SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 23 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de junio - 22. junija 2006 NASE PRIČEVANJE, NA© APOSTOLAT Skupnost je sprejela novega veleposlanika LJUBO BEK© Slovenija letos praznuje 15 let svoje državnosti. V svetovnem merilu je to vsekakor zelo kratka doba, zato bi lahko rekli, da pravzaprav pele preboleva mladostnipke oziroma pubertetne težave. Tako preprosto prepričanje večkrat kroži v javnosti, ko je potrebno razložiti nekatere nerazumljive poteze njene vsakokratne vlade. Pa vendar bi si upal trditi, da ni vselej tako. Če premot-rimo teh petnajst let, lahko ugotovimo, da so mnogi dobro vedeli, kaj hočejo narediti; in to na obeh straneh slovenskega političnega pola. Če so nekateri vse svoje moči in tudi življenje zastavili za to, da bi dobili svojo državo, ki bo uresničila večstoletni sen, so drugi izkoripčali ta ,,vmesni čas", ki je pupčal veliko prostora določenim posameznikom, da so olastninili (beri - spravili v svoj žep) velik del kapitala, ki je bil ustvarjen s pomočjo vseh Slovencev. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v času pridruževanja Evropski zvezi in NATU, ko so nekateri politiki vso svojo energijo posvetili, da bi se država čim prej vključila v ti dve instituciji, saj nam obe zagotavljata določeno varnost in razvoj. Tako smo se dokončno usidrali v prostor, ki smo mu zgodovinsko gledano vseskozi pripadali. Drugi pa so pe vedno ostajali v času tranzicije in nadaljevali s prisvajanjem kapitala, obenem pa javno razlagali, da smo si sami izbrali kapitalizem in da imamo to, kar smo iskali. Ta parola se je kaj hitro prijela med preprostimi ljudmi, socialno ogroženim slojem, in tako smo bili pred časom lahko slipali v neki oddaji, v kateri je 83% ljudi s telefonskim glasovanjem izbralo odgovor, da je bila prejpnja država prej dobra kot slaba. Zastrahujoč podatek za tako mlado državo. Odgovorov na tako stanje je lahko več. Gotovo pa velja dejstvo, da bodo zaradi nape mlač-nosti na področju narodne zavesti in nezadostne pripadnosti državi, ki je prvič v svoji zgodovini zares napa in demokratična, zainteresirani pe naprej lahko manipulirali z javnostjo in s tem državo kot tako delali nemočno in ljudem neprijazno. V pripravah na letopnje praznovanje državnosti so mi mnogi rekli, da moramo letos narediti pe nekaj več. ,,In kaj je to?" sem jih vprapal. ,,Nekaj takega, kot delajo napi rojaki po svetu so mi preprosto odgovorili. Zanimivo!!! ,,In kaj delajo napi rojaki?" sem si mislil sam pri sebi. Nič posebnega. Razlika je samo v tem, da imajo do države drugačen odnos. Imajo jo radi, z njo čutijo in je navkljub vsemu to njihova Slovenija. Čutijo s srcem in to znajo pokazati tudi navzven, zraven pa so pe ponosni. In to pteje. Ljudje doma opazijo vas in vap odnos do države. To je vape pričevanje, vap apostolat. (Na a luč, tev 6, 2006) Povojna slovenska skupnost v Argentini, ki se je do osamosvojitve matične države imenovala Slovenska politična emigracija (SPE), ima svojevrstno, posebno strukturo, ki je temelj enotnega, povezanega in koordiniranega delovanja. Običaj je že postal, da se v tem okviru sprejema tudi vse važnejpe cerkvene in državne predstavnike, parlamentarne delegacije in — seveda — vsakokratnega veleposlanika RS. Zato so bili pretekli petek 16. junija v Slovensko hipo v Buenos Airesu povabljeni predsedniki in zastopniki petindvajsetih organizacij, ki sestavljajo razprjeni medorganizacijski svet, na formalno predstavitev in srečanje z novim veleposlanikom RS v Argentini, prof. Avguptinom Vivo-dom. Nezapisana tradicija je tudi, da se to srečanje začne s položitvijo popka pred spomenikom žrtev vojne in revolucije, na dvoripču Slovenske hipe. To je prof. Vivod ob spremstvu vseh zastopnikov opravil malo po osmi uri zvečer. Nato so se vsi zbrali v prostorih prvega nadstropja Slovenske obpirno delo veleposlaniptva, obrazložil pa tudi sedanje stanje Republike Slovenije. V ta namen je med prisotne razdelil tudi zanimiv povzetek glavnih podatkov o slovenski državi in družbi. Posebno poglavje v nagovoru pa je bilo posvečeno zadržanju slovenske države do Slovencev po svetu, od začetnih težav v tem razmerju do danapnjega stanje, ko novi zakon zelo natančno določa okvir sodelovanja in poudarja dolžnosti, ki jih ima matična domovina do svojih sinov, razkropljenih po vseh državah sveta. Končno je vzpodbujal k skupnemu delu za Slovenijo in slovensko skupnost v Argentini. Prisotni so veleposlaniku stavili tudi ptevilna vprapanja, na katera je prof. Vivod z veseljem odgovarjal. Po končanem formalnem delu se je srečanje nadaljevalo ob prigrizku in v spropčenem razgovoru. hipe in z aplavzom sprejeli veleposlanika. S kratkim nagovorom ga je pozdravil predsednik krovne organizacije Zedinjene Slovenije, g. Lojze Rezelj. Ni bilo treba podrobno predstavljati ustroja in delovanja skupnosti, saj je bil novi veleposlanik pe do nedavnega njen aktiven član. Za tem je povzel besedo prof. Avguptin Vivod, ki je orisal svojo pot do tega mesta, navedel Nad kof Perko buri duhove (ali: resnica boli) Upokojeni beograjski nadpkof Franc Perko se je med obletno mapo za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja v Kočevskem Rogu vprapal (glej zadnje ptevil-ko Svobodne Slovenije), do kdaj bo vladala miselnost komunističnega totalitarizma nad slovenskih narodom. Za spravo, ki po njegovem mnenju napreduje ,,tako počasi", je treba obsoditi zločine na obeh straneh. Na to pa so se kritično odzvali v Liberalni akademiji in opozicijskih strankah LDS, SD in SNS. V Liberalni akademiji so zgroženi nad po njihovem mnenju grobim potvarjanjem zgodovinskih dejstev. Na njegovo vprapanje, do kdaj bo vladala miselnost komunističnega totalitarizma nad slovenskih narodom, imajo preprost odgovor: ,,Vse dotlej, dokler jo bodo ideolopki cerkveni in politični krogi v Sloveniji gojili". ,,Umrle domobrance razglapati za 'zmagovalce' ali trditi, da je NOB potekala ob 'vsiljevanju komunističnih pravljic' in heroizaciji komunizma, je pritlehna manipulacija, kot je tista o slovenskih komunistih kot Stalinovih hlapcih, komunistični partiji kot zločinski organizaciji in Osvobodilni fronti kot neori-ginalni, vsiljeni ideji tujih sil in v službi Stalinovega terorja," so v Liberalni akademiji zapisali v sporočilu za javnost. Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Miran Potrč meni, da ,,zgodovinske resnice ne morejo spremeniti nobeni pe tako enostranski govori", lahko pa ,,pomenijo nepotrebno nadaljnjo polarizacijo in delitev Slovencev". In prav to je po njegovem mnenju povzročil govor Perka v Kočevskem Rogu. Potrč je namreč pe vedno prepričan, da je bila Slovenija v času druge svetovne vojne napadena, da so se partizani uprli okupatorju ter da je kolaboraci-ja obstajala in da so domobranci sodelovali z okupatorji. Enačiti narodnoosvobodilni boj s kolaboracijo je absolutno in povsem nesprejemljivo, prav tako kot označevanje „Osvobodilne fronte kot neoriginalne, vsiljene ideje tujih sil in v službi Stalinovega terorja", je v izjavi za javnost poudaril predsednik SNS Zmago Jelinčič. Slovenski narod se že dolgo časa ne deli, beseda ,,sprava" pa je po Jelinčičevem mnenju ena izmed najbolj zlorabljenih v slovenski novejp zgodovini. ,,Po mnenju nadpkofa in njegovih somipljenikov bi bila verjetno dosežena pele tedaj, če bi kola-borante razglasili za zmagovalce," meni Jelinčič. Upokojeni beograjski nadpkof Franc Perko je pozneje za TV Slovenija dejal, da bi morali tudi člani protiko-munističnih formacij dobiti pravice po zakonu o žrtvah vojnega nasilja. ,,Seveda, to bi bilo nujno potrebno. Enkrat, prej ali slej, mora biti tega razlikovanja konec," je dejal nadpkof Perko v pogovoru za TvS. Zavrnil je tudi kritične odzive opozicije in zveze borcev na njegove besede med obletno mapo za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja v Kočevskem Rogu. Na vprapanje o njegovem stalipču do ,,kolaboracije" je odgovoril: ,,Kolaboracija je dvoumen pojem. Včasih so domobrancem očitali kolaboracijo, čeprav so, kolikor je meni znano, kolaborirali toliko, kolikor je dovoljeno po mednarodnih normah. Ne smemo pa pozabiti na kolaboracijo komunistov s komunističnim centrom v Moskvi, s Stalinom." Perko je zavrnil obtožbe, da je po v njegovi pridigi za nestrpnost in poskus spreminjanja zgodovinskih dejstev. Zanikal je tudi, da bi prispeval k poglobitvi delitev med ljudmi, saj se je zavzel le za spravo in priznanje zgodovinskih krivic. Peterle ob 15- letnici osamosvojitve Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade Alojz Peterle je ob 15. obletnici slovenske osamosvojitve na Blejskem otoku priredil sprejem za člane svojega takratnega kabineta in za zdajpnje veleposlanike. Na sprejemu, ki se ga je udeležila večina tedanje 27-članske vladne ekipe, je Peterle poudaril, da je osamosvojitev in postavitev lastne države največji izpolnjeni narodno politični cilj v zgodovini Slovenije. Po Peterletovih besedah je tedanja vladna ekipa postavila temelje, ki so omogočili vstopanje Slovenije v mednarodne organizacije. ,,Na nek način smo končali z obrambnim slovenstvom, zdaj imamo pogoje, da preidemo v nove ustvarjalne možnosti. Zdaj bomo pele začeli," je zatrdil. Med področji, na katerih bo v prihodnosti pe treba graditi, sta po Peterletovem mnenju najpomembnejpi razčipčevanje odnosa do preteklosti in gospodarstvo, kjer potrebujemo podjetnikom bolj naklonjeno okolje. BERI_ ROMANJE BOLNIKOV NA BREZJE.........................2 PISATELJ BORIS PAHOR ODLIKOVAN......................4 DOMOBRANSKI PROSLAVI V MENDOZI IN V CARAPACHAYU........3 TRMAST HAIDER...............6 Sodelovanje med Slovenci IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Skupni imenovalec večera Druptva slovenskih izobražencev, ki je bil v ponedeljek, 5. junija v Peter-linovi dvorani v Trstu, je bilo sodelovanje med zamejstvom, zdomstvom in matico, kot je uvodoma naglasil druptveni predsednik Sergij Pahor, saj je vse ptiri protagoniste večera družila velika navezanost na slovenstvo in slovensko identiteto. Ustvarjalni večer v znamenju umetnosti, glasbe in vezane besede so namreč sooblikovali brat in sestra Zalka in Ivan Andres Arnpek (ki je nastopil ob spremljavi pianistke Tatjane Jercog), Evelina Umek in Darka Zvonar Predan, ki so ob opisovanju osebnih življenjskih izkupenj, predvsem pa spoznanj, ki se tako ali drugače vežejo na problem slovenstva in narodne identitete, osvetlili marsikatero plat svojega odnosa do matice. Razlog debatnega večera je bila predstavitev zadnjega knjižnega dela ,,nadvse plodne pisateljice", kot so jo označili takoj na začetku večera, Eve- line Umek, ki je svojemu zadnjemu romanu dala naslov Hipa na Krasu. V njem pripoveduje, pri Svetem Ivanu rojena avtorica, ljubezensko zgodbo med Barbaro in Rudijem, hkrati pa se ob opisovanju junakovih sentimentalnih prigod dotika tudi bistveno bolj zapletenega vprapanja narodne identitete in osebnostnega odnosa do sveta. Roman nam odkriva dileme in dvome mladega para, ki ga ločujejo popolnoma različni življenjski izkupnji in dokaj oddaljeno gledanje na svet, predvsem v zvezi s problemom jezika, tradicije in nekaterih življenjskih vprapanj, s katerimi se vsi, ki živijo ob meji, zelo pogostokrat ukvarjajo. Kot je med predstavitvijo poudarila tudi Nadja Roncelli, v imenu založnipke hipe Mladika, je delo Eveline Umek ,,pe eno verodostojno ogledalo časa in prostora, v katerem živimo, ki hkrati preslikava to, kar tudi smo", saj se loteva tistih vprapanj, ki so blizu vsem nam. Takih vprapanj, ki so bila v marsičem skupna tudi ostalim gostom večera, saj sta o odnosu do slovenstva, seveda z argentinskega zornega kota, spregovorila tudi kiparka Zalka Arnpek in njen brat Ivan Andres, ki sta pred nekaj leti zapustila rodno Argentino in se preselila v Slovenijo. Spet z različnega zornega kota pa je problem osvetlila tudi Darka Zvonar Predan, mariborska novinarka, ki je za nekaj let zapustila rodno Štajersko in se preselila v Trst, kjer je seveda, kot je tudi sama kar nekajkrat podčrtala, ,,spoznala popolnoma različno doživljanje slovenstva in identitete, ki ju do takrat nisem poznala". Umetnipko obarvan večer je torej bil predvsem razlog za temeljito razmipljanje o narodni identiteti, ki se, kljub dejstvu, da je bila vsem ptirim oblikovalcem skupna, se pravi slovenska, spreminja ob vsakem prehodu meje. Iz države v državo, kot tudi iz celine na celino. Iga Novi glas, Trst, 15. maja 2006 TONE MIZERIT Romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje V soboto, 17. junija dopoldne, je bilo na Brezjah že tradicionalno, 38. slovensko romanje bolnikov, invalidov in starejpih. Letopnje romanje je prvič vodil ljubljanski pomožni pkof Anton Jamnik. Gre za enega večjih romanj v Sloveniji, na katerem se zbere več tisoč ljudi, tokrat okrog 4.500 ljudi v 61-tih avtobusih in okrog 500 osebnih avtomobilih. Pomagalo je okrog 130 pomočnikov, od tega čez 100 skavtov, ob oltarju je bilo zbranih okrog 50 duhovnikov, precej duhovnikov pa je pred mapo in med mapo tudi spovedovalo. Romanje že od samega začetka organizira najbolj razpirjen mesečnik v Sloveniji - Ognjipče. V svoji 38-letni zgodovini je preplo v narodni dan bolnikov, ki ga v Cerkvi po svetu obhajamo 11. februarja na god lurpke Matere Božje, pri nas pa tretjo soboto v juniju. Romanja se udeležijo tudi mladi, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem. Delijo jim okrepčilo, pomagajo jim, da zasedejo želeno mesto. Po želji jim poskrbijo duhovnika za spoved in pogovor ali pa prvo pomoč. Verni mladi se s tem navajajo na drugačnost prizadetih in se v luči krpčanske ljubezni do bližnjega vzgajajo v odprtosti za pomoč drugim. Med mapo bolnikom, ki to želijo, podelijo bolnipko maziljenje. Bolniki in invalidi pri mapi sodelujejo z branjem beril in propenj. Vsakoletno romanje na Brezje je samo ena od oblik skrbi Cerkve v Sloveniji za bolnike, invalide in ostarele. Bolj zavzeti župniki organizirajo na Brezje posebne avtobuse. Ti romarji dobijo v roke posebno knjižico s programom, molitvami in pesmimi, ki jim omogoča pe dejavnejpe sodelovanje. Radio Ognjipče je mapo neposredno prenapal, da so tako duhovno povezani z dogajanjem tudi tisti, ki zaradi bolezni in starosti ostajajo doma oz. v bolnipnicah. Mnoge župnije in pastoralna področja imajo za bolnike in ostarele posebna srečanja. Pa tudi sicer duhovniki obiskujejo bolnipnice in domove ostarelih in varovancem nudijo duhovno oskrbo. Slovesnost je soboto potekala v vročem sončnem in mirnem vremenu na trgu pred baziliko. Začela se je z molitvijo rožnega venca uro pred mapo. Ob 10.30 je nato vodil ljubljanski pomožni pkof dr. Anton Jamnik slovesno somapevanje. V pridigi je spregovoril o čudežu v kopalipču v Betesdi. Opisal je nekdanjo in sedanjo potrebo človeka v stiski, ki nima nikogar, ki nima človeka, je sam s svojimi problemi. Jezus pa ga je videl, razumel, bil tam zanj. Množica pa postane skupnost, občestvo. Po pridigi so podeljevali bolnipko maziljenje tistim, ki so želeli, mapo pa je sklenila evharistič-na procesija z blagoslovom, ki se je vila med bolniki, invalidi in starejpimi po prireditvenem prostoru. EU prižgala zeleno luč za evro Voditelji Evropske unije so na vrhu v Bruslju Sloveniji prižgali politično zeleno luč za uvedbo evra s 1. januarjem 2007. Prva piritev evroobmočja z eno od novih članic povezave je „pomemben in izjemno pozitiven" korak naprej v gospodarski in denarni integraciji unije, so v svoji odločitvi poudarili pefi vlad in držav. Slovenija bo evro uvedla kot prva in zaenkrat edina novinka, postala pa bo 13. članica evroobmočja. „Evropski svet čestita Sloveniji za konvergenco, ki jo je dosegla po vstopu v EU in temelji na zdravi gospodarski in finančni politiki, ter pozdravlja izpolnitev kriterijev za uvedbo evra, ki jih določa pogodba," je zapisano v odločitvi pefov vlad in držav povezave, med katerimi je tudi slovenski premier Janez Janpa. Tudi Evropski parlament je na zasedanju v Strasbourgu izrekel za uvedbo evra v Sloveniji. Za je glasovalo 490 poslancev, 13 jih je bilo proti, 63 pa se jih je vzdržalo. Kot je zapisano v utemeljitvi odločitve, sta tako Evropska komisija kot Evropska centralna banka (ECB) v svojih konvergenčnih poročilih, objavljenih 16. maja, ugotovili, da Slovenija izpolnjuje kriterije za uvedbo skupne evropske valute, kot jih določa pogodba. Na tej podlagi tudi parlament ugotavlja, da je Slovenija dosegla visoko stopnjo vzdržne gospodarske konvergence in izpolnjuje vse pogoje, ,,brez zadržkov", za vstop v evro januarja 2007. Slovenija si za skrbno izpolnjevanje meril zasluži vse pohvale, je v Bruslju poudaril predsedujoči EU, avstrijski kancler Wolfgang Schuessel. „Čestitam Sloveniji", pa je na novinarski konferenci ob sklepu vrha dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Kot je dodal, prevzem evra ni pomemben le za Slovenijo, temveč za celotno EU. Litva, ki je želela evro uvesti tako kot Slovenija s 1. januarjem 2007, je po lastni oceni izpolnila kriterije, vendar sta Evropska komisija in ECB v svoji oceni menili drugače, zato država priporočila za evro ni dobila. Vlado najbolj podpirajo Dolenjci Podpora politiki vlade Janeza Janpe se je v juniju glede na prejpnji mesec zmanjpala, kljub temu politiko vlade več ljudi podpira (44,8%), kot ne podpira (40,7%), je pisal Dnevnik. Vlado kajpak najbolj enotno podpirajo volivci glavne vladne stranke SDS (93 odstotkov te stranke), najmanj podpore pa ima med volivci vodilne opozicijske stranke LDS (le 21 odstotkov volivcev LDS podpira vlado). Zadnje potovanje v inozemstvo je predsednika znova popeljalo v Španijo. A bolj kot politične, je razlog obiska gospodarske narave. Potrebna rast. Gospodarski razmah, ki ga Argentina doživlja zadnja leta, je res presenetljiv. Potem ko je Duhalde spremenil valutni tečaj napram dolarju (z 1=1 na 1=3), se rast dejansko ni ustavila. Gonilna sila je bil izvoz in pa nadomestitev uvoza, ki je med veljavnostjo zakona o konvertibilnosti skoraj uničil (v nekaterih primerih brez „skoraj") piroka področja argentinske industrije. Da se gospodarska rast ne odseva enakovredno na določenih predelih socialnega življenja je druga zadeva. Vendar so zadnje mesece izvedenci opazili določene znake, ki napovedujejo, da ta siloviti razvoj lahko pojenja. Ne rečemo, da se lahko ustavi, a gotovo rast ne bo napredovala s sedanjo silo, ki dosega izredne ptevilke okoli 8% letno. Zgodovina se ponavlja. En sam način je možen, da dežela ohrani vsaj v dog-lednem roku dosedanjo rast: močan pritok zunanjih investicij. To pa zadnje čase ni le ekonomska potreba temveč tudi politični dejavnik. Odkar se je na političnem odru pojavil bivpi gospodarski minister Roberto Lavagna, je vlada posebej občutljiva v tej točki. Pomanjkanje tujih investicij, ali bolje, pomanjkanje privlačnih okolipčin za tuje investicije je tisto področje, ki je deležno ostrih kritik s strani bivpega ministra. To ni novo, saj je Lavagna že za časa svojega vladnega delovanja imel prav v tej točki močna nasprotja s predsednikom. Ena bistvenih debat je bilo povipanje tarif javnih storitev (elektrika, plin, telefoni ^), kjer se je minister nagibal k povipanju, Kirchner pa je ostro nastopal proti vsakrpni spremembi cen. Različne situacije. Dejansko se to ponavlja sedaj. Zato je tudi ozračje v Španiji dvojne narave. Kapitali, ki so investirani v proizvodnem sektorju, lepo obrestujejo. Na tem področju lahko pričakujemo dotok novih investicij. Kaj drugačno pa je področje javnih storitev, kjer argentinska vlada doslej ni hotela slipati o nikakrpnih spremembah tarif in kaj malo o spremembi pogojev. Pričakujemo lahko torej ppansko zanimanje za investicije v proizvodnji, obenem pa razne pritiske, ki naj bi omajali dosedanje Kirchnerjevo stalipče glede tarif. Ti pritiski so se pojavili v časopisju ob samem obisku. Argentinsko politiko v tem je kritiziral ugledni dnevnik El Pa^s, ki je objavil tudi oster uvodnik. Pogajanja torej ne v Španiji ne po povratku ne bodo lahka, ker se nahajamo na pragu volilnega leta in v vladi vedo, da bi sprememba tarif lahko prinesla tako osovražene posledice inflacije, ki je gotovo veliki strah uradnih strategov. Kaj pa doma? Zadeva inflacije je znova pripla na dnevni red. Vladi je vsaj delno uspelo ukrotiti cene z vrsto sektorialnih dogovorov s proizvajalci najnujnejpih artiklov. Dogovor so predstavniki industrijalcev podpisali za dobo do konca leta. A sporazumi so tudi predvidevali dvomesečne preglede položaja in računov, ker bi dviganje stropkov lahko vplivalo na cene. Ko se sedaj bližajo prvi dvomesečni roki, so podjetniki že izrazili željo, da bi pregled (in pogajanja) tekla po sektorjih, za vsak pridelek ali izdelek posebej. To pa je vlada takoj ostro zavrnila in že izjavila, da sporazumi brezpogojno veljajo do konca leta. Razni strokovnjaki (ne le Lavagna) opozarjajo proti takemu načinu kontrole cen, ker mimo političnih argumentov stvarno menijo, da to zadržanje povzroča pritisk, ki bi pozneje lahko postal usoden. A to je daleč od vladnih računov, ki hočejo priti do volitev z nizko inflacijo in zadovoljnim prebivalstvom. Kandidati in kandidature. Kot pravi ljudski izrek, jih je za vse okuse. Ne smemo pozabiti, da bodo prihodnje volitve celotnega značaja: zamenjali bomo predsednika in podpredsednika, guvernerje in podgu-vernerje, župane, polovico poslanske zbornice in tretjino senata, ter provincijske parlamente in občinske svete. Ponekod se zamenja v celoti, drugod le polovično, kakor pač predvideva vsaka ustava ali organska listina. Tekma se je že začela s predstavitvijo raznih kandidatov. Pri tem pa je važno, da ponovno opozorimo, kje se odigravajo ključni spopadi. Tako lažje razumemo, zakaj taka ihta prav v provinci Buenos Aires in v prestolnem mestu. Samo ti dve volilni okrožji skupaj predstavljata polovico vsega argentinskega volilnega telesa. V provinci je sedanji guverner Felipe Sola (potem ko ni dobil blagoslova za podpredsednipko kandidaturo) že izrazil voljo, da bi ponovno kandidiral. A dejansko mu to provincijska ustava prepoveduje. Opravil je že pol mandata kot podguverner in dopolnil guvernerski mandat, potem pa je bil ponovno izvoljen za guvernerja. Ker je sam izrazil, da ne želi spremeniti ustave, sedaj njegovi strokovnjaki ipčejo razne vrzeli v interpretacijah, ki bi mu dovolile ponovno kandidaturo. Nekaj podobnega se dogaja v provinci Tucuman, kjer guverner načrtuje podaljpanje vladanja do leta 2010. SLOVENCI V ARGENTINI carapachay mendoza Spominska svečanost V nedeljo 4. junija 2006 se je vrpla v Slovenskem Domu v Mendozi spominska proslava domobranskih žrtev. Na dvoripču v Domu pred slavnostno plopčadjo se je ob tri četrt na devet zbrala napa skupnost z izredno ptevilno navzočnostjo, saj spomin na žrtve komunistične revolucije spada med napa najvažnejpi praznovanja. Dva domobranca, gospod Jože Nemanič in inž. agr. Andrej Habjan, sta dvigala zastavi. Sledili sta pe argentinska in slovenska himna. Nato pa je v imenu vse nape skupnosti predsednica druptva gospa Marjana Šmon Žumer položila venec v poklon napim mučencem. pred spominsko plopčo. Sledila je slovesna sveta mapa, ki jo je daroval nap dupni pastir g. Jože Horn skupno z diakonom Stankom Čadom. Nap pevski zbor, pod vodstvom Diega Bosqueta je sodeloval s peto slovensko mapo Ubalda Vrabca. Za uvod so peli Premrlovo „Pozdravljena mati dobrega sveta", pri darovanju ,,Sprejmi sveti Oče" iz Kratke slovenske mape Gregorja Zafopnika in za sklep Gallusov Ecce quomodo moritur justus. Po službi božji in kratkim odmorom pa smo se ponovno zbrali v dvorani. Prisostvovali smo prireditvi, ki je imela pomembno značilnost, da je za njo v celotni zamisli in izvedbi bila odgovorna napa mladina bolje rečeno tretji rod ali vnuki generacije, ki je utrpela revolucijo, begunstvo in mučeniptvo. Spominsko misel je spregovoril Pavel Šmon. Te so bile njegove besede: ,,Vsako leto, in to že pest desetletij, se demokratični Slovenci v izseljenstvu spominjamo vseh, ki so v času druge svetovne vojne in revolucije, trpeli in umirali: darovali so svoja življenja za ideale; Bog, Mati, Domovina. V domovini so bile te žrtve komunistične revolucije zamolčane 45 let. Šele s padcem režima, ki je vladal v velikem delu Evrope, so se spremenile razmere, da je možno tudi v Sloveniji romati na kraje, kjer so se dogajali zločini, in opraviti spominske obrede in žalne proslave. Vsakokrat, ko se nap spomin vrača k tem dogodkom, se s spoptovanjem in hvaležnostjo klanjamo žrtvam, že ne več s tragiko in grenkobo, ampak s hvaležnostjo ker so z darovanjem svojega življenja soodrepevali in zadopčevali pred Bogom. Vdano so sprejeli trpljenje in smrt. Večina je stopala v večnost z molitvijo in odpupčanjem svojim morilcem. Umirali so kot mučenci. Prvi kristjani so dejali, da je kri mučencev seme novih kristjanov. Tudi kri naph mučencev je že obrodila sadove. Po tem trpljenju in darovanju je Bog blagoslovil Slovenijo in slovenski narod. V teh prehodnih časih lahko uporabimo svetopisemske besede sv. Janeza, ki pravi: 'Jokali in žalovali boste, svet pa se bo veselil. Vi boste žalovali, toda vapa žalost se bo spremenila v veselje.' (Jn 16, 20-22). Po vsem prestanem trpljenju slovenskega naroda, danes lahko svobodno zakličemo: 'Živela Slovenija, tisočletna domovina napa in napih prednikov. Tisoč let so te tuji vladarji tlačili in zasužnjevali, dupli so te a te niso udupili, pili so ti kri, a nisi izkrvavela'. Danes si postala samostojna. Po tisoč letih si zopet sami volimo vladarje in postavo. Enakopravna drugim evropskim narodom in državam, stopap v Evropsko Unijo. Kako velik dogodek, kako velika odgovornost. Bo domovina sposobna in zmožna to odgovornost dostojno sprejeti in jo uspepno naprej oblikovati? To v veliki meri zavisi od sposobnosti in složnosti narodnih voditeljev, pa tudi od naroda, v kolikor jih v njihovih prizadevanjih podpira. In tudi od nas izseljencev in njihovih potomcev. 60 let so nap stari starp in starp, delali in se žrtvovali, da bi v nas ohranili slovensko zavest, slovenskega duha. Ko je pripel čas, in nas je domovina potrebovala, smo ji iz tujine pomagali do osvoboditve. Potrudimo se pe naprej in se usposabljajmo, da bo nap način življenja v skladu z dostojanstvom poptenega Argen-tinca in zavednega Slovenca. Prepričan sem, da ima lepo bodočnost, narod ki ■ifi' Jfc Prisrčna domobranska proslava spoptuje svojo zgodovino in vrednote ter pe posebej nedotakljivost življenja Hodimo po poteh napih prednikov. Zgled so nam dali, da je mogoče tudi v skromnih razmerah uspepno dosegati velike cilje. Iz naph begunskih družin in nato izseljenskih, so izpli možje, ki so danes v vodstvu Cerkve in političnem odločanju slovenskega naroda. Po zasluženju naph mučencev, katerih se danes spominjamo, z božjo pomočjo, pojdimo veseli in pogumno v življenje. Končujem z besedilom pesmi, ki nam jo bo sedaj zapel nap oktet: 'Slovenija, s krvjo namočena. Novi rod v tebi vstaja, ki je sad krvi mučencev. Nova luč k nam prihaja, zaupajmo vsi'." Sledil je odrski prikaz „Podari nam mir^' Martina Supnika, ki ga je napisal na čast domobranskim žrtvam med komunistično revolucijo na SlovensJ