LUBLANSKE
NOV'
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 32.
Lublana.
Poned?lek je perfhel tretji batallion regimenta Huf is Tirol v'Kamnek; js djan tam v'Kamneki v'kvart£rje inu okoli po vaffh.
Pifma is Dutieja pravio, de fo sv^dell od franzoske armade inu bark zhes Anglio, de fo Anglesi franzose inu nih barke popolnima potokli inu nasaj pobili, kader fo otli v' Anglio preftopiti. Ravno to povejo pifma is Benezhie, katere pravio, de fkusi Ti-role fo novize perfhle, kako nefr^hni fo
bili Franzosi na morji zhes Anglese. Al o* boje pifma perftavio, de fhe ni popolnim refiuzhno, temuzh de le glaf gr^, tr^ba je zhakati, al fe bode to vfe poterdilo v'pos* nifhfh pilmih.
Dunej 7» mali Travm.
Velikanozhno Nedelo je prefvitla Zefa* riza preftala otrozhjo poftelo inu v'zerkvo hodila; vfe to fe je per dvorni fari s' veliko zhaftjo godilo. Kardinal Vifhi Shkof jo je vpelal.
Preden fo druga dvorna gofpoda Zefari-zi roko kufhnit flili, je franzoski poflanik deshelan Bernadotte pred nih fvitloft Zefa-rizo fpufhen bil, srnjo govoril, inu tudi s' viimi drugimi Prinzmi inu Priuzelino.
Portugal
Angleški admiral St. Vinzent je Cadix sap?ral n?kaj žhafa, 25. dan Svizhana je v* Eisabon nasaj pertfkel; on je puftil pred brodam Cadix def^t verftneh inu n^kaj fregat pod povelam nam?ft - admirala Parker,
Lajhko.
Zisalpinfki visharji fo 27. Svizhana os-tfall, de bode fhfft poglavitneh gofpofk sa glaVfto fodbo, po vfokim velikim mffti ena. Ofevo sapade v&ki> karer zhes republiko
pifma
pifma pifhe, al Te kaj zhes njo fturitj pofto-pi, al hrup d^la al ludftvo drashi h\pua-tanju, al kako ozhitno deskelfko snamiue podere.
Glihanje sa bran inu boj, inu sa kupzhio s' franzosmi je sa zifalpinze teshko inu pogu-blivo; ludje fogodernali; satiga volo fo visharji gledali luiftvo tolashiti, inu osnani-li, de to glihanje je moglo tako biti, fizej bi sa njih republiko flabo ftalo. Mlajfhi Co glihanje sa dobro fposnali, inu ftarifhi ga poterdili.
Zisalpinzi nimajo nizh vezh foldatov, ku devftnajft tavshent, s' Polakmi vred, kateri v' nih sholdi ftoj?; sraven bodo tavshent franzosov rediti mogli. V' Mantovi sdaj leshi def?t tavshent zisalpinzov inu franzosov.
Is Genove pifhejo, de franzosi en kraj na fr?d deshelnim morji popafti miflio, kj? inu kaj, ni suano; k' tim boju fo vs^li 24. yojfkneh bark Beuezhanam pobraneh; fh^ft verftneh inu ,vezh fregat is Toulona, kat^ re bodo fedemnajft tavshent foldatov nofilej inu vfe ladje po vfih Rimfkih brodovih. Ta rfzh fe bode fkoro pokasala, kam kr^mple moli.
Rimzi fo narobe tako vpelali: kat§ri je na Rimfkim rojen, eno l^to na Kimfkim shi-vi inu davke plazhuje, bo med rimfj&e ro?(t-nane fht^t. Poftave dpiati flifhi dv^ma
sbo^
sborama mlajfhih inu (tarif hih; tih je 32,
mlajfhih je 72. Ispelavna oblaft je dana v'roke peterim Konfulam; vfaka okrajna ima fvojo frfdno gofpofko, inu fleherno m?fto fvojo m^ftno. Ena narvifhi fodba bo po v-fim Rimfkim sa pravizo, katera bo vfe fod-be drugeh gofpofk pregledovala. Pofebej pa bode nekaj ftanovitnih foldatov na fuhim mu na morji. Konfuli imajo oblaft podpifa-ti mir inu druge glihanja s'unajnemi oblaft-mi po fvojim dobrim fposnanji; vojfka ne-morejo napovedati bres pervolenja obeh sbo-rov Mlajfhih inu ftarifhih. Trie GLueftorji prejemajo vfe davke inu deshelne denarje. Med ludmi bode ta raslozhik, kar ga flush-ba inu ftan dela. Poftava fe nizh nezhe meniti s' nobeno duhovno oblubo, inu saveso, katera je naravfki poftavi naprotna. Sleherni je fvojiga gofpodar, nobeden nefme hru-
?a inu vkup derhalenja fturiti; po vfim rim-kim ima mera inu vaga enaka biti, snami-na poprejfhneh flushb pod Papesham fe nef-mejo nofiti, pratika ali kalenderima po franzoski fhegi biti. Zhes malo zhafa fe ima fturiti glihanje s'franzosam ena svesa sa boj inu bran.
Kardinalov je v'Rimi fhe fheft, kateri bolehajo inu prozh nemorejo.
Neapolfki dvor je osnanil, de nerad vidi , kako fe mladenzhi nefpodobno oblazhto, inu pametnim pohujfhanje dajejo; naj take nerodnofti opufte* fizer bodo ojftro pokorjeni.
Fratfr
Frunzia.
Sedemnajfti Sufhza fo sunaj Parisa fku-fhali ognene rakete , s' katerimi miflio anglesam jadra inu plohe na barkah poshigati. Na trifto ftopin dalezh fo oboleli en perteni ploh ali jadro; na to fo ftrelali, dvajfetftr?-lov ni sadilo, nekaj ih je jadro preftrelilo, pa ne vshgalo; sadnizh fo eni raketi obvi-f?li,per tim hipi je end?i jadra v'plameni bil inu sgorel. Ogin v'raketih je fofforjov o-gin, uzhenim rnoshfm snan , inu fe fv?ti, kakor beli dan; kader rakete v'Lublani ra-fpufhajo, fe na sadne vidio fvitle sv?sde, t? fo is fofforja. S' takimi raketmi snajo franzosi gerdo fhkodo fturiti Anglesam na barkah, katere fo is l?fa inu mozhno ofmo-lene: slafti, ako ih po vezh fto na enkrat isftrel?.
Shvajz.
Svajzarji fo fvojo poftavo po franzoski pofn^li, dofti deshelnih flushabnikov nafta-vili, na katerih plazho fe iilno denarjov po-tr6fi. Franzosi fe farni pertoshio, de jim predrago hodio nih kol?fa, katere deshelo vosio, inu de je prevezh takih pojedeshov; al sa Shvajz je fhe hujfhi veliko iilo gofpo-darjov imeti. Kader fe visharji [1? na ene leta isvolio, morejo vezh plazhila prejemati ; kjer pa je ftanovitna flushba, fe bolfhi kup d^lovzi dobojo; tudi ni bres nizh, vedno volenje inu odftopanje od oblafti, taki
krat-
kratkozhafni oblaftniki fe lashifhi puli? podskupin ; vfaki glfda berfh bogat poftati, kader na kratek zhaf oblaft v'roke dobi. Dru-gazhi je, kjer fo oblafti ftanovitne, inu kjer fe vfaki boji fvoj ftanovitni kofez kruha sgu-biti, ako bi fvojo oblaft krivo obrazhak Shvajz bo mogel rediti p?t visharjov, fhtir miniftre, dva sbiralifha Mlajfhih inu Stari-fhih fhe zhes ftogobzov, eno lilo drugih pomagavzov inu flushabnikov. Med takimi ne smiraj ftanovitnimi oblaftnikmi je tudi smira prepir, neftanovitnoft, inu smgfhnave*
Pravio, de Shvajzarji bodo fkoraj eno-sv?so fturili s'franzosmi» kat?ra jim bo ravno tako ufh?fa navila, kakor je zisalpinzam ; fhvajzarji bodo franzosam foldate redili, njim tlako dflali na vojfki; inu nikol nizh farni fturiti fm^li. Tudi pravio, de Rimze bo ravno taka sadila; franzos bo tedaj poldrugi it o taushent foldatov drugej v'goft-jah imel, kateri per ptuji fklfdijedo, inu ft saftojn ufta obrifhejo; fhe neporezhejo: Bog vam verni!
Kantoni Uri, Zug, Glaris, Untervalden inu Sviz nifo per voli s'temi prenar^dba-mi; pravio, sakaj bomo nekatere fami febi na glavo nakopovali, de bodo zhes naf po laftni fvoji glavi gofpodarili? poftave, ka^ t?re nam ponujate, fo soper katolifko v^ro, fo predrage,, nifo sa naf. So t?daj fkleni-li, fe jeh braniti; enih pet drugih kantonov bo morebit s* tirni potegnilo.
Kupzhia je po Shvajzi obiknila inu safta-ia, hlapzi gr^lo prozh od mojftrov na ptu-je, vfe jemle flovo, kar ni pervfsaniga na deshelo. Eden drugirau nesaupa, nob.eden ii neupa ne pifati, ne jesika ftegniti; vfe v' fkerbi molziii inu nezherhne pred ftrahain.
Nmjkkn.
Adjutanti generala Bonaparte imajo povele v'Pariš iti is Raftadta, on nebode v* Raftadt perfhel.
Glihanje sa sveso s'franzosmi pride drago Zisalpinzam. Sunaj dvajfetmillionovlite, kakor fmo uni dan Nro. 28. rekli, morejo daiaj Zisalpinzi fkerb^ti sa terdnave slafti na me-ji. Eno novo morejo is fvoje mofhne sida-ti v' dolini Sabbia, kakor je Bonaparte na-rozhil, popraviti terdnave Mantova, Pefchie-ra, Valleggio, Goito; is fvoje mofhne na nogah im?ti dofti foldatov laftnih domazhih, kakor bodo franzosi otli im§ti, tudi druge vojfkne perprave obilno. Zhes domazhe i-nu franzoske foldate bodo 1? franzoski generali, sa vfe oroshje po terdnavah pa farni zif-alpinzi fkerb^li. — Sdaj naj gledajo, de jim bode kdo denarje saftoju dglal!
Rafladt.
Zefarjov minifter je 27. Sufhza dal fkle-pe n^mfhkiga sbora franzosam v'roke, tako , kakor jih je od N^mzov prejel, ni sraven nizh per volil, nizh odrekel.
Dru-
Drugi dan1 sjutraj fo franzosi odgovorili : Nikar naj N^mzi predolgo neodlafhajo nam Rajno pervoliti; saftopimo fe enkrat sa mejo, potle bomo drugerezhi pred roko v-s?li, de fe nebode lubesnivi mir predolgo od-lafhal; mimftri franzoske^ republike tedaj shel? hiter odgovor na fyoje pifma, katere fo popred N^mzam naprej poloshili.
Vmerli (o v' Lublant, 12» dan mali Travna.
Josefa Steiber m?ftniga ranoz^lnika vedo-va, 56.1» na predm^ftji Nro. 103.
13.	dan.
J^ra Rosmann, vedova, 30.1. v'fhpital-fkigafi Nro. 241.
14.	dan.
Goipod Gregor Koren, m?ftni fhiv^r, 56.1. na ftarim tergi Nro. 172.__
Sabboto pred fv?tim Jurjam 21, dan ti-ga m?feza ob defetih predpoldne fe bo v* landfhaftni Kanzlii voshnja zefarfkih shive-shov sa vojfko od Lublane do Terfta, Gori-ze, inu R^ke, katero do konez tiga m^fe-za na sglihanje imata Valentin Klemenzhizh* inu Jakob Fortuna, fkusi ozhitno lizitiran-je taiftimu dala, kir bode narbolfhi kup sgli-hal: voshna fe bo sazh^la od perviga majni-ka, glihanje fe bo na dan lizitiranja osnani-lo. Kateri bi tedaj radi to voshno prevs^l*, fo na sgoraj rezheni dan inu uro povableni fvoje ponudbe fturit.
Lublana ji, Mali Travna 1793.