Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 47 • 1993 • 2 • 225-249 225 Vida S t a r e STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI Ko smo leta 1975 zaključevali z delom na zahodni polovici izkopnega polja 2, ker smo prišli do debelejše plasti naplavine, smo nepričakovano naleteli na zdrobljeno kamenje, ki nas je opozorilo, da moramo tu izkop še nadaljevati. Plast naplavine je namreč v nekem času po 11. stoletju prekrila neko starejše zgodnjesrednjeveško-slovansko naselje, katerega ostanke smo v tem trenutku pričeli na tem mestu šele odkrivati. Že od leta 1967 smo raziskovali prostor v zanki reke Krke severno od vasi Drama pri Šentjerneju, kjer je bilo pričakovati ostaline srednjeveškega naselja Otok-Gutenwerth.1 S sondami smo ugotovili velikost naseljene površine. Nato smo naredili večje izkopno polje 1 na južnem delu otoške površine, kjer smo odkrili ostanke romanskega kultnega objekta, železarsko in usnjarsko dejavnost in v smeri sever-jug 6 m široko cestišče. Večje izkopno polje 2 smo naredili na osrednjem delu naseljenega jedra. Tu smo odkrili osrednje 6 m široko cestišče in ob njem na obeh straneh sledove stanovanjskih in trgovskih stavb.2 Ostanke stavb smo ugotovili v različnih globinah s tem, da so mlajše faze prekrivale starejše. Posamezni stavbni horizonti so tudi dobro časovno opredeljeni glede na tržno cestišče, opredeljeno v 13. stol. in na prenehanje naselbine koncem 15. stol. (naselje so porušili in požgali Turki leta 1437). Najnižje naseljeni horizont je bil nad plastjo naplavine neke velike poplave, ki je prekrila velik del otoškega naselja, vsekakor v času pred 12. stol. Nad naplavino so bili tako ugotovljeni štirje stavbni horizonti : 4. in 3. horizont so kamnite stavbe (13. —15. stol.), 2. horizont predstavljajo vkopi za nedoločljive stavbe (12.-13. stol.) 1. horizont pa so ostaline bivališč tik nad naplavinsko plastjo (12. stol.?) v globini 1,20 m pod današnjo hodno po­ vršino, (si. 1) Za lažjo dokumentacijo izkopnega polja 2 je bilo le-to razdeljeno na 48 kvadrantov veli­ kosti 4 x 4 m. Kvadranti so bili oštevilčeni od 491-496 in tako po deseticah do 551-556. Cestišče je delilo izkopno polje v dva neenako velika dela, manjšega vzhodno in večjega zahodno od cestišča. V letu 1975 smo izkopno polje razširili proti zahodu v seriji kvadrantov 561-566 in ga zaradi verjetnih najdb nadaljevali v globino pod naplavinsko plast (nad naplavinskim nano­ som smo odkopali 4 planume, debele 30 cm). Izkopavanja na tem delu izkopnega polja so tra­ jala med leti 1975 in 1980. (si. 2) Situacija pri odstranjevanju in čiščenju planuma pod naplavinsko plastjo (planum 5) se je neprenehoma spreminjala. Spoznali smo, da imamo v kv. 552, 553, 562 in 563 opraviti z nekim objektom romboidne oblike, usmerjenim v smeri SZ-JV, velikosti okli 3,0 x 4,0 m, vkopanim do 1,80 m globoko, se pravi do 1,50-1,60 m pod tedanjo hodno površino. Dno je bilo skoraj ravno, stranice stopničaste, posebno na severo-vzhodu, svero-zahodu in jugo­ vzhodu. Ob objektu smo na vogalu kv. 553 našli sledove sežganega trama in ostanke sežga­ nega hišnega lepa. K jami sta verjetno sodila tudi 2 uglobljena izkopa. V kv. 561 in 562 in delno v 551 in 552 je bila jama nepravilne oblike velikosti 1,20 x 1,20 m, globoka 1,30 m od zgornjega roba naplavinske plasti. Tudi ta vkop je imel stopničaste stene. V kv. 551 in 552 in v jugo-vzhodnem vogalu kv. 562 je bil do 1,90 m globok vkop s pravokotnimi stenami. Vkop je bil nepravilno mnogokoten, ob severni strani je bil dostop s tremi, 20 cm visokimi stopnicami. 1 Ferdo Gestrin, Otok (Gutenwerth), Zgodovinski časopis 26 (1972) 33 ss; Vinko Sribar, Poročilo o arheološkem odkrivanju Otoka pri Dobravi 1967-1968, Zgodovinski časopis 26 (1972) 37 ss; Vinko Šribar, Freisinški trg Otok - poročilo o izkopavanju, Zgodovinski časopis 26 (1972) 255 ss. 2 Vinko Šcibar, K problemu urbanistične zasnove Otoka pri Dobravi-freisinškega trga Gutenwerth, Loški razgledi 22 (1975) 24 ss. 226 V.STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI ^ 1 . o Q p ^ђ.&^ •äf*^^S*>4. r J ? J , £ ^ « K*"* * Siifca 1: pogled z jugovzhoda na izkopno polje 2 z zemljanko Po prvem letu izkopavanja smo vkopane objekte opredelili v tri skupine, tj. v skupino jam, ki so nastale pri izkopu za horizont lesenih stavb, v hodne površine za horizont lesenih stavb-brunaric in v oba vkopa v kv. 562 ter rombični vkop v kv. 562/561 in 553/552. Vkopani objekti so imeli leseno nadgradnjo zidne in strešne konstrukcije. Z odkrivanjem rombičnega vkopa smo nadaljevali v letu 1976 (planum 6), saj je bilo očitno, da nismo prišli do prvotne oblike objekta, ki se je nadaljeval še v globino, (si. 3) Rombični vkop je nekoliko spremenil obliko, postal je bolj eliptičen, kar je bilo posebno vidno po čiščenju stopničastih sten in po poglabljanju dna. Ob vzhodnem robu vkopa smo ugotovili hodno površino s prežgano zemljo, ožganimi kamni, ogljem, pepelom in fragmenti keramike. Na strmi severni steni vkopa v smeri sverozahod-jugovzhod smo v dolžini 1 m našli osta­ nke dvojno prepletenega protja, debelega 40 cm. Ohranjen les je bil del notranje in zunanje obloge stene. Vmesni prostor med prepletoma je bil izpolnjen z lesom, kamni in ilovico. Ohranjeni sta bili tudi dve leseni ovalni vertikali ob vzhodnem delu severne stene. Zahodna stena vkopa za zemljanko je iz lapornate svetlo sive gline. Znotraj severozahod­ nega dela je 120 x 50 cm velika površina svetlo rumene gline. Najnižji del zemljanke je vseboval subhumus in kamne, vmes pa je tudi ilovica, pome­ šana s pepelom i manjšimi lomljenci. Vzhodni rob zemljanke je bil stopničast in zožen, na tem delu je bilo manj kulturnih ostalin. Pred tem delom, kjer je bil verjetno vhod v notranjščino, na njegovi severovzhodni strani smo odkrili kurišče iz kamnov (vel. do 20 x 30 cm) s pravo- ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 227 STAROSLOVANSKO NASELJE OTOK PRI DOBRAVI - 10. IN 11. ST. kasnejši freisinSki trg GUTENWERTH - 1 2 . -15. st. Rečno korito krke in okolice v rimskem času, srednjem veku in danes struga 1 : rimska o vrtina >. zemljanka struga 2 : srednjeveška o sonda struga 3 : današnja Slika 2: staroslovansko naselje Otok pri Dobravi (10. —11. stol.) kasnejši freisinski trg Gutenwerth (12.—15. stol.) s situacijo zemljanke kotno osnovo. Znotraj je bila na površini 0,5 m2 plast temno žgane ilovice. Kamni so bili zlo­ ženi v urejen suh zid z odprtino na južni strani. Okoli vkopanega objekta-zemljanke, posebno še na severni in vzhodni strani je bila hodna površina iz časa lesenih stavb (12.—13. stol.). V kv. 551, 541, 553, 554 in 563 so bile jame za stebre lesene nadgradnje, ki jih lahko prisodimo zemljanki. Tudi v tej fazi izkopavanja smo sledili nepravilno okroglemu večjemu vkopu na jugoza­ hodni strani zemljanke. V tej fazi je bil velik 90 x 60 cm. Vkop smo že lahko postavili v zvezo s samo zemljanko. Ugotovili smo, da je vse vkope in jame za stebre prekrivala plast naplavine. Na njej pa je bila osnova za stavbe z leseno nadgradnjo. Po drugem letu raziskovanja se je romboidna oblika zemljanke spremenila v bolj elip­ tično, velikosti 8,0 x 4,0 m z globino do 1,2 m pod tedanjo hodno površino, (si. 4) Po letu 1976 smo raziskovanje na izkopnem polju 2 za nekaj časa prekinili, ker smo odkrivali srednjeveško-otoško grobišče v cerkvi sv. Miklavža. Zavedali pa smo se, da odkri­ vanje zemljanke še ni zaključeno, da bomo morali vkop izkopati do sterilne plasti, ki je bil 228 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI OTOK PRI DOBRAVI IZKOPNO POLJE 2 - ZAHODNI DEL Končna situacija po i*kopu leta 1976 Slika 3: ortografski posnetek najmlajše stopnje zemljanke (foto: V. Šribar) v tej fazi izkopavanja še vsaj 20—30 cm pod trenutnim dnom vkopa. Prav tako smo želeli narediti mikrotopografijo dna in sten celega objekta, da bi tako dobili njegovo prvotno obliko. Z izkopavanjem vkopa-zemljanke v kv. 553 in 563 smo nadaljevali v letu 1979. Najprej je bilo treba odstraniti zgornjo plast, ki je nastala zaradi recentnih poplav in drugih vremen­ skih neprilik v času, ko nismo odkrivali tega objekta. V času med izkopavanjem v letu 1976 do leta 1979 so nastale v vkopu zemljanke nekatere spremembe, ki jih je bilo treba pred mikroopazovanjem in mikrodokumentacijo ponovno dokumentirati. V tem času so postali vidni nekateri detajli, posebno na zahodni steni in v samem dnu vkopa. (si. 5) Zato smo vkop natančno očistili in smo ugotovili 8 različnih površin: 1. sivo-črna skorjasta plast rastlinskih ostalin, s katero je bilo pokrito dno vkopa, 2. temno.rjava plast rastlinskih ostalin, ki sega pod površino 1, 3. temno rjav subhumus, ki je vezan na površino 1 in jo delno tudi prekriva, 4. temno rjava črno žgana ilovica z ostanki oglja, fragmentov keramike in živalskih kosti, 5. srednje rjava čista ilovica s kamni, 6. rjavo-siv subhumus s kamni do velikosti 20 x 30 cm, sledovi oglja in z ožgano zemljo, ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 229 т ^ - ^ТР^^Г '- £ * "V? N t U ' - •i #8 ' •a» V - " V .• ' « >--Ф* - - O e o" 4 - C V < Ö ••-•"„ % ; G •t> SMa 4: situacija zemljanke na izkopnem polju 2 po izkopu leta 1976 7. rjava ilovica s sledovi žgane ilovice, pepelom, živalskimi kostmi in kamni do velikosti 10 x 15 cm, 8. rjav subhumus. Skozi vkop zemljanke smo naredili prečno sondo v smeri S — J v dolžini 4,20 m in širini 0,5 m. Ob robu je bil izkop globok od 70 cm, na osrednjem delu do 35 cm. Sonda je bila na prostoru osrednjega dela zemljanke med vencem kamnov, ki so bili vidni že v višji plasti. S to sondo smo tudi prerezali površino lesene listnate mase. Masa se je luščila v večjih kosih in je bila v spodnjem delu iz naloženega listja, debelejših vej in nekakšne temno sive snovi. Debelina te plasti je bila okoli 20 cm. Drugo vzdolžno sondo smo naredili v smeri V — Z v dolžini 5,0 m in širini 0,5 m. Ob robovih je bila globoka do 0,8 m, na sredini do 0,4 m. Sonda je ob vzhodnem robu sekala kul­ turno plast, iz česar se je dalo sklepati, da je bil prvotni izkop za zemljanko še za 1,0—2,0 m bolj proti vzhodu. Po tretjem letu izkopavanja smo prišli do ene starejših faz zemljanke, ki se je spremenila v globino in širino, vendar pri istem zgornjem robu. Prvotni vkop za zemljanko je imel dru­ gačno obliko kot v svoji najmlajši fazi. Na dno smo prišli samo na zahodnem robu. Na vzhod­ nem robu in na osrednjem delu pa bi bilo treba vkop še poglobiti. V globini 0,6 m pod zgornjim robom vkopa smo na osrednjem delu naleteli na temno sivo maso rastlinskega izvora, sestavljeno iz listja, večjih in manjših vej in vejic, ostankov lesa in raznega drobirja. Analizo kepe komprimiranega in zlepljenega (mineralno) listja z deli komprimiranih, verjetno še zelenih vejic (za ksilomatsko analizo so neuporabne) sta opravila Meta Culiberk in dr. Alojz Šercerlj iz Biološkega instituta SAZU v Ljubljani. Kepo sta nama­ kala v solni kislini, kalijevem lugu, natrijevem hipokloritu in glicerinu, vendar se po vseh teh procedurah ni popolnoma razpustila. Ugotoviti se je dalo, da je večina listja v fragmentih, le 230 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI H t ' • »a •Л&. v. '*\леб& v ^ « л , J*.< * Slika 5: pogled na j zemljanko z zaho- 1 da (foto: V. Sri- bar.) malo je celih. Zanesljivo je tu nekaj fragmentov hrasta (Quercus), precej ive (Salix caprea), en cel list gabra (Caprinus betulus), nekaj fragmentov topola (Populus sp.), precej listja neka­ terih drugih vrb (Salix sp.), morda nekaj lističev krhlike (Rhamnus). Ko smo odstranili zgornjo površino, smo v njej našli posamezne večje kamne. Eni so površino obrobljali, drugi so jo prekrivali. Skozi to maso smo naredili prerez in pod njo nale­ teli na večje in manjše kamne (velikosti 5 x 5 do 10 x 20 cm) kot nekakšno podlogo. Razen v zgornji plasti, kjer so bili poleg kamnov tudi keramični kosi, okrašeni z valovnico, v ostali masi ni bilo teh ostalin. Pomembna ugotovitev tega leta je, da je zgornji rob zemljanke v istem horizontu kot so temelji brunarice, kar predstavlja tedanjo hodno površino. Dno zemljanke je bilo 0,9-1,00 m pod brunarico, kar sta pokazali obe sondi skozi zemljanko. Izkopavanje smo nadaljevali v letu 1980. Na vzhodnem delu smo odkrili kamne, ki smo jih opazili že v višjem planumu. Razen teh kamnov (velikosti 20 x 30 do 30 x 40 cm) smo nekoliko nižje ob severnem robu našli še kamen velikosti 20 x 30 cm. Vsi ti kamni so v strnjeni liniji v smeri SZ—JV. Ležali so na plasti manjših lomljencev in sivega subhumusa, pomešanega s pepelom in kosi srednjeveške keramike. V osi koordinatnega sistema ob vzhodnem robu vkopa smo ugotovili kurišče s premerom 40 x 50 cm, prekrito s plastjo pepela, oglja in manjših lomljencev. Dno kurišča je v višini prej opisanih kamnov, (si. 6) Pri čiščenju južnega in zahodnega profila smo ugotovili, da sta oba pod pravim kotom in sta do višine 50 cm nad dnom izkopa vertikalna. Starejši izkop je imel torej vertikalne stene. Tudi v najnižjem delu zemljanke je bila črna rastlinska plast velikosti 2,0 x 2,0 m. Struk­ tura se ni menjala, le v tem spodnjem sloju je bilo več srednjeveške keramike. V globini preko enega metra (natančne globine nismo mogli ugotoviti zaradi visoke talne vode) se je pod črno rastlinsko maso širila srednjerjava paščena glinasta plast, ki je prekrivala proti vzhodu izkopa večjo površino. ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 231 Slika 6: pogled z vzhoda na zem­ ljanko z zunanjim ognjiščem (orto- posnetek: V. Šri- bar) { V- , , /дЈ&Лл J£L. Vse te podatke smo ugotovili z vrtinami, narejenimi v dno zemljanke. Do prvotnega dna pa verjetno le nismo prišli, (si. 7) Na podlagi teh podatkov smo prišli do sklepa, da je bil izkop za prvotno zemljanko bolj ovalne oblike. Izkop zanjo pa verjetno sega še skoraj 1 m pod današnjo dno. Po vseh letih izkopavanja in mikrodokumentacije v sami zemljanki smo ugotovili: 1. zemljanka je bila v uporabi dalj časa. Imela je 2 ali 3 faze, 2. njena oblika se je spreminjala od najstarejše nepravilno ovalne preko rombične do najmlajše trikotne, 3. stene najstarejšega ukopa so bile vertikalne, pozneje zgoraj rahlo upognjene, 4. stene starejše zemljanke so bile obložene z dvojnim lesenim prepletom (sledove smo našli na severovzhodnem delu severne stene), 5. v dnu zemljanke je bila rastlinska masa, ki je bila v najstarejšem ukopu velika 2,0 x 2,0 m in debela 10—15 cm. Ta masa je bila v celoti debela do 25 cm in je služila svojemu namenu ver­ jetno dalj časa, 6. ob vzhodni steni zemljanke je bilo manjše ognjišče, napolnjeno s pepelom in ogljem, 7. ognjišče iz zloženih kamnov ob severovzhodnem vogalu pred vhodom v vhodni del zemljanke je verjetno v neki poznejši fazi pripadalo zemljanki, 8. na jugovzhodni strani zemljanke je bil nepravilno okrogel vkop velikosti 2,5 x 2,5 m, globok do 1,0 m, ki je bil njen sestavni del, 9. okoli vkopa za zemljanko so luknje za večje in manjše kole, kar priča, da je imela lesno nad­ gradnjo in verjetno dvokapno streho, 10. na prostoru za izkop zemljanke in v sami zemljanki smo našli sledeče predmete: a) nad prostorom za izkop zemljanke (pl. 3 in 4): kv. 553 spodnji del železne podkve (inv. št. G-2525), železni žeblji (inv. št. G-2526, 2527, 2528, 2529), ključ z okroglo zanko in razčlenjeno brado (14. stol. inv. št. G-2530), keramična posoda-lonec (inv. št. G-6377), kv. 563/3 brusni kamen (inv. št. G-2637), fragment steklene posode (inv. št. G-2636), železna žeblja (inv. št. G-2639, 2640), kv. 563/4 fragment spodnjega dela podkve (inv. št. G-2641), podolgovat brusni kamen (inv. št. G- 2644), železen žebelj (inv. št. G-2642), okov z upognjenim spodnjim delom (inv. št. G- 2643), b) v zemljanki (pl. 5) — srednji del vkopa: kv. 553/5 podolgovat okov s tmastima zakovicama (inv. št. G-2531), železna žeblja (inv. št. G-2532, 232 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI ™M?*~ ~w \ '.T £X, >* * < > • ? ..<„"' 11. 12. % ^ ï M * H Slika 7: talna voda , v? ff./, •*> 7 ' v dnu zemljanke, (foto: V. Hribar) G-2534), G-2647, G-2648, G-2649), G-2533), zanka za okov (inv. št. kv. 563/5 železni žeblji (inv. št. G-2645, G-2646, c) v zemljanki (pl. 6) — spodnji del vkopa: kv. 553/6 brusni kamen (inv. št. G-2535), 2 podolgovata predmeta - dela obroča (inv. št. G-2536, G-2539), 2 podkovska žeblja (inv. št. G-2537, G-2540), klešče z ovalno čeljustjo z eno polkrožno razširjeno in drugo votlo ročico (inv. št. G-2538), žica pravokotnega prereza (inv. št. G-2541), kv.563/6 ključ z okroglo zanko in spodaj nazobčano brado (inv. št. G-2650), podkev in fragment druge (inv. št. G-2657, G-2651), nož (inv. št. G-2652), okov z zapognjenim delom (inv. št. G-2656), podkovski žebelj (inv. št. G-2654), 2 žeblja (inv. št. G-2649 in G-26^9), fragment posode iz belkastega stekla (inv. št. G-2655), fragment posode iz prozornega stekla s temno modrim bradavičastim izrastkom (inv. št. G-2653), brusni kamen (inv. št. G-2658), v izkopu zemljanke je bilo okoli 500 fragmentov keramike, od katerih smo jih inventarizirali 139 kosov (inv. št. G-6377-6383, G-8583-8659 in G-10218-10272). Inventarizirani kosi so deli večjih in manjših loncev z različno oblikovanimi profiliranimi ustji (T. 3, 1, 3, 4, 8, 11, 16; T. 4, 3, 10—14, 17), loncev z ročajem (T. 4, 5), skled z ravnim dnom (T. 4, 4, 16), skled-krož- nikov s širokim robom ustja (T. 4, 7), stekleničastih posod (T. 3, 5, 7; T. 4, 18), lampic-lojenk (T. 3, 13, 17; T. 4, 19) in nekaj fragmentov okrašenih ostenij različnih posod (T. 3, 20, T. 4, 21). Neinventarizirani kosi pa so predvsem deli ostenij različnih posod, za katere je težje določiti obliko. Shranili smo jih predvsem kot dokaz, da je bila jama v nekem trenutku verjetno zasuta z odpadnim keramičnim gradivom. v nepravilno okroglem vkopu na jugovzhodni strani zemljanke ni bilo predmetov ali drugih najdb. Na prostoru nad tem vkopom v planumu 4 je ležal železen ključ z gotsko zanko, frag­ ment steklene posode. Oba predmeta sta iz mlajšega časa in ne sodita v horizont zemljanke. Pomemben je odnos stanovanjske jame do dragih stavb na tem delu izkopnega polja 2. Med odkrivanjem smo ugotovili, da je bila jama napolnjena z glinastim subhumusom in pre­ krita s plastjo naplavine. Ta naplavina je prekrila in zasipala vse jame in vkope, ki bi jih lahko ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 -1993-2 233 presojali v zvezi z zemljanko. Naplavina je prekrila tudi okolico jame, sledili smo ji na vsem prostoru zahodnega, kakor tudi ostalega dela izkopnega polja. Zgornji rob zemljanke je bil v višini hodne površine horizonta lesenih stavb (12. stol.), ki so bile druga ob drugi severozahodno in vzhodno od zemljanke in delno tudi ob njeni južni strani. Obstaja verjetnost, da so prav v tem času zemljanko zasipali posebno, če ni bila več v uporabi. To domnevo potrjujeta tudi železen ključ z okroglo zanko in razčlenjeno brado in lonec s profiliranim ustjem iz 14. stol., ki sta ležala na vrhu zasutega ukopa za zemljanko. Predvsem bi morali razmišljati o prvotni fazi zemljanke, vkopani že pred poplavo v 11. stol., saj je bila vsa prekrita z naplavinskim nanosom. Kdaj pred tem časom so njeni začetki, je težje odgovoriti. Izkopavanje je namreč pokazalo, da je morala jama imeti vsaj 2 ali 3 raz­ vojne stopnje pred poplavo in še kakšno po tem času. Domnevamo, da so razvojne stopnje pred poplavo služile bivalnim potrebam, o čimer pričajo ostanki ognjišča ob vzhodnem delu in listnati nanos v sredini zemljanke. Jama te starejše razvojne stopnje je bila vkopana od 60—100 cm pod naplavinsko plastjo. Če pa od te meje odvzamemo še 20—25 cm samega nanosa, verjetno dobimo zgornji rob vko­ panega objekta, zemljanke. Tako bi bila jama v času svoje starejše faze globoka okoli 40-80 cm, s pripombo, da njenega dna na osrednjem delu nismo odkrili zaradi visoke talne vode. (si. 8) Za bivanje v jami govorijo tudi ostanki številnih keramičnih posod (T. 3, 15—22 in T. 4, 1—18) in cel ohranjen lonec, ki je ležal prevrnjen ob severni strani listnatega nanosa (T. 4, 23). Tu so bili tudi dragi praktično uporabni predmeti kot brusni kamni (T. 2, 17), žeblji (T. 2, 7, 8), okov (T. 1, 18), podkev (T. 2, 15) in klešče (T. 2, 1). Zemljanka je imela verjetno neko leseno nadgradnjo, katero dokazujejo jame za pod­ porne kole ob zunanjih robovih objekta. Poplava v 11. stol. je zasula zemljanko, ki je bila verjetno del naselja. Ugotoviti, kako veliko je bilo to naselje, pa je seveda stvar nadaljnjega izkopavanja na tem delu otoške povr­ šine. S podrobnim raziskovanjem bi morali tudi ugotoviti, kaj je ostalo od zemljanke po poplavi, ko so tu gradili stavbe novega naselja. Najdbe in predvsem mikrotopografija samega vkopa zemljanke so pokazale, da bi morale obstajati tudi po času poplave neke razvojne stopnje mlajšega objekta, za katere pa ne moremo trditi, da so služile vedno le za bivanje. Ognjišče ob severovzhodnem delu vhoda v zemljanko je prvina, ki opozarja na možnost, da so zemljanko uporabljali za začasno ali stalno bivanje tudi v mlajšem času njenega obstoja, (si. 8—10) Za časovno opredelitev izkopa za zemljanko imamo na razpolago dve prvini. Predvsem geološko dokazano poplavo v 11. stol., ki je bila tako silna, da je zasipavala in spreminjala tok reke Krke in poplavljala široko okolico pod Vinjim vrhom in s tem tudi naselje na otoški površini. Potem je tu še podatek o zasipanju zgornjega dela vkopa, kjer smo med ostalimi ugotovili fragmente keramike iz 13. in 14. stol. (T. 3,1) in celo ključ iz istega časa (T. 1,16). Zemljanko z dvema ali tremi razvojnimi stopnjami pred poplavo v 11. stol. bi morali ver­ jetno prisoditi slovanskemu prebivalstvu, ki je imelo tu na otoški površini svoje naselje, namenjeno predvsem predelavi usnja in konoplje ter izdelavi železarskih izdelkov. Sledove vseh teh dejavnosti smo odkrili na izkopnem polju 1 na južnem delu otoške površine.3 Zemljanko z vsaj dvema razvojnima stopnjama po veliki poplavi 11. stol. pa bi morali postaviti v 13. stol., ko so bile na tem delu lesene stavbe, in v 14. stol., ko se je naselje nada­ ljevalo s kamnitimi hišami. Verjetno je to prav tisti čas, ko je vkop za zemljanko izgubil svojo namembnost in so jo dokončno zasuli. 3 V/nio Šribar, Obrtna dejavnost na Otoku pri Dobravi- freisinškem trgu Gutenwerth, Loški razgledi 19 (1973) 58 ss; Vida Stare, Werkzeuge zum Gerben und Bearbeiten von Häuten aus Otok bei Dobrava-Gutenwerth in Süd­ slowenien vom 10. bis zum 11. Jahrhundert, Balcano Slavica 10 (1983) 93 ss. 234 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI OTOK PRI DOBRAVI Izkopno polj* 2 ztmljanka - situacija 1976 • - , V~/ \ \ P T / \ \ \ ft^— V Ž ^