Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 47 • 1993 • 2 • 225-249 225 
Vida S t a r e 
STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
Ko smo leta 1975 zaključevali z delom na zahodni polovici izkopnega polja 2, ker smo 
prišli do debelejše plasti naplavine, smo nepričakovano naleteli na zdrobljeno kamenje, ki nas 
je opozorilo, da moramo tu izkop še nadaljevati. Plast naplavine je namreč v nekem času po 
11. stoletju prekrila neko starejše zgodnjesrednjeveško-slovansko naselje, katerega ostanke 
smo v tem trenutku pričeli na tem mestu šele odkrivati. 
Že od leta 1967 smo raziskovali prostor v zanki reke Krke severno od vasi Drama pri 
Šentjerneju, kjer je bilo pričakovati ostaline srednjeveškega naselja Otok-Gutenwerth.1 
S sondami smo ugotovili velikost naseljene površine. Nato smo naredili večje izkopno polje 
1 na južnem delu otoške površine, kjer smo odkrili ostanke romanskega kultnega objekta, 
železarsko in usnjarsko dejavnost in v smeri sever-jug 6 m široko cestišče. Večje izkopno 
polje 2 smo naredili na osrednjem delu naseljenega jedra. Tu smo odkrili osrednje 6 m široko 
cestišče in ob njem na obeh straneh sledove stanovanjskih in trgovskih stavb.2 Ostanke stavb 
smo ugotovili v različnih globinah s tem, da so mlajše faze prekrivale starejše. Posamezni 
stavbni horizonti so tudi dobro časovno opredeljeni glede na tržno cestišče, opredeljeno 
v 13. stol. in na prenehanje naselbine koncem 15. stol. (naselje so porušili in požgali Turki 
leta 1437). Najnižje naseljeni horizont je bil nad plastjo naplavine neke velike poplave, ki je 
prekrila velik del otoškega naselja, vsekakor v času pred 12. stol. Nad naplavino so bili tako 
ugotovljeni štirje stavbni horizonti : 4. in 3. horizont so kamnite stavbe (13. —15. stol.), 
2. horizont predstavljajo vkopi za nedoločljive stavbe (12.-13. stol.) 1. horizont pa so ostaline 
bivališč tik nad naplavinsko plastjo (12. stol.?) v globini 1,20 m pod današnjo hodno po­
vršino, (si. 1) 
Za lažjo dokumentacijo izkopnega polja 2 je bilo le-to razdeljeno na 48 kvadrantov veli­
kosti 4 x 4 m. Kvadranti so bili oštevilčeni od 491-496 in tako po deseticah do 551-556. 
Cestišče je delilo izkopno polje v dva neenako velika dela, manjšega vzhodno in večjega 
zahodno od cestišča. 
V letu 1975 smo izkopno polje razširili proti zahodu v seriji kvadrantov 561-566 in ga 
zaradi verjetnih najdb nadaljevali v globino pod naplavinsko plast (nad naplavinskim nano­
som smo odkopali 4 planume, debele 30 cm). Izkopavanja na tem delu izkopnega polja so tra­
jala med leti 1975 in 1980. (si. 2) 
Situacija pri odstranjevanju in čiščenju planuma pod naplavinsko plastjo (planum 5) se 
je neprenehoma spreminjala. Spoznali smo, da imamo v kv. 552, 553, 562 in 563 opraviti z 
nekim objektom romboidne oblike, usmerjenim v smeri SZ-JV, velikosti okli 3,0 x 4,0 m, 
vkopanim do 1,80 m globoko, se pravi do 1,50-1,60 m pod tedanjo hodno površino. Dno je 
bilo skoraj ravno, stranice stopničaste, posebno na severo-vzhodu, svero-zahodu in jugo­
vzhodu. Ob objektu smo na vogalu kv. 553 našli sledove sežganega trama in ostanke sežga­
nega hišnega lepa. K jami sta verjetno sodila tudi 2 uglobljena izkopa. V kv. 561 in 562 in 
delno v 551 in 552 je bila jama nepravilne oblike velikosti 1,20 x 1,20 m, globoka 1,30 m od 
zgornjega roba naplavinske plasti. Tudi ta vkop je imel stopničaste stene. V kv. 551 in 552 
in v jugo-vzhodnem vogalu kv. 562 je bil do 1,90 m globok vkop s pravokotnimi stenami. 
Vkop je bil nepravilno mnogokoten, ob severni strani je bil dostop s tremi, 20 cm visokimi 
stopnicami. 
1 Ferdo Gestrin, Otok (Gutenwerth), Zgodovinski časopis 26 (1972) 33 ss; Vinko Sribar, Poročilo o arheološkem 
odkrivanju Otoka pri Dobravi 1967-1968, Zgodovinski časopis 26 (1972) 37 ss; Vinko Šribar, Freisinški trg Otok -
poročilo o izkopavanju, Zgodovinski časopis 26 (1972) 255 ss. 
2 Vinko Šcibar, K problemu urbanistične zasnove Otoka pri Dobravi-freisinškega trga Gutenwerth, Loški 
razgledi 22 (1975) 24 ss. 
226 V.STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
^ 1 . o Q p 
^ђ.&^ •äf*^^S*>4. 
r J ? J , 
£ ^ 
« 
K*"* * 
Siifca 1: pogled z jugovzhoda na izkopno polje 2 z zemljanko 
Po prvem letu izkopavanja smo vkopane objekte opredelili v tri skupine, tj. v skupino 
jam, ki so nastale pri izkopu za horizont lesenih stavb, v hodne površine za horizont lesenih 
stavb-brunaric in v oba vkopa v kv. 562 ter rombični vkop v kv. 562/561 in 553/552. Vkopani 
objekti so imeli leseno nadgradnjo zidne in strešne konstrukcije. 
Z odkrivanjem rombičnega vkopa smo nadaljevali v letu 1976 (planum 6), saj je bilo 
očitno, da nismo prišli do prvotne oblike objekta, ki se je nadaljeval še v globino, (si. 3) 
Rombični vkop je nekoliko spremenil obliko, postal je bolj eliptičen, kar je bilo posebno 
vidno po čiščenju stopničastih sten in po poglabljanju dna. Ob vzhodnem robu vkopa smo 
ugotovili hodno površino s prežgano zemljo, ožganimi kamni, ogljem, pepelom in fragmenti 
keramike. 
Na strmi severni steni vkopa v smeri sverozahod-jugovzhod smo v dolžini 1 m našli osta­
nke dvojno prepletenega protja, debelega 40 cm. Ohranjen les je bil del notranje in zunanje 
obloge stene. Vmesni prostor med prepletoma je bil izpolnjen z lesom, kamni in ilovico. 
Ohranjeni sta bili tudi dve leseni ovalni vertikali ob vzhodnem delu severne stene. 
Zahodna stena vkopa za zemljanko je iz lapornate svetlo sive gline. Znotraj severozahod­
nega dela je 120 x 50 cm velika površina svetlo rumene gline. 
Najnižji del zemljanke je vseboval subhumus in kamne, vmes pa je tudi ilovica, pome­
šana s pepelom i manjšimi lomljenci. Vzhodni rob zemljanke je bil stopničast in zožen, na tem 
delu je bilo manj kulturnih ostalin. Pred tem delom, kjer je bil verjetno vhod v notranjščino, 
na njegovi severovzhodni strani smo odkrili kurišče iz kamnov (vel. do 20 x 30 cm) s pravo-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 227 
STAROSLOVANSKO NASELJE OTOK PRI DOBRAVI - 10. IN 11. ST. 
kasnejši freisinSki trg GUTENWERTH - 1 2 . -15. st. 
Rečno korito krke in okolice 
v rimskem času, srednjem veku in danes 
struga 1 : rimska o vrtina >. zemljanka 
struga 2 : srednjeveška o sonda 
struga 3 : današnja 
Slika 2: staroslovansko naselje Otok pri Dobravi (10. —11. stol.) kasnejši freisinski trg Gutenwerth 
(12.—15. stol.) s situacijo zemljanke 
kotno osnovo. Znotraj je bila na površini 0,5 m2 plast temno žgane ilovice. Kamni so bili zlo­
ženi v urejen suh zid z odprtino na južni strani. 
Okoli vkopanega objekta-zemljanke, posebno še na severni in vzhodni strani je bila 
hodna površina iz časa lesenih stavb (12.—13. stol.). V kv. 551, 541, 553, 554 in 563 so bile 
jame za stebre lesene nadgradnje, ki jih lahko prisodimo zemljanki. 
Tudi v tej fazi izkopavanja smo sledili nepravilno okroglemu večjemu vkopu na jugoza­
hodni strani zemljanke. V tej fazi je bil velik 90 x 60 cm. Vkop smo že lahko postavili v zvezo 
s samo zemljanko. 
Ugotovili smo, da je vse vkope in jame za stebre prekrivala plast naplavine. Na njej pa 
je bila osnova za stavbe z leseno nadgradnjo. 
Po drugem letu raziskovanja se je romboidna oblika zemljanke spremenila v bolj elip­
tično, velikosti 8,0 x 4,0 m z globino do 1,2 m pod tedanjo hodno površino, (si. 4) 
Po letu 1976 smo raziskovanje na izkopnem polju 2 za nekaj časa prekinili, ker smo 
odkrivali srednjeveško-otoško grobišče v cerkvi sv. Miklavža. Zavedali pa smo se, da odkri­
vanje zemljanke še ni zaključeno, da bomo morali vkop izkopati do sterilne plasti, ki je bil 
228 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
OTOK PRI DOBRAVI 
IZKOPNO POLJE 2 - ZAHODNI DEL 
Končna situacija po i*kopu leta 1976 
Slika 3: ortografski posnetek najmlajše stopnje zemljanke (foto: V. Šribar) 
v tej fazi izkopavanja še vsaj 20—30 cm pod trenutnim dnom vkopa. Prav tako smo želeli 
narediti mikrotopografijo dna in sten celega objekta, da bi tako dobili njegovo prvotno 
obliko. 
Z izkopavanjem vkopa-zemljanke v kv. 553 in 563 smo nadaljevali v letu 1979. Najprej 
je bilo treba odstraniti zgornjo plast, ki je nastala zaradi recentnih poplav in drugih vremen­
skih neprilik v času, ko nismo odkrivali tega objekta. 
V času med izkopavanjem v letu 1976 do leta 1979 so nastale v vkopu zemljanke nekatere 
spremembe, ki jih je bilo treba pred mikroopazovanjem in mikrodokumentacijo ponovno 
dokumentirati. V tem času so postali vidni nekateri detajli, posebno na zahodni steni in v 
samem dnu vkopa. (si. 5) 
Zato smo vkop natančno očistili in smo ugotovili 8 različnih površin: 
1. sivo-črna skorjasta plast rastlinskih ostalin, s katero je bilo pokrito dno vkopa, 
2. temno.rjava plast rastlinskih ostalin, ki sega pod površino 1, 
3. temno rjav subhumus, ki je vezan na površino 1 in jo delno tudi prekriva, 
4. temno rjava črno žgana ilovica z ostanki oglja, fragmentov keramike in živalskih kosti, 
5. srednje rjava čista ilovica s kamni, 
6. rjavo-siv subhumus s kamni do velikosti 20 x 30 cm, sledovi oglja in z ožgano zemljo, 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 229 
т ^ - ^ТР^^Г 
'- £ 
* "V? N 
t U ' -
•i 
#8 ' 
•a» V - " 
V .• ' 
« 
>--Ф* - - O 
e o" 4 - C V < Ö ••-•"„ 
% 
; G 
•t> 
SMa 4: situacija zemljanke na izkopnem polju 2 po izkopu leta 1976 
7. rjava ilovica s sledovi žgane ilovice, pepelom, živalskimi kostmi in kamni do velikosti 
10 x 15 cm, 
8. rjav subhumus. 
Skozi vkop zemljanke smo naredili prečno sondo v smeri S — J v dolžini 4,20 m in širini 
0,5 m. Ob robu je bil izkop globok od 70 cm, na osrednjem delu do 35 cm. Sonda je bila na 
prostoru osrednjega dela zemljanke med vencem kamnov, ki so bili vidni že v višji plasti. 
S to sondo smo tudi prerezali površino lesene listnate mase. Masa se je luščila v večjih kosih 
in je bila v spodnjem delu iz naloženega listja, debelejših vej in nekakšne temno sive snovi. 
Debelina te plasti je bila okoli 20 cm. 
Drugo vzdolžno sondo smo naredili v smeri V — Z v dolžini 5,0 m in širini 0,5 m. Ob 
robovih je bila globoka do 0,8 m, na sredini do 0,4 m. Sonda je ob vzhodnem robu sekala kul­
turno plast, iz česar se je dalo sklepati, da je bil prvotni izkop za zemljanko še za 1,0—2,0 m 
bolj proti vzhodu. 
Po tretjem letu izkopavanja smo prišli do ene starejših faz zemljanke, ki se je spremenila 
v globino in širino, vendar pri istem zgornjem robu. Prvotni vkop za zemljanko je imel dru­
gačno obliko kot v svoji najmlajši fazi. Na dno smo prišli samo na zahodnem robu. Na vzhod­
nem robu in na osrednjem delu pa bi bilo treba vkop še poglobiti. 
V globini 0,6 m pod zgornjim robom vkopa smo na osrednjem delu naleteli na temno 
sivo maso rastlinskega izvora, sestavljeno iz listja, večjih in manjših vej in vejic, ostankov lesa 
in raznega drobirja. Analizo kepe komprimiranega in zlepljenega (mineralno) listja z deli 
komprimiranih, verjetno še zelenih vejic (za ksilomatsko analizo so neuporabne) sta opravila 
Meta Culiberk in dr. Alojz Šercerlj iz Biološkega instituta SAZU v Ljubljani. Kepo sta nama­
kala v solni kislini, kalijevem lugu, natrijevem hipokloritu in glicerinu, vendar se po vseh teh 
procedurah ni popolnoma razpustila. Ugotoviti se je dalo, da je večina listja v fragmentih, le 
230 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
H t 
' • »a 
•Л&. v. '*\леб& v 
^ « л , 
J*.< 
* 
Slika 5: pogled na 
j zemljanko z zaho-
1 da (foto: V. Sri-
bar.) 
malo je celih. Zanesljivo je tu nekaj fragmentov hrasta (Quercus), precej ive (Salix caprea), 
en cel list gabra (Caprinus betulus), nekaj fragmentov topola (Populus sp.), precej listja neka­
terih drugih vrb (Salix sp.), morda nekaj lističev krhlike (Rhamnus). 
Ko smo odstranili zgornjo površino, smo v njej našli posamezne večje kamne. Eni so 
površino obrobljali, drugi so jo prekrivali. Skozi to maso smo naredili prerez in pod njo nale­
teli na večje in manjše kamne (velikosti 5 x 5 do 10 x 20 cm) kot nekakšno podlogo. Razen 
v zgornji plasti, kjer so bili poleg kamnov tudi keramični kosi, okrašeni z valovnico, v ostali 
masi ni bilo teh ostalin. 
Pomembna ugotovitev tega leta je, da je zgornji rob zemljanke v istem horizontu kot so 
temelji brunarice, kar predstavlja tedanjo hodno površino. Dno zemljanke je bilo 0,9-1,00 m 
pod brunarico, kar sta pokazali obe sondi skozi zemljanko. 
Izkopavanje smo nadaljevali v letu 1980. Na vzhodnem delu smo odkrili kamne, ki smo 
jih opazili že v višjem planumu. Razen teh kamnov (velikosti 20 x 30 do 30 x 40 cm) smo 
nekoliko nižje ob severnem robu našli še kamen velikosti 20 x 30 cm. Vsi ti kamni so v 
strnjeni liniji v smeri SZ—JV. Ležali so na plasti manjših lomljencev in sivega subhumusa, 
pomešanega s pepelom in kosi srednjeveške keramike. 
V osi koordinatnega sistema ob vzhodnem robu vkopa smo ugotovili kurišče s premerom 
40 x 50 cm, prekrito s plastjo pepela, oglja in manjših lomljencev. Dno kurišča je v višini prej 
opisanih kamnov, (si. 6) 
Pri čiščenju južnega in zahodnega profila smo ugotovili, da sta oba pod pravim kotom in 
sta do višine 50 cm nad dnom izkopa vertikalna. Starejši izkop je imel torej vertikalne stene. 
Tudi v najnižjem delu zemljanke je bila črna rastlinska plast velikosti 2,0 x 2,0 m. Struk­
tura se ni menjala, le v tem spodnjem sloju je bilo več srednjeveške keramike. 
V globini preko enega metra (natančne globine nismo mogli ugotoviti zaradi visoke talne 
vode) se je pod črno rastlinsko maso širila srednjerjava paščena glinasta plast, ki je prekrivala 
proti vzhodu izkopa večjo površino. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 231 
Slika 6: pogled z 
vzhoda na zem­
ljanko z zunanjim 
ognjiščem (orto-
posnetek: V. Šri-
bar) 
{ 
V- , 
, /дЈ&Лл 
J£L. 
Vse te podatke smo ugotovili z vrtinami, narejenimi v dno zemljanke. Do prvotnega dna 
pa verjetno le nismo prišli, (si. 7) 
Na podlagi teh podatkov smo prišli do sklepa, da je bil izkop za prvotno zemljanko bolj 
ovalne oblike. Izkop zanjo pa verjetno sega še skoraj 1 m pod današnjo dno. 
Po vseh letih izkopavanja in mikrodokumentacije v sami zemljanki smo ugotovili: 
1. zemljanka je bila v uporabi dalj časa. Imela je 2 ali 3 faze, 
2. njena oblika se je spreminjala od najstarejše nepravilno ovalne preko rombične do najmlajše 
trikotne, 
3. stene najstarejšega ukopa so bile vertikalne, pozneje zgoraj rahlo upognjene, 
4. stene starejše zemljanke so bile obložene z dvojnim lesenim prepletom (sledove smo našli na 
severovzhodnem delu severne stene), 
5. v dnu zemljanke je bila rastlinska masa, ki je bila v najstarejšem ukopu velika 2,0 x 2,0 m in 
debela 10—15 cm. Ta masa je bila v celoti debela do 25 cm in je služila svojemu namenu ver­
jetno dalj časa, 
6. ob vzhodni steni zemljanke je bilo manjše ognjišče, napolnjeno s pepelom in ogljem, 
7. ognjišče iz zloženih kamnov ob severovzhodnem vogalu pred vhodom v vhodni del zemljanke 
je verjetno v neki poznejši fazi pripadalo zemljanki, 
8. na jugovzhodni strani zemljanke je bil nepravilno okrogel vkop velikosti 2,5 x 2,5 m, globok 
do 1,0 m, ki je bil njen sestavni del, 
9. okoli vkopa za zemljanko so luknje za večje in manjše kole, kar priča, da je imela lesno nad­
gradnjo in verjetno dvokapno streho, 
10. na prostoru za izkop zemljanke in v sami zemljanki smo našli sledeče predmete: 
a) nad prostorom za izkop zemljanke (pl. 3 in 4): 
kv. 553 
spodnji del železne podkve (inv. št. G-2525), železni žeblji (inv. št. G-2526, 2527, 2528, 
2529), ključ z okroglo zanko in razčlenjeno brado (14. stol. inv. št. G-2530), keramična 
posoda-lonec (inv. št. G-6377), 
kv. 563/3 
brusni kamen (inv. št. G-2637), fragment steklene posode (inv. št. G-2636), železna žeblja 
(inv. št. G-2639, 2640), 
kv. 563/4 
fragment spodnjega dela podkve (inv. št. G-2641), podolgovat brusni kamen (inv. št. G-
2644), železen žebelj (inv. št. G-2642), okov z upognjenim spodnjim delom (inv. št. G-
2643), 
b) v zemljanki (pl. 5) — srednji del vkopa: 
kv. 553/5 
podolgovat okov s tmastima zakovicama (inv. št. G-2531), železna žeblja (inv. št. G-2532, 
232 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
™M?*~ ~w 
\ 
'.T 
£X, 
>* 
* < > • 
? 
..<„"' 
11. 
12. 
% ^ ï M * H Slika 7: talna voda 
, v? ff./, •*> 7 ' v dnu zemljanke, 
(foto: V. Hribar) 
G-2534), 
G-2647, G-2648, G-2649), 
G-2533), zanka za okov (inv. št. 
kv. 563/5 
železni žeblji (inv. št. G-2645, G-2646, 
c) v zemljanki (pl. 6) — spodnji del vkopa: 
kv. 553/6 
brusni kamen (inv. št. G-2535), 2 podolgovata predmeta - dela obroča (inv. št. G-2536, 
G-2539), 2 podkovska žeblja (inv. št. G-2537, G-2540), klešče z ovalno čeljustjo z eno 
polkrožno razširjeno in drugo votlo ročico (inv. št. G-2538), žica pravokotnega prereza 
(inv. št. G-2541), 
kv.563/6 
ključ z okroglo zanko in spodaj nazobčano brado (inv. št. G-2650), podkev in fragment 
druge (inv. št. G-2657, G-2651), nož (inv. št. G-2652), okov z zapognjenim delom (inv. št. 
G-2656), podkovski žebelj (inv. št. G-2654), 2 žeblja (inv. št. G-2649 in G-26^9), fragment 
posode iz belkastega stekla (inv. št. G-2655), fragment posode iz prozornega stekla s temno 
modrim bradavičastim izrastkom (inv. št. G-2653), brusni kamen (inv. št. G-2658), 
v izkopu zemljanke je bilo okoli 500 fragmentov keramike, od katerih smo jih inventarizirali 
139 kosov (inv. št. G-6377-6383, G-8583-8659 in G-10218-10272). Inventarizirani kosi so deli 
večjih in manjših loncev z različno oblikovanimi profiliranimi ustji (T. 3, 1, 3, 4, 8, 11, 16; T. 
4, 3, 10—14, 17), loncev z ročajem (T. 4, 5), skled z ravnim dnom (T. 4, 4, 16), skled-krož-
nikov s širokim robom ustja (T. 4, 7), stekleničastih posod (T. 3, 5, 7; T. 4, 18), lampic-lojenk 
(T. 3, 13, 17; T. 4, 19) in nekaj fragmentov okrašenih ostenij različnih posod (T. 3, 20, T. 4, 
21). 
Neinventarizirani kosi pa so predvsem deli ostenij različnih posod, za katere je težje določiti 
obliko. Shranili smo jih predvsem kot dokaz, da je bila jama v nekem trenutku verjetno zasuta 
z odpadnim keramičnim gradivom. 
v nepravilno okroglem vkopu na jugovzhodni strani zemljanke ni bilo predmetov ali drugih 
najdb. Na prostoru nad tem vkopom v planumu 4 je ležal železen ključ z gotsko zanko, frag­
ment steklene posode. Oba predmeta sta iz mlajšega časa in ne sodita v horizont zemljanke. 
Pomemben je odnos stanovanjske jame do dragih stavb na tem delu izkopnega polja 2. 
Med odkrivanjem smo ugotovili, da je bila jama napolnjena z glinastim subhumusom in pre­
krita s plastjo naplavine. Ta naplavina je prekrila in zasipala vse jame in vkope, ki bi jih lahko 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 -1993-2 233 
presojali v zvezi z zemljanko. Naplavina je prekrila tudi okolico jame, sledili smo ji na vsem 
prostoru zahodnega, kakor tudi ostalega dela izkopnega polja. 
Zgornji rob zemljanke je bil v višini hodne površine horizonta lesenih stavb (12. stol.), 
ki so bile druga ob drugi severozahodno in vzhodno od zemljanke in delno tudi ob njeni južni 
strani. 
Obstaja verjetnost, da so prav v tem času zemljanko zasipali posebno, če ni bila več v 
uporabi. To domnevo potrjujeta tudi železen ključ z okroglo zanko in razčlenjeno brado in 
lonec s profiliranim ustjem iz 14. stol., ki sta ležala na vrhu zasutega ukopa za zemljanko. 
Predvsem bi morali razmišljati o prvotni fazi zemljanke, vkopani že pred poplavo v 11. 
stol., saj je bila vsa prekrita z naplavinskim nanosom. Kdaj pred tem časom so njeni začetki, 
je težje odgovoriti. Izkopavanje je namreč pokazalo, da je morala jama imeti vsaj 2 ali 3 raz­
vojne stopnje pred poplavo in še kakšno po tem času. 
Domnevamo, da so razvojne stopnje pred poplavo služile bivalnim potrebam, o čimer 
pričajo ostanki ognjišča ob vzhodnem delu in listnati nanos v sredini zemljanke. 
Jama te starejše razvojne stopnje je bila vkopana od 60—100 cm pod naplavinsko plastjo. 
Če pa od te meje odvzamemo še 20—25 cm samega nanosa, verjetno dobimo zgornji rob vko­
panega objekta, zemljanke. Tako bi bila jama v času svoje starejše faze globoka okoli 
40-80 cm, s pripombo, da njenega dna na osrednjem delu nismo odkrili zaradi visoke talne 
vode. (si. 8) Za bivanje v jami govorijo tudi ostanki številnih keramičnih posod (T. 3, 15—22 
in T. 4, 1—18) in cel ohranjen lonec, ki je ležal prevrnjen ob severni strani listnatega nanosa 
(T. 4, 23). Tu so bili tudi dragi praktično uporabni predmeti kot brusni kamni (T. 2, 17), 
žeblji (T. 2, 7, 8), okov (T. 1, 18), podkev (T. 2, 15) in klešče (T. 2, 1). 
Zemljanka je imela verjetno neko leseno nadgradnjo, katero dokazujejo jame za pod­
porne kole ob zunanjih robovih objekta. 
Poplava v 11. stol. je zasula zemljanko, ki je bila verjetno del naselja. Ugotoviti, kako 
veliko je bilo to naselje, pa je seveda stvar nadaljnjega izkopavanja na tem delu otoške povr­
šine. S podrobnim raziskovanjem bi morali tudi ugotoviti, kaj je ostalo od zemljanke po 
poplavi, ko so tu gradili stavbe novega naselja. 
Najdbe in predvsem mikrotopografija samega vkopa zemljanke so pokazale, da bi morale 
obstajati tudi po času poplave neke razvojne stopnje mlajšega objekta, za katere pa ne 
moremo trditi, da so služile vedno le za bivanje. Ognjišče ob severovzhodnem delu vhoda v 
zemljanko je prvina, ki opozarja na možnost, da so zemljanko uporabljali za začasno ali 
stalno bivanje tudi v mlajšem času njenega obstoja, (si. 8—10) 
Za časovno opredelitev izkopa za zemljanko imamo na razpolago dve prvini. Predvsem 
geološko dokazano poplavo v 11. stol., ki je bila tako silna, da je zasipavala in spreminjala 
tok reke Krke in poplavljala široko okolico pod Vinjim vrhom in s tem tudi naselje na otoški 
površini. Potem je tu še podatek o zasipanju zgornjega dela vkopa, kjer smo med ostalimi 
ugotovili fragmente keramike iz 13. in 14. stol. (T. 3,1) in celo ključ iz istega časa (T. 1,16). 
Zemljanko z dvema ali tremi razvojnimi stopnjami pred poplavo v 11. stol. bi morali ver­
jetno prisoditi slovanskemu prebivalstvu, ki je imelo tu na otoški površini svoje naselje, 
namenjeno predvsem predelavi usnja in konoplje ter izdelavi železarskih izdelkov. Sledove 
vseh teh dejavnosti smo odkrili na izkopnem polju 1 na južnem delu otoške površine.3 
Zemljanko z vsaj dvema razvojnima stopnjama po veliki poplavi 11. stol. pa bi morali 
postaviti v 13. stol., ko so bile na tem delu lesene stavbe, in v 14. stol., ko se je naselje nada­
ljevalo s kamnitimi hišami. Verjetno je to prav tisti čas, ko je vkop za zemljanko izgubil svojo 
namembnost in so jo dokončno zasuli. 
3 V/nio Šribar, Obrtna dejavnost na Otoku pri Dobravi- freisinškem trgu Gutenwerth, Loški razgledi 19 (1973) 
58 ss; Vida Stare, Werkzeuge zum Gerben und Bearbeiten von Häuten aus Otok bei Dobrava-Gutenwerth in Süd­
slowenien vom 10. bis zum 11. Jahrhundert, Balcano Slavica 10 (1983) 93 ss. 
234 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
OTOK PRI DOBRAVI 
Izkopno polj* 2 
ztmljanka - situacija 1976 
• - , 
V~/ 
\ \ P T / 
\ \ \ ft^— 
V Ž ^ 
<l° 
<k 
o/Oh 
ùjjL^ 
= = г ^ / / 
)г ì 
А ^ 
O 
Slika 8: risba najmlajše faze zem­
ljanke (situacija 1976) 
OTOK PRI DOBRAVI 
Ukopno polj« 2 
zemljanka-končna situacij« 1980 
Slika 9: risba srednjega vkopa 
zemljanke (situacija 1979) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 235 
OTOK PRI DOMAVI 
Itkopno poli* a 
uMJantm ; »Itutdja 1978 
Slika 10: risba najstarejše faze 
zemljanke (situacija 1980) 
V ш<\ 
\J^\° Or 
/o 
Najstarejše stopnje stanovanjske jame-zemljanke iz časa pred poplavo v 11. stol. smo 
opredelili kot slovanske. To pomeni, da smo na prostoru Slovenije odkrili prvo doslej znano 
slovansko zemljanko. 
Za njene analogije moramo poseči v širši vzhodnoevropski prostor. 
Iz objav, ki so posvečene tej problematiki, smo spoznali, da so Slovani uporabljali pol-
zemljanke in zemljanke na vsem vzhodnoevropskem prostoru od Rusije, Romunije, Češke, 
Slovaške, Bolgarije do Bosne, kjer so odkrili takšna bivališča. Z najdbo zemljanke na Otoku 
se prej omenjenim območjem pridružuje tudi Slovenija.4 
Po osnovni obliki se jame niso veliko razlikovale. Najstarejše, tiste iz prvega obdobja slo­
vanske naselitve v 6. in 7. stol., so bile okrogle ali nepravilno okrogle, pozneje v 9. in 10. 
stol., včasih nepravilno trikotne in pozneje v 11. stol. tudi ledvičaste, predvsem tiste, upo­
rabljane za predelavo rude. V vseh obdobjih so bile vkopane v zemljo v različnih globinah. 
4 Irma Čremošnik, Die ältesten Slawischen Siedlungen und Nekropolen in Bosnien und d. Herzegowina, Simpo-
zijum predslavenski etnički elementi na Balkanu u etnogenezi južnih Slavena, Akademija nauka i umjetnosti BiH, 
Posebna izdanja XII, Center za Balkanološka izpitivanja, knjiga 4 (1969) 229—232; Irma Čremošnik, Istraživanja u 
Mušićima i Žabljaku i prvi nalaz najstarijih slovanskih nasela kod nas, Glasnik Zemaljskog muzeja BiH, sv. 25 (Г970) 
45-111 s tabelami; Irma Čremošnik, Die Chronologien der ältesten .slawischen Funde in Bosnien und der Herzegovina, 
Archeologia Jugoslavia 11 (1970) 99 ss: Jrma Čremošnik, Prvi nalazi najstarijih slovanskih nastambi u BiH, Arheološki 
vestnik 31-32 (1970-71) 221 ss; Irma Čremošnik, Die ältesten Ansiedlungen und Kultur der Slawen in Bosnien und der 
Herzegowina im Lichte der Untersuchungen in Mušici und Batkoviči, Balcano Slavica 1 (1971) 59 ss; Irma Čremošnik, 
Ranoslovensko naselje Jazbine u Batkoviču kot Bjeljine, Godišnjak 15, Centar za balkanološka izpitivanja 13 (1977) 277 
ss; Irma Čremošnik, Tipovi slovenskih nastambi nadjenih u severoistočnoj Bosni, Arheološki vestnik 31 (1980) 132 ss; 
Jrma Čremošnik, Nalazi prvih ranoslovenskih naselja u BiH, Zgodovinski časopis 35 (1981) 1-2, 93 ss; Mircea D. Matei, 
Die Slawischen Siedlungen von Suceava, Slavenska Archeologija 10, 1 (1962) 166 ss; A. He/na, Krašovice - prispevek 
k vyzkumu stfedovêkové vesnice v Čechach, Pamatky archeologicke, LV (1964) 178 ss; E. K. Cernys, Mnogoslojnoje 
poselenije u sela Nervisko na Dnestre, KSIIMK 63 (1956) 48 ss; Darina Bialekova, Zachranny vyzkum slovanskych 
sidlisk v Nitranskem Hradku a Bešenove, okr. Surony, Slovenska archeologia VI-2 (1958); Danna Bialekova, Nove 
včasnoslovanske nalazy z juhozapadneto Slavenska, Slovenska archeologia X - l (1962) 97 ss. 
236 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
Na prostoru nekdanje Jugoslavije so najstarejše vkopane stanovanjske jame v Bosni v 
Mušičih pri Višegradu. Opredeljene so v 6. in 7. stol.5 in so po oblikah sorodne tistim iz 
Suceave — §ipot v Romuniji in nekaterim iz Nitranskeho Hrâdka (Nove Zamky — Vysoky 
breh) na Slovaškem6. Iz 7. stol. so ostanki uničenih objektov-zemljank iz Žabljaka pri 
Doboju. V ta čas bi lahko opredelili ostanke le delno raziskanega naselja iz Suceave — Curtea 
Domneasca, za katerega je značilno, da je tu najdena keramika žgana v jamah.7 
Časovno nekoliko mlajše (7.-8. stol.) so stanovanjske jame — polzemljanke iz Balotićev 
pri Bijeljini iz najdišča »Jazbine«. Te so po času nastanka sorodne vkopanim hišam iz §ipota-
Drumul National, posebno iz prve globine do 130 cm pod hodno površino izkopa. 
Iz 9. in 10. stol. so različno oblikovane stanovanjske jame iz jugozahodne Slovaške, npr. 
iz Nitranskeho Hrâdka (Nove Zamky), iz najdišča Vysoky Breh, kjer so ugotovili tudi starejša 
bivališča. 
Starejše zemljanke s prostora Slovaške, Poljske, Češke, Rusije, Bolgarije, Romunije in 
Bosne so podobnega tipa, značilnega za vso vzhodno Evropo. 
V času 11. do 13. stol. so zemljanke pri Slovanih še vedno v uporabi. Njihova oblika je 
zdaj bolj nepravilno pravokotne trikotne oblike. Tudi vkopane so v različnih globinah, z raz­
lično gradnjo, ki je bila odvisna od oblike jame. L. Krasovska celo meni, da so kvadratne in 
pravokotne hiše značilna oblika bivališč v slovaškem Podonavju, kar bi mogoče lahko preso­
jali tudi na širšem prostoru slovanske naselitve tistega časa. 
Takšnih zemljank so posebno veliko odkrili v zadnjem času na Češkem in Slovaškem 
(Sekanka, Bohota, Mala Strana na Krakove, Sladice pri Trnavi itd.).8 
V čas 11. stol. bi morali opredeliti spodnje plasti otoške zemljanke, katere oblika je bila 
v tem času nepravilno pravokotna. Za to časovno opredelitev govori temno sivo žgana kera­
mika z valovnico, ki smo jo odkrili v zahodni steni prvotnega vkopa (T. 4, 20—22). 
V 13. in 14. stol. je bila njena oblika skoraj nespremenjena. Zanesljivo tudi ne moremo 
trditi, da je v tem času še vedno služila za bivanje človeka. Mogoče je bila njena namembnost 
takrat že drugačna. 
Kovinski in drugi predmeti ter številni keramični fragmenti, najdeni v zemljanki in na 
prostoru nad njo, bi morali biti dobra osnova za natančnejšo opredelitev časa, ko je bil vkop 
v uporabi. Res pa je tudi, da smo te predmete v vseh dosedanjih razpravah o otoškem naselju 
opredeljevali na podlagi stavbnih horizontov, ki so opredeljeni po časovnem zaporedju, vpe­
tem med pomembne stratigrafske mejnike (prenehanje naselja koncem 15. stol., tržne pravice 
naselja v 13. stol., poplava v 11. stol.).9 
Tako je prostor nad zemljanko (pl. 3 in pl. 4) opredeljen v 12.—15. stol., srednji del 
vkopa (pl. 5) v čas pred 12. stol. in dno zemaljanke (pl. 6) v čas pred 11. stol. Iz tega sledi, 
da bi morali biti tudi predmeti, najdeni v posameznih planumih iz časa, v katerega je ta opre­
deljen. Da so bili takrat uporabljani, je gotovo, sporno pa bi bilo lahko vprašanje o času nji­
hovega nastanka. 
Za praktično uporabne in okrasne predmete iz časa 13. —15. stol. nimamo veliko podat­
kov. V veliki meri je temu krivo razmeroma malo najdenih predmetov iz tega časa, kar izvira 
iz doslej le nekaj odkritih in raziskanih naselij visokega srednjega veka tako pri nas kot na 
širšem srednjeevropskem prostoru.10 
5 Irma Čremošnik, Istraživanja u Mužićima i Žabljaku i prvi nalaz najstarijih slovanskih naselja kod nas, Glasnik 
zemaljskog muzeja BiH sv. XXV, (1970) 45 ss. 
6 Mircea D. Matei, Die Slawischen Siedlungen von Suceava (Nordmoldau, Rumänien) Slovenska archeologia 
X— 1 (1962) 149 ss; Darina Bialekova, Nove včasnoslovanske nalazy z jihozapadneho Slovenska, Slovenska Archeologia 
X-1 (1962) 97 ss. 
7 Mircea D. Matei I.e., s. 
8 Darina Bialekova I.e., s. 
9 Vinko Šribar, K problemu urbanistične zasnove Otoka pri Dobravi—freisinškega trga Gutenwerth, Loški raz­
gledi 22 (1975) 24 ss. 
10 Miroslav Richter, Hradištko u Davle, československa akademie ved, Monumenta Archeologica 20 (1982); Mir­
cea D. Matei, I.e. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 1993 • 2 237 
Zato smo se za časovno opredeljevanje kovinskega, keramičnega in drugega gradiva iz 
otoške zemljanke posluževali posameznih horizontov po kronološkem zaporedju11 (prvi hori­
zont: po propadu Gutenwartha — pozno 15. stol. do danes, drugi horizont: zadnje faze zida­
nih hiš 15. in 14. stol., tretji horizont: prvih zidanih hiš 13. in deloma 12. stol., četrti horizont: 
brunarice 12. in začetek 13. stol., peti horizont: s fazo lesenih hiš z dvokapno streho v 12. in 
delno v 11. stol. in šesti horizont: z zemljankami v 10. in 11. stol. 
To zaporedje posameznih horizontov le pomaga pri poskusu absolutnega časovnega opre­
deljevanja materialne kulture visokega in poznega srednjega veka. 
Za zanesljivo absolutno datacijo posameznih najdb v celoti manjkajo absolutno datirani 
naselbinski kompleksi tega časa na ožjem srednjeevropskem prostoru. 
Časovno opredeljevanje gradiva iz zemljanke na podlagi nekaterih posameznih analogij 
ne bi pripeljalo do želenega rezultata. Z njim bo treba počakati, dokler izkopavanje na Otoku 
pri Dobravi ne bi dalo še nova izhodišča za absolutno datacijo posameznih horizontov in s tem 
tudi v njih najdenih predmetov.12 
Preostane nam le še razmišljanje o rekonstrukciji nadstavbe zemljanke v njeni starejši in 
mlajši fazi. 
Ostanki stene ob vzhodni strani severne stene starejšega vkopa kažejo, da je bila le-ta 
izdelana iz dvojnega prepleta iz protja, napolnjenega z glinastim polnilom. Stene tega starej­
šega vkopa so morale nositi strešno konstrukcijo, verjetno dvokapno, čeprav nimamo za to 
zanesljivih podatkov. O njeni obliki sklepamo na podlagi primerjav z zemljankami iz drugih 
najdišč, za katere so podatki o nadgradnji in strešni konstrukciji bolj zanesljivi. To so npr. 
jame iz Orašiča (10. —12. stol.)13, za katere meni Irma Čremošnik, da so imele dvokapno 
streho, poveznjeno čez rob zemljanke. Strehe zemljank so bile verjetno prekrite s slamo, 
vejami, mahom ali drugo primerno naravno tvarino, kot je bilo v navadi v tistem času. 
Drugačno in, bolj zapleteno je vprašanje o nadgradnji in obliki strešne konstrukcije pri 
mlajši fazi zemljanke. Za to stavbo nimamo nobenih podatkov o stenah. Okoli zgornjega roba 
vkopa so sicer posebno na vzhodni in severni strani do 60 cm globoke jame za kole ali pod­
porne stebre verjetne zemljankine nadgradnje. 
Preden pa bi razmišljali o sami nadgradnji zemljanke v tej fazi njenega obstoja, bi morali 
določiti, čemu je služila v tem času. Je bila še vedno namenjena bivanju človeka, ali je bila 
uporabljana v neke druge, mogoče obrtniške namene? K temu razmišljanju nas sili zidano 
ognjišče ob vhodu na vzhodni strani zemljanke. Če je bila tu neka obrtna dejavnost, morda 
kovačija, obstaja verjetnost, da je bil prostor okoli jame odprt, mogoče podprt s stebri. 
Prave primerjave za takšno obliko zemljanke za sedaj ne poznam. Razen mogoče tistih 
ledvičastih iz najdišča »Jazbine« v Balkovičih pri Bjeljini, za katere meni Irma Čremošnik, da 
so služile v času med 11. in 16. stol. za predelavo rude in so imele odprt zunanji prostor.14 
Glede na železarsko tradicijo, ki jo sledimo na Otoku že v času pred 13. stol.,15 bi lahko 
predvideli takšno dejavnost tudi na prostoru zemljanke. Odgovor pa bomo dobili verjetno 
šele potem, ko bo ta del otoške površine dokončno raziskan. Do takrat pa naj ostane misel 
o naknadni uporabi zemljanke kot obrtnem objektu le ena možnost. 
Sklepno razmišljanje o zemljanki na Otoku pri Dobravi lahko strnemo v nekaj pomembnih 
ugotovitev: 
11 Vinko Šribar, Loški razgledi 22, I.e. 
12 Vinko Šribar - Vida Stare, Arheološko odkrivanje Otoka pri Dobravi - freisinškega trga Gutenwerth, Kata­
log kovinskega gradiva z izkopnega polja 2 iz leta 1974-1976, Projekt Mihovo, zv. 3 (1981) 2 ss; Vinko Šribar, Razvoj 
srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi, Slovenski etnograf, 25/26 (1972-73) 9 ss. 
1 3 Irma Čremošnik, Tipovi slovenskih nastambi nadjenih u svernoistočnoj Bosni, Arheološki vestnik 31 (1980), 
s., si. 
14 Irma Čremošnik, I.e., s. 
1 5 Vinko Šribar, K poznavanju železarske dejavnosti na freisinški posesti v Sloveniji, Loški razgledi 23 (1976) 
47 ss. 
238 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
1. Najpomembnejše je dejstvo, da zemljanka obstaja na tem delu Slovenije in se tako vklju­
čuje med slovanske vkopane stanovanjske objekte 10.-15. stol. v širšem vzhodnoevrop­
skem prostoru. 
2. Zemljanka je bila vkopana v času pred geološko dokazano poplavo v 11. stol. in je imela 
do takrat vsaj 2 ali 3 razvojne stopnje. Služila je za bivanje človeka. 
3. V času po poplavi v 11. stol. do 14. stol., ko je njena funkcija prenehala, je imela vsaj še 
dve razvojni stopnji. Verjetno je v nekem času služila obrtni dejavnosti (mogoče kovaški 
ali železarski), vsaj takrat, ko je bilo ob zunanji strani vhoda na vzhodni strani ognjišče zlo­
ženo iz kamnov. 
4. Zemljanko so dokončno zasipali v 14. stol., za kar govori keramika in ključ z razčlenjeno 
brado, ki so ležali nad robom nekdanjega vkopa. 
5. Zemljanka je bila napolnjena z nasuto keramiko iz 13.-14. stol. 
6. Zemljanka je verjetno del v poplavi porušenega slovanskega naselja, ki je bilo na tem delu 
otoške površine. Ljudje tega naselja so se bavili z usnjarsko in železarsko dejavnostjo, 
katerih sledovi so bili odkriti na južnem delu otoške površine. 
To je nekaj najpomembnejših ugotovitev ob raziskovanju za našo zgodovino tako 
pomembnega stanovanjskega vkopanega objekta. Ob njem bi morali zastaviti še druga vpra­
šanja, pomembna za obstoj otoškega zgodnjeslovanskega naselja. Nanje pa nam bo možno 
odgovoriti šele takrat, ko bomo nadaljevali z raziskovanjem na tem delu otoške površine.16 
16 Članek končan 26. 10. 1989. 
DODATEK 
Opis keramičnih posod 
n a d j a m o : 
1. Lonec iz rjavkasto žgane gline z nizkim prstanastim dnom, pokončnim ustjem s kaneluro na zunanji 
strani in z rebrom na prehodu ramena posode v vrat. V. 12,0cm; pr. u. 10,5cm; pr. d. 5,8cm; n. pr. 
14,2cm; Inv. št. 6377 (T. 3, 1) 
2. Fragment ostenja srednje velike sklede s širokim navzven zavihanim ustjem in ostrim prehodom v naj­
večji obod posode. Iz rjave žgane gline. Vel. fragm. 5,8 x 6,3cm; Inv. št. 8584 (T. 3, 14) 
3. Fragment kaneliranega ostenja srednje velike posode iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 5,5 x 3,8cm; 
Inv. št. 8585 
4. Fragment ostenja večje posode iz rjavo žgane gline. Na fragmentu so plitve vzporedne kanelure. Vel. 
fragm. 7,6 x 7,6cm; Inv. št. 8586 
5. 4 fragmenti zgornjega dela zelo velikega vrča z visokim cilindričnim vratom, iz svetlo žgane gline. Na 
vratu je visoko trikotno rebro. Vel. fragm. zlepljenega: pr. zgoraj 10,8cm; pr. spodaj 13,4cm; v. 
fragm. 6,5cm; Inv. št. 10218 (T. 3, 9) 
6. Fragment navzven zavihanega ustja velike posode iz sivkasto žgane gline. Ustje je na zunanji strani 
sploščeno in široko. Vel. fragm. 7,0 x 5,2cm; pr. u. 24,0cm; Inv. št. 10219 (T. 3, 8) 
7. Fragment zgornjega dela večjega lonca z močno navzven zavihanim ustjem iz rjavo žgane gline. Na 
fragmentu so kanelure. Vel. fragm. 15,3 x 6,0cm; pr. u. 17,2cm; Inv. št. 10220 (T. 3, 4) 
8. Fragment zgornjega dela majhnega lonca z navzven zavihanim ustjem, iz rjavkasto žgane gline. Vel. 
fragm. 7,0 x 4,2cm; Inv. št. 10221 (T. 3, 6) 
9. Fragment zgornjega dela večjega lonca z navzven zavihanim odebeljenim ustjem, iz rjavo-sivo žgane 
gline. Na fragmentu so kanelure. Vel. fragm. 5,1 x 5,0cm; Inv. št. 10222 (T. 3, 11) 
10. Fragment spodnjega dela večje posode z ravnim dnom in kroglastim spodnjim delom, iz sivo žgane 
gline. Na fragmentu so vzporedne kanelure. Vel. fragm. 7,0 x 8,0cm; pr. d. 8,2cm; Inv. št. 10223 
(T. 3, 12) 
11. Fragment vglobljenega dna majhne posode iz sivo žgane gline. Vel. fragm. 6,0 x 6,2cm; Inv. št. 
10224 
12. Fragment zgornjega dela velikega trebušastega lonca z navzven zavihanim ustjem iz sivo-rjavo žgane 
gline. Vel. fragm. 13,5 x 10,5cm; pr. 13,5 x 10,5cm; Inv. št. 10225 (T. 3, 2) 
13. Fragment zgornjega dela srednje velikega lonca z navzven zavihanim ustjem, iz sivo-rjavo žgane gline. 
Na zunanji strani ustja je kanelura. Kanelure so tudi na največjem obodu posode. Vel. fragm 
5,5 x 7,7cm; Inv. št. 10226 (T. 3, 3) 
14. Fragment zgornjega dela stekleničaste posode z rahlo navzven zavihanim ustjem iz svetlo žgane gline. 
Na vratu je visoko trikotno rebro. Vel. fragm. 5,0 x 5,3cm; Inv. št. 10227 (T. 3, 7) 
15. Fragment zgornjega dela stekleničaste posode z rahlo navzven zavihanim ustjem, iz rjavo žgane gline. 
Na fragmentu je pod ustjem visoko trikotno rebro. Vel. fragm. 5,8 x 5,5 cm; Inv. št. 10228 (T. 3,5) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 1993-2 2 3 9 
16. Fragment majhne sklede z ravnim dnom in pokončnim odebeljenim ustjem, iz rjavo žgane gline. Vel. 
fragm. 6,0 x 3,2cm; Inv. št. 10229 (T. 3, 10) 
17. Fragment lampice-lojenke iz sivkasto žgane gline. Vel. fragm. 6,5 x 3,7cm; Inv. št. 10230 
18. Fragment lampice-lojenke iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 11,7 x 2,8cm; Inv. št. 10231 (T. 3, 
17) 
19. Dva fragmenta lampice-lojenke iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. zlepljenega 12,5 x 2,5cm; Inv. 
št. 10232 (T. 3, 13) 
20. Fragment lampice-lojenke iz rjavo-sivo žgane gline. Vel. fragm. 7,8 x 3,4cm; Inv. št. 10233 
21. Fragment manjše sklede z ravnim dnom, iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 6,5 x 3,2cm; Inv. št. 10234 
22. Fragment ostenja večje posode iz svetlo sivo žgane gline. Ostenje je kanelirano. Vel. fragm. 
5.7 x 7,3cm; Inv. št. 10235 
23. Fragment ostenja večje posode iz svetlo rjavo žgane gline. Na fragmentu je s prsti odtisnjeno rebro. 
Vel. fragm. 7,3 x 6,0cm; Inv. št. 10236 (T. 3, 20) 
24. Fragment zgornjega dela manjše posode iz rdečkasto žgane gline. Na fragmentu so široke kanelure. 
Vel. fragm. 5,8 x 4,3cm; Inv. št. 10237 
25. Fragment zgornjega dela stekleničaste posode iz rdečkasto žgane gline. Ustje je pokončno in ob 
zunanjem spodnjem robu poudarjeno z rebrom. Vel. fragm. 3,7 x 2,8cm; Inv. Št. 10238 
26. Fragment zgornjega dela večjega lonca z navzven zavihanim ustjem, iz rjavkaste žgane gline. Vel. 
fragm. 13,0 x 6,0cm; Inv. št. 10239 
27. Fragment zgornjega dela majhne posode z navzven zavihanim ustjem, iz sivkasto-rjavo žgane gline. 
Vel. fragm. 9,0 x 5,3cm; Inv. št. 10240 
28. Fragment zgornjega dela srednje velike posode z močno navzven zavihanim ustjem, iz rjavkasto žgane 
gline. Vel. fragm. 9,5 x 4,3cm; Inv. št. 10241 
29. Fragment zgornjega dela večje posode z močno navzven zavihanim ustjem, iz svetlo rjavo žgane gline. 
Vel. fragm. 7,8 x 4,4cm; Inv. št. 10242 
30. Fragment zgornjega dela srednje velike posode z navzven zavihanim ustjem, iz rjavkasto žgane gline. 
Ob notranjem zgornjem robu ustja je kanelura. Vel. fragm. 7,0 x 3,6cm; Inv. št. 10243 
31. Fragment zgornjega dela srednje velike posode z navzven zavihanim ustjem, iz rjavkasto žgane gline. 
Na zunanji strani ustja sta 2 kaneluri. Vel. fragm. 7,2 x 3,3 cm; Inv. št. 10244 
32. Fragment zgornjega dela velikega lonca z navzven zavihanim ustjem, iz rjavo žgane gline. Ustje ima 
na zunanji strani trikotno rebro. Vel. fragm. 8,0 x 3,8cm; Inv. št. 10245 
33. Fragment zgornjega dela posode z močno navzven zavihanim ustjem, iz rjavo-sivo žgane gline. Ob 
notranjem zgornjem robu je kanelura. Vel. fragm. 6,0 x 2,8cm; Inv. št. 10246 
34. Fragment ravnega dna velike posode iz sivo-rjave žgane gline. Vel. fragm. 10,3 x 7,0cm; Inv. št. 
10247 
35. Fragment spodnjega dela večje posode z ravnim dnom, iz svetlo rjave žgane gline. Vel. fragm. 
9.8 x 7,5 cm; Inv. št. 10248 
36. Fragment spodnjega dela srednje velike posode iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 6,4 x 6,3cm; 
Inv. št. 10249 
37. Fragment spodnjega dela večje posode z ravnim dnom, iz svetlo rjave žgane gline. Vel. fragm. 
13,0 x 10,5 cm; Inv. št. 10250 
38. Fragment spodnjega dela večje posode z ravnim dnom, iz sivkasto-rjave žgane gline. Vel. fragm. 
10,2 x 7,5 cm; Inv. št. 10251 
39. Fragment spodnjega dela večje posode z ravnim dnom, iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 
8,0 x 8,7 cm; Inv. št. 10252 
40. Fragment spodnjega dela večje posode z ravnim dnom, iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 6,5 x 7,0cm; 
Inv. št. 10253 
41. Fragment spodnjega dela večje posode z rahlo uglobljenim dnom, iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 
8,5 x 7,8 cm; Inv. št. 10254 
42. Fragment ravnega dna večje posode iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 8,5 x 8,0cm; Inv. št. 10255 
43. Fragment spodnjega dela velike posode z ravnim dnom, iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 
7,2 x 4,7 cm; Inv. št. 10256 
44. Fragment ravnega dna srednje velike posode iz rjavo-sivo žgane gline. Vel. fragm. 6,8 x 6,3cm; Inv. 
št. 10257 
45. Fragment spodnjega dela večje posode z rahlo vglobljenim dnom iz svetlo rumene žgane gline. Vel. 
fragm. 8,2 x 7,3 cm; Inv. št. 10258 
46. Fragment spodnjega dela velike posode z ravnim dnom, iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 
5,4 x 4,7cm; Inv. št. 10259 
47. Fragment ravnega dna večje posode iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 9,0 x 4,0cm; Inv. št. 10260 
48. Fragment zgornjega dela večjega lonca z navzven zavihanim ustjem, iz rjavo-sivo žgane gline. Vel. 
fragm. 7,2 x 4,8cm; Inv. št. 10261 
49. Fragment navzven zavihanega ustja srednje velike posode iz rdečkaste žgane gline. Pod ustjem so 
poševni vrezi. Vel. fragm. 7,5 x 3,6cm; Inv. št. 10262 
50. Fragment zgornjega dela manjšega lonca z navzven zavihanim ustjem, iz sivo-rjavo žgane gline. Na 
zunanji strani ustja sta 2 kaneluri. Vel. fragm. 6,0 x 3,5 cm; Inv. št. 10263 
51. Fragment zgornjega dela večjega lonca z močno navzven zavihanim ustjem, iz sivkasto-rjavo žgane 
gline. Ob notranjem zgornjem robu ustja je kanelura. Vel. fragm. 7,3 x 4,2cm; Inv. št. 10264 
2 4 0 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
52. Fragment zgornjega dela večjega lonca z navzven zavihanim ustjem, iz sivo-rjavo žgane gline. Ustje 
je odebeljeno. Vel. fragm. 7,5 x 3,7cm; Inv. št. 10265 
53. Fragment zgornjega dela manjšega lonca z močno navzven zavihanim ustjem, iz sivo-rjavo žgane 
gline. Na obodu so ozke kanelure. Vel. fragm. 4,8 x 6,1 cm; Inv. št. 10266 
54. Fragment zgornjega dela srednje velike posode z navzven zavihanim ustjem, iz sivo-rjavo žgane gline. 
Vel. fragm. 7,5 x 5,2cm; Inv. št. 10267 
55. Dva fragmenta ostenja večje posode iz svetlo rjavo žgane gline. Ostenje je kanelirano. Vel. fragm. 
10,2 x 10,8cm; in 7,0 x 9,6cm; Inv. št. 10268 
56. Fragment ostenja večje posode iz rdečkasto žgane gline. Na fragmentu so vzporedne kanelure. Vel. 
fragm. 8,0 x 7,6cm; Inv. št. 10269 
57. Fragment ostenja srednje velike posode iz rjavo-sivo žgane gline. Na fragmentu so različne široke 
kanelure. Vel. fragm. 7,0 x 5,3 cm; Inv. št. 10270 
58. Fragment ostenja srednje velike posode iz sivo-rjavo žgane gline. Na fragmentu so vzporedne kane­
lure. Vel. fragm. 7,2 x 6,5 cm; Inv. št. 10271 
59. Fragment ostenja manjše posode iz svetlo sivo žgane gline. Na fragmentu so vzporedne kanelure. Vel. 
fragm. 5,2 x 4,8 cm; Inv. št. 10272 
v j a m i : 
60. Vrat stekleničaste posode iz rumenkasto žgane gline, z rahlo odebeljenim pokončnim ustjem. Ohr. v. 
fragm. 2,8 X 4,5 cm; Inv. št. 6383 (T. 4, 18) 
61. Fragment ravnega dna manjše posode iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 6,1 x 4,8cm; Inv. št. 8583 (T. 
3, 18) 
62. Dva fragmenta skoraj pokončnega ustja srednje velikega lonca iz svetlo rjavo žgane gline. Ustje je 
na zunanji strani rahlo profilirano. Vel. fragm. 7,5 x 3,5 cm in 7,8 x 4,5 cm; Inv. št. 8587 (T. 3,16) 
63. Fragment zgornjega dela večjega lonca s skoraj pokončnim ustjem iz rjavkasto žgane gline. Ustje je 
na zunanji strani rahlo sedlasto uboklo. Vel. fragm. 8,5 x 3,6cm; Inv. št. 8588 (T. 3, 19) 
64. Fragment pokončnega odebeljenega ustja večjega lonca iz rdeče-sivo žgane gline. Na fragmentu je s 
prsti odtisnjeno rebro. Vel. fragm. 4,5 x 4,8cm; Inv. št. 8589 (T. 3, 21) 
65. Fragment rahlo navzven zavihanega ustja manjšega lonca iz rjavo žgane gline. Ustje ima na zunanji 
strani ob spodnjem robu kaneluro. Vel. fragm. 4,6 x 3,5 cm; Inv. št. 8590 (T. 3, 22) 
66. Fragment dela ostenja z ostankom trakastega ročaja večjega lonca ali vrča iz rjavkasto žgane gline. 
Na ročaju sta dva vzdolžna vreza. Vel. fragm. 6,0 x 3,8cm; Inv. št. 8591 
67. Dva fragmenta spodnjega dela večje posode z ravnim dnom, iz svetlo rjavo žgane gline. Vel. fragm. 
9,8 x 5,1 cm; Inv. št. 8592 
68. Fragment spodnjega dela manjše posode z ravnim dnom, iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 
6,8 x 3,8cm; Inv. št. 8593 (T. 3, 15) 
69. Dva fragmenta ostenja velike posode iz rjavo-sivo žgane gline. Vel. fragm. (zlepljenega) 
11,2 x 10,7cm; Inv. št. 8594 
70. Fragmentirano ravno dno velike posode iz sivo-rjavo žgane gline. Vel. fragm. 11,0 x 8,0 cm; 
Inv. št. 8595 
71. Fragment spodnjega dela večje posode z ravnim dnom, iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 
7,2 x 7,2 cm; Inv. št. 8596 
72. Fragment spodnjega dela manjše posode z ravnim dnom, iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 
8,2 x 5,6cm; Inv. št. 8597 (T. 4, 9) 
73. Fragment spodnjega dela manjše posode z ravnim dnom iz rjavkavsto žgane gline. Vel. fragm. 
5,2 x 4,2cm; Inv. št. 8598 
74. Fragment spodnjega dela ostenja večje posode iz sivo-rjavo žgane gline. Vel. fragm. 7,7 x 5,8 cm; 
Inv. št. 8599 
75. Fragment ostenja srednje velike kroglaste posode iz sivo-rjave žgane gline. Vel. fragm. 11,8 x 8,0cm; 
Inv. št. 8600 (T. 4, 6) 
76. Fragment spodnjega dela majhne posode z rahlo vglobljenim dnom iz temno sivo žgane gline. Vel. 
fragm. 5,3 x 4,2cm; Inv. št. 8601 
77. Fragment ostenja srednje velike posode iz rjavo žgane gline. Površina je drobno kanelirana, na rahlo 
dvignjenem rebru je vrezana valovnica. Vel. fragm. 6,8 x 7,2cm; Inv. št. 8602 
78. Fragment zgornjega dela ostenja večje posode iz svetlo rjavo žgane gline. Na fragmentu je kanelura 
med višjim in nižjim polkrožnim rebrom. Vel. fragm. 7,3 x 5,8cm; Inv. št. 8603 
79. Fragment zgornjega dela ostenja manjše posode iz rjavkasto žgane gline. Na fragmentu je ozko tri­
kotno rebro. Vel. fragm. 5,7 x 3,3 cm; Inv. št. 8604 
80. Dva fragmenta različnih ostenij večjih posod iz rjavo-sivo žgane gline. Vel. fragm.10,8 x 9,2cm in 
9,0 x 7,3cm; Inv. št. 8605 
81. Fragment zgornjega dela majhnega lonca z rahlo navzven zavihanim ustjem, iz rjavkasto žgane gline. 
Ostenje je kanelirano. Vel. fragm. 8,2 x 6,7cm; Inv. št. 8606 (T. 4, 3) 
82. Dva fragmenta dna in spodnjega dela posode z debelim ostenjem, iz rjavo žgane gline. Na dno in 
spodnji del ostenja je prilepljena verjetno organska snov. Vel. fragm. 8,8 x 5,2cm in 7,1 x 5,1 cm; 
Inv. št. 8607 
83. Fragment zgornjega dela rdeče žgane posode. Vel. fragm. 5,1 x 2,1 cm; Inv. št. 8608 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 241 
84. Dva fragmenta srednje velike posode iz sivo-rdeče žgane gline. Vel. fragm. 4,2 x 5,5 cm in 
2.4 x 5,7cm; Inv. št. 8609 
85. Fragment zgornjega dela ostenja srednje velike posode s kanelirano površino, iz sivkasto žgane gline. 
Vel. fragm. 6,5 x 6,7 cm; Inv. št. 8610 
86. Fragment ostenja srednje velike posode iz sivo-rjavo žgane gline. Na fragmentu je ozko trikotno 
rebro. Vel. fragm. 4,6 x 3,3 cm; Inv. št. 8611 
87. Fragment zgornjega dela ostenja srednje velike posode iz rjavo žgane gline. Površina je rahlo kane-
lirana. Vel. fragm. 5,5 x 5,8cm; Inv. št. 8612 
88. Fragment navzven zavihanega ustja srednje velike posode, iz svetlo rjavo žgane gline. Ustje je nà 
zunanji strani polkrožno poudarjeno. Vel. fragm. 4,6 x 3,2cm; Inv. št. 8613 
89. Fragment sklede z ravnim dnom iz svetlo rjavo žgane gline. Vel. fragm. 6,6 x 4,4cm; Inv. št. 8614 
(T. 4, 4) 
90. Fragment navzven zavihanega ustja velike posode iz rjavo-sivo žgane gline. Pod ustjem je ostro tri-
kotno rebro. Vel. fragm. 4,5 x 4,3 cm; Inv. št. 8615 (T. 4, 1) 
91. Fragment zgornjega dela koržnika s širokim, rahlo sedlastim robom ustja iz temno rjavo žgane gline. 
Vel. fragm. 5,7 x 3,7cm; Inv. št. 8616 (T. 4, 7) 
92. Fragment zgornjega dela velikega lonca z rahlo navzven zavihanim ustjem, iz rjavo žgane gline. Ob 
notranjem zgornjem robu ustja je kanelura. Vel. fragm. 5,7 x 4,3 cm; Inv. št. 8617 
93. Fragment zgornjega dela manjšega lonca z navzven zavihanim ustjem, iz rjavo žgane gline. Vel. 
fragm. 5,6 x 3,8cm; Inv. št. 8618 (T. 4, 8) 
94. Fragment zgornjega dela manjšega lonca z navzven zavihanim ustjem, iz rjavo žgane gline. Na vratu 
posode je ozko rebro. Vel. fragm. 5,1 x 4,5 cm; Inv. št. 8619 (T. 4, 2) 
95. Fragment zgornjega dela večje posode z močno navzven zavihanim ustjem, iz rjavo žgane gline. Vel. 
fragm. 5,6 X 8,0cm; Inv. št. 8620 
96. Fragment zgornjega dela srednje velike posode iz rjavo žgane gline. Ustje je zavihano navzven in na 
zunanji strani rahlo sedlasto vboklo. Vel. fragm. 7,7 x 3,8 cm; Inv. št. 6821 
97. Fragment posode z ročajem iz svetlo rjavo žgane gline. Na fragmentu je ob ročaju niz prekrižanih 
poševnih vrezov. Vel. fragm. 7,7 x 7,0cm; Inv. št. 8622 (T. 4, 5) 
98. Fragment spodnjega dela večje posode z ravnim dnom, iz sivo-rjavo žgane gline. Vel. fragm. 
9.5 x 6,5 cm; Inv. št. 8623 
99. Fragment spodnjega dela srednje velike posode z rahlo vglobljenim dnom, iz rjavo žgane gline. Vel. 
fragm. 5,2 x 3,8cm; Inv. št. 8624 
100. Fragment spodnjega dela majhne posode z rahlo vglobljenim dnom, iz rjavkasto žgane gline. Vel. 
fragm. 5,5 X 4,3 cm; Inv. št. 8625 
101. Fragment osterija velike posode iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 9,2 x 6,7cm; Inv. št. 8626 
102. Trije fragmenti zgornjega dela večjega lonca z močno navzven zavihanim profiliranim ustjem, iz 
svetlo rjavo žgane gline. Na ramenu posode je trikotno rebro, spodnji del ostenja je kaneliran in 
okrašen z vrezano valovnico. Vel. fragm. 10,8 x 6,0; 8,2 x 7,3 in 8,5 x 4,8cm; Inv. št. 8627 
(T. 4, 15) 
103. Fragment zgornjega dela velikega lonca z navzven zavihanim ustjem, ki poudarjeno prehaja v vrat 
posode, iz rjavo žgane gline. Na vratu posode je ozko rebro. Vel. fragm. 17,4 x 8,2cm; Inv. št. 8628 
(T. 3, 12) 
104. Fragment zgornjega dela manjše posode z močno navzven zavihanim ustjem, iz rjavo žgane gline. 
Ustje je na zunanji strani sedlasto vboklo. Vel. fragm. 6,8 x 5,2cm; Inv. št. 8629 (T. 4, 13) 
105. Fragment zgornjega dela manjšega lonca z navzven zavihanim, na zunanji strani sploščenim ustjem, 
iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 5,6 X 3,8cm; Inv. št. 8630 
106. Fragment majhne sklede z rahlo vglobljenim dnom in navzven zavihanim ustjem, iz svetlo rjavo 
žgane gline. Vel. fragm. 6,1 x 4,7cm; Inv. št. 8631 (T. 4, 16) 
107. Fragment zgornjega dela srednje velikega lonca z močno navzven zavihanim ustje, iz svetlo rjavo 
žgane gline. Vel. fragm. 9,1 x 3,8cm; Inv. št. 8632 
108. Fragmenti manjšega lonca z nizkim nekoliko navzven zavihanim ustjem iz temno sivo žgane gline. 
Ustje ima ob notranjem robu kaneluro. Vel. fragm. od 8,7 x 3,6cm do 6,0 x 3,3cm; Inv. št. 8633 
(T. 4, 17) 
109. Fragmenti večje posode s kanelirano površino, iz rjavo žgane gline. Ustje je zavihano navzven. Vel. 
fragm. od 8,8 x 6,3 cm do 3,4 x 4,8cm; Inv. št. 8634 
110. Fragment zgornjega dela večjega lonca z močno navzven zavihanim ustjem, iz rjavo žgane gline. 
Površina je rahlo kanelirana. Vel. fragm. 7,3 x 6,3 cm; Inv. št. 8635 
111. Fragment zgornjega dela manjšega lonca z močno navzven zavihanim ustjem, iz rjavo žgane gline. 
Ustje ima na zunanji strani ob spodnjem robu kaneluro. Vel. fragm. 4,0 x 4,1 cm; Inv. št. 8636 
112. Fragment zgornjega dela velike posode iz svetlo rjavo žgane gline. Ustje je na zunanji strani sedlasto 
vboklo in poudarjeno prehaja v vrat posode. Vel. fragm. 7,0 x 5,4cm; Inv. št. 8637 
113. Fragment zgornjega dela velikega lonca s skoraj pokončnim profiliranim ustjem, iz rjavkasto žgane 
gline. Vel. fragm. 6,2 x 3,6cm; Inv. št. 8638 
114. Fragment odebeljenega navzven zavihanega ustja srednje velikega lonca iz rjavo-sivo žgane gline. 
Vel. fragm. 8,3 x 2,8cm; Inv. št. 8639 
115. Fragment ostenja velike posode iz rjavo žgane gline. Ostenje je plitvo kanelirano. Vel. fragm. 
9,0 X 6,8cm; Inv. št. 8640 
242 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
nad jamo 
• O 
\pPA 
-o 
TO 
1 ? 
1 • 
I , ' 
i i : 
L . . ' ; 
13 
srednji del vkopa 
15 16 
14 
L 
21 
T. 1: železni in drugi predmeti, najdeni nad jamo in v srednjem delu vkopa (vse približno 1:2) 
- risba V. Stare 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 243 
spodnji del vkopa 
-o 
-o 13 
14 
r. 
18 
T. 2: predmeti iz spodnjega dela vkopa (vse približno 1:2) - risba V. Stare 
244 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
nad jamo 
Z 
ŒZJ 
11 
15 
Г 
v jami 
12 
16 
10 
.c=4 U 
18 
19 20 
1 21 22 
T. 3: keramične posode najdene nad vkopom in v njem (vse približno 1:4) — risba V. Stare 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 245 
:r" 
10 
12 
13 
tzzr 
14 
J 
15 
( 
) 
\ 
Л 
K -J) 
16 
zahodna stena 
r~ \ 
V ,.^= L
 /; 
£-^7 
17 
m 
18 
19 
\ li' 
21 
20 
---'; // 
22 
dno 
T. 4: keramične posode iz vkopa, zahodne stene in dna zemljanke (vse približno 1:4) 
— risba V. Stare 
2 4 6 V.STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
116. Fragment ostenja večje posode iz svetlo rjavo žgane gline. Na fragmentu so plitve kanelure. Vel. 
fragm. 7,8 x 5,2cm; Inv. št. 8641 
117. Fragment ostenja srednje velike posode iz rjavo žgane gline. Površina je kanelirana. Vel. fragm. 
5,6 x 3,5cm; Inv. št. 8642 
118. Fragment spodnjega dela srednje velike posode z ravnim dnom, iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 
6.8 x 6,2cm; Inv. št. 8643 
119. Fragment spodnjega dela jajčasto ovalnega lonca iz temno sivo žgane gline. Dno je ravno. Vel. 
fragm. 6,0 x 5,8cm; Inv. št. 8644 
120. Fragment spodnjega dela velike posode z ravnim dnom, iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 
6.3 x 6,0cm; Inv. št. 8645 
121. Fragment zgornjega dela srednje velikega lonca z navzven zvihanim ustjem, iz rjavo-sivo žgane gline. 
Ustje ima na zunanji strani ob spodnjem in zgornjem robu kaneluro. Vel. fragm. 6,1 x 3,8cm; Inv. 
št. 8646 
122. Dva fragmenta zgornjega dela majhne posode z visokim profiliranim ustjem, iz rjavkasto žgane 
gline. Vel. fragm. 5,2 x 3,5 cm in 4,8 x 3,4cm; Inv. št. 8647 (T. 4, 14) 
123. Fragment spodnjega dela manjše posode z ravnim dnom, iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 
5,2 x 3,7cm; Inv. št. 8648 
124. Fragment zgornjega dela srednje velike posode z navzven zavihanim ustjem, iz svetlo rjavo žgane 
gline. Vel. fragm. 7,0 x 5,8 cm; Inv. št. 8649 
125. Fragment ostenja velike posode iz rjavkasto žgane gline. Na fragmentu so plitve kanelure. Vel. 
fragm. 9,3 x 9,3 cm; Inv. št. 8650 
126. Dva fregmenta ostenja večje posode iz rjavo-sivo žgane gline. Vel. fragm. 8,0 x 4,3cm in 
5,0 X 5,5cm; Inv. št. 8651 
127. Fragment zgornjega dela ostenja večje posode iz rjavo-sivo žgane gline. Vel. fragm. 6,1 x 5,3cm; 
Inv. št. 8652 
128. Fragment spodnjega dela večje posode z ravnim dnom, iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 
10,0 x 5,7 cm; Inv. št. 8653 
129. Fragment rahlo vglobljenega dna srednje velike posode iz rjavo žgane gline. Vel. fragm. 
4.9 X 6,1 cm; Inv. št. 8654 
130. Fragment zgornjega dela velikega lonca z navzven zavihanim polkrožnim ustjem iz svetlo rjavo žgane 
gline. Na vratu so kratki poševni vrezi. Vel. fragm. 6,2 x 3,6cm; Inv. št. 8655 (T. 4, 10) 
131. Fragment navzven zavihanega ustja srednje velikega lonca iz rjavkasto žgane gline. Vel. fragm. 
5,2 x 3,1 cm; Inv. št. 8656 
132. Fragment ostenja večje posode iz rjavo-sivo žgane gline. Ostenje je kanelirano in je na njem vrezana 
valovnica. Vel. fragm. 4,7 x 4,6cm; Inv. št. 8657 
133. Štirje fragmenti ostenja večje posode iz rjavkasto žgane gline. Površina je kanelirana. Vel. fragm. 
od 4,6 x 4,1 cm do 4,4 x 4,6cm; Inv. št. 8658 
134. Pet fragmentov ostenja večje posode iz rjavo-sivo žgane gline. Vel. fragm. od 6,5 x 6,5 cm do 
4.4 X 5,3cm; Inv. št. 8659 
o b z a h o d n i s t e n i v k o p a : 
135. Fragment temno sivo žgane bikonične posode. Na obodu sta vrezani valovnici. Vel. fragm. od 
6,0 x 8,2cm do 3,2 x 2,5 cm; Inv. št. 6379 (T. 4, 22) 
136. Dva fragmenta temno sivo žgane posode. Na fragmentih je vrezana valovnica. Vel. fragm. 
5,4 x 5,8cm in 5,6 x 5,6cm; Inv. št. 6380 (T. 4, 21) 
137. Fragment zgornjega dela manjšega lonca z navzven zavihanim ustjem. Na ramenu posode sta vrezani 
valovnici. Vel. fragm. 3,5 x 5,0cm; Inv. št. 6381 (T. 4, 20) 
138. Fragment lampica-lojenke iz rjavkasto-sivo žgane gline. Vel. fragm. 8,5 x 3,6cm; Inv. št. 6382 (T. 
4, 19) 
n a d n u v k o p a : 
139. Lonec iz rjavkasto-rdeče žgane gline z ravnim dnom, rahlo odebeljenim navzven zavihanim ustjem 
in močno zaobljenim največjim obodom. V. 13,5cm; pr. u. 12,5cm; pr. d. 9,2cm; n. pr. 15,6cm; 
Inv. št. 6378 (T. 4, 23) 
Opis kovinskih predmetov 
n a d j a m o : 
1. Fragment spodnjega dela železne podkve. Vel. fragm. 5,1 cm; Inv. št. 2525 (T. 1, 2) 
2. Fragmentiran železen žebelj s pahljačasto glavico. D. 6,4cm; Inv. št. 2526 (T. 1, 1) 
3. Železen ukrivljen žebelj brez glavice, kvadratnega preseka. D. 9,3cm; Inv. št. 2527 (T. 1, 3) 
4. Železen žebelj s pahljajočo glavico, pravokotnega preseka. D. 9,7cm; Inv. št. 2528 (T. 1, 4) 
5. Železen žebelj z enostransko glavico, pravokotnega preseka. D. 6,1 cm; Inv. št. 2529 (T. 1, 5) 
6. Železen ključ z okroglo zanko in brado z dvema zarezama na spodnjem in eno na zgornjem robu. D. 
11,7 cm; Inv. št. 2530 (T. 1, 6) 
7. Železen žebelj s pahljajočo glavico, pravokotnega preseka. D. 4,8cm; Inv. št. 2639 (T. 1, 10) 
8. Železen žebelj pravokotnega preseka, z mnogokotno glavico. D. 5,0cm; Inv. št. 2640 (T. 1, 11) 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 1993-2 247 
9. Fragment majhne železne podkve. D. 9,2cm; Inv. št. 2641 (T. 1, 9) 
10. Železen žebelj kvadratastega preseka, s kvadratasto glavico. D. 8,5cm; Inv. št. 2642 (T. 1, 13) 
11. Fragmentiran železen okov, na eni strani upognjen. D. 8,4cm; Inv. št. 2643 (T. 1, 12) 
s r e d n j i de l v k o p a : 
12. Železen podolgovat okov z dvema tmastima zakovicama. D. ll,0cm; Inv. št. 2531 (T. 1, 18) 
13. Železen ukrivljen žebelj s pravokotno glavico, pravokotnega preseka. D. 6,0cm; Inv. št. 2532 (T. 1, 
14. Železen ukrivljen žebelj brez glavice. D. 3,7cm; Inv. št. 2533 (T. 1, 15) 
15. Zanka zelenega okova. D. 3,6cm; Inv. št. 2534 (T. 1, 19) 
16. Železen žebelj, pravokotnega preseka, z deltoidasto glavico. D. 5,0cm; Inv. št. 2645 (T. 1, 17) 
17. Močno ukrivljen železen žebelj z odlomljeno glavico. D. 3,6cm; Inv. št. 2646 (T. 1, 16) 
18. Železen žebelj, kvadratastega preseka, s poškodovano glavico. D. 8,2cm; Inv. št. 2647 (T. 1, 22) 
19. Železen žebelj pravokotnega preseka, s trikotno glavico. Vel. fragm. 7,0cm; Inv. št. 2648 (T. 1, 21) 
s p o d n j i d e l v k o p a : 
20. Polkrožna zanka z ovalnim presekom. Pr. 5,0cm; Inv. št. 2536 (T. 2, 2) 
21. Železen podkovski žebelj. D. 4,5cm; Inv. št. 2537 (T. 2, 4) 
22. Železne klešče z ovalno čeljustjo. Ena ročica je votla, druga spodaj polkrožno razširjena. D. 13 Ocnr 
pr. čeljusti 3,0cm; Inv. št. 2538 (T. 2, 1) 
23. Železna polkrožna zanka, okroglega preseka. Pr. 4,5cm; Inv. št. 2539 (T. 2, 6) 
24. Fragment podkovskega železnega žeblja s trombasto glavico. D. 3,4cm; Inv. št. 2540 (T. 2, 7) 
25. Železna žica pravokotnega preseka. D. 7,0cm; Inv. št. 2541 (T. 2, 8) 
26. Železen žebelj kvadratnega preseka, s pravokotno glavico. Vel. fragm. 10,2 cm; Inv. št. 2649 (T. 2, 9) 
27. Železen žebelj z okroglo zanko in pravokotno brado. D. 8,7cm; Inv. št. 2650 (T. 2, 11) 
28. Fragment spodnjega dela železne podkve. D. fragm. 5,4cm; Inv. št. 2651 (T. 2, 12) 
29. Fragmentiran železen nož. D. 8,7 cm; Inv. št. 2652 (T. 2, 10) 
30. Železen podkovski žebelj s kroglasto glavico. D. 3,3cm; Inv. št. 2654 (T. 2, 5) 
31. Fragment železnega okova, z eno upognjeno konico. D. 7,2cm; Inv. št. 2656 (T. 2, 16) 
32. Železna podkev. D. 12,4cm; Inv. št. 2657 (T. 2, 15) 
33. Železen žebelj, kvadratnega preseka, z majhno pravokotno glavico. D. 6,5cm; Inv. št. 2659 (T. 2, 18) 
Opis drugih predmetov 
nad jamo : 
1. Fragment posodice iz rumenkastega stekla. Vel. fragm. 3,5 x 2,0cm; Inv. št. 2636 (T. 1, 8) 
2. Fragmentiran stožčast izrastek iz rumenkastega stekla. Vel. fragm. 2,8 cm; Inv. št. 2638 (T. 1, 8) 
3. Fragment brusnega kamna ovalnega preseka. Vel. fragm. 4,7 x 3,2cm; Inv. št. 2637 (T. 1, 7) 
4. Prelomljen brusni kamen pravokotnega preseka. V. 20,0cm; Inv. št. 2644 (T. 2, 14) 
s p o d n j i del v k o p a : 
5. Fragment posode iz prozornega stekla s temno modrim polkrožnim izrastkom. Vel. fragm. 
3,3 x 2,5cm; Inv. št. 2653 (T. 2, 13) 
6. Fragment posode iz belkastega stekla. Vel. fragm. 1,9 x 2,7cm; Inv. št. 2655 (T. 2, 14) 
7. Fragment brusnega kamna pravokotnega preseka. D. fragm. 6,1 cm; Inv. št. 2535 (T. 2, 3) 
8. Brusni kamen, nepravilno pravokotnega preseka. D. ll,0cm; Inv. št. 2658 (T. 2, 17) 
9. Fragment brusnega kamna, ovalnega preseka. D. ll,7cm; Inv. št. 2539 a 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
ERDWOHNGRUBE AUS OTOK (GUTENWERTH) BEI DOBRAVA 
Vida Stare 
1975 begann man in Otok (Gutenwerth) bei Dobrava den westlichen Teil der Ausgrabungs-
fläche 2 im zentralen Teil der Gesamtfläche von Otok aufzudecken. Hier sind wir in der Tiefe des 
Planums 4 (bis zu 1,20 m unterhalb der Gehfläche) auf eine 20-30 cm dicke Schicht des Schwemm­
guts gestoßen. Nach dem Abtragen dieses geologisch dokumentierten Schwemmguts aus dem 
11. Jh. wurde deutlich, daß wir es mit einem eingegrabenen Objekt zu tun hatten, dessen Form 
sich in die Tiefe mehrfach veränderte. Die Eintiefung selbst sowie die Funde darin ließen auf eine 
eingegrabene Wohnstätte, auf eine Erdwohngrube schließen. 
Die Ausgrabungen wurden in den Jahren 1975 bis 1980 durchgeführt. Die langjährigen Aus­
grabungsarbeiten sowie die Mikrodokumentation in der Wohngrube selbst ergaben, daß die Grube 
eine längere Zeit hindurch benutzt wurde. Vor der Überschwemmung im 11. Jh. hatte sie 2 oder 
2 4 8 V. STARE: STANOVANJSKA JAMA Z OTOKA PRI DOBRAVI 
3 Entwicklungsstufen. Ihre Form wechselte von der ältesten, unregelmäßigen Ovalform bis zu der 
jüngsten dreieckigen. Die Wände der ältesten Eintiefung waren vertikal, später leicht nach innen 
gebogen. Die Wände der älteren Erdwohngrube waren mit doppeltem Holzflechtwerk belegt, was 
im nordöstlichen Teil der Nordwand erhalten ist. Auf dem Boden der Grube war eine bis zu 25 cm 
hohe Laubschicht aufgetragen. An der Ostwand der Wohngrube befand sich eine Feuerstelle. 
Ebenso eine an der Nordostecke vor dem Eingang in die Wohngrube wird in einer späteren Phase 
zur Wohngrube gehört haben. An der südöstlichen Seite befand sich eine ungleichmäßig runde 
Eintiefung, 2,20 x 2,50 m groß, die ein Bestandteil der Grube war. Rund um die Vertiefung für 
die Wohngrube sind größere und kleinere löcher für Holzpfähle zu finden, was von einem hölzeren 
Überbau mit eventuellem Satteldach zeugt. In der ältesten Phase hatte die Erdwohngrube etwa fol­
gende Maße: 4,00 x 3,00 m- Im Raum der Vertiefung sowie in der Erdwohngrube selbst fanden 
wir Eisen- und andere Gegenstände (Inv. Nr. G-2525-2541 und 2636-2659 : T.l, 1-22 und T.2, 
1-18) sowie 500 Keramikfragmente. Davon wurden 139 inventarisiert (Inv. Nr. G-6377-6383, 
G-8583-8659 und 10218-10272 : T.3, 1-22 und T.4, 1-23). Nichtinventarisierte Stücke wurden vor 
allem als Beweis dafür aufgehoben, daß die Grube zu einem gewissen Zeitpunkt mit Abfallmaterial 
zugeschüttet war. 
Wichtig ist das Verhältnis der Erdwohngrube zu anderen Bauten in diesem Teil der Ausgra­
bungsfläche 2. Der obere Rand der Wohngrube befand sich in der Höhe der Gehfläche des Hori­
zontes der Holzbauten (12. Jh.), die nordöstlich und östlich, zum Teil aber auch an der Südseite 
der Grube nebeneinander aufgereiht waren. In der Zeit wird man die Wohngrube wohl zuge­
schüttet haben, sind doch oberhalb der zugeschütteten Eintiefung Keramik und ein Schlüssel mit 
gegliedertem Bart aus dem 14. Jh. zu finden. 
Vor allem müßte man Überlegungen über ursprüngliche Phase der Wohngrube vor der Über­
schwemmung im 11. Jh. anstellen. Ihre Entstehungszeit ist schwer zu bestimmen, und dann müßte 
sie mindestens 2 oder 3 Entwicklungsstufen haben. Sie diente als menschliche Behausung, einge­
graben war sie 60-100 cm unter der angeschwemmten Schicht, die ihrerseits 20-25 cm dick war. 
Die Grube war 40—80 cm tief, wobei vermerkt werden muß, daß man ihren Boden im mittleren 
Teil wegen des zu hohen Grundwasserstands nich aufdecken konnte. In der Grube wurden ver­
schiedene kleinere Gegenstände (T.2, 1-18), Keramikfragmente (T.4: 19-22) und ein unbeschä­
digter Topf (T.4: 23) gefunden. 
Das Fundgut und die Mikrodokumentation der Eintiefung selbst haben gezeigt, daß sie auch 
in der Zeit nach der Überschwemmung existiert haben. Sie hatte warscheinlich 2-3 Entwicklungs­
stufen. Es kann jedoch nicht behauptet werden, daß sie immer als menschliche Behausung gedient 
hat. 
Für die zeitliche Einordnung der Vertiefung für die Erdwohngrube stehen uns zwei Elemente 
zur Verfügung. Vornehmlich die geologisch bezeugte Überschwemmung im 11. Jh. und die 
Angabe über die Zuschüttung der Vertiefung, wo Keramik aus dem 13. und 14. Jh. gefunden 
wurde. 
Die älteste Wohngrube aus der Zeit vor der Überschwemmung im 11. Jh. haben wir als sla­
wisch eingestuft, was heißt, daß wir damit auf dem Gebiet des heutigen Slowenien die erste bisher 
bekannte Erdwohngrube aus bereits slawischer Zeit entdeckt haben. Entsprechende Analogien 
sind in osteuropäischen Raum zu finden, der von Rußland über Rumänien, Tschechei, Slowakei, 
Bulgarien und das ehemalige Jugoslawien reicht, wo solche Wohnstätten in Bosnien gefunden 
worden sind. Durch die Entdeckung der Erdgrube in Otok gehört nun auch Slowenien diesem 
Raum an.4 
Zur zeitlichen Bestimmung des Metall-, Keramik- und anderen Fundguts aus der Erdwohn­
grube in Otok bedienten wir uns der chronologischen Horizonte11 (erster Horizont — spätes 15. 
Jahrhundert, zweiter Horizont - die letzten Phasen de gemauerten Häuser - 15. und 14. Jahr­
hundert, dritter Horizont — die ersten gemauerten Häuser des 13. und teilweise des 12. Jhs., 
vierter Horizont — Blockhäuser des 12. und des beginnenden 13. Jhs., fünfter Horizont - mit der 
Phase der Holzbauten mit Satteldach im 12. Jh. und sechster Horizont mit Erdwohngruben im 
10. und 11. Jh.). Diese Abfolge der einzelnen Horizonte hilft nur bei dem Versuch einer absoluten 
zeitlichen Bestimmung der materiellen Kultur des hohen und späten Mittelalters. Zu einer zuver­
lässigen absoluten Datierung der einzelnen Funde als Ganzes aber fehlen absolut datierte Sied­
lungskomplexe jener Zeit im engeren mitteleuropäischen Raum. Eine zeitliche Bestimmung des 
Materials aufgrund einiger einzelner Analogien würde nicht zum gewünschten Ergebnis führen. 
Damit wird man noch warten müssen, bis uns weitere Ausgrabungsarbeiten in Otok vielleicht neue 
Anhaltspunkte für eine absolute Datierung der einzelnen Horizonte und der darin gefundenen 
Gegenstände liefern könnten.12 
Erwähnt seien noch unsere Überlegungen über eine Rekonstruktion des Überbaus der Wohn­
grube in der älteren und der jüngeren Phase. Die Reste einer Wand aus doppeltem Flechtwerk an 
der westlichen Seite der Nordwand der älteren Eintiefung mußten wohl ein Satteldach tragen. Ver­
mutungen über dessen Form konnten aufgrund der Vergleiche mit anderen Fundorten, z.B. aus 
Orašič (10.-12. Jh.) angestellt werden.13 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 -1993-2 249 
Verwickelter ist die Frage des Überbaus un der Form der Dachkonstruktion bei der jüngeren 
Phase der Wohngrube, für den keinerlie Angaben über dessen Wände vorliegen. Am oberen Rand 
der Eintiefung gibt es zwar an der Ost. und Nordseite bis zu 60 cm tiefe Eingrabungen für Pfähle 
und Stützpfeiler des eventuellen Überbaus. Beim Überbau mußte vor allem berücksichtigt werden, 
wozu die Eintiefung gedient haben kann, zum Wohnen oder vielleicht zu handwerklichen Zwek-
ken. Zu den Annahme verleitet eine äußere gemauerte Feuerstelle am Eingang zur Wohngrube. 
Falls hier Schmiedetätigkeit ausgeübt wurde, dann war der Raum um die Grube herum vielleicht 
offen und mit Pfeilern gestützt. 
Für eine solche Wohngrubenform kenne ich bis jetzt noch keine Analogie. Außer vielleicht 
die nierenförmigen Gruben an der Fundstelle »Jazbine« in Balkovci bei Bjeljina, von denen I. Čre-
mošnik meint, sie hätten in der Zeit zwischen dem 11. und 16. Jh. zur Verarbeitung von Metall 
gedient und einen offen Außenraum gehabt.14 In Anbetracht der Eisenverarbeitung, die wir in 
Otok bereits in der Zeit vor dem 13. Jh. antreffen15, könnte eine solche Tätigkeit auch für den 
Raum der Wohngrube angenommen werden. 
Unsere Schlußgedanken über die Erdwohngrube in Otok bei Dobrava können wir in einigen 
wichtigen Feststellungen zusammenfassen: 
1. Von größtem Gewicht ist die Tatsache, daß sich die Wohngrube in diesem Teil Sloweniens 
befindet und sich so den slawischen eingegrabenen Wohnobjekten des 10. bis 15. Jhs. im wei­
teren osteuropäischen Raum anschließt. 
2. Eingegraben wurde sie in der Zeit vor dem 11. Jh. und hatte 2 oder 3 Entwicklungsstufen. Sie 
diente als Behausung für Menschen. 
3. In der Zeit nach dem 11. Jh. bis zum 14. Jh. hatte sie mindestens noch zwei Entwicklungsstufen 
und diente vielleicht für handwerkliche Tätigkeit. 
4. Endgültig zugeschüttet wurde sie im 14. Jh., wofür die Keramik und der Schlüssel mit geglie­
dertem Bart sprechen, die oberhalb der ehemaligen Eintiefung lagen. 
5. Gefüllt wurde sie mit Keramikschutt aus dem 13.-14. Jh. 
6. Wahrscheinlich ist sie Teil einer durch die Überschwemmung zerstörten slawischen Siedlung, 
die Bewohner dieser Siedlung befaßten sich mit der Bearbeitung von Leder und Eisen, Spuren 
dieser Tätigkeit sind im südlichen Teil der Ausgrabungsstäte in Otok zu finden. 
Das sind einige der wichtigsten Feststellungen, die die Forschungsarbeiten an dem für unsere 
Geschichte so bedeutenden eingegrabenen Objekt erbracht haben. Dabei stellen sich noch andere 
für das Bestehen der slawischen Siedlung in Otok bedeutende Fragen. Eine Antwort darauf wird 
jedoch erst möglich sein, wenn die Forschungsarbeiten in Otok fortgeführt werden. 
PONATISI ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 
V seriji ponatisov starejših številk ZČ sta letos spet izšla dva zvezka in sicer št. 1-4 letnika 
14/1960 in št. 3-4 letnika 28/1974. To sta že 28. in 29. ponatisnjeni zvezek, tako da bodo 
v kratkem na voljo vse številke ZČ. 
Tematika zvezka iz 1960 sega od neolitika do časa med obema vojnama. Josip Korošec piše 
o neolitu na Krasu in v Slovenskem primorju, Bogo Grafenauer o zgodnjefevdalni družbeni 
strukturi jugoslovanskih narodov, Nada Klaič o Neretljanski krajini v srednjem veku ter 
Jože Šorn o kartelizaciji industrije kleja v prvi Jugoslaviji. Milko Kos je avtor dveh krajših 
prispevkov o slovenski naselitvi na vzhodnem Tirolskem in zgornjem Koroškem ter v Halo­
zah v 15. stoletju. Cena zvezka je 840 SIT. 
Zvezek iz 1974 vsebuje razprave Ignacija Vojeta o dubrovniških trgovcih na Balkanu v drugi 
polovici XV. stoletja, Antona Svetine o zgodovini Pliberka in okolice, Vasilija Melika o slo­
venski politiki v drugi polovici sedemdesetih let XIX. stoletja, Avguština Malleja o politiki 
na Koroškem v tem času. Vlado Valenčič piše o etnični strukturi Ljubljane po štetju iz 1880, 
Vera Kržišnik-Bukič o Mihajlu Rostoharju in »Napredni misli« in Tone Zorn o kulturni 
avtonomiji za Koroške Slovence in nemški manjšini med obema vojnama. Cena zvezka 
je 720 SIT. 
Vse številke ZČ lahko dobite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije v Ljubljani, 
Aškerčeva 2, tel. 061/150-001 int. 210. Seznam je objavljen v vsaki številki ZC. Člani zgodo­
vinskih in muzejskih društev imajo 25%, študenti pa 50% popusta. Ponatise lahko naročite 
po dodatno znižani prednaročniški ceni.