GORICA, 3. septembra 1919
Posamezna Številka 10 čent
LETO S. — Št. 66.
Naročnin«:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1.- za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane
izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
cene za letne naročnike.
Maše šolsko vprašanje.
(Glas z dežele).
Na težak očitek v zadnjem svojem članku «na naslov goriških Italijanov», da se obnašajo nasproti nam goriškim Slovencem nekulturno in narodno nestrpno, to se pravi z običnim izrazom šovinistično, se ni ni-jeden goriških Italijanov oglasil in z molčanjem so potrdili, da je bil ta hudi očitek upravičen.
Mislim, da sem p'saj iz srca vseh goriških Slovencev, da hočemo imeti ne le toliko in takih šol, a. pak še več in Boljših, kakor smo j>n imeli v barbarični Avstriji. Dejstvo, da se italijanski državniki sklicujejo na svobodnost, demokratičnost in kulturnost italijanske države, nas vendar opravičuje, da moremo in smemo pričakovati od italijanske vlade, da nam da vse potrebno, kar nas more kulturno dvigniti. In da dosežemo čim višjo kulturno stopnjo, nam so v prvi vrsti potrebne dobre šole, v katerih se bo naša mladina izobrazila v dobre člane človeške družbe in na korist svoji domovini.
Dve vprašanji, namreč, kako se iz silno revnega položaja gospodarski dvignemo in kako izšolamo našo mladino, ste danes v deželi najbol j pereči.
Lahko rečemo, da pouk v naših šolah na Goriškem je trpel že v letu 1914jl915 in sicer radi tega, ker je bilo nekaj profesorjev in učiteljev ter učencev iz višjih razredov gimnazije in učiteljišča poklicanih pod o-rožje in so se morale že meseca maja 1915 po izbruhu avstro-italijanske vojne šole zapreti. Od tedaj in do danes leta 1919 t. j. skozi cela štiri leta je bila naša mladina tohko IjudskošolskS kakor ona srednjih šol — rekel bi — brez poduka. Douk, ki ga je mladina dobivala v begunskih barakah ali tam, kjer so se begunci naselili, vrlo malo šteje. Posledica tega je, da je danes naša mladina zaostala za cela štiri leta v poduku in da je vsled pomanjkanja šolske discipline in vzgoje ter vojnih dogodkov, ki jih je videla, demoralizirana, da je človeka strah, kaj bo iz te mladine, če jih hitro in čim-prej ne vzamejo zopet v roke dobri čitelji in vzgojitelji.
<^d strani šolnikov se trdi, da je bilo v letu 1913|1914 v političnem okraju goriškem (brez mesta Gorice) 152 razredov z okroglim številom 13.000 učencev, a letos je zaključilo šolsko leto Je_70. razredov z okoli 7600 učenci, tedaj za celo polovico manj. In še teh 76 razredov se je le za silo vzdrževalo radi pomanjkanja šolskih prostorov, učnih močij in učil.
Nas na deželi zanimajo seveda najprej naše ljudske šole, a imamo uprte oči tudi na slovenske šole v Gor ker tam je naša slovenska mladina obiskovala gimnazijo, možko 'u žensko učiteljišče. Z žalostjo mostno pribiti, da zaznamujejo naše slovenske šole v Gorici veliko ničlo. Ni jedna šola, ni ljudska ni srednja, ni biia lani v mestu odprta!
Ne vemo sicer natačno, koliko učencem ni bilo mogoče v zadnjem šolskem lotu obiskovati pouka, a iz uradnih podatkov iz leta 1914|1915 posnemamo, da je bilo v enem letu na možkem in ženskem učiteljišču ter na gimnaziji in na realki 985 dijakov jn dijakinj ter na nižjih šolah (ljudskih, pripravnicah i. t. d.) 1961, tedaj skupno 2946 učencev in učenk.
Lahko sklepamo, da je ostalo brez pouka v Oorici v zadnjem letu mnogo več ko 2000 učencev in učenk. Ta kulturen madež zadene tiste, ki so pouk hotoma zabranili.
Tu ni izgovora, da, ni bilo mogoče otvoriti slovenskih šol, ker bili so «a razpolago prostori in učitelji, a merodajni činitelji niso šol krat-kornalo dopustili.
Slišali smo, da je višje mesto skleco, da se za leto 1919jl920 otvo-^jo vse slovenske šole v Gorici, a
da so merodajni in odgovorni možje v Gorici proti tej nameri protestirali, češ, da bi trpel italijanski značaj mesta, Če bi se dovolilo slovenske šole.
Tako obnašanje je ne le nekulturno in šovinistično, ker se zapira naši mladini pot do izobrazbe, ampak je tudi gospodarski kvarno mestu Gorici sami, slovenskemu ljudstvu, deželi in državi.
Ne samo nekulturna, marveč tudi abotna je misel, da bi se postavile srednje šole za Slovence v kak kraj (v Ajdovščino ali v Tolmin) izven Gorice. Za take šole ni primeren vsak kot, ampak je potreben za razvijanje duha mladine kraj, ki je največje gospodarsko in politično središče v deželi, da se mladini razširi in razbistri duševno obzorje. In ta kraj je za nas edino primeren mesto Gorica, ki je nudila in bode nudila mladini tudi izven šole pripomočkov, da izpopolni šolski poduk in da dobi večjo orijentacijo v življenju. V mestu najde knjižnic in čitalnic, a se tudi zlahka priuči italijanskemu jeziku in se v občevanju z Italijani ustvari med dvemi plemeni prijazen odnošaj, ki je v deželi tako potreben, če se pa hoče gojiti na eni in na drugi strani narodno nestrpnost in sovražnost, potem ste, gospodje, na pravi poti, le ustvarjajte dva tabora!
Gorica je trgovsko središče dežele, rekel bi, bazar, kjer deželani prodajajo svoje pridelke in kupujejo potrebnih stvarij. Goriškim trgovcem so bili Slovenci z dežele najboljši in največji odjemalci, če pride slovenska mladina v goriške šole, pusti v mestu mnogo denar ja za stanovanje, preživljanje in oblačenje, a tudi sta-riši, ki prihajajo v mesto obiskovat svoje otroke, porabijo to priliko za nakup za hišo in gospodarstvo potrebnih stvarij.
Čo tirate slovenske šole iz mesta, bodo slovenski stariši v mestu in na deželi siljeni dati svoje otroke v šolo v Trst ali v Ljubljano. Kaj bo to gospodarski in tudi v drugem oziru pomenilo, ni težko uganiti. Tudi slovenski stariši bi imeli z izšolanjem svojih otrok manj izdatkov, če bi se otroci šolali v Gorici kakor če bi jih morali šolati v kateremsibodi drugem kraju izven Gorice.
Da bi imela v tej dobi nujno potrebnega največjega štedenja dežela in država za oživotvorjenje šol izven Gorice n3izmerno visoke izdatke, je jasno ; kajti zidanje novih šolskih prostorov, stanovanj za učitelje in konviktov stane dandanes neprera-čunljive svote.
Goriški Italijani, s tem, da tirate slovenske šole iz mesta, delate prokleto slabo službo mestu samemu, deželi in državi.
Naše ljudstvo ne bo pripisovalo nekulturnega in šovinističnega vašega obnašanja le vam na rovaš temveč tudi vladi in državi, v kateri živimo, v kateri bode videlo le svojo mačeho in sicer hudo mačeho.
Goriški Italijani, vrzite tančico /. očij, premotrite dejanski položaj, iznebite se praznega strahu, pokažite svojo kulturnost in ne ovirajte nam šol v mestu, ki nam pritičejo. Gradite strpljivost, prijateljstvo in bratstvo med narodi!
Na italijansko vlado pa gre n:<š poziv, da poskrbi, da se že s pn hodnjim šolskim letom otvorijo vse slovenske šole na deželi in v mestu, kakor smo jih imeli pod avstrijsko, nam neprijazno vlado. * Dežslan.
*Tako torej naš dopisovalec. O tem govore usta, česar je srce polno. Ker stojimo kakor Vedno na stališču sporazuma in ker je treba za dosego odkritosrčnega sporazuma pojasniti medsebojni položaj, če treba tudi s pikrimi besedami, moramo pozdravljati z veseljem vsako iskreno besedo, kajti le odkritosrčnost računa lahko na zopetno odkrito besedo.
S tem se ustvari baš ono podlago, ki je neobhodno potrebna za zbistrenje položaja in izmenjavo vidikov, ki so danes res strašno enostranski, ker se ne more nihče vživeti v nove razmere in zamisliti se V potrebe novega časa. (Op. Ur.)
Jadransko vprašanje.
Po tolikem času se zopet pričenja govoričiti o jadranskem Vprašanju. Nekateri menijo, da je jadransko vprašanje res zopet v razpravi in navajajo kot dokaz dejstvo, da se je sestal v nedeljo Tittoni z Lloyd Georgesom V njegovem letovišču V Mano! de Clair Fontaine. Ko-nečno besedo pa se bode moralo seveda še pustiti Wilsonu. Koliko je resnice na sedaj po časopisih krožečih vesteh, je jako težko presojali.
Parižki dopisovalec časopisa 11 „Resto del Carlino“ prinaša v nedeljski številki neko vest od agencije Reuter, ki se glasi, da je predlagal italijanski minister zunanjih zadev, da se bi razlikovalo med mestom Reka ter pristaniščem in železnico, ki se da v najem društvu narodov za 99 let v sVrho, da se more pristanišča in železnice posluževati tudi Jugoslavija. Toda temu poročilu se dostavlja, da je ta predlog zadobit pritrditev Clemenceauja, ne pa tudi londonske in ame-rikanske pritrditve.
To vest pa smatrajo drugi krogi le kot amerikanske izmišljotine, v resnici pa da se ni doseglo nikakega zbližanja v jadranskem Vprašanju. Smo vedno tam. Ena stranka zahteva, da se pusti Vsaj mesto Reka Italiji kot „corpus separatum“, druga pa, naj se da odločitev na glasovanje na tako široki podlagi, da dobč Reko Jugoslovani.
Pertinax V „Echo de Paris“ roti pa-rižko konferenco, naj ne razdere z nepremišljenim korakom zavezniški blok s tem, da sprejme italijanske predloge, ki bi povzročili odpad Jugoslavije, stremeče očividno za tem, da se odtegne nevšeč-nemu nadzorstvu zaveznikov.
Še precej zanesljivo Clemenceaujevo glasilo pa posnema stanje jadranskega Vprašanja tako-le: „Razni časopisi nami-gaVajo na neko bližnjo rešitev reškega Vprašanja. Vse, kar se more reči v tem trenotku je, da so se pogovori na prizadevanje Tittonija zopet pričeli. Razne rešitve so se vzele v pretresovanje, toda nobena nima še Wilsonove pritrditve. Izključuje se radi tega tudi možnost, da bi podal Tittoni pri zopetni otvoritvi italijanske zbornice dne 5. septembra kake točne izjave v tem predmetu. Le toliko se ve, da je imel Tittoni več daljših pogovorov s Clemenceaujem in Balfourjem in „da ni izključeno, da se je razpravljalo v teh pogovorih o jadranskem Vprašanju“.	*
Vrhovni zavezniški svet, dobiva še Vedno vznemirljive vesti iz Budimpešte. Vsi časopisi so prinesli brez komentarja listo članov nove ogerske vlade, ker nočejo povedati, da nadaljuje Friedrichovo ministerstvo svoje življenje proti Volji entente, ki vidi V njem orožje, s kojim se je povzdignil nadvojvoda Jožef na ogerski prestol. Sedanja vlada pa je z malimi premembami, ista kakor je bila pod nadvojvodo Jožefom.
Zavezniki gledajo z nekakim iznenađenjem, da je ostal na površju general Schnetzer, to je oni, ki je služil tekom vojne V Vojnem štabu nadvojvode in je pri padcu Bele Kun vdrl z oboroženo tolpo v sobo, kjer je zboroVula nova so-sijalistična Vlada PeidloVa. Nič manj presenetljivo je tudi dejstvo, da je zginil iz površja minister zunanjih zadev Lowaszy, ki je veljal za ententofila, in njegova nadomestitev s Czakyem, starim diplomatom po poklicu, ki je deloval pred vojno V Rusiji kot tajnik pri avstro-oger-skem poslaništvu.
Francoski časopisnikar Herbette se čudi, da vstraja Ogerska, ki je po Ru-muniji vojaško zasedena, V odporu proti ententi in se vprašuje, na kako moč se naslanja Friedrichova vlada z ozirom na bližnje globoke spremembe v ogerski državi.
*
Rumunci se med tem pripravljajo, da zapuste Budimpešto. Vest prihaja od ko-rispondenta lista „Chicago Tribune“, ki trdi, da so sklenili Rumunci Vmakniti se za reko Tiso, kakor hitro bode popravljen most pri Zolnoku, ki so ga porušili o-gerski bolševiki. „Rumunska vlada namerava odtegniti svoje čete“ piše Chicago Tribune, ker ne namerava izvrševati na ogerskem policije za parižko mirovno konferenco, na koje povelje (!) je zasedla Budimpešto in vrgla vlado Bele Kun. Istodobno pa odklanja tudi vsako odgovornost za posledice, ki bi jih znal izzvati odhod rumunskih čet.
Potemtakem bi ostal kot najvišja o-blast V Budimpešti generalski svet, V kojem sedi tudi angleški admiral Braw-bridge. Vprašanje ostane pa, kako bode ta svet obvladal položaj, ker bajč nima skoraj nikakih čet. Toda parižki rumunski delegati trde, da jim o takem povelju ni ničesar znanega.
Mariborski plebiscit padel v vodo
Kakor je bilo predvidevati, tako se je tudi zgodilo. Kdor je pazljivejše zasledoval razpravo avstrijske zahteve po mariborskem železniškem križišču, je opazil
takoj, kaj namerava Tittoni doseči s plebiscitom. Amerikancem njegov predlog ni bil takoj jasen, ker niso poznali razmerja med slovenskim in nemškim prebivalstvom. Ker pa je večini konference ležeče na tem, da se Jugoslavija poveča in ne zmanjša, so izumili zavezniki na podlagi boljših informacij protipredlog, ki spravlja Tittonijev načrt ob vsak učinek. Ko se je tega zavedel Tittoni, je seveda popustil celo zadevo in tako tudi zavezniki. Vse skupaj je postalo „špas“, s kojim se je le zapravilo mnogo zlatega časa in razburilo po nepotrebnem bolestno razpoložene duhove. Toda kijubu temu so mešali ondotne meje tako dolgo, da je prišlo v razpravo ozemlje med Muro in Dravo. Baje dobi Nemška Avstrija v odškodnino za zgubo Maribora nekaj murskega ozemlja z Radgono vred, ne da bi se uveljavilo načela ljudskega glasovanja.	^
Italija in Čehoslovaika-
Iz Rima dohaja sledeče poročilo: „O priliki svečane vročitve dragocenega umetniškega izdelka generalu Piccione, koji dar je odposlal minister vnanjih zadev Čehoslovaške, Dr. Beneš, je izročil načelnik misije italijanskemu poveljniku prve čehoslovaške armade, ki se je bojevala na Slovaškem, lastnoročno pisano pismo sledeče vsebine:
„Minister se spominja s hvaležnostjo pomoči, ki je je naklonilo vrhovno poveljstvo italijanske armade in armadi pri-deljeno častništvo, organizaciji najvažnejših čehosloVaških kontingentov, ki so se oborožili izven mej svoje domovine.
Popolnoma umejem, pravi, da le vsled od Vaše vlade doprinešenih žrtev, posebno V prevoznem Vprašanju, je dosegla pod Vašim poveljstvom čehosloVaška armada proti koncu minolega leta meje naše republike in tako za vslej zavarovala našo zavojevano prostost. Nepozabna ostanejo v naši zgodovini dejanja te armade, kojega jedro je bilo komaj ustvarjeno, ko mu je vže njegov odlični organizator general Graziani nakazal v obrambo važen odsek italilijaske fronte. Nositi lepi kroj alpinskih čet je tvorilo največje odlikovanje za naše mlade vojake, ki so se borili ob njihovem boku“.
Potem, ko je minister opomnil in pohvalil delovanje generala Piccioni za organizacijo in povratek v domovino čehosloVaških čet, nadaljuje pismo:
„Tega Važnega vspeha ni biio mogoče doseči drugače kakor z materijelno pomočjo, ki jo je naklonjevala italijanska vlada z zalaganjem obleke, živeža in vojaške opreme.
Čuti hvaležnosti SOOOOih naših rojakov, ki so se povrnili na svoje domove v ita-lijansko-češki uniformi, spomin prijateljskega sprejema, ki so ga biii deležni pri gostoljubnih prebivalcih severne in o-srednje Italije, vse to nudi najboljša jamstva. Od Italije podana pomoč, ki ostane med našim narodom Vedno V Visokem spoštovanju, bode vedno dragocena spodbuda, da se ohrani medsebojno simpatijo med obema državama.
Naši vojaki so se naučili ceniti delavnost in veliko ljubezen do domovine Vašega demokratičnega naroda in kedar bodo zginile posledice te nesrečne Vojne, bode ta skušnja po naravni poti ustvarila najtesnejše gospodarske odnošaje, ki so že sedaj z jako povoljnim vspehom pričeli.
Solidarnost in sodelovanje, ki se je vršilo med našima dvema državama v najtežjih trenotkih, se bode V bodočnosti
V	naših gospodarskih odnošajih poglobilo, kar sicer ni drugega kakor posledica naravnega zakona, ki ga nam narekujejo potrebe naših dežel, ki se spopoinujejo
V	raznih ozirih“.
Beneš končuje svoje pismo z izrazi hvaležnosti in globokega priznanja za italijanski narod ter za njegove zastopnike „kojih pomoč v težkih urah ostane nepozabna v spominih čehoslovaškega naroda“.
„Agramer Tagblatt“ za italijansko-jugoslovanski sporazum.
Pod tem naslovom prinaša „Era nuo-Va“ izvleček iz nekega članka, ki ga je pisal Špiridijon Gopcevic glede vnanje politike Jugoslavije v „Agramer Tagblatt“u. Ker do izvirnika ne moremo, posnemamo to, kar navaja „Era nuova“ in kar bi bilo iz našega stališča res odobravanja Vredno.
„Nahajamo se v sosedstvu s sedmimi državami“, tako piše Gopcevic, „od kojih šest so naši sovražniki. V takem položaju ne bi mogla živeti nobena država in tim manj mala in vboga(?) Jugoslavija. Kraljestvo S. H. S. potrebuje zaveznikov. Toda najtrdnejše zveze so brez učinka, ako ne odgovarjajo natančno interesom zavezniških držav, kajti v slučaju sile ali odpovejo zavezniki obljubljeno pomoč ali pa obrnejo orožje proti zaveznikom, kakor smo videli tudi v tej vojni. Radi tega je treba iskati načina, da se spravijo zavezništva V soglasje z medsebojnimi interesi,
V	pričujočem slučaju je med sedmimi mejaši Jugoslavije najbližji in močnejši sosed brez dvojbe Italije in potemtakem tudi nazaželjenejši prijatelj ali pa najstrašnejši sovražnik. Mislim, da ni nobenega med nami, ki ne bi hotel živeti v miru in prijateljstvu s to državo. Dobri odnošaji bi biii V veliko korist za obe državi“.
Seveda predpostavlja člankar pogoj, da se odpove Italija svojemu namenu, izločiti Jugoslavijo od morja in zasužnjiti jo. Velika Italija se nima ničesar bati od male Jugoslavije, ki nima ne železnic ne industrije ter ne more sama ob sebi proizvesti niti ene šivanke, dočim se more okoristiti Italija s tem, da bi prodajala Jugoslaviji svoje industrijske proizvode, s kojim ne bi mogel nihče konkurirati V cenah radi bližine in malih prevoznih troš-kov, in se bi mogla istodobno zalagati tudi z lesom in živežem, ki ga nujno potrebuje.
„Od Avstrije zasejano sovraštvo med Italijani in Slovani v ozemljih z mešanim prebivalstvom ovira razvoj odkritosrčnega prijateljstva, ki je zahteva dobro mišljeno zavezništvo; toda ne smemo se strašiti nobenega truda, da izločimo to vkoreninjeno zmoto.
Ako bi nehala gledati Italija Balkane kakor svojo bodočo kolonijo, (za kolonizatorje nimamo prostora in si moramo radi tega želeti, da dobi Italija potrebna ozemlja v Mali Aziji in v Afriki) zamo-remo postati najboljši sosedi. Ako pa se izjalovi Ves naš trud, da bi pridobili njeno prijateljstvo, tedaj ostane Italija sovražnica, proti koje možnosti, da bi nam škodovala, moramo Vporabiti vse naše moči v vnanji politiki“.
Tako torej modruje Gopčevic. Obžalujemo za sedaj, da je danes še osamljen V svojih gotovo pametnih nazorih, ki zahtevajo le treznejših časov kakor so današnji.
Kedar pa bode tudi Jugoslavija prosta tujčevega vpliva, takrat seveda upamo na velik preobrat v mišljenju jugoslovanskih činiteljev.	______
Mirovna pogodba z Avstrijo je dogotovljena.
Mirovna pogodba z Avstrijo je koneč-no vendar le dovršena in opremljevalna nota je biia tudi potrjena od vrhovnega zavezniškega sveta. Pogodba je bila odposlana tudi narodnemu tiskovnemu urad-in bode dotiskana v nekaj dnevih. Včeraj je imela biti vročena mirovna pogodba Rennerju s pogojem, da se mu dovoli rok petih dni za odgovor. Radi tega se predvideva podpis mirovne pogodbe v Saint Germain-u za dne 7. t. m.
„Temps“ pravi, da s to mirovno pogodbo ni rešeno tudi reško Vprašanje. Glasom „Temps“-a bi bil popravil vrhovni zavezniški svet mejo, ki teče med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo na Štajerskem. Nova meja da teče bajfe ob gorenji Muri in izloča mesto Radgono.
S tem se je spravilo v nekako ravnotežje avstrijsko notranjo politiko, ker pridobi vlada krščanske socijalce, ki imajo mnogo privržencev v ravnokar omenjenem ozemlju.
Kijubu temu se presoja položaj avstrijske vlade s kritičnim očesom, ker bi znalo razočaranje ljudstva nad sedanjo Vlado, ki ni mogla korenito premeniti mirovnih pogojev, povzročiti zopetni nastop katoliške stranke, ki je za monarhijo, ali pa pomagati na površje najskrajnejšim socijalističnim tendencam, ki so poosobijene v Fritz Adlerju in Bauerju.
Ako povzroči RennerjeV povratek na Dunaj novo vladno krizo, je Veliko v-prašanje, kaj se zgodi tudi z ozirom na ogerski položaj, kjer sili reakcija z veliko močjo na površje.
V	zadnjem trenutku je postala torej avstrijska mirovna pogodba resno vprašanje srednjoevropske politike, kajti vsak notranji zapetljaj bi prevrgel vse dosedanje delo parižke mirovne konference, ki bi stala pred novim položajem.
Dobro bi bilo vsled tega, da se bi v-resničila vest, da bode dne 7. t. m. podpisana mirovna pogodba z Nemško Avstrijo, kajti s tem bi bil storjen res Velik korak naprej V mirovnih Vprašanjih.
Wilsom se bojuje s senatom.
Kakor poročajo iz Amerike, je Wilson odločen podati se čim preje na Vže objavljeno potovanje preko glavnih mest „Zjedinjenih držav“ vštevši tudi ona ob tihem morju, od koder prihaja skupina njemu nenaklonjenih senatorjev. Borah in drugi najzagrizenejši politični nasprotniki predsednika mu sledč od mesta do mesta držeč povsod govore pa prejšne Wilsonove poslušalce. Po tem potovanju in ugotovitvi ljudskega razpoloženja bode dosti lažje uganiti, kam se nagne večina senata v rešitvi mirovne pogodbe. Izhaja namreč istinito, da tudi meci republikanci ni prave edinosti V podpiranju Borah-a in njegovih tovarišev (er da ni izključiti možnosti, da se vrže ta skupina V zadnjem trenutku na predsednikovo stran, ako se pokaže ljudsko mnenje sovražno obstruk-
«GORIŠKI SLOVENEC»
ciji, ki jo sedaj delajo predsedniku najskrajnejši republikanci.
„Chicago Tribune“ je povpraševala tudi senatorje in trdi, da je 44 senatorjev trdno odločenih, da bodo zahtevali spremembo mirovne pogodbe, 40 jih hoče mirovno pogodbo Odobriti V predloženi obliki, 12 jih je pa V dvomu in čakajo, da se razločno pokažejo tendence med volilci. Jasno je, da odvisi odločitev baš od teh dvomljivcev. Značilen je pa v tem pogledu optimizem demokratov. Senator Hitchkock, udan pristaš Wjlsona in član komisije Vnanjih zadev, ki je glasovala te dni razne predloge proti odobrenju mirovne pogodbe, izjavlja danes javno, da je izrekel napram Wilsonu svoje trdno prepričanje, da bode glasovalo z demokrati vred 10 ali 12 republikancev za ratifikacijo mirovne pogodbe brez nikake premembe. In marsikdo trdi, da se zgodi istinito tako.
Vsekakor je tudi uvažeVanja vredno poročilo parižkega korispondenta na new-yorski list „New York Sun“, ki trdi, da jo je popihal polkovnik House, neločljivi prijatelj Wilsonov med razpravljanjem nemške mirovne pogodbe na Angleško, kjer preganja vročino v neki oddaljeni Vasi, ker so nastali njegovi odnošaji z Wilsonom vse drugo prej kakor prijateljski; korespondent našteva tudi dozdevne vzroke spora teh dveh starih prijateljev in sicer, da je silil House Wil-sona na to', da naj se odstopi Santung Japonski v nadi, da se amerikansko javno mnenje ne bode zoperstavilo temu kršenju Wilsonovih načel. Razun tega, da je. House zakrivil prošlega meseca marca indiskretnost zagotovivši itali-janski delegaciji, da je Wilson razpoložen sprejeti kompromis za mesto Reko. Konečno pa pa je bil House tudi Vžaljen, ker ni hote! Wilson ubogati njegovega nasveta, da bi ločil statute zveze narodov od mirovne pogodbe.
Sicer pa je treba te vesti o sporih med Housejem in Wilsonov sprejemati z Velikim nezaupanjem, ker je navada pri amerikanskih listih, da trosijo od časa do časa take vesti V svet.
Reakcija na Ogerskem.
„Berliner Tagblatt“ poroča da je uvedla nova ogerska vlada v svoji prvi seji celo Vrsto novih „diktatoričnih, dvoumnih in reäkcijonarnih vkrepov“. Poročevalec dostavlja, da je sedaj kakor prej nadvojvoda Jožef duševni voditelj sistema in zanikuje, da zamore prestavljati ta Vlada 97°/o domačega prebivalstva. V novem ministerstvu so zastopani reak-cijonarni monarhisti starega režima, klerikalci in mali posestniki, ne pa tudi delavci, demokratični in kmetski krogi. Friedrichova vlada ne zastopa vsled tega Več nego tretjine ogerskega prebivalstva, dočim zavračati ostali dve tretjini prebivalstva Odločno ta reakcijonarni režim.
Glasom informacij, ki jfh je dobila „Frankfurter Zeitung“ se vzdržuje minister Friedrich, ker ga podpirati rumunska in francoska misija.
Glasom poročil, ki jih prinašajo „Münchener neueste Nachrichten“ je vže pričelo Volilno gibanje. Od starih strank se pojavljajo edino še krščanski socijalci; druge so Vse vsaj po imenu nove stranke z nacijonalistično barvo in sicer se. zoVejo r „Ogerska narodna zveza“; „ProbujeValna ogerska stranka“ in „Narodna delavska stranka“. Socijalisti se niso še prikazali. Proti njim dviga Frie-drih V noti na mirovno konferenco obtožbo, da sb trpeli boljševiško pošast in da so jo popihali v inozemstvo, mesto da bi ostali doma. V istem dopisu navaja tudi Friedrih težkbče, ki se zoperstavljajo sestavi takega ministarstva, da bi vsem ugajalo, kakor na pr. vojaškim misijam rumunskemu poveljstvu in narodni večini. Friedrich zahteva ponovno, da se bi tuje misije ne vmeševale v notranjo politiko; zato da nudi ententi jamstvo za pravilno postopanje pri volitvah in prosi mirovno konferenco, da pošlje na Ogersko nadzorovalno delegacijo, V koji naj bodo zastopani tudi socijalisti.
Časopisi in dunajski politični krogi so seveda skrajno nasprotni novi Friedri-Chovi vladi, ki jo smatrajo za reakcijo-narno in klerikalno. Poslednji Čas je namreč Friedrichova vlada posebno povda-rjala svoje velekrščansko mišljenje in zvalila krivdo ogerskega bolševizma na budimpeštanske židovstvo tako, da pomeni dandanes beseda Žid in bolšeVik eno isto. ..
Italijanska misija zapustila Ljubljano ?
Tržaški „Lavoratore“ prinaša vest, da so člani italijanske misije zapustili Ljubljano, nekateri da so se podali v Trst, drugi pa v Celje (?) Domneva se, da se bode imelo odslej še večje težavnosti za reševanje prošenj za potne liste.
Domačg vesti
Popravljanje poslopij se bode nadaljevalo : Od kr. civilnega komisarijata v Gorici dobivamo obvestilo, da se bodekljubu vpeljavi civilne uprave nadaljevalo s po-pravijenjem poškodovanih poslopij potom Vojaških oblasti, v kolikor so seveda te poprave neobhodno potrebne.
Izpred sodnije: 41 letna Cecilija Ipavec iz Bat je bila zatožena, da se je našlo pri njej V prošlem mesecu novembru razne vojaške obleke in perilo, koje je nakupila glasom njene izjave od neznancev. Radi tega je zakrivila prestopek „neprevidne-
ga nakupa“ in se je morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem.
Na isti način sta prišla pred sodnijo Marija Marocco, po poklicu kovač, 20 let star in Amalia Guargnelli, 45 let stara, oba stanujoča V Gradežu, kjer sta bila zasačena meseca oktobra 1917 v posesti Večje množine mila in odeje vzete iz neke bližnje hiše, ki je bila zapuščena.
Obtoženca se opravičujeta s tem, da je bil njihov namen vrniti blago postavnim lastnikom, kedar se bi Vrnili domov. Potemtakem bi bila Vzela blago le V sVrho varstva in ne vporabe. Vsekakor se jima je posrečilo prepričati o svoji nedolžnosti sodni dvor, ki jih je dejanski oprostil.
V Soči jc utonil. Prek nekaj dnevi je utonil V Soči italijanski finančni stražnik Dimonda Gregorio iz Cisterne pri Noli. Revež še ni poznal posebnosti naše Soče, ki ga je pogoltnila v svoje Vrtince, kedar so nru opešale moči.
Smrten padec 24 letni dninar Ivan Ma-sari, stanujoč na gradu II štev. 19 se je hotel prejšni večer ogniti na pokopališki ulici težkemu avtomobilu. Pri tem je pa revež padel V Korenj tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev.
Razsuta hiša. Hiša štev. 16, v Via Ascoli je že delj časa izgledala jako malo trdno. Prejšnji večer se je razsula streha sama ob sebi. Kamenje je letelo po hodnikih in dvorišču in čudež je, ako ni bilo nobene nesreče. Zakaj se pa ne posujejo taka obče nevarna poslopja, ki jih ni mogoče več popraviti ?
Prdepalce. Fnigena CraseVitz-a iz kočnika so odvedli v zapor, ker je bil obtožen, da je hudo pretepel nekega Ivana Leščaka iz Gorice.
^ Nezgoda pri delu 16 letni kmet Franc Černič iz Sv. Mihela je cepil prejšni dan drva. Najbrže ni mogel biti posebno spreten, ker si je pri tem delu odsekal tudi palec. Prišel se je zdravit k tukaj-šnim Vsmiljenim bratom.
Stanj« prebivalstva od 26-28 avgusta. Rojenih : 2 možka in 2 ženski, 2 poroki, umrli so trije možki in trije ženske.
Iz Lokavca. Po dolgem bolehanju je dne 20. avgusta t. 1. umrl obče spoštovani in daleč na okoli znani, Večletni župan, cenilec in cestni odbornik gosp, Anton Humar. Cenjeni družini iskreno sožalje. Naj počiva V miru !
Izvoz in prevoz. Generalni Civilni komisar je izdal 29. t. m. naredbo, s katero se določa: 1. Za prevoz inozemskega blaga preko ozemlja Julijske Benečije ni "treba nikakršnega posebnega dovoljenja in sicer niti za inozemsko prevozno blago, ki je že od začetka določeno za inozemstvo, niti za ono, ki je namenjeno V tržaško prosto luko in odtod za izvoz v inozemstvo. 2. Izvoz iz Julijske Benečije kamorkoli ni podvržen nikakršni omejitvi in nikakšnemu dovoljenju, izvzemši blago, ki je navedeno V posebnem seznamu (živina, živila, kolonijalno blago, droge, krma, sirovine, drage kovine, zdravila, kurivo, gnojila, manifaktumo blago) Za to blago daje dovoljenje za izvoz generalni civilni komisar. 5. Začasno je dovoljen svoboden izvoz brez vsakega dovoljenja za nekatere Vrste navedenega blaga, kakor jih določa zopet poseben seznam. — Oba seznama sta na razpolago pri pristojnih oblasti. Izšla sta tudi V posebni izdaji uradnega „Osservatora“ št. 196. od 29. t. m.
Čdioslovaški predel v tržaški prosti luki. „Nazione“ poroča, da se je v,tržaški prosti luki prepustil začasno Čeho-slovaški en hangar s primernim okolišem V svrho izkrcanja 80.000 čehoslovaških vojakov, ki se vračajo iz skrajnega Vzhoda preko Trsta v svojo domovino. Ta koncesija more prenehati takoj po kon» čanem izkrcavanju. Za trgovinske posle se ČehosloVaški, nasprotno vestem, ki so se raznašale, ni odstopil nikak predel tržaške proste luke.
Stanovanjske stvari. Generalni civilni komisar je izdal naredbo, ki določa da Utok na razsodiško komisijo zaradi premembe V kronah plačevane stanarine v lire V enaki izmeri ni dovoljen, če najemnik ne dokaže, da je od 1. julija t. 1. dalje plačeval stanarino v izmeri, ki odgovarja zameni kron v lire po 40°/o. Ta naredba velja tudi za že vložene utoke poti razsodiški komisiji, glede katerih pa je najemnikom dovoljen tridesetdneven rok po razglasitvi te naredbe, da urede svoja plačila od 1. julija dalje V smislu te naredbe.
Prestop premirne črte. Z ozirom na že obljavljeno odredbo, da za prestop premirne črte niso Več potrebne potne spremnice (salvacondotti), se obvešča občinstvo, da urad za potne liste V ul. Sa-nitä št. 6 od 31. t m. dalje ne bo več sprejemal prošenj za dovoljenje za prestop premirne črte in tudi ne bo več podaljševal zapadlih dovoljenj. Že vložene prošnje pa se še rešijo in morejo prosilci v določenem roku priti po dovoljenja.
Dovoljenja za izvažanje blaga. Krajevi generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo sporoča: Vsa dovoljenja za izvažanja, katera je izdal kr. gubernatorat Julijske Benečije do 6. avgusta t. I. so veljavna do vštevši 15. septembra t. 1. Blago, za katero se je izdalo dovoljenje, se mora v tem roku predložiti kraljevim carinskim uradom. Po poteku tega roka so zgoraj navedena dovoljenja neveljavna in se morajo torej obnoviti. Ta odlok seveda ne velja za blago, ki se po naredbi, izdani 28. t. m. štev. 20.432 1. E., sme izvažati brez dovoljenja.
Odbor za varstvo interesov prebivalstva v po kr. italijanskih četah zasedenem ozemlju naznanja, da je sklenilo avstro-ogersko vojno ministerstvo v likvidaciji (mornarski oddelek) izplačati bivšemu moštvu aVstro-ogerske mornarice denarne depozite, ki pritičejo posameznim mornarjem za njihovo službovanje.
Kdor meni, da ima pod tem naslovom, kaj zahtevati, naj se obrne na civilni politični komisarijat.
I z d a Jat eljTU 0 SIP PETERNEL Upravitelj in urednik : Karol Jušič. Tiskarna < i. Judi v Gorici.
Brivec na travniku št. 17. Se pri poroča postrežba, hijeničica, sprejme tudi abonirane«.
OZNÄ”~~
s kojim se obvešča interesirane stranke, da je prevzela
RIUNIONE ADRIATICU Dl SICURTÄ
v teh deželah v svoje področje vsako zavarovanje proti požaru, vlomu in za kristal od zavarovalne družbe „Feniks“ in „vzajemne iz Gradca“ za to se vabijo vsi zavarovanci pri teh družbah, da se oglasijo čim prej v uradu podpisane za ureditev dotičnih zavarovanj.
Glavni zaslop v Gorici Riunione Adriatica di sicurta Gorica, Via G. Carducci 10.
sss/s s s/
PROSTOVOLJNA PRODAJA POSESTVA
V TOMAJU KMSU.
Dne 10. septembra ob 9. uri predp. se proda v TOMAJU veliko posestvo obsto-joče iz dveh hiš in več gospodarskih poslopij, vinogradov, njiv, travnikov, pašnikov in gozdov.
Dražba se bo vršila na licu mesta v TOMAJU štev. 46.
Prodajalo se bode vsako zemljišče za se.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri notarju v Sežani.
f ill Pili
i ftüTOSill PERTOT yf GORKA - Via Municipio 4 - GORICA ^	filjalka, Via Teatro 18,
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
Naznanjam, da sem začel stre-hokriino obrt
v Dorici
(Largo Nicolö Pacsssi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka vrstnih načrtov in stavbenih proračunov
Maksimiljan Poberaj
arhiteK*-
r
M
CORSO <5. VERDI 38.
ww
T
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih S pisarniških potrebščin, slik, ta §j barv i. t. d. mm
SLOVENSKE KUM.
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slogi vence" sp. V. Bandelj. $ Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - Slovenska postrežba
h a
D B
.J
lBAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
a a a
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov, a a n
Prodaja se vse oa drobno In na debelo Edina zaloga papirja „Abadie"
a a a
S cenami r,e mor>@ mhčs konkurirali.
: Leopold Zakraisek:
SIGON JOSIP
Gorica, Uiica Rastello 8
Velika zaloga vsakovrst- ®
nih ur, verižic in zlatenin ® ’	a
Najnižje cene ®
iBSsaHaaaaaHBBaa
	
	

Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga ne debelo
«ar Z n E R N E CENE

Ji
r;
Tovarna bombažastih izdelkov Trobaso
INTRfl (Lago maggiore)
T
iii

Zastopana po gosp.
ARTURJU ROMESCHI
Glavno skladišč? v HILflNU s filjalkami v Turinu, Trstu, Bombayu in Smirni
je otvorila
v GORICI
Via Cesar« Battisti 6 (poprej gledališčioa olica) Prodaja se vrši na debelo
Hlini
li
svojo veliko zalogo Ikan l in predeivli izdelkov
Iii;