ČASOPIS
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LET0 XXII, ŠT. 210
Tolar na tolar
APRIL 1995
'eta dva balonarja nekam m Ljubljansko barje. Pravzaprav to sploh ni važno, zasidrata balon in vprašata p/VeSa, ki pride mimo, kje sta. v balonu, jima odgovori kot iz t0Pa. Odgovor balonarjev ne zadovolji, zato povprašata še druge, ki pridejo mimo. Ti jima nato povedo, kje sta in do kam se od tam pride. Malo se izgledata, zakurita plin in °dletita naprej. Nekaj časa sta v zraku
in pravi prvi balonar drugemu: »Tisti prvi možak mi ne gre iz glave?«
»Zakaj,« ga vpraša drugi.
"Ker je takoj odgovoril.«
»Kaj, misliš, je po poklicu?«
»Matematik.«
»???«
»Dal je natančen odgovor, toda neuporaben.«
Tako se mi zdi zdaj, ko imamo novo lokalno samoupravo in na tisoče vprašanj, kako upravljati občino in ne nazadnje, kar je še bolj Pomembno, kaj lahko od te občine sploh pričakujemo, ker ima komaj katera pravila za delovanje že zapisana v statutu '"toja borovniška je zdaj skoraj lzJemlt) ¡n tudi proračuna še n'so sestavili, čeprav se trudijo. vse preveč je neznank. Med drugim razmejitev med občinsko >n državno pristojnostjo. Država
rada še vedno vse predpisala, kaj'i kot da novim županom in °°linskim svetnikom nič ne ZauPa, denarja pa tudi ne bi rada dala iz rok. Zato je začela zdajcei0 občinskim
Jur,kcionarjem predpisovati p'ače 'n druge dohodke, ker jim nl2°m.das ■rnsami dogovo Ko smo te a "apoved za odmero dohodnine, (vsi mis;
zdaJ napovedali, toda plačevali
a & vse prejšnje leto, zdaj Jim bo r '
tP^aUpc1, d° se ne bi mogli o ,em Umi dogovoriti.
' Sfno te dni sestavljali (vsi Ve^ za odmero dohodnini
zdn!"'5''^ da so davek šele z?aJnaPi
So Sa že,
Jp?J0r>aloženS plačati še %eey/o, če so plačali
teiade°lo JS W°' k0t da JS V$a
Prišla
'ovanja naše države
p0 dr "a nas in na naše otroke. že r Ugl strani pa je morda kdo
denarm'Sljal 0 tem' koliko bon,nJa bo. °d teSa ostalo, da se
vozili po boljšem asfaltu, da bo zgrajena kanalizacija ali vodovod, nemara tudi to, da bomo ležali v udobni mrliški vežici, če nas zadene smrtna kosa, in kar je še takih stvari, « Pritičejo občinskim izdatkom. Jok, pravi država, mi smo zato, da predpisujemo, vi pa se boste o tem potem demokratično dogovorili.
Takole gre, kakor takrat, kadar pitaš neješčega malčka: Pet žličk za dr. Drnovška, ena žlička pa zame. Z razmerjem med državno in občinsko hlagajnmo ni nič drugače. Pa še nekaj žličk za nazaj za one, ki so že odšli pa so še zmeraj tam, kjer so bili. ■„ x
TONE JANEŽIC
qrariÜ1 obil'ce aktualnega
priha^a smo morali pustiti za
Soh?"6 nekal "nimivej-
•5io SP«Vk0v- Bra,ce P'0" u «a razumevanje.
Uredništvo
VRHNIŠKI OBČINSKI SVET
Proračun je sprejet, statut pav razpravi
Vrhniški občinski svet je na 4. seji v četrtek kot prva občina v Sloveniji sprejel odlok o občinskem proračunu, ki je po izračunih težak 768,539.000 tolarjev. Napajal se bo iz dela dohodnine v višini 30 odstotkov, ostalo vzame država, iz davka na dediščine in darila, iz davka na dobitke od iger na srečo, iz davka na promet z nepremičninami, iz upravnih taks, taks za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnice in s finančno izravnavo, se pravi iz denarja, kijih bo moral prispevati državni proračun, če prejšnji prihodki ne bodo zadoščali za financiranje zagotovljene porabe. Ob poglavitnih postavkah za izobraževanje in otroško varstvo vrhniški proračun izkazuje za razliko od drugih veliko pozornost do invalidskih organizacij.
Občinske svetnike je v razpravi zanimalo, kako se bodo financirale različne dejavnosti v občini, med drugim tudi investicije v posameznih krajih, predvsem pa so se dogovorili, da bodo takoj po sprejetju občinskega statuta sestavili nadzorni odbor občine, ki naj vse leto spremlja proračunsko porabo, tako da bo uravnavanje proračuna za prihodnje leto zastavljeno z večjim poznavanjem potreb.
Občinski svet je pred tem sprejel tudi zaključni račun prejšnje skupne občine, in ker so tako ravnali tudi borovniški svetniki, je zaključni račun sprejet.
Temeljita je bila predstavitev osnutka občinskega statuta. Občinski svetniki so imeli nekatere pripombe na položaj krajevnih skupnosti, kakor je zapisan v osnutku statuta, vendar bodo te za svoje delovanje tako ali tako sestavile svoje statute, opozorili so tudi na morebiti bolj ustrezno število in razvrstitev občinskih odborov. Vendar bo javna razprava o občinskem statutu trajala do 30. aprila, dotlej pa je mogoče marsikaj spremeniti. V občinsko tajništvo oziroma, na občinsko statutarno komisijo lahko prebivalci vrhniške občine naslovijo vse pripombe, ki zadevajo besedilo osnutka. To objavljamo v celoti na 13. in 14. strani Našega časopisa.
Pojasnilo
V glavi Našega časopisa sta kljub temu, da v časopisu sodelujejo štiri občine, le dva grba. Vrhniška in borovniška namreč svoj grb že imata, medtem ko je grb ostalih dveh občin, Dobrove-Hor-jula-Polhovega gradca in Brezovice šele v pripravi. Brž ko bosta ti občini grb sprejeli, ju bomo objavili.
Naslednja številka
Naslednja številka Našega časopisa izide predvidoma v prvem tednu maja. Do konca aprila v uredništvu Našega časopisa, Tržaška 1, Vrhnika, zbiramo prispevke in fotografije za majsko številko. Dopisujte v Naš časopis in obveščajte uredništvo o prireditvah in drugem, kar pripravljate.
Vrhniški pirh mojstra Franca Groma — »Dediščina poslikanih in okrašenih velikonočnih pirhov, pisanic in remenk je izredno bogata. Vse načine izdelovanja še danes nadaljujejo posamezniki od Bele krajine do Prekmurja ter na celotnem slovenskem ozemlju. Seveda bi bilo slabo, če bi se ustavili le na tej stopnji. Zato smo lahko veseli, da je bogastvo dediščine okrašenih pirhov spodbudilo mojstra Franca Groma z Vrhnike pri iskanju novih ustvarjalnih oblik. S popolnoma novo tehnologijo prediranja jajčne lupine, kije izjemna tudi v širših, mednarodnih okvirih, od leta ¡993 izdeluje vrhniške izdelke.
Pirhi tako postajajo prave čipkaste umetnine. Zaradi vezanosti izdelovalca na domači kraj jih je poimenoval VRHNIŠKI PIRH.«
Tako je zapisal dr. Janez Bogataj ob razstavi in prvi predstavitvi izdelkov na Vrhniki.
Razstavo si lahko ogledate v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Rineži so že zakopali v tla na Brezovici. Če bo šlo vse posreči, bo tam kmalu stala bencinska črpalka.
Z izvirnim vrhniškim pirhom vam voščimo vesele velikonočne praznike.
Uredništvo
Lj
Pomagajmo duševno prizadetim otrokom.
Društvo Sožitje za pomoč duševno prizadetim Vrhnike vabi na dobrodelni koncert, ki bo v nedeljo, 23. aprila 1995 ob 20. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Sodelovanje so potrdili: ansambel Čuki New Swing Quartet pevec Ivan Hudnik ansambel Obvezna smr godba na pihala Vrhnika.
Koncert bosta povezovala Miša Molk in Boris Kopitar.
Častno pokroviteljstvo je prevzela občina Vrhnika in župan Vinko Tomšič.
Pomagajmo otrokom, ki so nekako drugačni, vendar voljni življenja med nami.
Maketa centra
Borovniškemu županu Andreju Ocepku je predstavnik projektanta Mercatorja Optime izročil maketo novega in morda v prihodnje zgrajenega borovniškega poslovno upravnega centra. Projektantska organizacija iz Ljubljane namreč sodi, da bi malo večja blagovnica s samopostrežnico in v mandardnem delu s prostori za občinsko upravo močno poživila utrip kraja.
Borovniška občina zdaj že dobiva prave dokumente za poslovanje: statut so na občinskem svetu že sprejeli, zdaj pripravljajo občinski proračun, o katerem se nameravajo v okviru razpoložljivih možnosti pogovoriti z ljudmi po vaseh in z glavnimi porabniki (šola, vrtci, društva), program srečanj je objavljen na borovniški strani.
Pomladansko
čiščenje
Urejena, ohranjena in čista narava je sestavina kakovosti življenja in temeljna prednost ter pogoj sodobnega turizma. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa smo vse to leta in leta brezobzirno uničevali. Zato te vsa leta potekajo akcije Pomladansko urejanje okolja. Projekt je sestavni del vseslovenske akcije Moja dežela — lepa, urejena in čista, ki jo organizirata Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Letos akcija sovpada z letošnjim Evropskim letom varstva narave.
Na Vrhniki in v Borovnici bo akcija čiščenja in urejanja okolja potekala ves april, tako da bomo vse praznike proti koncu aprila, kot so velika noč, dan Zemlje, 27. april in prvomajske praznike, praznovali v očiščeni in urejeni naravi naših lepih krajev Vrhnike in Borovnice.
Za koordiniranje akcije bosta zadolžena občinski komunalni nadzornik Milan Gabrovšek ter Komunalno podjetje — Maja Gun-stek, kije zadolžena za vrhniške in borovniške smeti.
Komunalno podjetje bo opravilo odvoz smeti in kosovnih odpadkov ter po potrebi dalo na voljo svojo mobilno mehanizacijo. Kot vsako leto se bodo v akcijo Pomladnega urejanja in čiščenja vključili vsak na svojem področju in strokovnosti: ribiči, planinci, lovci, taborniki, vse šole in vsi vrtci, gozdarji, turistični društvi obeh občin ter seveda Komunalno podjetje in obe občini. V akcijo pa bo treba vključiti tudi vse krajevne skupnosti, naselja, zaselke ter seveda predvsem posameznike, ki živijo v teh okoljih. Ravno od nas, ljudi — občanov, je odvisno, ali bo akcija uspešna ali ne. Že to bo veliko, da bo vsak gospodar ali stanovalec pospravil in očistil okoli svoje hiše oziroma bivalnega okolja ter smeti odnesel na za to določena mesta.
S. S.
2
APRIL 1995
VRHNIKA - NAŠ ČASOPIS
VPRAŠANJA, POBUDE IN MNENJA ČLANOV VRHNIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Problematika klavne dejavnosti KZ Vrhnika:
Članom sveta je bil pred sejo posredovan dopis Kmetijske zadruge Vrhnika v zadevi — Premestitev zadružne klavnice in predelave. Dopis je sestavni del arhiviranega gradiva občinskega sveta. O temi »klavnica« so razpravljali Anton Škof, Alojz Suhadolc, Brane Jereb, Miroslav Vonča, Tomaž Mesec in Vinko Tomšič.
Brane Jereb je iz razprave zaključil naslednje:
Razgovori med občino, občinskim svetom, KZ, Marjanom Kavčičem se nadaljujejo v smeri pozitivnega reševanja problemov.
Miroslav Vonča:
V proračunu ni vključena postavka za gradnjo nove trafo postaje za del KS Bevke, kar naj bi bilo v planu.
Kako je s priključitvijo novih telefonskih naročnikov v Bevkah, saj je bila obljubljena izločena centrala v Dragomeru. Kdaj bo prišlo do realizacije?
Jože Rus:
Na Tržaški cesti v predelu Ras-kovec je že večletna potreba po izdelavi prehoda za pešce. Zaradi preprečitve nesreč naj se pobuda čimprej realizira.
Naj sc ugotovi, zakaj na Les-kovčevi hiši na Stari cesti vedno visi zastava.
Fasade na objektih na Stari cesti so potrebne obnove.
Na križišču Ulice 6. maja je treba urediti semaforizacijo.
Anatonija Marija Zvab:
Na Osnovni šoli Log Dragomer je bil novembra lani sanitarni pregled in ugotovljeno je bilo, da je stanje sanitarij katastrofalno. Stanje sanitarij na šoli Log Dragomer terja, da se jih čimprej uredi. Sredstva je treba zagotoviti v proračunu.
Ob šoli Log Dragomer je potrebno urediti šolsko igrišče, ker šola nima zunanjih igrišč.
Zmago Solina:
V čimkrajšem času (na naslednji seji občinskega sveta) je treba formirati občinske odbore:
Predlagam ustanovitev tehle odborov:
• odbor za komunalno dejavnost
• odbor za šolstvo in kulturo
• odbor za vojaške zadeve
V letošnjem letu se bo praznovala 50-letnica zmage nad fašizmom. Predlagam, da skupaj z občino Borovnico pripravimo manifestacijo, ki bi bila v kulturnem slogu, brez parade.
Primož Rus:
Naj se članom sveta predstavijo tekoče zadeve, ki se izvajajo in zadeve, ki so v planu, tako bo svetu lažje razpravljati o zadevah, ki so na dnevnem redu.
VRHNIŠKI OBČINSKI SVET
Številke z vsebino
Na seji vrhniškega občinskega sveta so svetniki prejeli delovni osnutek občinskega proračuna za letošnje leto in ga dali v javno razpravo. Osnutek je pripravljen na podlagi izračunov, ki jih je ministrstvo za finance pripravilo za pripravo zakona o financiranju občin in na podlagi realizacije v januarju letos.
Predvideni prihodki vrhniškega občinskega proračuna so 710,200.000 tolarjev in se razdelijo za financiranje zagotovljene porabe in za financiranje drugih nalog občine. Za prvo naj bi po osnutku, ki so ga svetniki razglasili za delovni osnutek, namenili 525,765.000 tolarjev, za financiranje drugih nalog pa 184,435.000 tolarjev.
Svetniki so imeli na to delovno gradivo naslednje pripombe, mnenja in predloge:
• za plače in materialne stroške ZKO se sredstva znatno povečujejo, za samo dejavnost pa ostane premalo (na primer za narodne noše), ali ZKO potrebuje delavca, ki je zaposlen profesionalno?
• kako se delijo sredstva za tekoče financiranje krajevnih skupnosti,
• del financiranja za čistilno napravo naj prispeva tudi občina Borovnica,
• krčili naj bi sredstva na področju varstva sakralnih in civilnih objektov,
• vzporedno z osnutkom odloka o proračunu naj bi obravnavali še zaključni račun in delitveno bilanco z občino Borovnica,
• v plan proračuna občine naj se vključi tudi Združenje veteranov vojen za Slovenijo, znesek naj bo isti kot pri ZZB NOV, če je sredstev premalo, naj se sredstva ZZB razpolovijo in dodelijo vojnim veteranom,
• turizem je v proračunu zanemarjen, na sprehajalnih poteh bi bilo treba urediti klopi, za ureditev parkov in zelenic (javna dela) bi morali poiskati enotno rešitev, potrebna je rekonstrukcija javne razsvetljave na Stari cesti, ker je zaradi tega slabša kvaliteta prireditev,
• rešiti bi bilo treba problem parkirišča za kolesa,
• sredstva naj se namenijo tudi za raziskovalno dejavnost,
• vprašljiva je prioriteta komunalnih investicij, opisane bi morale biti investicije, ki so že v teku.
Delovni osnutek je zdaj v javni razpravi z upoštevanimi pripombami svetnikov.
Turistični informator
Turistično društvo Blagajana prav te dni pripravlja novo, že tretjo številko Turističnega informatorja. Prvi dve številki sta izšli lani kot priloga Našega časo-
NAŠ ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Naš časopis izhaja praviloma prvi teden v mesecu.
Uredništvo: Tone Janežič (v.d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator).Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1,61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11.ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 400 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Cena celostranskega oglasa 80.000 SIT. Zahvale so po enotni ceni 7000 SIT. Mali oglasi so brezplačno. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.
Direktor
komunalnega podjetja
Občinski svet je dal pozitivno mnenje k imenovanju Stojana Ja-kina za vršilca dolžnosti direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika. Postopek imenovanja se bo ponovil, ko bo občinski svet sprejel Statut občine Vrhnika, kjer bodo določene pristojnosti občinskega sveta pri postopku imenovanja. Pri ponovnem razpisu naj kandidati poleg drugih dokazil predložijo tudi programe za razvoj na področju komunale.
Vrednost točke
Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju vrhniške občine za leto 1995 je 0,02 SIT od
pisa, letos pa bo to samostojna publikacija z barvnimi vložki. Turistični informator bo izšel predvidoma sredi aprila.
1. januarja. Vrednost se na trome-sečje revalorizira glede na rast cen storitev pri nizkih gradnjah.
Dom Karla Grabeljška
Glede na znano pismo ravnatelja glasbene šole in odgovore, ki jih je pripravil vrhniški župan, so svetniki menili, da bi bilo treba pripraviti informacijo o zasnovi Doma Karla Grabeljška. Podobno zahtevajo tudi za nekdanji samski dom. Samo informacijo so svetniki sprejeli na znanje.
Podpredsednik občinskega sveta
Za podpredsednika občinskega sveta Vrhnike je bil na predlog LDS izvoljen Tomislav Grom.
VETERANKE IN VETERANI VOJNE ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO 1991
Spoštovani!
Že nekaj tednov je minilo od ustanovnega in hkrati volilnega območnega odbora ZVVS za občini Vrhnika in Borovnica.
Vse veteranke in veterane, ki se ustanovnega zbora niste mogli udeležiti, obveščamo, da dobite informacije glede včlanjevanja v ZVVS in glede aktivnosti OO ZVVS Vrhnika-Borovnica v letu 1995 na Upravi za obrambo, Izpostava Vrhnika. Cankarjev trg 4, pri ge. Stanki Drenik, tel.: 755-718 ali po telefonu 754-131 int. 270, 272, 277 (Janez Čem, Karel Nikolavčič).
Če imate predloge o dodatnih aktivnostih OO ZVVS, jih prav tako pošljite na navedeni naslov, in sicer vsak dan od$. do 15. ure in ob sredah do 16.30.
V glasilu Naš časopis bomo v rubriki Veteranski kotiček seznanjali vse člane ZVVS iz občin Vrhnika in Borovnica o dejavnostih in problemih, s katerimi se srečujemo veterani vojne za samostojno Slovenijo 1991.
Vse člane, ki ste že prejeli položnice za plačilo članarine in ki le-te še niste poravnali, pa prosimo, da to storite čimprej, saj je od tega odvisna izdelava Članskih izkaznic. Fotokopiji položnice o plačani članarini obvezno priložite 2 fotografiji in vse skupaj pošljite na naslov ZVVS, Rojčeva 16, 61110 Ljubljana.
Predsedstvo OO ZVVS Vrhnika-Borovnica
LIBERALNA DEMOKRACIJA NA VRHNIKI
Za skladen razvoj občine
na ;
Minilo je štiri mesece od volitev za župana in v občinski svet, dovolj časa torej za trezen premislek o rezultatih volitev in o uspešnosti oziroma neuspešnosti posameznih političnih strank, ki so kandidirale svoje kandidate.
Za našo stranko so se iztekle sorazmerno uspešno, saj je naš kandidat za župana odsegel drugo mesto, pri volitvah občinskih svetnikov pa smo dosegli 18,9% glasov. Tudi ta rezultat je drugi najboljši in nam je prinesel pet mandatov v občinskem svetu. Trije so dobili mandat na Vrhniki in Verdu, dva pa sta bila izvoljena v drugi volilni enoti. Rezultat kaže na dejstvo, da tudi za našo občino velja ugotovitev, da je LDS močneje prisotna v mestnih kot v podeželskih območjih. Da smo z doseženim upravičeno zadovoljni, priča tudi dejstvo, da smo vrhniški liberalni demokrati dosegli boljši rezultat, kot je državno povprečje.
Liberalna demokracija Slovenije— LDS je ena najmlajših strank na Vrhniki, saj je njen rojstni datum 16. junij 1994. Tistega dne je bil ustanovni zbor vrhniškega članstva nove združene stranke, v katero so se marca na blejskem kongresu združili Bavčarjevi demokrati, Tancigovi ekološko-so-cialno zeleni, Zakljcvi socialisti ter Drnovškovi liberalni demokrati.
Na Vrhniki so se pravzaprav združili demokrati in socialisti, saj zelenih iz Tancigovega dela stranke na Vrhniki ni bilo, zadnjih nekaj let pa tudi ni bilo čutiti delovanja stare liberalno demokratske stranke.
Vodstvo združene stranke je prevzel dotedanji predsednik demokratske stranke in kandidat stranke za župana Igor Novljan.
Glede na odločitev državnega zbora, da postane Borovnica sa-
mostojna občina, se je tudi v Borovnici že oblikoval občinski odbor LDS, ki ga vodi predsednik Andrej Drašler.
V zadnjem času se je v stranko vključilo kar nekaj novih članov, tako da se število članstva ni bistveno zmanjšalo po samostojnem organiziranju borovniške LDS. Lahko smo zadovoljni tudi s strukturo članstva, saj je med članstvom veliko mladih in več kot tretjina žensk.
Žal pa moramo biti samokritični, saj kljub ugodni strukturi na naših kandidatnih listah nismo uspeli kandidirati nobene ženske. Zato nas na tem področju čaka še ogromno dela, saj si prizadevamo, da bi se približali skandinavskim državam, kjer je vključenost žensk v politiko in v organe oblasti skoraj petdesetodstotna.
Delovanje in organiziranost liberalne demokracije temelji na liberalnem pojmovanju človekovih svoboščin, ki državljanom, občankam in občanom omogoča udeležbo v javnih zadevah in obenem
varuje njihovo individualno svobodo.
Temeljno načelo stranke so torej človekove pravice in svoboščine, ki ljudem pripadajo ne glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Stranka vodi svojo politiko v smeri povečanja svobodne izbire in možnosti na vseh področjih človekovega delovanja: od gospodarstva, kulture in izobraževanja.
Stranka poskuša braniti prostor svobode tako pred starimi kot tudi pred novimi kolektivizmi, skratka, želi preseči stare, neproduktivne in zgodovinsko ovr-žene delitve na levo in desno.
V svojem programu sledi temeljnemu vodilu in prepričanju, da smo našim zanamcem dolžni zapustiti vsaj toliko neokrnjenih naravnih virov, kot smo jih prejeli od naših prednikov. Zato bomo pri oblikovanju razvojne politike
vedno upoštevali tudi vplive okolje ter uspešnost razvoja prt' sojali tudi glede prijaznosti d° okolja.
V gospodarskem pogledu sl prizadevamo za uravnoteženo politiko, ki omogoča oblikovanj8 okoliščin za rast narodnega dO' hodka v okviru ekološko sprejem' ljivega in socialnega razvoja, pred politiko, ki se ukvarja le z načinom njegove prerazdelitve.
Na področju lokalne sarnO' uprave se trudimo za jasno delitev pristojnosti med državo in obči' no. Menimo, da mora država prt' pustiti občinski pristojnosti vse tiste funkcije, ki so življenjskega pomena za ljudi na njenem območju in ki jih je mogoče bolje i" j racionalneje uresničevati v lokalni skupnosti kot pa v centralizira-j nih državnih organih.
V občini mora biti ustrezno rešeno financiranje, pri čemer stranka podpira tiste rešitve, ki bodo občini zagotavljale izvirne prihodke ter ji tako omogočale dejansko gospodarjenje z občinskim imetjem.
Prepričani smo, da mora razvojna politika upoštevati razlike" razvitosti posameznih delov oh čine, zato je bilo in ostaja temeljno geslo naše stranke: Za sklade" razvoj občine!
RICHARD BEUERMANH
NA VRHNIKI KONEC MARCA
Srečanje treh županov
Konec marca so se na Vrhniki sešli domači župan Vinko Tomšič, župan občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Leopold Oblak in župan Brezovice Drago Sta-novnik. Skupna tema pogovora je bila resda skupna informativno promocijska dejavnost in v zvezi z njo nadaljnje skupno izdajanje Našega časopisa za območje štirih občin (tudi Borovnice), vendar se je pokazalo, da si imajo župani
CISTERNE POD OKNOM — Jezni krajani zaselka Lipovci, to je zgornjega dela ceste v Lipovce, in sicer v kraju Log — vas, so nas poklicali, naj »poslikamo«, kako njihov sokrajan in velik avtoprevoznik po njihovem mnenju nepravilno parkira številne tovornjake in cisterne v samem centru zaselka, prav pred zasebnimi hišami. Kot so nam povedali, spor traja že več let in pritožbe, prošnje, dogovori z raznimi občinskimi in republiškimi institucijami doslej niso rodili sadu. Zbrali so tudi 28 podpisov stanovalcev tega zaselka, ki protestirajo proti takemu početju, da je to grobo kršenje posega v naravo in okolje, pa tudi zrak je onesnažen z raznimi izpušnimi plini. Jezni krajani zagotavljajo, da bodo spor reševali do konca. Slika je bila posneta 28. marca 1995, mogoče se je med tem že kaj spremenilo.
N. Č.
povedati tudi kaj drugega.
Za zdaj so se zastran časopisa dogovorili, da bodo naslednje tri številke začasno kot nekakšna preskusna doba izhajale skupno, kar glede na število gospodinjstev v vseh treh občinah pomeni naklado okrog 13.000 izvodov. To pa je vsaj v prihodnje že tako velika naklada, da utegne biti časopis zanimiv tudi za gospodarsko oglaševanje, saj se območje razprostira zelo na široko.
Doslej so bili v ostalih dveh občinah vajeni glasila Naša komuna, po novem pa to glasilo ne izhaja nič več. Kot so ugotovili, pa je informativna dejavnost zlasti pri uveljavljanju novih občin pomembna, saj je mogoči skozenj predstaviti vse glavne težave, s katerimi se srečujejo na začetku.
Seveda je bila to priložnost tudi za izmenjavo mnenj o različnih
stvareh, ki zadevajo občinsko upravo po novem. Ali kakor j6 slikovito dejal Leopold Oblak' »Mi smo zdaj dvakrat ločeni, od Viča in od mesta.« res je težava v ; tem, da pri novi razdelitvi večina; prebivalstva ostaja Ljubljani, kef] pa je glavni vir dohodka novihi: občin dohodnina(osebni davek, ki se pobira glede na kraj stalnega bivališča), se utegne zgoditi, da bo premalo denarja za vse načrte. Ah bodo morale torej nove občine ljudi še narediti? Brezovški župan je govoril o tem', da nekaj brezov' ških kmetov sodeluje z vrhniško zadrugo. Treba bo poskrbeti, da glede kmetijskih spodbud ne bodo ostali prikrajšani, kajti ljub": ljanska blagajna se jim je zdaj odtegnila. V glavnem pa so izmenjal' mnenja o tem, kako kje razmišljajo o organizaciji občinske uprave in tudi delovanja občinskih svetnikov ter o razmerju do državne uprave, po drugi strani pa do krajevnih oziroma vaških skupnosti-
Obvestilo vsem pridelovalcem koruze
Na podlagi 1. člena odloka o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju Republike Slovenije (Ur. I. SRS št. 20/78 in 9/85) so pridelovalci koruze dolžni zaradi uničenja in zaradi preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče, ki je gospodarsko škodljiva, na območju Republike Slovenije vsako leto najpozneje do 31. marca pospraviti in odstraniti s polj ter porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sež-gati) koruznico skupaj s štrelji.
Najučinkovitejša načina sta preoranje njiv in pravilno kolobarjenje.
Zaradi mile zime (brez nižjih temperatur) je namreč verjetnost pojava in razvoja prosene vešče toliko večja.
Zvonka Loštrek, dipl. inž. agr., Kmetijska inšpektorica
'IS NAŠ ČASOPIS - VRHNIKA
APRIL 1995
3
LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE V LIKU
Odgovornost do vlagateljev
Zakon o lastninskem preobli--kovanju podjetij, ki je začel veljati 5- decembra 1992, ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z danimi lastniki.
Vsa podjetja z družbenim kapi-ta>om bi morala končati vse po-st0Pke lastninskega preoblikovanja in se do konca lanskega leta vpisati v sodni register kot olast-n'njena podjetja. Žal ugotavljajo, daje do tega roka s postopki končalo v Sloveniji le manjše število zavezanih podjetij.
v LIKO poslovnem sistemu smo se že pred sprejemom zakona v letu 1992 začeli z vso odgovor-nostJo pripravljati na lastninsko Preoblikovanje. Zavedali smo se, da Pomeni pravilna odločitev in Pravilna izvedba postopkov v okviru zakonskih možnosti korist za vse lastnike delnic podjetja in * nc samo za peščico vodilnih de-' lavcev, kot so si to nekateri pred 5 lem zmotno predstavljali. Ocenili .  snu>, da bomo glede na ocenjeno S  Vrednost podjetja zbrali dovolj cc"ifikatov od zaposlenih, bivših ZaPoslenih in upokojencev, zato smo v programu lastninskega
preoblikovanja, ki smo ga posredovali v potrditev Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo, poleg obveznega prenosa dela delnic na sklade, predvideli preoblikovanje podjetja z interno razdelitvijo delnic in notranjim odkupom.
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo nam je 5. januarja 1995 izdala prvo soglasje na predloženi program lastninskega preoblikovanja.
Povzetek programa smo objavili v časopisu Delo in hkrati javno pozvali zaposlene, bivše zaposlene in upokojence k vpisu in vplačilu delnic. Odziv upravičencev je upravičil naša pričakovanja. Izkazalo se je, da večina zaupa v podjetje, kjer so ali so bili zaposleni, in njegovemu vodstvu, še posebej pa to velja za naše upokojene delavce. Hkrati pa je velik odziv tudi potrditev naše namere, da bomo program lahko izpeljali tako, kot smo si ga zastavili.
Zdaj v podjetju pripravljamo akte, ki bodo podlaga za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register. Poleg tega pa se skupaj z upravnimi organi in sodiščem
ŽUPAN PODELIL PRIZNANJA »CIVILNE ZAŠČITE«
Nagrajena požrtvovalnost
Pojem »civilna zaščita« je ved-no bolj odvisen od vloge ljudi in Posameznikov. Sistem zaščite in reševanja je treba namreč vedno znova in znova organizacijsko ter strokovno vpeljevati med ljudmi, ^b morebitni naravni nesreči bodo prav samoiniciativni občani
P^vi lahko pomagali in reševali, ^ nato se bodo vključile stro-
leli
kovno
— usposobljene enote. Na Vrhniki je sistem zaščite in rešena ie več let na dobrih teme-J"J: Predvsem delovanje prostornih gasilcev in gasilskih drugje prav hvale vredno. Na svetovni dan, 1. marca, je pruski župan Vinko Tomšič po-abil v g0ste dobitnika republiška priznanja civilne zaščite, in s|cer podpoveljnika občinske gasilske zveze Jožeta Meseca in Predstavnika Gasilskega društva ^odlipa —Smrečje. Ob tej priložiti je obema nagrajencema po-ael'l priznanji ter jima tudi čestital Za uspešno in aktivno delovanje v Clvi'ni zaščiti v letu 1994. Nato je *'edil sproščen razgovor o pro-Dlematiki in organizaciji civilne Zasčite glede na novo lokalno Samoupravo. L-etos so priznanja prejeli: Jože Mesec, rojen leta 1946 v '•• je gasilec že polnih 25 let.
J°ieMese
Prve začetke gasilstva je preživel v industrijskem gasilskem društvu IUV, katerega član je še sedaj. Od leta 1982 je bil še z dvema članoma tudi ustanovni član Gasilskega društva Sinja Gorica. Štiri leta je bil predsednik tega društva in vseskozi mentor mladih gasilcev. Na občinskem nivoju je bil dve leti tajnik občinske gasilske zveze, sedaj pa je podpoveljnik te zveze. Veliko let je deloval v občinskem štabu civilne zaščite, v KS Sinja Gorica pa je že več let načelnik. Med svojim delovanjem v gasilstvu je postal višji gasilski častnik operativa ter prejel gasilsko republiško odlikovanje 3. stopnje.
Gasilsko prostovoljno društvo Podlipa — Smrečje
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1922, tako da uspešno deluje že 73 let. Pred nekaj leti so obnovili gasilski dom, ki je postal del kulturnega in zabavnega življenja ljudi v podlipski dolini. Predsednik gasilskega društva je Brikcij Trček, poveljnik gasilcev Podlipa-Smrečje pa Zvone Bastarda. V društvu je včlanjenih 17 aktivnih gasilcev, 44 drugih krajanov, ki lahko v vsakem trenutku priskočijo na pomoč ob vsakršnih naravnih nesrečah, 14 je gasilcev mladincev ter še 10 pionirjev in 10 pionirk. Osnovna usmeritev društva je delo z mladimi gasilci, ki so v letu 1994 na državnem prvestvu v Kranju osvojili odlično 12. mesto. V lanskem oktobru, mesecu požarne varnosti, so se udeležili nočne občinske vaje na Stari Vrhniki, sami pa so pripravili vajo gašenja požara v svoji vasi. Tako so na mestu samem ugotovili in ocenili svojo mobilizacijsko ter akcijsko usposobljenost za gašenja požara.
S. S.
trudimo rešiti denacionalizacijski zahtevek, ki so ga vložili dediči po pok. Milanu Lenarčiču, ki je bil do nacionalizacije in zaplembe v letu 1946 lastnik žage in parketar-ne v Verdu. Reševanje omenjenega zahtevka poteka zelo počasi, saj je preteklo že dve leti in pol od vložitve zahtevka. Vzrokov za počasnost je več. Na eni strani gre za prenatrpanost upravnih organov in sodišč z denacionalizacij-
v zmanjšanih vlaganjih v podjetje in v odhajanju strokovnih kadrov, ki zaradi nejasne lastniške strukture podjetja ne vidijo zadostne perspektive. Smatramo tudi, da obstoječa zakonodaja in način, kako se vodijo postopki v dena-cionalizacijskih zadevah, dosti bolj koristi denacionalizacijskim upravičencem kot pa zavezancem.
Z dediči ostalih denacionaliza-cijskih upravičencev (vseh je bilo 7) smo dosegli sporazume in jim priznali solastniške deleže v podjetju tako, da z njimi ni bilo nobenega spora. V naravi smo do sedaj vrnili samo posestvo Verd, gostilno v Bistri in nekaj zemljišč v Borovnici.
Za ostalo odvzeto premoženje
^nanje civilne zaščite je v imenu gasilcev Podlipe-Smrečja prejel njihov
nri,j   ~»v »-mine zascue ji
pred*ednik Brikcij Trček.
skimi zahtevki, katerih reševanje zahteva veliko časa in visoko strokovnost. V našem primeru gre tudi za zavlačevanje in nepripravljenost nekaterih izmed dedičev, da bi dosegli sporazum, ki bi ustrezal vsem udeležencem. LIKO mora v tem primeru ščititi interese upravičencev interne razdelitve in notranjega odkupa, zato ne bo pristal na zahtevke, ki niso realni, kljub stalni pripravljenosti na sporazumevanje.
V podjetju ugotavljamo, da zavlačevanje oz. nepripravljenost nekaterih dedičev za dokončen dogovor povzroča podjetju veliko škodo. Škoda se izraža predvsem
pa bodo upravičenci prejeli Liko-ve delnice. Pri obravanavanju de-nacionalizacijskih zahtevkov smo seveda pazili, da se v naravi vrača samo tisto premoženje (zemljišča in objekti), ki niso nujno potrebna za opravljanje naših dejavnosti.
Kljub opisanim problemom, za reševanje katerih smo do sedaj porabili že preveč dragocenega časa, pa smo v podjetju optimisti. Upamo, da nam bo kmalu uspelo preskočiti tudi zadnjo denaciona-lizacijsko oviro. To je pogoj, da bomo lahko pridobili drugo soglasje agencije in končali postopke lastninskega preoblikovanja Lika.
A. Š.
SKD
VELIKA NOC
Skozi postni čas smo spremljali Jezusovo trpljenje. Preden je izdihnil, se je ozrl v nebo in vzkliknil: » OČE. V TVOJE ROKE IZROČAM SVOJO DUŠO.« Umrl je za nas. Še umira vsak dan: v Bosni, Ruandi, Čečeniji... Umira v srcih osamljenih, bolnih ... Vedno znova ga pribijamo na križ, z lažmi, prepiri, vojnami... TRETJI DAN JE ZMAGOVITO VSTAL. KAKOR JE GOVORIL IN NEKATERI SO GA PREPOZNALI PO LOMUENJU KRUHA.
Spremlja naj vas povsod Kristusov vstajenjski pozdrav: »MIR VAM BODI!«
In VESELO ALELUJO!
Vam želijo Slovenski krščanski demokrati
Vrhnika in Borovnica z vsemi krajevnimi odbori
SPOROČILA SKD
URNIK SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V POLETNEM ČASU!
V stari glasbeni šoli pri kinu na Tržaški cesti uradujemo vsak ČETRTEK od 20. do 21. ure. V naši pisarni naši člani lahko poravnate članarino. Vabimo simpatizerje k vpisu v našo stranko. Prijavite se lahko tudi za izlete, ki jih organizira SKD. Hvaležni smo tudi za vse vaše obiske, pogovore, predloge ter seveda tudi za kritike.
OO SKD VRHNIKA Tajništvo
KR VODAJALSKA AKCIJA — Da kri rešuje življenja, so dokazali številni Vrhničani, Borovnicam in vojaki, ki služijo vojaški rok na Vrhniki, saj so se polnoštevilno udeležili dvodnevne krvodajalske akcije. Prvi dan (30. 3.) je kri darovalo 238 občanov, drugi dan (31. 3.) pa 244.
KAJ SE DOGAJA V KZ VRHNIKA
Poskušajo biti racionalni
PREDAVANJI
STRPNOST
Letošnje leto je mednarodno leto STRPNOSTI. Kaj vse ta beseda obsega in pomeni ter česa vsega nas obvezuje, nam bo 21. APRILA V PETEK OB 19. URI v mali dvorani CD na Vrhniki predaval prof. dr. teologije DRAGO OCVIRK. Simboliko strpnosti nam bo predstavil JOSEPH RAKOTO-RAHALAHY z Madagaskarja, z njihovo glasbo in besedo. Besedo domotožja, otožnosti in odpuščanja. Vabljeni.
EKONOMSKA POLITIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE DO KONCA LETA 1995
Gospod minister JANKO DEŽELAK je že naš dolgoletni prijatelj ter častni član OO SKD Vrhnika. Prijazno seje odzval našemu vabilu za predavanje zgornjim naslovom. Prepričani smo, da boste njegovemu predavanju, razlagi in odgovorom na vaša vprašanja radi prisluhnili. Vabljeni
V PETEK 28. APRILA OB 20. URI V MALO DVORANO CD NA VRHNIKI.
IZLET
V soboto, 27. maja ob 6. uri zjutraj se bomo podali na potovanje po KOROŠKI. Poromali bomo h Gospe Sveti, k sv. EMI Krški in v slovenski dom duhovnih vaj v Tinje, ki ga upravlja gospod Jože Kopeinig. Z nami bo ves dan direktor in glavni urednik Družine dr. Janez Gril.
KOČEVSKI ROG
Z VSEM SPOŠTOVANJEM DO NAŠIH POKOJNIH, USMR-ČENIH V LETU 1945 SE BOMO
25. JUNIJA. 1995 OB 11. URI V KOČEVSKEM ROGU Z ŽALNO SLOVESNOSTJO POKLONILI NJIHOVEMU SPOMINU S SVETO MAŠO. SOMAŠEVANJE BO VODIL LJUBLJANSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR. SOMAŠEVALI BODO TORONTSKI NADŠKOF DR. ALOJZIJ AMBROŽIČ, BEOGRAJSKI NADŠKOF DR. FRANC PERKO IN DRUGI SLOVENSKI ŠKOFJE IN ŠTEVILNI DUHOVNIKI.
Z izrednim občnim zborom vrhniških zadružnikov, ki bo v velikem tednu, se utegne razplesti nekoliko daljša zgodba o težavah vrhniškega kmetijstva. O tem je že razpravljal konec marca upravni odbor zadruge, kije od poslovodstva zadruge dobil zametke sanacijskega programa, veliko prepoznega, da ne bi prišlo do večjih rezov v vodstvu zadruge in trdijo, da še ne prepoznega za ureditev razmer v zadrugi.
Težave v vrhniški zadrugi trajajo že nekaj časa. Nekaj na to vpliva tudi vse hujša konkurenca na slovenskem trgu, kjer je veliko uvoženih pridelkov, kar slovenske kmete postavlja v težaven položaj. Vendar so, kot trdijo v upravnem odboru vrhniške zadruge, tudi tu zaspali in težave so nastopile prej, kot so jih pričakovali, že približno ob lanski proslavi 90. obletnice zadruge. Nekoliko so na to vplivale tudi neposrečene poteze: nakup potujoče trgovine je bil precej dražji, kot je bil sprva prikazan in tudi finančni učinek take prodaje ni bil najboljši. Tovornjak, ki je bil za 30.000 mark dražji od predstavljene cene, stoji in ga zdaj prodajajo. Po drugi strani je zadruga za dogovorjeno kotlovnico v sirarni najela precej drago posojilo, kar je pri ceni de-
narja na finančnem trgu samomorilska poteza.
Ob koncu lanskega tretjega" trimesečja je bil rezultat poslovanja že vidno slab, tedaj je bilo vodstvu zadruge svetovano, naj takoj naredi sanacijski načrt, kar pa se ni zgodilo. Že tedaj so zadružniki hoteli sklicati izredni občni zbor, vsaj do konca decembra, vendar so iz različnih razlogov počakali na rednega v marcu. Teden dni prej je dal dosedanji direktor zadruge odpoved na delovno razmerje, podobno je storil tudi komercialist v zadrugi, zato je bil na rednem občnem zboru zadružnikov imenovan v.d. direktorja kot vodja ekipe, ki naj bi v mesecu dni do izrednega zbora pripravila sanacijski načrt. Če bo ustrezal, ga bodo zadružniki tudi sprejeli.
V upravnem odboru zadruge sicer, kot nam je povedal predsednik Albin Novak, ocenjujejo, da razmere niso brezupne, vendar bi novega direktorja le opozoril na glavne pomanjkljivosti v poslovanju. Mleka je na slovenskem trgu vendarle za okrog 30 odstotkov preveč, toda vrhniški zadružniki so tudi hujše čase dobro prebrodili z iznajdljivostjo in smotrnim gospodarjenjem. Prej je bilo tako, da so mleko kljub temu, da
gre sir v prodajo s trimesečnim zamikom, plačevali iz posebne rezerve, ki je bila temu namenjena. Zato bi bilo koristno, če bi zaradi odnosov med kmeti in zadrugo novo vodstvo le poskrbelo za redna plačila še naprej in za ta namen spet poskušalo vpeljati finančni red, ki je prej veljal pri odkupu mleka.
Klavnica je bila in ostaja največji problem zaradi prepičle predelave. Bržkone bo treba tam poskrbeti za večjo delovno disciplino, ki je doslej ni bilo mogoče doseči. Poskrbeti bi bilo tudi treba, da bi mesni izdelki, kot je bila na primer znamenita vrhniška klobasa, resda nekaj dražja od drugih podobnih, spet pridobila zaupanje kupca, ki je pripravljen kvaliteto tudi plačati.
Zadruga pri enoti odkup sicer nima večjih težav. Vprašanje pa je, zakaj je bilo doslej to organizirano tako, da je odkup nastopal kot posrednik. Nekaj stvari se je takoj uredilo, ker zdaj mlekarna surovine ne zbira več preko te enote, delne stroške zbiranja mleka pa vsaj začasno po novem nosijo tudi pridelovalci mleka. Težave so tudi pri plačilu lesa: kupci neredno plačujejo, čeprav je ugotovljeno, da so cene v primerjavi z drugimi take kot so sicer na lesnem trgu.
Trgovinska dejavnost zadrugi v glavnem prinaša pozitiven rezultat, kar pomeni, da so znali izkoristiti prednosti prodaje v domačih trgovinah, le poslovalnica repromateriala na Jelovškovi je lani prvič imela resne težave. V upravnem odboru ocenjujejo, da so vhodne cene reprodukcijskega materiala tu previsoke, kljub nizki marži so prodajni artikli še vedno predragi. Sodijo, daje komerciala zaspala pri spremljanju trga in konkurence in ni znala izkoristiti količine, ki jo je prodajala. Značilno je, da so v prejšnjih letih prodali po 1500 ton gnojila v sezoni, v zadnjem letu pa le 700 ton.
Zadružniki, ki so v svojo zadrugo vložili vsak po 300 nemških mark deleža, še vedno sodijo, da ob približno 270 članih zadruge 100 zaposlenih ne pomeni pretiravanja, saj jih svoj kruh vsaj polovica zasluzi v trgovinah, verjetno pa bo treba pri tej dejavnosti na trgu več fleksibilnosti in iznajdljivosti, kot je bilo tega doslej, saj je konkurenca vse močnejša, boj za preživetje pa neusmiljen.
Sicer pa v upravnem odboru zadruge ocenjujejo, da se podobne težave pojavljajo v vseh podobnih podjetjih, ki se preobraža-jo iz družbenih v zadružna ali zasebna in bi vsaj za zdaj ne smeli stvari dramatizirati. Vpraša.ije je le, ali je v zadružnih vrstah - ne le v vrstah vrhniških zadružnikov -dovolj ustreznih managerjev, ki bi dojeli duha zadružništva in na tej podlagi uspešno poslovali.
T.J.
4
APRIL 1995
VRHNIKA - NAŠ ČASOPI
OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA VRHNIKA
Podeljene blagajane trem javnim zgradbam
Turistično društvo Blagajana Vrhnika je imelo svoj občni zbor 21. 3. 1995 v kulturnem centru PAVZA, kjer so ocenili delo v preteklem letu ter sprejeli smernice delovanja in aktivnosti za letos.
Polna dvorana je napovedala, da so Vrhničani zainteresirani za delovanje turističnega društva ter da so pripravljeni delovati v dobro Vrhnike in privabljanja čim več turističnih gostov.
Na začetku zbora je bil kratek kulturni program, ki so ga pripravili učenci vrhniške glasbene šole. Sledil je svečani del občnega zbora, ko so javno razglasili vsa priznanja in pohvale.
Vedeti moramo, da se je TD Blagajana v letu 1994 aktivno vključilo v vseslovensko akcijo Moja dežela — lepa, urejena in čista. Organizator akcije je bila Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Ministerstvom za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije.
V maju je komisija za lepše okolje pri društvu skupaj z regijsko komisijo organizirana ocenjevanje šol. Merila za ocenjevanje šol so bila: zunanja in notranja urejenost, urejenost okolice šole in učilnic, knjižnice, čitalnice, prostorov za prehrano in pripravo hrane... Vsem določilom je zadostila vrhniška Osnovna šola Ivana Cankarja in se v regiji uvrstila na prvo mesto, v državi Sloveniji pa na tretje. Poleg tega pa je republiška ocenjevalna komisija v septembru ocenila tudi kraj Vrhniko in ji v kategoriji »drugi kraji« dodelila tretje mesto z obrazložitvijo:
»Staro trško jedro so v zadnjem času polepšali z urejenimi prometnimi površinami za pešce. Novo naselje se postavlja z lepimi vrtovi. Tudi javne zgradbe imajo Vrhničani urejene. Posebej izstopa osnovna šola Ivana Cankarja s svojim parkom in učnim prometnim prostorom. Pri vsem tem je opazna dejavnost turističnega društva. Najpomembnejša turistična zanimivost na Vrhniki je izvir Ljubljanice Močilnik, ki je lepo urejen in vzdrževan.«
Nato sta predsednik društva Tomaž Grom in predsednik komisije za ocenjevanje Viktor Razdrli podelila tri blagajane za najbolje ocenjene javne zgradbe na Vrhniki. Blagajane so prejeli:
Tehniški muzej Slovenije — grad Bistra
V zadnjem času so lahko obiskovalci opazili izredno urejenost parka v gradu Bistra, kakor tudi njegove neposredne okolice. Predvsem nas razveseljuje prikaz starih obrti: kovaštva, mlinarstva, žagarstva. V muzeju samem pa so s sodobnimi avdiovizualnimi sredstvi še pobliže seznanili obiskovalce z bogato vsebino muzeja. Vse to pogojuje vsako leto številnejši obisk.
CANKARJEVA KNJIŽNICA
— V danih možnostih je Cankarjeva knjižnica izredno bogato in kakovostno urejena. Čitalnica ima na zalogi bogat asortiman dnevnega in revialnega tiska. Izredno zanimivi so programi pionirske knjižnice, ki so namenjeni našim najmlajšim. Vestno spremljajo novosti na knjižnem trgu. Poleg vsega naštetega pa je izredna ljubeznivost, pripravljenost svetovanja in vodenja vzrok, dajo Vrhničani radi obiskujemo in se v njej prijetno počutimo.
PETROL — TRGOVINA
— Z obnovo, posodobitvijo in lepo ureditvijo okolice svojih servisov so vstop v naše mesto naredili lepši in prijaznejši. Kakovost in izbor storitev so zelo povečali v zadovoljstvo uporabnikov.
Poleg podeljenih blagajan pa so na občnem zboru prebrali še javne pohvale, ki jih je prav tako pripravila ocenjevalna komisija:
ŠPORTNI PARK Vrhnika
— Po svoji urejenosti in opremljenosti celotnega parka, vključno s telovadnico, fitnes centrom in bazenom, je izredno priljubljeno shajališče mladih in vseh šport-
nih zanesenjakov Vrhnike. CERKEV sv. PAVLA
— Za ureditev celotnega kompleksa v sklopu cerkve sv. Pavla, kar naj bi bila vzpodbuda drugim cerkvam na Vrhniki in njeni okolici.
DOM KARLA GRABELJŠKA
— Za urejenost in vzgledno vzdrževanost tega večnamenskega objekta, kije cest gostitelj raznih zanimivih prireditev na Vrhniki.
GASILSKI DOM BLATNA BREZOVICA
— Za obnovo pročelja gasilskega doma, ki izkazuje skrb za kulturno dediščino kraja.
Ob tem je treba poudariti, da je komisija imela namen podeliti tudi osate, vendar je prevladovalo
mnenje, da so osati lahko za nekatere krivični in celo vprašljivi, ker ne moremo vseh vreči v en koš in jih javno očrniti. Ne glede na to pa je na Vrhniki precej objektov, ki kazijo prijetno podobo Vrhnike. Tudi urejenost okolice ni povsod na zavidljivi ravni. Ob obisku Sv. Trojice in Gradišča ter še pred adaptacijo trga za stavbo sodišča nam prizor, ki ga vidimo, ni prav nič po godu: zanemarjenost okolice, razpadajoča pročelja zgradb... Tudi v marsikatero ustanovo bi Vrhničani raje vstopili, kot na primer v našo pošto, če bi bilo malce več prijaznosti in uslužnosti.
Po svečanem delu, ki gaje povezovala Mirjam Suhadolnik, se je nadaljeval uradni del zbora vrhniških turistov.
Letnega zbora društva se je udeležilo približno sedemdeset občanov.
Predstavnik Tehniškega muzeja iz Bistre je sprejel blagajano.
Tudi direktor Petrola je bil vesel blagajane.
Predsednik Tomaž Grom je prebral poročilo o delu društva v letu 1994 ter v kratkem orisal smernice za nadaljnje delovanje društva v letošnjem letu. Razvila seje zanimiva razprava, ki jo lahko strnemo v pripombe oziroma mnenja:
— v akcijah ocenjevanja je treba še naprej sodelovati;
— pri organizaciji sejmov na Vrhniki, šolanju turističnih vodnikov in priprav turističnega informatorja je sodelovala tudi ZKO;
— šola ter vsi njeni dejavniki bodo tudi v prihodnje sodelovali pri urejanju in olepševanju svoje okolice;
— s skupnimi močmi bo treba urediti kapelice pri cerkvi sv. Trojice;
— na Barju je treba nekatera drevesa razglasiti za semenska drevesa, da ne bi izumrla;
— čim prej je treba najti rešitev za hotel Mantova ter njegovo n adaljnjo perspektivo glede gostinske in turistične ponudbe;
— ob naštetih priznanjih je treba dodati tudi vrhniški spominek pehar suhih hrušk, ki je prejel tretjo nagrado Turistične zveze Slovenije.
Na koncu so vsi prisotni sprejeli poročilo o delu TD v letu 1994 in teze programa, ki bodo vodilo za delovanje društva v letu 1995.
Dvorana kulturnega centra PAVZA, kjer je bil občni zbor Turističnega društva Blagajana, je bila na prvi dan pomladi tudi pomladansko okrašena. Članica društva in vzgojiteljica cvetja Ivanka Krasnik je pripravila in okrasila dvorano s pomladanskimi cvetlicami in tako pripomogla k še bolj svečanemu dogodku.
Predstavnici vrhniške knujižnice z zasluženo blagajano.
Mali Plač
Zima se na pot odpravlja. Burja se tud' poslavlja. Prišla bo kmalu pomlad, pustila mrzlo zimo odzad'.
2.
Zvonček že v gozdu kima, zapušča nas starka zima. Bukev veselo zeleni, pomladi vse se veseli.
3.
Tu živimo sredi Barja, ne prinaša dosti d'narja. Kmet se na zemlji znoji in se dela ne boji.
4.
Bevke, čudovita vas. Zdaj je prišel pravi čas, da se v svetu proslaviš in turizem oživiš.
5.
Barje, to je naša dota. Včasih so kopali šota. Imeli so poceni kurjavo, za drva zamenjavo.
6.
Tu včasih Jezero bilo, pokrajino vso poplavilo. Zdaj je le majhna reka, ki v Ljubljano odteka.
Sredi današnjega časa, sredi gozda čudovita jasa. Tu je tudi nekaj rac, čudoviti Mali Plac.
8.
Če rabiš kaj odmora, boš videl čudovita flora. Stezica vodi te v tišino, čudovito to dolino.
Sredi gozda je močvara, saj ne vemo kofko stara. Strokovnjaki se zanimajo in rastline proučujejo.
10.
Da boš našel pravo pot,
do nje vodi kažipot.
Z avtom potem naprej ne smeš,
po ozki poti naprej le peš.
11.
V gozdu se boš nahodil, ne boj se, ne boš zablodi! v senci visokih dreves
in drugih lepih čudes.
12.
Prišel bo mesec maj, pohiti na lepi kraj. Uživaj na lepi Jasi in kmalu se oglasi.
V Bevkah 18. marca
Avtor: Anton Rus Bevke 120, 61360 Vrhnika
Čez Podlipščico je bilo potrebnih kar precej rok, da seje težko kolo prib' žalo mestu, kjer bo stalo.
V PODLIPI PO TRINAJSTIH LETIH
Vodno kolo se spet vrti
Voda že veselo žene kolo, projekt je uspel, delavci pa so si zaslužili nek' dobre kapljice.
Notranjost mlina bo treba obnoviti; brata Železnik že snujeta načrte1 ideje.
Podlipska dolina in njeni prebivalci so spoznali, da sta urejenost doline in lep zunanji videz pogoj za uveljavitev samega kraja, kar naj bi pritegnilo tudi več turistov in popotnikov. Z raznimi akcijami in skupnimi dogovarjanji to gotovo uresničujejo. Kot vemo, je pri KS Podlipa-Smrečje ustanovljen odbor CRPOV, ki skrbi za celotno podobo kraja. Iz tega odbora je prišla tudi pobuda za obnovo vodnega kolesa, ki so ga postavili h »Kovtrovemu« mlinu. Sam mlin je star že več kot 400 let in je v začetku deloval predvsem samo kot mlin (Celarski mlin) za mletje vseh vrst žit. Razne gospodarske težave v vseh letih delovanja pa so lastnike mlina vodile tudi v druge dejavnosti izkoriščanja vodne energije, kot npr. za žagarstvo, kamnoseštvo, kovaštvo.
Vodno kolo se je ustavilo le' 1982 in preteklo je nekaj let teij di precej vode, da se je v sred'1 marca kolo ponovno začelo vrt1 ti. Kolo sta izdelala brata Vini1 in Anton Železnik iz svežega bl kovega lesa. Starejši Anton je •> vodja projekta, saj je že večkf1 opravljal razne prenove in izde'1 ve vodnih koles. Za samo delo! bilo potrebno 10 dni, večino 15S pa sta prispevala sama brata $ leznik. Vsa finančna sredstva I prispeval odbor CRPOV Podlip* Smrečje. Postavljanje kolesa je" la prava »ceremonija«, pri kat{l je sodelovalo 20 krepkih vaščan' Podlipe in Smrečja. Kolo se vf1 brata Železnik pa se že pripravil' ta na obnovo mlina, da bi pr$ resnično delovati, če ne za mle'1 žita pa za oglede turistom in P( vabljenim skupinam.
S.
NAŠ ČASOPIS - VRHNIKA
APRIL 1995
5
Pelegacija iz Gonarsa in predstavniki Vrhnike na skupnih pogovorih v sej-sobi občine.
DELEGACIJA POBRATENEGA GONARSA NA VRHNIKI
Spet vabijo na sejem
v četrtek, 16. marca 1995, je vrhniški župan sprejel številno delegacijo pobratenega Gonarsa iz Italije, ki sojo predstavljali župan Gonarsa Dorigo in predstavniki Trgovsko-obrtnega združenja VI-vO iz Gonarsa.
Vinko Tomšič je goste iz pobratenega Gonarsa pozdravil in poudaril, da so navezali res prave Prijateljske stike, čeprav je bil jezik edina ovira sporazumevanja. Ne glede na lokalno samoupravo nove občine Vrhnika upa, da se bodo prijateljski in tudi gospodarski stiki nadaljevali v še večjem obsegu kot doslej. Gostom so nato predstavili novo občino in delovanje državne uprave. Pred-
nih drugih področjih. Nato pa je predstavil namen obiska. Pred njihovimi volitvami se namreč želi seznaniti s spremembami lokalne samouprave na Vrhniki in skupaj s predstavniki Trgovsko-obrtnega združenja so obiskali sejem Alpe Adria — Svoboda gibanja in pa DAN VRHNIKE na samem sejmu.
Predsednik združenja obrtnikov VIVO iz Gonarsa je nato predstavil delovanje združenja, ki deluje že eno leto in združuje 60 obrtnikov bližnje okolice Gonarsa; združujejo vse trgovine, manjše podjetnike in podjetja. Načrtujejo pa, da bi pridružili še vse potujoče trgovine, ki jih je kar precej na
sj^y.^onarsa Dorigo si je z zanimanjem ogledoval proizvodnjo Mizar-
stavitev so opravili občinska tajnica Sonja Pirnat — Keršmanc, y-d. načelnika upravne enote Andrej Kos in Andrej Treven, ki je v občini zadolžen za komunalne zadeve.
Za sprejem se je zahvalil župan Gonarsa Dorigo, ki je poudaril, daje bil zadovoljen z dosedanjimi Prijateljskimi in pristnimi stiki z občino Vrhnika. Posebno v zadnjih štirih letih so se razgovori in srečanja vrstili tudi na gospodarjih in podjetniških osnovah. Ta-*° se je pobratenje širilo na konkretnejša področja. Povedal je tudi, da ga veseli vstop Slovenije v tvropo, ki bo lahko Vrhniki od-Prl pot v poglobljene stike na raz-
OBVESTILO
Zasebna zobozdravstvena ordinacija Ladka Kastelec-Stanovnik, dr. stom., obvešča svoje paciente, da ima novo telefonsko številko 754-833.
njihovem območju. V začetku septembra načrtujejo tudi sejem, ki bi bil primeren za promocijo vrhniških obrtnikov. Ze v letu 1994 je bilo 60 razstavljalcev, zato vabijo vrhniške obrtnike, naj se pridružijo sejmu in predstavijo svoje izdelke in proizvode.
Nato je župan Vrhnike goste odpeljal na ogled proizvodnje enega izmed uspešnih podjetnikov na Vrhniki, Mizarstva Vidmar. Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodni proces obdelave lesa v končne izdelke masivnega pohištva za bančno opremo.
Delegacija iz Gonarsa seje udeležila tudi promocije Vrhnike na sejmu Svoboda gibanja ter si ogledala sejem. Na koncu se je župan Gonarsa zahvalil za zelo konstruktiven in deloven program obiska ter zaželel, ne glede na rezultate njihovih volitev v aprilu, da bi se prijateljski stiki nadaljevali ter se razširili tudi na področju obrti in gospodarskih dejavnosti.
S. S.
Nečastna zastava
Ali res ni nikogar več na vrhniški občini, ki bi bil zadolžen, kdaj J<j treba glede na zakon obešati in snemati zastave? Spominjam se, aJe včasih to službo opravljal pokojni Tone Kavčič, kije tudi prijavil kršitelje, če po prazniku niso pravočasno sneli zastave s hiše. . '<*ajpa že več kot eno leto zgroženi opazujemo, kako »non stop« s> zastava na Stari cesti 23. Stisnjena ob drog skriva svoje uma-ano obličje. In ko je veter raztegne, umazanija plapola v sramoto ttn*a!ia'   se "°aha« 00 Svojih prav tako ne več deviško belih pra-ced ^^KO VEC. Naj si še pred trgovino postavi požarne stopni-e'da bo mogel sneli «nečast« države in Vrhnike. Za to zadolženi na občini — ukrepajte po zakonu!
Občani
Bomo še parkirali v gozdovih?
Razne avtomobilske in kros vožnje čez drn in strn po gozdovih Triglavskega narodnega parka so sodu izbile dno. Tudi na Vrhniki poznamo kar nekaj primerov divje vožnje po naših gozdovih.
Da bi na področju voženj v naravnem okolju napravili nekaj več reda, je slovenska vlada sprejela uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Ta določa, da je na območju celotne Slovenije prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnjo z vozili na motorni pogon in s kolesi zunaj območja naselij in cest. Ob cestah je še vedno dovoljeno ustavljanje in parkiranje v pasu 5m zunaj vozišča, če je to v skladu s cestno-prometnimi predpisi in če temu lastnik zemljišča, na katerem se parkira, ne nasprotuje. Določila pa ne veljajo za opravljanje lovske in ribiške čuvajske službe, opravljanje gozdarskih, kmetijskih in geodetskih del, vzdrževanje infrastrukturnih objektov in smučišč ter pomoči pri reševanju.
Na gozdnih cestah je tudi prepovedano organiziranje raznih testnih in promocijskih ali podobnih voženj z motornimi vozili.
Za nadzor skrbi policija ter inšpekcijske službe. Zagrožene kazni pa znašajo od 20.000 sit naprej.
Zavod za gozdove Slovenije Janko Vidmar, dipl. inž.
Tudi to je Vrhnika
PREDSTAVITEV MEČKA
Mladi bodo pravi ekologi
V sredo, 29. marca 1995, seje v šoli na Drenovem Griču javno predstavilo Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine Drenovega Griča in Lesnega Brda. Na predstavitev so bili vabljeni častni člani: dr. Stanko Buser in dr. Anton Ramovš, geologa, dr. Mitja Bricelj, geograf, in di. Edvard Kobal, kemik-ekolog, poleg njih pa še predstavniki Zveze kulturnih orgaizacij Vrhnika, ga. Marta Rijavec in g. Štefan Skle-dar, predstavniki lovcev, ribičev, društev v krajevni skupnosti, Zelenih Vrhnike, mladi raziskovalci petih generacij pri osnovni šoli Log-Dragomer, državni prvaki v raziskovanju, predstavniki Društva Rosika iz Bevk, ravnateljica šole ga. Karolina Keglevič, župan občine Vrhnika in drugi. Posebno veseli smo bili gospoda župana pa gospe ravnateljice, ki nam je omogočila predstavitev v prostorih šole.
Vse zbrane ljubitelje narave je pozdravil predsednik Društva Me-ček g. Ferdinand Kozjek in prebral tudi program dela društva. Za popestritev in izobraževanje je g. Ivo Božič z Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije predaval o Barju. Predvsem se je omejil na ptice na Barju, ki so najboljši pokazatelji onesnaženosti Barja. Večinoma so ptice žužkojedi. Zaradi zastrupljanja le-teh pa prodajajo tudi ptice. Poleg tega ptice menja-vanjo svoj življenjski prostor zaradi človeških posegov v okolje. Mnoge ptice, ki jih najdemo le še na Barju, so močno odvisne od varstva njihovega naravnega biotopa. To želimo doseči naravovarstvenih. Radi bi zavarovali vsaj še to, kar imamo. Južno po-stovko so npr. še pred leti opažali na Barju. Na transformatorju pri Drenovem Griču so ji napravili umetno gnezdišče, da bi gnezdila tu. Na žalost so ornitologi lani ugotovili, da lani ni gnezdil niti en par. Ker se južna postovka seli, nestrpno pričakujemo, če se bo v aprilu morda le pojavila. Predavanje ob diapozitivin z Barja je bilo zelo, zelo zanimivo. Po predavanju je sledila razprava in vprašanj kar ni zmanjkalo.
Ob predstavitvi Mečka je gospa Marta Rijavec seznanila prisotne
z nekaterimi podrobnostmi glede delovanja in financiranja društev. G. Mohorič je predstavil svoj projekt, ki gaje zasnoval v okviru Sivega kamnoloma — Naravnega spomenika na Lesnem Brdu. Želel je, da bi v okviru društva ustanovili odbor za pripravo aktivnosti glede kamnoloma. Po mnenju prisotnih domačinov naj bi gospod Mohorič širše predstavil svoj projekt krajanom. Gospod župan je opozoril, da glede ekologije deluje že kar nekaj društev, katerih programi pa si tudi nasprotujejo. Tako je novoustanovljeno Društvo ljubiteljev Ljubljanice, pa Društvo kmetovalcev in druga. Menil je, naj bi vse naloge dobro premislili in obdelali v sodelovanju z drugimi. Bil pa je navdušen, ker je poudarek na mladih; mladi naj bi bili nasledniki ekologi, zavestni ekologi, ki bi na osnovi znanja varovali okolje, posebno še letos v Evropskem letu varstva naravne in kulturne dediščine. Potem pa naj bi na enak način nadaljevali v prihodnjih letih.
Glavni moto delovanja Društva Meček je varovati okolje, nikogar ogrožati, le svetovati k pametnemu ravnanju z okoljem.
Po predstavitvi društva so obiskovalci lahko poskusili različne vrste kruha, sadja, sokov. Pred pričetkom same predstavitve pa sta goste pri vhodu v šolo sprejela Martin in Barbara v gorenjskih nošah s pravo praznično pleteno štruco kruha-platenico in medico.
Predstavitev je zelo uspela, mnogi obiskovalci so se zanimali za včlanitev v Društvo. To bo mogoče urediti vsak ponedeljek od 19. ure v prostorih društva Meček v stavbi gasilskega doma na Drenovem Griču (stranski vhod). Vsi, ki še nimate Mečkove izkaznice, pridite in sodelujte z nami! Organizirali bomo še mnoga predavanja strokovnjakov, naših članov.
V soboto, 8. aprila, bomo organizirali pomladansko očiščevalno akcijo Krajevne skupnosti. Pridružite se krajani, študentje, dijaki, osnovnošolci in drugi. Po-lepšajmo si praznike v čistem, lepem okolju!
Za Meček Tonka Permoser Žvab
SPORED VRHNIŠKEGA KINA
9. 4., nedelja, ob 20.30: RAZKRITJE
— amer. drama, DISCLOSURE. Režija: Barry LEVINSON, v gl. vi.: Michael DOUGLAS, Semi MOORE, Donald SUTHERLAND.
11.4., torek, ob 20.30: HITRE TARČE
— amer. akcijski, DROP ZONE. Režija: John BADHAM, vgl. vi.: Wesley SNIPES, Gary BUSEY, Yancy BUTLER.
15. 4., sobota, ob 19.00: TRI ZALJUBLJENA SRCA —amer. kom., THREE OF HEARTS. Režija: Yurek BOGOYEVICZ, v gl. vl.: William BALDWIN, Kellv LYNCH, Sherilyn FENN.
16.4., nedelja, ob 20.30: KVIZ —amer. drama, QUIZ SHOW Režija: Robert REDFORD, v gl. vl.: John TOR-TURRO. Rob MORROW, Ralph FIENNES.
17. 4., ponedeljek, ob 20.30: ROJENA MORILCA — amer. krim.
21. 4., petek, ob 20.30: FRANKENSTEIN — amer. horror, MARY SHELLY'S FRANKENSTEIN. Režija: Kenneth BRANAGH, v gl. v].: K. BRANAGH, Robert De NIRO, John CLEESE.
22. 4., sobota, ob 19.00: SAMO TI
—amer. kom., ONLY YOU., Režija: Norman JEWISON, v gl. vl.: Marisa TOMEI, Robert DOWNEY Jr.
29. 4., sobota, ob 19.00
30. 4., nedelja, ob 20.30: HITRE TARČE — amer. akcijski.
30.4.,nedelja,ob 18.00: RICHIJEVO FANTASTIČNO POTOVANJE, The PAGEMASTER. Režija: John JOHNSTON, M. HUNT, v gl. vl.: Macaulay CULKIN, Christopher LLOYD.
ČRNA ODLAGALIŠČA — Vsako leto v aprilu potekajo akcije čiščenja kraja, naselja in bivalnega prostora, saj se s prihajajočo pomladjo pokaže tudi naš odnos do narave. Na dan pridejo razna črna odlagališča, nepospravljena in umazana dvorišča, parki in zelenice; povsod je videti veliko smeti in raznega odpadnega materiala. Med nas še vedno prepočasi prihaja zavest, da bomo morali vso nesnago pospraviti sami, saj je namesto nas ne bo nihče. Če bi pospravljali sproti in smeti odlagali v za ta namen pripravljene smetnjake oziroma na določena odlagališča, ne bi bile potrebne širše akcije čiščenja raznih črnih odlagališč. Preko Našega časopisa smo si večkrat prizadevali za odkrivanje in odpravljanje črnih odlagališč. Skupaj s krajevnimi vodstvi in posamezniki smo akcije dokaj uspešno izvedli, da bi ohranili našo okolico in naravo lepo, da bi bila v ponos kraju. Ne glede na vsa prizadevanja pa so še marsikje razna črna odlagališča, kamor brezvestni ljudje odlagajo svoje smeti in onesnažujejo naravo. Na sliki 1 je črno odlagališče v gozdni dolinici pod cesto, ki poteka proti kasarni na Raskovcu, na koncu asfalta. Tam je nekaj stare navlake in nekaj novejših odpadkov. Lastnik gozda nas je obvestil o tem črnem odlagališču, saj bi rad, da tam ne bi več odlagali razne kramarije.
Slika 2 prikazuje črno smetišče v gozdu nad naselkom Podgora, kije dokaj obsežno in po vsej verjetnosti obstaja že dalj časa. Tega bodo v bližnji prihodnosti počistili na občinske stroške, torej bodo za to porabljena sredstva nas, davkoplačevalcev.
NEVARNE OTROŠKE IGRE — Delavci Elektro Ljubljana na Vrhniki so bili presenečeni, ko so opazili, da je nekdo s kamenjem napadel njihovo »trafo postajo«, od koder elektrika napaja celotno Vrhniko. Slika gotovo ne prikazuje vse škode, ki so jo povzročili neznani mladi nadebudneži, ki se vse dneve igrajo okoli postaje. Škodo bodo morali povrniti in odpraviti delavci sami, nekdo pa se bo moral pogovoriti z »neznanimi« otroki, da bi se lahko zgodilo najhujše, če bi se kateri od njih splazil skozi razbito steklo v notranjost postaje.
RAZBITA AVTOBUSNA POSTAJA — V nedeljskem jutru, takoj po premaknitvi ure, ko so eni spali eno uro manj ali skoraj nič, je Vrhničane pričakalo nekaj presenečenj: podrli so bili nekateri prometni znaki, razne table, smetnjaki so biliprevrnjeni in celo avtobusna postaja pred Mantovo je bila razdejana, (slika 4). Deli razbite steklene stene so bili skoraj po vsej Vrhniki. Govorilo se je, da so steklo razbili naši mladi nepridipravi, ki so se vračali iz nočnih zabav. Na srečo le-teh pa je za razbita stekla kriva prometna nezgoda, za vse druge, že znane vrhniške nočne »vragolije« pa neznani ali znani mladi nočni veseljaki. 5_ s.
6
APRIL 1995
VRHNIKA - NAŠ ČASOPIS
MEDNARODNI TEDEN PROMETNE VARNOSTI
Poostren nadzor se obrestuje
V zadnjem tednu marca smo na vrhniških, borovniških in loško-dragomerških ulicah in cestah opazili poostren nadzor prometa, ki ga je izvajala policija. Povečan nadzor je bil predvsem v bližini šol, kjer so prehodi za pešce, da bi ugotovili, kako udeleženci v prometu upoštevajo prednost otrok na cestišču — prehodu za pešce. Marsikateri voznik in občan se je spraševal, ali že policija uresničuje novosti iz osnutka novega ZAKONA. Večina ljudi seje strinjala z večjo prisotnostjo policije na cestah, tisti vozniki, ki pa so bili kaznovani, pa so bili prav gotovo drugačnega mnenja.
V dneh od 27. marca pa do nedelje, 2. aprila, jc bil tako imenovani »drugi« mednarodni teden prometne varnosti, ki gaje razglasila organizacija OZN, njena ekonomska komisija za Evropo. »Prvi« teden pa je bil že leta 1990, kije takrat sovpadal s »tednom otro-
ka«. Drugi teden prometne varnosti je bil namenjen predvsem otrokom v prometu ter novim in mladim voznikom v cestnem prometu. Tako je policija poostrila nadzor za zagotavljanje varnosti in vzgojo v cestnem prometu.
Tudi vrhniška policijska postaja z vsemi svojimi policisti seje aktivno vključila v akcijo poostre-
nega nadzora. Nadzor so namenili: varnosti otrok v prometu, predvsem na prehodih za pešce, prekrškom voznikov, ki ne ustavljajo pred prehodi, pregledom pripenjanja voznikov z varnostnimi pasovi, prometu koles in kolesom z motorjem, uporabo čelad in tehnične neoporečnosti koles ter nadzorovanju prometa s po-
Drugi teden prometne varnosti od 27.3. do 2.4.1995 v številkah
Policisti vrhniške policijske postaje so opravili 203 ure dodatnega poostrenega nadzorovanja.
Prekontrolirali so 435 voznikov in pri 233 so ugotovili oziroma izsledili razne prekrške. 53 so jih predlagali sodniku za prekrške, 67 so jih denarno kaznovali na mestu samem, 62 so izdali plačilne naloge, 51 voznikov pa so opozorili.
Pri kontroli z alkotestom je bilo vinjenih 9 voznikov.
VRHNIŠKI IN BOROVNIŠKI TRETJEŠOLCIV GOSTEM MESTNEM PROMETU—Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Notranje ministrstvo, Ljubljanska uprava za notranje zadeve, prometni policisti, Združenje šoferjev in avtomehanikov ter Kompas Hertz so že dvanajslič zaporedoma pripravili akcijo Učna ura v prometu. Letos je bila šolska prometna ura namenjena učencem tretjih razredov vseh osnovnih šol ljubljanske regije, in sicer predvsem tistih s podeželja, katerih učenci redko pridejo v stik z gostim mestnim prometom ter vsemi pastmi, kijih nudi gosta prometna ulica. Akcija je bila organizirana 14. marca, ko so Kompasovi avtobusi vozili učence po najbolj prometnih ulicah in cestah Ljubljane. Na Vrhniki, v Borovnici, Dragomerju so se v dva avtobusa nad-renjali učenci tretjih razredov, njihovi prometni mentorji ter predstavniki vrhniške policijske postaje. V Ljubljani so se jim pridružili še ljubljanski prometni policisti, ki najbolje poznajo mestne prometne razmere. Tako je avtobus postal potujoča prometna učilnica s policisti in učitelji. Šolsko učno uro so vsi udeleženci končali v Domžalah, kjer je bil kviz o znanju v prometu. Učence vseh tretjih razredov pa so na koncu pozdravili vsi junaki televizijske nadaljevanke RAZJARNIKOVI.
S. S.
udarkom na psihofizičnem stanju voznikov (alkohol). Poleg tega so policisti obiskali vse šole, se pogovarjali z učenci in prometnimi mentorji ter razdelili nekaj propagandnega materiala.
Vsem pa se postavlja vprašanje, zakaj tako obsežne akcije?
»Res so vrhniški in tudi drugi policisti v tednu prometne varnosti naredili ogromno delo, ki se bo gotovo obrestovalo, vendar pa takega poostrenega nadzora ne moremo izvajati stalno, ker nas je premalo in smo res samo ljudje, ne pa nadzorni objekti. Vsi udele-
ženci v cestnem prometu pa moramo sami narediti več glede naše kulture vožnje in se prilagajati nastalim prometnim razmeram. Ni vse v kaznovalni politiki, precej je odvisno od miselnosti in zavesti voznikov,« nam je povedal poveljnik policijske postaje Vrhnika Zdravko Godnjavec.
Da so akcije poostrenega nadzora prometa potrebne, poglejmo samo nekaj katastrofalnih podatkov s slovenskih cest.
Po smrtnih žrtvah v prometu smo Slovenci med prvimi v Evropi. V letu 1994 je bilo 505 mrtvih, leto poprej pa 493 in 7762 ranjenih, od teh 2555 hudo. Gotovo jih je veliko ostalo trajnih invalidov. V zadnjih petih letih je na milijon prebivalcev v državah Evrope preminilo v cestnem prometu 152 oseb, pri nas pa kar 252. Res je, da za vse niso krivi udeleženci v cestnem prometu, ampak slaba in dotrajana mreža avtomobilskih cest ter mestnih in krajevnih ulic. Omenimo še, da dandanes prekoračuje dovoljene hitrosti približno 40% voznikov (Nemčija 22%, Švica pa pod 15%), privezuje pa se manj kot 50% voznikov in potnikov na sprednjih sedežih. Od 136 mrtvih (neposrednih udeležencev v letu 1994) je bilo privezanih samo 12,5% voznikov, od 545 hudo poškodovanih pa že 27,5%. Od 1135 lažje poškodovanih pa je bilo privezanih že 41,4%. Prava nacionalna tragedija je, da je med smrtnimi žrtvami cestnega prometa veliko mladih voznikov, so-
Poostren nadzor prometa na vrhniški najbolj prometni cesti je presenetil marsikaterega voznika.
Deponija se polni
Komunalno podjetje Vrhnika je v skladu s konceptom o ravnanju z odpadki v naši občini pričelo v letu 1994 pospešeno ločevati koristne odpadke, predvsem papir in steklo.
V ta namen smo nabavili prešo za stiskanje papirja, ki ga tako baliranega enkrat na teden odpeljemo v Ljubljano v Dinos.
Za steklo smo pripravili poseben boks, kjer ga zbiramo in enkrat na tri mesece odpeljemo prav tako v Ljubljano.
Na deponiji pa smo uredili poseben prostor, kije namenjen zbiranju odpadnega železa. Tega poskušamo sortirati na samem čelu smetišča, če kdo pripelje mešane odpadke. Moramo pa pohvaliti naše stranke, da že večinoma upoštevajo pravila pri odlaganju in železo sortirajo.
Prav tako nas veseli, da se je odzvalo precej za-.sebnih in državnih trgovin, ki embalažo, predvsem kartone, zbirajo posebej in jih oddajajo ob torkih, ko smetarsko vozilo po vsej občini zbira odpadni papir.
Zbiranje koristnih odpadkov finančno ni zanimivo, saj nas organizacija, delo in prevozi stanejo desetkrat več, kot dobimo za star papir (0,50 SIT/kg), steklo pa jim vozimo brezplačno. Zakaj torej to počnemo?
Zaradi stiske s prostorom na deponiji Tojnice. Po naših ocenah bomo tam lahko odlagali le še dobro leto, nove lokacije pa še ni. Po svojih močeh se trudimo, da bi zmanjšali prostornino odloženih odpadkov na deponiji. Tudi občani sodelujejo pri tem. Želimo si, da bi se tudi odgovorni, ki vodijo akcijo pridobivanja nove lokacije za deponijo zavedali, da kmalu ne bo več prostora za naše odpadke.
K. P.
Zbiralnica raznega papirja je pri Komunalnem podjetju že zaživela.
Za odpadno železo je na sedanji deponiji poseben prostor.
Vrhniška deponija se hitro polni, kaj bo čez eno leto, pa še ni znano.
potnikov in otrok. Tako imamo na milijon prebivalcev natanko enkrat več mrtvih kot Nemci. Švicarjev je 8 milijonov in jih na leto umre 700 v prometnih nesrečah, pri nas pa pri dveh milijonih že 500 prebivalcev. Prav gotovo so to katastrofalne številke, ob katerih se je treba zamisliti.
Kot nam je povedal komandir vrhniških policistov, so v Sloveniji pripravili posebno strategijo za zmanjšaje vseh prometnih nezgod in nesreč ter s tem smrtnih žrtev. Strategija temelji na umiritvi prometa, to je zmanjšanju hitrosti voznikov, povečanju ukrepov zoper voznike pod vplivom alkohola in nenazadnje je treba povečati ukrepe zoper udeležence v prometu, ki ne uporabljajo varnostnih pasov. Komandir Zdravko Godnjavec je ob tem še poudaril: »Teden prometne varnosti je tudi zaključek prvih treh mesecev v letu 1995, ko si še res vsi policisti maksimalno prizadevali pri poostritvi nadzorovanj. Ne glede na to pa so strategijo nadzorovanja usreniče-vali v vseh treh mesecih. Vse ukrepe so povečali za 5-krat in možen rezultat takšnih poostrenih ukrepov je tudi nobene smrtne žrtve udeleženca v cestnem prometu na območju Vrhnike in Borovnice, samo eden huje ranjen ter le nekaj lažje ranjenih. Treba pa je poudariti in tudi pohvaliti dobro sodelovanje z ljubljansko »letečo« policijo (PPP-2 iz Griča), ki tudi nadzira promet in samostojno obravnava nesreče na našem območju. Tudi oni niso imeli težje prometne nesreče-
Dobri kazatelji v prvih treh mesecih naj se v dobro nas vseh nadaljujejo še naprej. Vsi moramo v svoji prometni kulturi še marsikaj
spremeniti, saj kaznovalna politika ni edini način urejanja prometne varnosti. Na poostrene nadzore pa se bomo morali navaditi, čeprav nekateri z nejevoljo in
jezo, drugi pa z dobro voljo in oP timizmom, da je to nujen ukreP ki naj bi prispeval k zmanjševanj1 prometnih nesreč.
S. 5
■siali v kadnjih desetih MIh
!S84 1»5 \%b 19«.' 492 464 504 558
1988 551
554
;<)90 1991 t9J2 $993 19941 51? 4«2 492 493 SOS
VARNOST CESTNEGA PROMETA 1994
Nekaj statističnih podatkov iz policijskega poročila
V prejšnji številki Našega časopisa smo napovedali podatke iz policijskega poročila o varnosti cestnega prometa na območju Vrhnike in Borovnice za leto 1994.
Na območju bivše občine Vrhnika je bilo 323 prometnih nesreč. V primerjavi z letom 1993 jih je bilo manj za 22,4%, število telesno poškodovanih se je tudi zmanjšalo za 40,2%, povečalo pa se je število mrtvih s 5 (v letu 1993) na 7 v letu 1994. Hudo poškodovanih je bilo 19 (23), lahko telesno poškodovanih pa 36 (69). Najpogosteje so se nesreče pripetile zaradi neprilagojene hitrosti; takih je bilo 129 ali 39,9%. Temu vzroku sledi nepravilna stran ali smer vožnje (47), premiki z vozilom (42) in neupoštevanje prometnih pravil (36).
Povzročitelji prometnih nezgod pa so bili:
— vozniki osebnega avtomobila 267
— vozniki tovornega avtomobila 40
— kolesarji 7
— pešci 5
— vozniki kolesa z motorjem 11
— vozniki avtobusa 4
— vozniki traktorja 5 Največ prometnih nesreč seje zgodilo na magistralni cesti štev. 10
(Vrhnika — Ljubljana, stara cesta), in sicer 87, na avtocesti 68 ter v naseljih z uličnim sistemom 74. Največ in najhujše posledice nesreč so bile na magistralni cesti M10, in to na relaciji med Logom in do križišča Tržaške ceste in Ulice 6. maja na Vrhniki, kjer so štiri osebe izgubile življenje. Na avtocesti pa je na vrhniškem območju najbolj nevaren odsek med Brezovico in Vrhniko, kjer je bilo največ prometnih nesreč, ena tudi s smrtnim izidom.
Podatki glede na starost povzročiteljev prometnih nezgod kažejo, daje največ povzročiteljev starih od 18 do 34 let; takih je bilo 171, kot otrok je bil povzročitelj 1, mladoletniki pa osemkrat. To nekako kaže, daje bila prometna varnost med otroci pa tudi med mladoletniki dobra.
V letu 1994 so policisti obravnavali tudi 64 (leta 1993 49) prometnih nezgod, v katerih so povzročitelji pobegnili s kraja, od katerih so jih izsledili 12 (27) voznikov. Neraziskanih je ostalo 52 prometnih nezgod, ki pa so bile skoraj vse povzročene na raznih parkiriščih, vendar pa ni nastala večja materialna škoda.
Največ nesreč seje zgodilo v petek (66) in soboto (58), to je ob koncu tedna, ko se prične prost vikend.
Policisti Policijske postaje Vrhnika so izvedli tudi precej ukrepov na področju cestnega prometa:
— opozorjenih voznikov jc bilo 161 (lani 478)
— denarno kaznovanih 1287(623)
— izdanih plačilnih nalogov "   891 (951)
— predlogov sodniku za prekrške 1125 (800)
V 1125-ih predlogih, ki so jih poslali sodniku za prekrške, jc bilo zajetih 1327 kršitev. Napisali so 891 plačilnih nalogov, od katerih je bilo plačanih 348. RUJP je prejel v izterjavo 443 plačilnih nalogov, od katerih je izterjanih 100. Ob vsem tem pa so policisti nenehno skrbeli za izboljšanje varnosti v cestnem prometu z raznimi akcijami. Tako so opravili 51 (lani 22) nadzorov cestnega prometa s pomočjo helikopterja, v sodelovanu s PPP (»leteča«) pa so opravili 48 (51) meritev hitrosti z radarjem. Opravili so 68 (93) poostrenih nadzorov s poudarkom na različne kršitve cestnoprometnih predpisov. Zaradi različnih kršitev je bilo 809 udeležencev izključenih iz prometa, sedem oseb pa so zaradi alkoholiziranega stanja pridržali do iztreznit-ve. Najpogostejše kršitve iz predlogov za uvedbo postopka, poslanih sodnikom za prekrške, pa so bile:
Vožnja brez vozniškega dovoljenja 612 (lani 413)
Vožnja pod vplivom alkohola in odklon preizkusa 376 (417)
Vožnja neregistriranega vozila 274 (224)
Vožnja z neprilagojeno hitrostjo 148 (130)
Vožnja v rdečo luč 119 (43)
Izsiljevanje pešcev na prehodu za pešce 89 (42)
Izsiljevanje prednosti 54 (55)
Nepravilna stran vožnje 52 (68)
Neupoštevanje zakonite odredbe policista     _ 47 (29)
Vožnja vozila brez ustrezne kategorije 46 (31)
Nepravilen premik vozila 45 (65)
Dajanje vozil za vožnjo osebam, ki nimajo VD 36 (31)
Vožnja v času, ko je bilo voz. dov. odvzeto 34 (28)
Pomanjkljive naprave in oprema vozil 33 (47)
Vožnja vozila po poteku veljavnosti prom. dov. 29 (40)
Vožnja predelanega in nepreizkušenega vozila 27 (21)
Vožnja s prekoračeno hitrostjo 25 (23)
Opustitev spremembe podatkov v prom. dov. (prepis last.) 18 (31) Pobeg po povzročeni prom. nezgodi (izsledeni vozniki)     12 (27)
V letu 1994 je bilo precej voznikov denarno kaznovanih na kraju storitve prekrška, in sicer kar 1287 oziroma 100% več kot v letu 1993. Samo za prekoračitev hitrosti je bilo izdanih 75% mandatnih kazni.
Vsi podatki lahko prikažejo in pokažejo marsikaj zanimivega. Vendar pa lahko na splošno ocenimo, da je bila prometna varnost na območju Policijske postaje Vrhnika boljša kot v letu 1993, kar je lahko tudi vzrok večje angažiranosti in delovanja policistov.
S. S.
IÍ NAŠ ČASOPIS - VRHNIKA
APRIL 1995
7
J KAREL GRABELJŠEK
\ Poslednji boji 3 in prvi dnevi svobode
6- maja bo minilo 50 let, ko je bila z Vrhnike izgnana okupatorska vojska. Da bi obudili^pornin na J tiste dni, mlajšim pa povedali, kaj seje takrat dogajalo, objavljamo zadnje poglavje knjige Karla Ora-beljška »Vrhnika in okolica v boju za svobodo«, ki je izšla leta 1968. Poglavje nos. naslov »Poslednji hoji in prvi dnevi svobode«.
Uvod
Že 16. aprila se je IV. armada približala prvim obrambnim položajem Reke, v naslednjih štirih dneh pa je prišla prav do Rečine. Potem so se 6 dni bili hudi boji na močno utrjeni liniji Reka-Snežnik. sovražnik je na ta sektor pošiljal okrepitve, da bi obdržal položaje in tako preprečil našim enotam nada-'jnje prodiranje. Tedaj je vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije maršal Tito 'zdal ukaz, daje treba nemudoma kreniti proti Trstu, vdreti vanj in ga zavzeti. Enotam IV. armade se je Posrečil prodor sovražnikove linije na njenih krilih. Na Primorsko so vdrli preko Mašuna, Knežaka in Koritnice. Potem so se dogodki bliskovito razvijali. Yne 28. aprila je bila osvobojena Ilirska Bistrica, naslednji dan so bile enote IV. armade le še slabih 15 km oddaljene od Trsta. Istega dne seje začela vstaja v samem Trstu. Od zunaj so v Trst prve vdrle edinice korpusa (1. maja) in pomagale vstajnikom pri čiščenju posameznih mestnih predelov. Potem so ydrle v mesto tudi enote IV. armade. Zvečer 1. maja je bil že skoraj ves Trst osvobojen, 3. maja pa je bil strt zadnji sovražnikov odpor na Opčinah.
Hkrati z boji za Trst so začele edinice. IX. korpusa osvobajati druge kraje na Primorskem. Že 1. maja sta bila osvobojena Tržič in Gorica, 2. maja pa Na-°režina, skratka v prvih dneh maja je postala svobodna vsa Primorska. Dne 5. maja je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada.
Medtem ko so nekatere enote IV. armade prodira-j*.Proti Trstu, je njena 29. divizija (hercegovska) dobila nalogo, da zavaruje bok prodirajoče armade in goni sovražnika v smeri Postojna—Ljubljana. Tako sta 11 • in 13. brigada že 2. maja osvobodili Postojno, edinice 13. brigade pa istega dne še močno utrjeno sovražnikovo oporišče na Ravbarkomandi. Dne 3. maja so bili osvobojeni Rakek, Ivanje selo, Planina ,n Grčarevec. Naslednji dan je naletela 29. divizija na m°can odpor, posebno pri Kalcah. Sovražnik je sem PriPeljal okrepitve iz Ljubljane. Boj za Kalce je trajal Y^s dan, šele pred mrakom je sovražnik popustil, ker
uJe grozila obkolitev. 14. brigada je namreč prodira preko Laz proti Dolnjemu Logatcu. Tako je bil
°VsteC °.SVODOJen proti večeru 4. maja. i: X, e t0 Je seveda močno vplivalo na različne kvis-voin V°JSke na Vrhniki. V zadnjih mesecih pred raze m"0 namreč videli na Vrhniki različne vojske, (rusk' em<:ev 'n domobrancev še ustaše, vlasovce dai i "Jetniki, ki so jih Nemci s pomočjo ruskega iz-voisk \ 3 oficirJa Vlasova mobilizirali v kvislinško ke M a nedičevce. Mihajlovičeve in Ljotičeve četni-|¿¡' Me<Jtem ko se večina teh ni zadrževala na Vrhnika Pa/° SC ^etn'k' nekaj tednov pred koncem vojne
r udomili pri nas. Po vseh hišah jih je bilo polno, bil m??}h in dvoriščih so imeli pratež in konje, vse je sen° nj    Y°> 'JudJe se jim niso upali odreči ne drv ne
a s senikov, še za življenje so trepetali. u^JutraJ 4. maja se je ta nadležna vojska začela nadl * Pr0ti LJublJani- Ljudje so zaradi njihove vst 1 n0St' neJevolJno vstajali v nov dan, a ko so vež h S° bila dvorišča prazna, vrtovi brez konj, po eledhln S0Dan> kjer je bilo zvečer še polno temno-fut • *colJačev, samo še raztepena slama. Naslednje nik°JC doletel° Vrhničane novo presenečenje. Ver-
ho SuŽe zgodaJ Prisli k maši> maše Pa ni bil°- Du" vniki so se pred rokodelskim domom pripravljali pobeg pred partizani. Z njimi so pobegnili tudi gi sodelavci okupatorja, organizatorji in voditelji 6 garde. Med begunci je bilo tudi mnogo zapeljan-Lo'ZalCa''straSne vesti so se tedaj širile med ljudmi. V gatcu da na vsakem drevesu visi nekaj ljudi, ki so Partizani obesili, da partizani živim ljudem režejo str« ln n°sove. Kdo bi ne bežal, če se gode tako io Iv   re£i? Nekateri so z ročnimi vozički peljali svo-j skromno prtljago s sabo. Večina teh ni prišla da-> omagali so že pred Ljubljano. Ob vrnitvi so se
kmalu prepričali, kako resnična sta pregovora, da ima strah velike oči in laž kratke noge.
Podobno kakor na Vrhniki je bilo tudi v Borovnici. Tja so že 4. maja v zgodnjih jutranjih urah prišli begunci z Rakeka, iz Begunj in drugih tamkajšnjih vasi. Proti poldnevu je šla vsa domobranska posadka na Dol. Mobilizirali so 20 konj, voznike in vozove ter se pripravljali na odhod.
Dne 5. maja ob pol osmih zjutraj so še sestrelili ostali del železne konstrukcije borovniškega mostu. Popoldne ob treh se je pomikal domobranski sprevod pod nemškim vodstvom proti Bregu oziroma proti Ljubljani. Z njimi je bežalo 6 deklet iz Borovnice, nekaj prebivalcev iz hribovskih vasi, ki so prebivali že od leta 1943 v Borovnici kot begunci, in tisti, ki so se v poslednjih dneh zatekli v Borovnico.
Boj za Vrhniko in Borovnico se je začel 5. maja. Borovnico je osvobodila 13. brigada, kije po zavzetju Cerknice prodirala proti Borovnici in ponoči brez hujših bojev prišla v Borovnico. Boji za Vrhniko pa so bili bolj trdi. Začeli so se s topniškim obstreljevanjem. Prve granate so padle na Kraljevše in blizu vrhniškega kolodvora. To je bilo okrog 12. ure. Nato so se oglasili še minometi in strojnice. »Vse življenje v trgu je mahoma prenehalo, vse se je poskrilo v zavetišča, v kleti in čakalo,« je zapisal kronist, (kronika šole Janeza Mraka) 11. in 14. brigada sta počasi prodirali proti Vrhniki. Na najhujši odpor sta naleteli na Jerinovem hribu, pozneje pa na Grilčevem griču in na Svečnem hribu. Ker partizani niso mogli prodreti frontalno, so preko Planine in Storževega griča napadli sovražnika z boka. Pri obstreljevanju sta bili zažgani Šklepčeva in Čedenčkova hiša. Boji so se bili vse popoldne in skoraj vso noč. Šele okrog štirih zjutraj so Hercegovci klicali ljudi iz zaklonišč, naznanjajoč jim svobodo.
Nekaj podrobnosti o tistih bojih je pripovedoval Stirn Karel, ki je bil takrat v bunkerju nad Stajami. Gotovo bo bralce zanimalo, če obudimo njegove spomine.
»Tistikrat smo bili bunkerju Tarzan (Franc Les-kovec), Lacko (Susman) in jaz,« je pripovedoval. »Zvečer 4. maja smo šli na javko s kurirji, nesli smo jim tudi nekaj živeža. Toda kurirjev ni bilo. Nekaj časa smo jih čakali, nato pa smo se vrnili nazaj k bunkerju. Polegli smo kar zunaj in prisluškovali oddaljenemu streljanju. Nenadoma so nekje v gozdu nad nami zadrdrali trije rafali iz mitraljeza in potem še dvakrat, vselej v presledku kake ure. Zjutraj, ko se je že malo danilo, pa še en rafal tik nad nami, slišali smo, ko so krogle cefrale listje. Umaknili smo se v bunker v tesnobni negotovosti, kdo je streljal, kmalu smo zvedeli. V peskolom pod nami so prišli četniki s konji in provijantom. Ves dan so se zadrževali v pes-kolomu, nekateri so prihajali, drugi odhajali. Opazovali smo jih skozi lino in nič kaj prijetno nam ni bilo pri srcu. Ko pa sta se dva četnika jela vzpenjati proti bunkerju, nam je bilo srce skoraj v goltancu. Zaslišali smo korake nad sabo. Samo dvakrat po dva koraka, nato pa vse tiho. Mislili smo, da sta se ona dva na bunkerju ustavila. Gotovo sta kaj sumljivega opazila, nas je skrbelo. Kaj, če je kdo močneje prijel za kako smrekico pa jo je izdrl, ker so bile smrekice na bunkerju samo potaknjene. Toda onadva se nista ustavila, njunih korakov nismo več slišali, ker sta že stopila z bunkerja. Pozneje je šel en četnik čez bunker. V smrekicah nad kamnolomom so imeli mitra-lješko gnezdo, kar smo pozneje ugotovili po sledeh.
Ves dan smo tudi prisluškovali streljanju topov, minometov in mitraljezov. Boji so se bili okrog Jeri-novega hriba. Do noči se ni streljanje nič približalo. Šele z nočjo seje slišalo bliže. Nemci so se umaknili in se utrdili na Grilčevem griču in na Svečnem hribu. Zdaj so se tam bili glavni boji. Med temi boji se je vnela Šklepčeva hiša.
Ko seje naredila noč, smo šli tudi mi iz bunkerja.
Že podnevi smo sklenili, da za vse na svetu ne ostanemo več v bunkerju. Počasi smo se pomikali proti Stajam, od tam smo hoteli na Storžev grič in potem naprej. Toda na Storžev grič se zaradi prehudega streljanja ni dalo. Zato smo počasi, zelo počasi lezli proti Vasenku, ne po cesti, temveč ob robu griča. Blizu Vasenka smo zagledali nekega stražarja. Če nas bo pozval in zahteval, da povemo, kdo smo, bomo rekli, da smo četniki, smo sklenili. Nismo si mogli misliti, da bi bil tisti stražar partizan, zakaj slišali smo, da so se boji še vedno bili okrog Grilčevega griča in niže okrog Katrnka (Tršarja) in Trevna. Potem so se oglasili koraki od vrhniške smeri. Stražarje za-vpil: ,Stoj! Kdo je?', Partizan,' mu oni odgovoril. Kaj so že tukaj, smo se začudili. To je bilo okrog dveh ali treh ponoči. Videti je bilo, da so partizani v smeri Vasenk-Turšič napravili nekakšen žep, da so osvobodili tudi že Staro Vrhniko. Najbrž so tja prišli s Planine.
S tovariši smo se potem ločili, Lacko in Tarzan sta šla na Vas, jaz pa sem zavil proti Kurji vasi. Hotel sem k Omejčevem Lojzu. Ko sem se približal cesti, sem videl, da posamezni Nemci že beže, vendar boji še zmeraj niso prenehali. Pri Lojzu sem zaman trkal. Previdno sem se oddaljil in šel za Ilčkovim lazom dalje. Počasi so boji prenehali, tudi zdanilo seje.
Okrog šestih sem se nameril proti domu. Pri Komarju sem našel ubitega Nemca. Tam sem, se srečal tudi z Malavašičem Vencljem. Ta je držal z nami stalno zvezo. Zdaj seje namenil k nam v bunker, da nas obvesti, daje Vrhnika že osvobojena. Najino srečanje mu je prihranilo zastonjsko pot. Obrnila sva se. Pri Tolkaču naju dohite kamioni s partizani. Tedaj zadrdra od Štritofovih smrekic mitraljez. Tam se je še zmeraj zadrževalo kakih 25 Nemcev. Partizani so se ustavili poskakali s kamionov in se pognali čez Turnovše. Čez pičlih 45 minut so se že vrnili z ujetniki.
Jaz sem potem šel domov, se tu preoblekel in umil, nato pa šel na Vrhniko. Prišla sta tudi Tarzan in Lacko. Okrog osmih zjutraj so prišli tudi zaščitniki z Vrhnike in iz vasi, kakih 18 po številu. Zaščitnike smo organizirali že na zimo leta 1944. Zdaj so prišli oboroženi, da pomagajo pri prevzemu oblasti. Zapečatili smo pošto, občinski urad, štab pri Jelovšku in domobransko policijsko postajo. Kar smo še dobili aktov in drugih dokumentov, smo jih pobrali in shranili, da jih predamo naprej. Saj tega ni bilo veliko, ker so Nemci mnogo dokumentov skurili, zlasti v štabu pri Jelovšku«.
Vsa Vrhnika je tisto jutro, bila je ravno nedelja, oživela. Vse je hitelo pozdravljat osvoboditelje, junaške Hercegovce. Na mah je bil ves trg v zastavah.
Pogljemo, kako je bilo v Borovnici. Kronist piše (šolska kronika Borovnica):
»Okoli sedmih zvečer (5. maja — op. pis.) seje vrnil del domobrancev »na zasedo« pod Pokojiščem. Borovničani pa so po zakloniščih in kleteh trepetali, da domobranci ob povratku uresničijo svoje grožnje. Pa niso imeli časa. Od devetih zvečer seje culo v sme-
Vpočastitev 50-letnice osvoboditve Vrhnike izpod fašizma:
25. 4. ob 10.00 uri: Praznovanje dneva Upora slovenskega naroda, v vojašnici »Ivan Cankar« v Raskovcu.
27. 4. ob 18.00 uri: Otvoritev razstave »Osvoboditev Vrhnike« in »Po poteh I.tankovske brigade«, v Domu Karla Grabeljška. 5. S. ob 18.00 uri: Osrednja proslava v počastitev 50-letnice osvoboditve Vrhnika izpod fašizma, na ploščadi pred Domom Karla Grabeljška. ob 10.00 uri: Dan odprtih vrat v vojašnici »Ivan Cankar« v Raskovcu 7. 5. ob 9.00 uri: Spravna maša v počastitev vseh trtev H. svetovne vojne, v cerkvi Sv. Pavla, ob 10.00 uri: Srečanje občanov, v Starem malnu. ČASTNI IN PRIPRA VLJALNI ODBOR OBČINE VRHNIKA
Ob obletnici Cankarjevega rojstnega dneva 10. maj pa bodo vsakoletni Cankarjevi dnevi z raznimi kulturnimi prireditvami, ki bodo objavljene na plakatih in na vrhniški kabelski televiziji.
Častni odbor-
Na županov predlogje občinski svet izoblikoval častni odbor za izpeljavo prireditev, ki bodo od 27. aprila do 15. maja potekale ob 50-letnici osvoboditve Vrhnike. V njem so občinski svetniki Ric-hard Beuermann, Tomaž Grom, Tomaž Mesec, Jože Rus, Antonija Marija Žvab Permoser in Tone Jesenko.
ri Pokojišča, Zavrha, Trebelnika močno streljanje. »Domobranska zaseda« seje razkropila — pred polnočjo pa so le skupno prav potiho odkorakali v smeri proti Bregu in naprej v Ljubljano. Pred odhodom so še zažgali barake na Dolu.
Istočasno so zagoreli tudi domobranski bunkerji na Zavrhu, nato še na Planini. Ob dveh so že vkorakali prvi oddelki partizanov v Borovnico in okoliške vasi. Zjutraj so Borovničani razobesili zastave, okrasili hiše in pozdravljali osvoboditelje. V nedeljo popoldne smo videli prvi miting. Hercegovci so peli partizanske in narodne pesmi in plesali kola. Tudi vsi strašljivci, ki so nasedli propagandi domobrancev, so se opogumili, saj so imeli priložnost občudovati disciplinirano obnašanje naše vojske.«
Bojev v občini še ni bilo konec. Del 11. in 14. brigade je ostal na Vrhniki. Glavnina pa je prodirala dalje proti Ljubljani in Horjulu. Sovražnik se je pomaknil na zadnjo linijo obrambe Ljubljane: Sostro, Zadvor, Orlje, Lavrca, Babna gorica, Črna vas, Bevke, Log, Horjul, Vrzdenec. Trinajsta brigada je bila iz Borovnice premeščena na horjulski sektor, da bi po napredovanju presekala sovražniku pot, ko bi se iz Ljubljane umikal proti Kranju.
Dne 7. maja so enote 29. divizije zavzele Vrzdenec, Horjul in Brezje. Še zmeraj pa je sovražnik držal v svojih rokah Log in Bevke. Tuje sovražnik razpolagal s 4 gorskimi in 1 havbično baterijo (okrog 20 topov). Boji so se bili ves dan in tudi še naslednji dan. V Bevkah je tedaj pogorelo več gospodarskih poslopij. Ko so Nemci z Loga streljali proti Drenovem griču, je ena granata padla na Andrejčkovo hišo in ubila Franca Janša in ženo Malči. Žena je bila takoj mrtva. Moža je prvi našel Simon in ga odpeljal na ročnem vozičku na Vrhniko, toda že med potjo mu je umrl. Še več žrtev med civilnim prebibvalstvom je bilo pri teh bojih na Logu. Ubili so Ivana Lončarja, Marijo Celarc in Ivana Plestenjaka. Marija Celarc, gospodinjska pomočnica in njen gospodar Lončar Ivan sta padla na begu, ko se je zaradi streljanja vnel hlev.
Naslednji dan, to je 8 maja so borci 29. divizije zavzeli Kostanjevico, Log in koto 473 (1 km jugovzhodno od Brezij). Posamezne točke v gozdu okrog Lopa pa je sovražnik še vedno držal v svojih rokah in od tam streljal na partizane. Umaknil seje šele ponoči, ko so se okrog 23. ure tudi iz Ljubljane umaknile nemške in domobranske enote. Tako je bil celoten teritorij vrhniške občine osvobojen šele z osvoboditvijo Ljubljane.
Vrhnika je medtem že zaživela v svobodi. Takoj je bil formiran okrajni odbor kot oblastni organ s potrebnimi referati, od katerih je bil takrat najvažnejši gospodarski, saj so nas čakali naporni dnevi gospodarske obnove in izgradnje. Okrajni odbor OF je imel poslej le še politične naloge, ki seveda niso bile nič manjše kakor gospodarske in upravne. V posameznih krajih so prevzeli oblastne naloge tamkajšnji terenski odbori OF in jih opravljali toliko časa, dokler niso bili izvoljeni novi krajevni ljudski odbori (19. VIL 1945).
Dne 10. maja je bilo na Cankarjevem trgu veliko ljudsko zborovanje, na katerem so govorili različni govorniki okrožnega odbora. Po zborovanju je bil veličasten manifestativen pohod množic po Vrhniki. O tem pohodu piše kronist (kronika šole Janeza Mraka na Vrhniki):
»Na čelu povorke so šli zastavonoše z narodnimi zastavami, sledila sta jima godba in konjenica. Množica transparentov se je dvigala v zrak, v rokah je plapolalo polno zastavic, skoraj vsakdo je nosil na prsih peterokrako zvezdo. Menda še nikoli ni doživela Vrhnika, ne po množici ljudi ne po navdušenju in okrasu tako veličastne povorke, kakor je bila ta. S sleherne hiše ali okna seje vila nova slovenska ali jugoslovanska zastava s peterokrako zvezdo.«
To so bili prvi dnevi svobode. Svoboda nam ni bila podarjena, zrasla je iz krvi najboljših sinov jugoslovanskih narodov. Samo s področja naše sedanje občine je dalo 272 občanov življenje za svobodo, bodisi, da so padli v boju, bili pomorjeni ali pa so pomrli po zaporih in internacijah. Teh žrtev ne smemo nikoli pozabiti. Predvsem pa ne smemo pozabiti dolžnosti, ki nam jih nalagajo padli in umrli borci za svobodo!
fciLSiirïÎLL servi s Canon Stara  cesta  T, VRHNIKA
Pooblaščeni dealer in servis generalnega zastopnika za Slovenijo Avtotehne
Ugodna ponudba celotnega prodajnega programa Canon
FOTOKOPIRNI STROJI BUBBLE JCT TISKALNIKI
)zW>f»P
TELEFAKSI LASERSKI TISKALNIKI
MIKROFILMSKA OPREMA
Original^ nadorSJ^stni deli in pafoošni rgfkerial.
Brez^&cna ¿C£tava Dotro&ftf.egara^eriala!
T 18^
mes garancija
Telefon:754-292, fax:752-212, mbt.:0609-614-102, mbt.:0609-618-874
8
APRIL 1995
VRHNIKA - NAS ČASOPIS
PRISEGA V 530. UČNEM CENTRU
Že 11. generacija vojakov
Tankist je podpisal svečano prisego.
V VOJAŠNICI NA RASKOVCU
Prisegli mladi tankisti
Na Vrhniki je bila v petek, 10. 3., še ena prisega, in sicer v vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu. Prisegli so mladi tankisti 54. oklepno-mehaniziranega bataljona. Številnim staršem, dekletom, prijateljem in drugim gostom je spregovoril poveljnik 5. PPSV brigadir Marjan Balant. Za kulturni program je poskrbel stalni gost vojašnice, oktet RASKOVEC. Nato so mladi vojaki svojim najdražjim razkazali bojna sredstva tankovske enote ter svoje bivalne prostore.
Po svečani prisegi je bilo v prostorih vojaškega kluba odprtje slikarske razstave slikarke samorastnice prof. Mire Roje.
Predstavljena umetničina dela so rezultat intenzivnega ukvarjanja s slikarstvom zadnjih dveh let. Risanje je Miri Roje v veliko veselje že od mladih nog, žal pa se zaradi preobilice drugih življenjskih obveznosti slikarstvu ni mogla bolj posvetiti. Več let je namreč po mnogih krajih poučevala mlade generacije slovenski in nemški jezik. Intenzivno slikanje je prišlo »na vrsto« šele z upokojitvijo. Več znanja o slikarstvu sije samorastnica pridobila na Univerzi za tretje življenjsko obdobje pod strokovnim vodstvom prof. Izidorja Urbančiča, kasneje pa še pri prof. Ericu in Miri Kralj.
Njeni najštevilnejši motivi so pokrajina ob Savi, Loško polje, zimski pejsaži in vedute Črnuč, Kamnika ter obmorskih krajev. Med njenimi deli je tudi nekaj zanimivih šopkov in tihožitij, na katerih je lepo vidno, da njena nova spoznanja o slikarstvu padajo na plodna tla.
V petek, 10. marca, so se proti Vrhniki vile kolone avtomobilov iz različnih slovenskih krajev. Svojci, prijatelji in znanci so se želeli udeležiti svečane prisege že 11. generacije slovenskih vojaških obveznikov. 530. učni center slovenske vojske je bil tajco ponovno svečano pripravljen za sprejem vseh gostov in drugih udeležencev, da so skupaj poslušali, ko so mladi vojaki izrekli besedo »prisegam« in tako postali »pravi« vojaki naše slovenske vojske.
Slavnostni govornik je bil načelnik odseka za protizračno obrambo brigadir Dragan Bavčar, ki je med drugim poudaril:
»Prisega je velik dogodek v življenju vsakega mladega človeka. Vi boste danes, čez nekaj minut izrekli eno najpomembnejših priseg v vašem življenju, to je prisego zvestobe in služenja domovini. Ko boste izrekli besedo »prisegam«, boste zares postali vojaki in sc pridružili generacijam borcev, ki so v zgodovini slovenskega naroda nenehno morale tudi z orožjem v roki braniti narodove želje po obstoju, napredku, boljši prihodnosti in svobodi.
Canon
FAX T20
754-292
Gasilsko srečanje
Članice in člani PGD Vnanje Gorice pripravljajo na Florjano-vo nedeljo (7.maja) v Vnanjih Goricah drugo srečanje občinske gasilske zveze in sosednjih društev iz Loga, Dragomerja in Lukovice. Ob gasilski maši bo blagoslovljen tudi nov prapor. Prvo je bilo to soboto na Krimu.
Imamo najkrajši vojaški rok v Evropi, zato vas bodo naši častniki poskušali veliko naučiti. Bodite odprti za nova znanja, dovolite, da se naučite nekaj novega. Spoznali boste namreč, da je vse pomembno, kar se človek v življenju nauči, predvsem pa, kako preživeti, kako obvarovati sebe in svoje najbližje v primeru morebitne vojne, kije upajmo, nikoli ne bo.
Spoštovani starši!
Vaši sinovi bodo na usposabljanju v učnem centru, v katerem stalna sestava uspešno in z vso odgovornostjo skrbi za varnost, usposobljenost in oskrbljenost zaupanih državljanov. Prepričan sem, da bodo storili vse, da bodo vaše in moje zaupanje potrdili tudi v prihodnje. Gotovo je seznanjenje z vojaškimi veščinami in
Svečano je prisegel tudi mlad vojak z jema čestitko.
vojaško organizacijo včasih kar precej naporno. Prepričan sem, da bo ta generacija vojakov vse naloge uspešno opravila in da se bodo med njimi razvila mnoga prijateljstva. V takšnih razmerah pa je veliko lažje izvrševati tudi zahtevne naloge.
Zagotavljam vam, da bomo storili prav vse, da vam jih vrnemo domov zdrave in še bolj pripravljene za življenje, ki v teh ča-
Pogled na asfaltno ploščad učnega približno 4000 obiskovalcev.
I* * !
Vrhnike, ki od svojega starešine spre-
sih ni prav lahko.«
Nato sta mlade vojake pozdravila in jim čestitala poveljnik 530. učnega centra stotnik I. st. Peter
Palčič in župan Vrhnike Vinko Tomšič. Nato je sledil kratek kulturni program, ki so ga pripravili sami vojaki učnega centra. Nato so mladim vojakom čestitali svojci, dekleta in prijatelji. Skupaj so si ogledali tudi bivalne prostore
centra s postrojem mladih vojakov in
vojašnice ter se napotili na »najbolj zaželjen« prvi prosti vikend.
Prisego je treba tudi podpisati.
Živimo v letih velikega prilagajanja dokumentacije za gradnjo hiš in drugih objektov, se pravi problemov, nastalih na pretekli neažurnosti oblasti in velikem gradbenem pogumu ljudi v preteklosti. Ljudi je lahko razumeti, dolgi postopki za pridobivanje gradbene dokumentacije, dragi načrti in tudi draga soglasja so povzročili, da je prihajalo do bližnjic.
Naše okolje in prostor je skozi veljavne predpise večplastno zavarovano, problemi pa nastajajo z vsakdanjim upoštevanjem teh predpisov. Če bomo hoteli prostor kolikor toliko zavarovati in urediti, kajti najmanj je postaviti hišo, veliko večjo obremenitev pomeni tisto, kar človek kot odpadke ali odplake in kar je še drugega takega pošlje v okolje, tudi v zrak in vodo, bomo morali besedo prepustiti strokokvnjakom. Od investitorjev je namreč težko pričakovati, da bodo vedeli za vso množico predpisov, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji hiše, kaj šele prostorov, ki imajo «javni značaj-delavnice, lokali...
Na Vrhniki že četrto leto v tišini in miru stanovanjske soseske Loš-ca deluje podjetje SONET, d.o.o., registrirano za projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje. Kot direktor ga vodi Slavko Ga-brovšek, z njim pa je mlada in uspešna ekipa strokovnjakov — Krune Stevanovski d.i.a., Beti Novak, Marjan Dobrovoljc in Bojan Mesec. To je skupina mladih, ki jim tudi kot domačinom, oziraje se na to, da niso vsi iz istega kraja, ni vseeno, v kakšnem okolju bodo živeli.
Matično podjetje SONET se ukvarja predvsem z arhitekturnim projektiranjem, enote podjetja pa že uspešno stopajo tudi na področje urbanističnega načrtovanja, gradbenega inženiringa, gradbenega nadzorstva in v zadnjem času tudi računalništva. Po-
djetje ima v lasti drago programsko in strojno opremo, kar jim lajša delo in omogoča prodornost v dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Največ dela trenutno opravljajo na področju arhitekturnega projektiranja saj gre h koncu projektiranje proizvodnih in obrtnih objektov v podjetniško obrtni coni pod Hruševco, ki predstavlja v vrhniški občini največjo skupino zasebnih investicij na področju podjetniškega razvoja v zadnjih letih.
Na vprašanje, kako shajajo s konkurenco, direktor odgovarja: »V naši dejavnosti je trenutno dovolj dela za vse, ki delujemo na tem področju. S konkurenco se dobro razumemo, časa za prepire ni. Trenutno smo v našem podjetju najbolj usposobljeni in konkurenčni na področju obrtnih in manjših industrijskih objektov in individualne stanovanjske gradnje. V preteklem letu je bilo tudi veliko legalizacij. Trudimo se v čimvečji meri omogočiti našim strankam, da njihove želje in ambicije skozi sito predpisov, normativov in standardov, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju, postanejo resničnost. Veseli smo, če smo del njihovega uspeha.«
vi
Najzanimivejši in za projekta' te najzahtevnejši del projektiranj; je t.i. tridimenzionalno projekt ranje, ki prinaša bodočim stan" valcem bistvene prednosti. Na <} čunalniku lahko projektant bod" čim stanovalcem omogoči predst* vo o njihovem bodočem prosto;' in s »sprehodom« po prostor'; olajša njihove odločitve. Tak1 vam omogoči predstavo o vaši v ljeni prihodnosti. Podjetje Sort1 d.o.o. ima na tem področju že lef izkušnje, hkrati pa s tem nasta) zbirka tipskih projektov za itd vidualno gradnjo.
Opazili so, da narašča potreb po svetovanju s področja proje* tiranja, gradnje, zasnov preul1 ditve stanovanj in ostalih vpf' šanj, ki mučijo graditelje. Tovf5' no svetovanje brezplačno opra" ljajo že sedaj, nameravajo pa t tudi primerno časovno in prost"1 sko urediti.
Direktor Slavko GabrovŠ«; pravi, da se moramo na podroC) posegov v prostor vsi skupaj 1 vedati, s kako dragoceno in redi1 dobrino imamo opravka. Ne si* nam biti vseeno, ali bomo s svoj gradnjo v prostoru prispevali urejenosti in lepoti naših kraje' ali ne. j P.!
.9   jm P%
To je celo podjetje: od leve proti desni Krune Stevanovski, Marjan Dobt1 volje, Beti Novak, Slavko Gabrovšek in Bojan Mesec.
Pokojišče—glavna tema gostilniških razprav
Spoštovani Borovnicam!
Opazili smo, da V As je zelo presenetilo, da smo se prebivalci Pokojišča, Padeža in Zavrha ob formiranju novih občin odločili za Vrhniko. Glede na vse, kar se je dogajalo okrog lokalne samouprave, pa je za Vas še bolj nerazumljivo, da nam je ta politična poteza sploh uspela, dočim Vaša želja, da nočete samostojne občine, ni bila uslišana.
Verjamemo, da je sedaj za večino Vas to že obrobnega pomena, ker vidite, da se zaradi vsega tega dogajanja odnos med nami ni praktično nič spremenil — ker se pač nismo nikamor odselili, nikogar nismo okradli ali mu preprečili gibanja po Pokojišču.
Za nekatere vaše predstavnike pa smo zgolj izdajalci in izkoriščevalci ter z glasnim prepričevanjem in potenciranjem problema vplivajo na javno mnenje. Med njimi so tudi nekateri predstavniki vaše občine in raznih društev, ki se čutijo ogrožene ter dolžne zadevo razkrinkati, ker da se kaj takega Borovnici po vseh določilih ni smelo pripetiti. Ker se jim o tem ni vredno pogovoriti z nami, bom poskušal na kratko utemeljiti to našo, za marsikoga drzno odločitev.
Spoštovani vročekrvneži, kaj menite, kaj nas je sililo, da smo, ker se je pač pokazala priložnost, začeli razmišljati o lastni usodi? Morda pa le upravičeno nismo bili zadovoljni z dosedanjo skupnostjo z Borovnico? Mogoče pa bi morali počakati na vaše angažiranje še kako desetletje ali dve? No, potem pa res ne bi bilo več smiselno vlagati v ta prostor, ker nas bi ostalo le še kak ducat...
Je že res, da smo imeli v zlatih časih v borovniški skupnosti na voljo več svežega zraka oddrugih in nas je poleti zastonj hladil vetrič. Oh, še jelenčke smo lahko videli, kadar se nam je zahotelo, pa čeprav ob tem nismo bili vedno pridni... Toda lahko nas razumete, da tudi mi živimo v času hitrega razvoja na vseh področjih in želimo temu vsaj slediti, še posebno, ker smo v neposredni bližini glavnega mesta evropske države. Kdor tega noče razumeti, naj nas ne obsoja niti v gostilnah, kaj šele na političnih sejah.
Morda pa ne razumete bistva lokalne samouprave, ki ne predvideva več zgolj čakanje križem rok ter opravljanje »odgovornih«, temveč nalaga odgovornost za razvoj lokalnih zadev vsakemu posamezniku.
Mi smo se torej, nekoliko prej kot Vi, zavedli, da moramo v teh časih sami poskrbeti za svoj kraj in nenazadnje obstoj. Ker pa nas je malo in nimamo dovolj kapitala za vse potrebe, smo morali v pravem trenutku preudarno reagirati. V Borovnici takrat niti niste
natanko vedeli, kaj bi sploh radi, a ste imeli vse pogoje za lastno občino, zato za nas niste bili prepričljivi. Vendar z »odcepitvijo« nismo nikogar opeharili, zaplenili nismo nobenega vašega gozda ali postavili kake »rampe«. Resnici na ljubo smo Vam na leto prihranili tretjino občinskega denarja, čeprav Vi menite, da smo Vas opeharili za tretjino ozemlja — seveda, ker bi z nami še naprej špekulirali in nič prispevali za ta prostor.
Ni nam namreč jasno, zakaj tako potencirate problem ozemlja. Ali se vsaj predstavniki občine ne zavedate, da so občinski prihodki iz tega območja veliko manjši od izdatkov, ki jih ta prostor zahteva? Najbolj pa je smešno Vaše prepričanje, da smo razmejitev občine določili kar sami. Morda ne veste, da je po zakonodaji enota za formiranje občin naselje? Meja med naselji pa je po podatkih RGU na tem območju določena že več kot desetletje. Lahko nam verjamete, da se še nismo pozanimali, kje v naravi sploh poteka.
No, če boste zaradi tega, ker ste določili »zunanjega sovražnika«, uredili kake notranje probleme in se uspeli končno kaj pametnega dogovoriti, Vam nične zamerimo. Če pa s spremembo meja mislite resno, naj Vas opozorim, da samo z ropotanjem na državnih ustanovah ne boste nič dosegli. Predlagam, da ste državi raje hvaležni, da Vam je kljub Vašemu otepanju odgovornosti zaupala občino in s tem dodelila vrečo denarja, ki bi jo morali znati v nasprotnem primeru še pridobiti. Vemo pa, da Vam to tudi v bolj solidarnih časih ni šlo preveč dobro od rok. Tako ali tako pa s časom ne bi nikogar več prepričali, da je za razvoj borovniške kotline odgovoren nekdo tretji.
Če pa resnično želite še kaj ozemlja na tem območju, menim, da veste, kakšna je zakonska možnost — da je možno pridobiti le ozemlje vseh treh vasi skupaj ali nič. Druga delitev namreč ni mogoča. To pa boste lahko dosegli le, če boste pravočasno prepričali nas, hribovce, v vašo solidarnost do nas. Lahko se izkažete že to pomlad ob asfaltiranju naše ceste.
Morda pa Vi veste za kakšno drugo pot, na katero prisegate, sicer se ne bi spustili tako daleč pri iskanju svojih pravic.
Upam, da bo sestavek pripomogel vsaj k našemu dialogu in predlagam, da se ob priložnosti vsedemo za skupno mizo in pogovorimo o stvareh, ki nas tako ali drugače združujejo.
MARKO DOBEVEC
PROJEKTANTI IMAJO PRI RAZVOJU KRAJEV VSE VEČJO VLOGO
Sonet od zamisli do strehe
i NAŠ ČASOPIS - BOROVNICA_
APRIL 1995
9
y iti e-5. el ki er
r-
;o v-
j« ki z la i-m
PREDLOG---'
Na podlagi 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1 /90 in RS, št. 13/90 in 47/92), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 — odločba US RS 45/94 — odločba US RS 57/94), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) in Statutarnega sklepa, sprejetega na seji Občinskega sveta dne 15. 12. 1994 (Naš časopis št. 208), je Občinski svet občine Borovnica na svoji 4. seji dne 23. 3.1995 sprejel
SKLEP
0 določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine
Borovnica
Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Borovnica za leto 1995 znaša 0,02 SIT in začne veljati s 1.1.1995.
2.
Vrednost točke iz 1. člena sklepa se na tromesečje revalorizira, glede na porast cen storitev v nizkih gradnjah, ki jih objavlja GZS — Združenje gradbeništva in IGM.
3.
. Sklep začne veljati z dnem objave v Našem časopisu ln se uporablja od 1.1.1995.
Predsednik Občinskega sveta Borovnica: ANTON KRŽIČ
OBRAZLOŽITEV:
Predlagana vrednost točke 0,02 SIT, ki se uporablja za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Borovnica, je določena na podlagi
1 "I. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, st- t/90 in RS, št. 13/90 in 47/92).
Izhodiščno vrednost točke se določi ob začetku leta. "/led letom pa se na tromesečje revalorizira, glede na Porast cen storitev v nizkih gradnjah, kijih objavlja GZS ~~ Združenje gradbeništva in IGM.
Višina odmere za stanovanjske in poslovne površine za center Borovnice in manjša naselja v občini je prikazana v priloženi tabeli.
Borovniški poslovno upravni center
Borovnica si končno že zasluži malo večji trgovinski center, nemara celo takega, da bo v njem enkrat za vselej prostor tudi za druge dejavnosti. Pred nekaj leti so že bila taka razmišljanja o tem, da bi preuredili najožji najstarejši center vasi okrog cerkve. To se potem ni zgodilo. Vračanje lastnine je razmišljanja postavilo na glavo.
Tačas se je marsikaj zgodilo. Borovniška preskrba se je je nekoliko izboljšala tudi z zasebno ponudbo, Mercator, ki še obvladuje preskrbo prebivalstva v tem kraju, pa kot da ni bil zainteresiran zgraditi kaj večjega in bolj uglednega. Borovnica pač nikoli ni bila v pravi vrsti. Zdaj je zadeva nekoliko drugačna. Na Vrhniko je prišla blagovnica Loka in počasi se bodo razmerja spremenila. Res je, daje Mercator že tudi za Borovnico marsikaj razmišljal, toda dokler gre kupčija
tudi v takih trgovinah, kakršne so tukaj, ni prisile, da bi se kdo kaj bolj potrudil. Borovnicam pa pravijo, da če so že toliko denarja znosili v trgovine - ne le v spodnjo, kjer so živila, temveč še več v zgornjo, kjer je že-leznina - bi bilo prav, če bi jim veliko trgovsko podjetje vsaj delno olajšalo nakupovanje, obenem pa z lepo hišo vrnilo nekaj denarja v kraj.
Mercator Optima je torej na vodstvo občine poslala idejno skico in maketo novega borovniškega poslovno upravnega centra, z utemeljitvijo, da bo objekt prilagojen načinu gradnje v borovniškem koncu. Poslovni nadstropji naj bi bili dve: spodaj samopostrežna trgovina, v prvem nadstropju blagovnica, v mansardi pa naj bi bil sedež občine Borovnica s primernimi prostori za župana in uradnike. Novi objekt naj bi stal v
loku nekdanjega borovniškega viadukta proti Borovniščici, tam kjer je zdaj Likovo parkirišče in ograja. Prostor bi bil tudi še za nekatere druge lokale, morda za banko in še za kaj.
Občinski svet v Borovnici, kije imel skico Mercatorja Optime pred seboj, seje odločil, naj projektanti razmišljajo v tej smeri naprej.
Kako naj bi bilo to v prihodnosti videti, smo vam poskušali pričarati z računalniško ponazoritvijo. Razmerja morda niso čisto prava, toda tudi do načrta je še daleč. Pač pa je res, da Borovnica dela po evropskem zgledu: tam malokrat gradijo občinsko hišo sami, ampak si pomagajo za znižanje stroškov na najrazličnejše načine.
Odločeno ni še nič, pač pa je to Borovni-čanom dano v razmišljanje.
Borovniški poslovno upravni center
ia
3-
C
»Z ZGODOVINE GRBOKLEPSTVA
Odločali so vsi
Sredi zime 1991 /92 je bil pri borovniški KS ustanovljen odbor za cetotno podobo Borovnice, ki mu je Delo Stik kot strokovno usposobljena skupina strokovnjakov pripravila anketna vprašanja. Eno med njimi je bilo, ali ljudje hočejo, naj bo Borovnica občina. Vsi, ki so na anketo odgovorili, teh pa je bilo 696 ali 20 odstotkov prebivalcev tedanie KS, so bili za to Med- -
OBČINSKI SVET BOROVNICA
Kako težka skupna blagajna
ta* Med pomembnejšimi vprašanji je afl) oilo: kaj želite, da bi ponazarjal ekt> borovniški znak. Odgovori so bi-ar>° h: borovniški most, slapovi v Pe-a(» Mu in viadukt(steber). Anketa je 0dc bila opravljena aprila, odbor je v Ist' rnaju razpisal natečaj in ga objavil to* v dnevnem časopisju
0**       Aktivnosti sr> tMrli
lef stal in*
reb lie*
vrä' >ra« ai sto'
-■■nosti so tekle, na natečaj rak1 je prišlo 11 predlogov za znak, od 0 teh je posebna komisija izbrala ofl( suri in jih v septembru 1992 objavila v Našem časopisu. Zanimivo lebilo, da znamki ga ima Borovnica zdaj, prvič ni bil objavljen v barvah, vsi drugi trije predlogi pa so bili. Barvna verzija znaka se je ,je» v uredništvu znašla šele tedaj, ko ;u*' Je bilo prepozno, se pravi po izidu •pri časopisa. Zato je bila objava, da je hila zadeva poštena in seveda na Pritožbo, da pogoji s tem niso enakopravni, ponovljena naslednji mesec. Tedaj pa se je pri odločanju zgodilo, da za nekatere pre-vŠf dele Borovnice na lepem ni bilo 0Č1 dovolj izvodov Našega časopisa, j Z> za druge predele pa dovolj. Ugo-•d* tovljeno je bilo, da so navijači ene si* verzije (za katero je šlo, raje ne vol povemo, kajti nakopljemo si srd i\i   kakšnega od današnjih občinskih aje' svetnikov) izpolnjevali anketo tudi s pomočjo imen iz telefonskega >.C imenika, saj so imeli časopisnih izvodov dovolj za prepričljivo od-, ločitev. Ker pa se je to nekako razvedelo, je odbor na izbiro znaka na koncu sklenil, naj o tem odločijo vsi volilci.
Bližale so se volitve in tako je b'la poleg volilnih skrinjic za stranke tudi volilna skrinjica za borovniški znak. Izmed štirih, ki so bili ves čas v ožjem izboru, je bil »zbran ta, ki je zdaj, in to s približno 70 odstotki glasov volilcev. Izdelal ga je oblikovalec Tone Pintar iz Zirov. Marca 1993 je bila slovesna razglasitev. Sinja podlaga je bila predvidena, občinski odlok v Borovnici pa bo določil tudi vsa druga geometrijska razmerja, ■ftr1 ko ga bodo svetniki sprejeli.
N.Č.
Občinski svet je 23. marca sprejel občinski statut in tako ima borovniška občina enega izmed temeljev za delovanje. Statut objavljamo posebej v prilogi na sredini Našega časopisa, zato si ga kar preberite. Včasih pridejo pri lokalni samoupravi prav tudi paragrafi, ki so za delovanje občine tako pomembni kot cestnopro-metni predpisi za varen promet.
Borovniški občinski svet je na isti seji sprejel tudi odlok o zaključnem računu prejšnje skupne občine Vrhnika (to mora narediti še vrhniški svet), da bo mogoče s teh izhodišč poslovati naprej. Razprava je bila na trenutke polemična in dolga, kajti nekateri svetniki so se zapičili v lanske številke, potem pa so vsi skupaj ugotovili, da tisto, kar je bilo, je bilo, in dokument sprejeli.
Zato je bila toliko bolj tehtna razprava o osnutku občinskega proračuna, ki nam bo odmerjal delovanje v letošnjem letu. Proračunski viri za financiranje zagotovljene porabe so predvideni v skupni višini 103,5 milijona tolarjev in za financiranje drugih nalog 30 milijonov tolarjev, skupaj 133,5 milijona tolarjev. V proračunu so predvidena sredstva za delo občinske uprave za tajnika, dva delavca v upravi in za župana ter za sofinanciranje skupne uprave na Vrh-
niki. Sistematizacija za zdaj še ni pripravljena, zato se lahko še marsikaj spremeni.
Pač pa so svetniki sodili, da bi šola ne smela trpeti zaradi samostojnosti nove občine, prav tako ne druge dejavnosti, ki so v kraju razvite, imeli naj bi skupno upravo vrtcev, tudi knjižnica naj ostane tako kot je, kazalo pa bi razmisliti o tem, da bi športne in kulturne dejavnosti organizirali po svoje.
Glede proračunskih postavk bodo v tednu po veliki noči sestanki po različnih krajih borovniške občine. V torek, 18. aprila ob 19. uri bo sestanek z županom, nekaterimi občinskimi svetniki v borovniški šoli, v sredo, 19. aprila ob 19. uri v gostišču Škorpijon na Dolu za Dol, v četrtek, 20. aprila ob 19. uri na La-zah pri Jakobu Trčku za Laze, v petek, 21. aprila ob 19. uri v GD Breg za Breg in Pako in v soboto, 22. aprila ob 19. uri v GD Brezovica za Brezovico, Zabočevo, Niževec in druge kraje v Kotih. Ljudem, ki bodo imeli kakšna vprašanja, bodo razložili tudi člene iz statuta, zlasti bodo odgovarjali ali se bodo dogovarjali o obliki krajevne samouprave, se pravi, ali bodo po vaseh vaški odbori, vaške skupnosti ali krajevne skupnosti. Po statutu so možne
vse te oblike. Vsekakor pa naj bi na teh sestankih ugotovili potrebe v različnih krajih po različnih naložbah, denimo v asfaltiranje cest, komunalne naprave in drugo. Vse to naj bi potem poskušali - če ne takoj pa sčasoma - tudi uresničiti, če bo zapisano kot postavka v proračunu. Organizacije občinskega dela pač ni mogoče izpeljati mimo tako izraženih potreb. Da bo nekaj reda v kraju in se bo vedelo, kdo ima prednost in kdo naj počaka.
Občinsko vodstvo se bo o proračunskih postavkah posebej pogovarjalo z večjimi proračunskimi porabniki, od katerih je odvisno tudi delovanje kraja. Sploh pa je svet imenoval petčlanski odbor za proračun, ki se bo proračuna lotil strokovno.
N.Č.
BOROVNIŠKI PRAZNIK
Zahvale za delo v kraju
Borovnica je prejšnji krajevni praznik tokrat prvič praznovala kot občinskega. Prireditev so pripravili v večnamenskem prostoru osnovne šole, kjer je župan Andrej Ocepek nagovoril številno občinstvo. Dejal je, da je sicer težko praznovati spomin na tragičen dogodek, vendar bo čas prinesel svoje. Vsekakor pa mora 10. marec ostati spomin in opomin vsem, kajti, kot je rekel pesnik: KO preh vrhov tulijo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo. Dejal je
tudi, da se nekaj let tega praznika Borovničani skoraj niso spomnili, edino ZB je s svojci organizirala obisk v Gramozni jami. Ker praznovati za nazaj ne moremo, je dejal župan Ocepek, je prav, da nekaterim zdaj rečemo hvala za poseben prispevek razvoju kraja.
Javno zahvalo so prejeli Iva Brancclj (predlagatelj PGD Breg), Franc Dragar (ZB). Zofija Japelj (PGD Brezovica, na sliki prejema zahvalnico iz županovih rok), Jože Menart (KS), Franc Mrlak
DELEGACIJA BOROVNICE POLOŽILA VENEC V GRAMOZNI J A-M)_ v petek. 10. marca, je delegacija Borovničanov v'Gramozni jami v Ljubljani položila venec k spomeniku padlih talcev iz borovniške doline. Kratiknagovorje
Me dr. Ivana Korošca pa so pripravili kratek recital, kije spomnil na dneve preserskega procesa, na katerem so bili obsojeni borovniški fantje ,n možje. 16. Borovničanov so nato usmrtili v Gramozni jami. (S. i.J
V Gramozni jami
10. marca smo Borovničani praznovali občinski praznik. Tistega dne pred 53 leti so Italijani v Gramozni jami v Ljubljani ustrelili 16 nedolžnih fantov in mož iz naše doline. Obdolžili so jih, da so v noči med 4. in 5. decembrom 1941 sodelovali pri napadu na preserski most.
Popoldne smo se prebivalci Borovnice, starejši in mlajši, odpeljali v Gramozno jamo, kjer je bila talna svečanost v spomin napadle. Sedmošolcismo pripravili recital. Ob pesmih Filipa Ri-harja, doma z Verda, kije bil obsojen na smrt, a zadnji trenutek pomiloščen in obsojen na dosmrtno zaporno kazen, smo podotivljali vso tragedijo tistega
časa. Med nastopom sem se nekajkrat ozrla med prisotne in v njihovih očeh videla solze, kar me je pretreslo. Tudi iz mojih oči je zdrknila solza. Še prej pa smo pred kip talca polotili cvetje, pri-tgali svečke in počastili spomin na padle z enominutnim molkom. Nato smo obiskali Žale, kjer so pokopani. Za trenutek smo postali in tudi tam priigali svečke in polotili nageljne.
Na poti v Borovnico smo se ustavili pred spominsko ploščo v Bistri, kjer so vklesana imena in priimki 16 padlih v Gramozni jami. Obiska v Gramozni jami še dolgo ne bom pozabila.
LIDIJA VEREŠ, KRISTINA PLAVOTIC 7,c, Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica
(ZB). Franjo Modrijan (svet KS), Anton Palčič (ZB), Jože Petrovčič (svet KS). Filip Rot (PGD Brezovica), Kristina Rot (PGD Breg-Pako), Edvard Suhadolnik (svet KS), Anton Telban (svet KS), Anton Turšič (LD), Franc Vrhovec (svet KS), DU Borovnica in ekipa atletov OŠ Borovnica.
Po podelitvi zahvalnic se je začela predstava Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, kije prišlo v Borovnico gostovat s komedijo domačina Jožeta Kranjca Detektiv Megla. Celjski gledališki profesionalci so se lepo ujeli s prizoriščem v večnamenskem prsto-ru, kar pomeni, da bi utegniti poskusiti tudi kakšni domači gledališki ljubitelji, če se bodo opogumili s predstavo za kakšen praznik ali kar tako. Denar, ki gaje nova občina namenila za predstavo, po odzivu občinstva sodeč ni bil vržen proč, kajti dokazano je bilo, da so tudi Borovničani vredni česa večjega, celo profesionalcev na odru. Starejši so se med predstavo spominjali junakov, ki jih komedija popisuje, mlajši, ki teh ne poznajo več ali pa samo iz pripovedovanja, pa so tudi nekaj odnesli od predstave. Če nič drugega so se zabavali s tem, da svet pravzaprav v šestdesetih letih ni skoraj nič spremenil. Na sliki: igralci se zahvaljujejo za aplavz.
N.Č.
10
APRIL 1995
BOROVNICA - NAŠ ČASOl
BOROVNIŠKI STEBER JE ŠE BOLJ NA ČET-Letošnja zima je po mnenju nekaterih dobrih opazovalcev, zlasti še predsednika domačega turističnega društva, steber bolj načela, kot so ga vsa prejšnja leta. Res je opaziti, da so se razpoke med kamenjem nekoliko razširile. K sreči tja spodaj ljudje ne hodijo, ker tam ni promenade, vendar je res, da se bliža maj: Lahko se zgodi, da komu, ki bo šel tjakaj prebujen od pomladi na samo zdiho-vat, kaj pade na glavo. Načrti zastran stebra so že dolga leta veliki, toda vprašanje, ki večno odlaga realizacijo, je eno in edino: denar in kje ga vzeti. Ko je mimo tega tehničnega spomenika še toliko drugih težav.
BOROVNIŠKIKOLIZEJ- Znana »Markcova hiša« ob Zalarjevi cesti v Borovnici že dolgo grozi mimoidočim in mimovozečim. Škarpa pred njo se je nekoliko nagnila, tudi sama hiša ne zbuja zaupanja. Konec marca so tam okrog nekaj merili, verjetno za kupca, ki se je že odločit, da bo v letošnjem letu pospravil to borovniško splošno nevarnost. Z začetkom aprila je okoli hiše že bilo pospravljeno.
BOROVNIŠKI KOLIZEJ II - Cukalovo stalo sredi Borovnice so lani odkrili, del strehe so tudi podprli, in razoglava se je celo zimo upirala vremenu. Če se letos ne bo kaj premaknilo, se bo zgodilo, da se del zidovja sesuje na upokojensko pisarno. Zato bi bilo nujno treba nekaj že kmalu ukreniti. Ali pa potem, ko bo prepozno. Tedaj bo Borovnica zanesljivo prišla v osrednje državne časopisa. Če bo nesreča dovolj velika, jo nemara posname celo logaški sotrudnik TV Slovenija. Kdo si ne želi promocije?
TEHNIČNI PREGLEDI -Tudi letos kot že nekaj let doslej so predstavniki A vtohiše na Paplerjevi cesti izvajali tehnične preglede traktorjev in prikolic. Dokler je bila Borovnica samo krajevna skupnost, je bilo oviranje prometa na ozkem cestišču enkrat na leto še opravičljivo, zdaj, ko je občina, bi se nemara lahko razgledali tudi po drugem prostoru, na primer okrog železniške postaje ali spodaj pred Likom, kjer je cesta ravna in tudi prometa ne bi s temi pregledi preveč ovirali. No, morda pa kdo še sodi, da se bo oko novega župana orosilo, ko bo videl, kakšno bogastvo se skriva na dvoriščih borovniških kmetov in drugih, ki se ubadajo z zemljo in gozdom. V letih bencinskih bonov (še pomnite, gospodje) je bilo v Borovnici in okolici 400 traktorjev, danes jih ni najbrž nič manj.
GOSPODARSKO POVEZOVANJE V REGIJI
Podjetniki se združujejo
Gospodarska struktura se zelo spreminja, kar je bilo včasih, je danes preseženo ali pa vsaj ne izraža tistih interesov, ki so jih nekdanje gospodarske združbe. Tudi lokalna samouprava je prinesla marsikaj novega: dosedanje povezave v občinah so razbite, novih še ni.
Vendar potekajo razmišljanja v več smereh.
Vsaka občina bo na primer po novem statutu Gospodarske zbornice Slovenije imela lahko v upravnem odboru po enega predstavnika, tako tudi Borovnica in druge manjše občine. Za ta namen so možne vse oblike povezovanja tudi v regijskem okviru, skratka po podjetniških interesih, ki v našem območju zajemajo interese borovniške, vrhniške, brezovške in logaške občine, območja občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in vseh skupaj v združenje podjetnikov ljubljanske regije.
Za ta namen je v Borovnici žc ustanovljen iniciativni odbor, ki bo predvidoma konec aprila 1995 sklical ustanovni zbor združenja podjetnikov te občine.
Nameni tega povezovanja so naslednji:
• združevali naj bi gospodarske interese skupaj s samostojnimi podjetniki in obrtniki,
• soodločali naj bi pri snovanju občinskih proračunov, predvsem bi poskrbeli, da bi bile zagotovljene možnosti za neoviran razvoj in delovanje podjetništva (zemljišča, oprema, skupen nastop na sejmih, propagiranje dejavnosti in izdelkov itd., promocijske dejavnosti, sodelovanje pri razvoju kraja )
• v občini Borovnica ne gre za tako malo podjetnikov: tu deluje približno 6o podjetnikov in samostojnih podjetnikov,
• podjetniki sodijo, da ne bi smeli imeti glasu pri sestavljanju proračuna samo proračunski porabniki, temveč tudi tisti, ki proračun s svojimi dajatvami polnijo.
Podjetniki, če torej dobite vabilo na ustanovni zbor, ga ne odložite. Vi ste tisti, ki s svojimi zamis-limi tudi premikate zadeve v kraju.
Iniciativni odbor
Popust za člane turističnih društev
Turistična zveza Slovenije in Slovenske železnice, sta se dogovorili, da imajo vsi člani turističnih društev z veljavnimi izkaznicami na železnici določen popust.
Občanom občine Borovnica priporočamo, da se včlanijo v Turistično društvo Borovnica in s tem koristijo določene ugodnosti, ki nam jih nudijo Slovenske železnice.
Poleg teh ugodnosti si Turistična zveza Slovenije prizadeva še za druge ugodnosti članom turističnih društev na različnih področjih. Ti napori so usmerjeni v delno nagrajevanje članov turističnih društev za njihova prizadevanja pri dosedanjem in nadaljnem razvoju turizma.
TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA
Na podlagi 29. člena o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/9 6/94 — Odločba US RS 5/94) in na podlagi začasnega poslovnikaj dne 15.12.1994 je Občinski svet občine Borovnica na seji dne 23. j 1995 sprejel
SKLEP
O DOPOLNITVI ZAČASNEGA POSLOVNIKA OBČINE BOROVNICA
1.ČLEN
Doda se 10.a člen, ki se glasi:
Točke dnevnega reda se oddajajo do 10 dni pred sejo sveta sekrt tarju občine, če pa to ni možno, je mogoče predlog za sprememb dnevnega reda oddati pred sejo predsedniku sveta, ki da predlog spremembi dnevnega reda na glasovanje.
Razpravo prične predsednik sveta tako, da daje besedo predlaga telju točke, ki je na dnevnem redu. Člani sveta sodelujejo v razpravi tako, da oddajo pisno izjavo za razpravo pred začetkom seje predsedniku sveta. Predsednik sveta daje besedo posameznemu raz-pravljalcu po vrstnem redu, ki je enak vrstnemu redu oddaje prijav n3 razpravo. Med razpravo lahko člani sveta prijavijo repliko na razpravo z dvigom rok. Predsednik sveta lahko rauzpravljalcu vzame besedo, če presodi, da je razprava izven teme točke, o kateri teče razprava. Čas za posameznega razpravljalca naj ne bi bil daljši kot 10 minut-
Pod točko razno obravnava občinski svet problematiko, ki ni uvrščena na dnevni red seje. Predloge za razpravo pod točko razno prijavijo člani sveta pred sejo pri predsedniku sveta, ki daje besedo posameznemu razpravljalcu po vrstnem redu, ki je enak vrstnemu redu oddaje prijav na točko razno. Na razpravo pod točko razno je možna replika po končani razpravi pod točko razno. Čas za posameznega razpravljalca naj ne bi bil daljši kot 5 minut.
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93,6/94 — Odločba US RS 45/94 — Odločba US RS 5/94) in na podlagi začasnega poslovnika z dne 15.12.1 994 je Občinski svet občine Borovnica na seji dne 2. 2.1995 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI STATUTARNEGA SKLEPA
1. člen
Spremeni se 12. člen Statutarnega sklepa, tako da se glasi: »Občina uporablja pri svojem delu naslednje žige:
— žig okrogle oblike, premera 35 mm, z občinskim znakom na sredini, na zunanjem obodu je napis OBČINA BOROVNICA, pod znakom pa je napis: občinski svet
župan
občinska uprava
— žig okrogle oblike, premera 15 mm, z občinskim znakom na sredini, na zunanjem obodu je napisa OBČINA BOROVNICA, pod znakom pa je napis: občinska uprava.
Ta sklep velja Borovnica.
2. člen
z dnem, ko ga sprejme občinski svet občine
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA BOROVNICA Anton Kržič
_^
TUDI V OBČINI BOROVNICA
Zaščitena drevesa
V borovniški občini je v javni razpravi osnutek odloka o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike, se pravi, da so take naravne znamenitosti, da jih je vredno zaščititi, ker imajo zaradi svojih dimenzij, vrste, videza in lege posebno veliko znanstve-no-raziskovalno, poučno, krajin-sko-estetsko in simbolno vrednost.
V osnutku je predlagano, naj bi bila za zdaj zaščitena tri drevesa: lipa v Dolu, lastnica Terezija Švi-gelj, Dol 35, k.o. Borovnica pare. št. 1573, lipovec v Borovnici, lastnik občina Borovnica, pare. št. 3281/2 in lipa pred cerkvijo v Borovnici, lastnik občina Borovnica, pare. št. 3280/2.
Občinski svet zdaj poziva vse druge, ki vedo za taka dravesa, ki so posebne vrednosti, naj jih predlagajo za zaščito.
Z odlokom so potem drevesa posebej zavarovana pred sečnjo in vsemi posegi, ki bi jim omejevali rast, predpisane so visoke kazni, če jih kdo poseka, tudi če je njihov lastnik. Lastniki dreves, ki bi jih bilo treba zaščititi, morajo pred tem s tako zaščito soglašati.
Živahno v domu
V gasilskem domu na Bregu pri Borovnici je vedno kakšna prireditev. 1. aprila so igrali Fantje z vseh vetrov in po koncertu so ljudje še dolgo posedeli, za to nedeljo, 9. aprila, pa je napovedana pred-stasva »Ohcet pa le bo«, s katero bodo gostovali upokojenci iz So-vodnja. Igra govori o življenju naših prednikov na podeželju.
KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA
Kdor poje, se ga sliši
Člani borovniškega kulturnega društva so v gasilskem domu, ki jim je brezdomcem dal prostor za občni zbor, upihnili prvo svečko. Ugotovili so, da društvo deluje predvsem skozi pevske zbore, ki se pogosto pojavljajo v javnosti, zlasti pri vseh krajevnih proslavah, kar pa zadeva druge dejavnosti, načrt ni bil izpolnjen.
Še vedno je kriza z mentorji, nimajo svojih prostorov ne za vaje ne za društveno delo, sreča je, ker jim župnišče daje na razpolago prostor za vaje. Zavedajo pa se, da ta.dobra volja ne bo večno trajala, zlasti, če se bo hotela dejavnost razmahniti.
Dosedanji predsednik društva Anton Kržič je kar naravnost povedal, da zamisel, naj bi društvo postalo nosilec kulturnega razvoja kraja, ni povsem zaživela, čeprav je res, da sta pevska zbora nekajkrat šla tudi čez meje kraja na nekatere revije v okviru nekdanje skupne občine. Pač pa ni zaživela dramska skupina.
Tudi blagajniško poročilo je dokazalo, da je dejavnost skromna. Nekaj so sicer zbrali s članarino, preostali denar, ki ga imajo na računu, pa so kot device v priliki o pametnih in nespametnih devicah prenesli v novo proračunsko obdobje. Funkcionarji društva so marsikatero znamko raje plačali kar iz svojega žepa, kot da bi obremenjevali društveno blagajno.
V razpravi je bilo rečeno, da je problem borovniške kinodvorane tudi problem kulturnega društva. Tako pa je razdejana kinodvora-na slika in prilika borovniške kulture. Šola sicer daje prostore v najem za različne nastope, kar je hvalevredno, pričakovati pa bi bilo, da bi tudi učitelji s šole lahko bolj dejavno kot doslej stopili v kulturno življenje Borovnice, kajti šola je bila včasih tudi kulturno žarišče kraja zaradi ljudi, ki so na njej delovali.
Člani kulturnega društva vsekakor z zaupanjem gledajo v prihodnost, zdaj ko je Borovnica
samostojna občina. Izvolili so nc vega predsednika. To bo v i slednjem obdobju Janez Grmel1
Na sliki stari predsednik KD Borovnica Anton Kržič, ki sedi na koncu '"! ze, ob njem na desni novi predsednik Janez Grmek.
PREJELI SMO:
Janezu Berniku
Letos sem že tretjič organizirala kulturno prireditev. Prve dve leti so vsi nastopajoči nastopali brez honorarja. Vendar sem jih vedno pogostila in jima namenila simbolična darilca.
Letos sem v goste povafcila Kamniške kolednike. Trio je znan po vsej Sloveniji, s slovensko pesmijo pa nas zastopajo tudi v tujini. Vendar honorar za kolednike znaša 24.000,00 SIT. Stroške je treba poravnati po končani predstavi. Drugi nastopajoči so bili brez honorarja, s simboličnim darilom in skromnim prigrizkom. Če seš-tejem stroške, pridem do številke 35.000,00 SIT.
Vseh obiskovalcev ni bilo petdeset, kot jih vi, gospod, navajate, ampak štirideset. Od teh je bilo deset nastopajočih, za katere vemo, da nič ne plačajo. Zato bodite v bodoče gospod Ber-nik, ali kdorkoli ste že, previdnejši. Na vaš naslov namreč jaz vabila nisem poslala.
Spoštovani gospod Janez Bernik: »Le čevlje sodi naj kopitar«. NADA DRAŠLER, DRAŽIŠ
Želim odgovor
V prejšnji številki Našega časop'' pod naslovom DRAGA PROSLAV; g. Janez Bernik iz Brezovice piše, da/ med upokojenci nastalo razburjen* glede plačila vstopnine. Pripominja''' da sem bila navzoča na proslavi in s'' upokojenka, vendar zadeve, ki jo g°s pod navaja, ne poznam. Zato zah'c vam, da v naslednji izdaji Našega & sopisa objavi osebe, ki so se razburja'' nikakor pa se ne zadovoljim s pospl"( šeno trditvijo. Menim, da g. Bernikf more dajati svoje izjave v imenu vs* upokojencev.
Po vsme skupaj sodim, daje to nc kulturno početje in se sprašujem, " kakšni stopnji je kulturna raven v n8> občini.
MILENA VOll Breg I Borovnic
)pAŠ ČASOPIS - BOROVNICA
APRIL 1995
11
Gerdina, kije na Bregu zapela Kekčevopesem in Žan Bezek, kije "agovord mamice.
LETOS SLOVESNO V OBČINI BOROVNICA
Drobcen šopek materam
Letošnji materinski dan so v novi občini Borovnica proslavili zelo slovesno. Šolarji tamkajšnje osnovne šole so po vseh šolskih razredih pripravili proslave in nanje povabili svoje mamice, vendar sta bili tudi dve večji prireditvi.
Prva in zdaj že tradicionalna je hila 20. marca v gasilskem domu Brezovica pri Borovnici. Vsaki materi in ženi so podarili nagelj-ček in na koncu prireditve pogo-st'tev, nastopajoči pa so bili šolski otroci iz vasi, pevski oktet aktiva kmečkih žena in mladi harmonikarji iz bližine Cerknice. Prireditev so pripravili tamkajšnji gasilci.
Teden dni kasneje je bila prisrčna prireditev v gasilskem domu na Bregu. Nastopajoči v slabo uro trajajočem sporedu so bili sami mladi in najmlajši iz vasi Pako in Bfeg, ki so pod mentorskim vodstvom borovniške učiteljice Alenke Petkovšek pripravili recital
pesmic in skladbic za mladino, posvečenih materam, za to so izbrali pesmice uveljavljenih slovenskih pesnikov, nastopil je tudi pevski zborček 4. razreda, predstavili so se malčki iz vrtca pod vodstvom vzgojiteljice in nazadnje tudi šolarji z igrico. Nastopajoči so bili deležni nedeljenega priznanja. Za konec so nastopili tudi domači harmonikarji in nekateri so se ojunačili ter zaplesali. Gospodinje iz vasi so pripravile okusne sladkarije in pecivo.
Tako prva kot druga prireditev kažeta, da so ljudje hvaležni, če se jih sosedje spomnijo ob prazničnih dnevih, sami pa si znajo pripraviti kar veselo praznovanje. Druga stvar se je pokazala že lani ob prvi prireditvi, letos ob drugi v tem domu pa še bolj: vsaka vas ima kar nekaj ljudi, ki znajo pripraviti urico ali več plemenitega druženja sosedov.
Obvestilo občanom Borovnice!
V primeru izpada ene ambulante v Borovnici naj se zavarovanci (otroci in odrasli) obračajo na Otroški dis-rihnčer Vrnmka ~ ,el- 754-701 — samo v nujnih prime-zav   130 zdravnik ugotovil, da zadeva ni bila nujna, bo
varovanec obravnavan kot samoplačnik! k* fh 756-141 je številka samo dežurne službe v času Oc,19.30do6.30.
OBRAZLOŽITEV:
_P.nneru odsotnosti ene zdravnice v zdravstveni Vp h ^orovn'ca' njene paciente prevzema druga, çndar takrat ambulanta dela le v eni izmeni (dopoldne ' Popoldne) in v času, ko v Borovnici ni ambulante, veno fp0rai navedeni dogovor z Otroškim dispanzerjem "a Vrhniki.
n*k ¿ravmK'— zasebniki v splošni ambulanti na Vrhniki ne bodo sprejemali zavarovancev, ki imajo izbranega aravnika v Borovnici, še vedno pa bodo sprejemali za-aI?vance, ki še nimajo izbranega zdravnika.
'° velja za redni delovni čas od 6.30 do 19.30. d Uežurna služba od 19.30 do 6.30 pa je tudi za občane orpvnice organizirana v Zdravstvenem domu Vrhnika dežurna ambulanta.
MUNDA MARIJA, dr. med. specialist splošne medicine vodja ZP Borovnica
Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. I. RS 5/80,42/86 in 5/90), '3. člena Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter 0 označevanju naselij ulic in stavb (Ur. I. RS 11 /80) je občinski svet Občine Borovnica na svoji seji sprejel 2. 2-1995
ODLOK
o spremembi območja naselij Ohonica in Pristava
1. člen
Območje naselij Ohonica in Pristava se spremeni tako, da se naselju Ohonica priključi del naselja Pristava. Na tem območju ni stanovanjskih hiš.
2. člen
Spremembo območja naselij evidentira Območna 9eodetska uprava Ljubljana — Izpostava Vrhnika.
Meje območij naselij potekajo po parcelnih mejah in s° prikazane v osnovnem kartografskem prikazu registra območij teritorialnih enot (ROTE).
Kartografski prikaz ROTE s prikazom spremenjenih območij naselij Ohonica in Pristava je sestavni del odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Našem casopusu, glasilu občine Vrhnika.
Predsednik občinskega sveta Anton Kržič
Občni zbor
Mladinskega kluba Slap
V soboto, 11. marca je bil prvi redni občni zbor MK Slap iz Borovnice. Udeležila se gaje večina članov kluba, predstavnici Upokojenskega društv?, predsednik Gasilskega društva Brezovica, župan Borovnice, predstavnica knjižnice in urednik Našega časopisa.
Za nami je torej nekaj več kot leto dni delovanja in tako smo lahko pregledali že prve rezultate in si zastavili nove naloge in cilje za naprej. V letu 1994 smo se predvsem ukvarjali s pridobitvijo in opremo prostora, pripravili smo dve kulturni proslavi, sodelovali na zabavnih prireditvah, izvedli 1. državno študentsko prvenstvo v gorskem kolesarjenju, pričeli izdajati glasilo Slap življenja, pripravili Miklavževanje za otroke, bili en teden v Franciji, in še mnogo drugih drobnih aktivnosti. Za predšolske otroke prirejamo vsakotedenske ure pravljic. Pomembna pridobitev za klub je nakup računalnika, kjer sedaj izvajamo osnovne tečaje uporabnih programov, služi pa tudi članom, ki svojega računalnika nimajo. Sredstva za nakup smo dobili od študentske organizacije Univerze v Ljubljani, občine Vrhnika in drugih darovalcev. V tem letu smo dobro sodelovali tudi z drugimi ustanovami in društvi v Borovnici, predvsem s knjižnico, Osnovno šolo, župniščem, upokojenskim društvom, GD Brezovica in Turističnim društvom. Delo kluba v tem letu smo ocenili kot zelo uspešno.
Število članov je bilo 38, na samem občnem zboru pa so se nam priključili še nekateri novi.
Predstavili smo tudi program dela za letošnje leto. Le-ta vključuje poleg rednih dejavnosti še izvedbo 2. državnega študentskega prvenstva v gorskem kolesarjenju, pripravo zabavno-športnih iger »COKLŠPIL«, pripravo mi-klavževanja v decembru, največ energije pa bomo usmerili v organizacijo počitnic za mlade. Konec julija bomo namreč organizirali enotedensko taborjenje ob Kolpi, kjer bomo izvajali razne športne aktivnosti, pohode, ogledali si bomo kulturno-zgodovinske znamenitosti, pripravili bomo večerne pogovore in predavanja. Natančen program bo znan naknadno, vsekakor pa bo to aktiven oddih in ne le poležavanje.
Izvedli smo še volitve v organe MK Slap in večer zaključili ob pecivu, ki so ga napekle pridne »Slapovke«.
Na koncu vabimo vse, ki bi se nam hoteli pridružiti, da se oglasite ob petkih v naših prostorih na
Paplerjevi 23 (poleg knjižnice), kjer lahko v družbi sovrstnikov preživite prijeten večer.
Peter Svete
V SPOMIN HEU KOŠUTA
Po daljši bolezni se je dva dni po njenem 85. rojstnem dnevu izteklo življenje gospe Hele Košuta iz Borovnice, ki je bila dolga leta učiteljica slovenskega jezika, kasneje tudi ravnateljica Osnovne šole Borovnica.
Rodila se je v Trstu. Po koncu prve svetovne vojne se je družina preselila v Borovnico. Učiteljišče je končala v Mariboru. Službo je dobila šele po nekaj letih, in to v Krki pri Stični. Tam jo je zateklo usodno leto 1941. in z njim italijanska okupacija. Kot zavedna Slovenka se je takoj vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Zato so jo Italijani 15. maja 1941 aretirali in jo internirali na Rabu. V taborišču je prehodila mučeniško pot interniranke. V Borovnico se je vrnila šele 8. februarja 1943 in nadaljevala s svojim delom v NO V.
Po vojni je poučevala slovenski jezik na borovniški šoli, pred upokojitvijo pa je bila dolga leta ravnateljica. Ves čas se je posvečala mladim. Zelo se je trudila za sodobnejši pouk. Bila je pobudnica, da so tudi borovniški šolarji med prvimi v Sloveniji začeli tekmovati za Cankarjevo bralno značko. A njena glavna skrb je veljala učencem. Želela je, da bi se čimprej naučili, da bi dosegli svoj cilj in da bi postali dobri in pošteni ljudje. Vedno se je veselila njihovih uspehov.
Sodelovala je tudi s takratnimi organizacijami. Bila je duša Društva prijateljev mladine in tudi tu se je kazala njena skrb — zlasti za bo-lehne otroke. Za svoje delo je prejela mnoga priznanja in odlikovanja.
V spominu jo bodo ohranile mnoge, mnoge generacije, katerim je kot učiteljica vcepljala ljubezen do lepe slovenske besede, ki jo je imela neizmerno rada.
90 LET BOROVNIŠKEGA ČEBELARSTVA
Koristno brenčanje
Borovniški čebelarji letos praznujemo 90-letnico svojega obstoja. Praznujemo 90 let organizirane skrbi za to marljivo opraševal-ko rastlin, brez katere ni uspešnega kmetijstva in sadjarstva, ni urejene okolice in žive narave, ki postaja čedalje bolj dragocena in nepogrešljiva.
12. marca leta 1905 je bil namreč v Borovnici ustanovni sestanek Čebelarskega društva Borovnica. Sestanek je bil v gostilni g. Antona Drašlerja, predavala pa sta g. Anton Likozar in tajnik slovenskih čebelarjev.
V letu 1905 je glasilo Slovenski čebelar večkrat pisalo o našem društvu. Oglašali so se tudi naši čebelarji s svojimi nasveti, prispevki, kakšna je bila letina, ki v tistem letu ni bila dobra, pa tudi taka ne, da bi morali čebelarstvo na »kol obesiti«, kako je bilo z rojenjem. Coklar je opisoval, kako je roje ozdravil; daje postal »beš-ter«, ga je obsodil brez odloga in usmiljenja na 24 ur v »predpekel«. Roj je bil za vselej korenito ozdravljen takih in podobnih razvad. Kaj je bil »predpekel«? Piscev prijatelj je imel v bližini če-beljnaka ledenico. Predprostor v ledenici, kamor so dajali hladit pivo je bil za uhajajoče roje
»predpekel«, ki jih je hitro in korenito ozdravil in jim pregnal vsako »brenčanje«. Tako je bilo v letu 1905.
Čebelarje občasno prestraši medved s kakšnim obiskom čebelnjaka, veliko škode nam je napravil v letu 1970, kasneje 1976 ...
Leta 1987 smo razvili prapor Čebelarskega društva Borovnica in zgradili šolski čebeljnak.
V društvu je 34 članov^pa tudi 64 članov jih je že bilo. Čebelarjev, ki niso organizirani, pa je seveda več.
Naši čebelarji so čebele prevažali na pašo v Prekmurje, na Primorsko, v Istro... Tudi zdaj jih še občasno prevažajo, vendar glede na pašo oziroma medenje.
Sestajali so se, se sestajamo, so bili in smo razočarani zaradi ne-posluha družbe, da bi bolje podprla to dejavnost, nad odnosom ljudi do uničevanja narave, s tem pa tudi vseh živih bitij.
Letos v sredini maja borovniški čebelarji pripravljamo ob 90-letni-ci slavnostno sejo in razstavo. 23. junija pa na kresni večer piknik s kresovanjem. Na vse prireditve Vas bomo s točnimi datumi in kraji dogajanj s plakati posebej obvestili.
PODLAGA ZA ASFALT-Na Dražici so se resno lotili asfaltiranja ceste, tako vneto, da so zemeljska dela skoraj zaključena. Podlago bodo nekaj časa pustili, maja pa naj bi cesto asfaltirali. Gre za odsek v dolžini 588 metrov, asfaltirana površina bo 2,3 metra široka. Položili so 150 metrov cevi za meteorno kanalizacijo, izkopali so 10 prepustov in vanje položili cevi za morebitno kanalizacijo, pripravili so tudi cevi za morebitno kabelsko televizijo ali druge instalacije, ker ne bi radi potem prekopavali asfalta. Celotna investicija ima predračunsko vrednost 4,535.430 tolarjev, od tega bodo prebivalci prispevali 27 odstotkov (ali vsaka hiša po 160.000 tolarjev), občina naj bi dala 25 odstotkov, sklad stavbnih zemljišč 10 odstotkov, krajevna skupnost pa 11 odstotkov. Vse drugo bodo prispevali prebivalci tega kraja z lastnim delom. Na sliki so prebivalci Dražice, ko so ravno polagali in utrjevali cevi. Zdaj je to zasuto, kot pravijo, da ne bi kdo, ki preširoko meri cesto, padel v jarek. Je pa res, da je pot doživela krst: lokalni dirkač je na ovinku že obrnil avto. Dela vodi gradbeni odbor, kije, kot je pri takih rečeh tradicija, dela zastavil zelo zavzeto.
MOST ZA UBIJANJE - Na Dražici imajo čez železniško progo most, ki ga je načel zob časa. Ne sicer betona, temveč ograjo, na katero se lahko naslonijo predvsem samomorilci, tako trhla je že. Prebivalci na to opozarjajo že dolgo časa, vendar nihče nič ne ukrene. Najbolj so se razjezili, ko sta v globino pred kratkim padla dva bika. Eden od njiju padca ni preživel, drugega pa so reši/i, čeprav je globoko padel. Na Dražici zdaj pravijo, da ne bi radi videli, ko bi se kaj podobnega zgodilo tudi kakemu neprevidnemu pešcu, ki bi se zanesel na trdnost ograje na mostu, potem pa z mostu padel na tire.
PISANA URA - V tednu začetka tudi slovenske pomladi 1995je borovniška osnovna šola v sodelovanju z mladinskim klubom Slap pripravila zdaj že tradicionalno Pisano uro. Nastopili so učenci iz različnih razredov, predstavil se je tudi vrtec. Kakor so pokazali, imajo na šoli res pisane dejavnosti, tudi kulturne, in da imajo kaj za predstaviti kraju, čeprav to žal bolj poredko storijo in tako Borovnicam, ki nimajo otrok v vrtcih in v šoli, niti ne vedo vsega, kaj na šoli počnejo. Počnejo pa marsikaj: igrajo, pojejo, deklamirajo, plešejo, imajo ritmiko itd. itd. Tudi nekaj prav ubranih pevskih zborčkov imajo. Na sliki je del nastopa folklorne skupine, kije navdušila vse poslušalce in gledalce. Bila je živahna in res pisana ura.
ëêÊ*
Wm
PREDA VANJI - Vrtnarski strokovnjak Slavko Zgonec je letos prišel v večnamenski prostor osnovne šole v Borovnici predavat o okenskih in balkonskih rastlinah. Zanimanja je bilo veliko, saj je to tema, ki vselej privabi občinstvo, zlasti pred začetkom sadilne sezone. Predavanje je potekalo v organizaciji Turističnega društva Borovnica. Komaj dobro se je končalo to predavanje, pa je večnamenski prostor popolnoma napolnilo občinstvo, ki je prišlo poslušat in gledat južnoameriške lepote. MK Slap je namreč pripravil predavanje svojega predsednika Petra Sveteta o vzponu na Aconga-guo. Glede na to, da je bila v sosednji telovadnici, odkoder se je slišalo navijanje in razbijanje, še košarkarska tekma, se zdi, da za zanimive stvari v Borovnici ne zmanjka občinstva.
12
APRIL 1995
DOBROVA - HORJUL - POLHOV GRADEC - NAS CASOPli
Dopisujte v Nas časopis
Ko Naš časopis takole že drugič prihaja v vaše domove, dragi bralci iz občin Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica, upamo, da ne kot vsiljivec, ampak kot ljub obiskovalec, si v uredništvu želimo, da bi bili naši stiki stalni in bogati. Na seji občinskega sveta, kije bila enkrat zadnjič v Horjulu, je bilo marsikajlepega slišati o vas: da ste vneti za skupno delo, da imate razvejene kulturne dejavnosti, da tudi pri vas ne manjka športnikov, da prostovoljno delo sploh ni zamrlo, da živi toliko in toliko društve in različnih drugačnih skupin, ki vse nekaj delajo in ustvarjajo. Prinesite torej svoj kraj tudi drugam, kjer še ne vemo, kaj vse lepega imate. I-mate pa marsikaj, kar ste si sami naredili in česar vam ni nihče podaril. Človek je svojemu sosedu lahko najlepše darilo. In o tem, kaj dela, lahko brez lažne skromnosti sam najbolje pove drugemu. Zasnova Našega časopisa, ki vam ga pošiljamo tudi z uvidevnostjo občinskega sveta in župana, je pač taka, da se morate tudi sami pohvaliti. To boste sami najbolje storili, če boste v roke prijeli svinčnik in nam sami napisali, kaj delate in kaj pripravljate.
To povabilo velja vsem, ki ste prepričani, da morajo drugi o njih kaj vedeti: predsedniki ali tajniki društev, učitelji po šolah, športniki, ki dosegate lepe rezultate, gasilci, ki ste steber slovenstva povsod tam, kjer delujete, obrtniki, ki izdelujete lepe stvari in še toliko drugih poklicev in dejavnosti je, ki bi bilo zanje škoda, če ne bi našle svojega kronista. In seveda svojega fotografa. Strani so vam odprte. Radi bomo objavili, kar boste napisali, in radi bomo prišli, če nas boste kam povabili. Če mislile, da vam misel okorno leče, ne bojte se, slovnične napake bomo že popravili, misel, ki nam jo boste posredovali, pa bomo pustili neokrnjeno. Prispevcke pošljite do konca aprila. Natisnjene boste brali v prvem tednu maja.
Urednik Tone Janežič
Izšel ponatis Sprehodov po polhograjskem hribovju
Bivša občina Ljubljana-Vič-Rud-nik je skupaj s planinskimi in turističnimi društvi ter krajevnimi skupnostmi na širšem območju Polhograjskih Dolomitov pripravila novo, izpopolnjeno izdajo turističnega zemljevida Sprehodi po polhograjskem hribovju. To je hkrati tudi zadnji turistični pro-
jekt viške občine. Zemljevid, izšel je v nakladi 2.000 izvodov, je dopolnjen z novimi zgodovinskimi znamenitostmi in kmetijami odprtih vrat, vrisanih pa je (poleg obstoječih) tudi nekaj novih planinskih poti. Spremna besedila so napisana v slovenskem in v angleškem jeziku.
Kot nam je ob izzidu povedala svetovalka za turizem na bivši viški občini Marjetka Dlesk, bo izpopolnjeni zemljevid dobra promocija širšega območja Polhograjskih Dolomitov, še zlasti tistih predelov, ki so bili doslej slabše obiskani. Zemljevid je na voljo na vseh kmetijah odprtih vrat, turističnih in planinskih društev ter v gostilnah na obravnavanem območju, dobiti pa gaje moč tudi v ljubljanskih knjigarnah, (bv)
OŽIVLJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Koristen učni projekt učencev OŠ Horjul
Ekipa OŠ Horjul na odrski predstavitvi v Velikih Laščah
Na IX. vseslovenski festival turističnih podmladkov Turizmu pomaga lastna glava, na katerem sodeluje kar 65 osnovnih šol, so se vključili tudi učenci OŠ Horjul, ki so pripravili več kot koristno raziskovalno nalogo Kulturna dediščina v domačem kraju. Glavni nosilec naloge je folklorna skupina OŠ Horjul, pri projektu pa so sodelovali tudi likovni, oblikovni in čipkarski krožek, zraven pa še nekaj zunanjih sodelavcev. Kot nam
Ob materinskem dnevu v Sentjoštu
Ob letošnjem materinskem dnevu smo v Sentjoštu nad Horjulom pripravili razstavo z naslovom: HRIBOVJE LJUBO MOJE, KAJ DELA LJUDSTVO TVOJE!
Razstava je lep dokaz, da imamo tukaj, v teh od Boga obdarova-nih krajih, vse za zares lepo življenje. Ne, da imamo samo hribe, vse za zares lepo življenje. Ne, da imamo samo hribe, potoke, gozdove, na katerih se oko spočije, temveč imamo tudi pridne in umne ljudi, katerih roke znajo marsikaj.
Na razstavi je sodelovalo preko štirideset razstavljalcev. Predstavile so se družine družno z dvema ali celo z več generacijami, obrtniki, podjetniki, obe tovarni ter drugi preprosti ljudje, katerih vsakdanjik se piše v teh krajih. Videti je bilo mogoče pravo kmečko mizo s praznično potico, orodja vseh vrst: košare, grablje, koše, mo-tike, škripce, podkve, zanimivo pripravo za lovljenje poljskih glo-davcev,... Lahko smo videli čevlje domače izdelave in jih primerjali s tovarniško izdelanimi čevlji Alpine. Za okras pa so poskrbele čipke, vezenine pa ročno izdelane nogavice in puloverji. Vsekakor pa ne moremo prezreti umetniških sposobnosti naših ljudi: slike na platnu, rezbarije, kiparstvo — spopad s kamnom in glino, fotografije in še in še.
Veseli smo, da nam je prvi tak poskus predstavili se drug druge-mii v taki meri uspel. Otvoritev razstave je bila v soboto, 25. marca 1995, v dvorani kulturnega doma. V kulturnem programu so nastopili pevci iz Črnega vrha, domača pesnica in učenka solo petja ter naši najmlajši korenjaki. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na razstavi sodelovali. Prav tako pa tudi tistim, ki so nam kako drugače pomagali in nenazadnje seveda tudi vsem vam, ki ste si razstavo ogledali.
Vsem skupaj želimo veliko lepega v tej pomladi, radostne butari-ce, pisanepirhe ter veselo ALELUJO!
Kulturno prosvetno društvo »Ivan Cankar« Šentjošt
je povedala vodja folklornega krožkja in glavna mentorica projekta Ida Intihar, so nalogo razdelili na več podtem: kulturno zgodovinske znamenitosti kraja (pri tem je sodeloval tudi literarni krožek), obrtna dejavnost v kraju nekoč in danes, krajevni ljudski plesi in pesmi ter še živi običaji.
»Naš namen je bil spoznati kulturno dediščino kraja in odkriti posebnosti, ki bi lahko služile krajevnemu turizmu. Tako smo denimo odkrili pripovedko o zakletem graščaku na Tabru, ki jo le malokdo še pozna; izbrskali smo nekaj zelo starih pesmi, pa tudi »vahče«, kruhke, ki so jih nekoč pekli dan pred vahti. Ugotovili smo, da bi bili »vahči« lahko prav zanimiva turistična posebnost, nekaj podobnega kot so škofjeloški kruhki. Naučili smo se slikati na steklo in keramiko, pri čemer sta nam pomagali dve zunanji sodelavki (Mili Dolenc in Tonka He-rič). Tako smo izdelali likovne predloge za spominke Horjula. Literarni krožek je zbral podatke o zanimivih in pomembnih osebah v kraju, učenci, udeleženci projekta, pa so na podlagi zbranega gradiva izdelali posterje,« je povedala Ida Intihar.
Svoj učni projekt so učenci OŠ Horjul obogatili s posebno anketo med krajani, od katerih so izvedeli, kateri običaji se še ohranjajo v kraju in opravili več intervjujev s starimi krajani in obrtniki, katerih obrti so že skoraj pozabljene. Našli so tudi več kuharskih receptov iz časa hude lakote. Napisane sestavke je zbrala mentorica Ida Intihar in iz njih pripravila nalogo, ki so jo morali oddati na Turistično zvezo Slovenije, kjer so jo ocenili.
Učni projekt Kulturna dediščina v domačem kraju so učenci OŠ Horjul predstavili na regijski predstavitvi v Velikih Laščah, kjer seje
pomerilo kar 11 šol z območja Bele krajine, Dolenjske in Notranjske. Zasedli so drugo mesto in se uvrstili v finale najboljših 12 šol Slovenije, ki se bodo 20. in 21. aprila pomerile v Rogaški Slatini. V domačem Horjulu pa bodo projekt predstavili v začetku aprila. Na prireditvi bodo sodelovali tudi člani MDZ Horjul, domača folklorna skupina in ljudski godci.
B. V.
Moški pevski zbor Turističnega društva Briže deluje že dve leti, prav sed* se pripravlja na nastop na reviji pevskih zborov bivše Viške občine, ki bo' Polhovem Gradcu.
POLHOV GRADEC
V
.* i.
Razstavni prostor Turistov Polhov Gradec in Briž je imel vsak dan sejen' skega dogajanja predstavitev svojih kulturnih zanimivosti.
TURISTIČNO DRUŠTVO BRISE PRI POLHOVEM GRADCU
Razvoj kmetij odprtih vrat
Nova občina Dobrova — Horjul — Polhov Gradec ima res naravne pogoje za razvoj turizma. Gotovo bo v prihodnosti turizem ena izmed poglavitnih gospodarskih panog, ki naj bi prinesla razcvet vsem zaselkom v osrčju Dolomitskega pogorja. Tako so dane naravne možnosti za razvoj pla-ninarjenja, pohodništva, kolesarjenja in kar razvijajo že sedaj, kmetije odprtih vrat. V okolici Polhovega Graca je že okoli 10 kmetij, ki so na široko odprle vrata turistom in vsem naključnim pohodnikom. Tudi v Starem Gradu (pri Polhovem Gradcu) je zanimiva muzejska zbirka, ki je na ogled vsako prvo nedeljo v popoldanskem času.
Na letošnjem sejmu Alpe Adria
— Svoboda gibanja sta se širšemu slovenskemu krogu predstavila Turistično društvo Polhov Gradec in sosednje Turistično društvo Briše. Turistični delavci so s skupnimi močmi predstavili kmečki turizem — kmetije odprtih vrat, vse znane gostilne iz tega območja ter zanimivo domačo obrt. Sejemske dneve pa so popestrili z vsakodnevnim kulturnim programom domačih kutlurnih skupin
— pevcev in folklore. Pomembno vlogo v razvoju turizma te nove občine pa ima prav gotovo turistično društvo Briše. Pred kratkim so imeli redni občni zbor, kjer so izvolili tudi novega predsednika društva, in to Lojzeta Stanovnika. Samo društvo deluje že tretje leto in ima 70 članov, ki obsega vaško skupnost Briše tik Polhovem Gradcu. Tako je skoraj vsak tretji krajan Briš član turističnega društva, kar pomeni, da vsi nekako živijo za razvoj vasi. Glavno vodilo za ustanovitev društva so turistični entuzijasti
Velik kup odpadkov in smeti, zbranih v čistilni akciji.
videli v perspektivnem razvoju turizma na območju Briš in ustanavljanju kmetij odprtih vrat. Na svojem območju imajo dve kmetiji, ki se ukvarjata s turizmom, in sicer kmetija odprtih vrat pri Bitencu (Briše) in pri Logarju (na Lovrencu). Naštejmo samo nekaj prioritetnih nalog za leto 1995, ki so si jih zadali na nedavnem občnem zboru:
• vsakoletna prireditev »Dan pod Lovrencem«;
• obnova sakralnih obeležij (kapelic, križev);
• ureditev in označitev zanimivih peš poti;
• razne očiščevalne akcije (največjo so imeli že v soboto, 1. aprila);
• delo z mladimi člani društva (izleti, pohodništva);
• nudenje pomoči osamelim kmetijam, kjer so ostareli ostali sami;
V okviru TD deluje tudi moški pevski zbor, ki ga sestavlja 23 pevcev. Pevci kreirajo tudi vse vaške kulturne prireditve in proslave.
Kot smo omenili, so v soboto, 1. aprila, imeli veliko očiščevalno akcijo, kjer je sodelovala skoraj cela vas. Očistili so obrežje obeh potokov Male vode in Prošče ter
vso nabrano kramo zložili prt6 vhodom v vas. Nabralo se je Z? več kot pet tovornjakov sme'1 Naj še omenimo njihovo najveČJ" »turistično — kmečko priredit^ Dan pod Lovrencem«. Letos na) bi bila že petič zaporedoma, v nj1' hovi režiji pa tretjič. Kot smo zve deli, bo prireditev v nedeljo, \\ junija. V lovskem letu so pripravi li sprevod konjskih vpreg z vozo' in narodnimi nošami, iz Briš d" Pograjskega doma (dom turista nega društva Polhov Gradec). T' so obiskovalcem prikazali razfl* kmečka dela in opravila ter žga' njekuho, kuhanje oglja, čipka'' stvo, kolarstvo in medene izdela čebelarske zadruge Polhov Gra-dec. Domače kmečke žene pa so' kmečkih pečeh spekle domače f di in razne dobrote. Seveda bre* tekmovanj kmečkih iger ni šlo. Z' dobro voljo pa je za zaključek po" skrbel ansambel Lojzeta Slaka s svojimi pevci.
Turistični amaterji Briž napO' vedujejo tudi za letošnji »DAF POD LOVRENCEM« obilo zanimivosti in novosti, saj pričakujejo velik obisk turističnih gostoV'
Ob vsem optimističnem in zagnanem delu članov društva pi lahko samo rečemo: »veliki koraki malih ljudi«.
SIMON SELJAk
KMETIJA O DPR TIH VRAT PRI BITENCU NA BRISA H — Na sredi vasi Briše, en kilometer od Polhovega gradca v smeri Lučine, stoji domačija družine Likovič-Skof. Domačija — kmetija je na široko odprla vrata luri' slom in tako je nastala kmetija odprtih vrat. Mimo kmetije vodi peš pot (I ura hoje) na Sv. Lovrenc — Polhograjska gora, kjer je lep razgled od KO' ravank pa vse do Ljubljanske kotline. Na kmetiji nudijo nedeljska kosite (popoprejšnjem naročilu), razne slovesnosti za zaključene družbe, poroke, krste, obhajila, birme in valete. Specialiteta kmetije pri Bitencu je narezek z domačo salamo in šunko, brez žgancev z ocvirki pa skoraj ne gre. Možno je dobiti tudi domača jajca in biozelenjavo v sezoni, v jesenskem času p" domača neškropljena jabolka. Odprto imajo v petek, soboto in nedeljOi vedno, po dogovoru za večje družbe, pa lahko tudi med tednom, lnformad' je ter druge zanimivosti kmetije odprtih vrat lahko dobite na telefon 061/654-061. (S. S.)
pis Jasons
APRIL 1995
13
OSNUTEK
STATUT
OBČINE VRHNIKA
Vrhnika, marec 1995
i
KAZALO
ni.
IV.
4. 5.
I. UVODNE DOLOČBE H- KRAJEVNE SKUPNOSTI NALOGE OBČINE ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
2. Občinski svet
3. Delovna telesa občinskega sveta
a. občinski odbori
b. komisije
c. občinska volilna komisija Zupan
Nadzorni odbor V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
1. Zbor občanov
2. Referendum
3. Ljudska iniciativa OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
2. Nadzor nad zakonitostjo dela občinske uprave VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
V1«. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 1X- SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
!• Pravna sredstva A- VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
VI.
XI. XII.
podteS,vet °Mine Vrhnika je na (U.■? '»f«™ o lokalni samoupravi U/95\„ 1 §t- 72/93, 6/94, 57/94 in
naslednj*SVOjisejidnesPreJel
STATUT OBČINE VRHNIKA
UVODNE DOLOČBE
Občin
1. člen
sltuPnôsta ^ samouPravna lokalna Obn
konom<i-ie.OMine je določeno z za aselij: Bevk
Jraaom' ~r?"a' Dlalna Brezovica del, L™"1 D£en°v Grič, Lesno Brdo
*unom in  i. -----j l cA-
naselij'   °   ga obrnočja naslednjih
£>tao}l\ Bis,ra> Blatna Brezovica,
BrezoviciPrAB,rez,ovici' Lukov'ca pri dež Pni.-' Mala Ligojna, Mirke, Pa-smrečU T3' Pok°Jišče, Sinja Gorica, na VtrtT Vrhnika, Velika Ligoj-vrh nri d Vrhnika' Zaplana-del, Za-Borovnici.
meja aT postoPek za spremembo d°loča z k združitev z drugo občino
2. člen
bivalstaavauUJe k0risti sv°Je8a Pre" sarnostn' Vlru "Stave in zakonom izvrsuie i opravlJa svoje zadeve in s Podro<<na • ki so nanJ° Prenešene soglasiPm.!Zakoni ter na'°ge, kijih s P^toiS^P^voMinsko
3. člen
rji.*
uprave3"' u'c.sničuJeJo lokalno samo-Or8anov 0^J™ ^Posredno in prek
kupnih'!'? lahko P" uresničevanju sosedna • 8 Povezuje in sodeluje s širšimi dru8'mi občinami ter
skuPnostmi3 samoupravnimi
4. člen
Obči"3 jypravna oseba-žuPan kni ?X pravno osebo zastopa vPrašani , glede Posameznih
tern statm    °,panJa- z zakonom ali atutom drugače določeno.
Sedež občine je na Vrhniki, Tržaška cesta št. 1.
5. člen
Grb občine Vrhnika je Jazonova jadrnica na valovih Ljubljanice.
Zastava občine Vrhnika je svetlo-modre barve z grbom v zgornji polovici zastave, tako, da se zgornji del grba pokriva z linijo, ki predstavlja 1/4 zastave.
Oblike in velikosti grba, zastave in značke občine Vrhnika ter način uporabe se določi s posebnim odlokom.
6. člen
Občina ima svoj žig, ki je okrogle oblike in ima v sredini grb občine, na zunanjem obodu je napis Občina Vrhnika, pod znakom pa enega od naslednjih napisov: ali občinski svet ali župan ali občinska uprava.
Število žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenje določi župan.
7. člen
Praznik občine Vrhnika je 6. maj, dan osvoboditve Vrhnike in njene okolice.
Varianta:
Praznik občine Vrhnika je 10. maj, dan rojstva Ivana Cankarja.
8. člen
Občina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, podjetjem, društvom in drugim organom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine.
Osebe, ki so izrednega pomena in so zaslužne za razvoj občine, lahko dobijo naziv častni občan.
Vrste priznanj, nagrad ter pogoje in kriterije ureja poseben odlok.
9. člen
Občina lahko podeli domicil posameznim enotam, zavodom in organom NOV in slovenske vojske, ki imajo poseben pomen za občino Vrhnika.
Enoti, zavodu ali organu se izroči o tem spominsko listino.
II. KRAJEVENE SKUPNOSTI
10. člen
V občini so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: Bevke, Blatna Brezovica, Dragomer-Lukovica, Drenov Grič-Lesno Brdo, Log, Ligojna, Padež-Pokojišče-Zavrh, Podlipa-Smrečje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika-Breg, Vrhnika-Center, Vrhnika-Vas in Zaplana.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
11. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Krajevna skupnost mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev zlasti na naslednjih področjih:
— preskrbe z življenjskimi potrebščinami
— oskrbe s pitno vodo, z električno energijo in ostalo komunalno opremljenostjo.
Krajevna skupnost ima najmanj 100 prebivalcev.
Zaradi geografskih razlogov sme imeti krajevna skupnost izjemoma tudi manj kot 100 prebivalcev.
12. člen
V skladu z zakonom lahko prebivalci odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo na referendumu. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevno skupnost.
13. člen
Občinski svet lahko predhodno zahteva mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti.
14. člen
Organ krajevne skupnosti je Svet krajevne skupnosti.
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah.
15. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, kijih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
16. člen
Svet krajevne skupnosti ima predsednika sveta, ki zastopa in predstavlja krajevno skupnost.
17. člen
Svet podrobneje uredi način svojega dela s statutom in poslovnikom.
III. NALOGE OBČINE
18. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
— sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte
— sprejema občinski proračun in zaključni račun
— sprejema načrt razvoja občine
— omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine
— določa način in pogoje za upravljanje občinskega premoženja
— ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj
— v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe
— pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
— skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja
— ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte in upravljanje z njimi
— pospešuje razvoj športa in rekreacije
— gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine
— opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami
— organizira komunalno-redarstve-no službo in skrbi za red v občini
— skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč
— organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč
— organizira opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe
— določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine
— sprejema prostorske plane
— predpisuje lokalne davke
— ureja delovanje občinske uprave
— ureja občinske javne službe
— sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja
— omogoča izvensodno poravnavo sporov
— opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve, statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov
— ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
19. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
— evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja
— ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine
— določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč
— odločanje o rabi prostora
— gasilstvo kot obvezno lokalno službo
— civilno zaščito, opazovanje in obveščanje
— varstvo naravne in kulturne dediščine
— ukrepe za zaščito okolja
— sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov
— odločanje o namembnosti urbanega prostora
— izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj
— zagotavlja zdravstveno varstvo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost
— mrliško ogledno službo
— določanje komunalnih dejavnosti
— organizacijo dimnikarske službe
— oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij
— odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja
— graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov
— graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov
— vzdrževanje gozdnih cest
— pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine
— varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom
— urejanje lokalnega prometa
— določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma
— določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja
— predpisovanje prometne ureditve
— urejanje lokalnega potniškega prometa
— zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu
— upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
20. člen
Občina predpisuje pod pogoji, kijih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
— davek od premoženja
— davek na dediščine in darila
— davek na dobitke od iger na srečo
— davek na promet nepremičnin
— najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja poslovne prostore in druge občinske objekte
— pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja
— nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
— komunalne takse
— razširjeno reprodukcijo pri cenah komunalnih storitev
— prispevek za investicijska vlaganja in takso za obremenjevanje okolja
— druge dajatve, ki so določene v občinskih odlokih.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
21. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
22. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
23. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta ter drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
24. člen
Seja občinskega sveta in nadzornega odbora je sklepčna, če je navzočih večina članov.
2. Občinski svet
25. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
— sprejema statut občine
— sprejema odloke in druge občinske akte
— sprejema poslovnik za svoje delo
— sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine
— sprejema občinski proračun in zaključni račun
— ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane
— imenuje volilne komisije za občinske volitve
— na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana
— imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov
— imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta
— imenuje predstavnike občine v organe upravljanja javnih služb in zavodov
— nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta
— določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana
— imenuje in razrešuje,predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote
— odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan
— odloča o najemu občinskega posojila
— razpisuje referendum
— daje pobudo za sklice zborov občanov
— določa nadomestilo oz. plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov, nadzornega odbora in komisij
— ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe in daje soglasje k imenovanju direktorjev le-tch
— daje koncesije
— daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog
— odloča o drugih zadevah, kijih določa zakon in ta statut.
26. člen
Občinski svet daje tudi obvezujoče mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
27. člen
Pravico biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, kije na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.
Volilno pravico ima državljan v občini, v kateri ima stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, kijih določi odlok občinskega sveta.
28. člen
Občinski svet ima 24 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo, oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
29. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
30. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
31. člen
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet za opravljanje teh del lahko imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
32. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj šestina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj šestine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta.
33. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo šestine članov sveta ali nadzornega odbora.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
34. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Občinski svet lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje občinskega sveta potekala brez navzočnosti javnosti.
35. člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj šestina članov sveta.
36. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotre-tinsko večino navzočih članov.
14
APRIL 1995
NAŠ ČASOf
3. Delovna telesa občinskega sveta
37. člen
Občinski svet lahko za posamezna     lovna telesa, področja dela iz svoje pristojnosti ustanovi stalne ali začasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
38. člen
Delovna telesa imajo praviloma pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov in občanov. Najmanj trije člani delovnega telesa morajo biti člani občinskega sveta, ostali člani pa iz vrst strokovne javnosti občanov z določenega področja, razen komisije za mandatna vprašanja in imenovanja, ki jo sestavljajo le člani občinskega sveta.
39. člen
Kandidata za člana delovnega telesa lahko predlaga najmaaj šestina članov sveta. Postopek imenovanja članov delovnega telesa in njegovega predsednika vodi komisija za man-^ datna vprašanja in imenovanja.
a. Občinski odbori
40. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
— odbor za gospodarstvo in finance
— odbor za ekologijo in infrastrukturo
— odbor za družbene dejavnosti
— odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine.
41. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta:
— obravnava delovna gradiva občinskih odlokov s svojega delovnega področja
— obravnava program in finačni načrt dejavnosti s svojega delovnega področja
— spremlja izvajanje programa in finančnega načrta
— daje mnenja in predloge občinskemu svetu za reševanje zadev z svojega delovnega področja.
Občinski odbor lahko opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
42. člen
Na predlog najmanj šestine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Odbor je razrešen, če tako glasuje polovica članov občinskega sveta.
43. člen
Člane občinskega odbora in predsednika odbora imenuje občinski svet z večino glasov prisotnih članov.
Praviloma so člani odbora iz različnih strank.
Člani odbora so imenovani za dobo štirih let.
44. člen
Odbor za gospodarstvo in finance ima predvsem naslednje naloge: A^L.
— sodeluje pri oblikovanju politike na področju gospodarskih dejavnosti tako, da oblikuje stališča in daje predloge
— spremlja realizacijo uresničevanja proračuna.
45. člen
Odbor za ekologijo in infrastrukturo ima predvsem naslednje naloge:
— predlaga postopke in usmeritve pri reševanja ekoloških problemov
— predlaga program izgradnje infrastrukture
— spremlja uresničevanje letnega plana iz svojega delovnega področja.
46. člen
Odbor za družbene dejavnosti ima predvsem naslednje naloge:
— spremlja uresničevanje politike na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, sociale, športa, kulture
— spremlja izvajanje nacionalnih programov na področju družbenih dejavnosti
— oblikuje predloge in stališča v zvezi z izvajanjem občinskih programov na področju družbenih dejavnosti.
47. člen
Odbor za urejanje prostora ter va-stvo naravne in kulturne dediščine ima predvsem naslednje naloge:
— sodeluje pri obravnavi prostorske planske dokumentacije in prostorskih izvedbenih aktov
— skrbi, da se ohrani kulturna dediščina in znamenitosti
— določa prioritetni vrstni red razglašanja spomenikov, ki so določeni za razglasitev z dolgoročnim planom.
b. Komisije
48. člen
Občinski svet ima naslednje stalne komisije:
— komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika o delu občinskega sveta.
— komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
49. člen
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge občasne komisije kot svoja de-
50. člen
Glede sestave, načina imenovanja in razrešitve članov komisij se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o občinskih odborih.
c. Občinska volilna komisija
51. člen
Za vodenje in izvajanje občinskih volitev občinski svet v skladu z zakonom imenuje občinsko volilno komisijo.
Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta po možnosti izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani ^olilnc komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov.
Volilne komisije se imenujejo za štiri leta.
4. Župan
52. člen
Občina ima župana. Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Župan opravlja svojo funkcijo praviloma profesionalno.
53. člen
Občina ima lahko tudi enega podžupana.
Občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana.
Podžupan je imenovan, če je zanj glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
54. člen
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi kot tudi ne s funkcijami in deli iz 3. odstavka 28. člena tega statuta.
55. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
— predstavlja in zastopa občino
— predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta
— skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta
— predlaga sklic redne ali izredne seje občinskega sveta
— predlaga obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta
— če predsednik občinskega sveta ne skliče seje na predlog župana, v roku enega meseca od danega predloga, jo lahko skliče župan
— skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži njegovo objavo in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje
— pri ustavnem sodišču lahko vloži zahtevo za oceno skladnosti splošnega akta z ustavo in zakonom
— če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve
— zagotavlja z zaposlenimi v občinski upravi strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov
— imenuje komisije za posamezna področja dela iz svoje pristojnosti
— imenuje načelnika in štab civilne zaščite
— imenuje predstavnike ustanovitelja v organe javnih zavodov
— vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave
— opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
-   56. člen
Župan se udeležuje sej občinskega sveta in po potrebi sej občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
57. člen
Župana v odsotnosti nadomešča podžupan ali občinski tajnik.
Za opravljanje posamičnih nalog iz prve alineje 55. člena lahko župan pooblasti osebe, ki po svojem strokovnem znanju lahko zastopajo občino.
5. Nadzorni odbor
58. člen
Nadzorni odbor:
— opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine
— nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna
— nadzoruje finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Nadzorni odbor med letom opravlja nadzor v skladu s svojimi pristojnostmi na lastno pobudo, na zahtevo najmanj šestine članov občinskega sveta in župana. Poročilo o ugotovitvah takega nadzora predloži predsedniku sveta in županu.
59. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov, z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja in imenovanja na podlagi predlogov najmanj šestine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
60. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
61. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
62. člen
Zbor občanov lahko razpravlja in daje pobude:
— o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti
— o delu občinskih organov
— o dokumentih, ki so v javni obravnavi
— o spremembah območja občine
— o lokalni problematiki.
63. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volil-cev v občini.
2. Referendum
64. člen
Občinski svet lahko o svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Občinski svet lahko razpiše tudi svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi voljo občanov.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
65. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski inciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
3. Ljudska iniciativa
66. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo splošnega akta ali njegovo razveljavitev ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski inciativi.
VI. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
67. člen
Organizacijo in delovna področja občinske uprave določi občinski svet z odlokom, na predlog župana.
68. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog upra-
ve skrbi občinski tajnik, ki ga na predlog^ župana imenuje občinski svet.
Zupan lahko pooblasti občinskega tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Občinski tajnik je za svoje delo odgovoren županu.
69. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan na podlagi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
O imenovanjih in sklenitvi delovnih razmerij zaposlenih v občinski upravi odloča župan ali po njegovem pooblastilu občinski tajnik.
70. člen
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in občinski tajnik so občinski funkcionarji in se za njih uporabljajo določbe zakonov, ki veljajo za funkcionarje v državnih organih.
Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi.
71. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela občinske uprave
72. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo občinski svet, župan in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
73. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
74. člen
Občina Vrhnika zagotavlja opravljanje javnih služb na naslednje načine:
— neposredno v okviru občinske uprave
— z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb
— z dajanjem koncesij
— z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
75. člen
Občinski svet z odlokom o javnih službah določi področja in vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
76. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
77. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
78. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranje javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter način financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
79. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina članov občinskega sveta. •
80. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
81. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
82. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
83. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
84. člen
Rezerva se uporablja:
1. a odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz I. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka od zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
85. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
86. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil, vendar največ do višine, določene z Zakonom o financiranju občin.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
87. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet. O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
88. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 = zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
89. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
— davek na dediščine in darila
— davek na dobitke iger na srečo
— davek na promet nepremičnin
— upravne takse
— posebna taksa za uporabo igfl avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstf pripadajo občini v višini, kije dol na z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene pj be pripada občini tudi del prihod od dohodnine, v višini določd zakonom.
90. člen
Prihodki občine za finance drugih nalog so:
— davek od premoženja
— najemnine in zakupnine za o* na zemljišča, stanovanja, po5' ne prostore in druge občil* objekte
— nadomestilo za uporabo stavi* ga zemljišča
— komunalne takse
— razširjena reprodukcija pri ■ komunalnih storitev
— taksa za obremenjevanje okolf
— krajevne takse
— pristojbine
— odškodnina zaradi sprememb« membnosti kmetijskega zemlf in gozda
— prihodki uprave
— drugi prihodki, določeni z drug* akti.
Prihodki iz prejšnjega odsW\ pripadajo občini v višini, ki je dol* na v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega! stavka lahko občinski svet pred? da se davek od premoženja plačuj višini, ki je do petkrat večja od viS ki je določena z zakonom.
91. člen
Sredstva za finančno izravna^ zagotavljajo v državnem proračun" primer, če občina ne more zagof' financiranja zagotovljene porabe.
92. člen
Finančno poslovanje izvršuje spi' na služba.
Delo splošne službe nadzoruj' župan ali občinski tajnik in nadz<" odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI OBČINE
93. člen
Občinski svet sprejme statut ob'1 in poslovnik za delo občinskega sv«1
94. člen
Statut je temeljni splošni akt (M ne, ki ga sprejme svet z dvotretins večino glasov vseh članov občinska sveta.
95. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme ob# ski svet z dvotretinsko večino navf čih članov, se uredi organizacijo in J čin dela občinskega sveta ter uresni" vanje pravic in dolžnosti članov obč'1 skega sveta.
96. člen
Občinski svet sprejema tudi odlo.1 odredbe, pravilnike, navodila, odi" be in sklepe kot splošne akte.
97. člen
Pristojnosti za izdajo posameZK1 splošnih aktov in postopek sprejel"1 nja se določi v poslovniku občinska
1. Pravna sredstva 98. člen
Organi občine odločajo o pravic* in dolžnostih posameznikov in pf. nih oseb ter o njihovih pravnih ko' stih v upravnih stvareh v upravna postopku.
O pritožbah zoper posamične ak1' ki jih izdajo organi občinske uprav« upravnem postopku, odloča na dr« stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične »»' izdane v upravnih stvareh iz prenese1* pristojnosti, odloča državni organi* ga določi zakon.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE iN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOST'
99 člen
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in z* konitosti predpisov države, če se predpisom države ali predpisom p? krajine, brez pooblastila ali soglasJ občine, posega v njene pravice.
100. člen
Občinski svet ali župan lahko Z*' čneta spor o pristojnosti pred usta*' nim sodiščem, če Državni zbor a vlada s svojimi predpisi urejata raí merja, ki so po ustavi in zakonih v pfl stojnosti občine. Enako lahko pos1"' pata, če pokrajina ali druga občin' posega v njeno pristojnost.
101. člen
Občinski svet in župan imata pra^' co sprožiti upravni spor, kadar men1' ta, da so prizadete koristi ali prav¡c< občine.
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1995
XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
102. člen
Občina Vrhnika sc lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih interesov.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino sprejme občinski svet z dvotrctinsko večino vseh članov.
103. člen
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino se določijo naloge, ki jih bo občina prenesla.
S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti ali pokrajine občinski svet določi prenesene občinske pristojnosti.
104. člen
Predstavnike občin v svet širše lokalne skupnosti ali pokrajine izvoli občinski svet izmed svojih članov in
župana na način in po postopku, kije določen za izvolitev predsednika in podpredsednika sveta.
105. člen
Občinski svet lahko z dvotretinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
Za volitve predstavnikov občine v organ skupnosti ali zveze se uporabljajo določbe prejšnjega člena.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
106. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Vrhnika (Ur.l.SRS št.31/79, 5/82, 11/86 in 2/87), Statutarni sklep, z dne 22/12-1994 in sklep o spremembi statutarnega sklepa z dne 9/2-1995.
107. člen
Odloki in drugi splošni akti Skupščine občine Vrhnika in Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, ki so bili v veljavi na dan 31.12.1994, se uporabljajo kot predpisi občine Vrhnika, če niso v nasprotju s tem statutom.
108. člen
Mandati predstavnikov občine Vrhnika v organih upravljanja javnih služb in zavodov trajajo do izteka njihovih mandatov ali do imenovanja novih.
109. člen
Ta statut začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis.
Občina Vrhnika PREDSEDNIK OBČINSKI SVET OBČINSKEGA SVETA Brane JEREB
Številka: Datum:
ALKOHOLIZEM:
vEMO, DA SE BOHOTI, NARAŠČA. A NOČEMO VEDETI
Obramba pred njim: zdravljenje!
Nedavna redna letna skupščina Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika v Mali dvorani Cankarjevega doma je bila razveseljiv argument o kakovostnem delovanju in rehabilitaciji nekdanjih zasvojencev v vrhniškem in širšem prostoru.
V društvu sta aktivni dve skupini (kluba), v katerih je zdaj 40 članov z dvema terapevtkama. To je podatek o ljudeh, ki niso več podrejeni alkoholu, o zanesljivih delavcih, o družinah, ki so urejene ali sc urejajo, o posameznikih, ki v svojem okolju delujejo pozitivno. Številni gostje, ki so se udeležili skupščine, so priznanje in vzpodbuda našemu delu. Zato jih navajamo: Predstavniki DZA Ljubljana — Bežigrad s terapevtko in organizatorko gospo Ireno Majzelj ter gospodom Benjaminom Luinom, ki svoje dolgo-'eton bogato znanje in izkušnje namenjata nekdanjim zasvojencem, predstojnica Centra za bolezni odvisnosti s Poljanskega nasipa v Ljubljani gospa
dr- Zdenka Čebašek-Travnik, tera-
t»i»: _
Pevtki
gospa Anica Povšnar in Anica lerpin z alkohološkega oddelka Psi-"•atrične bolnišnice Idrija, gospa dr. Hribarjeva iz DZA Ljubljana — Vič, ^'Sja medicinska sestra gospa Veronika Habe, ki je več let vodila vrhniški ilub, gospa Jožica Bunčič in Nuška dežnik z OŠ Ivana Cankarja, pa naša stalna gosta gospod Tomi Trojer 'z DZA Ajdovščina in gospod Jure burlan, starosta in koterapevt bežigrajskega društva s 24-letnim stažem ter predstavniki klubov iz Cerknice, Logatca, Postojne in Viča. Vseh gostov je bilo kar 39, kar je zgovoren dokaz, da k uspešnosti veliko prispeva sodelovanje med društvi, klubi, izmenjava mnenj in znanj na različnih po-ten k istemu cilju.
Prostor, ki nam ga je namenil Naš časopis, izkoriščamo za nekaj temeljnih resnic iz izkušenj slehernega kluba. Alkoholizem je sestavni del družbe
v vsakem času in prostoru. Ne ozira se na n„._ ■ r
j,_ hotenja posameznikov in ni odvi-n ,°d razvitosti družbe. Tudi ni precirnet strankarskih razprtij| ker je
Dr M sestavni del. Alkoholizem ni p 0Dlem sosedov in znancev, ni pro-
Udeleženci letne skupščine društva zdravljenih alkoholikov
blem drugih. Je naš skupni problem in samo mi vsi se mu lahko uspešno upremo in pomagamo upreti se tistim, ki si to želijo, a ne zmorejo.
Sedeminšestdeset prisotnih na naši skupščini preprosto pomeni prav toliko neodvisnih posameznikov in urejenih družin, ki bi sicer obremenjevale socialne sezname in že preobremenjene »sanke«.
Kakovostnega načina zdravljenja alkoholizma ni brez vrhunskih terapevtov. Na Vrhniki sta to gospa Barbara Pfajfar in gospa Marta Mele. Brez njiju ta prispevek najbrž ne bi bil napisan. Ali, kot je povedal gospod Luin, terapevt z več kot dvajsetletnim stažem: »Dr. Janez Rugelj, kije zadnji čas ubral nam nerazumljivo pot in način, je tisti, kije v Sloveniji dobesedno ustvaril ves ta sistem klubov v 70. letih. Brez njega najbrž vseh teh dokaj uspešnih oblik zdravljenja tudi danes ne bi bilo.«
Zdravljenje alkoholizma se ponavadi začne v ustrezni ustanovi, a bolnik v njej ne ozdravi. Dane so mu le možnosti in strokovna pomoč za zdravljenje v prihodnje. Ko človek preneha piti, še vedno ostane trezen alkoholik; za omejeno obdobje. Ssvo-
Na koncertu new swing quartet a
Večer s presenečenjem
O New Swing Quartetu smo nazadnje pisali ob njihovi 25. "D'etnici delovanja. V tej številki vrstic1 *50mo zoPet namenili nekaj
saj so nas razveselili s kon-
certom, kije bil v petek, 10. marca, v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Ob tej priložnosti smo se lahko sPet prepričali, daje njihovo petje zares profesionalno in da znajo še vedno prijetno popestriti večer. Čeprav je bil koncert malce okrnjen, ker so »manjkali« glasbeni-kl> ki jih spremljajo, je koncert "spel, saj so nas presenetili s sku-Pmo mladih pevcev, ki delujejo Pod imenom Pinocchio.
Pinocchio je otroška vokalna skupina, ki deluje v okviru glasbene šole Grosuplje. Nastala je za Potrebe festivala Nedeljskih 60 v letu 1994. Sestavljajo jo pianistke !n pianisti prof. Eve Kozlevčar, ki Je dirigentka skupine. Vsak od članov je tudi solist, nekateri med njimi pa imajo že bogate izkušnje z otroškimi festivali. Saško Ba-
lam, edini kitarist med pianisti, je eden od nagrajencev festivala Nedeljskih 60, kasneje pa seje uvrstil na 2. mesto na mednarodnem festivalu otroških popevk Modri biser Rovinja. Nino Kozlevčar, klarinetist, ima tudi že podobne izkušnje, saj se je uvrstil na drugo mesto na mladinskem festivalu Melodije morja in sonca 1994. Tudi Nadja Stegne je znanka takih festivalov, saj je predstavljala Slovenijo na velikem festivalu na Portugalskem.
Poudariti je treba, da to ni zbor v klasičnem pomenu besede, ampak vokalna skupina, ki se ukvarja z otroško zabavno glasbo. Glasbo zanje pišeta član New Swing Quarteta Tomaž Kozlevčar in Blaž Jurjevčič. Njihov program obsega predvsem priredbe popularne filmske glasbe (Do re mi song, Lahko noč in druge iz filma Moje pesmi, moje sanje). Poleg tega pa skupina pripravi za nekatere skladbe tudi zanimiv scenski nastop. Ob izdatni pomoči staršev
jo osebnostno rastjo, spreminjanjem vedenjskih vzorcev, ki so alkoholnim prirejeni, mu je omogočena pot do duhovnih vrednot in polnejšega smisla bivanja: Dajati, da bi dobival. Pr-vinske človeške potrebe po ljubezni, pripadnosti, moči, sreči, uspehu, zabavi so v terapevtskem programu vsakega kluba zelo dosegljive.
Predvsem potreba po svobodi — elementarni duhovni svobodi.
Kot vsa društva tudi naše razen članarine nima lastnega vira financiranja, čeprav bi bil za delo terapevtov in izobraževalnih dejavnosti nujen. Živimo v okolju, ki nam je v tem smislu naklonjeno. Vrhniško občinsko vodstvo zna vrednotiti naš neotipljivi kapital, zato redno poravnava stroške.
Zahvaljujemo se županu gospodu Tomšiču! Tudi za pisno sporočilo ob skupščini. Gospe Lukanovi in gospodu Kosu hvala za dosedanji posluh in podporo našemu delu! Vaša naklonjenost nam je vzpodbuda in obveza, da vztrajamo med boljšimi tovrstnimi društvi.
Zahvaljujemo se tudi gospe Marti Rijavec, ki nam je omogočila prostor za skupščino, kot to zna le ona.
A. Š.
(prevozi in garderoba) ter redkih sponzorjev nastopajo po šolah in dvoranah sirom po Sloveniji.
Kratko in jedrnato sem vam predstavila otroško vokalno skupino Pinocchio, ki je bila pravo presenečenje večera. Glavne zvezde pa še vedno ostajajo člani New Swing Quarteta, ki trenutno nastopajo po Sloveniji in Italiji, hkrati pa se pripravljajo za poletne festivale v Italiji, Avstriji in Švici. Poleg tega pripravljajo tudi nov program svetovnih uspešnic pop in duhovne glasbe, seveda v sodobnejši obliki.
Za konec naj omenim, daje bil koncert namenjen vsem Vrhniča-nom, dohodek le-tega pa upravi Cankarjevega doma za nesebično pomoč pri delovanju kvarteta, saj jih gosti v svojih prostorih, kjer imajo vsak teden vaje.
Mateja Šmuc
Kulturno-prlredirveni center In okrepčevalnica
«021
OB ODPRTJU RAZSTAVE FLORISA OBLAKA
Slikarstvo mu pomeni svetost
Akademski slikar Floris Oblak seje rodil na Vrhniki, sedaj pa živi in ustvarja v Ljubljani. Poleg diplome iz slikarstva na akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani je diplomiral tudi na grafični spe-cialki pri profesorju Božidarju Jakcu. Izpopolnjeval seje v Parizu, kjer seje intenzivno poglobil v študij srednjeveške plastike, obenem pa je spoznaval tudi vse smeri evropskega in svetovnega slikarstva. Svet slikarske umetnosti je odkrival tudi v Italiji, kjer se je posvečal predvsem študiju umetnostnega prehoda iz Bizantizma v gotiko in renesanso. Od leta 1954 do leta 1989 je deloval kot likovni pedagog na gimnaziji. Poleg tega pa je več let vodil dijake na strokovnih ekskurzijah po celotni Sloveniji in zamejstvu, po bivši Jugoslaviji, predvsem po Makedoniji (zaradi srednjeveške cerkvene arhitekture in stenskega slikarstva) in pa na Dunaj ter v Benetke.
Razstavljal je sirom po Sloveniji, v Avstriji, Nemčiji, Italiji in bivši Jugoslaviji. Tako gaje slednjič pot pripeljala tudi v rojstni kraj, kajti v sredo, 15. marca, je bilo v Cankarjevem domu na Vrhniki odprtje njegove samostojne razstave, v katero so zajeta dela iz njegovega celotnega slikarskega ustvarjanja.
Ko nam pogled zastane na njegovih slikah, opazimo, da je slikarstvo Florisa Oblaka zapisano meditaciji in melanholiji. Zunanji privid njegovega sveta se je v letih ustvarjanja ciklično spreminjal v motiviki in formi, notranji izraz pa je ostal enak, saj je vedno sledil isti misli: zavesti o minevanju. Zato je človek kot osrednji motiv njegovih zgodnjih temnih slik samoten, nepremično zamišljen v svojo krhko usodo, potopljen le
Gledališki igralec Saša Miklavc (prvi z leve) in prijatelj slikarja Florisa Oblaka (drugi z leve) je poskrbel za zanimiv recital Oblakovih misli in besed.
vase in oblikovan izrazito trpno. Podobno velja tudi za številne avtoportrete, na katerih se zdi uro-čen od temnogledosti, izgubljen v temnini.
V kasnejšem ciklu slik je slikar izražal svoje misli in ideje z izgla-jeno naslikanimi motivnimi segmenti in simboli, ki so nanizani na slikah v premišljenih variacijah izbranih sestavin. Dodal je tudi mehko sklenjene figuralne obrise in pogosto tudi portretno zajeta čustva. Poleg tega ponekod obvladujejo platna tudi čiste gladke ovalne forme, ki so okrašene z. geometrijo krožnic. Pojavlja se tudi lobanja kot osrednja figuralna, pravzaprav tihožitna sestavina njegovega slikarstva in predvsem kot simbolični element.
V slikah opazimo, da je slikar zamišljen in odmaknjen, zaprt vase, v svoj svet, v izbranost, ki postaja vse bolj mračna. Glavni likovni problem, ki mu pri tem preostaja, je gojitev iluzije kot konstrukcije, negovanje spomina ter usklajevanje in aranžiranje
omrtvičenih simbolnih sestavin motiva, ki jih v sklopu prostorskih kompozicij uprizarja kot motive v kockah.
Njegov ustvarjalni svet je, gledan v celotnem zgodovinskem razponu, povezan s tankimi vezmi. V svojem odnosu do starožit-nosti in forme je včasih blizu tudi izkušnjam študijskih kolegov (Ive-ta Subica, Janeza Vidica, Marka Šuštaršiča, Štefana Planinca). A Floris Oblak je na teh zgodovin-sko-estetskih koordinatah, ki predstavljajo njegov generacijski in duhovni kontekst, izoblikoval svoj lasten prijem, izviren zlasti v doslednosti in klasičnosti izvedbe pa tudi v dosledni zgodovinski črti, ki je izrazito osebna, četudi v svoji mračnosti potopljena v splošno brezizhodnost, in premišljena do skrajnosti. Tudi njegovo okra-ševanje je v resnici le trpko in nelagodno poliranje idej, ki dajejo najbolj živahnim predmetnim aranžmajem mrakoben in otožen prizvok.
Mateja Šmuc
S KONCERTA SOLISTOV KOMORNEGA ORKESTRA VRHNIKA
Godalci so se izkazali
Komorni orkester Vrhnika, ki deluje pod dirigentsko paličico Marka Fabianija, poznate vsi tisti, ki spremljate kulturne dogodke na Vrhniki. Glasbeniki so nas navdušili na Novoletnem in Pomladnem koncertu, petek, 17. marca, pa je bil zanje veliki dan. Takrat so v dvorani doma Karla Grabeljška odigrali koncert klasične glasbe, ki je bil namenjen predstavitvi solistov. Od tod tudi naslov koncerta (Koncert solistov Komornega orkestra Vrhnika). Ker je bil to njihov prvi tovrstni koncert, sem se odločila, da Marka Fabianija povprašam o njihovem delu in načrtih.
— O koncertu seje veliko govorilo že lani, na sporedu pa je bil šele letos. Glede na zahtevnost je zahteval veliko vaje. Kako so potekale priprave?
— Da, koncert bi moral biti že lani, pa je odpadel (nismo našli ustreznega termina) zaradi prezasedenosti tako glasbenikov v orkestru kot mene. Sedaj smo ga odigrali, in to kar uspešno, saj smo bili deležni pohval, ki smo jih bili izredno veseli. Koncert je bil zelo pomemben za orkester in glede kakovosti tudi zelo zahteven. Skladbe, ki smo jih zaigrali, niso priredbe, ampak originali, in lahko bi rekel, da so bile zato naše priprave še bolj zahtevne. Skladbe, ki smo jih zaigrali, lahko slišimo v izvedbah vseh svetovnih orkestrov, zato so še toliko bolj
občutljive za ljubiteljski orkester, kakršen je naš. Izkazalo pa se je, da je zaradi dobrih in natančnih glasbenikov koncert potekal tako, kot je bilo načrtovano. Zato moram še enkrat pohvaliti glasbenike, še posebeno godalni del orkestra, ki je nosil največjo odgovornost, saj je večina skladb napisanih prav za godala. Program je bil zasnovan tako, da je vsak solist pokazal le nekaj in se tako predstavil občinstvu. Moram pa omeniti tudi, da so profesorji nekaterih solistov pokazali veliko zanimanje, saj so kar nekajkrat prišlina naše vaje, v katere smo vložili izredno veliko truda in so bile zelo dolge ter naporne.
— Videti je, da ste zelo zadovoljni z glasbeniki Komornega orkestra Vrhnika. Zanima pa me, zakaj ste se tokrat odločili za dvorano v Domu Karla Grabeljška in ne za Cankarjev dom tako kot ponavadi?
— Dvorana v Cankarjevem domu je sicer večja, zato pa slabše akustična. Ravno zato smo se odločili za dvorano v Domu Karla Grabeljška. Moram pa povedati, da nastajajo težave glede najema te dvorane, saj je trajalo kar nekaj časa, da smo se z najemniki uspeli dogovoriti glede pogojev najema. Zato je treba poudariti, da je ta dvorana namenjena predvsem za kulturne prireditve v občini Vrhnika in če je bilo nekaj namenjeno
S koncerta solistov komornega orkestra
kulturi, naj bi tako tudi ostalo. Predvsem pa menim, da bi morali biti pogoji za najem dvorane znani že vnaprej.
— Kljub vsem problemom teče življenje, tako naše kot vaše, naprej. Sedaj se verjetno že pripravljate na Pomladni koncert, načrtujete pa tudi druge koncerte. Ali lahko poveste kaj več o tem?
— Prvi koncert, na katerem bomo igrali, bo Pomladni koncert, ki bo predvidoma 13. maja v Cankarjevem domu. Programsko bo usmerjen bolj k zabavni glasbi, saj bo med drugim obsegal tudi evrovizijske uspešnice. Se prej, točneje 7. aprila, bomo odpotovali v Kranjsko Goro na priprave, kjer pa ne bomo imeli koncerta. Omenil bi, da se z nekaterimi zdravilišči dogovarjamo za organizacijo vikend paketov, ki bi se sklenili z našim koncertom. To je zelo vabljivo za orkester, zato upam, da bo to uresničljivo prihodnjo sezono. V času prvomajskih praznikov nas bo obiskal orkester iz Nizozemske, ki bo igral ob odprtju razstave del prizadetih otrok, nato pa bi skupaj odigrali koncert popularne glasbe. Poleg tega pričakujemo tudi obisk pianista Friedericha Goulde, ki živi na Dunaju, in je že sodeloval na Vrhniki. Z našim orkestrom želi odigrati Mozartov klavirski koncert. Tako smo termin najprej določili v aprilu, kar pa sedaj ni uresničljivo zaradi Pomladnega koncerta. Zato bo koncert z njim na sporedu oktobra ali novembra. Nazadnje pa bi povedal najpomembnejše. Prihodnje leto bomo praznovali 5. obletnico našega delovanja. Za ta dogodek pripravljamo koncert, ki bo, upamo, hkrati promocija kasete in CD plošče z nekaterimi našimi popu-larnejšimi deli, ki smo jih ali pa jih še bomo posneli za Radio Slovenija in s posnetki gospoda Oblaka. Lahko bi rekel, da bomo s tem projektom okronali vseh pet let, ki smo jih preigrali skupaj.
— Želim vam, da bi uspeli uresničiti vse cilje, ki ste sijih postavili, in se vam zahvaljujem za pogovor.
Mateja Šmuc
20
APRIL 1995
NAŠ ČASOPIS
BOUTIQUE
GREGORY
Stara cesta 46, Vrhnika
NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO TEKSTILA:
— jakne (moške, ženske) BRUGI
— majice GYMNASIUM
— jeans AMERICANINO
— pletenine MIRA in PENTLJA
— brezrokavnike, srajce, ženske bluze
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI.
Odprto: pon., — četrtek: od 16. do 19. ure petek: od 9. do 14.30 in
od 16. do 19. ure sobota: od 9. do 12. ure
Se priporočamo!
m m û
LU >
N
O o
ut
LU
O Û
O
oblikovanje reklamni napisi
Pot kTrojici 15 • VRHNIKA tel.: 752 247
Mali oglasi
Za umirjenega gospoda iščemo garsonjero na Vrhniki ali bližnji okolici. Tel. 061/653-743.
Oddam travnik, 40 ar, za košnjo pod Sv. Trojico. Slavko Šinkovec, tel. 753-464.
Kakovostno inštruirava matematiko, fiziko in kemijo za srednjo in osnovno šolo. Informacije po telefonu 752-358.
Termoakumulacijsko peč, 2,5 Kw, rabljeno, prodam za 5000 sit. Tel. 754-885.
»Kiperbuš« štedilnik na trda goriva, letnik 89, prodam za 5000 sit. Tel. 754-885
VRHNIKA — POSTOJNA
Dvosobno stanovanje na Vrhniki zamenjam za enako v Postojni. Tel. 067/21-410.
PRODAM zamrzovalno skrinjo, dobro ohranjeno, za 20.000,00 sit; pripeljemo na dom. Tel. 067/21-410.
Prodam bivši gostinski lokal PRI LOVCU na Ljubljanski 12 z vsemi prostori v pritličju in delom vrta. Informacije po telefonu 312-297.
Inštruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Telefon: 752-759.
Med Sinjo Gorico in Drenovim Gričem prodam njivo — 1/2 ha; informacije po telefonu (061)791-270 (Opeka). • Po ugodni ceni prodam dva popolnoma nova stola za garsonjero. Informacije na telefonu 755-236.
OBVESTILO AVTO ŠOLE VRHNIKA
Zoper, citiramo: »bivšo inš-truktorico Avto šole Com-TAR, zdajšnjo inštruktorico Avto šole Ornega-Aleks Ljubljana« Ireno Stefančič smo zaradi laži, ki jih je napisala v zvezi z našo avto šolo in so bile objavljene v Našem časopisu, št. 209, februar-marec 1995, v rubriki Prejeli smo, str. 18, sprožili kazenski postopek pred pristojnim sodiščem.
Com-tar, d.o.o., AVTO ŠOLA VRHNIKA
Zdravstveni dom Vrhnika odda v najem opremljen zoboteh-nični laboratorij, ki se nahaja v ZD Vrhnika.
Interesenti naj svoje ponudbe oddajo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: »ZD Vrhnika, Ulica 6. maja 11, Vrhnika«.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 754-160 ali se osebno zglasite v ZD Vrhnika.
TRGOVINA s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli
NAKOP
vas vabi v svojo prodajalno v Sinji Gorici 18 pri Vrhniki tel. 061/755-918
Iz svojega prodajnega programa vam nudimo:
— olja in masti —- tesnila
— akumulatorje
— kardane
— verige (gozdne)
— ležaje
— sejalne plošče
— filtre
— gume
— jermena
— hidravlične cevi
— brzoparilnike
— semeringe
— pralne aparate Karcher
— REZERVNE DELE ZA BCS, SIP, CREINO itn.
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV.
Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Priporočamo se za nakup!
Iskra
Merilna elektronika Horjul
objavlja prosta delovna mesta:
1. RAZVIJALCA
za privlačno in zanimivo delo pri razvoju elektronskih merilnih aparatov
Pogoj: diplomirani elektroinženir; zaželene so delovne izkušnje.
2. REZKALCA
3. STRUGARJA
Pogoj: KV delavec oz. IV. st. ustrezne strokovne izobrazbe, zaželene so delovne izkušnje (pogoj velja za tč. 2 in 3).
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo bo trajalo tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih del pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra-Merilna elektronika Horjul, kadrovski oddelek, 61354 Horjul.
Direktor
ANTON DEMŠAR, dipl. inž.
ZAHVALA ZA POMOČ
Ob naravni nesreči, požaru na Stari Vrhniki, ko je ogenj prizadel stanovanjsko hišo LESKOVEC, se zahvaljujem gasilcem s Stare Vrhnike in sosedom za hitro in učinkovito pomoč pri gašenju nastalega požara.
Enaka zahvala velja tudi gasilcem IUV — Vrhnika in gasilcem Verda, saj bi brez njihovega hitrega posredovanja lahko nastala popolna katastrofa. Pri odpravljanju posledic požara pa so nesebično pomagali mladi gasilci, mladina in sosedje s Stare Vrhnike, za kar se jim od srca zahvaljujem. Zahvaljujem pa se tudi vsem drugim vašča-nom, ki so kakor koli pomagali.
JOŽE LESKOVEC
PROFIN, d.d.
TRŽAŠKA 28 61360 VRHNIKA tel. 061-753-511
SPOŠTOVANI DELNIČAR,
SKLICUJEMO 4. REDNO SKUPŠČINO PROFIN, d.d., VRHNIKA, KI BO V TOREK, 18. 4.1995, OB 15.30 V MALI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI.
PREDLAGANI DNEVNI RED S PREDLOGI SKLEPOV:
1. IZVOLITEV DELOVNIH TELES SKUPŠČINE
2. POTRDITEV ZAPISNIKA 3. REDNE SEJE SKUPŠČINE
Sklep: Sprejme se zapisnik 3. redne seje skupščine družbe z dne 9. 3.1993.
3. IMENOVANJE REVIZORJA
Sklep: Imenuje se predlagani revizor.
4. POSLOVNO POROČILO ZA LETO 1994 S PREDLOGI SKLEPOV O ZAKLJUČNEM RAČUNU IN POSLOVNE USMERITVE ZA LETO 1995
Sklep: Sprejmejo se poslovno poročilo za leto 1994 s predlogi sklepov o zaključnem računu in poslovne usmeritve za leto 1995.
5. POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA DRUŽBE IN IZKLJUČITEV PREDNOSTNE PRAVICE PRI NAKUPU NOVIH DELNIC
Sklep: Sprejme se predlagani način povečanja osnovnega kapitala družbe in popolna izključitev prednostne pravice sedanjih delničarjev pri nakupu novih delnic.
6. USKLADITEV STATUTA PROFIN, D.D.
Sklep: Pooblastila se Nadzorni svet in Uprava družbe, da uskladita Statut Profin, d.d., glede na povečanje osnovnega kapitala družbe.
Gradivo je na vpogled na sedežu družbe dva tedna pred sejo skupščine.
Na skupščino so vabljeni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo ali njihovi pooblaščenci. Za' sodelovanje na skupščini morate imeti s sabo potrdilo o lastništvu delnic in osebno izkaznico.
Prosimo vse delničarje družbe, da nam pismeno sporočijo številke svojih žiro računov, da bomo lahko po skupščini izplačali dividende za leto 1994.
Predsednik Nadzornega sveta JANKO DROBNIČ
AVTO CENTER, d.d. Je lovsko va 6, Vrhnika
V prihajajoči pomladi Avto Center Vrhnika ponovno odpira svoja vrata in vas vabi v povsem prenovljene prostore, kjer vam v sodelovanju z Avtohišo Ljubljana nudi celovite storitve servisiranja in prodaje vozil RENAULT.
Pridite in se prepričajte, prijetno boste presenečeni.
RENAULT
AVTO ŽIVLJENJA
ZASTOPANJE — POSREDOVANJE — TRGOVINA
KOT
Ljubljanska 10, 61360 Vrhnika telefon: 061/753-340 fax: 061/753-302
JELOVICA
• VEZANA, TERMOPAN, JELO-TERM OKNA vseh dimenzij po tovarniških cenah
• NOTRANJA VRATA — mahagonij, hrast, lužen hrast, belo pleskana
• VHODNA in GARAŽNA VRATA — smreka ter masivni hrast
• STREŠNA OKNA Kovinoplastika Lož
• SMREKOV OPAŽ in LADIJSKI POD od 410 sit naprej
• FURNIRANE STENSKE in STROPNE OBLOGE od 1.520,00 sit/m2
I K
Delovni čas: od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure
O u**omus
LETVE, ŠPIROVCI, DESKE SKOBLANI ELEMENTI za balkonske in stopniščne ograje KNAUIF gips plošče italijanske stenske in talne ploščice CERDOMUS že od 700 sit/m2 naprej
keramika GORENJE in KERAMIKS GRANITO GRES že od 1.700 sit m2 naprej
SANITARNA KERAMIKA KOPALNIŠKA OPREMA
PO KONKURENČNIH CENAH VAM NUDIMO ŠE:
• IZOLACIJE • BARVE
• VIJAKE IN ŽIČNIKE • LAKE
• KVADRATNE IN ČRNE CEVI • PREMAZE ZA LES
V v
[S NAS ČASOPIS - DOBROVA - HORJUL - POLHOV GRADEC
APRIL 1995
21
Horjut->-RlPšČE ZROND O JEM — Potem ko so zgradili nov most čez D()l Scico in razširili cesto skozi Razor je, zdaj urejajo še cesto proti sami "as to V> ^ razPotJu cest proti Polhovemu Gradcu oziroma proti Horjulu sta s°d°hno križišče z rondojem, od mostu do križišča pa bo ce-
pot       še pločnik. Na novo so uredili tudi komunalne vode, ki potekajo J cestni trasi. Gradbena dela opravlja Cestno podjetje Ljubljana, (hv)
Lectarska umetnost Andreje
Krvina
Na nedavni razstavi v domusu v Ljubljani Spoznajmo moč rnedu so obiskovalci lahko prvič videli celovit prikaz medičarske "i čebelarske dejavnosti pri nas. Koncept za razstvo je pripravila delavka Domusa Andreja Krvina, sicer doma iz Brezja pri Do-provi, ki ji je najljubši konjiček lectarstvo z vso njegovo ustvarjalno raznolikostjo.
"Odmev na razstavo je bil velik, kajti česa podobnega doslej Pri nas še ni bilo. Pika na i so bili vsekakor mcdičarji in svečarji (ovenije. Razstava je pokazala, kaj med sploh je in možnosti "Jegove uporabe ter uporabe čebeljih pridelkov v prehrani, zdravstvu in kozmetiki,« nam je o razstavi povedala Andreja Krvi-a> ki zase v šali pravi, da je že docela »okužena z medom«. Andreja Krvina, kije sicer doma z Vrhnike (roj. Suhadolnik), st i- lectarstvom, kot pravi, ukvarja že kakih šest let, zadnji dve eti bolj organizirano. Sčasoma je pri Krvinovih to postala pravcata družinska obrt, saj se je vsa družina »vrgla« v izdelovanje ectarskih izdelkov. Posebno cenjeni so njihovi kruhki, pisanice, P°dkvice in medenjaki, ljudje pa Andreji naročajo tudi lectova ?rca z imeni ženinov in nevest, ki na ohcetih vse bolj spodrivajo ualijanske konfete.
"Včasih je bilo lectarstvo izjemno razvita domača obrt, saj sije ^tern veliko ljudi služilo kruh,« pravi Andreja Krvina in dodaja, a njene izdelke zdaj že dobro poznajo priznane trgovine z do-011 °..'n umetno obrtjo, kot so galerija Žafran v Novem mestu, galerija Zibka v Ljubljani, Skrinja v Mariboru, galerija Urh v Cerknici in Samec v Ljubljani. Na pobudo Andreje Krvina seje rodilo tudi lectarsko društvo,
ki
Pa se ni zaživelo v polni meri («letos ga imam namen poživi-
t «1 \/ a   v--------- '—----- ...... .....------- —
)■ v društvo je, kot pravi njegova pobudnica, razen lectarjev
Pripravljeno vstopiti tudi več priznanih medičarjev in svečarjev
lz vse Slovenije, kar mu vsekakor daje posebno priznanje, (oc)
V GOSTILNI POGRAJSKI DOM
V POLHOVEM GRADCU
Slastni priboljški za
častilce polhograjskega hribovja
Potem ko je polhograjski turistični dom zamenjal kopico najemnikov, nekaj časa je bil celo zaprt, se zdaj vanje spet vrača življenje. Nova najemnica Tončka Dittmaver skuša iztisniti iz nekdaj čislanega gostišča, kolikor je le mogoče, pa čeprav je »specializirano« v glavnem le na nedeljske izletnike, ki se jim po sestopu s pograjskih vršacev prileze šilce krepkega ali slasten prigrizek. Tončka Dittmaver je morala vse zastaviti znova: od prejšnje opreme je ostalo le nekaj miz, tako da je morala dom ponovno opremiti, pred zgradbo pa je namestila več novih miz in klopi. Gostilna Po-grajski dom, kot turistični dom po novem imenujejo, lahko tako zdaj sprejme tudi do sto ljudi, za toliko gostov pa je prostora tudi za mizami pred zgradbo. Kot pravi podjetna najemnica, imajo v domu zdaj odlično kuharico Zorko iz Metlike, ki se ne bi ustrašila še toliko gostov. Desna Tončkina roka pa je vsekakor njen nečak Boštjan Kačič, ki je prav tako zaposlen v domu.
Posebna poslastica gostilne Po-grajski dom so puranji in svinjski zrezki, postrvi, kalamari, pice, sadne kupe in seveda nedeljska kosila. Razen nedeljskih hribo-lazcev tod gostijo tudi zaključene družbe, ohceti, bankete in piknike.
»K nam posebno radi prihajajo Ljubljančani. Toda dobro bi bilo, če bi se prej najavili, saj je težko uskladiti njihove želje z našo ponudbo, ker smo pač daleč iz Ljub-
ljane. Največ gostov seveda prihaja ob sobotah in nedeljah, čez teden pa v glavnem le domačini, pa še to zvečer,« pravi Tončka Dittmaver.
Gostilna Pograjski dom je kot del pograjske turistične ponudbe sodelovala tudi na letošnjem sejmu Alpe-Jadran, bila pa je tudi eden od sponzorjev novega turističnega prospekta Čudoviti svet blagajane in Polhovega Gradca (gostilna deluje v sklopu Turističnega društva Polhov Gradec). Nejasno pa je, kot pravi Tončka Dittmaver, kaj bo z gostilno naprej: KS Polhov Gradec jo je namreč ponudila naprodaj.
KMET TONE GERJOLJ SEJE POSVETIL PREDVSEM ŽIVINOREJI
Z malo živine kmet težko shaja
»Če si v službi, ti za kmetijo ,cajta' zmanjka. Na dveh stolih vendar ne moreš sedeti,« je že pred leti ugotovil mladi kmet Tone Gerjolj s Samotorice nad Horjulom. Lani pa je dokončno pustil službo pri Komunalnem podjetju Ljubljana, kjer je delal, in se docela posvetil kmetovanju. Ob našem obisku letos pozimi so imeli Ger-joljevi (po domače pri Hlibč) v hlevu 15 simentalk, od katerih je bilo kar 11 brejih. Družbo sta jim delali še dve kozi, ki sta stalež živine povečali »na 16 glav«, kot se je pošalil Tone Gerjolj.
JURČKI ŠE PRED GOBARSKO SEZONO — Alojz Marali, lastnik kmetije odprtih vrat na Selu nad Polhovim Gradcem, lahko svojim gostom poleg običajnih kmečkih dobrot pokaže tudi posebnost iz narave — jur-čka, zraščena drug vrh drugega. Da ne bo pomole: gobi je Alojz našel že jeseni, ko je kosil praprot, potem pa ju je lepo spravil v zamrzovalno skrinjo. Poleg gobjih »siamskih dvojčkov« (na sliki) je Lojz našel še dva podobno zraščena jurčka, ki pa sta se mu, kot pravi, »prelomila«, (bv)
KMALU BENCINSKA ČRPALKA V HORJULU — Ho, julčanom kmalu ne bo več treba po bencin na Dobrovo, na Vrhniko ali celo v Ljubljano. Tik ob samopostrežni trgovini, ob cesti, ki pelje na Vrhniko, je domačin Franc Lončar zastavil gradnjo nove bencinske črpalke, kjer bodo točili vsa običajna goriva, vključno s kurilnim oljem. Črpalka, ki jo gradi Gradišče iz Cerknice, bo predvidoma nared enkrat do konca leta. »Naše zaledje je še brez bencinske črpalke, saj ni nobene tja gor do Gorenje vasi. Zalo bomo skušali domačinom in hribovcem približati goriva, kijih potrebujejo. Toda za zdaj je vse skupaj še bolj v povojih,« pravi Franc Lončar, (bv)
Toliko in tako težke živine pri Hlibč niso imeli še nikoli. Tone je sklenil, da bo telice privezal, bike pa prodal. Vsekakor je treba stalež živine povečati, modruje 31-letni Tone, sicer na kmetiji ni bodočnosti.
Pri Hlibč so za delo na voljo štirje pari rok: poleg Toneta in njegove žene Ančke še mati Francka in sestra Fani, pred kratkim pa je Tone dobil še naraščaj: dvojčka, fantka. Sestra Fani si razen doma na kmetiji služi kruh še v horjulski Iskri. Hlibčcv oče Tone je umrl že pred leti, babica Marija, ki je dočakala kar 94 let, pa lani
poleti.
Hlibčeva domačija leži pod slikovitim Kožljekom, najvišjim vršacem v horjulski fari, prek katerega poteka tudi polhograjska planinska transverzala. Zato je Tone Gerjolj sklenil, da bo poskusil tudi s kmečkim turizmom. Zraven domače hiše je postavil novo zgradbo, kjer bodo za prišleke na voljo kar štiri sobe. Pomožna dejavnost bo, kot se nadeja Tone, stekla že letos, »če se bo le našel kak finančni minister«, kot se rad pošali.
BRANKO VRHOVEC
RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI (BREZOVICA, DOBROVA, POLHOV GRADEC IN ŠENTJOŠT)
Da bi preprečili širjenje te nevarne bolezni, je po zakonu obvezno cepiti vse pse, starejše od štirih mesecev. Na lastnikovo željo cepimo proti steklini tudi mačke. Ob samem cepljenju bo tudi dehelmintizacija psov proti črevesnim zajedavcem. Proti steklini cepimo vsak dan od 7.30 do 13. ure na sedežu zavoda Cesta v Mestni log 47/a. Popoldansko cepljenje pa je vsak torek od 17. do 18. ure na sede-u zavoda. Vse informacije lahko dobite na sedežu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure po telefonu 218-911 ali 218-789.
11.4. 1995 —torek
ob 8. uri Iška vas pri Pristavcu
ob 9. uri v Vrbljenju pri Modicu
ob 10. uri v Tomišlju pri Gričarju
ob 11. uri v Mateni pri Stražišarju
ob 12. uri v Iški Loki pri gasilskem domu
12. 4. 1995 — sreda
ob 8. uri na Rakitni pri Logarju
ob 9. uri v Kamniku pod Krimom na vasi
ob 10.30 v Ppdpeči pri zadrugi
ob 13. uri v Sriljah pri gasilskem domu
ob 14. uri na Golem pri Resniku
ob 16. uri na Igu pri Gerbcu
13. 4. 1995 — četrtek
ob 12. uri v Brezjah pri Skodlarju
ob 12.30 v Brezjah pri trgovini
ob 13. uri v_Podolnici pri avtobusni postaji
ob 13.30 v Zažarju pri gostilni
ob 14. uri v Vrzdencu pri gostilni
ob 15. uri v Sentjoštu pri trgovini
ob 16.30 v Horjulu pri gostilni Prebil
14. 4. 1995 — petek, za zamudnike
ob 16. uri Podpeč ob 17. uri Ig
19. 4. 1995 — sreda
ob 13. uri v Vnanjih Goricah pri Ambrožiču
ob 15. uri v Notranjih Goricah pri zadružnem domu
ob 17.30 na Brezovici pri Antonu Slana, poleg gostilne Kavčič
22. 4. 1995 — sobota
ob 7. uri na Dobrovi pri zadružnem domu
ob 9.30 na Gaberju pri trgovini
ob 10.30 v Dvoru pri gasilskem domu
ob 11. uri v Polhovem Gradcu pri Pratkarju
ob 13. uri v Zalogu pri Štefanu
ob 14. uri na Črnem vrhu pri gostilni
V vednost:
Uprava — Grosuplje
vodja DE OZV Ljubljana
VURS Vilharjeva 33, Ljubljana
izvajalci
Ljubljana, 20. 3. 1995
Razpored sestavil Franc Vilar, dr. vet. med.
22
APRIL 1995
BREZOVICA - NAŠ ČASOPIS
Za zaupanje med sosedi
Spoštovane moje volivke in volivci ter vse druge občanke in občani naše in sosednjih občin, dobrodošli v novi skupnosti. Stara modrost pravi, da ljudje orhanjamo ali uničujemo skupnost. Meje nas pri tem le združujejo ali ločujejo, sorazmerno seveda s kakovostjo našega medsosedskega sožitja, ki se gradi na zaupanju. Tega se zavedamo tudi izvoljeni župani in ob obilici dela najdemo čas tudi za medsebojno sodelovanje in obveščanje. Zunanja potrditev napisanega je tudi medobčinska izmenjava informacij, ki pa ni dokončna, saj bomo upoštevali tudi vaše dobre ideje.
Ob ustanovitvi občin nam je bilo znano le njihovo število in po volitvah imena izvoljenih. Nihče pa ni vedel, kako bodo nove občine praktično delovale.
Na Brezovici se je najbolje izkazala krepitev medsebojnega sodelovanja, saj ob tem spoznavamo mnoge vsem koristne aktivnosti, ki praktično osamosvajajo vsakega posameznika, družino, soseščino in kraj, ter utrjujejo spoznanje, da je tudi kakovost življenja v posamezni skupnosti odvisna od sožitja njenih članov.
Odločitev za tako pot pa temelji na dejstvu, da smo svetnike in župane volili ljudje, kar pomeni, da smo za svoje delo najprej odgovorni njim in šele potem strankarsko popačeni zakonodaji, ki prevečkrat temelji na teoriji in ne na življenjskih izkušnjah.
Občani Brezovice smo izvolili dobre ljudi, zato Občinski svet deluje v skladu z možnostmi in pooblastili, prav tako kot sodelujemo med seboj tudi župani nekdanjih ljubljanskih občin, katerim je skupna še posebej delitvena bilanca. Leta je obremenjena z izgubljeno tožbo občine Vič, kije ostala prikrita do zadnjega dne delovanja, čeprav je bila pravnomočna že sredi leta 1993. V opisanem vzdušju se postavljamo na lastne noge in preračunavamo, kako bi s skromnimi sredstvi kar najbolje trgovali.
Tudi delovni odbori uspešno delajo, saj gradijo na medsebojnem zaupanju. Občinsko upravo gradimo na tajnikih KS, ob tem pa se povezujemo tudi z drugimi občinami. Občinski svet se sestaja enkrat do dvakrat na mesec, gostile so ga že vse KS.
Občina je namenjena ljudem, zato si vsi prizadevamo zadeve oblikovati tako, da bi bile najprej logične in v skladu z zakoni.
V januarju, mesecu obračunov in novih načrtov smo se dogovorili o oblikah in načinih delovanja, v februarju, mesecu kulturne prenove povezovali delujoče skupnosti, v marcu pa uredili osnovne pogoje za delovanje. Sedež občine je na Brezovici, Tržaška 390, kjer boste po telefonu (654-102) ali ob obisku deležni podrobnejših informacij. »Ujeli« smo tudi že ritem s strokovnimi službami in državno izpostavo. Seveda vse napisano spremlja tudi reševanje tekočih zadev v odnosu do ljudi in nove skupnosti.
Izkazale so se skupnosti gospodarjev, torej gasilska društva, ki so najbolje organizirana na terenu, umetniki in skupnosti iz kulturnega in športnega področja.
Marec je bil posvečen materam, torej ponovnemu ovrednotenju materinstva, ki presega v zgodovini žal le navidezen boj za enakopravnost (8. marec).
Še posebno je razveseljivo, da starši in vzgojitelji spoznavamo nujnost dobre vzgoje naših otrok, kar bomo uspeli le z medsebojno pomočjo in zaupanjem, ki naj nadomesti medsebojno izoliranost in umetne pregrade med ljudmi. Ne glede na državno kuhinjo bomo torej skrbeli za medsebojno sodelovanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na naše otroke. Prihodnji meseci bodo torej namenjeni tudi tej problematiki. Vsi smo odgovorni za vzgojo svojih otrok in le z medsebojnim zaupanjem nam bo uspelo (tudi z lastnim zgledom) vzgojiti srečno generacijo in ne le generacije novih janičarjev....
Aprila pa vas vabim k sodelovanju pri oblikovanju prijaznešjih krajev in ljudi.
Drago Stanovnik
Organigram organov občine Brezovica
Občinski svet
župan občina podžupan obilna
Tajnik občinska uprava
Občinska uprava
Komisija za mandatna vprašanja, volitve In
/			\ \	
Odbor za vzgojo Izobr, oir varstvo, razisk dejav Kulturo In sport	Janez Mlklič ruk«,,.L™.,«.i. Janez Kovailč [        Odbor za komunalo	Jote Sojer Anice Petru	Odbor za flnančno-pravno premoženjsko področje	Manja Kregar Milen Stojllkovič
				
Odbor za socialno In zdravstveno varstvo	..„„,„ rajtiu   i  i Odbor za urejanje prostora, JSSU^Sli         var. okolja urbanizem, Marjana Vrabli ,  ;     turlz,m7n fl0,Unrtv0	Srečko Vrcon i Genovefa Draller j	Odbor za statut, odloke, odločbe In odredbe	Viktor Pollčnlk Janez Kovailč
				
Odbor za splošno preventivo, ošabno, požarno, prometno varstvo In zaščito	Anton Slana   ,  '   Odbor za gospodarstvo, Ganovefa Drasler   I   kmetijstvo In gozdarstvo	Janez Grabrijan ! MIlan Stojllkovič j		
ČETRTA SEJA OBČINSKEGA SVETA BREZOVICE
Občina naj določa zidavo
Seja je bila v prostorih KS Pod-peč Preserje, na njej so sodelovali tudi predstavniki vseh krajevnih skupnosti. Zupan Drago Stanovnik je poročal, daje navezal stike s šolami, društvi in tudi z drugimi ustanovami v občini, da nenehno sodeluje z župani sosednjih občin, zlasti onimi iz nekdanje viške občine, kajti najbolj učinkovito je, če nasproti mestu nastopajo enotno. Povedal je tudi, da občinska uprava deluje na Brezovici na Tržaški 390.
Občinski svetniki so županu naložili, naj do aprila sestavi shemo občinske uprave, kar pa se povezovanja tiče, bi bilo koristno sode-
lovati tudi z drugimi občinami, ki mejijo na brezovško.
Predstavniki odborov so poročali o delu finančno-pravnega odbora. Ta je sklenil priporočiti nakup nekaj najnujnejših stvari za delovanje občinske uprave. Med drugim je predlagal, naj se občina prijavi na razpis Republiškega zavoda za zaposlovanje za program javnih del za potrebe krajevnih skupnosti in sicer za KS Brezovica 1 delavec, za KS Vnanje Gorice 1 delavec, za KS Notranje Gorice 2 delavca in za KS Podpeč-Preserje in KS Rakitna po 3 delavci. Občinski svet jc sklepe soglasno potrdil.
Odbor za komunalno dejavnost je med drugim sodil, da bi v KS Notranje Gorice, v kateri je 70 kilometrov makadamskih poti, ki so v zelo slabem stanju, lahko z majhnimi stroški popravili stanje, če bi dobili nasipni material zastonj, delo pa bi opravili traktoristi.
Odbor za urejanje prostora išče in zbira ponudbe za urejanje urbanističnih zadev. Napovedali so tudi čiščenje okolja. 22. aprila naj bi bila akcija, pri kateri naj občinski funkcionarji pokažejo lep zgled, so rekli na seji.
Zanimiva je bila razprava o tem, kakšne pristojnosti naj ima občina ali krajevna skupnost pri podpisovanju lokacijskih dovoljenj. Ugotovili so, da jim sedanja zakonodaja pravzaprav te pristojnosti jemlje, čeprav so prav najbližji sosedje lahko ob neustreznem urejanju prostora najbolj prizadeti. Na to mislijo še opozarjati, kjer bo to le mogoče.
TJ.
NASI VRTCI
Vloge do konca aprila
Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 1995/96 svojega otroka vključiti v vrtec VNANJE GORICE, BREZOVICA, NOTRANJE GORICE, PODPEČ ali RAKITNO, sporočam, da lahko oddate VLOGE ZA SPREJEM najkasneje do 30. 4. 1995.
Vloge dobite vsak delovni dan od 6. do 16. ure v vseh omenjenih vrtcih, oddate pa jih lahko v vrtec Vnanje Gorice ali v vrtec, kamor želite vključiti svojega otroka.
Vabim vas, da me obiščete v času uradnih ur, to je vsak ponedeljek od 12.30 do 15.30. Pogovorili se bomo o vaših vprašanjih glede sprejema otroka in seveda o programu dela posameznega vrtca. Lahko pa me tudi pokličete po telefonu 651-233 vsak delovni dan od 7.30 do 8.30.
Ob tej priložnosti se v našem novem glasilu javno zahvaljujem vsem, ki so v preteklem letu s finančnimi ali materialnimi sredstvi pripomogli, da otroci v naših vrtcih živijo lepše, boljše in bolj kakovostno.
S pomočjo prispevkov sponzorjev smo namreč kupili dva televizorja in dva videorekorderja znamke Samsung, ojačevalec, CD player z dvojnim kasetofonom in video kamero znamke sonny, s katero že pridno snemamo dejavnosti naših nadebudnežev. Video posnetke uporabljamo za pedagoško delo, seveda pa jih bomo prikazali tudi staršem in otrokom oziroma vsem, ki jih naše dejavnosti zanimajo.
Sponzorji so bili:
CASINO Ljubljana, VOG-LER, d.o.o., Brezovica, KARIN, d.o.o. Kranj, OKREPČEVALNICA NINA Brezovica, OKREPČEVALNICA PAVILJON Brezovica, Gostilna ZG. KIRN, MINIMARKET NANA, REPAR — kokošja farma, MŽ AGROMAR-KET Mengeš, FANOR, d.o.o., Vnanje Gorice, ČAČKA, d.o.o., Podpeč, Krajevna skupnost Vna-
nje Gorice, JFM JELOVSEK Drenov Grič, MOK Marinko Zvone. Vnanje Gorice, KASTOR, d.o.o., Ljubljana in TRANSALP TRADE Ljubljana.
V Notranjih Goricah nam je MESARIJA LAJČI s svojimi sredstvi in izvajalci zgradila prekrasen otroški peskovnik, v katerem tako predšolski kot tudi šolski otroci preživijo marsikatero prijetno in ustvarjalno urico. V istem vrtcu pa smo uspeli s pomočjo občine Vič obnoviti otroške sanitarne prostore, ki so sedaj med najlepšimi in najsodobnejšimi v viških vrtcih.
Zahvala velja tudi vsem staršem, ki so nam v vseh petih vrtcih po svojih močeh pomagali pri izvajanju naših dejavnosti.
V letu 1995 nas čakajo mnoge naloge, s katerimi želimo izboljšati kakovost življenja in bivanja otrok v naših vrtcih.
Tako želimo vrtec na Brezovici razširiti, saj moramo zaradi premalo prostih mest otroke odklanjati oziroma jih napotiti v druge vrtce, ki imajo proste zmogljivosti. Imamo zelo majhno igrišče, ki gaje nujno potrebno tlakovati, saj nenehno blato otrokom ne omogoča sproščene igre. Trgovina pod Orehom in Vulkanizerstvo SPAN sta že prispevala nekaj sredstev za ta namen. Zgradili bomo nov otroški peskovnik, pomoč pa so nam že ponudili nekateri starši otrok brezoviškega vrtca.
Vrtec Vnanje Gorice si pridobiva novo igrišče za najmlajše otroke. Želimo ga opremiti s sodobnimi, starosti otrok primernimi igrali, ki bodo otrokom omogočala sproščene, varne in ustvarjalne dejavnosti. Na prostoru, iz katerega smo odstranili dotrajan peskovnik, pa bi radi zgradili pravljično vrtno uto.
Na Rakitni končujemo z gradnjo otroškega igrišča, ki so ga naredili krajani Rakitne z material-
nimi prispevki in lastnim delom v povezavi s KS, delavci OŠ Rakitna in vrtca. Potrebno ga je opremiti še z dvema toboganoma, ki bosta povezala igralno hišico z že zgrajenima otroškima peskovni-koma in zasaditi še nekaj okrasnega grmičevja ter dreves za senco. V tem vrtcu se kaže čedalje večja potreba po varstvu otrok v starosti od enega leta naprej. Da bi lahko zadovoljili potrebe staršev, bi morali po navodilih sanitarne inšpekcije adaptirati dosedanje prostore (napeljava vodovodne instalacije, odtoke, urediti vhod v igralnico) ali pa zgraditi nov vrtec...
V vrtcu Notranje Gorice bomo nadaljevali s posodobitvijo igrišča. Ena od naših želja pa je, da bi uspeli razširiti garderobo za predšolske otroke, kije majhna in zelo utesnjena.
V Podpeči imamo kar nekaj težav, saj se vrtec počasi, a zanesljivo pogreza. Naročene so raziskave pri ZRMK, da bi ugotovili vzrok za posedanje objekta in izdelali predlog sanacije.
Opisala sem le nekaj naših problemov, želja in ciljev, ki pa so vsi povezani z večjimi finančnimi investicijami. Upamo, da jih bomo, mogoče tudi z vašo pomočjo, rešili in tako vašim in našim malčkom zagotovili lepše in kakovostnejše urice v naših vrtcih.
Vodja OE Vnanje Gorice: Alja Kuk
Zahvala
Zahvaljujemo se KS Vnanje Gorice, g.Roku Sedeju, Patru Marinku, Ingnacu Mertiku in gospe Albini Mandelj za prispevek klepši ureditvi ambulante.
Kolektiv ambulante Vnanje Gorice
Blagoslov obeležja
Svojci po vojni pobitih in pogrešanih iz Brezovice in gradbeni odbor za postavitev obeležja obveščajo, da bo maša zadušnica in blagoslov obeležja na pokopališču na Brezovici v nedeljo, 30. aprila ob 15. uri.
5. SEJA OBČINSKEGA SVETA — Osnovna značilnost 5. seje na Raktniškije bila v reševanju konkretne problematike, kije odraz (dosedanje) realne odtujenosti in nezaupanja med ljudmi in institucijami. Izraz mojega zaupanja je tudi preoblikovanje treh odborov in petih pododborov v osem enakovrednih odborov z imenovanimi predsedniki in tajniki. Izvoljenim ste zaupali volilci, torej ni razloga, da jim ne bi tudi župan. Sprejeli smo tudi odlok o poenotenju cen komunalnih storitev: komunalni prispevek, najemnino grobov in ceno vode. V pripravi je odlok o varovanju okolja. Do sprejetja le-tega pa smo sprejeli odlok o varovanju Rakitniškega jezera. Krajevnim skupnostim smo na-
menili po 1.000.000.00 SIT za urejanje poti, potrdili osnovnošolski nadstandard do konca šolskega leta ter potrdili pogodbe z mestnimi in komunalnimi službami do sprejetja našega proračuna oziroma 15. novembra, ko se prične zimska sezona. 100.000.00 SIT pa smo namenili tudi ekološkim akcijam ob dnevu Zemlje. Politične stranke bomo financirali po zakonu, sejnine in nagrade organov občine pa bomo usklajevali s sosednjimi občinami in seveda v skladu z zakoni. Statut bomo obravnavali na naslednji seji predvidoma 20. 4. 1995. Pred sejo smo si ogledali šolo in prostore KS, po seji pa so nas člani sveta KS povabili tudi k Logarju, (ds)
Telefonska številka občine Brezovica 653-222, fax 653-223.
i
Iz podružnice Slovenske ljudske stranke Krim Barje
Slovenska ljudska stranka ostaja zvesta svojemu poslanstvu in bo tudi v prihodnje namenjala svoja z zakonom določena sredstva v korist vseh občank in občanov. Tako pač, kot smo delali to tudi doslej.
Povabim Vas torej, da se ozrete naokoli in postorite dobra dela v korist soseščine in domačega kraja. Mi pa Vam bomo pri tem pomagali po svojih močeh.
Vabim pa Vas tudi na naš občni zbor, ki bo v ponedeljek, 17. aprila, v GD Vnanje Gorice, in sicer ob 20. uri.
Predsednik podružnice Jože Repar
Voščilo
Vesele velikonočne praznike Vam želim kot župan, član Slovenske ljudske stranke in še posebej kot družinski mož in oče. Pri voščilu mi pomaga g. Ivan Malavašič iz Podlipe, ki mi je v voščilnici poslal naslednjo pesem:
Aleluja
Za vsako zimo pride k nam pomlad in nežno dahne preko tihih trat; kdor na široko ji srce odpre, • pomlad se v njem najlepše razcvete!
Kdor klic pokore v zimi je zaznal in zmago je nad grehom praznoval, ki. kot Gospod, je križ na rame vzel: Vstajenje z njim bo praznoval vesel!
Za vse odmeva glas zvonov iz lin in ALELUJA iz srca globin; saj priča o vstajenju vsaki cvet — naj to spozna ves ta nesrečni svet!
Drago Stanovnik
Preselitev knjižnice na Brezovici
Brezovški župan Drago Stanovnik in predsednik odbora za družbene dejavnosti Janez Miklič za ministra za kulturo Sergeja Pelhana obvestila o selitvi brezov-ške knjižnice na novo začasno lokacijo, pri čemer posebej opozarjata, da gre za začasno rešitev in da bodo vprašanje dolgoročno uredili. Pismo je naslednje:
»Obveščamo vas, da bomo zaradi potreb delovanja občinske uprave Brezovica preselili knjižnjico na novo začasno lokacijo.
V planu je izgradnja novega vrtca, v katerem bo del prostorov namenjen knjižnjični dejavnosti. Knjižnjica se sedaj nahaja v dveh prostorih skupne površine cca 30 m2 v zgradbi na Tržaški c. 390, kije
v lasti Krajevne skupnosti Brezovica.
Izbrali smo novo lokacijo, in sicer objekt na otroškem igrišču-za-klonišče.
Prostori so v zelo dobrem stanju, popolnoma suhi, dobro prezračevanj in dodatno namensko prenovljeni za potrebe izposoje knjig enkrat tedensko po dve uri. Kvadratura nove knjižnice znaša 60 m2.
10. 4. 1995 bo knjižnjica Brezovica delovala na tej lokaciji.
Občini Brezovica ni v interesu, da bi zamrla najstarejša kulturna dejavnost na Brezovici, ampak si bo prizadevala, da ponovno zaživi-ta tudi knjižnjica Notranje gorice in Podpeč-Preserje, če tako služita svojemu namenu.
NAŠ ČASOPIS - BREZOVICA
APRIL 1995
23
NOVOSTI IN PREMIKI V KS NOTRANJE IN VNANJE GORICE
Zdaj nas vsi najdejo
Po organiziranju in začetku delovanja nove občine Brezovica in po sklepu 1. seje občinskega sveta, da krajevne skupnosti še naprej obstajajo in izpolnjujejo svojo poslansko vlogo, z nekaterimi spremembami, je življenje in delo organov krajevne skupnosti delovno in zagnano.
V krajevni skupnosti Notranje Gorice je končan ulični in krajevni sistem hišnega oštevilčenja. Zadnji, ki so prejeli hišne številke, so bili krajani Plešivice. Tako bo kraj bolj pregleden in lažje bo poiskati predvsem tujcem in drugim obiskovalcem kraja posamezno hišo. Pripravili bomo tudi zemljevid kraja in ga pritrdili na pročelje Zadružnega doma.
Poleg rednih nalog, kijih oprav IJaSvetk sebno
<rajevne skupnosti, se po-■ntenzivno prirpavljamo za
ureditev in asfaltiranje Mavsarje ve ceste. Krajani, ki živijo ob tej cesti, so prispevali dogovorjen lastni delež v višini 40.000,00 sit oziroma 500 DEM. V izdelavi jc Predračun treh možnih izvajalcev, pridobljena so vsa soglasja lastnikov zemljišč ob cesti in izdelana jc druga potrebna dokumentacija. Narejen bo nov priključek na Podpeško cesto. Soaktivnost vodi ustanovljeni gradbeni odbor, kateremu predseduje Zdravko Kavč-nik.
Podpisana je tudi pogodba za asfaltiranje ostanka makadamske ceste proti Logu v dolžini 900 m in Pogodbene vrednosti 7.496.078,00 S'L Izvajalec bo Komunalno podjetje Ljubljana, OE Komunalne gradnje, dela pa bo nadziral krajan Janez Petrič. Z deli bomo pričeli takoj in naj bi bila končana v 30 dneh, t.j. v mesecu aprilu.
Stekle so tudi priprave za nasut-je in ureditev poljskih poti in ure-d'tev nekaterih propustov. Za material bo poskrbela občina Brezovica skupaj z vsemi krajevnimi skupnostmi, odvoz pa naj opravili kr
bi
/metje, katerim bodo y „mjeni stroški za gorivo.
Sv
ojo oceno dela so na občnih
zborih opravili tudi člani PGD in c'ani Športnega društva Jama. Na sv°jih zborih so kritično obravnavali svoje delo in sprejeli naloge fa letošnje leto. Gasilci bodo v kratkem izročili svojemu namenu novo sodobno avtocisterno, ki bo '^boljšala preventivno varnost kfaja. Uredili bodo tudi dvorišče Pred gasilskim domom oziroma asfaltirali še tisti del makadama "}ed gasilskim domom in šolo. Tudi KUD Janez Jalen je z dejavnostjo v celoti opravičilo svoj obstoj in ime ter nas razevselilo s Prireditvijo uspele komedije, ki so 1° obiskovalci lepo sprejeli. Lep Program so pripravili tudi pri-
Rezervoar
pod Žalostno Goro
hodnjo sezono. Na novo bodo uredili svoje prostore in v dvorani pridobili nove sedeže.
Več kot doslej bomo morali v kraju narediti za dvig ekološke zavesti in drugega potrebnega reda, predvsem ob cestah, na katerih je vedno več obiskovalcev naše občine in prometa skozi naše kraje.
Tudi letos bomo organizirali javno delo, kjer bosta od aprila naprej dva delavca skrbela za urejenost in čistočo krajevne skupnosti. Pri njihovem deluje potrebno tesno sodelovanje in tudi svetovanje, kakšna dela imajo v krajevni skupnosti prednost.
V krajevni skupnosti Vnanje Gorice se razmere vidno izboljšujejo, kar je vidno predvsem pri obnovi in preureditvi Doma krajanov, kjer bosta našli svoje mesto prepotrebna lekarna in trgovina, ki bo nudila krajanom tisto, kar jim zdaj primanjkuje, tako da bo pot do potrebnega čim krajša.
Poleg že omenjene lekarne bo tudi prostor za fizioterapijo, tako da bodo te usluge krajani imeli doma in jim bo prihranjena pot v Ljubljano.
Ob pridobitvi vseh načrtovanih
sredstev, ki postopno prihajajo, bomo pričeli urejati pločnika na Novi poti. Predračunska vrednost dela je 2,5 mio sit.
Razširjena je bila tudi javna razsvetljava na Novi poti, Ob Curnovcu, Pod Supotom in Pod Goricami, kjer je bilo treba za postavitev drogov odstraniti več dreves, pri čemer so veliko prispevali krajani sami.
Prizadevamo si razširiti tudi mrliško vežico, kjer bodo svojci umrlih lažje opravili pogrebne storitve. Načrtujemo, da bodo dela opravljena do konca maja.
Tudi drugo delo organizacij in društev poteka ugodno in smo z njim lahko zadovoljni.
Z javnim delavcem, ki bo z delom začel aprila, bomo še bolje poskrbeli za čistočo in urejenost kraja.
Gasilci bodo v maju razvili nov prapor. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo županu in članom občinskega sveta za prispevek, kije bil z razumevanjem potrjen na seji občinskega sveta.
Predsednik KS Vnanje Gorice Branko Steblovnik Predsednik KS Notarnje Gorice Jože Sojer
Županovo povabilo k sodelovanju
1. — Pomagajte nam izbrati najprimernejše občinske oznake ob vstopu oziroma izstopu iz Občine Brezovica.
2. — Opišite zanimivosti svoje soseščine in rodnega kraja.
3. — Kaj Vas moti oziroma kaj bi spremenili na poti od doma do šole ali službe?
Vaše spise in predloge mi pošljite na Občino Borovnica, Tržaška 390. Med prispevki bomo izžrebali tudi knjižne nagrade.
DRAGO STANOVNIK
DELO KS BREZOVICA
Prostor za občino
V tem času seje KS ukvarjala s prostorskimi problemi nove občine Brezovica. V stavbi KS smo pripravili prostor za pričetek delovanja občinske uprave. V aprilu bo opravljena preselitev knjižnice Brezovica na novo lokacijo. V naselju Postaja smo v stavbi pri otroškem igrišču uredili večji pro-
Člani vodovodnega odbora so na svoji redni in izredni seji v februarju in marcu pregledali svoje dosedanje delo in sprejeli načrt za !eto 1995. Ugotovljeno je bilo, da Je vodovodni odbor uspešno potoval in gospodaril ter da krajani n'so imeli večjih težav z oskrbo vode. Novosti, ki jih je odbor prejel, so predvsem v novem na-f>nu računalniškega vodenja in-J^se in kontrole vodnih števcev. Določitev nove ceneje vodovodni °dbor prepustil občinskemu svetu občine Brezovica, ki naj poenoti ceno vode v občini.
. Se vedno je najbolj problema-l'cna povezava obstoječega krajevnega vodovoda na vodovodni Sl,stem mesta Ljubljana, ker še n'so izpolnjeni vsi pogoji in pridobljena potrebna soglasja. O tem bodo potekali razgovori z novim vodstvom mesta Ljubljana, da bi to zadevo hitreje razrešili.
. Letos bo največja naložba gradnja novega rezervoarja pod Žalostno Goro za naselje Skrlevc v Kamniku in preureditev obstoječe v°dovodne napeljave. Največjo Pozornost pa bomo namenili ob-
novi vodovodnega omrežja predvsem na tistih mestih, kjer so pogostejše okvare.
Ugotovljeno je bilo, daje vzdrževanje vodovoda vedno dražje in zahtevnejše, da se povečuje cena električne energije in da so tudi potrebna strokovna dela vsak dan dražja. Kljub vsem navedbam bo odbor skrbel, da bo oskrba z vodo tudi vnaprej nemotena in zadovoljiva.
Tehnična dela vodovoda je doslej uspešno opravljal Jože Sile iz Podpeči, ki ga najbrž pozna vsaka hiša, sedaj pa je prosil za postopno razrešitev. Željo je odbor razumel in postopoma zadeve že drugače sistemsko ureja. Vsekakor pa mu velja iskrena zahvala za dolgoletno delo in izredno skrb za delovanje vodovoda. Zato se mu velja ob tej priložnosti javno zahvaliti in mu dati vse priznanje.
O spremembah novega načina obračunavanja vode in kontrole števcev bodo krajani — ali pa so že bili primerno obveščeni.
Predsednik Vodovodnega odbora Jože Sojer
stor za obratovanje knjižnice, dosedanji prostori pa bodo na voljo občini za njene potrebe.
Potekale so aktivnosti tudi na področju komunalne infrastrukture, te so:
Začela so se večja dela na posodobitvi železniške proge. Ž odvečnim in zamenjanim materialom, gramozom s proge, bo nasuta cesta od železniškega prehoda pri postaji Brezovica do železniških zapornic v Vnanjih Goricah. To. je v dolžini 2 km. Pot se večinoma uporablja za kmetijske stroje-
Pričela so se dela z izgradnjo bencinskega servisa Brezovica, ki bo zgrajen na bivšem avtobusnem obračališču. Investitorje OMV Istra, d.o.o.. K lokaciji so pristojne organizacije in lastniki sosednjih zemljišč dali zahteve za komunalne ureditve. V ta namen se že ureja potok od Tržaške ceste do avtoceste.
Potekajo priprave na graditev nove poštne stavbe. Pridobljena je parcela in lokacija, ki je poleg gostilne Kavčič, pri križišču Pod-peške ceste in Ceste na postajo.
Predvidevamo, da bo v letošnjem letu zgrajena trafo postaja Mala vas, s tem bo razbremenjena trafo postaja Radna in bo povečana elektro zmogljivost na obeh delih Brezovice. S to gradnjo bodo tudi elektro kabli, ki potekajo zračno, menjani z zemeljskimi.
Pridobljena so soglasja za čiščenje Pezdirjevega in Komarij-skega jarka od avtoceste do Dro-bentinke. Z deli se bo pričelo takoj, ko bodo končana dela nad avtocesto.
V marcu smo poskrbeli za najnujnejša nasutja makadamskih cest v kraju.
Genovefa Drašler
Ob delu tudi lepa praznovanja
Letos doživljam praznovanja na poseben način. Lahko bi rekel, da je vsako dobronamerno srečanje ljudi tudi že praznik. V januarju smo tako praznovali na gasilskih občnih zborih, kjer so se v vsakem društvu hišni gospodarji pohvalili z novimi uspehi skupnega prostovoljnega dela. V februarju so se gasilcem pridružila tudi druga društva in skupnosti in se pohvalila s podobnimi uspehi. Pogovarjali smo se o kulturi v družinskih in sosedskih odnosih, pokazala pa se je tudi potreba po medsebojnem sodelovanju in informiranju.
V Galeriji pri Poku smo se pogovarjali o turizmu s predsednikom turistične zveze g. Marjanom Rožičem ter predstavniki sosednjih turističnih zvez. V Domu krajanov v Vnanjih Goricah pa smo se o kulturi in ljubiteljski kulturi pogovarjali s predsednikom ZKO Ljubljana g. Jožetom Medenom.
K sodelovanju so bile povabljene tudi šole, saj so bile ustanovljene tudi z namenom, da skupaj z župnijo in občino vsadijo v mladega človeka ljubezen do rodnega kraja. Pri tem zaslužijo vso pohvalo ravnateljica in učiteljice OŠ Preserje in sicer za pomoč učen-
kam in učencem pri zbiranju krajevnih značilnosti kot pri vzpodbujanju pogovora in pisanja na to temo. Značilnosti: Brezovica — breza, Vn. Gorice—fižol, Not. Gorice — vrba, moč. tulipan, kapelica, kot center Barja..., Preserje — čoln s kamni in Rakitna —medved.
Letošnjo pomlad smo praznično pričakovali v OŠ Preserje, saj so učenci in učitelji na prireditev povabili tudi krajane. Večer pred materinskim dnem pa se je v polni dvorani v GD Brezovica g. Mirko Žerjav med svojimi triki pogovarjal tudi o aktualnih življenjskih vprašanjih, nadvse primernih za postni čas. Tudi v Rakitni so pripravili srečanje za mamice, mame in vse druge. Slikar samorastnik I van Japelj pa je v dvorani Doma krajanov Vnanje Gorice razstavil slike (z motivi od Močilnika, Bevk, Notranjih Goric, Iške vasi, Trnovega, Polhovega Gradca, Brezovice do rodnih Vnanjih Goric) v najrazličnejših tehnikah.
■
Občina pa je doživela tudi prvi mednarodni krst, saj so nas obiskali mladi funkcionarji iz A vstrije, Koroške in Štajerske.
Naša mladina polni dvorane tudi s predavanji, na katerih popotniki predstavljajo svoje svetovne podvige.
Napisano utemeljuje naslov. Vse pa kaže, da bo tudi prihodnost tako živa. Da pa bi šla tudi v časopis. Vas vabim, da mi svoje načrte posredujete kar na Občino Brezovica, Tržaška 390.
Drago Stanovnik
OBLETNICA OS PRESERJE
Žarišče kraja in kulture
V poslednjih dneh lanskega leta je naša šola slovesno praznovala svoj 140. rojstni dan.
Vsekakor smo se trudili, da bi obudili spomin na najpomembnejše dogodke, ki so v vseh dolgih desetletjih odigrali pomembno vlogo v našem kraju.
Naša šola je že sicer zelo lepa, v teh dneh pa je postala še mnogo bolj zanimiva tudi zaradi zares strokovno pripravljenih razstav naših učiteljev: Minke Goršič, Romane Bassin, Metke Valenčič, Gorane Kreačič in Vojka Bizjaka.
Pf*d* prireditev je bila v sredo, 21. decembra, ko je gostoval pevski zbor iz Rakitne pod vodstvom gospe Jelke Kovačič. Našo šolo sta zastopala otroški in mladinski pevski zbor z gospo Martino Kordež.
Slovesnosti so se nadaljevale naslednji dan s proslavo, ki je izhajala iz »šole življenja« naših prastarih prebivalcev, se ustavila ob Slavi Vojvodine Kranjske in ljudskih običajih, ki so jih ponazorili — po naše — učenci razredne stopnje; prek Antologije mladih pesnikov naše šole je postala simbol upanja, kar je odsevalo iz plesne točke gospe Romane Bassin. Voščilnica Sneži avtorice Helene Križmanič, učiteljice slovenskega jezika, pa je bila poslanica miru in prijateljstva.
Idejni vodja, avtor ter izvajalec programa je bila gospa Helena Križmanič, glasbeno je prireditev opremila gospa Martina Kordež, scena pa je delo gospe Romane Bassin.
Ob jubileju smo izdali tudi knjigo Osnovna šola Preserje v luči časa. Avtor Janez Klemene je
zbral in uredil pisni in slikovni del. Pri nastajanju monografije (še vedno jo lahko kupite v tajništvu šole od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00 ure) so sodelovali mnogi krajani in sedanji ter nekdanji delavci šole, tiskanje pa so omogočili: Benjamin Jesenko, Jezero; Gostilna pri Koširju, Kamnik pod Krimom; Emona — Merkur, d.d., Ljubljana; Rdeča kapica, Kamnik pod Krimom; Pa-cuki, d.d.o., Ljubljana; Minimar-ket Nana, Prevalje pod Krimom; Mestni sekretariat za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport, Ljubljana; Žito pekarna, Vrhnika; Krajevna skupnost Podpeč — Preserje; Gostilna
Janez Kirn, Kamnik pod Krimom; Peter Šuštaršič,_ Prevalje pod Krimom; Janez Šuštaršič, Prevalje pod Krimom; Matija Mišic, Podpeč; Splošno zidarstvo Petelin, Goričica pod Krimom; G. T. Trgovina Kocka, Borovnica; Obrtna zbornica Vič, Ljubljana; Igor Petrovčič, Preserje; Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana; Krajevna skupnost Rakitna; PTT, Ljubljana; Formico, d.o.o., Ljubljana; Gostilna Rožca, Preserje; Andrej Kržič, avtobusni prevoznik, Rakitna; Aleš Selan, Avtomehanika, Notranje Gorice; Vibor, d.o.o., Ljubljana.
Iskrena zahvala vsem, seveda tudi osebju Gostilne Rožca, prizadevnim krajankam, mlademu harmonikarju Andreju Roglju in kitaristki Danijeli Gutič.
Francka Selan, ravnateljica Helena Križman, učiteljica Osnovna šola Preserje
Prebujajoče se
pomladno jutro na OS Preserje
Pomlad se nekega dne vidrami v naravi, ljudeh, pa tudi v nevidnih stvareh. Svet se spreminja v velik rožnat vrt...
Z besedo in glasbo smo lepa doživetja izražali 21. marca 1995 na prireditvi, ki smo jo poimenovali Praznovanje pomladi.
Nekaj lepega smo želeli povedati tako mamam ob njihovem dnevu kot tudi vsem obiskovalcem, ki so z nami preživeli lep večer.
Prireditve sta se udeležila tudi g. Stanovnik, župan naše občine, in g. Miklič, predsednik družbenih dejavnosti. Župan je učence naše šole presenetil s knjižnimi nagradami, ki jih je prispevala Mladinska knjiga.
NA RAKITNI NE DRŽIJO KRIŽEM ROK
Vse se začne s kanalizacijo
RAKITNA — V lanskem letu so ria Rakitni asfaltirali kar okoli enajst kilometrov krajevnih cest, za tri ceste imajo že izdelane projekte in zdaj zbirajo sredstva, za cesto ob rakitniškem jezeru pa bodo projekt šele dali delati, ker bo, kot pravijo, trasa precej spremenjena.
V sami Rakitni so lani uspeli dokončno urediti središče vasi (trg), zasadili so lipo, uredili parkirišča, obnovili mrliško vežico in pokopališče kraj farne cerkve ter uredili avtobusno postajališče.
Kot nam je povedal predsednik sveta KS Rakitna Peter Kovačič-Peršin, pa bodo dali v izdelavo še idejni projekt za kanalizacijo in skušali pridobiti lokacijo za čistilne lagune. Kanalizacija, pravi Peter Kovačič, je predpogoj za kakršenkoli nov večji objekt v kraju, Rakičani pa že nekaj časa
ne skrivajo želje, da bi sčasoma dobili kak hotel. Projekt za hotel imajo že izdelan, enako tudi projekt za celovito ureditev okolice jezerca, zdaj pa bodo skušali najti še investitorja.
Od leta 1994 jim je ostalo 1.200.000 SIT dolga, ki so ga dolžni SCT-ju za poplačilo ob rekonstrukciji in asfaltiranju krajevnih cest. Finančno pokritje je potrebno za cesto «Krožna pot« 700.000 SIT in za cesto »Žotov grič« 500.000 SIT.
Do sedaj so plačali vse obveznosti za rekonstrukcijo in asfaltiranje naslednjih cest in cestnih odsekov: Hrib, Boršt, Novaki, Volarija, Pot h Kržiču, Vas—center.
Februarja so dali zahtevek za predračun del za cesto v Podgoro, cesto v Novakih, odsek Bosca-rol—Grom. Začeli z akcijo za zbi-
Knjižne nagrade so prejeli: Matjaž Doles Mate Zubak Tonček Šivic Danijela Gutič Marko Miloševič Nina Bezek Tjaša Suhadolc.
Za spise o domačem kraju in za sodelovanje v natečaju Krajevne oznake in občinski grb pa:
Maruša Rogelj
Tina Rogelj
Matjaž Nagode
Katarina Nagode
Igor Makovec
Gašper Ulaga
OŠ Preserje
ranje sredstev za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste od Zdravilišča skozi Nakličev konec in Log.
V soboto, 18. marca, je bil občni zbor turisitčnega društva Rakitna. V izvršilni odbor TD so bili izvoljeni mlajši krajani, ki želijo, da turizem v Rakitni resnično zaživi. Ob njihovem zavzetem delu lahko pričakujemo napredek kraja, raznovrstnost turistične ponudbe za nekatere pa tudi zaposlitev.
Praznovali smo materinski dan. Ob občuteno pripravljenem programu, po nastopu najmlajših ter mladine z optimizmom zremo v prihodnost. Dvorana podružnične šole je bila nabito polna. Slovenskim materam tudi s temi vrsticami prisrčna hvala.
Gasilci so pripravili družabni večer, ki je uspel.
V aprilu pripravlja KD Rakitna recital, ki bo posvečen spominu pokojnega prijatelja in krajana, novinarja, pesnika in fotografa Slavka Kvasa, je v poročilo zapisal tajnik KS Rakitna Janez Kovačič.
24
APRIL 1995
NAŠ ČASOPIS
SKAVTI
Tudi jaz pomagam
Nedolgo tega sem v toplem sobotnem popoldnevu drsela s kanujem po Ljubljanici. S sedmimi skavtinjami smo se podale na izlet malo drugače. Barje nas je z reke znova navdušilo. Pogled na čudovito pokrajino je z mirom nahranil naša od hrupa preutrujena čutila.
Skavti stega Ostrorogi jelen smo se po uspešnem projektu ČMO(K) BARJE 94 zasluženo zazibali v zimski spanec in sanjali nekako tako kot je nakazano zgoraj. Toda zvončki in trobentice so spet tu, zato smo si tudi mi pomeli oči, se pretegnili in vrgli na delo. Zasnovali smo projekt z naslovom Tudi jaz pomagam ohraniti svet! Postavili bomo okoljevarstveno učno pot na področju med Brezovico, Bevkami in Notranjimi Goricami. Na 20 km dolgi poti bo 30 postaj, ki bodo obiskovalce seznanjale z različnimi zanimivostmi Barja, s problematiko onesnaževanja Barja in okolja nasploh ter možnimi rešitvami. Na pot se boste lahko podali peš ali s kolesom. Hkrati se vključujemo tudi v projekt Turistične zveze Slovenije Pomladansko urejanje in čiščenje okolja. 1. in 8. aprila bomo skupaj s člani drugih društev čistili okolico in divja odlagališča. Nepravilnosti v odnosu do narave bomo tudifotodokumentirali, jih označili na zemljevidu, poskusili poiskati povzročitelje in jih opozoriti na okolju škodljivo početje.
22. aprila bo pot že postavljena. Dan Zemlje bomo torej praznovali tako, da bomo pot, ki se bo začela na Brezovici, ob 10. uri slovesno odprli za vse obiskovalce. Pot bo odprta do 6. maja. Preden se boste podali na pot ali po opravljeni poti, boste lahko podpisali Kodeks o ohranjevanju narave, ki ga predlaga Svetovni sklad za naravo (WWH).
Skavti smo prepričani, da lahko skupaj z vami prispevamo k čistejšemu, bolj zdravemu in še lepšemu Barju. Nekaj strokovnih sodelavcev in ljubiteljev Barja smo že pritegnili k sodelovanju v projektu. Zelo veseli pa bomo, če nas boš tudi ti, ki bereš ta članek, vzpodbudil s kakšno idejo, nasvetom, vprašanjem (naslov stega: Steg Brezovica 1, Starovaška 19, 61351 Brezovica; tel. št. organizatorjev: Marija 651-305, Andreja 654-440, Jernej 631-021).
VSI LEPO VABLJENI NA OTVORITEV IN OBISK UČNE POTI!        steg Ostrorogi jelen
NAJPREJ DELO, POTEM HARMONIKA - Gasilski občni zbori se vedno delijo za delovni in veseli del. V veselem delu za družabnost ponavadi poskrbi harmonikar in kakšno doma narejeno glasbilo. Tako vsaj imajo urejene zadeve v Gornji Brezovici.
KULTURA NA RAKITNI - Rakitniška osnovna šola, pravzaprav njena največja dvorana, je bila ob proslavi kulturnega praznika skoraj premajhna za vse, ki so prišli na odprtje razstave slik Veljka Tomana in ki so hoteli slišati koncert mladih violinistov glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik in SGBŠ Ljubljana pod mentorskim vodstom prof. Armina Seska. Vendar z Rakitne kulturo tudi izvažajo. Mešani pevski zbor KD Rakitna je nastopil na proslavi ob kulturnem prazniku v dvorani knjižnice Prežihov Voranc v Ljubljani.
KAJ SE NAREDI IZ HLEVA - Mladi kujejo svoje načrte v skavtski sobi, kije bila še pred nekaj leti opuščen hlev.
Nove občine se pri jemljejo
Tako bi lahko dejali in pridali: še posebej, če imajo tako delavne vrtnarje, kot je brezoviški župan Drago Stanovnik in njegova ekipa.
Pravi duh ustvarjalnosti in lotevanja življenjskih vprašanj je čutiti kljub »otroškim boleznim« in zagonskim težavam, ki jih na-vrže dejstvo, daje država posadila nove občine bolj ali manj gole in bose v spodnjice in da jih pita še
	.      IK. J
	
Obisk avstrijske delegacije v občini Brezovica. Predstavili smo jim občino in delovanje njenih organov.
najbolj z »jezikovo župo«. Brezoviški občinarji in občani so uvideli, da se kaže najbolj zanesti na svoje združene moči in na svojo odprtost v svet.
Tako so 14. marca v goste povabili delegacijo avstrijske podeželske mladine iz različnih avstrij-sko-koroških in štajerskih občin. Zavedajo se, da velja največ pričakovati prav od mladih, če so dobro organizirani, če imajo svoj kraj radi, če vedo, kaj hočejo, in če znajo prisluhniti izkušenim starejšim. Prav to je bila tudi tema pogovorov.
Sklenili so, da ta prisrčen in koristen obisk nagradijo s konkretnimi dejanji. Avstrijci so povabili delegacijo občine Brezovica v goste v drugi polovici aprila (Dachstein, nekaj dni zatem. 22.4.1995, pa so povabljeni z brezi" ke strani na Barje na odprtje 10 km dolge Naravoslovne učne poti, ki bo potekala po območju brezoviške in vrhniške občine.
VELJKO ŽVIPELJ
ŠD »JAMA« NOTRANJE GORICE — PLEŠIVICA
V 20. leto
Vpetek, 10. 3. 1995, smo se člani ŠD »JAMA« zbrali na rednem občnem zboru, na katerem smo »položili račune« za opravljeno delo v letu 1994 in sprejeli program za leto 1995. Čeprav udeležba ni bila najbolj množična, so člani ocenili, da smo ob prehodu v 20. leto delovanja društva (26. 12. 1975 — 26. 12. 1995), kljub sorazmerno majhnemu številu aktivnega članstva (50 članov v balinanju, košarki in nogometu), tudi v letu 1994 dosegli v balinanju zelo dobre rezultate. Ekipa Ple-šivice nastopa v II. državni ligi in je zasedla 4. mesto, ekipa Jama, pa nastopa v Ljubljanski območni ligi. Ba-linarji so organizirali tradicionalni turnir v avgustu, katerega se redno udeleži tudi ekipa zamejcev iz Zgoni-ka. Organizirali smo tudi turnir, ki nam ga je zaupala Balinarska zveza Slovenije. V drugih dveh športnih panogah je bilo organiziranih več prijateljskih srečanj.
Na kolesaiski dirki za šoloobvezne otroke, ki jo je organizirala Mesarija LAJČI v juniju, smo nudili pomoč v varovanju prometa in se tako poskušali skromno oddolžiti za materialno pomoč, ki nam jo zagotavlja omenjena mesarija za izvedbo našega programa.
Za omenjene aktivnosti smo člani več kot 80% sredstev zbrali prek sponzorjev in z organiziranjem srečelova, ostanek pa je prispeval Mestni sekretariat za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport, kateremu smo tudi posredovali program aktivnosti za leto 1995.
Program priprav ekip in tekmovanj bo v letu 1995 skoraj enak, poleg tega pa želimo obogatiti in zavarovati že obstoječe odprte športne objekte pred motoriziranimi «nasilncži«, ki večkrat motijo in ogrožajo vadbeni proces najmlajših.
Občnega zbora sta se udeležila tudi svetnika naše nove občine BREZOVICA gospoda Jože Sojer in Marko Čuden, ki sta aktivno sodelovala tudi v razpravi in obljubila, da bosta občinskemu svetu prenesla željo aktivnih v športu, da bi čimprej ustanovili komisijo za področje športa, v kateri naj bi bili ljudje, ki šport dobro poznajo in ki bodo kar najhitreje našli učinkovit način financiranja za delovanje društev.
Rudi Ziernicki
Razstava likovnih del mentalno prizadetih Nizozemske, Belgije in Slovenije
Ob 30-letnici Šole s prilagojenim programom v Podlipi bo na Vrhniki srečanje tovrstnih zavodov in razstava likovnih del mentalno prizadetih.
Na ogled bo skoraj sto del, ki sijih boste lahko ogledali v Cankarjevem domu, v galeriji Kašča v Verdu in drugih razstavnih prostorih na Vrhniki.
Otvoritev razstave pripravljamo za 29. april; udeležili seje bodo ugledni predstavniki zavodov in ustanov iz Nizozemske in Belgije ter OS I. Cankarja in nekateri ustvarjalci razstavljenih del iz vseh treh držav. Ob tej priložnosti bomo izdali katalog in tako obeležili srečanje na Vrhniki, katerega pobudnik je naš prijatelj Vrhničan Edo Zupan s svojimi sodelavci na Nizozemskem, ki ima vse zasluge za prva srečanja in izmenjave med Nizozemsko, Belgijo in Vrhniko na glasbenem in zborovskem področju. Sodelovanje na področju programov mentalno prizadetih, ki poteka že vrsto let, pa je bilo doslej znano le ožjemu krogu ljudi.
Razstava bo zanimiva in polna dialoga, izpovedi vidnega in doživljajskega sveta znotraj osebnosti, ki ima svoj čas in svoj svet sreče in strahov.
M. R.
Svetovni dan zdravja — 7. april 1995
Letos bo ta dan potekal z motom ŽIVLJENJE BREZ OTROŠKE PARALIZE. Skoraj smo uspeli, da bomo izkoreninili otroško paralizo po vsem vsetu. Starši današnjih otrok skoraj težko razumejo strah, ki so ga še pred 40 leti vzbujale otroške paralize (poliomielitis). Tedaj so se starši izogibali vsakemu dogodku, ki naj bi privabil večje skupine ljudi, pogosto pa so ga tudi odpovedali. Zaprli so šole, prepovedali kopanje v bazenih; ljudje so živeli v strahu.
Potem pa sta leta 1955 Jonas Salk, ki mu je leta 1961 sledil Albert Sabin, izdelala cepiva proti otroški paralizi in dokazala njihovo učinkovitost. Skoraj v trenutku je domala izginila nevarnost doživljenjske invalidnosti zaradi te bolezni po vsem industrializiranem svetu. Od tedaj in predvsem odkar je razširjen program cepljenja in je SZO priskrbel več kot 80% otrokom po vsem svetu činkovito cepivo proti otroški paralizi, ki ga je bilo mogoče dobro skladiščiti in varno dajati, se bolezen umika. Leta 1988 si je svetovna zdravstvena skupščina zastavila cilj: izkoreniniti otroško paralizo po vsem svetu do leta 2000. To je primerno darilo zdravstvenih delavcev tega stoletja otrokom prihodnjega.
Le z združenimi močmi vladnih in nevladnih organizacij, javne zdravstvene službe in celotne javnosti lahko cilj dosežemo pravočasno. Iz poslanice gen. dir. SZO — ob svetovnem dnevu zdravja 1995
RK Slovenije, območna organizacija Vrhnika
NOVICE IZ KS PODPEČ — PRESERJE
V KS Podpeč - Preserje spet deluje turistično društvo
V petek, 17. februarja 1995, je bil v gasilskem domu na Jezeru občni zbor društva narodnih noš Lokvanj. Sklep zbora je bil, da se člani tega društva vključijo v Turistično društvo Podpeč — Jezero, ki že dalj čas ni bilo aktivno.
Sk4enili so tudi, da se turistično društvo preimenuje v Turistično društvo Lokvanj. Predsednik je Jože Kraljic, tajnik Majda Suštar-šjč in blagajnik Mateja Jesenko. Želimo jim veliko uspeha pri njihovem delu.
Sanacija kamnoloma Preserje
Od podjetja SCT d.d. — CESTNI PROGRAM, PROJEKT ALS-FAT ČRNUČE, smo dne 14. 2.
1995 prejeli dopis, da bodo v drugi polovici meseca februarja pričeli s sanacijo kamnoloma Preserje.
Že 16. februarja 1995 so izvedli prvo miniranje, kije odjeknilo tako močno, da je Župnijski urad Preserje poslal protestno pismo Inšpektoratu RS za okolje in prostor, krajevna skupnost pa investitorju — podjetju SCT in Republiškemu rudarskemu inšpektorju-Investitor ni izpolnil pogojev, ki bi jih moral po odločbi za sanacijska dela, izdani od Sekretariata za občo upravo S Ob Ljubljana Vič-Rudnik, zato pričakujemo, da bo inšpektor ustrezno ukrepal in dela ustavil.
Tajnik KS Milan Stojiljkovič
SEDEMDESET LET VRHNIŠKE GODBE
Polna pljuča in dobro sapo
Maja bo Vrhnike zopet en sam praznik.
Med drugim bo minilo tudi sedemdeset let, odkar se je takrat sedemnajstletni Jože Grom domislil, da bi tudi na Vrhniki imeli godbo. V dvajsetih letih tega stoletja je po različnih koncih Slovenije nastajalo veliko godbenih in drugih društev, saj so ljudje počasi pozabljali na prvo svetovno vojno, Slovenija je bila politično uspešnejša kot v prejšnjih dobah, svetovne krize in strahot druge svetovne vojne pa tedaj niti slutili še niso.
Nekega majskega dopoldneva je tako občinski sluga zbranim pred cerkvijo oznanil, da ustanavljajo godbo in takoj seje Pri Fron-cu vpisalo in prijavilo v godbenc vrste 42 fantov. Svoje društvo so najprej poimenovali Slovensko godbeno društvo Kras na Vrhni-
ki, kmalu pa so ime skrajšali v Godbeno društvo Vrhnika.
Prvih osnov glasbene teorije jih je naučil Tine Jerebic. Ker inštrumentov še niso imeli, so najprej samo prepevali, kmalu pa so od ljubljanskega Sokola II kupili stare inštrumente. Njihova prva po-vorka po vrhniških ulicah ni bila nič kaj bučna in glasna, saj se je oglašal le boben. Igrati namreč še niso znali, z lepo očiščenimi in popravljenimi inštrumenti pa so skušali prepričati ljudi, da mislijo resno. Uspelo jim je nabrati nekaj denarne pomoči in menda je ka-pelnik razdelil pihala in trobila fantom kar po njihovem videzu: močnejši so dobili večje, šibkejši pa manjše inštrumente.
Vrhničanom so se prvič javno predstavili 26. maja 1926.
Med tedanjimi godbeniki je bilo največ delavcev iz Pollakove
tovarne, nekaj kmetov in obrtnikov. Sprva so vadili nad gostilno Turšič, potem pa so imeli veliko težav tako z iskanjem lastnega prostora za vaje kot s kapelniki, ki so se neprestano menjavali. Primorski Slovenec Jožef Petrovič jim je priskrbel veliko novega notnega materiala, pod vodstvom Franca Dolinarja pa so leta 1928 kar štirikrat nastopili v Ljubljani.
Kapelnik Štefan Pukovec jih je pripeljal prav do Radia Ljubljana, kjer so 28. oktobra 1928 pripravili več kot uro trajajoč koncert. Leta 1930 je mesto kapelnika prevzel Čeh Jan Ulman, za njim oče in sin Anton in Daniel Grum, pa Jože Sikita, Jože Heybal in Ivan Go-stiša.
Leta 1940 so zaradi orožnih vaj in vse težjih razmer in splošne krize v svetu sploh sklenili začasno pospraviti inštrumente in drugo k članu Antonu Rožmancu.
6. maja 1945 so svobodo in pomlad med prvimi pozdravili vrhniški godbeniki. Iz skrivališč so potegnili inštrumente, ki niso izginili v vojni vihri... V prvih letih po vojni pa so nadoknadili izgubljeno in zamujeno s tako voljo in marljivostjo, da so leta 1950 prejeli na okrajnem tekmovanju godb na pihala v Litiji diplomo Najboljša godba na pihala.
Prvi povojni dirigent je bil Stanko Habe, sledili pa so mu Stanko Fefer, Franc Buh, Vinko Štucl st. in mL, Franc Žabjek, Milan Matičič... Stanko Fefer je deset let po vojni vodil tudi plesni orkester.
Leta 1975 je vrhniški pihalni orkester prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo za zasluge pri razvoju zabavnega in glasbenega življenja, leta 1977 so na republiškem tekmovanju v Domžalah osvojili prvo mesto. Konec sedemdesetih let so v sodelovanju z glasbeno in osnovno šolo ustanovili tudi 30-člansko bobnarsko skupino mladih.
60-letnico so proslavili s celovečernim koncertom, revijo pihalnih orkestrov iz Logatca, Cerk-
nice, Loža-Postojne, Idrije in Cerknega.
Istega leta so na republiškem tekmovanju ZPOS v Krškem prejeli zlato plaketo in bili tako za naslednje tekmovanje uvrščeni v še zahtevnejšo skupino, kjer so si leta 1989 zopet zaslužili zlato plaketo.
17.junij 1990 so vrhniški godbeniki praznovali kot dan, ko so po petinšestdesetih letih delovanja končno dobili svoje prostore.
Danes je v vrhniški godbi 38 članov. Primanjkujejim podmladka, zato nameravajo v sodelovanju z vrhniško Glasbeno šolo organizirati šolanje glasbenikov znotraj pihalnega orkestra.
Leto 1995 je tako za pihalni orkester Vrhnika jubilejno leto. Janez Habe in Karel Verbič, še živeča ustanovitelja, bosta praznovanja ob godbenikih in občanih Vrhnike še posebno vesela.
Praznovanje sedemdeset let orkestra bo potekalo v sklopu praznovanja občinskega praznika.
1. maja bo pihalni orkester nastopil po vrhniških ulicah z bud-nico, igranjem slavnostnih korač-
nic.
4. maja bo slavnostna seja z otvoritvijo dnevov odprtih vrat pihalnega orkestra. Takrat bodo prostori orkestra odprti za javnost in ob postavljenih panojih bomo lahko spoznali različna obdobja delovanja vrhniške godbe od leta 1925 pa vse do današnjih dni. Obiskovalcem bo na voljo tudi bilten, ki bo v sliki in besedi prikazoval to lepo, uspešno dobo.
5. maja, na predvečer občinskega praznika, bo v domu Ivana Cankarja na Vrhniki pod vodstvom dirigenta Ludvika Veliko-nje slavnostni koncert Pihalnega orkestra Vrhnika.
V soboto, 6. maja, se bo pred Domom Karla Grabeljška začel promenadni koncert s še štirimi povabljenimi godbami, sledila pa mu bo slavnostna povorka po Vrhniki.
Kaj naj torej zaželimo sedemdesetletnemu mladeniču, vrhniškemu pihalnemu orkestru, ob tako lepem prazniku!?
Polna pljuča in dobro sapo... in še dolgo naj Vrhniki tako spevno oznanjajo pomlad!
T. O.
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1995
25
28. OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
V devetih zborih prepevalo 250 pevcev
a reviji pevskih zborov je v uvod prvič zapel ženski PZ Ligojna, katerega d,r'gent je Edvard Pnni.
t je Edvard Popit.
V petek, 24. marca, je bila v Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki že 28. občinska revija pevskih zborov, na kateri se je predstavilo devet pevskih zborov >z vrhniške občine. Nastopili so: Ženski pevski zbor Ligojna (zborovodja Edvard Popit), Mešani Pevski zbor Dragomer (zborovodja Jože Jesenovec), Moški Pevski zbor Liko (zborovodja MltJa Drašler), Mešani pevski zbor Mavrica (zborovodja Darinka Fabiani), Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič-Lesno Brdo (zborovodja Mojca Oblak), oktet Raskovec (zborovodja Tone Jurjevčič), Ženski pevski zbor Concinite (zborovodja Darinka Fabiani), Cerkveni pevski zbor svetega Pavla Vrhnika (zborovodja s. Boža Čotar) in Mešani pevski zbor Ivan Cankar Vrhnika (zborovodja Lovro Grom).
Tako kot vsako leto so na koncert povabili tudi kritika. Letos se Je povabilu odzval gospod Marko Studen, ki je vsak zbor ocenil posebej. Njegovo mnenje in mnenje
gospe Darinke Fabiani, ki sicer vodi dva zbora, ki sta prav tako nastopila na reviji, je, daje bila letošnja revija glede na kakovost petja ena najboljših doslej. Med posameznimi zbori ni bilo slišati večjega odstopanja, poleg tega pa je na reviji sodeloval tudi nov zbor, Ženski pevski zbor Ligojna, ki se je izkazal tako dobro kot drugi. Tudi prisotnost gospoda Marka Studena je verjetno pripomogla h kakovostnejšemu petju, saj vsak rad sliši pohvalo. Tako bi lahko rekli, da so nekateri zbori odpeli svoje pesmi enako dobro kot vedno, saj so obdržali enako kakovost petja, drugi pa so naredili korak naprej in tako občinstvu, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, pokazali pravo zborovsko petje.
Na koncu velja pohvala tudi organizatorju revije, Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, in pa seveda Mirjam Suhadolnik, ki je povezovala program koncerta.
Mateja Šmuc
a koncu revije je nastopil mešani PZ Ivan Cankar iz Vrhnike, ki se je družil z logaškimi pevci Zbor sedaj vodi logatčan Lovro Grom.
diplomsko delo mateje brelih
Vrhnika ima
bogato glasbeno tradicijo
Vrhniška 28. revija pevskih zborov je prinesla oz. je bila pridnost še za eno svečanost.
Predsednica odbora za glasbeno dejavnost Darinka Fabiani je na reviji podelila zasluženo priznanje Mateji Brelih za diplomsko delo o Razvoju glasbene dejavnosti na Vrhniki. vs tem diplomskim delom je Vrhnika dobila prvi sistematični Pregled v glasbeno življenje in Zgodovino glasbene dejavnosti, ^amo delo obsega zanimivo in dragoceno slikovno gradivo, ki Prikazuje bogato kulturno tradi-ClJo Vrhnike v prvih desetletjih tega stoletja. Potrebnih je bilo veliko razgovorov, obiskov, poiskati Je bilo treba veliko raznega slikovnega in besednega gradiva, da Je avtorica pripravila obsežno diplomsko nalogo. Tako je Mateji Pri iskanju podatkov pomagalo 26 Posameznikov in ustanov, največ pa ji je pomagala njena mama
Elica Brelih.
V uvodu diplomske naloge je Mateja Brelih med drugim tudi napisala, zakaj seje lotila zanimive in za Vrhniko dragocene teme. »Ljubiteljstvo do glasbe in raziskovalna radovednost sta me vodili, da sem se odločila za prikaz glasbenega dogajanja na Vrhniki. Ko pa sem ugotovila, da je zapisane literature zelo malo, za nekatera obdobja pa skoraj nič, je bil izziv še večji. Začela sem brskati in spraševati in odkrila sem, da imajo nekateri ljudje pravo zakladnico slikovnega materiala, raznih dokumentov in vabil. Veliko je še ljudi, ki so se nekoč sami ukvarjali z glasbo in lahko še marsikaj povedo. Škoda, da material, ki prikazuje bogato ustvarjalno in poustvarjalno glasbeno življenje v preteklosti, sameva na podstrešjih ali pa v zaprašenih in pozabljenih albumih.«
S. S.
Pesnik in pisatelj Tone Pavček med tretješolčki
Osnovna šola Ivana Cankarja skrbi, da svojim učencem popestri pouk na razne sodobne načine izobraževanja. Na šoli se namreč zavedajo, da je treba otroke čimbolje pripraviti na nadaljnje šolanje in življenje.
Tako na razredni stopnji osnovne šole večkrat povabijo medse pesnike, pisatelje, umetnike, glasbenike, pač
ljudi, ki so nenehno na površju našega vsakdana. Pred kratkim so tretješolci povabili znanega pesnika in pisatelja Toneta Pavčka, ki piše predvsem za otroke in o otrocih. Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj se je pesnik znal približati učencem ter se z njimi pogovoriti. Predstavljamo vam samo nekaj utrinkov učencev tretjih razredov.
S. S.
V sredo, 15. 3., nas je obiskal Tone Pavček, znani slovenski pesnik. Učenci smo ga z veseljem pričakali. Pripovedoval nam je o svoji mladosti. Povedal nam je tudi nekaj znanih pesmi. Učenci pa smo mu postavili vprašanja, na katera je z veseljem odgovoril. Kar prehitro je minila ura in že se je moral posloviti od nas. Obljubil nam je, da nas bo še obiskal.
Peter Radič 3. b
Obiskal nas je pesnik Tone Pavček. Bil je zelo prijazen. Povedal nam je nekaj pesmi. Tudi smejali smo se. Vprašali smo ga, koliko pesmi je že napisal. Rekel je, da tega ne ve. Povedal pa je tudi, da je napisal knjigo. Zelo čudno, pesnik in pisatelj. Rad ima živali pa tudi otroke, zato nam piše pesmi.
Marko Žos 3. b
PROMOCIJA PRODAJALNE ZLATO RUNO — SMER 21
Modna revija
za tople poletne dni
Obraz ljubezni do petja
Res je Ljubljana od Vrhnike oddaljena le 20 kilometrov in res se razne kulturno-zabavne ter tudi modne revije dogajajo v našem glavnem mestu, ki privabijo tudi številne Vrhničane. Zakaj pa ne bi na Vrhniki Vrhničanom ponudili modno revijo, se je vprašala Mirjam Suhadolnik, lastnica prodajalne Zlato runo — SMER 21 ter jo na dan 1. aprila tudi pripravila.
Tako je bila v soboto, 1. aprila, dvorana kulturnega centra PAV-ZA nabito polna obiskovalcev, predvsem žensk, Modne revije Prodajalne Zlato runo — SMER 21.
Najprej so nastopili najmlajši manekeni, ki so predstavili otroške modele za prosti čas in za vse druge priložnosti. Na preprost in prisrčen način so najmlajši na odru prikazali izdelke Trgovine Metuljček z Drenovega Griča. Nato so nastopile prave profesionalne manekenke postojnskega podjetja KOCMAN MIX. ki so vrhniškemu občinstvu predstavile kolekcije poletnih kopalk, zanimivega ženskega perila in oblačil za vsak dan in za posebne priložnosti. Vse prikazane kolekcije so bile iz trgovine Zlato runo — Smer 21, kjer jih je mogoče tudi kupiti.
Obe prikazani kolekciji za najmlajše in ženske je dopolnila Trgovina KARA z najnovejšo modno obutvijo. Program za »boljše« priložnosti je bil obogaten z izdelki zlatarne AURUM. Za pričeske in make up vseh petih manekenk je poskrbela Barbara Arh. Zanimiva je bila tudi predstavitev kozmetičnega salona Lepota in zdravje Lidije Kern iz Logatca.
Obiskovalci so med posameznimi prikazanimi kolekcijami poslušali nastop ansambla TROUBLEMAKERS z znanimi skladbami, za humor pa je poskrbela IČA PUTRIH. Sceno v dvorani je pripravil Igor Pirman, s pomladanskim cvetnim aranžmajem pa je sodelovala Ivanka Krasnik.
Modna revija je prav gotovo uspela, za kar velja zahvala vserri
sodelujočim in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri sami pripravi in izvedbi. Revija je bila namenjena Vrhničankam in Vrhničanom, da bi jim popestrili sobotni večer ter se jim obenem zahvalili za nakupe v vseh sodelujočih prodajalnah. Vrhničani obiskovalci pa so dokazali, da so take prireditve potrebne in koristne, zato bo Mirjam Suhadolnik še prirejala take prireditve.
S. S.
Spodnje žensko perilo so prikazale brhke manekenke in marsikateri moški bi rad tako perilo videl na svoji ženi, zato hitro v nakup v trgovino ZLATO RUNO — SMER 21 na Cankarjevem trgu.
zborov* Breli'1 Preiema priznanje za diplomsko delo na 28. reviji pevskih
V soboto, 1. aprila, so pevke ženskega pevskega zbora Conci-nite v Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki priredile koncert, na katerega so povabile tudi mladinski pevski zbor Cantemus iz Madžarske.
O ženskem pevskem zboru Con-cinite, kije začel delovati leta 1982 in sodi med najboljše slovenske pevske zbore, smo letos že pisali. Tako vam bomo v tem članku predstavili goste njihovega koncerta.
Pevke mladinskega pevskega zbora Cantemus obiskujejo četrto Pevsko-glasbeno specializirano osnovno šolo v Nyiregyhazaju, ki je ena izmed tistih madžarskih šol, ki temelji na pevski metodi Zolta-na Kodalva. Na tej šoli imajo učenci vsak dan stik z glasbo ob urah petja, zborovskih vajah in pri pouku glasbe. Zbor Cantemus sestavljajo starejši učenci šole, ki so stari od 12 do 16 let. Ustanovljen je bil v šolskem letu 1974/75 pod taktirko Denesa Szaboja, ki
ga vodi še danes. Leta 1986 je bil ustanovljen dekliški zbor z imenom Pro musica, katerega so sestavljale bivše učenke šole, ki je skupaj z zborom Cantemus gostoval in tekmoval v ZDA, Avstraliji, Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji, Koreji, Venezueli, na Japonskem, Nizozemskem, Poljskem, Češkoslovaškem, Finskem pa tudi pri nas v Celju, kjer je osvojil številna prva mesta na zborovskih tekmovanjih.
Njihov program je pester in zahteven, skrivnost njihovega domačega in mednarodnega uspeha pa sloni na občutju in odražanju ljubezni do petja ter na umetniški dovršenosti, kar njihov dirigent spretno doda v vsak delček pesmi. Zato je skladatelj Sandor Szoko-lay o zboru in njegovem dirigentu povedal: »Ustvarjajo visoko šolo petja. Denes Szabo, dirigent, je pravi čarodej, človek največjih profesionalnih sposobnosti in ne zgolj vaditelj zbora.«
Mateja Šmuc
Za številne mlade pevce iz Madžarske je bil oder v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja kar premajhen, saj je dirigent zbor vodil iz dvorane.
POMLADAN!
flpletni vrt borne majske praznike.j aši pestri ponudi sveže morske ritS razne jedi iz morf več vrst pizz pečeno sv lazanje kanelone
o de mariskos.
ROČILO
prli že za pr-
želimo vesele velikonočne KOLEKTIV PÍZ2 ERi
Na modni reviji so največ aplavza zaslužili mladi manekeni, ki so s svojo prisrčno »nerodnostjo« prikazovali otroške kolekcije trgovine »METULJČEK«;
RECEPT NAŠEGA MEŠALCA COCKTAILOV ALEŠA OGRINA
JAGODNA BOVLA
Sestavine:
1 kg očiščenih in opranih svežih jagod 20 dag sladkorja
5 cl pomarančnega likerja ali pomarančnega konjaka 1 I belega suhega vina 1 st. penine
Postopek priprave:
Očiščene in oprane jagode naložimo v stekleno posodo (bovlo). Posujemo jih z 10 dag sladkorja ali še boljše 1 dl jagodnega sirupa (če uporabljamo sirup, sladkorja ne damo). Drugi del sladkorja zmešamo z belim vinom. Mešamo toliko časa, da se sladkor stopi in vino zbistri. Na jagode zlijemo 5 cl pom. likerja ali pom. konjaka, do-lijemo 1 I osladkanega vina, posodo dobro zapremo (zatesnimo) in bovlo pustimo počivati v hladilniku. Najbolje je, da »prenoči« v hladilniku. Tik preden jo ponudimo, dolijemo v posodo še penino in ne mešamo več. Bovlo postrežemo v steklene skodelice, dodamo cevčico in čajno žličko ter okrasimo s svežo jagodo.
26
APRIL 1995
NAŠ ČASOPl!
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Kronika dogodkov
28. 2. V živo pisano okrašeni avli smo veselo pustovali. Obiskali so nas tudi otroci iz Vrtca pri Pošti, s katerimi tudi sicer sodelujemo. 8. 3. Katera ni šla na skupno obdaritev, ki je bila v dnevnem prostoru, ji je eden od stanovalcev prinesel par nageljnov v sobo, (dan žena)
21. 3.' je bilo praznovanje rojst-
nih dni, kot je že v navadi vsake tri mesece. S svojo pesmijo so nam prišli voščit tudi pevci PZ Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike.
22. 3. Obiskali so nas otroci iz
Velika noč
Bliža se velika noč, o kateri je včasih krožilo veliko običajev, ki pa so se od vasi do vasi razlikovali. Dandanes smo nanje kar malo pozabili. Zato sva se s sošolko Mojco odločili in odšli v vrhniški Dom upokojencev. Tam sva spoznali nekaj prijaznih ljudi, ki so nama pripovedovali o tem času v njihovih mlajših letih.
Nekaj dni pred cvetno nedeljo je mladina šla nabirat bršljan, lesko, vrbove veje, šebine, bodičev-je, dren in mačice. V soboto dopoldne je gospodar odšel še na vrt in odrezal nekaj mladik z dreves. Iz vsega so potem izdelovali butare. Nanje so privezovali tudi sadje, premožnejši pomaranče, drugi pa so se morali zadovoljiti kar z jabolki. Butare so bile po večini majhne, v Petkovcih pa so fantje nekoč naredili kar trideset metrov visoko butaro.
Na veliki četrtek so zavezali zvonove in vse je bilo tiho, le glas ragelj seje razlega po vasi.
V petek je bila v cerkvi tiha maša popoldne ob treh pa križev pot. Križ. so zakrili, da Jezusa ni bilo videti.
Na veliko soboto zjutraj, ob šesti uri, so blagoslovili vodo, eno uro zatem pa še ogenj, ki so ga nato raznašali po vasi. Tudi gospa Julka ga je nosila še zadnje leto pred prihodom v Dom. Popoldne je župnik blagoslovil še jedi. Jer-bas, v katerem so prinesli k blagoslovu (žegnu), je moral biti poln. Nekateri so ga lažje napolnili kot drugi. V njem je morala biti šunka, želodec, korenine hrena, pirhi, potica in ponekod tudi repni olupki. Ko so dekleta šla od
JUL
Tako smo pustovali.
Župnijskega vrtca (za materinski dan). 28. 3. Nastopil je pevski zbor Društva upokojencev in Društva invalidov iz Borovnice.
31. 3. Obisk pri »Rožmarinkah«
(skupina vrhniških upokojenk) v prostorih Društva invalidov na Vrhniki. 3. 4. Odprtje razstave Pisanka rdeča —ljubezen goreča. Lepo pozdravljeni do prihodnjič, Vera.
VELIKONOČNI ČAS SMO LETOS POSPREMILI Z RAZSTAVO
PISANKA RDEČA - LJUBEZEN GOREČA
VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE, KAJ SMO PRIPRAVILI OB TEJ PRILOŽNOSTI.
TOKRAT NA RAZSTAVI SODELUJEJO TUDI UČENCI OŠ IVANA CANKARJA S SVOJIMI LIKOVNIMI DELI.
RAZSTAVA JE ODPRTA OD PONEDELJKA, 3. APRILA, DO 17. APRILA od 10. do 18. URE V I. NADSTROPJU VEČJE SKUPINE PROSIMO, DA SVOJ OBISK NAJAVIJO.
STANOVALCI IN DELAVCI DOMA UPOKOJENCEV VRHNIKA
blagoslova domov, so n ajvečkrat kar tekla. Bila so prepričana, da se bo tista, ki bo prva prišla domov, tudi prva poročila. V nekem drugem kraju pa so verjeli, da tista, ki pride prva domov, tudi prva opravi vsa dela na polju.
V nedeljo zjutraj je bila procesija. Ponavadi so za to priložnost oblekli kaj novega, če ne drugega, so si na glavo posadili nov klobuk.
Bandero so navadno nosili tisti fantje, ki so potem odšli k vojakom. Ponekod so izbrali po tri hiše, ki so bile zadolžene zanj.
Bilo je koenc posta in lahko so jedli jedi, ki so jih prejšnji dan prinesli od blagoslova. Na veliko noč se niso obiskovali. Poslušali pa so melodije, ki so jih iz zvonov izvabljali pritrkovalci.
Naslednji dan so bili prosti vsi hlapci in dekle; vsa dela sta opravila gospodar in gospodinja. Naj-
bolj srečni so bili otroci, ki so sekali pirhe in pomaranče. Bilo je veliko stojnic, na katerih so fantje kupovali lectova srca za svoja dekleta. Vsaka izmed njih je imela za svojega izbranca šopek rož.
Vse to se je večinoma dogajalo na vasi in ko smo se pogovarjali v Domu, so znali sogovorniki tako lepo opisati svoja doživetja, da sva se tudi midve zlahka vživeli v tisti čas.
Zato bi se radi zahvalili gospe-ma Julki in Tončki ter gospodom Antonu, Janku in Jožetu za vso prijaznost.
Hkrati pa bi vas radi povabili na ogled njihove razstave o veliki noči, ki se bo začela 3. aprila ob deseti uri in se bo končala 17. aprila. Pripravljajo tudi novo številko Utrinkov o tej temi.
Nataša Medvešček Mojca Krompač
PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNEVA V LIGOJNI
Biti mati - pomeni ljubiti
V soboto, 25. marca, je bil gasilski dom v Ligojni premajhen za vse krajane, ki so se udeležili proslave materinskega dneva.
Kulturno-umetniško društvo Ligojna, ki je bilo ustanovljeno pred kratkim, je pripravilo bogat kulturni program za svoje krajane, predvsem za matere in žene. Res je bila med obiskovalci večina žensk, ki so se odtrgale od raznih kmečkih večernih opravil ter vsaj nekaj časa pozabile na vsakodnevne skrbi in težave. Program je pričel ansambel Šunder, ki se je sestal prav za to svečanost. Ansambel Sestavljajo: Toni Slavša, Robi Slavša, Simona Kavčič in Franci Podlipec. Folklorna skupina Ligojna s šestimi pari pa je pred svojimi vaščani pokazala in zaplesala nekaj novih ljudskih plesov ter požela velik aplavz. Nato je ženski pevski zbor Ligojna, kije pričel delovati ravno pred enim letom, zapel nekaj pesmi ter tako dokazal, daje s trdim delom pod vodstvom Edvarda Popita mogoče pripraviti celovečerni koncert.
Kot gost je nastopil Mešani pevski zbor Drenov Grič in kot vedno požel velik aplavz. Domačim gledalcem sta se predstavila tudi mlada harmonikarja Ligojn-čana Klemen Pišek in Aleš Ogrin. Svoje delo je prikazala tudi skupina mladih domačih pritrkoval-cev, ki se redno učijo in vadijo pri-
trkovanja. Ves kulturni program je s pravim občutkom za materinski dan povezovala Mirjam Suha-dolnik. Po skoraj dveurnem programu so prisotni z ogromnim aplavzom nagradili vse nastopajoče. Matere so se zadovoljne vrnile na svoje domove, z lepimi
mislimi na lepo preživet večer. Kulturno-umetniškemu društvu Ligojna so pri organizaciji prireditve pomagali Komunalno podjetje Vrhnika, Kovinarska Vrhnika, Pekarna — Žito, Cankarjeva založba Vrhnika, Mercator Vrhnika in Pekarna Adami-Ko-vač, za kar se jim zahvaljujejo. Zahvala velja tudi aranžerju scene Igorju Pirmanu.
S. S.
3i
S poskočnimi vižami je ansambel Šunder razživel gledalce.
ŠE NEKAJ O DRUŠTVU UPOKOJENCEV VRHNIKA
Na izletih nas je vse vec
AM
V zadnji številki Našega časopisa smo naše člane in tudi druge občane Vrhnike seznanili z našo dejavnostjo.
14. marca smo pripravili letno konferenco društva, na kateri je predsednik Matija Turšič navzoče seznanil z dejavnostmi društva v preteklem letu in z nalogami, ki nas čakajo letos. Konference sta se udeležila tudi predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije iz Ljubljane gospa Ančka Žiberna in predsednik Društva invalidov Vrhnika g. Janez Petrič.
Našemu vabilu seje odzval tudi vrhniški župan g. Vinko Tomšič; prvič seje udeležil naše konference in res smo ga bili zelo veseli, Da ga imamo Vrhničani zares radi, nismo dokazali le s ponovno izvolitvijo za župana, to smo mu dokazali tudi na naši konferenci. Po pozdravnem nagovoru in ko je pohvalil naše delo ter tudi sam predlagal nekaj napotkov za naše nadaljnje delo, je bil deležen prisrčnega aplavza. Hvaležni smo mu za udeležbo in želimo, da bi se nam kljub številnim obveznostim še kdaj pridružil.
Na konferenci smo letos tudi prvič skromno pogostili vse udeležence. Potrdili smo program izletov in drugih aktivnosti, ki jih je pripravila komisija za izlete.
Da bi bili naši člani čim bolje seznanjeni s programom, ga na kratko objavljamo v Našem časopisu, za podrobnejše oz. natančnejše poti izletov pa se bomo dogovorili sproti.
1. V sredo, 12. aprila, bo nakupovalni izlet v Avstrijo.
2. V četrtek, 20. aprila, se bomo podali na primorsko stran (Štanjel, Kobjeglava, Lokve, Idrija).
3. V maju bomo potovali po Gorenjski.
4. V juniju si bomo ogledali lepote Koroške (v Avstriji).
5. 22. junija se bomo udeležili srečanja upokojencev Slovenije, ki bo v Mariboru.
6. V juliju nameravamo prirediti »piknik« na Pokljuki ali v
katerem drugem kraju.
7. Avgusta bomo organizirali izlet prek Rateč in Fužin do Belopeških ali Klanskih jezer, nato pa mimo Bele peči v Trbiž, pa še z gondolsko žičnico na Višarje.
Po drugi različici pa bi se prek Ukve in Ravenca peljali v središče Rezije, vrnili pa bi se prek Tilmenta in Humina ter Vidma in Čedada v Novo Gorico in naprej proti domu.
8. V septembru si bomo na relaciji Brežice, Čateške Toplice, Zaprešiči, Stubiške Toplice, Gornja Stubica, Krapina, Krapinske Toplice, Trakoš-čan, Rogatec, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah ogledali razne znamenitosti tamkajšnjih krajev.
9. Kot že velikokrat doslej se bomo v oktobru udeležili trgatve. Kje, se bomo še dogovorili.
10. Martinovali bomo verjetno v gostišču Kepa v Šentvidu pri Stični.
11. Silvestrovali pa bomo kar na Vrhniki, kjer smo letos 28. februarja tudi prav veselo pustovali.
Razen izletov, navedenih v programu, pa bomo priredili še dva kolesarska izleta — enega v Bistro, kjer bi si ogledali muzej in se po vrnitvi okrepčali v gostilni Ma-rinčič v Verdu, drugega pa v Pod-lipo ali Bevke; odločili pa se bodo
kar kolesarji sami. Predvideva' še peš pohod v neznano, pove* ^ pa naj bi bil s piknikom. y
Vsako prvo soboto v m&<> ^ vabimo vse, vesele družbe želj r. člane pa tudi nečlane, naj se n> s pridružijo v našem bifeju, se v' h seli družbi poveselijo, naplešef r kaj dobrega zaužijejo in popi* 1 nejo z dobro kapljico.
Z veseljem ugotavljamo, da1 število izletnikov iz leta v leto' j ča. Kljub temu pa vabimo, naj! \, nam pridružijo še tisti naši člaf r ki se nam doslej kar nekako r>' i upali. Poskusite, morda vam • ' bo žal.
Pred vhodom v društveno stf ( bo je postavljen »pano«, na kal . rega bomo za vsak predviden iz' obesili obvestilo, s katerega " razvidna pot izleta, datum odb da. cena itn.
Člani, ki niste z Vrhnike, pa n' 1 za podrobnejše informacije lah*1 J pokličete po tel.: 754-624. \
Ob tej priložnosti bi radi f , hvalili vseh 1.097 plačnikov leto-nje članarine, 298 članov, ki sol11 , svojo obveznost morda pozabil1 , pa prosimo, naj to store čimpf( i ob uradnih dneh, ki so v sredo1' i petek od 9. do 12. ure. Do 30. apf * la pa bodo tudi ob sredah pop0' 1 dan od 15. do 18. ure.
Na veselo snidenje!
Upravni odW Društva upokojence' Vrhnil«
s
Upokojenci zavzeto poslušajo poročilo svojega predsednika.
Prva pomladna nedelja - dan invalida
Že 46 let je prva pomladna nedelja mednarodni dan invalida. Invalidi Notranjske se vsako leto na ta dan zberemo v drugem kraju, kjer s kulturnim programom in kakšnim političnim veljakom damo pečat temu dnevu. Letošnja prireditev je bila v nedeljo, 26. 3., na Vrhniki. S kulturnim programom pevskega zbora Dragomer, plesne skupine Bolero in z zaenkrat še maloštevilnim pevskim zborom DI Vrhnika smo poskrbeli za kulturni program. Prebrali smo tudi najboljši spis na temo Invalid danes iz štirih društev. Gost srečanja je bil gospod Franc Dolenc, svetovalec vlade iz ministrstva za delo, ki je v svojem govoru nakazal boljše obete za invalide.
Zahvaljujemo se učencem Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike za njihove spise in učencem Osnovne šole Log-Dragomer za njihova likovna dela na isto temo, s čimer so prikazali sodobno razmišljanje o invalidu.
Idi danes
lažjemu prevozu z vozičkom po mestu (poševna povezava ceste s pločnikom). Tudi v trgovinah in drugih javnih ustanovah je še veliko nerodnih mest, ki jim preprečujejo dostop. Tudi duševno prizadeti ljudje so neke vrste invalidi. V našem kraju so uredili staro šolo, v kateri je zdaj delovni center za usposabljanje prizadetih ljudi. Vsako jutro se skupaj z vodjo pripeljejo s šolskim avtobusom. Izdelujejo
razne igrače, gobeline, pletejo, Jf vajo, žagajo, gravirajo v les...
Upam, da bodo vsi invalidi doČO' kali trenutek, ko bo v Sloveniji zanje dobro poskrbljeno in bodo im^1 dostop do več služb. Predvsem pa želim, da bi bili enakovredni v glavah zdravih ljudi.
Renata Železnik, 7. fl Osnovna šoli Ivana Cankarja Vrhniki
Odločila sem se, da bom napisala svoje mnenje o invalidih. Veliko ljudi uvršča invalide v neko nižjo, čisto posebno skupino ljudi, kar se mi zdi nepravično in neumno. Zakaj mislite, da nekdo, ki nima roke ali noge, ali pa česa drugega, ni enakovreden nam? Menim, da so invalidi lahko tudi boljši kol mi. Kolikokrat so prikrajšani za najrazličnejše dobrine! Toda nekateri so tako vzvišeni in ponosni sami nase, da invalidov še opazijo ne. Hudo mi je, ko nekateri zdravi ljudje pravijo, da so invalidi sami krivi, da so, kar so! Če bi se oni znašli v njihovi koži, bi verjetno takoj spremenili svoje mnenje, ki kaže na neumno obnašanje. Za invalide v Sloveniji še vedno ni dovolj poskrbljeno. Ste kdaj pomislili, kako se počutijo tisti, ki so na invalidskem vozičku? Avtomobili jim zaprejo še listo malo prostora, kije namenjen
Obrtniki -podjetniki -prisluhnite nam!
V zadnji številki NAŠEGA ČASOPISA, ko smo prikazali bežen pregled poročil dela našega društva, smo med vrsticami prikazali veliko nalogo, ki smo si jo zadali, nakup kombija. Zakaj kombi? Naša Zveza (ZDIS) ima 17 bivalnih enot: Čatež, Izola, Fiesa, v katera društva Zveze pošiljajo svoje člane v tako imenovani program »ohranjevanje zdravja«. Ker pa je zdravje vrednota nad vsemi vrednotami, si zelo prizadevamo, da v teh kapacitetah tistim, ki so potrebni zdravja, omogočimo čim večjo udeležbo. Z močnim porastom števila članov našega društva se je povečal tudi odstotek tistih invalidov, katerih okvare in
starost preprečujejo takim ljudem uporabo lastnega prevoznega sredstva. Ker tudi socialna stiska ni prizanesljiva, je čedalje več starostnikov odvisnih od svojih nog'
Vozilo pa nujno potrebujem" tudi za drugi program dela društva: nabavo in razvoz ozimnice za socialno problematične, prevoz vozičkarjev, prevoz na razna športna tekmovanja itn. Navedeni razlogi so nas prisilili, da smo se odločili za akcijo zbiranja sredstev za nakup kombija. Upamo, da boste podprli naša prizadevanja in ob obisku našega aktivista pri vas primaknili za dobro tistih, ki so s svojim zdravjem v preteklosti pomagali ustvarjati čas, k' ga živimo.
V imenu Društva invalidov Vrhnika in v imenu uporabnikov vozila se vnaprej zahvaljujemo za vaš prispevek.
»Bodimo strpni drug do drugega!«
OBVESTILO
Izvršni odbor Društva invalidov Vrhnika obvešča svoje člane, da so uradne ure za društvo vsako sredo od 7. do 12. ure ter popoldne od 13. do 17. ure. Ob drugih dnevih samo za nujne primere.
Torek je rezerviran za delo Območne org. Rdečega križa Vrhnika.
Hvala za razumevanje.
IPJNAŠ ČASOPIS
APRIL 1995
27
ie.«' želj
C I«
;v* eše: ,pl.T
da i to' naj: ;ia< i ne
sta ka« iz* ■ i dV
ŠAHOVSKE NOVICE
70 let Šahovskega druš^^
Začetki Šahovskega društva Vrhni-;a segajo v leto 1925, ko je nastal prvi šahovski klub na Vrhniki. Sprva se je imenoval Š. K. VRHNIKA^ nekako od leta 1930 pa Š.K. MOC1LNIK. Klubski prostor je bil v posebni sobi gostilne Oblak, pozneje pa v bivšem Rokodelskem domu. Člani kluba so se sestajali v večernih urah, udeležba je bila dobra. K temu so brez dvoma pripomogli razni interni klubski turnirji in simultanke mojstra inž. Janka Preka, mojstra Longerja in velemojstra Vasje Pirca.
Pred vojno je klub tekmoval v ligi z Jesenicami, Bistrico, Ribnico, Rakekom, posamezniki pa so hodili v glavnem na okoliške turnirje. Med večje uspehe sodi četrto mesto Janeza Preka na ljubljanskem turnirju.
Med vojno je dejavnost zamrla, takoj po vojni pa seje aktivnost obnovi-'a. Od leta 1946 je obnovljeni Š.K. Močilnik nekaj let redno sodeloval na slovenskih tekmovanjih in je vzdrževal redne prijateljske stike s sosednjimi klubi v Logatcu in na Rakeku. Leta '954 se je klub priključil k Športnemu klubu Usnjar, kjer je deloval kot sekcija do leta 1962, ko je bilo obnovljeno samostojno šahovsko društvo Vrhnika z imenom ŠD Vrhnika. Novo ime se je ohranilo do današnjih dni.
Na razvoj ŠD Vrhnika so močno vplivali dogodki v Notranjski šahovski zvezi, ki je nastala leta 1959 in je povezovala enote v Borovnici, Logat-eu in na Vrhniki. Pozneje seje v zvezo vključila še Postojna. Znotraj zveze so pričeli prirejati razna tekmovanja in prvenstva, ki so vzpodbujala in vnašala tekmovalni duh. Nov zagon je društvo dobilo v začetku sedemdesetih let, ko.je v svojih vrstah imelo več kot sto članov. Prva ekipa je uspešno nasto-a v drugi slovenski ligi-zahod, v ka-1 je leta 1975 tudi zmagala. Uspeh Sf> dosegli izključno z lastnim kadrom, zal iv,
Pala v drugi slovenski ligi-zahod, v ka-tcr' je leta 1975 tudi zmagala. Uspeh . dosegli izključno z lastnim kadrom, 7al Pa so nastop v najvišji republiški "9 preprečili zloglasni »portoroški sklepi,,, ki so takrat slovenskemu šahu Primazali veliko klofuto, od katere se s^ vedno ni povsem opomogel. Ob eklPnih uspehih sc je krepilo tudi delo ': "araščajem, pri čemer so se posebej '^kazali mentorji Slavko Čačič, Janez lV)dJa in žal že pokojni Miro Bičič. Na sadove ni bilo treba dolgo čakati. Ne-venka Gole sc je konec sedemdesetih et Prebila v prvo vrsto slovenskih ša-h,stk, Leon Gostiša je osvojil naslov „°v'nskcga mladinskega prvaka, pio-osv °i mo5tVo Pa je trikrat zapored : °J'lo naslov republiškega prvaka «lo drugo mesto na državnem (ju-gos'°vanskem) prvenstvu.
Valentin Kompare: pobudnik organiziranega šahovskega življenja na Vrhniki
Uspehom v mladinski konkurenci so sledili uspehi v članski. Prvemu moštvu je uspel ponoven preboj v najvišjo slovensko ligo, katere uspešen član je še danes. Enega vrhuncev je člansko moštvo doseglo leta 1988, ko se je z doseženim drugim mestom v Sloveniji uvrstilo v zvezni finale tekmovanja za Pokal maršala Tita. Med šestnajstimi najboljšimi jugoslovanskimi moštvi je SD Avtomontaža Vrhnika, kot se je takrat imenovalo, osvojilo 12. mesto.
Danes sodi ŠD Vrhnika med najuspešnejše šahovske kolektive v državi. V njegovih vrstah je en mednarodni mojster, dva FIDE mojstra, ena mojstrica in 12 mojstrskih kandidatov. V državni ligi se uvršča med četrto in šesto mesto, v posamični konkurenci pa ne mine leto, da ne bi vsaj enega od državnih naslovov osvojil vrhniški ša-hist. Trenutno so v društvu kar štirje aktualni državni prvaki v članski in mladinskih konkurencah. Uspešno delo v šolskih šahovskih krožkih in delovanje Notranjske srednje šahovske šole sta poroka za nove uspehe.
70 let je dolgo obdobje. V življenju Šahovskega društva Vrhnika je bilo zaznamovano z vzponi in padci, čeprav njegovo delovanje nikoli ni bilo prekinjeno za daljši čas. Za to velja zasluga številnim zanesenjakom, ki so mu žrtvovali nešteto ur svojega prostega časa. Naj bo ta članek zahvala njihovemu nesebičnemu delu, ki je omogočilo, da slovenska javnost pozna Vrhniko tudi po dobrih šahistih ANGELO ARČON, LEON GOSTIŠA
Načrti so veliki, a dosegljivi
ma!caniqQcŠaLhisti so se v petek, 10. ki se ' • 7 " na °hčnem zboru, poternC ifr'.žc' 7 manjšo slovesnostjo, let w . J? evropski viceprvak do 12 eno oHtCJ ^bcn'k zbranim pokazal Tom5-. SVoJ'h partij, je župan Vinko
njim miP?-delil knjižne na8rade letoš" Prim " i nsklm državnim prvakom: Mate° S °'nu' Miodragu Stojniču in kaže/" bcn'ku- Doseženi rezultati obdnK-"3 prav'lnost dela v preteklem
skrornJU' k°je bi'° društvo k'J"b zelo n0    mm finančnim možnostim ved-vzp^-   naiuspešnejšimi v državi pri |°J' mladih šahistov.
Pra2n°VSk° druStv° Vrhnika letos |jjvj ""-je 70-letnico obstoja in častit-V tri! tnici Primerni so tudi načrti. slerwtr" Program dela so zapisali na-le^nJe temeljne točke: bol7«i"trd,itev ek'Pe med petimi naj-
^'mi ekipami v Sloveniji Vr^nr^n°miranje »Šahovske šole ŠD nieH       s c'!Jem promocije novega
^narodnega mojstra štw°u   pitev organizacijskih in mo-
v^ih struktur v klubu
organizacija vsaj ene odmevne
prireditve v vsakem letu.
Načrte bo poskušala uresničiti nova uprava društva, ki jo sestavljajo Boris Hadalin (predsednik), Matjaž Justin (tajnik) ter Jože Kostanjevec, Leon Gostiša, Andrej Šcbenik, Janez Sodja in Peter Kobal. Društvo bo svojim članom zagotovilo udeležbo na vseh uradnih tekmovanjih Šahovske zveze Slovenije, s priložnostnimi turnirji (turnir veteranov, občinska liga...) bo skušalo povečati popularnost šaha v kraju, kandidirati pa namerava tudi za organizacijo letošnjega državnega članskega prvenstva. Večje so tudi ambicije v ekipnem šahu, saj seje po enoletni odsotnosti vrnil aktualni državni prvak Leon Gostiša, v društvu pa se je vključil tudi FIDE mojster Dragomerčar Anton Praznik. Pričakujemo torej, da bo ŠD Vrhnika tudi v letu svojega jubileja ohranila ugled re-zultatsko najuspešnejšega športnega kolektiva v občini in enega najuspešnejših šahovskih kolektivov v državi. Rezultati, doseženi na mladinskih državnih prvenstvih, to že potrjujejo.
LEON GOSTIŠA
Miodrag Stojnic,
državni prvak med šahisti do 16 let
vens°"ec fcl)ruarja je bilo državno pr-kjer ° V Jahu 7a mlaJ5e kategorije, Vrhmk° banisti Šahovskega društva sta M d,osegli izjemne uspehe, saj Postal J Sebenik in Miodrag Stojnic dni no dr?avna prvaka. Samo nekaj stVu v wCJe Pa Je na državnem prven-DraB Marib°ru šahist Primož Šoln iz g°mera osvojil tudi naslov držav-
nega prvaka v kategoriji mladinci do 18 let. Tako so si vsi trije »vrhniški« državni prvaki zagotovili udeležbo na svetovnem šahovskem prvenstvu za leto 1995.
Solna in Šebenika smo nekoliko natančneje že spoznali, zato vam tokrat predstavljamo šahista Miodraga Stojnica, kije postal državni šahovski prvak v kategoriji do 16 let.
Miodrag Stojnic je dijak 1. letnika gimnazije Poljane v Ljubljani. Osnovno šolo je končal na Vrhniki, kjer je v osnovni šoli Ivana Cankarja v šahovskem krožku pričel dosegati prve šahovske uspehe. Tako je že v prvem razredu postal šolski prvak med vsemi šahisti. Šah je pričel igrati s petimi leti, ko se je doma s sosedi učil prvih šahovskih potez. Njegov prvi mentor v šahovskem krožku je bil Slavko Čačič. Opravil pa je tudi srednjo šahovsko šolo Antona Praznika v Dragomeru. Sedaj obiskuje višjo šahovsko šolo Iztoka Jelena v Ljubljani, in to že dve le-
ti. V tem obdobju je njegov trener Leon Gostiša, ki pravi, da je Miodrag eden najbolj obetajočih mladih šahistov v Sloveniji.
Prvi vidni rezultat je dosegel leta 1993, ko seje na evropskem prvenstvu na Madžarskem v kategoriji do 14 let uvrstil med 18. in 25. mesto. Že naslednje leto pa je v absolutni kategoriji na odprtem prvenstvu Bleda osvojil naslov mojstrskega kandidata. S tem pa je postal najmlajši mojstrski kandidat v Sloveniji. Na državnem prvenstvu do 16 let je leta 1994 nastopil prvič in zasedel 5. mesto. Letos pa se na državnem prvenstvu, kije bilo v Kranju, ni dal presenetiti in je osvojil prvo mesto ter naslov državnega prvaka v kategoriji do 16 let za leto 1995. S tem uspehom pa si je pridobil pravico nastopa na svetovnem šahovskem prvenstvu mladih, ki bo predvidoma v Braziliji.
Vsi dosedanji uspehi pa so mu omogočili pridobitev mednarodnega rejtinga pri svetovni šahovski zvezi FIDA, s čimer pa se je uvrstil v razred zelo obetavnega šahista v Sloveniji.
Ob vsem trdem šahovskem delu in življenju mladega vrhniškega šahista Miodraga Stojnica je treba poudariti, da je bila njegova pot začrtana in vodena v pravo smer, saj se uspehi ponavljajo iz kategorije najmlajših do starejših.
Za letos si Miodrag želi, da bi se čimbolje uvrstil na svetovnem prvenstvu v Braziliji ter da bi se po znanju šaha približal šahistu Primožu Šolnu.
Ob razgovoru z mladim šahistom nisem mogel mimo vprašanja, kdo so njegovi vzorniki. Brez premišljanja je odgovoril, da mu je pri nas vzornik »domačin« Leon Gostiša, v svetu pa mladi ruski šahist Kramnik.
S. S.
Niko Praznik drugi do 16 let
Da imamo res dobre mlade šahiste v naši bližnji okolici, je dokazal tudi Dragomerčan Niko Praznik, ki je na državnem šahovskem prvenstvu do 16 let osvojil drugo mesto, takoj za Mio-dragom Stojničem. Čeprav sta imela oba enako število točk, je Praznik imel nekoliko slabše rezultate z boljšimi mladimi šahisti.
Niko Praznik je dijak 2. letnika Šu-bičeve gimnazije. Osnovno šolo je končal v Dragomeru, kjer je v Osnovni šoli Log — Dragomer tudi pričel svojo šahovsko pot. Prav nič ni čudno, da seje odločil za šah, saj je oče Anton že priznani šahovski mojster FIDE in je bil tudi njegov prvi trener. Kot vsi mladi obetajoči šahisti je tudi Niko že opravil znano šahovsko pot do šahovskega krožka na šoli, do srednje šahovske šole pri očetu Antonu. Sedaj obiskuje višjo šahovsko šolo pri Iztoku Jelenu. Največji uspeh je dosegel v letu 1993, ko je bil 1. v pospešenem šahu do 14 let ter nato v Franciji v isti kategoriji zasedel dobro 20. mesto.
Tudi njegov vzornik v Sloveniji je
Leon Gostiša, v svetovnem šahu pa Gari Karpov.
Z drugim mestom na letošnjem državnem prvenstvu si je zagotovil nastop na evropskem prvenstvu, kjer pričakuje čimboljšo uvrstitev. Rad pa bi postal tudi čimprej mojster FIDE, kar mu bo prav gotovo uspelo, saj mu znanja in volje do šahovske igre ne manjka.
S. S.
SAH, MALO MANJ ZARES
V zadnjih letih smo se kar preveč vživeli v tekmovalni šah, pozabili pa na ljubiteljskega. Da bi to napako čimprej popravili, vas vabimo, da se udeležite
Trim lige tričlanskih ekip.
Znanje šaha je zaželjeno, ni pa pogoj. Ekipe (3 člani + neomejeni število rezerv) se lahko prosto oblikujejo; porabite za to svojo domišljijo (npr.: stanovanjske soseske, vasi, delovne organizacije, družine, društva,..., ali pa se zberete: ljubi-
telji UN1 piva, rojeni 4. julija, ... ipd.).
Srečali se bomo v Domu Karla Grabeljška v petek, 21. aprila, ob 18. uri in nato (verjetno) še dvakrat: 28. aprila in 5. maja (odvisno od števila prijavljenih ekip). Tempo igre bo pol ure za igralca na partijo, v enem dnevu pa bodo na sporedu trije krogi. Vpisnine ni, zmagovalna ekipa prejme pokal, vse ekipe pa diplome.
Vabi vas Šahovsko društvo Vrhnika!
ZAHVALA
Šahovsko društvo Vrhnika se zahvaljuje kulturno-prireditvenemu centru PAVZA za pomoč pri organizaciji občnega zbora.
Medobčinsko dvoransko prvenstvo v tenisu
Pokal je v pravih rokah, saj je Sandi Petkovšek prikazal najboljšo igro.
Pod okriljem Športne zveze Vrhnika in sponzorja tekmovanja Guba Leskovecje v začetku marca potekalo prvenstvo v tenisu za posameznike. Zaradi prostorske in časovne stiske je tekmovanje potekalo v enotni konku-. renči. Od 30 prijavljenih je na turnirju nastopilo 16 igralcev in ena igralka. Boji so bili zelo napeti, posebno polfi-nale, v katerem je S. Petkovšek le s težavo ugnal izkušenega Z. Božiča.
Rezultati:
polfinale: S. Petkovšek : Z. Božič (9:8(5)), A. Seljak : M. Šmigoc (9:4)
za 3. mesto: Z. Božič : M. Šmigoc (9:2)
finale: S. Petkovšek : A. Seljak (6:0, 4:6,7:5)
Podelitev nagrad in razglasitev novega občinskega dvoranskega prvaka Sandija Petkovška je bila v prostorih Cluba Leskovec. Naš sponzor je prispeval nagrade za najboljše in narezek za vse udeležence ob podelitvi nagrad.
Pričetek kartinške sezone
Vrhničan Tomaž Gorenc, ki ima v novi kartinški sezoni avstrijsko licenco, je v nedeljo, 26. 3. 1995, pričel novo kartinško sezono. V avstrijskem mestu TEESDORF se je udeležil otvoritvene dirke z.a avstrijsko prvenstvo v kartingu. Že v kvalifikacijskih tekmah za najboljši čas je pokazal izredno pripravljenost in spretnost med vsemi znanimi avstrijskimi kart vozniki in si priboril prvo štartno pozicijo. V prvi uradni tekmi je bil odličen — prvi, v drugi vožnji pa je zasedel četrto mesto. V drugi vožnji je namreč
imel izredno smolo, saj se je po množičnem trku takoj po startu z 19. mesta prebil na četrto mesto.
Mladi Gorenc je tako v razredu Se-nior 100 m3 že na začetku sezone napovedal oster boj na vseh avstrijskih dirkališčih ter seveda za naslov državnega prvaka na domačih tleh.
V Avstriji je v kategoriji JUNIOR 100 m' nastopila tudi Ljubljančanka Lucija Živec, ki ima tudi avstrijsko licenco. V prvi dirki je bila odlična druga, v drugi pa ji je zatajil motor.
S. S.
ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA
FITNESS CENTER & SAVNA
Vabimo Vas na fitness vadbo za izboljšanje kondicije in splošnega telesnega počutja s pomočjo sodobnih športnih pripomočkov (trenažer-jev, uteži).
V našem centru poteka vadba pod ustreznim strokovnim vodstvom in glede na želje ter fizično sposobnost člana. Število obiskov in trajanje vadbe nista omejena.
VADBO LAHKO OBISKUJETE:
od ponedeljka do petka v soboto
CENE:
vpisnina
mesečna članarina trimesečna članarina (prihranek 1430 SIT) enkratni obisk savna — 1 ura
od 16. do 22. ure, od 9. do 12. ure.
500 SIT 2.210 SIT 5.200 SIT
390 SIT 780 SIT
Podrobnejše informacije dobite v prostorih Fitness centra v času, ko je odprt oziroma po telefonu 754-484.
ŠPORTNO DRUŠTVO DREN
Z delom do rezultatotv in uspeha
Športno društvo DREN je na zadnjem občnem zboru sprejelo program, ki bo mladim v našem kraju in bližnji okolici nudil sprostitev, zabavo in resno delo vsem, ki bodo to želeli.
Najpomembnejši elementi programa so:
• delo z mladimi
• rekreacijski tekmovalni šport
• prireditve
• ureditev lastnine
• vzdrževanje
• trženje z znanjem in objekti v športnem parku DREN.
DELO Z MLADIMI
Če upoštevamo usmeritve in izkušnje drugih, je delo z mladimi edina prava naložba v šport. Delo bo potekalo po vzoru športnih šol, in sicer v tenisu, nogometu, šahu, organizirali pa bomo tudi šolo taborjenja.
TENIS — MALA ŠOLA TENISA
• Poteka 2-krat na teden po 1 uro 6 mes., kar je približno 60 ur.
• Poteka na zunanjih igriščih skupina šteje 6 — 8 otrok.
STROŠKI ŠOLANJA
• strokovni kader 60 ur
• igrišče, žogice, garderobe
• vsak udeleženec prejme priznanje in majico MALA ŠOLA TENISA.
PORAVNAVANJE STROŠKOV Starši — šolnina mesečno 2.000 SIT — osebna oprema (lopar, copati) ŠD Dren — vse druge stroške Vse športne šole, ki so v programu, potekajo po prikazanem vzorcu. Razlike so take:
NADALJEVALNA ŠOLA TENISA
— 3-krat na teden, skupaj 140 ur
— šolnina mesečno 4.000 SIT
NOGOMETNA ŠOLA ML DEČKI
— 2-krat na teden, skupaj 80 ur
— šolnina mesečno 1.500 SIT
NOGOMETNA ŠOLA ST DEČKI
— 3-krat na teden, skupaj 160 ur
— šolnina mesečno 2.000 SIT
ŠOLA ŠAHA
— 2 krat na teden, skupaj 60 ur
— šolnina 1.000 SIT.
Po končanih posameznih šolah bo športno društvo povabilo starše udeležencev na piknik, na katerem bomo prikazali rezultate dela in se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju.
Vse informacije dobite v športnem parku DREN vsak četrtek, od 17. do 19. ure. Prijave za vpis v šole bodo na voljo od 5. 4. do 5.5. 1995.
Š. D.
ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA
Našim 3 medalje na prvenstveni tekmi
V marcu so se naše mlade ritmičar-ke pomerile na 1. prvenstveni tekmi v letošnji sezoni. Kadetinja Biljana Mi-lašinovič je ugnala prvo zaslcdovalko skoraj za 2 točki, tretjo pa kar za za tri. Biljana je letos tudi naša edina predstavnica med kadetinjami, saj Mojca Rode tekmuje že za mladinke, čeprav po starosti sodi še v nižji letnik. Prizadeva si namreč za uvrstitev v mladinsko reprezentanco 3 tekmovalk, ki bodo julija zastopale Slovenijo na mladinskem evropskem prvenstvu. Prvi korak dociljaježe opravila, saj je bila na prvenstveni tekmi, ki je štela tudi za eno od kvalifikacij, prepričljivo tretja. Dušica Jeremič pa je bila letos prvič poražena v slovenski konkurenci, saj jo je zaradi številnih napak premagala Nina Vengust. Za poraz se je Dušica oddolžila že čez teden dni v francoskem Thiaisu, kjer se je iz zadnje tekmovalne skupine med 61 tek-
movalkami iz 31 držav prebila na 24. mesto, kar je nedvomno lep uspeh. Taka uvrstitev bi jo že vodila v finalni mnogoboj evrepskega prvenstva.
Rezultati prvenstvene tekme: Kadetinje:
1. Milašinovič (ŠZ Vrhnika) 33.05
2. Pahernik (Moste) 31.20
3. Gradinjan (Narodni dom) 30.20
Mladinke:
1. Vengust (Narodni dom) 34.40
2. Jeremič (ŠZ Vrhnika) 33.50
3. Rode (ŠZ Vrhnika) 32.60 5.-6. Pajnič (ŠZ Vrhnika) 30.95 8. Cvetko (ŠZ Vrhnika) 30.55 Thiais, Francija:
1. Aleksandrova — Bolgarija: 36.575
2. Shalamova — Rusija: 36.400
3. Vatkina — Belorusija: 36.000 24. Jeremič — Slovenija: 32.450 36.-39. Vengust — Slovenija: 31.650
ŠPELA MOHAR
Biljana Milašinovič in Mojca Rode na vrhniškem mednarodnem turnirju v ŠRG
28
APRIL 1995
NAŠ ČASOPI
TSK Corning Vrhnika -pred zaključkom sezone
Prejšnji mesec sem obljubil, da bom napisal nekaj več o naših mladincih, juniorjih in članih, pa se bom za hip vseeno zadržal še pri najmlajših. Zanje se je namreč sprememnil tekmovalni koledar v ŽITO pokalu. Tekma, ki bi morala biti na sporedu v začetku sezone, pa je zaradi pomanjkanja snega odpadla, je bila ponovno prestavljena na 1.4. (ne gre za prvoaprilsko potegavščino). Tako ŽITO pokal za to sezono, ko pišem članek, še ni končan. Kaj več o zanimivih bojih z zadnje tekme vam bom napisal prihodnjič.
Zdaj pa k starejšim: o njihovih mednarodnih uspehih smo vam že pisali. Kako pa je doma? V Sloveniji že nekaj sezon uspešno nastopamo v EMONA POKALU. To tekmovanje sestavlja 6 tekem, 3 v klasični in 3 v prosti tehniki. Tekmovalci startajo v 7 ločenih kategorijah: mlajši mladinci in mladinke, starejši mladinci in mladinke,juniorji,člani ter enotna kategorija juniork in članic. Proge so dolge od 5 do 15 km. V vsaki kategoriji na posamezni tekmi teče od 10 do 40 tekmo-. valcev iz 16 slovenskih klubov, včasih pa se jim zunaj konkurence pridružijo še hrvaški klubi. Točke dobi le prvih 15 uvrščenih, in sicer: 1 mesto = 25 točk, 2. = 20 točk, 3. = 15 t, 4. = 12 t, 5. = lit... 14. = 2 t, 15.= 1 t. V končno uvrstitev sodi 5 najboljših tekem posameznega tekmovalca, v končno uvrstitev klubov pa vse tekme. Ena izmed tekem šteje tudi za državno prvenstvo. Poleg solo nastopov na DP startajo tudi štafete. Njihove točke štejejo le za končno uvrstitev klubov, so pa zato bolj žlahtne, saj so podvojene: 1. mesto = 50točk,2. =401,... 15. = 2
Tekmovanje za letošnji EMONA pokal se je za to sezono končalo z zadnjo tekmo 26. 3. na Pokljuki. Uradna razglasitev je ponavadi nekoliko kasneje, neuradni rezultati pa so taki:
Mlajši mladinci:
1. Lucijan Nagode (Logatec) 92 točk
2. Marjan Zagoršek (Planica) 90 točk
3. Miha Plahutnik (Corning Vrh.) 87 točk
Mlajše mladinke:
1. Tadeja Brankovič (Kranj) 100 točk
2. Aleksandra Lanišek (Kranj) 95 točk
3. Tea Gregorin (Ihan) 68 točk 10. Špela Jerna (Corning Vrh.) 37 točk 20. Katja Slavec (Corning Vrh.) 4 točk 23. Nina Leb (Corning Vrh.) 2 točki
Ekipno mlajše kategorije:
1. Kranj 498 točk
2. Logatec 429 točk
3. Olimpija 367 točk
4. Dol 218 točk
5. Coming Vrhnika 186 točk
Starejši mladinci:	
1. Gorazd Berginc (Coming Vrh.)	90 ločk
2. Aleš Novak (Planica)	77 točk
3. Vasja Rupnik (Logatec)	75ločk
7. Miha Zrnec (Coming Vrh.)	52 točk
12. Matjaž Batič (Coming Vrh.)	31 točk
18. Matej Mole (Coming Vrh.)	11 ločk
Ekipno starejše kategorije:	
1. Logatec	351 ločk
2. Kranj	332 točk
3. Coming Vrhnika	185 točk
Juniorji:	
1. Peter Dovnik (Hoče Pohorje)	95 točk
2. Miha Grom (Coming Vrh.)	69 točk
3, Jože Petkovšck (Logatec)	65 točk
12. Matjaž Dobrovoljc (Coming Vrh.)	35 točk
Člani:	
1. Mladen Trstenjak (Planica)	87 točk
2. Peter Torkar (Bled)	82 točk
3. Boris Zelene (Logatec)	57 točk
21. Roman Rupnik (Coming Vrh.)	5 točk
Članice:	
1. Darja Rupnik (Logatec)	110 točk
2. Mateja Amnrožič (Logatec)	80 točk
3. Lucija Larisi (Gorje)	70 točk
8. Kalja Žiben (Coming Vrh.)	39 točk
Skupni vrstni red vseh kategorij:	
l.TSK Merkur Kranj	1257 točk
2. TSK Valkarton Logatec	1233 točk
.1 ŠD Planica	709 ločk
4. TSK (MOR Olimpija	629 točk
5. TSK Coming Vrhnika	605 točk
6. TSK JUB Dol	450 točk
Najboljše rezultate smo dosegli prav na zadnji tekmi. Naše tri junake MIHA PLAHUTNIKA, MIHA GROMA in GORAZDA BERGINCA, ki bodo na stopničkah stali tudi v skupnem seštevku EMONA pokala (vsak v svoji kategoriji), si s pokali z zadnje tekme v rokah lahko ogledate na priloženi fotografiji.
Tudi v starejših kategorijah je TSK COMING VRHNIKA nedvoumno v ..PRVI LIGI-. Vrednost naših tekmovalcev se je zato precej povečala in ponudbe o sodelovanju prihajajo že iz drugih sorodnih športov (biatlon, triatlon, gorski teki, duatlon, atletika, itn...).
Izmed prvih 10 slovenskih klubov smo praktično edini brez profesionalnega trenerja. Šele letos pa smo si ob izdatni pomoči našega sponzorja za silo uredili vozni park. Zato bi se ob tej priložnosti v imenu preko sedemdese-tui tekmovalcev, njihovih staršev in trenerjev še enkrat zahvalil PODJETJU COMING in vsem tamkaj zaposlenim. Brez vaše pomoči takih rezultatov, s katerimi smo vrhniško ime tudi v tem športu ponesli v sam slovenski vrh, nikoli ne bi dosegli!
Zoran Grom
Alešu Preku
bronasta medalja v smuku
Aleš Prek, smučar Smučarskega kluba Vrhnika, je na nedavnem državnem prvenstvu v smuku pri starejših dečkih osvojil odlično tretje mesto ter s tem bronasto medaljo. Gotovo je to eden največjih uspehov mladega vrhniškega smučarja, ki ga letos trenira Peter Petrovčič, ki ima res posluh za delo z mladimi smučarji.
Tudi drugi tekmovalci Smučarskega kluba Vrhnika so se v letošnji sezoni smučanja (94/95) udeleževali številnih tekmovanj, predvsem v mlajših kategorijah, saj je treba vedeti, da klub skrbi predvsem za delo z mladimi smučarji. Smučarska sezona pa še ni končana, zato bomo več o tekmovanjih in rezultatih vrhniških alpskih smučarjev pisali v prihodnji številki Našega časopisa.
Tudi za Aleša Preka se sezona še ni povsem končala. Zelo dobro je uvrščen v pokalu Gorenjka, kjer je v svojem letniku na četrtem mestu. Konec marca pa je na istem pokalu v super veleslalomu zasedel osmo mesto. Z vsemi letošnjimi dobrimi rezultati je potrdil mesto v slovenski reprezentanci pri starejših pionirjih. Ob vseh uspehih pa je treba poudariti, da je v pripravljalnem obdobju primanjkovalo snega, zaradi česar so morali vsi vrhniški tekmovalci večino treningov opraviti zunaj Slovenije, kar pa je bila velika finančna obremenitev. Na koncu se mladi smučar Aleš Prek zahvaljuje vsem. ki so mu karkoli pomagali k uspehu.
S. S.
ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA
obvešča vse svoje člane, športna društva in klube, da bo od 7. do 15. aprila 1995 splošna akcija čiščenja športnih površin in okolice športnih objektov.
Pri Komunalnem podjetju Vrhnika so Vam brezplačno na voljo delovne rokavice, vreče in zabojniki za odvoz smeti. Informacije dobite pri ge. Maji Todorovič. Za dodatne informacije pa pokličite g. Mira Grudna na Športno zvezo. Po akciji bodo predstavniki Športne zveze Vrhnika pregledali vse športne površine in najbolj urejene nagradili.
S PO RT WAY IN
CASINO Ljubljana
ČESTITATA JURETU SOTLERJU
za osvojeni naslov DRŽAVNEGA PRVAKA in za skupno zmago v POKALU WEST
in
MATEVŽU BARBU, TOMAŽU BAŠKOVIČU
IN BORUTU KRŽIČU za odlične rezultate v SNOWBOARDINGU (prosti slog) v sezoni 94/95.
Jure Sotler - državni prvak in zmagovalec pokala
Vrhniški klub SPORTWAY je ob končani sezoni pobral vse naslove v prostem slogu snowboardinga. Jure Sotler je postal skupni zmagovalec WEST FREESTYLE CUP-a pred MATEVŽEM BARBO, ŽIGOM VERTOVŠEK, TOMAŽEM BAŠ-KOVČEM in BORUTOM KRŽ1-ČEM. Vsi, razen VERTOVŠKA, so z VRHNIKE. Za pokal seje potegovalo 44 tekmovalcev, kar je za prvo leto tekmovanja lep uspeh organizatorja. Za nameček pa so vrhniški tekmovalci, vsi so še mladinci, osvojili še prva tri mesta na 1. WEST OPEN DRŽAVNEM PRVENSTVU.
Prvi državni prvak je tako na HALFPIPE-u letos postal nepremagljivi JURE SOTLER.
Takoj za njim, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila TOMAŽ BAŠKOVČ in BORUT KRŽIČ. MATEVŽ BARBO zaradi poškodbe na žalost ni nastopil. Lep uspeh na svetovnem mladinskem prvenstvu v ZAKOPANIH na Poljskem je dosegel 10-lctni TOMAŽ BAŠKOVČ, ki se je uvrstil na 15. mesto z zelo majhnim zaostankom. To je zelo lep uspeh, če upoštevamo, da so prvi trije že zmagali na tekmah svetovnega pokala.
BORUT KRŽIČ, ki bo mladinec še tri leta, seje uvrstil na 25. mesto in tako izpolnil pričakovanja. Slabše sta se uvrstila starejša mladinca SOTLER iu BARBO, saj sta zasedla 32. in 40. mesto ter rahlo razočarala, popravnega izpita pa ni, saj sta mladinca zadnje leto.
REZULTATI: mlajši mladinci
1. Hurhe Markus, FIN
2. Voho Pasi, FIN
3. Charlet Baptiste, FRA 15. Tomaž Baškpvč, SLO 25. Borut Kržič, SLO
starejši mladinci
1. Litovaara Aleksi, FIN
2. Kjeldas Arild Brun, NOR
3. Simmen Gian, SUI 32. Jure Sotler, SLO 40. Matevž Barbo, SLO
7. aprila bo slovenska reprezentanca odpotovala v francoski AVORIAZ na tekmo za pokal narodov. V prostem slogu bodo nastopili:
1. Jure Sotler Sportway
2. Tomaž Baškovč Sportway
3. Žiga Vetrovšek Kranj
4. Matevž Barbo Sportway
5. Petra Škrabar Snurfclub rez.: Borut Kržič Sportway
V prihodnjem letu bodo naše ambicije segale tudi na svetovno sceno, saj bomo nastopili na vseh evropskih tekmah svetovnega pokala BALAN-TINES SNOWBOARD WORLD PRO TOUR udeležili pa se bomo tudi mladinskega in članskega svetovnegta prvenstva evropskega prvenstva in seveda Slovenskih tekem.
Seveda so načrti zelo odvisni od finančnih možnosti. Prvi odzivi naših pokroviteljev so zelo obetavni. Ob koncu sezone pa bi se jim radi zahvalili za ogromno pomoč, ki so nam jo nudili:
— CASINO Ljubljana
— SUBARU SERVIS Vrhnika
— PEKARNA BAŠKOVČ
— ROG
— ATED RENT-A-CAR
— COPIA Ljubljana.
BOŠTJAN ERČULJ
TRADICIONALNA ZMAGA NA TRADICIONALNI TEKMI OB TRADICIONALNO SLABEM VREMENU
KOVK 95
Vrhniški jadralni padalci smo se v soboto, 25. 2., podali na tekmo v točnosti pristajanja, na kateri so ocenjevali tudi najlepše maske saj je bila tekma na pustno soboto. Kot je zapisano že v naslovu, smo spet zmagali tako ekipno kot tudi posamezno. Start je bil na Kovku nad Ajdovščino, cilj pa v Logu pri Ajdovščini pri pizze-riji Anja. Prvo mesto je zasedel naš Tomaž Gorišek, drugo mesto spet naš Stane Zalaznik, pomagali pa smo še drugi člani, saj smo vsi prijadrali v dokaj majhen krog polmera 10 metrov. Piko, ki je v premeru merila 20 cm, so pohodili le trije. Vsak centimeter zunaj središča pomeni eno kazensko točko in Tomaž je bil edini brez njih, kar je težko doseči. Stane je le za 4 cm zaostal za Tomažem, tretjeuvrščeni pa za 14 cm. Vsi člani Kluba Letalcev Vrhnika smo pristali v krogu: od Mojce Rus s 3 metri in 9 cm pa vse do najmlajšega Grega Nagodeta, kije pričel leteti šele pred kratkim. Nagrajene so bile tudi najboljše maske, ki pa so bile samo tri, saj nihče ni verjel, da se bo vreme v soboto za silo izboljšalo. Od naših se je Bojan Škilan našemil v črnega vrana in prejel drugo nagrado.
Za razliko od lani so bili pogoji na samem startu dokaj dobri. Veter je rahlo pihljal, le megla je na vsake toliko časa zapirala pogled v dolino. Ker pa pas megle ni bil predebel, smo nekateri vsega vajeni poleteli kar skoz-
Pomlajena ekipa
| njo. Občutki so bili nepopisni, ko se je pod nami odprla vsa Vipavska dolina. Po uradnem delu tekmovanja smo se lahko še enkrat peljali na start. Nekaj nas je poletelo, potem pa se je, kot bi vreme vedelo, daje tekme konec, veter okrepil nad mejo varnosti. Vsi, ki so bili še na vzletišču, so morali s kombi-jem v dolino.
Pa kaj? Pred nami je bila še razglasitev rezultatov in slastne pizze. Poleg bogatih nagrad za vse uvrščene so razdelili tudi tolažilne, ki so jih z žrebom razdelili vsem, ki niso zadeli ciljnega prostora. Ker so bile vse nagrade, tudi tolažilne vrednejše od štartni-ne, so se zares vsi veseli vračali domov. Med najbolj veselimi pa smo bili nedvomno člani Kluba Letalcev Vrhnika, saj smo za ekipno prvo mesto prejeli kraljico mortadel, težko 6,2 kg. Del pokala smo pojedli naslednji petek v M baru pri Matjažu, kjer se dobivamo ob petkih. V šali smo dejali, da pokal ni trajen, je pa okusen.
Da sveža moč iz Blatne Brezovice ne bo letos edina, te vrstice namenjam vsem, ki jih zanima ta šport, da se oglasijo. Prav tako so zaželjeni tudi sponzorji, za katere so leteči reklamni panoji zanimivi. Tekme so namreč po vsej Sloveniji; letimo nizko nad množicami in napisi so dobro vidni. Informacije po tel. 753-519.
STANISLAV RUS
Košarkarski klub Vrhnika je v Play-off-u II SKL dosegel dve zmagi in štiri poraze. Vendar je pri tem treba poudariti, da košarkarski klub Vrhnika nastopa z močno pomlajeno ekipo (Uroš Trdan 181., Marko Vrbančič 181., Sašo Rajakovič 181., Miloš Cicmil
181., Miha Otrin 161., Miro Vida-kovič 191. in Sergej Lukič 191.), ki pa je že v prvih tekmah pokazala, da se za prihodnost vrhniške košarke ni bati. Vsi mladi igralci, ki izhajajo iz mladinskega košarkarskega kluba Vrhnika, in bodo že v naslednji sezoni skupaj s kapetani
Gabrovškom, Smrekarjem, Gantarjem in z okrepitvijo v centru nosilci prve članske ekipe.
Za uspehe košarkarjev Vrhnike (člani Play-off, st. pionirji 5. mesto v Sloveniji) so v veliki meri zaslužni tudi sponzorji, ki so nam letos in upamo, da bodo tudi prihodnjo sezono priskočili na pomoč.
Zato se jim igralci, trenerji in vodstvo kluba zahvaljujemo za pomoč. Naši sponzorji so: ZTKO
(Gruden, Novljan in Irena Obl> OŠ Ivana Cankarja (Sodja, P«1 nel, Kužner) Diskont Orel (0« Pekarna Baškovč (Baškovč),' niča Grogar, Okrepčevalnica J za (Lončar), Gostilna TuršičfJ' šič), Pizzerija Boter (Pišek), V stilna Marinčič (Jani Marink Trgovina z obutvijo Kara (S* Marinčič), Elektro Medic C dič), Video Copy (gospa Je'1 Liko, Rog, Loka, Citrus, Peka' Vrhnika.
K K VRHNI"
Občinski svet občine Vrhnika
RAZPISUJE
programe javnih del v občini Vrhnika za leto 1995
Občinski svet Občine Vrhnika skladno z 52. in 53. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, št. 5/91) in razpisom Republiškega zavoda za zaposlovanje (Delo, dne 9. 2.1995) razpisuje programe javnih del v občini Vrhnika za leto 1995.
Pogoji razpisa
Na razpisu lahko sodelujejo podjetja, obrtniki in zavodi.
Navodila za sodelovanje na razpisu
1. Prijavo za razpis pošljite na Oddelek za družbene dejavnosti Občine Vrhnika do 30. 4.1995.
2. Prijava mora vsebovati:
— naziv javnega dela
— predstavitev programa javnega dela
— potrebno število brezposelnih, vključenih v javna dela, zahtevano stopnjo izobrazbe in značilne poklice, posebna znanja in druge zahteve za vključitev v javno delo
— predviden začetek javnega dela
— potrebna sredstva
3. Pri izvedbi javnega dela zagotovi brezposelnim osebam, vključenim v javna dela:
Republiški zavod za zaposlovanje:
— denarno pomoč v višini do 80% neto zajamčenega osebnega dohodka mesečno od dneva vključitve v javno delo oz. od dneva, ko se izteče pravica do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči, ki jo je brezposelni že pridobil
— kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
— kritje stroškov zdravniškega pregleda
— kritje stroškov izobraževanja v skladu z določili priprave delavcev na zaposlitev
— kritje stroškov prehrane in prevoza na delo.
Občina Vrhnika:
— stimulativni del nagrade v višini do razlike 70% oseb- I nega dohodka za enaka oz. podobna dela
— sredstva za izvedbo programa
— pridobitev potrebnih soglasij za začetek javnih del.
Izvajalec javnih del:
— strokovni nadzor pri izvajanju javnih del in mentorstvo
— varnost pri delu in zaščitna sredstva
— dodatno nezgodno zavarovanje
— evidenca prisotnosti na javnem delu.
Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje:
— izbor brezposelnih oseb, vključenih v izvajanje javnega dela
— mnenje o primernosti programa javnih del.
4. Izbor programov bo opravil župan občine Vrhnika.
Dodatne informacije in pojasnila daje Oddelek za družbene dejavnosti občine Vrhnika, tel. 755-121, int. 235, Ljubica Lu-kan in
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana, Urad za delo Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 2b Tel.: 751-070, Nadja Ivanuša
OBČINA VRHNIKA OBČINSKA UPRAVA Oddelek za splošne zadeve
RAZPISUJE
javno dražbo najdenih predmetov, ki bo v sredo, 19. 4. 1995, od 14. do 17. ure na dvorišču občine Vrhnika, Tržaška 1.
Predmet dražbe so:
1. torbica iz blaga
2. kolesa — 15 kom., cena od 500,00 do 1000,00 tolarjev
3. pony exprès 1 kom., cena 1000,00 tolarjev
4. motor, 1 kom., cena 3000,00 tolarjev.
Pozivamo vse upravičence izgubljenih predmetov, da do začetka licitacije z ustreznimi dokazili še lahko prevzamejo svoje predmete.
Tajnica občine Sonja Pirnat Keršmanc
OBVESTILO!
Steklarstvo Danilo Kralj, Vrhnika, je svojo delavnico preselilo na novo lokacijo, in sicer na Lošco 33 (100 m pod Cankarjevo založbo na Vrhniki).
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1995
29
AVTOTRADE ni
SERVIS IN TRGOVINA V SINJI GORICI 11, VRHNIKA; cc HQQ
Jelko Baje, telefon 751-346, 755-1 yy
PRODAJA VOZIL:
FIAT — LANCIA — ALFA ROMEO
(STARO ZA NOVO)
SERVIS IN POPRAVILA VOZIL
PRODAJA REZERVNIH DELOV
MOŽNOST POSOJILA DO ŠTIRIH LET TER NAKUP S KARTICO LB.
Jarkice, rjave, različnih starosti, bele za dopitanje
in
pakiran kurji gnoj prodajam vsak delovnik.
Voljčeva 12, Vrhnika, telefon (061)752-322.
TURIZEM IN RENT-A-CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4, 61380 VRHNIKA tel. (061) 755 375, fax. (061) 755 380
Vam nudi:
• potovanje in mini počitnice za 1. maj
• počitnice za poletje na morju in v toplicah v domovini ter tujini
• avtobusne prevoze
• letalske vozovnice
• mesečne vozovnice za OPP LJUBLJANA IN SAP LJUBLJANA.
Turistična poslovalnica PAV je odprta ob delavnikih od 7. do 15. ure ter vsako prvo in zadnjo soboto v mesecu od 7. do 12. ure.
Bom-Oprema
TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA
Tržaška 23 (pri kino dvorani) fjtrS: tel/fax. 061/755-255
delovni čas: 8.30 - 12. in 16. - 19 sobota 8.30 - 12,
Po ugodnih cenah vam nudimo:
spalnice dnevne sobe mladinske sobe predsobe garderobne omare pisarniško pohištvo
— sedežne grt.
— kavče
— postelje
— jedilnice
— kuhinje
POSEBNA PONUDBA:
— ortopedske vzmetnice vseh dimenzij
— sedežna grt. po vaših merah
Brezplačno svetovanje na vašem domu
Moj biovrt
Ker letos prihaja pomlad z zamudo, bomo imeli veliko težav z zatiranjem enoletnih in trajnih plevelov, saj se rastline, ki jih nismo niti sadili niti sejali, zdaj še posebno lepo razvijajo. Predlagamo vam tele ukrepe:
• Ne dovolite, da bi se plevel preveč razrastel ali se celo ose-menil. Najučinkovitejše je spodrezavanje korenin, rahljanje in zračenje zemlje. S prekinjanjem zemeljskih kapilar namreč zelo uspešno preprečujemo tudi rast plevelov.
• Posebno pozornost namenite trajnejšim plevelom, npr. sladu, travi pirnici in drugim, ki imajo zelo dolge in razvejane korenine^ ki jih je treba izkopati skupaj s koreninami.
• Če bodo vrtne grede primerno zastrte (mulčene), bo tudi zastirka preprečevala rast plevelov. Izpuljen ali spodrezan plevel pustite na zemlji kot zastirko, lahko uporabite tudi slamo, listje ipd., mikroorganizmi pa bodo obenem črpali iz njega hranilne snovi za rastline, ki ste jih posadili.
• Plevelov pa ne zatirajte s kemičnimi sredstvi, ker bi tako zatrli tudi mikroživljenje v zemlji.
• V aprilu lahko na prosto že sejete vso zgodnjo zelenjavo: grah, peteršilj, korenček, solato, radič, endivjo za zgodnjo jesensko uporabo, kolerabice ter sadite zgodnji in srednje zgodnji krompir.
• Svetujemo vam, da vse na novo posejane in posajene gredice pokrijete ž rastočo folijo (covertan), da bodo tako zavarovane pred nočnimi zmrzalmi. Občasno morabe folijo ob robovih zrahljati, da ne bo stiskala rastočih sadik. >
• Folije ne puščajte na rastlinah več kot mesec dni.
• Gredo, kamor ste posadili jagode, vmes pa česen in čebulo, bogato zastrite s slamo ali suho travo, da bo tako ostala enakomerno vlažna, plodovi pa nebodo umazani od zemlje in tudi gnili ne bodo.
• Prvo setev paradižnikov presadite iz zabojčkov v jogurtove ali šotne lončke ter jih v toplješem vremenu prestavite v plastične tunele ali tople grede, da jih boste polagoma utrdili.
• Sadite lahko že vse čebulnice, grmovnice in do 15. 4. tudi sadnovdrevje.
Če komposta niste presejali v marcu, je sedaj zadnji čas. Grobe, še ne popolnoma preperele kompostne ostanke ponovno vložimo v nov kompostni kup takoj na zdrobljene veje, ki jih damo na dno za drenažo. Zelo priporočljivo je, da novemu kompostu dodajate čim več regrata in mladih kopriv, ki vsebujejo veliko dušika. Če pa imate premalo lastnega komposta, se lahko odločite za naravno organsko gnojilo biobrazda, proizvod deževnikov.
• Za uravnavanje kislosti tal in rahljanje zemlje ter odpravo mahu pa vam priporočamo kameno moko.
BIOZASCITA RASTLIN
STRUNE — Posebno ogrožajo SOLATO, zato na njihove gredice nastavljamo vabe: prerezane krompirjeve gomolje ali prerezano korenje — varujmo naravne sovražnike strun: krte, krastače, rovke, ptice. Strune navadno izginejo, ko mine od začetka obdelovanja zemljišča 5 let.
POLŽI — Odvračamo jih s preprečevalnimi ukrepi: robove gradiče lahko zastremo s praprotjo ali jih posujemo z lesnim pepelom in kameno moko. Po potkah gredic lahko položimo deske in polži se bodo pred dežjem zatekli pod deske, mi pa jih bomo fizično uničili. Lahko tudi v tla delno zakopljemo posode s pivom.
MRAVLJE — Preprečevalni ukrepi: sadimo sivko, majaron in timijan, tla kjer se pojavijo mravlje, zastiramo s praprotjo. Mravlje bomo pregnali tudi s pelinovo gnojnico, lahko pa nastavljamo vabe z medeno vodo ali pa mravljišče polijemo s kropom.
BIOBRAZDA
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
VRHNIKA
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6
Nova ponudba:
tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210
1. Kolesa ROG in italijanska — bogata izbira — do 6 obrokov brez obresti
2. Motorne žage HUSOARNA vseh tipov do 6 obrokov
3. Betonski mešalniki 120 I LIV 41.990,00 SIT samokolnica 5.399,90 SIT
4. REZERVNI DELI IN OPREMA za: TAM, ZATAVO, IVECO
5. REZERVNI DELI za OSEBNA VOZILA: GOLF, ŠKODA, ZASTAVA, LADA, 126 P
6. Italijansko ročno orodje FELISATI (razno) primer: stabilna krožna žaga s pomikom rezila in pod kotom:
tip T-770 W       • 64.272,00 SIT
tipT-777CI 102.511,00 SIT
7. AVtoradiji in zvočniki CLARION — ZASTOPSTVO
8. Kompresorji od 30 I do 500 litrov, do 12 obrokov
MOŽNO POSOJILO OD 6 mesecev do 3 let glede na vrednost
Del. čas od 8.00 do 12.00, od 15.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00
NUDIMO VAM TUDI GORILNIKE THYSSEN na olje, do 6 čekov ali s 5% popustom (vseh tipov).
BIOBRAZDA
SEMENARNA PROIZVODNJA
Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 654-580
TRGOVINA VAM NUDI:
— BALKONSKO CVETJE: surfinije, bidens, bršlinke itn.
— SADIKE VRTNIN: paprika, paradižnik itn.
— VSE VRSTE GRMOVNIC IN TRAJNIC: rododen-drumi, azaleje itn.
— ČEBULNICE, SEMENSKI KROMPIR — UVOZ
— PVC KORITA, LONČKI
— RAZNO ORODJE, VODNI PROGRAM
— VSE ZA MALE ŽIVALI, TUDI KRMILA, OTROBE, DROBLJENEC (ŠROT)
— SEMENA, TRAVE, DETELJE
PROIZVODNJA:
— 100% NARAVNO GNOJILO ZA VRT, SADNO DREVJE, TRATO...
— PRST, ODLIČNA MEŠANICA ZA BALKONSKE IN SOBNE ROŽE
—  ČRNICA ZA GROBOVE, LEGLA DEŽEVNIKOV
VSI NAŠI PROIZVODI SO PRI NAS PO PROIZVODNIH CENAH!
IZBIRA JE RES VELIKA - PREPRIČAJTE SE!
LJUBLJANA VRHNIKA
- Odprto: 8h-19h
^^°s,aja fkapeiica sobota: 8h - 13h
BIOBRAZDA
DRAGOMER
VIALIT ASPHALT, d.o.o., Tržaška 2,
SLO-61000 Ljubljana, Tel. ++386 61 12 57 022 Fax++386 61 12 54 239
Podjetje VIALIT-ASPHALT, d.o.o., Tržaška 2, Ljubljana, opravlja naslednja dela:
— ročno asfaltira dvorišča in dovozne poti
— strojno asfaltira ceste in druge površine
— urejuje protiprašne prevleke makadamskih in asfaltnih cest po hladnem postopku
— nanaša tankoslojne prevleke obstoječih asfaltnih površin z MIKROASFALTOM po hladnem postopku.
Inf. po tel. — fax 061-12 57 022, 12 54 239 0609-62 79 77
VIALIT-ASjPHALT, d.o.o.
MARKO OTRIN
REAN inženiring d.o.o.
NOTRANJE GORICE Podpeška cesta 236 tel./fax: 061/651-309
Najugodnejša ponudba atestiranih cistern 1.000-3.000 I z dostavo na dom in montažo.
Dobava in montaža oljnih dogilnikovTHYSSEN, API, ECO FL A M in OL YMP
s prostorskim uravnavanjem temperature.
Dobava in montaža peči sime 20-40 kW z gorilniki Minor
oiiMB^ Ecoflam
MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA S ČEKI
Dr. B.THYSSEN
Pravočasno nabavite material za predelavo kurjave na kurilno olje
30
APRIL 1995
NAŠ ČASOPIS
Ali sta že premaknila uro? Namreč, jaz sem jo že, in to z leve roke na desno roko.
COM-TAR d.o.o.
ŠOLA S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov A, B, C, E in F kategorije.
možnost plačila na več obrokov dijaki in Študenti popust zbiramo prijave za tečaj iz varstva pri delu s traktorjem
wnwm.
Ponujamo vam počitnice in izlete priznanih
turističnih agencij: KOMPAS, GLOBTOUR, SLOVENIJATURIST, M&M, A&B, RELAX, ROYAL, PALMA, GRUBER, ATLAS, ODISEJ . MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA - PRIDITE, NE BO VAM ŽALI
Mm
Nudimo kakovostno, hitro in poceni pisanje na računalnik ter fax storitve.
INFORAMCIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5, VRHNIKA telefon/fax: 755-828
URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure torek, četrtek in petek od 9. do 15.30
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURSIČ
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
— servisiranje in popravila VW in AUDI vozil
— vulkanizerska dela za vsa osebna vozila in dostavna vozila — kombi do 16"
— na zalogi avtoplašči: SAVA SEMPERIT in DUNLOP
STEKLARSTVO DANILO KRALJ telefon: 755-455 LOŠČA 33 VRHNIKA
NUDIMO VAM RAZLIČNE STORITVE:
— zasteklitev vseh vrst oken
— brušenje stekla
— izdelavo raznih ogledal
— izdelavo »termopan« stekla po najnovejši tehnologiji
— izdelavo vitražev
— zasteklitve objektov.
DELOVNI ČAS:
vsak dan: od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure sobota: od 8. do 12. ure.
SE PRIPOROČAMO — SE PRIPOROČAMO
k. A r> A. mS\ viška 4,61111 Ljubljana /VIK/\K   rt 061/267-748 o**
computerJ j3™'™-7** h-^?*2
--/ Nasproti Vlito corkv* ob Tržalkl cw"
PRODAJA DISKET. RAČUNALNIKOV. TISKALNIKOV IN DRUGE | RAČUNALNIŠKE OPREME PO ZELO UGODNIH CENAH:
PENTIUM 60 I PENTIUM 90
VLB/PO, 4Mb RAM, SVGA ColofJ 420Mb trd, disk.... komplet 1
VIB/PO, 4Mb RAM, SVGA Color, 420Mb tri disk,... tompltt
199.900
Velika ponudba raznih CD-ROMov in ostal« muWmedije MS Encarta 95 ....10J00
VLB, 4Mb RAM, SVGA Color LR, ■420Mb trdi disk,... komplet
/ 14.990
msmssMsmmmmmm
VLB, 4Mb RAM, SVGA Color LR, 420Mb trd' disk,.., komplet
1 19.990
18C>DX4-IWMhz,256Kb
VLB, 4Mb RAM, SVGA Color LR, 420Mb trd' disk,. '
Izdelamo računalnik* po voli SelJI. Opisani so samo primeri. V primeru da Imot« ugodna|io ponudbe od nai«, prid it«, naredili vam bomo ugodnejio I
!*Co£na procCaja- na £ej£f, Ce-asing a/i Bančne /čfntlt*
AVTOSALON
KOVINARSKA VRHNIKA
Sinja Gorica 106 — Vrhnika
PRODAJA TOVORNIH, DOSTAVNIH in OSEBNIH VOZIL znamk:
— NISSAN — osebna in tovorna vozila;
— IVEGO — tovorna vozila;
— FIAT — dostavna vozila;
— PIAGGIO — PORTER — dostavna vozila;
— POLONEZ AVTO (KOOPER. CITROEN) - dostavna vozila
Možnost nakupa po sistemu: LEASING, KREDIT, njava staro za novo in posredniška prodaja.
me-
V naših DELAVNICAH nudimo vsa avtomehanična dela, razna popravila, avtokleparska in ličarska dela za naslednja tovorna vozila: NISSAN, TAM, ZASTAVA, IVECO, MERCEDES....
ter za osebna vozila: NISSAN, ZASTAVA, LADA, ŠKODA in FIAT.
Pogodbenim strankam dajemo 30% popusta za vsa avtomehanična dela in popravila pri nas. TELEFON: 753-842 FAX: 755-401
DELOVNI ČAS:
vsak dan od 7.30 do 16.00
sobota od 8.00 do 12.00
PHILIPS
GRURDIG
COMING
TELEFUNKEN
UVOZNIK IN POOBLAŠČENI DISTRIBUTER
COMING VRHNIKA
TELEVIZORJI: ekran cm
VIDEOREKORDERJI GLASBENI STOLPI RADIOKASETOFONI s CD-ji ali brez AVTORADII KAMERE
• DVE LET GARANCIJE
• BREZPLAČNA DOSTAVA IN PRIKLJUČITEV DO 20 KM
• POPUST OB TAKOJŠNJEM PLAČILU
• MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
• 4% POPUST ZA IMETNIKE COMING KARTICE
• NAGRADNO ŽREBANJE IN
SEJEMSKI POPUST OD 6. DO 11. 4.1995 V TV, VIDEO, HI-FI CENTRIH COMING
Vrhnika, Stara cesta 45, tel.: 752-392 Ljubljana, Kongresni trg 12, tel.: 214-321 Ljubljana, BTC, šmartinska 152, hala A, (Moderni interieri), tel.: 185-27-70 Ljubljana, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 131-92-66
VABIMO VAS, DA NAS V ČASU SEJMA ALPE ADRIA OBIŠČETE NA RAZSTAVNEM PROSTORU V HALI B2.
SANIKER cLo.o. VRHNIKA
BRANKO OBLAK Opekarska, c. 18 61360 VRHNIKA Telefon:751-376
KERAMIČNE PLOŠČICE KOPALNIŠKA OPREMA ENOROČNE MEŠALNE ARMATURE-PAINI
ODPRTO od 9. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Se priporočamo 1
POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za upepeJitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih
- izkop jam
- pevci, glasba
- venci, cvetje, sveče
- urejanje grobov
- urejanje dokumentacije
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, S 061/751-437 ali 751-435
PlNAŠ ČASOPIS
APRIL 1995
31
L-lt
M at
h
0
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Bernarde Mavec
klo'nTVa-   emo sosec*om' prijateljem in znancem, ki ste se porov l nJenemu spominu, jo pospremili na njeni zadnji poti, da-au cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje.
Vsi njeni
Borovnica, 4. 4. 1995
ZAHVALA
ob izgubi naše tete
Francke Komar
roj. Vadnjal
lcPo petje, članici ZBB za ganljive poslovilne besede, članom DU Pa za organizacijo pogreba. Zahvala tuds osebju Doma upokojencev Vrhnika za potrpežljivo in skrbno nego.
Vsi njeni
Ne boš iskal tišine več steza m ne več molka večnega gora, ne boš v naročju zeleneče ruše s?Pet poslušal svoje duše. A'ojz Gradnik
Nepričakovano nas je zapustil
ELO ZALAR
estnega ekonoma in dobrega sodelavca bomo ohranili v trajam spominu.
Delavci in stanovalci Doma upokojencev Vrhnika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega brata
Franca Veharja
z Vrhnike
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom in prijateljem ter bivšim ^delavcem iz banke (SDK) za podarjeno cvetje in vence. Hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči brat Ivan
ZAHVALA
Ob izgubi naše tete
Francke Komar
roj. Vadnjal
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo spremili z kadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevkam *a lepo petje, članici ZBB za ganljive poslovilne besede, članom •^U pa za organizacijo pogreba. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za potrpežljivo in skrbno nego.
Vsi njeni!
GOSTBLSA
'MIBE
Sinja Gorica 109, Vrhnika Telefon 754-199
NUDIMO VAM:
— PIZZE PO ŽELJI
— HLADNE PREDJEDI
— JEDI PO NAROČILU
— MORSKE POSEBNOSTI
— JEDI NA RAŽNJU
— JEDI Z ŽARA
— SLADICE IN SLADOLEDE
Sprejemamo naročila za skupine, poroke, razne
večerje in zaključene družbe.
Rezervacije sprejemamo po telefonu (061)
754-199.
Vsako soboto igra živa glasba. Skupinam nad 20 gostov nudimo od 10 do 20% popusta. Obiščite nas in se prepričajte o dobri postrežbi GOSTILNA IN PIZZERUA NIBI
CANKARJEV TRG 6
Nudimo vam veliko izbiro elektromateriala, materiala za vodovod in centralno ogrevanje:
• gorilnike HANSA; LIBELA; MINOR
• kompresorje FINI in kompresorski pribor
• vodne črpalke PEDROLLO (Italija)
Samo nekaj artiklov iz naše ugodne ponudbe: avtomatske varovalke 785,00 SIT
fit stikala 4.890,00 SIT
odtočne cevi 0 110/200 918,00 SIT
črne cevi 112" (1 kom) 782,00 SIT
Nudimo vam montažo in servis oljnih gorilnikov, pri nas kupljeno blago pa vam tudi dostavimo na dom.
V ANVININIH POSLOVALNICAH NA STARI CESTI 52 (VRHNIKA) IN V ŽIREH
vam nudimo veliko izbiro metražnega blaga in
tkanin za pomlad 95.
Vljudno vabljeni v naše poslovalnice!
telefoni: 756-060 755-777
ZAHVALA
Ob smrti ljube žene, mame in babice
JANJE UMEK
iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Stoj ana Ivanoviča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli pomagali. Hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena, hčere, zet in vnukinja Neja
O R E L
OREL d.o.o.
proizvodnja, trženje in stori tre
V veleprodajnem skladišču, obrtna cona na Vrhniki (pod Hruševco), nudimo gostincem in trgovcem različno trgovsko in galanterijsko blago, za lastne potrebe in za preprodajo. Možnost naročil in informacij na telefon 754-167, 755-740, 754-168 (tudi fax).
Naročeno blago vam z lastnim prevozom tudi dostavimo.
V sodelovanju s PIVOVARNO UNION vam nudimo začasne montaže točilnih naprav za točeno pivo.
V diskontnih prodajalnah v Verdu, Sternenova 5 (754-174), in na Vrhniki, Cesta gradenj 1 (754-177), nudimo blago široke potrošnje po 15% nižjih cenah kot v mali prodaji.
1.010,00 945,00 1.820,00 1.253,00
354,40 415,40 43,70 494,80 695,40 1.336,20 415,40
Velikonočna ponudba meseca aprila:
šink 1 kg ^
želodčki 1 kg
domača salama 1 kg
goveja salama 1 kg
vrhunska vina (Vipava)
v buteljkah
(chardonnav, beli pinot) grah VICTORIA 400 g testenine Mlinotest 1 / 2 kg pralni prašek OSKAR 3/1 MIXAL3/1 ARIEL4/1
napolitanke KRAŠ 1 kg
ZAHVALA
Ob tragični in prerani smrti našega dragega moža in očeta
Tomija Veita
se iskreno zahvaljujem družinskim in mojim prijateljem za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujem se tudi vsem domačim, sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za tako številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljen pogreb in najlepša hvala g. Tršarju za prijaznost.
Žalujoča žena s sinovoma in vsi, ki so ga imeli radi
Ii •
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega ljubega moža
Pavla Celarca
se zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem, ki so mu v času bolezni pomagali in ga obiskovali. Zahvaljujem se vsem in vsakemu posamezniku, ki so mi v najtežjem trenutku pomagali, mi izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ga pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala dr. Dunji PIRŠIC-KOREN za dolgoletno zdravljenje, lajšanje bolečin in vzpodbudne besede. Posebna zahvala njegovim bivšim sodelavcem, gasilcem Drenov Grič — Lesno Brdo, društvoma upokojencev in invalidov, Oktetu Ras-kovec za zapete pesmi in g. kaplanu za obred.
Žalujoča žena Nada in vsi njegovi
Drenov Grič, marec 1995
Pomlad bo prišla na naš vrt, in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in starega ata
Franca Malovrha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za vsa pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se zdravnikom Zdravstvenega doma na Vrhniki, posebno dr. Prebilovi in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru za petje, Jožetu in Marku za lepo zapeto pesem slovesa ter trobentaču in govorniku za poslovilne besede.
Žena Marija, hčere in sinovi z družinami
32
APRIL 1995
NAŠ ČASOf
VRHNIKA NA SEJMU ALPE ADRIA
Izviri Ljubljanice ponujeni turistom
Od 13. do 19. marca je bil na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču že 34. mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije — Alpe Adria — Svoboda gibanja. Na več kot 10.500 kvadratnih metrov razstavnih površin seje predstavilo 430 razstav-ljalcev iz dvajsetih držav, 300 je bilo domačih. Zanimanje za sejem je bilo kar veliko, saj gaje obiskalo 55.000 obiskovalcev, precej več kot prejšnja leta.
Na sejmu je že tradicionalno sodelovala tudi občina Vrhnika,
OBČINA VRHNIKA
ki je predstavila svojo turistično ponudbo pod geslom IZVIRI LJUBLJANICE.
Vrhniški sejemski prostor je obsegal 24 m2, oblikovala pa gaje Tatjana Oblak. Za popolno organizacijo je poskrbel etnolog Štefan Skledar, ki je od nedavnega zaposlen pri ZKO Vrhnika. Na razstavnem prostoru so bile slike izvira Ljubljanice, Mira Potočnika in Miloša Rijavca ter otroške risbe s Petkovškove kolonije osnovne šole Ivana Cankarja. Poleg slik in risb so bile zložene še le-
Vrhniški razstavni prostor na dan odprtja sejma Alpe Adria.
Nagradna križanka gostilne Pri Kranjcu
Gostilna pri Kranjcu je stara več kot 100 let. Stoji v bližini cerkve sv. Pavla na Hribu in jo odlikujeta predvsem domačnost in prijaznost z dolgoletno tradicijo, saj Vrhničani radi zahajajo kot pravijo k »drugi maši«. V zadnjih letih pa je gostilna postala nekakšno zbirališče za znane pohodnike na Triglav, za člane kulturnega društva RASKOVEC ter mnoge balinarje prostega sloga. Že 11 let pa so organizatorji ocenjevanja salam, tako imenovane SALAMIJADE.
V svoji ponudbi pa so ostali zvesti domačim jedem in dobrim domačim vinom. V letu 1994 so v celoti pokrili dvorišče, kjer zdaj lahko prirejajo razne prireditve ob vsakem vremenu.
Lastnika gostilne Kranjc, znana Tinka in Bogdan, sta za prve tri reševalce pravilno rešene križanke pripravila naslednje nagrade:
1. nagrada: nedeljsko kosilo za štiri osebe s pijačo po želji
2. nagrada: večerja za štiri osebe
3. nagrada: 20 litrov domačega vina (pridelovalca Mavrica iz Brd) in reklamna majica.
Rešene križanke pošljite do 20. aprila na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. Na ovojnico pa ne pozabite napisati »KRIŽANKA«.
Veliko sreče pri reševanju!
S. S.
sene deske in razstavljena razna mizarska orodja (mizarja Rož-manca), ki so spominjala na tradicionalno vodno žagarstvo na Vrhniki. Tehniški muzej Bistra je prispeval maketo žage, cvetlične aranžmaje pa je pripravila Cvetličarna Karmen.
Na samem razstavnem prostoru so svoje izdelke predstavili podjetniki in podjetja: Kmetijska zadruga sire in mesne izdelke; Pekarna Žito svoje kruhe, Adamič razna peciva, Baškovč razne testenine, Debevec čebelje izdelke, Terezija Nikolčič čaje in zdravilna zelišča, Marta Rijavec suho sadje, Jože Šušteršič žganje in Zalaznik lectarske izdelke.
V četrtek, 16. 3., pa je bil za 16. uro napovedan Vrhniški dan, ko seje Vrhnika turistično predstavila širši skupnosti. Zbralo seje kar precej ljudi, predvsem Vrhniča-nov, ki jih je pozdravil župan
Vinko Tomšič. Nato pa je v kratkem kulturnem programu nastopila pritrkovalna sekcija KD Ra-skovec pod vodstvom umetniškega vodje Toneta Jurjevčiča. Vrhniškega dneva se je udeležila tudi delegacija iz Gonarsa, kije bila tistega dne na obisku na Vrhniki. Za gostinsko ponudbo so poskrbeli: Gostilna Most Borovnica, Pizzerija Boter, Janez Stržinar s sodčkom vina, KZ Vrhnika in Pekarna Žito Vrhnika.
Tako je minilo še eno sejemsko dogajanje in predstavljanje Vrhnike na sejmu Alpe Adria — Svoboda gibanja. Ali je bila predstavitev prava za Vrhniko, pa bo pokazala prihodnost, če bodo vsaj nekateri turisti obiskali prelepe izvire naše Ljubljanice. S skupnimi močmi in ob analizi letošnjega sejma pa je treba že razmišljati za prihodnje leto.
SKUPNA POBUDA OB REKI
Oživljanje Ljubljanice
Ni nujno, daje vse, kar pride iz Ljubljane, tudi slabo. Društvo za oživljanje kulturne podobe reke Ljubljanice je namreč po ustanovitvi avgusta lani in potem, ko je oktobra odmevno čistilo Ljubljanico, prišlo do spoznanja, da je treba reko očitstiti in ozdraviti iz izvira do izliva, kajti samo čiščenje korita v Ljubljani ne bo zadoščalo. Zato je tudi sklicalo srečanje vseh, ki jih Ljubljanica zanima in živijo ob njej, na sedežu Ljubljanske turističnme zveze. Tu so ustanovili častni projektni svet, strokovni svet in sprejeli pismo o dobrih namerah, da se problem, kakor je bilo ugotovljeno v pozdravnih besedah udeležencev, tudi dolgoročno reši.
Sestanka sta se udeležila tudi vrhniški župan Vinko Tomšič in brezovški župan Drago Stanov-nik, vabljenega ljubljanskega župana Dimitrija Rupla ni bilo, pač pa so prišli predstavniki zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine z različnih ravni in predstavniki ministrstva za okolje ter oddelka za arhitekturo FAGG ter Biotehniške fakultete. Vsi tia-sti torej, ki lahko kaj konkretnega naredijo za reševanje Ljubljanice. Ljubljanski župan bo nemara prišel, ko bodo pod Tromostovjem spet plavale ribe.
Odmevna sta bila zlasti nastopa naših dveh županov, Tomšiča in Stanovnika. Prvi je govoril predvsem o tem, da Ljubljanice ne
onesnažuje samo industrija s svojimi odplakami, temveč tudi vsi ljudje, ki ob njej živimo in delamo. Svoje besede je prepričljivo podkrepil s tem, kako je nekdanji usnjarski ceh varoval vodo pred onesnaženjem tako, da je omejeval vsako dodatno gradnjo ob rečnem toku nad svojimi obrati. Župan Stanovnik pa je povedal, kdaj je tisti čas, ko se lahko razvijajo dejavnosti ob Ljubljanici in na reki. Vsekakor ne tedaj, ko gnezdijo ptiči, ki jih je ob bregove potisnila tudi sodobna agrotehnika na barju, ampak v vseh drugih letnih časih.
Da je znanje o Ljubljanskem barju in Ljubljanici, saj enega brez drugega ni, zelo pomanjkljivo, pričajo nekatera druga izvajanja, nemara tudi predstavnikov zavodov za varstvo kulturne in naravne dediščine. Nekateri prav razsodniško zastopajo skrajnosti, ki bi jih ljudje ob Ljubljanici ne mogli sprejeti, drugi nastopajo s predsodki in pomanjkljivo seznanjenostjo s problemi, zato bo potrebnega še veliko pojasnjevanja in tudi strokovnega razčiščevanja.
Društvo za oživljanje kulturne podobe reke Ljubljanice se bo pač znašlo v primežu različnih, tudi gospodarskih interesov. In ne nazadnje: v kraške izvire pod robovi Notranjske že priteka onesnažena voda, zato bi bilo koristno, če bi bilo ustrezno zaščiteno prav vse povirje Ljubljanice.
Vabilo na 11. salamijado
Gostilna Kranjc bo letos v soboto, 13. maja, že enajstič zapored organizirala SALAMIJADO. Komisija za ocenjevanje salam bo na dan prireditve do 13. ure zbirala salame za ocenjevanje.
Razglasitev rezultatov bo ob 19. uri, nato pa bo sledil zabavni večer z lici-tiranjem vseh ocenjenih salam. Za dobro voljo bo poskrbel priznani ansambel.
VABI VAS GOSTILNA PRI KRANJCU
Izžrebali nagrade
Nagrade za pravilno rešene križanke iz prejšnje številke Našega časopisa, katere sponzor je bila Športna zveza Vrhnika, prejmejo:
1. nagrado: letno karto za kopanje v vrhniškem bazenu — Majda Zakelj, Bevke 99, Vrhnika
2. nagrado: enomesečni obisk v fitness centru — Iztok Petrovčič, Ljubljanska c. 17, Borovnica
3. nagrado: enomesečni obisk v fitness centru — Branka Bricelj, Kurirska 25, Vrhnika
Vsi nagrajenci naj se zglasijo na Športni zvezi Vrhnika, Tržaška-cesta 9.
NA VRHNIŠKEM KANALU 2
Jasnovidka Maruča in njeni kristali
ni
W !
Jasnovidko Maručo pozna že marsikdo med vami, posebno tisti, ki vsak drugi torek spremljate njeno oddajo na kanalu 2 — internem 0 kanalu vrhniške TV. *
Da bi o njej in njenih sposobnostih zvedeli še kaj več, smo jo ^ poprosili za kratek pogovor.
— »Halo gospa Maruča, Janja pri telefonu. Mi lahko prosim poveste, kaj bo z mojima otrokoma Mojco in Juretom? Ali bosta zdrava in uspešna?«
— »Janja, a za tretjega ne boste nič vprašali? Saj imate tri otroke ali ne?«
— »Ja, imam.«
— »In največ težav imate v bistvu s tem tretjim, ker je izjemno živ in ga skorajda ne morete več krotiti.«
— »Res je. Za njega sem vas hotela posebej pobarati...«
— Približno takole poteka telefonski pogovor z jasnovidko Ma-ručo. Sama pravi, da tovrstni pogovori niso niti najmanj enostavni, saj mora biti izredno zbrana, da naveže pravi stik s poslušalci.
»Drugače je, če imam stranko ob sebi. Takrat se lažje in bolj temeljito pogovorim z njo. Lažje se sprostim in se posvetim njenim tježavam.« Tudi na vprašanja v pismih je težko odgovarjati-Res je, da si lahko vzamem malo več časa, vendar s pošiljateljem ne morem komunicirati.«
— Ko sva ravno pri pogovorih po telefonu — od trenutka ko je vaša telefonska številka prišla v javnost, se vas po telefonu skoraj ne da več poklicati. Očitno imate strank izredno veliko.
»Da, res je. Včasih se zgodi, da moram telefon izklopiti, da se malo odpočijem. Spraševala sem se že, ali sem mogoče naredila napako, ko sem objavila domačo telefonsko številko. Vendar ljudje potrebujejo pomoč in rade volje jim pomagam, kolikor 16 zmorem. Strank je zelo veliko, vendar pomoči nikomur ne odklonim. Žal je le čakalna doba nekoliko daljša.«
— Pa res lahko k vam pride prav vsak?
»Vsak, ki ima težave oziroma potrebuje takšen nasvet. Mogoče bi omenila samo to, da navadno ne sprejemam oseb, mlajših od dvajset let. Seveda če nimajo resnih težav. Drugače se mi zdi, daje v mladih le radovednost, kar je seveda tudi prav. V prihodnosti jih čaka še marsikaj in moj nasvet je, naj se pustijo presenetiti.«
— Na kakšen način odkrivate težave drugih? Kako veste, da ima nekdo npr. bolečine v spodnjem delu trebuha?
»Takih stvari se ne vidi iz kart ali iz kristalne krogle. To tudi ni moj način dela. Imam pač to sposobnost, da ko z nekom stopim v stik, vidim določene stvari. In kar vidim, to povem. To je težko opisati. Najlažje vam razložim, če rečem, da mi informacije kot po nekem kanalu pritekajo v glavo. Včasih še sama sebi težko sledim in se šele po nekaj trenutkih zavem svojih besed. Pri tem je potrebna velika stopnja zbranosti. Težko je ljudem opisati nekaj, kar še meni ni jasno.«
— Kdaj ste odkrili te svoje sposobnosti?
»Tega je že kar nekaj let. Mnogim od znancev in prijateljev sem enostavno povedala, kaj jih teži in kako bo z njihovimi problemi v prihodnje. Vedno več jih je pritrjevalo mojim besedam. Prihajali so k meni in mi pojasnjevali, kako so se uresničile moje napovedi.«
— Torej lahko napoveste tudi prihodnost?
»Odvisno. Da bo imel nekdo čez leto dni prometno nesrečo ali da se bo naslednji četrtek poškodoval pri delu? Ne, tega ne napovedujem. K meni stranke prihajajo s težavami, včasih niti ne vedo dobro, v čem je vzrok le teh. Skupaj preko mojih »videnj« in pogovora odkrijemo vzrok težavam. Velikokrat lahko povem, kako in kdaj bodo težave minile, v vsakem primeru pa jim poskušam svetovati, kako jih odpraviti. Največkrat me poiščejo ljudje, ki imajo probleme z zdravjem, delom ali z odnosi z drugimi.«
— In kaj jim svetujete?
»Veliko zdravstvenih težav se da odpraviti z zdravilnimi zelišči, čaji in drugimi naravnimi izvlečki. Če je potrebno, svetujem stranki naj vzame kristal in ga nosi s seboj, dokler težave ne minejo.«
— V čem je skrivnost vaših kristalov?
»V naravi je veliko rastlin in kamenin, ki zdravilno oziroma pozitivno vplivajo na človeški organizem. Med njimi so tudi nekateri kristali. Eni vplivajo na delovanje notranjih organov, drugi pomagajo človeku k večji zbranosti, itd. Poleg zdravilnih lastnosti pa mi kristali včasih pomagajo vzpostaviti pravi stik s strankami, posebno ob pogovoru po telefonu.«
— Kaj pa če tega pravega stika nikakor ne morete vzpostaviti? Se vam je že zgodilo, da o nekom niste videli in vedeli nčesar?
»Tudi to se zgodi. So ljudje, ki predse postavijo nekakšno ba-riero, pregrado. V takšnem primeru sem tudi jaz brez moči. Ti primeri so zelo redki.«
— Ves čas sva govorili o težavah drugih. Ali imate morda tudi vi kdaj kake težave? Kaj storite v takem primeru?
»Da, tudi jaz imam včasih težave. Največkrat si pomagam sama. Včasih poprosim za pomoč kolege bioenergetike. Zadnje čase imam probleme predvsem z utrujenostjo. Zoper to nadlogo pa tako in tako vsi poznamo zdravilo, počitek.«
— Vsekakor. Gospa Maruča hvala za prijeten pogovor. Ob koncu naj zapišem še tole:
Jasnovidka Maruča bo v prihodnje odgovarjala tudi na pisma bralcev Našega časopisa.
Bralci lahko pišete na naslov: Ci, Cankarjev trg 8, Vrhnika, s pripisom: ZA MARUČO. V pismu navedite osebne podatke in opišite težave. Gospa Maruča bo skušala na pisma odgovoriti, mi pa bomo v vsaki številki objavili nekaj odgovorov.
MATEJA NOVAK
1
as m.
Os
fl al
TO
'k
'Vi
■v, ar, »i