katerikoli obliki F.,.1 katerikoli krinko fašizem nastopa, v pojai ’.ia. po katerikoli poti se polašča oblasti: .aM/en, - je pobesneli šovinizem in so ropske vojne fašizem - je brezmejna reakcija in kontrarevolucija' faš,z t m - je najstrašnejša ofenziva kapitala proti'delovnemu ljudstvu. fašizem - je najin.jši sovražnik delavskega razreda in delovnega ljudstva. _ _ __ r . ; . _ GEORGE DIMITROV. NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV Štev. - No. 82. PITTSBURGH, PA., SREDA, 19. OKTOBRA 1938 LEE O - YEAR III. V Sloveniji in v Vojvodini, po vseh krajih prečanske Jugoslavije s podvojeno močjo deluje nemška fašistična propaganda, pripravljajoč teren za Hitlerjev naskok na naše rodne kraje. Bolj kot kedaj poprej, je danes nujna potreba, zdru¬ ževati vse nefašistične sile, za složen in enoten odpor pro¬ ti fašistični nevarnosti. Članstvo A D F prihaja do besede Konvencija zavrgla resolucijo vodstva ADF proti novemu dealu. — Izgledi za sporazum in skupno nastopanje boljši Revolta, ki je nastala na konvenciji A. D. F. radi napada Greena na CIO in radi njegove reakcionarne politike podpi¬ ranja reakcionarnih kandidatov, ki so bili največji sovražniki organiziranega delavstva in novega deala, bo vsekakor imela dobre posledice za splošno delavsko gibanje. C; 1 k lffl Hud udarec so dobili Woll, Frey pa tudi William Green sam, ko je delegacija zavrgla resolucijo, v kateri se je ne¬ sramno proglašalo novi deal za nevaren “socijalizem”, ka¬ kor dela to tudi reakcija. Po¬ sledica te zaušnice je, da je administracija na zahtevo Roosevelta pričela z novim pritiskom za sporazum med organiziranim delavstvom, da se prično pogajanja takoj, predno bi William Green z svojo politiko naredil še kako novo večjo oviro. Roosevelt čuti, da mora po¬ seči v spor kot posredovalec, da naredi prve korake za zma¬ go novega deala nad reakcijo pri bodočih volitvah. K temu je treba dodati nov pojav, ki zahteva, da je delavsko giba¬ nje združeno in enotno, a to je nova svetovna situacija. Amerika čuti nevarnost an¬ gleške politike, katera je iz¬ dala Čehoslovaško in se s tem podala Berlin-Rim osišču, ki grozi tudi že Ameriki. Roose¬ velt pa, če hoče vplivati na an¬ gleške in ameriške torije, se mora opirati na močno in zdru¬ ženo delavsko gibanje, ki mo- podpifati kolektivno var- agreso- —--— nomskem in socijalnem boju vsporedno z svetovnim prole- tarijatom. Politična revolta v ADF je zelo dobro došla ob tem napetem svetovnem polo¬ žaju. Na novo izvoljeni Green bo moral v bodoče vpoštevati voljo članstva bolj, kot je bil to slučaj do zadnje konvenci¬ je ADF. če pride do združenja obeh delavskih central v kratkem ali ne, vseeno bomo beležili gotov napredek od pritiska progresivnih sil in predsedni¬ ka Roosevelta. Zdaj je znano razpoloženje članstva ADF in lahko računamo, da bo sode¬ lovanje CIO in ADF pri vseh važnih akcijah mogoče. Toda pri tem pa ne sme tako ostati. Napeti moramo vse sile in pod¬ pirati zahteve za združenje in popolen sporazum med CIO in ADF. Vseslovanski zbor v Penni Nacistični špijom v USA TA KONGRES PROTI FAŠIZMU JE SKLICAN ZA 3. DECEMBRA 1938. Na velikanskem shouu v -Duques- ne Garden v Pittsburghu, pred šti¬ rinajstimi dnevi, je bila izražena želja, da se sestanejo zastopniki slo¬ vanskih podpornih, kulturnih in drugih organizacij v Pennsylvaniji na posvetovanje, na katerem naj bi se proučilo vprašanje, kaj je mogoče podvzeii izseljencem slovan¬ skih narodov napram navalu fašis¬ tičnega imperijalizma na njihove rodne kraje. 14. oktobra se je vršil prvi tak skupni sestanek ,na katerem so bi¬ le zastopane češke, slovaške, kar- pato-ruske, hrvaške, srbske in ukra- j jinske organizacije brez ozira na njihovo versko ali strankarsko pri- j padnost. Ker v Pennsylvaniji nima ! nobena slovenska organizacija svo¬ jih glavnih odborov Slovencev na tej konferenci ni bilo. Vspostavljen je bil Arrangements Committee for Ali Slav Congress of Pa., ki se vrši 3. decembra. Commi¬ ttee bo stopil v zvezo z slovanskimi ; organizacijami v ostalih državah U.S.A. in predložili idejo sklicanja | vseslovanskega kongresa za celo USA. Naloga Arrangements Committee-ja bo, z vsemi sredstvi vzbuditi zani¬ manje priseljencev za položaj in za usodo njihovih rodnih krajev in podvzeti vse kar je mogoče, za mo¬ ralno in politično pomoč od fašizma ogroženim, tako s strani priseljencev kakor tudi s strani cele Amerike. Temu velikemu gibanju se mora¬ jo na vsak način priključiti naše slovenske organizacije v Pa. in naj¬ krepkejše sodelovati. EDVARD BENEŠ PRIDE V U.S.A. Sprejel ponudbo za izredne- nega profesorja na chica- ški univerzi. Pred volitvami v Jugoslaviji Vladna stranka se je zvezala s fašisti in jih sprejela v vla¬ do. — Demokratična opozicija se pogaja z Jeftičem? — Korošec in Kramer trgujeta za ministerske stolčke - V zvezi z nenadno razpisanimi volitvami, ki bodo 11. de¬ cembra, se širijo najrazličnejše vesti, med katerimi so neka¬ tere res senzacijonalne. Eni trdijo, da je Stojadinovič, ki se je ves čas uporno bra¬ nil novih volitev, sklenil iti na volitve, ker hoče izkoristiti po¬ ložaj, nastal z razkosanjem AMERIKA DEŽELA MANJŠIN t nred fašističnimi Etff PRI¬ ČI* U’01" j** pol . Ju n ^ ta^ a* prod« >1 J 6 ,l.i 5 e r;1 m e ‘° l2 |d m ri 1 io- iic S a varna pred njimi. Politična revolta v ADF je morala priti prej ali slej. Lju¬ dje, ki so diktirali članstvu Politične smernice, so isti, ki že leta in leta zadržujejo ADF, da ni članstvo zavzelo Progresivne smeri niti v med¬ narodni politiki in niti v eko- Eduard Beneš, ki je na pritisk iz mn, - ' demlsiiopjrati ._.‘ ** | gar odstop ilustrira popolno proori- jentacijo čehoslovaške zunanje in no¬ tranje politike, je sprejel ponudbo chicaške univerze, ki mu je pred¬ ložila mesto izrednega profesorja (visiting profesor). / Na isti univerzi jo imel profesuro tudi Thomas Masaryk, predno je po¬ stal predsednik čehoslovaške repub¬ like. LOC1NOV 0 ZRAČNI PLOVB! PAPEŽ JE PONOVNO OBSODIL NACIZEM lV ( Poveljnik zračnih sil rdeče arma¬ do Lokcionov piše o vojaškem letal- !tv ’ u v letu 1938 v “Pravdi" sledeče: “Sovjetsko letalstvo je doživelo hter razvoj in polet. Pred desetimi kti ni imela Sovjetska zveza niti “vrstnih aparatov niti prvorazred- n** 1 letalskih kadrov, o katerih se je ^aj ves svet prepričal, da obstoja- j°- Sovjetsko ljudstvo vidi v svojem el alstvu mogočno, nerazrušljivo o- sredstvo. Sovjetska zračna bo obložila in uničila z vsakega napadalca na nje- R°vem lastnem ozemlju.” ■ • • Znano je, da obstojajo v ' ! 'tovnem, letalstvu približno slede- razmerja: 60% bombnikov, 30- ktalcev, 5-10% pomožnih letal. J* razrr >erja dokazujejo napadalne '"ene kapitalističnega letalstva. ^P‘talistično letalstvo ne zasleduje rarnbnih, marveč napadalne cilje", letošnje leto nudi mednarodne- v paškemu letalstvu številne no- Ijj f ■P e iz naukov španske in ki- sIm . Vojske - T i nau ki obstojajo v Sc dečem: ie pokazala vojna v Španiji a Kitajskem, da ne zadostuje i- ‘j. lis °č letal, temveč da je treba jjjj 1 aparate za višinski in hitrostni l(j ' Premoč v boju bo imel tisti, leteti višje in hitreje. dokazujejo zračni boji v do IJi in na Kitajskem, da se bo- ahajali napadeni objekti tako kbt v najglobljem zaledju. s![g * kot so Anglija, Nemčija, Polj- °b 2 I ta)i ja in Francija ne bodo z tj: na svoje geografske polo- dj e taz Polagale z nikakršnim oza- či. ’ ki ga ne bi bilo mogoče dose- bo treba ieteti p° dnevi in ter pri vseh danih meteoro- pogojih.” b ati r V3e teko ljudstvo je ustvarilo mornarico za višinski in hi¬ ra^” 1 Polet z velikim akcijskim 8oji| 'P- Sovjetsko letalstvo je vz- !W etal ce, ki so čvrste volje, brez U in požrtvbvalno udani svoji Pred kratkim so prečitali v ritn¬ ikih župnijskih cerkvah pastirski list, ki pravi: “Cerkev želi, da bi bili vsi verniki obveščeni o novem poganstvu, ki že¬ li zavesti krščansko Evropo na skrajno mejo odpadništva in bar¬ barstva. Za kristjana nima človek vrednosti le, ker je velik ali svetlo¬ las, močan ali lep, temveč zlasti ra¬ di plemenitosti svoje duše." “Nova vera krvi seje sovraštvo, vojno in prevrat.” . V svojem govoru, ki ga je ime) pred zastopniki katoliške akcije med italjansko mladino‘je papež znova obsodil rasizem in povdaril njegovo nasprotje s krščanstvom. Rasizem je živalska mržnja med narodi in rasami, ki jo je nemški fašizem proglasil odkrito v svoj fa¬ šistični evangelij. V rasističnem du¬ hu pobijajo fašisti žene in otroke "manjvredne rase” in trebijo podjar¬ mljene narode. Kdor pa je proti zverinski rasi¬ stični “ideologiji” ta se mora boje¬ vati tudi proti fašizmu. PONESREčEfTFAšisTIčNI PUČ V BOLGARIJI Od Italije ~vzdrževani bolgarski teroristi-fašisti, katerih voditelj je znani Vanča Mihajlov. so izv ^il tentat na šefa bolgarskega general nega štaba Jordan Peshev^ Atentat sam je bil signal za puc, ki scga n teli izvesti po vzorcu iz 1923 leta ko so s pomočjo oficirjev P reko noC ‘ aretirali ljudsko vlado kmeckeg voditelja Stambolinskega in posadil na oblast diktatorja Cankova, be- danji puč se je ponesrečil in večje število fašističnih zarotnikov so po¬ sadili v zapor, kar bi morali sto¬ riti že mnogo prej. Vančo Mihajlov je oseben in po Uličen prijatelj dr. Ante Paveliča, voditelja hrvaških ustašev-domo- sr-— 1 ‘HAJSfssf E; sfrvsa t « čehoslovaške. Z izdajo fran¬ coske in angleške vlade nad Čehoslovaško, hoče Stojadino¬ vič upravičiti svojo Hitlerju in Mussoliniju prijazno in služe¬ čo politiko. Po nekih vesteh, misli belgrajska vlada nasto¬ piti z novim programom avto¬ nomij za narodne manjšine, ki bi Nemcem v Jugoslaviji, (Vojvodina, Bačka, Kočevje, Štajersko), dala posebne pri¬ vilegije in poseben položaj v državi. Takoj po razpisi:-volitev je Stojadinovič reorganiziral se¬ stav vlade, v katero je sprejel voditelja fašistične stranke Borbašev”, dr. Hodjera in nekega Hrvata Maštroviča, ki je dezertiral iz Mačekove stranke. časopisje nadalje poroča, da se je vršila konferenca med dr. Mačekom in Jeftič-Živko- vič-Kramerjevo JNS stranko, za skupen nastop pri volitvah. Ta vest je prava senzacija, ker sta ravno Živkovič in Jeftič bi¬ la največa zatiralca hrvaške- vladi. Ker pa se je med tem časom ves položaj v Srednji Evropi preokrenil, ker je JNS kakor HSS proti služenju Ri¬ mu in Berlinu, ni izključena možnost skupnega nastopa na tem vprašanju zunanje orijen- tacije Jugoslavije, ki je danes najvažnejše, ker od njega za- visi vsa bodočnost Jugoslavije. Na drugi strani so se vršili razgovori med Korošcem in Kramerjem za Slovenijo. Na¬ čelno so se baje sporazumeli za skupen nastop, niso pa do¬ segli sporazum« riu vprašanju števila poslancev, uradniških mest in ministerskih stolčkov, katere bi Korošec moral pre¬ pustiti Kramer jevim prista¬ šem. Kakor izgleda delavstvo ne bo moglo nastopiti s svojimi kandidatnimi listami, kakor je še veliko vprašanje, kako bo z listami demokratične o- pozicije. 11. december je za Jugoslavijo važen dan, ker se bo odločevalo, kaka bo zuna¬ nja in notranja politika Jugo¬ slavije v bližnji prihodnosti. Vprašanje narodnih manjšin, ki povzroča v Evropi toliko preglavic, srkbi, krivic in nesreče, v Združe¬ nih državah ne predstavlja nika- kega problema, kljub temu, da je USA klasična dežela manjšin. Po podatkih, ki so na razpolago, živi v USA 6,800.000 Nemcev, 4,500.- 000 Italijanov, 3,889.000 Židov, 3,- 300.000 Poljakov; 3,100.000 Skandi¬ navcev; 3,100.000 Ircev; 1,301,000 Čehoslovakov in še 20 raznih drugih narodnih manjšin, ki ne dosezajo milijonskega števila. O Slovencih. Srbih • in- Hrvatih pravijo ti podatki, da je v USA 92.000 družin, ki so se doselile iz da¬ našnje Jugoslavije, v katerem šte¬ vilu pa menda niso všeti tukaj ro¬ jeni in naturalizirani doseljenci iz dežel Jugoslavije. Celokupno število manjšin v USA presega število 40.000,000. med ka¬ terimi je kakih 14.000.000 izven USA rojenih. Večina pripadnikov narod¬ nih manjšin je že naturalizirana, kar jih pa še nima državljanstva že poseduje prvi papir in je vprašanje njihove naturalizacije samo še vpra¬ šanje časa. 39% vseh manjšin živi v mestih. 51.8% tujerodcev poseduje svoj dom. DUHOVNIK NA MIROVNI KONFERENCI Svetovne konference za mir, ki je vršila v Parizu dne 23-24. ju¬ lija se je kot vodja valonske dele¬ gacije udeležil katoliški duhovnik abbe Mathiu, predsednik valonske koncentracije. Burno pozdravljen od vseh strani-socijalistične, konserva¬ tivne, radikalne, komunistične, libe¬ ralne in strankarsko neopredeljenih strank, je katoliški duhovnik Ma¬ thiu izvajal: “Kdo je napadel Abesinijo? Kdo bombardira nedolžno špansko in ki¬ tajsko prebivalstvo? Fašizem!” “Ne smemo se omejiti na govore, temveč moramo učinkovito delovati proti mednarodnemu fašizmu.” “V vsaki demokratični deželi se je treba bojevati proti notranjim fašistom, ki računajo na uspehe au- toritativnih, da bi zmedli javno mne¬ nje.” Vodja belgijske delegacije in pred¬ sednik socijalistične internacionale Louis de Brockere je v svojem na¬ stopu podčrtal, da se v celoti stri¬ nja z izvajanji abbe Mathiu. Čitajte, širite in podpirajte “NAPREJ’ VELIKA ODKRITJA NA PROCESU PROTI HITLERJEVSKIM ŠPIJONOM V U. S. A. V New Yorku je pričel proces proti skupini oseb, ki so vršile špijonske posle za nemški generalni štab. Iz naročil,, ki so jih dobivali špijoni iz Nemčije je razvidno, da se v Berlinu resno bavijo z možnostjo vojne z USA. Zahtevali niso samo podatkov o novem orožju, temveč predvsem so se zanimali za utrdbe na ameriški vzhodni obali, za razpored posadk po utrdbah, za signalni sistem med utrd¬ bami in letali, za imena in bližje podatke o komandantih, za mobilizacijske in obrambene načrte vzhodnih pristanišč, za načrte letalskih pristanišč in njihovo obrambo in slično. Če bi Hitler ne imel v glavi nobenih misli za vojno z USA, bi ga vsi ti podatki, za katere je moral plačevati večje vsote v dolarjih, (ki jih Nemčiji tako manjka), prav nič ne zanimali. Poleg drugih nalog so imeli špijoni še naročilo nabaviti večje število ameriških potnih listov, s katerimi Nemčija o- skrbuje svoje špijone, katere poskuša pošiljati v Sovjetsko Zvezo. Velik tisk v Ameriki posveča zelo malo pažnje procesu in njegovih razkritjih. Stenografske beležke in obširna poro¬ čila prinaša le komunistični “Daily Worker”. OBOROŽEVANJE DO SKRAJNIH MEJ Munchenski sporazum, ka¬ terega žrtev je postala čeho- slovaška, vojne ni preprečil, temveč vojna je samo odlože¬ na. Da je tako, dokazujejo številke mrzličnega oborože¬ vanja po vsem svetu, ki je do¬ seglo po nekodi že skrajne meje tehničnih mogočnosti. Fašistične dežele se oborožu- jejo za napad, demokratične pa se morajo oboroževati za obrambo. Vso ogromnost oboroževa¬ nja kažejo podatki, po katerih znašajo izdatki za vojne svr- he že 17 in poLmilijarde do¬ larjev letno, medtem ko so ti izdatki tik-pred svetov so voj¬ no 1914 znašali komaj četrti¬ no tega, 4 milijarde dolarjev. Divja tekma v oboroževanju se je pričela po prihodu na o- blast Hitlerja, ki svojih impe¬ rialističnih ciljev nič ne skri¬ va. Nekaj številk naj pokaže velikanski skok v izdatkih za vojne svrhe od 1932 do letoš¬ njega leta. Izdatki v milijonih dolarjev 1932 1938 Nemčija Anglija Francija Japonska U. S. A. Italija 254 426 509 200 668 270 Sovj. Unija 283 4.400 1,693 1,092 1,755 1,066 526 5.400 V fašističnih deželah je voj¬ na produkcija dosegla že skrajne meje produkcijskih možnosti. Delajo noč in dan, z vsemi razpoložljivim stroji. ri Sefnc . : i tal em pri¬ pravljanju na vojno ohraniti mir in obvarovati človeštvo pred grozno nesrečo vojne, moramo združiti mirovne in demokratične sile in uničiti fašistične imperijaliste, ki go¬ nijo v vojno. Kako izgleda volilna pravica v Jugoslaviji 11. decembra bodo v Jugo¬ slaviji volitve v parlament, če se sme tako imenovati, to, kar se dogadja na voliščih na dan volitev v starem kraju. Vladna komisija prinese s seboj na volišče knjigo, v ka¬ teri so uvedena imena volilnih upravičencev dotičnega voli¬ šča. Ko stopi volilec pred ko¬ misijo in dokaže svojo identi¬ teto, ga eden izmed komisije pozove, da naj imenuje ime in priimek kandidata, kateremu hoče oddati svoj glas. Volilec mora odgovoriti in eden izmed članov komisije napravi v knji¬ gi označbo, katere pa volilec Adamičeva knjiga “My A' merica” je doživela 7 izdaj Literarni listi poročajo, da je da¬ na v promet sedma izdaja Adami¬ čeve knjige “My America”, kar je velikanski uspeh na književnem tr¬ gu. KRIMINALISTIKA V NEMČIJI. “Delavska politika” je objavila na¬ slednje podatke o številu zločinov v Nemčiji: leta 1907/8 in 1936 krvoskrunstvo 475 768 homoseksualnost 630 5321 posilstvo in slično 5128 8641 splavi 723 3182 organizatorja, marseljskega atenta¬ ta pri katerem sta izgubila življe¬ nje srpski kralj Aleksander in fran¬ coski minister Barthou. Čudno in naravnost nerazumlji¬ vo je da so v organizacijah domo¬ brancev v Ameriki zelo aktivni hr¬ vaški katoliški duhovniki in da je detroitski hrvaški župnik duhovni vodja ustašev, ki se javno hvalijo in ponašajo s svojimi terorističnim, akcijami v preteklosti in ki brez maske napovedujejo nove atentate. Tri četrtine prebivalstva Španije je na ozemlju republikancev Na ozemlju, ki ga drži pred fašisti republikanska legalna vlada Španije, živi danes 16 in pol milijona prebivalcev. O- koli 4 milijone štejejo begun¬ ci iz ozemlja, katerega imajo zasedenega fašisti, 12 milijo¬ nov je stalno naseljenih. Ker ima cela Španija vsega 23 mi¬ lijonov prebivalcev, je na ob¬ sežnejšem ozemlju, ki je zase¬ den od fašistov, samo nekaj nad četrtino vsega prebival¬ stva Španije. To dejstvo pojas¬ njuje, zakaj je Franko tako navezan na italijansko in nem¬ ško pomoč in zakaj je na dru¬ gi strani republikanska vlada v stanju odpuščati iz vrst svo¬ je vojske prostovoljce, ki so tvorili več mednarodnih bri- Nemškim turistom v Jugoslaviji, ki nastopajo z hitlerijanskimi znaki, so hotelirji v Dalmaciji odklonili da¬ ti sobe. ne more kontrolirati. S tem je volilni akt končan, v knjigi o- stane črno na belem zapisano, za katerega kandidata je kdo volil in te knjige so po volitvah na razpolago in na vpogled v občinskih prostorih. Tako iz- gledajo zloglasne javne volit¬ ve, po katerih se bo volilo tudi 11. decembra. To pa še ni vse. Pri zadnjih volitvah v maju 1935 se je do¬ gajajo in gotovo se bo pri se¬ danjih volitvah ponavljalo to¬ le: Velika državna podjetja, a v Jugoslaviji so železnice, mnogi rudniki, razne tovarne Preganjanje katoličanov v Avstriji se nadaljuje Gestapo, tajna fašistična policija, je aretirala več du¬ hovnikov iz uradov kardinala Innitzerja. Aretirane dolžijo, da so v zvezi z letaki, ki so bili razširjeni po Avstriji za zaščito pravic katoličanov. Oblasti so nadalje prepove¬ dale nadzorovanje verskega pouka s strani cerkve, razpu¬ ščene so nekatere katoliške privatne šole in napovedujejo konfiskacijo cerkvenega pre¬ moženja, ki je ravno v Avstri¬ ji zelo veliko. Istočasno z preganjanjem katoličanov pa se stopnjuje gonja proti Židom in Čehom, katerih je na Dunaju zelo ve¬ liko. Pogromi proti posameznim skupinam so fašistom sredstvo, s katerim odvračajo pozornost prebivalstva od resničnih kriv¬ cev za vedno slabši položaj v deželi. “LAČNI IZVOZNIKI ” SO KMETJE V SLOVENIJI Kmetje v Jugoslaviji morajo pro¬ dajati vse najboljše kar pridelajo. Najbolj redilna jedila, meso, jajca, mleko, perutnina itd., ki bi jih sa¬ mi nujno potrebovali, morajo na trg po smešno nizki ceni. če bi v Sloveniji uživali toliko mesa, jajc in mleka, kakor po drugih državah, bi se ne smelo iz Slovenije prav nič izvažati. Primerjava o vporabi jajc v raz¬ nih državah daje sledečo sliko: Na leto dni povžije vsak prebivalec po¬ vprečno: v Jugoslaviji 57 jajc, na Poljskem 72 jajc, na Češkem 94 jajc, v Švici 129 jajc, v USA 250 jajc. v Kanadi 340 jajc. V Jugoslaviji si morejo privoščiti vsak teden eno jajce, v Kanadi pa eno vsaki dan. Ker je v Jugoslaviji precej ljudi, ki imajo na mizi vsak dan jajčna jedila, je na drugi stra¬ ni mnogo takih, ki si nit enkrat na teden ne morejo privošSti tega re¬ dilnega hraniva. Po 30 do 40 para, (manj ko; 1 cent), prodajajo kmetje jajca, da dobijo par grošev za sol, za davek, za petrolej. itd., v upravi države, nalepijo par dni pred volitvami nazna¬ nilo, v katerem se delavcem ‘svetuje” voliti kandidata X. Y. V železniških delavnicah v Mariboru, kjer je bilo zaposle¬ no čez dvatisoč delavcev, je bil 1935 poleg naznanila še prijazen poziv, da se morajo delavci-volilci zbrati ob 8 uri pred svojimi delavnicami, odkoder bodo na manifestacij- ski način, s svojim šefi na čelu šli korporativno na volišče. Najprvo je volil šef, ki je ostal v volilni sobi. V njegovi pri¬ sotnosti so izpovedovali pri¬ gnani delavci ime kandidata, kakor je bilo “nasvetovano”. Kdor je drugače volil, kor je bilo “nasvetovano”, je izgubil delo. Brezposelnih in na delo čakajočih je v Jugoslaviji do¬ volj. V privatnih podjetjih ni nič drugače kot v državnih. Raz¬ lika je v tem, da se včasih zgodi, da privatni podjetnik “nasvetuje” voliti kandidata, ki ni najugodnejši vladi. Na vladb« listi sami je namreč več 'kandidatov in eni so vladi j^ibslušnejši od drugih. Delavce — volilce se ne vpraša, oni morajo glasovati po “nasvetu” gospodarja. Da bi katerega na licu mesta ubili, ker ni volil po nasvetu gospodarja ni zna¬ no, je pa na tisoče takih, ki so bili vrženi iz dela, v glad in bedo brez vsake brezposelne podpore, kui - niso poslušali po¬ velja delodajalca. Kmetje nimajo gospodarja, ki bi bil vsak dan nad njimi, ki bi jih priganjal. Kmetje, vsaj velika večin^zmed njih, imajo gospodarra v denarnih (Nadaljevanj na 4. strani/ ^ ( SREDA, 19. OKTOBRA STRAN 2 ~ ‘NAPREJ” NAPREJ Slovenian Weekly Antl-fascist Labor Paper in U. S. and Canada. Publishcd Weekly by “NAPREJ” Publishing Company. Slovenian Auditorium, 57th and Butlcr Street, Pittsburgh, Pa. P. O. Box 1866, C. P. O. Entered as second-class matter,-'Sept. 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa., Act of March 3, 1879. N A P R E J tednik slovenskih proti-fašisličnih delavcev' v Ameriki in Kanadi. — IZHAJA V SREDO — Naročnina za eelo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; /a 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece S075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. j | Vse pošiljatve naslovile na: Post Office Box 1866, C. P. 0. Pittsburgh, Pa. a a Razgaljen trockizem v Španiji Te dni se je pričel v Barcelo- |skim trockistom “Ujedinjena ni javen proces proti skupini socijalistična stranka Katalo- trockističnih voditeljev, ki so bili nije”, v l^ateri so se ujedinili pred nekaj meseci aretirani, ker katalonski socijalisti in komu- se jim je dokazalo, da so bili v n j s tj Stalno so napadali to stranko in njenega tajnika Ko- morero. še hujši krik so za- zvezi z generalom Frankom in fašisti v Berlinu in Rimu. Nadaljujemo serije člankov o trockistih v Španiji, katei'e je pisec, sloven¬ ski prostovoljec Radečan poslal tudi “Proletarcu” v objavo, ki pa tam žal niso našli usmiljenja. POSLEDICE KAPITULACIJE V MUNCHENU Iz izkušenj preteklih let je razvidno, da je najslabša in najnesrečnejša politika, politika popuščanja pred agresorji, te fašizmu daš en sam prst, ti zagrabi celo roko. V Munchenu sta Daladijer in Chamberlain žrtvovala Če- hoslovaško v nadi, da bo nasičen Hitlerjev imperijalizem dal svetu nekaj časa, (Chamberlain je rekel, da za dobo naših dni), mir in pokoj. Kaka zmota! r Ojunačeni vsled kapitulacije so se dvignili poljski reakci- jonarji, prijatelji Hitlerja in odtrgali svoj kos od plena, ki so ga vlade zapadnib demokracij prepustile fašističnim roparjem. Nastopili so Madjari, ki zahtevajo praktično vse one pokraji¬ ne, ki so bile za časa Avstro-Ogerske pod madjarsko upravo. Poljaki in Madjari skupaj pa zahtevajo zase karpatoruske slovanske Rutene, ki niso niti Poljaki še manj pa Madjari, temveč čisto slovansko rusko pleme. Z pravicami narodnih manjšin zahteva Poljakov in Madjarov po karpatski Rusiji nima nobene zveze, oni hočejo le skupno mejo, oni hočejo od¬ rezati Čehoslovaško od bližine sovjetske meje, ki je bila za fašistične agresorje največja skrb in briga za časa napetih dni koncem septembra. Munchenska kapitulacija je odjeknila tudi na Daljnem vzhodu, kjer so Japonci izkrcali svojo vojsko na jugu, v bli¬ žini Kantona, tam kjer imajo Angleži, Amerikanci in Franco¬ zi svoje največje gospodarske interese. Slabost pokazana v Munchenu, je naravnost podžgala napadalce k novim nasil¬ nim osvajanjem. Posledica Munchena je nadalje žalostno in posebno za britanski'imperij sramotno dejstvo, da si Hitler upa že javno komandirati Angležem samim, katere osebe ne bo trpel v lon¬ donski vladi. Včasih so tako vmešavanje v svoje notranje za¬ deve morale trpeti majhne in slabe kolonijalne državice v A- friki, Indiji ali Srednji Ameriki, danes je moral Chamberlain požreti tako vmešavanje s strani Hitlerja, pred katerim je le¬ gel na trebuh v Munchenu. Vmešavanje v notranje zadeve demokratičnih držav s strani fašizma postaja vedno močnejše. Italija zahteva od Francije, da omeji svobodo tiska, da prepreči svobodno pisa¬ nje o fašizmu in šele ko bo ta zahteva izpolnjena je priprav¬ ljen Mussolini na pomirjenje s Francijo. Vedno jasnejši po¬ stajajo cilji fašističnih agresorjev, ki gredo za tem, uničiti de¬ mokracijo, zatreti svobodo in napredek po vsem svetu. Faši¬ zem in demokracija ne moreta živeti drug poleg drugega. Ljudstva bi s samim primerjanjem enega režima z drugim spoznala veliko razliko in se oklenila demokracije ter stopila v boj za zrušenje fašizma. Zato naj postane ves svet fašisti¬ čen, mislijo v Berlinu in Rimu. Spoznanje usodne napake v Munchenu že prihaja. V An¬ gliji in Franciji se med vladajočimi vrste pristašev munchen- ske kapitulacije redčijo, ljudstvo pa nikdar ni bilo za kapitu¬ lacijo. Da bi se kedaj spet ne ponovil Munchen, da se popravi posledice kapitulacije, je treba okrepiti demokratične proti¬ fašistične delavske sile. Proti fronti agresorjev iz Rima, Ber¬ lina in Tokija je treba postaviti močno in enotno fronto svo¬ bodoljubnega in naprednega sveta. SE LI SLOVENCI ZAVEDAJO SVOJIH DOLŽNOSTI? Monakovski dogodki so za¬ beleženi v svetovno zgodovi¬ no. Slovanom in demokraciji režejo z vsakim dnevom glo- bokejše rane. Hitlerizem je u- ničil demokratično čehoslova¬ ško. Položaj za Slovane je v res¬ nici resen, toda vsak se mora zavedati, da nas je dovolj ve¬ liko in močno število, da ne obupamo v boju proti fašizmu. Zmagali bomo, če delujemo roka v roki za našo obrambo. Čehoslovaška žrtev nas mora samo vspodbujati k novemu in vstrajnejšemu delu za demo¬ kracijo in proti fašizmu in Hi- tlerizmu. Čehoslovaki v Pittsburghu in okolici niso obupali ampak pripravljajo največji odpor proti Hitlerju. Vršili so se pro¬ testni shodi in sedaj se pola¬ gajo nadaljni koraki, do se v bližnji bodočnosti skliče vse- slovanski kongres. Prvi koraV je bil zelo uspešen. Udeležili so se ga predstavniki raznih slovanskih organizacij, med njimi nekaj duhovnikov, kar koma Hitler in Mussolini raste z vsakim dnevom po vsem ši¬ rokem svetu. Zasledujoč ameriško politi¬ ko in ljudsko mnenje, vidimo, da imamo Slovani v Ameriki precej simpatij, da je ameri¬ ško ljudstvo na strani miro¬ ljubnih narodov in da bo so¬ delovalo za obrambo demokra¬ cije. Tako tudi nas Slovence ve¬ že bratska dolžnost, da se od¬ zovemo klicu vse-slovanskega kongresa, da podpremo naše drage v ogroženi domovini, ker tudi njim preti sužnost barbarskega Hitlerizma. A- meriški Slovenci niso ostali na dolgu za nobeno dobro stvar v prošlosti in tudi sedaj, ko nas kličejo slovanski bratje k sodelovanju, se nikakor ne moremo odreči, če imamo v sebi le iskrico demokratične¬ ga prepričanja. Nihče ne more trditi da nas r.o zanima Jugoslavija, in če nas ne zanimajo interesi na¬ ših bratov, nas pač mora zani¬ mati demokracija, svoboda, človekoljubje in naravne pra- Trockisti proti ajedinjenja proletarijata Vprašanje zedinjenja pro¬ letarijata, to je problem, kate¬ rega se najbolj boji kapitali¬ stični svet. Tudi španski faši¬ sti so napenjali in napenjajo vse sile, za preprečen j e zedi¬ njenja proletarijata, ker vedo, da bi združen proletarijat tvo¬ ril silno in nezlomljivo stran¬ ko, ki bi igraje mogla obraču¬ nati s španskimi fašisti. Trockisti se v besedah pro¬ glašajo za najčistejšo prole¬ tarsko stranko, ki da se naj¬ iskrenejše in najdoslednejše bori za proletarske interese. V svoji praksi pa trockisti od¬ klanjajo enotno proletarsko stranko in odvračajo tudi dru¬ ge od združenja delavskih sil. Kje je tu kaka povezanost med trockistično teorijo in prakso? Velik trn v peti je bila špan- Z Objavljanjem ignaij, ko sta se ujedinili v eno organizacijo, (Juventud socia¬ lista unificada), španska soci¬ jalistična in komunistična mla¬ dina. Ravnotako so nasproto¬ vali ujedinjenju socialističnih in komunističnih strokovnih organizacij v enotno “Union general de Trabajodores”. Trockističen list “Batalla” je iz dneva v dan pisal: “So¬ cialisti so požrli komuniste! Stranka, ki ostane brez mladi¬ ne in brez unij, ni več stranka, temveč samo še karikatura stranke. Dnevi komunistične stranke so štetj . . .” Trockisti so na vse načine svarili delavsko javnost pred enotno proletarsko stranko, češ, da bi ujedinjena delavska stranka bila škodljiva v borbi proti fašizmu. Nastopali so s sledečim argumenti: Enotna proletarska stranka, ne daje nobene garancije, da bo ta konglomerat (zmes) kdajkoli enoten. Enotna stranka ne da¬ je nobene garancije za uspeš¬ nejši boj proti fašizmu, če se sile ujedinijo, odpade medse¬ bojno tekmovanje strank, ki danes goni politično življenje in borbo. Ujedinjena del. stra¬ nka bo postala delavski krap, brez žilavosti v odločilnih bo¬ jih”. (Kako sorodne misli o sličnih problemih imajo neka¬ teri naši slovenski pisci v A- meriki, ki morda res niti sami ne vedo, da njihovo orožje proti ujedinjenju in skupnemu nastopanju izvira iz trockisti¬ čnega arzenala. (Opomba u- red.) , "V združitvi je moc , to staro in preizkušeno geslo je znano in priznano v delavskih vrstah, razen pri trockistih. Vsak slovenski delavec ah kmet že ve, da, čim popolnej¬ ša je združitev, tem večja je moč, tem prejšna je zmaga. To vedo tudi v Španiji in se zato trudijo vpostaviti tako delavsko enotnost, ki bi nji¬ hove sile pomnožila. Proces združevanja delavskih sil se vrši v Španiji postopoma in si¬ stematično in ne bo dolgo, ko bo enotnost v Španiji doseže¬ na. Enotna proletarska stran¬ ka, enotne unije, enotna mla¬ dina, pa bodo pospešile konč¬ no zmago nad fašizmom. Trockistično rovarenje pro¬ ti enotnosti in ujedinjenju v Španiji, je služilo fašistom, ki so zgubili veliko bitko, ko so bili razgaljeni in onemogočeni njihovi pomočniki v republi¬ kanskih vrstah, trockisti. A. Radečan. Beležke o tem 1 onem Kdor je * današnjim stanjem n z razmerami v katerih živi popolno¬ ma zadovoljen, ta seveda nima no¬ bene potrebe in nobenega razume¬ la za razna gibanja in za razne akcije, ki jih podvzemajo^oni ki ječijo pod pritiskom in pod tezo da našnjega stanja in razmer. Ce taR zadovoljnež, ki je bela vrana med nami Slovenci v Ameriki, P rek ^ roke nad svojim trebuščkom z edmo željo, da bi ja kdo ne rušil njegove¬ ga udobnega miru. je to v redu m v skladu z interesi in s cilji »n z razpoloženjem take osebnosti. To pa je v redu samo v slučaju, če taka osebnost ne poskuša zadrževati od aktivnosti in delovanja onih, ki i- majo vsepolno potreb in razlogov, da se borijo proti krivicam, ki njih in njim enake stiskajo za vrat. Izpod peresa eneka izmed redkih slovenskih zadovoljnežev -.v USA, smo pred nekaj dnevi dobili uvod¬ nik, kjer se pravi v glavnem tole: Dogodki v Evropi so Slovence v Ameriki vznemirili. Bojim se, da se bodo naši ljudje v Ameriki oprede¬ lili in stopili na stran Cehoslovaškc. na stran Slovenije in Jugoslavije, na stran vseh onih pravičnih in svobo¬ doljubnih, nad katerimi vihtita Hi¬ tler in Mussolini svoje roparske no¬ že. To se ne sme zgoditi, ker bi to škodovalo notranjemu in zunanjemu miru moje osebnosti. Utemeljitev seveda ni tako otkri- tosrčna, temveč je maskirana tako¬ le: “V Ameriki živimo, v Ameriki bomo pomrli, kaj nas briga Sloveni¬ ja, kaj nas briga Evropa. Brigajmo se zase. za Ameriko, pustimo Evro¬ po, naj gre kamor hoče in kakor hoče.” Tako rezoniranje ne vsebuje niti trohice delavske zavesti, t"kj® nje tepta načela s°Udar* lisi - medsebojnega podpiranja, „ a ^ rih temelji tudi vsa velika naših podpornih organizacij. ■ gti S sledno in do konca izvedeno k ko izolacijsko mišljenje mor a | ' ^ bi vesti do tega, da bi začeli gi govoriti: nič nas ne briga, t . dogaja v Michiganu, da bi f, a ** mogli govoriti: kaj nas brig a r 1 * avtomobilski delavci org ani / 51 itd., itd. S takim mišljenjem N danes imeli CIO gibanja, k a u^ bremena so v začetku nosili zavedajoč se, da koristijo tu^* 1 ** mim sebi, če žrtvujejo in p« ‘ pri organiziranju jeklarskih i n !*“ crih cfrnk. S takim mivli«.: ^ g ih strok. S takim mišljenjem . f rugi, skrhim,, * me brigajo drugi, skrbimo sam 0 se", bi bilo vsako delavsko ~^ >i ' nemogoče, in bi teplo tako niste, kakor vse ostale. F Isti ljudje, ki so pridigarji | "Brigajmo se za nas same, b,-!' mo se za Ameriko", pa najd e j 0 polno izgovorov in “argument tudi proti delovanju v Ameriki sa' “Nas Slovencev je tako malo, d a * ne pomenimo, zato je najboljši mirujemo in da čakamo, kaj boi drugi za nas napravili”, tako ši od iste strani. se sli. ne tsi Za kako posebno in samoslove. sko polittiko v Ameriki nas je premalo, toda kaj (akega tudi ni če ne predlaga. Za delovanje v s nijah, pri političnih kampanjah iu pa nas ni nič premalo, temveč n, dosti. Za drugem mestu v daniaj S 1 ' Belogardisti v Jugoslaviji so te¬ kom kritičnih dni koncem septem¬ bra razvijali velikansko aktivnost. V Belišču pri Osjeku je bivši cari- stieni general Arhangelski inspiciral belogardistične jedinice, ki jih vz¬ držuje belgrajska viadu. V Jugosla¬ viji je kakih 40.000 belogardistov, ka¬ kor imenujejo ostanke bivše carske ruske armade. PRIHODNJIČ objavimo .podatke o razvoju in stanju “Napreja” kakor tu¬ di sklepe I. O. za nadaljne raz- širenje lista, sklenjene na zadnji razširjeni seji I. O. Na¬ preja, ki so morali izostati ra¬ di pomanjkanja prostora. W.P.A. ZNIŽALA NEPISMENOST V ZDRUŽE¬ NIH DRŽAVAH ZA 25 ODSTOTKOV Lenin občanu Gardenu Dragotin Gustinčič ODGOVORNA NJEGOV ČLANEK “PO KATERI POTI? — XVII/’ T. J. 0 VPRAŠANJU PREHODNE DOBE IZ KAPI¬ TALISTIČNE V SOCIJALISTIČNO ČLOVEŠKO DRUŽBO •Va “Urejena organizacija” in diktatura * En miljon moških in žensk, dose- daj nepismenih, se je naučilo čitati in pisati vsled WPA Programa za vzgojo odraslih (WPA Adult Edu- cation Program), kakor je razvidno iz poročila, ki ga je ravnatelj za vzgojo Dr. L. R. Alderman podal u- pravitelju Harry Hopkinsu za rav¬ nokar završeno šolsko leto. še vedno pa je tri miljone odras¬ lih ljudi v Združenih Državah, ki niso vživali priliko najbolj elemen¬ tarnega šolanja v čitanju, pisanju in računstvu, in WPA upa, da pride u stik z temi ljudmi v svojem pri¬ zadevanju, da zatre nepismenost v tej deželi. V petih letih delovanja na polju vzgoje za odrasle se je skrči¬ la nepismenost za 25 odsto, kakor poudarja administrator Hopkins. “Imamo sedaj dokaze,” rekel je, "da velik del odrasle Amerike hre¬ peni po vzgojnih priložnostih, ki jih je zamudila v svoji mladosti.” Vzlic temu, da se je iz gmotnih razlogov morala znižati število uči¬ teljev in tečajev število učiteljev in tečajev število vpisanih učencev pod WPA vzgojnim programom izkazu¬ je porastek v petem zaporednem le¬ tu. Vpisanih je bilo 1,586,211 napram 1,569,529 pred enim letom, število učencev, vpisanih v pismenostnih in naturalizacijskih tečajih, je meseca aprila doseglo svoto 278,440, kar je Dr. Aldei-mnr)c ono ki nudi dopiso- valne tečaje za ljudi živeče na odda¬ ljenih farmah, in gorskih pokraji¬ nah. Dočim se je program te vrste izvajal le v osmih državah, so se nje¬ ga vdeleževali ljudje iz vse dežele in število vpisanih je poskočilo od 23,409 v letu 1936-37 na več kot 30,000 v zadnjem letu. Predmeti, spojeni s trgovino in profesijami so prevladovali, kar se tiče učnih te¬ čajev, izbranih od dopisovalnih u- čencev. Najbolj popularni posame¬ zni predmet je bila angleščina. Dru¬ gi po redu popularnosti so bili Diesel inženirstvo, avtomobilska mehanika, matematika, praktične umetnosti, gozdarstvo, zgodovina in aeronavti¬ ka. Poslovni predmeti so bili tudi popularni, kakor tudi razni tečaji v svobodnih umetnostih. Druge vrste vzgoje, ponujene pod WPA programom s številom vpisa¬ nih učencev so: vzgoja delavcev — 38,424, javne zadeve — 56,754, po¬ klicna vzgoja — 202,891 delovanja v prostem času in postranski poklici — 315,282, visokošolski predmeti — 6.985, splošna vzgoja za odrasle — 353.503, raznovrstno — 60,836. “To leto je bilo značilno” zaklju¬ čuje poročilo “vsled ojačanju vza¬ jemnega delovanja med WPA in dr¬ žavnimi ter krajevnimi oblastmi. V vsaki državi razun ene, je WPA vz¬ gojni program sedaj pod pokrivitelj- 37,0000 več nad istim mesecem lan- stvom državnega departmenta z šol- nam jamči, da odpor Slovanov y Ameriki raste iz dneva v | vice človeške družbe. 'dan. i Slovensko čfi.-či?}?jk v Arne- Le predstavljajmo si važ- r kl je s čehoslovaški.rt cteinc/ nost takega vseslovanske.' .:rati nim narodom. Upajmo, kongresa! Le predstavljajm«. da tako tudi ostane in poma- ™ L,r, liiirlckih v.nstoniiiknv I ero L- nron-i,: o i .>: *i maso ljudskih zastopnikov! Predstavljajmo si simpatH*, ki so t>U« : -n se še izražajo na¬ ga k obrambi Slovanov na celi črti tudi v bodoče. Kajti rav¬ no časopsje lahko največ ko- prarn Čehcclovaški, in ne po- -; s ti narodnim in ekonomskim pabimo, da. ogorčenost rad Chamberlainom in Pal.ulier- jem. ogorčenost nad krvolo- težn;.am, če sodeluje pri borbi z IJu-jstvom. Jaz nisem propagandist, lo¬ škega leta. Razrede v gospodinsjtvu — kuha¬ nju, prehrani, družinskem proračun- stvu, šivanju, zdravstvu in oskrbi bolnikov — je pohajalo 133,562 žen in mater, 56.000 drugih se je vdele- ževalo tečajev, ki se nanašajo na oskrbo otrok in družinska razmerja, katera vrsta poduka je postala jako popularna pri družinah z nizkim dohodkom. Tekom meseca aprila je delovalo 1500 otroških vrtcev (nursery schools), ki so oskrbovali 44,190 o- trok. Polog zdravega okoliša za za¬ bavo so te šole nudile zdravo in u- ravnoteženo hrano, ki je v mnogih slučajih predstavljala edino pri¬ merno jelo, ki so ga otroci dobivali »ves dan. Jako obetajoče vzgojno polje, ka¬ mor je WPA posegla, je po izjavi da čutim zavest, da je treba gledati, da ne bo med nami niti enega janičarja, da ne bo med Slovenci niti ene organi¬ zacije ali skupine, ki ne bi ho¬ tela sodelovati v obrambi svo¬ bode in demokracije in 250 milijonskega slovanskega na¬ roda pred barbarizmom in su- žnostjo Hitlerji', in svetovnega fašizma. Frank Starman. stvo, dočim so skoraj v vseh mestih in vaseh WPA učitelji in tečaji pod nadzorstvom lokalnih šolskih obla¬ sti.” WPA program je zato dejansko razširjenje delovanja javnih šol na razmeroma nova polja vzgoje za od¬ rasle in oskrbovalnih šol.” W.P.A. Inf. “Resolucija poslednjega mo¬ skovskega kongresa Sovjetov naglasu j e kot najvažnejšo na¬ logo trenutka ustvaritev “ure¬ jene organizacije” ih poveča¬ nje discipline. Za take resolu¬ cije sedaj vsi radi “glasujejo” in jih “podpirajo”, toda na¬ vadno ne mislijo na to, da za¬ hteva njihovo izvajanje v praksi prisiljevanje in to rav¬ no prisiljevanje v obliki dik¬ tature. A med tem pa bi bila največja neumnost in najbolj neumen utopizem misliti, da je prehod iz kapitalizma k soci¬ alizmu mogoč brez prisiljeva¬ nja in brez diktature. Marxo- va teorija je nastopila proti tej malomeščansko-demokrati- čni in anarhistični neumnosti davno že in na najodločnejši način. In Rusija z leta 1917. - 18. potrjuje Marxovo teorijo tako očividno, otipljivo in pre¬ pričevalno, da morajo biti v tem pogledu v zablodi samo brezupno topi ljudje, ali pa takšni, ki nikakor nočejo vide¬ ti resnice. Ali diktatura Kor- nilova**) (če ga vzamemo kot ruski tip buržoaznega Ca- vaignaca), ali pa diktatura proletarijata — o kakem dru¬ gem izhodu za deželo, ki se nahaja v nenavadno hitrem razvoju, z nenavadno naglimi okreti, ki se nahaja v strašnem razdejanju, ki ga je povzroči¬ la najtežja vojna, ne more biti niti govora. Vse srednje rešit¬ ve so ali goljufanje ljudstva s Čezurno delo po mezdno- urnem zakona strani buržoazije, ki ne more govoriti resnice, ki ne more po¬ vedati, da ona rabi Kornilova, ali pa topost malomeščanskih demokratov, černova, Cerete- lija, Martova z njihovim br¬ bljanjem o enotnosti demokra¬ cije, o diktaturi demokracije, o splošno-demokratični fronti in podobnim neumnostim. Ko¬ gar ni naučil niti potek ruske revolucije 1917-18., da sred¬ nje rešitve niso mogoče, za tem je treba zamahniti z roko. Z druge strani se ni težko prepričati, da je pri vsakem prehodu iz kapitalizma k so- cijalizmu potrebna diktatura številki so našteti priseljenci rani narodnosti, med katerimi se tudi ha ja jo pridigarji pasivnosti pod 7 govorom, da jih je premalo. A & vilke vendar povedo, da je takih sličnih, kot smo Slovenci, tolik, Združenih državah, da tvorijo sk m A v i polovico vsega prebivalstva 31 Pasivnost teh priseljenih elementu 11 v glavnem delavcev, je eden ia« f vzrokov .da ima reakcija tako naj. ' c ne pozicije v Združenih drmiiTak. Pasivnost demokratičnih sil v m tu je eden izmed vzrokov, di i W speva fašistična agresija. jvek Briga nas, in še kako nas bnaF kako se razvija borba med te* *°i. mom in demokracijo v Evropi i obl£ Aziji in po vsem svetu. Kak« u s i° je malo Slovencev v Ameriki,» 1 & ramo vendar sodelovati v v-seh pn- I® gresivnih gibanjih na strani Ipi siva in napredka in proti rab če nočemo biti indirektni po Biki temnili sil. ki vedro prfti še nastopajo. iz dveh glavnih razlogov: dveh glavnih smereh, ni mogoče premagati in iz! reniti kapitalizma brez smiljene dušitve odpora id riščevalcev, katerim seneni re takoj odvzeti vsega bo? j, ^ stva, njihovih prednosti v) p ome gledu organizacije in zik ifor . in ki bodo še tekom dolgom ^ ne periode neizogibno p® ičaj ev (Nadaljevanje na 3. stranil ava ■ -i E Nagrade razdeljene *) Lenin je napisal ta odgovor ob¬ čanu Gardenu v marcu-aprilu 1918 . Im«* i. 1..J . VPRAŠANJE: Kot sem razumel, novi federalni zakon določa -maksi¬ malni delavni teden 44 ur. Ali je “overtime” dovoljen po tem zakonu? Kedaj stopi ta zakon v veljavo? ODGOVOR: Takozvani Gage-Hour la\v stopi v veljavo dne 24. oktobra 1938. Določa maksimalni delavni teden 44 ur tekom prvega leta svo¬ je veljavnosti, 42 ur tekom drugega leta in 40 ur po'dveh letih. Čezurno delo je dovoljeno, delavci pa mo¬ rajo biti plačani vsaj poldrugikrat toliko kolikor za delo v dovoljenih urah. Zakon se tiče le onih industrij, ki se ukvarjajo z meddržavno trgo¬ vino ali z izdelovanjem blaga, ki se prevaža od one države do druge. _ FLIS Poročajte “Napreju” o življenju v naselbinah! ker je kot genialen človek vedel, da bo občan Garden 1. 1938 postavljal to vprašanje, ne da bi samo od da¬ leč poskusil pristopiti k njegovi šitvi, kakor se re- .... spodobi poštenemu socialistu, vedel je, da bo občan Garden, namesto da bi reševal to znanstveno vprašanje marksizma, samo pljuval na Sovjetsko Zvezo, kakor to delajo vsi hlapci fašizma m dr. Stojadinovič-Koroščeve reak- prfnt ‘ daljŠi ’ t0da mi Prinašamo samo najbolj zanimiva mesta. Drugo lahko dobi občan Gar¬ den v hrvaški izdaji: Leninova iz¬ brana dela, zv. VII., str. 267, pod naslovom “Narodne zadače sovjetske vla^l Moskva-Lentograd 1935. G ) Kornilov ruski general, ki j c acu T/’-- 1 J za časa Korenskega ' vprfcoril puč proti revolucionarnemu Petrogradu da razbije delavstvo. G. Žrebanje nagrad v kampa¬ nji “Napreja”, katerega so mnogi nestrpno čakali, se je vršilo v okvirju zabave, kate¬ ro so priredili pittsburški pri¬ jatelji “Napreja” ob prvi ob¬ letnici lista. Odboru za žreba¬ nje je načeloval rojak Bari- lar, srečke p& j e vlekla hčer¬ kica rojaka Vidmarja, Jean Vidmar. Po pravilniku je zadela vsa- rezultat je bil kakor (Bivališče K. MarmiH znano samo po ulici, ne?| mestu, ker tega na lis ®L - bilo zabeleženo. Pro^L* a bila srečka v Clevelandui*P«2ati Marmilo je najbrže iz Clevelanda, mogoče ?‘L ‘t r, je tudi iz katerega siesta, ki ima enake uM značbe.) Več o dobitnikih in' Ain, Ra tretja izvlečena številka in kih v prihodnji števili« SS? PRI ŽREBANJU NAGRAD V V^OVF^™ P K£ JA ” KI SE je VRŠIL° 15. or V SLOVENSKEM DOMU V PITTSBURGH, PA. St KaH Sk " njar ’ B ™“ k ‘^ NA N GR Y AD iuvilka 8741 . A- Prezelj, CLve.a^ht^t 1 2 ,2. P«- T r eW. PUubu^^Si. 758 . BiH., 25 Main S,„ C.n.d., ^ S. G. Orek M • o 5 ‘ NA GRADA : k ’ 65 Ma,n St., Kirkland T . rkland Lake, Canada. Jte* K. Marmilo, 93 i r ifn ? A< f RA DA: ali Chicago Ul ..J ^ 40 S *'» »tevilka 5 pN Htj % (Sl »is, le % & ucago, IH -is n 7 T” aiev ““a 5150. (Clevel > H«., ah Detroit, Mich., mesto ni še u8 J, 1 c V: o, Frank Urbas n i 7 ‘ NAg RADA; S ’ Ctevela " najbolj neuravnovešeno, Wj ztmedeno stanje. In feda, vsi elementi, ki nasta- 1° vsled razkrajanja stare dedi: tebe, ki so neizogibno zelo mit 0! , ’ zvezani pretežno z e pa P ‘Meščanstvom, (ker pred- stku ! e ®”i° uničuje vsaka vojna lana J kriza), se morajo lu ir ^ za ti” pri tako globokem iin li J^ tu - A elementi, ki so LENIN OBČANU GARDENU --- " ,11X011 maga, je treba časa, je treba železne roke. Ni niti ene velike revolucije v zgodovini, da ni ljudstvo te- razkrajanja, se ne " or o’ ‘ jrti^ jJ® “pokazati” drugače, liči> e< | kko, da povečujejo šte- * lo činov; popovstva, pod¬ boji špekulacije in vse- 1 , t> 4^_grdob. Da se to pre- ga instinktivno čutilo in kaza¬ lo reševalne trdosti s tem, da je streljalo tatove na mestu. Nesreča prejšnjih revolucij je obstojala v tem, da revolucio¬ narno navdušenje množic, ki je podpiralo njihovo napeto stanje in dajalo moči, da brez usmiljenja davijo elemente, ki so produkt razkrajanja, ni tra¬ jalo dolgo. Socijalni, t. j. raz¬ redni vzrok neizdržljivosti re¬ volucionarnega entuziazma množic je tičal v šibkosti pro¬ letariata, ki je edini v stanju (če je zadosti številen, zave¬ den, discipliniran), da priteg¬ ne k sebi večino delovnega in izkoriščanega ljudstva (veči¬ no siromakov, če naj govorimo bolj priprosto in bolj po do¬ mače) in da zadrži oblast za¬ dosti dolgo, da popolnoma za¬ duši izkoriščevalce, ter vse e- lemente razkrajanja. To zgodovinsko izkušnjo (Nadaljevanje na 4. strani) Standardville, Utah. _ V mojem dopisu v “frapreju” sem obljubil, da se bom v krat¬ kem oglasil. Gotovo zanima drage čitatelje, kako živimo tukaj okrog črnih revirjev, za¬ to hočem na kratko opisat na¬ še x-azmere. Društveno življenje je bdlj mrtvo. V prošlih poletnih me¬ secih je bilo nekaj piknikov in to je vse. Jaz mislim, da je precejšen vzrok temu slab čas in pomanjkanje mladih in marljivih moči. Tu so poveči¬ ni stari naseljenci — mladi ne prihajajo semkaj, a tukaj ro¬ jena mladina se za društva ne zanima. Toda kljub temu se sliši dobra govorica, da misli¬ jo tukajšnja slovenska dru¬ štva graditi skupen dom, ki naj bi stal med mestoma Hel- per — Priče. Ako se ta imenit¬ na ideja uresniči, potem ob¬ stoja upanje na bolj živahno društveno življenje. Spomladi smo ustanovili društvo, ki se je priključilo IWO. člani smo sami Slovenci in Hrvati. Drugi mesec misli¬ mo prirediti kako zabavo za društven fond, o čem bom po¬ ročal pozneje, čitatelje, ki še ne spadajo v delavsko društvo, prosim da pristopijo in prido¬ bijo tudi svoje prijatelje dru¬ ge narodnosti. Delavske razmere se zopet počasi obračajo na bolje. Tu¬ kajšnji premogorovi so skoro povečini sprejeli stare delavce nazaj na delo po več meseč¬ nih neplačanih počitnicah. To¬ da s tem še ni brezposelnost rešena. Sedaj prihaja zimski čas in kompanije potrebujejo več delavcev, da lahko zado¬ sti naročilom. Pa se ti izmisli naš “super”, da bi lahko pro¬ ducirali premoga, kolikor ga kompanija potrebuje z majh¬ nim številom delavcev na ta način, da bi raztegnili delovni teden na 6 dni. Kaj se je zgodilo na unij- ski seji? Predsednik unije nas nagovarja, da bi delali 6 dni v tednu v Standard rovu. Nato pokličejo “superja”, ki je potrpežljivo čakal zunaj. Zopet eno uro dolg govor za 6 dnevno delo. Nato se vname vroča debata, večina je bila za 6 dni. Opozicijo so hoteli za¬ dušiti, ko so se sklicevali na unijska pravila in brezposel¬ nost, toda ko zaveden delavec predlaga kaj pametnega, mu ne pustijo govoriti. Končno pride na volitve, ki so izpadle takole: 57 za 6 dni, 7 proti.— Vsega obžalovanja vredno dejstvo je, da se tudi med Slo¬ venci še dobi takšne nezaved- neže, ki so pozabili zakaj so se pred leti borili. Vsak dan sem pričakoval, da mi bo rekel bos, da mi ni treba priti na delo, te ne po¬ trebujemo več, pa je menda prišel odgovor iz Washingto- na, kamor smo poslali zadevo v rešitev, da se bo delalo pet dni na teden. Veseli smo, da je prišel tak odgovor iz Wash- ngtona, ker imam zopet upa¬ nje, da bomo delali do spomla¬ di. 'If Dragi čitatelji, dokler bo to¬ liko nezavednosti med delavci, je težko reči kedaj bo brez¬ poselno vprašanje rešeno. Ra¬ vno radi teh razlogov so nam potrebne močne in militantne unije, da si priborimo socijal- no zaščito in dostojen zaslu¬ žek. A. W. J. VSE-SLOVENSKI PROTI-FAŠISTIČNI SHOD Vabila na sejo Detroit, Mich. — Sporočam in sestram dru¬ štva “Novo življenje” IWO, da se vrši redna mesečna seja v nedeljo 23. oktobra ob dveh popoldne v S. D. D. Prav lepo ste prošeni, da se seje vsi gotovo udeležite. Tajnica. Kako ohraniti mir in demokracijo? Cleveland, Ohio. — V ne¬ deljo 23. oktobra od 9.00’ do 9:15 dopoldne govori na radio hrvaški delavski voditelj Peter Margetič o predmetu, kako o- hraniti mir in demokracijo. Govor bo odajala radio-posta- ja WGAR. Sodrug Margetič govori v imenu komunistične sti'anke. Poslušajte! — A. J. u Sloga” vabi Cleveland, Ohio. Dolgi in trudapolni so bili ti meseci, v katerih smo se vežbali za “Slogin” koncert in za opereto “Ko ljubezen se zbudi”. Sko¬ raj bi bili izgubili pogum. Za¬ hvaliti se moramo našemu mlademu dirigentu Jack Na- gelu, da nas je bodril in spod¬ bujal, da nam ni srce_do!i pad¬ lo. Z vstrajnostjo in požrtvo¬ valnostjo pa smo premagali vse zapreke. Sedaj smo izur¬ jeni in pripravljeni po naših najboljših močeh za nastop, ki bo na odru Slovenskega Doma na St. Clairju v nedeljo 23. oktobx - a. Naš trud in neumorno delo bodo poplačani, če bomo pevci in pevke videli v dvorani lep poset. Saj je znano, kako se nastopajočim srcem pogreva, ko zrejo na veliko udeležbo občinstva. Žalostni in poparje¬ ni pa so, če ostane dvorana na¬ pol prazna, če poslušajo nji¬ hova izvajanja samo stene. Pri tej prireditvi se gotovo ni treba bati prazne dvorane. Vstopnice gredo hitro izpod rok, poskrbljeno pa je, da jih ne bo zmanjkalo pri blagajni za one, ki si jih niso nabavili v predprodaji. Ako bi se naši pevski zbori in dramatični' odseki sporazu¬ meli in rekli: mi vas bomo po- sečali pri vaših nastopih, vi obiskujte pa naše, bi ne bilo treba nikoli biti v strahu radi V Mož in žena ^kbert Stamm, funkcijonar , ;' :ih delavskih organizacij, iega' Pred letom dni radi svo- lj Etičnega delovanja pro¬ sto in vojni obsojen na jj, ' n obglavljen. Njegovo Pismo ženi je tako pre- V kakor pa na železo. “Kultbaza’ kulture v parku “Sodrug žarov, prvič vas moram opozoriti na nekatere napake in ne¬ točnosti. V 5. epizodi pišete: “Srce. leti k zvezdam, razstresaje se med nje” . . . tako nekako. Mogoče se lahko razstresajo zvezde, toda srce se ne more!” "Sodrug žarov, pesnik takrat u- stvari umotvor, kadar nam pokaže svoje junake v njihovih dejanjih. Vi pa o junakih pripovedujete! Pol¬ drugo uro ste nam pravili o Veri Odincovi, jutri se bom zbudil in jo ne bom imel več pred očmi. Ker sa¬ mo pripovedujete, ni reljefnosti.” Nekdo v dvorani: “Saj to ni kiparski atelier . . .” Govornik mu odgovori: “Bi šli rajši v kleparnico, tja spa¬ date!” K mikrofonu se je vzpel mlad fant z svetlimi lasmi, v beli ruski | (Nadaljevanje s 1. strani) zavodih in v osebi vaških bo¬ gatinov, pri katerih jemljejo na posodo denar. Zadolženost kmečkega prebivalstva pa je velika. Pred volitvami dobijo dolžniki od bank prijazno pi¬ smo, v katerem se toži o po¬ manjkanju denarja, o nizkih obrestnih merah, ki bodo mor¬ da prisilile zavod, da odpove kredit in da zahteva takojšno povračilo. Mimogrede je v ta¬ kem pismu še omenjeno, da bo položaj denarnega zavoda morda le kaj boljši, če bo iz¬ voljen kandidat X. Y. Kmetje, ki niso razumeli “nasveta”, so bili po volitvah prodani na bo¬ bnu, kupci so bili v mnogih slučajih, posebno na štajer¬ skem, Nemci, ki so od nekod čez noč dobili denar. Tak sistem javnega glasova¬ nja je za vlado izboren. Reak¬ cija v Ameriki bi dala bilijone za tak volilni sistem v Združe¬ nih državah. Je pa celo proti j temu skrajno reakcionarnemu Iškem, ki so n. pr. kaki gostil¬ ničarji, učitelji, trgovci, urad¬ niki ali tudi posamezni kmet¬ je, ki so bili deležni kake po¬ sebne volilne podpore s strani vlade, — ni prav nič priporoč¬ ljivo glasovati drugače, kakor voli masa, od katere živijo. Kdor bi agitiral za protiljud- ske, režimske kandidate, tega ljudstvo onemogoči z gospo¬ darskim in družabnim bojko¬ tom. Kdor bi se pa upal celo glasovati proti ljudskim kan¬ didatom, la pa nima nobene mirne noči več na Hrvaškem in se mora izseliti, kakor je bil to slučaj po volitvah 1935. Zgodili so se posamezni sluča¬ ji požiga, poškodovanja živi¬ ne, vinogradov, itd., in neka¬ terim pristašem režima so bile v temnih nočeh prerahljane kosti. Reakcijonaren sistem jav¬ nih volitev se obrne proti re¬ žimu, če je ljudstvo složno in enotno. Ker v Sloveniji to ni (Nac srajci. Popravlja si naočnike. “Sodrug žarov, vašo novo pesni- j sistemu uspešen lek, kakor so tev smo pričakovali z nestrpnostjo, j dokazali pri volitvah 1935 hr- Smo krvno zainteresirani, kaj in ka-j vaški kmetje. Kakor v drugih piše naš komsomolski pesnik. ko Posebno, če je molčal nekaj let. Ko se je lansko leto pojavil v “Mladi Gardi” odlomek iz vašega poema, smo ga priobčili v naši šolski literarni reviji. Učenci so nas vprašali, zakaj priobčujemo take neumnosti . . . Mi smo jih mirili, češ, to je odlo¬ mek, bomo videli potem. Prvo, kar nas boli, je to. da pišete tako malo¬ marno in slučajno o ljubezni. Ali je res to že izčrpano? Poglejte Se- mjona Kiranova. On v svoji “Mo¬ ja pesnitev” govori mnogo globlje in resnejše o tej zadevi.” Mlada punca: “Vaša junakinja, prekrasno in he¬ rojsko sovjetsko dekle, se zaljubi v čisto navadno svinjo!” Pesnik meni hudomušno: “Vse je mogoče. Ljubezen, veste...” “Ampak mi nočemo vedeti, kaj vse se lahko zgodi, če se pesniku vzljubi. Pripovedovali bi nam lah¬ ko zanimivejše štorije! Videti ho¬ čemo, kako ljubijo tisoči novih ju¬ nakinj!” Pesnik molči. Starejši poslušalec, govori počasi, pokašljava: "... Vzemimo na primer prizor v strankinem komitetu. Izdajalec ljudstva je po nedolžnem oklevetal Vero. 'in kaj dela Vera? Recimo, da je “psihološko pravilno” zagnala zlo¬ deju črnilnico v obraz. In potem? Zlodej je naenkrat razkrinkan, se ne ve kako. Vera se smeje in poje, ka¬ kor hitro ji stari kolhozniki rečejo par toplih besed. Kako je prišla Ve¬ ra do notranjega miru in ravnotežja, ne zvemo. Da, da, vi samo pripove¬ dujete in pripovedujete vi slabo . . “Vi niste zaljubljeni v svojo Vero! Puškin je bil v Tatjano zaljubljen!” Ta pogovor se je vršil v “Kult- bazi” moskovskega Parka kulture. Čeprav je bil napovedan nastop pes¬ nika Zarova šele dan poprej, je bi¬ la dvorana nabito polna. Večer iz- gleda približno takole: Pesnik reci¬ tira svojo novo, še ne priobčeno de- slučajih, je tudi v tem slučaju enotnost in združenost ljud¬ stva taka sila, ki ostrino reak¬ cionarnega volilnega sistema obrne proti reakciji sami. Hr¬ vaško ljudstvo po vaseh je složno in enotno, v vrstah de¬ mokratične opozicije, pri eni izmed prepovedanih strank, ki tvorijo demokratično koalici¬ jo dr. Mačeka. Posameznim pristašem režima na Hrva- lo. Dvorana posluša z veliko paž- njo. Povsod vidiš bloknote in svin¬ čnike. Dvorana ni taka, kot bi bila ob taki priliki pri nas, v Ljubljani. Tam bi se pesnikovega nastopa u- deležili smo golobradi dijaki. In potem bi zavzdihnil kdo v kakem količku, kakor pripoveduje Cankar: “Da, da. poezija je lepa stvar!” Tu opaziš mladino, osivele star¬ čke, pa tudi čisto navadne prozaične ljudi srednjih let . . . Ko pesnik ob¬ molkne vpraša predsednik: “Ima kdo pomisleke?” V dvorani je tiho. No¬ beden se ne zgane. Toda kakor hitro se kdo osokoli. izbruhne vsa dvora¬ na. Ulije se cela ploha vprašanj, po¬ mislekov, obtožb. Argumentira se točno, premišljeno, debatira se res¬ no, brez tistega idiotizma. s katerim se stavijo vprašanja raznim film¬ skim zvezdam. In še nekaj . . . Go¬ vorniki nikdar ne odstopajo! Če pesnik ni soglasen, govornik- bralec še enkrat premisli, potem mir¬ no nadaljuje. Ti si pesnik, spoštujemo te, am¬ pak mi smo tvoji bralci. Poslušaj nas! Ko Mozartova glazba občutljive-, mu Simonu Gregorčiču, bi bili taki večeri za naše pisatelje v kapitali¬ stičnem svetu — smrt. Sovjetski pes¬ niki rastejo na teh večerili, od tu so šle mnogo še ne dopečene pesmi na¬ zaj v pisateljsko laboratorijo! Moskva, avgust. Jurij Gustinčič. daijevanje iz 3. strani) vseli revolucij, ta svetovnozgo¬ dovinski — gospodarski m po¬ litični nauk je potrdil tudi Marx, ki je dal kratko, ostro, točno, jarko formulo: diktatu¬ ra proletarijata. In zmagoslav¬ ni pohod sovjetske organizaci¬ je po vseh narodih in jezikih Rusije je dokazal, da je ruska revolucija pravilno pristopila k uresničenju te svetovnozgo¬ dovinske naloge. Zakaj sov¬ jetska oblast ni ničesar druge¬ ga, kakor organizacijska obli¬ ka diktature proletarijata, diktatura razreda-avantgarde, ki dviga k novemu demokrati¬ zmu, k. samostojni udeležbi v državni upravi desetine in de¬ setine milijonov delovnega iz¬ koriščanega ljudstva, ki se u- činijo na tej izkušnji gledati disciplinirani in zavedni predstraži proletarijata svo¬ jega 'najzanesljivejšega vodi¬ telja. Toda diktatura je velika be- slučaj, je “zmaga” režima za- seda. A velike besede se ne smejo metati v veter. Dikta- gotovljena, na Hrvaškem pa režimski kandidati ne bodo dobili niti toliko glasov koli¬ kor imajo resničnih privržen¬ cev. Kakor 1935, bomo tudi v prihodnjih mesecih v režim¬ skem časopisju v Jugoslaviji čitali razne pritožbe o “teror¬ ju mas” na Hrvaškem, nikjer pa ne bo omenjeno niq o “na¬ svetih” delodajalcev, katerim se morajo pod grožnjo pogina od gladu pokoriti volilci tam, kjer niso enotni in složni. Kako je s strankami, bomo povedali prihodnjič kaj, ka¬ kor tudi o tem, kako glasi v besedilu ukaz policijskega mi¬ nistra Korošca, ki v volilni do¬ bi zabranjuje vse shode in po¬ litične sestanke. — P. K. Krive navedbe ob časa pri¬ hoda morejo dovesti do deportacije tura, to je železna oblast, re¬ volucionarno smela, hitra, ne¬ usmiljena v zatiranju tako iz¬ koriščevalcev, kakor lopovov. A naša oblast je preveč meh- Ne smemo niti za nlinll | 0 ^ zabiti, da se bojuje buržoazni in malomeščanski elem proti sovjetski oblasti na c načina: z ene strani delujoč od zunaj po metodi Savinko va, Goca, Gegečkorija m Kor- nilova, s pomočjo zarot m vstaj, njihovega umazanega “ideološkega” odsoja, potoka laži v tisku kadetov, desnih eserjev ‘) m menjševikov z druge strani, ta element dej- stvuje od znotraj, izkoriščajoč vsak element razkrajanja, vsa¬ ko slabost da podkupi, da po¬ veča nediscipliniranost, razuz¬ danost, zmedo, čim se bolj približujemo k popolni vojni udušitvi buržoazije, tem bolj nam je nevaren element malo¬ meščanske anarhije. In boj proti temu elementu se ne mo¬ re voditi samo s propagando in agitacijo, samo z organiza¬ cijo in tekmo, samo z izbira¬ njem organizatorjev — boj se mora voditi tudi s prisiljeva¬ njem.” Vladimir Iljič Lenin. TISKOVNI IN PROPAGANDNI F0| I. IZKAZ Po 25c: PA Zbral Martin Osterman: Po 2dc: Filip ^ COVF.RDA ... • __ s F j ur jevec, Joe Zaver, .los 7, Un Ji £,“»7A nT*™’ CM*. B » zb °r*k. A*.^ Skupaj $3.00. .T.»v-r» \RTVn.LE, UTAH. Zbral Albert Judnich: Po 2* a,- ****• l “ < $1.25. paNADA Zbral John Prijatelj: John P rj j, MONTREAL. CANADA Modrec 20c. P 0 10 3 **= *• T “' p - Tonc, „ij zSch. r. F.*,., M. Po«.^ M. Stalnovich, S. Cor, „ r n, .Hiteli 50. J. Boc 25. M. Vidakovičih Zbral J. c. ^ ^ colieh. Po 5c: F. Kuchan, M, srsi « - h. ^ L. Prijatelj za nezadržano provizijo S2.2a. CLEVELAND, OHIO. Zbral T. S, J. Lenard 25c, To„y ^ Ferfolja 50c. Skupaj 85c. Prispevek poslan po A. Janši . . CHEStVICK. PA. J.sephine Pavšek za nezadr. prov. 19c DETROIT, MICH. Prispevek J. Drobnich G2c. TIMMINS, ONT. Zbral R. Zupančič: T. S. SOc.Po 25c: z . pančič,' Fr. Kresal, Joe Papei. F. Slak. Skupaj S150. ***) SR. — Eserji — Socijalni revolucionarji, ruska predvojna ma¬ lomeščanska stranka. G. Kooperative Nedavno izveden pregled federal- druženj, započetih v dobi 1930-33, se VPRAŠANJE: Ko sem zaprosil 1. 1926 za priseljeniško vizo, sem vpo- rabil potni list prijatelja, po svojem prihodu pa sem rabil le svoje pravo ime. Ali morem zaprositi za držav¬ ljanstvo v svojem lastnem imenu? ODGOVOR: Inozemec, ki je pri- nega urada za delavske statistike pokazuje znaten razvoj stalnih ne¬ odvisnih produktivnih podjetij, u- stanovljenih od samo-pomožnih za¬ drug (kooperativ), ki so bile orga¬ nizirane od nezaposlenih delavcev v mnogih državah. Ena izmed odličnih potez tega gibanja je ta, da mnogo starejših in drugače otežkočenih de¬ lavcev, ki so imeli le malo izgleda za industrijalno zaposlitev, je bilo v stanu vzdrževati same sebe popolno¬ ma ali deloma vsled okolščine. da so bili člani teh samopomožnih skupin. Gibanje za samopomoč je imelo svoj začetek v prvi dobi depresije, ko so se razne nezaposlene in druge osebe organizirale v skupine v stre¬ mljenju, da vzadostijo svojim potre¬ bam potom lastnega zadružnega pri¬ zadevanja. Ker niso imeli drugih sredstev razun dela svojih rok, za¬ vedno deluje. Pregled, izveden od U. S. Bureau of Labor Statistics se je nanašal na 145 skupin za samopomoč, nahaja¬ jočih se v 11 državah in v distriktu Columbia, oziroma na malo čez po¬ lovico vseh obstoječih udruženj te vrste. SKUPAJ Vsem prispevateljem in prijateljem lista, ki z zbiranjem eočujrtc izhajanje lista najlepša hvala! Z prejšnim izkazom smo zaključili izkaz prispevkov za fond t j ■J Izmed bolj navadnih delovanj, po- ročanih od teh Udruženj, je bilo po¬ ljedelstvo in vrtnarstvo (48 udru¬ ženj), šivanje in izdelovanje moških in ženskih oblačil (37 udruženj), iz¬ menjavanje dela proti blagu (34 skupin), sekanje drva (29 udruženj), napravjlanje konserv (26 udruženj), lesna podjetja (14 udruženj). Z ri- počela so se udruženja ob obali in v pogozdju. Druge skupine so izdelo¬ vale shrambene baterije, pohištvo, preproge, odeje itd. Druga vrsta de- lctu izhajanja tednika, ki bi brez zbranih $2,462.92 nikakor no ^ držati. Tekom preteklega leta smo dobili precej novih naročnikov vo število pa še vedno ni dovolj visoko, da bi se stroški tiskar;, pokrivati iz samih naročnin. Veliko skrbi delajo upravi narotn^ naročnina je potekla in ki iz enega ali drugega razloga ne obn*$ ročnine v praveni času. Z oglasi, od katerih smo pričakovali po, ljanju tednika vsaj 25% vseh dohodkov lista, stojimo skrajno s* kar nam je spodletelo pri novih, pri obnovah in pri oglasih, so t* krivati dohodki iz fonda, ki je bil pravzaprav namenjen za W izboljšanje lista in za organizacijo njegovega razširjanja. Iz podatkov na drugem mestu so razvidne dobre in tudi s* v našem delovanju za “Naprej”, iz njih je razvidno tudi to. dat, rali še naprej napeti vse sile za zbiranje fonda, da bo treba se; zabave in vršiti zbirke. Razmere se po naselbinah, vsaj po nekak kaj popravljajo, delovanje bo radi tega nekaj lažje. Trdno pri pi¬ da bomo z združenimi silami in z složnim delom tudi v bodoče; pr vali vse težave, kakor smo jih v prvem, najtežjem letu. * * * , bri S preselitvijo v drugo tiskarno je bilo treba na novo preš- n ‘t adresar, ki smo ga pri tej priliki očistili raznih napak. Cim bor_ ” vanje zaključeno, ga dostavimo zastopnikom po naselbinah. Naročnike, ki se preselijo nujno prosimo, da nam javijo gl d h ir di P' v ni Ž£ sk bi da menjali so si vzajemno proizvode i jovanja je bila zajčjereja, suho bla- svojega dela proti enakovrednim pro- j g Q novosti, kaltor tudi ©ksperi- duktom, oblačila in drugo blago, še | men tacije s pakovanjem oledenelega šel v Ameriko od L julija 1924 na- j dobro za rabo, se je popravljalo. Te sat jja in pridelovanjem zelenjave na prej pod pretveznim imenom, je dal konzulu krive navedbe, ko je zaprosil za vizo. oziroma je vpora- bil dokumente, ki niso bili njegovi, da bi dobil priseljeniško vizo, je kriv krivoprisežništva in je podvr¬ žen deportaciji. FLIS Nemški minister ekonomije Funk je bil na potovanju po balkanskih deželah, s katerimi je napravil ob¬ širnejše gospodarske dogovore. Go¬ spodarsko osvajanje Balkana s stra¬ ni fašistov je priprava za politično in vojaško osvajanje. skupine ki so bile najbolj številne v j vodi. Neko udruženje v premogovi- zapadnih državah, so postopno raz- | gg u j e jzpokavalo jamo premoga. V širile to vrsto delovanja. Denarna neki maU ob£ . ini k j er je bilo veli- sredstva, dovoljena pod federalnimi | ko pomanjkanje cenili stanovanj, je I naslova, ker nam sicer pošlo za vračanje lista računa za >ir{ 2 centa. Prosim vse prijatelje lista, ki so prejeli knjižice z listki za kampanji “Nopreja” in ki so ostale nerazpečane pri njih, da na prej povrnejo, da moremo zoključiti tozadevne račune. 17. oktobra smo zastopnike v posameznih krajih obvestili, oj žrebanja dobitkov v kampanji “Naprcja” s prošnjo, da uvidijo vsi no. da moremo razposlati dobitke. Kdor na to pismo še BM prosimo, da to nemudoma stori, da se izročitev dobitkov im&H 01 st NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI v: rclifnimi zakoni 1. 1933 in dveh na¬ slednjih let, kakor tudi pomoč držav v nekaterih pokrajinah, so omogo¬ čila nakup skromne opreme in raz¬ ne skupine o se začele ukvarjati s produktivnimi podjetji. Uspeh gibanja jc od 1. 1933 naprej fluktuiral vsled vpliva gospodarskih razmer. Mnogo prvotnih skupin je izginilo, vendar je preostalo px-ccej njih, ki so še vedno aktivne. V drža¬ vi California — na primer — 64 u- ŽIVLJENJE IN DELO VENCA POVIŠKA JA CIRIL KOSMAČ (Nadaljevanje) Noč, ki jo je Vene Poviškaj preživel po tistem srečanju, je bila kakor aprilsko vreme: sonce in dež, veselje in žalost, upanje in obup; neštetokrat se je nasmehnil in neštetokrat so mu solze zalile oči — toda drugo popoldne je že sedel za pogrnjeno mizo v hladni pol¬ mračni izbi pri Mojem Jezusu. Zinka je postavila predenj če- trtinko rebule, mu vzela za¬ maščeno klofeto z glave in mu razkuštrala lase. “No vidiš”, je rekla, “saj ni nič hudega”. Vene je prikimal, srebnil krepak požirek vina in si s hrbtom roke obrisal mokre u- stnice. Zinka je šla v kuhinjo. Ko se je vrnila, je spet sedla k Vencu in ga vprašala, kdaj se bo ženil. “Zakaj me pa vsi dražite s tem?” je zastokal Vene in po¬ gledal vstran. “Dražimo, dražimo. Zakaj bi se pa ne ženil? Saj imaš hi¬ šo”. “Ženil? Ženil?” je nezaup- no zamrmral Vene sam zase. “Ženil? Ne. ženil se ne bom. Marjanca je rekla, da na kaj takega še misliti ne smem. Da sem prečukast za to stvar, je rekla,” je skesano priznal, se zamaknil predse in s prstom razmazal kapljo vina, ki mu je kanila na prt. “Strežek je bil še večji čuk, pa se je le oženil,” je rekla Zinka. Sredi tega pogovora so prišli karabinjerji in prekinili razgovor. Od tistega dne dalje je Vene Poviškaj pogosto zahajal k Mojemu Jezusu — in preden je poteklo štirinajst cini, je začel čistiti svoj dom. Naredil si je kapo iz škrniclja, si pre- pasal staro vrečo, da ne bi po¬ mazal hlač, in začel delati z veliko vnemo; belil je stene, preganjal miši in ščurke, po¬ metal in popravljal, kar je razjedel čas. Vaščani so ga hodili gledat, spraševali so ga, kdaj se bo ženil in se nasmi¬ hali, toda Vene je bil resen in 'da svoje največje in najdražje j skrivnosti ne moremo nikdar |prikriti: lahko jo tajimo, lah¬ ko prisegamo in dajemo čast¬ no besedo, lahko se tudi nor¬ čujemo iz nje in jo sami raz- trobentamo z zaničljivim na¬ smehom — toda skriti jo ne moremo nikoli; vsakdo jo lah¬ ko bere v naših očeh kakor iz odprte knjige. Tako je bilo tudi z Zinki- nim otrokom. Glasno je pri- povedovala o njem in se nor¬ čevala, kako ga bo zibala in mu pela pesmi, samo, da bi lahko prikrila resnico, toda kmalu je vedela vsa vas za njeno blagoslovljeno stanje. Do takrat so se vsi smejali Vencu Poviškaju in so bili Zin¬ ki na tihem celo hvaležni, da jim je priskrbela novo zabavo. Kakor hitro pa so izvedeli za njeno skrivnost, so vsi s pr¬ stom pokazali nanjo. • Tudi župnik se je ogrel in se vtikal v take stvari. Moj Jezus se je krepko napil in je bil tako globoko prizadet, da je še glasneje tulil, ko po na¬ vadi. “Kdo je seme hudičevo, a? Vi ste seme hudičevo!” je kri¬ čal in tolkel s pestjo po mizi. “Kaj?” je planil po konci njegov sin in stopil predenj. “Ali misliš mene?” “Ne, ne, o, moj Jezus . . .” je s strahom dejal Moj Jezus in se umaknil v kot za mizo. samopomožna zadruga gradila za svoje člane hiše vseh vrst, od koč do modernih hiš z vso moderno opre¬ mo. 19 udruženj je upravljalo ku¬ hinje za svoje člane in štiri udru¬ ženja so preskrbovale s prenočišči. Enajst trgovin na drobno, osem pe¬ karij in dve gostilni so bile v rokah takih udruženj. Obseg organizacij je različen — od 3 do 753 članov v enem udruženju. Večina pa je imela 10 do 50 članov. Petorica jih je imela članstva čez 100 oseb. člani srednje starosti so NOVI: ~ Cleveland, O. Anton Novak. Demopolis, Alabama: Ružič OBNOVIL: Cleveland, O.: Kunstel Frank, Turek George, Zallar John. Eri i Božič A. Montreal Canada: Prijatelj J. I.achlne Canada: P ;< ritel Cleveland. O.: Rupnik Anton. Salem, O.: Celiti Marv, Flajnik Anna. Cen P lom nim ženj prijavilo skupno svoto od sko¬ raj pol milijona dolarjev. Dodatno so udruženja za samopomoč v drža¬ vi California prijavila skupno vred¬ nost strojev in opreme od $62.059. Skupna produkcija za leto 1936 Ilcfflfj J bili pretežni pri udruženjih v dr- ; je bi i a prijavljena od 76 udruženj v žavah Californije in \Vashington. Kar se tiče imovine, je 89 udru- vrednosti $140,453. Člani 34 samopo- služili $140,453 bodisi v gotovini ali Pfos fašij N, •ovn dem. možnih skupin s v enakovrednih krediti Članstvo 145 zadrug __ moč je znašalo vsega stoj, ljudi. Daši to delovanj«>l- e ^ moč ni jako obširno, zuje. da more mnogo H ac ljudi doseči gmotno t»m združenih podjt tih. Marjanca je capljala za k) j ub prigovarjanju kuharice njim, se križala in obupavala, ’ Ane temeljito nastopil. V ne- prigovarjala mu je, pameten, saj vendar vidi, da ga Zinka vleče za nos, toda ko je uvidela, da so vse njene prošnje zaman, se je zatekla k župniku in ga s sklenjenimi rokami prosila, naj spravi ne¬ čaka k pameti. Ta Zinka, ta poguznica ga je spravila ob pamet. Pobu se bo zmešalo”, je tarnala. k° ideljo se je v polmračno cerkev nenadoma sesula velika pridi¬ ga o semenu hudičevem, o smeteh in o nesnagi, o prešušt- nici, ki zavaja dobrega člove¬ ka, ki mu pravični Bog — je že vedel zakaj — ni dal čiste pameti in razsodnosti. Piddiga je bila dolga in krepko podpr¬ ta s prilikami in nauki. Tistega popoldne je bilo “Kdo pa?” je zavriščala Kočarica, ki je tudi prišla, da se bo jezila, “če misliš mene!” je zagrozila. “Ne, ne!” se je branil Moj Jezus. “Koga pa? Ven z besedo!” je udarila Kočarica po mizi. “Njo, njo, Pepo, ker ni ho¬ tela roditi otrok,” je skesano priznal Moj Jezus in si obrisal solze. “Tako,” je zadovoljno vz¬ kliknila Kočarica in se pomiri¬ la. Tudi Moj Jezus se je po- Slov. del. pevski zbor “Sloga” PRIREDI V • NEDELJO 23. OKTOBRA OB 3 URI P0PCI? 'eno *Pan. v ist Pat-o, hev a , ^a. j š Pani V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA Koncert in opereto °>no ST ci- v** ‘ ■ 1 • 1,1 »o ?° s es lj. “Ko ljubezen se zbudi )) 'Jeni, ** ha ,v °b 0 Sed cl Vse pesmi in opereto spremlja orkester pod vodstvom pevovodja Mr. Jack Za ples zvečer bo igral orkester Frank Kristo« C°' Na obilno vdeležbo vabi ston * pf-- krat se je bil dvignil z vero in upanjem, dvakrat je treščil ob tla. Zdaj je ostal doma teden dni, molčal, mislil in razmislil. miril, napregel Mico, naloži i Neke ga večera je stopil v baj- “svojo staro”, sedel k njej in to k sestri Pavli in ji meni nič rt (\ o*n n 1 T\/T r* y.i i toki «iX «.i.i . m “Če pobeli hišo, naj jo kar j pri Mojem Jezusu spet zelo pognal. Med potjo nista štela zvezd na nebu in tudi nista prisluškovala vodi, ki se je pe¬ nila čez jez, in drevesom, ki so šumela ob cesti — a ven¬ dar sta se vozila domov zelo dolgo. tebi nič poklonil svojo sveže pobeljeno hišo pobeli. To vam ne bo škodo¬ valo,” je rekel župnik. “Ože¬ niti pa se brez mene itak ne more.” Na tem svetu je že tako, živo. Vsa stranka, ki je bila župniku nasprotna, z Zagri- čarjem na čelu, je sedela za mizami, pila in se zaklinjala, da župnik nima pravice, da bi Vene je slišal župnikovo pridigo na lastna ušesa in je razumel. Marjanca ga je sa¬ mo pogledala in je videla, da ni potreba izgubljati besedi. Tako so se zrušile poslednje sanje Venca Poviškaja. Dva- (Dalje prihodnjič) SEDMAK MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates. 1506 St Clalr Ave. HEndersonl920 ^_CLEVELAND, OHIO Poravnajte naročnino pravo¬ časno, brez čakanja na opomine! fr? Rožanc Qarde SANDWICHES AVINES, liquors, beers Bishop, Pa. Te l-: Canonsburg, 1081-R-12 M ^ K. v M* s:; x£«Sx*>«><ž' vii' k? -t;? STAR bottling S0VenSki ‘delovale! raznovrstnih mehkih 506 W. RAII.ROAD okraju. _ Razpečevalci vseh vrst P** ave. — Phone .