leto xiv š iev. 351 Med obiskom predsednika Mednarod-i nega denarnega sklada Jacobsona v ’ Jugoslaviji je, bilo objavljeno, da pripravlja jugoslovanska vlada preobrazbo deviznega sistema in hkrati tudi postopno uvedbo carinskega sistema v : Zunanjo trgovino. Za izvedbo teh važnih sprememb v zunanji trgovini, ki bodo seveda močno vplivale tudi na notranji gospodarski razvoj, je Jugoslavija zaprosila Mednarodni denarni sklad za večje posojilo, kakršno podeljuje sklad v podobne namene tudi drugim državam. Povsem naravno je, da napoved takšnih sprememb zbudi pozornost ne samo V trgovskih in gospodarskih krogih sploh, temveč tudi v ostali javnosti, zlasti pa na mejah te države. Vest o devizni preobrazbi je morala pač zbuditi zanimanje tudi na Tržaškem in | Goriškem, to je v obmejnih krajih, ki V veliki meri trgujejo z Jugoslavijo ali so sicer v ožjih osebnih stikih z njenimi državljani. Nekatera znamenja, kakor na primer očitno tlačenje tečaja dinarja v tržaških in goriških menjalnicah ter trgovinah kažejo, da premnogi niso prav fazumeli smisla napovedanih sprememb, i ali pa, da namerno ustvarjajo ozračje ! negotovosti, da bi od Jugoslovanov, ki ih', bajajo v Trst v maloobmejnem prometu ali sicer izvabili dinarje na pol zastonj. Tako je bilo ustvarjeno res Ugodno ozračje za špekulacijo, ki bo •rajalo tako dolgo, dokler ne bodo jugoslovanski potniki uvideli, da je škoda dajati denar za vsako ceno samo f Zato, da lahko ustrežejo svojim otrobom in ženam z gospodarsko nepotrebnimi darilci vseh vrst, ali pa, ko bodo napovedane spremembe dejansko iz-Vršetie. Vsekakor je kupna moč dinarja na notranjem jugoslovanskem trgu še vedno tako visoka, da se Jugoslovanom pač ne bo izplačalo dajati di-: Darjev po tako nizkem tečaju, kakor ga postavlja danes špekulacija izven ; države. Zakaj pravzaprav gre? Vsi vemo, da Dna dinar več tečajev: uradni tečaj 48 dinarjev za 100 lir, turistični tečaj (s Primom 33"») 64 dinarjev za 100 lir (ali 400 dinarjev za dolar), in tretji •akoimenovani obračunski tečaj pri-: bližno dinar za liro (632 dinarjev za dolar). V obmejnem prometu na primer menjujejo jugoslovanske menjalnice našim potnikom lire po tečaju 64 dinarjev za 100 lir. Jugoslovanske banke torej ne sprejemajo tujih valut vselej po istem tečaju, pa tudi dinarja ne Prodajajo po enem in istem tečaju. Poleg tega vodijo z določanjem tečajev •udi trgovinsko politiko, to je skušajo Vplivati na premet z blagom v zunanji •rgovini v določeni smeri. Zadeva ni niti za strokovnjake prav lahka. Z devizno preobrazbo mislijo to vprašanje bolj poenostaviti in uvesti enoten tečaj. Ne gre torej za pravo denarno preobrazbo, kakor na primer za uvedbo novega dinarja, temveč za njegovo u-stalitev. Druga sprememba zadeva samo zunanjo trgovino. To so v povojni Jugoslaviji dolgo let uravnavali ne s carinami, temveč s tako imenovanimi količniki (koeficienti). Ako na primer niso želeli, da bi preveč določenega blaga prišlo iz tujine v državo — kar bi Utegnilo škodovati domači industriji ali kateri koli gospodarski panogi — so določili za uvoz takšnega blaga visok količnik, recimo 2 ali 3 in s tem dvakrat do trikrat podražili uvoženo blago. Drugod delajo to s carinami in določijo višje carine (navadno po vrednosti in ne po teži blaga) na uvoz blaga. Včasih pa uvoz določene vrste blaga izjemoma kratko ustavijo, kakor je na primer zdaj v Italijo ustavljen uvoz : Svinj in svinjskih izdelkov. V Jugoslaviji razlikujejo količnike dveh vrst. To so količniki za uvoženo blago, obstajajo pa tudi količniki za jz voz jugoslovanskega blaga. Ako hočejo v drugih državah pospešiti izvoz določenih vrst blaga, podeli država izvoznikom nagrade (premije), da potem lahko prodaja blago v tujino po nizki ceni in konkurirajo na tujih trgih izdelkom iz drugih držav. Takšne nagrade so izjeme ali pa bi vsaj morale biti ; lakšne; v zadnjih letih so se namreč Zelo razpasle. To delajo tudi v Jugoslaviji, vendar računajo višino takšne JZvozne premije s količniki, ki so se Ke tako zagnezdiii, da so se prepogosto domača Industrijska podjetja že razvadila in si ne prizadevajo, da bi Proizvodne stroške čimbolj znižala in •ako ceno blaga potisnila navzdol ter ' sama, brez državne pomoči, konkurirala tujim izdelkom na zunanjih trgih. Smisel uvajanja carinskega sistema Je v glavnem v poenostavljenju; hkrati naj bi dosegli tudi večjo prožnost. Industrijo in proizvajalca sploh hočejo polagoma pripraviti do tega, da bo fam proizvajal po konkurenčnih cenah *n da bi se tako notranje cene približale cenam na zunanjih trgih, ako ne celo izenačile z njimi. Tako bi odprli Podjetnejšim pot do večjega uspeha ter omogočili selekcijo podjetij, to je izločitev takšnih, ki so odveč in niso na Zdravih nogah. Ta razvoj pojde seveda Počasi in naloga gospodarstvenikov je •a, da se izvede brez pretresov. Uvedba carinskega sistema ni prav nič senzacionalnega in ni prišla iznenada. Poseben odbor strokovnjakov je Pod vodstvom tajništva (ministrstva) *a finance že dve leti proučeval, kako i bi se dale polagoma zopet uvesti carine; saj so sistem količnikov že spočetka imeli za začasnega, število končnikov je bilo med tem skrčeno in •udi višina zmanjšana vzporedno z raz-yojem domačega gospodarstva. Od 1. Julija pa so že v veljavi carine za uvoz Industrijske opreme, ki so v glavnem nižje, kakor so bili količniki. Najnovejše napovedane ali deloma že *zvršene spremembe, niso po vsem tem Plod improvizacije, se pravi naglih nepremišljenih ukrepov, temveč temeljitega in dolgotrajnega proučevanja ter Praktičnih izkustev. Zato tudi ne morejo povzročiti nepričakovanih posledic Ul gospodarskih pretresov. GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SOBOTA, 13. AVGUSTA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Kubanska revi« proliameria in marksistična Ob nacionalizaciji ameriškega premoženja - Trenje v trojki? Ko je jetični dr. Pidel Castro na velikem zboru 50.000 latinsko-ameri škili mladincev s hripavim glasom napovedal nacionalizacijo treh četrtin ameriškega premoženja na Kubi, je pripomnil, da bodo Kubanci vračali Združenim ameriškim državam udarec za udarec in da se bo kubanska revolucija nadaljevala v brk Wa-shingtonu in O.A.S. (Organizacija ameriških držav, Organization of American States). Ameriško poslaništvo ceni vrednost ameriškega premoženja, ki ga je zasegla Kuba, na 750 milijonov dolarjev, še prosto ameriško premoženje na Krbi pa na 250 milijonov dolarjev. Nacionaliziranih je bilo 36 ameriških tovarn sladkorja, premoženje petrolejskih družb ESSO, Texaco in Sinclair, kubanska telefonska družba (Guban Telephone Company) in kubanske elektrarne (Guban Electric). Dr. Castro ni omenil angleške petrolejske čistilnice angleške družbe British Shell, kar naj bi pomenilo, da premoženje te družbe ni bilo podržavljeno. Zaradi bolezni je Fidel Castru prav v trenutku, ko bi moral našteti vse ameriško zaplenjeno premoženje, pošel glas in je to mesto na shodu prebral njegov brat Raul. Nato je govor nadaljeval zopet sam Pidel Castro in dejal, da se bodo Kubanci znali boriti proti ameriškim bajonetom, ameriškemu imperializmu in ameriškim dolarjem. Fidel Castro je izvršil grožnjo, ki jo je izrekel proti Američanom za primer, da bi Amerika prepovedala uvoz kubanskega sladkorja. (Kuba izvozi v Združene ameriške države na leto okoli 3 milijone ton sladkorja po ugodni ceni 6,55 stot. dol. za funt; ameriška vlada je prepovedala uvoz 700.000 ton sladkorja s Kube na račun letošnje uvozne količine). Američani so kljub tedanji Fidel Castrovi grožnji odgovorili s prepovedjo uvoza sladkorja. ALI JE BIL TA KORAK PAMETEN V ameriških političnih krogih ugibajo, ali je bil ta korak ameriške vlade povsem na mestu in ali ni morda predstavljal preostro povračilo na razne Fidel Castrove ostre izjave proti ameriškim »imperialistom«. Na drugi strani omenjena Organizacija ameriških držav, ki združuje vse države: Severne in Južne Amerike, prepoveduje posameznim članicam izvajanje pritiska na druge z gospodarskimi sredstvi. Sicer je že sam Fidel Castro očital tej organizaciji, ki naj varuje ameriške države pred vmešavanjem drugih celin, ki se ima v kratkem sestati v Kostariki, da je pod vplivom Združenih ameriških držav. ODŠKODNINA ZA NACIONALIZIRANO PREMOŽENJE Fidel Castro je še omenil, da bo Kubi plačala za zaplenjeno imovmo odškodnino, in sicer z boni, ki bodo zapadli v 50 letih, v ta sklad se Bo stekala ena četrtina vrednosti kubanskega sladkorja, ki ga bodo izvažali v Združene ameriške države, pod pogojem, da ga bodo Američani plačevali po 5,4 stotink dol. funt. V ameriških finančnih krogih So mnenja, da po tej poti ne bodo prizadeti Američani nikdar prišli do denarja za zaplenjeno premoženje. Na podoben način naj bi Kuba plačala odškodnino tudi za premoženje, ki je bilo že prej nacionalizirano; toda vsa zadeva se tako odlaša, da doslej še niso bile tiskane niti obveznice, ki bi dajale ameriškim družbam pravico do odškodnine. Kdo je močnejši: Guevara ali Fidel Castro? Mladina je s ploskanjem pozdravila Fidel Castrovo izjavo, da se bo revolucija nadaljevala, vendar prevladuje v poročilih s Kube mnenje, da je pravi gospodarski revolucionar pravzaprav predsednik Kubanske narodne banke Ernesto Guevara, eden izmed treh članov triumvirata (trojke), ki zdaj vodi usodo Kube. Kakor smo že zadnjič omenili, je Guevara po rodu Argentinec, sin arhitekta, ki se je udomačil na Kubi. Ernesto Guevara se je takoj v začetku pridružil Pidel Castru in njegovim upornikom. Fidel Castro je spoznal v njem nadarjenega gospodarstvenika ter ga je imenoval za predsednika Kubanske narodne banke. Američani so mnenja, da je on v trojki najbolj vnet gospodarski in socialni revolucionar ter pristaš povezave s Sovjetsko zvezo proti Ameriki. Fidel Castro naj bi se bil poprej celo sam prestrašil pretiranega revo-, lucionarstva Guevare ter ob neki pri ložnosti izjavil, da se ga bo v primernem trenutku znebil. Zaradi boljšega razumevanja gospodarskega in socialnega razvoja na ‘Kubi navajamo nekaj mest iz govora Guevare na istem kongresu mladine iz Latinske Amerike, na katerem je spregovoril tudi Fidel Castro. »Kakšna je ideologija kubanske revolucije?« je dejal Guevara. »Ako bi me vprašali, ali je naša revolucija komunistična, tedaj bi odgovoril, da je marksistična. Naša revolucija je s svojimi metodami našla pot, ki jo je pokazal Marx. Nobena vlada se ne more imeti za revolucionarno, ako ne izvede temeljite agrarne reforme. Kmetom ni mogoče dati samo nekih ostankov zemlje, dobiti morajo plodno zemljo, ki so mu jo ugrabili zasebniki pred stoletji.« Glede usmeritve kubanske zunanje politike je značilna tale izjava Ernesta Guevare : »Poudarjam z vso svojo močjo: Sovjetska zveza. Kitajska, vse socialistične države in vsi kolonialni narodi, ki so se osvobodili, so naši prijatelji. Združene ameriške države so sovražne kubanski revoluciji. Stari Herter pripravlja ladje in vojsko, da Nemški kapital za Južno Tirolsko Organizacija zahodnonemških katoliških podjetnikov je opozorila svoje člane, naj bi ustanavljali podružnice svojih tovarn na Južnem Tirolskem. Ta novica je naletela na odobravanje v večini nemškega tiska. Omenjena organizacija poudarja, da je v Gornjem Poadižju, kjer je zemlja gorata in gospodarstvo pretežno kmetijsko, na razpolago dosti delovne sile, pač pa manjka industrije. Južna Tirolska nudi dosti u-godnosti, s katerimi bi se lahko okoristila zahodnonemška podjetja. Mezde so na primer za tretjino manjše kakor v Nemčiji, stroški za električni tok za 25 odstotkov nižji kakor tam in davčna bremeni, ki jih morajo plačevati industrije, so v celoti tudi lažja kakor tista, katerim so podvrženi nemški podjetniki. Dalje pravi omenjeni oklic, da so razne južnotirolske občine pripravljene dati na razpolago zemljišča za nove industrije po zelo ugodnih cenah. Ta korak zahodnonemških katoliških podjetnikov Italijani samo pozdravljajo. saj povsem ustreza nenehni pozornosti, težnji italijanske politike na tem področju. Italija je večkrat poudarila potrebo, da bi nemško govoreči element pomagal pri industrijskem razvoju Gornjega Poa-dižja. To zahtevo, ki je na avstrijski strani v začetku vzbujala nekaj pridržkov, je nazadnje sprejelo ceilo vodstvo Južnotirolske ljudske stranke. Prispevek nemškega kapitala k industrializaciji bocenske pokrajine bi namreč pospešil socialni razvoj, ker bi pretrgal kmetijsko g-spodarsko izročilo. Izključno kmetijsko gospodarstvo najprej onemogoča povečanje osebnih dohodkov, po drugi strani pa drži prebivalstvo v okolju, ki otežuje ureditev narodnostnih vprašani, odvisnih od sožitja različnih narodnostnih skupin. (Ag. »Italia«.) 360 milijonin/ dolarjev za Poljsko Zaradi splošne štednje niso letos na Poljskem posebno svečano proslavili obletnice ljudske vstaje kakor prejšnja leta, pač pa je bil ob tej priložnosti shod predstavnikov poljskih organizacij v tujini. Bilo jih je kar 160. V resoluciji so naglasili, da vesti, ki jih širijo o današnji Poljski po državah, kjer sami živijo, niso točne. Tudi v zunanjem svetu je zbudila pozornost vest, da so Poljaki podpisali v Washingtonu pogodbo, na podlagi katere bodo Združene ameriške države dovolile Poljski veliko posojilo 130 milijonov dolarjev. Tako velikega posojila niso Poljaki doslej še prejeli iz Amerike odkar so jim Američani podelili leta 1957 prvo pomoč. S tem denarjem bodo Poljaki nabavili v Ameriki pšenico (za 61 milijonov dol.), volno (28 mil.) ter ječmen in maščobe (41 mil.). Poljaki bodo posojilo vračali v ne,prenosnih zlotih. Če do leta 1970 Američani ne bodo potrošili tega denarja na Poljskem, bodo Poljaki vračali posojilo v obrokih, in sicer po 4,3 milijona dolarjev na leto. Denar, ki ga je Amerika posodila Poljski, bo tako dosegel skupno vsoto 360 milijonov dolarjev. Po poročilih nekaterih listov iz Varšave so v političnih krogih v glavnem mestu Poljske mnenja, da je podelitev tako velikega posojila dokaz, da v Ameriki cenijo liberalnejše vedenje Poljske v notranji in zunanji politiki; poleg tega je v Wa-shingtonu napravil dober vtis podpis poljsko-ameriške pogodbe, s katero so se Poljaki obvezali, da bodo pričeli plačevati odškodnino za ameriško nacionalizirano premoženje. Odškodnina bo znašala milijonov dolarjev; Poljaki jo bodo plačevali 20 let, in sicer po 2 milijona dolarjev na leto. bi vdrl na Kubo... v Ameriki so še ljudje, ki nam svetujejo, naj bi poljubljali roko tistim, ki nas tepejo.« Nato je Guevara pozval vse države Latinske Amerike, naj se pridružijo Kubi v boju proti ameriškim »za-sužnjevalcem«. Japonski motorji po vsem svetu Japonsko podjetje Honda Giken Ko-gyo je pred časom odpremilo v Anglijo 150 motorjev in skuterjev. Vozila so razmeroma dobro prodali, tako da so Japonci izjavili, da bodo verjetno v prihodnjem letu prodali na Angleškem 3.000 'motornih koles in 2.500 skuterjev. Japonska industrija računa, da bo z lahkoto prodrla na zahodnoevropski trg »ker dobro blago ne pozna ovir«. Japonska vozila že kupujejo v Zah. Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu in Švici; v kratkem naj bi začeli prihajati japonski motorji tudi na italijanski in francoski trg. 217 MILIJONOV IZVODOV. LEco della Stampa poroča, da znaša celotna dnevna naklada vseh dnevnikov na svetu 217 milijonov izvodov. V sami Evropi doseže 92 milijonov; v posameznih državah je najvišja naklada dnevnikov v Ameriki, kjer doseže 55 milijonov. V Italiji je približno 100 dnevnikov, vseh listov in časopisov pa 8.000. V kratkem času po proglasitvi neodvisnosti Belgijskega Konga je postalo povsem jasno, da so Belgijci napihnili predsednika deželne vlade v Katangi Mojza čombeja, da je proglasil neodvisnost Katange in odcepitev od Konga. Tako se je čombe postavil po robu Organizaciji združenih narodov in njenemu tajniku Hammarskjoeldu (na sliki). Belgijci so računali, da si bodo v neodvisni Katangi, ki je zelo bogata z rudami in kjer je mnogo belgijskega kapitala, ohranili svoje gospodarske postojanke. Pred Organizacijo združenih narodov je sicer prodrla zahteva osrednje kongoške vlade, ki jo vodi Lumumba, da se Kongo ohrani kotcelota, v kateri mora ostati tudi Ka-tanga, in čete OZN bodo vkorakale v Katango, toda ta si bo lahko izvoje-vala mesto avtonomne republike v zvezni državi Kongu. OZN tudi zahteva, da se morajo belgijske čete umakniti iz Katange. Lumumba je proglasil čombeja za izdajalca. Zagrebški velesejem še obsežnejši (Od 10. do 25. septembra) Zagreb, avgusta Že več kot 50 let pripravlja sodobna sejemska organizacija v Zagrebu razne domače in mednarodne sejme, specializirane salone in razstave. Njen nagli vzpon se je začel po drugi svetovni vojni in posebno odkar s0 bila jugoslovanska podjetja izročena v upravljanje njihovim delavcem in uslužbencem. Poslej se je jugoslovansko gospodarstvo pričelo naglo razvijati in država sa je čedalje bolj industrializirala. Medtem ko je bilo pred vojno 70% prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu, in le 30% v industriji in drugih dejavnostih, je letos razmerje doseglo 50: 50. Strokovnjaki računajo, da bo leta 1965 zaposlenih v kmetijstvu le še 40% jugoslovanskega prebivalstva. Vse te preobrazbe v sestavi prebivalstva so se vedno odražale na prireditvah zagrebškega velesejma, ki daje vpogled v čedalje večjo industrializacijo države pa tudi v napore Jugoslavije, da kot neodvisna država čimveč pripomore k povečanju trgovinske izmenjave med vsemi državami na svetu. Kdor se želi seznaniti z dosežki Jugoslavije in potrebami njenega tržišča, ta mora obiskati, zagrebški velesejem, ker je to edini vsesplošni jugoslovanski vzorčni sejem. NOV NAČIN ORGANIZACIJE PRIKAZOVANJA PROIZVODOV Tradicija, dosedanji uspehi in vse-obsežnost zagrebškega velesejma pripomorejo, da se na njegovih prireditvah zbere vsako leto čedalje večje število domačih in tujih razstav-Ijalcev iz evropskih in čezmorskih dežel. Izostati s teh prireditev pomeni izgubiti vpogled v dinamičnost gospodarskega razvoja Jugoslavije, nove možnosti in potrebe njenega tržišča. V skladu z novimi gospodarskimi razmerami se že nekaj let opaža na zagrebškem velesejmu težnja za sodobnejšim načinom razstavljanja proizvodov, za začetek vsaj v jugoslovanskih paviljonih. Najprej so bili odpravljeni zaprti razstavni prostori. tako imenovani »bunkerji« in ograde med njimi so bile znižane. V prostranih paviljonih jugoslovanske industrije, v katerih ločijo posamezne prostore le nizki stebriči, košarice cvetja in podobno, je možen po- gled na celotno razstavišče. Potem za so se proizvodi začeli prikazovati tako, da je bil poudarjen zlasti njihov namen. Tako morejo kupci najti večjo izbiro podobnih izdelkov na razmeroma omejenem prostoru in jim zato ni treba dolgo časa iskati po paviljonih. Pripomniti je namreč treba, da merijo izložbe v dolžino skupno čez 40 km. POSEBNE PRIREDITVE Poleg razstav, ki so značilne za splošne vzorčne sejme, je na programu letošnjega jesenskega sejma več specializiranih prireditev, ki so že postale tradicionalni spremljevalec samega vzorčnega sejma. To je v prvi vrsti IX. Teden kože in obuvala, na katerem bodo razstavljala jugoslovanska podjetja proizvode iz gume, krzna, obutev, kožno galanterijo ter razne kemične, tekstilne in druge potrebščine za to dejavnost. Tuje tovarne prodajajo na tej prireditvi svoje stroje za krznarstvo, za strojenje kož, pomožna sredstva industrijo kože, gume in obuvala, itd. Od lanskega leta se prireja Jugoslovanska turistična razstava v lastnem paviljonu. Na letošnji razstavi bo poskrbljeno, da bodo mogli tujci prejeti vse podatke o jugoslovanskem turizmu. Domači in tuji kupci si bodo lahko ogledali obrtniške izdelke na Vi. Splošnem sejmu jugoslovanske obrti. ki bo prav tako v svojem lastnem paviljonu. Velike važnosti za avto-macijo v proizvodnji bo IV. mednarodna razstava merilne in regulator-ne tehnike ter avtomacije JUREMA. Med strokovnjaki in ljubitelji knjig pa bo zbudila veliko pažnjo Mednarodna razstava strokovnih in poučnih izdaj ISIP. Poleg tega bo še običajna Revija sodobnega oblačenja, na kateri pridejo zlasti do izraza dosežki domače tekstilne industrije, ki si prizadeva, da bi povečala kupovanje konfekcije. (Nadaljevanje na 2. strani) Ljubljana pripravlja i/insko razstavo Ljubljana, 12. avg. VI. mednarodni vinski sejem bo od 3. do 8. septembra. Poleg številnih domačih udeležencev so se prijavili razstavljale! iz naslednjih držav: Italije, Zah. in Vzh. Nemčije, Avstrije, Francije, Grčije, Mehike, Izraela, Nove Zelandije, Španije, Vel. Britanije, Romunije in Kanade. Te številne prijave pač dovolj jasno potrjujejo sloves te prireditve v svetu. Na sejmu bo ocenjenih okrog 600 vin in vinskih destilatov in razdeljenih vrsta zlatih, srebrnih in bronastih medalj. Tudi Združenje kon-servne industrije je sklenilo, da bo z razstavo vin spojilo razstavo sadnih sokov, vinogradniki pa bodo prikazali obiskovalcem namizna grozdja. Posebna mednarodna komisija bo na tej razstavi ocenjevala tudi vinsko embalažo. Za najboljše vzorce steklenic bodo podeljene diplome z amforami. V okviru sejma bo tudi organizirano posebno posvetovanje o problematiki, možnostih in zahtevah tržišča za vino. Na tem sejmu si bodo obiskovalci tudi ogledali raz- stavo embalaže domačih in tujih raz-stavljalcev. Ta razstava bo izredno pestra, saj bomo videli tu razne vrste embalaže in stroje za izdelavo iste. V tej mnogovrstnosti bo prišla skoraj vsaka stroka na svoj račun Od te mnogovrstnosti naj omeni mo samo nekatere: varnostna em- balaža, spenjalni stroji, zapiralni stroji za vrečke, litografične pločevin ke vseh dimenzij za živilsko in kemično industrijo, etiketirani avtomatični stroji, stroji za izdelavo papirnatih vrečic, embalaža iz plastičnih mas, avtomatični polnilni stroji za tekočine itd. Poleg celinske embalaž že bo Nemški inštitut za prekomor-:ko pakiranje iz Hamburga prikazal posebno razstavo prekomorske embalaže s posebnim pogledom na klimatske razmere pri prevozu. Razpisan je tudi natečaj »Jugoslovanski Oskar za embalažo«, ki ga bodo podelili najboljšim modelom embalaže in strojev. Obiskovalci, posebno iz vinorodnih krajev, bodo gotovo množično obiskali ta sejem, saj jim bo nudil obilno poučnega, kar bodo lahko s pridom uporabili v svoji stroki. — om — PISMO Z DUNAJA IC&Ug* Dunaj, poleti 1960 Nenehno naraščanje prometa motornih vozil ustvarja na Dunaju vedno večje težave. Osebnih avtomobilov je že toliko, da predstavljajo na dunajskih mestnih ulicah in cestah od dne do dne večjo prometno oviro ne le za pešce, marveč tudi za druga vozila, za električno cestno železnico in predvsem za sam avtomobilski promet. Razen te-. ga postaja tudi problem parkiranja vedno težavnejši. Če se mora motorno vozilo kje ustaviti, je, vozač v največji zadregi, ker prometa v smeri vožnje ne sme ovirati, v bližini pa večinoma ni praznega prostora, na katerem bi bilo dovoljeno parkirati. Na trgih izven glavnih prometnih smeri je stalno na stotine vozil, ki zavzemajo za parkiranje določene, s svetlimi črtami na tlaku o-značene četverokotnike. Na cestah, po katerih vozi električna cestna železnica, je parkiranje prepovedano, ker bi nastala tod drugače, neprehodna ozka grla. Na ulicah brez tramvajskega prometa se pa vijeta na obeh straneh dve vrsti motornih vozil, postavljenih poševno na cestno smer, ki tu parkirajo; kdor si hoče poiskati parkirni prostor za svoje vozilo, ga najde večinoma le po dolgem iskanju in ne, v bližini. Vse te težave, ki jih ustvarja z napredujočo motorizacijo cestni promet v vseh velikih mestih, skušajo na Dunaju omi- liti z velikopoteznimi spremembami v omrežju mestnih prometnih zvez. RAZBREMENITEV PROMETA V središču Dunaja je njegov notranji okraj, staro jedro sedanjega velemesta, ki ga je nekoč obdajalo obrambno zidovje. Okrog tega jedra, tam, koder so se razprostirale v onih časih stare trdnjavske zgradbe s svojim zidovjem in svojimi nasipi, se vije sedaj široka prometna cesta, krožni prometni pas, ki ga tvorita Ring in nabrežje ob Donavskem prekopu. Vzporedno s tem prvim . širokim prometnim pasom okrog notranjega okraja teče v neko-likšni razdalji druga široka, za težki promet določena cesta (Lastenstrasse), v nekoliko večji razdalji pa še tretja (Giirtel) in čez te glavne krožne prometne žile gredo iz središča radialno na vse strani široke ceste v zunanje mestne okraje. Osebnemu prometu služijo sedaj po teh komunikacijah predvsem elektrificirana mestna železnica (Stadtbahn), ki vozi deloma skozi podzemske predore in po poglobljenih progah, deloma po viaduktih, a ne pride nikjer do pravega mestnega središča, nadalje, električna cestna železnica, ki vozi na tračnicah po krožnih in radialnih mestnih cestah, in v manjši meri tudi avtobusi, ki so v nekaterih relacijah prikladnejši od drugih vozil množičnega prometa in vozijo lahko tudi v središče mesta. Vsa ta prometna sredstva so med seboj tarifno povezana, tako da je prestopanje z mestne na cestno železnico ali na mestne avtobuse in narobe brez doplačila dopustno. TRAMVAJSKA SLUŽBA ODLIČNA Krožne tramvajske proge, ki vežejo preko Ringa zunanje mestne okraje, so deloma že bile prestavljene, tako da ne ovirajo več tako hudo kakor poprej prometa po tej najvažnejši notranji krožni cesti, a v novejšem času proučujejo na pristojnih mestih tudi razne možnosti, da bi se promet cestne železnice omejil tudi na drugi široki krožni cesti, ki je sedaj najvažnejša žila v prometu med zunanjimi okraji. Ta zadeva je zelo težka, ker je cestni železnici taka krožna proga neobhod-no potrebna, da bi pa cestno železnico na Dunaju kakor v drugih mestih zamenjali z avtobusi ali trolejbusi, je skoraj nemogoče, ker bi se Dunajčani s tem zlepa ne mogli sprijazniti, kajti tramvajska služba je na Dunaju odlično urejena, vozovi so udobni in lopi in vožnja je. razmeroma hitra in tudi prijetna, mnogo prijetnejša od vožnje v avtobusih ali trolejbusih, ki tresejo, in premetavajo stoječe potnike sem in tja. Nova brzovozna železnica, ki deloma že, obratuje, bo močno olajšala promet. Ta brzovozna železnica bo vezala 22. dunajski okraj Floridsdorf, veliko industrijsko mestno četrt na severni obali Donave, preko prejšnjega Severnega kolodvora in Zvezde, pred Fratrom (Praterstern) s postajo mestne železnice pri Glavni carinarnici (Hauptzoll-amt) in po nadaljnji izgradnji tudi južno postajo ter bo speljana potem vzporedno s progo Južne železnice še. do Meidlinga na južnem robu dunajskega mesta, tako da bo predstavljala močno prometno žilo od severne do. južne mestne, .periferije. Postaja in Glavna carinarnica bo tako povečana in preurejena, da bo postala nekaka osrednja dunajska postaja, ker bodo tu povezane proge »Severozapadne in Severne železnice«, »Južne železnice«, železnice, na Aspang in železnice proti Bratislavi. Križišče, ki ga tvorita Giirtel in Tržaška cesta tik ob viaduktu proge Južne železnice, na trgu Siidtirolerplatz« daje praktičen primer bodočega razvoja tehnike pri reševanju prometnih vprašanj. Tu se križata dve prometni žili posebne važnosti in se tudi uporablja kombiniran podvoz za avtomobilski promet, za cestno železnico in za bodočo brzovozno železnico; za potnike in za pešce sploh so urejena široka stopnišča, ki omogočajo dostop in prehod na razne ploščadi, pod cestiščem, tako da je ves promet s cestiščem vred razdeljen na štiri ravni. Južna železnica, ki vozi tik ob križišču čez viadukt nad Tržaško cesto., predstavlja pa že peto raven; to je kombinirana uporaba podvozov in nadvozov. PODVOZ S SODOBNIMI TRGOVINAMI Podvoz vzporedno z Južno železnico meri okrog 200 metrov, v globino pod samim križ.iščem pa gre 13 metrov. V (Nadaljevanje na 2. strani) 30 let »Hmelj ar j a« »Hmeljar«, ki ga mesečno izdaja »Hmeljarska zadruga v Žalcu« (»Hmezad«), je nedavno izšel v praznični izdaji, da bi primerno proslavil 30-let,ni-co svojega obstanka. Časopis je pričel izhajati maja 1930 pod imenom »Slovenski hmeljar«, glasilo Hmeljarskega društva za Slovenijo; leta 1943 je bil preimenovan v »Hmeljarski vestnik« ter je iz vojnih razvalin zopet vstal januarja 1946 kot »Hmeljar«. Slavnostna številka je vsebinsko pa tudi po svoji opremi res bogata. Iz nje lahko razbe-reš pomen hmeljarstva za Slovenijo, ustvariš pa si lahko tudi pregled vtraj-nega prizadevanja Savinjčanov, da bi to gospodarsko panogo čimbolj razvili. Hmelj, ki ga v Jugoslaviji pridelujejo zlasti v Savinjski dolini, je za ta predel Slovenije vir velikega bogastva, a za ostalo Jugoslavijo bogat izvor deviz. Lansko leto je bila konjunktura za hmelj slaba, sploh so osne zelo padle v primeri s prvimi povojnimi leti. Tedaj se je hmelj prodajal tudi po 3 dolarje kilogram, pozneje je cena včasih padla celo izpod dolarja, to je na okoli 95 stotink dolarja, ker se je pridelovanje hmelja močno povečalo. Letos pričakujejo v Sloveniji obilen pridelek. Prodaja okoli 2700 ton v tujino je bila že zagotovljena. Hmeljarska zadruga se s pridelovalci pogodi glede cene že vnaprej in to ceno tudi v resnici izplača ne glede na konjunkturo, ki pozneje nastopi, to je ne, glede, kako ga bo lahko sama prodala. Po količini se je izvoz hmelja v tujino (predvsem v ZDA) zadovoljivo dvigal. Od nekakih 1000 ton v prvih povojnih letih se je leta’l953 dvignil na 1.644 ton; leta 1956 je dosegel 2.004 tone, leta 1958 2.431 ton in v letu 1959 3.054 ton. Recimo, da so prodali 3.000 ton hmelja .po en dolar, potem so izku-pili 3 milijone dolarjev, to je okoli l milijarda 875 milijonov lir. V Žalcu so leta 1949 ustanovili Hmeljarski inštitut, ki znanstveno raziskuje, kako bi lahko zboljšali pridelani hmelj. nn nase MM ^enjg Hlekje je kotiček tudi zate »Vsakogar na mesto, za katerega ima največ sposobnosti!n To je geslo enega izmed današnjih najbolj revolucionarnih gospodarskih in socialnih gibanj. Pri vseh gospodarskih in socialnih spremembah, ki jih povzročajo današnja odkritja v tehniki od sintetičnega klorofila do atomske energije mora biti nekje za vsakogar kotiček, v katerem si lahko postilja in služi vsakdanji kruh. Naj avtomatizacija izloči iz obraltov še toliko ljudi, nekaj prostorčka bo pri pametni in človeški politiki še vedno ostalo za tiste, ki jih morda vrže na cesto. Motor je vsaj tako izrevolucioniral promet kakor parni kotel. Zanimivo je, da je para v veliki meri spravila promet s ceste (na železnico), a danes motor vedno bolj izpodriva parni kotel in vleče promet zopet na cesto. Oba sta udarila po majhnem človeku kočijažu, furmanu, in ubogem pešcu, toda prav motor je hkrati dokazal, da odkritja in izumi ustvarjajo tudi nove možnosti za zašlužek. Koliko ljudi zahteva zdaj samo signalizacija po cestah in mestnih ulicah. Mislim, da so si tisti, ki »mala-jo« tržaške ulice in ceste zdaj z an-nom, jutri zopet z oljem, izbrali dober poklic, ki jim zagotavlja neprekinjeno delo; pravočasno so se tako prilagodili novemu položaju. Ge bo kazalo, da bi dela prehitro zmanjkalo, potem lahko uporabijo za bele lise po cestah namesto oljnate barve apno. ki se prej zbriše. Ge bi še to preveč držalo, potem lahko menjaš obliko črt. Ge bi kazalo, da bi jekleni gumbi po ulicah trajali predolgo, potem jim lahko izruvaš — to delajo prav zdaj po Trstu. — in napraviš poizkus prave transplantacije s plastiko ali gumo. kakor na zebri lahko preneseš košček zdrave kože na bolno mesto. Se ti ne zdijo bele in črne proge po cestah kakor zebrina koža pregrnjena čez cesto? Ko ti v ceštni tlak vdelani kvadrati ne bodo več držali, si bomo izmislili zopet nekaj drugega. Glavno je, da bo delo in da glave ubogih peščev mešaš in mešaš tako, da se bodo ob teh izumih sodobne signalizacije res kmalu zmešale. Mar niso pešci že tako zmešani, da se ve upajo uporabljati več niti pravic, katere jim cestni promet še priznava, in to celo ifradno. Gez cesto si že skoraj ne upajo več in v vsakem primeru dajejo prednost avtomobilu, pa naj bo cesta prekrižana z belo črto ali s širokimi progami, ki jim priznavajo prednost pred vsakim motornim vozilom. Sicer raste v njih iz dneva v dan vedno Mij občutek manjvrednosti pred »gospodov v avtomobilu ali na motornih kolesih, ki se ga ne morejo več iznebiti. Motor, ta človeški umotvor, je pešcu na ulici vcepil že takšno dozo manjvrednosti, da se ta svojih človeških pravic ne zaveda več. Izbira je le ena: Ali se motorju umakneš s ceste ali pa ga tudi ti zajahaš. _ Ib — Tajnost siečnega zakona je preprosta: Bodi nasproti svojemu zakonskemu tovarišu tako vljuden kakor nasproti svojim prijateljem. — • — Vse, kar zvečine možje zahtevajo od svojih žena. je ljubeznivost, občudovanje, spodbuda in sposobnost živeti gosposko s neustreznimi dohodki. — • — Prepričan sem, da je izum bencinskega motorja največja nesreča, ki je kdaj zade'a človeštvo. (Boothey) VPLIV VSTAJAJOČE AFRIKE NA ČRNCE V AMERIKI. Boj za neodvisnost afriških narodov in proglasitev neodvisnih afriških držav sta močno odjeknila tudi pri črncih v Združenih a-meriških državah. Tam živi danes o-koli 18 milijonov črncev, katerih pradedje so se preselili iz Afrike. Obe veliki ameriški stranki, demokratska in republikanska, sta v svoje volilne programe vključili tudi zahtevo črnih A-mefičanov po popolni enakopravnosti z belimi. V miselnosti ameriških črncev je nastopila popolna preobrazba pod vplivom dogodkov v Afriki. Za priznanje popolne enakopravnosti v šolah in vsem javnem življenju nastopa v zadnjem času zlasti mladina. V vrsti mladincev so zdaj tudi sinovi bogatih staršev in prostih poklicev, kakor zdravnikov, učiteljev in odvetnikov. Ti sinovi so bili doslej bolj v ozadju, ker so se bali, da bi izgubili bele kliente, ako bi javno nastopali v boju za plemensko enakopravnost. V zadnjem času prihajajo tudi voditelji iz afriških dežel v Ameriko na obisk črncev ter se med njimi počutijo prav dobro. AVTONOMIJA JUŽNEGA TIROLA NE BO ZADOSTOVALA? Dunajski časopis »Oesterreichische Monatshefte«, ki izhaja v založništvu ljudske (katoliške) stranke na Dunaju piše, da ne bo dovolj, ako Avstrija s svojo pritožbo na Organizacijo združenih narodov doseže, da sc bo Italija obvezala izpolniti določbe italijansko-avstrijskega sporazuma (De Gasperi - Gruber) v Parizu. Avstrija mora izposlovati od Italije obvezo, da bo zajamčila obstanek južnotirolske nemške manjšine. Časopis še dostavlja: »Mogoče ne bo več zadostovalo priznanje, avtonomije«. Italijanski komentar pravi, da nameravajo Avstrijci zahtevati revizijo italijan-sko-avstrijskega sporazuma v Parizu in da avstrijske zahteve postajajo iz dneva v dan večje. ZA OKREPITEV EVROPSKE FRONTE. Že v svojem pozdravnem govoru ob prihodu v Bonn je predsednik angleške vlade Mac Millan dal razumeti, da ne sme javnost pričakovati temeljnih sprememb v angleški zunanji politiki. Angleži sicer kažejo v zadnjem času več razumevanja za spravo med Evropsko gospodarsko skupnostjo, v kateri imata glavno besedo Nemčija in Francija, in Evropskim združenjem za svobodno menjavo, ki se je ustanovilo pod okriljem Vel.1 Britanije. Vsekakor je jasna težnja med tremi zahodnimi državami, to je Vel. Britanijo, Francijo in Zah. Nemčijo za krepkejšo medsebojno povezavo in ustvarjanje nekakšne »Evropske fronte«. V zadnjem času so se močno ohladili odnosi med Vel. Britanijo in Sovjetsko zvezo. Morda kažejo prav zaradi tega Angleži več razumevanja za zunanjepolitična prizadevanja Francije in Zahodne. Nemčije. AMERIKA POZIVA MISIJONARJE NA UMIK. Ameriško zunanje ministrstvo je pozvalo ameriške misijonarje, ki delujejo v Kongu, naj se umaknejo zaradi nevarnosti, ki jim preti. Protestanti so poslali prve misijonarje v Kongo leta 1878. Pred izbruhom nemirov v Kongu je tam delovalo okoli 2000 protestantskih misijonarjev, število katoliških pa je doseglo 5000. Med protestantskimi misijonarji je 1200 America nov. Šolstvo v Kongu je bilo v glavnem v rokah misijonarjev. Neki prez-biterijanec je, naglasil, da so domačini že tako vpeljani v verske zadeve, da bodo vodstvo Cerkve lahko prevzeli tu-, di domači duhovniki. SPOR MED CERKVIJO IN DRŽAVO PORTORIKO. Odnosi med Cerkvijo in Portorikom so se poostrili, odkar je bila ustanovljena »stranka krščanske, akcije«, ki jo je javno podprl škof J. E. Mc Manus, po rodu Američan iz Brooklyna. Na oblasti v Portoriku je že 20 let Louis Munoz Marin, ki se oslanja na demokratsko ljudsko stranko. Guverner Munioz izvaja razne reforme. V pastirskem pismu je škof nastopil proti omejevanju rojstev, proti razporoki, ki jo omogoča nova zakonodaja zakoncem, ki sta živela tri leta ločeno, kakor tudi proti omejevanju krščanskega nauka v šolah. Pri volitvah meseca novembra naj katoličani nastopijo proti demokratski stranki. Guverner Munioz ceni, da bo pri volitvah lahko zgubil 50.000 katoliških glasov, to je članov nove katoliške stranke, medtem ko je na vsem otoku 900 tisoč volivcev. MLADINA NA KONGRESU SVETOVNEGA ODBORA CERKVA. Kongresa Svetovnega odbora Cerkva, v katerem so pravoslavne in protestantske Cerkve v Lausanni, se je udeležilo 15 evropskih držav, med temi Sovjetska zveza, Madžarska in Poljska. Prišli so posebno predstavniki mladine med 18. in 30. letom; bilo jih je kar 1400. Poleg tega je bilo 600 odposlancev iz Združenih ameriških držav, Azije, Avstralije, Afrike in s Srednjega vzhoda. Ka^ tol iški škofje so na kongres poslali 5 opazovalcev. Živa je bila posebno razprava o tisti točki v resoluciji, ki se je, nanašala na delo za združeno Evropo s pospeševanjem dobrega sosedstva, in če treba tudi za ceno znižanja življenjske ravni. Druga točka je pozivala na razumevanje zahtev vstajajočih afriških in azijskih narodov. V SVARILO BODOČIM RODOVOM. Po evharističnem kongresu v Miinche-nu je, okoli 3000 mladincev odšlo v Dachau kjer je bilo znano taborišče za politične pregnance iz vse Evrope. Tu se je razvil sprevod proti novi kapelit ki so jo imenovali »Todesangst Kapelic Christi« (Kristusova kapela smrtnega strahu) v spomin na Hitlerjeve žrtve, ki so v taborišču pustile svoje življenje. Taborišče je bilo ustanovljeno leta 1933. Med vojno je bilo v njem nepre« trgoma okoli 20.000 ljudi. SLEDOVI ZA FAŠISTIČNO VLADAVINO ZGINJAJO. Spričo olimpijskih iger, ki bodo privabile v Rim ljudi z vsega sveta, so končno v Rimu vendar spoznali, da bi bilo treba odstraniti fašistične napise na trgu Poro Italieo, ki ga neofašisti imenujejo »Poro Mussolini«. Pristaši Italijanskega socialnega gibanja MSI, to je neofašisti, so na trgu demonstrirali proti temu. Vodili so jih poslanci te stranke. Policija je več demonstrantov zaprla. Mednarodna trgovina Pred beograjskim tehničnim sejmom V času od 25. avgusta do 2. septembra bo v Beogradu IV. mednarodni sejem tehnike. Letos bodo na sejmu prikazani zlasti dosežki na področju strojne, kovinske in električne industrije, medtem ko je bila razstava dosežkov v kemični industriji, ki je bila pri prejšnjih prireditvah združena, organizirana na posebnem sejmu. Najvidnejše mesto bo letos zasedla strojna industrija in predvidevajo, da se bo prav na tem področju zabeležilo največje število kupčij. Tudi razstava dosežkov elektroindustrije bo letos večja kakor v prejšnjih prireditvah. S tem bo P°‘ udarjen razvoj, ki ga je v zadnjih letih doživela elektroindustrija v državi, iz tujine pa je že priglasilo svojo udeležbo veliko število tovarn. Najvažnejši poudarek bo letos na novih tehničnih dosežkih, tako na avtomatizaciji, elektroniki in nuklearni tehniki. Poleg tega bo zaradi sedanjega ustroja jugoslovanskega gospodarstva letos posvečen poseben sejem napravam za gradbeništvo (od 15. do 25. oktobra). Do leta 1965 se bo zmogljivost jugoslovanske gradbene industrije podvojila, kar nalaga v teh letih tovarnam in podjetjem važne naloge. Ravno tako je živa potreba po sodobni ureditvi jugoslovanskih pisarn. Na letošnjem beograjskem sejmu bo zato razširjena razstava mehanografskih strojev. Med posebnimi prireditvami, ki bodo spremljale sejem, bi omenili še letalsko razstavo, s katero bodo počastili 50-letnico jugoslovanskega letalstva in razstavo »Tehnika v službi prosvete in izobraževanja«. TRŽAŠKI MOTORJI ZA JUGOSLOVANSKE LADJE. Tržaška »Tovarna strojev pri Sv. Andreju« je pred časom prejela od jugoslovanskih pomorskih podjetij nalog, da zgradi pet ladijskih pogonskih motorjev. Tovarna OBRAMBA BELGIJSKEGA FRANKA. Belgijska narodna banka je zvišala obrestno mero od 4 na 5°/o z očitnim namenom, da hi preprečila odhod kapitala iz Belgije. Zaradi spora v zvezi s Kongom je nastopila precejšnja mednarodna kriza, ki je vsaj trenutno potisnila belgijski frank navzdol. V Ne.w Yorku so ponujali belgijski frank za dve stotinki dolarja ceneje, kakor znaša uradni tečaj. Ko je bila obrestna mera zvišana, se je frank tudi v Ne\v Yorku zopet dvignil. V enem mesecu so se belgijske, zlate rezerve znižale za 4,8 milijarde belgijskih frankov. Kapital je začel bežati ne samo iz Konga, ki je bil doslej belgijska kolonija, temveč tudi iz same Belgije. ODTOK ZLATA IZ AMERIKE. Prejšnji teden so Združene ameriške države zgubile 20 milijonov dolarjev zlata. Računajo, da je, od 1. januarja odšlo iz Amerike za 312 milijonov dolarjev zlata. Iz Amerike so v prvih šestih mesecih tega leta izvozili kar za 134 milijonov dolarjev zlata; od tega samo v zadnjih treh tednih 178 milijonov. Zdaj znašajo ameriške zlate rezerve. 19 milijard 144 milijonov 28.600 dolarjev. Od leta 1940 še ni bilo stanje Zlate rezerve tako nizko. V ameriških vladnih krogih domnevajo, da odhaja kapital v. .evropska finančna središča, kjer je obrestna mera višja. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V KANADI. Obrestna mera v Kanadi je bila znižana od 3,17% na 3.08%. • * NOVA SOVJETSKA POMOČ IRAKU. Iraška vlada je pripravljena podpisati s Sovjetsko zvezo novo gospodarsko pogodbo, po kateri bo prejela nadaljnje posojilo v znesku 180 milijonov rubljev (okoli 27,5 milijarde lir). je že izročila tri motorje. Enega so namestili na novo ladjo »Trebinje«, zadnja dva motorja pa bodo izročili »Oceanski linijski plovbi« iz Kotora. Ladja »Trebinje« je že prestala prve poskusne vožnje na Reki, uradni poskusi pa bodo v Trstu. AMERIŠKO POSOJILO ZA ATOMSKO ELEKTRARNO Ameriška državna banka Export -Import Bank bo podelila Italiji posojilo 34 milijonov dolarjev za graditev atomske elektrarne v Severni Italiji. Elektrarno bo gradila Socie-ta, Elettronucleare ItaJiana, posojilo je prevzel zavod Istituto Mobiliare Italiano, ki posreduje med domačim in tujim kapitalom. Družba bo opremo za elektrarno nabavila v Ameriki. Elektrarna bo skupno stala 63 milijonov dolarjev ter se bo imenovala »Enrico Fermi« po znanem italijanskem fiziku. To bo edina atomska elektrarna v zasebnih rokah v Italiji ter bo stala v Trinu vercel-lese. focicilni ^ UTRINKI MOČNO GIBANJE ZA ZVIŠANJE PLAČ NA FRANCOSKEM. Po zaključku poletnih počitnic pričakujejo v Parizu izbruh močnega gibanja, ki se ga bodo udeležili socialistični in katoliški sindikati za zvišanje plač. Življenjski stroški so se povišali; prevozne cene po Parizu so poskočile za 23%, podražila sta se tudi kruh in mleko in povišana je bila naročnina za radijske in televizijske aparate. Kljub vsemu temu bodo minimalne zajamčene plače povišane meseca oktobra samo za 2-3%; poviška bo deležnih samo 1 milijon delavcev, medtem ko je zaposlenih 12 milijonov. Vlada bo očitno imela velike težave v borbi s sindikati. UPOKOJITEV TURŠKIH GENERALOV. Turška vlada je upokojila 235 generalov. Nekateri so sami prosili za upokojitev. NAJMANJ ROJSTEV NA ŠVEDSKEM. Po uradnih podatkih se je leta 1958 na švedskem rodilo povprečno 14,2 otrok na 1000 oseb. Od razdobja 1933 do 36 je število rojstev doseglo najnižjo raven. Med evropskimi državami zavzema Švedska, čeprav je zelo bogata, v tem pogledu najnižje mesto. V Luksemburgu se rodi 15,5 otrok na 1000 oseb, v Vzhodni Nemčiji 15,6 na Madžarskem 16,1, na Danskem 16,5 in v Veliki Britaniji 16,8 na 1000 oseb. V letu 1958 je na Švedskem umrlo 9,6 prebivalcev na 1000 ljudi; v tem letu je bila umrljivost na švedskem po letu 1955 na najnižji ravni. NAJVEČ BEGUNCEV V AVSTRALIJI. Med državami, ki so sprejele največ beguncev po drugi svetovni vojni je Avstralija. Tam se je po vojni naselilo 250.000 beguncev. Komisar Združenih narodov za begunce dr. A. Lindt je Avstraliji podelil plaketo s svetopisemskim izrekom: »Hospes eram et collegistis me«. Med begunci je, tudi človek, ki je preživel v nemških taboriščih 12 let ter je danes invalid in ima poleg žene 5 otrok. Z vso družino se je naselil v Melbournu. STATISTIČNI KOLEDAR FLRJ v angleščini in francoščini. Zvezni zavod za statistiko je nedavno izdal žepni statistični koledar tudi v francoščini in angleščini, namenjen očitno tujim obiskovalcem Jugoslavije in vsem tujcem, ki jih zanima življenje v Jugoslaviji. Izdaja v francoščini ima naslov »Petit manuel statistique de, la Yougoslavie 1960«, v angleščini pa »Statistical poc-ket book of Yugoslavia 1960«. Koledar zajema v prvi vrsti gospodarski razvoj, vendar upošteva tudi druga področja kakor socialno in kulturno pa tudi politično; ima namreč posebno poglavje »Politične informacije« s podatki o jugoslovanski ustavni ureditvi. jAAMtZ&to*---1 DROBNI TURIZEM TUDI V ITALIJI Italija pričakuje v letošnjem letu, da bodo Olimpijske igre privabile mnogo turistov. Priprave za sprejem gostov so posebno mrzlične v Rimu in okolici, kjer gradijo hotele, urejajo ceste, napeljujejo vodovode, pripravljajo sobe, itd. Med tem časom so bili objavljeni podatki o turizmu v lanskem letu. število turistov, ki so si lani izbrali Italijo, se je v primerjavi z letom 1958 povečalo za 10% ter je doseglo okrog 16 milijonov 780 tisoč oseb. Največ turistov je prišlo iz Zahodne Nemčije (4,5 milijona), 11% več kakor v prejšnjem letu; na drugem mestu so Švicarji (2,3 milijona) 10% več; sledijo Avstrijci (2,1 milijona), ki jih je lani bilo manj. Zaradi politične napetosti v zvezi z vprašanjem Južnega Tirola je število Avstrijcev lani padlo za 14% v primerjavi z letom 1958. Strokovnjaki so mnenja, da se bo število Avstrijcev letos še zmanjšalo, v kolikor ne bodo olimpijske igre privabile ljubitelje športa v nadomestilo za običajne turiste. Francozov je bilo lani 1,9 milijona, ali 33% več kakor 1. 1958, Angležev 1,4 milijona, iz Holandije 800.000, :z Združenih ameriških držav 850.000, iz Belgije 500.000, itd. Približno polovica vseh turistov je lani pripadala vrsti »izletnikov«, ki se ustavljajo v kam-pingih ali mladinskih hotelih in potujejo z avtostopom. Ta način spoznavanja sveta in sploh turističnega izživljanja je v polnem razmahu in turistične organizacije po vsem svetu, zlasti pa v Italiji, skušajo prilagoditi ustroj turističnih naprav tej novi »modi«. Zaradi tega postavljajo poleg novih hotelov vedno več kampingov in podobnih naprav za »droben« turizem. TRST IN JUGOSLOVANSKI TURIZEM. Podeljevanje vizumov na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu gre danes mnogo hitreje od rok kakor pred leti. Vizum lahko prejmeš že isti dan, ako to izrecno želiš, in generalni konzulat je tudi za podeljevanje vizumov odprt ves teden. Potne liste sprejemajo kar na dveh mestih istočasno, kljub temu se včasih s težavo prerineš do mize, kjer izročiš potni list, toliko je potnikov. Te dni so menda dosegli vrhunec, saj je včasih prišlo do 1500 ljudi s prošnjo za vizum v e-nem dnevu. Letos je zlasti mnogo potnikov iz notranjosti Italije. Pristojnost konzulata sega sicer daleč, čez Beneško do Južnega Tirola. Sicer potuje čez Trst v Jugoslavijo tudi mnogo Francor zov in Angležev ter precej Američanov. Iz Trsta v Dalmacijo vozijo dvakrat na teden sodobne jugoslovanske ladje tja do Ulcinja. Trst ima očitno gospodarske, koristi od razvoja jugoslovanskega turizma. SPOJITEV »TURIST ANKARANA« S »SLAVNIKOM«. Koprsko Avtoturi-stično podjetje Slavnik bo prevzelo gostinsko podjetje Turist Ankaran. To bo prvič v koprskem okraju, da bo av-topre.vozniško in turistično podjetje u-pravljalo tudi gostinski obrat. ZELENJAVA IN SADJE V PIRANU Zaradi navala turistov zlasti iz Slovenije lahko prodajajo kmetje sadje in zelenjavo na piranskem trgu po zelo ugodnih cenah. Letos dovažajo sadje v Piran tudi iz Brd, lani so že uspeli poskusi z dovozom sadja s štajerskega. Sadje, kakor breskve in hruške, pripeljejo v Piran "iz Brd tudi z zasebnimi tovornjaki. Tako na primer se iz Kozane v Brdih odpravijo na pot že oh desetih zvečer, da prispejo naslednjega dne pravočasno v Kober in Piran. Bre-' skve so na piranskem trgu na drobno po 100-130; hruške 100-110, prav drobne 70; jabolka 50 dinarjev kg, češplje 70, paradižniki 40, krompir 30 stari in 50 novi, fižol v stročju 70, paprika 120, dinje 100, kumare 48, melancane 40, radič 120-140, pe-tršilj 50 in paprika 120 dinarjev za kg. Les v italijanski zunanji trgovini V letu 1958 so v Italiji pridobili okoli 22 milijonov kub. metrov lesa. Povprečno je Italija uvozila v razdobju 1950-1957 po 1,9 milijona kub. metrov rezanega lesa na leto. Potrošnja rezanega lesa je v letu 1957 znašala 3,208.000 kub. metrov manj kakor povprečno potrošnja v letih 1933-35, ki je znašala 3,214.470 kub. metrov. Povprečna potrošnja na prebivalca se je skrčila od 0,078 na 0,065 kub. metra. Nasprotno pa se je povečala potrošnja papirja. Potrošnja papirne lesovine in celuloze je lani dosegla 810.000 ton. Uvoz lesovine in celuloze je narastel v primerjavi z letom 1958 za 27%. Na italijanskem trgu je opaziti nazadovanje uporabe lesa za splošno porabo, medtem ko se povpraševanje po lesu za pohištvo stopnjuje. Tako je potrošnja vezanih plošč narastla od povprečja v 1933-35, ki je znašalo 68.000 kub. metrov, na 155.000 kub. metrov v letu 1958. Potrošnja' rastlinskih goriv nazaduje; od leta 1950 do leta 1957 je nazadovala od 10,6 na 7,8 milijona kub. metrov ali za 26,4%. Po posameznih področjih se je potrošnja lesa v letu 1958 v Italiji razdelila takole: 530.000 kub. metrov za mizarstvo, 43.000 kub. metrov za izdelavo sodov, 66.000 kub. metrov za izdelavo vozil in čolnov, 336.000 kub. metrov za pohištvo, 158.000 kub. metrov za razne manjše naprave, 877.000 za gradbeništvo, 100.000 za železnice in 890 tisoč kub. metrov za vojsko, industrijo in rudnike. Zunanja trgovina je v letu 1959 dosegla naslednje vrednosti (v milijonih lir): gozdni proizvodi lesni izdelki in pluta papirna lesovina tekstilna celuloza Skupaj Lani je torej primanjklaj v zunanji trgovini znašal približno 133 milijard lir. uvoz 60.711 60.168 28.128 10.236 159.263 izvoz 5.280 19.502 730 312 25.824 LETOŠNJI UVOZ V ITALIJO Po sklenjenih kupčijah bo Italija letos uvozila iz Sovjetske zveze 200.000 kub. metrov rezanega lesa, (v letu 1961 pa 220.000 kub. m), 300.000 kub. m lesa za razne potrebe in 30.000 ton celuloze. Iz Jugoslavije bo letos uvozila približ- no 80.000 kub. m mehkega rezanega lesa in 25.000 kub. m rezanega hrastovega lesa; iz Poljske 12.000 kub. m rezanega lesa in 25.000 kub. m lesa za lesovino; iz Romunije 1.125 milijonov lir trdega in mehkega lesa, 18 milijonov lir celuloznega lesa, za 37 milijonov lir železniških pragov in 30 milijonov lir lesnih izdelkov; iz Madžarske 350 kub. m rezanega mehkega lesa. V zameno bo Italija izvozila plutovino in izdelke iz plute. Približno 85% vsega potreb- nega lesa bo Italija uvozila iz Avstri- je, če ne bo Avstrija uvedla novih u- krepov, da bi ostalo doma dovolj lesa za domačo lesno industrijo. Oglejmo si še, kako se je razvijal italijanski uvoz lesa v lih (v milijonih lir): zadnjih treh le- Navaden neobdelan les 1957 1958 1959 Francija 1.641 1.291 2.337 Avstrija 2.152 2.501 3.368 ZSSR 699 2.299 2.361 Ghana 1.108 2.157 2.667 Finska 1.426 974 1.281 Kanada 1.201 1.510 1.219 Skupaj 13.915 15.033 17.668 Fin neobdelan les Ghana 1.441 2.319 2.413 Borneo 233 694 714 Nigerija 292 415 531 ZDA 667 1.083 1.039 Indija 764 896 1.278 Francija 67 42 96 Skupaj 4.271 6.607 7;282 Drva in drvno oglje Jugoslavija 2.162 3.024 3.063 Francija 713 684 895 Romunija 28 149 810 češkoslovaška 89 27 290 Skupaj 3.496 4.758 6.069 Benelux Zah. Neme. Finejši les — — Navaden les — — Fin rezan les — — Navaden rezan — — Plošče 6% 3% Oplatice 6-10% 7-11% Papir 15% 11% Lesovina — 4-5% Papir Kraft 14% 10% Tiskovni papir 9% — Lepenka 15% 10% Navaden rezan les Avstrija 37.654 36.045 38.175 Jugoslavija 6.075 6.183 6.955 Romunija 2.817 2.430 2.425 ZSSR 398 816 1.815 Francija 252 426 766 Češkoslovaška 787 922 1.009 Skupaj 51.473 50.779 54.371 Fin rezan les Ghana 700 552 427 Jugoslavija 57 90 84 Skupaj 1.013 952 836 Vezane plošče Finska 32 41 62 Jugoslavija 32 39 28 Zah. Nemčija 22 17 40 Skupaj 93 113 161 Papirna lesovina Švedska 11.085 9.103 10.751 Avstrija 7.043 6.912 7.147 Finska 3.254 2.673 3.822 ZDA 1.209 1.431 2.069 Zah. Nemčija 1.115 1.182 1.452 Kanada 984 811 995 Skupaj 25.941 23.600 28.128 Tekstilna celuloza Švedska 9.656 6.215 6.942 ZDA 1.122 1.224 1.396 Avstrija 529 600 607 Finska 713 663 425 Skupaj 14.161 10.839 10.236 Oglejmo si še, kako visoke so čari- ne za uvoz posameznih vrst lesa, lesovine in papirja v šestih državah članicah Evropske gospodarske skupnosti. Carinske tarife so v veljavi od marca 1959 in se nanašajo na vrednost uvoženega blaga (ad valorem). Preglednica ne upošteva sprememb, ki so nastale 1. julija 1960, ko so države Evropske gospodarske skupnosti splošno znižale 1 carine. Francija za 10%. Italija EGS sez.G sez.F — 4% 0-8% — — 7% — — 0,5% 8-11% — — — 11% 0-13% — 25% 16% — 10% 20% 20% 15% 22,5% 18% — — 6-10% — — — 22% 18% — — — 9% — — 22,5% 25% — — i n/ priSlardsm. Napovedane ladje NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Triglav 21. avgusta, Romanija 1. septembra. — Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 21. avgusta. — Sev. Kitajska — Japonska: Triglav 21. avgusta. — Sev. Evropa: Zadar 27. avgusta. — Sev. Afrika: Srbija 19. avgusta, Zadar 27. avgusta, Slovenija 31. avg. — Perzijski zaliv: Topusko 20. avg. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Orebič 16. avgusta. — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 19. avgusta. Po morju v Istro in v Dalmacijo PROGA TRST - POREČ (od 5. junija do 25. septembra). Iz Trsta odhaja ladja Jadrolinije vsako nedeljo ob 8. uri. Nato pristane v Kopru, Portorožu, Umagu in Novigradu; v Poreč prispe ob 12.40. Odhod vsako nedeljo iz Poreča ob 16. uri, pristanek v Trstu ob 20.45. PROGA TRST - UMAG. Ladje Jadro-Hnije odhajajo iz Trsta vsak dan razen nedelje, in četrtka ob 17. uri, ob nedeljah pa ob 21.30. Odhod iz Umaga vsak dan razen nedelje in četrtka ob 4.30, ob nedeljah pa ob 4. uri. Vožnja traja tri ure, vmes pa ladja pristaja v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. Proga Trst - Koper. Parnik Vettor Pisani odhaja vsak dan iz Trsta ob IMIIIII I. ............................ | |l||||!||i||||||||ir!|||||!||||,:| .HUNI! Zagrebški velesejem (Nadaljevanje s 1. strani) MNOGO NOVIH RAZSTAVLJAVCEV Po ditve zaključku spomladanske prire-sj začele takoj prihajati na upravo zagrebškega sejma prijave za jesensko prireditev, čeprav je rok za prijave, zapadel 1. junija, še vedno prihajajo nove prijave, tako da slika vseh udeležencev še ni popolna. Vsekakor pa je znano, da so domači kakor tudi tuji prijavljenci zelo številni. Poleg že običajnih razstavljavcev iz Avstrije, češkoslovaške, Grčije. Italije, obeh Nemčij, Poljske, Sovjetske zveze, Švice In drugih držav, so se že priglasili novi iz Kanade, Indje, Izraela, Japonske, Mehike, Tunizije in Združene arabske republike. V jeseni bo razstavljalo več Angležev kakor sicer, pričakuje pa se tudi sodelovanje Brazilije, Etiopije, Indonezije in Pakistana. NOVI PAVILJONI Zaradi velikega števila razstavljavcev bi se po vsej verjetnosti znova pojavilo vprašanje prostora, da ni Zvezna nemška republika sklenila, da zgradi lasten paviljon na prostoru med paviljonom Sovjetske zve ze in paviljonom št. 6. Nemški paviljon bo zavzel 3.000 kv. metrov, nekoliko manjši paviljon pa si gradi podjetje »Energoinvest« za svoje lastne potrebe. Med novostmi naj navedemo otroški vrtec, v katerem bodo starši lahko puščali otroke za časa ogleda sejma. Tako jim bo omogočeno, da si brezskrbno ogledajo paviljone in razstave na prostem, kjer bodo mejene gredice s cvetjem. Po vsej verjetnosti bo ta čas odprta na samem sejmišču tudi razstava sodobnega kiparstva. mv Kako rešuje Dunaj prometne težave (Nadaljevanje s 1. strani) njem so nameščene krasne izložbe in prodajalne, poštni urad z avtomati za znamke in pisemski papir ter s telefonskimi celicami, na obeh straneh podzemske proge cestne železnice je postajališče ustrezne smeri, pod to progo je pa prehod z ene strani na drugo. Vzporedno s progo cestne železnice je zgrajen podvoz za avtomobilski promet, na drugi strani proge pa je postajališče brzovozne železnice, v smeri proti Meidlingu. Dunajčani so na ta podvoz, ki ga na kratko označujejo z imenom »Siidtiro-lerplatz«, zelo ponosni, saj prekaša po svoji razsežnosti in notranji ureditvi celo podcestni prehod pri Državni operi, na križišču Ring - Karntnerstrasse. SODOBNA REŠITEV V GLOBINO IN VIŠINO 11.15. Iz Kopra pa odhaja ladja ob 11.45 in pristane v Trstu ob 14.20. Proga Trst - Pulj. Progo vzdržuje novo podjetje »Navigazione Alto Adria-tico«. Ladja odhaja iz Trsta vsako soboto ob 6. uri in pristane v Pulju ob 13.00. Odhod iz Pulja ob 14.30, pristanek v Trstu ob 21.30. Pioga Trst - Umag - Novigrad. Parnik »Monfalcone« odhaja iz Trsta vsako nedeljo, ponedeljek in petek ob 7.00 in pristane v Umagu ob 10.00. Iz Umaga odhaja ob nedeljah ob 16.30 in je v Trstu ob 19.30, ob ponedeljkih in petkih odhaja iz Umaga ob 15.00 ter je v Trstu ob 18.00. Ob sredah vozi do No-vigrada. Odhod iz Trsta ob 7.00, pristanek v Novigradu ob 11.00. Odhod iz Novigrada ob 14. uri, pristanek v Trstu ob 18.00. Proga Trst - Koper - Dubrovnik - Ulcinj. Progo vzdržujeta motorni ladji Mostar in Maribor od Jadrolinije, in sicer od 7. IV. do 29. X.: odhod iz Trsta vsak četrtek in soboto ob 22. uri, iz Ulcinja vsak torek in četrtek ob 15. uri. Vožnja traja 40 ur skupno s pristanki v Kopru, Poreču, Rovinju, Pulju, Malem Lošinju, Silbi, Zadru, Bio-gradu, Šibeniku, Splitu, Hvaru, Makar-ski, Orebiču, Dubrovniku, Hercegnovih, Budvi, Petrovcu, Baru in Ulcinju. ^ bežna poti po SJtaietbfoem Tržačan, ki je prebil kratek dopust na Štajerskem, nam piše: V Savinjski dolini se kmetje pripravljajo na najvažnejše opravilo v tem kraju: hmelj bo kmalu dozorel in treba ga bo obrati. Delo na hmeljiščih, ki jih škropijo s škropilnicami na traktorjih bo trajalo nekako od polovice avgusta do začetka septembra. Letos bo hmelja dosti. Hmeljarska zadruga v Žalcu bo odkupovala pridelek po zadovoljivi ceni. Tudi drugi pridelki so letos obilni. Tako je pšenica dobro obrodila, pa tudi koruza kaže dobro. Pese in krompirja bo kar precej. Jablane in hruške nosijo mnogo sadežev, orehov pa ne bo prida, in sicer zaradi spomladanske slane. Nasade malin so domača dekleta že obrala. Doslej je bilo turistov v Savinjski dolini letos bolj malo; v zadnjem času pa so začeli prihajati v večjem številu. V okolici Celja je precej Tržačanov in Goričanov. Krajevne zveze so odlične. Mnogo turistov zahaja v Velenje, kjer je tudi prilika za kopanje v nastalem jezeru. Povsod opaziš živahno gradbeno dejavnost: domačini gradijo hišice v štajerskem slogu, v Velenju pa vstajajo stanovanjski bloki in celo stolpnice. S kmetijstvom se ukvarja tudi mnogo mladine; na Štajerskem ni opaziti, da bi se mladi fantje in dekleta otepali dela na polju. Mnogo domačinov dela v rudnikih v Velenju, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. V rudnike se vozijo vsak dan z avtobusom tudi po poldrugo uro daleč. Zaslužek ni slab. Poleg tega je mogoče z državnim posojilom začeti z gradnjo čedne hišice. Tako se rudarji po osemurni »šihti« (izmeni) v rovu vračajo v svoje domove med sadovnjaki in hmeljišči, po čistem zraku »zelenega« štajerja. ef. 10.-25. IX. 1960 ¥ Medjunarodni jesenski ZAGREBAČKI VELESAJAM Da se prometni problemi včasih najlaže rešujejo s pomočjo višine, in globine, dokazuje tudi novozgrajena palača A.E.Z (Allgemeine Einkaufs Zentra-le) med Ringom in Glavno carinarnico. To veliko novo poslopje je namenjeno v glavnem nekakemu stalnemu velesejmu najrazličnejših proizvodov avstrijske industrije, razstavljenih na prodaj v ličnih prodajalnah v posameznih nadstropjih stavbe. Tu je tudi velik hotel, a v najvišjem nadstropju velike zgradbe je velika garaža za avtomobile. Prenos vozil navzgor in navzdol izvršujejo dvigala. Za garažiranje je bila zgrajena pred kratkim tudi posebna stavba za poslopjem Državne opere. Ta stavba, (Auto-lift Neuer Markt), ima svoje »bokse« za garažiranje vozil v 15 nadstropjih, od katerih so tri pod cestno ravnijo. V »boksih« tega poslopja je dovolj prostora za 300 avtomobilov, a prenos vozil navzgor in navzdol opravljajo tudi tu posebna dvigala. V isti zgradbi so tudi posebni oddelki za tankanje, za čiščenje avtomobilov in za servisno službo sploh. Zaradi razbremenitve cest, ki so potrebne lokalnemu prometu, se pa projektirajo in deloma tudi že gradijo posebne dovozne ceste, ki naj povežejo mestno cestno omrežje z velikimi avtocestami, ki bodo vključile Dunaj v sistem avtomobilskih zvez v deželah na zapadu in na jugu. Dr. O. Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-175 cc [amKrella Modeli 48 - motorni tricikli 175 Originalni nadomestni deli in pritikline motorji za čolne-Čoini iz plastične mase F1L0TBC1U1CA GIULIANA -TRST Via Imbriani, 16 - Tel. 36-613 Delavnica: Via Valdirivo,30 - Tei. 3S-222 IflabMiijji hoteli be plipoloccij® Opči sajam uzoraka • IX. medjunarodni tjedan kože i ob uče . Sajam jugo-slavenskog zanatstva • Jugoslavenska turistička izložba . Medjunarodna izložba stručnih publikacija IISP • Seminar i izložba mjeme i regulacione tehnike i automacije. JUREMA . Modna revija flUIIIIIIIIIIHlilllillllillllllllimilllllllliUjllllllllilllllllllllllllllllllllllllNIfllllllttlUIIIII Hotel COLUMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. . Sedemdeset post® Vse hotelske udobnosti. Enopostel.’11^ sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne o 2200-2600 (davki in postrežba vklj1 čeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta).-24-157. — Vse udobnosti, mrzla in t0 pla tekoča voda, centralna kurjav® telefon v sobah. Dvigalo. Cene od ■ lir dalje. Hotel SLON Ljubljana, Ti!ova 10 - Telefon 20^; do 46. — Priporočamo obiskovale^ svoje obrate: kavarno, restavracij in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolag* 100 udobno opremljenimi sobami, 8 partmani, sobami s toplo in mrzlo te" kočo vodo, telefonom, restoranoffl domačo in tujo kuhinjo, kavarn0. rom, salonom za bankete in konfet ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine! .VISIA' TB3T, Ul. Carduccl 15, tel. 29-iSi Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in P°' trebštin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. — Mm IN ZLATARNA llUkolj Hami - 1RST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilik® Avtobusne proge TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SA in ob 18. uri (SAP). ^ Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob °-(SAP) in ob 17. uri (SAT). Odhod iz Sežane: proti Trstu ob 8.30 ZAGREB — TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob 5.30. prihod v Trst ob 10. uri. , Odhod iz Trsta ob 16. in prihod ' Zagreb ob 20.30. (Croatiatrans) TRST — SEŽANA , Ob petkih in sobotah odhod iz TRSI ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 i« 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih ° hod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sob0' tah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah 1° ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavnik) TRST — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 8.00 i® Prihodi v Trst: vsak dan ob 19.20 1 ob 8.20. (Sara - Autotrans) TRST — HERPELJE - KOZINA Odhod iz Trsta ob 7.10 Prihod v Trst ob 10.05. (Slavnik - Autovie Carsicbe) TRST — PESEK ,, Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7-5 ’ 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob U-3 ter ob 17.30. (Autovie Carsicbe) TRST — FERNECE ^ Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.3^ 13.10, 18.00; ob praznikih pa ob 10-^’ 13.10 in 20.30. TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5A ' 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13-3U' 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00 ob 22.30. , Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, J 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20, 22.15, 234“ Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mi1111 ce (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan (V) Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 130“' 15.30, 19.00. , Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8. 14.00, 15.00, 18.00. (Torta - Slavnik) TRST — PULJ Odhodi iz Trsta: vsak dan ob ' ob nedeljah še ob 7.25. Prihodi v Trst: vsak dan ob ob nedeljah ob 20.00. (Autosaobračaj - Torta) 10.30; TRST — BUJE rt, Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 18-Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (Torta - Istra auto) »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933, — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« it. n-9396. Za Jugoslavijo letna 650 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek rač. štev. 600-70/3-375 -- CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 'ir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphfs« v Trstu. TRST — UMAG Odhodi iz Trsta ob 8.00, 12.20, 14.50 t®1 18.30. b Odhod iz Umaga v Trst: vsak dafl 0 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Autolinee Triestine - Istra aut°) GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11-30 1 ob 16.30. • Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. d (F. Ribi) GORICA - TOLMIN - BOVEC - TR#^ Vozi vsak dan, kadar je prehod ®® Predil odprt, drugače samo do Odhod iz Gorice: ob 16.30. _ Odhod iz Trbiža: ob 5.15, iz Bovca (F. Rib)) TRST — DUTOVLJE — ATDOVšClN* Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00' (USA) BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA UR 60a.000.00D - VPLAČANIH LIR ISO.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Dr. Doria za pospešitev industrializacije Pred dnevi je predsednik Združenja tržaških industrijcev dr. D. Doda imel v Rimu govor, v katerem Se je dotaknil vprašanja gospodarskega razvoja na Tržaškem in možnosti za nadaljnji razvoj v bodo&ih letih. Dr. Doria je dejal, da se tržaško gospodarstvo razvija počasneje kakor gospodarstvo ostalih pokrajin v državi. Razlog za to je treba iška-j ti v tem, da je Trst z zadnjo vojno ■zgubil svoje zaledje, ki je predstavljalo precejšnjo potrošno tržišče. Po-| 'eg tega so mednarodni zapleti za 10 let zadržali razvoj tržaškega gospodarstva. Zguba zaledja je povzroči-la, da je industrijsko ravnovesje Trsta postalo preveč odvisno od cikličnih zastojev, ki so povezani s po-' niorstvom. Da bi spet vzpostavil to ravnovesje, ,se Trst čedalje bolj ozira na tekstilno industrijo. Res je, da Se je ta veja industrije v zadnjem času precej razvila, toda ta razvoj je še prepočasen, da bi mogel nadoknaditi to, kar je Trst v 10 letih zamudil. Poleg tega je v Trstu še mnogo jjudi brez posla. Zato je dr. Doria •Unenja, da se bo Trst lahko gospodarsko dvignil le s pospešeno indu-^ strializacijo. , Govornik je nato omenil tržaško industrijsko prosto cono, ki omogoča podjetnim industrijcem, da z u-; stanavljanjem novih industrijskih obratov ali s prenosom že obstoječih industrijskih obratov v prosto _co-bo znižajo svoje proizvodne stroške znradi davčnih olajšav, industrijska Predelava v tej coni je namreč prosta davkov, kakor je prosta tudi potrošnja električne energije. Zemljepisni položaj Trsta narekuje, da se tu ustanavljajo take vrste industrij-;skih obratov, ki proizvajajo za tuji- URAD CRDA PREMEŠČEN V GE-NOVO. Holding FINCANTIERI, ki nad-Uira tudi tržaške ladjedelnice CRDA, je sklenil osredotočiti vse projektivne. Prade v Genovi in premestiti tržaški Projektivni urad CRDA v Genovo. NOV ARHITEKT. Darko Jagodic iz parkovelj je te dni diplomiral za in-Nnirja arhitekta na ljubljanskem vse-Pčilišču. Čestitamo! SVOJEVRSTNA PRODAJA j Na veliki parceli g. Uljana na Op-! finah 0b Bazoviški cesti so se te j 32.60 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 209,— 209,- 209,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . . 30.50 30.51) 36 50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 250.- 252.- 249. - Cin (funt šter. za d. tono) . . 819,— 813,— 807,- Cink (funt šter. za d. tono) . . 91.— 89.V4 89.— Svinec (funt šter. za d. tono) . . 714/, 71.- 70-72 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 566.90 573 — 578.— 'CStnik KMEČKE ZVEZE Hmelj Kot zdravilo Kmečki tabor na Opčinah Od 13 do 15. avgusta bo na Opčinah običajni letni kmečki tabor. V soboto bo ob 17. uri uradno odprtje, nato bo v večernih urah veselica. V nedeljo zjutraj bo ogled in preizkušnja kmetijskih strojev, nato bodo spregovorili predstavniki italijanskega in jugoslovanskega zadružništva. Popoldne bo razdelitev nagrad, nato zopet ljudsko rajanje. V ponedeljek bo splošen ogled razstav, nato bodo zavrteli nekaj krajših filmov kmetijske narave, zvečer pa bodo zopet zaigrali kriški fantje. Kmečki tabor priredi Kmetijska zadruga v Trstu. Preveč dežja Maja meseca je bilo premalo dežja, zato ga imamo zdaj preveč. Kras že prenese tudi več dežja, vendar napravi deževje v nižjih' legah več škode kakor dobička. Letos se celo Kraševci pritožujejo, da ga je preveč. Deževno vreme združeno s soparo povzroča vrh vsega mnogo peronospore na trtah pa tudi paradižniki trpijo zaradi dežja. Kjer ni krompirja stisnila preveč suša, se je lepo razvil. Če je v prenizkih legah, mu grozi nevarnost, da bo se-gnii. Tako poročajo z Vipavskega, da je letos mnogo krompirja, toda v nekaterih mestih že gnije. Vinska letina bo na Srednjem Vipavskem nekako srednja. Zaradi peronospore so morali pogosto škropiti. Deževno vreme škoduje koruzi, ki raste divje kvišku, a ne napravi storžev. Pred dnevi je, toča silno udarila kmete na Vipavskem v pasu od Sv. Križa čez Ajdovščino do Lokavca. Padala je samo pet minut, toda bila je suha ter je zaradi tega napravila toliko večjo škodo. Toča je bila tudi v Pliskovici: pobrala je okoli 25% pridelka. Na Srednjem Vipavskem gre, zdaj vino tudi po 115 dinarjev liter na debelo. Treba ga je'samo imeti; po trgatvi se je cena sukala med 45 in 60 dinarji. Premalo mleka popijemo že dva meseca traja v Italiji propaganda za povečanje potrošnje mleka. Propagando je sprožilo pred kmetijskim sejmom v Veroni Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, konec reklamnega gibanja pa je predviden za junij 1961. V dnevnem časopisju so se pojavili reklamni oglasi, v barih, v železniških vagonih itd. visijo napisi, ki spodbujajo k uživanju mleka. Reklama poudarja, da Ima liter mleka toliko kalcija kakor 47 jajc, toliko beljakovin kakor 235 g mesa in ustreza 650 kalorijam. V Italiji je potrošnja mleka razmeroma nizka: 58 litrov na vsakega državljana. Povprečna letna potrošnja v drugih državah je naslednja: v Franciji 90 litrov, v Belgiji 97, v Zah. Nemčiji 121, v Angliji 152, v ZDA 158, na Danskem 168, v Avstriji in Nizozemski 175, na švedskem 195, v Kanadi 199, v Švici 215, na Norveškem pa kar 228 litrov. V Kalabriji popije vsak prebivalec le 5-6 litrov mleka na leto. Navadno si predstavljamo hmelj kot rastlino, ki ima svoj pomen le v pivo-varništvu. Toda hmelj vsebuje tudi še druge snovi, zaradi katerih je uporaben tudi v zdravilstvu. O uporabi hmelja kot zdravila pišejo že knjige iz prvih stoletij p. Kr., še več pa je o njem zapisanega v knjigah o zdravilnih rastlinah iz 15. in 16. stoletja. Takrat so uporabljali hmelj predvsem za čiščenje krvi, za zdravljenje jeter in vranice, pozneje pa so njegovo uporabo razširili tudi na zdravljenje težav z želodcem in ledvičnih kamenčkov. To zdravilno moč so pripisovali delovanju grenkih snovi v hmelju. O grenkih snoveh vemo tudi, da povzročajo boljše izločanje, raznih prebavnih sokov, predvsem sline v ustih, želodčnega soka in žolča. S tem boljšim izločanjem pa se poveča slast do jedi in izboljša prebava. Pozneje so izkušnje pokazale, da hmelj tudi pomirja in da pomaga pri nespečnosti; da deluje torej pomirjajoče na živce. To vedo tudi obiralke hmelja, saj jim hmelj dostikrat pri obiranju povzroča zaspanost in dremavico. Cilenšek piše v svoji knjigi o naših škodljivih rastlinah (iz leta 1892), da je neka deklica pri obiranju hmelja zaspala in spala potem kar dva dni zaporedoma. Zanimivo je, da so hmelj uporabljali tudi za zunanjo rabo, za rane, odrgnine in podobno in, kot se zdi, ne brez uspeha; saj so v hmelju v zadnjem času našli tako imenovane fitocide, posebne, snovi, ki so le v rastlinah in ki preprečujejo rast raznim kužnim kalem. Delujejo podobno kot antibiotiki in so v nekaterih primerih celo boljši kot sulfanomidi. Dolgo je tudi že znano, da tisti ki imajo opravka s hmeljem, le redko o-bolijo za jetiko. Kaže torej, da hmelj preprečuje rast celo jetičnim bacilom. Prav dejstvo, da hmelj preprečuje razvoj raznih škodljivih drobnoživk, so izkoristili pri varjenju piva. Pivo brez hmelja bi se gotovo pokvarilo, ker ne vsebuje niti alkohola niti sladkorja v taki meri, da bi to preprečilo kvarjenje. Lastnost hmelja, da ohranja, so marsikje uporabili tudi za konservira-nje živil, posebno tam, kjer hmeljeva grenkoba ne moti. Novi izsledki so pokazali, da je hmelj uporaben tudi pri močnem mokrenju, kakor tudi za pomirjenje pri pretirani spolni sili in podobnih živčnih mot- njah. Tako imamo dandanes vrsto zdravil za take primere, ki vsebujejo tudi hmelj. Zanimivo je, da naša ljudska medicina ne. ve dosti povedati o hmelju, čeprav je hmelj naša domača rastlina in ga prav gotovo že dolgo poznajo. Ponekod na tujem imajo navado, da dajejo s hmeljem napolnjene blazine pod zglavje tistim, ki ne morejo spati. To jih pomiri, da laže zaspijo. Marsikdo ne ve, da uporabljajo hmelj tudi v parfumeriji za izdelovanje dišav. Hmelj ima svojstven, prijeten, močan aromatičen duh, ki mu ga daje hlapno olje. če pomešamo hmeljevo olje ali pa sestavine tega olja z drugimi dišavami, daje to mešanici poseben, o-svežujoč in prijeten duh. Seveda je odstotek hmelja, ki ga uporabimo za dišave in zdravila, majhen in ne dosega uporabe hmelja za varjenje, piva. Posebno poglavje v zvezi s hmeljem zavzema uživanje piva kot pijačo. Pivo je cenjena pijača posebno v poletnih dneh. Dandanes je uživanje piva mnogo bolj razširjeno kot nekoč, posebno v severnih deželah, kjer trta ne uspeva in je vino drago. Tam kuhajo tudi močnejše pivo kot pri nas. Zmerno uživanje piva ne, more biti škodljivo, saj vemo, da vsebuje pivo poleg sladkorja in alkohola tudi nekaj vitaminov. Tu je treba predvsem omeniti vitamine iz kvasa, to je vitamine vrste B, o katerih vemo, da so po svojem delovanju na človeško telo zelo koristni. Njihovo delovanje se kaže v pomirje- nju in povečanju teka; to lahko pP® zimo tudi na zunaj, saj redni pivci P1 va niso mršavi. Grenčica v pivu pospešuje obiln|M izločanje sline, kar nam tudi nekolik® pomiri občutek žeje. Medtem ko zffleI no zaužito vino nekoliko poživlja, i11*3 pivo prav nasproten učinek in povzro-ča lenost in zaspanost. Mlade bmeljeve poganjke marsikl6 zelo cenijo in jih pripravljajo kot oko5 no živilo, ki je zelo podobno špare. Ijem. Mladi poganjki vsebujejo doS vitamina C in karotina, zavoljo jih lahko uporabljamo ne samo k° posebnost, ampak tudi kot okusno 111 zdravo jed za bolnike. Povzeto iz članka mr. P*1- J. Kromarja v Hmeljarja ................................ Evropski »Marshallov plan« Iz Pariza poročajo, da je švicarski zunanji minister Petitpierre sprožil a11 sel, da bi organizirali evropski Mar shallov plan, ki bi finančno podprl S°, spodarsko nerazvite države v Evrop1 pa tudi države, ti hi rade izvršile £°' spodarsko preobrazbo. V prvo skupin0 štejejo Grčijo, Turčijo, Španijo, P01 tugalsko in Irsko; v drugo pa BelgO0' Nova gospodarska organizacija OECB’ ki bo nastala iz OEEC, naj bi P1'61110’ stila razkol med državami Evropsk gospodarske skupnosti in EvropskeP3 združenja za svobodno trgovino. 5'° carji se menda bojijo, da bi Vel. P11’ tanija pustila na cedilu ostale drža'e Evropskega svobodnega trgovinskeP3 področja ter se približala Evropski P0" spodarski skupnosti. Švica je prišla n® dan s predlogom o ustanovitvi evrop’ skega Marshallovega plana, ker nfne' homa naraščajo njene zlate in deviz11® rezerve ter bi lahko ona v veliki trn finansirala plan. eri MOBIIil JHADALOSSO šlaiuiae permafles Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade - vozj£hi - posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 UL. F. FILZI, Optična naprava, kinamatogra fija, fotografski aparati, tohnično potrebščine F. Hi AVANZO Trst, Gor so Hali a 8 Telefon 38-016 NE0PLASTICA PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO NAJVEČJA ZALOGA IZDELKOV IZ PLASTIČNE MASE IN GUMIJA NA TRŽAŠKEM Dve prodajalni: V. Ghega, 9 —- Tel. 35-836 (v bližini glavne postaje) V. S. Maurizio, 4 — Tel. 41-272 (v bližini pokritega trga) Lutke — igrače — sanitarni izdelki — izdelki za domačinstvo — plastične prevleke za pode — izdelki za potovanje — kamping — specialna vinilska lepila — vinilske barve. pozor POZOR POZOR! Obleka alpagatex Magnoni - Tedeschi 12.500,- V vseh trgovinah ^organizacije VITTADELLO se nadaljuje običajna razprodaja po najnižjih cenah Nekaj primerovt Poletne obleke volne ,Lanerossi‘ L. 11.500 Poletne volnene obleke 7.500 - 9.500 Poletne obleke iz česanih vlaken 9.500 Poletne obleke iz najfinejše česane volne 12.900 - 17.500 ,Blue jeans1 (kovbojska hlače] 750 - 1.100 Poletne hlače 1.600 - 2.300 Volnene poletne hlače Poletni jopiči Volneni jopiči Dežni plašči ,mak6‘ 3.500 - 4 500 2.900 - 3.200 4.200 6.800 0.900 - 10.000 Dežni plašč Lilion 4.000 Dežni plašč nailon Rhodiatoce 5.300 TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37~86l TiSidka SIE A JOŽEF uvo z IZVOZ TRST — Riva Grumula 6-1 * Telefon 37-004 Telefon 55-689 Splošna plovba - Piran Župančičeva ul. 24 tel. 51-70 - telex 03-122 Komercialni oddelek - Ljubljana Igriška ul. 12 telefon 23-147 - telex 03-18! Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni. Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte. Izleti z jahtama »Burja« in »Piranka« INTEREUROPA mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! PODJBTJB L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Pravzamamo vaakovialna prevaža za ta In inozemstva. — Poatrežba hitra. Caaa ugodne Naša zavarovalnica ustanovljena leta 1820 d. RAVNIK, Trst Dl. Ghega 0 Tel. 27512 \Jasc ‘zdbavfcl Motel JE PORTOROŽ Obiščite restavracijo in kavarno »JADRAN« ter restavracijo »HELIOS«-Vse nacionalne specialitete na ražnju in izvrstna istrska vina. fi o stilistko ftcitljt-iff Turist - Ankaran «s vabil TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve tunlstičke i saobračajne InfoC' macije za potovanje po Jugoslaviji. Želite-ll upoznati Jugoslavlju? Za Vas prlredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika, i Splita-Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacijel Odprt vse [eto. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopa!nic0' Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. 80 pendansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 43 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Žičnica.