOZA IN MIVKE
Občina Sežana
-	DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Sežana.
-	ODLOK o zakloniščih na območju občine Sežana.
OBčtNA KOPER
Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73, v nadaljnjem besedilu: zakon)
SKLENEJO
Kmetijsko zadružni predelovalni kombinat Agraria Koper,
Zavod za pogozdovanje Krasa Sežana,
Sklad za kmetijstvo občine Koper,
Veterinarska postaja Koper,
Obalna konferenca SZDL,
Obalna skupnost za varstvo okolja,
Krajevne skupnosti z območja občine Koper in Skupščina občine Koper
Podpisniki so lahko tudi družbene organizacije oziroma samoupravne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: podpisniki).
DRUŽBENI DOGOVOR
o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Koper
I.
1.	S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišč a kmetijske zemljiške politike na območju občine Koper v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom.
Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Koper.
2.	Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost - kmetijsko zemljiško skupnost v občini Koper in ji v skladu z zakonom poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora.
3.	Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini.
4.	Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina.
Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic, in sicer v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiškp skupnosti.
Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje:
-	za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine;
-	za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami;
-	za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči;
-	za prostorsko-ureditvene operacije in
-	za skupne pašnike.
5.	Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljiška skupnost občinski kmetijski zemljiški sklad.
Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti.
II.
6.	Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Koper zlasti naslednje:
6.	1. Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi: sodelovanje pri sprejemanju občinskih, prostorskih planov; dajanje mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč; dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem na območju, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine; evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini).
6.	2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v organizacijah združenega dela; pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih, zlasti kmetij kmetov, kooperantov, za zaščitene).
6. 3. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini.
6. 4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planirale območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s progra-
10
"URADNE OBJAVE*
St. 2 — 15. februarja 1974
mom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij preko poravnalnega sveta skupnosti; dajanje pobud za zamenjave kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posege; organiziranje javne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč).
6.	5. Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov.
6.	6. Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.
7.	Na podlagi programa skupnosti sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti.
8.	Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo.
Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe.
<	HI.
10.	Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so:
a)	kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini;
b)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sklada na območju občine;
c)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora;
č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih;
d)	sredstva iz drugih virov, kijih opredeljuje ta družbeni dogovor.
11.	Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena.
12.	Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti, in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.
13.	Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih.
14.	Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela:
a)	V enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka) navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti. Ta prispevek bo znašal v primeru, če se spreminja namembnost:
-	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov 1. in II. katastrskega razreda 10,00din/m^;
-	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda 6,00 din/m^;
-	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda, kakor tudi vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda 2,00 din;
-	za gradnjo bolnišnic, šol, vrtcev, stanovanjsko blokovno gradnjo
in kmetijskih proizvodnih objektov na zemljiščih iz tretje alinee 0,50 din.
Pristojni organ kmetijske zemljiške skupnosti na podlagi sklepa izvršnega odbora lahko zavezanca oprosti plačila prispevka, kadar gre za spremembo kmetijskega ali gozdarskega zemljišča za potrebe gradnje bolnišnic ali vzgojno varstvenih zavodov.
Občinska skupšč ina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prvega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajmo občinski upravni organi lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja.
b)	Odlok o uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in drugih mineralov, in sicer v višini najmanj 1,5 din od nr v korist kmetijske zemljiške skupnosti.
c)	Občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi najmanj 50 % sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišč i.
15.	Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v
utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, kijih bo najela za naloge iz programa.	'
IV.
16.	Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom.
17.	Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo:
-	skupščina občine,
-	krajevne skupnosti in
-	organizacije združenega dela iz preambule tega dogovora.
V.
18.	Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
19.	Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti, in sicer najpozneje v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Začasna skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega (družbenega dogovora) in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru.
Začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti, sprejme začasni statut. Začasni izvršni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini.
20.	Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 24 primerih, kijih hranijo podpisniki in kmetijska zemljiška skupnost.
21.	Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Koper, 21. decembra 1973
PODPISNIKI
1.	Agraria Koper: ing. LUCIAN KORVA, 1. r., LAZAR KOCJAN-ClC, 1. r., CELESTIN KOZLOVIČ, I. r., JOŽE BELJAK, I. r.
2.	Zavod za pogozdovanje Krasa Sežana: FRANC RUDOLF, I. r.
3.	Veterinarska postaja Koper: OSKAR FRIC, dipl. veterinar, I. r.
4.	Obalna konferenca SZDL: MARIO PUCAR, I.r. in ELIO KRMAC.l.r.
5.	Obalna konferenca za varstvo okolja: ALDO BUTALA, 1. r.
6.	KS Semedela: ANTON FIRM, I. r.
7.	KS Žusterna: MARJO PEČAR, 1. r.
8.	KS Šalara-Skocjan: VIKTOR BRŽAN, I. r.
9.	KS Marezige: ANDREJ STOK, 1. r.
10.	KS Borit: SABIN JERMAN, 1. r.
H. KS Šmarje: ANTON MARKEŽlC, 1. r.
12.	KS Bertoki: VALERIJ BERTOK, 1. r.
13.	KS Škofije: NARCIS DRUŽINA, 1. r.
14.	KS Ankaran, Hrvatini: JOŽE BESEDNJAK, 1. r.
13. KS Dekani: VALENTIN PRIMOŽIČ, 1. r.
16.	KS Črni kal: IVAN SEVER, 1. r.
17.	KS Gradišče: NADAL UDOVIČ, 1. r.
Št. 2 — 15. februarja 1974
URADNE OBJAVE*
11
KRAJEVNA SKUPNOST ČRN! KAL
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in referenduma, ki je bil izveden v vaseh in zaselkih na območju krajevne skupnosti Črni kal dne 20. januarja 1974 je svet krajevne skupnosti Črni kal na seji dne 27. januarja 1974 sprejel
SKLEP
O UVEDB! KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA VASI IN ZASELKE NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNI KAL
1.
Na območju krajevne skupnosti Črni kal se v vaseh in zaselkih uvede krajevni samoprispevek v času od 1. februarja do 31. decembra 1974 za popravilo in vzdrževanje vaških vodovodov, vodnjakov in komunalnih objektov ter lokalnih poti in cest.
2.
Krajevni samoprispevek se uvede v delu, ki ga občani opravijo v času od 1. februarja do 31. decembra 1974 pod vodstvom pooblaščenih oseb krajevne skupnosti Črni kal.
Vrednost del znaša 240.000 dinarjev.
3.
Krajevni samoprispevek je obvezen za vsa gospodinjstva oz. gospodarstva, razen občanom iz drugega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in znaša:
a)	za posamezno družino v območju KS po 12 delovnih ur,
b)	za občane s stalnim bivanjem v KS Črni kal starejše od 16 let, sposobne za delo, 5 delovnih ur,
c)	na vprežno žival, frezo, osebni avto ali drugo prevozno sredstvo na motorni pogon do 1000 kg nosilnosti, po 4 delovne ure,
d)	na traktorje in kamione večje nosilnosti od 1000 kg po 10 delovnih ur.
4.
Obveznosti iz 3. točke tega sklepa se morajo opraviti tako, da bo opravljena tudi normirana količina dela za delovno uro oz. določen čas; izpolnijo pa se lahko tudi v denarju, in sicer po 20 dinarjev za delovno uro.
5.
Denarno nadomestilo se plača krajevni skupnosti Črni kal, ki ga sme uporabljati le za namene, za katere je bil uveden samoprispevek. Sredstva, ki ostanejo po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil uveden krajevni samoprispevek, se uporabljajo za iste namene v naslednjem koledarskem letu.
6.
Za oprostitve krajevnega samoprispevka v delu oz. nadomestila v denarju se uporabijo določbe 13. člena zakona o samoprispevku ter sklepi zborov volivcev vasi navedenih v 1. točki tega sklepa.
7.
Na podlagi predloga sveta krajevne skupnosti Črni kal uvede finančni organ skupščine občine Koper prisilno izterjavo denarnih nadomestil pri zavezancih krajevnega samoprispevka, ki svoje obveznosti iz tega sklepa ne bodo izpolnili v 14 dneh po prejemu pismenega opomina krajevne skupnosti Črni kal.
i	8.
Za izvršitev tega sklepa skrbi svet krajevne skupnosti, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Svet krajevne skupnosti bo poročal o izvajanju sklepa na prvem zboru volivcev v posameznih vaseh, ki bodo po preteku časa iz 1. točke tega sklepa.
9.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 19/74
Črni kal, 27. januarja 1974	Predsednik sveta KS
JOŽE SEDMAK, l.r.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in referenduma, ki je bil izveden v vaseh in zaselkih Bezovica, Loka, Pred Loka, Žgane, Kortine in Spodnji Črni kal (Katinara) dne 20. januarja 1974, je svet Krajevne skupnosti Črni kal na seji dne 27. januarja 1974 sprejel
SKLEP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA VASI IN ZASELKE BEZOVICA, LOKA, PRED LOKA, ŽGANE, KORTINE IN SPODNJI ČRNI KAL (KATINARA)
V območju KS Črni kal se v vaseh Bezovica, Loka in zaselkih Žgane, Kortine in spodnji Črni kal uvede krajevni samoprispevek v času od 1. marca do 31. decembra 1974 za popravilo in razširitev pokopališča v Pred Loki, ki se ga poslužujejo navedene vasi in zaselki.
2.
Krajevni samoprispevek se uvede v delu, ki ga občani opravijo v času od 1. aprila do 31. decembra 1974 za popravilo in razširitev pokopališča ter v denarju, ki ga vplačajo na blagajni krajevne skupnosti, ali na tekoči račun krajevne skupnosti Črni kal od 1. marca do
1.	septembra 1974. leta.
Vrednost del znaša 82.000 dinarjev.
3.
Krajevni samoprispevek je obvezen za vsa gospodarstva oz. gospodinjstva in znaša:
a)	za posamezno gospodinjstvo oz. družino po 30 delovnih ur in 100 dinarjev ne glede na velikost družine,
b)	za občane starejše od 16 let in sposobne za delo po 2 delovni uri in 50 dinarjev.
4.
Obveznosti iz 3. točke tega sklepa se morajo opraviti tako, da bo opravljena tudi nomirana količina dela, kije določena za delovno uro oz. določen čas; izpolnijo pa se lahko tudi v denarju in sicer po 20 dinarjev za delovno uro.
5.
Denarno nadomestilo se plača krajevni skupnosti Črni kal, ki ga pa sme uporabljati le za namene, za katere je bil uveden samoprispevek.
6.
Za oprostitev krajevnega samoprispevka v delu oz. nadomestila v denarju se uporabljajo določbe 13. člena zakona o samoprispevku in sklepi zborov volivcev vasi in zaselkov navedenih v 1. točki tega sklepa.
7.
Na podlagi predloga sveta krajevne skupnosti Črni kal uvede finančni organ občine Koper prisilno izterjavo denarnih nadomestil pri zavezancih krajevnega samoprispevka, ki svoje obveznosti iz tega sklepa ne bodo izpolnili v 14 dneh po prejemu pismenega opomina krajevne skupnosti Črni kal.
.1 VCM .	-
o.
Za izvršitev tega sklepa skrbi svet krajevne skupnosti, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Svet krajevne skupnosti bo poročal o izvajanju sklepa na prvem zboru volivcev v vaseh in zaselkih, ki bo po preteku časa iz 1. točke tega sklepa.
9.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 20/74
Črni kal, 27. januarja 1974	Predsednik sveta KS
JOŽE SEDMAK,l.r.
12
URADNE OBJAVE-
§t. 2 — 15. februarja 1974
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in referenduma, ki je bil izveden v vaseh Bezovica, Dol in Rižana ter v Stari Cabrovici dne 20. januaija 1974, je svet krajevne skupnosti Črni kal na seji dne 27. januaija 1974 sprejel
SKLEP
O UVEDB! KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA VAS! BEZO-V!CA, DOL, RIŽANA IN STARA GABROVICA
1.
Na območju krajevne skupnosti Črni kal se v vaseh Bezovica, Dol in Rižana ter Stara Gabrovica uvede krajevni samoprispevek v času od 1. marca do 31. decembra 1974 za izgradnjo vaške kanalizacije.
2.
Krajevni samoprispevek se uvede v delu, ki ga občani opravijo v času od 1. marca do 31. decembra 1974 pod vodstvom pooblaščenih oseb krajevne skupnosti Črni kal. Vrednost del znaša:
1.	za posamezno gospodarstvo oz. družino po 40 delovnih ur,
2.	za občane starejše od 16 let še po 5 delovnih ur.
Skupna vrednost del znaša 96.000 dinarjev.
'	3.
Obveznosti iz 2. točke se morajo opraviti tako, da bo opravljena tudi nomirana količina dela, ki je določena za delovno uro oz. določen čas; izplačajo pa se lahko tudi v denarju in sicer po 20 dinarjev za delovno uro.
4.
Denarno nadomestilo se plača krajevni skupnosti Črni kal, ki ga s;ne uporabljati le za namene, za katere je bil uveden samoprispevek.
5.
Za oprostitev krajevnega samoprispevka v delu oz. nadomestila v denarju se uporabljajo določbe 13. člena zakona o samoprispevku -sklepi vasi iz 1. točke.
6.
Na podlagi predloga sveta krajevne skupnosti Črni kal uvede finančni organ občine Koper prisilno izterjavo denarnih nadomestil pri zavezancih krajevnega samoprispevka, ki svoje obveznosti iz tega sklepa ne bodo izpolnili v 14 dneh po prejemu pismenega opomina krajevne skupnosti Črni kal.
7.
Za izvršitev tega sklepa skrbi svet krajevne skupnosti, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Svet krajevne skupnosti bo poročal o izvajanju sklepa na prvem zboru volivcev v vaseh, ki bo po preteku časa iz 1. točke tega sklepa.
8.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 21/74
Cmi kal, 27. januaija 1974	Predsednik sveta KS
'JOŽE SEDMAK, l.r.
OBČtNA P!RAN
Na podlagi V. točke družbenega dogovora o enotnih merilih za določanje prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in 13. b točke družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. februarja 1974 sprejela
ODLOK
O POSEBNEM PRISPEVKU OD IZKOPA GRAMOZA IN MIVKE
1.	člen
S tem odlokom se uvede poseben prispevek od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic, kamnolomov ter rečnih in morskih nanosov.
2.	člen
' Zavezanec ptačita posebnega prispevka po tem odtoku je tista fizična ali pravna oseba, ki vrši izkop, ne gtede, ati ga opravtja za lastne potrebe ali za trg.
3.	člen
Prispevek znaša 1,50 dinarjev za en kubični meter gramoza ati mivke.
A
4.	člen
Posebni prispevek po tem odloku je dohodek kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Piran.
5.	člen
Prispevek po tem odloku so dolžne plačati tudi tiste osebe, ki nimajo ustreznega dovoljenja za izkop gramoza in mivke, pa so tak izkop vršile, ne glede na to, ali bodo tako dovoljenje pridobile ali ne.
6.	člen	,
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 420-2/74
Piran, 7. februarja 1974	Predsednik
IVAN BAŽEC,!.r.
0BČ!NA SEŽANA
Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73, v nadaljnjem besedilu: zakon)
sklenej o
-	Kras, proizvodnja, trgovina, gostinstvo in turizem Sežana;
-	Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana;
-	Konjerejski zavod Lipica;
-	Krajevne skupnosti z območja občine Sežana;
-	Skupščina občine Sežana;
-	Sklad za kmetijstvo;
-	Občinska konferenca SZDL in
-	Komisija za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: podpisniki)
DRUŽBENI DOGOVOR
O USTANOVITVI IN FINANCIRANJU KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA
I.
1.	S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Sežana v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom.
Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Sežana.
2.	Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost - kmetijsko zemljiško skupnost v občini Sežana in ji v skladu z zakonom poveijajo pravice in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma se temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora.
3.	Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom predpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini.
4.	Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potidi pa občinska skupščina.
Št. 2 — 15. februarja 1974
URADNE OBJAVE*
13
Začasno skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic, in sicer v takšnem razmeiju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti.
Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, predvsem pa naslednje:
-	za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine in za prostorsko-ureditvene operacije;
-	za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami;
-	za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči in
-	za skupne pašnike.
5.	Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmeijanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljiška skupnost občinski kmetijski zemljiški sklad.
Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti.
6.	Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Sežana zlasti naslednje:
6. 1. Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi, sodelovanje pri sprejemanju občinskih prostorskih planov, dajanje mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem na območju, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine, evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini).
6. 2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in organizacijah združenega dela, pospeševanja združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij, odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o delovanju, skrb za proglasitev perspektivnih, zlasti kmetij, kmetov, kooperantov, za zaščitene).
6. 3. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini.
6. 4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij preko poravnalnega sveta skupnosti, dajanje pobud za zamenjavo kmetijskih zemljišč, arondacije, melioracije in druge posege, organiziranje javne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč).
6. 5. Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov.
6.	6. Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.
7.	Na podlagi programa skupnosti sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti.
8.	Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo.
9.	Po dpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in spo-
razumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe.
m.
10.	Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so:
a)	kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini;
b)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sklada na območju občine;
c)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora;
č ) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih;	\
d)	sredstva iz drugih virov, kijih opredeljuje ta družbeni dogovor.
11.	Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena.
12.	Podpisniki se obvezujejo za naloge v ^kupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti, in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.
13.	Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupšč ine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VU. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih.
14.	Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela:
a) V enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti. Ta prispevek bo znašal v primeru, če se spreminja namembnost:
-	vinogradov 1. in H. razreda
-	njiv, vrtov, travnikov, sadovnjakov in
-	vinogradov !H. in !V. razreda
-	njiv, vrtov, travnikov, sadovnjakov, vinogradov od V. do Vlil. razreda ter pašnikov, gozdov, trstičja in močvirja
-	za bolnišnice, vrtce in stanovanjsko blokovno gradnjo na površinah od V. do V!!!, razreda, gozdnih zemljiščih, pašnikih, trstičjih in močvirjih
din po m^ 10,00
6,00
2,00
0,50
Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja.
b)	Odlok o uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov ter za izkop glin, in sicer v višini 1,50 din od m3 in 1,00 din od izkopanega kamenja (marmor) v korist kmetijske zemljiške skupnosti.
c)	Občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog najmanj 50% sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči.
15.	Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, kijih bo najela za naloge iz programa.
IV.
16.	Kmetijska zemljišča skupnost lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom.
14
URADNE OBJAVE-
Št. 2 — 15. februarja 1974
17.	Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo:
-	Skupščina občine Sežana na seji;
-	vse krajevne skupnosti na svojih svetih;
-	Kras, proizvodnja, trgovina, gostinstvo in turizem Sežana;
-	Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana;
-	Konjerejski zavod Lipica;
-	Sklad za kmetijstvo skupščine občine Sežana na seji upravnega odbora;
-	Občinska konferenca SZDL na seji !0 in
-	Komisija za varstvo okolja na seji.
V.
18.	Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
19.	Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti, in sicer najpozneje v 1 mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Začasna skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega (družbenega dogovora) in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru.
Začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti, sprejme začasni statut. Začasni izvršni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini.
20.	Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 86 primerih, kijih hranijo podpisniki in kmetijska zemljiška skupnost.
21.	Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
22/ Podpisniki so navedeni v posebni prilogi k družbenemu dogovoru, kije v dokumentaciji skupščine občine Sežana in kmetijske zemljiške skupnosti občine Sežana.
St.: 025-4/73-3
Sežana, 9. januarja 1974
Na podlagi 117. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73), 91. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) ter 119. člena statuta skupščine občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. januarja 1974 sprejela
ODLOK
O ZAKLONIŠČIH NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA
1. Splošne določbe
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred posledicami vojne, sc morajo na območju občine Sežana graditi zaklonišča in drugi primerni objekti za zaklanjanje prebivalstva.
2.	člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali izven nje z ustrezno ureditvijo in opremo.
Drugi primerni objekti za zaklanjanje so: kletni prostori, komunalni in naravni objekti ter rovna zaklonišča, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti.
3.	člen
Zaklonišča so: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča.
Javno zaklonišče je namenjeno vsem občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča.
Zaklonišča organizacij združenega dela so namenjena predvsem za zaščito delavcev te organizacije.
Hišna zaklonišča so namenjena predvsem za zaščito prebivalcev določene hiše ali skupine hiš.
4.	člen
Javna zaktomšča gradi in vzdržuje skupščina občine Sežana kot samostojne objekte; zakionišča so iahko tudi v drugih primernih objektih, če tako doioča občinski načrt gradnje zakionišč za posa-mezna območja občine.
Hišna zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela so dolžni zgraditi oziroma urediti investitorji zgradb, vzdržujejo pa jih lastniki ali organizacije, ki upravljajo z zgradbami.
5.	člen
Za javna zaklonišča se lahko uporabljajo tudi podzemni javni in komunalni objekti ter obstoječa podzemna zaklonišča iz pretekle vojne, vendar jih je potrebno predhodno ustrezno urediti.
H. Gradnja zaklonišč
6.	člen
Javna zaklonišča se grade na osnovi razvojnega načrta gradnje zaklonišč, ki ga na predlog sveta za narodno obrambo sprejme skupščina občine Sežana.
7.	člen
V skladu z razvojnim načrtom gradnje zaklonišč sprejme svet za narodno obrambo skupščine občine Sežaha občinski načrt gradnje zaklonišč za posamezna območja občine.
Rok za izdelavo tega načrta je dve leti po uveljavitvi tega odloka.
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov v ta namen, opravlja upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Sežana, če ni z zakonom določeno drugače.	'	-i:
8.	člen
Zaklonišča se praviloma gradijo predvsem kot dvonamenski objekti.
'	liola:
9.	člen
Zaklonišča sc gradijo na osnovi urbanistične dokumentacije in v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč za osnovno zaščito prebivalstva (Uradni list SFRJ, št. 15/70).
Adaptacija primernih prostorov za zaklonišča se izvaja v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev adaptiranih zaklonišč.
Zaklonišča v individualnih stanovanjskih zgradbah se gradijo v skladu z navodilom, ki ga izdela upravni organ za narodno obrambo.
10.	člen
Organizacije združenega dela, ki še nimajo zgrajenih primernih zaklonišč, so dolžne v obstoječih objektih zgraditi, adaptirati ali preurediti primerne prostore kot zaklonišča za zaščito ljudi in materialnih dobrin.	nv
Po potrebi določijo tudi prostore za gradnjo zasilnih zaklonišč.
Zaklonišča iz prvega odstavka tega člena morajo biti zgrajena v skladu z razvojnim načrtom obrambnih priprav teh organizacij.
. m OH
i
...	H -člen
investitorji novih stanovanjskih ali poslovnih objektov so dolžni graditi zaklonišče v objektu ali v njegovi neposredni bližini.
Upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, lahko izda tako dovoljenje le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa za narodno obrambo.
Ce izgradnja zaklonišča iz tehničnih razlogov, zaradi geoloških in hidroloških razmer v zgradbi ali v neposredni bližini ni mogoča, odloča o oprostitvi obveznosti gradnje zaklonišča upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Sežana.	J
V primeru iz tretjega odstavka tega člena je investitor dolžan placati prispevek v sklad.
St. 2 — 15. februarja 1974
URADNE OBJAVE*
15
12.	člen
Za objekte, kjer je število stanovalcev ali zaposlenih manjše od 20, zaklonišča izjemoma ni potrebno graditi.
V	primerih iz prvega odstavka tega člena gradijo investitoci zaklonišča za več objektov skupaj ali plačajo ob soglasju organa za narodno obrambo prispevek v sklad za splošno ljudsko obrambo skupščine občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Zaklonišče se praviloma gradi v zgradbi.
Ce to ni mogoče, se zgradi za enega ali več sosednjih objektov v eni izmed sosednjih zgradb ali v posebni zgradbi.
13.	člen
Pri adaptaciji stavb, kjer gre za povečanje koristne površine ali za spremembe namena objekta in je zato potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče v okviru objektov. Ce to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje, da graditev zaklonišča opusti in vplača določeni znesek v sklad. Višino prispevka se določi z določili 23. člena tega odloka.
HI. Dimenzioniranje zaklonišč
14.	člen
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50 % stanovalcev. Število stanovalcev v stanovanjskih zgradbah se ugotovi tako, da se za 25 kv. m brutto površine stanovanja računa 1 stanovalec.
V	samskih domovih je potrebno zgraditi zaklonišče za polovično število stanovalcev in polovično število zaposlenih delavcev v tej zgradbi.
15.	člen
Organizacije združenega dela so dolžne graditi zaklonišča za svoje delavce in obiskovalce in sicer:
-	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah - za število zaposlenih v največji delovni izmeni;
-	organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni -za vse zaposlene;
-	kultumo-prosvetne organizacije v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi - najmanj za 40 % števila sedežev in za vse zaposlene v teh organizacijah;
-	v hotelih in drugih turističnih objektih - najmanj za 35 % celotnega števila ležišč in za število zaposlenih v največji delovni izmeni;
-	v zgradbah s trgovskimi lokali - za polno število zaposlenih in za kupce, računajoč pri tem dvokratno število zaposlenih;
-	v zgradbah z gostinskimi lokali - najmanj za 30 % število sedežev v lokalu in za število zaposlenih v največji delovni izmeni;
-	v šolskih in vzgojno-varstvenih zavodih — za vse varovance, učence in dijake in za število zaposlenih v največji delovni izmeni;
*- v zdravstvenih zavodih - v skladu z vojno nalogo in tako, da se oddelek za prvo pomoč in kirurški oddelek razporedijo v zaščitnih prostorih ;
-	na železniških in avtobusnih postajah za enourno povprečno število potnikov na postaji in za število zaposlenih v največji delovni izmeni.
Enourno povprečno število potnikov izračunamo tako, da vzamemo 80 % zasedenosti sedežev na vlakih, oziroma avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo in to delimo s 14.
16.	člen
Največja dopustna razdalja med stanovanjem in zakloniščem je 150 m. Navpična pot med stanovanjem in izhodom proti zaklonišču se računa dvojno.
Upravni organ skupščine občine Sežana pristojen za narodno obrambo lahko v največjo dopustno razdaljo upoštevajoč objektivne možnosti izgradnje zaklonišča spremeni, vendar ta razdalja v nobenem primeru ne sme biti večja od 300 m.
KV
17.	člen
Območje občine Sežana delimo na tri kategorije ogroženosti in sicer:
I.	kategorija: obsega mesto Sežana v celoti,
II.	kategorija: obsega naselje Divača, Kozina, Hrpelje, Komen, Senožeče, Dutovlje in Lokev.
III.	kategorija: obsega ostala naselja, ki n'so zajeta v 1. in II. kategoriji.
Pri gradnji zaklonišč je treba upoštevati odpomostno stopnjo 0,36 atmosfere nadpritiska.
IV.	Prilagojevanje naravnih in komunalnih podzemnih objektov
18.	člen
Med podzemne objekte se šteje vse naravne turistično urejene in neurejene jame, podzemni deli železniških postaj in drugi podobni komunalni objekti.
19.	člen
Upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Sežana v sporazumu s prizadetimi organizacijami določa, katere obstoječe in druge objekte je potrebno prilagoditi za zaščito prebivalstva.
20.	č!en
Investitor komunalnih in drugih objektov oziroma upravljalec podzemnih turistično-urejenih jam sta na zahtevo upravnega organa za narodno obrambo dolžna, prilagoditi te objekte in jame za zaščito prebivalstva.
Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve ali povečave objekta za zaščito, gredo v breme sklada.
V.	Upravljanje zaklonišč
21.	člen
Javna zaklonišča upravlja organizacija, ki jo za upravljanje pooblasti skupščina občine Sežana.
V hišah v družbeni lastnini in v hišah, v katerih so tudi stanovanja v etažni lastnini, upravlja zaklonišča organizacija za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini.
Organ, ki upravlja zgradbo, ne sme spremeniti osnovnega namena objekta.
VI.	Vzdrževanje zaklonišč
22.	člen
Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana.
Javna zaklonišča se vzdržujejo iz sredstev sklada.
Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo le organizacije.
Hišna zaklonišča vzdržujejo lastniki hiš ali upravljalci stanovanjskih hiš na podlagi odloka o investicijskem in tekočem vzdrževanju skupnih prostorov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo kot to velja za tekoče investicijsko vzdrževanje.
Vzdrževanje in red v zaklonišču določi s vojim navodilom upravni organ za narodno obrambo.
VII.	Financiranje zaklonišč
23.	člen
Sredstva za gradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč se namensko zbirajo v skladu.
Gradnjo in ureditev drugih zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnikov oziroma organizacij, ki upravljajo z zgradbami.
Investitorji novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki so bili oproščeni gradnje zaklonišč po 11. členu tega odloka, so dolžni plačati v sklad prispevek v višini 2 % od gradbene cene in sicer še pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Za gradbeno ceno je treba šteti predvidene stroške gradnje z obrtniškimi in instalacijskimi deli brez opreme, pohištva in brez stroškov za pripravo gradbenega zemljišča.
Upravni organ, pristojen za narodno obrambo (11. člen tega odloka), ki oprosti investitorja gradnje zaklonišča, izda odločbo po tretjem odstavku tega člena, s katero določi višino prispevka, katerega mora investitor plačati v sklad.
Upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja ne sme izdati gradbenega dovoljenja, če investitor ne izkaže, da je plačal z odločbo določeni prispevek.
16
URADNE OBJAVE-
Št. 2 — 15. februarja 1974
24.	člen
Imetniki pravice uporabe stanovanjskih zgradb ali delov zgradb ter poslovnih prostorov in oiganizacije za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi zgradbami v družbeni lastnini plačujejo trimesečno v sklad 1 % od celotne stanarine ali najemnine.
Lastniki družinskih stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov plačujejo ta znesek po enakih osnovah enkrat letno, najkasneje do 10. decembra za tekoče leto. Odločbo o tem izda pristojna davčna uprava, kije tudi pristojna za zbiranje sredstev v sklad.
Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Obvezni prispevek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje, če je bil plačan prispevek iz 23. člena tega odloka ali je bilo v zgradbi zgrajeno ali opremljeno zaklonišče.
Organizacija za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami v družbeni lastnini ter upravni odbor sklada se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija zadrži del najemnine, iz prvega odstavka tega člena za namensko prilagoditev kletnih in drugih prostorov za zaklonišča ter za vzdrževanje zaklonišč.
25.	člen
Obveznost plačevanja prispevka iz 23. in 24. člena velja za vse objekte v I. kategoriji iz 17. člena tega odloka, ne velja pa za organizacije združenega dela iz 15. člena tega odloka.
VIII.	Uporaba zaklonišč vmimem času
26.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča se v mirnem času uporabljajo v druge namene, pod naslednjimi pogoji:
-	da je osnovna namembnost objekta (zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin) stalno zagotovljena;
-	da se v njih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo ostalih zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi;
-	da se ne uporabljajo na način, s katerimi bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča;
-	da se v njih ne uskladiščijo vnetljive in strupene snovi; če so zaklonišča oddana v najem, jih morajo najemniki v primeru vojne nevarnosti takoj izprazniti in usposobiti.
Prostorov, ki so potrebni za uskladiščenje opreme za zaklonišča ni dovoljeno uporabljati v druge namene.
27.	člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča iz 21. člena tega odloka, ko dobi soglasje upravnega organa za narodno obrambo skupščine občine Sežana.
Pogodba o uporabi zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati tudi:
-	namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrsto preureditve, vzdrževanje, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe, čas izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem ;
-	zapisnik o stanju objekta, instalacij, opreme in ureditve ob od-daji objekta v najem.
28.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja, najemna pogodba preneha veljati.
Pogodba preneha veljati tudi v primeru, če najemnik ne uporablja zaklonišča v skladu s pogodbo.
29.	člen
Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišč v najem se pri upravljalcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč.
Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč se zbirajo v sklad.
IX.	Kazenske določbe
30.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 dinaijev se kaznuje za prekršek organizacija združenega del^:
1.	ki zgradi zaklonišče v nasprotju z 9., 14. in 15. členom tega odloka;
2.	ki odda zaklonišče v najem v nasprotju z določili 26. in 27. člena tega odloka.
Za prekrške iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 20. do 2.000 dinarjev tudi odgovorna oseba oiganizacije združenega dela.
X.	Prehodne in končne določbe
31.	člen
Za območja, za katera so sprejeti zazidalni načrti, se mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izdelati načrt zaklanjanja za vsak zazidalni načrt posebej.
Načrt zaklanjanja je sestavni del zazidalnega načrta.
Do izdelavo načrta zaklanjanja po prejšnjem odstavku se lahko izdajo gradbena dovoljenja po poprejšnjem soglasju upravnega organa za narodno obrambo skupščine občine Sežana.
32.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, določbe 24. člena tega odloka pa se začnejo uporabljati po preteku enega leta od dneva, ko bo sprejet načrt zaklanjanja za posamezna območja.
Št.: 8-3/73-8
Sežana, 18. januaija 1974	Predsednik
RUDI KODRIČ, I. r.