22. junij 2012 Ro.-mk M*4) Mtunt obOl» FTuj. l«o XVIII. Ji« vika 6.ISSN 1J1W550 trna 0.42 EUR. poitniru («l.v.iiu pri poili 22SOPluj rstva,-kultu r-G in-tu ri-zm • Zaključna konferenca mednarodnega projekta Vito • Zakaj in kako vstopiti na nemški trg • Ptuj gostil državno mladinsko gasilsko tekmovanje • Desete Ptujske grajske igre in deveti Grajski vinski praznik m®® MARIB0R2012 Evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 S1 Spoštovane občanke in občani, iskreno vam čestitam ob dnevu državnosti in 21. oblclnid sumosLojnosli Republike Slovenije, Vljudno Vas vabim nu proslavo v petek. 11. junija 2012, ob 20. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. .j&itjbatt Ji Sirt* (Hrt .,„_. u.,r - r F"l| Dan m Dan državnosti Republike Slovenije MESTSA OBČINA PTUJ vaa vabi np OErediijp slovesnost OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE t petek, 22. junija ob 20- url na dvorišču minoritskega samostanu, na Ptuju, Slavnostni govornik bo dr. Štefan Če lan, župan Meatne občine Ptuj. Vlj mino vtblj^i lir, Stcliin £c]im, iupnil Mrilnciiiičira; VABILA VtTL:i:i- Rimske JJIHMIJC 3 Pihalnim urkcalrcm Ptuj 1I vgdttniB iiiripiinia Fitidijn Sinirmiiji it) £0Sli I'rojcJt!ni ionski pevski zbor Allcfiro jn Mladinski ptraki st»r MLadiJta z «boravicnUtinjo Jtianp Drobne. Dortm-Js Dolinic, fdre, Vita iiTCfiorir. violina 2 ■ Z/^zv.'/' UVODNIK 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 Domoljubje - naša preteklost, sedanjost in prihodnost Domoljubje je beseda, ki opisuje našo ljubezen do domovine, naroda, doma. Slovenke in Slovenci smo lahko upravičeno ponosni na to, kar smo do sedaj dosegli, da smo se postavili ob bok narodom, ki imajo svojo državo, saj se nemalokrat ne zavedamo ugodnosti in tudi dolžnosti, ki nam jih le-ta prinaša. Kaj pomeni ne imeti svoje državne tvorbe, lahko vidimo na primeru Kurdov, Baskov, Palestincev, Severnih Ircev, ki se še dandanes borijo, tudi z orožjem, za svoj kotiček na zemlji, za svojo neodvisnost in suverenost... Imeti državo pomeni, da smo mednarodno priznani subjekt, da se lahko enakovredno pogovarjamo tudi z mnogo večjimi narodi, kot smo mi sami, in najpomembneje, sami si lahko, v veliki meri, krojimo svojo usodo in nismo, kakor smo bili skoraj ves čas skozi zgodovino, zatirani in v podrejenem položaju do drugih, večjih narodov. Na to sem ponosen, saj se nam je tako uresničil večstoletni sen ustvariti si svojo državo, ki traja že od izgube samostojnosti Karantanije naprej. Poleg ponosa čutim tudi globoko spoštovanje in zahvalo do naših prednikov, ki so se borili za ta plemeniti cilj in mnogi v njegovem imenu izgubili vse, tudi svoja življenja. Uvodnik sem začel z besedo domoljubje, pri kateri opažam, da je danes mnogokrat negativno sprejeta. Moramo se vprašati, čemu. Ali smo Slovenke in Slovenci zadovoljni s stanjem, ki trenutno vlada v Sloveniji? Smo srečni in zadovoljni? Se počutimo sproščene? Smo se pripravljeni odrekati in delati zastonj v dobro države? Upam si trditi, da bi mnogi na ta vprašanja odgovorili negativno. Že Ivan Cankar je dejal »Narod si bo sodbo pisal sam« in s tem mislim, da smo Slovenke in Slovenci sami odgovorni za svojo usodo in prihodnost, ki nas čaka. Razloge za nezadovoljstvo in razočaranje, kije trenutno prisotno v Sloveniji, vidim predvsem v samem sistemu, ki smo si ga, žal, vzpostavili sami. Velikokrat dobim občutek, da tečemo v začaranem krogu, iz katerega ni izhoda, ter da smo nevidni ujetniki tega istega sistema, ki ga nihče (več) ne obvladuje, tudi politika ne, in ki se napaja sam iz sebe. Globoko pa verjamem, da nas v prihodnosti čakajo pozitivne spremembe, ki bodo v ospredje spet postavile človeka in ki bodo dale prednost duhovnosti pred materializmom. Ne verjamem, da je to stanje, ki trenutno vlada na svetu, višek naše civilizacije. In tudi ne verjamem, da bomo lahko maksimalno kreativno ustvarjali v okolju, v katerem sta najvišja vrednota kapital in denar. Spremembe, o katerih govorim, se že dogajajo, le bolje moramo pogledati, da jih bomo zaznali. Verjamem, da bo prihodnost, ki nas čaka, lepa, le enotni moramo biti. Da smo Slovenke in Slovenci lahko enotni, pa smo že dokazali, nazadnje ob naši osamosvojitvi leta 1991. V imenu naše skupne, lepše prihodnosti pa vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno voščim ob 25. juniju, dnevu državnosti. Vasja Strelec MISEL MESECA »Življenje je kot ljubezen - ves razum je proti njemu, ves zdrav instinkt zanj.« Samuel Butler SPREHOD PO VSEBINI Sprejemi v Mestni hiši 4 Tradicionalni sprejem za udeležence 52. kurentovanja 5 Certifikat Mladim prijazna občina 5 Obisk partnerskega mesta Kalisz 6 Zaključna konferenca projekta Vito 6 Aktualno z junijske seje Mestnega sveta 7 Zakaj in kako vstopiti na nemški trg 10 Ptuj potrebuje sinergijo potencialov gospodarstva, kulture in turizma 11 Ptujčana podpredsednik in častni senator FECC 12 Zapuščina dr. Štefke Cobelj - zgodba o ženski, ki je bila drzna in odločna 13 IV. mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil 16 Večer s filmsko glasbo Pihalnega orkestra Ptuj 16 Drugi mednarodni filmski festival Primus 17 Festival sodobne umetnosti Art Stays 18 6. abonmajski koncert Arsane 18 Prvi koraki k obnovi kletnega prostora v Mestnem kinu Ptuj 19 Festival Pesmi in pravljice ter muzikal Veličastna mavrica 20 Večer z Janezom Medveškom 20 Nacionalna prireditev slovenske UNESCO mreže šol 21 Podelili nagrade natečaja Naravne in druge nesreče v moji okolici 2011-2012 22 Festival AYE 2012 22 Učenci kitare v CID-u navdušili 23 Zaključek večletnega projekta Da te fabula narratur 23 Otroci in zaposleni v Vrtcu Ptuj praznovali in tekmovali 24 Tekmovanje v ekstramobilih Go car go ali Bo, kar bo 24 Poklic socialni oskrbovalec, socialna oskrbovalka na domu 26 V šolskem letu učenci Zasebne glasbene šole izvedejo vsaj pet nastopov 27 20 let dela ptujske porodnišnice 28 Vlomilci niso na dopustu! 29 Ptuj po 20 letih ponovno uspešno gostili državno mladinsko gasilsko tekmovanje 32 Desete Ptujske grajske igre in deveti Grajski vinski praznik 35 Naslovnica: Iz državnega mladinskega gasilskega tekmovanja Foto: Rado Škrjanec tyctw , jr \ Ptujčanpo Sklepu o program- M-sJp- * ski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS - Zeleni Evrope, Janez Rožmarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni Ptuj. Sodelavke: Sta-ša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. . /Af/rtff/ 3 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 IZ MESTNE HIŠE Sprejemi v Mestni hiši 7. junija je župan v svojem kabinetu sprejel mis gluhih Slovenije Mirjano Dujmič iz Biša, ki se bo julija v Pragi udeležila izbora za najlepšo gluho dekle na svetu in želi na izboru promovirati Mestno občino Ptuj, kar je predstavila tudi županu. Sprejema sta se udeležili še novinarka Majda Goznik in tolmačka znakovnega jezika Lidija Letonja. Milena Turk V okviru projekta mednarodne izmenjave Evropske mobilnosti, ki ga vsako leto izpeljejo na srednji Strojni šoli na Ptuju, je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan 25. maja sprejel osem francoskih dijakov in njihovega profesorja Alexandra Garina iz francoskega mesta Chambe-ry. Sprejema so se udeležili tudi profesorji in ravnatelj Strojne šole Bojan Lampret ter predstavniki avtomobilskih podjetij in servisnih služb, pri katerih so francoski dijaki opravljali tritedensko praktično usposabljanje. Župan jim je predstavil zgodovino Ptuja in zaželel uspešno praktično usposabljanje ter seveda čim več prijetnih znanstev in koristnih informacij o naši kulturi in deželi. 1. junij je bil prazničen in slovesen za nekdanje ptujske gimnazijce, ki so maturirali leta 1962, saj so obeleževali posebno, lahko bi rekli veličastno, obletnico v svojih življenjih - 50 let, odkar so zaključili ptujsko klasično gimnazijo in maturirali. Župan MO Ptuj jih je ob tej priložnosti sprejel v poročni dvorani, jih nagovoril in jim osebno čestital. Dandanes se je težko vživeti v tisti čas, leta 1962, čeprav to še ni tako oddaljena preteklost, so pa za dijake in gimnazijce vendarle veljala še precej drugačna, strožja pravila in mnoge omeji- Foto: Aleš Šprah, Uroš Gojkovič tve, ki bi se današnji mladini, v sedanji - na videz in v določenem smislu svobodnejši, v resnici pa v zelo omejujoči in depri-mirajoči - družbi, zdele smešne. Težko se nam je vživeti v čas, ko je bilo gimnazijskih maturantov neprimerljivo manj kot danes in ko je tedanja klasična gimnazija v Prešernovi ulici ob Dijaškem domu uživala posebno, častitljivo in ugledno mesto ter vzbujala že sama po sebi tako kot tudi njeni profesorji mnogo večje spoštovanje kot danes. Na isti dan je župan sprejel še člane Slovenske kulturne skupnosti France Prešeren iz Niša in Edvarda Volfa, predsednika Skupnosti, ter Novico Simica, načelnika občine Mediana v Nišu. Spremljal jih je Vili Sa-mobor, predsednik Komornega moškega zbora Ptuj, na povabilo katerega so Nišani prispeli na Ptuj in s katerim navezujejo stike že od leta 2004. Zvečer so se s kratkim programom predstavili tudi na letnem koncertu KMZ Ptuj na ptujskem gradu. Razveseljivo je, še posebej dandanes v času egocentrizma in kultov osebnosti ter razpadanja pristnih vrednot, v času, ko je pretirano pomembno to, kakšen vtis bo kdo naredi na druge in kako prepričljiv je njegov nastop, ne pa kdo v resnici je, kaj je pripravljen narediti za skupno dobro in kako trden ter pošten je njegov značaj, slišati, da na drugem koncu naše nekdanje skupne domovini deluje nevladna organizacija, ki združuje okrog 300 članov, ki želijo s svojimi aktivnostmi povezovati Slovence, Srbe in pripadnike drugih narodnosti ter gojiti kulturo majhnega naroda, kot je slovenski, ter negovati našo literaturo, jezik in se celo učiti slovenščino, ki ni lahek jezik in ga razume le peščica prebivalcev našega planeta. 2. junija, na dan državnega mladinskega gasilskega tekmovanja na Mestnem stadionu Ptuj, so bili v Mestno hišo povabljeni člani častnega odbora tekmovanja, med drugimi Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, Milivoj Dolščak, glavni inšpektor Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter Marjan Meglič, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj, ki so govorili o pomenu in vrednotah gasilstva kot enem od dandanes redkih področij prostovoljnega humanitarnega delovanja in o poteku tekmovanja. Sprejema so se udeležile tudi delegacije gasilcev iz Arandže-lovca in iz Varaždinske ter Ča-kovske županije. Gasilska zveza Slovenije se je članom častnega odbora zahvalila s priznanji, župan MO Ptuj pa je vsem S sprejema Slovenske kulturne skupnosti iz Niša gostom izročil protokolarna darila. 5. junija je župan sprejel tudi člane Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev - FIJET, udeležence Akademije za mlade turistične novinarje v Mariboru, ki so Ptuj obiskali v okviru programa Akademije in si ogledati delček bogastva našega starodavnega mesta, kjer se že kar nekaj desetletij, posebej pa v zadnjih letih, trudimo v praksi uresničevati tisto, o čemer je tekla beseda na njihovih predavanjih - kako povezati turizem in kulturo kot najbolj zelen segment turizma. Za sprejem v Mestni hiši in pozornost sta se zahvalila Drago Bulc, predsednik društva Turističnih novinarjev Slovenije in direktor Akademije, ter Jacques Campe, generalni sekretar in predsednik Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev. Skupinski posnetek članov Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev - FIJET, udeležencev Akademije za mlade turistične novinarje v Mariboru. 4 ■ //^/v.'/' IZ MESTNE HIŠE 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 Tradicionalni sprejem za udeležence 52. kurentovanja V sklopu Kurentovanja 2012 se je zvrstilo več kot 150 prireditev, na katerih je nastopilo okrog 20 tisoč nastopajočih iz 18 držav. Vsak izmed sodelujočih tako pri nastopih kot tudi organizaciji je pomemben in nepogrešljiv del zgodbe, ki se je spletla v nepozaben mozaik barv, veselja, glasbe in plesa. Organizatorji 52. kurentovanja so se 22. maja vsem udeležencem kurentovanja 2012 na tradicionalnem sprejemu v slavnostni dvorani Ptujskega gradu zahvalili za sodelovanje. Mateja Tomašič Pustni čas je za Ptuj in okoliške kraje zagotovo najbolj radosten čas v letu. Kurentovanje je že več desetletij nazaj postalo priložnost, da so domačini spoznali pustne šege iz drugih koncev Slovenije, držav nekdanje Jugoslavije in se vse pogosteje srečevali s pustnimi skupinami iz mnogih tujih držav. Letošnje kurentovanje je povezalo svetove na več ravneh. Bilo je v znamenju povezovanja etnografije, kulture, umetnosti, zabave in ljudi od blizu in daleč, iz drugih koncev sveta. 52. kurentovanje je v letošnjem letu Evropske prestolnice kulture združevalo Etno fest, Karneval fest in Art fest. »Ocenjujem, da bo prav preplet vseh teh treh karnevalskih vsebin predstavljal presežno vrednost v evropskem, ne toliko karnevalskem kot kulturno-etnografskem prostoru,« je na sprejemu poudaril predsednik Evropskega Foto: Črtomir Goznik združenja karnevalskih mest Slovenije in vodja letošnjega Kurentovanja Branko Brumen. V času kurentovanja organizatorje in nastopajoče podpira župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je na sprejemu med drugim poudaril: »Kljub burnim razpravam pred pričet-kom velja kurentovanje 2012 za doslej največji kulturni dogodek znotraj projekta Evropska prestolnica kulture v vseh sodelujočih partnerskih mestih.« Ptujskega kurentovanja tudi ne bi bilo brez prizadevnih članov številnih društev v bližnji in daljni okolici. Nekateri ohranjajo zanimivo etnološko dediščino posameznih krajev, edinstvene maske in pustne šege, drugi pokažejo svoje neštete talente v karnevalskih skupinah. Pogosto iz njihovih vrst prihajajo princi karnevalov. Letošnji princ Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Opros- Organizatorji 52. kurentovanja so se 22. maja vsem udeležencem kurentovanja 2012 zahvalili za sodelovanje. snizer, ptujski grajski kapetan prihaja iz Etnografskega društva Korantov duh Ptuj. Zbrane je nagovoril tudi Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, ki so bile organizator letošnjega ku-rentovanja. Prve korake proti 53. kurento-vanju bodo organizatorji naredili že na martinovo, 11. novembra, točno ob 11. uri, 11 minut in 11 sekund, ko bo znano ime 14. princa. Prihodnje leto bo kurentovanje nekoliko krajše, saj bo med svečnico in pustom le 10 dni. Gostitelji sprejema župan dr. Štefan Čelan, vodja Kurentovanja 2012 Branko Brumen in princ Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnizer, so zbranim podelili priložnostne zahvale, druženje pa sta z glasbo obarvali muzikalki Tanja Pečenko in Maša Tiselj. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih je ob koncu prireditve zbrane povabil v konjušnico na ogled nove stalne razstave Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju. Kurentovanje združuje ljudi od blizu in daleč. Vsak je njegov nepogrešljiv del, pa naj gre za najmlajšega kurenta, ki se veseli teka med maskami, ozvočevalca, ki skrbi za dober zvok, ruso, ki se nam vrže pod noge, ali gospodarstvenika, ki finančno pomaga. Vsi skupaj spletejo edinstveno zgodbo za svet, nove rodove in v spomin na stare. Vabljeni vanjo tudi v letu 2013. Certifikat Mladim prijazna občina Maja Erjavec Mestna občina Ptuj je prejemnica certifikata Mladim prijazna občina. Mladinski svet Ajdovščina kot vodilni partner konzorcija Mladi odpiramo prostor je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Turka pristopil k podelitvi certifikata. Certifikat se za obdobje štirih let podeli tistim občinam, ki so v prijavi na javni poziv izkazale uspešno izvajanje ukrepov s področja vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik. To so izvedeni ukrepi, ki so usmerjeni v integracijo vedno novih generacij mladih v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa v spodbuja- nje čim hitrejšega osamosvajanja mladih. Pri oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je poseben poudarek namenjen področjem participacije mladih, sistemskega ukvarjanja na področju mladine, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih in mladinskega organiziranja. Prejemnice certifikata v letu 2012 so še: Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor, Mestna občina Velenje ter občine Krško, Radlje ob Dravi in Sežana. Podelitev certifikata občinam je bila v maju v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer sta predstavnike prejemnic nagovorila predsednik Skupnosti občin Slovenije Leo Krem-žar in predsednik države dr. Danilo Türk. Certifikat se za obdobje štirih let podeli tistim občinam (tudi MO PTUJ), ki so v prijavi na javni poziv izkazale uspešno izvajanje ukrepov mladinskih politik. . /Af/rtff/ 5 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 IZ MESTNE HIŠE Obisk partnerskega mesta Kalisz na Poljskem ob občinskem prazniku Dejan Klasinc, Tanja Ostrman Renualt Mesto Kalisz, najstarejše mesto na Poljskem, leži v trikotniku med Vroclavom, Lodžem in Poznanom. 21. avgusta 2011 sta župana Kalisza in Ptuja podpisala protokol o sodelovanju, ki temelji predvsem na kulturi in gospodarstvu, turizmu in promociji mest ter na medsebojnem poznavanju in sodelovanju v evropskih projektih. Pravzaprav je bil ravno evropski projekt Jantarne poti tisti, ki je povezal obe mesti. V projektu so sodelovali strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, ki so poskrbeli, da je rimski poštni voz prispel na Ptuj v času rimskih iger, ko si Foto: Tanja Ostrman Renualt ga je lahko ogledalo veliko število Ptujčanov in drugih obiskovalcev. Mesto ima tudi bogato srednjeveško zgodovino, kraj, kjer je nastala prva srednjeveška naselbina, pa je lepo ohranjen z replikami lesenih konstrukcij in palisadami ter je vsako leto prizorišče srednjeveških iger. Vodni park je bil odprt v času občinskega praznika, 1. junija, in predstavlja novo pridobitev za mesto. Čeprav je najverjetneje zaradi preobremenjenosti sistema med slovesnostjo ob odprtju zmanjkalo elektrike in so otroci vseh šol, ki so prišli na podarjeno Rimski poštni voz na glavnem trgu jim prvo kopanje, žalostno odhajali domov. V sklopu občinskega praznika se odvijajo razne glasbene in prireditvene dejavnosti, v mestnem parku pa na stojnicah ljudje prodajajo od kruha in sira do magnetov za hladilnike, koles in balonov. Zaključna konferenca mednarodnega projekta Vito Konec maja je na Ptuju v organizaciji Mestne občine Ptuj potekala mednarodna konferenca v okviru projekta Vito - Celostni urbani razvoj zgodovinsko pomembnih mest kot regionalnih središč v Jugovzhodni Evropi, transnacionalnega projekta, financiranega iz Programa Jugovzhodna Evropa. Glavna tema konference so bili prihodnje naloge, priložnosti in izzivi majhnih in srednje velikih mest na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Julija Potisk, ZRS Bistra Ptuj, Robert Novak, MO Ptuj Foto: Julija Potisk Projekt Vito, ki poteka od septembra 2009 do avgusta 2012, se osredotoča na izboljšanje tran-snacionalnih urbanih struktur v upravljanju z mestnimi jedri in na implementacijo pilotnih projektov na lokalni ravni z oprijemljivimi rezultati, ki izboljšujejo SOUTH EAST W/To Ai Skupinski posnetek udeležencev konference ^ EUROPE Inug/aHdLJíbjri Of wlapjnuil annul HldiPlr liWRloul ÜHpKi,Pro^mrí fcwm«««*!feulh EHrt f«»(M privlačnost mest v Jugovzhodni Evropi in spodbujajo njihov gospodarski razvoj. Glavni cilj projekta je skupen razvoj integriranih urbanih razvojnih strategij za mala in srednje velika mesta na podlagi njihove kulturne dediščine. Transnacionalno partnerstvo vključuje 11 partnerjev z območja Jugovzhodne Evrope. Sodelujoča mesta imajo dolgo tradicijo regionalnih središč in so izvajalci storitev za svojo regijo. Soočajo se s podobnimi težavami zaradi demografskih in družbenih sprememb, vendar pa obstajajo tudi ključne razlike, ki spodbujajo medsebojno učenje. Mestna občina Ptuj je v okviru projekta Vito izvedla več manjših lokalnih projektov, ki se navezujejo na glavne cilje projekta: 1. Ureditev mestnih trgov: a. Izdelava idejne dokumentacije - Načrta arhitekture za zunanjo ureditev Mestnega trga na Ptuju. b. Geofizikalne (georadarske) raziskave. c. Izdelava izvedbene dokumentacije - Načrta arhitekture za zunanjo ureditev Mestnega trga na Ptuju. 2. Katalog detajlov energetsko učinkovite rekonstrukcije stavbne kulturne dediščine. 3. Izvedba urbanistične arhitekturne delavnice »Arheološki muzej«. 4. Konservatorski načrt Mestne hiše Ptuj, najbolj prepoznavne stavbe na Mestnem trgu. 5. Posodobitev Lokalnega energetskega koncepta (zasnove) Mestne občine Ptuj. Vsi rezultati se vključujejo v strateški koncept, ki je namenjen za izboljšanje starega mestnega jedra kot sodobnega in živahnega mesta z visoko kakovostjo življenja njenih prebivalcev in 6 ■ ¿ ¿f/rtí/t IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 obiskovalcev. Po uvodnem pozdravu župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana je dr. Ivan Illes z Univerze Corvinus iz Budimpešte predstavil priložnosti in izzive malih in srednje velikih zgodovinskih mest. Osredotočil se je predvsem na probleme, ki pestijo mala mesta v novih članicah Srednje in Jugovzhodne Evrope. Sledila je predstavitev projekta, v okviru katerega je bila konferenca organizirana. Projekt Vito sta predstavila vodji projekta Simona Kašman iz Mestne občine Ptuj in Jens Freudenberg iz nemškega podjetja Wüstenrot kot njihov zunanji izvajalec. O vlogi malih in srednje velikih mest iz evropskega vidika je predaval Christian Svanfeldt z direktorata Evropske komisije za regionalno politiko. Predstavil je socialne, okoljske in ekonomske izzive, ki čakajo evropska mesta, ter govoril o večji vlogi evropskih mest pri doseganju ciljev teritorialne kohezije in ciljev Evrope 2020. V popoldanskem delu je mag. Janja Kreitmayer Mckenzie z Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direktorata za prostor, predstavila nacionalni vidik izzivov malih in srednje velikih mest na primeru Slovenije. Lokalni vidik je predstavil Marek Kapusta na primeru slovaškega mesta Banska Ščavnica. Sledila je diskusija z naslovom Od ideje do realnosti - prispevek k celostnemu urbanemu razvoju za krepitev zgodovinskih mest kot regionalnih središč, v kateri so sodelovali predstavniki partnerskih mest projekta Vito: Simona Kašman in Ivan Vidovič iz Mestne občine Ptuj; Eugen Panescu, Arad, Romunija; Rastislav Marko, Banska Ščavnica, Slovaška; Ghenadie Ivascenco, Kišnjev, Moldavija; Nina Marinic Bertovic, Gradec, Avstrija in Erika Nagy, Inštitut za regionalne študije, Madžarska. V diskusiji je bilo govora o težavah in priložnostih, s katerimi so se partnerji soočali v projektu, o lokalnih projektih, ki so jih partnerji uresničili s pomočjo projekta Vito (in jih drugače ne bi uresničili), o izkušnjah z uvedbo in izvajanjem različnih celostnih razvojnih pristopov pri vključevanju medsektorskega administrativnega sodelovanja itn. Za zaključek so se udeleženci zbrali v avli, kjer je bila postavljena razstava plakatov, ki so prikazovali rezultate projekta v posameznih mestih. Za partnerje projekta se je konferenca nadaljevala še v četrtek in petek, ko so podrobno predstavili posamezne lokalne projekte v mestih in se pogovorili o možnostih nadaljnjega sodelovanja. Podeljena občinska priznanja in odstop Ptuja od organizacije EPK 2013 - Evropskega prvenstva v košarki Milena Turk Foto: Črtomir Goznik Na junijski seji, ki sta jo najbolj zaznamovala razprava in sklep sveta o dokončnem odstopu Ptuja od organizacije Evropskega prvenstva v košarki v naslednjem letu in tako tudi od načrtovane gradnje večnamenske dvorane ob mestnem stadionu, so mestni svetniki sklepali tudi o podelitvi priznanj Mestne občine Ptuj, ki bodo prejemnikom izročena na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku v avgustu. Soglasno so sklenili, da postane častni občan Mestne občine Ptuj v letošnjem letu Milan Krajnik med drugim tudi član mestnega sveta, in sicer za izjemne dosežke na področju gospodarstva, za dolgoletno aktivno strokovno delovanje na področju ekonomije in energetike ter za zasluge pri razvoju mesta in širše okolice v slovenskem prostoru, kakor so predlagali v tukajšnjem Pokrajinskem odboru Desusa, v mestni organizaciji Desusa in v svetniški skupini Desusa. Zlato plaketo so podelili ministru provincialu patru Milanu Kosu za posebne zasluge na področju kulturnega in humanitarnega delovanja ter za prispevek pri oživitvi minorit-skega samostana. Predlagali so ga Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju, Četrtna skupnost Spuhlja ter mestni svetnik Peter Pribožič. Podan je bil še predlog Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, da se zlata plaketa podeli Zvezi čebelarskih društev Ptuj, čemur je mestni svet sledil in za aktivno delovanje in posebne zasluge na področju razvoja in pomena čebelarstva na Ptuju in v okolici Zvezi podelil zlato plaketo. Zveza izvaja številne strokovne in izobraževalne dejavnosti, hkrati pa letos beležijo že 35. obletnico. Odstop od organizacije Evropskega prvenstva v košarki v letu 2013 in gradnje dvorane Župan je obljubil, da ne bo niti ene odločitve v zvezi s to tako zelo pomembno investicijo za mesto sprejemal mimo mestnega sveta, in to obljubo tudi držal. Mestni svet je na njegov predlog glasoval o tem, ali mesto Ptuj odstopi od organizacije EPK 2013, glede na dejstvo, da se na razpis za koncesionarja, ki bi načrtovano večnamensko dvorano v naslednjih 20 letih oskrboval s toplotno in električno energijo (s čimer bi občina pridobila 5 mio. evrov kapitala), v roku ni nihče Milana Krajnik (skrajno desno) je bil imenovan za častnega občana. prijavil, ali naj se nadaljuje z iskanjem drugega finančnega vira in s pripravami za prvenstvo ter gradnjo dvorane. Z 20 glasovi za, 5 proti in 2 vzdržanima je bil sprejet sklep, da se odstopi od organizacije EPK 2013 na Ptuju. Svetniki pa so županu dovolili, da se pričeto pridobivanje gradbenega dovoljenja za večnamensko športno dvorano, za katero je vloga že na Upravni enoti Ptuj, nadaljuje, kar pa ni povezano z nobenimi novimi stroški. Nekateri svetniki, ki že od začetka niso podpirali ali verjeli v to za Ptuj zahtevno investicijo, so si oddahnili. Drugi so menili (Helena Neudauer, Peter Pribožič), da bi o EPK 2013 lahko sklepali na naslednji izredni seji, ko bi bil pripravljen sklep o tem in tudi znano, koliko je to ptuj- sko občino do sedaj stalo, ne pa na tej seji, ko je bila točka o EPK 2013 uvrščena zgolj kot informacija in sklepanje o njej po poslovniku ni možno. Večina pa jih je menila, da je najbolje, da se sklepa takoj, kajti v ta projekt je bilo doslej vloženo že preveč energije in časa, čez deset ali štirinajst dni pa tudi ne bo znanega popolnoma nič novega, prav tako ne bo nič prineslo raziskovanje zgodovine. MO Ptuj bi se sicer še lahko zadolžil za največ 8 mio. evrov, vendar bo občina ta morebitna sredstva raje porabila za druge, v mestu potrebnejše investicije. V proračunu MO Ptuj pa zaradi odstopa od gradnje večnamenskega športnega centra ne ostaja noben prosti denar, ki bi ga lahko preusmerili v druge investicije. 0hm 'ffffffSt 7 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Marjana Kolariča: V zvezi z določbami veljavnega 3. člena Odloka o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj, poglavje III. OPREMLJENOST STAVBNEGA ZEMLJIŠČA, naj se (v določeni enaki kvadraturi) pripravi izračun komunalnega prispevka za stavbno zemljišče za gradbeno parcelo, hkrati pa tudi razlika izračunane višine komunalnega prispevka za parcelo, za katero so do 100 m od roba parcele (taka velja za komunalno opremljeno stavbno zemljišče) zagotovljeni priključki, ter izračun komunalnega prispevka, če so priključki oddaljeni nad 100 m od roba parcele (taka ne velja za opremljeno stavbno zemljišče). Odgovor: Drugi odstavek petega člena Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/07 in 8/12; v nadaljevanju: odlok) določa, da se v primeru, da se objekt na območju ne more priključiti na določeno vrsto infrastrukture, komunalni prispevek ne obračuna v celoti, ampak zmanjša za znesek infrastrukture, ki je na območju ni, pri čemer se za grajeno javno dobro lokalnega pomena komunalni prispevek vedno obračuna. V skladu z navedeno določbo se ob izračunu komunalnega prispevka upošteva, ali je posamezna infrastruktura na obračunskem območju, ter se, v primeru, da se objekt na določeno vrsto infrastrukture ne more priključiti, odbije pri izračunu. Razlika v višini odmerjenega komunalnega prispevka med komunalno opremljenim in zemljiščem, ki ni komunalno opremljeno, je različna glede na cono, v kateri je zemljišče. Odlok določa dve coni, kjer so faktorji Cpi in Cti za obračun komunalnega prispevka različni. Razlika v višini odmerjenega komunalnega prispevka med komunalno opremljenim in neopre-mljenim stavbnim zemljiščem znaša z upoštevanimi faktorji Dti, Dpi ter Kdej v coni I 2,13 EUR na m2 stavbnega zemljišča in 4,09 EUR na m2 neto tlorisne površine objekta (za stanovanjske stavbe). Razlika v coni II znaša 2,01 EUR na m2 stavbnega zemljišča in 4,24 EUR na m2 neto tlorisne površine objekta (za stanovanjske stavbe). Končna razlika v višini komunalnega prispevka na primeru stavbnega zemljišča površine npr. 700 m2 in na njem pripadajoče stanovanjske stavbe neto tlorisne površine 150 m2 znaša v coni I 2.463,41 EUR, v coni II pa 2.392,56 EUR. Pri izračunu končne razlike je upoštevan indeks na dan 30. 4. 2012 v višini 1,1711. Adela Vaupotič Pobuda Milana Čučka: Pri vhodu iz Lackove ulice na parkirišče za minoritskim samostanom naj se popravi semafor, ki s stalno zeleno lučjo zavaja voznike na prosta parkirna mesta tudi takrat, ko je parkirišče povsem zasedeno. Odgovor: Makadamski del parkirišča je bil gramoziran in "grediran" 11. 5. 2012, tako da so bile udarne jame sanirane. Parkirišče ima 110 parkirnih mest. Vodja modre cone do 7. ure zjutraj pregleda parkirišče in ugotovi, koliko avtomobilov je že parkiranih. Te avtomobile vnese v semafor skupaj s predvidenim številom vozil z mesečnimi karticami. Že sami smo opazili, da prihaja zadnje čase do prezasedenosti parkirišča. Ves maj spremljamo dogajanje na parkirišču in smo že ukrepali, tako da smo pri jutranjem odpiranju postopoma povečevali število predvidenih vozil z mesečnimi karticami, saj je do navedenega problema prihajalo zaradi napačnega predvidevanja dnevne uporabe mesečnih kartic. V Zakonu o cestnem prometu je določeno, kje je prepovedano parkiranje, in ker je parkirišče javna površina, je za nepravilno parkiranje določena globa. Na parkirišču je omogočeno 15-minutno brezplačno parkiranje, tako da imajo stranke dovolj časa, da v primeru prezasedenosti zapustijo parkirišče. Zdenka Matjašič Borut Petrovič, Komunalno podjetje Ptuj, d. d. ■ Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu . ;:>' državnosti, ki ga bomo praznovali 25. junija s spominom na dogodke osamosvojitve in prehojeno pot v samostojni Sloveniji. Kot politična stranka si s svojim delovanjem v vladi in parlamentu prizadevamo za izhod iz krize in spodbuditev gospodarske rasti z ukrepi, ki naj bi čim manj prizadeli socialni položaj upokojencev in ekonomski položaj zaposlenih. Prijetno praznovanje vam želi Mestna organizacija DeSUS Ptuj Zeleni Slovenije smo 11. junija praznovali rojstni dan 'f Zeleni Slovenije smo ob rojstnem dnevu stranke in letošnji 23. obletnici ustanovitve na pobudo občinskih in regijskih odborov Državnemu zboru RS posredovali konkreten predlog, da državni zbor končno eno od samostojnih točk nameni tudi okoljskim problemom Slovenije in odkritju vzrokov, zakaj Slovenija plačuje visoke evropske okoljske kazni zaradi neizvajanja veljavne zakonodaje. Posledično imamo tudi izjemno število civilnih iniciativ, ki so prisiljene v angažiranje, saj jim pristojni organi v zakonskem roku ne nudijo ustreznega varstva pravic, ki izhajajo tudi iz slovenske ustave. Predsednik stranke Vlado Čuš je ob priložnostnem srečanju dejal, da se nobena stranka v sedanjem slovenskem parlamentu ne ukvarja s pomembnimi razvojnimi temami, ki jih po njegovem mnenju predstavljajo okoljske teme in trajnostni razvoj. Razmere na tem področju so zaskrbljujoče, na kar kaže tudi vsakodnevna rast števila ustanovljenih civilnih iniciativ. Kot je dejal, ve, da so nekatere med njimi tudi politične narave, a tiste, s katerimi smo sami imeli stik, kažejo predvsem na problematiko kakovosti življenjskega okolja. Okoljske teme so v državnem zboru premalo prisotne. To pa je posledica tega, da so izvoljene parlamentarne stranke prejšnjega in sedanjega sklica, med katerimi ni Zelenih, v svojih programih sicer vključile tudi okoljsko politiko, je pa niso oz. je ne uresničujejo ali pa večinoma mimo predvolilnih obljub. Zeleni Ptuja 8 ■ Z/^zv.'/' MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 zares Podpora predsedniškemu kandidatu dr. Danilu Türku Svet stranke Zares - socialno liberalni je na seji 6. junija 2012 sprejel sklep o tem, da na letošnjih volitvah za predsednika Republike Slovenije podpira kandidaturo dr. Danila Turka, sedanjega predsednika. V Zaresu ocenjujemo, da je svojo funkcijo opravljal dobro in v korist vseh Slovenk in Slovencev. Ob tem smo prepričani, da Slovenija v teh nemirnih in težkih časih potrebuje predsednika, ki bo znal povezovati in iskati skupne poti za izhod iz krize. Pred nami je prazničen dan, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V imenu stranke Zares vsem Slovenkam in Slovencem, občankam in občanom Ptuja čestitamo ob dnevu državnosti ter vam želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor Zares - socialno liberalni Ptuj LDS za spremembo referendumske zakonodaje Ji LDS V LDS podpiramo spremembe referendumske zakonodaje, saj smo prepričani, da mora referendum p(ostati) predvsem demokratično sredstvo za izražanje državljanske volje, ne pa sredstvo, ki bi ga stranke uporabljale za dnevnopolitične namene. Tako se je namreč zgodilo ob lanskem super referendumskem dnevu, ko je takratna največja opozicijska stranka državljane odkrito pozivala, naj zakonom, ki so bili sprejeti v Državnem zboru, na referendumu rečejo "ne", ker bodo tako rekli "ne" tudi prejšnji vladi. V LDS menimo, da je treba predlagateljstvo referenduma omejiti le na 40.000 volivcev in tako z izključitvijo možnosti pobude tretjine poslancev preprečiti nadaljnje zlorabe demokratičnega instrumenta v politične namene. Soglašamo s konkretnejšo navedbo vsebin, o katerih referendum ne bo dopusten. V skladu z našimi temeljnimi usmeritvami poudarjamo najpomembnejšo med njimi: v 90. členu ustave mora biti jasno zapisano, da noben referendum, na katerem bi večina odločala o človekovih pravicah manjšin, kakor se je zgodilo ob odločanju o družinskem zakoniku in temeljnih svoboščinah, v Sloveniji ne bo (več) mogoč. Mestni odbor LDS Ptuj SDS Vlada optimizem, da se Slovenci v ključnih trenutkih znamo pravilno odločati Misli, s katerimi je predsednik Sveta SDS dr. France Cukjati sklenil 15. sejo, vlivajo upanje za naprej. Izkazala se je velika podpora stališčem stranke do referendumske zakonodaje in ukrepom, ki bodo pripomogli h gospodarski rasti in novemu zagonu. V luči bližajoče se predsedniške kampanje pa je predsednik Sveta poudaril, da prinaša dr. Milan Zver novo mentaliteto in razumevanje slovenskega prostora, ki ga do sedaj ni bilo zaznati. Pomladne aktivnosti MO SDS so bile zelo razgibane. V maju je Ptuj obiskala evropska poslanka dr. Zofija Mazej Kukovič. Članice in člani MO SDS pa se dokazujejo tudi v različnih športnih dejavnostih. Tako je barve MO SDS Ptuj na 14. športnih igrah SDS v Slovenskih Konjicah uspešno zastopala nogometna ekipa. Nekaj članic in članov se je udeležilo Poli maratona - največjega kolesarskega dogodka v Sloveniji. V prijetnem okolju NK Podvinci pa je 15. junija potekala letna konferenca MO SDS Ptuj. Prejemnikom plaket iskrene čestitke! Ženski odbor SDS vas 25. junija vabi na kolesarjenje ob meji Mestne občine Ptuj. Občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti, ko so se Slovencem uresničile največje sanje - imeti svojo lastno demokratično državo. Želimo vam prijetne poletne dni, naj bodo obogateni s številnimi kulturnimi dogodki. Mestni odbor SDS Ptuj ^ShSJLfo Bili smo na taboru Nove Slovenije V nedeljo, 10. junija, se je več kot 3000 članov in simpatizerjev zbralo v Ormožu na svojem vsakoletnem taboru. Zanimiv program so s svojo prisotnostjo še posebej dopolnili vsi funkcionarji stranke in vidni predstavniki, ki so zastopani v DZ in vladi. Nagovorili so nas z velikim zadovoljstvom, da sta nam uspela vrnitev v parlament in tista vizija, ki smo jo v stranki vedno zagovarjali - za enake vrednote v dobro vseh državljanov. Še posebej smo bili veseli gosta - predsedniškega kandidata Milana Zvera, ki nas je zelo optimistično nagovoril z besedami, »daje naša skupna priložnost v boljši prihodnosti«. Predsednica Ljudmila Novak je v svojem slavnostnem nagovoru ob tem napovedala tudi popolno podporo stranke predsedniškemu kandidatu, saj si je s svojim dosedanjim delom na vseh področjih zaslužil naše zaupanje. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom želimo, da se 25. junija veselijopra-znika dneva državnosti. Mestni odbor N.Si . /Af/rtff/ 9 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 GOSPODARSTVO Zakaj in kako vstopiti na nemški trg Maja sem se udeležila delavnice Vstop na nemški trg in poslovne priložnosti v Nemčiji, ki jo je v Ljubljani organizirala Slovensko-nemška gospodarska zbornica (www.dihk.si). Ker se delavnice ni udeležil noben podjetnik s ptujskega območja, informacije pa so zagotovo zanimive tudi za ptujsko gospodarstvo, podajam kratek povzetek. Dr. Lidija Tušek Korošec, ZRS Bistra Ptuj Zakaj na nemški trg? Po napovedih naj bi gospodarstvo EU leta 2012 zabeležilo stagnacijo, evrsko območje pa blago recesijo. Nemčija je izjema, ker za 2012 napoveduje pozitivno, skoraj 1-odstotno gospodarsko rast, še višjo pa v 2013. V letu 2011 je slovenski izvoz v Nemčijo dosegel najvišjo vrednost vse od leta 2005 in presegel 4 milijarde evrov, s čimer je Nemčija največje izvozno tržišče za Slovenijo. Blagovna menjava je v porastu vse od leta 2008. Izkušnje kažejo, da se pozitivni trendi v Nemčiji običajno odrazijo v Sloveniji, kar je ena redkih pozitivnih makroekonomskih napovedi v zadnjem času. Nemški trg je razvito tržišče z visoko stopnjo regulacije, vendar če nam uspe v Nemčiji, nam bo tudi drugje, je poudarila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Katere panoge nudijo priložnosti za slovenska podjetja v Nemčiji? V Nemčiji med nove industrije uvrščajo: sektor energetske učinkovitosti, sektor varovanja ter sektor informacijske tehnologije in telekomunikacij (IKT). Sektor energetske učinkovitosti v Nemčiji ustvari 67 milijard EUR prihodkov. Napovedujejo mu 10-odstotno letno rast prihodkov in 15-odstotno rast zaposlovanja v prihodnjih letih. Nemški trg varovanja je največji evropski trg v panogi, do leta 2015 pa mu napovedujejo 55-odstotno rast. Največje rasti pričakujejo na področju varovanja podatkov (124 % do 2018), tehnologijah identificiranja in uporabi bio-metrike (87 % do 2015) ter pri preprečevanju vlomov (33 % do 2015). IKT-sektor v Nemčiji je četrti največji svetovni IKT-trg. Letno ustvari 137 milijard EUR prihodkov in zaposluje okoli 850.000 ljudi. To pomeni, da zavzema 20 % celotnega evropskega trga. Največ priložnosti je na področju računalništva v oblaku in pametnih sistemov za električna omrežja. Posebej izpostavljene panoge v Nemčiji so še: avtomobilska industrija s prihodki prek 300 milijard EUR, elektronika in hitrorastoča mikrotehnologija, ki ustvarita 180 milijard EUR in namenjata 12 milijard EUR letno za raziskave in razvoj, ter sektor hrane in pijače s prihodki prek 150 milijard EUR. Seveda pa so poslovne priložnosti tudi v drugih panogah. Dodatne priložnosti v Nemčiji za slovensko lesno industrijo in gradbeništvo Slovenska vlada vidi les kot enega izmed prihodnjih gospodarskih trendov. Lesna in pohištvena industrija sta v Nemčiji zelo pomembni. Nemci so dobri potrošniki lesenih izdelkov, saj za pohištvo porabijo največ v Evropi (360 EUR po prebivalcu). Navado imajo zamenjati kuhinjo vsakih 5 let. Nemški gradbeni trg, ki je vreden prek 310 milijard EUR, je lahko dobra rešitev za upehana slovenska gradbena podjetja, ker napovedujejo, da bo rastel vsaj še nadaljnjih 5 let. Modernizacija stavb z vidika energetske učinkovitosti zavzema skoraj 60 % gradbenega trga. Nemčija ima stroga pravila pri ravnanju z odpadki, ki zadenejo vse ponudnike Vsa podjetja, ki prodajajo izdelke na nemškem trgu, morajo Nemčija kot poslovna priložnost za slovenska podjetja (Vir: www.dihk.si) poskrbeti za odpadno embalažo svojih izdelkov. Treba je skleniti pogodbo z enim izmed 10 ponudnikov, ki poskrbijo za zbiranje in recikliranje odpadne embalaže. Stroški so večji, če prodajate izdelke končnim uporabnikom. Kako se predstaviti nemškemu trgu? Predstavitev na sejmu v Nemčiji je eno izmed najbolj učinkovitih trženjskih orodij, vendar mora biti strategija predstavitve na sejmu zastavljena kakovostno in dolgoročno. Rezultate si lahko obetate šele po 3 do 5 letih stalne prisotnosti na določenem tematskem sejmu. JAPTI omogoča tudi skupinske nastope slovenskih podjetij na nekaterih sejmih. Najbolj odmevni so sejemski dogodki v Hannovru. Dodatna priporočila, kako čim bolj učinkovito vstopiti na nemški trg, so predstavljena v preglednici. Kako ustanoviti podjetje v Nemčiji? Nemčija ima podobne gospodarske družbe kot Slovenija; delniške družbe (AG) in družbe z omejeno odgovornostjo (GmbH). Poznajo še posebno izvedenko mini GmbH (tudi UG), za katero zadostuje vplačilo ustanovnega kapitala v višini 1 EUR. Za ustanovitev GmbH morate vplačati 25.000 EUR ustanovnega kapitala. Pri vseh postopkih registracije potrebujete notarja. V Nemčiji nimajo sistema brezplačnih postopkov registracije, kot so v Sloveniji VEM točke. Katere davke plačujejo podjetja v Nemčiji? V Nemčiji morajo podjetja plačevati tri vrste davkov. Davek na dodano vrednost znaša 19 % ali 7 %. Vsako podjetje mora občini, kjer ima sedež podjetja, plačevati davek od dohodka iz dejavnosti. Ta je odvisen od prihodkov podjetja in občine, zato lahko podjetje z izbiro občine, kjer bo imelo sedež podjetja, prihrani več tisoč evrov na leto. Tretji davek je davek od dohodkov pravnih oseb, ki znaša 15 % od dobička, dodatno k temu pa mora podjetje plačati še 5,5 % solidarnostnega prispevka od zneska za davek. Katere distribucijske kanale uporabiti pri vstopu na nemški trg? Panoga Priporočila Slovensko-nemške gospodarske zbornice tekstilna industrija prodajni agenti hrana in pijača prodaja na debelo, prodajni agenti kovinski izdelki direktna prodaja, prodajni agenti avtomobilska in strojna industrija podružnica 10 . /,'V".-/' GOSPODARSTVO 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 Ptuj potrebuje sinergijo potencialov gospodarstva, kulture in turizma Velika udeležba in odlične ocene prve razvojne konference Ptujsko Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj in Štajerska gospodarska zbornica sta konec maja organizirala razvojno konferenco Ptuj 2012 z namenom izmenjave pogledov in stališč na trenutno stanje in na začrtan razvoj Ptuja, ki je, tako kot druga mesta, središče gospodarskih aktivnosti, center turističnega utripa in prostor vsakodnevnega bivanja. Toda - kakšen je ta utrip in kakšnega si Ptujčanke in Ptujčani želijo? Dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice So želje različnih javnosti in interesnih skupin v mestu usklajene? Je strategija razvoja Ptuja še vedno skladna z možnostmi in pričakovanji ali mogoče nove gospodarske razmere zahtevajo nove razmisleke in nove smeri? Ali so razmišljanja in pričakovanja turističnih delavcev, kulturnikov, meščank in meščanov in seveda gospodarstva usklajena in ali znajo poiskati sinergije, ki lahko privedejo do poslovnega uspeha in hkrati zadovoljstva vseh? Udeleženci, ki so se v velikem številu odzvali povabilu, so prvi dan konference mnenja in predloge soočali v treh omizjih, prvo se je odvijalo pod naslovom »Gospodarstvo Ptuja o razvojnih priložnostih«, drugo je potekalo pod naslovom »Turizem lahko pomeni priložnost za razvoj Ptuja«, tretje pa se je dotaknilo večne ptujske teme »Staro mestno jedro - breme ali razvojna priložnost mesta«. Drugi dan razvojne konference je bil namenjen predstavitvi zaključkov vseh treh omizij in predvsem razpravi o možnih si-nergijah, ki jih pričakovanja in zmožnosti gospodarstva, kulture in turizma lahko pomenijo. Skupna ugotovitev je bila, da je premalo povezovanja in iskanja sinergij. Seveda ptujsko gospodarstvo želi in potrebuje sinergi-je s kulturnim in turističnim potencialom. Sicer nihče ne pričakuje, da bo občina to izvajala, vsi pa pričakujejo, da bo vzpostavila možnosti za sinergijo in da jo bo spodbujala. Na Ptuju potrebuj e-mo vezivo, ki bo potenciale za razvoj turizma ter kulturne in naravne dediščine Ptuja postavilo v podjetniški in gospodarski okvir; ob zavedanju, da tudi gospodarstvo potrebuje promocijo, ki mu jo lahko dajeta prepoznavno kulturno okolje in vabljiva turistična destinacija. Zato si vsi želimo spodbujanja lokalnih sinergij. Dejstvo je, da imata lokalna in državna oblast pomembno in odločujočo funkcijo pri odpiranju možnosti za nove, tudi gospodarske investicije in turistične priložnosti ter da ne ponujata dobrih pogojev, kar ima za posledico, da novih investitorjev ni. Pa tudi takrat, ko do nekih investicij pride, se te izvajajo prepočasi tudi zato, ker so pogoji in restrikcije države za gospodarstvo velikokrat povsem nerazumne in nepodje-tne. To je tisto, kar gospodarstvo zameri državi in pričakuje, da bosta država in občina prisluhnili in s spremembami omogočili razvoj gospodarstva. Pri tem so udeleženci posebej izpostavili predraga zemljišča in infrastrukturo, kar je v domeni lokalnih skupnosti. Zagotovitev pogojev za propulzivna start up podjetja bi morala biti želja in iniciativa lokalnega okolja in lokalnih oblasti. Neusklajenost in neuigranost odnosa med državo in gospodarstvom se vidi tudi skozi izobraževalni proces, ki ga vodi in izvaja država in pri tem ne išče soglasja o potrebnih znanjih in kadrih, dialoga med izobraževal- Skupna ugotovitev je bila, da imata lokalna in državna oblast pomembno in odločujočo funkcijo pri odpiranju možnosti za nove, tudi gospodarske investicije in turistične priložnosti ter da ne ponujata dobrih pogojev, kar ima za posledico, da novih investitorjev ni. nim sistemom in gospodarstvom ni, zato imamo šolane ljudi brez znanj in usposobljenosti, ki jih potrebujejo v gospodarstvu. Tako kot je treba spodbujati si-nergijske učinke med gospodarstvom, kulturno in naravno dediščino in turizmom, potrebujemo tudi spodbujanje sinergijskih učinkov med gospodarstvom in izobraževalno sfero. Udeleženci so se seveda strinjali, da je Ptuj neizmeren vir turističnih potencialov, vendar zeva med potenciali in ponudbo velik prepad. Ptuj potrebuje ponudbo kakovostnih in za potrošnike atraktivnih storitev, prave distribucijske kanale ter odlično in močno promocijo. Potrebuje povezanost, samozavest in močne podjetniške iniciative. Turizem je gospodarska dejavnost mikro, malih, srednjih in velikih podjetij, je pa tudi podjetniška iniciativa vsakega posameznika. Na Ptuju je veliko malih in velikih dogodkov, toda velikokrat je to dogajanje za neko 'interno', ptujsko publiko, kot da nam ni do tega, da bi pritegnili goste in turiste, kot da nam je vseeno, če še kdo pride na Ptuj, pa naj bodo to gostje iz Slovenije ali tujine, ki jih pot pelje mimo, ker ne zna- mo povedati, da smo tu in da jim lahko veliko ponudimo. Skupna ugotovitev je bila, da Ptuj potrebuje povezovalno organizacijo, ki bo turizem povezala v naravni sinergiji gospodarstva in upoštevanja vseh kulturnih in naravnih danosti. Mestna občina Ptuj mora prepoznati turizem kot gospodarsko priložnost Ptuja in hkrati mora pripoznati Ptuju možnosti, ki jih ima kot turistično mesto, in dati turističnim projektom podporo. RDO, regionalna destinacijska organizacija, je že prepoznana kot aktivni povezovalni člen, ki bo lahko usmerjala in koordinirala vsebinske turistične projekte, velike in manjše nosilce turističnega dogajanja Ptuja in regije tudi v prihodnje. RDO moramo zaupati mesto 'ministrstva za turizem' v regiji, ki bo zastavilo konkretne cilje in ki jih bomo dosegali s konkretnimi aktivnostmi v sodelovanju in sinergiji vseh akterjev. . /Af/rtff/ 11 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 TURIZEM / OKOLJE IN PROSTOR Ptujčana podpredsednik in častni senator FECC Branko Brumen, podpredsednik FECC Od 26. maja do 3. junija je v makedonskih mestih Prilep in Kruševo potekal 32. letni kongres FECC (Federation of European Carnival Cities - Federacija evropskih karnevalskih mest), največje evropske in globalne karnevalske organizacije. Kongresa se je udeležilo 118 udeležencev iz 19 držav, od tega 8 iz Slovenije, na čelu s predsednikom FECC Slovenija Brankom Brumnom, princem karnevala Kurentovanj e 2012 Vladom Hvalcem, nekdanjima princema karnevala Jožetom Gašperšičem in Zvonkom Kri-žajem ter predstavnikoma Pusta Mozirskega. Letošnji kongres je bil tudi volilni za petčlanski International Board. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Nizozemec Henry van der Kroon, za podpredsednika Portugalec dr. David Brandao in Slovenec Branko Brumen, vodja kurentovanja na Ptuju in dosedanji predsednik FECC Slovenija, za zakladnika Makedonec Aleksandar Cici-mov in za generalnega sekretarja Šved Lars Angel. Na predlog FECC Slovenija je predsedstvo FECC župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana zaradi njegovega osebnega prispevka in zasluge pri ohranjanju, razvoju in promociji izjemne etnografske kulturne dediščine in tradicije kurentovanja, Ptuja in Slovenije v evropskem karnevalskem prostoru imenovalo za častnega senatorja FECC. Navedena izvolitev in ime- Branko Brumen in Vlado Hvalec na sprejemu pri predsedniku Makedonije dr. Gjorgju Ivanovemu novanje sta tudi priznanje za odlično organizacijo in pomen Kurentovanja 2012 - Art & Heritage Carnival, partnerstva Ptuja v Evropski prestolnici kulture Maribor 2012, ki je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika FECC. Skupščina je sprejela tudi ponudbo Ptuja in Term Ptuj z GH Primus za organizacijo letnega kongresa FECC v letih 2015 ali 2016. Člane International Boar-da in predsedstva FECC je sprejel tudi predsednik Republike Makedonije dr. Gjorgje Ivanov. Princ karnevala 2013 - javni poziv Ponovno je prišel čas, ko zbiramo kandidature za princa karnevala Kurentovanja na Ptuju, pri čemer se obračamo na predsednike društev in društva, ki aktivno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi te največje kulturno-etnografske prireditve javnega pomena na Ptuju in v širšem prostoru. Letos bomo na martinovanju izbrali že 14. princa karnevala, ki postaja vse bolj prepoznaven lik in predstavnik pustno-kar-nevalskega dogajanja na Ptuju, v Sloveniji in v evropskem FE-CC-prostoru. Pri predlogih pričakujemo, da bo vaš kandidat eden od zaslužnih članov društva za ohranjanje, negovanje, razvoj in promocijo tradicionalnih pustnih likov in šeg ter karnevalov v ptujskem, slovenskem in mednarodnem karnevalskem prostoru ter da bo obvladal vsaj en svetovni jezik. Pozivamo vas, da nam pošljete svoje predloge kandidatov za princa karnevala 53. Kurentovanja 2013 z obrazložitvijo na naslov Svet princev karnevala FECC Ptuj Slovenija, Prešernova ulica 3, 2250 Ptuj, najkasneje do 20. 7. 2012. Svet princev karnevala in komisija bosta predloge obravnavala najkasneje do 20. 8. 2012 in vas o odločitvi pisno obvestila. Branko Brumen, predsednik FECC Slovenija Jože Gašperšič, predsednik Sveta princev karnevala Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj SVETLA TOČKA V V »Živalski vrt« v parku OS dr. Ljudevita Pivka Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Že pred časom smo v rubriki Svetla točka opozorili na zelo lepo okolico dvorišča pri Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka. Na ustvarjalnih delavnicah učenci, njihovi starši in učitelji skozi celo leto izdelujejo različne te- matske okrasne predmete, ki vedno znova krasijo šolski park in navdušujejo mimoidoče. Tokrat so izdelali živalski vrt - žirafo, pando, zebro in slona. Velika pohvala šoli, da tako lepo skrbi za svojo okolico. 12 ■ ¿¿f/w/t KULTURA 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 Zapuščina dr. Štefke Cobelj Zgodba o ženski, ki je bila drzna in odločna V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo v juniju zaključili delo na dvoletnem projektu z naslovom Zapuščina dr. Štefke Cobelj, v okviru katerega smo predstavili življenje in delo ter zapuščino naše rojakinje, doma in na tujem poznane umetnostne zgodovinarke in etnologinje dr. Štefke Cobelj. Na dveh osrednjih dogodkih 5. in 7. junija smo predstavili rezultate svojega dela: monografijo, digitalno zbirko in razstavo o Štefki Cobelj ter urejeno knjižno zbirko, ki jo je zapustila knjižnici. Mira Petrovič Osnova, na kateri smo oblikovali projekt, je bila povsem praktična potreba, da uredimo in omogočimo dostopnost še ene od treh večjih osebnih knjižnih zbirk naših pomembnih rojakov, ki jih hranimo v knjižnici. Iz osnovne ideje o obdelavi zbirke je postopno projekt prerasel prvotni okvir in dobil večje razsežnosti; v njem se nismo več osredotočali zgolj na ureditev knjižne zbirke, ampak smo pozornost posvetili nekdanji lastnici te knjižnice - dr. Štefki Cobelj, rojakinji iz Slovenskih goric. Pokazalo se je namreč, da o življenju in delu Štefke Cobelj v dvajsetih letih po njeni smrti še ni bilo nič kaj napisanega, prav tako ne o njeni obsežni zapuščini, ki jo hranijo ustanove v Celju, Mariboru in na Ptuju. K sodelovanju pri projektu smo povabili več ustanov, ki hranijo zapuščino Štefke Cobelj (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski arhiv Maribor, Umetnostna galerija Maribor), ter posameznikov, ki so bili z njo povezani. Vsem, ki so kakor koli prispevali k realizacija projekta, se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Kdo je bila Štefka Cobelj? Rodila seje v Oblakih pri Jur-šincih 18. decembra 1923 v družini z osmimi otroki, od katerih so štirje umrli že v otroštvu. Starši so želeli, da bi se izučila trgovine in kot najstarejša doma prevzela vodenje trgovine z mešanim blagom, medtem ko je sama želela predvsem oditi od doma in nadaljevati šolanje. Te načrte je pretrgala druga svetov- Foto: Langerholc na vojna, ko so trgovino ukinili, Štefka Cobelj pa se je pridružila osvobodilnemu gibanju in kot partizanska Zora delovala v Maj-šperku in okolici. Po koncu vojne se je zaposlila v Mariboru, kjer je ob delu obiskovala gimnazijo in maturirala leta 1949. Zatem je odšla na študij novinarstva na Novinarsko-diplomatsko šolo v Beogradu (1950-52), po ukinitvi le-te pa se je preusmerila na Filozofsko fakulteto v Beogradu in leta 1958 končala študij umetnostne zgodovine. Doktorat iz umetnostne zgodovine je opravila na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1965 s temo Franc Mihael in Janez Andrej Strauss v okviru baroka na slovenskem Štajerskem. Na Filozofski fakulteti v Beogradu je študirala tudi etnologijo in leta 1973 študij končala z magistrsko nalogo Ivanjica s osvrtom na Moravički kraj. Po opravljeni diplomi se je zaposlila v Zvezni komisiji za stike s tujino (1958-1962), kjer je delala na organizaciji in izmenjavi razstav s tujino. V letih 1966-1976 je bila kustosinja Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu, nato pa se je vrnila v Slovenijo in postala ravnateljica Pokrajinskega muzeja na Ptuju (1976-1979). V prostorih grajske žitnice je uredila Vinarsko zbirko (1976) in zbirko Maske in opravila (1978). Po letu 1980 je v sodelovanju s ptujskimi vinarji uredila vinarsko zbirko na prostem (1983) in viničarski muzej na Gorci (1988), sodelovala pa je tudi pri nastanku etnografske zbirke v gradu Velika Nedelja (1986). Pripravila je več razstav in bila tudi izredno plodna publicist- ka. Na področju likovne umetnosti je začela raziskovati opus Janeza Me-žana in leta 1977 o njem pripravila retrospektivno razstavo z obsežnim katalogom. V naslednjih letih je za objavo pripravila znanstveno monografijo o Janezu Mežanu, ki pa je ostala v rokopisu. Na Ptuju je navezala tesne stike z amaterskimi likovnimi ustvarjalci in vsako leto kot mentorica sodelovala na likovnih kolonijah, ki so sprva potekale v Majšperku, kasneje pa na Gorci ali na Borlu. Najopaznejši dosežek Štefke Cobelj pri delu z ljubiteljskimi likovnimi ustvarjalci pa je knjiga Ljubiteljski likovniki Ptuja (1988), ki je bila v času izida ena prvih tovrstnih publikacij v Sloveniji. Štefka Cobelj je ljubila potovanja; včasih so bila le-ta povezana z njenim takratnim delom, drugič jo je gnala neustavljiva želja po spoznavanju novih kultur. Obiskala je večino držav Evrope pa tudi Afriko, Ameriko in Azijo. Na potovanjih je dopolnjevala tudi svoje jezikovno znanje, saj se je poleg nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine naučila celo švedščine in pozneje poljskega jezika. Njena široka razgledanost na področju etnologije, poznavanje neevropskih kultur in neuvrščenosti so jo po upokojitvi leta 1980 pripeljali v Somalijo, kjer je na podlagi sporazuma o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Somalijo postala svetovalka za muzejstvo. V Mogadišu je delovala v letih 1980-1982 in 1986-1987. V severni provinci Somalije, v mestu Stefka Cobelj leta 1980 Hargeysi, je postavila muzej in bistveno pripomogla k nastanku Nacionalnega muzeja v Moga-dišu. Štefka Cobelj je bila ženska, ki je svoj poklic umetnostne zgodovinarke in etnologinje čutila kot poslanstvo in mu v celoti posvetila življenje. Ne glede na ovire, ki so se ji postavile na pot, in ne oziraje se na osebna razočaranja, je ostajala zvesta svoji začrtani življenjski poti vse do svoje zgodnje smrti leta 1989. Vse bralce Ptujčana vabimo, da obiščete knjižnico in si ogledate knjižno zbirko Štefke Cobelj, obiščete razstavo in vzamete v roke knjigo. Vse vam ponujajo isto vznemirljivo zgodbo: zgodbo o ženski, ki je bila odločna in drzna, zahtevna do sebe in do drugih, morda nekoliko nevsakdanja v našem okolju, a popolnoma predana svoji poklicni poti in vredna, da se je spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. (se nadaljuje) Razstava Štefka Cobelj (1923-1989): življenje, delo, zapuščina je na ogled v razstavišču knjižnice do 31. julija 2012. Poleg arhivskih dokumentov, ki pričajo o življenjski in poklicni poti Štefke Cobelj, so predstavljeni tudi različni predmeti, ki jih je zbrala med svojim bivanjem v Somaliji in na potovanjih po Indiji, Kitajski, Burmi, Mozambiku, Keniji in drugih deželah. Med njimi so npr. glasbila iz različnih koncev sveta (hrani Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož), nakit iz raznih dežel, posodje in drugi predmeti iz Afrike (hrani Pokrajinski muzej Celje). . /Af/rtff/ 13 A RT STAYS © 10.FESTIVAL SODOBNE UMETNOSTI PTUJ, SLOVENIJA, 1 8. julij -1. september 201 2 MARIB0R2012 evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj POLETNI FESTIVALI WWW.ARTPTUJ2012.SI RAZSTAVE PERFORMANSI INSTALACIJE VIDEO UMETNOST GLASBENI PROJEKTI PREDAVANJA DELAVNICE INFO TOČKA: RAZSTAVIŠČE ART STAYS Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj VSI DOGODKI SO BREZPLAČNI! RAZSTAVE BODO ODPRTE DO 1. SEPTEMBRA. sm SREDA, 18. 7. 2012 22.00 SREDA. 2S. 7. 2012 18.00 1600 Art Stays PARTY performans 1600 Otvoritev razstave Pogovor z umetnikom Nadi* Beuyse (ZDA) & NoisyPig Pogovor z umetnikom Tjaia Ču» & Igor Molin Shendra Stucki (Svka) (Nemčija) Ceren Selmanpakoglu (Turčija) Galerija FO.VI Slovenski trg Razstavišče Art Stays Slovenski trg PONEDEUEK, 30. 7. 2012 19.00 NEDEUA, 22. 7. 2012 1900 16.00 Otvoritev razstave 10.00-12.00 Otvoritev razstave Pogovor z umetnikom Paviljon Afrika Dclavnica z umetnikom Turčija (Ceren Sclmanpakojlu) Paolo Angelosanto (Italija) Galerija Magistrat Jakob Tolstrup (Danska) Razstavišče Art Stays Slovenski trg Slovenski trg 20.00 22.00 19.00 OTVORITEV INSTALACIJ in 16.00 Performans AVSTRALIJA RAZSTAV FESTIVALA ART STAYS Pogovor z umetnikom LSD 111 LIQUID SOAP DISPLAY Otvoritev razstave - PREDSTAVITEV PROGRAMA Crlstina Treppo (Italija) Zole So (Kitajska) Donna Franklin (Avstralija) Slovenski trg Slovenski trg Slovenski trg Razstavišče Art Stays ČETRTEK, 19. 7. 2012 17.00 ČETRTEK, 26. 7. 2012 21.00 16.00 Pogovor z umetnikom 16.00 Performans Pogovor z umetnikoma Jose Molina (Španija) Pogovor z umetnikom Paolo Angelosanto (Italija) Massimo Premuda & Maria Slovenski trg Allna Gavrlelatos, VB -Grčija Slovanski trg Campitelli (Italija) Slovenski trg Slovenski trg 19.00 TOREK. 31. 7. 2012 Otvoritev razstave 19.00 16.00 19.00 Španija (Jose Molina) Otvoritev razstave Pogovor s kustosom Otvoritev razstave Razstavišče Art Stays VB -Grčija (Alina Gavrielatos) Antonio Arevalo (čile) Evropske akademije Razstavišče Art Stays Slovenski trg Slovenski trg 2000 Otvoritev Javne slike PETEK, 27. 7. 2012 19.00 22.00 Danska (Jakob Tolstrup) 16.00 Zasebni predogled in druženje Otvoritev razstave Mestni trg Pogovor z umetnikom z umetniki paviljona Južne DVD PROJECT Ben Darrah, Kanada Amerike Slovenski trg 20. IS Slovenski trg Miheličeva galerija Glasbeni projekt PETEK, 20. 7. 2012 TRANSVERSAL PROJECT 19.00 21.00 1600 Slovenski trg Otvoritev razstave Pogovor z umetnikom In video Pogovor z umetnikom Paviljon Severna Amerika večer Jakob Tolstrup (Danska) PONEDEUEK, 23. 7. 2012 (Ben Darrah, Janet Bclloto, Gianfranco Foschino (čile) Slovenski trg 16.00 Karen Oremus, Raymundo Slovenski trg Pogovor z umetnikom Sesma, Dean Dampsey 19.00 Dustin Cauchi (Malta) Galerija Tenzor v MGP SREDA. 1. 8. 2012 Otvoritev razstav« Slovenski trg 16.00 Paviljon Azija SOBOTA, 28. 7. 2012 Pogovor z umetnikoma Galerija Tenzor v MGP 17.00 10.00-12.00 Felipe Aguila (čile) Otvoritev razstave Delavnica z umetnikom Maria Rosa Jion (Ekvador) 19.30 Malta (Dustin Cauchi) Cyryl Zakrzewski, Poljska Slovenski trg Video predstavitev Razstavišče Art Stays Slovenski trg Gigi Scaria (kustos: Eike Berg) 19.00 Galerija Tensor v MGP 19.00 16.00 Video predstavitev Otvoritev razstave Pogovor z umetnikom Felipe Aguila (Čile/ Chile) SOBOTA, 21. 7. 2012 Italija/ Italy (Marco Bernardi, Cyryl Zakrzewski, Poljska Slovenski trg 10.00-12.00 Alessia De Montis, Cristina Slovenski trg Delavnica z umetnikom Treppo, Massimo Premuda, ČETRTEK. 2. 8. 2012 Laszlo Lazslo Revesz Angela Loveday) 17.00 16.00 (Madžarska) Razstavišče Art Stays Otvoritev javne Instalacije Pogovor z umetnikom Slovenski trg Cyryl Zakrzewski, Poljska Ronald Moran (San Salvador) 2100 Ptujski grad Marlon De Azembuja (Brazilija) 11.00 Otvoritev javne instalacije Slovenski trg Otvoritev pekarne piškotov THE CABLE TREE 19.00 Art Stays Švica (Shendra Stucki) Performans In otvoritev 19.00 Marek Sehovanek (Češka) Slovenski trg razstave Otvoritev razstave Salon umetnosti Elena Mazzi (Italija) Paviljon Južna Amerika TOREK, 24. 7. 2012 Hotel Mitra Miheličeva galerija 16.00 16.00 Pogovor z umetnikom Pogovor s kustosom 22.00 21.00-23.00 Filip Jovanovski (Makedonija) SO let Fluxusa, Caro Sala (Italija) Performans - live medla set ART STAYS PARTY Slovenski trg Slovenski trg The Area of Bustle Bastija Slovenski trg 19.00 19.00 PETEK, 3. 8. 2012 Otvoritev razstave Otvoritev razstave NEDEUA, 29. 7. 2012 12.00 Madžarska (laszio Laszlo Yoko Ono (ZDA) 16.00 ART STAYS FINAL Revesz & Eike Berg) Razstavišče Art Stays Otvoritev razstave Otvoritev vseh razstav in Razstavile Art Stays Dušan Kirbiš zaključek 10. festivala Art Stays Tovarna umetnosti Majšperk «T PTUJ ¿2 UIiJUIflRTPTUJLSJ POLETNI FESTIVALI SUMMER FESTIVALS O Dvorišče hotela Mitra/fbe courtyard of TRANSTROMER Dvorišče minoritskega samostana/t/»e Hotel Mitro Vrazov trg/Vrazov square courtyard of the Minorite monastery 2) 30 22.00 VINSKI VEČER POULIČNO GLASBENO DOGAJANJE V ietrtek'26,7"2012 'Thured"v' 26th ,u,y 2012 Hotel Mitra/Aore/ Mitra J.'"1 30 Staro mestno jedro/f/ie old town center POULIČNO DOGAJANJE v tofek 31 ? 2Q12 , ^^ 31(t Aufujt 2Q12 Slovenski trg/Slovenian square V soboto, 21.7.2012 /Saturday. 21st July 2012 «n 19.00 POTOPISNO PREDAVANJE »OD LENARTA NASTOPI MLADIH PTUJSKIH " (ZJAČA " ZANCHIN,> QUARTET DO VLADIVOSTOK« GLASBENIKOV Dvorišče hotela Mitra/rfce courtyard of Dvorišče Muzikafe/r/je courtyard ofcoffe Mestne ulice/r/>e city streets Hotel M,tra bar Mulikafe 20.30 1930 ALLAN KELLY GANG v P*tek'27 7 2012 / FridaV'27,h Ju,V 2012 KONCERT VIRTUOZOV POLETNE ^o^r^^m^^^hp^i^^^^t^m^na^tp!^ "f Sl^na dvorana ptujskega gradu/the courtyard of the Mmonte monastery VEČER MU2IKALA IN OPERNIH ARIJ festival hall of Castle Ptuj Slavnostna dvorana ptujskega gradu/ the 7n KARIN ZEMUIČ AKUSTIK TRIO festival hall of Castle Ptuj hAnctrst* ulira/fho ctrootr RUSKI KOMORN I ZBOR SMOLNY Mestne ul.ce/fhe c/ty streets 71.00 Minoritski samostan/f»e Minorite ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ CUBISMO monastery v nedeljo, 22.7.2012 / Sunday, 22nd July 2012 Prešernov trg (v primeru slabega vremena dvorišče minoristkega samostana) / mi/mmmminmrnmmtt POULIČNO GLASBENO DOGAJANJE Slovenski trg/Sloven.an square Minorite monastery). MEDNARODNI ORKESTER - ARSANA 20.30 Slavnostna dvorana ptujskega gradu/ ... . . V soboto, 28. 7. 2012/ Saturday, 28th July 2012 the festivol hall of Castle Ptuj Dvorišče minoritskega samostana/frte courtyard of the Minorite monastery TANGO STORY - ARS TANGO & STEFAN KLAPA CAMBI MILENKOVICM Dvorišče minoritskega samostana/rhe Vpon^^w.r.aon/MocKUy^SrdiuhriOia Dvorj§če mjnor(tskega samoslana/f/l w , / K . < OKROGLA MIZA: UMETNOST-POT IZ Dvorišče hotela Mitra/ the courtyard of KRIZE hotel Mitra Kavarna Muzlkafc/coffe bor Muzikofe SOZVOČJA SLOVENIJE 19.30 OBČINSKI PRAZNIK - ZAKUUČNI TRIBUTE TO MICHAEL JACKSON MOJSTRI KOMORNF GlASRF KONCERT FESTIVALA Dvorišče minoritskega samostana/the ^a vnost na dvoran aotu^ia gradu/rte Dvorišče minoritskega samostana/fhe courtyard of the Minorite monastery ^^M^SSlePtuj courtyard of the Minorite monastery 20.30 VITO MARENČE FLAMENCO GROUP Dvorišče minoritskega samostana/fbe courtyard of the Minorite monastery INFO: ARSANA. Jadranska ulica 4, 2250 Ptuj, Slovenija, tel.: OS 99 SS 041,041 280 954. email: lnfoPanana.il. www.anana.sl, Podaja vstopnic Eventlm. TIC Ptuj. Druitvo Araana. Mujikkalc, Hotel Mitra V ponedeljek, 23. 7. 2012 / Monday, 23rd July 2012 19.30 LITERARNI VEČER S PESNICO MAJO VIDMAR Hotel Mitra/Hofe/ Mitro 20.30 LELA KAPLOWITZ S PRIJATEUI Dvorišče hotela Mitra/the courtyard of hotel Mitra V torek, 24. 7. 2012 / Tuesday, 24th July 2012 19.30 KONCERT SOLISTOV JAZZ SEMINARJA Dvorišče hotela Mitra/ the courtyard of hotel Mitra 20.30 TRIBUTE TO MICHAEL JACKSON Dvorišče minoritskega samostana/trte courtyard of the Minorite monastery V ponedeljek, 30.7.2012 / Monday, 30th July 2012 19.30 VEČER KOMORNE GLASBE - SREČANJE GENERACIJ Slavnostna dvorana ptujskega gradu/fhe festival hall of Castle Ptuj 20.30 TRANSTROMER Vrazov trg/Vrazov square 21.30 VINSKI VEČER Hotel Mitra/hotel Mitra v torek, 31. 7. 2012 / Tuesday, 31st August 2012 19.00 POTOPISNO PREDAVANJE »OD LENARTA DO VLADIVOSTOKA« Dvorišče Muzikafe/r/?e courtyard ofcoffe bar Muzikafe 19.30 KONCERT VIRTUOZOV POLETNE AKADEMIJE Slavnostna dvorana ptujskega gradu/the festival hall of Castle Ptuj 20.30 RUSKI KOMORNI ZBOR SMOLNY Minoritski samostan/f/)e Minorite monastery V trtdo, 1.8. 2012 / Wednesday, 1st August 2012 19.30 MEDNARODNI ORKESTER - ARSANA Slavnostna dvorana ptujskega gradu/ the festival hall of Castle Ptuj 20.30 KLAPA CAMBI Dvorišče minoritskega samostana/r/ie courtyard of the Minorite monastery V ¿«trtek, 2. 8. 2012 / Thursday, 2nd August 2012 20.30 VOX ARSANA Z GOSTI Dvorišče minoritskega samostana/fhe courtyard of the Minorite monastery 22.00 DŽES BIO TRIO Slovenski trg/Slovcnian square V petek, 3. 8. 2012 / Friday, 3rd August 2012 20.30 S02V0ČJA SLOVENIJE OBČINSKI PRAZNIK - ZAKUUČNI KONCERT FESTIVALA Dvorišče minoritskega samostana/fhe courtyard of the Minorite monastery KOPRODUCENT1 OUKMLM POmCWTlU FESTIVALA ARSANA Raiffeisen ÖS H EJ-r^n ^ 25Bistrag ^ TIC PTUJ ® £53 £11 ptujCan ■r-F» Litmrdt >.««.* nil www.arsana.si www.artptuj2012.si 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 KULTURA IV. mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil je naložba v vrhunski kulturni turizem Na Ptuju je sredi maja potekal IV. mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil - ILA. Kongresa se je udeležilo okoli 200 slušateljev, poleg Slovencev še iz Italije, Srbije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Španije, Švedske, Švice, Francije, Poljske, Romunije, Grčije, Turčije, Izraela, Alžirije in ZDA. Glavna tema kongresa je bila Svetila od prazgodovine do danes. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Kongres je potekal v okviru Evropske prestolnice kulture, v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Mestne občine Ptuj in Gorenjskega muzeja Kranj. Organizacijski odbor so sestavljali: Ivan Žižek, Aleksandra Nestorovic, doc. dr. Verena Vidrih Perko in Ivan Vidovič. Vsi dogodki so potekali v različnih prostorih grajskega kompleksa. Častna pokroviteljica kongresa je bila Barbara Miklič Türk, ki je imela slavnostni nagovor. Ob odprtju je udeležence nagovoril državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, kulturo in šport Aleksander Zorn. Udeležence je sprejel tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan. »Udeleženci so ocenili kongres zelo pozitivno. Predvsem so prišli specialisti, ki se ukvarjajo s svetili in objavljajo obsežne korpuse tovrstnih zbirk. Vtis, ki smo ga pustili, je bil tak, da je bil kongres organiziran profesionalno, da je Ptuj lepo mesto z bogato zgodovino in prestižno institucijo (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož), zaledje mesta pa zeleno in prijazno,« povzame vtise Aleksandra Nestorovic ter nadaljuje, da se jim je tudi Slovenija zapisala v najlepši luči, za kar so se organizatorji še posebej potrudili. Poleg Ptuja, Ptujske Gore in okolice so si v dveh strokovnih ekskurzijah ogledali tudi Celje in rimsko nekropolo v Šempetru, Ljubljano, Kranj in Bled. Vse je potekalo v fokusu slovenske kulturne dediščine in predvsem arheološke dediščine. »Se pravi, da smo si ogledovali zbirke na- IV. mednarodnega kongresa Zveze raziskovalcev svetil se je udeležilo okrog 200 slušateljev iz 16 držav. ših muzejev in arheološke parke na prostem. Oglede smo začinili z dobro (tradicionalno) hrano, razstavami na temo svetil, običajev iz okolice Ptuja (Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju), koncertoma slovenske popevke (Black Coffee) in interpretacijo slovenske ljudske pesmi (Brina Vogelnik) ter s slovenskimi ljudskimi plesi.« Gostiteljem je uspelo pritegniti udeležence iz najznamenitejših svetovnih muzejev in univerz, kot so Kapitolinski muzej v Rimu (Musei Capitolini), ki je po besedah Nestorovičeve eden najznamenitejših in najstarejših muzejev na svetu, ki domuje v palačah Kapitola, ki jih je v renesansi preuredil Michelangelo Buonarroti. »Dogodek je bil naložba v prihodnost muzeja in mesta, v vrhunski kulturni turizem in mednarodno strokovno sodelovanje na najvišji ravni,« je zaključila sogovornica. Večer s filmsko glasbo Pihalnega orkestra Ptuj Pihalni orkester Ptuj, ki ga vodi Fredi Simonič, bo izvedel letni koncert v okviru osrednje proslave ob državnem prazniku, v petek, 22. junija, ob 20. uri na dvorišču minoritskega samostana. Za tokratni repertoar so izbrali filmsko glasbo, s pestrim programom pa bodo prav gotovo ponovno navdušili svoje zveste poslušalce. Mateja Tomašič Foto: Črtomir Goznik Na odru se jim bodo kot gostje prvič pridružile članice projektnega ženskega pevskega zbora Allegro in MPZ Mladika pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne. Pri treh skladbah bodo sodelovali solisti Doroteja Dol-šak (citre), Vita Gregorc (violina) in Igor Berlak (trobenta). Med drugim bodo obiskovalci lahko prisluhnili skladbam Ne glej nazaj, sine, Gremo v kino, Cvetje v jeseni, Flashdance -What a feeling, Moment for Mor-ricone, Abba gold, Super trouper, My heart will go on (iz filma Titanik), Chattanooga choo choo, I will follow him in skladbi Člani Pihalnega orkestra Ptuj so nepogrešljivi na občinskih in drugih kulturnih prireditvah, uspešno se udeležujejo tekmovanj pihalnih godb in orkestrov ter vsako leto pripravijo vsaj dva večja koncerta. 16 KULTURA 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 iz filma Schindlerjev seznam. Pri skladbi iz filma Gladiator bodo sodelovali Trdobojci Primusovi legionarji XIII Gemine in vrhovne vestalske svečenice. Koncert bodo zaključili z dodatkom - s skladbo iz filma Most na reki Kwai, kjer bodo člani pevskih zborov orkester spremljali z žvižganjem. Pripravili bodo tudi platno, kjer bodo prikazovali odlomke filmov, iz katerih bodo izvajane skladbe. Pihalni orkester Ptuj, ki deluje kot samostojno društvo, letos obeležuje 157-letnico delovanja. Podpredsednik društva, ki združuje 73 članov, je Matjaž Glazar, svoje prostore pa imajo na Jadranski ulici 17. Ob letnem koncertu člani Pihalnega orkestra Ptuj vsako leto izvedejo tudi koncert s prazničnim programom 26. decembra, letos pa so sodelovali še na občinski proslavi 8. februarja, ob kulturnem prazniku. Aprila so sodelovali na prireditvi Jurjevanje v Slovenskih Konjicah ter pri proslavi ob dnevu boja proti okupatorju na Ptuju. Ob prvem maju, ko Ptujčane prebujajo s prvomajsko budnico, so nepogrešljivi. Letos so nastopili tudi v sklopu prireditve 23. Dobrote slovenskih kmetij, v juniju so se predstavili na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju na Ptuju, ob telovem in na Poli maratonu. So tudi nepogrešljivi na občinskih in drugih kulturnih prireditvah. Uspešno se udeležujejo še tekmovanj pihalnih godb in orkestrov. V okviru 52. kurento-vanja so se predstavili na otvoritveni slove- snosti in Etno festu ter na Karneval festu - 52. mednarodni pustni in karnevalski povorki. Že tretje leto zapored so bili organizatorji karnevalskega srečanja pihalnih orkestrov in mažoretnih skupin, kjer so sodelovali orkestri iz Italije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Na srečanje se je prijavilo 60 skupin oziroma dva tisoč glasbenikov in plesalk, a je vreme načrte nekoliko spremenilo, tako da je na Mestnem stadionu Ptuj pod dirigentsko palico umetniškega vodje Pihalnega orkestra Ptuj Fredija Simoniča skupaj zaigralo blizu 1400 godbenikov, našemljenih v pustne oprave. Drugi mednarodni filmski festival Primus gostil 43 filmov iz osmih držav Sredi maja je v GH Primus potekal drugi mednarodni filmski festival Primus. Poetovio LXIX, društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, je v sodelovanju s Termami Ptuj predstavilo 43 filmov iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Slovaške, Amerike, Zambije, Tajske in Slovenije. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček »Tematsko izhodišče mednarodnega filmskega festivala Primus, ki je vključen v projekt Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, je tesno povezano s Ptujem kot najstarejšim slovenskim mestom, zato je festival posvečen zgodovinskim filmom in filmom, ki govorijo o kulturni dediščini. Tem filmom je bil namenjen prvi dan,« pove Andrej Klasinc, izvršni direktor Term Ptuj in predsednik festivala. Letošnja novost so bili filmi, povezani s področji športa, narave, potovanj in bogatenja človeških odnosov. Gledalci so si drugi dan festivala lahko ogledali novo kategorijo filmov Zdrava narava, zdrav človek, tretji dan festivala pa so bile podeljene tudi nagrade najboljšim. Mednarodna žirija, ki so jo zastopali režiser Zoran Lesič, profesor na slovaški akademiji za filmsko umetnost Koloman Zurik in Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, je podelila nagrade filmom, ki so zapisani v nadaljevanju. Kipec primusa je osvojil Tugo Štiglic za filma Streli v Bazovici in Črni bratje, diplomo za dober prikaz bede in tragike žena in njihovih družin je prejel film Aleksandrinke avtorja Metoda Pevca, diplomo za zgodovinski prikaz rimskih časov je prejel film I. in II. mitrej na Spodnji Hajdini avtorja Mirana Harba, diplomo za ciklus filmov, ki se ukvarjajo z zgodovino Slovencev pod naslovom Od Rimljanov naprej, pa avtor Jadran Sterle. Filmi na temo Zdrava narava, zdrav človek Kipec primusa sta prejela film z naslovom Tales of the Tatras Mountain Peaksin Pygmies in film The Children od the Jungle avtorja Pavaa Barabaša, diplomo za dinamično posnet film o človeku, ki se je bori sam s seboj in z naravo, je prejel film Mož, ki je premagal Amazonko avtorja Johna Maringouina, diplomo in nagrado film Pedro Opeka avtorja Jožeta Možine, diplomo za izredno dobro narejen film o živalih pa je prejel film Man and Beast avtorice Aleksandre Vokač. Tridnevni filmski festival si je ogledalo okoli 500 obiskovalcev. Na fotografiji: predsednik festivala in programski vodja festivala Boštjan Rihtar in Andrej Klasinc, izvršni direktor Term Ptuj, »Mednarodni filmski festival Primus 2012 je bil izpeljan nad pričakovanji. Predvajanih je bilo 26 filmov na temo Zdrava narava, zdrav človek in 17 filmov na temo Zgodovinski film. Projekcije so bile v Klubu Gemina XIII v grand hotelu Primus, nagrajeni filmi pa so bili predvajani v Mestnem kinu Ptuj. Komisija je ločeno pregledovala filme v posebni dvorani. Festival si je ogledalo okoli 500 obiskovalcev. Predvajali smo tudi zgodovinski filmski spektakel Neresuan 3 iz Tajske,« je ob koncu zaključil programski vodja festivala Boštjan Rihtar. 0hm 'ffffffSt 17 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 KULTURA Festival sodobne umetnosti Art Stays letos praznuje 10 let Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays, ki se je razvil v enega pomembnejših festivalov sodobne umetnosti v Evropi, se bo letos odvijal že deseto leto zapored, četrtič v sklopu poletnih festivalov Art Ptuj, in združil sodobne, predvsem vizualne umetnike s celega sveta. Letošnji festival bo potekal pod sloganom DISPLAY (zaslon/prikaži). Jernej Forbici, za KUD Art Stays Beseda display ima veliko pomenov in prav vsi se skladajo z namenom festivala. Je izložba, prostor in dialog, ki smo ga vzpostavili z mnogimi umetniki, ki bodo na Ptuju na ogled postavili svoja dela, izvedli performans ali gostovali v umetniški rezidenci in ustvarjali v našem najstarejšem slovenskem mestu. V letu, ko je festival Art Stays del Evropske prestolnice kulture in ko praznuje svojo prvo desetletnico, bodo na festivalu gostovali nekateri najpomembnejši sodobni umetniki: dobitnica zlatega leva na Beneškem bienalu leta 2005 Regina Jose Galindo iz Gvatemale, lanski predstavnik Indije na Beneškem bienalu Gigi Scaria, veliki poljski umetnik Lech Majewski, Tonis Saadoja iz Estonije, ena najpomembnejših predstavnic gibanja Fluxus, ki letos praznuje svojo 50. obletnico - Yoko Ono, Ilona Nemeth iz Slovaške, čilska umetnika Fernando Prats in Ivan Navarro, nemško-kenijski par Ingrid Mwangi in Robert Hutter, ena najpomembnejših vietnamskih umetnic Tiffany Chung, Raymundo Sesma iz Mehike, Lateefa Bint Makto-um iz Združenih arabskih emi-ratov in drugi. Skupaj bo svoje delo na Ptuju predstavilo prek 200 umetnikov. Velika novost letošnjega festivala je razstavišče Art Stays, ki bo gostovalo v nekdanjih prostorih stare Policijske postaje na Krempljevi ulici 1. V treh nadstropjih boste našli dela umetnikov iz 29 držav in v pritličju vas bo pričakala informativna točka, kjer se boste lahko podrobneje seznanili s programom. Seveda bodo likovna dela razstavljena tudi v Miheličevi galeriji, Salo- Cryrl Zakrzewski, letošnji dobitnik nagrade Arte Laguna, nagrada rezidenca Art Stays nu umetnosti, v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj, v galeriji Magistrat, na Ptujskem gradu in na mestnih trgih. Razstave v času festivala bodo organizirane tudi v Tovarni umetnosti v Maj-šperku in v Galeriji FO.VI v Str-nišču pri Kidričevem. Skupno bo na festivalu predstavljenih prek 70 držav in prav vsi kontinenti. Prireditveni oder bo postavljen na Slovenskem trgu in bo vsak dan gostil pogovore z umetniki in kustosi, ki jih bo vodila novinarka Sanja Selinšek Na odru se bodo proti večeru dogajali performansi, video večeri in koncerti. Da ne bo dolgčas, vas bo že od popoldanskih ur spremljal festivalski DJ. Za sladokusce bo v bližnjem Salonu umetnosti Marek Schovanek v svoji Anarhistični pekarni piškotov pekel okusne umetniške stvaritve. Vabimo vas, da se pridružite številnim dogodkom našega in vašega festivala Art Stays 2012 in da prvih deset let praznujete z nami ter se naužijete umetnosti. Ne bo vam žal. Več o dogodkih najdete na naši spletni strani (www.artstays.si) in od 15. julija naprej v Informativni točki festivala na Krempljevi ulici 1. 6. abonmajski koncert Arsane - opera Orfej Društvo Arsana Fotoarhiv Arsane Opera Orfej - produkcija Univerze Ljubljana, Akademije za glasbo Nedelja, 1. julij, ob 20.00, Cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju Opera Orfej Claudia Montever-dija, ki je nastala že leta 1607, v Sloveniji še ni bila izvedena. Ta najstarejša v celoti ohranjena opera na svetu je pomenila velik preskok v razvoju zahodne glasbe, saj pomeni začetek glasbene drame, ki je v svojem razvoju doživela vrhunce v času Mozarta ter kasneje Verdija in Wagnerja. Z izvedbo Orfeja se bodo pod umetniškim vodstvom Egona Mihajlovica ter mentorstvom domačih in gostujočih profesorjev spopadli študenti Akademije za glasbo, mladi glasbeniki, ki glasbo odkrivajo in iščejo znotraj nje svoj izraz. Izvedba bo združila preteklost in sedanjost. Delo, ki je nastalo pred več kot 500 leti, bo izvedeno z avtentičnimi instrumenti in izvajalsko prakso, združeno z mladostno energijo in motivacijo mladih glasbenikov. Projekt je interdisciplinaren, saj bodo pri projektu poleg študentov Akademije za glasbo sodelovali tudi študentje preostalih dveh umetniških akademij, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Društvo za glasbeno umetnost Arsana vabi k vpisu v neformalno glasbeno izobraževanje za vse generacije. Pri izkušenih mentorjih in že uveljavljenih glasbenikih si boste lahko izbrali naslednje izobraževalne programe: klavir, solo petje, akustična, električna in bas kitara, bobni in ansambelska igra (bendi). Na voljo vam nudimo različne smeri, vse od popularne, jazz, klasične, rock, etno in pop glasbe. Več informacij na www.arsana. si, info@arsana.si ali na telefonski številki 05 995 50 41. 18 KULTURA 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 Prvi koraki k obnovi kletnega prostora v Mestnem kinu Ptuj Jurij Šarman Fotoarhiv CID Ptuj V kletnem prostoru Mestnega kina Ptuj je 31. maja potekala tribuna, katere cilj je bil dogovor o operativnih korakih za uresničitev lokalnega izziva, obnove kletnega prostora v kinu za mladinsko ustvarjalnost. Obnova prostora je kot lokalni izziv del projekta Skupaj na delu, ki se zraven Ptuja odvija še v devetih občinah po Sloveniji. Projekt koordinira Mladinska mreža MaMa ob sofinanciranju Ministrstva za pravosodje in javno upravo, lokalni koordinator pa je CID Ptuj, ki tudi upravlja prostore Mestnega kina Ptuj. Projekt ima namen v letošnjem evropskem letu medgeneracij-skega sodelovanja skozi prostovoljno delo povezati mlade, občinske uslužbence, gospodarstvo in medije s ciljem, da izvedejo delo, namenjeno celotni lokalni skupnosti, predvsem pa mladim v tej skupnosti. Z njim želijo izoblikovati tudi trajen model sodelovanja in reševanja izzivov v lokalni skupnosti, ki se izvaja s prostovoljnim delom vseh akterjev v skupnosti. Popis potrebnih del za izvedbo, ki vključuje pripravljalna in ruši-tvena dela, kleparska, mizarska, slikopleskarska dela, obnovo tlakov, izvedbo strojnih in elektro-inštalacij, je CID Ptuj že pridobil od podjetja Projekta inženiring, d. d., ki je popis pripravilo kot svoj prispevek k projektu. Na tribuni so nekateri udeleženci že prevzeli tudi konkretne naloge in obveze, da bodo stopili v stik z nekaterimi obrtniki, podjetniki, gospodarskimi družbami, ki bi lahko pomagali s svojim delom ali materialom. Tribune se je skupaj z organizatorjem udeležilo 22 posameznikov, med katerimi je bilo kar nekaj mladih prostovoljcev, predstavnik občinske uprave Ivan Vidovič, vodja oddelka za Udeleženci tribune so se dogovorili o prvih operativnih korakih pristopa k obnovi prostora negospodarske javne službe v MO Ptuj, predstavniki mladinskih organizacij (društvo Modri konj, KuKu - društvo za kreativno udeležbo, KUD Kameleon, Klub ptujskih študentov, dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov, društvo Tara, Rekreacijsko-ustvarjalno društvo Eleja), predstavnik spletnega medija Ptujska eTočka in zaposleni v CID-u Ptuj. K projektu so vabljeni vsi, ki bi želeli pomagati in prispevati k ureditvi prostora s svojim prostovoljnim delom ali z doni-ranjem materiala. Z morebitnimi vprašanji se lahko obrnete na koordinatorja projekta Jurija Šarmana (jurij.sarman@cid.si). Umetniška skupina Kolektiva je ob 10. obletnici delovanja skupaj s Ptujčani iskala skrite kotičke mesta VMiheličevi galeriji je med 10. majem in 17. junijem potekala pregledna razstava z naslovom V dialogu umetniške skupine Kolektiva, ki jo sestavljajo mag. Vesna Bukovec, Lada Cerar in Ptujčanka mag. Metka Zupanič. Razstava je bila posvečena deseti obletnici delovanja na slovenski in mednarodni likovni sceni. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček »Za njihovo delo je značilno raziskovanje različnih aspektov komunikacije, medosebnih odnosov in vsakdanjega življenja,« opiše kustosinja Petja Grafenauer, ki je poleg kustosinje Stanke Gačnik postavila razstavo. Umetnice v svojih projektih združujejo zanimanje za intimne zgodbe posameznikov, kar je po eni strani blizu pripovedovanju zgodb ("storytelling"), po drugi strani pa se spogledujejo z voa-jerstvom. »Kot skupina se odzivamo na trenutne situacije, kar pomeni, da je v izhodišču naših projektov odziv na okolico, v kateri se znajdemo,« opisuje Metka Zupanič. Umetnice večkrat sodelujejo z različno publiko. »Posameznike, mimoidoče ali določene interesne skupine povabimo k sodelovanju in jih vključimo v svoje projekte kot izvor ali enakovredne partnerje.« Avtorice dojemajo ustvarjalni proces kot preplet domišljije, pogajanj, izmenjave in sodelovanja. V okviru razstave v Miheličevi galeriji so avtorice k sodelovanju povabile tudi prebivalce Ptuja, k aktivnemu sodelovanju pri ustvar- RENTaTENT je projekt, ki je nastal leta 2003 v Atenah. Na Ptuju je bil dokumentiran z originalnimi materiali. Prvotno je bil kot javna akcija, v kateri so umetnice na veliki razstavi sodobne umetnosti nudile brezplačen najem šotorov za utrujene obiskovalce in jim poleg počivališča podarile tudi opremo za preživetje bienala: dezodorant, kremo za sončenje in šampon. janju alternativnega zemljevida svojega mesta. Ptujčani so tako na zemljevidu označili svoj naj- ljubši kotiček v mestu ter tudi vpisali, kje natančno se nahaja in kaj je na njem tako posebnega. . /,'V".'/' 19 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 KULTURA Festival Pesmi in pravljice ter muzikal Veličastna mavrica Festival Pesmi in pravljice je uspešno izzvenel kot zanimiv in poseben glasbeni dogodek. Številni obiskovalci so 6. junija napolnili kulturno dvorano Gimnazije Ptuj in navdušeno spremljali pestro in zanimivo dogajanje na odru, kjer se je predstavilo okoli 150 pevcev, ki v petih različnih zasedbah delujejo pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne. 14. junija pa so premierno prvič v Sloveniji uprizorili muzikal Veličastna mavrica. Mateja Tomašič Festival je organiziralo KD Allegro, ki se je predstavilo kar s tremi pevskimi zbori. Slišali in videli smo OPZ Allegro, ki je poleg odličnega in suverenega petja presenetil tudi z dramatizacijo besedil in pesmi ter MPZ Allegro in ženski pevski zbor Allegro, ki sta s svojim programom napovedala še nastop na občinski proslavi ob dnevu državnosti, kjer bodo pevke skupaj z MPZ Mladika in Pihalnim orkestrom Ptuj predstavile projekt Filmska glasba. MPZ Mladika je obiskovalce s svojim nastopom tako pevsko, koreografsko kot tudi kostumo-grafsko popeljal v čase srednjega veka. Še posebej spektakularen je bil zaključek festivala, ko so na odru zapeli združeni pevski zbori in je bilo slišati ubrano petje okoli 150 glasov. »S festi- Foto: Rado Škrjanec valom Pesmi in pravljice je Ptuj zagotovo dobil še eno zanimivo glasbeno prireditev, za katero upamo, da bo res postala tradicionalna. Med drugim je namen festivala tudi druženje mladih pevcev, sklepanje novih prijateljstev in spodbujanje koristnega preživljanja prostega časa mladih,« je ob koncu dejala zboro-vodkinja Jasna Drobne. Na tem festivalu so OPZ Mladika izvedli tudi njen avtorski prvenec muzikal Mavrica prijateljstva. Muzikal je poleg glasbe, petja in plesa postregel tudi z nekaj poučnimi nauki, kot so: le pravo prijateljstvo nekaj velja, za vsakim obrazom je skrita zgodba srca in ne sodi človeka, dokler ga ne spoznaš! Pevska šola Allegro je svojo uspešno pevsko sezono zaključila 14. junija s premiero prvič v Pevska šola Allegro je svojo uspešno pevsko sezono zaključila 14. junija s premiero prvič v Sloveniji uprizorjenega muzikala Veličastna mavrica v izvedbi MPZ Allegro. Sloveniji uprizorjenega muzikala Veličastna mavrica v izvedbi MPZ Allegro. »Dogodek je bil pevski, plesni in kostumograf-ski spektakel, ki je ponovno dokazal, da skupaj zmoremo več. To sta hkrati nauk, ki ga muzi-kal prinaša, in realnost, ki smo jo živeli zadnjega pol leta vsi ustvarjalci predstave. Projekt je namreč zahteval sodelovanje več umetnikov,« je povedala Jasna Drobne, ki je prevzela pevsko in glasbeno vodstvo, za plesni del je skrbela koreografinja Alenka Čufar, kostumografski del pa je prevzela Natalija Resnik Ga- vez, predsednica KUD Čar griča. Premiera muzikala je bila hkrati tudi uvod v AYE festival, ki ga že drugič zaporedoma pripravlja KUD Čar griča. Pevska šola Allegro bo sklenila svojo sezono z nastopom na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti 22. junija na dvorišču minoritskega samostana ob 20. uri. Septembra pa medse vabijo nove pevke in pevce, stare od 7 do 17 let. Avdicije bodo 4. in 6. septembra v glasbeni učilnici OŠ Mladika, kjer ima pevska šola Allegro najete prostore. Večer z Janezom Medveškom - fotografom, slikarjem. pesnikom in pisateljem Maja letos smo ljubiteljice pohodništva Lucija-Rad-mila Kaučevič, Viktorija Dabič, Hermina Golc, Marjeta Moran in Jasna Toplak v sodelovanju s Planinskim društvom Ptuj priredile pohodniško-kulturni večer z gostom Janezom Medveškom. Besedilo in foto: Lucija-Radmila Kaučevič V dvorani Šolskega centra Ptuj se nas je zbralo približno devetdeset, da bi osebno spoznali tega vsestransko ustvarjalnega umetnika. »Kdo je Janez Med-vešek?« so nas spraševali ljudje, ki ne uporabljajo računalnika za dopisovanje s pomočjo elektronske pošte. Razlagale smo kratko in jedrnato tem in tudi tistim, ki so Medveškove "pps-slikanice" v priponkah že dobivali, njegovega osebnega imena pa se niso takoj spomnili. »Seveda, zdaj vem, rad bi ga osebno spoznal,« so nam odgovarjali, ko smo pojasnile, koga vabimo na Ptuj in zakaj prav njega. Janez Medvešek je svobodni umetnik: fotograf, slikar, pe- Jože Dajnko, predsednik PD Ptuj, in Janez Medvešek, fotograf 20 ■ //V"-" KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 snik, pisatelj. Preživlja se s slikanjem, tudi po naročilu, čeprav je povsem drugega poklica. Je velik domoljub, ljubitelj narave in slovenske kulturne dediščine. Motivi na slikah in fotografijah, sporočila v njegovih pesmih in proznih besedilih nas spomnijo in tudi opomnijo, da živimo v čudoviti deželi. Proslavila so ga njegova dela, nekaj pa smo k njegovi prepoznavnosti prispevali tisti, ki smo v priponkah po elektronski pošti prepošiljali njegove "pps-slikanice". Izdal je že tri knjige, od tega dve knjigi pesmi. Tretja knjiga z naslovom Rad imam sonce je zbirka kratkih proznih besedil. Vse knjige so ilustrirane z njegovimi umetniškimi deli. Z Jo-žetom Dajnkom, predsednikom Planinskega društva Ptuj, sva gosta pozdravila. Trio flavt Natalija, Suzana in Kaja so požlah-tnile večer z glasbenimi utrinki. Viktorija Dabič je z izbranimi besedami predstavila gosta, ki se je nato podrobno predstavil še sam. Tokrat smo Janeza Medveška spoznali tudi kot odličnega interpreta njegovih proznih besedil in pesmi. Mnogi smo želeli kupiti katero od njegovih knjig. Prva je že razprodana, ponatisa še ni. Do našega srečanja je pripravil novo zgoščenko, na kateri je zbranih vseh 80 "pps-slikanic". Tako sam imenuje svoja "pps-sporoči-la" s pohodov, ki jih mnogi prejemniki e-sporočil že nestrpno pričakujejo po vsem svetu. Na Medveškovem seznamu elektronskih naslovov je že dva tisoč naslovnikov. Medveškov poklon mestu Ptuju in vsem nam, ki smo ga ta večer osebno spoznali, je božal dušo. Čudovite fotografije našega mesta je projiciral na platno in pripovedoval Tak je moj Ptuj. Nacionalna prireditev slovenske UNESCO mreže šol Prireditev ob mednarodnem dnevu kulturne raznolikosti za dialog in razvoj na Gimnaziji Ptuj Gimnazija Ptuj je bila gostiteljica in izvajalka nacionalne prireditve ob mednarodnem dnevu kulturne raznolikosti za razvoj in dialog. Prireditev je bila 24. maja in se je odvijala v kulturni dvorani. Dogodka se je udeležilo 35 šol in vrtcev slovenske UNESCO ASP mreže šol. 250 udeležencev - učencev, dijakov, učiteljev in ravnateljev - so pozdravile ravnateljica Melani Centrih, nacionalna koordinatorica slovenske UNESCO ASP mreže šol Darja Pikon in direktorica slovenske komisije za UNESCO in Urada za UNESCO Marjutka Hafner. Vabilu se je prijazno in z veseljem odzval tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Darja Rokavec Ptujski gimnazijci smo goste sprejeli v cirkuški areni z novo predstavo Cirkus Gimnazius. Vsaka cirkuška družina je kulturno izjemno raznolika in kljub tej raznolikosti vlada v njej sprejemanje, razumevanje in dialog, ki vodijo k skupnemu cilju sobi-vanja, razvoja in uspeha. Tako so se vzporednice ponujale kar same. Kar je pomembno v cirkuški družini, je pomembno v razredu, skupini, šoli, v UNESCO mreži šol, državi, svetu. In to je, da se med seboj slišimo, spoštujemo, sprejemamo, razumemo, da trdo delamo za uspeh, da smo odprti za raznolike naravnanosti in se bogatimo v različnosti. Več kot 40 cirkusantov ptujske gimnazije je pod mentorstvom Renate Merc Furman in Darje Rokavec s svojo ustvarjalnostjo in domišljijo na čaroben, sproščen in zabaven način sporočilo prav to. Za presenečenje v predstavi so poskrbeli gostje, klovni Fotoarhiv Gimnazije Ptuj iz cirkuške skupine Marjetica iz Vrtca Ptuj. Našo predstavo je v popolnost zaokrožila slavnostna gostja Eva Škofič Maurer, edina diplomirana slovenska klovnesa, pisateljica, pesnica, režiserka, pravljičarka, ki se je že pri štirih letih, ko je obiskala cirkus, odločila, kaj bo po poklicu - klovnesa. Pri 14 letih se je podala v Moskvo in diplomirala na moskovski cirkuški akademiji. Vsem v Sloveniji pa je poznana kot ustanoviteljica slovenskih Rdečih noskov - klovnov zdravnikov, ki s smehom bodrijo male bolnike in lajšajo njihove stiske v slovenskih bolnišnicah. Dr. Sfrčkljana je v svojem govoru med drugim sporočila: »Osnovna štiri čustva so strah, jeza, veselje, žalost. Iz teh čustev in njihovih kombinacij pa izvirajo vsa druga čustva. Mislim, da so čustva in njihovo izražanje - nasmeh, solze, grozljive kretnje, postavljanje v bran - univerzalni jezik, za kate- Slavnostna gostja je bila Eva Škofič Maurer, edina diplomirana slovenska klovnesa. rega ni meja. Jezik čustev združuje ali razdružuje vse ljudi na svetu, vseh starosti in kultur. Že zelo zgodaj, ko sem bila prvič v cirkusu, sem se odločila, da je to tisto, kar želim početi v življenju. Čustva, ki mi jih je cirkuška predstava pri štirih letih vzbudila, so bila prevzetost, očaranost, navdušenje, sreča ... Skratka, v cirkus sem se zaljubila in prva ljubezen, kije najmočnejša, traja še danes. Naslov te prireditve je Cirkus Gimnazius. Ne čudi me, da ste si za simbol povezanosti med narodi izbrali prav cirkus in kot znak cirkuški šotor - torej cirkus, kot je bil nekoč. Prav tak cirkus je namreč združeval ljudi raznih narodnosti, ver, kultur med nastopajočimi. Za cirkus ni bilo meja - artisti so potovali po vsem svetu in bili povsod doma. Cirkuške predstave pa so privabljale gledalce raznih slojev in starosti in jih prav tako združevale. Kako? V cirkusu so govorili mešanico vseh jezikov, a najpomembneje, da so gledalce nagovarjali z univerzalnim jezikom čustev. Po predstavi so gledalci odhajali pod vtisom vsega neverjetnega, kar so videli. In ta čustveni spomin je ostal in jih bogatil še mesece, morda leta po videnem. Ta čustveni spomin, ki ga pusti predstava za sabo, ki ga za sabo pusti nastopajoči - je bistvo mojega dela. Čustva so univerzalni jezik vseh, ki živimo na tem svetu! Tudi če ne poznamo jezika, kljub kulturnim raznolikostim - vsi čutimo. Vsi ljudje poznamo strah, jezo, žalost in veselje. Ni negativnih in pozitivnih čustev. Vsako od njih pa ima dve plati - hromečo in spodbu-jajočo.« 0hm 'ffffffSt 21 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v Na OS Mladika podelitev nagrad natečaja Naravne in druge nesreče v moji okolici 2011-2012 Karmen Plavec Foto: Sonja Plajnšek Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, je v septembru 2011 razpisalo likovni in literarni natečaj na temo Naravne in druge nesreče v moji okolici. Kot vsa leta doslej smo se tudi letos odzvali na natečaj ter razpi-sniku natečaja poslali veliko domiselnih literarnih in kreativnih likovnih izdelkov. Ker smo bili izbrani kot najaktivnejša šola, smo imeli čast, da se je podelitev nagrad nagrajencem natečaja zgodila prav na šoli Mladika. Med nagrajenci smo imeli kar pet učenk. Nagrade za likovno ustvarjanje so prejele: Tamara Ciglarič, 2. b - Poplava, mentorica učiteljica Irena Prelog, Maša Mislovič, 3. a - Požar v mestu, mentorica učiteljica Silva Forštnarič, Ro-nja Jakomini, 4. a - Nesreča zaradi plazu, mentorica učitelji- ca Karmen Plavec, Katarina Sa-mobor, 4. a - Požar na kmetiji, mentorica učiteljica Karmen Plavec. Nagrado za literarno ustvarjanje je prejela Nika Janžekovič Toplak, 3. b, ki je napisala prispevek Požar v bloku, mentorica učiteljica Breda Pisar. Učenke so prejele priznanja in praktične nagrade. Katarina Samobor, 4. a, je bila tudi državna nagrajenka natečaja. Učenka se je slavnostne podelitve nagrad udeležila 30. maja na Igu skupaj s starši, kjer je prejela čelado, USB-ključek in priznanje. Naša šola je med drugim prepoznavna prav po tem, da znamo učence spodbujati k likovnemu in literarnemu ustvarjanju ter krepiti njihova močna področja. Tudi v prihodnje bomo skrbeli za osebnostno rast naših učencev v spodbudnem okolju. Komisijo za izbiro literarnih del so sestavljali: Dragomir Murko, Stanislav Ivančič in Nagrajenke s svojimi mentoricami Zlatka Lampret. Komisijo za izbiro likovnih del pa Drago-mir Murko, Stanislav Ivančič in Franc Simonič. Odgovornim za podelitev regij- skih nagrad na naši šoli iskrena hvala za pogostitev in podarjene igre Spomin. Slavnosti so se udeležili tudi mentorji in učenci sosednjih občin. Festival AYE 2012, festival otroške ustvarjalnosti USTVARJALNOSTI Oblikovanje celostne podobe, Beno Artnak Natalija Resnik Gavez Od srede, 4. julija, do nedelje, 8. julija bo v parku v Ljudskem vrtu na Ptuju potekal drugi festival otroške ustvarjalnosti, ki bo združeval kar 13 ustvarjalnih delavnic za otroke in sklop predavanj o vrednotah in skrivnostih človekovega življenja. Pred vrati je festival otroške ustvarjalnosti, FESTIVAL AYE 2012, ki ga, letos že drugo leto zapored, organizira Društvo Čar griča. V projektu »pod isto streho« sodeluje 15 zavodov, društev in posameznikov s Ptuja, iz Maribora, Slovenskih Konjic in Novega mesta. V društvu Čar griča dajemo največji poudarek spodbujanju ustvarjalnosti skozi rokodelske veščine. Prirejamo ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Pozornost pa posvečamo tudi prepoznavanju notranjega bistva posameznika. V ta namen na predavanjih in delavnicah izmenjujemo življenjske izkušnje in modrosti starodavnih ljudstev. Z namenom, da bi obiskovalce privabiti k aktivnemu preživljanju dela poletnih počitnic v zelenih in sončnih kotičkih našega čudovitega mesta, smo pripravili pet dni trajajoč festivalski program. DELAVNICE ZA NAJMLAJŠE, namenjene predšolskim in osnovnošolskim otrokom, bodo izvajali: pravljičarki Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Renata Brglez, Pravljičarna, delavnico Grajske lutke iz blaga so pripravile mentorice Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, delavnico Eko navihančki vzgojiteljice Vrtca Ptuj, Srednjeveške plese pa izvaja sekcija Gracioza iz društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. ROKODELSKE IN GLASBE-NO-RAZVEDRILNE DELAVNICE, namenjene osnovnošol- cem, srednješolcem in njihovim staršem ter odraslim ustvarjalnim posameznikom, so pripravili: Društvo Čar griča priljubljeno delavnico Ko kamen spregovori, v Društvu za waldorfsko pedagogiko so pripravili rezbarsko delavnico, s fundacijo Elerin iz Novega mesta boste izdelovali afriški nakit, z NRGart bomo razkrivali umetnost lepopisja. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli tolkalisti pod mentorstvom Aleša Zorca iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, novinarski kotiček bo vodil moderator Miha Masten, Gibalne igrarije Društvo Banibri, delavnico Zelišča za vsak dan zeliščarica Zdenka Baš, delavnico Najstniška pre- obrazba pa Studio za lepoto in zdravje, Annaj. Lani zelo dobro sprejeta predavanja O VREDNOTAH IN SKRIVNOSTIH ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA bo tudi letos vodila Ifa svečenica in mojster praktik nevrolingvističnega programiranja Mateja Tomšič - Akengen. Za vas je pripravila zanimive teme: v četrtek podpora odnosom med otroci in starši, v petek kako aktivirati, delovati in negovati svoje notranje bistvo, v soboto pa kako si lahko pomagamo z energijami narave. Ves čas njenega gostovanja na Ptuju se bo moč najaviti na individualno spiritualno orientacijo, imenovano divinacija. 22 ■ ¿¿f/w/t VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 Učenci kitare v CID-u navdušili Na zaključnem nastopu kitaristov v CID-u navdušila vsaka zasedba s čisto lastno energijo V soboto, 2. junija, so v CID-u znova navdušili mladi kitaristi pod mentorstvom Marka Korošca, ki je uspel različne generacije, od najmlajših - prvo-šolčkov do dijakov in študentov, združiti v odlično sodelovanje in pester nastop, na katerem so nam kitaristi z gosti predstavili slovenske ljudske, klasične, rock, blues in tudi bolj drzne, uporniške skladbe v različnih zasedbah. Polona Bizjak V tekočem šolskem letu so udeleženci kitarskih delavnic in glasbenih skupin redno obiskovali pouk, ki je potekal ob sobotnih popoldnevih v prostorih CID-a. Le-ta se jim je zagotovo obrestoval, saj so na zaključnem koncertu pokazali veliko znanja in entuziazma ter popolnoma napolnili dvorano in očarali poslušalce. Zaradi velikega števila le-teh je celo zmanjkalo stolov, kar nas pa zaradi odličnega vzdušja in dobre glasbe sploh ni zmotilo in smo z navdušenjem aplavdira-li mladim talentom. Učenci so se predstavili v različnih zasedbah, od kitarskih duov, kitarskega orkestra do različnih zasedb bendov z voka- Fotoarhiv CID-a listi. Vsaka zasedba s čisto lastno energijo, ampak vsem je bilo skupno pozitivno razpoloženje, mladostna razigranost in prekipevajoča vedoželjnost. Kitarist M. Korošec, vodja in mentor delavnic ter celo povezovalec nastopov, je eden redkih glasbenih ustvarjalcev in pedagogov na Ptuju, ki poleg tega, da širi znanje med mladino, združuje in vabi k sodelovanju tudi učence drugih glasbenih ustanov na Ptuju. Tudi tokrat so se na CID-ovem glasbenem večeru predstavili mladi talentirani gostujoči glasbeniki, ki se izobražujejo v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla m ^^K p i ■"^PBMMp h^H K q 1 . i ■ -r m ^Hl m -■ J ■ B ^^V L* J P ■ Kv Jh tî jJ vi^n su HT ^Jl tPIÉljHH fr- h M . Y 1H 1 s ^ VRf "Mftjl 1 Ptuj ima velik umetniški potencial, kar kaže tudi porast zanimanja za kitaro ter igranje v glasbenih skupinah. ter Društvu Arsana. Glasbeniki, nekateri tudi že zelo uspešni z raznimi umetniškimi priznanji in dosežki, so se z veseljem odzvali in skupaj ustvarili še en resnično zanimiv, z močno energijo nabit večer in različne nastope. M. Korošec ima izjemen posluh za mlade umetnike in veliko priljubljenost med njimi, kar so mu izkazali z njemu posvečeno skladbo, s katero so zelo udarno zaključili produkcijo. In še enkrat z veseljem pouda- rim, da je porast zanimanja za kitaro ter igranje v bendih še en dokaz, da ima Ptuj velik umetniški potencial v podmladku ter da se mladi radi izobražujejo in družijo, ustvarjajo in poustvarjajo glasbo - umetnost, ki odpira srca, sprošča, nas napolni z energijo, povezuje in združuje. Pohvale vsem nastopajočim, mentorju in Centru interesnih dejavnosti, ki takšne delavnice omogoča. Zaključek večletnega projekta Da te fabula narratur Mateja Tomašič Foto: Rado Škrjanec V dvorani OŠ Ljudski vrt so 29. maja s proslavo zaključili večletni projekt Da te fabula narratur (O tebi pripoveduje ta zgodba), v katerem so sodelovale vse ptujske osnovne šole in Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Projekt je del programa Evropske prestolnice kulture 2012. Ob tem je izšel tudi zbornik, kjer so predstavljena različna zgodovinska obdobja našega mesta. Odločitev za projekt, v katerem bi sodelovale vse ptujske osnovne šole, so ravnatelji sprejeli pred dvema letoma. Ob zaključku, po mnenju ravnateljice OŠ Ljudski vrt Tatjane Vaupotič Zemljič največjega kulturniškega projekta, ki se je zgodil na ptujskih šolah, so pripravili skupno prireditev. Najprej so predstavili zbornik, ki nosi isti naslov kot celoten projekt. V njem je na dobrih 300 straneh 114 prispevkov 200 avtorjev ter prek 200 fotografij. V zborniku so vsebinsko pokrita zgodovinska obdobja našega mesta, otroci sodelujočih šol pa so ta obdobja predstavili še skozi besedo, risbo, igro, ples in zanimivo kostumografijo. Vsaka šola je namreč 'obdelala' posamezno zgodovinsko obdobje. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na prireditvi izrazil prepričanje, da le-ta ne predstavlja zaključka projekta, temveč začetek nečesa pomembnega za naše mesto. Na prireditvi so nastopili učenci vseh ptujskih osnovnih šol in glasbene šole Karola Pahorja . / Af/rtff/ 23 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Otroci in zaposleni v Vrtcu Ptuj praznovali in tekmovali Lidija Radek Fotoarhiv Vrtca Ptuj 11. maja je Vrtec Ptuj praznoval že 28. dan Vrtca Ptuj in 67 let dela v Vrtcu Ptuj. Ob tej priložnosti je Uprava vrtca skupaj z vsemi zaposlenimi pripravila prireditev otrok Gozd pripoveduje, ki je potekala v športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Nastopalo je 311 predšolskih otrok, ki gredo letos v šolo, prireditev pa si je ogledalo več kot 1000 gledalcev. Gozd pripoveduje je prireditev, ki je zaključek celoletnega projekta vrtca Ohranimo gozdove. Na to temo je v času od 8. maja do 27. junija v poslovnem prostoru v Murkovi ul. 3, na Ptuju, na ogled razstava otroške likovne ustvarjalnosti Gozd. Na Mestnem stadionu Ptuj je 24. maja potekal 33. kros cicibanov Vrtca Ptuj in 5. medobčinski kros. Teklo je 138 otrok iz vseh enot Vrtca Ptuj. Vsi tekmovalci Tekmovanje v Varaždinu Kros na Ptuju so prejeli medalje, ki jih je prispeval Zavod za šport Ptuj. Teklo je tudi 16 delavcev Vrtca Ptuj in tudi za njih je Zavod za šport pripravil medalje. Na 5. medobčinskem krosu cicibanov Vrtca Ptuj je tekmovalo 128 otrok iz vrtcev Videm, Kidričevo, Majšperk, Juršinci, Markovci, Ormož, Destrnik-Tr-novska vas, Cirkulane, Zavrč in Ptuj. Vsi tekmovalci so prejeli medalje, ki jih je prispevala Športna šola Juhuhu. 25. maja se je Vrtec Ptuj udeležil 11. olimpijskega festivala otroških vrtcev v Varaždinu. Tekmovalo je 10 deklic iz enote Trobentica in 10 dečkov iz enote Vijolica. Otroci so dosegli naslednje rezultate: tek na 50 m posamezno dečki - 1. mesto, tek na 50 m posamezno deklice - 1. in 3. mesto, štafeta 4 x 25 m deklice - 3. mesto, štafeta 4 x 25 m dečki - 5. mesto. Tekmovanje v ekstramobilih Go car go ali Bo, kar bo Na parkirišču pred Šolskim centrom Ptuj se je 24. maja zbralo 20 osnovnošolskih skupin, skupaj z ekipo iz Šolskega centra, na tretji prireditvi z naslovom Go car go ali Bo, kar bo. Na šolskem centru so izdelali podvozja za posebne ekstramobile, ki so jih osnovnošolci na izviren način nadgradili v avtomobilčke in se z njimi pomerili v hitrostni dirki. V skupni razvrstitvi se je letos najbolje odrezala OŠ Ivanjkovci. Mateja Tomašič Fotoarhiv Šolskega centra Ptuj Gre za projekt Šolskega centra Ptuj, ki se na ta način povezuje z osnovnimi šolami širšega ptujskega območja. »Do ideje smo prišli po temeljitih razmislekih, kako mladim na osnovnih šolah predstaviti poklice, za katere izobražujemo v ŠC Ptuj. Tako smo se odločili za ta projekt, kjer se mladi ob izdelavi ekstramobilov srečujejo z različnimi poklicnimi področji: ekonomsko-poslovno- marketinško področje, strojno tehnično-tehnološko področje, elektro-računalniško-mehtron-sko tehnološko področje in oko-ljevarstveno-biotehniško področje. Učenci ob spoznavanju poklicev na praktičnem primeru ob izdelavi avtomobilčka razvijajo sposobnosti delovanja v skupini, prevzemanja odgovornosti, sodelovanja, skupnega premagovanja izzivov in sprejemanja Največje zanimanje je vzbudila ekipa OŠ Majšperk z njihovim Majšperškim cvetličnikom. drugačnosti, ki so nedvomno ključni za prihodnjo uspešno poklicno kariero,« je o ideji tovrstne prireditve povedal avtor in vodja projekta Stanko Kosta-njevec. Osnovne šole, ki so sodelova- le v projektu, so dobile v trajno last podvozja avtomobilčkov, ki so jih zasnovali in izdelali na ŠC Ptuj, opremljena s kolesi, krmilnim mehanizmom in zavorami. Na ta podvozja so osnovnošolci skupaj s svojimi mentorji name- 24 ■ /¿f""' VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 stili dno vozila, ročno zavoro, sedež z varnostnim pasom in krmilo (volan). To je osnovni pogoj, da lahko z vso zaščitno opremo pristopijo k tekmovanju. Za piko na i pa so vozilom dodali še ekstravagantni videz z izdelavo karoserije. Letos je na prireditvi sodelovalo že 20 ekip, skupaj z ekipo iz ŠC Ptuj iz širšega ptujskega, ormoškega, ljutomerskega in lenarškega območja. Za naslednje leto pa načrtujejo, da bi projekt razširili preko meja. Prireditev ima tudi tekmovalni značaj, saj se ekipe pomerijo v spretnostni vožnji s temi eks-tramobili. V skupni razvrstitvi se je letos najbolje odrezala OŠ Ivanjkovci s Pletenim lepotcem, na drugem mestu je pristala OŠ Sveti Tomaž s svojim Franče-kom, na tretje mesto pa se je uvrstila OŠ Ormož s Hummer-jem. Kakovost izdelanih ekstra-mobilov je po mnenju organizatorjev iz leta v leto boljša. Poleg ocenjevanja spretnostnih voženj, kjer se meri čas, pa je komisija ocenjevala tudi izvirnost, strokovnost, funkcionalnost in estetski videz vozila. Največje zanimanje je letos vzbudila OŠ Majšperk z Majšperškim cvetlič-nikom. »Letos so bili resnično vsi avtomobili nekaj ekstra, enostavno odlični. Otroška domišljija dejansko nima meja. Vse šole so dobile priznanja na določenih ocenjevalnih področjih, saj učitelji in učenci na OŠ v samo izdelavo teh ekstramobilov vložijo ogromno prostovoljnih ur dela. Poleg potrdil, priznanj in priložnostnih nagrad, ki jih dobijo eni in drugi, pa so največja nagrada uspeh in zadovoljstvo ob nastalem izdelku, spoznavanje in druženje s sovrstniki in dijaki ŠC ter zabava ob spretnostnih vožnjah, ko svoje avtomobilčke učenci tudi preizkusijo,« o priznanjih dodaja Kostanjevec. Ekstramo-bili so bili od 25. do 28. maja tudi razstavljeni v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj. Mednarodno modelarsko tekmovanje v Moškanjcih Irena Prelog V soboto, 12. maja, je na letališču v Moškanjcih potekalo mednarodno tekmovanje s pro-stoletečimi letalskimi modeli v kategoriji F1H PTUJ CUP 2012. Tekmovanje je spadalo v serijo tekem za Euro challenge, Pokal Slovenije za mladince ter tekmovanje učencev osnovnih šol in ga je organiziralo Modelarsko društvo Aviotech. V veliko pomoč pri izpeljavi tekme sta bila člana Društva modelarjev Pomurja, Franc Gomboc in Borut Lemut. Slednji je skupaj z domačinom Francem Prelogom skrbel za obdelavo rezultatov in objavo slik. Rezultati in slike so bile sproti objavljene na spletni strani, tako da se je skorajda v živo dalo spremljati dogajanje na letališču. V kategoriji za Euro challenge so bili najuspešnejši: 1. Oszkar Illesi, Madžarska; 2. Rok Bez-jak, Slovenija; 3. Damjan Pen-tak, Slovenija. V kategoriji osnovnih šol je zmagal Rok Bezjak, OŠ Mladika, Slovenija; 2. Damjan Pentak, OŠ Puconci, Slovenija; 3. Alen TUcman, OŠ Ljudevita Gaja, Za-prešič, Hrvaška. Ekipno med osnovnošolci so se najbolje odrezali modelarji iz OŠ Puconci, 2. mesto so osvojili učenci iz OŠ Murska Sobota, odlično pa so se odrezali tudi domači mladi modelarji iz OŠ Mladika pod mentorstvom Mira Dajčmana, ki so se uvrstili na tretje mesto. Z ukvarjanjem z modelarstvom želimo spodbuditi mlade k aktivnemu preživljanju prostega časa, krepitvi tehničnega znanja in športnega udejstvovanja. Z organizacijo tekem na mednarodni ravni omogočimo srečevanje in tekmovanje z izkušenejšimi tekmovalci, izmenjavo izkušenj ter promoviramo Ptuj in njegovo okolico. Več o tekmovanju lahko najdete na http://ptujcup.mode-larji.si. Izmenjava s švedsko šolo Tingvallaskolan 2012 V nedeljo, 20. maja, smo se okoli dvanajste ure zbrali pred šolo in se odpravili na 28-urno vožnjo z avtobusom do Švedske, seveda z vmesnimi postanki. Vožnja je bila naporna in utrujajoča, vendar je bila vredna našega potrpljenja. Da smo končno prispeli do Švedske, v mesto Saffle, smo morali prečkati Avstrijo, Nemčijo in Dansko. Tam so nas naši gostitelji pričakali pred šolo in nam izkazali dobrodošlico. Takoj ko smo se spoznali z učenci in njihovimi starši, smo se odpeljali vsak v svoj nov dom. Dnevi so minevali hitro. Prehitro, kot so rekli mnogi učenci, ki so bili tam. Vreme je bilo vse dni presenetljivo toplo in nenavadno za ta čas na Švedskem, zato je bilo bivanje tam še prijetnejše. Veliko časa smo preživeli skupaj, posebej na pikniku, kjer smo lahko igrali tudi bejzbol in nogomet. Na pikniku smo se naučili tudi veliko besed v švedskem jeziku in z vsemi smo se zelo združili in postali pravi prijatelji. Ko smo bili z gostitelji sami, smo počeli, kar smo želeli, kot na primer obiskali mesto, hodili na sprehode ali pa imeli zasebne piknike ter zabave. Meni je bil najljubši dan, ki smo ga preživeli med vikingi. Preizkusili smo se v vikinških igrah, peki kruha in veslanju vikinške ladje. Obiskali smo tudi vikinški muzej, kjer smo videli veliko vikinških oblačil in spoznali njihov način življenja. Pomerili smo se lahko tudi v lokostrelstvu in metanju sekire. Spoznali smo tudi nekaj zgodovine mesta Saffle. Največ zgodovine smo spoznali na otoku Luro, kjer smo lahko poskusili tudi švedsko specialiteto, dimljenega lososa. Ena večjih zanimivosti je bil tudi obisk muzeja Von Echstedtska in stranišča. To stranišče je bilo posebno, ker so si ga lahko privoščile le bogate družine. V hišici, ločeni od glavne stavbe, je bilo pet stranišč za odrasle in dve za otroke. Najbolj bizarno od vsega pa je bilo, da so na stranišče hodili vsi naenkrat in da so jim tam tudi stregli. Zadnji dan naše izmenjave smo pripravili zaključno prireditev, na kateri smo se predstavili s plesom in z glasbenimi točkami, tako kot tudi švedski učenci in učenke. Po prireditvi smo imeli skupno večerjo, nato smo se vsi zbrali zunaj in plesali ob zvokih harmonike. Tam smo preživeli zadnje skupne trenutke, se še zadnjič slikali, objemali in družili. Najtežje je bilo slovo od naših novih prijateljev. Na avtobusu smo skupaj le nekako prebrodili žalost. Z vsemi Švedi smo se zelo dobro povezali, prav tako je bilo tudi z njihovimi družinami. Od začetka smo bili vsi zadržani in sramežljivi, vendar smo se že drugi dan obiska vsi sprostili in se začeli bolje spoznavati med seboj. Prostega časa je bilo malo, saj je bil vsak dan zapolnjen z novimi in zanimivimi aktivnostmi, ki bi jih prav vsi radi doživeli še enkrat. Vožnja nazaj do Slovenije je bila prav tako naporna. Trajala je kar osemindvajset ur in pol. Vendar pa so se tudi naše prijateljske vezi utrdile, zato smo jo preživeli veliko lažje. Švedi so narod, precej drugačen od nas. V življenju se jim ne mudi, njihov tempo življenja je drugačen. To lahko vidimo tako pri domačem življenju kot tudi v šolskem sistemu. Živijo "na izi" in prav to je tisto, kar je mene, pa verjamem, da tudi marsikoga drugega, najbolj prevzelo. In če bi sedaj vprašali katerega koli učenca, ki je bil tam, bi vam takoj odgovoril, da bi z veseljem šel nazaj. Seveda se vsi strinjamo, da se vezi med nami in Švedi ne bodo zrahljale in vsi komaj čakamo, da nas obiščejo maja naslednje leto. Nuša Vučinic, 8. a . / Af/rtff/ 25 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO Poklic socialni oskrbovalec, socialna oskrbovalka na domu Udeleženci programa Socialni oskrbovalec na domu Dušan Šilak Fotoarhiv LUP V maju smo na Ljudski univerzi Ptuj začeli izobraževanje nove skupine udeležencev, vključenih v program Socialni oskrbovalec na domu. Tokrat imamo v skupini 20 oseb, ki si želijo skrbeti za starejše, skrbeti za ljudi, ki potrebujejo pomoč, in onemogle ter se družiti z njimi. Gre za poklic, ki zahteva od človeka osebno predanost, empatijo, potrpežljivost, komunikativnost in sočutnost, ki so le nekatere izmed vrlin dobrega socialnega oskrbovalca. Pravimo, da gre za srčne ljudi. Glede na dejstvo, da se življenjska doba v Sloveniji daljša, je ravno to eden izmed poklicev prihodnosti. Prvo skupino socialnih oskrbovalcev na domu smo uspešno izobrazili leta 2008. Izvedbo programa nam je uspelo ponoviti leta 2010, ko smo imeli izjemno številčno skupino, v katero je bilo vključenih kar 58 udeleženk in udeležencev. Letošnja, torej tretja po vrsti, bo izobraževalni program zaključila do konca julija. V vseh skupinah sicer prevladujejo ženske, a tudi moških ne manjka. V program se lahko vključi vsak, ki je star vsaj 18 let, ima opravljeno vsaj osnovno šolo in je zdravstveno sposoben opravljati to delo. Glede na naše izkušnje so največja ciljna skupina brezposelni, kar potrjuje tudi letošnja skupina udeležencev. Za namen vključevanja oseb v program sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje OS Maribor, OS Ptuj, OS Ormož in tudi z drugimi pristojnimi ustanovami. Na tem mestu bi se prav vsem želeli zahvaliti za odlično sodelovanje, saj ravno zavodi z vključevanjem in tudi financiranjem izobraževanja omogočajo posameznikom osebno rast in izboljšanje njihovega zaposlitvenega, posledično pa tudi socialnega položaja. Program usposabljanja je raz- deljen v dva dela, ki skupno obsegata 123 ur. Teoriji je odmerjenih 63 ur in poteka v prostorih Ljudske univerze Ptuj, zraven pa spada še dodatnih 60 ur praktičnega izobraževanja. 40 ur prakse tako udeleženci opravijo v Domu upokojencev na Ptuju, 20 ur pa na terenu v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj. Tudi obema omenjenima zavodoma se zahvaljujemo za nadvse uspešno sodelovanje - poskrbijo namreč tudi za to, da se vsi udeleženci resnično seznanijo z vsemi potrebnimi znanji, spretnostmi in veščinami, ki jih pri svojem delu potrebujejo, in to znanje preizkusijo tudi v praksi. Povprečna starost vključenih udeležencev usposabljanja je med 40 in 50 let, med njimi pa najdemo tudi bistveno mlajše, pa tudi starejše ljudi, ki jih ta poklic zanima. Prepričani smo, da smo program zelo dobro sestavili. Velikega odobravanja smo bili deležni s strani Socialne zbornice Slovenije, ki je program potrdila. Po uspešnem zaključku usposabljanja se lahko udeleženci odločijo še za opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije, ki je na Ljudski univerzi Ptuj sicer trenutno še ne izvajamo, zainteresiranim pa smo v pomoč pri pripravah, organizaciji in stikih z ustreznimi in najbližjimi izvajalci. Prejšnji skupini udeležencev sta NPK uspešno opravili na Ljudski univerzi Velenje. Na ptujskem območju je socialna stiska zaradi nizkih pokojnin in drugih prejemkov še posebej velika. Po drugi strani so domovi za upokojence polni. Veliko bolnih starejših ljudi zato ostaja doma, kjer pa nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, sami pa tega več niso zmožni. To so le nekatera dejstva, zaradi katerih smo se odločili za izvajanje tega programa. Osebam, ki želijo delati v sociali, želimo ponuditi ustrezno izobrazbo in usposobljenost, predvsem trenutno brezposelnim, saj gre za enega izmed poklicev prihodnosti. O projektu Pripoved o srednjeveškem Ptuju Dijaki Gimnazije Ptuj, predvsem oddelka 3. d in 2. e, smo v šolskem letu 2011/12 izvedli projekt, ki smo ga začeli načrtovati že v prejšnjem šolskem letu. Takrat smo pri pouku obravnavali temo, ki se nam je zdela še posebej zanimiva, saj smo jo lahko razložili tudi s pomočjo lokalne zgodovine. Gre za srednjeveška mesta in Ptuj je bil eno najpomembnejših slovenskih mest, ki je imel edini od vseh celinskih mest svoj statut. Ta podatek nas je še posebej vznemiril. Vprašali smo se - zakaj? Tako je padla ideja, pobuda profesorice, da bi se lahko na drugačen način lotili proučevanja naše lokalne zgodovine. Rečeno, storjeno. Ni sicer šlo tako gladko in tako hitro, kot smo pričakovali. Potrebno je bilo kar precej truda, poguma, vztrajnosti, prilagajanja itn. Vse to pa so lastnosti in spretnosti, ki nam bodo v življenju še kako koristile. Ko je nastal scenarij, smo si po občutku razdelili vloge, nekateri so se odločili, da bodo raje ostali v zakulisju in izdelovali sceno, zloženko ali spremljajočo projekcijo itn. Ob nastajanju naših vlog smo se vživeli v življenje srednjeveških meščanov in spoznavali, da so imeli vsako obdobje in ljudje v njem svetle in temne strani, veselje in skrbi, tako kot danes. Dogajanje smo postavili na osrednji mestni trg, kjer se odvija živahno življenje srednjeveškega mesta. Tu so nastopali ključni liki, kot so: mestni sodnik, pisar, trgovec, obrtnik, mestni ključar - stražar ... Trg je bil v vsakem srednjeveškem mestu gospodarsko, upravno in družabno središče. Tu so se prenašale informacije, tu so sodili, kaznovali, trgovali ... Končno smo vse naštudirali, izdelali in predstavili, najprej sošolcem iz 1. in 2. letnikov, nato še starejšim. Pripravili smo tudi predstavo za starše in druge goste. Čeprav smo imeli kar nekaj treme, smo veseli, da smo se tega lotili in izpeljali do konca. Prepričani smo, da se je vsak nekaj naučil, da je pridobil nove izkušnje, ki se pri klasičnem načinu poučevanja težko uveljavijo. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi tega projekta. Gimnazija Ptuj, 3. d in 2. e 26 ■ ¿¿f/f.'/f VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 v v Naravoslovno-športni tabor tretješolcev v CSOD Dom Strk Breda Pisar, Silva Forštnarič, prof. razrednega pouka Foto: Silva Forštnarič Šolsko leto se bliža h koncu z neizmerno naglico. Veliko dejavnosti smo že izpeljali, nekaj pa smo si jih prihranili za konec šolskega leta. Dejavnost, na katero smo vsi čakali celo šolsko leto, je bila tudi izvedba naravoslovno-športnega tabora. Zakaj smo nanj čakali celo leto? Zato, ker smo se zanj odločili že v začetku šolskega leta skupaj s starši. Naš skupen cilj je bil, da se za dva dni predamo dogodivščinam v naravi ter pozabimo na televizijo, računalnik, mobite-le in predvsem, da smo športno aktivni. Dnevi izven doma so prijetni, sproščeni, aktivni, saj se otrok še bolje spozna z vrstniki in si pridobi določene izkušnje. Za nekatere otroke je bil tabor posebno doživetje, saj so prvič preživeli noč brez prisotnosti staršev. Uči- teljice smo se trudile, da nam je bilo vsem skupaj prijetno in da smo se imeli lepo. Program našega tabora so bile vsebine, povezane z naravo in s športnimi dejavnostmi. Vrstni red posameznih vsebin smo lahko spreminjali, saj je večji del dejavnosti potekal na terenu, kar pa je bilo pogojeno z vremenom. In kako so naravoslovno-športni tabor doživeli učenci? Meni je bilo v domu Štrku všeč: plezanje po plezalni steni, hiša sredi narave, športna igrišča, igranje odbojke, skakanje s kolebnico, streljanje z lokom -lokostrelstvo, igranje nogometa, pohodi do lovske opazovalnice, pohodi med žitnimi polji, vožnja s kanuji, vožnja z gasilskim vozilom po reki Dravi, srečanje s sovo, umivanje, branje pravljic, spanje, dobra hrana. Razmišljanja so napisali učenci in učenke 3. a (Lana, Luka P., Alja, Svarun, Vito, Anton, Tim, Tinkara, Maša, Jure, Aleš, Jer-ca, Ana, Ana Marija, Emanuel, Alex, Lara, Teja, Luka J., Grega, Pavel, Eva, Tjaša, Patricija in Anastazija) in 3. b (Lea, Vas-ja, Jure, Lena, Tia, Nika, Miha, Nina, Zala, Ana P., Ana V., Luci- ja, Marcel, Gal, Jaka). Zahvala PGD Ptuj Zahvaljujemo se predsedniku PGD Ptuj Robertu Cvetku za pomoč pri organizaciji in izvedbi, Igorju Fekonji za varno vožnjo ter Nejcu Frangežu in našemu učencu Reneju Fekonji za pomoč pri vstopanju in izstopanju iz čolna. V šolskem letu učenci Zasebne glasbene šole izvedejo vsaj pet nastopov Uspešno šolsko leto zaključujejo na Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla v minoritskem samostanu. Individualni pouk je obiskovalo 132 učencev ter 11 predšolsko glasbeno vzgojo, 21 glasbeno pripravnico, 11 plesno pripravnico in 11 prvi razred baleta, ob tem pa se otroci udejstvujejo tudi v simfoničnem, godalnem in pihalnem orkestru ali v eni izmed dvanajstih komornih skupin. Vsak učenec v šolskem letu nastopa najmanj petkrat, ob tem pa v glasbeni šoli organizirajo še številne projektne aktivnosti. Njihovi učenci pa se zelo uspešno udeležujejo glasbenih tekmovanj po Sloveniji in tujini. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Marca so se 11. mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu uspešno udeležili rogist Gal Žirovnik (dosegel drugo najvišje število točk med vsemi rogisti vseh kategorij), trobentač Žan Luka Tomanič (deveto mesto v svoji kategoriji), klarinetist Urban Erker (skupno drugo mesto), flavtistka Saša Kancler (bronasta plaketa) in saksofonist Tilen Zavec, ki je za prvo mesto prejel posebno nagrado laureat. Mentor Danijel Šegula pa je prejel častno diplomo za zaslužnega pedagoga, ki jo je podelila glasbena šola Davorin Jenko iz Beograda. Učenci so se letos uspešno predstavili tudi na 15. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja (tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov - TEMSIG) z dvema violini- Pri glasbeni pravljici Polžja svatba je pelo okrog 60 otrok ob spremljavi orkestra učencev šole. stoma v I. a-kategoriji: Vid Pal-čar pod mentorstvom profesorja Miladina Bataloviča je dosegel srebrno priznanje, Neža Feguš pod vodstvom mentorice Sandre Vidovič je dosegla zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje, kjer je dobila bronasto plaketo ter dosegla 88,67 točke. Šest od 21 violinistov na šoli se je skupaj z mentorji udeležilo 3. festivala mladih violinistov Jaz imam pa goslice, ki se je odvijal v GŠ Murska Sobota. Zlato priznanje sta prejela Neža Feguš in Vid Palčar, ki sta dosegla v posa- . /Af/rtff/ 27 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO / ZDRAVJE mezni kategoriji najvišje število točk, srebrno priznanje Miha Denac in Gabrijela Anžel ter bronasto Rebeka Skok in Matevž Vaupotič. Iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla se tekmovanj udeležujejo tudi učitelji. Učiteljica flavte Medeja Unuk se je udeležila 4. mednarodnega tekmovanja za soliste in komorne skupine instrumentov družine pihal, trobil in tolkal Svirel 2012. Med 109 tekmovalci iz devetih držav je osvojila 97 točk in zlato priznanje. V maju so v MGP izvedli baletno produkcijo baletnih plesalk in plesalcev skupaj z GŠ Slovenska Bistrica, v goste pa povabili še plesalce Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Idejno je predstavo, na kateri je nastopilo 93 balerin in baletnikov, starih od štirih let naprej, zasnovala učiteljica baleta GŠ Slovenska Bistrica Mateja Brečko. Predstava je bila sestavljena iz dveh delov: Baletni kolaž in Očistimo svet. V decembru so pripravili Ad-ventni projekt, kjer je sodelovala večina otrok iz GŠ. Predstavil se je pevski zbor, kjer poje okrog 40 pevcev, manjše komorne skupine so spremljale adventno in ljudsko petje. Predstavile so se citrarska komorna skupina, godalna zasedba, pihalna zasedba in simfonični orkester. Že peto leto pa organizirajo tudi glasbene večere, kjer vabijo k sodelovanju mlade glasbenike. V februarju so izvedli Gala koncert, kjer so koncertirali samo učenci. »Mladi glasbeniki se zaradi svojega dela in talenta lahko pohvalijo z izvrstnimi nastopi in bogatim glasbenim znanjem. Številni med njimi se redno udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer dosegajo visoke uvrstitve. Vsako leto se nekaj učencev odloča tudi o nadaljnjem glasbenem izobraževanju. Prihodnje šolsko leto bosta naša učenca Tilen Zavec (saksofon) in Špela Čučko (klavir) nadaljevala šolanje na Kon- servatoriju za glasbo in balet v Mariboru,« je povedala Klav-dija Zorjan Škorjanec, ravnateljica Zasebne GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla. Glasbena pravljica V tem šolskem letu so pripravili dve glasbeni pravljici Janeza Bitenca Bobenček in palčki ter Polžja svatba. Idejna zasnova za izvedbo pravljic pripada Klav-diji Zorjan Škorjanec. Učitelj Peter Gojkošek je uglasbil tekst in napisal priredbe za majhen orkester, ki spremlja 50-član-ski zborček otrok, starih od 3 do 7 let. »Na naši šoli dajemo možnost vsem otrokom in mladostnikom ne glede na njihovo začetno nadarjenost, izkoristimo majhnost skupin za negovanje dobrih človeških odnosov, ki se vzpostavijo na osnovi poslušanja in izražanja vsakega udeleženca, in spodbujamo razširjanje glasbene dejavnosti v širše strokovno okolje,« je pojasnila ravnateljica. V ZGŠ so pripravili tudi kon- cert madžarske glasbe, kjer so predstavljali dela madžarskih skladateljev. Del koncerta so izvedli na kongresu 11. Klavirski dnevi 2011 v Murski Soboti, ki ga pripravlja društvo EPTA. V ZGŠ izvajajo tudi delavnice za instrumente - letos so izbrali ci-tre in trobila. Slednje so izpeljali skupaj z GŠ Beltinci. V sklopu izobraževalnega procesa je na pobudo učitelja Bojana Bezjaka 44 učencev trobil ZGŠ s Ptuja in iz Beltincev in njihovih staršev obiskalo izdelovalca glasbil (trobent, pozavn in saksofonov) ter hišo glasbe na Dunaju. »Otroci morajo imeti glasbo radi, mi pa se trudimo za dobre medsebojne odnose, jih učimo vaditi, prepoznavati med glasbenimi zvrstmi ter jih spodbujamo, da se razvijajo v kritične glasbene poslušalce,« je dejala ravnateljica, ki hkrati že vabi k sodelovanju pri projektu Glasba v kloštru, ki bo letos četrto leto zapored konec avgusta, tokrat se bodo posvetili klasični glasbi. Uspešen zaključek literarnega natečaja Z domišljijo na potep V torek, 8. maja, so se nekateri učenci Osnovne šole Mladika, ki so sodelovali pri literarnem natečaju Z domišljijo na potep, odpravili na Vrhniko, kjer je potekala zaključna prireditev literarnega natečaja. Kot vsako leto je tudi letos prireditev vodila gospa Tjaša Rupnik Zorc. Letos so na prireditvi gostili kar tri posebne goste, saj je bilo letošnje leto nekaj posebnega; bila je 10. obletnica natečaja. Gostje so bili Nina Valič, Rado Mulej in Denis Porčič. Nagrade so bile podeljene v okviru štirih kategorij: 1. kategorija je bila kategorija vrtci, 2. kategorija je bila razredna stopnja, 3. kategorija je bila predmetna stopnja in kot zadnja kategorija so bili mentorji. V kategoriji predmetna stopnja so letos iz naše šole sodelovale učen- ke 6. razreda Ajda Jakomini, Kaja Čelan in Maja Harb in učenki 8. razreda Manja Toplak in Branka Šprah. V kategoriji razredna stopnja so sodelovali učenci 4. razreda Anej Simič, Sara Strelec, Alina Ribič, Danaja Frangež, Ronja Jakomini in Katarina Samobor. Nagrade za svoje zgodbe so prejele Danja Frangež, Alina Ribič in Katarina Samobor. V kategoriji mentorji sta sodelovali obe naši mentorici: učiteljica Karmen Plavec in učiteljica Urška Hlupič, ki sta bili prav tako obe nagrajeni. Prireditev nam je bila zelo všeč, še bolj pa smo se razveselili nagrad. Ajda Jakomini, Urška Hlupič Osnovna šola Mladika Ptuj 20 let dela ptujske porodnišnice Nova ptujska porodnišnica je konec lanskega leta zabeležila že dvajset let uspešnega dela. Jubileja posebej za to priložnost niso obeležili. Ptujskim babicam in porodničarjem dela sicer nikoli ne zmanjka, pa tudi že star ljudski pregovor pravi, da dober glas seže v deveto vas. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Po preselitvi v novo porodnišnico leta 1991 je ptujska bolnišnica izpolnila vse pogoje za dobro počutje mamic in njihovih novorojenčkov. Do preselitve v novo porodnišnico so bili do- jenčki ločeni od mamic, danes pa je obojim omogočeno 24-urno sobivanje. Mamice se tako z novorojenčki še bolj povežejo, vse skupaj pa je prineslo tudi odlične rezultate na področju dojenja, kajti blizu 90 odstotkov novorojencev je izključno dojenih. Za izboljšanje dojenja si prizadevajo ginekologi, babice, oddelčne in otroške sestre ter pediatri. Osebje je za to nalogo ustrezno izobraženo. Leta 1999 je ptujska porodnišnica opravila preizkušnjo pred Unicefovo komisijo in postala četrta porodnišnica s prestižnim mednarodnim nazivom Novorojencem prijazna porodnišnica. Porodnišnica ima odprta vrata za vsako porodnico, ki si želi ogledati porodne sobe in porodni oddelek, vsaki pa je tudi omogočeno, da se z ginekologi 28 ■ Z/^/v.'/' ZDRAVJE / VARNOST 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 Porodnišnica ptujske bolnišnice se ponaša s prestižnim mednarodnim nazivom Novorojencem prijazna porodnišnica. porodničarji pogovori glede načina poroda. V 20 letih se je v ptujski porodnišnici rodilo 16.600 otrok Porodni blok ptujske porodni- šnice ima tri porodne sobe. V eni porodni sobi sta dve porodni postelji, dve porodni sobi pa sta enoposteljni. Sobe so svetle, opremljene s kardiotokografi (aparati za kontrolo plodovih srčnih utripov) in z opremo za različne načine vodenja poroda. V sklopu porodnega bloka sta še dve bolniški sobi za intenziven nadzor nosečnic ali za opazovanje porodnice po carskem rezu. Enkrat mesečno so organizirana predavanja za bodoče mamice z naslovom Porodnišnica Ptuj se predstavi, po predavanju pa si lahko vsaka nosečnica ogleda porodne sobe. Organizirana je tudi telovadba za nosečnice pod strokovnim vodstvom babice. Na oddelku je deset bolniških sob, v sobah sta nameščeni dve bolniški postelji za poporodno zdravstveno nego. Če oddelek ni prezaseden, je lahko mamica z novorojenčkom sama v bolniški sobi. Za posebno nego novorojenčkov so na voljo trije inkubatorji, baby-therm, pulzni oksimeter, monitor in tri lučke za fototera-pijo. Pred odpustom vsem no- vorojenčkom naredijo ultrazvok kolkov in kontrolo sluha. Ptujska porodnišnica med uporabnicami že vrsto let kotira kot ena boljših slovenskih porodnišnic. Še zmeraj prihaja sem rojevat veliko mamic iz bližnjega Maribora. Osebje na ginekolo-ško-porodnem oddelku je prijazno in zmeraj pripravljeno priskočiti na pomoč tako mamicam kot njihovim dojenčkom. Število porodov se v zadnjih letih povečuje Leta 1998 so v ptujski porodnišnici zabeležili 711 porodov, 1999 764, 2000 ravno tako 764, 2001 784, 2002 754, 2003 803, 2004 770, 2005 847, 2006 877, 2007 879, 2008 942, 2009 943, 2010 921 in lani nekoliko manj - 869 porodov. Vlomilci niso na dopustu! Vlomi v stanovanjske hiše, tatvine motornih vozil in druga kazniva dejanja predstavljajo resen varnostni problem. Statistično gledano je tovrstnih kaznivih dejanj vedno več, prav tako je opazna vedno boljša organiziranost storilcev teh kaznivih dejanj. Naloga vseh nas je, da storimo prvi korak za večjo lastno varnost in varnost svojega premoženja, kajti priložnost je okoliščina, ki znatno olajša odločitev nepridiprava. Janez Rojko, Policijska postaja Ptuj Pred odhodom na dopust - Preverite, ali so vsa okna zaprta in vrata zaklenjena. - Ne puščajte raznih listkov z obvestili, da vas ni doma, ker ste na dopustu. - Ne puščajte ključev na raznih "skritih mestih" (pod predpražnikom ipd.). - Na vrtovih ne puščajte lestev oz. orodja, ki bi storilcu olajšalo vlom. - Doma ne puščajte gotovine, zlatnine, plačilnih kartic, vrednejših dokumentov ipd. - Z znanci se dogovorite, da bodo z nabiralnika pobirali časopise in pošto ter da bodo večkrat pregledali vašo hišo oz. stanovanje. Samozaščitni ukrepi za varnost stanovanja ali hiše - Na hišo namestite senzorsko luč. - Najbolj učinkovito varovanje je kombinacija mehanskega in elektronskega varovanja. - Okrepite vhodna vrata v objekt. - Okna v pritličju zaščitite z varovalnimi folijami in mehansko zaščito okenskih kril. - Vrednejše predmete hranite doma v vgrajenem sefu ali v bančnih ustanovah. Na samozaščitno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prtljagi na letališčih, avtobusnih in železniških postajah. Vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje. Med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Pa tudi drugače, npr. med obiski lokalov, ni priporočljivo razkazovati denarja. Prav tako moramo biti pozorni na predmete, ki jih nosimo s sabo na dopust in so najpogosteje predmet napada: digitalna tehnika (fotoaparati, kamere ...), mobilni telefoni, osebni nakit in drugi predmeti (kolesa, surfi ...). Predvsem je pomembno, da teh predmetov ne puščamo brez nadzora na mestih, kjer so nepridipravom lahko dostopni. Policija se zaveda svoje vloge pri zagotavljanju varnosti in svoje aktivnosti izvaja skozi vse leto. Poseben poudarek je namenjen času turistične sezone, ko svoje naloge zaradi večjega števila turistov oz. večje odsotnosti ljudi zaradi letnih dopustov intenzivira. Turistični ciklusi imajo nekaj vrhuncev, ki zahtevajo več policijske prisotnosti in pozornosti, večinoma pa gre za aktivnosti, s katerimi si policija prizadeva zagotavljati čim večjo stopnjo varnosti. Za doseganje želene stopnje varnosti niso dovolj samo aktivnosti policije, zato policija v okviru priprav na turistično sezono spodbuja tudi sodelovanje in razvoj odgovornosti drugih subjektov (varnostni subjekti, lokalne skupnosti, subjekti v turizmu na vseh nivojih, inšpekcijske službe, vzdrževalci cest, civilna združenja, AMZ itn.). Načrtovanje policijskega dela izhaja iz ocene varnostnih razmer, ki sodijo v policijsko pristojnost in ki upoštevajo tako značilnosti varnostnih razmer v tujini, povezane s turističnimi tokovi, kakor notranje varnostne okoliščine (kriminaliteta, javni red in mir, cestni promet, mejna problematika). Ljudski rek pravi: »Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo.« Vendar bodite previdni, tudi vam se lahko zgodi, zato ukrepajte pravočasno in zavarujte sebe in svoj dom. 0hm 'ffffffSt 29 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 DRUŠTVA Smelo v deseto leto delovanja Koronarno društvo Ptuj uspešno uresničuje projekt Vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov Spodnjega Podravja. Koronarni bolniki na ptujskem in ormoškem območju vsako leto ob obletnici ustanovitve Koronarnega društva Ptuj pripravimo srečanje, na katerem pregledamo dosežene uspehe in se pogovorimo, kako naprej. Tako smo se letos zbrali že osmič in z veseljem ugotavljamo, da smo kljub recesiji ob vse manjših prilivih sredstev uspeli z nadaljevanjem vseživljenjske rehabilitacije naših članov. Danes nas je v društvu 176. Franci Golob, predsednik Koronarnega društva Ptuj Gibalne dejavnosti, izobraževanje, delavnice, preventivne zdravstvene akcije in druženje Povedati je treba, da je koronarna bolezen srca s svojimi posledicami, kot sta srčni infarkt in angina pektoris, v Sloveniji, podobno kot v razvitem svetu, glavni vzrok smrti. Zato imajo pomembno vlogo v boju proti njej koronarna društva, med katera spada tudi Koronarno društvo Ptuj, ki je bilo ustanovljeno junija 2003 in bo prihodnje leto slavilo 10. obletnico organizirane skrbi za srčno-žilne bolnike in Foto: Franci Golob tudi za danes še zdrave člane z dejavniki tveganja za to bolezen. V Koronarnem društvu Ptuj, ki ima že sedmo leto sekcijo v Ormožu, trikrat tedensko ali 24 ur na mesec skrbimo za redno nadzorovano telesno vadbo. Dvakrat v tednu organiziramo tudi nordijsko hojo kot novo uspešno obliko telesne aktivnosti. Občasno pa organiziramo tudi sprehode, saj vse pomembno prispeva k boljšemu zdravju koronarnih bolnikov in tudi k temu, da se bolezen ne bi poslabšala ali ponovila. Druga pomembna dejavnost Koronarnega društva Ptuj in Obvestilo o objavi javnega poziva delodajalcem Obveščamo vas, da je Ekonomski institut Maribor, d. o. o., Center razvoja človeških virov, kot nosilec Regijske štipendijske sheme za Podravje objavil Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po štipendistih za šolsko/študijsko leto 2012/2013 in vključitev v enotno Regijsko štipendijsko shemo (RŠS za Podravje). Javni poziv je odprt do 20. julija 2012. Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po štipendistih za šolsko/študijsko leto 2011/2012 in vključitev v enotno Regijsko štipendijsko shemo (RŠS za Podravje) s hiperpovezavo na spletno stran Ekonomskega instituta Maribor, d. o. o., Centra razvoja človeških virov, najdete na http://www.center-rcv.org/index. php?id=1584. Dodatne informacije so na voljo na Ekonomskem institutu Maribor, d. o. o., na Centru razvoja človeških virov, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (kontaktni osebi: Tatjana Pavlič, tel. 02 333 13 38 in Jolanda Švagan, tel. 02 333 13 33). Ekonomski institut Maribor, Center za razvoj človeških virov Direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek - Uhan, dr. med., spec., predava članom Koronarnega društva Ptuj. sekcije Ormož je izobraževanje. Na predavanjih - samo letos jih je bilo 14 na Ptuju, v Ormožu in Središču ob Dravi - si člani in drugi udeleženci pridobivajo znanja o zdravem načinu življenja, dejavnikih tveganja, preprečevanju in zdravljenju koronarne bolezni, prepoznavanju bolezenskih znakov pri koronarni bolezni in ukrepih ob njih. Ob pomoči Zdravstvenega doma Ptuj, ki je društvu v največjo oporo pri izvajanju rehabilitacijskih dejavnosti, organiziramo tudi šolo zdravega življenja in šolo zdravega hujšanja, laboratorijske preglede, test hoje in kontroliramo visok krvni tlak. Sicer pa merimo krvni tlak v društvu šestkrat v tednu pred nadzorovano telovadbo in po njej, tudi tistim, ki se še niso vključili v to obliko gibalne dejavnosti. V društvu organiziramo za člane tudi enodnevne izlete, na leto najmanj dva. Izleti so namenjeni krepitvi telesne kondicije ter socialnim stikom in pomembno vplivajo na izboljšanje psihičnega stanja bolnikov. K temu pomembno prispevajo tudi druga druženja, kot so srečanje koronarnih bolnikov Spodnjega Po-dravja, tradicionalni kostanjev piknik v Ormožu, božično-no-voletna praznovanja in praznik žensk. Za izvajanje projekta Vseži-vljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov Spodnjega Po-dravja ima Koronarno društvo Ptuj ustanovljen strokovni svet, katerega predsednik je kardiolog Stanko Janžekovič, dr. med., specialist interne medicine. Sicer pa s Koronarnim društvom Ptuj pri izvajanju programov redno sodeluje 18 zdravnic in zdravnikov specialistov JZ Zdravstveni dom Ptuj in Ormož, Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in Psihiatrične bolnišnice Ormož. Prav njim in JZ Zdravstveni dom Ptuj gre posebna zahvala za dragocen prispevek k tako dobremu delovanju društva. Po počitnicah, ki so pred nami, bomo v našem društvu nadaljevali z vsemi dosedanjimi programi, h katerim bomo dodali delavnice zdrave prehrane, delavnice psihičnega sproščanja in tečaje oživljanja v primeru zastoja srca. V nadzorovano telesno vadbo, s katero si krepimo zdravje, se zainteresirani prijavite že danes, tel. št. 041 642 404. Nadaljevanje telovadbe bo v ponedeljek, 10. septembra 2012, ob 17.00 in 18.30 v JZ Zdravstveni dom Ptuj. Takrat si boste lahko tudi brezplačno izmerili krvni tlak. 30 ■ Z/^/v.'/' DRUŠTVA / SPORT 22. JUNIJ / ROŽNIK 2012 Strojni krožek Posestnik s Ptuja na ekskurziji v Makedoniji Makedonija - dežela pestrih možnosti Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj Republika Makedonija meri 25.713 km2. 2,05 mio. prebivalcev poleg Makedoncev tvorijo narodnostne skupine sosednjih držav, BDP države znaša 21 mrd. USD (121), na prebivalca pa 10.100 USD, kar pomeni 81. mesto v svetovnem merilu, denarna valuta se imenuje makedonski denar. Površine, primerne za pridelavo hrane, glede na celotno površino države (1,01 mio. ha), predstavljajo 39,4 %, od tega je trajnega travinja skoraj polovica. Strukturo kmetijskega sektorja v 80 % predstavljajo manjše kmetije z do 3 ha razdrobljenih zemljišč. Bilanca kmetijskega mednarodnega trgovanja za leto 2010 je pozitivna v višini 33,4 mio. EUR. Po podatkih evropske komisije za leto 2009 so v Makedoniji redili 252.500 goved, od tega 128.600 krav molznic (za primerjavo z RS po SURS z dne 1. 12. 2011: 462.000 govedi), 850.000 ovac in koz ter 194.000 prašičev. Glavne poljščine so žita in riž, oljnice, tobak, grozdje, sadje in zelenjava. Govedo pogosto redijo v farmskih obratih. V pokrajini Tikveš v Kavadar-cih obratuje največja makedonska vinska klet, v katero je bilo Slovenskim kegljačem deset medalj Silva Razlag, sekretarka organizacijskega odbora EP Foto: Primož Jeralič Na pravkar končanem evropskem prvenstvu v kegljanju za slepe in slabovidne, ki je prvič potekalo v Sloveniji v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije, Paraolimpijskega komiteja, je slovenska reprezentanca osvojila deset medalj, od tega 3 zlate, 2 srebrni in 5 bronastih. S tem je bila druga najboljša ude- leženka prvenstva. Boljša je bila le Hrvaška z 18 medaljami. Velik prispevek tako tekmovalnim kot organizacijskim uspehom sta dodali obe trenerki, Ptujčanki, in še nekaj članov Društva za šport invalidov MOST Ptuj v obliki tehnične pomoči, predvsem pri brezhibni izvedbi evropskega prvenstva. Skupinska fotografija udeležencev v Skopju Slovenski nosilci medalj z glavno trenerko in direktorico EP (skrajno levo), manjka Jakob Vodušek. do leta 2011 vloženih več kot 22 mio. EUR, predvsem v modernizacijo opreme in tehnološko prestrukturiranje. V kleti, ki meri 1.500 nP, letno proizvedejo okoli 20 mio. litrov vina. Družba ima v lasti 1.000 ha vinogradov, 2.000 kooperantov pa prideluje grozdje še na nadaljnjih 6.000 hektarjih. Naporna ekspedicija je ponovno dobro uspela, za kar gre velika zahvala tudi predsedniku SK Posestnik Antonu Zemljaku, ki se za to stanovsko in interesno strokovno združenje neumorno trudi že vrsto let. Take priložnosti so pomembne za druženje med člani, ki si izmenjajo veliko strokovnih informacij in izkušenj, strokovni sodelavci pa imamo priložnost ljudi natančno informirati o predpisih in zahtevah iz faz dveh let še obstoječega plačilnega obdobja in novega sedemletnega plačilnega obdobja EU SKP v letih 2014-2020. Črno beli svet Šahovski dvoboj slovenska Štajerska : avstrijska Štajerska Silva Razlag V okviru prireditev Evropske prestolnice kulture sta se v Mariboru na sto šahovnicah pomerili ekipi slovenske in avstrijske Štajerske. Rezultat je bil 36,5 : 23,5, s tem da so svoj delež do- dali tudi člani Šahovskega društva Tehcenter iz partnerskega mesta Ptuj. Zmagali so Anton Butolen, Viktor Napast, Martin Majcenovič in David Murko, remizirali pa Gregor Pod-križnik, Robert Roškar, Janko Bohak, Žan Belšak in Klemen Kovačec. DMusMV0ARlVITrCT društvo^zaPIoMpčoavisMKoB odRdBBOilBíSd'rOl - svetovanje in pom šem, osipnikom, I dolgotrajno brezpo družbeno izključe ATS VaI jiT>• tv i ffr AU FESTIVAL OTROŠKE 10. PTUJSKE GRAJSKE IGRE ^V 9. PODELITEV ^^ »»irttvovro»» __ _— Ilniotuo t na cetodnemo vstopnico od — „ , ponedeljka do ¿etrtka. Cen» vuopnice s J I |U/ - I /A WVem ooovea iifcV-fw« vel>» ta 1 vKoen«? Vto Pî\4 P« v xc&tt 9,2ÎS1 Ptu( Kieenpw, 77S1 Ptuj Kupon jr 00 Ji 7 »1? Grand Hotel Primus popwt a m»wio v«im> Au«u>u. • . (roina masala celega telesa, 50 mmut| J IIU/ C*n* "vvt* * popu«om: 37 < ™ / I I /ft N*««^xan*lupd*i1ln»ibooovlnMt tmm V/ / U ¿-uf/n pofub UUju&jfr vc {j 1 moo *4 Kupon J L 7.Z01Z bassni energije' Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, www.terme-ptuj.sl