Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v ponedcljek ba petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50Din, va ?nozemstvo20Din Ratun pri poStnem čekovnem zavodu St. 10.666. '¦'^tta^K^ ^^^^kft^^^H ^^^r ^^^^^f ^^^^^^^^^Li s&^^^r .^^^^r ^^hB ^^^r ^^^^L^^^^m ^^^K^^^^^L. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi gieele prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnosti. Štev. 93. Celje, petek 17. novembra 1933. Leto XV. Sinfonični koncert ob jubileju ravnatelja K. Sancina GELJE, 17. novembra. Ko smo sredi nogometa in kino- predstav že mislili, da so muze obr- nile Celju hrbet, se je ravnatelj eelj- ske Glasbene Matice g. Karlo Sancin trudil z vsemi močmi, da poživi tudi glasbeno življenje. Da so mil Celja- ni hvaležni, so dokazali v sredo zve- čer, ko so spričo njegovega dvojnega jubileja napolnili Mestno gledališče, kakor že tlolgo no ob glasbenili pri- reditvali. Za simfonični koncert je g. ravn. Sancin sestavil izbran spo- red, ki je izzval živahno odobravanje in prisrčne aplavze. lzvajana sta bi- la Beethovnov klavirski koncert op. 15 in I. simfonija v C-duru ter San- cinova »Celjska suita«. Prvi dve skladbi datirata iz začet- ne dobo Beelhovnovega ustvarjanja, ki jo bila še nekoliko pod uplivom Haydna in Mozarta. Klavirski part v klavirskem koncertu je izvajala pianistka ga. Mirca Sancinova, ki jo poznamo že z mnogih uspelih nasto- pov. Delo, ki zahteva mnogo razume- vanja in dovrŠene tehnike, je poda- la z njej lastno fineso in točno inter- pretacijo. Kadenco in tercne pasaže, ki so najobčutljivejši del koncerta, so bile zaigrane uprav br.iljantno. Beetbovnova, v strogo klasični obli- ki zgrajena 1. simfonija, je stavila celjskemu orkestru težke naloge, ki jib je pa pod taktirko ravn. Sancina casino izvršil. Najboljše so se odre- zala godala, ki pa so bila v primeri z ostalim nparatom nekoliko prešib- ka. Tretji (ieJ koncerta, ki ga je ob- činštvo pričakovalo z najveejim za- nimanjem, je tvorila »Celjska suila«, najnovejše delo g. ravn. K. Sancina. Kaiaktcrizacijo tega dela smo obja- vili že v zadnji številki. To je pro- gramska eikliena skladba v »tirih delih, deloma folkloristična, deloma opremljena z modc-rno harmonizaci- jo. Pi'vi stavek »Predigra k Herma- novernu turnirju« s krepko izvede- nim Hermanovim motivoin in kon- trapunktiranim zaključkom jo ne- kaka nvertura, ki očituje malo wag- nerianstva. Nežna, sina lirika in po- božno razpoloženje prevevata drugi stavek »V grajski kapeli«. Najzani- mivejši je tretji stavek »Za rešetka- rni' v Friderikovem stolpu«, ki slika trpljenje, prošnje, ječanje in krike nesrecnib jetnikov. V zadnjem stav- ku »Ponočnein veseljačenju v Gor- njem Celju« sta učinkovito sestav- ljena dva dela, hrupna zabava in pies, in spretno uporabljena folklo- ra. Vsa suita se odlikuje po original- ni koncepciji, dobri izvedbi motivov in karakteristični instrumentaciji. S to skladbo se je razširil glasbeni lek- isikon) jugoslovenskib komponistov in po pravici smo labko ponosni na- njo. Orkester, v katerern je sodelovalo okrog 40 oseb, med njimi tudi trije vojaški godbeniki lin nckaj drugib gostov, je igral umetniško, s pravil- no diferencijacijo, krepko dinamiko in dobro tebniko. Uspeb je bil po- poln in orkestru z njegovmi odlič- nim vodjem g. ravn. Sancinom česti- tamo z zadoščenjem, ,saj je delo tega orkestra labko Celju v ponos. Po drugi točki sporeda se je gosp. dr. Orožen kot predsednik Glasbene Matice na odru iskreno zahvalil ju- bilantu g. ravn. Sancinu za njegovo požrtvovalno in uspešno delo v celj- ski Glasbeni Matici. Jubilant jo pre- jel od Glasbene Matice zlat lovorjev venec ter mnogo šopkov in vencev od gojencev, učiteljskega zboi'a in drugib častilcev. Predsednik g. dr. Orožen je prečital pismene in. brzo- javne cestitke, ki so jih g. ravnatelju Sancinu ob jubileju poslali mestna deška in dekliška•¦+Hii'6ana sola v Ce- lju, g. ravnatelj Matej Hubad v Ljub- ljja,mi, predsednik ljub'ljanske Glas- bene Matice g. dr. Vladimh' Ravni- bar in bivši pj'edsednik celjsko Glas- bene Matice g. ravn. Mirko Gruden v Ljubljani. Nato je preds. Celjskega pevskega društva gosp. Fink prisre- no čestital jubilantu, ki mu je pev- ski zbor CPD poklonil lep šopek in sliko zbora. Slavljenec je bil deležen navdušenib ovacij občinstva. Doživeli smo večer, na katerega ^e bomo vedno z veseljem spominjali. Delovno občestvo učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol v Celju V soboto, dne 11. t. m. dopoldne so imele učiteljice gospodinjskih nadalje- valnih šol zborovanje v lepo okrašeni telovadnici meščanske Sole v Celju. Kljub slabemu vremenu se je zbralo nad 60 učiteljic iz raznih krajev drav- ske banovine. Zborovanje je vodila predsednica ga. Mešičkova, ki je po- zdravila vse navzoče, zlasti načelnika kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Zidanška, šolskega nadzornika g. A. Skulja iz Ljubljane, sreskega šol- skega nadzornika g. R. PestevSka iz Celja, referenta za kmetsko in go- spodinjsko nadaljevalno šolstvo g. J. Krošla iz Ljubljane in ravnatelja deške meščanske sole v Celju g. I. Černeja. Predsednica se je na kratko spomnila petletnice obstoja gospodinj- skih nadaljevalnih Sol, ki so se pri- ljubile in razSirile med kmečkim ljud- stvom, ker vzgajajo skromnost in varčnost ter so kmečkemu ženstvu vedno opora v vseh zadregah. Načelnik g. inž. ZidanSek je po- zdravil pionirke napredne gospodar- ske misli v imenu g. bana dr. Maru Siča in g. podbana dr. Pirkmajerja, ki spremljata z zanimanjem stremljenje tega šolstva, ki se ne zapira med tesne stene, marveč prepreda s pre- potrebnim izvenšolskim delom vso dravsko banovino. Zastopnik prosvetne uprave in JUU g. nadzornik Skulj je zagotovil občestvu vse simpatije, pri- znanje in podporo sekcije za dravsko banovino. V imenu sreskega načelstva v Celju je pozdravil navzoče sreski Solskt nadzornik g. Pestevšek. Iz poročil odbornic in voditeljie go- spodinjskih nadaljevalnih šol je raz- vidno, kako različne so zahteve glede tega šolstva v raznih krajih. Gospo- dinjska sola ne more vzgojiti kuharic ali šivilj v 20 do 30 gospodinjskih dneh, nudi pa resnemu, spretnemu dekletu dovolj podlage za nadaljno samoizobrazbo. Gosp. načelnik inž. ZidanSek je govoril nato o standar- dizaciji kmetijske proizvodnje za dom in trg. Razlcžil je, katere vrste žita, krompirja in fižola so najprikladnejše za riaše kraje, kako se naj izboljša mlekarstvo ter reja goved, svinj in kokoši. Ga. Grumova je predavala o državljanski vzgoji ter očrtala delo in upliv gospodinjske sole v tern pravcu. Celfca države je rodbina, a gospodinja, mati je v njej žarižče. Gospodinjsko šolo obiskujejo dekleta — bodoče go- spodinje, matere v letih, ko so tako potrebna opore in vodstva, ko pa so že zmožna razmišljanja in presojanja. Poleg potrebnega znanja jim odpremo oči in srea za lepoto kmetiškega doma, za ljubezen do domače države, da bodo nekoč dobre gospodinje ter vzorne matere velikih mož in žena, zvestih in ponosnih otrok naše jugo- slovenske domovine. Gdč. Žagarjeva je razpravljala v vprašanju, kako naj ohranimo stike z absolventkami go- spodinjske nadaljevalne žole. Naglasila je, da je snov te sole obširna, čas pa Novo milo, ki nudi res nekaj novega! Poglejte njegovo opremo, preizkusite njegov vonj prepričajte se o njego- vi obilni peni. In poslušajte, kaj pra- vi veda: posebno voljno, idealno za polt, ker ima veliko lepotno moč. ELIDA CVETIC MILO kratek : zato je potrebna medsebojna vez in nadaljevanje dela ob raznih prilikah, n. pr. v primerih nesreče, bolezni, v negi zguunje zelenjadi, kon- serviranju sadja in soČivja, izposoje- nju ženskih listov, knjig, tolmačenju gospodinjskih brošur. Solski svetnik g. Krožl je povdarjal, da živi naš kmet danes v zelo težkih razmerah. Če kljub temu ustvarja temelje za zdrav in krepak razvoj kmetiškega življenja, črpa to energijo iz ljubezni, navezanosti na rodno grudo in iz tra- dicij. Gospodinjska nadaljevalna 5ola naj čuva in goji te narodne svetinje ter vpliva blagodejno, da se, kjer je treba, umakne konzervativnost duhu današnjega časa; pravilno naj usmeri sile kmetiškega življenja, odstrani škodljive uplive, krepi zaupanje v sa- mega sebe in budi zadovoljstvo v delu. Gosp. Krošl je končno vzpod- bujal učiteljstvo, naj vztraja v svojem delu, ki je, kakor je pokazalo delovno občestvo, docela pravilno usmerjeno. Obvestilo društvom in drugim organizacijam Društvom, zadrugam in drugim or- ganizacijam v Celju in okolici sporo- čaino, da je naSemu uredniku zaradi preobilice poslov povseni nemogoče obiskovati vse občne zbore in zboro- vanja ter pisati zadevna porocila za list, saj je samo društev v Celju in okolici okrog 100. Vsako društvo ima tajnika, ki bo gotovo rad napisal po- ročilo o občnem zboru ali zborovanju, če društvo želi objavo takega poro- cila. Društva in druge organizacije naj blagovolijo to upoštevati; razu- me se, da jim bomo tudi nadalje na- klonjeni, kakor doslej. Red«kcija »Nove Dobe«. DOM ACE VESTI d Narodna skupščina je pričela v torek obravnavati zakonski načrt o obvezni telesni vzgoji naroda, ki predvideva obvezno telesno vzgojo za vso moško in žensko deco v šolah in po končani osnovni šoli še do 20. leta starosti, ko stopijo mladeniči v voj- sko. Mladina bo od vstopa v osnovno solo dobivala telesno vzgojo ves čas šolanja in jo potem nadaljevala v nedeljskih teCajih, ki bodo na sede- žib osnovnih šol. Zakonski načrt predvideva, da bodo lahko izvajala obvezno telesno vzgojo tudi sokol- ska društva in sokolske čete ter sHč- ne ustanove, ako bodo svoje delova- nje prilagodile določbam tega zako- na. Razpravo o tern nacionalno in moral no važnem zakonskem načrtu je otvoril v sredo minister za teles- no vzgojo naroda gosp. dr. Lavoslav Hanžek z daljšim ekspozejem. Raz- prava se je nadaljevala v četrtek in petek. Po sprejetju tega zakona pri- r de na dnevni red klirinški sporazum j s Švico, nato pa zakon o pobijanju spolnih bolezni. d Peter Grasselli f. V petek 17. t. m. zjutraj je umrl v Ljubljani v visoki starosti 92 let prvi slovenski župan Ljubljane g. Peter Grasselli, najsta- rejši Živeči slovenski poliUk, nacio- nalni' delavec, publicist in pisatelj. Slovenski narod, za katerega si je Peter Grasselli pridobil nevenljivih zaslug, bo ohranil velikega pokojni- ka v nadvse častnem spominu. d Vseeno je, ali se odpravljate na zabavo ali ostanete zvečer doma. V vsakem primeru uporabite odlično Diana pasto za zobe, ki zobe čisti in jih dela snežno bele ter preprečuje tvorbo zobnega kamna in daje prije- ten duh. d Dunajska vremenskn napoved z» soboto 18. novembra: Sedanje vre- me ne bo clolgo trajalo, v gorah gro- zi znatno poslabšanjo vremena. Celje in okolica c »Zragni napad(( na ^j^ bQ y sredo 22. t. ni. od 14. do 16. V petek 17. t. m. ob 14.15 je bila v Celju pre- izkušnja zvočnih znakov za zračni napacl. »Alarm« je bil dan s platjo zvona v vseh cerkvah nepretrgoma na en zvon in piskanjem tovarniSkUi Stran 2. »Nova Doba« 17. XI. 1933. Stev. 93. Bib kuda teKL svuda siren tri minute. »Nevarnost plinov« so naznanili udarci na tri zvonove v župni1, evagelski in cerkvi sv. Jo- žefa in sicer s1 prvim udarcem na ve- liki, z drugim na srednji in s tretjim na mali zvon. »Konec nevarnosti« je napravilo nepretrgano zvonenjo z vsemi zvonovi v vseh cerkvah in pis- kanje tovarniških siren 3 minute. O »zračnem napadu« bomo še poročali v prihodnji številki. c Na praznik uedinjenja v petek 1. decembra bo Celjsko pevsko dru- štvo priredilo vokal no-instrumental - ni koncert. Sodelovalo bo 90 pevk in pevcev ter 30 godbenikov. Vajc se vi- se z vso intenzivnostjo. Za ta kon- cert, ki bo umetniški dogodek prve- ga reda, vlada že sedaj veliko zani- manje. c Ljudsko vseučilišč«. V ponede- ljek ob 20. bo predaval v risalnici meščanske sole univ. prof. g. dr. Bo- ris Zarnik iz Zagreba o zanimivom vprašanju »Od kedaj je življenje na zemlji?« G. profesor je znan kot si- jajen predavatelj, zato se pričakuje, da bo občinstvo v ponedeljek zvečer napolnilo dvorano. Predavanje bo s skioptičnimi1 slikami. Odeje klotaste in svilene, barve po lastni izbiri, strokovno izdeluje v lastni tovarni manufakt. in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje Na zalogi perje in puh do najfinejše vrste po zelo nizki ceni c Iz državne slnžbe. V višjo sit up i- no je napredoval g. Janko Orožen, profesor drž. realne gimnazije v Ce- lju. Davčna kontrolorja gg. Josip Sta- re in Kaiel Grah v Celju sta imeno vana za višja davCna kontrolorjn, davkar g. Viktor Kumer v Celju pa za davčnega kontrolorja. Učitedj g. Bogomil Gerlanc je premeščen iz Laikega v Celje. V 7. položajno sku- pino 36 napredoval g. Josip Šegula, učitelj glasbe na deški meščanski Soli v Celju. Gdč. Janja Žmaherjeva, uradniška pripravnica pri okrožnem sodišču v Celju, je imenovana za kanclistko. c Uporaba Znak& all n*ziva Rdeče- §R križa. Po čl. 28 zakona o društvu Rdečega križa kraljevinc Jugoslavije, ki je objavlje.n y »Službenih Novi- nah« z dne 5. sept. 1933., je prepove- dana uporaba vsakega znaka in vsa- kega naziva, s katerim se predočuje #,\i posnema znak ali na.ziv Rdečeg-a krifca, aaj&i s.e ta uporablja v trgov- ssko )ali industrijsko alij katerokoli svrho. Prepovedana je uporaba značk ali modelov z znakom križa rdeče ali slicne barve na polju katerekoli bar- ve. Kdor bi postopal protivno tem/u, bo po L1. 30. istega zakona kaznovan po kazenskem zakonu, bodisi po služ- beni dolžnosti, bodisi na prcdlog ka- teregakoli odbora "RdeČega križa, z denarno globo do 10.000 Din ali z za- porom do 2 mesecev. Kazen izrekajo pristojne oblasti notranje uprave pr- •v© stopnje (sreska načelstva). Po L1. 5.7 iatega zakona izgube po preteku enega leta vse privatne osebe, dru- štva, ustano-ve in podjetja, ki so bila kedaj prej dobila odobrenje za upo- rabo znaka ali naziva Rdečega križa, to pravico. c Redaa sokolska telavadba slii- J»}fiik setter se prične v ponedeljek 20. t. m. v gunnazijiSJki telovadnici ob istem času kakor lani. c Nagano tekmovalno streljctnje c^eljske Strelske družine so bo nada- Ijevalo in zaključilo v soboto 18. t. m. od 14. do 16. na vojaškem strelišču v Pečovniku. c Družabni v^öer JAD Trigiaya v Za^grebu, ki bi se moral vršiti v so- boto 18. t. m. v Celju, je odpovedan c članski sestanek celjske poclruž- nice DJO bo drevi ob pol osmih v prostorih hotela »Hubertus« (Bernar- di). Na dr^evneni redu so davčna ypraSanja, volitye v Zbornico za TOI \n slučajnosti. Vabljeni vsi člani! c Miklavžev v*čer v Mestaem gle- dali$ču. Dramatično clmštvo v Celju bo priredilo letos y lyjestnem gleda- liaču Miklavžov večer s pestrim spo- redom. c Amerikanski Slovenec za celjske- ga Sokol». Za gradnjo letnega telo- vadišča celjskega Sokola je prispel danes na pobudo br. D. Kordigla v Celju znesek 300 Din, ki ga je daro- val g. Avgust Kollander, Cleveland, Ohio. Naj bo ta velikoduSni dar na- šim rojakom posnemanja vreden vz- gled. Darovalcu sokolska hvala! c Dru&tvo absolv^ntov dvorazr. tr- govskih šol v Celju bo na splošno že- ljo članov priredilo razne tečaje in sicer v nemški stenografiji, nem- ščini, francoščini in italijanščini. Po- uk bo predvsem praktičen in bo pre- davatelj prešel takoj v strokovno smer. Iz posameznih predmetov se bo zajemala v glavnem snov, ki naj- bolj odgovarja praktičnim zahtevam. Članom so bo tako nudila ugodna prMika, da. se izpopolnijo v izobrazbi in si pridobo strokovnega znanja, ki jim bo prav dobro služilo v življe- nju. Tako bodo absolventi imeli n. pr. priliko vaditi se v konverzaciji jezikov, dopisovanju ltd. Honorarji bodo tako malenkostni, da bo vsako- mur dana možnost obiskovati teča- je, zato naj Clani ne zamudijo te pri- ll ke, temveč naj se tečajev udeleže v čim večjem številu. Interesenti naj se javijo z dopisnico na Druätvo absolv. dvorazrednih trg. šol v Celju in na- vedejo, za kateri predmet se zanima- jo. Tečaji bodo v drž. dvorazredni trgovski šoli in sicer dvakrat na te- den po eno uro. Vse nadaljne infor- macije bo društvo interesentom še pravočasno sporočilo. Pouk v nem- Ški stenografiji se bo price] v torek 5. docembra ob 18.30. c Falzifikati po 20 Din so se te dni pojavili v Celju. Kovanci so izredno dobro ponarejeni in teht^jo ravno toliko kakor pravi, razlikujejo se pa od pristnih po sivkastem blesku. Po- Hcija je takoj uvedia obäiroo preis- kavo. c Žetev smrti. V sredo 15. t. m. zju- ti-aj je umrla v Celju (v poslopju Po- kojninskega zavoda v Vrvai^ski uli- ci) v 26. letu starosti po dolgem ti-p- ljenju ga. Justina Konhajzlerjeva, roj. PrekorŠkova, soproga trgovske- ga poslovodje g. Karla Konhajzlerja. Pokojnica je bila vzorna žena in iz- redno dobra mati. V celjski bolnici je umrla v sredo 28-letna tesarjeva žena Ivana Hrastnikova iz Nove cer- kve. Pokojnicama bodi ohranjen blag spomin, preostalim naäe iskreno so- žalje. c, Nesrßcc V Cetrtek popoldne je padel 39-1 etni dninar Feliks Bač iz Lemberga pri Novi cerkvi s ceste V potok in si zlomil tri rebra, V cetr- tek zvečer si je 38-1 etni delavec Pe- ter Filipčič iz Griž pri padcu na ce- sti zlomil levo nogo. V sredo si je 13-letni sin železniškega oficijala Mtiloä Lojk iz Celja (Krekov trg 1) pri padcu občutno poškodoval desno roko. Na Ponikvi je padla G9-letna dninarica Marija Ribičeva z lestve in si zlomila levo nogo. Vsi ponesre- čenci se zdravijo v celjski bolnici. Pr iznan o elegantne dam«ke plaice in vsa moika oblačila izdeluje Karl Kramer, Celjei Ljubljanska oesta 19. c Tatvtna. V petek 17. t m. je bii aretiran v Celju 22-letni brezposelrii delavec Anton H. iz Nadol pri Žeta- lah, ker je 5. t. m. ukradel posestni- ku Korentu na Zg. Ložnici pri Žal- cu srebrno uro in verižico ter nekaj obleke in gotovine v vrednosti 1.334 Din. Delavca so iz-roCili okrožnemu sodižču. c Reslavracija »Lisce« (Petriček). V nedeljo 19. t. m. domače koliuel c Pozabljone in zamenjane gaiogc. Na planinski zabavi 11. t. m. v Na- rodnem clomu je nekdo pozabil v gar- derobi par galoš, nekdo pa je zame- njal eno galošo. Oba se naj blagovo- lita zglasiti pri hišniku v Narodnem domu. c Za tekmovanje izložbenih aran- žerjev v Celju so darovali pol eg že objavJjenib še nslednje tvrdke: Vu- na d. d., Veliki Bečkerek, 50 Din; We- , sten d. d., Celje, darilo v blagu; ne- imenovan trgovec iz Celja, 50 Din; nefmenovan trgovec iz Celja, 400 Din; Dragotin Hribar, Ljubljana, 200 Din; Podružnica Ljublj. kreclitne banke v Celju, 50 Din; Ika, tvornica pleteni- ne, Kranj, 100 Din; Woschnagg d. d., SoStanj, 50 Din; Golob & Co., Vic- Ljubljana, 100 Din; SveČarna Kopač, Ljubljana» 50 Din; Doctor in drug, Maribor, 100 Din; Varaždinska indu • strija svile, Varaždin, 200 Din; Hen- rik Franck sinovi, Zagreb, darilo v blagu; Rudi Kraus, Zagreb, darilo v blagu; Jugočeška d. d., Kranj, 200 Din; Unio d. z o. z,, Maribor, 100 Din; LudvÜk Franz, sinovi, Maribor, 100 Din; Oetker, Maribor, darilo v blagu; Neu man, Zagreb, 20 Din; Duga- resa mehanična tkalnica, 300 Din; Kramer & Mislej, Celje, 50 Din. c Domače koline v nedeljo 19. 1. m V gostilni Belaj v Polulah. c Samo direktno iz tovarne so kupijo zelo poceni suknje, obleke in sploh vsa konfekcija. Stermecki — tovarna perila in oblek — Celje. c Za nakup Solskih in pisarniških potrebščin ter kreppapirja se pripo- roča knjigarna K. Goričar vdova, Ce- lje. Blasnikova in Družinska pratika za leto 1934. izšla. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 18. t. m. do vštetega petka 24. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. Za pies vsled velikanskega zaključka prodajam Crepp de Chine v vseh mo- dernih barvah po Din 39#— Manufakturna in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje c Gasilno in rešev^lno društvo v Celju. Gasilno službo ima od nedeljo 19. t. m. do vätete sobote 25. t. in. III. ¦v.od pod poveljstvom g. E. Bandeka, reševalno službo pa I. skupina. In- ppekcijsko službo ima namestnik po- veljnika g. A. KaHšnik. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V GELJÜ Repertoar: Torek 21. novenibra ob 20.: »Prayica do greha«. Gostovanje ljubljanske drame. Abonnaa. * PrUiodnje go&tovanje ljubljanske drame v Celju. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 21. t. m. ob 20. Mestnem gledaJišču v Celju uspelo veaeloigr.0 V, ^ernerja »Pravico do greha«, ki je doživela doslej povsod, kjer so jo uprizorili, velik uspeh. Igro režira g. Bratko Kreft, v posa- meznih ulogah pa nastopijo dame Vida Juvanova, Mira Danilova, Na- blocka, Medvedova in Kukčeva ter gg. Jan, Cesar in Sancin. Predstava je v abonmanu Neabonentom svetu- jemo, da si takoj nabavijo vstopnif:e v knjigarni K. Goričarja vdove. Sport Prvenstvo v podsavezni ligi Še nekaj tekem in jesensko prven- stvo v podsavezni ligi je končano. Rezultati teh tekem sicer ne morejo več mnogo uplivati na trenutno stanje prvenstvene tabele. Kakor smo pred- videvali, je »Uirija« dosegla »Čakovec« in zasedla prvo mesto z enakim šte- vilom točk, toda z boljSo diferenco golov. »Ilirijo« smatramo za jesenskega prvaka, njeno pozicijo edino 5e lahko ogroža »Rapid« — in to zgolj s teore- tičnega stališča. Lanski podsavezni prvak »Maribor« je menda zasedel s svojim nedeljskim porazom končno- veljavno zadnje mesto. Tudi SK Celje se je po svojih zaporednih porazih slabo plasiral in bo zaključil jesensko sezijo predvidoma na predzadnjem mestu. Za ostala mesta se bodo borili »Hermes«, »Rapid« in »Železničar«. Vrstni red na podsavezni prvenstveni tabeli je sedaj naslednjM Uirija. 8, Čakovec 8, Hermes 6, Železničar 4, Celje 4, Rapid 2, Maribor 0 točk. —nt— nipMnja! Henko za namakanje perila in za omeh- čanje trde vode, Persil za izkuhavanje, to je pravilen način pranja. Ravnajte sa točno po navodilu in dosegli bosto brez truda perilo belo kot sneg. Persil in Henko sta domača izdelka ter se dobiv ata w vsaki trgovinlv Okrožno prvenstvo v Celju O tekmovanju v II. razredu celjskega nogometnega okrožja smo poročali pred kratkim in izrekli svojo besedo — žal brez uspeha ! Nadaljne tekme so nam dale povsem prav in so le potrdile naSo sodbo. Od treh zadnjih določenih tekem se je v redu odigrala edinole nedeljska tekma Olimp :La5ko, ki pa je nudila zelo malo sportne$a užitka. Prvenstveni tekmi Atletik: Laško in Olimp : Jugoslavia pa se nista vršili, ker v prvi tekmi ni na- stopilo moStvo SK Laškega, k drugi tekmi pa ni prišel delegirani sodnik ; odigrana je bila le prijateljska tekma. Mnenja smo, da preko na§ih ugoto- vitev niti ne pornagajo lepe besede, ki smo jih sliSali proSlo soboto na občnem zboru OOLNP v Celju iz ust podsaveznega delegata. Klubi so prejeli sicer nekaj obljub in tolažbe, v ostalem pa so se merodajni funkcionarji zelo spretno izogibali stvarne kritike — in primernih sklepov za izboljšanje ža- Iostnih razmer v našem nogometnem sportu na deželi. Razen nekaterih te običajnih napadov na sodnike ni bilo druge nesreče niti zamere. Vrstni red na prvenstveni tabeli II. razreda je sedaj naslednji: Atletiici 8, Jugoslavija 4, Olimp 4, La§kQ 0, SoStanj 0 točk. —nt— 8K Železničar : SK Celje 4:3(2:0) MoStvo SK Celja je v nedeljo 12. t. m. odigralo v Mariboru svojo zadnjo pr- venstveno tekmo v jesenski sezoni in podleglo s 4:3. Celje, ki je nastopilo brez Mariča in Stojanovtca, se v pr- vem polčasu ni znašlo, tako da so v tern delu igre prevladovali domačini. V drugem polčasu so Celjani svoje moštvo pregrupirali, zaigrali z elanom in potisnili domačine na njihovo polje. Krilska vrata je v drugem polčasu za- igrala znatno boljSe nego v prvem. Celjski napad je po Ahtiku in Zupancu dosegel dva gola in s tern izenačenje. Domačini so se nato poslužili ne- dovoljene igre, v Čemer jih je znatno podpirala publika z raznimi nesport- nimi vzkliki. V sredi drugega polčasa, ko je celjski vratar držal oster strel, je leva zveza domačih vratarju, ko je ležal na tleh, stopila z vso silo na obraz ter ga onesposobila za nadaljno igro. Nato so Železničarji beležili 5e dva zgoditka, ki sta pa bila absolutno ubranljiva. Za prejeta gola pa vratarja vsled blesure ne zadene nobena krivda. Po Fricku zniža Celje rezultat na 4:3 in tako ostane do konca igre. Celje je igralo sicer z elanom in požrtvovalno, toda brez skupnosti. OŽja obramba je bila v prvem pol- času na mestu, v drugem pa precej nesigurna. Vratar je svoje delo do blesure izvršil dobro, je pa soodgo- voren za 1., 3. in 4. gol. Krilska vrsta je bila v prvem polčasu preveč defen- zivna, v drugem pa znatno boljSa- Napad je zaigral v drugem polčasu znatno bolje in neprestano ogrožal nasprotna vrata. Vsi napadi so šli v lavnem preko kril, ki pa nista bili Štcv. i>3. »Nova Doba« 17. XI. 1933. Stran 3. na običajni višini. Harmonijo napada je kvarila desna zveza z nepotrebnimi driblingi. Občinstvo je bilo zelo nedisciplini- rano in je vdrlo dvakrat na igrišče. Rediteljska služba je bila pomanjkljiva. Sodnik g. Ramovš iz Ljubljane je so- dil nezadovoljivo in je oškodoval obe strani. t SK Atletik : SK Jugoslavija. V nedeljo 19. t. m. ob 14.30 se bo price- la na celjski Glaziji drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atleliki in SK Jugoslavijo. Sodil bo g. Oberlintner iz Laškega. Gobčeva opereta „Hmeljska princesa" v Celju V 2iedeljo 19. t. m. ob 16. bo gosto- val žalski gledališki oder v Celju i:i uprizoril v \eliki dvorani Narodnc- ga doma novo oporeto učitelja. gosp. Radovana Gobca »Hmeljsko prince- so«, ki je doživela pri krstni pred- stavi in dveh reprizah v Žalcu velik uspeh. Celjani in okoličani, obiščUe v nedeJjo popoldne to predstavo, ki bo nudila mnogo zabave in Vam bo gotovo ugajala. Sokolstvo x Zbor drufitvenih načelnikov in n&čelnic bo v nedeljo 19. t m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red je nasled- nji: Citanje zapisnika zadnje zboro- ve seje. Poročilo župnega načelnika in načelnice. Poročila društvenih načelnikov. Določitev delovnega pro- graina za 1. 1933/34 in odobritev pro- stih vaj za vse oddelke. Slučajnosti. Popoldne bo predelava prostih vaj za nastope v 1. 1934. x Sokolskl smnčarski odsek si je za zimsko dobo sestavil naslednji načrt: od 25. deeembra do 1. januar- ja bo župni smučarski tečaj pod vod- stvom saveznega vodnika. Kraj bo naknadno javljen. Dostop v ta tečaj ima tudi naraačaj nad 16 let Tečaj je namenjen predvsem vodnikom dru- štvenih smučarskih odsekov, da bo- do lažje delova.li pri tern odseku. Dne 0. januarja bodo v Celju mladinske tokme na daljavo in sicer za vso žu- po. Dne 7. januarja bodo po društvih članske tekme na daljavo kot neka- ke izbirno tekme za župne tekme, ki so predvidene 14. januarja v Vele- nju. Sodelovali bodo tudi smučarji 39. p. . Meseca februarja so predvi- dene patmljne župne tekme, na ka- terih bodo tudi tekmovali' smučarji 39. p. p. Poleg teh tekem bodo še raz- ne tekme v manjšem obsegu za naše malčke in starejše smučarje. Kakor se obeta, bodo v letošnji zimski dobi prišli smučarji na svoj račun in se bo predvideni zimski delovni pro- gram z lahkoto izvedel. x Za prosl^vo državneg^ praznika 1. decembra se celjski Sokol pridno pripravlja, da dostojno proslavi ta veliki dan. Na predvečer bo svečana akademija, drugi dan svečana seja in drugo. Spored bo pravočasno ob- javljcn. x Sokolska čajanka bo V soboto 18. t. m. ob 20. v mali dvorani Celj- skega doma v Celju. Vsi vljudno vab- ljeni! Glasovi iz občinstva Vprašanje združitve celjske mestne in okoliške občine Letos se je načelo v dravski bano- vini vprašanje združitve občin. To vprašanje se je v kmetskih občinah deloma Že uredilo, deloma pa bo treba 5e nekaterih popravkov. Zadnji čas je bil, da se je to vprašanje načelo in da se je postavil princip ustvaritve večjih občin. Naloge občinske uprave so vsak dan večje. Že delo občin v lastnem delokrogu se je silno povečalo. Pred- vsem pa se je povečalo v preneSenem delokrogu, ker državna uprava zahteva od občin celo vrsto stvari, ki jih je prej upravljala sama. Občina je pač najmanjSa upravna edinica in brez dobrih solidnih občin si ne moremo misliti solidno upravliane države. Nas Celjane posebno zanima zdru- žitev mestne občine celjske z občino Celje-okolJca. Ta problem je bil 2e večkrat načet, toda ostalo je samo pri raznih razgovorih. Razmere pa silijo, da se združitev čim prej izvrSi. To je v interesu obeh občin. Z združitvijo bi se ustvarilo veliko Celie, občina, ki bi imela približno 16.000 prebivalcev in ki bi mogla uspeSno vrSiti svoje zakonite naloge. Mestna občina celjska in okoliška sta dejansko itak tako povezani, da tisti, ki ni pouČen o me- jah, sploh ne more razumeti, da tvorijo kraji, ki spadajo dejansko k mestu in imajo mestni značaj, okoliško občino. Ako prideS v Celju preko kapucinskega mostu, si že v okolici. Če stopiS skozi Gripa in prehlad bezita Vam od vrat, če dober le caj pijete Ravnikarjeve mešanice kupujete ÄLBUS terpentinovo milo odstrani vso nesnaqo - in varuje Vase perilo viadukt pri poSti, si istotako v okolici. NajlepSe pa je na Mariborski cesti, kjer spada vzhodna stran v okolico, zahodna pa v mesto. Ker so trgovine ob nedeljah in praznikih v mestu za- prte, imajo na Mariborski cesti na eni strani trgovine odprte, na drugi strani pa zaprte. Kakor mesto, se tudi velik del okoliške občine koristi z mestnim vodovodom, z mestno plinarno, z mestno klavnico itd. Policijski okoliš celjski obsega mestno upravno občino in velik del okoliške občine. Že iz teh dejstev se vidi, da sta obe upravni občini tako tesno povezani in navezani druga na drugo, da je zadnji čas, da postaneta ena upravna edinica. Od združitve bi imeli obe sedanji upravni občini samo koristi. Kakor nam je znano, se je to vpra- §anje obravnavalo že v občinskem svetu celjskem. V plenarni seji dne 18. septembra 1931 je pa odsekov predlog, da se izvede združitev celjske občine s celo okoliško občino in da se od teharske občine pritegne kraj Čret, propadel. Občinski svet je za- ključil, da je treba čakati, da se do- nese nov zakon o občinah. Sresko načelstvo v Celju je izdelalo obširen elaborat o združitvi obeh občin in ta elaborat menda počiva na banski upravi. Jasno je, da se banska uprava za te stvari ne zanima, ako lokalni činitelji ne smatrajo vpraSanja za aktualnega. Sedaj, ko smo dobili za- kon o podeželskih občinah in se je v teh komasacija že izvršila in ko pri- čakujemo zakon o mestnih občinah, je treba čim prej udejstviti to vpraSa- nje.. Stvar občinskega sveta ceijske mestne kakor tudi okoliške občine je, da takoj sprejme potrebne sklepe glede združitve. Prepričani smo, da to ne bo težko, ker govorljo vsi stvarni razlogi za združitev obeh obCin. Mestni park in drugo Ko je začela v ljubljanskem Tivoliju peti sekira in so padall stari kostanji, je nastal pravi dvoboj javnosti za in proti. Nič ni pomagalo tarnanje ljudi starega kova, zmagal je mojster Plečnik. Penzijonisti, ki so uživali tarn poleti prijeten hlad, so bili prepričani, da bodo morali odslej iskati sence v ko- čevskih gozdovih. In sedaj se spreha- jajo ti in vsi ponosno v modernem Tivoliju, ki je simbol napredka mo- derne Ljubljane. Tega tudi ne izpre- meni dejstvo, da je najti tarn tudi smufarsko skakalnico. Take misli so mi rojile po glavi, ko sem čital članek vnetega zago- vornika mestnih nasadov v Celju med »Glasovi iz občinstva« v zadnji številk-i »Nove Dobe«. Celje je letoviSče, ki bi brez oskrbovanega parka izgubilo svoj biser. Vsakoletne poplave so nam od- našale ta biser z vsem okrasjem. Po- novna preureditev je stala zelo mnogo denarja in so se celo že resno bavili z mislijo, da bi se park postopoma prestavil kam drugam. Vsi meščani, ki ljubimo park, bi bili s tern ukrepom nad vse zadovoljni. Ne krčilo bi se nam srce ob pogledu na poplave in silno razdejanje krasnih cvetnih poljan, pri- jaznih stezic itd., in odpadla bi letna bilanca, ki izkazuje kakih 100.000 Din škode. V poplavljenem svetu se naj uredijo angleSki parki, ker tarn voda ne more toliko škodovati. V višjo lego se naj prenesejo cvetlični nasadi. S tern bo ustreženo brez dvoma vsem Ijubiteljem prirode in tudi letoviščarjem. Pride vpra§anje, kako Celje poživeti tudi v dolgih zimskih dneh ? Celje naj skuša tudi za zimo najti nekaj, kar bi privabljalo tujce v mesto in ne samo na oddaljene planine. Na tej zamisli je bil zasnovan načrt zgraditve smučarske skakalnice v bli- žini Celja. Pozvan je bil v Celje Sirom naše domovine znani g. inž. Bloudek, ki je pregledal svet okrog Celja, ki bi odgovarjal za skakalnico. Našel je kot edino primeren zapuščeni del Rajterjevega hriba. Za iztek bi služil sicer kot sestavni del samo močvirnati trikotni travnik jugozahodno od vre- menske hiSice in sicer samo do glav- nega drevoreda, ki bi ostal nedotaknjen. Tarn o kakih nasadih ni govora, saj vsled vlage niti trava ne uspeva. Park sam [bi na Iepoti prav nič ne trpel, ker bi se v njem prav nič ne spremenilo, razen, da bi se posekalo nekaj dreves. S tern Di bil omogočen dostop solncu, ki bi tarn osušilo večno vlago. Ozek, okrog 10 m Sirok pas po sedanjem grmovju na Rajterjevem hribu bi bil ob robovih posajen z vrsto smrek, v sredini pa s travo. Da pa pravjlno zgrajena in urejena ska- kalnica ne kvari Jepote modernega mesta, dokazujejo neStete skakalnice v Švici in drugod. Dovolj jasna je izjava g. inž. Bloudeka, ki je pri ogledu mesta izjavil, da bi ta zapuSčeni del parka z napravo skakalnice samo pri- dobil in bi puščava s tern izginila. Mislimo, da je odveč izgubljati besede, ker bo te svoje trditve podprl stro- kovnjak sam. Hvale2ni pa bomo piscu g, T. P., če nam najde v bližini mesta kakgen drug prostor za skakalnico. Skakalnica je namenjena tudi gledal- cem in torej ni vseeno, če ie od mesta odUialjena 500 m ali 10 km. Sile v Celju res sii in je ne sme biti. Tudi počasi se nekam pride. —n— Kino Kino Union. Petek 17., sobota1 19., nedelja 19. in ponedeljek 20. novem- bia: »Nekl gospod Gran«. Sijajen MAURICE LEBLANC: 26 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. RihterSlč »Dan nato, ko je mož pognali najinega ubogega otroka iz hiše, nama je odkril Daubrecq v nedopo- vedno nesramem pismu vse svoje podle pasti, ki je vanje zapletel mojega nesreßnega sina. Končal je takole: .Najprej poboljševalnica . . . potem porota in nczadnje morišče'.« »Kako?« je vzkliknil Lupin. »Torej je Daubrecq sam zasnoval ta umor? . . .« »Ne, to je bilo samo nakljueje. To straäno prero- kovanje je bilo samo odkrito povedana srCna želja. Toda kako sem. se prestrašila! Tiste dni sen) bila v postelji. Moj drugi sin, moj Jacques, je prišel na svet. In vsak dan so prihajale vesti o novih slabih dejanjih, ki jih je počenjal Gilbert. Šlo je za pona- rejene podpise in drugo podobne, še hujše reči. Zato Bva z možem razširila vest, da je šel Gilbert v svet. Pozneje äva pravila ljudem, da je v tujini umrl. Na- jino življenje je bilo žalbstno, toda še bolj se je po- slabšalo, ko je izbruhnila politična nevihta, ki jc uni- ^ila mojega moža.« »Kaj je prišlo?« »Nekaj besed vam bo vse povcdalo. Ime mojega nioža je v ,imeniku sedemindvajsetih'.« »Torej to!« Megla, ki je Lupin v njej že tako dolgo taval, sc je izgubila v trenutku. Zdaj je vse vedel in vse raz- umel. »Da, ime mojega moža )& v imeniku sedemin- dvajsetih, toda po pomoti, zaradr neverjetne smole, ki jo je imel moj mož. Victorien Mergy je bil res clan komisije, ki je dobila nalogo, naj prei/kusi na- črt za zgraditev Panamskega prekopa. Glasoval je tudi s tistimi, ki so ga sprejoli. Da, priznam. tudi to, da je dobil za plaCilo petdeaet tisoč frankov. Toda vzel jih je za nekoga drugega, za enega svojih poli- tičnih prijateljev, ki mu je docela zaupal. Šele po •samomom družbinegal predsednika in blagajniko- vem begu, ko se je razkrila pi'ed javnostjo ,kanalska afera1 z vso svojo goljufivostjo in podkupovanjem, šele tedaj je zvedel moj mož, da se je dalo veC njegovih prijateljev podkupiti, Sele tedaj mu je pHžlo na misel, da mora biti na tisti skrivnostni listini poleg drugih poslancev, voditeljev strank in upüv- nih politikov tudi njegovo ime. Kakšni sti-aSni dncvi so bili takrat! Ali bo imenik objavljen, nli bodo ljudje brali v listih tudi njegovo ime? V fcigavili ro- kah je zdaj imenik? To so se zastonj izprašovali vsi. Iz sovraštva je nekdo izdal imeni dveh politikov mno- žici. Vihar ogorčenja ju je pobral. Nihče pa ni zv&- del, odkod je prišla ovadba in kdo ima imenik.« »Daubrecq?« »O, ne,« je vzkliknila gospa Mergyjeva. »Dau- brecq ni bil v tistem č.asu Se nič; šele pozneje se je pokazal. Ne . . . spomnite se . . . Resnico i'e odkril edini, ki jo je vedel, Germineaux, nckdanji justični minister, nečak predsednika kanalske diiažbe. Ko je obolel na jetiki in je bil že tik pred smrtjo, je pisal v postelji predsedniku policlje in mu zapustil ta imenik, ki ga bodo, kakor je v pismu omenil, dobili po njegovi smrti v zeleni skrinjici v kotu njegov© sobe. Germineaux je umrl. Odprli so skrinjico. Bila je prazna.« »Daubrecq! To pot j# JlwJ on!« je vzkliknil Lupin. »Da, Daubrecq,« je odvrnila gospa Mergyjeva, ki je postajala čedalje boij vzneinirjena. »Alexis Dau- brecq, ki je bil ie še&t mesecev preoblečon pri Ger- mineauxu za tajnika. Gotovo je, da je tisto noč vlo- mil skrinjico. To je odkril a sodna preiskava in nje- govo istovetnost so nmogi potrdili.« »Zakaj ga pa niso prijeli?« »Zakaj! PrepriCani so bili, da je spravil imenik na varen kraj. Njegova aretacija bi zbudila velik Skandal, ki so ga hoteli na vsak naCin potlačiti- Vsa zgodba, ki so jo komaj udušili, bi bila spet razburila svot.« Stran 4. »Nova Doba« 17. XI. 1933. Stev. 93. Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spadajoča dela in popravila —Cene zmarne — Postrežba točna in solldni zvočni film z godbo in pctjem. V glav- nih ulogah Hans Albers, Olga Čeho- .va, Karin Hardt, Albert Bassermann, Walter Rilla in Teoclor Loos. Glasba: Herman Schulenberg'. Predigra: zvočni žurnal. V nedeljo 19. t. m. ob pol 11. dopoklne matineja. Vstopni- na 2 Din. Konjice Brabne vesti iz sokolskega delova- njfi. Sokolski lutkovni odor je otvo- i'il zimsko «ezono z igrico »Radovld in črna kralji&ma«. Obe predstavi 4. in 5. t. m. sta bili izredno dobro ob- iskani, scenerija in igTa sama sta bili brezhibni, mladina se je izborno zabavala. Prihodnja iutkovna pred- stava bo še ta mesec. — Slavnostno akademijo v proslavo praznika Uje- dinjcnja prirecli Sokolsko društvo v četrtek 30. t. m. v telovadnici z zbra- nim sporedom. Miklavževo z obda- rovanjem revne sokolske mladine bo obhajalo Sokolsko društvo v torek 5. decembra popoldne v telovadnici. Clanice bodo te dni pričele z nabira- njem prispevkov za obdarovanje in naj vsak po svojih močeh pripomo re, da bo veselje naše sokolske mla- dino Čim večje. Zbor /«upnikov JNS je bil v Ko- njicab v nedeljo 5. t. m. v Narodnem domu. Zbora so se povabljeni udele- žili polnoštevilno, kar je še posebno dvignilo razpoloženjc zborovalcev. Predsednik sreske organizacije g. no- tar Rado Jereb je obširno poročal o delu JNS v konjiškem okraju; poro- Cali so tudi drug! funkcijonarji. Po- sebno tocko je tvorilo poročilo o ob- činskih voUtvah in o nadaljnem de- lu JNS v okraju. Po poročilih se je razvila zanimiva in vseskozi stvar- na dcbata, v katero so posegali gg. Berdnik, ČuCek, Gselman, Kozjek, Kulterer, dr. Mejak, Pavlič, Petelin- šek in Vercnik. Med dragim je bilo sklenjeno, da odide deputacija za- stopnikov okraja k g. banu, da ob- razloži položaj in težnje okraja ter prosi za pomoč. V občini Tepanju se iistanovi še ta mesec občinska orga- ni'/acija JNS. Zborovalci so z noviini pobudami za bodoče delo zapustili iz- redno uspclo zborovanje. * Kompletna uniforms za aktivne ali rezervne oficirje, zelo dobro ohranjena, poceni na prodaj. Odda ev. tudi posamezne komade: Matija Stipčič, krojaC, Celje, Gosposka ulica 25. Proda se 1 črna zim. suknja za veCjo postavo. 1 jaquett za močno veliko postavo, 1 črna obleka sred. velikosti, 1 smoking sred. velikosti, 1 Hu- bertus plašč za 12—14 let, vse prav malo nošeno. Vpraša se: Zabukošek Maks, Celje, Cankarjeva c. 2. Fotoamaterska dela izvršuje najhitreje Foto Pelikan, Celje Razvijanje filma Din 5'—. kopija 6x9 Din T50 Stavbna parcela v Laškem, zraven Radioterrnalnega kopa- lišča, se ugodno odda za nekaj let v najem. Pripravna bi bila za lesno skladišče, za splavarje, ker leži tik ob Savinji. Prinierna pa tudi za postaviiev paviljona mlečnih pro- izvodov. mlekarne itd. Natančnejsa pojasnila daje Josip Stojan, zidarski inojster v CeJju, Za kresijo 16. VSE PflTREBSCinE ZA VAŠ SPORT DOBITE PRI mMBR t mtlElCŽLlE Restavracija liarodni dom Vsak petek, soboto in nedeljo sveže klobase riževc, Bcrvavice in pečenice V soboto 18. t. m. SRNJAK (divjacina) Točijo se pristna sortirana domača vina Sveže mleko in jajca dostavlja dnevno na dom M. Podrepšek, Sv. Jurij ob juž. žel. Mleko po 1*50 Din, jajca po dnevni ceni. Nova hiša visokopritlična, obstoječa iz 5 sob, kuhinje z vsemi pritiklinami, 5 minut od mesta, se u- godno proda. Naslov v upravi lista. Novo dospelo blago za jesen inzimo! Velika izbira blaga za obJeke in plaščc, double, baržuna, barhenta, flanela, plc- tenin, trikotaže, rokavic, kožuhovin, moškega in žcnskega perila, volne za pletenJG v vseh barvah itd. Vam nudi Fr. Karbeutz, Celje, Kralja Petra 3 manufakturna in modna trgovina Izšla je Blasnikova 1/ELIKfl DRSTIKa za navadno leto 1934 ki ima 365 dni. „VEL1KÄ PRÄT1KÄ" je. najstarej.Si slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V „Veliki Pratikl" najdeS yse, kar človek potrcbuje vsak dan: Katouški kolcdar z nebcsiiiml, solnCnimi, luniniuii, vremeii' skimi in dnevnimi znamenji ; solnčnc In lunirie nirke; — lunine spiemcmbc; — poStnc določbe za Jiifjoslavijo ; — lestvicc za kolkc, za pobotnicc, kupnc pogodbe in račune; — konzulate tujlh držav v Ljubljani in Zaqrebu; — vsc sejmc na Kraujskeni, KoroSUeni, Stajerskein, Prek- murju, Medžiitiurju in v Julijski Bcnečiji; — prefjlcd o koncu brejosti živine; — popis vseh važiiih domaCih in tujih do- godkov v preteklem letii ; — tubele za računanjc obresti; — življenjeplse važnlh in odločilnih oscb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kinctovalec in 2ena v hiSi. — Cena 5 Din. ,,VjELIKÄ PRstTIKA" se dobi v vseh večjih trgoyinah in sc lahko naroCl tudi pisnieno pri založniku: tishürni 1 Blasniha nasl. d. d u Ljnbljani. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc Leskovšek Celje, Glavni trg 16 Stanovatife s 4 sobami, centralno kurjavo, kopalnico in vsemi pritiklinami, topla in mrzia voda, se odda. Vpraša se Razlagova ul. 8a, II. nadstr. Ämatersko delo Isiixio reklamo povečave pazglednice izdelutje raajliitipeje FOTO PELIKAN CELJE Stanovanje 2 sobi, velika pred- soba, kuhinja, soba za služkinjo, v I. nadstropju, na novo urejeno se odda takoj. Naslov v upravi lista. 2—2 Zapuščeni zobje Po kratki uporabi Po stalni uporabi ZATO VEDNO SAMO DIANA PASTA ZA ZOBE Oglašulte! PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE* prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- g9 na knjižice in tekoöi račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamöi Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davöno moöjo ~" lfinho RuhouEC, obi, feonccs.mestni tesarshi mojstcp na Layi MMi rpjjjii izvršuje vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |J11 UiJlJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni 'račun štev. 14.737 LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijskadela.vodovode hiSne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Us tanovljena Beta S864- Pod stalnim držjavnlm nadcorsivom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG C» iasini palači pri kolodvopu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso daveno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan Četina. — Oba v Celju.