Poiitični ogSed. Avstrijske dežele. Njega veličanstvo, svitli cesar je vzprejel zadnjo nedeljo več dostojanstvenikov, med njimi sta bila mil. Ign. Orožen stolni dekan in bl. g. dr. _adej, namestnik dež. glavarja štaj. vojvodiue, oba v Mariboru. — Minister za uk in bogočastje, dr. pl. Gantsch, je ukazal, naj oui gg. profesorji, ki so drž. poslanci, izostanejo za ta čas iz svojih šol, dokler so drž. poslauci, t. j. njim ni treba veo hoditi v šolo ves ta čas, plačilo pa jim ostane, kakor jim ravno doliaja. Stvar je pri vsem nedolžnem licu, kakor ga kaže, vendar-le — kočljiva. — V štaj. dež. zboru je bi!a že četrta seja a ni, da človek povii kaj iz DJega. Kakor se kaže, liberalni vecini hodi le za to, da stori zopet kako stopinjo, se ve, da prav ,,korajžno" zoper slov. ljudstvo. Tisti ukaz ministra glede slov. vpisovanja v zemljiščine knjige. pa>': pokaže, meuimo, črno na belo, kako da se radi imamo v Gradcu. Kar ni, to pa morebiti bode. — Po slov.Koroškem bodi neko vprašanje, kako da se kaj obnaša slov. mladina, tista, ki še bodi v šolo. Človek se vpraša, kaj boče visoka vlada s tacim vprašanjem ? Bolja, kakor je neinška, bode ondi težko, saj jo imajo iz večine uoitelji v rokah, ki ne znajo slovenski. Od njib se uei tedaj težko, če kaj dobrega. — V dež. zboru v Oelovcu dela jim preglavico, ali se naj na lovsko karto pritisue kolek, ali pa ga ni treba. Tudi dež. predsednik ni znal na to odgovora. — Tudi v Kranjskem dež. zboru imajo vprašanje gltdo slov. jezika pri zemljiškib knjigah. Ni pa tako budo, kakor pri nas. Tam se zapisuje va-nje brez ovire, samo občine, pod katere da spada kako posestvo, stoje še v njih samo nemške. To zanaprej postane drugače, kajti posl. Ki'snik predlaga, naj se zapiše tudi njib iine slovenski. Ni dvoma. da dež. zhor to vzprejme. — Kočevarji so besai, da niso zmagali pri zadnji volitvi; kakor smo v zadnjem listu poročali, izvoljen je slov. mož za poslanca. Divjanje, kakor se kaže sedaj v Kočevju, znamenje je prav, da bi druga izvolitev bila kriva. —¦ Zbor škofov G-oriške nadškofije je imel deset sej in so mil. gg. škofje izdali sedaj poseben pastirski list. Iz njega se nekoliko posname, kaj da so v zboru sklepali. — Slov. občiui: Podgora čejo po vsej sili dati laško ime ali občiaa se brani tega imena ia ima, se ve, da za to vso pravioo. — Ženskapodružnica sv. Cirila ia Metoda v Trstu napravi letos božičnico za slov. otroke. -- Zadruga pekov je v Trstu sedaj že vendar na nogah. Uni ponedeljek je izvolila že odbor, ki ima nje opravila poslej v svojih rokab. — Dež. zbor v Dalmaciji boče nov zavod, nekako posojilnico, da opomore kmetu na noge, ako še je na svojem zemljišču. Malo bode to, toda nekaj bi vendar-le bilo. — V hrv. saboru se je ban izpovedal da je odpustil župana v Zagrebu točno, kakor vele to postave. No postave so v časib nedolžne. — Ogerska polovica dežel je zmerom na boljem, kakor pa naša, kar se tiče skupnih stroškov. Tako plača naša skupina letos za-nje nad 61 milij., a ogerska samo nekaj nad 28 milij. Cudno, kedar pa gre za pravice, tedaj pa ima ogerska vsa usta polna, naša skupina naj pa le kima! Vunanjc države. Bolgarski knez, princ Ferdinand, ima te dni ljubo mater, princesinjo Klenientino, pri sebi. Pustimo ga tedaj pri miru, i,n ne razodenimo, kaj da je vse trolasi Bismarck v tem času spletel zoper njega! — Srbija se čuti sedaj srečno, kajti minister Ristii? odpira ji vrata do Rusije, kralj -Milan pa drži z Avstrijo. Doslej še obvelja obema. — Turčija ima smolo z Rusijo. Le-ta hoče sedaj videti, kaki da so turški denarji. Odkar je med njima mir, ne pošlje Turčija nič več denarja v Rusijo, da-si ji je vsled boja precej na dolgu. No Rusija naj si da miru, saj je Turčija na dolgu še tudi doma lastnim vojakom! — Iz tega, kar se je govorilo v Berolinu, med Ruskim carjem in nemškim cesarjem ali bolje rečeno, med nemškim kancelarjem, Bismarckom, in ruskim carjem, sliši se veliko a kdo ve, kaj da je na vsem govorjenju resnice? — Nemški cesarjevič ne čuti se ne bolje, ne slabše, odkar se je bil tolik hrup zagnal o njegovem raku. Ne mara, da že on sam rad ne misli na raka. — Carino ali dac na tuje žito, kakor ga vpelje Nemčija, čutimo bolj mi, kakor pa Rusi. Le ti odpro si za svoje žito pot, če ne drugam, v Azijo, kam pa spravimo mi svoje žito? Pri tem pa je še najbujše, da gre iz naših dežel veliko denarja v Nemčijo, ona pa se brani našega blaga. To nam je lepa zavezuica! — Na Angleškem je sedaj čakanje na vrsti. Niti delalcem, ki prosijo dela, uiti Ireem. ki želo pravice, ne mara oholi Anglež ustreči in kar je čudno, še lepih obljub nima za nje. — Francoska republika ima svojega predsednika Stari Grevy se je odpovedal, kakor je bila podoba, s težavo 2000 frankov na dan, sedaj pa jib pade toliko v žep necemu inženirju, Sadi-Carnotu. Zadnjo soboto je dobil ravno zadosta ali še nekaj glasov črez polovico ter je postal predsednik lepe Francije. Kako dolgo pa se bode držal tega stola, ne zna nibče, tudi on si menda ne obeta veliko iasa. Do3lenje ministerstvo je vzelo slovo, kako pa pride za njim, tega si ne upamo uganiti. Pri labkoživib Francozih je hitio lehko drug veter. — Italijanski kralj, Umberto, je vzprejel glave obeh zbornic, poslaniške in starešinske zbornice tcr jim rekel, da je vse v Italiji v lepem redu. Potres doli v Kalabriji, kjer se je mesto Cosenza skorej razrušilo, ni se zmenil za kraljev ,,red" ter je ljudi hudo spravil v nered. Bog pa jih ne daj več, tacih potresov! — Razstava milih darov se ne odpru še pri sv. Očetu prve dnimesecajanuvarja 1888, naglašasenamreč še zmirom novih in zato še dan razstave ni določen. V Masavi, ob Rdečem morju, še tudi doslej ni prišlo do boja. To kaže, da Italiji ni veliko za boj. Mogoče je tedaj, da se uravna še nazadnje razpor med Italijo in Abesiaijo brez krvi. —• Znani rogovilež med delalci, Nemec Most, sedi srečno zopet enkrat v ječi. Za uekaj mesecev mu je zaprla sodnija sapo.